mm Ste v. 28 TRBOVLJE, 15. julija 1959 Dan vstale Izdaja »Zasavski tednik« » Trbovljah — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Stane Suj tar. - Naslov uredništva In uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I. Trg revolucije 28 - Telefon 80-191. - Račun pn Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 — List Izhaja vsako sredo — Letna naročnina 480 dm polletna 240 dm. četrtletna 120 din. mesečna 40 din Cena izvoda v kolporiaf 10 din — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani,— Rokopisi ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsek ponedeljek se ne vračajo REPUBLIŠKI ZLET SVOBOD V CELJU Naša pot je jasna ». v rled€lijo sprejelo ■■ ■■ — — cijah enotnosti in solidarnosti goste iz vse Slovenije a .vi.n A*,T»v«nniVi je v nedeljo sprejelo ne goste iz vse Slovenije Ba veličastno manifestacijo delavskega razredu. Tamkaj so spet zbrali stari Svobodarji, ki so se udeležili celjskega kleta Svobod pired 24 leti, Zbrali pa so se v nedeljo v <-'eUu še ostali, ki so se poz-Beje pridružili delavskim Svobodam. Celje je praznik delavske kulture že predhodno počastilo z baznimi prireditvami, hajveličastmejša pa je bila ne-•teljska manifestacija kultur-nib, političnih in ostalih dosežkov delovnih ljudi Slovenije- Posebna čast je pripadla °b tej slovesnosti gledališki družini Svobode-Center iz Trbovelj, ki je nia večer pred Praznikom delavskih Svobod ko-t prva slovenska gledališka sjbaterska družina uprizorila v Celjskem ljudskem gledališču dramo Kaiserja »Vojak Ttina-ka«. Predstavi so prisostvovali številni ugledni gos-tje, med Bjimi častni pokrovitelj nedeljskega zleta Svobod v Celju Franc Leskošek-Luka. Od vseh strani so v nedeljo zjutraj prihajali gostje v Ce- m odločna Krivičen zakon sprejet , Na zasedanju v Celovcu je *°rc Ska deželna skupščina prejela vladni zakonski predaš o manjšinjskih /osnovnih Koroški Slovenci so od-*°^no protestirali proti temu ”*onskemu predlogu jn nava-pK« da le-ta ni v skladu z do-•očbanvi 7. člena avstrijske dr-teVtie pogodbe, ki zagotavlja *°venskl manjšini njene pra-in narodnostni obstoj. S ^ejetjem tega zakonskega Podloga pa se te pravice gro-60 kršijo. DELEGACIJA zar ODPOTOVALA soboto je odpotovala iz 5*»grada kulturna delegacija jdfuienih arabskih republik vodstvom ministra za pro-, eto Kamala el Dina Huseina, v se je mudila v Jugoslaviji dni. Ob odhodu je vodja S delegacije izjavil, da mu je hi’ da je bdi čas bivanja v ,*®i državi tako kratek. Dejal j*’ da bo izkoristil prvo priložil’ da spet obišče Jugoslavi-1 Rekel je nadalje, da so re-r1 “it! razgovorov ugodni, in 2* .Je prepričan, da bo to v 0 bombaža še oljarice, suro-^koio, gumi arabieum, bom-seme in še drugo. Mo-*a razširitev medsoboj-hLa gospodarskega sodelovali Je dovolj. Sudan pa je prav zainteresiran na razvoju l Bstveno-tehničnega sode- z Jugoslavijo. 8ELASIE ČASTNI *tOR PRAVNIH VED *°Pski Cosa r Haile Sel »sle, Vred kratkim prispel na be,, Sovjetsko zvezo, je bil tg^oviran za častnega dok-Vravnih ved na moskov-bli '‘»•verzi. Ta naslov mu Je flJ*,n v Priznanje za *a-I ik ** inu* za stvar miru |„ uveljavljanje "Bških na(ci v praksi. tud: letos bodo po ZNOVALI DAN VSTAJE — 22. JULIJ. NOSTNE AKADEMIJE, V ŠTEVILNE KRAJE PA BODO OD-SLE PARTIZANSKE PATRULJE. NA SLIKI: N PIRNAT NAPAD. SIGNALI IZ PRAZNIČNEGA CELJA Hrastnik % V Hrastniku nikakor ne morejo urediti preskrbe z zelenjavo in gospodinje upravičeno kritizirajo to pomanjkljivost, ki bi je ne smelo biti v tako velikem potrošnem kraju. Ljudje, ki vodijo preskrbo zelenjave, se vse preveč naslanjajo na Ljubljano, kjer jih pogosto puste na cedilu. Sicer pa je krivdo iskati v samem kraju, so namreč nekam okorni glede preskrbe tega blaga. Bližnje Celje ima na primer zelenjave in podobnih pridelkov dovolj na razpolago. O tem so se lahko prepričali prejšnji teden, ko so v Celju Hrastničanom priskočili na pomoč, ko je dovoz iz Ljubljane odpovedal. % V hrastniški občini bodo ta teden pokongresne konference na področjih, kjer so predvidene stanovanjske skupnosti. Tako bosta v samem Hrastniku dve konferenci, i)a Dolu ena, nadalje v Zidanem mostu in v Radečah. Na tej konferenci bodo govorili delegati, ki so se udeležili IV. kongresa ZKS. Senovo Občinski sindikalni svet na Senovem se tudi letos nl izneveril nekajletni tradiciji ter je dne 21. junija t. 1. organiziral dan upokojencev. Na slovesnost, ki je bila pripravljena na se-novski šoli, je prišlo okrog 400 upokojencev, ki žive na območju senovske občine. Vse zbrane upokojence je pozdravil predsednik ObSS Seno- bod v Celju je bal takrat veličastna manifestacija delovnih ljudi in prava demonstracija proti režimu Stojiadinovič-Korošec. Ko je minister Korošec razpustil zvezo kulturnih društev Svobod z vsemi podružnicami, so to socialno demokratski voditelji izkoristiti, tako da so krivdo za razpust valili na Komunistično partijo in tako znova nameravali zanetiti razdor v delavskih vrstah. Ni jim uspelo, temveč so se vrste delavskih društev še bolj okrepile v »Vzajemnosti« in drugih, v sindikatih pa se je Partija povezovala z delavskim razredom in ga usmerjala in vodila. Pripravljeni smo bili, ko so fašistične horde napadle Jugosla- S plenuma ObSS v Trbovljah Več članov Akcija je uspela Pred dvema mesecen^a je bila v Trbovljah izvršena' fluoro-grafaka akcija, ki je obvezno zajela vse prebivalce. Iz Trbovelj so nato fluorogratsko akci-‘ jo prenesli še v hrastniško in zagorsko občino. K pregledu je bilo poklicanih 11.802 oseb od 19. leta starosti naprej, na pregled pa jih je prišlo 10.880 ali 92,2%. Ce upoštevamo tiste, ki bili upravičeno zadržani, ali so bili v bolnišnici ati na dopu. atu in podobno, potem je znašal skupno odziv na fluorogratsko akcijo 98,35%. Fluorogralski pregled je pokazal, da so tuberkulozna obolenja in bolezni srca kar precejšnje, saj je bilo na ponovni zdravniški pregled poklicanih že preko 30 ljudi. Med njimi so zdravniki pri ponovnem pregledu ugotovili nad 20 težjih primerov obolenj na tuberkulozi. Ce ne bi bilo fluorografskegi, pregleda ljudi, bi ta zavratna bolezen verjetno še kar naprej opravljala svoje uničujoče delo. Štab za fluorografiranje je imel sedež v Trbovljah in je vodil svoje delo tudi v sosednjih občinah s pomočjo tamkajšnjih domačih zdravnikov in pomožnega osebja. prav ta zadnji fluorogralski pregled nam je resen opomin, da bo tak zdravniški pregled potreben pogosteje, najbolje vsako leto po enkrat. Pred dnevi se je sešel plenum občinskega sindikalnega sveta, ki je kot glavno temo obravnave imel na dnevnem redu poročilo komisije za gospodarska dn tarifna vprašanja, katere naloga je bil kritičen pregled tarifnih pravilnikov vseh gospodarskih organizacij. V zvezi s tem poročilom je plenum nakaza! nadaljnje naloge sindikalnih organizacij in organov samoupravljanja pri uveljavljanju tarifnih pravilnikov, ki naj jih sindikalne podružnice in organi samoupravljanja opazujejo, kako se bodo v praksi obnesli. Poudarek je bil dan prav posebej nalogam sindikalnih podružnic in delavskih svetov, in sicer kako bodo novi instrumenti delitve osebnega dohodka vplivali na gospodarstvo v posameznih podjetjih. Nadaljnja naloga navedenih organov je, nadzirati in širiti nagrajevanje po učinku dela, kajti pokazatelji ob izdelavi tarifnih pravilnikov izkazujejo izdaten dvig nagrajevanja po učin- ku, ki pa bo moral pokazati tudi svoje rezultate, v kolikor so bile merila za delo po učinku dobro izdelana. Ugotovljeno je prav tako, da so v gospodarskih organizacijah zelo temeljito obravnavali pripravljalne postopke in same tarifne pravilnike, kar je pripomoglo k lažji izdelavi pravilnikov, kljub temu, da so bile pri tehnični izdelavi pripravljalnega postopka ugotovljene razne pomanjkljivosti. Plenum se je ob tej priliki seznanil z nalogami sindikatov na področju pošolskega izobraževanja ter s poročilom organizacijsko - politične komisije glede reorganizacije sindikalnih podružnic trgovskih delavcev, sindikalne podružnice ko-munalno-obrtne oblačilne stroke ter o gibanju članstva sindikatov v trboveljski občini, ki je od novega leta lepo naraslo, in sicer je bilo včlanjeno: dne 1. januarja 1959 90,9 °/o vseh zaposlenih, 28. febr. 97, 46Vo, sedaj pa je odstotek članstva sindikalnih podružnic 98,36 %>, s Čimer so sindikalne podružnice častno izpolnile svojo obljubo, da bodo v počastitev IV. kongresa ZSJ razširile v krog svojega članstva. Dvoletna kmetijska šola v Hrastniku # Veliko zanimanje vlada za vpis v dvoletno kmetijsko šolo v hrastniški občini — in kar je posebno razveseljivo: za obisk te šole se priglašajo mladi kmečki fantje, ki sicer delajo v industriji, a si žele razširiti svoje znanje o kmetijstvu ter se vključiti v to važno gospodarsko dejavnost. — Doslej se je priglasilo v hrastniški občini osem kandidatov. 13. julij - praznik šoferjev Šoferji žc več let praznujejo 13. julij kot svoj praznik. Ta din 1943. leta je prva partizanska motorizirana enota uspešno sodelovala v napadu na sovražnikovo postojanko Žužemberk. Trboveljski šoferji in avtomehaniki »o imeli slovesnost že v soboto, 11. julija. Ob 17. uri Je bila v domu Svobode — Zasavje slavnostna seja, na kateri so najdelavnejši šoferji prejeli tudi posebna priznanja. Nato pa je odpeljala proti Dimniku dolga kolona trboveljskih motornih vozil. Sledila je tradicionalna tekma v nogometu med pripadniki LM in šoferji, ki se je tokrat končala z zmago šoferjev 5:1. Po končani tekmi je bil družabni večer na vrtu pri Spancu. TRBOVELJSKA VELEBLAGOVNICA JE PRIVABILA 2E MNOGO RADOVEDNEŽEV IN NAKUPOVALCEV vo, tov. Fabjan, ki je v svojem nagovoru naglasil, da je ljudska oblast posvetila vso pozornost tudi upokojencem, za kar je najvemejši dokaz Zakon o pokojninskih prejemkih. V tem zakonu so zlasti upoštevani rudarski upokojenci kot v nobeni drugi državi. Letošnji praznik upokojencev je posebno pomemben zaradi tega, ker obhajamo letos 40-letnico KPJ. V kulturnem delu tega slavja -so nastopili pionirji senovske osemletke, godba na pihala in moški oktet. Največ priznanja je žela folklorna skupina, ki je morala na željo vseh navzočih svoj program ponoviti. Nato je sledila pogostitev upokojencev, za veselo razpoloženje pa je poskrbela godba na pihala. Člani občinskega sindikalnega sveta so preživeti skupno s predsednikom ObLO Senovo in tov. Šterbanom in predsednikom občinskega odbora SZDL tov. Rihtarjem nekaj ur v prijetnem pomenku z upokojenci, v katerem Sq obujali spomine na hude čase v predvojni kapitalistični dobi, pogovarjali &o se Pa tudi o raznih sedanjih vprašanjih. Ob tej priliki se upokojenci zahvaljujejo raznim podjetjem v senovski občini, ki so praznik upokojencev podprli z gmotnimi sredstvi in s tem dosti pripomogli k uspeli prireditvi. Šmartno Telovadno življenje v Šmartnem pri Litiji ima za seboj večdeset-letno zgodovino. Prvo telovadno društvo (Sokol) je bilo ustanovljeno pred pol stoletja, leta 1909. Kakor pa pripovedujejo starejši domačini, so v tej vasi telovadili že v prejšnjem stoletju. Prvi vneti fantje so telovadili kar v zasilni telovadnici, v gostilni pri Bo-genčanu. saj telovadnih dvoran tedaj še niso poznali. Prav zaradi teh dolgoletih tradicij je življenje v šmarskem Partizanu še danes nadvse živahno. Pred leti so člani Partizana uredili svoj telovadni dom. v katerem zdaj redno telovadijo. Šmarčani nastopajo na telovadnih prireditvah tudi Izven domačega kraja in občine. Zadnje čase se je pripravljalo več telovadnih skupin tudi za nastop v Beogradu, na zveznem zletu. Pred dnevi pa so šmarski telovadci slavili 50-letnico organiziranega telovadnega dela ter so ob tej priložnosti izvedli javni telovadni nastop, na katerem so sodelovala tudi nekatera društva iz drugih krajev. Šmarsko telovadno društvo Partizan pa je razvilo o tem zgodovinskem dnevu, ob pol-stoletnici društva, lepo društveno zastavo, ki bo domačine vodila če k novim uspehom in zmagam. Šmarskim telovadcem, ki so med najbolj vnetimi v Zasavju, želimo v prihodnosti še obilo napredka. J. Z. Počitniška kolonija litijskih predilničarjev Delovni kolektiv litijske predilnice si je letos postavil počitniško kolonijo v bližini Novega grada pri Umagu v Istri. Pravkar so se vrnili z letovanja prvi izletniki, ki so bl)i polni zadovoljstva nad lepotami našega Jadrana, ureditve kolonije in izvrstne postrežbe po zmogljivih cenah. — Počitniško naselje sestoj i iz 12 weekend hišic, v katerih je 40 ležišč. V vsako skupino sprejmejo torej po 40 gostov. S starši lahko potujejo tudi otroci. Ker je kolonija v Novem gradu na zelo lepem prostoru in ima možnost razmaha, bodo v prihodnjih letih število weekend l.išic še povečati. Vredno je omeniti, da so do letoviške kolonije potegnili tudi elektriko in vodovod. Kuhinja pa ima na razpolago tudi električni štedilnik. VREME OD 17. DO 26, JULIJA Približno do 20. julija nestalno vreme s pogostimi padavinami. V nadaljevanju zopet dolgo razdobje lepega poletnega vremen- V; M. 40 LET KPJ ©40 LET KPJ #40 LET KPJ# 40 LET KPJ • 40 LET KPJ • 40 LET KPJ Pred drugo svetovno vojno je bila mariborska kaznilnica najhnjSa ječa v Jugoslaviji. Vanjo so prihajali kaznjenci, ki jih je režim prišteval med svoje nepopustljive in »trdovratne« sovražnike, ljudi, ki jih je hotel za vsako ceno zlomiti. Niti najmanj ni čudno, če sta se med temi sovražniki režima, ki so del svojega zapora preživeli v tej ječi, našla tudi tovariša Josip Broz-Tito in Rodoljub Colakovlč. Tovariš Colakovič je prišel v mariborsko temnico pred tovarišem Titom. Kot član teroristične organizacije »Crvena pravda« je bil tovariš Colakovič ujet po neuspelem atentatu, ki ga h naredi! 21. julija 1921. leta Alija Alijaglč na Mllorada Draškoviča, tvorca Obznane In notranjega mipistra v tedanji Hrana v njej je bila slabša kot v vseh drugih zaporih. Navadno so obroke sestavljale pomije kisle repe in gnilega krompirja s prežganko, ali fižolovo juho, kjer bi še z drobnogledom zaman iskali zrnce fižola. Razen tega so zaporniki dobivali še majhen'kos trdega kruha, enkrat tedensko pa kos kuhane govedine. Vse do začetka 1932. leta je bilo zapornikom prepovedano prejemanje paketov s hrano od doma, od takrat pa omejeno na pet kilogramov mesečno. Tovarišu Colakoviču je predstavljal mariborski zapor še poseben napor, ker je imel za seboj že devet let zapora, pa Je bil tako i fizično i živčno precej Izčrpan, mimo tega pa je bil navajen na kolikor toliko prenosljiv režim za politične zapornike VELJA ZA VSE ZAGORSKE OBČANE VSI SMO ODGOVORNI kakšno bo naše mestece: ali čisto, urejeno, ali umazano? Mariborski sužnji Vesničevi vladi. Na procesu proti A. Alljaglču Je bil obsojen na dvanajst let težke ječe. Kazen je prestajal v kazenskih zavodih v Lepoglavi, Sremski Mitroviči In v Mariboru. Upravnik zapora v Mariboru je bil takrat Nikola Vrabl, ki so ga kaznjenci zaradi njegovega brezsrčnega odnosa proti njim Imenovali krvnika. O postopkih Vrabla proti zapornikom najbolje govorijo naslednji primeri. Preden j/ prišel Vrabl za upravnika, so lahko zaporniki pisali domov enkrat v mesecu, v šestih tednih, ali dveh mesecih, pač po stopnji kazni, sprejemali pa so lahko neomejeno število pisem. Vrabl je odločil, da lahko vsak zapornik prejme v tem času tudi eno samo pismo. V eni izmed odredb kaznilniškega reda je pisalo, da ima vsak disciplinsko obsojeni zapornik pravico prejeti vodo trikrat dnevno. Pred prihodom Vrabla je ta odredba pomenila, da lahko vsak obsojenec menja vodo trikrat dnevno, vrč z vodo pa je stal v njegovi samici. Vrabl je sporočil, da ta odredba pomeni, da se ima obsojenec pravico trikrat na dan napiti vode, ker bi jo drugače obsojenec spil kolikor bi se mu Je zljubilo in po njegovem to ne bi bila disciplinska kazen. Naj omenimo še, da je kaznoval nekega zapornika zato, ker mu je odkrito dejal, da je on odgovoren, ker stražarji pretepajo zapornike in da bi bila ena sama njegova beseda dovolj/ da končajo s pretepanjem. Nič boljši niso bili niti drugi voditelji v zaporu in stražarji, ki so v komunistih videli »sovražnike« države in vzgajani v birokratskem dnhu služenja državi stremeli, da njenim »sovražnikom« prizadenejo čimveč hudega. Tiste čase so bili pogoji za politične zapornike v mariborski kaznilnici nasploh zelo težki. Samo kaznilnlško poslopje je bilo zgrajeno že v času Avstro-Ogrske. Kaznilnica je bila stara, do-siužena stavba, z dosluženiml sobami in nezdravimi prostori. v Sremski Mitroviči, zdaj pa so se nenadoma zyalile nanj vse strahote najtežjega zapora v državi. Takoj po prihodu v zapor je Colakoviča in druge politične kaznjence vrgel upravnik Vrabl v samice, da bi jih tako zlomil in prisilil k poslušnosti. Tovariš Colakovič je ostal v samici polnih štirinajst mesecev. Težki dnevi so bili to. Vzdržati je bilo treba številna mučenja... Ni bilo lahko. Toda pri Colakoviču kot pri drugih političnih zapornikih je žarela velika vera v Partijo, v boljšo bodočnost, ki jim je dajala vedno novih moči za novo borbo. Obsojencem, ki so bili v tej ječi, so prepovedali razgovore z drugimi zaporniki, mimo tega pa je obstajala zanje še vrsta drugih omejitev in prepovedi. Opisujoč atmosfero, ki je vladala v samici, tovariš Colakovič v knjigi »Objokana hiša« med drugim pravi: »V samici Je tišina. Slišati Je samo, kako stražar stopa med vrati in rešetkami. Človek vrže pogled skozi rešetko na svoj kos neba in prevzame ga želja po prostranem in dalj-njem. Občuti še težjo samoto, obkroži ga s spominom, ki se ga je težko znebiti.« Tudi glede hrane so bili zaporniki v samicah na slabšem kot ostali zaporniki. Hrano so dobivali samo dvakrat dnevno. Mimo vsega tega so bili vsak dan izpostavljeni raznim mučenjem kaznilniških voditeljev, ječarjev, stražarjev, pogosto pa tudi zdravniškega osebja in duhovnika. Bilo je zelo težko, toda treba je bilo vzdržati. V zvezi s tem piše tovariš Colakovič v zgoraj omenjeni knjigi: »Čeprav so bili zimski večeri, ml je bilo v tistih urah vroče. Korakal sem v mraku celice, od zaklenjenih vrat do rešetk, kakor v vročici in govoril sam sebi: ,Ne smeš kloniti. Vendar to pomeni preživeti tu najlepša leta,’ se je oglašalo v meni, in oditi od tu kot pohabljenec. Ali ni bolje, natakniti takoj zanko za vrat?« (Nadaljevanje prihodnjič) Seznanimo se tudi s tem Do 20. t. m. morajo vse gospodarske organizacije izdelati oz. predložiti periodične polletne obračune, ki jih mora nato obravnavati zbor proizvajalcev. Vsekakor ne bo dovolj, da te obračune obravnavajo in sprejmejo le delavski sveti gospodarskih podjetij. S polletnim obračunom je treba seznaniti tudi prizadete kolektive, kajti polletna bilanca je barometer gospodarjenja v podjetju v določenem letu, je prikaz izvrševanja prevzetih proizvodnih nalog ter spored-no finančni pokazatelj, po ka- Šolska delavnica v Trbovljah Sodobnega sveta, sodobnega življenja si ne moremo zamišljati brez tehnike. Skupaj s to definicijo dobiva čedalje večjo veljavo misel o razširitvi tehnične vzgoje na čimveč ljudi. Zelja postavlja čedalje večje naloge pred organizacije Ljudske tehnike pri nas. Koliko so doslej na tem področju storili v Trbovljah? Predvsem bodo zaživele orr ganizaclje LT v vseh večjih podjetjih. Pri delu LT v podjetjih ne gre za ozko dejavnost, ampak za pridobivanje in širjenje splošne tehnične vzgoje, za razvijanje samoiniciativnosti pri delavcih, za razna Studijska Človek človeku Se je hvaležnost na svetu! Nj še dolgo, pred približno tremi tedni je bilo. Sedela sem pred hišo in opazovala živahen promet skozi našo vas. Bila Je lep*, sončna nedelja. Zdaj Je po cesti pridrvel avto, zdaj motorno kolo, največ pa Je bilo navadnih kolesarjev. Mimo naše hiše se pripelje na kolesu tovarišica, in glej — smolo: prav pred hišo Ji poči guma na zadnjem kolesu. Dekle ni vedelo, kako bi si pomagalo. Na srečo je bila y bližini mehanična delavnica, z mojstrom pa se dobro poznam. Ko Je bilo delo opravljeno, sem p« opazila, da Je tovarišica v veliki zadregi: pri sebi namreč ni imela nobenega denarja. Pomagala sem Ji iz zadrege, saj je popravilo stalo le 120 din. Tovarišica ml je hotela zastaviti svoje usnjene rokavice, a jih »pričo majhnega zneska razumljivo nisem sprejela. Cez teden dni me pa prijetno preseneti pošta, namreč pismo od omenjene tovarišice, polno zahvale za mojo prijaznost. Toda še neka): raze h pisma sem •prejela tudi položnico za 200 din. Kje je dobila tovarišica moj naslov, ne vem. Vem pa, da so še polteni in hvaležni ljudje na | svetu! Pegica proučevanja proizvodnje in njenih izboljšav, zlasti še, ker je med našimi delavci dovolj pozitivnih in upoštevanja vrednih predlogov. Občinski odbor Ljudske tehnike v Trbovljah bo skrbel tudi drugače za čimveč j o razširitev tehnične vzgoje v revirju. Predvsem zavzema vidno mesto v njegovem programu ureditev vsaj ene šolske delavnice za ročne spretnosti. Kaže, da bo ideja najprej dozorela v voden-sk[ osnovni šoli. Strojna tovarna Je pripravljena na popolno ureditev, hkrati pa so pokazala tudi ostala podjetja razumevanje in voljo, da po svojih močeh na različne načine pomagajo pri uresničevanju tega pomembnega sklepa. Ljudska tehnika namerava hkrati znova oživiti tudi modelarske krožke po posameznih šolah, ki »o pred leti v Trbovljah že dobro uspevali, ,G tem je razpravljal na svoji prvi seji občinski odbor Ljudske tehnike v Trbovljah, ki je izvolil za svojega predsednika tov. Franca Slapnika. -jak terem ocenjujemo delo in napredek gospodarskih organizacij. Se posebno letos je treba o polletnem uspehu določenega gospodarskega podjetja seznaniti člane delovnega kolektiva, ko so se ravnokar pričela uveljavljati nove merila v delitvi osebnega dohodka, prav tako bodo finančni pokazatelji polletnih obračunov kriterij, kako so se uveljavila načrtovanja gospodarskih