:r„ Ptuj, torek, 31. avgusta 2010
letnik LXIII • št. 67 ^ odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
■B&Md
r^naraton
Šfi— yiii
Letališče MoSkanjci pri Ptuju
Kilometri užitkov!
Po Sloveniji
Ljubljana • Objavljena obtožnica v zadevi Patria
O Stran 2
Kmetijstvo
G. Radgona •
Kmetijska politika po letu 2013
Z> Stran 4
~r
vmn V
Po naših občinah Gorišnica • Nov
vrtec bo obiskovalo 133 otrok
O Stran 5
V
Štajerski
Šport
Tenis • Po ITF
turnirju na Ptuju
O Stran 13
Košarka • S svetovnega prvenstva v Carigradu
Z> Stran 15
Ptuj • Pester pesniški festival Dnevi poezije in vina
Od kepic poezije do vzglavnikov z verzi
Dnevi poezije in vina so bili polni zanimivih dogodkov, festival je odprl nove poglede na staro mestno jedro, vzbudil nova, drugačna razmišljanja, kako najstarejše mesto ponuditi naključnim in nenaključnim obiskovalcem, ne nazadnje pa tudi domačinom.
Festival, rojen v Medani v Goriških brdih, je doslej gostil že več kot 300 pesnikov iz vseh celin, pa tudi na stotine najrazličnejših umetniških projektov. Ti so se dodobra vključili tudi v podobo srednjeveškega Ptuja, kjer je mednarodno uveljavljen in prepoznaven festival našel nov, še večji in enako gostoljuben dom, kot ga je imel v Brdih. »Če smo že doslej poezijo promovirali na različne načine, je v ozkih ptujskih ulicah domišljija dobila krila,« je dejala direktorica festivala Jelka Ciglenečki.
Čeprav festivalsko ime poleg poezije omenja vino, so vendarle lahko prišli na svoj račun tudi ljubitelji soka, saj je bilo festivalsko dogajanje privlačno tako za najmlajše, ki so jim bile zlasti namenjene pravljične urice, kot za vse druge, da so si lahko privoščili med drugim tudi »Eno kepico slovenske poezije« (tak je bil namreč naslov predstave, iz katere je naša fotografija).
jš
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • »Poskusno« zaprtje starega mestnega jedra M Draženci • Gradnja bioplinarne
O zapori kar po domače ... Začeli bi čimprej
Ptujska mestna oblast se je v času prvega ptujskega festivala Dnevi poezije in vina odločila za »poskusno« zaprtje dela starega mestnega jedra - ulic, ki so vodile na osrednje festivalsko dogajanje na Vrazovem trgu.
Organizator festivala, Študentska založba, je sicer zaprosila za zaprtje Vrazovega trga in Jadranske ulice, v MO Ptuj pa so ocenili, da bo prihajalo do prometnih zamaškov, če ne
bodo zaprli tudi Vošnjakove ulice.
Za marsikaterega prebivalca tega območja starega mestnega jedra je bila postavitev zapore -rampe, s katero so se soočili 23. avgusta, neprijetno presenečenje, ker enostavno o tem niso bili obveščeni, ker na dan obveščanja v teh ulicah niso imeli parkiranega avtomobila. Dopis
oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj namreč ni dosegel vseh. Dopis oziroma obvestilo o tedenski zapori Jadranske in Vošnjakove ulice ter Vrazovega trga so namreč zataknili za brisalce vetrobranskih stekel parkiranih vozil!
O Stran 24
Predstavniki Perutnine Ptuj so minuli četrtek sklicali novinarsko konferenco, kjer so predstavili projekt investicije gradnje bioplinarne, ki je trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Zadeve se zapletajo, saj številni posamezniki nasprotujejo gradnji zaradi bojazni smradu in negativnega vpliva na okolje. V Perutnini odgovarjajo, da bodo ugodili vsem prepisanim standardom, ki bi najbližjim krajanom omogočali »normalno« življenje, saj si želijo čim hitrejšega začetka gradnje.
Celotna naložba je ocenjena na šest milijonov evrov, investicija pa naj bi se povrnila predvidoma v desetih letih. »Vsi
okoljski certifikati in certifikati kakovosti, ki smo jih že implementirali v naše družbe, so le osnova odgovornosti do naših potrošnikov. In do njih ter do našega okolja skupaj z generacijami, ki prihajajo za nami, nosimo največjo odgovornost,« je na predstavitvi investicije dejal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj.
O Stran 4
Foto: Črtomir Goznik
Foto: PB
Festivalska zgoščenka
za naročnike Štajerskega tednika
M I H?rod"
/ /I L	abavM
^ | ^.«b.
Ptuj 2010
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom in ga prinesite na sedež podjetja ali ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Roičeva ulica (, 2250 Ptuj in brezplačno boste prejeli festivalski CD 41. festivala narodno zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2010. Vsak naročnik prejme po en CD. Število CD-jev je omejeno.
Ljubljana • Afera Patria spet aktualna
Objavljena obtožnica v zadevi Patria
Vrhovno državno tožilstvo je po poročanju Mladine v zadevi Patria vložilo obtožne predloge zoper Jožeta Zagožna, Janeza Janšo, Walterja Wolfa, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča. Janša, Krkovič in Črnkovič so očitana jim kazniva dejanja že zavrnili in izrazili ogorčenje nad dejstvom, da je časnik objavil vsebino obtožnice, ki je sami nimajo.
Po pisanju časopisa vrhovno državno tožilstvo Janšo obtožuje poskusa sprejemanja daril za nezakonito posredovanje, Zagožna in Krkoviča sprejemanja daril za nezakonito posredovanje, Črnkoviča »dajanja daril za nezakonito posredovanje«, Wolfa pa »dajanja pomoči«.
Med glavnimi dokazi, do katerih so se dokopali kriminalisti, Mladina omenja načrt, ki ga je policija našla v Črnko-vičevem računalniku. V njem naj bi bilo zapisano, kako med njega, Zagožna, Krkoviča in stranko SDS razdeliti denar, ki bi ga Patria nakazovala Rotisu. V njem je po neuradnih podatkih zapisano, da bodo 8,1 milijona provizij v poslu razdelili
Uvodnik
med lastne stroške, petodsto-tni profit ter manjše deleže, od katerih bo enega dobila tudi stranka SDS.
Drugi del posrednih dokazov kaže sosledje dogodkov, ki so jih preiskovalci razbrali iz zaplenjenih rokovnikov in računalnikov. Pred izborom je imel Zagožen po izpiskih iz računalnikov 19. julija sestanek z Janšo. Tri dni kasneje je avstrijski posrednik Hans Wolfgang Riedl pisal na Finsko: »Wolf ima obljubo PM in dr. Z., da bosta podprla samo njih,« pri čemer naj bi »PM« označevalo Janšo, »dr. Z« pa Zagožna. Čez dva meseca pa se žena uvoznika Ivana Črnkoviča zahvaljuje Patrii za zastopstvo, a doda, »da bodo morali to odločitev uskladiti še s predsednikom vlade, na
Cesarjeva nova oblačila
Počitnic je nepreklicno konec, poletja pa tudi, čeprav je do koledarskega začetka jeseni še dobre tri tedne. In čeprav je letošnje poletje, pravzaprav mesec julij, veljal za enega najbolj vročih v zadnjih desetletjih, zna biti jesen še bolj vroča. Se ve, da ne zaradi vremena, ampak zaradi bližnjih lokalnih volitev.
Pri tem ne mislim, da so volitve občinskih političnih veljakov vroča zadeva za volivce - daleč od tega. Povprečno živečim je prav eno figo mar, katero ime bo v prihodnje napisano na internetnih straneh občine bodisi kot župan oziroma županja bodisi kot svetnik ali svetnica, ker jih veliko bolj zanima, ali bodo obdržali službe, kakšne bodo plače, če sploh še bodo, ali bodo otroci uspešni v šoli, pa tudi, kako si je sosed lahko privoščil nov mercedes in zakaj je na sosedovem vrtu solata večja in bolj zelena kot na njihovem ...
Vroča jesen bo tako predvsem za tiste, ki v lokalni politiki vidijo svoj življenjski izziv in bolj ali manj prepričano nagovarjajo vse okoli sebe, kako bo pod njihovim vodstvom življenje v občinah boljše. Vroče bitke je tako pričakovati pravzaprav le med vsakovrstnimi kandidati, ki bodo sami sebe in svoje kandidature vzeli smrtno resno kot enega svojih najpomembnejših življenjskih ciljev. Prve praske se počasi že kažejo, v eni izmed slovenskih občin so se politični nasprotniki med seboj že čisto zares pretepli in nikakor ne dam roke v ogenj, da se kaj takega ne more zgoditi tudi v kateri od naših, spodnjepodra-vskih občin.
No, če že ne bo fizičnega obračunavanja, pa brez verbalnega gotovo ne bo šlo. Predvsem zato, ker bo vsak hvalil samega sebe in direktno ali indirektno kritiziral konkurente, kje, kako in zakaj so slabši od njega.
Pa je vse skupaj tako zelo brez smisla; kdorkoli že bo sedel na županski ali svetniški stolček, ne bo mogel narediti nič bistveno drugačnega, bolj revolucionarnega kot bi njegov poraženi konkurent.
Zato me ta predvolilna evforija spominja na pravljico o cesarjevih novih oblačilih. Saj veste, ko vsi hvalijo svojega cesarja, kako lepo je oblečen, čeprav se dejansko sprehaja popolnoma nag - dokler tega ne ugotovi in na glas ne pove nedolžna otroška duša med publiko.
In čista resnica je, da smo pod obleko (besed) vsi približno isti, izvoljeni in neizvoljeni, zato je vsako pretiravanje v smislu „Deloval bom v dobrobit občine" ne samo nepotrebno, ampak na koncu koncev hudo smešno. Vsak bo pač deloval le v dobrobit lastne riti - če že ne nujno čisto materialno, pa vsaj v smislu filanja lastnega ega.
Simona Meznarič
čemer trenutno delamo«.
Na vrhovnem državnem tožilstvu zgodbe Mladine niso potrdili. Zapisali so le, da bodo vprašanja o obtožnem aktu posredovana pristojni višji državni tožilki Branki Zobec Hrastar, ki se vrne z dopusta 8. septembra. Zobec Hrastarjava je sicer vodja slovenskega dela preiskave zadeve Patria.
Predsednik SDS Janez Janša je v odzivu na pisanje Mladine, da naj bi državno tožilstvo obtožnico v aferi Patria vložilo tudi zoper njega, ravnanje tožilstva označil kot gnusno zlorabo tožilske funkcije. Kot je zapisal na spletni strani SDS, o nakupih finskih oklepnikov ni nikoli odločal, kaj šele da bi poskusil sprejeti darila za nezakonito posredovanje.
Janša ponavlja, da kljub temu, da je bil cel mesec doma na naslovu stalnega bivališča, ni prejel nobene obtožnice, kar po njegovem pomeni, da je državna tožilka Zobec Hra-starjeva »očitno poskrbela, da jo je še pred mano prejel ter še pred sodiščem 'strokovno' preizkusil režimski novinar Borut Mekina«.
Mekina se je na Janševo sporočilo odzval in zapisal, da so v Mladini predstavili dejstva in argumente. »Janez Janša pa pa se v svojem odzivu poslužuje
žaljivk in ne postreže z odgovori, ki jih je slovenski javnosti dolžan. A prej kot slej bo to seveda moral storiti,« je zapisal novinar Mladine.
A na povzetek vsebine obtožnice sta se odzvala še dva, ki sta po pisanju časnika obtožena v zadevi Patria.
Brigadir Anton Krkovič je tako povedal, da pravna država v Sloveniji dokazano ne funkcionira. Vse obtožbe zanika in dodaja, da se je bila Mladina vedno pripravljena postaviti v vlogo orožja za doseganje ciljev politike. Sicer pa je bila po njegovih besedah že dvakrat pravnomočno obsojena zaradi klevet na njegov račun.
»Sprašujem se, ali živim v pravni državi,« je povedal Kr-kovič. Kot je dejal, je en medij zgodbo dal v javnost, nato pa
Foto: politikis.si
ga tudi ostali mediji - morda nehote - najprej javno linčajo, obtožijo in celo obsodijo. »Jaz pa sploh še nisem prejel nobene obtožnice in ne vem, kaj naj bi zakrivil in česa sem obtožen,« je poudaril.
Podobno je tudi direktor Rotisa Ivan Črnkovič dejal, da je sramota je za državo, da se v časopisih objavi natančne podatke o neki ovadbi, ki je obtoženci nimajo. Poudaril je, da ne ve, o čem piše Mladina, saj sam obtožnice nima. Nekatere obtožbe, s katerimi je bil vendarle na kratko seznanjen, pa zanika. Kot je dejal, nima razdelilnika za delitev provizije, niti v nobenem poslu nima osmih milijonov evrov. Tudi v tem poslu jih, kot je zatrdil, ni dobil.
Nekdanji vodja Holdinga Slovenske elektrarne Jože Za-
gožen in poslovnež Walter Wolf obtožnic, o kateri poroča Mladina, še nista komentirala.
S krajšim sporočilom za javnost se je na dogajanje odzval tudi poslanec LDS Anton Anderlič, ki je med drugim navedel, da v LDS ne poznajo podrobnosti obtožnice zoper predsednika SDS, zadovoljni pa so, da so se stvari začele razpletati. »Upamo, da bomo v sodnem postopku prišli do odgovorov na vsa vprašanja, ki se zastavljajo že vse od razpisa in sklepanja pogodbe za nakup oklepnikov 8X8,« je zapisal poslanec LDS.
Glavni finski preiskovalec Kaj Erik Bjorkqvist vložene obtožnice zoper Janšo ni želel komentirati, saj želi najprej slišati uradno potrditev tega. Je pa za STA povedal, da je v njihovi preiskavi v zadevi Patria osumljenih 13 finskih državljanov.
Finski preiskovalci bodo v kratkem zbrali dokumentacijo, ki jo bodo nato poslali osumljencem. Ti imajo nato še možnost zaprositi za dodatna zaslišanja ali preiskave. Ko bodo kriminalisti dobili še njihove končne izjave, bo pred-kazenski postopek končan in dokumentacijo bodo predali tožilstvu, je pojasnil Bjorkqvist in zatrdil, da se bo to zgodilo še v septembru.
(sta)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Mesečna vozovnica za vse dijake in študente ostaja subvencionirana
Cena mesečne vozovnice za LPP bo za študente višjih strokovnih šol in dijake, ki nimajo stalnega prebivališča v Ljubljani, kljub zapletom ostala subvencionirana. Potem ko je Mestna občina Ljubljana (MOL) napovedala, da s 1. septembrom subvencijo ukinja, je skupaj z LPP in ministrstvom za šolstvo dosegla dogovor, ki bo začel veljati v sredo.
Dogovor o subvencioniranju mesečne vozovnice za dijake in študente višjih strokovnih šol omogoča, da bo cena šolske mesečne vozovnice za dijake in študente višjih strokovnih šol ostala nespremenjena tudi po začetku šolskega leta, in sicer 17 evrov, so sporočili iz Ljubljanskega potniškega prometa (LPP).
Precej prahu med študenti in dijaki je namreč dvignila napoved MOL, da s 1. septembrom mesečnih vozovnic za dijake in študente, ki niso iz Ljubljane, ne bo
več subvencionirala. Ljubljanski župan Zoran Jankovic se je zavzel za dogovore z državo in tudi z matičnimi lokalnimi skupnostmi.
Na novinarski konferenci je ureditev subvencij zagotovil, ni pa povedal kdo bo kril stroške subvencij. Generalni direktor direk-torata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih Vinko Logaj je povedal, da je dogovor načelne narave. Subvencije bodo po njegovih besedah krite, saj dijaki ne smejo biti oškodovani, vendar so operativne podrobnosti še stvar dogovarjanj. Sklenili niso še nobenih pisnih pogodb in še ne vedo, kdo bo subvencije sploh kril, ministrstvo ali MOL. Rešitev bodo sicer našli v okviru veljavne zakonodaje, tako da zaenkrat MOL odloka o ukinitvi subvencij ne bo spreminjal, je pojasnil.
S 1. septembrom 2011 bodo vsem dijakom in študentom zagotovljene subvencije z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki vprašanje subvencij prevoza v celoti ureja.
Vse napotke za pridobitev šolske mesečne vozovnice in ureditev terminske Urbane za šolsko leto 2010/11 lahko dijaki in študenti pridobijo na spletni straniwww.
lpp.si pod rubriko »Uredi Urbano za 2010-2011«. (sta)
Manj dopusta v zameno za enako višino plačil dežurstev?
Ministrstvo za zdravje in zdravniški sindikat Fides bosta v torek nadaljevala pogovore. Namen je najti kompromis oz. rešitev, ki bi preprečila napovedani scenarij, po katerem od jutri dalje mnogi zdravniki ne bodo več delali preko polnega delovnega časa.
Na ministrstvu skušajo pred torkovim sestankom pripraviti različne izhodiščne predloge. Podobno pričakujejo tudi s sindikalne strani. Med možnimi rešitvami, ki so se omenjale doslej, je bilo med drugim odprtje kolektivne pogodbe, vendar vlada v četrtek ministru za zdravje Dorjanu Marušiču mandata za odprtje zdravniške kolektivne pogodbe ni podelila.
Zdravniške organizacije so po besedah ministra v memorandumu, ki so ga posredovale vladi, ponudile, da bi se z aneksom h kolektivni pogodbi zaobšlo novelo
zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Neuradno je vladna stran v zameno za nespremenjeno višino plačil za dežurstvo, to bi uredili znotraj kolektivne pogodbe, zdravnikom želela znižati število dni dopusta.
Da je število dni dopusta zdravnikov problem in posredni vzrok za pomanjkanje zdravnikov, je v torek opozoril generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Simon Vrhunec.
Ta je izpostavil, da imajo zdravniki v njihovi ustanovi v povprečju 41 dni dopusta letno, nekateri celo 67. Če bi izenačili število dni dopusta zdravnikov in ostalih državljanov, bi po njegovih besedah samo v UKC pridobili delovne ure za 30 do 40 zdravnikov. Na to temo je generalni direktor Zavora za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin ocenil, da bi morala biti dolžina dopustov različnih profilov v zdravstvu primerljiva.
Kot primer je izpostavil, da imajo medicinske sestre v povprečju 30 dni dopusta, zdravniki pa 45, kar pomeni dodatne izgubljene delovne ure, saj sestre v ambulanti, kjer ni zdravnika, nimajo kaj delati. »Kriza je čas, da se to uredi,« meni Fakin. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Dnevi poezija in vina
Poetičen zaključek poletja
Minuli Konec tedna se je zaključil festival Dnevi poezije in vina, ki je združeval pesniška branja v številnih jezikih, okrogle mize, razstave, glasbene nastope, performanse, pravljične urice ter lutkovne predstave, ki so se jim zvečer pridružile še degustacije vrhunskih vin. Praznik poezije je poskrbel za poetičen zaključek poletja.
Na glavnem prizorišču na Vrazovem trgu so se tako zvrstile številne prireditve, med drugim Prosti trg - branje poezije, ki ga je Festival že drugič pripravil v sodelovanju z revijo Mentor. Mikrofon so ponudili vsem, ki so želeli predstaviti svojo poezijo obiskovalcem in udeležencem festivala. Na trgu je med drugim potekala tudi dražba, povezana s številko trideset - trideset vzglavnikov, trideset pesnikov, trideset verzov in trideset parov ženskih rok iz Doma upokojencev Ptuj, ki so verze izvezle na blago. Izklicna cena za vzglavnik je bila 20 evrov, izkupiček pa je na koncu znašal 515 evrov in je bil v celoti namenjen članicam krožka Doma upokojencev Ptuj, ki so vzglavnike izvezle.
Posebna izkušnja je bila zagotovo Zasebno branje, saj je obiskovalcem nudila pogovor z avtorjem v ozkem krogu in pesniško branje na različnih skritih lokacijah Ptuja ob
Zasebna branja z Lauro Solomon
26. avgusta je bila ptujska gostiteljica Zasebnega branja Tjaša Mrgole Jukič, branje pa je potekalo v njenem domu ob ptujski tržnici. Udeleženci so imeli priložnost od bližje spoznati simpatično mlado ameriško pesnico Lauro Solomon, ki se je rodila leta 1976 v Birminghamu v Alabami, zadnje čase pa živi v Parizu, Filadelfiji in Veroni. Do sedaj je med drugim izdala več knjig in tudi spletno slikanico, njena poezija pa je prevedena v deset jezikov in objavljena v veliko severnoameriških ter evropskih revijah. Zanimiva avtorica je bila nad festivalom, našim mestom in zasebnimi branji navdušena. »Zelo uživam na festivalu in v Ptuju. Všeč mi je, kako je celotna skupnost vpletena v dogajanje, zelo uživam ob branjih, včeraj so bila neverjetna. Do sedaj je bilo res čudovito. Tega festivala sem se veselila od januarja, zanj sem vedela že leta in vedno sem želela sodelovati. Zelo mi je pomemben,« nam je povedala.
Prav tako nam je zaupala, da je oboževalka zasebnih branj, saj je nekoč sama imela eno celo sredi majhne kopalnice. »Zasebna branja so zelo prijetna. To sem nekoč že počela doma, brala sem pesmi, recimo, v kopalnici ... To je bilo eno izmed zabavnejših branj. Bilo je lepo, ker smo bili tako blizu,« je pojasnila ameriška pesnica, ki kot sama pravi, piše, ker mora. Ženejo jo namreč neke osebne potrebe po takšnem ustvarjanju, brez katerega ne more. »Če ne pišem, sem zmedena. Tako sem res začela pisati iz lastne potrebe, hkrati pa želim, da ljudje moje pesmi preberejo in da so jim v pomoč,« je še dodala. (PA)
Zasebna branja z Lauro Solomon
"■"íi v/«
V času festivala so na svoj račun prišli tudi otroci, ki jim je bilo zanimivo že samo prizorišče na Vrazovem trgu in vse mogoče umetniške ter funkcionalne instalacije. Vsak dan so lahko prisluhnili tudi pravljici; v četrtek jim je Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož pripravila »zdravilne pravljice in rime fine«, lahko pa so si ogledali tudi lutkovno predstavo Prizori iz življenja stvari Borisa A. Novaka.
Foto: Črtomir Goznik
Direktorica festivala Jelka Ciglenečki in Jan Cvitkovič, ki se je predstavil s projekcijo kratkega filma Staragara
spremstvu ptujskega gostitelja. Zgodili so se še glasbena rock'n'roll pravljica z izvajalci
iz mariborske knjižnice, nastop Mariachev Real Jalisco iz Havane na Kubi, številne
projekcije filmov ter pesniška branja.
Patricija Babosek
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Pesniška branja so potekala v številnih jezikih sveta.
Mariachi Real Jalisco iz Havane na Kubi
4 Štajerski TEDNIK
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
torek • 31. avgusta 2010
Ptuj • Predstavitev projekta Bioplinarne Draženci
Cilj Perutnine - cim prej začetek gradnje
Predstavniki Perutnine Ptuj so minuli četrtek sklicali novinarsko konferenco, kjer so predstavili projekt investicije gradnje bioplinarne, ki je trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Vendar se zadeve zapletajo, saj številni posamezniki nasprotujejo gradnji zaradi bojazni smradu in negativnega vpliva na okolje. V Perutnini odgovarjajo, da bodo ugodili vsem prepisanim standardom, ki bi najbližjim krajanom omogočali »normalno« življenje, saj si želijo čim hitrejšega začetka gradnje.
Celotna naložba je ocenjena na šest milijonov evrov, investicija pa naj bi se povrnila predvidoma v desetih letih. »Vsi okoljski certifikati in certifikati kakovosti, ki smo jih že implementirali v naše družbe, so le osnova odgovornosti do naših potrošnikov. In do njih ter do našega okolja skupaj z generacijami, ki prihajajo za nami, nosimo največjo odgovornost,« je na predstavitvi investicije dejal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj. Povedal je še, da so do izgradnje Bioplinarne Draženci pristopali skrajno odgovorno in izrazito zazrto v prihodnost. To pomeni, da so poleg vse zakonsko potrebne dokumentacije in zahtev te nadgradili in zahtevali tehnološki, okoljski in ekonomski presežek. V fazi pridobivanja IPPC-dovoljenj so morali med drugim dokazati, da uporabljajo najboljše razpoložljive tehnike, določene v referenčnih dokumentih, ki jih izda evropski urad za celovito preprečevanje in nadzor onesnaževanja pri evropski komisiji.
»V fazi pridobivanja potrebnih osnov in podlag za dovolje-
nje smo dosledno upoštevali in spoštovali vse zakonske in strokovne standarde, vključno z vsemi relacijami, za katere je kompetentna lokalna skupnost, v primeru lokacije Draženci Občina Videm,« je še povedal dr. Glaser.
Bioplinarna bo imela pozitiven učinek na okolje
Bioplinarna Draženci bo imela instalirano električno moč 999 kW in bo proizvajala še dvakrat toliko toplotne energije. Električna energija in toplota se bosta proizvajali v kogeneracijski napravi iz bi-oplina, ki nastaja z anaerobno fermentacijo biološkega substrata.
»Električno energijo bomo oddajali v električno omrežje, del toplote (30 odstotkov) bomo uporabili v samem procesu, presežno toploto pa bomo distribuirali do bližnje tovarne krmil,« je razložil dr. Bojan Pahor, direktor družbe PP energija in svetovalec predsednika uprave Perutnine Ptuj. Dejal je še, da je v Sloveniji po neuradnih
Po besedah odgovornih naj bi imela bioplinarna na ožje in širše okolje izrazito pozitiven vpliv, saj bo neposredno zmanjševala obremenitve v okolju, ob tem pa proizvajala dragoceno energijo in v naravo vračala organsko gnojilo.
podatkih danes že 13 tovrstnih naprav, dve novi pa sta v izgradnji. Podobne instalacije so zelo razvite v Nemčiji, kjer jih je trenutno že več kot 5.000, na leto pa jih zgradijo nekaj 100. Glede na zahteve po preverjanju več različnih tehnoloških rešitev v štirih letih snovanja
tega projekta so izbrali rešitev nemškega podjetja Ruckert NatUrgas. To podjetje ima namreč po besedah Pahorja dolgoletne izkušnje z načrtovanjem in gradnjo bioplinskih naprav, ki za svoje delovanje uporabljajo prav perutninski gnoj. Tehnologija omogoča, da je v
biomasi celo do 7 odstotkov piščančjega gnoja, približno 25 do 30 odstotkov je koruze. Druge tehnologije temeljijo na bistveno večji rabi koruze kot osnovnega kosubstrata, to pa je za Perutnino Ptuj nesprejemljivo iz dveh razlogov. Koruza predstavlja strateško surovino
in je eden najpomembnejših členov v prehranski verigi, saj je temeljna sestavina krmnih mešanic. Za Perutnino Ptuj je tudi etično nesprejemljivo, da bi hrano ali površine, namenjene pridelavi hrane, namenili proizvodnji energije. Kot drugi dejavnik pa nastopa izredno nestabilna cena koruze, ki onemogoča dolgoročno ekonomiko projekta.
Tehnološka rešitev vključuje še dve pomembni novosti. Celotna naprava je načrtovana kot popolnoma zaprt objekt, opremljen s sistemom za zajem in čiščenje onesnaženega zraka ter z biofiltrom, ki zrak iz celotne naprave pred izpustom v okolje maksimalno očisti. Tudi voda, ki jo proces potrebuje za delovanje, v sistemu kroži. To so tudi strokovni argumenti, ki so jih potrdili neodvisni strokovnjaki in z njimi odgovarjajo krajanom, da ni nikakršnega razloga za bojazen. Bioplinar-na naj bi imela na ožje in širše okolje izrazito pozitiven vpliv, saj bo neposredno zmanjševala obremenitve v okolju, ob tem pa proizvajala dragoceno energijo in v naravo vračala organsko gnojilo.
Patricija Babosek
Foto: PB
Gornja Radgona • Po sejmu AGRA
Kakšna bo kmetijska politika po letu 2013?
Menda ni bilo kmetijskega sejma v Gornji Radgoni, ki ga prireditelji ne bi ocenili kot izjemno uspešnega - seveda po številu razstavljavcev, obiskovalcev in spremljevalnih dogodkov. Tako je bilo tudi tokrat. Pa vendar se je potrebno zamisliti, saj strokovnjaki pravijo, da smo v kmetijstvu in na celotnem prehranskem področju še vedno v krizi.
