VSEBINA Resolucija o razvoju gradbeništva v SR Sloveniji v pri­ hodnjem ob d ob ju ........................................................... Inž. Marjan Prezelj: Izločanje fosfatov — tretja stopnja čiščenja odpadnih v o d a .................................................. Inž. Svetko Lapajne: Most pri Cenovi g u b i.................. Inž. Svetko Lapajne: Nadvoz v Podtaboru (Podbrezje) Inž. Branko Ozvald: Pomen matematičnega značaja fizi­ kalnih vrednot v tehnik i............................................. F. R. in M. M.: Organizacija dejavnosti v gradbeništvu Mnenje in kritika: Inž. Svetko Lapajne: Tolmačenje naših predpisov »Di­ menzioniranje gradbenih objektov v potresnih ob­ močjih« z inženirskega gledišča ................................ Vesti: Inž. Marjan Prezelj: Sedmo posvetovanje avstrijskega vodnogospodarskega združenja o varstvu voda v Salzburgu..................................................• . . . . M. V.: Seminar o praktični statiki za gradbene tehnike Obvestilo članom ZGIT S R S ............................................. Gradbeni center Slovenije Indeks gradbenih stroškov za leta 1938, 1955, 1960 in 1963 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Vpliv dodatkov na kvaliteto betona (Nadaljevanje in k o n e c ) ............................................................................. 197 M. Prezelj: Phosphates removal — the third pha- 200 se of waste water clarifying 203 S. Lapajne: The bridge »Cenova guba« 204 S. Lapajne: The over-bridge Podtabor (Podbrezje) B. Ozvald: The significance of mathematical cha- 207 racter of physical values in technics 209 S. Lapajne: Explanation of our (Slovene) regula­ tions: »Dimensioning of buildings in earth- 210 quake zones« — from the engineering point of view 213 214 214 215 217 Odgovorni urednik: inž. Sergej Bubnov Uredniški odbor: inž. Janko Bleiweis, inž. Lojze Blenkuš, inž. Vladimir Čadež, prof. Bogo Fatur, inž. Marjan Ferjan, aria. Vekoslav Jakopič, inž. Hugo Keržan, inž. Maks Megušar, Bogdan Melihar, inž. Mirko Mežnar, Bogo Pečan, inž. Boris Pipan, inž. Marjan Prezelj, Dragan Raič, Franc Rupret, inž. Ljudevit Skaberne, inž. arh. Marko Šlajmer, inž. Vlado Šramel. R evijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za S loven ijo , L jubljana, E rjavčeva 15, telefon 23-158. Tek. račun pri Narodni banki 600-14-608-109. T iska tiskarna »Toneta Tom šiča« v L ju bljan i. R ev ija izhaja m esečno. Letna naročnina za ne­ člane 10.000 dinarjev. U redništvo in uprava L ju bljana, E rjavčeva 15. GRADBENI V E S T N IH GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE ŠT. 11 - LETO XIII - 1964 Skupščina SR Slovenije je na skupni seji Republiškega zbora in Gospo­ darskega zbora dne 29. 10. 1964 obravnavala osnovna vprašanja v zvezi z na­ daljnjim, razvojem gradbeništva ter je na podlagi 7. alinee 135. člena ter 136. člena ustave Socialistične republike Slovenije v težnji, da določi splošna načela, cilje in smer politike na tem področju, sprejela naslednjo RESOLUCIJO o razvoju gradbeništva v SR Sloveniji v prihodnjem obdobju I. Ker je skladnost družbeno ekonomskega raz­ voja v prihodnjem obdobju v veliki meri odvisna od učinkovitosti investicijske potrošnje, v kateri imajo gradnje izredno pomemben delež, je učinko­ vitost graditve gradbenih objektov ter zato ustre­ zen razvoj gradbeništva in potrebne industrijske proizvodnje bistvenega pomena. Zato je na tem področju treba dvigniti zlasti učinkovitost in način proizvodnje na tako raven, da bo dohitevala stalno naraščanje potreb gospodarstva in da bo v skladu s splošnim razvojem proizvodnje in življenjskega standarda. II. Za gradbeništvo je posebno značilen v glavnem ekstenziven razvoj brez bistvenih sprememb v na­ činu graditve, ki ga omogoča dosežena stopnja splošnega tehničnega napredka. To negativno vpli­ va tako na ustrezen razvoj industrije proizvodov za potrebe sodobnega načina graditve, kot na učin­ kovitost in cenenost gradenj. Posledica tega je skoraj stalno zaostajanje ponudbe za povpraševa­ njem na področju gradbenih storitev. Gradbena podjetja v preteklem razdobju veči­ noma niso bila v takih objektivnih tržnih pogojih, ki bi jih silili, da bi se borila za uvajanje sodob­ nejše gradnje ter s tem za hitrost in cenenost gra­ ditve in zato niso v zadostni meri postala nosilec in pobudnik novega načina proizvodnje v ustre­ zajoči industriji. Ta industrija pa zaradi splošnih gospodarskih pogojev in razmer na trgu tudi sama ni pokazala zadostnega interesa za tisto proizvod­ njo, ki bi vplivala na spremembo načina proizvod­ nje v gradbeništvu ter s tem povečala njegovo učinkovitost, solidnost in cenenost. Na tak razvoj je vplivala tudi nezadostno opre­ deljena vloga in premajhna odgovornost ter nizka strokovna usposobljenost investitorjev. Na drugi strani pa so pomanjkljivosti v dose­ danjem razvoju gospodarskega sistema onemogo­ čale, da bi gradbeništvo povečalo stopnjo svoje akumulativnosti in so privedle podjetja na tem področju v stanje, da se niso modernizirala in tehnično opremila. V takih objektivnih pogojih niso mogle biti ustvarjene tiste osnove, ki bi gradbena podjetja silile in hkrati v večji meri pospešile borbo za večjo gospodarnost, katere posledica bi ■ bila tudi borba za modernizacijo, sodobnejši način, večjo hitrost in cenenost graditve. Gradbena podjetja pa tudi sama niso storila vsega tistega, kar bi v danih objektivnih pogojih 'morala za napredek na svojem področju. Pokazala so premajhna prizadevanja za nabavo mehaniza­ cije; začenjala so z gradnjami, za katere investitor j i niso zagotovili finančnih sredstev in z dogovarja­ njem glede nastopov na licitacijah prevzemala dela v obsegu, ki so presegala njihove zmogljivosti ter pri tem, zlasti še v letošnji gradbeni sezoni v ne­ katerih primerih izkoriščala tržne razmere za dvi­ ganje cen. III. Razvoj intenzivnega gospodarjenja v gradbe­ nih podjetjih še vedno zavirajo zunanji vplivi tako pri financiranju kot pri realizaciji investicij. Poleg drugih posledic taki vplivi preprečujejo uveljavlja­ nje ekonomskih zakonitosti na tržišču gradbenih storitev, na katerega računa naš gospodarski sistem in se zato tudi v gradbenih podjetjih samih pre­ počasi razvija ustrezna ekonomika gospodarjenja. Riziko investicij se v ustreznem delu ne prenaša tudi na gradbena podjetja, banke pa svoj poslovni uspeh ne vežejo v zadostni meri za stvarno renta­ bilnost investicij. Poleg tega niso ustvarjeni še drugi pogoji za sodoben industrijski način graditve. Zaostajanje regionalnega planiranja, neurejenost na področju urbanizma, neustrezne metode projektiranja in ostalih investicijskih preddel, neustrezne komunal­ ne priprave in ureditve za večje gradbene kom­ plekse, kar bi omogočalo serijsko stanovanjsko gradnjo, ter neustrezen način financiranja stano­ vanjske izgradnje, so onemogočali zlasti moderni­ zacijo gradnje stanovanj in s tem tudi razvoj in­ dustrije, ki bi se morala vključiti v tak sodobnejši način graditve. IV. Da bi v prihodnjem obdobju dosegli ustrezen razvoj gradbeništva in industrije, ki proizvaja za potrebe gradbeništva, je potrebno odpraviti vzroke, ki zavirajo razvoj in doseči, da bodo ustvarjeni takšni pogoji, ki bodo na podlagi ekonomske nuj­ nosti navajali v prvi vrsti gradbena podjetja, da bodo sama uvajala in pospeševala sodobnejši, hi­ trejši in zato cenejši način graditve. Vzporedno s tem bodo potrebna tudi intenzivnejša družbena prizadevanja za povečanje učinkovitosti in za zmanjšanje naporov v sami gradbeni proizvodnji. V ta namen je potrebno s spremembami in dopolnitvami gospodarskega sistema — doseči take spremembe v sistemu delitve dohodka, da bo gospodarskim organizacijam na področju gradbeništva omogočeno nameniti ustrez­ na sredstva za potrebno tehnično opremljenost; — preprečiti administrativne vplive pri finan­ ciranju in realizaciji investicij, da bodo investicij­ ska vlaganja neposredno pod vplivom ekonomskih zakonitosti in da se bodo gradbena podjetja iz eko­ nomske nujnosti borila za znižanje lastnih stroškov proizvodnje zlasti še s formiranjem novih ustreznih kapacitet za zaključna dela, ki imajo v strukturi cene odločilen pomen; — doseči, da bo za racionalno poslovanje in modernizacijo gradbeništva ekonomsko zainteresi­ rana tudi banka kot kreditor na področju inve­ sticij; — doseči, da bo investitor neposredno ekonom­ sko zainteresiran za cenenost, učinkovitost in hi­ trost graditve, ker mora prav investitor v lastnem interesu poskrbeti, da bo storjeno vse tisto, od česar je odvisna učinkovitost in cenenost gradnje, zlasti še, da bo vrednost samega gradbenega ob­ jekta predstavlja čim manjši delež v celotni inve­ sticiji in da bomo na splošno gradili funkcionalno ustrezne, vendar cenejše objekte. V . Za razvoj intenzivnejšega gospodarjenja je po­ trebno, da gradbena podjetja — dosežejo ustrezno povečevanje kapacitet zlasti z boljšo organizacijo dela in s hitrejšim uva­ janjem mehanizacije v gradbene procese; — pospešijo uvajanje specializacije in visoko razvite tehnološke kooperacije, zasnovane na skup­ nih proizvodnih interesih; — izpopolnijo sistem notranje delitve dohodka, tako da v največji meri stimulirajo intenzivnost in racionalnost proizvodnje; V I. Da bi ustvarili tehnično-ekonomske pogoje za industrializacijo graditve, zlasti pa za serijsko pro­ izvodnjo stanovanj, je potrebno predvsem: — razviti in sistemizirati dejavnosti urbanizma ter zagotoviti boljše pogoje za delovanje urbani­ stične službe in inšpekcije; — pospešiti izdelavo urbanističnih projektov tako, da bo ta izdelava prehitela povpraševanje po lokacijah in zmanjšala administrativni postopek za pridobivanje urbanističnih pogojev za gradnjo; — razvijati in izpopolnjevati tehnično regula­ tivo, pri čemer je treba upoštevati tudi potrebe zdravstvenega varstva; — rešiti sistem financiranja na področju ko­ munalnega gospodarstva ter določiti in komunalno urediti večja območja za stanovanjsko gradnjo, zlasti v večjih mestih in industrijskih središčih; — doseči potrebne spremembe v financiranju stanovanjske gradnje tako, da bo financer stano­ vanja predvsem neposredni potrošnik, kar bi v veliki meri vplivalo na možnost gradbenih podjetij, da sama proizvajajo za trg, neposredni potrošnik pa bi kot kupec lahko neposredno vplival na ceno stanovanja; — z urbanističnimi zasnovami urediti gradnjo individualnih vrstnih in podobnih stanovanjskih objektov in s tem ustvariti pogoje za serijsko pro­ izvodnjo in montažo. VII. Da se omogoči ustrezen razvoj in aplikacija najnovejših znanstvenih izsledkov na področju tehnologije gradenj in funkcionalnost gradbenih objektov, razvoja gradbenega materiala in proizvo­ dov, ki se vgrajujejo v gradbene objekte, je treba: — preko smotrne koordinacije obstoječih raz­ iskovalnih organizacij in zavodov ali z ustanovit­ vijo še novih tudi z družbenimi ukrepi intenzivno razvijati tehnologijo gradenj, gradbenega mate­ riala, opreme za gradbeništvo in demonstracijskih gradbišč; — pristopiti k intenzivnemu proučevanju za sistematičen in postopen prehod na industrializa­ cijo graditve zlasti na področju izgradnje stano­ vanj; — z načrtno stimulacijo razvijati delovne or­ ganizacije, ki bodo nosilec in pobudnik za uvajanje nove tehnologije tako v gradbeništvu samem, kot na področju ustrezne industrijske proizvodnje. VIII. Za razvoj gradbeništva v smeri industrializa­ cije je treba v bodoče s pravilnejšo kadrovsko po­ litiko zagotoviti večje število kvalificiranih in visoko kvalificiranih kadrov. Za rešitev kadrovskega problema je zato treba pravočasno zagotoviti zadostna sredstva za finan­ ciranje naprednejšega strokovnega šolstva in ure­ diti smotrn sistem ter organizacijo strokovnega izobraževanja na vseh stopnjah gradbenih šol, kakor tudi strokovnega izpopolnjevanja na vseh delovnih mestih v gospodarskih organizacijah. IX. Za stabilizacijo gradbena tržišča je potrebno: — z ustreznim izvajanjem kreditne politike zagotoviti čim večjo usklajenost ponudbe s povpra­ ševanjem na področju gradbenih storitev ter s tem zagotoviti možnost kontinuirane industrijske pro­ izvodnje gradbenih objektov; — pospešiti izdelavo regionalnih načrtov in dolgoročneje opredeliti družbena sredstva za grad­ njo na posameznih področjih, zlasti negospodar­ skih; — da bodo izvršni organi in inšpekcije zago­ tovili dosledno izvajanje predpisov o financiranju in izvajanju investicij; — zagotoviti dosledno izvajanje in po potrebi izpopolniti predpise o načinu projektiranja in izva­ janja gradenj ter o komunalni pripravi in ureditvi zemljišč, kakor tudi o pogojih za začetek gradbe­ nih del; — doseči čimvečjo enakomernost in kontinui- ranost pri financiranju negospodarskih investicij; — da investitorji, gradbena podjetja in vsi ostali kooperanti pristopajo z vso odgovornostjo k pravilnemu sklepanju pogodb in zagotovijo do­ sledno izpolnjevanje medsebojnih pogodbenih od­ nosov tako glede dovršitvenih rokov kot kvalitete gradbenih in vseh ostalih del, kakor tudi upošte­ vanja standardov in drugih tehnično-regulativnih predpisov. Z ustrezajočimi ukrepi je treba zagotoviti izpolnjevanje politike, ki jo določa ta resolucija, da bodo investicije in gradnje vplivale na sklad­ nost družbenega in gospodarskega razvoja in pri­ spevale čimveč osnovnim smotrom socialistične graditve. Predsednik: Ivan Maček St. 30-13/64 Ljubljana, 29. 