organizacij glede ostvaritve čistega dohodka, navedenega v pripravljalnih postopkih tarifa ih pravilnikov. Ko že govorimo o tem, je treba opozoriti, da so v pripravljalnih postopkih zbrani podatki nekoliko drugačni kot navedbe v družbenih planih naših podjetij oz. družbeni plan občine. Prav ta moment narekuje zbororp proizvajalcev naših ObLO, da temeljito prouče vsa ta vprašanja in dajo premišljeno mnenje o ostvaritvi predvidenih realizacij, o izpolnitvi predvidevanj glede razpoložljivih sredstev čistega dohodka, kakor tudi da skrbe za to, da se dosledno uveljavi predvidena razdelitev čistega dohodka na osebne izdatke in sklade, kakor je bilo to določeno v pripravljalnih postopkih na priporočilo zbora proizvajalcev. Upamo, da bodo kljub začeti sezoni letnih dopustov razprave v delovnih kolektivih o rezultatih polletnih obračunov plodne in uspešne, prav tako da bodo zbori proizvajalcev te obračune temeljito pretresli ob analizi izvajanja družbenega plana. Te naloge bodo še temeljiteje izvedene, če bodo občinski sindikalni sveti tudi po svoje izdelali ustrezno analizo in jo predložili zboru proizvajalcev. , t. Ko sem prebiral poročila sveta za komunalne zadeve, ki ga Je ta organ družbenega upravljanja predložil zadnji seji občinskega ljudskega odbora, sem med drugim opazil tudi tale odstavek: Ker v Zagorju še vedno stoje na najrazličnejših krajih razne barake, kurniki in svinjaki in podobno, bomo začeli postopno odstranjevati vse to. Komisija, ki bo za to delo pooblaščena, bo izdala pismeni nalog za odstranitev te navlake. Ce do določenega roka navlaka ne bo odstranjena, bo dobilo komunalno podjetje nalog, da zadevo na stroške stranke uredi. In dalje: Pri obširni komunalni dejavnosti bo moral sleherni izmed nas pomagati svetu za k >-munalne zadeve z dobrimi predlogi in vplivati na svojem področju na hišne svete, ki bodo morali tesno sodelovati z našim svetom, kajti le v tem primeru bo moč razne komunalne probleme hitreje reševati, kajti delavci komunalnega podjetja niso kos vsega storiti. V teh vrsticah je hotel torej svet za komunalne zadeve opozoriti vse zagorske občane na problem, ki je akuten že dolga leta, in ki ga doslej še nismo mogli spraviti z dnevnega reda. Člani občinskega ljudskega odbora bi morali zdaj. ko so se seznanili s problematiko tega sveta oziroma s komunalnimi problemi priti pred svoje volivce in Jim razložiti, da je v Zagorju nešteto komunalnih vprašanj, ki terjajo naglo rešitev, in da je od sodelovanja vseh občanov odvisno, kako smo člmprej odstranili vse, kar Je moč narediti oziroma opraviti brez večjih stroškov, nekaj celo brez vsakršnih sredstev. V tem konkretnem primeru gre torej za lepšo podobo Zagorja. Res; na najbolj vidnih krajih našega mesta je še vse polno navlake, ki že zdavnaj sodi v ogenj. Turistično društvo in mnoge druge organizacije ugotavljajo, da lice Zagorja še vedno ni takšno, kot bi moralo biti. da razne stvari še občuti>o kazijo videz kraja in mu tako ohranjajo podobo neurejenega in celo umazanega kraja Ali je ugotavljanje tega dovolj? Ne, ni! Vse dotlej, dokler občami ne bomo sami poprijeli za delo, bo Zagorje imelo podobo neurejenega ln umazanega kraja. Se več: tudi vnaprej se nas bo držala tista stara, preživela Inačica, da je Zagorje pusto, umazano. da Je sajasta dolina, v kateri življenje ni nič kad prida. Človek gre po cesti, kjer so pravkar dogradili nove bloke. 1» na dveh, treh balkonih ali oknih opazi lonce s cvetlicami, vse naokrog pa se kažejo mimoidočemu gole stene ln prazni okenski okvirji. — Glede delavske kolonije ugotavljamo, da je nujno potrebna popravila. Res, čisto zares je potrebna. Toda če kdo pogleda še natančneje naokrog, bo opazil vse polno blata, pepela in lukenj, v katerih se nabira nesnaga. In tako bi celo površen opazovalec opazil, ako ne bi hodil naokrog z zavezanimi očmi. koliko navlake Je še vsepovsod po mestu. V Zagorju smo z dragim denarjem uredili skromen park, na veliko veselje večine občanov. Ce pa bi povprašali tiste delavce, ki ga vzdržujejo, lahko le-tj vsakemu obrazlože, kako nekateri brezvestneži uničujejo cvetje, režejo v klopi vse mogoče in nemogoče čačke in celo nalašč hodijo in teptajo travo in nasade. Hkrati pa v isti sapi poudarjamo, kako 'je naš rudar potreben zelenja ln nasadov, ker ima že tako bolj slabo stanovanje in je potreben, da gre v prostem času na zrak in da najraje sedi v parku. Kje pa naj išče zelenje in cvetoče nasade, če jih posamezniki uničujejo, namesto da bi jih negovali in čuvali kot dragoceno stvar, ki smo jo pridobil, v zadnjih letih! Tako bi lahko našteval še in še Ob vsem tem se morajo naši občani nujno vprašati: za koga le urejujemo in lepšamo podobo našega Zagorja? Ali res samo z« tujce, ki jih opravki zanesejo V naš kraj? Ali morda samo za tiste, ki res ljubijo red in čistočo, ki imajo radi zelenje in drugo, kar nam nudijo narava in pridne delavne roke? Menim, da urejujemo naš kraj za vse občane, za naše otroke in za Ideale, ki se zanje borimo po vojni. Ali ne bi bilo nujno sotrebno, da ne le pozdravimo vse napore za olepšavo Zagorja, marveč da tudi sami k temu prispevamo, kolikor pač vsakdo zna in more? Ce bi vsakdo vsaj pred svojim pragom pospravil, kot rečeno, ln nekoliko bolj odprl oči, bi lahko v enem tednu Imelo Zagorje popolnoma drugačno podobo. In zares: zadnji čas Je, da preidemo od besed k dejanjem. Nihče ne more zanikati, da smo prav vsi odgovorni za to, v kakšnem okolju bomo živeli. Toda ne bi bilo dovolj, če bi urejali samo središče mesta. Tudi po vseh naših delavskih kolonijah Je treba poprijeti za delo in s skupnimi napori in močmi postoriti vse. kar je potrebno. da bo življenje v Zagorju lepše in prijetnejše, ln če hočete — tudi bolj zdravo. Star pregovor: »Snaga Je vir zdravja«, vel j e še prav posebno za naše mil like. M. V. t Sik Trboveljska tržnica GRADBENO PODJETJE V ZAGORJU JE DOBILO ŽERJAV. GRADBENA DELA POTEKAJO ZDAJ HITREJE NATANČEN POGLED V RUDNIKE IN TOPILNICE Zgodovini tehničnega in gospodarskega razvoja industrije v naši republiki smo v preteklosti posvečali vse premalo pažnje. To Je razumljivo ln opravičljivo, saj je bila industrija v naših krajih večinoma v lasti tujcev, ki so gospodarsko brezobzirno izkoriščali naša naravna bogastva, izžemali socialno šibkega slovenskega delavca ln si prizadevali potujčiti slovenski narod. Tako so šle v pozabljenje mnoge zanimive slike in dogodki i? takratnega gospodarskega življenja, ki bi nam bili danes verne priče težkega življenja in hudih socialnih borb našega človeka za vsakdanji kruh. Vse od izida dela Janeza Vajkarda Valvasorja »Die Ehre des Herzogtums Kraln« leta 168» je zavladala za dolgo dobo popolna praznina glede popisov našega gospodarstva. Vse do danes J® ostala neobdelana krepka Industrijska dejavnost barona Zige Zoisa. Za ohranitev listin o delu njegovih fužin itd., kakor tudi raznih pozneje nastalih industrij, premogovnikov ln rudnikov, ni bilo nikjer opaziti potrebne skrbi, ki bi Jo taki dokumenti zaslužili. Ta material se vedno bolj ln bolj izgublja. Razni stari nemški priročniki, ki Jih ni bilo veliko, so samo suhoparno navajali najnujnejše uradne podatke, vendar bi bilo še danes mogoče zbrati iz različnih tujih strokovnih publikacij precej podatkov ° razvoju rudarstva ln Industrije v naših krajih. Koristno bi bilo, če bi vsako podjetje zbralo ln zbiralo vse svoje stare listine v poseben, skrbno shranjen arhiv, ki naj bi bil prava zakladnica in ogledalo naše tehnike ter socialne ln gospodarske zgodovine. Saj postaja v novi Jugoslaviji tak način obravnavanja zgodovine naše industrije bistven element socialistične graditve v tesni zvezi s statističnimi podatki ln z evidenco o gospodarskih podjetjih. Pred dnevi Je izšla v založbi »Nova proizvodnja« v Ljubljani, Trubarjeva IS, knjiga avtorja Ivana Cešmige »Rudarstvo LR Slovenije«, ki opisuje rudnike, ki obratujejo, ln rudnike, ki ne obratujejo. Podaja razvoj naših rudnikov in topilnic, ki so spadale pred drugo svetovno vojno pod rudarski regal po določilih občega rudarskega zakona iz leta 1854 z Izjemo dveh rudnikov, ki nista spadala pod določila tega avstrijskega rudarskega zakona. Avtor omenja najprej premogovnike, nato rudnike barvastih kovin s topilnicami, rudnike nekovin, proizvodnjo nafte v Lendavi, Cinkamo v Celju itd. — Podatki za posamezna podjetja ae deli)0 na tekstualni in statistični del. Tekstualni del knjige obravnava za vsako podjetje zemljepisno lego s skico o lokaciji za rudnike, ki obratujejo, kratko zgodovino, kolikor so biti tl podatki dosegljivi, geološki opis rudniškega terena, montansko posest, lastništvo in obratne naprave. Preden Je šlo to delo v tisk, so rokopis pregledali razni rudarski In metalurški strokovnjaki, ki so delo ocenili kot dobro, zelo koristno, in skrbno sestavljeno. Ta knjiga bo gotovo zamašila občutne vrzeli o zgodovinskem razvoju naših premogovnikov, rudnikov, topilnic, proizvodnje nafte itd. In bo nadomestila do sedaj zamujeno ln prepotrebno strokovno delo. Želeti Je, da bi se našli le številni posnemale!, ki bi do nadrobnosti obdelali razvoj raznih vej naše industrije In tako obogatili zgodovinski pregled dejanj, uspehov In težav našega naroda, k| Je tisoče let trpel pod tujčevo peto, pa n' klecnil, marveč sl je sam s trdo osvobodilno borbo za vedno ugotovil svoj prostor na soncu v socialistični skupnosti Jug0-slovanskih narodov. SPREHOD PO SVETU SPET ŽENEVA V pondeljek, 18. ti m. ee Je pet minut pred poldne ustavit v zahodni Nemčiji ve« promet do dvanajstih; v vseh javnih lokalih so se za pet minut vzdržali vsakega govorenja-.. Za to manifestacijo petminutnega molka Je dala pobudo sahodnonemlka socialnodemokratska stranka, kislega obraza pa ga je odobrila vlada. Manifestacija Je imela namreč namen, pokazati prizadetost nemlkega naroda spričo ženevskih rasgovorov in željo Nemcev, da bi se razgovori uspešno končali. Ženevski razgovori se po treh tednih spet nadaljujejo. Sovjetski zunanji minister Gromtko Je prispel v mesto ob Lemanakem jezru že v soboto, kot ds bi hotel s to svojo prizadevnostjo pokazati, da je Sovjetski zvezi največ do Ženeve in njenega uspeha. Zunanji ministri ostalih velesil so grišli v nedeljo. Z njimi tudi zahodnonemlki minister von Brentano, ki Je Imel na prvem delu razgovorov vlogo prve co-klje, čeravno se uradno razgovorov ni udeleževal. Kaj lahko pričakujemo od »Ženeve II«, oziroma, koliko Je danes položaj drugačen kot pred tremi tedni? Med tem premorom Je sovjetski ministrski predsednik Hroščev »prejel bivšega ameriškega veleposlanika v Moskvi, Averella Harrlmana; brez ovinkov mu Je povedal, da bodo Rusi vrgli zahodne velesile iz Berlina, če se v doglednem času same ne bodo hotele odpovedati med vojno pridobljenih okupacijskih pravic... »Berlin me zelo skrbi, kajti dobil sem vtis, da Rusi niso zadostno informirani o naši