Čeprav je predsednik države Danilo Türk na otvoritvi sejma optimistično napovedal povečanje samooskrbe Slovenije s hrano, je kmetijski minister Dejan Židan bil veliko previdnejši pri napovedih in je opozoril na pomanjkanje kmetijskih površin. Tudi številne strokovne razprave v sklopu spremljevalnih sejemskih prireditev so izhajale iz dejstva, da bo pot iz krize težavna, v pomoč pa je lahko le drugačna razvojna strategija. Zaskrbljujoč ni le podatek, da imamo samo še 800 kvadratnih metrov kmetijskih površin na prebivalca, za popolno samooskrbo pa bi jih potrebovali skoraj štirikrat več, pač pa dvom o realnih možnostih povečanja samooskrbe s hrano, zato je cilj ohraniti obstoječi obseg pridelave in samooskrbe.
Na predstavitvi nastajajoče nove skupne evropske kmetijske politike, ki naj bi sedanjo zamenjala v letu 2014, so se postopki pri oblikovanju tez pričeli že letos aprila, ko je
evropski komisar za kmetijstvo pozval vse zainteresirane državljane in organizacije v EU, da se pridružijo spletni javni razpravi o prihodnosti skupne kmetijske politike, njenih načelih in ciljih. Obenem je Evropska komisija sprožila razpravo med nacionalnimi mrežami za podeželje in drugimi organizacijami zainteresiranih. V javni razpravi je Evropska komisija prejela okoli 6.000 mnenj posameznikov, strokovnjakov in organizacij, ki so s svojimi prispevki odgovarjali na štiri osnovna vprašanja: zakaj je sploh potrebna skupna evropska politika, kaj državljani pričakujejo od kmetijstva, zakaj reformirati skupno kmetijsko politiko in katera orodja so nujna za njeno uresničitev. Jeseni bo komisija na podlagi razprave pripravila poročilo, ki bo osnova za formalno posvetovanje, sredi prihodnjega leta pa je pričakovati zakonodajni postopek v evropskem parlamentu.
Osnovni cilji, za katere naj bi
Med zabavne dogodke na Agri sodi tradicionalno tekmovanje v plesanju polke. Najboljša sta bila prleški pari Sabina Germšek in Marko Rus, plesalca folklorne skupine Leščeček Kulturnega društva Slavka Osterca iz Veržeja.
si pri oblikovanju nove skupne kmetijske politike prizadevali, so strateški pristopi k njeni reformi, zagotavljanje zanesljive preskrbe s hrano za EU, vzpodbujanje konkurenčnih sektorjev, preoblikovanje tržnih intervencij v sodobno orodje za obvladovanje tveganj in kriznih razmer ter spoznanje, da trg ne more in noče plačevati za zagotavljanje javnih dobrin in koristi.
Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec je strnil nekaj misli ob zaključku 48. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni in izrazil zadovoljstvo, da je njihov največji projekt v tem letu bil uspešno realiziran. »Ponovno se je izkazalo, da sta kmetijstvo in agroživilstvo strateški panogi, kar so dojeli tudi razstavljavci, saj tako s kakovostjo kot kvantiteto niso nič zaostajali za sejmi v minulem obdobju. Zadovoljni smo, da nam je uspelo na našo prireditev privabiti številne ugledne domače in tuje ustanove,
ki so sodelovale pri organizaciji vrste strokovnih posvetov in okroglih miz. Ob tem sem prepričan, da je kmetijstvo panoga, ki ima še veliko neizkoriščenih potencialov, tudi glede zaposlitve. Če bomo poskušali povečati samooskrbo s kmetijskimi pridelki v Sloveniji, to pomeni tudi priložnost za dodatne zaposlitve. In storjen bo dodaten korak naprej,« je poudaril Erjavec.
Sejem AGRA so zaznamovali številni stanovski, protokolarni, tekmovalni in družabni dogodki.
Letošnji sejem je dopolnil bienalni, 17. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike INPAK, ki je ponudil raznovrstno embalažo, materiale, dodatke ter stroje in opremo za njeno izdelavo, pakirno in označevalno tehnologijo, tehniko in sisteme, skladiščno tehnologijo, logistiko ter ravnanje z odpadno embalažo.
Niko Šoštarič
Foto: NS
Gorišnica • Otvoritev novega vrtca
Nov vrtec bo obiskovalo 133 otrok
Trak v znamenje uradnega odprtja sedemoddelčnega vrtca z jaslicami so prerezali (od leve): vodja vrtca Nataša Maltarič, župan Jože Kokot in ravnatelj Branko Širec.
V Gorišnici so zadnjo avgustovsko soboto namenili slovesnemu odprtju novega, dolgo pričakovanega sedemoddelčnega vrtca z jasličnim oddelkom, kjer je v teh dneh že slišati čebljanje kar 133 malčkov.
Osrednja slovesnost ob odprtju se je v soboto popoldne zaradi krmežljavega vremena in nenehnih deževnih kapelj odvila kar v bližnji večnamenski dvorani. Sodoben, energetsko varčen vrtec je namreč zgrajen na lokaciji prejšnjega, ki so ga porušili, in je torej prizidan k šoli in večnamenski
Prireditev se je - kot se spodobi - začela s himno, ki so jo odigrali dornavski godbeniki, nato pa je številne zbrane v dvorani, ki je bila skoraj premajhna za vse obiskovalce, pozdravil slavnostni govornik, župan Jože Kokot, ki je med drugim povedal: „V veliko čast mi je, da danes odpiramo naš novi sedemoddelčni vrtec. Takšen sodobni objekt je bil v naši občini nujen, saj prejšnji vrtec ni več zadoščal vedno večjim potrebam po predšolskem varstvu. Trend selitev v mesta, v urbana središča se je namreč v zadnjem obdobju obrnil in vse več ljudi želi živeti v mirnejšem in bolj zdravem podeželskem okolju, kakršnega nudi tudi naša občina. Tako se je seveda posledično povečevalo število otrok, ki jim je bilo treba zagotoviti predšolsko varstvo in vzgojo. Slednja je namreč izjemno pomembna v procesu uspešne socializacije otrok, za njihovo vzgojo in osvajanje življenjskih navad. Odločili smo se zgraditi nadstandardni objekt, v katerem bo varstvo letos dobilo 133 otrok starosti od enajst mesecev naprej; vsi starši iz
Malčki in njihovi starši so bili nad videnim v novem vrtcu navdušeni.
Osrednji del kulturnega programa na otvoritveni slovesnosti so odigrali najmlajši - vrteški malčki in zasluženo poželi velik aplavz občinstva.
naše občine, ki so vlogo oddali pravočasno, so namreč prejeli pozitiven odgovor. Ob tem pa smo z novim vrtcem zagotovili kar enajst novih delovnih mest, nova je tudi delilna kuhinja, prav tako vsa oprema in igrala. Prepričan sem, da smo na svoj vrtec resnično lahko
zelo ponosni."
V zaključnem delu nagovora se je župan zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri uresničitvi projekta izgradnje vrtca; od občinske uprave in občinskega sveta, preko izvajalskega podjetja in nadzora do ministrstva za šolstvo in šport
ter vladne službe za lokalno samoupravo: „Kot župan se zavedam, da je bilo v preteklosti veliko nejevolje med ljudmi, ker vrtca nismo začeli graditi že prej. Vendar se moramo zavedati, da je naš vrtec zahteval 1,4 milijona evrov, pri čemer smo uspešno kandidirali na šolskem ministrstvu ter pridobili skoraj 600.000 evrov, prav tako smo si del sredstev zagotovili tudi iz naslova regionalnega razvojnega programa. Vsa ta pridobljena sredstva so izjemno pomembna in predstavljajo velik del stroška, zato je bilo pametno počakati na pozitivne sklepe obeh institucij za sofinanciranje. Tako smo prihranili velik del denarja in ga bomo lahko porabili za dru-
ge pomembne razvojne projekte. Vrtec je zgrajen, občina pa še vedno nima niti centa kredita!"
Pohvale ob uspešni izgradnji in otvoritvi vrtca sta nato izrekli še predstavnici sveta staršev vrtca Gorišnica ter Zavoda RS za šolstvo, kulturni program pa so oblikovali člani otroškega pevskega zbora OŠ Gorišnica in vrteški malčki, ki so se ob pomoči svojih vzgojiteljic še prav posebej potrudili in poželi navdušujoče aplavze občinstva.
Slovesnost ob otvoritvi se je nato preselila pred vhodna vrata novega vrtca; trak so v znamenje uradnega odprtja objekta prerezali župan Jože Kokot, vodja vrtca Nevenka Maltarič
in ravnatelj zavoda Branko Ši-rec, ki je ob tem še povedal: „Zahvaljujem se za zaupanje ob predaji ključa. Zavedamo se, da smo dobili moderen vrtec, ki po kapacitetah zadošča vsem potrebam v občini. Obvezujemo se, da bomo poskrbeli tako za odlično počutje naših malčkov kot tudi za dobro ravnanje z opremo in igrali. Naši občani in občanke pa morajo zdaj poskrbeti, da bodo novi prostori vedno polni!"
Sklepno dejanje otvoritve je bil skupen ogled vrteških prostorov, na katerega so številni zbrani komaj čakali. In kot je bilo videti po njihovih obrazih in slišati v pogovorih, so bili z videnim nadvse zadovoljni.
SM
Dornava • Robert Šegula v boj za županski stol
„Za občino, ki nam bo v ponos!"
Podjetnik Robert Šegula se letos prvič podaja v volilno kampanjo z namenom postati župan občine Dornava. „Za župana kandidiram kot neodvisni kandidat s podporo strank SD in SLS, moto naše kampanje pa se glasi: Skupaj zmoremo več," je povedal Šegula.
Za kandidaturo se je, kot pravi, odločil predvsem zaradi pozivov in želja občank in občanov in zato, ker meni, da bi se v občini lahko naredilo več, kot se je v minulem mandatu: „Menim, da je sedanja občinska uprava delala po najboljših močeh, vendar je še veliko izzivov in ciljev, ki niso doseženi. V primeru izvolitve bom funkcijo župana opravljal neprofesionalno, sicer pa si bom kot župan skupaj z občinskim svetom in občinsko upravo prizadeval, da preudarno in transparentno trošimo proračunska sredstva ter da upravljamo občino na odprt, pregleden in prijazen način, ki omogoča sodelovanje vsakemu, ki to želi. Smo občina z
bogato preteklostjo, ki jo želimo nadgraditi in oplemenititi tako, da nam bo v ponos in bo omogočala dobre pogoje za življenje in bivanje. Moja želja je, da Dornava postane varen in zdrav kraj za naše otroke, mladino in naše starostnike, da postane odličen prostor za delo, življenje in kvalitetno preživljanje prostega časa ter hkrati nudi vsem priložnost za rast in razvoj."
Med razvojnimi usmeritvami prihodnjega štiriletnega mandata Robert Šegula največjo pozornost posveča področjem družine in socialnih zadev, razvoju podjetništva in obrti, infrastrukture, izobraževanja in družbenih dejavnosti ter pospeševanju kmetijstva
in turizma. Konkretneje pa o zastavljenih ciljih Šegula pravi: „V občini bi želel uvesti enkra-
tno pomoč ob rojstvu otroka v višini 200 evrov, zavzemal se bom za brezplačno malico v
šoli za vse otroke iz Dornave, za nagrado uspešnim študentom 300 evrov in za znižanje cen kanalščine in komunalnega prispevka. Nadalje je v mojem programu realizacija oz. izgradnja trgovskega centra, ki ga občina res nujno potrebuje, ureditev javne razsvetljave v vseh strnjenih naseljih ter ureditev kolesarskih in peš poti, pa zelenic s klopmi itd.
Pomembna bo tudi ureditev kanalizacijskega sistema v gričevnatem delu občine. Na področju izobraževanja in družbenih dejavnosti pa se bom zavzemal za uvedbo nadstandarda v osnovnošolskem izobraževanju, gradnjo večoddelčnega vrtca, za razvoj športno-rekreacijskih centrov
v vseh območjih vaških odborov, v načrtu je tudi obnova mezgovškega gasilskega doma, med večjimi projekti pa je gotovo izgradnja večnamenske dvorane. Izgradnja zgolj kulturne dvorane se mi ne zdi smiselna, saj s tem ne bodo rešene težave naših športnikov oz. ljubiteljev športa. Željo za izgradnjo večnamenske dvorane mi je izrazila tudi velika večina ljudi in tudi sam sem tega mnenja, saj šolska telovadnica nikakor ne ustreza potrebam različnih športnih dejavnosti naših športnikov."
Sicer pa je Robert Šegula še dodal, da bo njegova skrb namenjena tudi nadaljnjemu razvoju in delu številnih društev v občini, pospeševanju razvoja kmetijstva, podjetništva in turizma, zavzel pa se bo tudi za aktivno sodelovanje z vaškimi odbori.
„Kot župan bom z ekipo sodelavcev spodbujal občinske projekte in koordiniral njihovo izvedbo. Uresničitev zgoraj naštetih ciljev v občini Dornava mi pomeni osebni izziv in hkrati veliko zadovoljstvo!"
SM
Foto: SM
Podjetnik Robert Šegula napoveduje, da bo funkcijo župana opravljal neprofesionalno, v svojem programu kandidature pa se bo - med številnimi drugimi projekti - zavzel za znižanje cene kanalščine in komunalnega prispevka.
Ptuj • Otroški gusarji na potepu okoli sveta
Zabavno slovo od počitnic
Med 23. in 27. avgustom je na dvorišču Krščanske adventistične cerkve ob popoldnevih potekal otroški teden, ki ga je že drugo leto zapored organiziralo društvo Timotej Ptuj, društvo za izboljšanje kvalitete življenja. Majhni udeleženci so se s pomočjo animatorjev prelevili v gusarje in se podali na »potovanje« okoli sveta ter raziskovanje različnih dežel.
Veseli »gusarji« so spoznavali svet, vrednote in zdravo življenje, se družili, prepevali, plesali, ustvarjali ...
Zanimiv projekt, ki se ga je vsak dan udeležilo med 15 in 20 otrok, je pripravilo društvo Timotej, ki se že vrsto let ukvarja z mladinskimi delavnicami, veliko let so jih izvajali v ptujskih termah. Prostor v Be-lšakovi ulici so si tokrat izbrali, ker je bil brezplačen (prav takšne so bile za otroke tudi delavnice) in zelo primeren za vse njihove dejavnosti.
Organizatorji so si letošnji teden, namenjen med pet in deset let starim nadebudne-žem, zamislili kot potovanje okoli sveta in v sklopu tega otroke vsak dan »popeljali« na eno celino. Da je bilo vse skupaj še zanimivejše, so različne dežele spoznavali kot gusarji.
»Prvi dan smo najprej postali gusarji, se naučili gusarsko himno in pozdrav, spoznali nji-
hovo življenje, naredili gusar-sko zastavo, na kateri je vsak pustil svoj pečat ... Prav tako smo spoznali gusarska pravila, na primer, da je treba uboga-
ti kapitana, da se ne smemo oddaljevati od skupine in podobno - vse pač zapakirano v gusarsko terminologijo. Na koncu so poiskali tudi zaklad
in bili sprejeti med gusarje,« je opisala ponedeljkovo dogajanje Nataša Kostanjevec, idejni vodja projekta in animatorka otrok.
Drugi dan so se nato odpravili v Azijo in spoznali različne kulture, oblačila, hrano ... »Vse to pa v tem smislu, da smo vsi različni, ampak da drug drugega sprejemamo. Govorili smo o tem, da imamo v osnovi vsi iste želje, da smo si torej podobni kljub zunanjim razlikam. Skuhali smo tudi rusko jed in hodili po vrvi,« je povedala sogovornica.
Odpotovali so še v Afriko in se ob tem pogovarjali o hrani in vodi kot vrednotah ter na splošno o osnovnih dobrinah, ki jih ponekod nimajo, pri nas pa so in jih je torej treba ceniti. Oblačili so se tudi v afriška oblačila in pekli kruh na ognju.
V četrtek, na dan našega obiska, so se majhni počitnikarji potepali po Avstraliji, med drugim so spoznavali njene živali, skakali kot kenguruji, pekli pecivo in zaplesali aboriginski ples, zadnji dan pa so v svoj gusarski tabor povabili tudi starše, za katere so pripravili predstavitev, poimenovano Potep okoli sveta.
Polona Ambrožič
Ptuj • Zaključek festivala Glasba v kloštru
Dogajanja ni nikoli preveč
Minuli petek se je zaključil glasbeni festival Glasba v kloštru, ki je potekal ves teden. Udeleženci so bili učenci glasbenih šol s širše Štajerske - iz Ptuja, Maribora in celo Gornje Radgone. Svoje pridobljeno znanje so pokazali na zaključnih nastopih pred Mestno hišo ter na dvorišču minoritskega samostana.
Festival je bil sestavljen iz dveh delov, in sicer iz delavnic orkestra in komorne igre, ki so se odvijale čez dan, ter večernih koncertov. Letos so se mladi in zagnani učitelji odločili otrokom približati nadvse zanimivo obdobje iz glasbene zgodovine - obdobje srednjega veka in renesanse. Otroci so tako spoznavali glasbo, ki se je izvajala na velikih dvorih Udeleženci festivala so pridobljeno znanje pokazali na zaključnih na- srednjeveške Evrope, svoje stopih pred Mestno hišo ter na dvorišču minoritskega samostana. znanje pa so pokazali na dveh
zaključnih nastopih - prvi je bil v samem centru mesta Ptuj pred Mestno hišo, drugi na dvorišču minoritskega samostana. V času festivala so se zvrstili večer renesančne glasbe in plesa, večer ljudskih glasbil s tamburaško skupino Drotmantraši, pihalni večer ter zaključni nastop udeležencev festivala.
Kot je dejala ravnateljica Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla Veronika Plestenjak, si želijo, da bi festival postal tradicionalen. Klub zavedanju, da se je odvijal v času, ko je bilo v mestu kar nekaj drugih prireditev, je prepričana, da imajo samo specifično publiko in poslušalstvo ter da dobrega kulturnega in glasbenega programa v našem mestu ni nikoli preveč.
Patricija Babosek
Sela • Povratno gostovanje folkloristov iz Češke
Tri dni glasbe in plesa
V petek je bil na Selih Večer češke folklore v okviru projekta povratnega gostovanja otroške folklorne skupine iz Češke. Ta dogodek pa ni bil edini ob njihovem gostovanju v Sloveniji: v soboto so gostje pripravili češki večer na Destrniku, dan kasneje, v nedeljo, pa so obisk zaključili s koncertom religioznih in ljudskih pesmi v cerkvi na Ptujski Gori.
Kot nam je povedala Aleksandra Petrovič, vodja otroške folklorne skupine, sta pred časom Folklorna skupina Rožmarin Dolena in Folklorna skupina KD Destrnik dobili povabilo za gostovanje na Češkem na mednarodnem folklornem festivalu Skoroni-ce 2010, na katerega so se z veseljem odzvali in otroci so nato v mesecu juniju potovali Večer češke folklore je napolnil dvorano na Selih.	na Češko. Med njimi so se sple-
tle prijateljske vezi in tokrat so njihovi prijatelji iz Češke vrnili obisk.
Zraven gostov iz Češke so nastopili še domačini, mlajša in starejša otroška FS Rožmarin Dolena. Petkov dogodek, kjer so se vsi predstavili publiki, ki je napolnila dvorano na Selih, pa ni bil edini dogodek gostovanja; češki gostje so namreč še dan kasneje, v soboto, pripravili češki večer v Destrniku, ki so ga popestrili še domačini, starejša otroška FS KD Destrnik, v nedeljo pa so v kostumih prisostvovali pri nedeljski maši v Vidmu, kjer so sodelovali s pesmijo. Nedeljski popoldan se je zaključil s koncertom religioznih in ljudskih pesmi v izvedbi otroškega folklornega ansambla Skoronice in ženskega pevskega sestava Tetky iz Kyjova v cerkvi na Ptujski Gori.
Patricija Babosek
Od tod in tam
Ptuj • Dan odprtih vrat ateljeja Hamler
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčan Toni Hamler, ki se ukvarja z umetnostnimi poslikavami, je minuli konec tedna, ko se je na Ptuju iztekal festival Dnevi poezije in vina, odprl vrata svojega ateljeja, da bi Ptujčani in drugi obiskovalci lahko več izvedeli o njegovem delu. Sedež ima v Jadranski ulici 9 - v nekdanji ptujski sinagogi. Obiskovalci so lahko pobliže spoznali nastanek fresk in njegovo delo, ki ob stenskem slikarstvu obsega tudi restavriranje in pozlate, ogledali pa so si lahko tudi enega najlepših dvorišč v starem mestnem jedru. Tudi na tem področju daje zgled Ptujčanom, kako bi se morali lotiti obnov svojih dvorišč, ki so v večini zanemarjena.
MG
Ptuj • Izšel je katalog Art Stays 2010
Foto: Črtomir Goznik
V Salonu umetnosti na Ptuju so 26. avgusta predstavili katalog 8. festivala sodobne umetnosti, ki je potekal med 20. in 30. julijem 2010, nato pa so bile ves avgust stvaritve umetnikov s štirih celin na ogled na enajstih lokacijah. Katalog je izšel v nakladi 1500 izvodov. Izjemno bogato festivalsko dogajanje, dogodke in razstave, največje doslej, so v fotografski objektiv ujeli fotografi Boris Voglar, Srdan Mohorič in Črtomir Goznik. Ustvarjanje umetnikov je v katalogu predstavila Marika Vicari, koordinatorka projekta Festivala sodobne umetnosti, katerega umetniški direktor je Jernej Forbici.
MG
Hajdina • Kandidacijski zbor DeSUS
Foto: Črtomir Goznik
V prostorih Društva upokojencev Hajdina je bil 27. avgusta kandidacijski zbor občinskega odbora DeSUS, na kateri so stoodstotno potrdili kandidacijski listi za svet občine Hajdina v prvi in drugi volilni enoti. V prvi volilni enoti, ki zajema naselja Draženci, Zgornja in Spodnja Hajdina, kandidirajo Anton Cestnik, Karl Fridl, Marija Repič, Karl Fu-rek, Marija Emeršič in Ciril Drevenšek. V drugi volilni enoti, ki obsega Gerečjo vas, Slovenjo vas, Hajdoše in Skorbo, so kandidati DeSUS Alfonz Strnad, Marija Mi-klaužič, Stanko Krajnc, Jožica Butolen, Rudolf Čelan, Daniela Štumberger, Rudolf Sagadin in Franc Butolen. Kot je na zboru povedal predsednik Anton Cestnik, si bodo po najboljših močeh prizadevali, da bi bilo čimveč njihovih kandidatov izvoljenih v svet občine Haj-dina.
Kupčinji Vrh • Ob zaključku projekta oskrbe s pitno vodo na območju Haloz
Novih 584 srečnih Haložanov
V občini Majšperk so v petek, 27. avgusta, s krajšo slovesnostjo ob vodohranu na Kupčinjem Vrhu svečano odprli drugo fazo vodovoda, zgrajenega v okviru projekta oskrbe s pitno vodo na območju Haloz. Na vodovod so priključena še naselja Grdina, Kupčinji Vrh, Stoperce ter Spodnja in Zgornja Sveča.
Foto: M. Ozmec
Ob odprtju vodovoda so zaplesali plesalci iz KPD Stoperce.
V okviru projekta oskrbe s pitno vodo je bilo na območju občin Majšperk in Videm zgrajenih 27.498 m primarni cevovodov, poleg tega pa še 4 prečrpalnice in 4 vodohrani. Na vodovod Komunalnega podjetja Ptuj je priključenih 584 prebivalcev, ki so bili prej zunaj sistemske oskrbe z vodo. Druga faza projekta je veljala dobra 2,8 milijona evrov; od tega znaša pomoč evropskega kohezijskega sklada 1.366.786 evrov, iz proračuna Republike Slovenije je bilo zagotovljenih 744.624 evrov, občini Majšperk in Videm pa sta zagotovili 703.803 evrov.
Foto: M. Ozmec
Na Kupčinjem Vrhu so vodovod na območju občine Majšperk svečano odprli (z desne) mag. Blaž Mozetič, majšperška županja Darinka Fakin, videmski župan Friderik Bračič in direktor ptujske Komunale Jože Cvetko.
Poleg veselih domačinov in predstavnikov sosednje občine Videm so se slovesnosti udeležili številni gostje; med njimi so bili posebej veseli mag. Blaža Mozetiča in Urške Škraba iz sektorja za kohezijsko politiko na ministrstvu za okolje in prostor ter Nataše Prah, direktorice urada za nadzor proračuna.
Županja občine Majšperk Darinka Fakin je poudarila, da predstavlja ta pomembni projekt za občino Majšperk predvsem povečanje zanesljivosti oskrbe z vodo. Razdeljen je bil na dva dela: v prvem gre za zagotovitev oskrbe z vodo v naselju Stoperce, kjer so zgradili nov vodohran, ter na Kupčinjem Vrhu, ki je povezan z vodo Komunalnega podjetja Ptuj . Prebivalci krajevne skupnosti Stoperce so bili do sedaj vezani le na lokalne vodne vire, ki pa so z moteno oskrbo in pogostimi izpadi zaradi pomanjkanja vode povzročali velike probleme predvsem v poletnih mesecih. Na tem delu so zamenjali tudi glavne cevovode v dolžini 8.837 m ter obnovili vodohran Šemečec. Drugi del pa se nanaša na zamenjavo azbestnih cevi na glavnem dovodu, med naseljem Podlože in Bregom pri Majšperku v dolžini 3700 m. Na tem delu so obnovili tudi vodohran Majšperk, zgradili novega na Kupčinjem Vrhu in prečrpalnico za višin-
ska območja.
»Projekt je občino Majšperk veljal prek 372.000 evrov, skupaj s kohezijskimi in državnimi sredstvi v višini nekaj čez milijon evrov pa je njegova vrednost 1.380.000 evrov. Ob tem je treba poudariti, da je v zadnjih treh letih to že tretji večji vodovodni projekt vodo v naši občini, žal pa s tem še nismo zaključili vlaganj, saj ostajajo še gospodinjstva, pred-
vsem na območju Stoperc, ki so se v preteklosti oskrbovala iz svojih virov, ti pa v zadnjem času ne zadoščajo več za nemoteno oskrbo, zato so podali pobude za navezavo na ta sistem. Problem pa je, da gre za individualne hiše, ki so med seboj precej oddaljene in bo strošek vodovoda visok. Torej se v občini Majšperk vlaganje v oskrbo z vodo še ne zaključuje,« je poudarila Fakinova.
Ob tem pa se je zahvalila vsem, ki so poskrbeli, da je projekt končan, posebno zahvalo pa je namenila občini Videm, ki je projekt tudi vodila.
V imenu Ministrstva za okolje in prostor je zbrane nagovoril mag. Blaž Mozetič, ki je poudaril, da je projekt oskrbe s pitno vodo na območju Haloz med vsemi slovenskimi projekti, ki se sofinancirajo iz sredstev kohezijskega sklada, edini, ki ima za celotno investicijo iz-
dano uporabno dovoljenje.
Veselje nad pomembnim dogodkom je izrazil tudi Jože Cvetko, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, kajti tudi kot upravljavci vodovodnega sistema so zadovoljni, da so ljudje na tem območju Haloz končno dobili stalno oskrbo s pitno vodo.
S prerezom vrvice pred vo-dohranom v Kupčinjem Vrhu so vodovod na območju občine Majšperk svečano odprli
majšperška županja Darinka Fakin, župan občine Videm Friderik Bračič ter mag. Blaž Mozetič iz MOP, domačini pa so na pomembnost dogodka opozorili s curkom vode iz bližnjega hidranta. V krajšem kulturnem programu so nastopili ljudski pevci in plesalci iz KPD Stoperce ter domači harmonikar, udeležence slovesnosti pa so tradicionalno gostoljubni Haložani tudi pogostili.
M. Ozmec
Velika Varnica • Oskrba Haloz s pitno vodo je zaključena
Ko je voda vredna več kot zlato
V občin Videm so drugo fazo projekta oskrbe s pitno vodo na območju Haloz končali s svečanim odprtjem vodovoda v petek, 27. avgusta, na slovesnosti pod novim vodohranom v Veliki Varnici. Po težko dostopnih haloških gričih so zgradili 11 km vodovoda in tako omogočili oskrbo z vodo 350 domačinom.