10. 1964. Izločanje fosfatov - tretja stopnja čiščenja odpadnih voda DK 628.31 : 661.63 i n ž . m a r j a n p r e z e l j Naši potoki, reke in jezera kažejo iz dneva v dan slabše stanje kvalitete in videza svojih voda. Njihovo stanje se poslabšuje počasi, vendar neza- držano, vzporedno z nadaljnjo aglomeracijo pre­ bivalstva v mestih in razvojem naše industrije, ki v naj večji meri onesnažuje naše vode in morje (v SR Sloveniji znaša razmerje v obremenitvi na­ ših voda: industrija 91,4'%, mesta 8,6 %). Vzroke za onesnaženje voda moramo iskati v nadaljnjem razvoju našega standarda in tehnič­ nem napredku. Moderna odplakovalna kanaliza­ cija povzroča večjo potrošnjo vode. Naraščanje prebivalstva v mestih ob skoro istem življenjskem prostoru je vedno večje. Posegi modernega člo­ veka v vodno gospodarstvo narave so vedno večji. Razvijajoča se industrija porablja vodo v vedno večjih množinah. Zajezitve na rekah ovirajo na­ ravni tok in delovanje samočistilne moči vode. Visoke vode reguliramo in zadržujemo v akumu­ lacijah. Umazane snovi prihajajo v vedno večjih količinah neposredno v vodotoke. V dosedanjih čistilnih napravah za odpadne vode, kjer te že obstajajo, čistimo odpadne vode mehanično (I. stopnja) in še biološko (II. stopnja). Mehanično čiščenje opravimo s predčiščenjem, ko izločamo trde in neraztopljive delce. Biološko či­ ščenje opravimo lahko na dva načina: s postop­ kom precej alnikov ali z oživljenim blatom: uma­ zane snovi se s pomočjo bakterij mineralizirajo, postanejo netopljive in jih odstranimo kot blato. S pomočjo mehanično-biološkega čiščenja od­ padnih voda moremo v ne preveč obremenjeni či­ stilni napravi, ki dobro deluje, odstraniti 80 '% od­ padnih snovi organske narave in 20 ‘% do 50 fl/o dušikovih in fosforovih spojin. Odvajanje tako pre­ čiščenih voda v tekočo vodo je še sprejemljivo. Položaj pa se spremeni, če uvajamo tako preči­ ščene vode v jezero ali v velike akumulacije na rekah, ki so nastale zaradi zajezitve, ker se začne pojavljati evtrofija. Evtrofija jezer Rastlinske snovi, ki ostanejo v mehanično- biološko očiščeni vodi (posebno fosforove in du­ šikove spojine), pospešujejo razvoj vodne vege­ tacije (alge) tako močno, da se pojavi zaradi tega sekundarno onesnaženje takih voda. Sezonsko od­ miranje vodnih rastlin pospešuje gnojenje jezer in stoječih voda, s čimer nastane circulus vitiosus, ki postaja vedno hitrejši. Ta kompleksen pojav imenujemo evtrofijo. Škoda, ki se pojavlja na ta način v jezerih ali počasi tekočih vodah, je mnogo bolj nevarna kot pravo primarno onesnaženje j ezer, Kaj moremo ukreniti proti evtrofiji? Odgovor je v drastični omejitvi hranilnih snovi za rastline. Ukrepi sekundarnega pomena kot je to uničevanje alg (mehansko ali kemijsko), glo­ binsko prezračevanje jezer, umetno mešanje vode, odvod globinskih voda in podobni ukrepi, so lahko v posameznih primerih smiselni, vendar pa ne zadevajo jedra problema. Trajno in učinkovito preprečevanje global­ nega dovoda hranilnih snovi za rastline ni izved­ ljivo. Naravni dotoki voda v jezera ali akumula­ cije prinašajo s seboj hranilne snovi, ki izvirajo iz odpadnih voda in gnojenja polj. Teh voda praktično ni mogoče vseh zajeti in jih očistiti. Zato je realna možnost le v selektivnem izločanju določenih skupin hranilnih snovi iz odpadnih voda. Sistematično izločanje enega samega za živ­ ljenje potrebnega faktorja povzroči odmiranje živih organizmov, tudi v primeru, če so na raz­ polago vse druge hranilne snovi v zadostni količim. Če uporabimo to ugotovitev pri problemu evtro- fije, potem ni treba v tretji stopnji čiščenja od­ straniti vseh snovi, ki gnoj e vodo, temveč le eno samo komponento. Izločanje kalijevih snovi, ne pride v poštev zaradi težav pri kemijskem postopku. Stopnjo trofije voda je treba doseči z redukcijo dušikovih in fosforovih spojin. Dosedanji poskusi v Švici so pokazali, da se to doseže že z odvzemom fosforo­ vih spojin. S tem pa še ni rečeno, da ne bi bilo treba posvetiti potrebne pozornosti tudi odstranje­ vanju dušikovih spojin. Za izločanje fosfatov obstajata dve možnosti: 1. Simultano ofoorjanje z dodajanjem obornih sredstev med I. stopnjo (mehanično čiščenje) in II. stopnjo (biološko čiščenje) čiščenja odpadnih voda kakor kaže naslednja shema: odtok dodajanje železovega (III) klorida Misel, da dodaj apio železov (III) klorid oživ­ ljenemu blatu za boljše delovanje čistilne naprave, je stara že nad 30 let. Za oborjanje fosfatov pa jo je prvi uporabil švicarski strokovnjak E. A. Tho­ mas, ki je izvedel z dobrim uspehom praktične poskuse v čistilnih napravah. Sama tehnika po­ stopka je enostavna. Potrebni sta ena ali dve po­ sodi z dozirno napravo, da se dodaja pravilna ko­ ličina obornega sredstva. Dodatne investicije v čistilni napravi Uster (Švica), ki predela 3500 m3 odpadnih voda na dan, so znašali okrog 30.000 Šfr. Tabela I. Izločitev fosfora pri simultanem oborjanju Doziranje sredstva za oborjanje Fe Ch 5 -P 15 g Fe + 3/m:l Surova od­ padna voda P totalni kot mg PO4/I 5-1-30 Ortofosfat kot mg PO4/I 3 -F 15 Odtok P tot. kot mg PO4/I 0,5 -P 1,5 Ortofosfat kot mg PO4/I 0,1 d- 1,0 Vsebina železa je v odtoku, pri normalno obre­ menjeni napravi, manjša kot 1 mg Fe/1, tako da ne nastajajo v tem pogledu nobene komplikacije. Videz odtekajoče odpadne vode je zelo popravljen, barvila so zaradi absorpcije izločena. Pri »nemast­ nem« oživljenem blatu je blatni indeks cm3/100 cm3 (vol. določitev) g/100 cm3 (določitev teže) zboljšan: blato je težje in se v naknadnih usedal­ nikih lepše useda. V nobenem primeru se ne zmanjša sposobnost gnitja blata. Gniliščna voda, ki je nasičena s fosforom, se more kakor pri vsaki normalno obratujoči napravi uporabiti v kmetij­ stvu in se ne sme dovajati v večjih količinah na­ zaj v usedalnike. Glede na minimalno potrebna sredstva so doseženi rezultati zelo zadovoljivi. Ta postopek je posebno priporočljiv za napra­ ve z oživljenimi blatom. Pri precejalnikih je upo­ raba manj priporočljiva, vendar ni nemogoča. Iz­ bira kemičnih sredstev je praktično omejena na železov (III) klorid, ker apno (previsok pH) zaradi vpliva na oživljeno blato ne pride v poštev. 2. Naknadno oborjanje z dodajanjem obornih sredstev v odtok očiščene odpadne vode po kon­ öLAt o čanem mehanskem in biološkem čiščenju v po­ sebni stopnji (oborjanje in izločanje blata). Shema postopka z naknadnim oborjanjem je: dodajanje obornih sredstev odtok Ta postopek je vpeljan v mnogih napravah v Nemčiji zaradi izboljšanja delovanja mehansko- ciklator VODA mešanje kosmičenje za blato biološke stopnje. V Švici se zavzema K. Wuhrmann za izločanje fosfatov s tem postopkom. Tehnika naknadnega oborjanja se izvrši v treh operacijah: — mešanje kemikalij z odpadno vodo, — kosmičenje, — usedanje in izločanje blata. Tehnični oddelek tvrdke Lurgi je razvil po­ stopek, da se opravijo vse tri operacije v enem bazenu. Oborna sredstva, ki pridejo že danes v po­ štev, so: a) apno + pomožno sredstvo za kosmičenje, kjer se dodaja apno v dozah od 100 do 300 g Ca(OH)2/m 3 odpadne vode. Kot pomožno sredstvo za kosmičenje je uporabil K. Wuhrmann železov (III) klorid v količinah 1 do 2 g Fe + 3/m3 odpad­ ne vode; b) železov (III) klorid ( + ev. regulacija pH z apnom), kjer se dodaja 20 do 3 0 g F e +3/m3. Re­ gulacijo pH se izvrši po K. Wuhrmannu s 50 do 100 g Ca (OH)2/m 3. Zaradi visokih cen aluminijevih soli ne pride v poštev njihova uporaba. Tabela II. Odtok iz ciklatorja D o zir a n je o b o rn e ga sred stva P to ta ln i k o t m g PO4/I O rto fo s fa t k o t m g PO4/I P to ta ln i k o t m g PO4/I O rto fo sfa t k o t m g PO4/I Ca(OH)j 250 g/m3 1 Fe CI3 2 g Fe3/m 3 J1 15 -P 23 4 -P 6 0 ,9 -p 1,7 0 ,2 -p 0,7 Fe Ols 20 g Fe +3/m3 10 -P 18 5 -P 6 0 •I- to co 0,1 p- 0 ,4 Pri naknadnem oborjanju je pomemben faktor izločitev in odstranitev blata. Pri postopku z apnom je pričakovati pri čistilni napravi s kapaciteto 3000 m3 odpadne vode na dan okrog 10 m3 apne­ nega blata (z vsebino vode 8 5 -P 90 %). Težko je oceniti množino železovega blata, katerega vse­ bina vode znaša od 90 -f- 95 % . Pomisleki za uporabo apna pa so utemeljeni, ker ima odtekajoča prečiščena voda pH vred­ nost 11. Prednosti kemijskega naknadnega oborjanja so v njegovi vsestranski uporabnosti ne glede na to, ali deluje čistilna naprava po postopku z oživ­ ljenim blatom ali s precejalniki. 1. Stroški znašajo od 10 do 15 % celotne či­ stilne naprave za I. in II. stopnjo čiščenja. 2. Eliminacija fosfatov s III. stopnjo čiščenja po postopku simultanega ali naknadnega oborjanja je kemijsko umestna, takoj jo je možno vključiti v proces čiščenja, tehnološko premišljena in stro­ škovno sprejemljiva. Navedeno utemeljuje njeno uporabo. Opisana tretja stopnja čiščenja odpadnih voda postaja nujna potreba tudi pri projektiranju in iz­ gradnji čistilnih naprav ob naših mestih, posebno pa ob jezerih. Zato je potrebno pri projektiranju takih naprav, kolikor se ne zgradi že takoj v I. fazi tudi naprava za III. stopnjo čiščenja, v tehnološki shemi predvideti možnost njene naknadne vgra­ ditve. U p o r a b l j e n a l i t e r a t u r a : E. A. Thomas: Monatsbulletin Schweiz: Gas- und Wasserfachmänner, No 6/63. K. Wuhrmann: Stickstoff- und Phosphorelimination — Ergebnisse von Versuchen. Vortrag an dem Fortbildungskurs EAWAG 1964. Materiali posvetovanja o kvaliteti in varstvu voda SR Slovenije v maju 1964. M. PREZELJ PHOSPHATES REMOVAL — THE THIRD PHASE OF WASTE WATER CLARIFYING S y n o p s i s Waters in SR Slovenia are becomming evermore dirty due to the ever-increasing urbanization and rapid industry development. By means of mechanical-biological method in clarifiers maximally 80 per cent of waste organic sub­ stances and 20—50 per cent of nitrogene and phos­ phorus compounds are removed. So clarified waste waters can be led into the flowing waters. Whenever clarified waste waters, containing nitrogene and phos­ phorus compounds, are led into the lakes or large accumulations, the removal of those compounds is to be carried out. For the removal of phosphates there are two possiblities: 1. Simultaneous sedimentation with the addition of sedimentation agent during the first phase (mecha­ nical clarifying) and second phase (biological clari­ fying) of waste water clarifying. 2. Additional sedimentation by the addition of se­ dimentation agents into the outflow of clarified waste water after the finishing of special phase of mechani­ cal and biological clarifying. The necessity of the third phase of waste water clarifiying becomes evermore evident. If not already built in, the three phase clarifier has to be foreseen in the technological sheme of the design. Most pri Cenovi gubi D K 624.21.023 (Cenova guba) INž- s v e t k o La p a j n e Nekako 2 km severno od sredine mesta Tržiča je ob hribu »Cenova guba« globel, na kateri je zelo mnogo izvirkov. Nad višino ceste je tudi vodni rezer­ voar za mesto Tržič, pretok iz njega prihaja tudi v to globel. Temeljna tla v globeli so skrilavci, precej zdrobljeni, mešani z ilovico. Šele v večji globini (3 do 12 m) stoji čvrsta škriljna skala. Nad globeljo postane teren bolj položen, ilovnate plasti kažejo težnjo k pla­ zenju. Na tej globeli, v višini okrog 8,0 m nad gladino potoka Mošenika, bi morala po idejnem projektu pote­ kati nova cesta v smeri proti Ljubelju. Ker je spodnji del pobočja sorazmerno strm, skoraj 45°, pod njim pa že teče glavna struga Mošenika, je naloga že postav­ ljena. Za ta odsek in objekte v njem so bile študirane mnoge variante, od I do VI. V prvotni trasi: I. 100 m dolgi oporni zid z enim svodom L = 16,0 m, II. 100 m dolgi oporni zid z enim svodom L = 4,0 m, III. na krajeh oporni zid, v sredini 3 svodi raz­ pona 16,0 m, IV. viadukt dolžine 45 m + oporni zidovi na krajeh. V prestavljeni trasi: V. viadukt dolžine 78,0 m z malimi krilnimi zidovi, VI. viadukt dolžine 50,0 m z večjimi opornimi zi­ dovi na krajeh. Pri kalkulacijah stroškov za primerjavo variant je bila odločilna postavka stroškov za drenaže: vse variante z dolgimi krili in z opornimi zidovi so za­ htevale velike izdatke za drenaže, ki vsekakor niso mogli biti točho Ocenjeni. Za fundiranje opornih zidov in mostnih stebrov so bili v srednjem odseku predvi­ deni obročni vodnjaki do globine zanesljive skale, pri vseh variantah. Rezultat primerjave je izkazal: za variante I, II in III skoraj enake stroške, okrog 62. mili j. din, za variante IV, V in VI enake stroške, okrog 48 milij. din. Res je, da je ta primerjava pred­ postavljala zelo drage drenaže, 8 m globoke — po 95.000 din za tekoči meter. V primeru, da bi zadoščale le plitve, 3,0 m globoke drenaže, bi prav vse variante izkazale skoraj enako ceno ■— 48,000.000 din. Razume se, da so se med variantami pokazale razlike v višini 1 do 2 milij. din, vendar jih nismo upoštevali, ker so Pogled od strani te razlike ostale v mejah netočnosti predhodnih kalku­ lacij ter zato niso mogle biti odločilne za izbiro. Poleg navedene stroškovne primerjave je komi­ sija petih članov upoštevala še druge vidike: opera­ tivno enostavnost, časovno izvedljivost, varnost v delu, verjetnost pravilnosti predhodnih kalkulacij, možnost presenečenj pri grajenju, estetsko vrednost objekta, občutljivost pri grajenju ter stališča in vidike posa­ meznih