trdni odločnosti, da ostanemo v mestu«, je po povratku dejal Harriman. Izjava Hroščeva Je vzdignila v Ameriki veliko prahu In komentarji so ee glasili: v vzdušju zastraševanja se ne pogajamo. Sovjetski podpredsednik Kozlov, ki te mudi v ZDA, je indirektno omilil izjavo Hruščeva. Mi ne postavljamo nobenih ultimatov«, je dejal. Tudi sovjetski časopis »Llteraturnaja gazela« je ob obnovitvi razgovorov v Ženevi zapisal, naj bi zadnji sovjetski predlogi služili za osnovo razgovorom (n* pa kot dejstvo, ki ga Je treba realizirati), in naj zahodne velesile na te predloge odgovore z novimi, konkretnimi protlpredlogi, ne pa s starimi odklonilnimi argumenti. Ne bi bilo moč trditi, da je postalo ameriško stališče nepopustljivejše: predsednik Elsenhower In zunanji minister Herter sta mnenja, da bodo razgovori »Ženeva II« trajali največ tri tedne da morajo pokazati določen uspeh, če hočemo, da bi prišlo do se- stanka šefov štirih velesil. Toda mnogi vplivni ameriški politiki in državniki že govore, da bo moralo do konference na najvišji ravni priti, tako ali drugače, župan Iz San Francisca pa štirim velikim ponuja gostoljubnost v svojem mestu. Francosko stališče se dejansko ni nič spremenilo in francoski tisk da to tudi čutiti. Obnovitev razgovorov v Ženevi Je pozdravil s pesimističnimi napovedmi, češ, v svetu se ni zgodilo prav nič, kar bi opravičilo upanje, da bodo tokrat razgovori v Ženevi uspešnejši kot prejšnji. Lahko bi rekli, da so za-hcdnonemškl in francoski pogledi na Ženevo in na vse probleme, ki so z njo v zvezi, popolnoma enaki. Franclja Je pač zabredla v položaj, ko j| je nemška podpora in pomoč potrebna ... Najbolj optimistične so še napovedi Iz Britanije, Na razpravi n zunanji politiki v parlamentu. Je prišla s vladnih in z opozicijskih klopi do izraza želja Britanije, da pride v Ženevi do sporazuma, vsaj delnega. Zunanji minister Selwyn, Lloyd Je rekel, da se tega nadeja In da upa, da bo prišlo tudi do •estsnka na najvlšll ravni še letoa. Zelo pomembna Je tudi Izjava češ, ni prav, da smo doslej krivdo za neuspeh »vračali samo na eno stran. Sef laburistične stranke (In bodoči ministrski predsednik, če zmaga na volitvah laburistična stranka) Galtskell je dal razumno In konstruktivno pripombo; zahodne delegacije tokrat ne b| smele nastopati s »paketi« t- J. s predlogi, ki bi zajemali kompleksne rešitve vrste zapletenih mednarodnih problemov. Do sporazuma je moč priti počasi, korak za korakom, začenši pri malenkostih, Bevan pa je dejal: »Ce Rusi žele, da bi simbolično zmanjšali število naših simboličnih lil v zahodnem Berlinu ni prav nobenega razloga, da jim to odrekamo.« Pred nami so torej trije vroči tedni, ne samo po tem, da bo živo srebro poskočilo precej čez 30° C, marveč tudi Po dogajanju v Ženevi, Kot za prejšnjo konferenco, velja tudi za sedanjo: pretirani optimizem je odveč, še bolj odveč in škodljiv pa je pesimizem; konec koncev na tej konferenci ne morejo najti obsežnejših In trajnejših rešitev. Gre za te, da se ustavi vzdušje, primerno za vrhunski sestanek, kar bi bilo doseženo, če bi našli kakšno polovično, začasno rešitev, denimo, glede Berlina: Rusi so v zadniih predlogih že nakazali eno možnost. Sedaj Je vrsta na Zahodu, da da svoje konstruktivne pripombe. Revija - zanimiv« za vsakogar »Obzornik« je mesečna Uu*' ska revija Prešernove družb**’ Motil pe bi se, kdor bi da je to kako dolgočasno ramo branje. Narobe. Pr®) sodila med zelo dobre z dobrimi prevodi rtajboi)®\ tujih krajših literarnih de* globoko humanistično vs®\^ v prijetni humoristično satiri' ni obleki. Standardni »o pJ.j, spevki Izvrstnih in najbolj svetovnih anekdot od antike, danes. Tud| sicer najde prepV^ sti bralec kratke literarne . delke najboljših antičnih ln pesnikov do najmoderneJ , tujih In domačih ustvarja^ Pod poglavjem »Življenje j# znanost« se vrstijo kratko jedrnato obdelani članki o .j, dobnl tehniki im c'viUz^aj« Podobe Iz narave pa Prln*js, zanimivosti iz vseh delov Vselej so tud) zanimivi »Za domačo rabo«. Vso ^ y, bogatijo podobe, fotografi)*,, ilustracije v kvalitetnem nekaj strani pa krasijo bakro tiski, t. Skratka, »Obzornik« Je r®^js, ki je po branju nihče ne marveč Jo r hran J uje kot kvalitetno branje, ki Je ko m In kratkočasno na odra** , primerno poučno ta Po uspeha novo deio Ivan Razdevšek ne more skriti zadovoljiva, ko z očmi znova potuje od predmeta do Predmeta, od drobnega partizanskega zapiska, od slike padlega borca, do puške in raz-••roževalca, ki so zdaj po toliko letih na-*** trajen prostor in spoštovanje v pravkar •oprtem h častniškem muzeju narodne osvoboditve. Kakopak: vsako delo rodi mnogo težav, Zahteva mnogo samopremagovanj, a končno aaje tudi tisto čudovito slast, ki človeku po opravljeni nalogi tako dobro de- In bivši Partizan Razdevšek se vsega tega dobro zaroda. Kaj bi zdaj tisto prestane, tisto verno **®ranje vsakega pomembnega zgodovinskega otkteriaia, vse tiste številne poti skupaj z •“oko prizadevno Justo Bevčevo in mnogimi ®rugimi nekdanjimi partizani! Pozabljen je Tbl' skala grob padlih borcev ravnatelj gimnazije pa je revirske mladince seznanil z borbe-v kateri so padli tamkajšnji partizani. Na Smrekovcu j® , dan počitka, a prehitro je prlš® čas odhoda. Pot je mlade trbo- jo domačini lepo pričakati. Skupno s predstavil iki dravograjske mladine so gojenci IKS Trbovlje obiskali spomenik padlih borcev ln pred njega -položili venec. Popoldne so Imeli trboveljski mladinci s sotovarlši se poslovili od prijaznih gostiteljev. — Prihodnja točka so bile Ravne na Koroškem. Tudi tu so imeli revirski izletniki lep sprejem. Športno tekmovanje je bilo uspešno za domačine, edino v odbojki so bil boljši trboveljski mladinci. Dne 23. junija so vega počitka. Mozirje, Paška vas in Zabukovca so bili njihov nadaljbJ cilj. Lep sprejem so mladi Tr' boveljčanl doživeli v Možin9’ hkrati pa je bil to tudi najleP? del njihovega pohoda. Zvečer 66 namreč imeli tamkaj izreden6®' KOLIKO STANOVANJ V TRBOVLJAH? Stalno se grade nova In spet nova stanovanja, a Jih je še vedno premalo. Sem In tja se Je v Trbovljah »godilo, da se je kdo iz dobrega selil v ie boljše, temu pa so sedaj odločno napravili konec, saj je delalo to hudo kri med ljudmi, ki že dolgo čakajo na stanovanje. Ce bo šlo vse po sreči, bodo Trbovlje leto« dobile 204 novih stanovanj, s čimer bo delno olajšana stanovanjska stiska. Tako bo STT dogradila letos na Ličarjevi parceli 106 stanovanj in pri Dimniku. Tudi Rudnik Trbovlje -Hrastnik bo v kratkem dogradil na Pelaju 24 družinskih stanovanj, šestintrideset stanovanj pa bodo skončall združeni Investitorji pri trboveljski gimnaziji, ki bodo še letos vseljiva, če se po nesreči ne bo kaj zataknilo. Stavba nasproti Dimnika, ki jo gradi Zavod za socialno zavarovanje, bo dala 8 stanovanj, stolpnica Elektrarne Trbovlje pri domu Partizana 23 stanovanj, a stavba Komunale Trbovlje tudi osem stanovanj. Vsega skupaj se letos obeta 204 novih stanovanj, h katerim prlštejmo še tiste, ki jih zidajo posamezniki. Teh Je preko 60. Za prihodnje leto se obeta gradnja novih stanovanj in so že vložene prošnje za lokacijo, med drugimi bo večjo stavbo gradilo podjetje »Elekfro-Trbovlje«. Za nova stanovanja je kajpak vedno mnogo zanimanja, prav tako pa tudi M stanovanjsko zadrugo, v katero se £ priglasilo že večje *tevllo intere- I sentov. Član stanovanjske zadruge je lahko vsakdo. In to fizična ali pravna oseba. Stanovanjska zadruga je predvsem priporočljiva ta mala podjetja, ki imajo premalo lastnih sredstev, zato je priporočljivo, da se vključijo v stanovanjsko zadrugo- RAZGOVOR Z MLAKARJEVO MAMO Srečala sva se na uradu socialnega skrbstva pri trboveljski občini, kjer je imela z referentko Slavko 7-avršnl-kovo zelo zgovorno debato. Ob tej priliki je rekla Mlakarjeva mama, kako lepo je bilo 3. julija na Dobrni. »Se zaplesala sem!« se je pohvalila, čeravno Ima že 84 let. Ze 22 let je vdova. Prej je stanovala v Glo-bušaku, sedaj pa živi že 7 mesecev na Dobrni. V zakonu je Imela Mlakarjeva mama deset otrok, od katerih jih pet še živi. Dva sinova sta šla v vojni v partizane in se srečno vrnila domov. Ko smo z njo kramljali, je rekla, da nekateri ljudje danes hudo tarnajo nad slabimi časi. Pa ni tako težko, kot je bilo nekoč. »Res je,« pravi Mlakarjeva mama, »da nlman več kot 5000 din pokojnine, toda za hrano Je zame dovolj ,le za obleko je teže.« Povedala je, da je pred 76 leti, stara komaj 8 let, šla služit. Takrat so ljudje teže živeli, čeprav nekateri pripovedujejo, kako Imenitno je bilo v rajnki Avstriji. Danes ima delovni človek vse pravice, tiste čase jih pa ni Imel. Bil je velik revež. Ko smo se poslovili, je Mlakarjeva mama prosila, naj ne dajemo razgovora z njo v časopis, zlasti ne, da je pred dnevi na Dobrni plesala, češ da bodo ljudje govorili, da na stara leta »nori«-Mi pa pravimo, da ima vsak, tudi star človek pravico, da se po svoje veseli, ln tudi zapleše, čo je še toliko pri moči. Ob koncu nam je dala še recept za dolgo življenje: »Bolj ko slabo ješ In trdo delaš, tem dalje živiš!« Njen oče je doživel redko starost 103 leta- »Nikoli v življenju mu ni bilo postlan« z rn- j žicami,« je končala prijazna in še ved- i no brhka Mlakarjeva mama. i ve ar. KAJ JE S CESTO DIMNIK—GABRSKO? Ko je obstajal ie okraj Trbovlje, so med drugim uredili tudi cesto od Dimnika do gasilskega doma v Zg. Trbovljah. Cesto so takrat prevlekli s tanko plastjo asfalta. Nekateri trde, da Jn | ta cesta zdaj še slabša, kot je bila I prej, vendar to ne drži povsem. Res je le, da so cesto urejali »na hitro« ln je več ali manj nekak provlzorlj. Zato je bilo sklenjeno, da bodo letos začeli z definitivnim popravilom omenjene ceste, in sicer že 15. junija, danes Pa je poteklo že mesec dn| od tega dne, a ceste še nihče ne spravlja v red. . Slišijo se glasovi, da je Uprava okrajnih cest sedaj »predaleč«. Morda je res nekaj resnice na tem. Upajmo, da bomo deležni večje pozornosti glede cest potem, ko bo Imela okrajna cestna uprava poslovne prostore, ki jih nameravajo zgraditi nasproti Transformatorske razdelilne postaje v Sp. Trbovljah, (pri Lukmerju). ZGODOVINA TRBOVELJ - HRASTNIKA IN DOLA Pred dvema letoma Je izšla v Trbovljah Izpod peresa prof. Janka Orožna Iz Celja knjiga »Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola«, toda ta knjiga je doslej slabo prišla med ljudi. Kje je vzrok? Najbrž premajhna reklama, saj mnogi sploh niso vedeli, da je knjiga izšla In da je v prodaji. Knjiga je zelo zanimiva in obsega I preko 700 strani Zgodovina Trbovelj, Hrastnika In Dola Je v njej prikazana do leta 1918. Sedaj pripravlja prof. Janko Orožčn II. del te zgodovine, ki bo obravnaval dogodke od leta 1918 naprej. »Zgodovin^ Trbovelj, Hrastnika In Dola« vsem toplo priporočamo. Vsak. ki se zanjo zanima, Jo lahko dobi pri ObLO Trbovlje, v tajništvu za kulturo in prosveto. imeli predavanje Iz zgodovine stanek osnovne organizacij® Z& NOV z dbmočja ravenske občine, ki jim ga je posredoval predsednik tamkajšnje občine tovariš Hercog. Na Ravnah so si mladi trboveljski kovinarji ogledali lepo urejen gospodarski muzej, v katerem so videli razvoj kovaške, rudarske in llv-r-ske industrije, kakor tudi razvoj tamkajšnjega gozdarstva oz. predelave lesa- Tudi na Ravnah so naši izletniki položili venec pred spomenik padlih borcev NOV. Vse prehitro je mineval čas, treba je bilo odriniti naprej. Pot je držala v Prevalje/ Mimogre- na katerem so sprejeli v vri1 komunistov 8 novih članov, sprejnmu v ZKJ je novim čla' nom .