Kot je poudaril župan občine Videm Friderik Bračič,
gre za pomemben projekt, ki je v drugi fazi omogočil redno oskrbo s pitno vodo 140 gospodinjstvom. Voda ima v Halozah še posebej veliko vrednost, ki jo je težko preračunati v denarju. Za občino Videm zato pomeni zaključek projekta oskrbe s pitno vodo na območju Haloz predvsem veliko olajšanje. Pomembnost tega projekta so ali še bodo začutili tudi krajani, ki bodo morda v tem našli možnosti za nadaljnji razvoj ter priložnost za boljšo poselitev.
Če bi morala občina Videm sama pokriti finančno tako obsežen projekt, bi po besedah Friderika Bračiča to težko zmogli, saj bi za celotno naložbo v petih letih morali nameniti znesek vseh petih letnih občinskih proračunov. Zato so morali poiskati dodaten vir
sredstev in veseli so, da so bili uspešni pri črpanju sredstev iz evropskega kohezijskega in državnega sklada, občina Videm pa je k naložbi dodala svoj delež, ki pomeni okoli 40 odstotkov celotne vrednosti projekta. V drugi fazi so zgradili okoli 11 km primarnega vodovoda na trasi Velika Varnica, Mala Varnica, Trdobojci in Ložina. V Veliki Varnici je zgrajen nov vodohran s prečr-palnico za štiri lokalne prečr-palne naprave, v Mali Varnici pa je prečrpalnica, del novega vodovodnega sistema pa so priključili na obstoječi vodovod. Celotna investicija je veljala 1.166.880 evrov, od tega so okoli 700.000 evrov prejeli iz evropskega sklada, 381.000 evrov iz državnega proračuna, okoli 105.000 evrov pa so primaknili iz občinskega proračuna.
Za dobro opravljeno delo
se je župan zahvali izvajalcem iz Gradbenega podjetja Nizke gradnje Ptuj, predstavnikom ministrstva za okolje in prostor ter za finance, pa tudi vsem domačinom in krajanom. „Z
Ob videmskem županu ču sta pod vodohranom v Veliki gradbenega odbora Srečko
vodo smo zagotovili osnovne pogoje našim občanom, sedaj pa moramo vsi skupaj poskrbeti, da bodo Haloze spet zaživele!" je poudaril župan. Za nesebično pomoč v času, ko je
Bračiču in mag. Blažu Mozeti-arnici vrvico prerezala še člana in Janez Gabrovec.
voda v haloških studencih in cisternah čez poletne mesece usahnila, se je zahvali gasilcem, ki so opravili za številne prevoze vode.
V imenu ministrstva za okolje in prostor je občini Videm in krajanom ob pomembni pridobitvi čestital mag. Blaž Mozetič, ki je pojasnil, da se na ministrstvu zavedajo, kako pomemben je delež sofinanciranja iz Evropske unije in države, cenijo pa tudi finančni prispevek vsake občine.
Direktor podjetja Nizke gradnje Ptuja Mitja Omulec je domačinom z veseljem sporočil da so po letu dni trdega dela njihovi gradbeni stroji utihnili ter da končno odhajajo, obenem pa se je toplo zahvalil vsem domačinom, ki so jim pri gradnji tako ali drugače pomagali. Povedal pa je tudi, da so med gradnjo vodovoda po Halozah naredili tudi
humano potezo, saj so brezplačno zgradili vodovodni priključek za veččlansko družino Šmigoc, ki živi v hiši tik pod cerkvico na Janškem Vrhu.
V imenu krajevne skupnosti Leskovec se je za opravljeno delo in financiranje projekta zahvalil predsednik Franc Kozel, ki je v šali dodal, da se lahko sedaj Haložani pohvalijo, da imajo več vode kot vina, saj je bilo dolga desetletja obratno. Na pomen zdrave pitne vode za haloške domačije pa je opozorila domačinka Tončka Vidovič, ki je poudarila, da je zanje voda vredna več kot zlato, saj so jo več desetletij morali poleti in pozimi nositi iz grabe na vrhove v lesenih putah.
Slovesnost so s kulturnim programom popestrili ljudske pevke iz Leskovca, mlada harmonikarja Aljaž in Andrej Ga-brovec in ljudski pevci Mejaši iz Repišč.
S prerezom vrvice so vodovod videmskem delu Haloz svečano odprli župan Friderik Bračič, mag. Blaž Mozetič ter člana gradbenega odbora Srečko Kozel in Janez Gabro-vec, člani prostovoljnega gasilskega društva Leskovec pa so moč curka vode preskusili na krajši praktični gasilski vaji.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: e-novi ne.com
Sarajevo • Španija izročila vojnega zločinca
»Pošast iz Grbavice« nazaj v BiH
Španija je BiH izročila srbskega osumljenca za vojne zločine med vojno v BiH Veselina Vlahoviča, imenovanega »pošast iz Grbavice«. V Sarajevo so ga prepeljali s posebnim letalom v spremstvu policije BiH, nato pa ga ob okrepljenih varnostnih ukrepih prepeljali v zapor, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Vlahovičev primer bo prevzelo tožilstvo BiH, ker je osumljen najtežjih vojnih zločinov, kot so umori in izgon civilistov.
Številna pričevanja Vlahoviča bremenijo, da je kot pripadnik pa-ravojaških enot bosanskih Srbov leta 1992 in 1993 sodeloval pri uboju več kot sto civilistov na Grbavici, sarajevski četrti, ki so jo med vojno v BiH nadzirale srbske sile. Priče so ga opisovale kot izrazito brutalnega morilca, ki se je pred umori sadistično izživljal nad svojimi žrtvami.
Vlahovič je po vojni zbežal iz BiH in je živel v Srbiji in Črni gori, kjer so ga nato obtožili za vrsto kriminalnih dejanj. Iz Črne gore, kjer je prestajal zaporno kazen, je pobegnil leta 2001, po večletnem skrivanju tudi s pomočjo ponarejenega bolgarskega potnega lista pa ga je marca letos v Alicanteju v Španiji prijela policija zaradi sodelovanja v več ropih.
Zahtevi za njegovo izročitev sta zaradi storjenih zločinov vložili tudi Srbija in Črna gora, a je španska vlada konec julija sprejela odločitev, da ga bodo izročili BiH. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Berlin - Poročilo skupine strokovnjakov, ki ga je pred za konec septembra napovedano obsežne revizijo energetske politike naročila desnosredinska nemška vlada, predlaga podaljšanje delovanja jedrskih elektrarn, poročajo nemški mediji. Doslej je bilo sicer predvideno postopno zaprtje vseh 17 nemških nukleark do konca leta 2020. Podaljšanje življenjske dobe jedrskih elektrarn naj bi bilo po mnenju strokovnjakov, ki ga je Merklova prejela v petek, najboljša rešitev za Nemčijo tako z vidika okolja oz. boja proti podnebnim spremembam kot tudi z vidika gospodarstva oz. obvladovanja cen energije. Strokovnjaki naj bi kot najboljšo z obeh vidikov predlagali rešitev, po kateri bi se delovanje 17 nemških jedrskih elektrarn podaljšalo za od 12 do 20 let, pisanje medijev povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Moskva - Rusija še ni v celoti prebrodila gospodarske krize, zato bo vlada še naprej izvajala protikrizne ukrepe, je po poročanju ruske tiskovne agencije Ria Novosti v petek ocenil ruski premier Vladimir Putin. »Tako kot preostali del svetovnega gospodarstva tudi naše gospodarstvo postopoma okreva po krizi. Vendar pa okrevanje ne bo hitro, zato je zelo pomembno, da nas vodi vprašanje - ali smo recesijo prebrodili ali ne,« je dejal Putin. »Če menimo, da si trg še ni opomogel in če se kupna moč državljanov še ni okrepila, potem moramo še naprej podpirati protikrizne ukrepe,« je dejal Putin, po oceni mnogih najvplivnejša osebnost ruskega političnega prostora.
Ruski bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni povečal za 5,2 odstotka, v prvem četrtletju pa je bila rast 2,9-odstotna.
Berlin - Nemška vlada načrtuje nov zakon, s katerim želi zaščititi zasebnost zaposlenih. Med drugim bo zakon podjetjem onemogočal, da bi pri izbiri novih sodelavcev preverjali tudi zasebne objave kandidatov na spletnem socialnem omrežju Facebook, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Številna podjetja so kandidate za zaposlitev prosila, naj odobrijo njihovo prošnjo za prijateljstvo na priljubljenem socialnem omrežju, s čimer so jim ti omogočili vpogled v svoje zasebne objave. Po navedbah notranjega ministra Thomasa de Maiziere bo zakon bodočim delodajalcem to prepovedoval. Še naprej pa bo dovoljeno spremljati objave, ki bodo na spletu javno dostopne. Dovoljeno bo tudi pregledovanje profilov, ustvarjenih z namenom pridobivanja poslovnih kontaktov, kot je Linkedin. Prav tako bo v skladu z novim zakonom nelegalen skriven video nadzor na delovnem mestu, razen na javnih krajih, kot so trgovine. Kamere bodo dovoljene, če bodo zaposleni zanje vedeli, vendar ne v zasebnih prostorih, kot so sanitarije ali slačilnice. Podjetja, ki bodo zakon kršila, bodo lahko kaznovana z do 300.000 evri kazni.
Alžir - Alžirski izvoz je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta dosegel 32,6 milijarde dolarjev (25,7 milijarde evrov), kar je več kot 40 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Uvoz je medtem nekoliko upadel, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Uvoz je namreč v prvih sedmih mesecih letošnjega na letni ravni upadel za 5,1 odstotka in dosegel 22,9 milijarde dolarjev, je sporočila alžirska statistična agencija. Alžirija je tako beležila zunanjetrgovinski presežek v višini 9,6 milijarde dolarjev, potem ko je imela v enakem obdobju lani 972 milijonov dolarjev primanjkljaja. Največji delež v izvozu Alžirije predstavljata nafta in plin (96,6 odstotka oz. 31,5 milijarde dolarjev), v uvozu pa industrijska oprema (41,6 odstotka oz. 9,5 milijarde dolarjev). Alžirija sicer največ uvozi iz Francije, Kitajske in Italije.
Cheyenne - Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je pripravljena na nadaljnje ukrepe za pomoč gospodarstvu, če se bodo obeti za gospodarsko rast bistveno poslabšali, je v današnjem nagovoru zbranim svetovnim centralnim bančnikom na letni konferenci Feda povedal njegov predsednik Ben Bernanke. Zaenkrat vseeno ostaja previdno optimističen. Bernanke je zatrdil, da bo Fed ukrepal le, če bo to zares potrebno oz. če se bo gospodarstvo vidno začelo ohlajati, obenem pa se bodo krepili deflacijski pritiski. Trenutne ocene za gospodarsko rast je sicer opisal kot »vrojeno negotove«, obenem pa je dejal, da je gospodarstvo še naprej zelo izpostavljeno vsem nepričakovanim dogodkom in šokom. Po znižanju ocene o gospodarski rasti v drugem letošnjem četrtletju z 2,4 na 1,6 odstotka je Bernanke priznal, da se je okrevanje proizvodnje in zaposlenosti v zadnjih mesecih upočasnilo na raven, ki je »nekoliko nižja od pričakovanj« večine članov Fedovega Odbora za odprti trg (FOMC). Ta sicer določa denarno politiko v ZDA.
/sta/
Priština • S
priznanjem čaka še pet držav EU
Nemčija za čim prejšnje priznanje Kosova v vseh članicah EU
Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je med obiskom v Prištini pozval članice Evropske unije, ki še niso priznale Kosova, naj to storijo. Kosovske oblasti pa je Westerwelle ob prvem obisku v najmlajši evropski državi pozval k odločnemu boju proti kriminalu in korupciji ter nadaljnjim reformam, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kosovske neodvisnosti doslej ni priznalo pet članic sedem-indvajseterice - Španija, Grčija, Slovaška, Romunija in Ciper. Vodja nemške diplomacije jih je pozval, naj po razsodbi Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) prejšnji mesec sledijo večini v uniji. Kot je poudaril, je neodvisnost Kosova »realnost«, Kosovo pa je označil za poseben primer v mednarodni politiki. Tako kot pred tem v BiH je Westerwelle tudi na Kosovu izrazil podporo približevanju države Evropski uniji.
Kosovski predsednik Fatmir Sejdiu in premier Hashim Thaci sta se v pogovoru z Westerwelle-jem zahvalila za podporo Nemčije. Poudarila sta tudi voljo za uresničevanje reform in pripravljenost zaščititi manjšine, kot so kosovski Srbi in Romi.
Vodja nemške diplomacije je zatem obiskal samostan Grača-nica. Tam se je sešel z episko-pom Srbske pravoslavne cerkve Teodozijem, ki je v pogovorih izpostavil zaskrbljenost zaradi »kronično nestabilnih razmer« na Kosovu, poroča beograjska tiskovna agencija Beta. Pojasnil je, da sta enajst let po vojni na Kosovu še vedno razseljeni dve tretjini srbskega prebivalstva, ki je pred vojno živelo na Kosovu. Po njegovih besedah je to posledica večletnega nasilja in etnične diskriminacije. Teodozije je
ob tem zahteval, naj se vsem Srbom, ki še živijo na Kosovu, omogoči mirno življenje, razseljenim pa vrnitev na Kosovo.
Nemški zunanji minister je po poročanju tujih tiskovnih agencij na Kosovu obiskal tudi nemški kontingent v silah Kfor. Na Kosovu je trenutno nameščenih okoli 1400 nemških vojakov.
Westerwelle v prestolnici Kosova končuje turnejo po Zahodnem Balkanu, ki jo je začel v sredo in v okviru katere je obiskal še Hrvaško, Srbijo in BiH. (sta)
Sečovlje • Peticija zaradi nevzdržnega življenja
Joras se je obrnil na Evropski parlament
Foto: 25.junij.si
Joško Joras, ki zadnji teden znova gladovno stavka, ker niso odstranili zapornice do njegove posesti, je danes Evropskemu parlamentu poslal peticijo. Kot je pojasnil, želi tako doseči »vzpostavitev pogojev za normalno in neovirano življenje brez sankcij«.
Joras, ki živi v Sečovljah na levem bregu Dragonje, v peticiji poudarja, da mu je življenje postalo nemogoče zaradi »ukrepov in aktov hrvaških oblasti, ki je okupirala ozemlje na levem bregu reke Dragonje« in zaradi »neizvajanja suverenih obveznosti slovenske države na tem območju«.
Kršijo mu temeljne človekove pravice in onemogočajo svobodno poslovno delovanje. Kot navaja, se poleg omejitev dostopa do njegovega doma tudi »striktno izvaja policijska in carinska kontrola«, tako da je
začel v aprilu 2004 uporabljati staro dostopno pot do doma. »Po dveh letih je hrvaška oblast to preprečila, Slovenija pa kljub pravnomočni odločbi Piranskega sodišča, da gre za motenje moje posesti, ne ukrepa,« je med drugim zapisal v peticiji. Ob tem poudarja, da je bilo v nekdanji SFRJ to območje »del enotnega in nedeljivega slovenskega ozemlja«.
Evropski parlament je pozval, da na območje pošlje predstavnike Evropske komisije ter naj posreduje njegovo peticijo in svoje mnenje Evropski komisiji in Svetu ministrov Evropske unije. Zaprosil je za prednostno obravnavo, saj mu »pravice kršijo že desetletja«. V peticiji je še pozval, naj se pri pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU spoštujejo temelja načela unije, kot so spoštovanje pravne države, človekovih pravic in zasebne lastnine.
Peticijo je v vednost poslal evropskemu komisarju za širitev Štefanu Fuleju, premieru Borutu Pahorju in varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek-Travnik.
Kabinet premiera Pahorja je sicer minuli teden pojasnil, da je bila zapornica postavljena v skladu s kompromisnim dogovorom med bivšima ministroma za notranje zadeve, slovenskim Dragutinom Matetom in hrvaškim Berislavom Ron-čevicem maja 2008, ki temelji na maloobmejnem sporazumu med državama (Sops).
Skladno s tem dogovorom se je mešana komisija za izvajanje Sopsa dogovorila, da lahko uporabniki poti, kjer so postavljene zapornice s kodami, ki so jim jih posredovale hrvaške oblasti, prosto prehajajo do svojih parcel. Zapornice zato ni mogoče umakniti, mogoče pa je spremeniti režim prehajanja mimo zapornice. Za to si slovenska stran tudi prizadeva, spremembo režima prehajanja pa lahko sprejme le omenjena mešana komisija, o čemer je bil Joras tudi obveščen, so med drugim dodali v kabinetu premiera.
Joras je poudaril, da omenjeno ne drži, saj gre za slovensko ozemlje in »meje na območju, kjer je postavljena zapornica, ni«. Pristavil je, da Sloveniji plačuje tudi vse obveznosti, kot so davki ipd in da se čuti prevaranega s strani slovenske države, od katere je pričakoval pomoč, a mu je namesto tega »zasadila nož v hrbet«, (sta)
Mehiški zaliv •
ZDA začenjajo z akcijo
Odstranitev začasnega pokrova s poškodovane vrtine
Ameriške oblasti so sporočile, da so v ponedeljek začele odstranjevati začasni pokrov, ki preprečuje odtekanje nafte iz poškodovane vrtine v Mehiškem zalivu, da bi z morskega dna dvignile ventil, ki bi moral preprečiti nesrečo. Ta velja za ključnega pri ugotavljanju vzroka eksplozije na naftni ploščadi, ki je povzročila okoljsko katastrofo.
Po eksploziji na ploščadi Deepwater Horizon 20. aprila, v kateri je umrlo 11 ljudi, je v Mehiški zaliv izteklo okoli 776
milijonov litrov nafte. Od tega so je 75 odstotkov ujeli, skurili ali razgradili, v morju in po obalah pa naj bi ostalo še za 193 milijonov litrov nafte.
Odstranjevanje ventila, ki bi moral v primeru eksplozije na naftni ploščadi preprečiti iztekanje nafte v morje, a je očitno odpovedal, bodo po navedbah vodje kriznega štaba ameriške vlade, upokojenega admirala obalne straže Thada Allena, nadzorovali predstavniki ameriškega pravosodnega ministrstva in preiskovalci. 15-metrov velik in 272 ton težki ventil bodo dvignili na površje skupaj s cevjo, ki je v njej, da cevi v vrtini ne bi še dodatno poškodovali, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Strokovnjaki ne pričakujejo, da bi po odstranitvi začasnega pokrova v morje znova začela iztekati nafta. Kljub temu bo britanska naftna družba BP, lastnica ploščadi Deepwater Horizon in omenjene vrtine, v pripravljenosti, da bi posredovala ob morebitnem novem izlitju nafte. Ob odstranjevanju ventila tudi sicer ni pričakovati večjih zapletov.
Po odstranitvi nedelujočega ventila bodo na vrtino namestili novega. Nato naj bi po napovedih Allena 7. septembra začeli vrtati še zadnjih 50 metrov rešilne vrtine, delo pa naj bi po pričakovanjih zaključili v štirih dneh.
Začasni pokrov so na poškodovano vrtino namestili 15. julija. V začetku avgusta so vrtino od zgoraj zamašili z blatom, sedaj pa jo morajo dokončno zapreti še s spodnje strani. To naj bi se po prvih napovedih zgodilo do 15. avgusta, a jim je načrte preprečilo slabo vreme. (sta)
Čile • Agonija 33 zasutih rudarjev
Ujeti rudarji bodo pod zemljo še mesece dolgo
to: traveipod.com
Čilske oblasti so rudarjem, ki so ujeti 700 metrov pod zemljo, v sredo končno sporočile, da bo minilo še nekaj mesecev, preden jih bodo rešili, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je povedal minister za zdravje Jaime Manalich, so jim povedali, da ne bodo rešeni do nacionalnega praznika sredi septembra, upajo pa, da bodo rešeni do božiča.
Minister je še dejal, da so ujeti rudarji novico sprejeli mirno, vendar je opozoril na možnost pojava depresije pri osebah ki so ujete v majhnem, vročem prostoru. Rudarji morajo namreč trenutno živeti globoko pod zemljo, kjer ni nobene svetlobe, temperature se gibljejo okoli 35 stopinj Celzija, vlažnost pa je izredno visoka.
Da je 33 rudarjev, ki so v rudniku zlata in bakra zasuti od 5. avgusta, živih, so reševalci odkrili minulo nedeljo, sprva pa jim niso povedali, da bo reševalna akcija težka in dolgotrajna. Že 31. avgusta bodo čilski rudarji pod zemljo ujeti dlje, kot kdorkoli doslej. Lani so bili trije
rudarji 25 dni ujeti v rudniku na jugu Kitajske, sicer pa so le redka tovrstna reševanja trajala več kot dva tedna, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Reševalci so do rudarjev že pred dnevi izkopali manjši jašek, skozi katerega jim pošiljajo hrano, vodo in druge potrebščine. Čeprav so doslej izgubili precej telesne teže in se morajo okrepiti, se rudarji ne smejo preveč zrediti, saj bodo lahko, ko jih bodo po ozkem jašku končno potegnili iz rudnika, okrog pasu merili največ 90 centimetrov, piše AP in dodaja, da so za rudarje zato že pripravili poseben program vadbe.
Ena glavnih skrbi je sicer, kako ohraniti vsaj relativno dobro duševno stanje ujetnikov. Zato so reševalci na pomoč poklicali posebno ekipo podmorniških poveljnikov, ki imajo veliko izkušenj z bivanjem v zelo majhnih prostorih, ter celo strokovnjake ameriške
vesoljske agencije Nasa, ki naj bi rudarjem pomagali vzbuditi občutek, da imajo nadzor nad lastno usodo.
Po besedah ministra Manali-cha je izredno pomembno, da se vzpostavi dnevna in nočna rutina, poleg tega pa se morajo rudarji tudi zabavati. Reševalci jim tako že pripravljajo zabavni program, ki vključuje petje, gibalne igre, igranje kart in podobno. Kljub vsemu bo nujna strokovna psihološka pomoč, pa tudi brez antidepresivov verjetno ne bo šlo, še piše AP.
Čilsko družbo San Esteban, ki je lastnik rudnika, pa, kot kaže, že čakajo tožbe. »Ne mislim na finančno odškodnino, temveč da se s svojo odgovornostjo soočijo ne samo lastniki rudnika, ampak tudi vsi tisti, ki niso opravili svojega dela,« je med drugim poudarila soproga enega od rudarjev, ki je napovedala tožbo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. (sta)
Ptuj • Zdravstvo po prvem septembru
Razloga za paniko ni?
Pred jutrišnjim prvim septembrom so mnenja glede zdravstva deljena. Medtem ko zdravstvena politika in vlada dajeta vtis, da se ne bo zgodilo nič takega, čemur ne bi bili kos, so bolniki in na splošno ljudje drugačnega mnenja.
Razklanost med politiko in zdravniki bodo kot pri vseh dosedanjih racionalizacijah najbolj občutili bolniki. Da se izpad nadurnega dela zdravnikov ne bo poznal, so govorice na pamet, kot je krpanje z zdravniki od drugod in napotovanje v tujino. Zdravnik in pacient mora govoriti en jezik, če se želita sporazumeti. Devet odstotkov BDP, ki ga Slovenija namenja za svoje zdravstvo - ki je evropsko primerljivo - je veliko denarja. Žal pa se na številnih področjih neracio-
nalno uporablja in ne pride do tistih, ki jim je namenjen. Če bo prvi september trajal dlje, bodo posledice na dolgi rok nepopravljive.
Direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh pravi, da bo bolnišnica ne glede na veliko pomanjkanje zdravnikov odprta, da bodo delali na vseh oddelkih in zagotavljali 24-urno dežurstvo, poskrbeli bodo za vsa urgentna stanja. Začasno so odpovedali vse načrtovane operacije, paciente so o tem že obvestili. Tudi nekatere doslej redne
Foto: Črtomir Goznik
Direktor ptujske bolnišnice Robert Ceh
Foto: Črtomir Goznik
Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan
ambulante ne bodo delale, kar pomeni, da se bodo čakalne vrste podaljšale. Če bo takšno stanje trajalo dlje časa, pomeni to tudi velik izpad denarja - do konca leta okrog dva milijona evrov, to pa lahko ogrozi izplačilo osebnih dohodkov. Zdravniki v ptujski bolnišnici bodo sicer delali več kot 170 ur, celo čez 200 ur na mesec, vendar izpada ne bodo mogli pokriti. Na govorice, da naj bi ptujsko porodnišnico v kratkem zaprli, pa Čeh odgovarja, da gre zgolj za govo-
rice in da glede na število porodov v ptujski porodnišnici tega ni pričakovati.
Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan je povedala, da prvi september v ZD Ptuj ne bo prinesel nič posebnega. Dežurnih mest niso zmanjševali, delalo se bo po razporedu, če ne bo nekih posebnih izpadov, bodo redne ambulante normalno delale. V nasprotnem bodo morali ljudje poiskati pomoč v dežurnih ambulantah.
MG
Markovci • Predstavili županskega kandidata
N.Si predlaga Franca Rožanca
V sejni sobi občine Markovci je bila v četrtek, 26. avgusta, tiskovna konferenca občinskega odbora stranke N.Si Markovci, na kateri so predstavili svojega kandidata za župana občine Markovci Franca Rožanca ter kandidate za občinski svet.
Kot je dejal dr. Simon Kolmanič, predsednik občinskega odbora stranke N.Si Ptuj-Ormož, so trdno prepričani, da bodo na jesenskih lokalnih volitvah volivci bistveno bolj gledali na to, kaj kdo dela, ne pa kaj kdo govori. V občini Markovci bodo imeli posebej težko delo, saj se bodo odločali med dobrimi kandidati. Ker je njihov kandidat za župana Franc Rožanc na volitvah pred 4 leti prejel podporo kar 48,21 % volivcev, so ponovno vložili kandidaturo zanj, s tem pa ponudili smer in spremembe, ki jih po mnenju tajnika občinskega odbora N.Si Darka Meznariča v občini pričakujejo. Sicer z veliko spoštljivostjo gledajo na pretekli razvoj občine, na prizadevanja vseh odgovornih ter na vse pridobitve, ki dvigujejo kakovost bivanja, a
so prepričani, da čas kliče po spremembah, saj vsaka sprememba prinese nov zagon.
V stranki so zadovoljni z delom svetniške skupine N.Si v minulem obdobju, sedem svetniških mest, ki so jim jih občani zaupali na volitvah
leta 2006, jim je namreč naložilo precejšnjo odgovornost za vse odločitve občinskega sveta. Po volilnih enotah so kandidati za svetnike Valerija Fišinger in Metka Majar - Bukovci, Vlado Kelenc v skupni volilni enoti Bukovci-Stojnci,
Foto. M. Ozmec
Med predstavitvijo v sejni sobi občine Markovci: (z leve) tajnik stranke Darko Meznarič, kandidat za župana Franc Rožanc in predsednik regijskega odbora stranke dr. Simon Kolmanič
Slavko Rožmarin in Franc Rožanc - Stojnci, Marjana Mar - Borovci in Strelci, Stanislav Toplak - Prvenci in Sobetinci, Marko Lepoša - Markovci, Bojan Rizman - Nova vas, Darko Meznarič - Zabovci in Dragica Meznarič - Markovci, Nova vas in Zabovci.
Kandidat za župana Franc Rožanc je kot svoje glavne usmeritve izpostavil tesnejše sodelovanje z vaškimi odbori in skupaj z njimi načrtovati razvoj vasi, aktivneje pristopiti k urejanju vaških jeder, dokončati začete in planirane investicije - kanalizacijo in cestno infrastrukturo, vključno z ureditvijo in sanacijo vse ostale infrastrukture, kot so pločniki, vodovodno omrežje in javna razsvetljava. Pričeti namerava aktivnosti za gradnjo novega osnovnošolskega kompleksa z vrtcem, izvesti komasacijo
Pa brez zamere
Tam preko
Odprte oči za nove stvari
V sredini tega tedna se odpravljam na "dopust" - navednice uporabljam zato, ker bo ta projekt dolg le štiri dni, hkrati pa niti ne bo čisto pravi dopust, saj bo nekakšna zmes dopu-stovanja in dela. A ker letos iz tega in onega razloga pravzaprav nisem uspel sestaviti nobene kombinacije prostih dni, ki bi po številu presegala te štiri, predlagam, da se ne spuščamo preveč v semantične plati definicij, ampak se zadovoljimo z uporabo besede "dopust"; še posebej zaradi dejstva, daje podatek glede mojega dopusta za naše tokratno druženje pomemben iz nekih popolnoma drugih razlogov.