članov. Tabelarni pregled rezultatov je nedvoumno po­ kazal prednost variante V: najdaljši viadukt prek cele doline, s čimer pa odpadejo drage in vnaprej nedolo­ čene drenaže. Projektant statik je pri zasnovi viadukta upošte­ val predvsem največjo gospodarnost v temeljenju. Pogled od spodaj Klasični vzorec dveh stebrov vštric bi zahteval na strani hriba izredno globoke vodnjake, na strani po­ toka še enega plitvejšega, za vsak par stebrov. Gospo­ darnost bi bila torej v izbiri daljših razponov, da se reducira število vodnjakov na najmanjšo mero. Ne­ logičnost rešitve bi bila v dejstvu, da sta v prečni smeri po dva vodnjaka čisto blizu skupaj (ca. 6,0 m narazen), v vzdolžni smeri pa so razdalje velike ca. 20 m). Izbrana rešitev predvideva v sredini mosta en sam steber z enim samim vodnjakom, zato pa so vzdolžni razponi manjši. Tako je nastala vzdolžna raz­ delitev razponov: 11,40 + 4 X 14,0 m + 11,40 m. Stebri imajo proti vrhu vodnjaka primerno vzdolžno razširi­ tev, v glavi pa se zožijo ter prehajajo v smeri prečnih vitkih sten. Fotografiji prikazujeta izbrano rešitev. Mostna konstrukcija je v bistvu ploščasti most. Oglavje stebrov, ki dobiva obliko krajših prečnih sten, je ojačeno z vuto. Vuta nudi določene prednosti v raz­ delitvi notranjih sil ter v večji togosti na kritičnih pre­ rezih. Nekoliko bolj komplicirani opaž za vuto se iz­ plača v prihranku na gradivu in v estetsko ugodni obliki. Izbrana konstrukcija mostu je mogoča predvsem zato, ker most ni predolg (1 = 78 m) ter je mogoče vse vodoravne sile od strani prenašati preko mostne plo­ šče kot nosilca na obrežne opornike. V konkretnem primeru je most dimenzioniran na sodelovanje stebrov in temeljev ter sodelovanje horizontalne odpornosti v obrežnih opornikih prek mostne plošče. Za oba načina prenosa sil je most preračunan s primerno mero re­ zervne nosilnosti, saj bo narava ta prenos sil pred­ videla gotovo bolj premišljeno, kot nam to nudijo ra­ čuni, ki temelje na predpostavkah elastičnih modulov betona in elastične stisljivosti temeljnih tal. Most je bil dne 19. junija letos preizkušen z obre­ menitvijo zaporedja 25-tonskih kamionov — na eni vzdolžni polovici mostu, medtem ko je bila druga prazna. Projektant mostu: univ. prot. inž. Svetko Lapajne za Skupnost cestnih podjetij SRS. Izvajalec mostu: Slovenija-ceste. Opazovanje deformacij: Zavod za raziskavo mate­ riala in konstrukcij. G. LAPAJNE THE BRIDGE »CENOVA GUBA. S y n o p s i s On the main road Tržič—Ljubelj was a problem, how to cross a side valley, which was very exposed to water sources. After the comparision of different (6) solutions, including supporting-walls with a smal­ lest bridge and the necessary drainage, the cheapest and the most reliable solution was a complete bridge from the one side to the other. The construction of a plate bridge on a central row of piers was the simpliest construction because of the foundation on a single row of round wells. The horizontal transversal forces are completely calculated as translated to the end supports with side wings, although the pillars practically cooperate to the hori­ zontal resistance. This bridge, constructed as cheap as possible still contains some aesthetics in its shaping. Nadvoz v Podtaboru (Podbrezje) DK 624.21.023 (Podtabor) Glavni projekt gorenjske ceste zahteva na odcepu ljubeljske ceste nadvoz, tako da poteka desna smer ceste z Ljubelja pod glavno dvosmerno cesto Ljub­ ljana—Jesenice. Zahtevi, da ostane tudi na tem des­ nem kraku ceste Ljubelj—Ljubljana omogočena velika hitrost pri radiju krivine 600 m, so mogli projektanti ceste ustreči le s pogojem sorazmerno ostrega kota križanja: ta kot znaša 32fl. Nadaljnji pogoj za kon­ strukcijo objekta je bila čim manjša konstruktivna višina; majhna konstruktivna višina omogoča najugod­ nejše vzponske pogoje na obeh odcepih ceste, istočas­ no pa ima najmanjše zahteve po zemeljskih delih na priključkih ob nadvozu. Za voznike pod nadvozom je zaželen čim večji razgled, čim bolj odprta konstruk­ cija ter še nekaj varnostne razdalje med podporno konstrukcijo in robom planuma. Vsem tem zahtevam se pridružujeta še: splošna težnja konstrukterja mostu — želja po določeni estetski rešitvi, ter operativna želja po čistoči in enostavnosti konstrukcije. Analiza spredaj navedenih pogojev je dala rešitev po naslednjih vidikih: najmanjša konstruktivna višina zahteva ploščo; čim večja prostost pod mostom zahteva tako imenovano odprto konstrukcijo, brez opornikov, tako da sega plošča do zgornjega roba nasipnega stož­ ca; najmanj napote v spodnjem prostoru delajo gotovo primerno vitki, posamični okrogli stebri; namestitev stebrov je za zgornjo ploščo najprimernejša po dveh vzporednih linijah, glede na spodnji promet pa v dolo­ čeni varnostni razdalji od planuma. Spodnja cesta ima namreč širino vozišča 7,50 m, širino planuma 9,50 m in svetli razstoj med notranjimi robovi stebrov 11,20 m. Tak razpored nam sam že narekuje brezrebrno ploščo. INZ. SVETKO LAPAJNE Kritični strig na območju okrog stebra zahteva dolo­ čeno vuto, da se zavarujemo proti proboju plošče. Okroglemu stebru pripada seveda okrogla vuta. Ker je namen vute okrepitev plošče, ne pa okrepitev stebra, znaša naklon vute okrog 27°. Gladka gobasta plošča, katere srednji vzdolžni razponi znašajo 23,20 m, stran­ ski pa na eni strani 20,0 na drugi 14,0 m, z zamaknje­ nimi stebri ter centralno diagonalno simetrijo, pred­ stavlja izbrano rešitev, ki ustreza tudi v operativnem in estetskem oziru (skica 1). Spredaj navedena enostavna in čista rešitev pa v statičnem oziru •— po razporedu notranjih sil — nika- Pogled s ceste Ljubljana—Tržič kor ni tako enostavna. Po klasični predpostavki vzpo­ rednih pasov bi dobili za ploščo debeline 60 cm pri razponih 14,0 + 23,20 + 20,0 m izredno visoke napetosti, velike količine armaturnih vložkov ter izredne defor­ macije. Večja debelina bi zopet zahtevala večje di­ menzije, estetsko manj ugodno rešitev ter končno višjo ceno. Dejanski razpored notranjih sil taki predpostavki vzporednih ločenih pasov še zdaleč ne ustreza. V plo­ šči, ki je mestoma podprta z ene strani, mestoma z druge, nato zopet s prve, se pojavljajo veliki torzijski momenti. Ti torzijski momenti vplivajo na glavne mo­ mente ugodno ter velikost glavnih momentov zelo zmanjšujejo. Pojavil se je problem, kako ugotoviti velikost tor- zijskih »razbremenjevalnih« momentov. Avtor mostu je problem reševal takole: prva predpostavka je bila ta, da je most na vsaki podpori podprt prek cele širine enakomerno, namesto s stebrom na eni strani. S tem načinom smo dobili momentno črto za obtežbo, ustrez­ no kontinuirni plošči prek razponov: 4,0+10,0 + + 10,0 + 13,20 + 10,0 + 10,0 + 4,0 + konzola 1,0 m s prehodno ploščo razpona 4,0 m na obeh krajeh (skica 2). Taka rešitev ne pozna torzije, je enostavna in čista. K tej rešitvi je avtor dodal diferenčno rešitev, ki se pojavi zaradi ekscentričnosti stebrov. Prvi steber je na primer na enem robu plošče, namesto enakomerne stene po širini, drugi je na drugem robu, tretji zopet na prvem, in tako dalje izmenoma. Ta diferenčna reši­ tev predstavlja pravzaprav obremenitev plošče s tor- zijskimi momenti, ki delujejo v vsakem ležišču z iz­ meničnim predznakom ter so medseboj v ravnotežju. Ta druga rešitev povzroča v posameznih vzdolžnih pa­ sovih mostu upogibe, v posameznih prečnih rezih pa torzijske momente. Eni in drugi so izbrani pravilno tedaj, če nudijo enake deformacije. Pogoj za enake deformacije je bil v načelu postavljen v članku avtorja: Metode statičnega računanja plošč pri koncentrirani obremenitvi, Gradb. vestnik 1955, št. 39-40, str. 125. Pri tem postopku pa je bilo treba upoštevati stopnjo vpe­ tosti, ki dejansko nastopa, in položaj infleksijske točke za torzijske momente. Rešitev je bila dobljena po več­ kratnem poskušanju, kot dokaz pravilne rešitve pa je bil izveden račun deformacij. Deformacije iz upogiba so skoraj skladne z deformacijami zaradi torzije (raz­ like največ 4 "/o). Po navedenem računu so bile za raz­ lične vzdolžne reze konstrukcije: za zunanji rob, za rez po liniji stebrov in za rez po osi ceste napravljene končne momentne črte, sestavljene iz osnovnega vpliva prečnih podpor in dodatnega vpliva torzijskih mo­ mentov. SHEM A OSNOVNE O BTEŽBE Skica 2 Zaradi možnih različnih kombinacij položaja ko­ ristne obtežbe so bile upoštevane kombinacije povpreč­ ne in izmenične enakomerne obtežbe. Posamezna vo­ zila: parni valjar, avtomobil, goseničar, M 25 so bila zamenjana z enakomerno koristno obtežbo v iznosu 800 kg/mž, za kar je bil predložen poseben računski dokaz (skica 3). Projektant mostu: univ. prof. inž. Svetko Lapajne in inž. Stojan Vrabec pri Projekt — nizke gradnje. Izvajalec mostu: Gradis Kranj. Meritve deformacij: Inž. Savo Vesel pri Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko. SHEMA SLAVNIH ARMATURNIH VLOŽKOV Spodnja arm atura Zgornja arm atura Rezultati izračuna notranjih sil: upogibni in tor­ zij ski momenti so bili reducirani na glavne momente dveh poševnih smeri ter kot taki vneseni v tlorisne sheme konstrukcije. Tem momentom sta bili prilago­ jeni pozitivna in negativna armatura, ne le po veli­ kosti, temveč tudi po smeri: v robovih je potekala glavna pozitivna armatura in glavna negativna vzpo­ redno z robovi. Med stebri pa smo dobili za spodnjo armaturo glavnino, ki je potekala diagonalno z ene glave stebra proti najbližji na drugi strani mostu. Zgornja, negativna armatura je potekala približno pravokotno na navedeno glavnino spodnje armature. S takim položajem armature je bilo izvedeno istočasno kritje upogiba in torzije. Projektanta statika je pri objektu skrbel edino problem deformacij, katere se zaradi lezenja betona dostikrat povečujejo nad predvidene mere pri tako vitkih konstrukcijah. Da bi mogli dati cestišču pra­ vilno nadvišanje, je izvršil Inštitut za matematiko, fi­ ziko in mehaniko preiskave deformacij ob razodranju mostu takoj, po 6 urah, po 5 dneh, 47 dneh in 6 me­ secih — pod vplivom lastne teže. Izmerjene deformacije ustrezajo pri računu polnega prereza J betona brez upoštevanja armature naslednjim elastičnim modulom: takoj E = 460.000 kg/cm2, po 47 dneh E = 310.000 kg/cm2 po 6 mesecih E = 210.000 kg/cm2. Presenetil je soraz­ merno majhen povesek v prvem dnevu in prvem me­ secu ter velik porast med drugim in šestim mesecem, tako da se pričakuje še nadaljnje povešanje. Temu primerno je bilo predvideno še nadaljnje nadvišanje cestišča za 8 mm v kritičnih razponih (skica 4). ČASOVNI RAZVOJ POVEŠ KOV S. LAPAJNE THE OVER-BRIDGE PODTABOR (PODBREZJE) S y n o p s i s The bridge is a flat slab construction, the sup­ porting columns of it are placed alternately on one and on the other side of the plate because of a skew crossing the underlying road. The stress analysis of the construction consists on superposing two states of stresses: The elementary state supposes an uniform supporting on all the breadths of the slab by each column. The correction state considers the influence of moments of torsion, that are caused by the excen- tricity of columns. The first column lies namely near the one side border, the second near the other side and so on. The correction state of internal stresses contains the torsion and the flexion in a proportion, that yields the same deflections. The resultant internal stresses, given in a skew flexion, are plotted for all important points. The reinforcing steel is laid cor­ respondingly to the mean tensions following the ne- cessarry quantity and the mean direction of them. The yielding of the slab is observated under the own dead load in following terms: immediately after the removing of scaffolding, after 5 hours, after 5 days, after 47 days and after 6 months. The yielding in the first time was very small (E = 460.000 kg/cm2) though the difference in yielding between 47 days and 6 months was surprisingly high: from 11 to 17 mm (to E = = 210.000 kg/cm2). Pomen matematičnega značaja fizikalnih vrednot v tehniki D K 51 : 531.2 : 624 IN Ž- b r a n k o o z v a l d Čeprav v vsakdanji tehnični praksi često operiramo s splošnimi ali numeričnimi fizikalnimi vrednotami določenih dimenzij, ne da bi pri tem upoštevali njih matematični značaj oziroma se zavedali njegovega pomena, je slednji vendarle zelo važen zlasti, ker so posledice neupoštevanja tega dejstva često dokaj skrite, vsekakor pa lahko vzrok usodnim napakam. Tako navajam v osvetlitev tega vprašanja tri značilne* in izrazite take primere s splošnotehnič- nega področja, vendar prav tako važne za gradbe­ nika in katerih zanimivost je poleg drugega zlasti v tem, da so navidez popolnoma podobni ali celo istovetni, v bistvu pa povsem različni. Ker pride lahko prav zaradi tega v podobnih primerih do zamenjave oziroma pomote, je torej njih vzporedni prikaz z ustrezno primerjavo ter razlago v smislu omenjenega poudarka tembolj pomemben. Primer A : Skica nam prikazuje poševno ploskev F' (v prerezu), na katero deluje poševno pod vpad­ nim kotom a (npr. v smeri zemeljske privlačnosti) zunanja obtežba oziroma pritisk p kg/m2 (npr. sneg ali podobno). Določiti je projekcijo obtežbe p', ki deluje na ploskev F' pravokotno, kar predstavlja vsakdanjo nalogo iz gradbene statike. Iskano projekcijo p' določimo na dva načina. 