čestital sekretar osnov11 organizacije ZKJ Mozirje t0* Miklavc, ob tej priliki Pa , naši izletnik poslušali predaV*' nje iz zgodovine NOV. Tudi Mozirju so Imeli gojenci trb”| veljske kovinarske šole kult'1'9 program. Drugi dan so po žltvl venca pred spomenik®, padlih borcev v Mozirju <& ni-II naprej proti Grižam. Lep sprejem so revirski g06,.), doživeli v Grižah. Tu so P pričakali predstavniki ZB N" J uiaoift v i-icvmjc. miinugit.- I'i‘'-°n«il cusiaVnlKl /JtJ *’ ^ de so sl mladi Izletniki ogledali cicibani in pionirji. Na ru^11^ tovarno lepenke. Kakor povsod, v Zabukovc-i so Jih sprejeli * so Trboveljčani tudi v Prevaljah pripravili kulturni program, hkrati pa se seznanili a krajevno zgodovino NOV. Mežlčani so pričakovali mlade goste Iz zasavskega revirja In se z njimi pomerili v športnem tekmovanju. Mladi revirski kovinarji so se tu seznanil) z zgodovino Mežiške doline od ustanovitve tamkajšnjega rudnika svinca pa vse do danes. Predavanje je Imel predstavnik krajevnega odbora ZB NOV Mežica v kraju so sj naši potniki ogledali še rudnik In tudi topilnico svinca. __ V Cml na Koroškem je bilo prav veselo. Mladi trboveljski kovinarji so tudi tu nastopili z bogatim kulturnim programom In se seznanili s krajevno zgodovi-111”1« s Predstavniki ZB NOV Črna *, odšli na Izlet proti darsko godbo. Lep" Je bU sprejem, a še lepši tovariški čer. No — od Zabukovce 1,8 Izletnikom ni bilo več treba ^ dltl peš. Uprava rudnika j*01... Prijazno dala na razpolagi ^ mion, ki Jih je potegnil d° boj. Tamkaj so el mladi vel jeki kovinarji ogledali *®® ^ mično tovarno, popoldne ea # pomerili z domačimi mladi**9^ športnem tekmovanju, pa »o spet nastopili s kultu®’^ programom. ^ Treba je bilo kreniti 1 julija je revirske kovini,r\ae učence sprejela partizanska Rečica pri Laškem. Med P,)i do tam »o mladi Trb»veW ^ položili venec pred spom®11 p padle partizanske mater® ,|, pred spomenikom padlega P* ^ zana, Trboveljčana Franca mole-Zlvka. OD SREDE DO SREDE Iz trboveljskega bazena KINO Poročila poslušajte vsak dan 'ob *■«. 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 16.00, «.00 in 18,30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Naš jedilnik« Vsak delavnik ob 6,40. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12,16. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo p1 pozdravljajo« ob torkih, četrtkih in sobotah ob 14,36, Oddajo •Dobro jutro, dragi poslušalci« (Pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 6.00 do 7.00. SREDA, 16. julija 8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih — James KrUss: — Srečni otoki v zavetrju; 9.45 Pojo Dos Paraquayos; 10,10 Arije iz ru-»kih oper; 10,30 Zabavni interme-®o; li 20 Popevke, ki jih radi poslušate; 12.00 Maria Meneghinl Callas v vlogi Lucie Lammermo-orske; 12.25 Venček narodnih; 14,10 Slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor pod vodstvom Rajka Sikoška; 14.35 Panorama popevk in zabavnih Zvokov; 16.20 Melodije od tu in tam; 17.10 Glasbena križanka štev. 6; 18,00 Modni kotiček; 20.00 Pogovor s prijateljem (ponovitev). Četrtek, le. julija 8.05 Za cicibane — a) Zlata Gašperšič poje cicibanom, b) Carl-*°n nevarno zboli; 8,25 Iz arhiva zabavne glasbe; 10.10 Poje Komorni zbor Radia Zagreb pod Vodstvom Slavka Zlatiča; 10.45 Poskočna harmonika; 11.50 Za dom in žene; 16.25 Pisan operni ZPored z našim; solisti; 13.16 Obvestila in zabavna glasba; 13.50 Poje moški zbor DPD Solidarnost Iz Kamnika pod vodstvom Viktorja Mihelčiča; 15,30 Lahka glas-18.00 Iz svetovne književno-8ti — Heinrich BM1: Moj žalostni obraz; 16.20 Koncert po željah; 16.45 Radijska univerza — Matija ••Sanjar: Narodnooevobodllno gl-danje v letu 1941, kakor so ga Ocenjevali italijanski dokumenti — II' 20 00 Četrtkov večer domačih Pesmi in napevov; 21.00 Ciganska “rika. PETEK, 17. Julija 8-20 Mladinski radijski roman v Oadaljevanjlh — James Krttss: »rečni otoki v zavetrju; 9.00 Umetne ln narodne pesmi poje obrtniški moški zbor »Enakost« iz Kranja pod vodstvom Viktorja Fabianija; 10.25 Gustav Charpen-“er: vtisi iz Italije; 11.60 Pet pevcev — pet popevk; 11.18 Naš Podlistek — Robert Jungk: Prihodnost se Je že začela — II; 12.00 vtroci pozdravljajo; 12.26 Narodne v duetu ob spremljavi salon- orkestra; 12.45 Na citre igra Alfonz Bauer; 13,30 Zborovske •kladbe Emila Adamiča; 1380 Nastopa ansambel narodnih pesmi ln Plesov »Kolo« iz Beograda; 16.00 Športna reportaža; 17.10 llazgo-y°r z volivci; 17.20 Petkovo glas-ren o popoldne; 181)0 Kulturna Kronika; 18.15 Pojeta Marko No-lOsel in Marijana Deržaj; 21.16 uddaja o morju ln pomoščakih. SOBOTA, 18. Julija 8.20 Pionirski tednik, 8,40 Pojo mozemski mladinski pevski zbori' 9.00 V ritmu današnjih dni; jo.10 Popevke in zabavni zvoki; •1-30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 12.00 Igra zabavni orkester flTv Ljubljana: 13-50 Nena-itjdni dogodek v metropolitanski gPcri; 15.30 Ansambel Mojmtia „ Peta igra melodije slovenskih avtorjev; 16.00 S knjižnega trga: JK-k) Poje Slovenski oktet; 17.10 ,'a vrtiljaku zabavnih zvokov; Iz slovenskih samospevov; z;-’5 Okno v svet; 20.00 Sobotna zabavna oddaja. NEDELJA, 1«. Julija l,’*11 Mladinska radijska Igra — fmian Sega: Zgodbe ln nezgode rJ?yevskega dvora (radijska prl-in. a Drage Ahačič); 8.50 »Dobro hitro, ljubca moja . . . .« (venček "-rodnih in domačih); 10.00 Se *~mnlte, tovariši.... Tine Zale-Kii predaJte ge banditi ..11.30 ,‘tvo Matelič; Ljudje med Reko ,„vm°rjem (reportaž^); 15,30 Iz ],"ladnice romantične glasbe; 000 Humoreska tega tedna — Ifeorge Mlkes: Tujec na Angle-lsnP1' 18.20 Zaplešiva, babica!; oili Rad|Jska Igra — Raoul Plo-„, ln: Odšefl brez naslova (pono-vitev); 22.15 V plesnem ritmu; •10 Popevke na tekočem traku. PONEDELJEK, 20. JtlUJa n*-05 Domači napevi Izpod zeleni,** Pohorja; 8.20 Mladinski ra-‘JSkl roman v nadaljevanjih — Ja-tri, KrUss: Srečni otoki v zave-]ui 8.36 Pesmi ln plesi s Tahl- jteORGAfnZJ&CUA NOGOMETNEGA TEKMOVANJA precej časa razpravljajo o ^organizaciji nogometnega t*k-u "''anja po podzveaah in o •tanovltvi novomeške podzve-*• Mišljenja so zelo deljena. Po /’vem osnutku naj bi se zaaav-*i klubi vključili v ljubljan-0 Podzvezo, klubi okraja Celi* uaj bj ostali v celjskj pod- Brežice pa bi prišle pod Pveosnovano podzvezo v No-Ve» mestu. Razprava o tem predlogu Je So • ala’ da 1,1 var,anta ni Prejemljiva, predvsem kar se formiranja podzveze v No-mestu. No novomeškem po-dv0Vem I" v Srvnicl oziroma j®tanovili klube v Kostanjevici, b^jjlkl, Trebnjem in Zužem-er*U' Ako presojamo kvallte-v# klubov, Brežice nimajo pra-. ®a nasprotnika razen Novega In morda Črnomlja, k "dstvo NK Brežice Je zaradi t.ea predlagalo Nogometni zve-v'a| 0VenUe, naj ostane tekmo-^ ni sistem nespremenjen, ta-b'.ida 0,,ane dosedanja celjaka ^h*veza. Upoštevati Je treba - " nogometa, enakovredne iC^rotnike In tudi finančna l^tlatva za tekmovanje, Kon-b,*l,,o Imajo zedaj Brežice vse 1"Protnlke ob železni rl, med- kn bi bili v novomeški *Ub|VeZ' telko dosegljivi zaradi Pg?*11 prometnih zvez ln velike ^ mžltve tekmovanj. — Sprl- takem se tija; 9.45 S kvintetom Jožeta Kampiča; 10.10 Melodije, ki so si osvojile Oscarja (ponovitev); 11.15 Naš podlistek — Robert Jungk: Prihodnost se Je že začela — III; 12.00 Ernest Chausson: Podme; 12.25 Poje ženski kvartet Kluba koroških študentov (koroške narodne), 13.50 Friderik Chopin: Koncert za Mavir ln orkester številka 1 v e-molu; 16.00 Listi iz domače književnosti — Oskar Klančar: Pesmi; 1710 Srečno vožnjo 1 (Šoferjem na pot); 18.10 Umetne m narodne pesmi poje moški komorni zbor iz Celja pod vodstvom Egona Kuneja; 20.00 Sprehod po Parizu ž Line Renaud 20,42 Domače aktualnosti. TOREK, a. julija 8.05 Oddaja za otroke a) Otroci pojo b) Mira Alečkovlč: Marko ostane sam na vzpetini; 9.00 V tričetrtinskem taktu; 9.46 Napevi iz Španije — Igra Hollywoodskl simfonični orkester; U.OO Za dom ln žene; 11.15 Ciganski napevi; 11.35 Pojo solisti mariborske Opere; 12.25 Pesmi delovnih brigad; 12.50 Slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor pod vodstvom Rajka Sikoška, 16.00 Novost na knjižnem trgu; 16.20 Napolitanske pesmi poje Benjamino Gigli; 18,00 Iz zbornika spominov; 16.46 Kulturni globus; 21.28 Jugoslovanska zabavna glasba; 22.35 Popevke z domačimi pevci. KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 14—16. julija švedski film »NASMEH LETNE NOČI«; 17.—20. julija amer. barv. cine-mascope film »TRIJE EVINI OBRAZI«; 21,—23. Julija francoski film »MONTPARNASSE 19«. KINO »SVOBODA« TRBOVLJE II; 17,—20. Julija franc, barvni vi-stavislon film »BREZ DRUŽINE«; KINO »SVOBODA — ZASAVJE« v Trbovljah: 18.—20. julija nemški barvni film »NI PROSTORA ZA DIVJE ŽIVALI«: 25. in 26. julija angl. barv. film »SMRT NA CESTI«. Predstave: sobota ln nedelja ob 17. in 19.15, ponedeljek samo ob 18., za mladino v nedeljo ob 15. uri. KINO »SVOBODA« KISOVEC — ^AGORJE: 15. in 16. julija mehiški film »MINU«; 18. in 19. Julija amer. barv. film »ŽIGOSAN«; 22. in 23. julija angl. barv. vistavi-slon film »ŠPANSKI VRTNAR«. MALI OGLASI Dne 23. 7. 1959 bo ob 9. url na Krajevnem uradu v Radečah prostovoljna javna dražba dela stanovanjske hiše v Radečah štev. 86, obstoječega iz nadstropja s podstrešjem ln drvarnico, last Jožice Reš Iz TržiSča, Trg Svobode št. 11 ter SLP po enakih delih. Vknjiženih bremen ni. Začetna cena znaša 600.006 din. Dražbeni pogoji so 'na razpolago na Okrajnem sodišču v Trbovljah. Okrajno sodišče v Trbovljah, dne 3. julija 1959. ZAHVALE Vsem, ki ste spremili na zadnjo pot našo drago mamo MARIJO ZAKRAJŠEK se iskreno zahvaljujemo. Obenem se zahvaljujemo zdravnicam bolnišnice, Elektrarni Trbovlje, sosedom in vsem, ki ste nam izrazili sožalje. Žalujoči otroci. Po tej poti se najlepšd zahvaljujem vsem, ki so ml v težkih trenutkih mojega zdravljenja nudili nesebično pomoč. Posebno zahvalo dr. Marijanu Kržišniku ln ostalemu zdravniškemu in strežnemu osebju trboveljske bolnišnice. Nadalje se zahvaljujem darovalcem krvi in obratu SRD rudnika Trbovlje,— Hrastnik. Franc Gorišek, Trbovlje, Kolonija 1. maja ROJSTVA TRBOVLJE: Dragica Lučič lz Zagorja — sina; Nevenka Pajk lz Zagorja — hčerko; Marija Cerov-šek lz Trbovelj — hčerko; Milka' Smešnik jz Dobovca — sina; (Hedvika Kovačič lz Trbovelj — sina; Vida Peršič lz Hrastnika — hčerko; Anica Spilar lz Trbovelj — hčerko; Antonija Jerman lz Zagorja — sina; Ifka Perko Iz Hrastnika — hčerko; Ivanka Uršič Iz Trbovelj — hčerko; Neža Strajhar lz Trbovelj — hčerko: Agata Drnovšek lz Zagorja — hčerko; Anica, Hace lz Zagorja — KRANJ, 8, Julija. — v tekmi slovenske plavalne lige sta se v tukajšnjem bazenu srečala Rudar In Triglav □. PK Rudar je sicer dvoboj Izgubil, vendar se je predstavil kot zelo solidno moštvo. Poraz za 18 točk predstavlja uspeh za pomlajeno Rudarjevo ekipo, saj smo nastopili praktično proti prvemu moštvu Triglava, ki sicer plava v prvi zvezni ligi. Časi naših plavalcev so nekoliko slabši zaradi težkega bazena, ki ga nismo vajeni, vendar bi tu omenil Zelenškovih 1:21,3 na 100 Kocmur Janez (T) 0:59,2; Burja Gvido (R) 1:06,0- Nadižar Franc (T) 1:13,9; Glas Silvo (R) 1:14,6. 