Vzrok za to, da vam sploh govorim o dopustu, je namreč ta, da bo ta dopust potekal v tujini. Pa ne kje na obalah naših južnih bratov in nebratov; tudi ne na katerih koli drugih obalah. Pravzaprav sploh ne bo povezan z morjem. Tudi z gorami ne- tam, kamor se odpravljam, teh pravzaprav sploh nimajo in se na vprašanje, koliko metrov ima njihova najvišja gora, od srca nasmejijo in ti pojasnijo, daje najvišja točka njihove domovine hrib, ki meri okoli šeststo metrov. A tudi to za potrebe današnje seje ni bistvenega pomena, zatorej ne besedičimo preveč in pojdimo naprej. Odpravljam se na štiridnevni dopust v Belgijo, natančneje v Bruselj in Brugge (Bruges). A veste kaj? Tudi to je bolj ali manj irelevanten podatek, ki pravzaprav služi zgolj temu, da pri tistih izmed vas, ki jim podatki, kaj njihovi soljudje počnejo v življenju, predstavljajo smisel življenja, pač zadovolji to potrebo.
Na kar sem danes hotel opozoriti, je pomembnost tega, da se v svojem življenju čim večkrat (pač kolikokrat si to iz tega ali onega razloga lahko privoščite) podate preko meja naše državice; s tem ne mislim na dopustovanje kot tako, pri katerem pustite možgane na paši in/ali na plaži, ampak na rajžanje po tujih krajih, pri katerem spoznavate druge ljudi, navade, običaje, kulturo in tako dalje - skratka, celo(s)tno ozračje, ki vlada v neki družbi, državi. Ko boste tako aktivno doživljali "nedomače" kraje, boste slej ko prej začeli primerjati stanje pri nas doma s tistim, ki ga boste doživljali "zunaj". Vsaj nekatere "domače" stvari se vam bodo zagotovo prikazale v drugi in drugačni luči, kot pa ste jih videli takrat, ko ste zgolj čepeli za domačim ognjiščem in iz naslanjača spremljali podajanje informacij, ki nam jih o sami sebi preko medijev sporoča naša država. Ne trdim, da se vam bodo zaradi izkušenj iz tujine stvari pri nas kazale v slabši luči, a gotovo je, da jih boste ocenjevali malce drugače, skozi drugačno prizmo in optiko. Širili si boste svoje obzorje, izkušnje in skoraj zagotovo s tem tudi izboljšali poznavanje lastne pozicije znotraj tega, čemur pravimo slovenska družba.
Seveda, vse to je ob moderni tehnologiji mogoče tudi iz lastnega naslonjača, a zagotavljam vam, da nobena, še tako dobra tehnologija ne nadomesti izkušnje v živo in z živimi ljudmi. Biti v sredi dogajanja je na tem področju še zmeraj eden pomembnih delov popolne izkušnje. In ko/če se podate v tujino, imejte odprte oči - in pokazale se vam bodo presenetljive stvari.
Gregor Alič
kmetijskih zemljišč, pričeti urejanje kolesarskih poti. V okviru predpisov namerava pripraviti spremembe prostorskega plana občine tako, da se bodo čim manj soočali s konflikti interesov različnih uporabnikov prostora, zagotoviti večjo podporo gospodarstvu in ustvariti ugodno okolje za nove investicije, zapolniti obrtno-industrij-sko cono z okolju prijaznimi tehnologijami ter storitvami s čim višjo dodatno vrednostjo. Urediti namerava lastniška razmerja za vsa zemljišča, po katerih potekajo
infrastrukturni objekti, ki so v lasti ali upravljanju občine, ter poskrbeti, da organizirajo svoje gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo, kanalizacijo in odvoz odpadkov, daljinsko ogrevanje ter vzdrževanje javnih cest in poti. Posebej se bo zavzemal, da bo davek na nepremičnine čim nižji in pošten do občanov, za čim večjo porabo sredstev iz Evropske unije, urediti namerava tudi center za mlade, takoj pa naj bi se lotil sanacije Lagune na račun znanih onesnaževalcev.
-OM
Rezervirajte si srede za pametne nakupe!
e.
QLANDIA
Dežela nakupov www.qlandia.si
i
Qtandfa + sreda = XX
V*
Poiščite ugodne izdelke z oznako ¡Q cena.
Ptuj • Mesto brez foto kluba
Škarij in platna v roke ne vzame nihče
V okolici Ptuja deluje veliko mladih nadobudnih fotografov kot tudi starejših in še aktivnih, ki pa zaradi nepovezanosti svojega znanja ne delijo naprej v takšni meri, kot bi ga lahko.
V osemdesetih letih je na Ptuju deloval eden najmočnejših foto klubov v bivši Jugoslaviji. Pod imenom Foto-kino klub Ptuj so se združevali danes uveljavljeni fotografi, kot so Stojan Kerbler, Srdan Mohorič, Boris Farič in drugi. Ko je klub nehal delovati, Ptuj ni več doživel večjega uspeha na področju tovrstnega združevanja fotografov. Po svoje žalostno usodo fotografske stroke je moč pojasniti na več načinov. Razvoj fotografije je namreč prišel do točke vsesplošne dostopnosti. Ko je fotograf za lastne potrebe že vsak sam in ko se fotografski poklic že dolgo več ne obravnava za obrtniškega. Fotografija je postala na eni strani sodoben medij, na drugi strani pa ostaja umetnost. V prvi vrsti gre pa na žalost za dobičkonosno tržno nišo, kar fotografe kot umetnike razvrednoti. Različni interesi fotografov in sodobni način življenja, ki že dolgo več ne sloni na kolegialnositi, sta najverjetneje ena glavnih vzrokov zatona klubskega delovanja. Razmah te dejavnosti je prinesel številne možnosti tudi v poklicnem smislu in s tem nove šolske programe
Foto: VB
Primož Fideršek
na področju fotografije. Nekaj samoukov v fotografskem smislu še ostaja, vendar pa je vse več tistih, ki se izobražujejo v tej smeri. Za slednje takšni klubi sicer niso tako pomembni kot za ljubiteljske fotografe. Le z organiziranim sodelovanjem lahko namreč amaterska fotografija raste, se razvija in predvsem ohranja.
In kaj menijo nekateri ptujski fotografi?
Primož Fideršek meni, da bi bilo klubsko sodelovanje fotografov na Ptuju dobrodošlo, a se zaveda pasti, ki
Foto: VB
Srdan Mohorič
jih društvo prinaša. Meni, da kluba na Ptuju ni, ker je to velika obveza in odgovornost. Da stvar zaživi, je potrebno veliko energije, sodelovanja željnih ljudi in predvsem veliko dela. Pravi, da se mora nenehno kaj dogajati, da društvo preživi. Potekati morajo redna srečanja, delavnice, izleti in podobno. Še vedno pa se v večini društev najdejo ljudje, ki iščejo dlako v jajcu in na ta način počasi krhajo vezi znotraj organizacije.
Srdan Mohorič kot član in dolgoletni predsednik nekdanjega Foto-kino kluba na Ptuju, meni, da je tovrstno združevanje fotografov zelo zaželeno. Razna predavanja,
srečanja in deljenja mnenj med fotografi namreč ponujajo najboljši možen napredek vsakemu posebej. Sam meni, da Ptuj ima potreben potencial v sodobni fotografiji. Prav tako trdi, da bi društvo z dobrim programom lahko ponovno zaživelo. Dejstvo, da Ptuj tovrstnega društva kljub vsemu nima, pa pojasnjuje z dobo interneta. Različni forumi in spletne strani so namreč nadomestek za klub. V multimedij-skem svetu ni časa, ko ne bi mogel komentirati fotografij, zato posamezniki ne rabijo prilagajati svojih urnikov dejavnosti, kot bi jih, če bi se dobivali na rednih srečanjih znotraj društva. Na prvi pogled predstavlja virtualno komuniciranje neko prednost, a hkrati skriva pasti. Posamezniki se namreč lahko pod skrito identiteto izražajo z neprimernimi komentarji, ki jih v realnem svetu, na štiri oči ne bi izrekli.
Ni malo fotografov, ki menijo, da Ptuj foto klub potrebuje, a nihče ne prevzame pobude. Morda je ravno zdaj pravi čas, da kdo vzame v roke škarje in platno ter začne novo poglavje ptujske fotografije.
V.B.
Ptuj • Arsana v novo sezono z glasbenim izobraževanjem
Glasbene urice za vsakogar
V Arsani, društvu za glasbeno umetnost, so tudi za letošnjo jesen pripravili neformalno glasbeno izobraževanje, ki je namenjeno tako začetnikom kot bolj izkušenim učencem vseh generacij.
V septembru bodo Ptujča-nom ponudili izobraževalne glasbene urice klavirja, električne in akustične kitare, bas kitare, solo petja, tolkal in skupinske igre (bendov) ... Zraven klasike bodo poučevali še muzikal, pop, rock, jazz in etno.
V Arsani
»Kar se tiče glasbenih zvrsti, smo malo bolj odprti, saj ne gre za tipično klasično glasbeno izobraževanje. Poučujemo namreč tisto, kar si učenec želi. Sam si izbere, kakšen stil bo delal s strokovnjakom in ga nato dela kvalitetno. Predvsem nam je
pomembno tudi, da so pridobljena znanja potem uporabna,« je pojasnil Mladen Delin iz Arsane.
Poudarek dajejo prav tako skupinski oziroma ansam-belski igri, ki jo po njegovih besedah v pomoč tudi pri premagovanju treme. »S slednjo imajo določeni učenci težave in neradi nastopajo. Če so zraven še trije ali štirje vrstniki, pa več ni problemov. Na splošno je vedno bolj privlačno delo v bendih, ki potem pojejo znane uspešnice,« je nadaljeval.
V Arsani poučujejo umetniki iz različnih koncev Slovenije, vsi profesorji so večinoma koncertni glasbeniki. »To pomeni, da so visoko izobraženi in da so sami aktivni. Gre torej za sveža znanja, ki se prenašajo dalje,« je dejal Delin.
Tako kot lani bo tudi letos
tolkala poučeval Nino Mure-škič, znani slovenski tolka-list, v načrtu imajo prav tako vokalne skupine z Zvezdano Novakovič, Ptujčanko, ki končuje jazz akademijo v Gradcu. Med pestro ponudbo bodo tudi izobraževalne ure kitare pod mentorstvom Marka Korošca in Nejca Cvirna, vokal bo poučevala Karin Zemljič, klavir Kristijan Korat ....
Glasbeno predznanje za Arsanine učence ni potrebno, vpišejo pa se lahko prvega septembra ob 18. uri, ko se tudi začnejo izobraževanja, ki se jim je sicer mogoče pridružiti skozi vse leto. Kot je še poudaril sogovornik, se lahko vpišejo tudi odrasli.
Glasbene ure bodo nato potekale na sedežu društva v Jadranski ulici, več informacij pa bodoči učenci najdejo na spletni strani www. arsana.si.
Polona Ambrožič
Foto: Črtomir Goznik
Na knjižni polici
Nicholas Sparks Izbira
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2010 (Zbirka Oddih)
Nicholas Sparks je rojen zadnjega decembra 1965 in je eden najbolje prodajanih ameriških pisateljev in scenaristov. Izdal je petnajst romanov, šestnajsti naj bi izšel letos, po šestih so posneli filme. Nekateri pa so še v pripravi. Družina se je zaradi očetovega podiplomskega študija veliko selila. Na University of Notre Dame je prejel štipendijo za atlete in z odliko diplomiral 1988 iz financiranja gospodarstva. Ko je spoznal svojo bodočo ženo, sta se leto zatem preselila v Kalifornijo. Preden je uspel s prvim romanom, se je preizkusil v mnogih poklicih, pri prodaji nepremičnin, farmacevtskih izdelkov, pohištva. Sedaj živi z ženo Caty, tremi sinovi in dvojčicama v New Bernu v Severni Karolini in se ukvarja s kreativnim pisanjem in dobrodelnostjo. Za zasebno šolo vseživljenjskega učenja sta z ženo podarila 10 milijonov dolarjev. Njegovi romani so prevedeni v več kot 30 jezikov, v slovenščino imamo prevedene: Ljubezen v steklenici (1999, 2005), Beležnica (2002), Trije tedni z mojim bratom (2005), Viharna noč (2006, 2007), Usodni ovinek (2006), Dragi John (2009), Pravi čudež (2009), Poroka (Izbrani romani, 2009), Izbira (2010).
Roman Izbira je povsem upravičeno uvrščen v Zbirko Oddih, saj se pred nami pripovedno tekoče in vidno predvidljivo odvrti ljubezenska zgodba v vsakdanjosti ameriškega malomeščanskega mesteca. On je čeden, duhovit, svoboden raziskovalec planeta, z lepo službo in s plemenitim poslanstvom pomagati živalim. Pri tem pa zna ustvariti tudi pristen odnos z otroki prijateljev. Ona lepa rdečelaska, nadarjena zdravnica, ki se namesto za kardiologijo odloči za otroško medicino, potrebuje samopotrditev, želi dokazati samostojnost in nevede čaka na prav takega moškega ameriških sanj. Izbir je pravzaprav več, prva je že izbira med zahtevnim poklicem in družino. Travisu Parkerju se je zdelo, da je pogorel na vseh življenjskih področjih. Prijatelji iz mladosti so postali dobri možje in očetje. Bili so bolj družina kot prijatelji in Travis usmerjevalec njihovega skupnega preživljanja prostega časa. Ni bilo težav s Tra-visom, pač pa z njegovim psom, bokserjem Mobyjem. Molly, čistokrvna ovčarka z imenitnim rodovnikom, se je nenadoma odebelila. Ob misli, kakšni bodo mladički, se je Gabby, zdravnica asistentka za otroke na medicinski šoli, zdrznila. Zagotovo je kriv sosedov pes. Njen fant Kevin, ljubitelj golfa in zavarovalniški posrednik, je stanoval v sosednjem mestu in ni pričakovala, da bo tukaj naletela na neodgovornega soseda v kavbojkah in majici. Njuno prvo srečanje je bilo precej burno, vendar tudi obojestransko naklonjeno, pa če sta si to želela priznati ali ne. Travis ji je predlagal, kolikor je sploh prišel do besede, naj psičko raje pelje k veterinarju. Ob obisku se izkaže, da je Travis veterinar in od vseh ljudi je morala naleteti prav nanj. In Moby z razlogom ni kriv. Travisu so se zdele ženske privlačne, z Olivijo sta bila v gimnaziji sanjski par. Vse nekdanje so ga povabile na poroko. Bil je ljubitelj adrenalinskih športov. Gabby se je osmešila, vendar se ni želela zapletati, njeni zadnji izpiti so bili vse bližje. S Kevinom sta se večkrat razšla in pobotala. Stara je bila šestindvajset let in samska, njen obraz je bil kot odprta knjiga. Strah jo je, da družina ne bo navdušena nad njeno poklicno izbiro. Rada bi sama odločala o svoji prihodnosti, vendar je navezana na družino. Gabby je bila veliko razočaranje mame, bolj je bila pod okriljem očeta. Misli, da se bo poročila, hkrati pa se čudi, da se že ni. Druženje s Travisom je bilo drugačno, kot je pričakovala. Travis jo je privlačil. Lepih žensk je povsod dovolj, toda razum in neprisiljen humor sta redka kombinacija. Človek mora izkoristiti trenutek, je Travisovo geslo.
Čez nekaj let poseže v romantično in popolno idilo usoda. Dež, mokra cesta in srebrni tovornjak. Gabby ni imela časa, da bi zakričala. Bo mamica prišla še kdaj domov, se sprašujeta hčerki. Včasih je sreča le slepilo in upanje na obzorju. Ni še vsega konec.
Vladimir Kajzovar
Nogomet
Odlično za Aluminij in Labod Dravo
Strani 12
Nogomet
Kvalifikacijski cikel za uvrstitev na EP
Strani 12
Tenis
Organizacijski in tekmovalni presežek
Stran 13
Kolesarstvo
Mugerliju dirka Zagreb-Ljubljana
Strani 13
Nogomet
Stojnci z novo ničlo, Za-vrč 100-odstotno
Stran 14
Košarka
Prijaznost vseh, le varnostnikov in policistov ne Stran 15
Urednk športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
7 ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dvorana Stožice, sobota, 4. septembra: Zavec - Jackiewicz
Zagotovo pred največ navijači doslej!
Odštevanje dni se počasi obrača v odštevanje ur do sobotnega boksarskega spektakla, ko bo naš superšamipon Dejan Zavec v dvorani Stožice v Ljubljani branil naslov svetovnega prvaka velterske kategorije po verziji IBF. Njegov tekmec bo stari znanec in veliki dolžnik, Poljak Rafal Jackiewicz.
Da gre za res velik in pomemben dvoboj, smo se lahko zadnje dni prepričali celo na kulturnih dogodkih v najstarejšem slovenskem mestu: v odmorih med prebiranjem poezije in srkanjem vina na festivalu Poezija in vino je beseda med številnim občinstvom v več primerih nanesla na - boks!
»Dejan Zavec je doma tukaj, iz okolice Ptuja, in v soboto bo boksal v glavnem slovenskem mestu, Ljubljani,« je mlado dekle v angleščini razlagalo svojemu umetniškemu gostu iz tujine. »To si morava ogledati v živo, nepozabno bo. Dejan ima fantastične navijače!«
Nekoliko presenečen tujec je na široko odprl oči in nekoliko nejeverno vprašal: »Boks?«
»Ja, boks. Boš videl, ne bo ti žal. Vstopnice že imam ...«
Fenomen popularnosti Dejana Zavca med najširšo in najbolj raznovrstno populacijo ljudi v Sloveniji seveda ni iz trte izvit. Njegova prehoje-
na pot iz revnih Haloz na vrh sveta je epska, obenem pa ji je Dejan s svojo skromnostjo dal dodatno dimenzijo, ki najširše ljudske množice preprosto potegne k sebi kot magnet.
Doslej prodanih že več kot 8000 vstopnic
In ta magnet bo v soboto izžareval doslej največjo moč, saj bo pesti za Dejana v novi dvorani Stožice stiskalo toliko ljudi, kot jih doslej ni še nikoli: do konca prejšnjega tedna je bilo namreč prodanih že skoraj 8 tisoč vstopnic! Tako obstaja velika verjetnost, da bo dvorana napolnjena do zadnjega kotička, čeprav sprejme veličastnih 12 tisoč gledalcev. Največ navijačev se je doslej odločilo za vstopnice po ceni 25 in 40 evrov (druga in tretja cona), na voljo pa so še vstopnice tudi po ceni 10, 15 in 60 evrov (najvišja cena je za prvo cono, najbližje ringu).
Znova bo najmočneje zastopano štajersko občinstvo, ki je z Dejanom tudi najbolj pristno povezano. Samo iz Leskovca bodo na pot v Ljubljano krenili štirje avtobusi, seznam pa še ni zaključen ... Med tistimi, ki so najbolj vneti Dejanovi navijači,
Foto: Črtomir Goznik
Po dveh letih spet iz oči v oči
Mr. Sympatikus in Braveheart sta se v ponedeljek po skoraj dveh letih (njun prvi dvoboj je bil v Katovicah na sporedu 29. 11. 2008) srečala v igralnici Kongo v Grosupljem, kjer so se z novinarsko konferenco začele aktivnosti pred sobotnim boksarskim večerom. Soočenje v igralnici Kongo v Grosupljem je znova potrdilo napovedi, da bo šlo za dvoboj najvišje vrednosti. Dejan Zavec in Rafal Jackiewicz sta v en glas zatrdila: »Pripravljena sva na obračun in komaj čakava, da se začne zares!« Seveda oba napovedujeta zmago ...
je tudi Tadej Toš, ki bo tokrat prvič nastopal v vlogi uradnega napovedovalca na boksarskem spektaklu. »12 tisoč navijačev, dva boksarja, na vrhu
pa prostor samo za enega. Ne zamudite boksarskega spekta-kla desetletja, ko bo Dejan Za-vec pisal zgodovino .« se glasi del njegove najave. Slovensko
himno pred začetkom dvoboja bo zapel Omar Naber, poljsko pa Alenka Gotar.
Na pomembnost dvoboja kaže tudi zanimanje medijev:
akreditiranih je skoraj 150 novinarjev iz Slovenije, Poljske in Nemčije. Če k temu prištejemo še prenose na treh TV kanalih: TV SLO 2, na nemškem Sport1 (nekdanji DSF) in na največji poljski komercialni televiziji Pol Sat, potem je slika popolna.
Šest predbojev
Sobotni boksarski večer v Stožicah se bo začel ob 19. uri, ko se bodo pričeli predboji. Skupno jih bo na programu kar sedem, v dveh pa bodo rokavice prekrižala dekleta. Med nastopajočimi bosta tudi dva Slovenca: za uvod bo v ring stopila Tjaša Kolar (1 zmaga), tik pred Dejanovo borbo pa bomo lahko držali pesti za Denisa Simčiča (23 zmag, 13 s KO, 1 poraz), ki se bo v poltežki kategoriji pomeril z Madžarom Istvanom Vargo (17 zmag, 5 s KO, 11 porazov).
Sodnik glavnega dvoboja večera med Zavcem in Jackiewi-czem bo Belgijec Jean-Pierre van Imschoot, točkovni sodniki pa bodo Anglež Horward Foster, Poljak Leszek Jankowiak in Bosanec Zdravko Milojevic. V imenu IBF bo dvoboj nadzoroval Italijan Roberto Rea.
Prav neverjetno se zdi, da bo dvoboj Poljaka in Slovenca v Sloveniji sodil - Poljak! Dejanu očitno tudi tokrat (tako kot v Johannesburgu proti Hlatsh-wayju) ne bo preostalo drugega, kot da borbo odloči sebi v prid že pred zadnjim gongom 12 runde ... Z glasnimi navijači ob strani, seveda!
Jože Mohorič

mnmvi nas!» , Q -
____________ _i-rva i np nnifAm i\ K
tgr
A
L.SVETOVNEGA IBF WS
>
i DEJAN. W RAFAL*£>.... H
ZAVE CJACKIEWI CZ
ÍSOBQTÁ!E!ISERTEMBERI20;10]
LJUBLJANA, ŠPORTNA DVORANA STOŽICE
Luuuw.bok5spektakel.com
vstopnice v prodaji že za ^(OJ IdlTQ na: CVClUiin.Si
I-JV------------PRODAJA VSTOPWC
Nogomet • 2. slovenska liga
Odlično za Aluminij in Labod Dravo
Aluminij - Mura 05 3:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Kmetec (48), 2:0 Kmetec (64), 3:0 Vračko (69).
ALUMINIJ: Bratušek, Topolovec, Bingo, Krajcer, Bajlec, Rotman, Kmetec (od 65. Vračko), Režonja, Djokič, Rešek (od 59. Pranjič), Medved (od 50. Breg). Trener: Bojan Flis.
MURA 05: Radan, Kous, Slavič, Ramšak, Kek, Bolhar (od 67. Gru-škovnjak), Kouter, Kovač (od 59. Bencak), Smodiš, Janža, Sprečo. Trener: Stanko Maučec.
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega nadaljujejo serijo zmag: skupaj s pokalnim tekmovanjem so dosegli tretjo zaporedno. Slednja je bila pričakovana, saj ekipa iz Murske Sobote v tem trenutku ni sposobna resneje konkurirati Kidričanom. Trener Aluminija Bojan Flis ima na razpolago precej kvalitetnih nogometašev, izmed katerih lahko skorajda vsakdo zadene gol.
Domači nogometaši so se zavedali pomembnosti zmage, saj jih le tri točke ohranjajo na vodeči poziciji 2. lige. Z napadalno igro so potisnili goste na njihovo polovico, kjer so ti z zgoščeno obrambo vzdržali ves prvi polčas brez dobljenega zadetka. Igra domačih je bila všečna, s kar precej priložnostmi, a so ostale neizkoriščene. V 8. minuti je po podaji Reška z leve strani zgrešil Kmetec; isti igralec je bil v dobri poziciji za dosego zadetka tudi osem minut kasneje po podaji Režonja. V 20. minuti so poizkušali tudi gostje iz Murske Sobote, vendar je strel kapetana Kovača zletel visoko preko gola. Mura nikakor ni mogla razviti svoje igre, nogometaši Aluminija pa so si do odhoda na odmor priigrali še tri priložnosti (Bingo, Kmetec, Djokič).
V začetku drugega polčasa pa se je mreža gostov zatresla že po nekaj minutah igre. Akcijo je pričel na levi strani Rešek, nato pa je lepo podal do Topo-lovca, ta je z lepim predložkom našel Kmetca in ta je z glavo zatresel mrežo Murinega vratarja - 1:0. Led je bil torej prebit in gostje so se morali vsaj malce odpreti, s tem pa so naredili več prostora za napadalne akcije Aluminija. Domačini so to znali izkoristiti in so med 60. in 70. minuto še dvakrat zadeli v polno. Najprej je s strelom po tleh to storil Kmetec v 64. minuti, v 70. minuti pa še Vrač-ko, ki je nekaj minut pred tem zamenjal strelca prvih dveh zadetkov. Med drugimi dogodki velja omeniti še strel Režonja, ki je »stresel« prečnik. Po visokem vodstvu se je igra malce umirila; gostje so sicer poizkušali z nekaj streli doseči vsaj
2. SNL
REZULTATI 4. KROGA: Aluminij . Mura 05 3:0 (0:0), Krško - Labod Drava 0:4 (0:1), Bela krajina - Dravi-nja 2:2 (1:0), Roltek Dob - Interblock 2:3 (0:2), Garmin Šenčur - Šmartno 1928 7:3 (3:1).
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
1.
2.	GAR. ŠENČUR
3.	DRAVINJA K.
4.	LABOD DRAVA
5.	KRŠKO
6.	INTERBLOCK
7.	BELA KRAJINA
8.	ROLTEK DOB
9.	MURA 05
10.	MU ŠENTJUR
3	1	0	13:4	10
3	0	1	16:9	9
2	2	0	5:3	8
2	1	1	7:3	7
2	0	2	3:5	6
1	2	1	6:6	5
1	2	1	3:5	5
0	2	2	5:8	2
0	2	2	1:5	2
0	0	4	3:14	0
Foto: Črtomir Goznik
Marko Kmetec (Aluminij, rdeči dres) je z dvema zadetkoma v drugem polčasu razblinil vse dvome o zmagovalcu tekme z Muro 05.
častni zadetek, vendar jim to ni uspelo. Nove tri točke in prvo mesto na prvenstveni razpredelnici pa bosta vsekakor veliko pripomogla k še večji motivaciji nogometašev Aluminija.
Danilo Klajnšek
Krško - Labod Drava 0:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Bakovic 36., 0:2 Emeršič 47., 0:3 Firer 66., 0:4 Ma-tjašič 90.
KRŠKO: Ljubojevic, Petric, La-zanski (od 51. Jakolic), Pilipovič (od 46. Smukavič), Salkic, Mitič, Lulic, Urbanč, Trgo, Drnovšek (od 46. Br-dik), Gazibegovic. Trener: Adnan Zil-džovic.
LABOD DRAVA: Vrečko, Emeršič (od 88. Gril), Kurež (od 64. Matjašič), Marlon, Toplak, Dugolin, Firer, Gorin-šek, Perger, Krajnc, Bakovic. Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši Laboda Drave so po izpadu iz pokalnega tekmovanja strnili svoje vrste in nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo visoko premagali favorizirano ekipo Krškega. Domačini, ki jih vodi nekdanji ptujski strateg Adnan Zildžovic, veljajo namreč za enega izmed favoritov tega prvenstva, medtem ko Ptujča-ni do sedaj, kljub temu da so do tekme v Krškem zbrali štiri
točke, še niso navdušili. Tokrat je bilo vse drugače, kajti mladi ptujski nogometaši so pokazali daleč najboljšo igro letos in se že drugič zapored veselili popolnega izkupička.
Krčani so srečanje sicer pričeli bolje in preko Lazanskega zapretili že v 2. minuti; Ptujča-ni so vrnili preko Firerja v 14. minuti. Sredi prvega dela igre je dlani mladega vratarja Laboda Drave Dejana Vrečka ogrel še Dernovšek, to pa je bilo tudi vse, kar so domačini prikazali v prvem delu igre. Modri so postajali iz minute v minuto nevarnejši in v 36. minuti to premoč kronali z zadetkom. Ian Emeršič je lepo zaposlil Nena-da Bakovica, ki je s kakšnih 20 metrov zadel za vodstvo gostov in odlično popotnico pred nadaljevanjem.