1. način: Če proiciramo dano obtežbo p po diagramu v skici, dobimo p' = p cos a 2. način: Če pa izrazimo iz definicije pritiska p = S/F (pritisk = sila/ploskev) pripadajoče sile, torej S = = p F oz. S' = p' F' ter izhajamo iz njih, dobimo S' S' = S cos a F F' = ------cos a in tako iskano projekcijo pritiska S cos a S p' = -----------— cos2 a = p cos2 a F/cos a F Kot vidimo, se rezultata 1. in 2. načina pro­ jekcije ne ujemata. Vprašanje je, kje je napaka in kateri rezultat je pravilen? Dana obtežba p je sestavljena po svoji dimen­ ziji kg/m2 iz sile in ploskve, glede na svoj značaj pa se nanaša na enoto tlorisne, to je vodoravne površine. Sila in pripadajoča ploskev sta torej v tej dimenziji vezani med seboj z določenim kotom, v našem primeru s pravim. Zato je tukaj poleg sile tudi ploskev, na katero se sila nanaša, vektor in sicer usmerjen pravokotno na njeno ravnino podobno, kot pri vrtilnem momentu. Tako je naša obtežba, to je pritisk, kvocient 2 vektorjev, kar pa v danem primeru ni vektor, za kar smo jo po­ grešno smatrali v 1. načinu projekcije, temveč t e n z o r , za katerega seveda vektorska projek­ cija ne velja. Projekcijo tenzorja je treba izvesti po obeh komponentah dimenzije vrednote (sila, ploskev), kar smo upoštevali pravilno v 2. načinu, katerega rezultat predstavlja Newtonov zakon za poševne pritiske. Pravilna rešitev tega primera ima torej obliko p' = p čos2 a Primer B: Če zamenjamo v primeru A koristno obtežbo p z lastno težo toge ploskve g ter pripadajoče sile s Q oziroma Q', se račun na zunaj ne spremeni ter dobimo tako poševno projekcijo teže ploskve F' po 1. načinu v obliki g' = g cos a po 2. načinu pa v obliki g' = g cos2 a Tudi tukaj se rezultata ne ujemata in vpraša­ nje je, kje je napaka in kateri rezultat je pravilen? Ker se obtežbi obeh primerov po svojem zna­ čaju, še posebno pa po svoji enaki dimenziji (kg/m2) navidezno v ničemer ne razlikujeta, bi sodili, da je pravilen zopet 2., napačen pa 1. re­ zultat. Vendar ni tako! Lastna, torej specifična teža ploskve g kg/m2 se ne nanaša na vodoravno površino, temveč na samo ploskev, to je poševno ravnino, ki od njene smeri oziroma lege velikost njene teže ni v ni­ čemer odvisna. Ploskev bo namreč specifično vedno enako težka (vedno enaka količina g) ne glede na to, kakšno lego bo zavzela, medtem ko je po drugi strani očitno, da bo npr. pritisk snega ali vetra tem manjši, čim ostrejši kot oklepa s ploskvijo, na katero deluje. Ker je torej v tem primeru za ploskev bistvena le velikost, ne pa tudi njena smer, je to skalama količina, naša teža g pa kot kvocient vektorja (sila) in skalarja (ploskev) v e k t o r in jo torej proiciramo kot točkasto delu­ jočo silo, dasi gre sicer za ploskovno oziroma enakomerno obtežbo. Isto velja seveda tudi za linearno tekočo obtežbo (kg/m). Tako je v tem primeru pravilen rezultat 1. načina projekcije ob­ težbe. Računsko napako smo napravili tukaj v 2. na­ činu in sicer z izrazom Q = g F. Ker se nanaša dana obtežba g na samo ploskev in ne na vodoravni tloris, je torej Q = g F' = g F/cos a, nakar sledi tudi po 2. načinu pravilen rezultat padajočim svetlobnim tokom T in analogno ustrez­ ne projekcije! Določiti je k ploskvi F' pravokotno osvetljenost o', kar je v gradbeništvu pogosta na­ loga v zvezi s presojanjem osvetljenosti prostorov (npr. v industrijskih zgradbah), v geodetski optiki in drugod. Tudi tukaj je račun na zunaj nespremenjen ter je rezultat 1. načina projekcije 2. način pa o' = o cos a o' = o cos2 a Kje je napaka in kateri rezultat je pravilen? Ne da bi razglabljali, kakšen matematični zna­ čaj ima vrednota osvetljenosti o, je očitno, da je svetlobni tok T z dimenzijo in značajem učinka (efekta), izražen npr. v kg m/sek, s k a l a r , torej podan le z velikostjo, ne pa tudi s smerjo. Tako smo napravili v tem primeru napako v 2. načinu, kjer smo proicirali z izrazom T' = = T cos a skalar kot vektor, kar je nesmisel, ker skalar nima smeri ter je torej T' = T. Ce to upo­ števamo, dobimo tudi po 2. načinu postopka pra­ vilen rezultat, enak prvemu, kot sledi: T T o' = ------------= — cos a — o cos a F/cos a F Q cos a g F cos2 a g' = ----------- - - - ---------------- = g cos a F/cos a F cos a torej navadna vektorska projekcija, ki smo jo v tem primeru pravilno uporabili v 1. načinu po­ stopka. Primer C: Končno zamenjajmo v primeru A obtežbo p s fizikalno vrednoto osvetljenosti o ter silo S s pri­ To pomeni, da je osvetljenost o vektor, sicer pa predstavlja navedeni izraz znani Lambertov zakon za poševno osvetljenost ploskve. Kot vidimo, matematični značaj ni odvisen le od dimenzije posamezne vrednote, ampak je treba v tem smislu upoštevati tudi njene nepo­ sredne značilnosti. Vsekakor pa nam navedeni pri­ meri s svojo primerjavo dovolj prepričljivo osve­ tlijo pomen in važnost pazljivosti pri upoštevanju matematičnega značaja fizikalnih vrednot. B. OZVALD THE SIGNIFICANCE OF MATHEMATICAL CHARACTER OF PHYSICAL VALUES IN TECHNICS S y n o p s i s The subject matter of this article are 3 apparently identical but really quite different cases of skew pro­ jection of uniform plane loading x ' = x cos a resp. x ' = cos2a. Each projection is shown in the wrong and in the right way, the intention being to call attention to the mathematical character of the acting physical values that must be taken into consideration. In the case A the value x means a force on the plane p, in the case B it is the own weight of plane g, and in the case C it is the light exposure of the plane o. In the case A there is a mistake in the projection of the value p as a vector instead a tensor (the force S and the plane F are vectors, quotient p = S/F is a tensor). In the case B there is a mistake in the projection of the value g as tensor instead as a vector (the forceQ is a vector, plane F is a scalar, and quotient g Q/F is a vector). In the case C there is a mistake in the light flux T projection as a vector, although the scalar is relatively in the projection of light exposure of plane o as a tensor in spite of being a vector. The right results are in all cases underlined. Organizacija dejavnosti v gradbeništvu m. m. V razdobju 1963—1964 je bila, v Sloveniji organi­ zacijska struktura gradbeništva in sorodnih vej dejav­ nosti naslednja: A. ZBORNICE Z združitvijo prejšnjih ločenih zbornic raznih pa­ nog je enotna Gospodarska zbornica Slovenije sedaj edina organizacija v republiškem merilu, ki združuje gospodarske organizacije v celoto. V okviru republiške zbornice je gradbeništvo organizirano v Svetu za grad­ beništvo, v katerega so voljeni predstavniki gradbene operative, industrije gradbenega materiala, projektant­ skih organizacij, montažnih podjetij in trgovine za gradbeništvo. Sveti imajo v Zbornici najpomembnejše mesto kot družbeni strokovni organi, ki združujejo celotno pro­ blematiko svojega področja in skrbijo za njegov raz­ voj. Na podlagi iskanja najbolj naprednih rešitev in družbenih dogovorov tako pomagajo dalje razvijati naše gospodarstvo. Zbornici in svetom v pomoč so strokovni odbori, ki kompleksno obravnavajo problematiko določenega strokovnega področja, npr. ekonomski sistem, napredek proizvodnje in poslovanja (z raziskovalnim delom), strokovno izobraževanje in drugo. Zbornica sodeluje z raznimi institucijami, ki delu­ jejo za napredek gospodarstva, tako Svet za gradbeni­ štvo npr. z Gradbenim centrom Slovenije in Birojem gradbeništva Slovenije. Pri okrajnih zbornicah ni samostojnih svetov za gradbeništvo, pač pa le referati v okviru industrijskih svetov, zato je gradbeništvo organizacijsko prešibko zastopano. Svet za gradbeništvo republiške zbornice ima kot osnovno nalogo skrb za razvoj panoge in za moderni­ zacijo gradbeništva kot celote in dopolnilnih panog, dalje sodelovanje z urbanističnimi in projektivnimi organizacijami, z investitorji vseh panog, z upravnimi državnimi organi in komisijami ter skrb za razvoj industrije gradbenega materiala, montažne gradnje in zaključnih gradbenih del. Svet tudi usmerja znanstve­ no raziskovalno delo v tej dejavnosti in sodeluje z vsemi ustanovami in službami, ki se ukvarjajo z iz­ obraževanjem. Ker imajo druge republike podobno organizacij­ sko obliko združevanja, je organiziran za vse skupen svet za gradbeništvo pri Zvezni gradbeni zbornici. B. POSLOVNA ZDRUŽENJA Kot poslovna združenja delujejo na področju naše republike v gradbeni in njej sorodnih strokah nasled­ nja združenja: Biro gradbeništva, Združenje stanovanjskih investitorjev, Rudis, Trbovlje, Indbiro. Biro gradbeništva Slovenije je v odnosu do Gospodarske zbornice servisna organi­ zacija, vezana s pogodbo na opravljanje določenih del, predvsem ekonomskih analiz in raznih študij. Člani združenja so domala vsa podjetja gradbene operativne, industrije gradbenega materiala in projek­ tantske organizacije, ki delajo za gradbeništvo, in ne­ katera montažna podjetja. Biro gradbeništva ima pogodbene odnose tudi z okrajnimi zbornicami in z Zvezno gospodarsko zbor­ nico (svetom za gradbeništvo). Biro izvršuje za svoje člane — predvsem naslednje naloge: — opravlja poslovno koordinacijo zaradi raciona­ lizacije gradbeno investicijske dejavnosti in pravilnega usmerjanja proizvodnje, — sodeluje pri pripravah za strokovno tehnična priporočila, pri sestavi predlogov o tipizaciji in standar­ dizaciji ter spremlja predpise gradbene regulative, vse to v tesni povezavi z Gradbenim centrom, — spremlja problematiko vzgoje kadrov in spe­ cializacije delavcev ter sodeluje pri oblikovanju pro­ fila strokovnih kadrov, — zaradi pospeševanja poslovnega razvoja svojih članov prireja predavanja, strokovne oglede, ekskur­ zije, tečaje, seminarje in demonstracije, — pospešuje kooperacijo, medsebojno tehnično po­ moč med ustanovitelji, specializacijo, mehanizacijo in notranjo organizacijo po sodobnih vidikih, — spremlja možnosti za izvajanje investicijske de­ javnosti na zunanjem tržišču, — sodeluje pri programiranju mednarodne tehnič­ ne pomoči in znanstveno tehničnega sodelovanja. — spremlja problematiko ekonomike poslovanja svojih članov, konjunkturne službe, zasleduje angaži­ ranost, analizira periodične in zaključne račune, nudi pomoč pri izvajanju gospodarskih predpisov, zasleduje stanje cen materialov, gradiv in opreme, delitev čiste­ ga dohodka in osebnih dohodkov, pospešuje izboljšavo delovnih pogojev in poslovnih prostorov, — organizira poslovno povezovanje članov za ko­ operativno opravljanje nalog, z namenom smotrnega izkoriščanja in dopolnjevanja razpoložljivih kapacitet po vrstah specializacije. Združenje stanovanjskih investitorjev Člani Združenja so vsi pomembnejši stanovanjski skladi in zavodi za stanovanjsko oziroma investicijsko izgradnjo. Združenje se bavi predvsem s problematiko stanovanjsko-komunalnega gospodarstva. Izvršuje za člane razne študije, naroča serijske projekte, proučuje skupna pravna in ekonomska vprašanja, zbira podatke o tržišču, posreduje izkušnje med člane, organizira strokovna posvetovanja itd. Rudis, Trbovlje (Rudarsko industrijska skupnost) Ima med svojimi člani s področja gradbeništva tudi Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, Gradbeno podjetje Zasavje, Geološki zavod in Cementarno Trbovlje. Združenje ima za nalogo usklajevanje proizvodnih planov svojih članov, skle­ panje pogodb z investitorji in s samimi člani Združe­ nja za razne dobave in storitve, ter sklepanje pogodb z drugimi poslovnimi partnerji, skupno dobavo osnov­ nih sredstev itd. Naloga združenja je tudi proučevanje zunanjega tržišča, skupno izvajanje investicijskih del v tujini, posredovanje uvoza in izvoza za svoje čla­ ne itd. Indbiro Ima podobno nalogo kot Rudis, vendar s poudar­ kom na izvajanju investicijskih del v tujini, na izvoz in uvoz opreme. V zvezi s to dejavnostjo dela na uskla­ jevanju kapacitet, na skupni problematiki za izvajanje del ter na proučevanju inozemskega tržišča in kon­ junkturne službe. Od gradbenih podjetij so v Indbiroju včlanjeni: Industrijski biro v Ljubljani, gradbeno pod­ jetje Tehnika in Industrijsko montažno podjetje IMP. C. RAZVOJNO-RAZISKOVALNE INSTITUCIJE Institucije, ki se v pretežni meri bavijo z razvoj­ nim delom na področju gradbeništva, so trenutno v naši republiki naslednje: Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana Zavod predstavlja našo največjo raziskovalno in­ stitucijo na področju gradbeništva. Izvaja raziskave gradbenih materialov in konstrukcij, ki obsegajo: a) tehnologijo gradbenih materialov, študij fizikal­ nih lastnosti materialov in aplikativne preiskave upo­ rabnosti materialov; b) raziskave konstruktivnih elementov in kon­ strukcijskih enot z ozirom na njihovo uporabnost in ekonomičnost; c) študij delovnih metod in postopkov v gradbe­ ništvu, zlasti na področju komunalne in stanovanjske gradnje. Zavod je specializirana raziskovalna institucija za gradbeništvo in industrijo gradbenih ter investicijskih materialov. Zavod je dobro opremljen z modernimi stroji in aparaturami ter se pri proučevanju in testira­ nju vseh vrst gradbenih materialov poslužuje tudi naj­ sodobnejših metod (rentgenske analize finih struktur, preiskave z radioizotopi ipd.). Razen fundamentalnih teoretičnih raziskav se posveča predvsem aplikaciji znanstvenih dosežkov v industriji in gospodarstvu. V svojem dosedanjem delu je Zavod posvetil po­ sebno pozornost