8. 100 metrov metuljček — ženske; Bogataj Danica (T) 1:38,3; Butkovec Boža (R) 1:40,9; Kočar lika (R) 1:47,4; Mihelič Branka (T) 1:52,7. 9. 100 metrov prsno — moški: Pogačnik Tone (T) 1:26,8; Zupan Franc (T) 1:31,6; Matkovič Marko (R) 1:32,3; Kuhar Borut (R) 1:52,4. 10. 100 metrov crawl — ženske; Podlesnik Juška (R) 1:19,5; Koritnik Herma (R) 1:21,7; Čolnar Anka (T) 1:22,3; Purgar Nuša (T) 1:32,4. Mladino je treba med najmlajšimi iskati •ItuaclJe smo v yT*nla, da b| bil- o Ul ^ kpu resno razmislili, da a napravi nepopravljiva Sko- ek. metrov hrbtno, kar pomeni zelo dober čas glede na to. da je bil rezultat dosežen po pomanjkljivem treningu. V sredo nastopi Rudar doma pro ti Ljubljani. Tehnični rezultati nedeljske tekme: 1. 400 metrov crawl — moški: Brinovec Peter (T) 5:01,6; Burja Gvido (R) 5:25,6; Gatej Boris (T) 5:30,1; Irt Niko (R) 5:52,4. 2 . 200 metrov crawl — ženske: Koritnik Herma (R) 2:54,8; Bogataj Danica (T) 3:04,6; Butkovec Boža (R) 3:08,2; Mihelič Olga (T) 3:20,1. 3. 100 metrov hrbtno — moški: Drofenik Miha (T) 1:11,2; Košnlk Milan (T) 1:12,6; Zelenšek Jože (R) 1:21,3; Hutar Peter (R) 1:39,7. 4. 100 metrov prsno — ženske: Kočar Iška (R) 1:36,2, Senica Nadja (T) 1:40,1; Petrič Alenka (R) 1:41,8; Debeljak Tatjana (T) 1:45,0. 5. 100 metrov metuljček — moški- Brinovec Vlado (T) 1:11,6; Košnlk Saša (T) 1:14,8; Matkovič Marko (R) 1:29,7; Čibej Marko (R) 1:31,7. 6. 100 metrov hrbno — ženske: Podlesnik Juška (R) 1:30,7; Jurman Slavka (T) 1:39,7; Gabron Cirila (T) 1:42,4; Trtnik Zlata (R) 1:55,9. 7. 100 metrov crawl — moški: 1 HRASTNISKI STRELCI ZA DAN BORCA NOVO STRELIŠČE V HRASTNIKU Hrastnlškl strelci so dan borca letos lepo proslavili. Ob tej priliki Je SD Hrastnik odprla novozgrajeno strelišče za zračno ln malokallbersko streljanje v prostorih, ki Jim jih Je podaril tov. Dušan Roš, člani družine pa so ga z udarniškim delom zgradili sami. S tem Je Hrastnik dobil prepotrebni strelski lokal, kar bo nedvomno razvoj strelskega športa' v kraju pospešilo. 8 tega mesta se občinski strelski odbor zahvaljuje vsem, ki so kakor koli prispevali k. ureditvi strelišča. Po otvoritvi strelišča se Je pričelo tekmovanje z zračno puško za prehodni pokal. Udeležile so se ga naslednje strelske družine: SD Radeče, 8D Dol, SD Hrastnik I, SD Hrastnik II ln SD Steklarna. Med člani Je prvo mesto in pokal osvojila strelska družina Hrastnika I s 336 krogi, druga Je bila družina Dol s 328 krogi, tretja pa strelska družina Steklarne Is Hrastnika. — Med pionirji Je zasedla prvo mesto ekipa SD Dol s 251 krogi. Tudi pionirska ekipa SD Dol Je zasedla prvo mesto z 242 krogi. — Med posamezniki Je bil najboljši Baraklnl (SD Dol) z 82 krogi, drugi Klrhmajer (SD Steklarna) z so krogi, tretji pa Bebasu z 7* krogi. Tekmovanje Je bilo vzorno organizirano In želimo, da bi bila podobna tekmovanja v Hrastniku Se večkrat. B. M. Pojasnilo k poročilu o tekmi Ilirija : Rudar ILIRIJA : RUDAR Odbor PK »Rudarje« v Trbovljah ugotavlja, da so bili odnosi med našim klubom In Komunalo, kakor Jih opisuje dopisnik v 26. številki Zasavskega tednika, nepravilno prikazani. Izjavljam, da so odnoei med nami ter Komunalo In celotnim osebjem trboveljskega mestnega kopališča najboljši, eaj nam leto pomaga, kjer nam le more. Odbor plavalnega kluba Ima edin« željo, da odnosi kakršni »o med Komunalo ln kopališkim osebjem ostanejo še naprej takšni, kakršni so bil doslej. Komunala ln kopališko osebje s tem dokazujeta, da Imata razumevanje za plavalni Iport In za zdravje vse trboveljske mladine. Načelnik plavalne sekcije: Berti Burja ' ODLIČNO PERE Uprava nogometnega kluba Rudar v Trbovljah stalno skrbi za podmladek nogometnih ekip. Tako delujejo in tekmujejo po tri mladinske enajsterice, nadalje po štiri do pet pionirskih nogometnih enajsteric, katerim posvečajo vso pažnjo in dobri rezultati tega prizadevanja ne izostanejo. Ravno letos Je deset let od tega, ko Je mladinska nogometna enajsterica Rudarja osvojila prvenstvo Slovenije ter nato sodelovala na državnem mladinskem prvenstvu v Skopiju. Malim tehničnim pogre-škam je bilo talkrat pripisati, da Rudarjevi mladinci niso postali državni prvaki, vendar Je tudi drugo mesto predstavljalo zanje zavidljiv uspeh. Tudi letos so bili mladinci Rudarja na svojem hčerko; Terezija Šmid iz Hrasto^ ka — hčerko; Heda Koritnik iz Hrastnika — sina; Ljudmila Klopčič iz Zagorja — hčerko; Ana Kušar iz Hrastnika — sina; Julijana Brzin iz Zagorja — sina; Štefanija Kos iz Zagorja — sina; Antonija Anderlič iz Ršdeč — sina; Marija Ramšak lz Hrastnika — sina; Hilda Videnšek iz Hrastnika — hčerko. BREŽICE: Joslpina Hudina Lukavec 49 — sina; Marija Slvak Lipnica 1, — sina; Ana Umek, No-•va Resa 18, Videm-Krško, — sina; Marija Kerin, Leskovec 56 — hčerko: Jožefa Mihelin, Sp. Su-šica 32 — sina; Marija Kranjčevič. Kobile 8 — sina; Matilda Šepetave. Stara vas, Bizeljsko 6 — sina; Jožefa Novosel, Jesenice 8 — hčerko; Marija Radej, Bresta- nica 124 — sina; Ana Godler, Videm-Krško, Starovaška 85 — sina; Antonija Osterlič, Zg. Obrež 25 — hčerko; Dragica Sahlnpašič, Rozga 44 — sina; Marija Starčič, Sela 87 — hčerko; Ida Beribak. Velika vas 1 — sina; Darinka Hotko, Zupelevec 39 — hčerko: Jula Matijevič. Bušeča vas 8, — sina: Rozalija Kresnik, Ključ 36 — hčerko. POROKE TRBOVLJE: Jurij Potočnik, upokojenec iz Trbovelj ln Amalija Kranjc, gospodinja iz Trbovelj; Ciril Dolničar, strugar iz Trbovelj in Marija Kelner, delavka lz Trbovelj. SMRTI Triglav 80 : Rudar 62 TRBOVLJE: Matija Berger, trgovec, star 74 let; Anton Strah, frizerski mojster, star 50 let; Marija Zakrajšek, upokojenka, stara 81 let; Marija Potočnik, upokojenka, stara 80 let. BREŽICE; Jožefa Godler, Mali Obrež 24, stara 39 let; Nada Černelič, stara 40 let; Milan Račič, Vihre 31. star 4 leta. PIONIRSKI TROBOJ. — V soboto je bil v trboveljskem bazenu prijateljski troboj pionirjev »Ljubljane«, Neptuna iz Celja in Rudarja. V naslednjih dneh bosta povratni srečanji v Celju ln Ljubljani. Zamisel o organizaciji tega tekmovanja je vsekakor hvale vredna, saj vzbuja pri najmlajših tekmovalcih ln gledalcih veliko zanimanja, to pa bo gotovo precej vplivalo na razvoj mladih plavalcev. Nedvomno Ima najboljši naraščaj PK Neptun, pa tudi Ljubljana in Rudar ne zaostajata dosti. Rudarjevi plavalci so -Pzično nekoliko slabši, saj sodijo od vseh med najmlajše, verjetno pa bodo v prihodnje še zelo napredovali. Rezultati — pionirji: 200 metrov erawl: Hutar (Rudar) 2:50,4; 50 metrov — prsno: Tominšek (Ljubljana) 0:42,5 : 50 metrov — crawl: Vrbovšek (Neptun) 0:32,1; 50 metrov — metuljček; Goršič (Neptun) 0:39,0; 50 metrov — hrbtno: Vrbovšek (Neptun) 0:36,8; 4x50 metrov — mešano; Neptun 2:46,6; — »Ljubljana« je bila diskvalificirana. 4x50 metrov — pionirji: (Ljubljana) 2:23,2. Pionirke: 50 metrov — crawl: Trtnik (Rudar) 0:42,5: 50 metrov — metuljček; Kočar (Rudar) 0:42.9; 50 metrov — hrbtno: Šušteršič (Neptun) 0:48,1; 50 metrov — prs-nefc Kočar (Rudar) 0:44.7; 4x50 m — .mešano: Neptun 3:29.6. Organizacija tekmovanja Je bila dobra, ura prireditve pa morda ni bila najbolj ugodita. xx* USPEH GVIDA BURJE. Gvido Burja je bil član slovenske plavalne patrulje, kj Je v Beogradu zastopala našo republiko. Slovenska trojica Je povsem upravičeno zmagkla na trt tisoč metrov dolgi progi na Savi. kjer to tekmovali udeleženci iz vseh republik za pokal beograjskih »Večernih novosti«. Najboljši rezultat ekipe je bil upoštevan za končni plasma. Gvido Burja pa Je bil najboljši Slovenec. PLAVALNA SOLA ZA OTROKI. — Tehnično vodstvo PK Rudarja Je pripravilo plavalno šolo za otroke. Solo bodo vodili Izkušeni starejši plavalci, pouk pa je brezplačen. Otroci so z veseljem sprejeli to šolo REKORDNI OBISK V KOPALIŠČU. — Zadnje dni doživljamo pravo Julijsko vročino, zato ni čudno, da se številni kopalci poslužujejo ugodnosti, ki jim nudi kopališče v Trbovljah. V nedeljo je število ljubiteljev kopanja na trboveljskem kopališču doseglo višek. V bazenu se Je zvrstilo okoli 2.800 kopalcev. Navzlic temu so bili ljudje zadovoljni, saj v poslovanju garderob ni bilo večjih zastojev. Prav bi bilo. če bi bili nekateri kopalci ob takšnih dnevih nekoliko bolj uvidevni ln disciplinirani. (ko) ČESTITKE IZ JLA Fantje zasavskih revirjev, ki služimo rok v JLA v Banjaluki, čestitamo k dnevu vstaje slovenskega naroda In k nadaljnji Izgradnji- — Čestitamo našim staršem, društvom, organizacijam in delovnim kolektivom ter vsem prebivalcem zasavskih revirjev. — Čestitke pošiljajo: Ciril Mokotar, Alojz Guna, Valentin Hudomalj, Franc Medvešek In Ivan Drnovšek, vsi Vojna pošta 655$'5, Banjaluka. 6.129 Predsednik upravnega odbora: Skrabar Jože Direktor: Kredar Frano TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNJA« ZAGORJE AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1958 PASIVA Zap št. Postavka Znesek (v 000 din) Zap. St. Postavka Znesek (v ooo din) A. Osnovna sredstva A. viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 2. Denarna sredstva osnovnih sredstev B. Sredstva skupne porabe 3. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 6. Skupna obratna sredstva D. Izločena sredstva 6. Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih skladov 7. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev E. sredstva v obračunu In druga aktiva 8. Kupci ln druge terjatve 9. Druga aktiva Skupaj: Vodja računovodstva: 1,835.392 1,556.943 38.176 17,734.8*5 1477X19 8.873 234.965 82.901 22493.314 1. Sklad osnovnih »reditev 2. Drug; viri osnovnih sredste«. B, viri sredstev skupne porabe 3. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad m drugi skladi 7. Rezervni sklad ln drugi skladi , 8. Viri nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 9. Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10 Dobavitelji m druge obveznosti 11 Druga pasiva Skupaj: 8,182X96 369.678 814,564 13,416.000 1,466 X89 66.086 2,996.668 22X93.314 Predsednik upravnega odbore: Direktor. Ule Anton ( ~ - A Obdobje plastičnih mas Danes že ni več mogoče našteti vseh predmetov, izdelanih iz plastičnih gmot. Popoln seznam teh mas bi obsegal debelo knjigo, ki pa bi za branje ne bila zanimiva. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da plastične mase že uporabljajo v vseh industrijskih področjih in pri številnih izdelkih vse od oblek do raket. Pri izdelavi raket uporabljajo plastiko pri sestavnih delih in kot trdo gorivo. Na ladjah jo najdemo v opravi, notranjih ločilnih stenah, reševalnih čolnih itd. V tmetijstvu uporabljajo tanke liste iz plastičnih gmot ta zadrževanje izhlapevanja 1 zemlje in onemogočanje rasti škodljivih rastlin, kar poveča donos kulturnih rastlin. V Švici uporabljajo ce-: vi iz plastike za mlekovodc, v _ po katerih pošiljajo mleko s planinskih pašnikov v doli ne. V živilski industriji predstavlja plastika idealno embalažo, in tudi mleko že prevažajo v kartonastih po sodah, prevlečenih s polietilenom. V tiskarstvu najdemo plastiko na platnicah knjig in matricah. V elektroindustriji predstavlja plastika razen izolacijskega materiala zelo pomembno snov, iz tatere izdelujejo celo drogove za daljnovode visoke napetosti. V glasbi so pla-itične mase osnova za gra-nofonske plošče. V filmski ndustriji pa najdemo ne-'.gorljive filme iz plastike, t^se bolj se uveljavlja planika tudi v gradbeništvu, tjer že predstavlja osnovni gradbeni material in material za opravo. Revolucija, ki so jo povzročile plastične gmote v proizvodnji, je šele v začetku. To ugotovimo že, če se za trenutek zadržimo pri umetnih vlaknih, 1 izdelanih iz plastičnih gmot: nylon. orlon, moril, terKal, mo. plen itd. Obleko so ljudje vedno pridobivali iz volne bombaža, lanu, konoplje In »vile. Milijone hektarov zemlje še danes služi za pašo ovac ali pa za pridobivanje rastlinskih vlaken Bliža pa se čas, ko bo treba to zemljo uporabljati za pri. dobivanje hrane za ljudi, katerih število naglo narašča in ki zahtevajo hrano in ao. pet hrano. Tedaj bodo umetna vlakna, kvalitetno in po izbiri izpopolnjena, poklicana, da v celoti nadomeste naravna. Kratko - zanimivo (phana ZENSKE ZA REŠETKAMI - IGRAJO V ZENSKI KAZNILNICI V RIMU. TAMKAJ SE SREČATA NEKA DEKLA, »NEDOLŽNOST Z DEŽELE« (GIULIETTA MAŠINA LEVO) IN POKVARJENA, ZE PREJ KAZNOVANA ELJA (ANA MAGNANI) Kuverte iz plastične mase Angl etik; poštni uradi se dali v promet poštne kuverte, ki so izdelane iz umetne mase. Te kuverte so zelo praktične. In nepremočljive. Uporabiti jih je moč okoli stokrat. Naslov, napisan s črnilom ali pisalnim V zadnjih letih je število ljudi na svetu tako visoko na-rastlo, da nekateri že resno ugibajo, kako si bodo ljudje čez 100 ali 200 let delili živ-1 jen skl prostor na zemlji, če bo šel razvoj v sedanjem tempu dalje. Računajo, da se je človeški rod pojavil na zemlji nekako pred 200.000 leti in da je število ljudi do danes narasti© že na 2,9 milijarde. Ob začetku našega štetja, t. j. pred 1959 leti, je bilo na svetu okrog 250 milijonov ljudi. Do 1. 1900 se je to število povzpelo na 500 milijonov in okrog 1. 1950 na 1 milijardo ljudi. Računajo, da bo čez 25 let na svetu že 4 milijarde ljudi in okrog 1. 2000 celo 6 milijard. Letni prirastek prebivalstva na svetu znaša sedaj okrog 46 milijonov ljudi ali 3 rojstva več vsako sekundo. V minuli svetovni vojni je zgubilo življenje okrog 30 milijonov strojem, je vsakokrat lahko zbrisati, enako Pa odstraniti tudi že nalepljene znamke. Atomska nafta Kanadska vlada se je odločila za nakup A-bomibe v Združenih državah Amerike, vredne 250.000 dolarjev, da bi s pomočjo nje prišla d0 velikanskih ljudi. Kakor vidimo, je bila ta izguba nadomeščena že v 8 mesecih. Po sedanjih računih bi moralo biti okrog 1. 2600 na svetu že toliko ljudi, da bi na enega človeka odpadlo komaj 1 kvadr. meter zemeljske povr-šipe. Jasno je, da do takega porasta ne more priti, ker bi se ljudje prej med seboj pobili in pojedli, Mi danes samo predvidevamo, da bo po računih moralo priti do preoblju-denosti na zemlji, vendar nam na srečo to vprašanje še ne dela resnejših skrbi. Teže bo pa našim potomcem, na primer okrog 1. 2100 do 2200, če se ne bodo že prej postavile kakšne meje prehitremu naraščanju števila ljudi na svetu. . Značilna je pri tem ugotovitev, da se primitivnejši narodi mnogo hitreje razmnožujejo kot ljudje v civiliziranih predelih sveta. Na Kitajskem je podzemeljskih rezerv nafte na področju Ataibaska. Ce bo dala eksplozija dobre rezultate, so Kanadčani pripravljeni bomba r_ dira ti s H-bombami 17.000 kvadratnih kilometrov tega področja. Prvo takšno atomsko eksplozijo bodo opravili 1960. leta, 300 metrov pod zemljo. Rezerve nafte na tem področju s0 ocenili na 300 milijard barelov. Štiri ledvice Ko je pred dobrim mesecem Nikola Macura iz Kistanja zaklal ovco, je bil zelo presenečen, ker je v njej našel štiri ledvice. Dve odvečni ledvici, ki sta bili nekoliko manjši, sta bili v telesu ovce poleg obeh normalnih. Ladja, ki je izginila 1788. leta Neka francosko - britansko -belgijska ekspedicija je odkrila v o točni grapi Vanlkoro na Južnem Pacifiku ostanke ladje, ki je izginila 1788. leta. Belgijec Horoun Tazieff, ki je vodja ekspedicije, je izjavil, da je njegova skupina našla del ladijskega korita fregate »La Boussole«, kt je zapustila Avstralijo januarja 1788. leta. vsako leto 13 milijonov več ljudi, kljub termi, da je tam umrljivost še zelo visoka. Prav zaradi take okolnosti utegne število ljudi v neciviliziranem svetu daleč narasti nad številom prebivalstva v kulturnih predelih. ‘ Danes je težko reči, za koliko ljudi je še prostora na zemlji. Brez dvoma pa je nekje meja, preko katere naši potomci ne bodo smeli, ako bodo hoteli tudi bodočim rodovom zapustiti skromen živi jenski prostor na zemlji. Pri svojih ugibanjih smo gledali samo na prostor na zemeljski površini in nismo računali, da si utegne Človek čez sto let ali prej priboriti udoben življenski prostor tudi na morjih, v zraku, ali celo na drugih planetih, kjer ga pre-obljudenost verjetno ne bo več skrbela. Ing. S. P. Novo v Izraelu - V 'izraelskih šolah učitelji ne smejo več reči 0 učencu, da je »len« ali »malomaren«. Po najnovejšem odloku ministrstva za šolstvo morajo biti opomini »iz. podbujajoči«. Tako se mora na primer poročilo 0 lenem učencu glasit; nekako takole: »Učenec bo bolje ^napredoval, če se b0 vztrajno trudil in vestno izpolnjeval svoje naloge«. Jugoslovanski Bobi Morda živi v Jugoslaviji, drugi šahovski sili na svetu, ki je v povojnih letih dala več velemojstrov, tudi bodoči Bobi Fi-sher, najmlajši velemojster vseh časov. T0 bi bil n. pr. lahko enajstletni Splitčan Bojan Ku-rajica, ki je ne ,ie odličen učenec, ampak tudi odličen šahist. Bojan je že zdaj drugokate-gomik, ta naslov pa se v Jugoslaviji, kjer je šahovska konkurenc« Izredno močna, ne doseže zlahka. Če se bo ta, naj-mlajši drugokategornik v kraljevski veščini razvijal tako kot doslej, obstajajo upi, da bo jugoslovanska, šahovska ekipa v doglednem času dobila novo in zelo mlado silo. Ni drugega izhoda Ob zaključku svojega dolgotrajnega študija o vzrokih izpadanja las je sloviti angleški dermatolog David Williams vso svojo teorijo "Skrčil na naslednje: »Ce vaim lasje začenjajo izpadati, tedaj ni drugega izhoda, kot da jih pustite, da izpadejo.« Koliko ljudi šteje SZ Sovjetska zveza je imela pred vojn0 190,700.000 prebivalcev. V poslednjih dvajsetih letih pa je število prebivalcev naraslo za 18 milijonov 100 tisoč oseb ali za 9,5 odstotkov. Povprečni letni prirastek pa je bil torej v tem razdobju 900.500 prebivalcev. Tega prirastka Pa ni moč soditi za normalnega spričo okoliščine, da je imela Sovjetska zveza v času vojne milijonske izgube človeških življenj, tako na frontah kot na okupiranem ozemlju. S številom prebivalstva, ki so ga ugotovili i letošnjim ljudskim štetjem, je Sovjetska zveza kot tudi poslej, na tretjem mestu na svetu, za Kitajsko in &tian Indijo. Izračunali so, da. je prebivalstvo v ZDA za 19°/o manjše kot v SZ. Pozor, golobi! Pariz, mesto slovitih spomenikov in čudovitih zgradb, bo moral nekaj ukreniti proti golobom. Takšno je mnenje mestnih odbornikov. Golobi so namreč že skoro povsem onesnažili mnoge znane spomenike. Neki odbornik je predlagal, naj sprejmejo zakon, s katerim bi Parižanom dovolili, da hranijo golobe sam0 v parkih in vrtovih. Mnogo bolj krut je bil predlog nekega drugega odbornika, k; je predlagal, da bi golobe sistematično polovili in jih oddali v mestne bolnišnice, kjer naj bi jih bolniki pojedli. Kaj pravijo izbranci o življenju Znana pisateljica Pearl S. Buck: »Mnogo 'ljudi zamudi majhno srečo, ker zaman čakajo na veliko.« Ameriška kolumnistka Edna Potts: »Kot mati lahko svetujem hčerkam: Ne zaupajte moškim, starim od 18 do 80 let!« Avstrijski pisatelj Aleksander Lernst-Holenia: »Kdor vza- me vse za tragično, bo doživel same tragedije«. Francoska pisateljica Louise de Vilmorin: »Ce bi imele ženske vse tiste napake, ki jim jih očitajo, bi bile skoro popolne«. Bavarski pesnik Oskar Maria Graf, ki živi v Ameriki, pa pravi: »Optimisti so umetnik življenja«. Steklene smučke Neka francoska, tovarna je začela izdelovati steklene smučke. Narejen« So iz smole poliestera in steklenih slojev. Ker je stek. 10 prožnejše od lesa, je stabilnost steklenih smučk mnogo večja od stabilnosti lesenih, tako na trdem kakor na mehkem snegu. Spozna se na reklamo Trgovec v Palerrflu na Siciliji Je takrat, ko Je razprodajal zalogo čevljev, poslal v mesto osla z velikim reklamnim oglasom: »Vsi so danes v trgovini čevljev slgnora Maestrelltsa — razen mene!