Drugi polčas se za ekipo iz Ptuja ne bi mogel začeti lepše: Kurež je podal Firerju, ta je s
Bojan Špehonja, trener Laboda Drave: »Svojim mladim fantom lahko le čestitam za pristop in prikazano na igrišču. Že v prvem polčasu smo igrali dobro, v drugem pa smo bili še boljši in povsem nadzirali situacijo na igrišču. To je bila prav gotovo naša najboljša tekma letos.«
Foto: Črtomir Goznik
Nenad Dakovič (Labod Drava) je dosegel prvi zadatek za svojo ekipo v Krškem.
strelom z glavo zadel prečnik, odbito žogo pa je v mrežo pospravil Ian Emeršič. Ian je tako na najlepši možni način zaokrožil svoj čudoviti teden, v katerem je njegova izbranka Nika povila prvorojenko Zojo. Čestitamo! Toda navidez varno vodstvo gostov nikakor ni uspavalo. Na igrišču so popolnoma prevladovali, domačinom niso dopustili niti trohice možnosti za spreobrnitev rezultata. V 56. minuti je nevarno poskusil novinec v Dravinem dresu Marlon, vendar se je izkazal vratar Ljubojevic. Ta pa ni mogel preprečiti zadetka gostujoče vrste v 66. minuti: Bakovic je sijajno zaposlil najboljšega ptujskega strelca Firerja, ki je povišal na 0:3. Domačini so si najlepšo priložnost na tekmi priigrali v 84. minuti, vendar je Urbanč iz bližine streljal malenkost preko gola. Veliko zmago za prenovljeno ekipo iz Ptuja je potrdil veliki up Jure Matjašič, ki je v sodnikovem podaljšku zadel po podaji najboljšega igralca tekme Nenada Bakovica.
Labod Drava je v Krškem dokazal, da lahko in zmore igrati dober nogomet, toda le, če je pristop vsakega posameznika stoodstoten. Priložnost za prvenstveni »hat trick« bodo mladi »dravaši« imeli naslednji vikend, ko bo na Ptuju gostovala Bela krajina.
Tadej Podvršek
1. SNL - 7. krog:
CM Celje - Nafta 2:4 (1:2); strelci:
Štraus 7., Bezjak 53.; Benko 32., Fili-povic 45., Vinko 80., Kokol 90. R. K.: Gobec 85./Celje.
Domžale - H iT Gorica 1:0 (1:0); strelec: Pekič 41.
Primorje - Olimpija 5:1 (1:0): strelci: Si. Živec 14., Čoralič 59., Kremenovič 70., Ihbeisheh 79., Sa. Živec 87.; Rujovič 72.; R. K.: Andjel-kovič 85./Olimpija.
Triglav Gorenjska - Rudar 1:0 (0:0); strelec: Jelar 70.
Luka Koper - Maribor 0:1 (0:0); strelec: Berič 68.
1.	MARIBOR 6 5 10 14:2 16
2.	DOMŽALE 7 5 11 10:3 16
3.	NAFTA 7 5 0 2 13:10 15
4.	LUKA KOPER 7 3 1 3 9:8 10
5.	HIT GORICA 7 2 2 3 10:12 8
6.	RUDAR (V) 7 2 2 3 7:10 8
7.	TRIGLAV GOR. 7 2 2 3 7:14 8
8.	CM CELJE 7 1 3 3 13:13 6
9.	PRIMORJE 7 1 2 4 12:14 5
10.	OLIMPIJA 6 0 2 4 6:14 2
Nogomet
Pričenja se kvalifikacijski cikel za uvrstitev na EP
Slovenska nogometna reprezentanca začenja nov kvalifikacijski cikel tekem za uvrstitev na evropsko prvenstvo leta 2012, ki ga bosta skupaj organizirali Poljska in Ukrajina. Tudi
tokrat so se naši igralci pod vodstvom selektorja Matjaža Keka zbrali na Ptuju in trenirali v Kidričevem (takšen spored bodo ohranili ob tekmah, ko bodo igrali v Mariboru). (JM)
Program treningov slovenske nogometne reprezentance na Kidričevem:
torek, 31. avgust, 11.00 in 18.00 sreda, 1. september, 18.00 četrtek, 2. september, 18.00
petek, 3. september, 20.45: Slovenija - Severna Irska (mariborski Ljudski vrt)
sobota, 4. september, 12.00 (regeneracijski trening) nedelja, 5. september: 18.00
torek, 7. september: 20.30: Srbija - Slovenija (beograjska Mara-kana)
Foto: Črtomir Goznik
Selektor Matjaž Kek in njegov pomočnik Milan Miklavič sta v nedeljo ob 19. uri na prvi trening popeljala 14 igralcev; ostali so se pripravam priključili v ponedeljek.
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Hud v Veszprem?
Prijateljski tekmi: Jeruzalem - Varteks 32:22 (17:8)
JERUZALEM ORMOŽ: G. Čudič,
5.	Žuran; Korpar 1, Krabonja 7, Mel-njak 4, Rajšp 1, Bogadi 1, B. Čudič, Ivanuša, Sok 6, Hebar, Kljaic 2, R. Žuran 3, Kukec 1, Jovanovič, Špegelj
6.	Trener: Saša Prapotnik.
Ormoža ni so brez večjih težav
ugnali sosede iz Varaždina, ki že dolgo niso imeli tako slabega igralskega kadra. Že v 23. minuti so si gostitelji priigrali prednost desetih zadetkov, 15:5. Odlično je igrala desna stran Jeruzalema (Krabonja, Sok, Špegelj), ki je dosegla kar 19 zadetkov. Tekmo je sodil sodniški par Štrigl - Ocvirk.
Jeruzalem - Medve-ščak 30:28 (13:14)
JERUZALEM ORMOŽ: G. Čudič, S. Žuran; Korpar 2, Krabonja 2, Melnjak 5, Rajšp 1, Bogadi 2, Raduj-kovic, B. Čudič 5 (3), Sok 2, Hebar, Kljaic, R. Žuran 5, Kukec 1, Špegelj 5. Trener: Saša Prapotnik.
V	čvrsti in zelo izenačeni tekmi (19 izenačenj) je slovenskemu prvo-ligašu v zadnji minuti uspelo ugnati mlado in precej visoko moštvo Medveščaka. V zadnjo minuto sta ekipi prispeli z neodločenim izidom 28:28, zmago pa sta Ormožanom zagotovila Bogadi in Korpar. Tekmo sta sodila Pajič in Sardinšek.
V	petek, 3. septembra, Ormožane čaka še zadnja pripravljalna tekma proti Gorišnici.
Poškodba Soka proti Medveščaku
Na tekmi proti Medveščaku zaradi poškodbe roke ni nastopil Darjan Ivanuša, a bo zagotovo nared do tekme 1. kroga, ki bo 11. septembra. Prav tako je trener Saša Prapotnik zaradi službenih obveznosti ostal brez vratarja Boštjana Belca. Na klopi proti hrvaškemu prvoligašu se je po poškodbi kolena prvič pojavil Siniša Radujkovic, vendar je njegova poškodba takšna, da še vsaj mesec dni ali več ne bo nared za prvenstvene tekme. Žal so igralci Jeruzalema zaradi zlomu nosu ostali brez Tadeja Soka, ki je skupaj s Primožem Kra-bonjo in Boštjanom Špegljem v pripravljalnem obdobju kazal solidne predstave. Soka lahko na parketu pričakujemo čez tri do štiri tedne.
Odhod Jovanovica in najbrž Huda
Rokometni klub Jeruzalem Ormož je zapustil Celjan Anej Jovanovič, ki je bil dolgo časa poškodovan. Po vrnitvi si enostavno ni uspel priboriti minutaže na kot levi zunanji igralec ob Roku Žuranu in Dejanu Kukcu. Vse bližje odhoda je tudi Vedran Hud, ki si ga v svojih vrstah želi madžarski prvak in udeleženec Lige prvakov Veszprem. Hud bo zagotovo še 6 mesecev zunaj rokometnih igrišč in odhod hrvaškega reprezentanta v Veszprem bi bil za ormoški klub pozitivna rešitev.
Uroš Krstič
Tenis • Po ITF turnirju na Ptuju
Organizacijski in tekmovalni presežek
V	nedeljo se je na Ptuju končal prvi ITF mladinski turnir 4. stopnje, katerega rezultati štejejo za svetovno mladinsko računalniško lestvico. Ker je šlo za prvi tovrstni turnir na Ptuju, so bili organizatorji postavljeni pred težko nalogo; še posebej zaradi dejstva, da so potrdilo o organizaciji prejeli tako rekoč pet pred dvanajsto. A številne pohvale s strani udeležencev, trenerjev in ostalih spremljevalcev potrjujejo, da so bili znova izjemno uspešni. Največkrat slišana pohvala je bila ta, da gre za sicer majhen turnir, a za njim stojijo ljudje, ki stvar delajo srčno in izjemno kvalitetno. »In povsem prostovoljno, volontersko,« je dodal predsednik TK Terme Ptuj Zoran Krajnc, ki je bil v teh dneh najbolj iskana oseba na Ptuju: »Mirno lahko rečem, da smo, glede na vse, izjemno zadovoljni s turnirjem. Vsi, ki so pomagali okrog organizacijskih zadev, prenočišč, priprave igrišč, hrane ..., so delo opravili na visokem nivoju, tako da smo udeležencem ponudili celo več, kot smo jim bili glede na rang turnirja dolžni. A to smo delali za prihodnost, saj smo z mislimi že v naslednjem letu, ko si želimo ponovno organizacijo turnirja takšnega ali celo višjega ranga. Pri tem pa računamo seveda na razumevanje Teniške zveze Slovenije, ki odloča o tem.«
V	petek je bil v spremljevalnem sporedu organiziran tudi VIP turnir povabljenih gostov, na katerem so organizatorji že navezovali stike z mogočimi pokrovitelji za turnir naslednje leto. »Če bi sklepali po neformalnih pogovorih, ki smo jih opravili med tem dogodkom, potem se nam naslednje leto obeta precej večja podpora gospodarstva. Letos smo delali zares z minimalnimi sredstvi, a to med turnirjem ni nihče opazil. Pazljivo obrnemo vsak evro in ga uporabimo čim bolj smotrno. Če bo po turnirju ostalo 300 evrov dobička, ga bomo
Foto: Črtomir Goznik
Slovakinja Petra Uberalova je pred dvema letoma zasedala 1. mesto na evropski lestvici igralk do 14. leta starosti, kmalu zatem pa jo je začasno ustavila poškodba. Z zmago na Ptuju je dokazala, da se ponovno vrača na vrhunsko raven igranja tenisa v svoji starostni kategoriji.
Foto: Črtomir Goznik
14-letna Pia Čuk in 13-letna Nina Potočnik sta presenetljivo, a povsem zasluženo, postali zmagovalki ITF turnirja U-18 med dvojicami.
zagotovo porabili za naše igralce in igralke. Le vlaganje v lasten kader je prava pot,« je poudaril Krajnc, ki ne priznava delitve na majhne in velike. »Imamo še veliko drznih idej; dokazali smo že tudi, da znamo delati, zato me ni strah za prihodnost tenisa na Ptujskem. Blaž Rola je v večini produkt naše šole, prihajajo Nina, Urh, Sven, med mlajšimi je še nekaj biserov, s katerimi se splača delati in o katerih bo še veliko govora.«
Nina in Pia presegli vsa pričakovanja
S turnirjem so lahko domačini, pa naj imamo v mislih Ptuj-čane ali vse Slovence, izjemno zadovoljni tudi v tekmovalnem smislu. »Pred turnirjem so naša pričakovanja segala do osvojitve kakšne peščice točk, po turnirju si lahko v tem oziru manemo roke, saj je samo Nina osvojila 40 točk za evropsko lestvico! Že samo s tem se je pokazalo, kako pomembni so za igralce »domači« turnirji.
Če vemo, da jih Španci ali Italijani v eni sezoni organizirajo 20 ali 30, potem si lahko izračunamo, v kakšni prednosti so pred nami,« je povedal Zoran Krajnc.
Prav najmlajši slovenski »orožji«, Nina Potočnik in Pia Čuk, sta pripravili največje pre-
senečenje turnirja, saj sta dobili vse štiri dvoboje v konkurenci parov! Finalnega jima sicer ni bilo potrebno odigrati zaradi poškodbe Hrvatice Berbarde Pera, a to prav v ničemer ne zmanjšuje njunega uspeha. Nina in Pia sta odigrali odlično in dokazali, da sta povsem
Foto: Črtomir Goznik
Med fanti je v konkurenci posameznikov zmagal Avstrijec Michael Eibl. »Na Ptuju sem se počutil odlično: od nastanitve, hrane, organizacije - vse je bilo na najvišjem nivoju. Če bo obstajala kakršnakoli možnost, se bom na ta turnir vrnil naslednje leto,« je povedal po turnirju.
ITF turnir, 4. ranga, rezultati:
fantje, posamezno:
polfinale: Dominic Weidinger (Avstrija, 10) - Marin Šuica (Hrvaška, 15) 7:5, 4:6, 6:4; Michael Eibl (Avstrija, 2) - Mateo Faber (Hrvaška, 6) 6:3, 6:2;
finale: Eibl - Weidinger 6:4, 6:2;
fantje, dvojice:
finale: Braciszewicz/Wisni-ewski (Poljska) - Albonetti/Faber (Italija/Hrvaška) 4:6, 6:3, 10:5;
dekleta: posamezno:
1.	krog: Nina Potočnik (Slovenija) - Carmen Smolka (Nemčija) 6:3, 6:3;
2.	krog: Potočnik - Stanislava Staschenko (Ukrajina, 6) 4:6, 3:6;
polfinale: Bernarda Pera (Hrvaška, 1) - Anna Maria Heil (Avstrija, 4) 1:4, predaja, Petra Uberalova (Slovaška, 2) - Stanislava Staschenko (Ukrajina, 6) 6:3, 6:3;
finale: Uberalova - Heil 6:1, 3:6, 7:5; dekleta, dvojice: 1. krog: Potočnik/Čuk (Slovenija) - Stefkova/Vojcinakova (Češka/Slovaška) 6:3, 6:0;
četrtfinale: Potočnik/Čuk - Lu-tzeuer/Teufel (Nemčija, 4) 6:3, 6:3;
polfinale: Potočnik/Čuk -Lackova/S ram kova (Slovaška) 6:2, 1:6, 10:8;
finale: Potočnik/Čuk - Pera/ Vajdič (Hrvaška, 1) predaja (poškodba Pera).
upravičeno prejeli posebno povabilo organizatorjev. Posebno dramatičen dvoboj sta odigrali v polfinalu, kjer je odločitev padla v skrajšanem tretjem setu: pri rezultatu 8:8 je stvar v svoje roke vzela Nina in z dvema udarcema odločila zmagovalki .
Po mnenju strokovnjakov je bil celoten turnir odigran na izjemno visokem nivoju, največjo poslastico pa so ljubitelji tenisa lahko spremljali v polfina-lu posameznikov, v katerem sta se merila Hrvat Marin Šuica in Avstrijec Dominic Weidinger. »Pravi ATP tenis, zagotovo vrhunec turnirja,« je bil pogosto slišan stavek po dvoboju, ki sta ga mladeniča zaradi dežja odigrala v dvorani Goja v Hajdo-šah. Po izjemnem boju je slavil Avstrijec, ki pozneje v nedelj-
skem finalu ni imel več moči za enakovreden boj z rojakom Eiblom. Dramatičen je bil tudi finale posameznic, saj je imela Avstrijka Heilova pri vodstvu 5:4 v tretjem setu že tri zaključne žoge (0:40), a jih ni uspela izkoristiti. Slovakinja Uberalo-va je nato dobila tri igre zapored, zmagovalni pokal in lepo nagrado ...
Izjemno prijeten dogodek je ob igrišča v Termah Ptuj vse dni turnirja privabil številne ljubitelje tenisa, ki so lahko uživali v igrah bodočih teniških zvezdnikov. Morda bomo čez nekaj let lahko katerega izmed njih spremljali na TV zaslonih, ko bodo svoje znanje kazali v Parizu, Londonu, Melbournu ali New Yorku ...
Jože Mohorič
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Mugerliju dirka Zagreb-Ljubljana
Kolesarji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj so nastopili na mednarodni kolesarski dirki med glavnima mestoma Hrvaške in Slovenije, Zagrebom in Ljubljano, ki je bila dolga 187 kilometrov. Po pričakovanjih je o zmagovalcu odločil vzpon na Ljubljanski grad, kjer je bil najhitrejši Matej Mugerli, član KK Perutnina Ptuj.
Na dirki je nastopilo kar 20 ekip, med njimi tudi vseh pet slovenskih. Dirka je bila zelo hitra, ves čas so se vrstili pobegi, v enem izmed njih je sodeloval tudi Robert Vrečer, član Perutnine Ptuj. Tudi to je bil del odlične taktike ptujskega kluba, ki je v vsakem primeru imela v ognju za najvišja mesta kar nekaj želez. O končnem zmagovalcu je pričakovano od-
ločal vzpon na grad v naši prestolnici. Na klancu, ki je dolg približno kilometer, je Muger-li silovito pospešil približno 500 metrov pred ciljem in na koncu zasluženo slavil. Po novem velikem uspehu ptujskih kolesarjev zmagovalec Matej Mugerli ni skrival zadovoljstva: »Naš direktor Rene Glavnik je praznoval rojstni dan in mislim, da smo mu poklonili lepo darilo. Želel pa bi poudariti, da gre veliko zaslug za mojo nedeljsko zmago mojim klubskim kolegom; ti so me namreč motivirali in nagovarjali, da zmorem, poleg tega pa tudi zelo pomagali na sami dirki. Ta je bila zahtevna, sem se pa počutil dobro, napadel sem kakšnih 500 metrov pred ciljem in na koncu slavil. Ta zmaga mi pomeni kar precej, saj je bila konkurenca na dirki močna,
dirko pa lahko umestim ob bok Veliki nagradi Kranja in državnemu prvenstvu. Sedaj gremo tekmovat na Slovaško. Dobro sem pripravljen in na Slovaškem bom skušal pomagati predvsem Robertu Vrečerju, da bi se skupno čim bolje uvrstil. To mu namreč dolgujem, saj je na dirki Zagreb-Ljubljana tudi on pomagal meni, da sem prišel do takšnega rezultata.«
Kolesarji Perutnine Ptuj počitka ne poznajo. Slavje po nedeljski dirki je bilo kratko, saj so včeraj že odpotovali na Slovaško, kjer se bo danes pričela osemdnevna dirka po tej državi. Ptujčani so dokazali, da so odlično pripravljeni, in lahko se že veselimo novih dobrih rezultatov in optimističnih novic iz dežele, s katero nas v tujini tako radi zamenjujejo.
tp
Foto: Marjan Kelner
Matej Mugerli (KK Perutnina Ptuj) je izkoristil trenutek neodločnosti tekmecev in z odličnim finišem zmagal na dirki Zagreb-Ljubljana.
Nogomet • 3. SNL vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj
Stojnci z novo ničlo, Zavrč 100-odstotno
3. SNL - vzhod
Nogometaši Stojncev so proti ekipi iz Dravograda doživeli drugi poraz na začetku prvenstva 3. SNL - vzhod, tokrat na domačem igrišču. Gostje, sicer varovanci znanega trenerja Tonija Tomažiča, so hitro po-vedli, že v 6. minuti, in to prednost zadržali do konca polčasa. Gostitelji so takoj na začetku drugega polčasa izenačili, kar je dalo slutiti zanimivo nadaljevanje. Vendar je bilo to na koncu premalo za vsaj točko, saj so Dravograjčani znova prešli v vodstvo in na koncu odnesli pomembne tri točke s seboj v Dravograd.
Nogometaši iz Slovenske Bistrice so gostovali v Štorah in tesno izgubili. Trikrat so uspešno ulovili vodstvo domačih nogometašev, četrtič pa jim to ni več uspelo ... Sedem zadetkov je bilo doseženih še v Odrancih, kjer so bili domačini zelo razpoloženi in so gostom iz Veržeja do vrha napolnili mrežo. Na vrhu prvenstvene razpredelnice so nogometaši Kovinarja iz Štor, ki so obe zmagi dosegli na domačem igrišču.
REZULTATI 2. KROGA: Kovinar Štore - AHA EMMI Bistrica 4:3 (1:1), Paloma - Simer šampion 0:0, Ma-lečnik - Grad 0:4 (0:2), Tromejnik G Kalamar - Zreče 0:0, Čarda - MU Šentjur 2:0 (1:0), Stojnci - Koroška Dravograd 1:2 (0:1), Odranci - Teh-nostroj Vežej 7:0 (2:0).
1.	KOVINAR ŠTORE 2 2 0 0 7:3 6
2.	GRAD 2 110 4:0 4
3.	SIMER ŠAMP. 2 110 4:0 4
4.	ČARDA 2 110 2:0 4
5.	PALOMA 2 110 2:0 4
6.	K. DRAVOGRAD 2 1 1 0 2:1 4
7.	A. E. BISTRICA 2 10 1 9:4 3
8.	ODRANCI 2 10 1 7:6 3
9.	MALEČNIK 2 10 1 2:4 3
10.	ZREČE	2	0	2 0	0:0	2
11.	TROMEJNIK	2	0	11	0:3	1
12.	STOJNCI	2	0	0 2	1:5	0
13.	MU ŠENTJUR	2	0	0 2	0:4	0
14.	T. VERŽEJ	2	0	0 2	0:9	0
STOJNCI - KOROŠKA DRAVOGRAD 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Kiselak (6.), 1:1 Mi-lošič (49.), 1:2 Korošak (73.).
STOJNCI: Zajc, Fridauer, Kokot, Milošič, S. Meznarič, Janžekovič, Topolovec (od 85. P. Meznarič), Mi-kulec, Golob, Krajnc, Gajšek (od 46. Turkuš). Trener: Robert Težački.
KOVINAR ŠTORE - AHA EMMI BISTRICA 4:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Drobne (18.), 1:1 Divjak (28.), 2:1 Pungaršek (44.), 2:2 Iršič (48.), 3:2 Pantovič (62.), 3:3 Divjak (44.), 4:3 Kraljič (66.).
AHA EMMI BISTRICA: Danilovič, Ramot (od 85. Bečaj), Modrič, Korošec, Beranič, Levart, Razboršek (od 69. Mlinar), Iršič, Divjak, Stegne. Le-mezovič. Trener: Mladen Dabanovič.
Štajerska liga:
po izključitvi Kolariča katastrofa Ormožanov
Nogometaši Carrere Optyla iz Ormoža so v prvem domačem nastopu doživeli pravo malo katastrofo. Začeli so sicer sanjsko, saj so povedli v 9. minuti, a v nadaljevanju, predvsem po izključitvi Tadeja Kolariča v 63. minuti, povsem popustili in marljivi gostje iz Šoštanja so do vrha napolnili mrežo vratarja Davorina Šnajderja.
Tudi nogometaši Zavrča so znova zaigrali izjemno učinkovito (nastopili so sicer brez poškodovanih Fridla in Murka) in po sredini pokalni zmagi proti Muri slavili še drugič v kratkem času. V drugem polčasu sta zadela dva igralca, ki jima je trener Emeršič priložnost ponudil v nadaljevanju. Do pomembne točke so na gostovanju v Poljčanah prišli oslabljeni nogometaši Podvincev (zaradi obveznosti je bilo odsotnih precej igralcev), ki so imeli po izključitvi dveh domačih no-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Stojncev tudi v drugi tekmi novega prvenstva 3. SNL niso uspeli vknjižiti točk; tokrat so jih na domačem igrišču ugnali Dravograjčani.
gometašev (Pinterja in Pepelnaka) v 63. minuti lepo priložnost za zmago. Medvedjo uslugo je svoji ekipi nekaj minut kasneje storil Matic Marinič, ki je prejel drugi rumeni karton na tekmi in posledično rdečega. Do konca tekme so se domačini uspešno branili in zadržali točko pod Bočem. Ekipa Podvincev je z osvojeno točko prišla šele na ničlo, saj jih je vodstvo tekmovanja zaradi neurejenih športnih izkaznic na prvi tekmi z Zavrčem kaznovalo z odvzemom točke.
V Gerečji vasi so precej pričakovali od gostovanja v Pesnici, vendar so srečanje gladko izgubili. Gledalci na tekmah Štajerske lige so lahko bili v tem krogu zadovoljni z napadalci, saj je bilo na sedmih tekmah doseženih kar 28 zadetkov (povprečno štirje na tekmo).
REZULTATI 2. KROGA: Tehnotim Pesnica - ZAVA Gerečja vas 3:0 (2:0), Zavrč - GIC Gradnje 5:1 (3:0), Boč Poljčane - Podvinci 1:1 (0:1), Šmarje pri Jelšah - Mons Claudius 3:1 (1:0), Peca - Pohorje 2:1 (0:0), Marles hiše - Koroške gradnje 2:0 (0:0), Carrera Optyl Ormož - Šoštanj 1:7 (1:1).
1. ŠOŠTANJ 2	2	0	0	12:1 6
2. ZAVRČ 2	2	0	0	8:1 6
3. PECA 2	2	0	0	4:1 6
4. BOČ POLJČANE 2	1	1	0	3:1 4
5. POHORJE 2	1	0	1	6:5 3
6. MARLES HIŠE 2	1	0	1	4:3 3
7. ŠMARJE PRI J. 2	1	0	1	6:6 3
8. ZAVA GER. VAS 2	1	0	1	3:5 3
9. T. PESNICA 2	1	0	1	3:5 3
10. C. O. ORMOŽ 2	1	0	1	4:8 3
11. PODVINCI -1 2	0	1	1	1:4 0
12. MONS CLAUD. 2	0	0	2	1:5 0
13. KOROŠKE G. 2	0	0	2	0:4 0
14. GIC ROGAŠKA 2	0	0	2	2:8 0
ZAVRC - GIC GRADNJE ROGAŠKA 5:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Šnajder (15.), 2:0 Marinič (27.), 3:0 Murat (37.), 4:0 Antolič (50.), 4:1 Drofenik (66.), 5:1 Bratkovič (74.).
ZAVRC: Golob, Gabrovec (od 59. Vinkovič), Lenart, Fruk, Rumež, Ku-serbanj (od 46. Antolič), Frangež, Marinič, Čeh, Murat (od 70. Bratkovič), Šnajder. Trener: Miran Emeršič.
BOČ POLJČANE - PODVINCI 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 D. Petrovič (32.), 1:1 Marzidovšek (59.).
PODVINCI: Šeruga, Šebela, Toplak, Ivančič, Marinič, Lah, R. Petrovič, Kupčič, Juršek (od 88. Kokol), D. Petrovič, Mori. Trener: Damjan Bezjak.
TEHNOTIM PESNICA - ZAVA GEREČJA VAS 3:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Muršič (23.), 2:0 Vajs (43.), 3:0 Muršič (47.).
ZAVA GERECJA VAS: Zupanič, Sagadin, Draškovič, Lončarič (od 56. Vnuk), Miha Lešnik, Šešo (od 87. Ornik), Kukec, Nedižavec, Gerečnik, Hertiš (od 62. Miha Lešnik), Kokot. Trener: Franc Žitnik.
Danilo Klajnšek
CARRERA OPTYL ORMOŽ - ŠOŠTANJ 1:7 (1:1)
STRELCI: 1:0 Štiberc (9.), 1:1 Fili-povič (20.), 1:2 Džajič (53.), 1:3 Hu-darin (64. iz 11-m), 1:4 Avdič (86.), 1:5 Filipovič (76.), 1:6 Bulajič (85.), 1:7 Avdič (92.).
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnajder, Zadravec, Štiberc, Fijavž (od 69. Zorman), Habjanič, Strmšek, Novak, Kolarič, Druzovič, Hebar (56. Piberč-nik), Velečič. Trener: Aleš Jurčec.
IGRALEC TEKME: Matic Hudarin (Šoštanj).