naslednjim panogam gradbeništva in industrije: — opekarska industrija, zlasti problematika eko­ nomičnega sušenja opekarskih proizvodov v umetnih sušilnicah, dalje problematika notranjega transporta v sodobnih opekarskih obratih; — proizvodnja specialnih visokokvalitetnih beto­ nov in aplikacija sodobnih postopkov za restavriranje korodiranih betonskih objektov; — problematika silikatov v zvezi s proizvodnjo specialnih cementov na bazi domačih surovin, zlasti barvnih cementov; — izdelava gradbenih elementov iz elektrofiltrske- ga pepela termoelektrarn; — tehnološki .postopki uporabe domačih kratko- vlaknatih azbestov, kakor tudi izgradnji sodobnih to­ varn za to industrijsko panogo; — izdelava emulzije in hladnih izolacijskih mas za hidroizolacije; — problematika patentiranih žic za prednapeti be­ ton in preiskava visokolegiranih jekel; — izolacija predorov in drugih podzemnih objek­ tov z odvajanjem pronicajoče vode; — sodobna mehanizacija v gradbeništvu; —■ proizvodnja novih gradbenih materialov, zlasti njihova tehnologija in ustrezna strojna oprema; — študij gradbenih elementov in konstrukcij grad- delava večjih konstrukcijskih elementov za sodobno, mehanizirano gradnjo stanovanj; — študij termike, akustike in higieničnosti grad­ benih materialov in konstrukcijskih elementov v sta­ novanjski in komunalni izgradnji. (Nadaljevanje) mnenje in hritiha Tolmačenje naših predpisov »Dimenzioniranje gradbenih objektov v potresnih območjih« z inženirskega gledišča m 2 , s v e t n o l a p a j n e Kot član komisije, ki je sestavljala te predpise v 1963. letu, objavljam ta članek, ki ima namen prika­ zati študij komisije, razložiti njeno stališče in cilje ter duha sprejetih predpisov. Predpisi namreč nikdar niso neskončno popolni ter navajajo le načela, ne pa vzro­ kov, zakaj so bila postavljena določena načela. Cesto se znajdemo pred težavami, kako tolmačiti dane pred­ pise ter lahko zelo močno grešimo, če ne poznamo nji­ hovega osnovnega duha ter ciljev, ki jih predpisi za­ sledujejo. Po pregledu razpoložljive literature ter delno po­ sledic hudih potresov na objektih raznih vrst je komi­ sija kaj hitro prišla do zaključka, da nekih eksaktnih predpisov ni mogoče postaviti. Pri rušenjih objektov zaradi potresa se dogajajo včasih zelo čudni, skoro ne­ razumljivi pojavi, ki se dajo razjasniti šele s posebnim študijem posameznega objekta ali golim slučajem ne­ ugodne kombinacije. Delovanje potresa samega je od primera do primera različno: vertikalni pomiki, hori­ zontalni pomiki, nihanje naklona temeljnih tal. Po­ navadi pa se potres razvija v obliki nihalnega gibanja s frekvenco 1/5 do 1 sekunde za val. Vsak potres iz­ siljuje prisilne deformacije objekta, pri čemer so sile tem večje, čim večja je odpornost objekta proti njim. Dejansko vendar nastopa nihalna obremenitev ter ve­ čina porušitev nima svojega vzroka le v prisilni de­ formaciji, temveč v posledicah resonančnega nihanja. Le tako je možno razlagati, da se tovarniški dimnik zlomi v vrhnji tretjini, da se pri določenem objektu poruši na primer le predzadnja etaža, itd. Vendar se dajo potegniti določeni zaključki: togi objekti — trdi, s kratko lastno nihajno dobo, bodo najbolj trpeli za­ radi glavnega nihanja (prva frekvenca) ter bodo utr­ peli hude tovrstne poškodbe. Primer: zidani togi objekt bo vedno najbolj trpel v pritličju. Pritličje namreč utrpi največje deformacije pri nihanju v prvi frek­ venci. Vitki minareti na primer pa dobe premike v vrhnji tretjini ali petini stolpa, ker je za kritično re­ sonanco odločilno nihanje višje frekvence. Seveda so potresi lahko tudi drugih vrst: včasih imamo en sam močan stranski sunek; tak sunek bo povzročil prestavitev posameznih blokov, glav na spo­ menikih in podobno. Daljši nihalni potres deluje dru­ gače: s črpanjem kohezijske energije gradiva. Znano je, da košček opeke le z močnimi udarci kladiva izbi­ jemo iz zidu, isti košček pa bomo brez vsake sile iz zidu izvlekli z roko, če ga bomo nekaj časa gugali sem in tja. Mnogokrat se ponavljajoča nihalna obremenitev uničevalno deluje na krhke materiale, kot je opečni zid. Iz vsega navedenega je razvidno, da je eksaktni preračun, bolje rečeno verjetna ocenitev potresnih sil skoro nemogoča, vsaj z znanstvenega stališča. Naše gradbeništvo pa vendar potrebuje neke smernice, neke kriterije za grajenje, da se našim objektom zajamči vsaj določena verjetna varnost, da ne bo žrtev za pri­ mer potresa. Komisija je zato preštudirala predpise drugih držav: ameriške, ruske, japonske, pregledala izkušnje iz potresov drugih dežel (tedaj potresa v Skopju še ni bilo), ter skušala najti za naše razmere kompromisne predpise z naslednjimi vidiki: 1. predpisi naj zagotove največjo verjetnost, ki je mogoča, da se objekt, zgrajen po navodilih predpisa, ne bo porušil ter da ne bo žrtev; 2. zahteve predpisov naj bodo za naše gospodarstvo sprejemljive: zgradb in opečnega zidovja ne moremo in ne smemo prepovedati. Zgradbe iz ojačenega betona naj se pojačujejo le v taki meri, da ne bodo obreme­ njevale našega gospodarstva po nepotrebnem; 3. predpisi morajo biti tudi dovolj enostavni, saj vsakega posameznega objekta ni mogoče eksaktno pre­ računavati na lastno frekvenco nihanja in kontrolirati na morebitno resonanco, morda celo na resonanco viš­ jih frekvenc. Prvotni koncepti so skušali vsaj pri skeletih iz ojačenega betona upoštevati precej velike potresne sile, takšne, kakršne se dejansko ob potresu pojavljajo. Po analizi teh rezultatov pa se je kmalu pokazalo, da bi bili taki skeleti izredno dragi ter bi jih samo zaradi visokih stroškov ne gradili, pač pa bi pospeševali zgradbe iz opečnega zidovja, za katere takih strogih obremenitev ne bi bilo treba jemati v obzir. Potresni predpisi bi s tako potezo dosegli vprav nasprotno: na­ mesto sorazmerno varnih skeletov iz ojačenega betona bi gradili — samo zaradi potresnega predpisa zgradbe iz opečnega zidovja, ki so izredno nevarne za potres. Dosegli bi vprav nasprotno: nevarnejše objekte na­ mesto varnejših. Po mnogih razmišljanjih in tehtanjih vseh vidi­ kov se je komisija odločila za predpise, ki so izšli v 1962. letu. Ti predpisi upoštevajo tudi težavnost dela statikov konstrukterjev ter zahtevajo od njih poglo­ bitve in študija le v bolj delikatnih, resnih primerih visokih objektov. Predpisi jasno poudarjajo v točki 1, naslednje: za nizke objekte, pri katerih sploh ni ne­ varnosti rušenja (kleti, stenaste konstrukcije iz oja­ čenega betona ali podobno) se dokaz potresne var­ nosti sploh ne zahteva. Isto velja za vse opečne ob­ jekte, grajene v smislu teh predpisov. Za objekte iz ojačenega betona do 7 etaž (ali 25 m) se zahteva dokaz varnosti po približni metodi. Eksaktnejši računi nihal­ nih dob in resonance se zahtevajo za višje in pomemb­ nejše objekte. Velikost potresnih sil, ki naj se jemljejo v račun, je vzeta z zmerno velikostjo: diferencirana je po stop­ nji jakosti potresa, po kvaliteti temeljnih tal in po koeficientu dinamike; bolje bi ga imenovali koeficient resonance. Ta koeficient je namreč odvisen od lastne nihajne dobe objekta. Za visoke, pomembne ali izredno važne objekte se zahteva točnejša metoda. Ta točnejša metoda predvideva diferenciacijo velikosti horizontal­ nih sil po višini objekta, skladno z nihalno linijo ob­ jekta. Dejanske potresne sile bodo, ob pojavu res zelo hudega potresa, verjetno večje, toda izkušnje kažejo, da objekti, grajeni po teh načelih, take sile zdrže. Za primer potresa dopuščajo predpisi izredno po­ večanje napetosti: ne gre namreč za neko mero dopust­ nih napetosti, ne gre za varnost proti pokanju, niti za varnost proti lokalnim porušitvam, gre le za varnost proti katastrofi, proti rušenju celega objekta. Zato lahko računamo s plastifikacijo gradiva. Kolikor statiki računajo po klasičnih načinih z računom napetosti gra­ diva, se dopuščajo za jeklo meje lezenja, za beton pri računu po klasičnih načinih dvojne napetosti, za zi­ dovje in les isto. Pri dimenzioniranju po porušnih me­ todah se dopušča 75°/o porušne nosilnosti. Pri temeljih se dopuščajo za 50 °/o višje napetosti tal, proti prevr­ nitvi zadostuje varnostni faktor 1,15. Vse spredaj navedeno dokazuje samo to, da je komisija vedno imela pred očmi le varnost proti poru­ šen ju objekta, varnost proti katastrofi, ne pa neke kontrole lokalnih napetosti ali podobnih statično kon­ struktivnih številčnih rezultatov. Skoro polovica predpisov je posvečenih zidanim zgradbam. Pestrost načinov grajenja, vrst zidovja, vrst tlorisne zasnove, vrst etažne zasnove je tako velika, da je bila prava umetnost, kako smotrno zajeti vse navedene faktorje, ne da bi postali predpisi prekom- plicirani. Vsekakor je za množico opečnih zidanih zgradb praktično nemogoče zahtevati posamične sta- tično-računske kontrole potresne varnosti. Zato pred­ videvajo predpisi, da se večina objektov te vrste ne bo posebej računala* če bodo le objekti ustrezali splošnim predpisanim pogojem. Med najvažnejše pogoje spada pogoj čistosti v za­ snovi objekta: jasna konstruktivna zasnova. Prepove­ dane so kombinacije stebrov, preklad in opečnega zi­ dovja v mešanico, pri kateri ne vemo, ali je skelet ali ni skelet, kakšne so nihajoče mase, kateri element bo nudil odpor horizontalnim silam nihajočih mas. Po­ sebna pažnja je posvečena pri lesenih in jeklenih delih zgradb solidnemu zavetrovanju. Nadalje je treba vedno misliti na to, da dobe izrazito tlačni elementi zaradi potresa lahko tudi natezne sile in obratno, natezni tlačne. Razume se, da so leseni stropovi dovoljeni le za objekte do dveh etaž. Po zgledu predpisov drugih držav so omejene etaže zidanih objektov. Ta prepoved nima toliko utemeljitve v teoriji potresa, kot v posledicah rušenja. Posledice enonadstropne hiše ob rušenju so neznatne v primeri z žrtvami opečne stolpnice. Predpis vsebuje tudi kvalitete in debeline zidovja ter navodila za prečna ojačenja zidovja, kar je običajno zajeto v predpisih za zidane zgradbe sploh, brez ozira na po­ tres. Omejitve se tičejo tudi zidnih odprtin, saj nam včasih od odprtin ne ostane nič več zidu. Posebno po­ glavje je posvečeno zidnim vezem. Te vezi variirajo glede na dolžino zgradbe, višino zgradbe in kategorijo potresne nevarnosti. Zidne vezi so v vseh državah ob­ vezno predpisane brez ozira na potres. Tudi pri nas smo imeli take predpise, vendar je njih obveznost s časom izgubila svojo moč. Z novimi predpisi ni le do­ ločena obveznost vgrajevanja vezi, temveč je tudi do­ ločena njih mera. Zaključna poglavja se tičejo raznih detajlov na objektih: balkonov, napuščev; čelni nadzidki za za­ ključek lesenega podstrešja so redno predmet prevr­ nitve ob potresih. Predpisi imajo tudi klavzulo glede prilagoditve na posebne vrste zidovja, in na primere, ki v predpisih niso zajeti. Ni preteklo veliko časa od izida naših predpisov za potresno varno grajenje, ko je na diametralno na­ sprotnem kraju naše države prizadel mesto Skopje zelo hud potres: nad tisoč mrtvih v porušenih ob­ jektih. Izredna priložnost za kontrolo, koliko naši pred­ pisi ustrezajo, koliko ne. Potres je bil VIII., mestoma IX. stopnje, dovolj močan za ostre kriterije. Dognano je, da se od skeletov — katerih nobeden ni bil računan na potresne sile — ni podrl niti eden! Podirale so se samo zgradbe, grajene iz opeke. Detajlni pregled ob­ jektov, ki so se zrušili, je dokazal še več: pri vseh porušenih objektih so se pokazale poteze, ki so v na­ ših predpisih prepovedane: nečista zasnova objekta, naknadno odstranjevanje pritličnega zidovja za lokale, izložbe, konstantna debelina 25 cm zidovja skozi 5 etaž, pomanjkanje vezi, posebno pri montažnih stropovih brez vezne plošče, slaba kvaliteta gradiva. Posebno ob­ čutljive so se pokazale razne nepravilnosti, vogali in koti. Zanimivo je, da so okrogli vogali dobro zdržali potrese. Pravijo, da tak polkrožni vogalni zid ni vedel, kje bi počil. Medtem, ko se je premišljal, je potres že minil. Pri skeletih je gotovo v 50 %> primerov prišlo do hudih poškodb, tako močnih, da lahko teoretsko stebre v pritličju smatramo za porušene, ker so glave in noge uničene, objekt pa premaknjen v etaži. To velja posebno za objekte s skeletom v pritličju ter z več zidanimi etažami nad njim. Velike nihajoče mase opečnega zidovja so morale uničiti skeletne stebre v pritličju. Toda: objekt je ostal, se ni porušil, življenja so ostala. S sanacijo pritličnih stebrov bo varnostno saniran cel objekt. Izkušnje v Skopju so torej pokazale, da so bila gledišča komisije, ki je sestavljala naše predpise, do­ volj široka in pametna. Osebno tudi po potresu nisem slišal nobene pripombe, ki bi v kateri koli točki pred­ pisov zahtevala spremembo, poostritev ali ublažitev. Nasprotno: načelo, naj se skeleti ne obremenjujejo s pretirano velikimi potresnimi silami, ker imajo v sebi že po naravi gradiva veliko žilavost, se je pokazalo kot pravilno. Tudi načelo poostritve zahtev pri opečnih zgradbah predvsem zahtev na zasnovi, solidnosti di­ menzij zidovja ter povezave z vezmi je dobilo svoj dokaz v žrtvah, ki jih je Skopje prineslo na prešted- ljivo grajenih objektih. Vsak projektant opečnih zi­ danih zgradb, arhitekt ali gradbenik ali tehnik, se bo moral zavedati, da je potresna varnost zidanega ob­ jekta odvisna v največji meri od zasnove nosilnega zidovja, ter včasih najboljši statik