« Nova sončna peč Profesor Trombe, direktor laboratorija za sončno energijo v Mont Loiusu, kjer "stoj; tudi naj večja sončna peč na svetu, je izjavil, da so začeli s konstrukcijo druge sončne peči. Ta peč bo imela energetsko kapaciteto 1000 kw, opremljena pa bo z ogledalom premera 54 metrov. Vojna proti kajenju Na jesen bodo zdravstvene in šolske oblasti newyorške države začele široko kampanjo proti kajenju mladoletnikov, predvsem dečkom in deklicam, ki eo v enajstem, dvanajstem letu. Vzgojitelji nameravajo začeti s psihološko akcijo in prepričevati mladino o škodljivosti, o ekonomski škodi in o vsem negativnem, kar prinaša kajenje mlademu organizmu. Po statističnih podatkih se je med mlajšimi kajenje močno razširilo. Najdražja knjiga Naj dražja knjiga na svetu je atlas neba z 1758 posnetki. To publikacijo je izdala znamenite zvezdama — observatorija v Mont Paiomarju v Kalifornij l (ZDA). Atlas stane 2000 dolarjev a M okoli 2 milijona din. HUDOBNE DEFINICIJE PLES je umetnost, hitreje premikati svoje lastne noge, kot lahko nanje stopa sopleetlec. PIJANEC je človek, ki pije kot riba, ne pa, kar pije riba. DODATEK je del koncertnega sporeda, ki ga zahtevajo poslušalci, ki bi rad; več imeli, kot so plačali, MODERNA GLASBA je glasba, katero tako naglo igrajo, da nihče več ne more uganiti, od katerega klasika je ukradena. M02 je bitje, ki se zaljubi v dekletov obraz in nato napravi napako, da dekle celo poroči. ŽGANJE je pijača, ki povzroči, da človek dvojno vidi, a se pri tem čuti osamljenega. V gospodarstvu dela nad 2 milijona ljudi Od 2,082.000 ljudi, ki jih je bilo v februarju letošnjega leta zaposlenih v gospodarstvu, odpada skoro polovica na Industrijo in rudarstvo (998 tisoč), medtem ko jih na poljedelstvo odpade 188 tisoč, na gozdarstvo 33 tisoč, gradbeništvo 195 tisoč, na promet 198 tisoč, na trgovino in gostinstvo 220 tisoč, na obrt in ostale dejavnost) pa 250 tisoč ljudi. — V istem mesecu je bilo skupaj 229.508 nezaposlenih, od teh 151.937 nekvalificiranih. NASVETI Pepel uporabljamo na vrtu koristno v jeseni, ker tedaj z njlr™ zemljo gnojimo, da dobro rodi-Posipanje vrtov v ostalih letnib časih ni priporočljivo, ker Je pepel pogosto za rastline strup. Kako konserviramo slive? Slive oz. češplje oberemo s peclji vred z drevesa. Držeč Jih za pecelj, J‘» namočimo v raztopljen vosek, ki se Je te ol>ladil, In take nato položimo v glinasto posodo. Ko J® posoda napolnjena, Jo čvrsto zapremo In postavimo na hladno mesto. Tako spravljene slive lahko zdrže tudi po več let. Preden Jih uporabimo, s sadeža voščeno prevleko z vodo speremo. Madeže od jajc z obleke n® smemo odpravljati, dokler Je madež še svež. Treba Je počakati, da se madež posuši, nato pa se Iz-krtači z mehko ščetko, namočeno v čisti bencin. TUJEC V MOJEM NAROČJU — FILM PRIPOVEDUJE ZGODBO DVEH ZALJUBLJENCEV, KI SFLE PO DALJŠEM BLODENJU IN PO MNOGIH RAZOČARANJIH NAJDETA SREČO (PRIZOR S SANDRO DEE IN JEFFOM CHANDLER) IZ FILMSKEGA ALBUMA": PRIZOR IZ JUGOSLOVANSKEGA FILMA »VIZA ZLA« Kje so meje številu prebivalstva na svetu? V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU V ZADRU NAJSTAREJŠA KNJIGA Malokatero mesto se lahko pohvali, da ima zbranih za svojim obzidjem toliko kulturnih spomenikov in drugih zgodovinskih znamenitosti kot Zadar. Za navadnega turista morda frančiškanski samostan v Zadru ne bo pomenil nič nenavadnega. Cerkev s sedmimi marmornatimi oltarji in samostan sta še iz 13. stoletja. Teda samostan skriva za svojimi starimi debelimi zidovi veliko književno bogastvo. Knjižnica v zadarskem frančiškanskem samostanu sodi med najbogatejše tovrstne knjižnice v Jugoslaviji, na svojih policah ln v zakladnici pa skriva tudi edinstvene primerke. Vseh teh pa ni moč najti na policah. Čuvajo jih v zakladnici, v stekleni strinji. To so vrednote, ki morajo hiti konzervirane, da jih ne bi uničil zob časa. To so vrednote, del Schoefferjevega Sv. pisma. Natisnili so ga leta 1463 in je najstarejša tiskana knjiga v Jugoslaviji. Obenem Je tudi edini primerek v državi. Celotno Sehoefferjevo pismo hranijo na Dunaju. To pismo pa ni najstarejši pisan dokument, kar Jih hranijo v samostanu, V knjižnici sl lahko ogledate nad 300 raznih listin, ki so jih samostanom poslali vladarji, doži in papeži od 12. stoletja dalje. S svojo bogato vsebino so pripomogli v veliki meri k zbiranju stare zgodovine Dalmacije in otokov. V zakristiji frančiškanske cerkve se Je leta 13SS zgodil dogodek, ki Je Imel Izreden pomen za Dalmacijo. Tu so namreč, podpisali znameniti »Zadrski mir«, po katerem so se Benetke za vselej odrekle Dalmaciji. Samostanska knjižnica Je dostopna vsakomur. Obiskujejo Jo znanstveniki lz vse Jugoslavije, študentje najdejo v njem bogat vir za svoje študije, zgodovinarji material za svoje zapiske. Znamenita Arhlvallja lz 13. stoletja, Manuskrtpti iz 14. ln 15. stoletja in Inkunabule, ki predstavljajo zibelko knjige, le zaokrožajo vrednost te edinstvene knjižnice, ki Je ni moč izraziti v denarju. ROMAN V NADALJEVANJIH Norbert je »klonil glavo. »VI ne razumete, gospodična Reich, kaj se je takrat zgodilo.« • »Imate prav, tega res ne bom nikoli razumela,« je dekle odgovorilo trdo. »Vendar nisem nticoli niti za trenutek podvomila v Kristinino poštenost in vem, kakšna je. A vi?« »Toda... Kristina in jaz ava bila edina, ki sva vedela za dokumente.« »In to je seveda zadosten vzrok, spraviti poštenega človeka v ječol« je lAerle reikla vsa la sebe. »Ali veste, kje zdaj Kristina stanuje?« Vsa razgreta ga Je gledala čn ni niti počakala na odgovor. »V bunkerju stanuje, v prostoru, kamor nikdar ne pride dnevna svetloba! In veste, kje dele?« Nomberta je itbvica o Kristini zadela kot strela z neba. Vstrepetal je in s tresočo roko segel po cigaretah ter si eno zapalil, ne da bi jih tudi Merli ponudil. »Da, čistilka je, da veste! Ne glejte me tako začudeno. Tla mora brisati ln odpravljati nesnago, ki so jo drugi nanosili. In zakaj?« Norbert je vstal izza mize, stopil k oknu in strmel nekaj trenutkov vedkaj na cesto, nato pa začel z nervoznimi koraki hoditi po pisarni sem til tja. »Ne vem, kaj naj k vsemu temu rečem. Kristina je bila obsojena, sodišče je tisto nesrečno afero natanko proučilo ...« »Ne govorim tu o sodišču, govorim o vas, gospod doktor Brandt!« ga |p Merle zaustavila. »VI ste Kristino bolje poznali kot sodnik, vi ate morali *ed»ti...« Prenehala je. Ali ni prišla semkaj, da bi Kristini pomagala, da bi našla Mm$o kakšno možnost, da prične znova živeti? Sedaj pa obtožuje moža, ki KKsttmi peč ni slepo zaupal Pravzaprav ni Imela ničesar, kar bi mu mogla očitati. Marsikdo bi na njegovem mestu ravnal ravno tako. Morda je res, da ni dober poznavalec ljudi, tega mu pa ne more očitati. »Kristina je kemičarka. Je celo nadarjena kemičarka, sedaj ... pa nima možnosti, da bi svoj poklic nadaljevala. Štiri leta je študirala, stradala, sedaj... pa je čistilka! Najbrž je vesela, da je sploh dobila kakšno delo. Tudi če ne zasluži toliko, da... bi sl najela kakšno sobico, da pride iz tega prekletega" bunkerja.« »Vsega tega nisem vedel...» j« zastokal Norbert. »Toda imeli ste možnost, da to veste! Ali morda niste vedeli, da so Kristino pred kratkim izpustili iz zapora? Zakaj se niste zanjo brigali?« »Poskusil bom... da z njo ob kakšni priliki govorim. V katerem bunkerju ... pa stanuje?« »V bunkef ne boste šli!« je zapovedovaino rekla Merle. »Tudi jaz nisem šla k njej. Mislite morda, da bo Kristina vesela, če se tamkaj naenkrat pojavite, da jo vidite, ‘v kakšni revščini živi? Mož v elegantno krojeni obleki, mož z negovanimi rokami, mož, ki je zanj toliko garala? Ce hočete Kristino videti... pridite jutri zjutraj prej v vašo tovarno, tam jo bokte kje našli s kakšnim vedrom vode in »nežllnlmi krpami... Potem boste videli, kaj je Kristina postala! In potem se lahko vprašate, če je bilo pravilno, da se niste zanjo zmenili ln jo prepustili usodi.« »Taiko... v tej hiši torej dela...» je ponovil Norbert ln se prijel za čelo. »Hvala... vam, gospodična Reich. Zelo me veseli, da ste se toliko pobrigali za Kristino.« \ »Saj tudi ni imela nikogar drugega, gospod doktor Brandt. To ste vedeli prav dobro. VI ste zdaj mož, ki je na konju. Ni vam več potrebna asistentka, ki prostovoljno dela nadure in vam Je vedno na razpolago. Prej je bilo to drugače, toda...« Merle je prenehala z očitki, kajti spoznala je, da je krivična. Norbert Brandt je mnogo mesecev delal na svoji iznajdbi. Ta Je bila osnova, na kateri je hotel zgraditi svojo bodočnost — naenkrat pa so vsi njegovi zapiski zginili... Je bilo kaj čudnega, če so mu takrat živci popustili, da ni mogel več jasno misliti? Norbert tisto popoldne ni mogel delati. Sedel je za svojo pisalno mizo in je sekretarki naročil, naj vse obiske odslovi. Strmel je v akte na mizi, ne da bi se sploh kakšnega lista dotaknil. Kristini se slabo godi — to bi bil moral vedeti. Vsak človek, ki Ima vsaj trohico fantazije, si je lahko mislil, kaj se je z njo zgodilo, ko eo Jo iz kaznilnice izpustili. Vsakdo bi sl bil lahko o tem na jasnem ... le on se ni brigal za to. On se Je temu Izognil. Mislil je, če zamiži, če noče nič vedeti, da je potem vse v redu. , Kakšna Je Kristina danes? Zaprl je oči in videl pred seboj njen obraz, kakšen je bil takrat, ko se je z njo zadnjikrat srečal. Njen obraz je bil tedaj bled, ozek, upadel. Bilo Je v sodni dvorani, ko Je sodnik izrekel sodbo, ki jo je Kristina sprejela' s sklonjeno glavo. Njen zadnji pogled je veljal njemu. Bil je pogled, ki ga ni nikoli več pozabil. Nemo vprašanje Je bilo v tena žalostnem pogledu, nekaka prošnja, naj vsaj on verjame v njeno nedolžnost! On pa je tistikrat oči umaknil. To je bilo tisto, česar sl ni mogel nikoli odpustiti, čeprav mu je razum vedno znova pravil, da Je ravnal pravilno- Kristina je sedela na svcfjl postelji, ko je nekdo potrkal na vrata 1° vstopjl, ne da bi počakal na odgovor. Bil je čuvaj bunkerja. Znmežikal je proti luči na stropu, ji prijazno prikimal, potem pa položil neki zvezan zavitek na mizo. »To je nekdo pravkar oddal za vas, gospodična Meervvald.« »Najbrž ste se zmotili,« je Kristina zaklicala za njim. Mož je bil Je na koncu hodnika ln je obstal. »Nikogar ne poznam, ki bi ml lahko kaj poslal...« »Pač! Bilo je Izrecno poudarjeno, da Je zavitek za gospodično Kristino Meerwald. Neki fant ga je prinesel. Odprite ga, mogoče bo v zavitku kakšno pismo.,.« Kristina je strmela v paket, ki Je ležal pred njo na mizi. Bil je dobro zvezam. Ko je razvezala vrvico ln papir razgrnila, Je ostrmela: tu so bile razne jestvine, stvari, ki jih že mesece ril več okusila, ki jih Je sam® z lačnimi očmi gledala v Izložbah v mestu. Bile so okusne klobasice, surovo mask), zrnata kava, sadje... »Ne,« je zaihtela in zmajala z glavo. »Ne, to vendar ni res ...« Segla je po ovojnem papirju. In res: na njem je bilo razločno napisan® njeno ime. Toda kdo se je spomnil nanjo? Brskala je dalje in Iskala, če bo kje našla kakšno pismo. A tega v zavit*® ni bilo. Paket je bil anonimna pošiljka na njen naelov, ki je niti ne bi mogl® vrniti, če je ne bi hotela sprejeti. »Norbert!« je bila njena prva misel, a j® je hitro zavrgla. Ne, to ni bil on, ki hi ji hotel pomagati, saj Je nanjo J® davno pozabil. Merle? Toda ta vendar ne ve, kje živi. Se vedno so ji drle solze po licih, ko je spet začela pregledovati poslan® jestvine. Ze nekaj dni je živela ob samem suhem kruhu ln spoznala, ®* tako ne more ltl dalje. Vendar je varčevala z denarjem kot obsedena, da D* sl s prihranki lahko najela kakšno sobico v mestu, da bi prišla to te<® bunkerja ... Kristina je Se vedno jokala, ko je deček družine, ki je zraven stanoval®' pomolil tvojo glavo skozi vrata ln z velikimi očmi strmel v dobrote, ki ®° ležale n* mizi. »Tl imaš čokolado, tetica Meervvald?« je vprašal ln požrl slino. Kristin* je snela ovitek ln odlomila fantu kos čokolade. »Prava čokolada ...« Z mašil sl je kar cel kos v usta. . Njegovo Poželenje je Kristino ganilo. Seveda je bila čokolada njej ean® tudi potrebna, a ko je videla, kako hrepeneče je otrok gledal na taMI®* preostale čokolade, mu jo je porinila v roke. »Na, nesi Se svojim sestri®**® nekaj,« mu je naročila in ga porinila »kozi vrata. Potem je sama začela jesti. , \ (Dalje prihodnjič)