Od derbija 2. kroga Štajerske lige so ljubitelji nogometa pričakovali čvrsto in izenačeno tekmo, vendar so bili gostje iz Šoštanja enostavno prehitri za domačo zasedbo, ki je v 9. minuti povedla. Po prostem strelu se je žoga kar nekaj časa odbijala po kazenskem prostoru, na koncu je odbitek v gol Mušica pospravil Štiberc. Pred zadetkom gostiteljev je lepo priložnost zapravil Džajic, ki se je sam znašel pred Šnajderjem, vendar se je njegov poskus končal nad vrati Carrere Optyla. V nadaljevanju je bil boljši Šoštanj, ki je prevzel igro v svoje roke, na drugi strani so se varovanci trenerja Aleša Jurčca odločili za obrambno postavitev s prehodi v protinapade. Boljšo igro so gostje kronali v 20. minuti, ko je iz obrata po kotu zadel Filipovič. V 37. minuti se je spet sam pred domačimi vrati znašel Džajič, toda Šnajder je reagiral odlično. V 45. minuti so zapretili Ormožani, ki so izpeljali obetaven protinapad, toda Mušič je po strelu Štiberca žogo odbil.
V nadaljevanju si je Strmšek privoščil hudo napako in v dvoboju s Hudarinom izgubil žogo v svojem kazenskem prostoru; po asistenci najboljšega moža tekme Hudarina je mrežo zatresel Džajič. V 61. minuti so domači igralci zahtevali enajstmetrovko, saj naj bi eden izmed igralcev Šoštanja igral z roko v svojem kazenskem prostoru. Glavni sodnik Nejc Gergič iz Maribora ni bil istega mnenja kot gostitelji ... Vprašanje, kdo bo zmagovalec, je bilo odločeno v 63. minuti, ko je Kolarič prejel rdeči karton. Po lepi podaji v prazen prostor je domačim branilcem pobegnil Obu, ki ga je Kolarič kot zadnji igralec zrušil. Iz enajstmetrovke je bil minuto kasneje uspešen Hudarin. Do konca je na igrišču obstajala le ena ekipa in dosegla še štiri zadetke; ob tem je domači vratar preprečil še hujši poraz. Odsotnost kapetana Pra potnika (odhaja na operacijo meniskusa), Košnika, Kozarja, Mihaliča, L. Mli-nariča in Zidariča se je Ormožanom
enostavno preveč poznala, da bi ugnali mlado, perspektivno zasedbo Šoštanja, ki se je v športnem parku Mestna graba predstavila v izjemno lepi luči.
uk
1.	liga MNZ Ptuj
REZULTATI 1. KROGA: Hajdina
-	Apače 0:0, Središče ob Dravi -Lovrenc 4:0, Pragersko - Bukovci 3:4, Videm - Oplotnica 1:1, Skorba
-	Rogoznica 3:1, Dornava - Gorišni-ca 3:0.
HAJDINA - APAČE 0:0 PRAGERSKO - BUKOVCI 3:4 (1:2) STRELCI: 1:0 Robar (17.), 1:1 Bratec (21.), 1:2 Bezjak (37.), 2:2 Dirnbek (52.), 2:3 Bezjak 63.), 2:4 Bratec (74.), 3:4 Mohorko (82.). SKORBA - ROGOZNICA 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Novak (22.), 2:0 Koželj (58.). 2:1 Cingesar (84.), 3:1 Koželj (89.).
DORNAVA - GORIŠNICA 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Belšak (28.), 2:0 Le-tonja (63.), 3:0 Kokol (85.).
2.	liga MNZ Ptuj
REZULTATI 1. KROGA: Slovenja vas - Podvinci Agrocenter Ptuj 1:3, Hajdoše - Markovci 0:3, Cirkulane
-	Tržec 1:3, Podlehnik - Spodnja Polskava 2:0, Grajena - Makole 3:1, Leskovec - Zgornja Polskava 3:0.
HAJDOŠE - MARKOVCI 0:3 (0:1) STRELCA: 0:1 Štumpf (13.), 0:2 Šmigoc (58.), 0:3 Šmigoc (83.).
PODLEHNIK - SPODNJA POL-SKAVA 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Tebše (43. iz 11-m), 2:0 Bele (58.). GRAJENA - MAKOLE 3:1 ( 2:0) STRELCA: 1:0 Petek (15.), 2:0 Petek (29.), 3:0 Petek (47.), 3:1 Hajšek (50.).
LESKOVEC - ZGORNJA POLSKAVA 3:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Strmšek ( 26.), 2:0 Jelen (68. iz 11-m), 3:0 Jelen (84. iz 11-m).
Danilo Klajnšek
Veteranski pokal MNZ Ptuj
Minuli teden so bila odigrana srečanja šestnajstine finala za pokal Mnz Ptuj v veteranski konkurenci. Rezultati: Drava -Apače 7:3, Podvinci - Gorišni-ca 2:1, Tržec - Prepolje 2:1, Dornava - Markovci 8:9 (1:1, po strelih z 11-m), Pragersko -Bukovci 5:1, Podlehnik - Skor-ba 0:5, Ormož - Videm 5:4 (1:1, po strelih z 11-m).
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
Pokal MNZ Ptuj
V	sredo, 1. septembra, bodo ob 17. uri odigrana še preostala srečanja šestnajstine finala za pokal MNZ Ptuj. Pari so: Rogoznica - Aluminij, Tržec - Labod Drava in Grajena - Zavrč.
Rokomet
Prijateljska tekma
V	sredo, 1. septembra, bo ob 19. uri v športni dvorani v Veliki Nedelji odigrana prijateljska tekma med RK Velika Nedelja Carrera Optyl in Klimo Petek iz Maribora.
19. ptujski mali maraton in rekreativni tek na 6 kilometrov
V	času, ko vročina popušča, je Slovenija spet polna športnih prireditev. Prvi konec tedna v septembru se bo odvijalo kar nekaj tekaških in kolesarskih prireditev. V soboto bo večina triatloncev na olimpijskem triatlonu na Bledu, ostali rekreativci pa bodo lahko izbirali med 9. maratonom Poli, 32. jurišem na Vršič, 26. ultramaratonom Celje-Logarska dolina ali katero drugo prireditvijo. Nič manj izbire ni v nedeljo. Ptujski maratonci pa vabijo na Ptuj na 19. ptujski mali maraton ali na rekreativni teka v dolžini 6 kilometrov. Ni malo takih, ki bodo sobotno kolesarjenje združili z nedeljskim tekom in končali v bazenih ptujskih Term.
Ptujski mali maraton je med tekaškimi prireditvami v Sloveniji eden najstarejših in je na stalnem seznamu velikega števila maratoncev, v zadnjem času tudi iz sosednjih držav. Maraton organizirajo člani Tekaškega kluba Maraton in Terme Ptuj. Tako kot vsa leta doslej bo potekal prvo nedeljo v septembru, tokrat 5. septembra.
Start malega maratona in rekreativnega teka na 6 km bo pred amfiteatrom ptujskih Term ob 10. uri. Pot vodi po nasipu reke Drave na pešmost, nato čez park po Žnidaričevem nabrežju, čez Trate in Vrtnarsko ulico pod Puhov most, v krožišču pa na Puhov most. Pri čistilni napravi zavije pot desno mimo Semenarne. Pri pešmostu se poti rekreativnega teka in malega maratona ločita. Rekreativci na 6 km nadaljujejo tek po rečnem nasipu proti cilju v Terme, maratonci pa zavijejo levo proti Zadružnemu trgu in nadaljujejo mimo Term proti Hajdošam. Pred Slovenjo vasjo je obrat in tekačem preostane polovica poti v nasprotni smeri.
Na 6 km dolgi progi bo tekačem na voljo ena, na 21 km dolgi progi malega maratona pa šest okrepčevalnic. Progo si lahko ogledate na spletni strani Tekaškega kluba Maraton Ptuj: www.tkm-ptuj.si.
Organiziran bo tudi tek za otroke od 6. do 15. leta starosti. Tekli bodo na petih različnih razdaljah: 400, 600, 800, 1000 in 1200 m. Start otroških tekov bo ob 9.30.
Po končanih tekih boste lahko druženje nadaljevali s kopanjem v zunanjih bazenih ptujskih Term. Razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad bo ob 14. uri.
Do 1. septembra se lahko prijavite preko spleta s prijavnino v višini 8 evrov, ki jo poravnate s položnico. Prijava bo možna tudi na dan prireditve med 7.30 in 9.00, startnina bo pa znašala 15 evrov. Startnine za otroške teke ni. Dvig startnih številk bo že v soboto, 4. septembra, od 17.00 do 19.00 in v nedeljo, 5. septembra, od 7.30 do 9.00 pri amfiteatru v Termah Ptuj.
Vabljeni na 19. mali ptujski maraton!
Tekaški klub Maraton
Nogomet • 1. SŽNL
Tekmovanje so pričela tudi nogo-metašice v 1. slovenski ženski nogometni ligi, kjer pa ni bilo nobenih presenečenj. Državne prvakinje iz Novega mesta so dosegle najvišjo zmago tega kroga, nogometašice iz Dornave pa so bile poražene v Mariboru. Kljub porazu niso razočarale, saj niso nastopile v popolni sestavi.
REZULTATI 1. KROGA: Maribor - Dornava 3:0 (2:0), Krka - Jevnica 6:0 (2:0), Rudar Škale - Velesovo Kamen Jerič 5:1 (2:1), HV TOUR Slovenj Gradec - Pomurje Beltinci 5:2 (3:2).
MARIBOR - ŽNK DORNAVA 3:0 (2:0)
STRELKE: 1:0 Karmen Ubin (4.), 2:0 Maja Koren (15.), 3:0 Dušanka Milošič (46.).
ŽNK DORNAVA: Laura Maksimo-vič, Patricija Golob (od 46. Teja Šmin-tič), Maja Skaza, Mateja Arnuš, Nuša Kukovec, Nuša Horvat, Saša Ljubec, Katja Nežmah, Nina Podhostnik, Saša Fras, Gabrijela Milec. Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Konjeniški šport
Marko Slavič dobil srbski kasaški derbi
Najboljši slovenski kasaški tekmovalec Marko Slavič (KK Ljutomer) se je udeležil 83. srbskega (nekoč jugoslovanskega) derbija v Beogradu in zanesljivo zmagal. Na 2600 metrov dolgi stezi (potek vožnje je v obratni smeri kot na slovenskih hipodromih) je bil voznik 4-letnega konja Jegreva, z njim povedel in vseskozi vodil dirko ter v cilju kot prvouvrščeni dosegel kilometrski čas 1:21,0. Sicer je Marko z Jegrevom v štirih letošnjih nastopih trikrat zmagal in bil drugi v poskusnem derbiju.
Naslov DP triletni-kov v Ljutomer
Mitja Slavic z Albosom MS (KK Ljutomer) je zmagovalec državnega prvenstva 3-letnih konjev, ki ga je osvojil na sobotnih kasaških dirkah v Ljubljani. Zanimivo, da je tudi dru-gouvrščeni F. Sasi voznika Janka Sa-gaja (KK Ljutomer) dosegel kilometrski čas zmagovalca - 1:20,0. Sicer pa se je z dvema zmagama izkazal član KK Ljutomer Mirko Babic, ki je bil najboljši v dirki dveletnih kasačev z Melisso (1:22,6) in v konkurenci 3-14-letnikov, kjer je slavil z Meggy - 1:19,0.
Košarka • Carigrad: SP v košarki
Prijaznost vseh, le varnostnikov in policistov ne
Carigrad je v zadnjih dneh zajela huda vročica, vendar na žalost vseh slovenskih navijačev ne košarkarska, temveč so se zunanje temperature dvignile krepko nad 30 stopinj. Tako je najprivlačnejša dobrina v hudi pripeki tisto nekaj malo sence, ki jo v betonskem pragozdu nudijo drevesni osamel-ci. Če ne bi na vsakem drugem koraku srečal zelene majice slovenske reprezentance, ki smo jo slovenski navijači dobili v dar od Košarkarske zveze Slovenije, bi naključen turist le stežka ugotovil, da je Carigrad eno izmed prizorišč svetovnega prvenstva v košarki. V upanju, da bo vsaj v bližini dvorane Abdi Ipekci, ki je - mimogre-
polžje počasno spuščanje ljudi v dvorano. Varnostni pregledi so bili res temeljiti, varnostniki pa se niti niso pretirano zmenili za naša opozorila, da se bo tekma kmalu pričela. In medtem ko je na prvi tekmi proti Tuniziji ta temeljiti in izjemno počasni sistem preverjanja še nekako zdržal pritiske nekaj tisoč slovenskih navijačev, pa je pod trumom navijaškega navala na tekmi proti ZDA povsem odpovedal. Seveda ni manjkalo vroče krvi peščice domačinov, ki so v vsej vnemi hiteli gledat reprezentanco ZDA. Podobno kot slovenski navijači so tudi oni obtičali pred železno ograjo, v nekaterih trenutkih pravo železno zaveso. Zahteve
vročini in nepremikajoči se koloni nepregledne množice ljudi se mi je v misli večkrat prikradel glavni junak literarnega dela Čakajoč Godota avtorja Samuela Becketata. Tudi on je vestno in upajoče čakal, čakal ... Pred dvorano sem prisopihal z lokalnim vlakom vsaj uro in pol pred pričetkom tekme, do svojega sedeža v dvorani pa sem se dokopal v zadnji minuti prve četrtine. Čas med železno ograjo in durmi dvorane sem si krajšal z računanjem povprečne hitrosti premikanja in sem prišel do hitrosti 25 metrov na uro, s tem da sem po odobritvi vstopa v dvorano Abdi Ipekci, sicer tudi zibelko turške košarke, zadnjih 10 metrov
Trume slovenskih navijačev pred dvorano ob zapuščanju tekme proti ZDA
de - domovanje največjih in sila uspešnih turških košarkarskih klubov, kot sta Fenerbahce in Ulker, kaj več pristnega športnega utripa in mrzlice svetovnega prvenstva, se na prvi tekmovalni dan odpravim na tekmo Slovenija proti Tuniziji. Vendarle pa nas pred dvorano pričakajo le številni policisti, velik del skrajno nevljudnih, in nekaj varnostnikov, ki so v svoji natančnosti pri pregledovanju športnih navdušencev videti precej naveličano. V bližini dvorane ni možno kupiti niti tradicionalne turške kulinarične specialitete kebaba in pripadajočega tekočega jogurta. Preseneti me le precej starejši gospod, ki je edini izmed 17 milijonov Carigrajčanov opazil poslovno priložnost in navijačem prodaja uradni navijaški šal svetovnega prvenstva. In temu monopolistu posel res cveti, saj organizatorji niso poskrbeli niti za prodajalnico z uradnimi rekviziti svetovnega prvenstva.
Tik pred vstopom v dvorano, ko je bila košarka že na dlani, smo spoznali nenavadno in
za prikaz vodje varovanje so bile vse glasnejše in predvsem agresivnejše. In res, čez nekaj trenutkov izza vogala pokuka črna obleka. Vsekakor od tako pomembnega človeka, kot je vodja varovanja svetovnega prvenstva v košarki, pričakuješ umirjenost in profesionalen odnos pri razreševanju devian-tnega vedenja vročekrvnih navijačev, pa te šokatno preseneti nerazumen in nehuman val agresije tega postavnega gospoda v zelo moderni in precej dragi obleki ter s prevelikimi sončnimi očali. Podrejeni varnostniki so ga komajda ustavili, da ni kot pobesnel bik skočil na čakajoče ljudi in nas »prebu-tal« vpričo številnih kamer slovenskih in tujih medijskih hiš. Kaos se je sprevrgel v glasno kričanje, tuljenje, nerazumljivo kriljenje z rokami, grožnje in v končni posledici pripeljal do hitrejšega delovanja varnostnikov. Tako smo bili tem vročekrvnim pobalinom kar hvaležni za ves kraval in adrenalin, saj smo ponovno dobili upanje, da bomo vendarle vstopili v dvorano. V vsej tej neznosni
Foto: Uroš Zajdela
Mladi in nekoliko starejši smo se predali užitkom športnega navijanja in bodrenja slovenske reprezentance.
Foto: Uroš Zajdela
Šport povezuje različne narode, ki jih je politika v lastne namene razdružila
Foto: Uroš Zajdela
zelo pospešil. Tako rekoč sem zamudil vso napetost, saj je reprezentanca ZDA do mojega prihoda na tekmo že razorožila naše konjenike; pehote s klopi na tem svetovnem prvenstvu, po mojem skromnem mnenju, skorajda nimamo. Medtem ko smo Tunizijce precej pričakovano in zasluženo premagali, pa sem dobršen del tekme proti ZDA razmišljal, ali selektorja in igralce slovenske košarkarske reprezentance do vsaj šest tisoč navijačev, nekateri med njimi so z velikimi mukami napraskali skupaj denar za to potovanje, vendarle obvezuje kaka moralna odgovornost ali pa bi za tako brezvoljno in nečastno borbo morali navijači zahtevati tudi materialno odgovornost. Nekorekten bi bil, če ne bi opazil tudi kratkotrajnih prebliskov, v okviru katerih so dokazali všečno igro, s katero lahko igrajo tudi proti tako re-nomirani reprezentanci, kot je ZDA, seveda ob predpostavki brezpogojnega boja. »Poraz pričakovan, a ne na tak način,« je tulila skupina Gorenjcev po tekmi ob uživanju cigaretnega
dima. Tokrat naši fantje niso pustili »srca na parketu« in to je bilo več kot očitno. Optimistični navijači smo po tekmi razglabljali o strategiji Bečiro-viča, da je dnevno taktiko nekoliko prilagodil razmeram v skupini B in bodo naši fantje več pokazali proti drugim nasprotnikom.
Kot rečeno, optimizma je med navijači dovolj - nekoliko ga je podkrepila tekma proti Tunizija. Še največ o sami tekmi pove podatek, da so samo mične turške plesalke na parketu ob zvokih Golice dvignile
na noge vse slovenske navijače, pa četudi so plesale neprepoznavno polko v kombinaciji z modernimi koreografijami.
Kar glasno lahko ugotovimo, da smo carigrajski predtek-movalni del tega svetovnega prvenstva v košarki rešili prav slovenski navijači, saj bi v nasprotnem primeru dvorana skorajda samevala. Le majhne skupine tunizijskih in iranskih navijačev, nekaj posameznikov v kockastem dresu ter velika in obilna ameriška družina, ki je bila pravi raj za radovedne fotoaparate, so predstavljali pre-
ostale navijače. Nekaj sedežev so zasedli tudi domačini, ki so se radi pohvalili, da so vstopnice pač dobili zastonj. Še največ Carigrajčanov v popoldanskih urah, ko je na sporedu košarka, pije vroč čaj, igra karte in se pogovarja o političnih težavah v svetu. Redkokateri domačin je vedel, kdaj igra njegova, torej domača reprezentanca, tako da je bilo povsem brezsmisel-no mučiti človeka z vprašanji o slovenski reprezentanci. Seveda so lastniki barov in restavracij zelo kmalu ugotovili, da smo Slovenci zasedli prestol najštevilčnejših navijačev v Carigradu, in so temu spoznanju primerno zamenjali ruske zastave (Rusija je namreč velik trgovski partner Turčiji in številni ruski turisti zagotavljajo v turistični sezoni velik zaslužek za domačine) z velikimi zastavami Slovenije. Tudi nekaj slovenskih besed so se že naučili!
Seveda pa nas Carigrad s svojimi zgodovinsko-religioznimi arhitekturnimi stvaritvami, legendami in ljudmi še naprej razvaja kot izjemna izletniška destinacija. Dopoldan se zelo rad sprehodim do mostu Gala-ta, kjer nekaj deset ribičev preizkuša svojo srečo v Bosporju, hkrati pa se nekaj minut pred eno popoldan iz številnih bližnjih mošej razlijejo klici mujezinov, ki vabijo k molitvi. Ker je večina mošej na hribih, most pa se nahaja v obmorski dolini, je napev še toliko pri-stnejši. O fantastični kulinariki ni potrebno izgubljati besed, prav tako ne o prijaznosti domačinov - in to ne samo natakarjev, ki morajo službeno biti prijazni, temveč ljudi na ulici, gospodov v zakotnem baru ob igranju kart, voznikov lokalnega prometa in sploh vseh - razen policistov in varnostnikov ob dvorani. Hkrati pa smo lahko kar blaženi, da smo v Carigrad prispeli v času ramadama, ki je eden izmed petih stebrov islamske religije. Tako se lahko vsak večer po tekmi odpravim do Sultanahmet, saj je prepoln najrazličnejših dogodkov, povezanih tako z islamsko religijo kot otomansko tradicijo. A za večino slovenskih navijačev je koncert Mambo Kingsov in/ali Zorana Predina in steklenica opojnih pijač veliko pomembnejši dogodek kot opazovanje plesalca demišvari ...
Uroš Žajdela
Poli maraton v očeh domačinov
Bogdan Capuder, Dialog co, eden izmed organizatorjev 8. Poli maratona
Le še nekaj dni nas loči od največjega rekreativnega kolesarskega dogodka, ki bo v resnici mnogo več kot le maraton. Bo prijetno druženje, sproščeno kolesarjenje, kulinarične dobrote ter raznolik zabavni program. Na ta dan se bo zgodilo vse, za kar smo se trudili pol leta, in tako bomo tudi organizatorji prišli na svoj račun, ko bomo uživali ob pogledu na to, kakšne sadove je obrodil naš trud. Priprave za Poli maraton se začnejo že februarja. Maja in junija postanejo še posebej intenzivne, ko se za tisk pripravijo plakati in zloženke, postavlja se spletne strani, sestavlja radijske oglase in po-
dobno. Z vsemi partnerji se moramo dogovoriti za sodelovanje, kakšna presenečanja vas bodo pričakala v darilni vrečki ter kakšne nagrade vam bomo podelili ob žrebu. Ker je letos Poli maraton že osmi po vrsti, z veseljem povem, da smo že utečen team, ki dobro sodeluje. Posebna zahvala gre tudi vsem, ki so z nami na dan dogodka: gasilcem, policistom, osebju na stojnicah
V imenu vseh organizatorjev, nastopajočih, tistih, ki so maraton podprli, in udeležencev menim, da si Poli maraton zasluži lepo vreme, veliko sonca in še več zadovoljnih nasmehov!	,PR,
www.polimaraton.si
Letališče Moškanjci pri Ptuju 4. september 2010
Kilometri užitkov!
Ptuj • O zanimivem študentu Dejanu Veseliču
Najraje za kamero in pod padalom
Dejan Veselič iz Dornave je študent Inštituta in akademije za multimedije v Ljubljani, kjer si nabira znanje na smeri medijska produkcija. 21-letnik ima za seboj že bogato snemalno pot, saj jo je pri 14 letih začel v domačem podjetju, v sklopu katerega danes deluje SIP TV. Le leto kasneje je delal že na Net TV, jeseni pa bo med drugim snemal oddaje Big Brother slavnih za Pop TV.
Poleg snemanja, ki je njegovo delo in velika ljubezen hkrati, ga razveseljuje tudi padalstvo. Na splošno pa je tak, kot pravi prvih pet črk njegovega priimka, saj v življenju počne to, kar ga veseli, pa četudi zato velikokrat spi le nekaj ur na noč.
»Snemanje me je začelo zanimati, ker se je s tem ukvarjal oče, zato sem ga začel ob delu spremljati in kmalu dobil priložnost, da začnem snemati še sam. Potem je moje posnetke videl režiser, ki je takrat delal na Net TV in me povabil k sodelovanju. Tako sem s 15 leti prišel na to televizijo in delal vse oddaje (v živo in tudi tiste, ki so se obdelovale v postpro-dukciji), ki so jih takrat imeli. Ostal sem tri leta in v tem času sodeloval pri projektih, kot so Melodije morja in sonca, Superzvezda, Peta noč in druge, pri katerih sem običajno snemal in montiral. Vmes sem delal še na RTS, nekaj posnetkov sem posnel za oddajo Svet na Kanalu A ... « se spominja Veselič, ki je vzporedno ves čas pomagal tudi v domačem podjetju.
Z veseljem prav tako pove, da ga je oče, s katerim rada sodelujeta, saj se odlično raz-meta, ves čas podpiral tudi pri vseh njegovih drugih snemalnih projektih, ga vozil na najrazličnejša snemalna mesta, ko še ni imel vozniškega izpita, in podobno.
Tako ni nenavadno, da je sogovornik po zaključeni gimnaziji iskal študij v smeri področja, na katerem deluje že tako dolgo: »Bile so neke možnosti, da bi šel študirati v Prago, vendar sem se odločil, da ostanem doma, tudi zato, da še lahko vedno pomagam očetu. Tako sem izbral študij medijske produkcije, ker me to najbolj zanima od vseh ponujenih smeri. O AGRFT, na primer, sploh nisem razmišljal, ker me ne zanima umetnostna plat snemanj, ampak bolj tehnična in šola, ki sem jo izbral, ima edina takšno smer pri nas.«
Očitno je bila odločitev prava, saj ga študij ni razočaral.
Všeč mu je, ker je zelo tehnično usmerjen in tudi izpiti so bolj praktični. »Imeli smo sicer nekaj teorije, recimo psihologijo in pravo, ampak je vse povezano s smerjo, za katero se izobražujemo. Učili smo se, na primer, o psihologiji med sodelavci in podobno. Vse je usmerjeno v poklic, ki ga boš potem upravljal. Na tej šoli ni nekih neuporabnih stvari, kar mi je zelo všeč,« je pojasnil.
Jeseni bo med »slavnimi«
Dornavčan, ki že, odkar se je začel ukvarjati s snemanjem, na ta račun tudi kdaj bolj malo spi, saj ima prav tako šolske in druge obveznosti, je ves čas v pogonu in počne veliko stvari. Trenutno piše diplomo, po kateri bo dobil naziv inženir medijske produkcije, nato pa bo oktobra šolanje nadaljeval na ljubljanski Visoki šoli za umetnost, ki sicer spada pod Univerzo Nova Gorica: »Tam bom študiral še 3D-animacijo. Ta predmet sem imel namreč v drugem letniku kot izbirni in s tem se zdaj ukvarjam tudi v diplomi, katere naslov je: 3D-televizijski program v vsakem gospodinjstvu. Pišem o prihodnost 3D-televizije pri nas, kako se bo razvila, čez koliko časa bi naj prišla k nam, če naše televizije že kaj razmišljajo o takšnem programu in podobno. To me zelo zanima, pa tudi vedno bolj bo v uporabi, zato je pametno še naprej študirati kaj takega,« je prepričan študent, ki tako še nekaj časa ostaja v Ljubljani.
Ta mu je všeč, ker je velika, vedno se kaj dogaja in je zelo drugačna od Ptuja, ki smo ga navajeni. Je pa tudi mesto, v katerem si je našel precej dela. Letos je tako na RTV Slovenija sodeloval pri postavljanju LED-zaslona za sceno v ozadju, ki so ga med drugim uporabili tudi na letošnji Emi ter pri oddajah Spet doma in Parada.
Jeseni pa bo delal za Pop TV, in sicer bo snemal Big brother slavnih, kar ga bo zaposlovalo
_ '/UM h
Dejan Veselič je najraje snemalec in padalec.
do sredine decembra: »Prijavil sem se na razpis, šel na razgovor in potem bil sprejet. Opravljal bom delo operaterja daljinsko vodene kamere.«
Od februarja naprej je tudi uradni snemalec Dejana Zavca, kar pomeni, da dela za njegovo uradno spletno stran videoblo-ge, v katerih lahko ljudje vidijo, kaj se z boksarjem dogaja. Tako snema njegove treninge, priprave na dvoboje, same dvoboje (snemanje naslednjega ga čaka 4. septembra) in podobno. »Dejan je zelo prijeten, sproščen in preprost človek, s katerim se lahko vsak pogovarja. Njegovi uspehi ga niso popeljali v oblake in to mi je najbolj všeč pri njem,« je povedal o sodelovanju z znanim boksarjem.
Že 500-krat skočil iz letala
Mlademu snemalcu se zdi na splošno snemalski kader v Sloveniji dober. Pravi celo, da znajo naši ljudje delati najboljše oddaje, predvsem športne: »Recimo, na vseh olimpijskih igrah povabijo Slovence, da gremo z njimi sodelovat pri, na primer, smučarskih skokih. Le-te vedno dela slovenska ekipa, saj smo zelo kvalitetni in natančni. Pri snemalcih je najpomembnejša praksa, šteje pa tudi vsako dodatno izobraževanje.«
Njegov idealni poklic je vsekakor snemalec oziroma kamerman, ampak za podo-
ben tip oddaj, kot jih recimo gledamo na kanalu Discovery Channel. »Delal bi na eni malo odmevnejši televiziji oziroma takšne zadeve, ki jih lahko gleda cel svet. To so želje, bomo pa videli, v koliki meri se bodo uresničile,« nam je zaupal.