danega koncepta zidane zgradbe ne more spraviti v sklad s potresno varnostjo, če mu manjka prečnih ojačenj. Opozorilo uredništva Uredništvo obvešča bralce, da so bili v Uradnem listu SFRJ št. 39/1964 v Dodatku objavljeni novi Začasni tehnični predpisi za gradnjo na seizmičnih področjih, ki so veljavni za vso SFRJ. S. LAPAJNE: w EXPLANATION OF OUR (SLOVENE) REGULATIONS ̂ DIMENSIONING OF BUILDINGS IN EARTHQUAKE ZONES« — FROM THE ENGINEERING POINT OF VIEW S y n o p s i s The dynamical earthquake effects on buildings are very different and difficult to be established: for­ ced deformations, the resonance of oscillations or the exhaustion of the inner cohesion of material are deci­ sive for a collapse. The commision, that formed the regulations has pursuited the following aims: The building must not collapse under the earth­ quake effects for saving the lives of people and for preserving the contents of buildings, sometimes valua­ bles. The regulations must be acceptible to our econo­ my: we cannot and must not permit too expensive framewerks and we must retain the masonry as the main building material. And finaly the regulation must not complicate the work of every engineer. For the framework buildings the prescribed hori­ zontal forces are smaller than the real earthquake for­ ces and the allowed stresses are doubled than that allowed for a normal loading. A calculus by the theory of plasticity is permitted with a safety factor of 1,33. An approximate statical design satisfies, except for very high buildings and special objects, which require a more accurate calculus of stresses for different fre­ quencies. For masonry the regulations require a lot of rather severe prescriptions related to different characteristics of buildings: the number of stories, the clearness of the carrying system, the wall thickness, the disposition of stiffening walls, the openings in wallls, the wall-ties and many other details. For masonry buildings, con­ structed under the foregoing requirements and for all buildings, that are not according to their consctructio- nal character earthquake dangerous, a special earth­ quake safety proofing is not required. Not quite a year after the issuance of our regula­ tions a strong earthquake in Skopje has proved them: not one framework of reinforced concrete collapsed, allthough some of them were damaged and in singular points of joints theoretically destructed. All over 1000 victims were in masonry buildings, which were nearly all constructed against the principles requested in our regulations. vesti Sedmo posvetovanje avstrijskega vodnogospodarskega združenja o varstvu voda v Salzburgu Avstrijsko vodnogospodarsko združenje (Oester- reichischer Wasserwirtschaftverband, kratko ÖWWV), ki obstaja že nad 60 let, združuje na prostovoljni osno­ vi interesente, ki v eni ali drugi obliki uporabljajo vodo ali delajo kot strokovnjaki na področju vodnega gospodarstva. Člani združenja so občine, gospodarska podjetja, elektrogospodarstvo, razne znanstvene insti­ tucije in visoke šole ter posamezni strokovnjaki. Vsako drugo leto obravnavajo na svojih letnih skupščinah kompleksno vodnogospodarsko problematiko, v vmes­ nih letih pa prirejajo posvetovanja, ki so posvečena specialnim temam. ÖWWV ima posebne strokovne skupine, ki obrav­ navajo: — varstvo voda pred onesnaženjem; — izkoriščanje Donave za pridobivanje električne energije; — uporabo masivnega betona v vodnih gradnjah; — izdelavo norm za vodne gradnje; — pripravo vodopravnih predpisov; — vodenje vodnega katastra itd. Tako je bila osrednja tema letošnjega specialnega posvetovanja o vodnem gospodarstvu naselij in indu­ strije s posebnim ozirom na varstvo kakovosti voda. Posvetovanje je bilo v času od 12. do 15, oktobra t. 1. v' Salzburgu. Dva dneva sta bila namenjena poslušanju refera­ tov, ki so jih pojasnjevali diapozitivi, ter diskusiji o re- referatih, tretji dan pa je bil posvečen ogledom raznih objektov varstva in uporabe voda v mestu Salzburg in njegovi okolici. Posvetovanju je prisostvovalo okrog 450 udeležen­ cev iz Avstrije ter številni gosti iz obeh nemških re­ publik, Švice, Madžarske, Poljske in Jugoslavije. Ker je tujski promet eden izmed glavnih dohodkov avstrijskega gospodarstva, saj je Avstrija na tretjem mestu v evropskem turizmu, je razumljiv splošni in­ teres za varstvo voda, ker so čiste vode, dobra oskrba z zdravo pitno vodo in higiensko neoporečno odstranje­ vanje onesnaženih vod eden izmed predpogojev za razvoj turizma. Epidemija tifusa, ki je lani izbruhnila v znanem švicarskem turističnem središču Zermmatt zaradi po­ manjkljivih vodovodnih in kanalizacijskih naprav, je bila za Švico neprijetno opozorilo, saj se je v letu 1964 znatno zmanjšal dotok tujih turistov v Švico. Po oficialni otvoritvi posvetovanja, ki sta mu pri­ sostvovala deželni glavar dežele Salzburg in župan mesta Salzburga, so se zvrstili referati v lepi dvorani kongresne hiše. Predsednik delovne grupe za varstvo voda ÖWWV prof. dipl. ing. in dr. Julius Kar je govoril o splošnih problemih in nalogah na področju varstva voda. Kljub velikim prizadevanjem zvezne vlade, dežel in občin še ni zagotovljeno v celoti financiranje gradnje objektov za varstvo voda. Osnovni vir sredstev je zvezni vodni sklad, ki financira poleg posameznih objektov tudi programiranje in projektiranje, posebno v finančno šibkejših občinah. Zavzemajo se za povečanje vodnega sklada, povečana sredstva se naj bi smela uporabljati le za gradnjo čistilnih naprav in higiensko neoporečno odstranjevanje in predelavo vseh vrst odpadkov. Indu­ strijska podjetja, ki grade čistilne naprave, naj uživajo posebne davčne olajšave. Pomemben faktor v prizadevanjih za uspešno var­ stvo voda je stalno nadzorstvo nad kvaliteto voda v vodotokih in jezerih, zato imajo že 40 stalnih kontrol­ nih postaj, vendar je potrebno njihovo število še znatno povečati, posebno ob jezerih, kjer se razvija turizem. Dipl. ing. Christian Willomitzer, gradbeni svetnik deželne vlade Salzburg, je opisal stanje in probleme varstva kakovosti voda v deželi Salzburg. Na centralne čistilne naprave je priključenih že 15 °/o prebivalcev, za 6°/o prebivalcev so čistilne naprave v gradnji in za 47 «/o v načrtovanju. Deželna vlada sofinancira čistil­ ne naprave v višini 22 %> ter je dala v te namene od leta 1945 dalje 10,4 mil. S (ca. 300 milij. din). Nadzorstvo nad stanjem voda izvaja 20 deželnih nadzornih orga­ nov. Temeljni problem varstva voda v deželi Salzburg je skrb za jezera, ki so že vsa v večji ali manjši meri v fazi atrofije. Za vseh 6 jezer so pripravljeni načrti za ureditev kanalizacije in čiščenje odpadnih voda. Sprejeli so načelo, da se ne sme odvajati v jezera nobenih, tudi prečiščenih odpadnih voda, ker pri dvo­ stopenjskem čiščenju odpadnih voda ni mogoče od­ straniti fosfatov in nitratov v taki meri, da ne bi predstavljali nevarnost za jezersko vodo. Dipl. ing. Ervin Wieser, senatni svetnik magistrata mesta Salzburg, je prikazal sedanje stanje kanalizacije in projekt za njeno nadaljnjo izgradnjo. Centralna čistilna naprava za prečiščevanje 6001/sek odpadne vode bo veljala ca. 100 mil. S (3 milijarde din) in jo nameravajo postopoma zgraditi v naslednjih 12 letih. Popoldanski referati prvega dne posvetovanja so obravnavali principialne probleme stanja avstrijskih jezer ter nekatere projekte za sanacijo posameznih jezer. Ker je od kakovosti jezerskih voda odvisen na­ daljnji razvoj in obstoj turizma, so razvili na tem pod­ ročju temeljito raziskovalno delo, ki naj omogoči pod- vzeti vse ukrepe za sanacijo jezer. V jezerih vidijo tudi zadnje rezerve voda za oskrbo prebivalstva, ko ne bodo izviri in podtalnica več zadoščali. Ukrepe in projekte za zavarovanje zgornje bavar­ skih jezer je opisal dipl. ing. Fritz Stimmelmayr, pred­ sednik bavarskega deželnega urada za oskrbo z vodo in varstvo voda. Poseben problem nastaja v območju jezer, ker se v sezoni število prebivalstva zaradi do­ mačih in tujih gostov podvoji ter je treba vse naprave dimenzionirati za obtežbo v konici. Nato so sledili referati, ki so obravnavali konkret­ ne projekte za sanacijo Matt jezera, Vrbskega jezera in Tuttach jezera. Posebno pozornost zasluži projekt za sanacijo Vrb­ skega jezera, ob katerem leži eden najvišjih centrov avstrijskega turizma. S pomočjo obsežnega kanaliza­ cijskega sistema nameravajo zbrati vse odpadne vode naselij ob jezeru in iz Celovca ter jih očistiti v cen­ tralni čistilni napravi, ki jo že grade. S tem so bili referati prvega dne izčrpani. Drugi dan je govoril deželni direktor za turizem dr. Hans Manzano o tesni povezavi turizma z varstvom voda ter oskrbo turističnih krajev z vodo. V sezoni se v deželi Salzburg poveča število prebivalcev od 327.000, kolikor šteje dežela stalnih prebivalcev, na okrog 700.000. Nastaja problem, kako oskrbeti tako šte­ vilo domačih prebivalcev in gostov z vodo in higien­ sko ustrezno odpraviti in očistiti odpadne vode. Ne­ urejeni campingi so velik vir nekontroliranega onesna­ ženja zemljišč in voda. Zato dopuščajo le organizirane campinge, ki imajo urejeno oskrbo z vodo, sanitarije, odpravo odpadnih voda in odstranjevanje vseh vrst odpadkov. Posebno zanimiv je bil referat, ki ga je podal dipl. ing. Wilhelm Tronho, gradbeni svetnik štajerske deželne vlade, v katerem je obravnaval regionalno prostorske probleme odpadnih voda in odstranjevanje vseh vrst odpadkov. Običajne deponije hišnih in in­ dustrijskih odpadkov so potencialna nevarnost za one­ snaženje odprtih vodotokov in podtalnic. Probleme či­ ščenja odpadnih voda in odstranjevanje odpadkov ne moremo reševati danes več v ozkem okviru ene obči­ ne (opozoriti moramo, da so avstrijske občine zelo majhne), ampak le v širšem regionalnem obsegu, ker zahtevata to ekonomika in tehnologija sodobnega čišče­ nja odpadnih voda in uničevanje odpadkov. Z velikim zanimanjem so sledili udeleženci po­ svetovanja referatu prof. dr. inž. Dietricha Kehra, predstojnika Inštituta za proučevanje gospodarstva na­ selij TVŠ v Hannovru, ki je govoril o aktualnem pro­ blemu projektiranja in gradnje malih bioloških čistil­ nih naprav. Največji del investicij za zgraditev potrebnih čistil­ nih naprav odpade v Zvezni republiki Nemčiji na nase­ lja, ki imajo pod 10.000 enot populacijskega ekvivalenta. Konvencionalne naprave so za te kapacitete predrage, tako v investicijah kot tudi v obratovanju. Zato se je razvila v zadnjih letih gradnja čistilnih naprav total­ nega tipa, kjer se v enem gradbenem objektu predela surovo blato, izvrši čiščenje odpadne vode in obdela pregnito blato. Principe teh naprav nameravam opisati v posebnem članku. Sledilo je, predvajanje dveh dokumentarnih barv­ nih filmov, ki so prikazali stanje in posledice, ki jih imajo neprečiščene vode v človeškem življenju. Popol­ danski referati drugega dne so obravnavali probleme zavarovanje območij, kjer se nahajajo vodni viri in vodne rezerve ter probleme oskrbe z vodo. Ob koncu posvetovanja so posredovali udeleženci G. mednarodnega kongresa o oskrbi z vodo, ki je bil spomladi leta 1964 v Stockholmu, zaključke omenje­ nega kongresa. V stranskih prostorih posvetovalne dvorane je bila organizirana manjša razstava projektov, naprav in ma­ terialov, ki pridejo v poštev pri gradnji kanalizacij in čistilnih naprav. Izredno velika udeležba in zanimanje, s katerim so spremljali udeleženci posvetovanja po­ samezne referate ter diskusije, je pokazala, da se vsi zavedajo pomena varstva voda za življenje prebival­ cev in gospodarski razvoj dežele. Menim, da bi lahko na enem prihodnjih po­ svetovanj Stalne konference mest Jugoslavije obrav­ navali kot glavno temo probleme oskrbe prebivalstva z vodo in varstva voda, ki nastajajo zaradi hitre urba­ nizacije in industrializacije v naši deželi. Žal še ni- mimo pri nas neke družbene institucije, ki bi se bavila s problemi vodnega gospodarstva, posebno pa z oskrbo z vodo in varstvom voda pred onesnaženjem. Inž. Marjan Prezelj SEMINAR O PRAKTIČNI STATIKI ZA GRADBENE TEHNIKE Od 14. do vključno 18. decembra bo v Ljubljani seminar o praktični statiki za gradbene tehnike. Pro­ gram seminarja, ki ga organizira Zveza gradbenih inže­ nirjev in tehnikov za Slovenijo, obsega naslednje teme: I. OBTEŽBA NA KONSTRUKCIJE (osnove, tolmačenje predpisov za obtežbe visokih in nizkih zgradb, poudarek na nove predpise o potresih). II. NOTRANJE SILE (določevanje notranjih sil v prerezih s poudarkom na statično določene konstrukcije, uporaba poeno­ OBVESTILO ČLANOM ZGIT SRS Prosimo vse člane naše organizacije, ki prejemajo Gradbeni vestnik, da plačajo letošnjo članarino — in s tem tudi naročnino — do konca leta, sicer bomo prisiljeni ustaviti pošiljanje revije. Prepričani smo, da bodo člani razumeli nujnost te odločitve, če povemo, da nas stane izvod Gradbenega vestnika čez 300 din in zato upravičeno pričakujemo, da člani prispevajo vsaj minimum, tj. letno članarino. V prihodnjem letu se bodo strokovnih ekskurzij lahko udeleževali samo člani, ki so poravnali članari­ stavljenih postopkov za kontinuirne nosilce in eno­ stavne okvirje). III. DIMENZIONIRANJE (lesene, jeklene, opečne in kamnite konstrukcije in konstrukcije iz nearmiranega betona). Konstrukcije zgradb v potresnih območjih. Železne konstrukcije z osnovami prednapetega be­ tona. Seminar je