Pri svojem delu ima rad tudi sodelovanje z ljudmi, všeč mu je, da spoznava vedno nove. »Zaprt v pisarni ne bi zdržal. Vedno je tudi prisoten kakšen hec - ko se namreč dela, se dela, vmes pa se imamo fajn,« je še povedal Dejan Veselič, ki se že štiri leta prav tako ukvarja s padalstvom, za njim je že celo 500 skokov.
Pred kratkim se je vrnil s tekme za svetovni pokal v Italiji: »Treninge imam vsak dan, tekmujem pa v skokih na cilj na točko, ki je velika dva centimetra. Tekmujemo posamezno in ekipno, moje najboljše uvrstitve pa so 2. in 3. mesto na tekmovanju v Prijedorju ter 6. in 9. na svetovnem pokalu v Lescah in Italiji. Pri tem športu mi je tudi všeč, da je družba super, sami prijetni ljudje smo tam, ki se velikokrat skupaj nasmejimo.«
Padalstvo je poleg snemanja tako njegova druga ljubezen, oboje pa ga zelo veseli in žene naprej, zato nikoli ne izgubi energije, pa četudi je treba kdaj kak prispevek zmontirati ob treh ponoči, ob osmih zjutraj pa že iti novemu delovnemu dnevu naproti.
Polona Ambrožič
Maribor • Novo na Fakulteti za naravoslovje in matematiko
Didaktični center za okoljsko vzgojo
Fakulteta za naravoslovje in matematiko bo novo šolsko leto pričakala z novo pridobitvijo - odprli so namreč nov interdisciplinarni didaktični center za okoljsko vzgojo.
Novoodprti in opremljeni prostori so sicer namenjeni tako študentom kot dijakom in osnovnošolcem. Najsodobnejša raziskovalna oprema prostorov je stala približno 400.000 evrov, celotna naložba pa je ocenjena na 1,1 milijona evrov. Večino, 85 odstotkov sredstev je prispevala Norveška, poglavitni namen
novoodprtega centra pa je vzpostavitev visoko kakovostnih razmer za izobraževanje na fakulteti za naravoslovje in matematiko. Doslej so v okviru tega projekta že opremili mikroskopirnico, laboratorij za molekularno biologijo, virtualno učilnico in elektrotehniško učilnico.
Kot je povedala dekanica
fakultete Nataša Vaupotič, je novi interdisciplinarni didaktični center v prvi vrsti zamišljen kot učni prostor za študente, ki se izobražujejo za poklic učitelja fizike, kemije, biologije, matematike, tehnike in računalništva. Obenem pa nameravajo v njem izvajati naravoslovne dneve in delavnice za učence osnovnih in
srednjih šol ter njihove učitelje, prav tako pa bo center na voljo širši javnosti za izvedbo strokovnih izpopolnjevanj.
Na vse osnovne in srednje šole v Sloveniji so že poslali vabilo na prve delavnice in seminarje in odziv je bil po besedah Vaupotičeve presenetljivo velik.
SM
Od tod in tam
Ormož • P&F Jeruzalem Ormož uspešen tudi doma
Foto: Viki Ivanuša
Iz podjetja P&F Jeruzalem Ormož in P&F Ljuto-merčan so sporočili, da so se uspešno predstavili v okviru 48. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, na 36. odprtem državnem ocenjevanju vin Vino Slovenija Gornja Radgona. Vina iz kleti P&FJeruzalem Ormož in P&F Ljutomerčan so bila v Gornji Radgoni nagrajena kar s 15 medaljami. Še posebej pa so zadovoljni, da so odnesli tudi veliko zlato medaljo za šardone pozne trgatve iz ormoške kleti. Tako po številnih prejetih medaljah z vinskih sejmov v tujini P&F uspehe nadaljujejo tudi na domačih ocenjevanjih. Razglasitev rezultatov letošnjega ocenjevanja je potekala prav na dan prvepredstavitve nove linije vin, namenjenih hotelom, restavracijam in oskrbovalcem s hrano.
Viki Ivanuša
Zavre • 3. srečanje starejših in bolnih
Foto: SI
Občinski odbor RK Zavrč je v začetku avgusta v kulturni dvorani pripravil že tretje srečanje starejših in bolnih občanov. Začelo se je zjutraj s svečano mašo v cerkvi svetega Miklavža, ob 12. pa se je nadaljevalo v kulturni dvorano v Goričaku z bogatim kulturnim programom: s harmonikarico Sandro, pevko Mineo, čistilko Miciko, skupino Trta, ljudskimi pevkami iz Zavrča, harmonikarjem Francije, Treziko in Lenko ter hudomušnim Frančkom. Osrednji gostje so bili pevci ljudskih pesmi Stu-denček iz Ivančne Gorice. OORK Zavrč si bo še naprej prizadeval za organizacijo srečanja starejših in bolnih občanov, saj jim na ta način omogočimo nekaj veselih uric, kjer pozabijo na vsakdanje skrbi.
Stanko Ivančič
Obrez • Obnovili in blagoslovili križ
Foto: Lazar
V nedeljo popoldne je bila v Obrežu manjša slovesnost. Župnik Anton Furar je blagoslovil prenovljen
križ. Za križ od nekdaj skrbita družini Šalamun in Vivod. Kljub temu se najstarejše članice ne morejo spomniti, zakaj in kdaj je bil postavljen. Pravijo le, da je bil tam že v njihovem otroštvu. Sogovornica gospa Vivod je povedala, da so vedno zasadili rože okrog križa ali ga uredili pred prazniki. Nazadnje so ga prenovili pred 30 leti, zato je bilo sedaj ponovno treba zamenjati les in prebarvati podobice. Obenem so zabetonirali ograjo, da je kraju v ponos. Domačini se ne spomnijo, da bi bile pred križem maše ali blagoslovi velikonočnih živil, morda pa bo to prišlo v navado ob obnovljenem križu. Vivodovi in Šalamunovi so bili prijetno presenečeni nad dobrim obiskom na nedeljskem blagoslovu, ki se je zaključil v prijetnem druženju sosedov in sokrajanov.
Viki Ivanuša
Piše: Uroš Žajdela • Afriška potovanja: Namibija
V deželi velikanskih nasprotij
Nacionalni park Etosha je eden izmed največjih tovrstnih nacionalnih parkov v celotni regiji in vsekakor je trud lokalnih oblasti viden na vsakem koraku. Živali v parku so pravi magnet za številne turiste in tudi za varnost je relativno dobro poskrbljeno, le trop zelo udomačenih šakalov, predvsem v upanju na hrano, prihaja pozdravljat turiste, ki si ob tabornem ognju in nebu, prepolnem zvezd, pripravljajo večerjo na enem izmed pripravljenih žarov. Le v bližnjo-daljni daljavi zaslišiš kakšne neprepoznavne paritvene ali borbene klice nepoznanih živali. V parku so si zatočišče našle številne tipične afriške živali, predvsem žirafe, zebre, najrazličnejše antilope, sloni, opice, oriksi, številne mačke, nosorogi ipd., in res je poseben občutek opazovati vse te živali v pristni naravi.
Na enem izmed naših pohodov s kombiji smo naleteli tudi na mrtvega slona, ki je predstavljaj kraljevo pojedino številnim mrhovinarjem. Narava je vsekakor kruta, a hkrati poskrbi za uravnotežen naravni ciklus, ki omogoča preživetje vsem živalim. Odkar je uradna vlada prepovedala divji lov, v parku ni več ogroženih živalskih vrst. Človek dobi občutek, da najslabše v celotnem kompleksu živijo pravzaprav delavci posameznih kampov in drugih namestitvenih kapacitet, ki dobesedno za drobiž zapravljajo svoje dragoceno življenje. Pretirano veliko hrane si ne morejo privoščiti in tako v kampih obstaja neko tiho soglasje, da je treba pripraviti nekoliko obilnejšo večerjo in »ostanke« ponuditi tem lju-
dem. Kljub zelo zahtevnemu življenju so ti ljudje izjemno ponosni in pokončni, nasmeha in dobre volje jim ne zmanjka. Tolažim se, da skorajda zagotovi živijo bolje tukaj kot v kakšni oddaljeni namibijski vasici. Seveda pa nam kar sledi še sa-
vansko grmičevje in kot majhni otroci se razveselimo akacije, ki so pogosto motivi najlepših razglednic iz Afrike. Pod enim takšnim drevesom sem opazil domačina, kako s hitropote-znimi kretnjami pobira plodove akacije. Radovednost mi ni
dala miru in že sva se zapletla v pogovor o naravnih darovih, ki jih je treba le pobrati. Tako mi je pokazal, kako pripraviti »bušmansko« kavo iz plodov akacije, spet v drugem koraku je hitel na bližnji hribček, izru-val zanimivo rastlino, ki služi za čaj ipd. Tako sva sedela pod akacijo, ko je ponovno izruval bližnjo rastlino, na prvi pogled povsem odmrlo. Prosil me je za kozarec vode, v katerega je postavil to rastlino. In čez nekaj trenutkov je povsem ozelenela. »Narava je skrivnostna in paziti moraš, kateri rastlini zaupaš in katera je tvoj sovražnik,« mi je pripovedoval. Gospod je imel prav in prav žalosten sem bil, ko sem se moral posloviti. V svoji preprostosti in skromnosti je izžareval modrost plemenskega vodja.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Uroš Zajdela
V Namibiji so osrednji vodotoki polni vode le v času deževnega obdobja, sicer pa ogromne reke spominjajo bolj na potočke. Hkrati pa se savana iz Etoshe postopoma preoblikuje v rahlo hribovito pokrajino.
Bančni kotič€k
Hipotekarni krediti in sprememba vrednosti nepremičnin
Imeti lastno domovanje je želja večine izmed nas. Predvsem smo Slovenci zelo nagnjeni k stanovanjskemu lastništvu, saj smo v samem evropskem vrhu po odstotku lastniških stanovanj (in se le izjemoma odločamo za najem). Zastava nepremičnine je pogosta oblika zavarovanja, zaplete pa se lahko, kadar se vrednost nepremičnine spremeni. O samem vzroku, kaj storiti in kaj bo zahtevala vaša banka, pa v današnjem bančnem kotičku.
Pretekle izkušnje kažejo, da je bil v času rasti nepremičninskega trga (torej rasti cene nepremičnin) dostop do kreditov relativno enostaven in da število kreditov, ki jih bo treba dodatno zavarovati, ne bo tako majhno.
Vsi, ki imajo stanovanjske kredite z variabilno obrestno mero, trenutno uživajo lepe trenutke, saj so se njihovi obroki zaradi izredno nizkega euriborja občutno znižali. Že nekaj časa vztraja euribor na rekordno nizki ravni, čeprav se že kažejo prvi znaki poviševanja. Toda kot vse kaže, se jim v prihodnjih mesecih ne obeta nič lepega. Ameriška centralna banka je že zvišala obrestno mero, kar bo posledično vplivalo tudi na razmere v Evropi. Počasno okrevanje in velike težave nekaterih držav članic EU
so oslabile evro in Evropska centralna banka je pod velikim pritiskom. Vsi ti razlogi posledično gredo v smer višanja omenjen obrestne mere, kar seveda pomeni višanje obroka kredita, kar lahko ob trenutno relativno šibki finančni moči prizadene marsikoga.
Težava pa seveda lahko tudi nastane, kadar pade cena nepremičnin. Tudi če boste redno vsak mesec poravnavali svoje obveznosti, se vam lahko zgodi, da vas bo banka pozvala k dodatnemu zavarovanju kredita.
Krediti, ki so zavarovani s zastavo nepremičnine (t. i. hipoteko), se bodo namreč v primeru občutnega padca cen nepremičnin znašli pod ponovnim drobnogledom bank. Če bo banka izračunala, da je ponovno ocenjena vrednost ne-
premičnine nižja od preostanka kredita, bo moral komitent zagotoviti dodatno zavarovanje ali pa znižati vsoto kredita. Pomeni, da boste morali zastaviti dodatno nepremičnino, poiskati dodatnega poroka ali pa zmanjšati kreditno vsoto.
Banke izračunavajo vrednost nepremičnin na različne načine: ali imajo individualne ocene, bodisi svoje cenilce, predvsem pa je pomembno dejstvo, da vrednost vsake nepremičnine ocenjujejo posamezno.
Banke pri odobritvi hipote-karnega kredita že upoštevajo možnost padca vrednosti nepremičnine (običajno odobri višini kredita od 60 pa do 80 % vrednosti nepremičnine). Banke seveda zatrjujejo, da so že pri odobravanju kreditov upoštevale varnostne količnike. Tako v večini bank zatrjujejo,
da naj bi do podzavarovanja prišlo le v izjemnih primerih. Toda banke so veliko bolj pazljive pri zavarovanjih kreditov postale šele s finančno krizo.
Zahteve po dodatnih zavarovanjih je moč pričakovati predvsem pri kreditih, ki so bili najeti v letih 2007 in 2008, ko so bile cene nepremičnin na vrhuncu, razlike v vrednosti novih in starih stanovanj pa praktično ni bilo. Pri teh kreditih se vrednost glavnice praktično še ni znižala, saj v prvih letih plačujejo skorajda le obresti.
Če vas banka pozove k dodatnemu zavarovanju nepremičnine, vam vsekakor svetujemo pogovor z njimi, kjer vam bodo predstavili različne možnosti in prav gotovo boste našli skupno rešitev.
Mitja Farič
Na valovih časa
Torek, 31. avgust
Danes goduje Rajko.
12 se je verjetno rodil Kaligula, ali Gaj Julij Cezar Germanik. 1840 se je rodil italijanski pisatelj Giovanni Verga. Po njegovi noveli Cavaleria Rusticana je napisan libreto za istoimensko opero. 1928 so pod režijskim vodstvom Ericha Engla uprizorili v Berlinu Opero za tri groše.
1960 je takratna DR Nemčija zaprla mejo z Zahodnim Berlinom. 1994 so ob navzočnosti ruskega predsednika Borisa Jelcina zapustili Berlin zadnji ruski vojaki. Sreda, 1. september Danes goduje Tilen.
1845 je prva septembrska števila ljubljanske Zgodnje danice poročala o tem, da so takrat pri nas dobrodelno nakupovali in skrbeli za majhne zamorčke.
1875 se je rodil ameriški pisatelj Edgar Rice Burroughs. Zaslovel je z zgodbami o Tarzanu, ki so prevedene v okoli 60 jezikov.
1906	so dokončali gradnjo železniške in cestne povezave pod Karavankami - Karavanški predor.
1923 je potres zravnal z zemljo japonsko prestolnico Tokio.
1939 se je začela druga svetovna vojna, ko so Nemci brez vojne
napovedi napadli Poljsko.
1969 so ustanovili arabsko republiko Libijo.
Četrtek, 2. september
Danes goduje Štefan.
1192 sta angleški kralj Rihard Levjesrčni in sultan Saladin podpisala pogodbo, s katero se je končala tretja križarska vojna. Kristjani so lahko svobodno obiskovali sveto mesto Jeruzalem, sultan pa je ostal njegov vladar.
1853 se je rodil nemški kemik, fizik in filozof Wilhelm Ostwald, zaslužen za nauk o barvah, Nobelov nagrajenec za kemijo 1909. 1937je umrl francoski pedagog in utemeljitelj Olimpijskih iger moderne dobe baron Plerre de Coubertin. 1945 se je končala druga svetovna vojna na vseh bojiščih. Na palubi vojaške ladje Missouri so podpisali popolno kapitulacijo Japonske.
1968 je v hudem potresu v Iranu umrlo 11.000 ljudi. Petek, 3. september Danes goduje Dora.
301 naj bi bila sredi italijanskega državnega ozemlja ustanovljena žepna republika San Marino, le 20 km od obale Jadranskega morja.
1609 je Anglež Henry Hudson, vodja holandske odprave, priplul v velik zaliv Severne Amerike, kjer je danes newyorško pristanišče. 1783 so podpisali versajski mir, s katerim je bila uradno potrjena osamosvojitev Združenih držav Amerike. 1875 se je rodil nemški avtomobilski konstruktor Ferdinand Porsche. Zasnoval je volkswagna ter zaslovel po odličnih športnih avtomobilih, ki jih je izdelovala njegova družba. 1939 sta, potem ko je Nemčija pred dvema dnevoma napadla Poljsko, Velika Britanija in Francija napovedali vojno Nemčiji. 1967 so začeli Švedi voziti po desni strani cest. 2000 je nemški kancler Gerhard Schröder ob 50 obletnici podpisa listine Združenja nemških izgnancev poudaril, da Nemčija ne bo odpirala zgodovinskih in pravnih vprašanj in ne bo zahtevala odškodnin za premoženje nemških izgnancev, ki so bili ob koncu druge svetovne vojne izgnani iz vzhodne Evrope. Sobota, 4. september Danes goduje Zalka.
1802 je profesor iz Göttingena Georg Friedrich Grotefend objavil, da je dešifriral klinopise iz Perzepolisa. 1824 se je rodil avstrijski skladatelj Anton Bruckner, mojster po-znoromantične simfonije.
1870 sta dva dneva potem, ko je Napoleon III. izgubil pri Sedanu svobodo in cesarsko krono, republikanska voditelja Favre in Gam-betta razglasila v Parizu tretjo republiko.
1907	je umrl norveški skladatelj Edvard Grieg. Rodil se je 15. junija 1843.
1992 so v Sofiji obsodili na 7 let zapora bivšega prvega sekretarja KP in predsednika Bolgarije Todorja Živkova. Nedelja, 5. september Danes goduje Lovrenc.
1600 je angleška kraljica Elizabeta I. Vzhodnoindijski družbi podelila monopol za trgovanje z vzhodom. S tem je položila temelje angleškemu kolonialnemu imperiju.
1638 se je rodil francoski kralj Ludvik XIV., imenovan Sončni kralj.
1902 se je rodil ameriški filmski producent Darryl Francis Zabuck, eden od ustanoviteljev družbe 20th Century-Fox. Ponedeljek, 6. september Danes goduje Sara.
1729 se je rodil nemški filozof židovskega rodu Moses Mendelssohn, vpliven filozof razsvetljenskega obdobja. 1757 se je rodil francoski general in politik Marquis del la Fayette. Bil je udeleženec vojne za neodvisnost ZDA in vodilni politik med francosko revolucijo.
1892 se je rodil angleški fizik Edward Richard Appleton. Z odbojem radijskih valov je dokazal domnevo o obstoju ionizirane zračne plasti zemeljske atmosfere.
1901 je anarhist ustreli 25. predsednika ZDA McKinleya. 14. septembra ga nadomesti podpredsednik Roosevelt. 1966 so zasedli Falklandske otoke Argentinci. Tako se je pojavil spor o lastništvu otokov. Velika Britanija meni, da so otoki njeni.
AvtoD£OM
Okolju prijazno obujanje nekdaj priljubljenega modela CR-X
Honda se z novim športnim hi-bridom oblikovno vrača k svojemu nekdanjemu modelu; CR-Z je namreč nasledil nekdaj priljubljeni CR-X, z njim pa Japonci dokazujejo primernost hibridne tehnologije v segmentu kompaktnih športnih vozil. Da je avtomobil res športen, dokazuje karoserija, ki je trša od tiste pri civicu type R.
Pri Hondi ne skrivajo uspehov modela CR-X, s tem da je CR-Z tako pogonsko kot tudi oblikovno vendarle naprednejši in skozi slednje vzbuja asociacije na vgrajeno tehniko. Je kratek, širok in nizek, streha je skoraj ravna vse do zadka avtomobila, bočna vrata so dolga, tudi sedi se športno nizko, torej tako kot v kupeju z oznako 2+2.
Tistim, ki so doslej kupovali Hondi-ne avtomobile, bo verjetno všeč, drugi bodo ob pogledu nanj znali zmajevati z glavo. Že na daleč se opazi ekološka naravnanost, ki je oklestila koeficinet zračnega upora na vsega 0,25, kar je najboljši dosežek serijskega vozila doslej, s tako ugodno aerodinamiko pa se lahko pohvalita le še honda insight in lexus LS430.
Tudi notranjost ne pušča dvomov o tem, za kakšno vozilo gre. Armaturna plošča spominja na tiste iz vesoljskih plovil, česar smo pri Hondi že vajeni, a pri CR-Z so šli še dlje. Veliko je razmetanih stikal, z barvami merilnika vrtljajev pa avto sporoča, kaj se dogaja z baterijami in elektromotorjem oziroma ali vozimo agresivno ali ekološko primerno. Materiali in izdelava so dobri, ergono-
mija pa že ustaljeno samosvoja, kar navezujem predvsem na upravljala klimatske naprave, ki so postavljena desno ob vo-lanski obroč kot nekak zavihek.
Sprednja sedeža sta postavljena zelo nizko, zato ni dvomov o tem, če je CR-Z zabaven športen dvosed ali ne. V drugi vrsti je prostora zgolj za manjše otroke, zato celo proizvajalec tam odsvetuje sedenje osebam, višjim od metra in pol! Povprečen Evropejec žal ne bo vedel kam z nogami, tudi vzglavnikov ni.
Kljub temu da je honda CR-Z hibridni izdelek, ne prekipeva ravno od tehnološke naprednosti. Bencinskemu motorju so inženirji za doseganje večje moči namesto turbinskega polnilnika dodali majhen električni motor IMA (Integra-
ted Motor Assist). Ob pomoči z navorom je naloga baterij oziroma elektromotorja v tem, da pomaga bencinskemu pri pospeševanju. Skupaj motorja dosežeta 125 KM pri 6000 vrtljajih ter 174 Nm navora pri 1500 vrtljajih in porabita v povprečju 5 litrov goriva na sto prevoženih kilometrov. Ker imata različni krivulji motorne moči in navora, ki se odlično dopolnjujeta, naj bi za hibridne sisteme bencinski motor pomenil boljšo izbiro kot dizel. Bencinskemu stroju pri nižjih vrtljajih namreč primanjkuje moči, ki jo je moč pridobiti z dodatnim električnim motorjem. Slednji sicer zaradi svoje preproste tehnologije ni sposoben samostojno poganjati vozilo, so pa Hondini inženirji vendarle ustvarili tri režime delovanja. Vsak od programov eco, normal in sport ima drugačne nastavitve pri občutljivosti stopalke za plin in volanskega mehanizma ter pomoči elektromotorja, obenem se, kot že omenjeno, spremeni tudi barvna osvetlitev merilnikov.
Hibride so tovarne doslej kombinirale z brezstopenjskimi menjalniki, a pri Hondi so izbrali ročnega šeststopenj-skega, ki ga v takem vozilu vidimo prvič. Neobičajno izbiro utemeljujejo s tem, da ročno pretikanje omogoča več dinamičnosti ter daje vtis športnosti.
Očitno pri Hondi veliko svojih naporov (in denarja) vlagajo v razvoj okolju prijaznih vozil in tovarn, ker je tovarna v Suzuki, kjer hibridno hondo tudi izdelujejo, povsem neodvisna od zunanjih dobaviteljev energije. Vso elektriko namreč dobivajo iz sončnih celic, vse odpadne snovi pa reciklirajo in ponovno uporabijo v proizvodnji.
Da je CR-Z bolj ekskluzivno vozilo kot ljudski hibrid, vam postane jasno ob pogledu na cenik. Previsoka cenovna ume-ščenost (osnovni model stane 25.990 evrov) sicer prinaša veliko opreme, vendar je običajno bencinsko gnana konkurenca podobno ekonomična in cenejša, zato je jasno, da prodajne številke ne bodo visoke - pri domačem uvozniku letos računajo na 30 kupcev, v Evropi pa na letni ravni na 20.000 privržencev nad hibridno tehniko.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Nove učinkovine za krepitev imunskega sistema (i. del)
Imunski sistem človeka je kompleksen in nas varuje pred tujki iz okolja. Običajno so to virusi, bakterije in paraziti, ki v telesu povzročajo okužbe. Tujek je lahko tudi lastna spremenjena celica - rakasta celica. Ali bomo v stiku s tujkom zboleli in kako hudo bomo zboleli, je odvisno od stanja našega imunskega sistema.Okrepimo ga lahko tako, da:
-	uživamo zdravo hrano, veliko svežega sadja in zelenjave, žitarice,
-	pijemo dovolj tekočine (voda, zeliščni čaji),
-	se izognemo škodljivim razvadam (pitje alkohola, kajenje ...),
-	se gibamo vsak dan vsaj pol ure na svežem zraku,
-	poskrbimo za dovolj spanja in počitka,
-	poskusimo zmanjšati stres.
Sodoben način življenja nam velikokrat ne omogoča izpolnjevati vseh naštetih priporočil. V teh primerih strokovnjaki priporočamo uporabo prehranskih dopolnil, ki pomagajo krepiti naš
imunski sistem. Uporabili jih bomo tudi pri:
-	ponavljajočih se bakterijskih in virusnih okužbah, zlasti tistih, ki nas prizadenejo v hudi obliki in daljši čas,
-	hujših okvarah imunske odpornosti pri boleznih, kot so: levkemija, rak, limfom, AIDS,
-	pri bolj agresivnih postopkih zdravljenja: kemoterapija in obsevanje pri rakavih obolenjih, kortikosteroi-di pri avtoimunih obolenjih,
-	pri presnovnih boleznih: sladkorna bolezen, odpoved levic .,
-	pri nekaterih kroničnih boleznih jeter: kronični hepatitis ali alkoholna ciroza jeter,
-	po operacijah in poškodbah,
-	po daljši ali nenehni izpostavljenosti stresu.
V zimskem času se v lekarnah zelo poveča povpraševanje po izdelkih za krepitev imunskega sistema. O nekaterih že dobro znanih in uveljavljenih smo že govorili v naših nasvetih. To so: vitamin C, med in matični
Foto: arhiv
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
mleček, ameriški slamnik, ginseng, aloe vera, alga spiru-lina . Zadnje leto je na trgu tudi nekaj novih, zanimivih učinkovin. Podrobneje vam želim nekatere predstaviti v tem prispevku.
Kot prva novost se je na trgu pojavil KOLOSTRUM. To je izloček mlečnih žlez v prvih dneh po rojstvu sesalca. Je prva hrana, ki jo zaužije novorojenec. Znano dejstvo je, da je prvo materino mleko pri dojenčkih zelo kakovostno hranilo.Vsebuje več kot 90 učinkovin. Najpomembnejše so: imunski faktorji (protitelesa ali imu-noglobulini, citokini ...), odgovorni za imunski sistem, rastni faktorji, ki regulirajo procese na celičnem nivoju,
veliko število vitaminov in mineralov, aminokisline in še mnoge druge.
Kolostrum, ki se nahaja v prehranskih dopolnilih, je uprašeno prvo mleko (prvih 16 ur po porodu) domačih krav. Najdemo ga v kapsulah v 100 % naravni uprašeni obliki, praviloma brez dodatkov, in v obliki žvečljivih tablet. Kolostrum je primeren za otroke in odrasle, tudi za tiste, ki imajo celiakijo. Pri osebah, ki imajo intoleran-co na laktozo, se uporaba odsvetuje. Nosečnice naj se o uporabi posvetujejo s svojim ginekologom. Narejenih je bilo kar nekaj študij, ki so potrdile učinkovitost kolo-struma, in sicer:
-	podpira obrambni sistem,
-	omogoča okrevanje po intenzivni fizični vadbi ali po naporu,
-	ohranja energijo in krepi vitalnost.
Čeprav še nimamo na voljo zdravila s kolostrumom, ki bi imelo dokazano učinkovitost, pa lahko za prehran-ska dopolnila trdimo, da so naravni in varni izdelki. Veliko število zadovoljnih uporabnikov nam potrjuje tudi njihovo učinkovitost.
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm., Lekarna Ptuj
Moje cvetje
Jesen na zelenjavnem vrtu
Dež čez vikend je verjetno dokončno naznanil slovo od poletja in začetek jeseni. Kljub vsemu na se na zelenjavnem vrtu dogaja še marsikaj. Zdaj verjetno nekaj dni še ne bo možno pripravljati gred za jesenske setve, tudi pridelka za shranjevanje ni smiselno pobirati, saj to počnemo vedno v suhem vremenu. Seveda pa pobiranje zelenjave za sprotno porabo ni omejeno, le da ob tem nikar ne stopajte po gredi oz. po rodovitni zemlji. Poskusite vse narediti s poti. Le tako bo vaša zemlja ostala prijazna do vrtnin še lepo število let.