namenjen samo gradbenim tehnikom, ker bo za gradbene inženirje iz prakse poseben semi­ nar iz praktične statike v januarju 1965. m . v . no. Ker v nekaterih krajih ni društvenih podružnic, lahko člani vplačajo članarino na tekoči račun Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo, št. tek. računa 600-14-608-109. Če stanujete v krajih, kjer sicer formalno obstaja podružnica, pa je nedelavna, pripo­ ročamo, da nakažete članarino na navedeni tekoči ra­ čun in se tako izognete ustavitvi prejemanja revije. S tem boste obdržali tudi vse pravice kot član svoje strokovne organizacije. gradbeni c e n t e r Slovenije l j u b l j a n a , t i t o v a 9 8 ; p. p. 12; t e l e f o n 3 1 - 9 4 5 Indeks gradbenih stroškov za leta 1938, 1955, 1960, in 1963 V želji, da se indeksi gradbenih stroškov, ki jih obsega »Komparativna analiza gradbenih stroškov med leti 1938, 1955 in 1960, I. del«, izdelana decembra 1961 v Ekonomskem inštitutu SRS, dopolnijo za leto 1963, je v okviru Gradbenega centra Slovenije na podlagi pripravljenih izračunov gradbenih stroškov prof. Tone Klemenčič izdelal študijo z naslovom »Gradbeni in­ deks za razdobje 1938-1955-1960-1963 (Komparativna analiza gradbenih stroškov)«, ki obsega indekse in strukture gradbenih stroškov za navedena leta. Metodološki momenti, ki izhajajo iz naloge ana­ lize, so: 1. da se prouči gibanje gradbenih stroškov za eno­ to gradbene storitve v stanovanjski graditvi, 2. da se ta proučitev izvede v določenih letih po vojni s primerjavo z zadnjim, več ali manj pri nas še normalnim letom pred vojno in 3. da se vzroki gibanja gradbenih stroškov za enoto gradbene storitve okvirno opredelijo z analizo strukture cene v istih letih. Smatramo, da je metodološko najustrezneje, če proučujemo gradbene stroške za enoto gradbene sto­ ritve v stanovanjskem objektu, ki se je dejansko gradil ali se gradi. Ta objekt pa mora ustrezati poprečnim ali nekaj nadpoprečnim stanovanjskim razmeram v stavbah, ki se gradijo. Na podlagi posvetovanja s strokovnjaki s področja projektiranja in graditve sta­ novanj smo se odločili samo za eno stanovanjsko stavbo, in sicer za trietažni stanovanjski blok s 6 dvo­ sobnimi stanovanji, 2 enosobnima stanovanjima in 2 garsonierama, ki ga je v 1. 1955 v Ljubljani za svoje uslužbence zgradilo podjetje za projektiranje »Slove­ nija projekt« v Ljubljani. V predmetni analizi niso upoštevani stroški gra­ ditve, ki so zvezani z izdelavo načrtov, z gradbenim nadzorstvom, s komisijskimi ogledi, z izdajo gradbe­ nega dovoljenja, z nakupom zemljišča ali celo z banč­ nim kreditom. Ti stroški so posebne narave, podvrženi v veliki meri drugim pogojem njihovega oblikovanja, kot pa so stroški, ki so neposredno zvezani z gra­ ditvijo stanovanjske stavbe kot take. Iz izvršene analize gradbenih stroškov predvsem ugotavljamo: 1. Indeks gradbenih stroškov, zlasti v zadnjem razdobju, hitro narašča. 2. Predvsem hitro naraščajo stroški za čista grad­ bena dela, kamor štejemo zemeljska, betonska in armaturna, zidarska, tesarska in razna druga dela. Indeks teh stroškov v letu 1963 dosega nasproti: 1938. letu . . . 7.185 1955. letu . . . 217,1 1960. letu . . . 144,2 Znatno nižji je indeks obrtniških stavbnih del, ki obsegajo: krovska, kleparska, mizarska in roletarska, ključavničarska, kamnarska in teracerska, pečarska, steklarska, pleskarska, slikarska, parketarska, vodo­ instalaterska in elektroinstalaterska dela. Indeks teh stroškov v letu 1963 dosega nasproti: 1938. letu . . . 3.522 1955. letu . . . 139 1960. letu . . . 117,1 Pod vplivom hitrega porasta stroškov za čista gradbena dela je tudi porast celotnih gradbenih stro­ škov, ki zajemajo stroške za čista gradbena dela in za obrtniška stavbna dela, znaten. Indeks celotnih gradbenih stroškov v letu 1963 dosega nasproti: 1938. letu . . . 5,215 1955. letu . . . 180,3 1960. letu . . . 133,0 3. Materialni stroški z zunanjimi transporti še vedno naraščajo, dasi v 1960. in 1963. letu glede na tempo naraščanja zaostajajo za naraščanjem amorti­ zacije in akumulacije. Njihov delež je še vedno zelo velik. V 1963. letu je nekaj nazadoval spričo hitrej­ šega porasta predvsem akumulacije, vendar z 58,9 %> predstavlja daleč največji, absolutni delež v strukturi temeljnih elementov cene celotnih gradbenih stroškov. 4. Plače s pripadki sicer naraščajo, toda znatno počasneje kot pa drugi obravnavani temeljni elementi cene. Zato se tudi njihov delež v strukturi celotnih gradbenih stroškov le počasi popravlja in v 1963. letu še ni dosegel višine deleža, ki so ga plače s pripadki imele pred vojno, v 1938. letu. To pomeni, da plač s pripadki ne moremo šteti med elemente cene, ki vplivajo na prikazano naraščanje celotnih gradbenih stroškov, marveč nasprotno: gibanje plač s pripadki še vedno zadržujoče vpliva na gibanje celotnih grad­ benih stroškov. Pri tem ne upoštevamo, da so plače oziroma osebni prejemki podlaga za obračunavanje nekaterih akumulacijskih instrumentov (na primer za proračunski prispevek, stanovanjski prispevek). Zani­ mivo je, da indeks plač s pripadki zaostaja za vsemi drugimi v analizi navedenimi indeksi tako v čistih gradbenih delih kot tudi v obrtniških stavbnih delih. 5. Temeljni element cene, ki v zadnjih dveh raz­ dobjih 1955—1960 in 1960—1963 najhitreje narašča, je akumulacija. Od deleža 7 °/o v 1938. letu je celotna akumulacija v strukturi cene v 1963. letu dosegla delež 16,4 °/o, kar je skoraj dvainpolkrat toliko kot v 1938. letu. Posebno močen porast celotne akumulacije je pri čistih gradbenih delih. 6. Primerjajoč normo ure pred vojno in v obrav­ navanih letih po vojni, ugotavljamo, da proizvodnost dela v celotnih gradbenih storitvah v povojnem času zaostaja za proizvodnostjo dela pred vojno. Pri tem pa moramo upoštevati, da se je indeks amortizacnje znatno povečal. Tudi v strukturi celotnih gradbenih stroškov se je delež amortizacije nekaj povečal. Glede na to moramo ugotoviti, da povečanje sredstev za delo nima v celoti adekvatnega vpliva na povečanje pro­ izvodnosti dela. 7. Primerjajoč potrošnjo materiala pred vojno in v obravnavanih letih po vojni, je razvidno, da je normativna potrošnja materiala v obravnavanih letih po vojni v celoti nekaj večja kot pred vojno. Tudi v tem je eden momentov, ki vpliva na naraščanje celotnih gradbenih stroškov. Elementi, ki v primerjavi s predvojnim stanjem bistveno vplivajo na v celoti zelo močno naraščanje gradbenih stroškov, so predvsem: 1. višja celotna akumulacija v strukturi cene grad­ benih storitev, zlasti še, če upoštevamo tudi akumu­ lacijo, ki je že obsežena v ceni gradbenega materiala, 2. nižja proizvodnost dela in 3. višja normativna potrošnja materiala. Prezreti ne smemo, da ima na naraščanje grad­ benih stroškov za enoto stanovanjske površine določen vpliv tudi po vojni višja stopnja stanovanjske kulture. Poleg navedenih okolnosti, ki vplivajo na nara­ ščanje celotnih gradbenih stroškov na enoto gradbene oziroma stanovanjske površine, je treba upoštevati še: 1. nezadostna proizvodnja gradbenega materiala na ustreznem območju gradbišča, zaradi česar se pre­ važa gradbeni material tudi iz velikih razdalj, s čimer se kot voluminozni material zelo podraži; 2. nezadostna zmogljivost gradbene operative, kar ustvarja oziroma povečuje njen monopolni položaj; to omogoča povišanje cene za enoto gradbene storitve; 3. občutno ozko grlo v srednje strokovnem kadru tako pri čistih gradbenih delih kot tudi pri obrtniških stavbnih delih; 4. pomanjkanje majhne mehanizacije, ki razbre­ menjuje fizično delovno silo in neposredno povečuje njen uspeh dela; 5. premalo množično upoštevanje racionalizacij v graditvi (polmontažni elementi, zidni bloki itd.). Posledica teh okolnosti je nesorazmerje med po­ nudbo in povpraševanjem, kar zavira normalen razvoj tako na področju izvajanja gradbenih in obrtniških stavbnih del. Zato zahteva po normalizaciji gradbenih stroškov za enoto gradbene površine poleg sprememb v višini akumulacije, proizvodnosti dela in normativne potrošnje materiala vključuje tudi povečanje in teh­ nično izboljšanje zmogljivosti gradbene operative s prehajanjem na industrijski način dela, vsaj z večjo uporabo tipiziranih ali standardiziranih gradbenih ele­ mentov, in povečanje gradbenega in obrtniškega pro­ fesionalnega in tehničnega kadra. Pri povečanju zmog­ ljivosti gradbene operative bi bilo treba na eni strani pospešiti njeno specializacijo, na drugi strani pa ven­ dar dopustiti, ustrezno krajevnim razmeram, ustanav­ ljanje in delovanje tudi manjših gradbenih podjetij. Dosledno je treba izvajati načelo, da se vsaj za večje gradbene objekte podrobno izdelajo načrti orga­ nizacije gradbišča, načrt transporta in načrt izvajanja gradbenih del in faz z navedbo začetka in dovršitve del oziroma faz. Pri obravnavanem stanovanjskem objektu je ugotovljeno, da je mogoče z ustreznim na­ črtom gradbišča, transporta in izvajanja del oziroma faz doseči kar pomembne prihranke stroškov, ki sicer nastanejo, če takšne priprave za gradnjo objekta ni. Izkazati je treba tudi, da je potrebna gradbena in obrt­ niška zmogljivost za načrtno dovršitev objekta na raz­ polago. Dokumentirati je treba, da so zadostna finančna sredstva za dograditev objekta po investicijskem pro­ gramu zagotovljena oziroma na razpolago. Z izpolnitvi­ jo teh in drugih zakonitih pogojev se bi smelo šele odpreti gradbišče. V smeri procesa normalizacije gradbenih stroškov ali vsaj v smeri zaustavljanja njihovega nadaljnjega nesorazmerno hitrega naraščanja bi bilo treba pospe­ šeno izvajati ukrepe: 1. z ustrezno gospodarsko politiko in tudi s pozi­ tivnimi predpisi v večji meri in določnejše uvajati tipizacijo in standardizacijo pomembnejših gradbenih elementov, uvesti v večjem obsegu polmontažno in montažno gradnjo; 2. z ustrezno gospodarsko, predvsem investicijsko kreditno politiko pospeševati razvijanje industrijskih zmogljivosti za proizvodnjo lažjih in cenejših grad­ benih materialov, predvsem v smeri večjih, polmon- tažnih elementov; 3. z ustrezno gospodarsko politiko pospešiti pred­ vsem takšno mehanizacijo gradbenega in obrtniškega stavbnega dela, ki omogoča hitrejšo in cenejšo gradi­ tev ob zagotavljanju določene kakovosti graditve; 4. pospešiti rekonstrukcijo industrije gradbenega materiala in obratov montažnih in polmontažnih ele­ mentov, s katero se naj glede na sedanje in bodoče potrebe povečajo in zboljšajo proizvodne zmogljivosti, dvigne proizvodnost dela, poveča Sortiment proizvod­ nje itd.; postaviti centralne betonarne za transportni beton in centralne maltarne; 5. povečati gospodarsko koristno tekmovanje med gradbenimi in obrtniškimi stavbnimi podjetji; 6. proučiti in uskladiti instrumentarij akumulacije v proizvodnji gradbenega materiala in v gradbeni operativi glede na pogoje normalnega gospodarskega krogotoka in na optimalne možnosti gospodarske rasti. Smatramo za potrebno, da še posebej opozorimo na potrebo študija celotne akumulacije v ceni grad­ bene storitve. Ne gre samo za akumulacijo, ki se na­ vaja kot element cene gradbene storitve, marveč tudi za akumulacijo prejšnjih stopenj oziroma faz proiz­ vodnje oziroma prometa. Če hočemo globlje in točneje ugotoviti vzroke obravnavanega gibanja gradbenih stroškov, je nujno potrebno, vsaj v določenem njiho­ vem pretežnem delu, razčleniti materialne stroške na delež akumulacije. Verjetno je, da bi bilo treba pri določenih gradbenih materialih izvesti enako analizo tudi za njihove proizvodne normative, to je predvsem za normative reprodukcijskega materiala, ki prihaja za njihovo proizvodnjo v poštev. S tako razčlenitvijo bi vpogled v obe izvirni komponenti: v komponento »plačilo za delo« in v komponento »akumulacija« ustrezno poglobili in bi lahko točneje opredelili vpliv plačila za delo in vpliv akumulacije in njune ustrez­ nosti na gibanje celotnih gradbenih stroškov. Taka dopolnitev zadevne analize gibanja gradbenih stroškov bi znatno prispevala k točnejši opredelitvi in kvanti- ficiranju vzrokov nesorazmerno hitrega naraščanja gradbenih stroškov na enoto gradbene površine. Cimprej je treba uvesti indeks gradbenih stroškov, ki bi se izračunaval vsaj dvakratno letno in bi tekoče opozarjal na tendence v gibanju gradbenih stroškov. 56 Z A V O D A Z A R A Z I Š K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I leto V. 11 Serija: PREISKAVE IN KONTROLE November 1964 Vpliv dodatkov na kvaliteto betona (Nadaljevanje) PREGLED POPREČNIH REZULTATOV ELASTICITETNEGA MODULA Vrsta in doza cementa Po dneh Vrsta in količina dodatka na težo cementa Preizkušanci so bili deponirani Elasticitetni m odul v kg/cm 2 5—20 5—40 5—60 Napetost v kg/cm 2 7 v vlagi ....................... 353 500 332 000 324 500 28 na z r a k u .................. 431 000 409 500 401 000 brez dodatka 90 na zraku . ' . . . . 510 000 460 000 446 000 100 zasičene z vodo . . . 438 000 417 500 411 000 136 25-krat zmrzovane . . 405 500 353 000 337 500 7 v v la g i ....................... 308 500 306 000 307 500 Trbovlje 5 %o »ARDA« 28 na z r a k u .................. 397 500 378 500 368 000 PC 250 90 na z r a k u .................. 490 000 413 000 408 000 250 kg/m3 98 zasičene z vodo . . . 418 500 401 000 394 000 134 25-krat zmrzovane . . 426 000 419 500 411 500 7 v v la g i ....................... 314 000 269 000 290 500 1 °/oo »AEA« 28 na z r a k u .................. 426 000 379 500 377 500 90 na z r a k u .................. 481 000 433 000 426 000 128 zasičene z vodo . . . 480 500 427 000 420 000 155 25-krat zmrzovane . . 438 500 44.4 500 428 500 7 v v l a g i ....................... 308 500 299 000 297 000 28 na z r a k u .................. 395 000 375 000 367 000 brez dodatka 90 na zraku . . . . . 535 000 462 500 445 000 99 zasičene z vodo . . . 395 000 395 500 391 000 135 25-krat zmrzovane . . 454 000 409 000 407 000 7 v v l a g i ....................... 326 500 317 000 312 500 5 °/oo »ARDA« 28 na z r a k u .................. 416 500 380 000 378 500 300 kg/m3 90 na z r a k u .................. 495 500 426 000 423 000 97 zasičene z vodo . . . 402 000 401 000 390 000 133 25-krat zmrzovane . . 446 000 4.14 000 399 000 7 v v la g i ....................... 331 000 307 500 305 500 1 %o »AEA« 28 na z r a k u .................. 425 000 402 000 390 000 90 na z r a k u .................. 467 500 436 500 431 000 128 zasičene z vodo . . . 462 000 455 000 436 000 175 25-krat zmrzovane . . 457 000 439 500 433 000. 7 v v la g i ....................... 266 500 257 000 251 000 28 na z r a k u .................. 418 000 375 500 357 000 brez dodatka 90 na z r a k u .................. 460 000 429 000 400 500 124 zasičene z vodo . . . 418 000 400 000 392 500 143 25-krat zmrzovane . . 376 000 373 000 362 500 Anhovo PC 25 Z 250 250 kg/m3 7 v v la g i ....................... 309 000 ,282 000 273 000 5 %o »ARDA-« 28 na z r a k u .................. 437 000 386 000 365 000 90 na z r a k u .................. 454 000 417 000 403 500 111 zasičene z vodo . . . 420 500 420 000 392 500 131 25-krat zmrzovane . . 440 500 414 000 400 000 7 v vlagi ....................... 318 000 300 000 286 500 1 %o »AEA« 28 na z r a k u .................. 422 000 384 000 375 500 90 na z r a k u .................. 485 000 431 000 412 000 107 zasičene z vodo . . . 460 000 416 000 401 000 127 25-krat zmrzovane . . 408 000 395 000 387 000 7 v vlagi ....................... 327 000 280 000 267 000 28 na z r a k u .................. 393 500 367 000 357 500 brez dodatka 90 na z r a k u .................. 494 500 440 000 423 000 126 zasičene z vodo . . . 445 500 414 000 407 000 143 25-krat zmrzovane . . 470 000 410 000 393 000 Vrsta Vrsta in Elasticitetni modul v kg/cm3 in Po Preizkušanci so bili 5—20 5—40 5—60doza cementa dneh na težo cementa deponirani Napetost v kg/m2 Anhovo PC 25 Z 250 300 kg/m3 7 v v l a g i ....................... . 337 500 315 500 306 000 5 %o »ARDA« 28 na z r a k u .................. . 479 000 422 500 397 500 90 na z r a k u .................. . 501 000 447 500 432 000 111 zasičene z vodo . . . . 440 000 420 000 412 000 131 25-krat zmrzovane . . . 442 000 422 000 414 000 7 v v l a g i ....................... . 313 000 299 500 282 000 1 °/oo »AEA« 28 na z r a k u .................. . 527 500 422 000 396 500 90 na z r a k u .................. . 502 000 429 500 409 000 107 zasičene z vodo . . . . 416 000 400 500 388 000 127 25-krat zmrzovane . . . 447 500 404 000 389 500 Tabela 3 Pri približno enaki vgradljivosti svežega betona ob kontroli konsistence sveže betonske mase po me­ todah poseda in razleza stožca in stopnje VEBE je zmanjšanje količine vode pri betonu z dodatki v raz­ merju do vzorca (brez dodatka) naslednje: Cement Anh°z 250PC 25 Trbovlie p c 250 Doza cementa 250 kg/m3 300 kg/m3 250 kg/m3 300-kg/m3 Cement 25 Trbovlje PC 250 Doza cementa 250 kg/m1 300 kg/m3 250 kg/m3 300 kg/m;l 1 »/o Plastokret . . . . 4,0 8,8 4,0 8,8 1 °/o Plastiment . . . 4,0 8,8 5,0 7,7 0,25 °/o Frioplast . . . 6,0 8,8 6,0 8,8 1 °/o Murexin . . . 6,0 11,0 6,0 11,0 3 %o Barrolin . . . 8,0 11,0 8,0' 15,5 1 %> Barraplast . . . --- 17,8 — 17,8 5 °/oo ARDA . . . . . 1,9 6,5 1,9 8,4 1 %o AEA . . . . . . 5,5 2,2 3,8 10,6 Beton brez dodatka 0,45 %o Barra 55 Vinsol 0,0 4,4 1 % Barra 56 . . . . 4,0 4,4 ANHOVO PC 25 Z 250 d. c. 250 kg/m3 d. c. 300 kg/m3 TRBOVLJE PC 250 d. c. 250 kg/m3 d. c. 300 kg/m3 Količina vtisnjenega zraka pri 1 atmosferi pritiska 4,4 (na porimetru) je 4,4 mer j a vi z vzorci: Vzorec Barra 55 Vinsol Plastokret »/o °/o % 0,618 0,543 0,80 1,15 0,802 1,38 0,87 1,04 0,84 0,66 0,84 0,732 znašala pri betonih z dodatki v pri- Frioplast Murexin AEA °/o °/o •/o 0,653 0,99 0,824/1,42* 0,865 1,21 0,84 /1,27* 0,320 0,84 0,861/1,033* 0,826 0,842 0,907/0,987* * Pri AEA v ulomku: števec — vzorec, imenovalec —■ z dodatkom AEA. Manjšo ali malo večjo vsebnost zračnih por pri betonih z dodatki v razmerju do betona brez dodatkov je predvsem pripisati načinu mešanja; pri poskusih je bilo ročno mešanje svežega betona. Pri dodatkih bo­ disi plastifikatorjev ali aeratorjev je potrebno intenzivno mešanje sveže betonske mase npr. v protitočnih mešalcih. To je potrjeno tudi z našimi kasnejšimi preiskavami na teh vrstah mešalcev. Prostorninske teže svežega betona so se gibale: Anhovo PC 25 Z 250 Vzorec Betoni z dodatki — doza cementa: 250 kg/m3: doca cementa: 300 kg/m3: Trbovlje PC 250 — doza cementa: 250 kg/m3: doca cementa: 300 kg/m3: 2505 kg/m3 in 2490 kg/m3 2500 kg/m3 in 2480 kg/m3 2495 kg/m3 in 2530 kg/m3 2485 kg/m3 in 2500 kg/m3 2500—2520 ko/m3 in 2480—2490 kg/m3 2490—2520 kg/m3 in 2480—2500 kg/m3 2500—2525 kg/m3 in 2500—2510 kg/m3 2495—2515 kg/m3 in 2510 kg/m3 V pogledu tlačnih trdnosti: porast (+) oziroma padec (—) tlačne trdnosti betona z dodatki v %> v razmer­ ju na vzorec po 7, 28 in 90 dneh starosti betona: Cement: Doza cementa: Starost betona: Dodatek: 0,45 %o Barra 55 Vinsol 1 %o Barra 56 . . . . 1 °/o Plastocret . . . . 1 %> Plastiment . . . 0,25 “/o Frioplast . . . 1 °/o Murexin . . . . 3 %o Barrolin . . . . 1 °/o Barraplast . . . 5 °/oo A R D A .................. l°/oo A E A ....................... ANHOVO PC 25 Z 250 TRBOVLJE PC 250 250 kg/m3 300 kg/m3 250 kg/ms 300 kg/m1 7 dni 28 dni 7 dni 28 dni 7 dni 28 dni 7 dni 28 dni + 12,0 + 0,5 + 29,8 + 22,9 + 63,6 + 44,2 + 10,5 - 2,8 + 32,0 + 14,0 + 28,5 + 19,7 + 27,0 + 12,6 + 5,4 + 2,1 + 65,5 + 27,5 + 41,3 + 25,2 + 24,8 + 26,5 + 30,9 + 6,8 + 29,3 + 24,7 + 24,0 + 19,7 + 42,9 + 28,5 + 38,3 + 25,6 + 19,0 + 3,8 —11,5 — 8,0 + 50,8 + 5,1 + 4,0 + 3,6 + 13,0 — 6,5 —10,0 —10,4 + 53,2 + 15,3 + 0,5 —10,5 + 21,6 + 0,5 + 7,6 — 3,1 + 69,0 + 39,5 — 8,0 —12,7 — — + 59,0 + 45,8 — — + 41,2 + 41,7 + 9,7 + 5,3 + 34,0 + 11,8 + 9,1 - 0,7 + 23,1 + 4,3 + 4,5 + 16,0 + 17,6 —11,5 + 1,4 + 4,1 + 12,0 + 8,9 Po 25-kratnem zmrzovanju pri T° —20°C in vsakokratnem otapljanju v vodi sobne temperature: +20° C so bili vsi betoni brez vidnih poškodb. Vpliv zmrzovanja se je meril s spremembo elasticitetnega modula betona na prizmah 36 X 12 X 12 cm. Padec (—) oziroma porast (+ ) poprečne vrednosti E modula betona (v D/o) po 25 X zmrzovanju pri T° —20° C pri posameznih obremenitvah v razmerju na poprečne vrednosti E modula v suhem stanju pri 90 dneh starosti betona: Cement: Doza cementa: 250 kg/m8 ANHOVO PC 25 Z 250 300 kg/m1 250 kg/m3 TRBOVLJE PC 250 300 kg/m3 Pri napetosti (kg/m2) . . . 5—20 5—40 5—60 5—20 5—40 5—60 5—20 5—40 5—60 5—20 5—40 5—60 V z o re c ........................... . . —35,6 —35,5 — (n) _ —58,6 —58,0 - (n) —51,0 —48,1 — (n) —67,6 — - (n) Barra 55 Vinsol . . . . . — 6,5 — 5,7 — 8,2(o) — 5,5 — 4,3 — 6,4(o) — 2,2 — 4,9 — 2,8(o) —14,0 -14,1 —16,5(0) 1 %o Barra 56 . . . . . . — 0,8 — 7,9 + 3,0(o) — 4,4 — 3,5 — 4,9(o) . —45,3 —47,0 — (n) —41,1 —46,6 — 43,3(n) 1 % Plastocret . . . . . . +24,7 + 18,5 + 13,2(o) —25,0 —27,6 — 25,8(n) — 1,7 — 1,9 + 2,6(o) —30,2 —23,4 — 25,5(n) 1 % Plastiment . . . . . —59,2 —42,5 — (n) —37,7 —39,3 — (n) —33,2 —37,3 —29,0(n) —59,3 —59,6 — (n) 0,25«/» Frioplast . . . . . +2 , 5 + 1,8 + 8,l(o) —49,0 —44,3 —38,8(n) —11,0 + 14,8 + 12,0(o) -—24,1 —28,8 — 0,9(n) 1 «/» Murexin . . . . . . + 9 , 0 + 10,2 + 8,7(0) + 20,9 + 15,0 + 10,5(o) ■ — 4,0 + 2,8 + 0,5(o) — 2,8 — 2,8 — 3,2(0) 3 %o Barrolin . . . . . . —18,1 — 3,5 + 0,3(o) + 15,0 + 12,9 + ll,8(o) 0,0 + 4,5 + 6,4(o) — 2,5 — 0,7 + l,5(o) 1 °/o Barraplast . . . . . — — — — + 1,8 — 6,2 — 6,8(o) — — — — —14,9 —15,1 —19,3(0) Vzorec ........................... . . —18,3 —13,1 — 9,5(0) — 5,0 — 6,7 — 7,l(o) —20,5 —23,3 —24,3 (n) —14,1 —11,5 — 8,5(o) 5 %o A R D A .................. . . — 3,0 — 0,8 — 0,9(o) —11,8 — 5,8 — 4,l(o) + 13,1 + 1,4 + 0,6(o) ■ —10,0 — 2,8 — 5,5(o) 1 %o A E A ....................... . . —16,0 — 8,4 — 6,l(o) —10,9 — 5,8 — 4,8(0) + 1,7 + 2,8 + 0,7(o) — 2,4 + 0,5 + 0,5(o) (o) . . . odporen na zmrzovanje pri T° —20° C (padec E modula betona do —20 %), (n) . . . neodporen na zmrzovanje pri T° —2010 C. Vpijanje vode (do Anhovo PC 25 Z 250: Trbovlje PC 250: popolne zasičenosti) v %: doza cementa: 250 kg/m3 doza cementa: 300 kg/m3 doza cementa: 250 kg/m3 doza cementa: 300 kg/m3 Vzorec 4,30 in 3,81 4,00 in 3,97 4,23 in 3,42 3,89 in 3,94 Betoni z dodatki 3,90 do 4,32 in 3,70 do 3,83 3,70 do 4,80 in 3,69 do 4,15 3,62 do 4,21 in 3,74 do 4,06 3,55 do 4,53 in 3,57 do 3,78 Vodotesnost betona: Vodni pritisk je deloval na prizme 20 X 20 X 12 cm 48h 1 atmosfere, 24h 3 atmosfere in 24h 7 atmosfer. Starost betona pred preiskavo: 28 dni. Beton je vodotesen pri . . . atmosferi: Cement: Anhovo PC 25 Z 250 Trbovlje PC 250 Doza cementa: 250 kg/m3 300 kg/m3 250 kg/m3 300 kg/m3 Beton: brez d o d a t k a .................. . . . 1 atm 3 atm delno 1 atm delno* 3 atm Barra 55 Vinsol . . . . . . . 1 atm 7 atm 1 atm 3 atm 1 %o Barra 5 6 .................. . . . 1 atm 3 atm 1 atm 7 atm 1 °/o P la s to cre t .................. . . . 7 atm 3 atm 1 atm 3 atm 1 °/o Plastim ent.................. . . . 1 atm 1 atm delno 7 atm 7 atm 0,25 °/o Frioplast . . . . . . . 1 atm 3 atm 3 atm 7 atm 1 °/o M urexin ....................... . . . 3 atm 3 atm 7 atm 3 atm 3 %o B arrolin ....................... 3 atm 7 atm 3 atm 1 %> B arraplast.................. . . . — 7 atm — 7 atm brez dodatka....................... . . . 7 atm 7 atm 7 atm 7 atm 5 %o A R D A ....................... . . . 7 atm 7 atm 7 atm 7 atm 1 °/oo A E A ........................... 7 atm 7 atm 7 atm * delno: 1. vzorec vodotesen, 2. vzorec prepušča vodo. NAVODILA ZA UPORABO TUJIH DODATKOV a) Vsak dodatek bodisi plastifikator bodisi aerator je treba obravnavati posebej, pred izvajanjem objekta pa opraviti vse potrebne laboratorijske poizkuse s predmetnim dodatkom. b) Izbrati je treba najugodnejšo vrsto in kvaliteto cementa. c) Mineralni agregat mora imeti tak granulome- trijski sestav, da se doseže maksimalna možna gostota betona. d) Količina vode mora biti praviloma manjša ali vsaj enaka optimalni količini pri betonu brez dodatka. e) Doziranje posameznih sestavnih komponent je treba brezpogojno izvršiti po utežnih delih. f) Mešanje betona naj se opravi v protitočnem mešalcu. g) Vgrajevanje betona je opraviti z visokofre­ kvenčnimi vibratorji, da se doseže maksimalna možna gostota betona. h) Treba je paziti, da s prekomernim delom vibra­ torja ne poslabšamo stanja zračnih mehurčkov pri betonih z aeratorji. i) Količino dodatkov na težo cementa je treba določiti posebej za vsak posamezni primer z ozirom na vrsto in kvaliteto cementa in mineralnega agregata ter z ozirom na sredstva za izdelavo in vgrajevanje betona. j) Obvezno je treba spremljati kvaliteto svežega betona z merjenjem njegove prostorninske teže, mer­ jenjem zračnih por in analizo svežega betona. Podjetje za izgradnjo industrijskih objektov to to (o > O E «3 CL (6 c (O INDUSTRIJSKI BIRO prevzema v izvedbo inženiringe, ki obsegajo izdelavo tehnične dokumentacije, nadzor in vodstvo nad gradbenimi In montažnimi deli, organizacijo dobave opreme ter preizkus izpolnitev jamstva dobaviteljev, vodstvo nad poskusnim pogonom In nad pričetkom rednega obratovanja objekta ter skrb za prlučitev kadrov investitorjev _o d S P L O S N I P R O J E K T I V N I B I R O LJUBLJANA, KIDRIČEVA l/III (Nebotičnik) Telefoni: 23-117, 21-047, 20-816, 23-121, 20-695 (kopirnica) i zde l uj e vse vrste projektov za visoke in nizke gradnje zlasti za stanovanjske stavbe, javne zgradbe, industrijske zgradbe, rekonstrukcije tovarn, ceste in mostove, ter konstrukcije iz prednapetega betona LESN O IN D U S T R IJS K O PODJETJE Aj d ovš čina proizvaja razne izdelke za izvoz in domači trg med katerimi tudi stav­ beno pohištvo in vgrajeno opremo po naročilu. Izde­ lava solidna, cene zmerne SE P R I P O R O Č A M O V s e in form acije o e lem en tih va m nudi DRVOTVOR Zagreb 27, Lučko 7 E L E M E N T I K U H I N J E s H 1 1 , SS . S2 .. / ____rS ' s* J - 5 2 , Visoki ormar s posmič- nim policama. Mali radni ormar, ploča od lesomina, ladicom, daskom za izvlačenje i policom u donjem dijelu. SK Veliki radni ormar sa radnom plohom od leso­ mina, 2 daske za izvla­ čenje te policama u do­ njem dijelu vrata na posmik. ----- Trodijelni radni ormar sa pločom od lesomina, 3 ladice, 3 daske za iz­ vlačenje te policama i __|J pregradom u donjem di- 52 i jelu vrata zaokretna. Mala zidna vitrina sa dvije police. Vrata na posmik. Velika zidna vitrina sa dvije police. Vrata na posmik. Mala zidna vitrina sa la­ dicama. Velika zidna vitrina sa ladicama. S 7 6 3 s J IT I I “ t t V Kuhinjski stol sa daskom za tijesto. Kuhinjski sto­ lac, ploča od lesomina. Svi radni ormari isporu­ čuju se i sa sudoperima. Radne površine vodoot- porna šperploča sa me- lanitom. Trodijelna zidna vitrina. Vse informacije o elementih vam nudi SLOVENIJALES