Če ste uspeli kakšno gredo pripraviti že pred dežjem, pa lahko še v tem tednu presadite kakšno sadiko letnih solat, nadzemne kolerabice in - verjeli ali ne - posejete tudi nizek stročji fižol in nizek grah. Če nas bo presenetila zgodnja zima, boste solato pokrili z agrokopreno, grah prenese veliko nižjih temperatur, s fižolom pa bo res malo težko, a tveganje je manjše, kot si mislite. Seveda je potrebno izbrati nizke in zgodnje sorte, kot je na primer berggold.
Foto: Miša Pušenjak
Posejemo lahko tudi špinačo. Vsi, ki ste se celo poletje jezili na bolhače na rukoli, zdaj je šele čas, da jo ponovno posejete. Mnogi še ne vedo, ampak obstaja dve vrsti rukole. Že lepo število let je pri nas možno kupiti seme navadne rukole, katere prednost je predvsem blažji okus, večji, široki listi in samo valovit listni rob. Zato je primerna ravno za jesenske in spomladanske setve za sprotno porabo. Se pa slabše obrašča in predvsem ne prezimi. Zato v tujini že nekaj let raje sejejo tako imenovano divjo rukolo. Tako smo jo vrtnarji imenovali, preden so se vmešali botaniki. V resnici ta rastlina raste divje po Sredozemlju kot plevel in kot tako so jo imenovali tankolistni dvoredec. Vendar jo v vseh jezikih najdemo pod tako ali drugače napisanim imenom rukola. S predlanskim letom se dobi seme te rastline tudi pri nas. To je tista rukola, ki ima močnejši okus, močno narezljan, a ožji list. Njena prednost je, da se bolje obrašča, zato jo režemo tako, da ostane srček cel. Predvsem pa v zavetnih legah, morda kje ob hiši, prav gotovo pa v rastlinjakih odlično prezimi. V rastlinjaku jo boste lahko rezali skoraj celo zimo. Seveda je njena rast odvisna od temperature in od tega, koliko sonca bomo deležni pozimi.
Še dve novi mešanici semena dobimo pri nas v trgovinah, to sta mešanica azijskih listnatih rastlin. Primerna je za vse, ki imate radi nekoliko bolj eksotičen okus solate ali pa kuhate v vok loncih. Mešanico uporabljamo tako, da mlade liste režemo, solato pa običajno začinimo s solatnimi prelivi ali pa jo dodamo v zelenjavne juhe ali omake. Druga zelo zanimiva mešanica pa je mešanica rastlin za mlade liste. Tukaj najdemo poleg semena solate še seme drugih rastlin , ki jih drugače nikoli ne režemo za solate. Vendar je tudi ta mešanica, začinjena tako z našimi običajnimi prelivi, kot so kis, olje in sol, lahko pa tudi zaseka, ocvirki ali pa številni drugi prelivi, nekaj prav posebnega. Še meni je bila dobra, pa imam zelo klasičen okus.
V rastlinjak ali v lonce je sedaj potrebno presaditi nekaj rastlin peteršilja, morda tudi drobnjaka. Tako se bodo še v času, ko so dnevi daljši in toplejši, rastline prilagodile na novo bivališče, se ukoreninile in nekaj svežega zelenja boste imeli na voljo tudi pozimi. Drobnjak bo kasneje potrebno dati še za teden ali dva zamrzovalno skrinjo. Tako ga boste »prepričali«, da je prezimil in da lahko prične ponovno rasti, če ga boste želeli imeti kje v loncih v stanovanju.
Paradižnik na prostem je marsikje že v težavah. Spodnje listje postaja rjavo. To listje je potrebno čimprej odstraniti. Seveda ga ne mečemo na tla, ampak odstranimo z vrta. Lahko porežemo, pokrajšamo tudi vrhove rastlin, če je bolezen že močno napredovala, kajti tako bodo že zavezani plodovi dozoreli hitreje. Če pa so rastline še zdrave, tega seveda ne naredimo.
Miša Pušenjak
S svetovne Mm srn
Kolumbijska pevka Shaki-ra (Shakira Isabel Mebarak Ripoll), ki je zadnje mesece osvajala svetovne glasbene lestvice z nogometno himno Waka Waka (This Time For Africa), se pospešeno pripravlja na izid svojega novega studijskega albuma. Album bo nosil ime Sale El Sol in bo posnet v španščini, izšel pa naj bi v začetku novembra. Pred dnevi je na ulicah Barcelone končala snemanje vi-deospota za prvi singel z na-
slovom Loca, na katerem gostuje britanski raper Dizzee Rascal. Sale el Sol je že sedmi studijski album Shakire in hkrati prvi po lanskem »angleškem« albumu She Wolf. ®®®
Člani svetovno znane avstralske zasedbe INXS so se odločili, da bodo v čast svojega pokojnega frontmana Michaela Hutchenca, ki je umrl leta 1997, posneli novi album z novimi verzijami
Michael Hutchence
Foto: wordpress.com
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Shakira Isabel Mebarak Ripoll
Foto: wordpress.com
nekaterih njihovih največjih uspešnic. K sodelovanju so povabili nekatere najboljše pevce s svetovne glasbene scene. Tako se bodo na novem albumu, ki še nima uradnega imena, pojavili Brandon Flowers v skladbi Beautiful Girl, Rob Thomas v skladbi Original Sin in Vanessa Amorosi v skladbi Devil Inside. Kot gostje na albumu sodelujejo tudi Gabriella Cilmi, Nikka Costa, Tricky in Patrick Monahan iz zasedbe Train. Pred dnevi so predstavili tudi že prvi singel s prihajajočega albuma, to bo skladba z naslovom Never Tear Us Apart, ki jo je zapel
ameriški pevec Ben Harper. ®@®
Ameriška glasbena zasedba Blondie, na čelu katere je slavna Deborah Harry, namerava še letos izdati novi studijski album. Album, ki so ga posneli ob koncu lanskega leta v Woodstocku, bo nosil ime Panic of Girls. Omenjeni album bo njihovo prvo diskografsko delo po letu 2003, ko so izdali zadnji album The Curse of Blondie. Točen datum izdaje novega albuma še ni določen, kot pa je potrdil bobnar zasedbe Clem Burke, naj bi se to zgodilo med njihovo zimsko turnejo, na kateri bodo nastopali skupaj s še eno legendarno zasedbo The Pretenders. Pod večino tekstov se je podpisala pevka Deborah Harry, sam naslov albuma Panic of Girls pa je del ene izmed novih skladb. Nekatere nove skladbe so že predstavili javnosti na poletnih nastopih, kjer so proslavili 30. obletnico izdaje njihovega najuspešnejšega
albuma Autoamerican, na katerem sta bili tudi dve veliki, sedaj že zimzeleni uspešnici, skladbi The Tide is
High in Rapture.
®®®
Kitarist legendarne zasedbe Rolling Stones Ronnie Wood bo 27. septembra izdal novi samostojni studijski album. Ob pomoči številnih znanih glasbenikov bo izdal album z naslovom I Feel Like Playing. Med glasbeniki, ki sodelujejo na njegovem solo projektu, so tudi takšni zvezdniki, kot so Slash, Flea iz zasedbe Red Hot Chili Peppers, Eddie Vedder iz skupine Pearl Jam, Kris Kristofferson, Billy Gibbons iz skupine ZZ Top in drugi. I Feel Like Playing bo že njegov sedmi solo album, prva skladba nosi naslov Thing About You in jo že lahko poslušate na njegovi uradni spletni strani RonnieWood. com.
®@®
Ameriška pevka Mariah Carey pripravlja za konec leta nov božični album. Leta 1994 je pevka že izdala božični album, ki je nosil naslov Merry Christmas. Album je zelo hitro postal zelo popularen in je tudi po prodaji eden izmed najuspešnejših božičnih albumov vseh časov. Na omenjenem albumu je bila tudi super uspešnica All I Want For Christmas Is You, ki še danes sodi med najpopularnejše božične skladbe vseh časov. Na njenem novem studijskem izdelku bo šest novih avtorskih skladb in nekatere izbrane priredbe in tudi nova verzija že ome-
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM F. RIHANNA
2.	DYNAMITE - TAIO CRUZ
3.	TEENAGE DREAM - KATY PERRY
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	GREEN LIGHT - ROLL DEEP
2.	I LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM F. RIHANNA
3.	CLUB CAN'T HANDLE ME - FLO RIDA FT DAVID GUETTA
NEMČIJA
1.	WE NO SPEAK AMERICANO - YOLANDA BE COOL
2.	WONDERFUL LIFE - HURTS
3.	WAKA WAKA - SHAKIRA feat. FRESHLYGROUND
Zanimivost tedna
Seznami študentov za bivanje v domovih znani po 15. septembru
Študentom, ki se prvič prijavljajo na razpis za pridobitev študentske sobe v domovih ali pri zasebnikih, je rok za oddajo vloge potekel 10. avgusta. Ostali, ki nameravajo zaprositi le za podaljšanje bivanja, pa imajo čas še do konca tega tedna.
Na visokošolskem ministrstvu vse študente opominjajo, da naj do roka pošljejo ali osebno vložijo prošnjo za podaljšanje na pristojno pisarno študentskega doma. Prošnjo za podaljšanje bivanja vložijo kandidati, ki so v minulem študijskem letu bivali v javnih ali zasebnih študentskih domovih ali pri zasebnikih s subvencijo in se niso izselili iz študentskega doma oz. niso prekinili nastanitvene pogodbe za bivanje pri zasebnikih.
Pisarne za študentske domove bodo po 15. septembru in po 15. oktobru določile prednostna seznama študentov, upravičenih za bivanje v študentskem domu in pri zasebnikih. Študentje, ki podaljšujejo bivanje, bodo o tem, ali izpolnjujejo pogoje, obveščeni po 15. oktobru.
Študentski domovi v Ljubljani letos razpisujejo skupno 7492 ležišč. V dijaških domovih v Ljubljani in Novem mestu je za študente razpisanih še 655 ležišč, v zasebnih študentskih domovih v Ljubljani in Krškem pa še 313 ležišč. Za subvencionirano bivanje študentov pri zasebnikih je na voljo 2200 ležišč.
V	Mariboru je v javnih študentskih domovih razpisanih 2696 ležišč, v zasebnih pa 626. V dijaških domovih v Mariboru, Celju in Murski Soboti pa je skupno razpisanih še 460 mest za bivanje študentov. Za subvencioniranje bivanja študentov pri zasebnikih je na voljo 200 ležišč. Dijaški in študentski dom v Kranju razpisuje 280 ležišč.
V	Kopru javni študentski domovi razpisujejo 221 ležišč, zasebni 22, dijaški domovi v Kopru, Izoli, Portorožu in Novi Gorici pa še 370 mest. Za subvencionirano bivanje pri zasebnikih je na voljo 750 ležišč.
_SM (vir: STA)
njene skladbe All I Want For Christmas Is You.
Phil Collins bo po osmih letih 13. septembra izdal svoj novi studijski album. Album bo nosil ime Going Back, na njem pa bodo nekatere stare uspešnice skupin, kot so Temptations, Ronettes ali Supremes v novih glasbenih preoblekah. Pri nastajanju albuma Going Back so sode-
lovali tudi trije člani nekdanje zasedbe Funk Brothers. To je prvi Collinsov album, na katerem bodo izključno priredbe. Phil Collins je bil v svoji dolgi glasbeni karieri kar osemkrat nagrajen z nagrado grammy, prodal več kot 100 milijonov nosilcev zvoka v času samostojne kariere in 150 milijonov iz časa, ko je bil še član legendarne skupine Genesis.
Janko Bezjak
Lestvj ca
iS
NA
NO SPEAK AMERICANO - YOLAND
EMINEM FEAT.
LOVE THE WAY YOU LIE RIHANNA
3.	ALL THE LOVERS - KYLE MINOGUE
4.	ALEJANDRO - LADY GAGA
5.	I LIKE IT - ENRIQUE IGLESIAS FEAT PITBULL
6.	STEREO LOVE - EDWARD MAYA & VII JIGULINA
7.	MISERY - MAROON 5
8.	TE AMO - RIHANNA
9.	THIS AFTERNOON - NICKELBACK
10.	CALIFORNIA GURLS - KATY PERRY AND SNOOP DOG
11.	WHATAYA WANT FROM ME - ADAM LAMBERT
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Foto: SM
Kaj bomo danes jedli

TOREK
stročji fižol s smetano in ocvirki SREDA
Mehiška enolončnica ČETRTEK
pečene hrenovke, krompirček, solata PETEK
gobova juha z ajdovo kašo, skutne
palačinke
SOBOTA
kotel sožitja
NEDELJA
goveja juha, pečena rebra, krompir, solata
PONEDELJEK
govedina (iz nedeljske juhe) v solati z jajčko
Mehiška enolončnica chili con carne
Sestavine: 250g suhega rdečega fižola, 700 g govedine - pleče, sol, poper, 4 žlice sončničnega olja, 1 čebula, 2 stroka česna, 3 žlice mlete rdeče paprike, 1 čili, 3 dl mesne juhe, 250 g svežega paradižnika.
Rdeč suh fižol namočimo čez noč, nato ga skuhamo. Goveje meso narežemo na kocke, solimo in popramo. V loncu segrejemo olje in na njem popečemo meso z vseh strani. Vza-
memo ga iz lonca in shranimo na toplem. Čebulo sesekljamo in prepražimo v istem loncu. Dodamo še strt česen in meso. Potresemo z mleto rdečo papriko ter dodamo na drobno sesekljan strok čilija. Prilijemo mesno juho in počasi kuhamo približno 2 uri. Po potrebi prilivamo še vodo. Dodamo kuhan fižol in narezan, olupljen paradižnik. Pokuhamo in ponudimo.
Kotel sožitja
Sestavine: 50 dag svinjskega stegna, 50 dag govejega plečeta, 50 dag piščančjih jeter, 1 dl olja, sol, majaron, limonina lupina, 30 dag čebule, 25 dag pora, 35 dag korenja, 5 dag česna, 4 dag škrobne moke, 2 dl kisle smetane, 2 l vode.
Svinjsko in goveje meso pod hladno vodo splaknemo, s krpo osušimo in na delovni površini narežemo na kocke. Jetra razrežemo. Čebulo in por narežemo na kocke. Korenje naribamo. Česen sesekljamo. Olje v kotličku segrejemo, na njem prepražimo čebulo, por in korenje. Nato dodamo goveje meso, sesekljan česen ter začinimo s soljo in majaronom. Malo prepražimo in zalijemo s polovico vode. Pokrijemo in počasi dušimo. Ko se goveje meso zmehča do polovice, dodamo svinjsko meso in zalijemo s preostankom vode. Duši-mo do mehkega. Nazadnje dodamo jetra, četrtino naribane limonine lupine in kuhamo še 10 minut. Na koncu kuhanja dodamo smetano, v kateri smo razmešali škrobno moko. Prevremo in po potrebi začinimo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Azerbajdžatti: "Boljša je ena pametna hči kot deset neumnih sinov."
-k-k-k
Kitajci: "Dober sin ne govori o očetovih njivah, dobra hči pa o svoji skrinji z doto."
•k-k-k
Nizozemci: "Modremu traja žetev vse leto."
-k-k-k
Japonci: "Iz nepose-janega semena nič ne zraste."
-k-k-k
Angleži: "Človek brez denarja hitro prehodi sejem."
-k-k-k
Nemci: "Na sejmu bolje ljudi spoznaš kot v cerkvi."
-k-k-k
Angleži: "Nobeno pokopališče ni tako lepo, da bi si želel biti na njem takoj pokopan."
-k-k-k
Nemci: "Na pokopališče pridemo vedno prezgodaj."
-k-k-k
Angleži: "Ni pomembno, katere vere je hudobnež."
-k-k-k
Nemci: "Vera se začne tam, kjer se znanje neha."
Smeh ni greh
Štajerski TEDNIK
POLOPICA Z VELIKIMI OČMI
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (HEDY)
OKRAS NA PERILU
TRACNICA
ELDA VILER
PREBIVALEC CSSR
LUKA V JEMENU
NAŠA SLIKARKA
POTEGAVŠČINA
MIZARSKA DELOV. MIZA
DOLGOČASEN ČLOVEK
BARITONIST RUFFO
NOSI HLAČE
KUBANSKI PESNIK (REINALDO)
MESTO V INDIJI
RIBJA KOŠČICA
TROPSKI PTIČ
TRŽAŠKI HUMANIST (PIETRO)
RIBIŠKI PLEN
PRIPADNIK ANTOV
PREPOVEDANA POŽIVILA
ROGOVILEZ
CERKVENI PRISPEVEK
OLEG LISOGOR
DRŽAVA V
AVSTRALIJI
SLAVKO AVSENIK
LOVEC S SOKOLI
MATERIJA, TVARINA
PRIVRŽENEC ČARTIZMA
ITALIJANSKI
PESNIK (LUDOVICO)
RUSKI VLADAR
KRATEK IZREK, GESLO
GR. BOGINJA PREPIRA
ta želja uresničila!"
Ko je NASA začela pošiljati astronavte v vesolje, so ugotovili, da nalivno pero in kemični svinčnik ne bosta delovala pri ničelni gravitaciji. Črnilo ne bo teklo navzdol proti pisalni površini. Da bi rešili problem, so najeli agencijo Andersen Consulting. Porabili so desetletje in 12 milijonov dolarjev, da so razvili pero, ki je delovalo pri ničelni gravitaciji, obrnjeno navzdol, celo pod vodo in v temperaturah pod 300 stopinj ter praktično na vse mogočih površinah, celo steklu.
Rusi so uporabljali svinčnik.
Žena Gorenjca se sredi zime vrne domov in vidi štiriletnega sinka Janezka v sami majici in kratkih hlačah na dvorišču tekati po snegu. Hitro ga odpelje noter in nahruli moža: »Ali se ti je zmešalo, takšnega otroka pošlješ na sneg!«
Gorenjec odgovori: »V omari sem našel sirup proti kašlju, ki mu drug teden poteče rok trajanja ... pa da ne mečemo proč ... «
Oče šestnajstletne Mateje kriči na mladeniča: "Moji hčeri si vzel nedolžnost! In kaj nameravaš storiti zdaj? Kaj sploh lahko rečeš o tem nespametnem dejanju?"
Mladenič prestrašeno za jeclja:"Oprostite, gospod, saj ne bom nikoli več!"
Mujo je obiskal prijatelja Hasa, ki je bil v bolnici operiran in se je ravno tisti trenutek prebudil iz anestezije. Vprašal ga je: "Haso, zate imam dve novici: dobro in slabo. Katero naj ti najprej povem?"
"Slabo!" je rekel Haso.
"Odrezali so ti obe nogi!" je rekel Mujo.
"Pa dobra novica?" je vprašal Haso.
"Se spominjaš, da je bila v mladosti tvoja največja želja, da bi imel tako velik penis, da bi se ti vlekel po tleh? No, zdaj se ti je
Vojaški kamion, ki se je vračal z vojaških vaj, je obtičal v blatu in se ni mogel več premakniti. Za njim se na cesti pojavi vojaški terenski avto, v katerem so sedeli štirje visoki častniki.
"Sedaj bomo pa mi pomagali!" je rekel najvišji po činu. Vsi štirje stopijo za kamion, potiskajo, potiskajo, voznik daje gas . Potiskajo ... Končno jim je uspelo.
"S čim pa je natovorjen ta kamion, da je tako težak?" brez sape vpraša eden od oficirjev.
"S 26 rekruti!" odgovori voznik tovornjaka.
Mama se prijateljici pritožuje nad svojo odraščajočo hčerko: "Današnja mladina je grozna! Samo mojo hči poglej! Petnajst let je stara, pa ima že resnega fanta, na moj enaintrideseti rojstni dan je pa pozabila!"
Desetar je postrojil svojo desetino vojakov in jim dejal: "Poročnik je obljubil, da bo dobil tisti, ki je najbolj len, teden dni dopusta! Kdor misli, da je len, naj stopi korak naprej!"
Vsi vojaki so stopili korak naprej razen enega.
"Zakaj pa ti ne stopiš naprej?" ga je vprašal desetar.
"Prelen sem in se mi ne da!"
Ugankarski slovarček: ARENAS = kubanski pesnik (Reinaldo, 1943-1990), EBOLA = afriška virusna mrzlica, INDORE = mesto v Indiji, IRAPUATO = mehiški nogometni klub, ONODI = madžarska telovadka (Henrietta, 1974-), PONK = mizarska delovna miza, pank, SLOTA = deževno vreme, dež s snegom, SVEČAK = slovenska judoistka (Jožica, 1983-), VANEL = francoski filmski igralec (Charles, 1892-1989).
■o}souv 'ejpaA 'eoe|\| '}si}jeo 'seuajv 'uapv 'euopiA '>|eA -o|soL)ag 'nuaoi 'A0|n 'ep§e|/\| 'ab 'dO 'oujouog '>juod 'ju 'euiu|0}s 'eun 'jnze 'je|o>jos '}js 'jjeoiei 'i>|!|oqeue 'i>|ew He|z '|y ueis 'uapng 'e|oqa 'pueA 'e; -o|s :0NAVH0Q0A a>1UBZ!J>i 9( A9HS9H
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi izletu!
RADIOPTUJ
tui ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
POLIČ
JEDILNI LIST
3
Govori se ...
... da je brhka črnolaska iz Dravograda na nedeljskem lepotnem tekmovanju zlahka opravila z lepotička-mi iz državne in štajerske prestolnice in dokazala, da so najlepše Korošice.
... da si je vsega mogočega sposobna poetovinska mestna oblast omislila nov obveščevalni medij - Šajb-nvišer-press. Žal pa ga prebivalci starega mestnega jedra očitno niso vzeli za svojega. Celo tako predrzni in hudobni so bili, da so se nad novo postavljeno ulično zapornico jezili in jo uničevali.
... da se v pripravah na evropsko prestolnico kulture v svoje rodno mesto vračajo tudi lastovke kulture in umetnosti. Med domačimi ulicami stare Poetovione je za nekatere prijetneje kot v nedrju Goriških brd.
... da so organizatorjifesti-
vala poezije in vina zlahka dokazali, kako malo je bilo potrebno, da so pokrili Vrazov trg. Za pokritje minorit-skega dvorišča se namreč kulturna srenja dogovarja že vsaj tri desetletja.
... da so Haložani že od nekdaj veseli ljudje, še posebej zadnje čase, ko imajo v kar dveh haloških občinah po novem več vode kot vina.
... da so razni zgledi in reki v javnem življenju baje
zelo nalezljivi. Včasih so rekli: politika je kurba, zdaj pa vsi po vrsti ugotavljamo, da ni s športom skoraj nič bolje.
Vidi se ...
,,, da je tudi pri konjih pomembno, kako so urejene njihove spodnje okončine. In tako poleg pedikure očitno obstaja tudi kopitokura, le da zanjo vedo le tisti, ki se ukvarjajo z jahanjem.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna
F
Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51
Foto: Mateja Lesjak
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslala Mateja Lesjak, ki je nekoliko »olepšala« papriko z domačega vrta.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
4	3			6	7		8	
	5	8		4		9	7	
			1					2
5	1	6			8	7		
		3				4		
		7	6			2	5	8
6					4			
	2	5		3		6	9	
	9		2	5			1	7
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€€€	O
Bik	vvv	©©	€	OOO
Dvojčka	¥»¥	©©	€	OO
Rai	V	©©©	€€	O
Lev	¥»¥	©	€€	OOO
Devica	VV	©©©	€	OOO
Tehtnica	V	©©	€€€	OO
Škorpijon	VV	©©©	€	OO
Strelec	VVV	©©	€€€	O
Kozorog	V	©©©	€	OOO
Vodnar	VV	©©©	€€€	O
Ribi	VV	©	€	OOO
Velja za teden od 31. avgusta do 6. 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
septembra: 1 znak - slabo,
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 06. septembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrajenka je: Nicole Nemec, Dolga lesa 5, 2270 ORMOŽ.
Anekdote slavnih
Koje izšel Lefrancov prevodpreroka Jeremije, je francoski filozof, pisatelj in zgodovinar Voltaire dejal: »Sedaj razumem, zakaj je prerok Jeremija tako tožil. Vedel
je, da ga bo prevedel Lefranc.«
***
Nemški filozof Immanuel Kant je kot član komisije postavil študentu vprašanje: »Ali mi lahko poveste, kako pravzaprav nastane polarni sij?«
»Kako nastane polarni sij? Škoda, ne morem se spomniti. Še pred nekaj minutami sem vedel, sedaj pa se ne morem spomniti. Pozabil sem...«je odgovoril vprašani.
»Res škoda, da ste pozabili,« je odgovoril Kant. »Bili
ste namreč edini človek na svetu, kije to vedel.« ***
Nemški pisatelj Ludwig Börne je nekomu posodil na stotine mark. Ker dolžnik dolgo ni kazal nikakršnega namena, da bi mu jih vrnil, mu je Borne pisal: »Še zadnjič vas prijateljsko opozarjam, da mi vrnite dolg, ker sicer ga bom izterjal po drugi poti. Če v oseminštiridese-tih urah ne dobim, kar mi dolgujete, pridem tja in vam z brcami v rit iztrgam svoj denar!«
Dolžnik mu je odgovoril: »Vaše pismo sem dal prebrati prizadeti strani.«
***
Nekoč je avstrijski nevropsihiater SigmundFreudpri-povedoval, kako je »izumil« danes klasični terapevtov prostor ob kavču za pacientovim vzglavjem: »Nisem se mogel premagati, da se ob nekaterih problemih pacientov ne bi muzal, prav tako pa nisem mogel pustiti, da to vidijo. Zato sem se vedno usedel za pacientovim vzglavjem.«
***
Ptuj • Zaključek Oratorija 2010
Koristno in prijetno izkoriščen čas
www.radio-tednik.si
LEKARNE PTUj
Trctonial^mra ulira Q
Letošnji Oratorij, ki je potekal pod geslom »Pazi, čas« je zaključen. V minulem tednu so se zvrstile delavnice, delo po skupinah in družabni dogodki za približno 200 udeležencev, ki so se potili v športnih delavnicah, v ustvarjalnih delavnicah gojili svojo domišljijo ter odkrivali zaklade v potujoči delavnici.
Letos je udeležence po ora-torijskem dvorišču vodila prijazna deklica Momo, knjižna junakinja nemškega pisatelja Endeja, ki skuša ljudem vrniti izgubljeni čas. Prav čas, njegovo pomanjkanje, zapravljanje, po drugi strani pa uživanje in polno doživetje vsakega trenutka je bila zgodba, ki je bila rdeča nit dogajanja.
Poleg že omenjenih delavnic so tokrat dva dneva oblikovali malo drugače: svoj čas so kar se da koristno in aktivno preživljali. Udeleženci so se skupaj z animatorji namreč odpravili s prizorišča in se odšli kopat v ptujske terme, še bolj atraktivno pa je bilo dogajanje, ko starejši udeleženci šli na vožnjo s kanuji. Zadnji oratorijski dan so se z vlakom odpravili v Cirkovce, kjer so po maši imeli zaključno prireditev Oratorija 2010.
Upanje organizatorjev, da bo njihov pogled sporočilen in bo pritegnil otroke in mlade, se je gotovo uresničilo. Sporočilo
Trstenjakova ulica 9 2250 Ptuj
Krepiti zdravje, ohranjati dobro počutje in zbranost, negovati kožo, lase, nohte, zobe in skrbeti za dober vid -
z nasveti vam bomo pomagali strokovnjaki v lekarnah: Ptuj, Breg, Budina- Brstje v Qlandiji, Majšperk, Kidričevo, Gorišnica, Videm in Destrnik.
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SiP
TV
Foto: M. Ozmec
Udeleženci Oratorija so si med drugim v našem uredništvu pogledali, kako nastajata časopis in radijski program.
glavne junakinje zgodbe, de- dogajanja, je namreč, da je v re- čas, ki je podarjen.
klice Momo, ki je bilo rdeča nit snici pridobljen čas samo tisti
Patricija Babosek
Krvodajalci
www.tednik.si
SPORED ODDAJ
TOREK 30.8.
8.00 Destrnik - Kmečki praznik 9.30 Polka in majolka 10.20 Oddaja Lepa 18.00 Polka ¡n majolka 19.00 Iz domače skrinje - Destrnik 20.00 Folklorni večer na Destrnlku 21.10 Glasbena oddaja 23.00 Vldeo strani
SREDA 1.9.
8.00 Kronika Občine Hajdina 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Hajdina - Odprtje vrtca 21.30 Dogodki Hajdina 23.00 Video strani
ČETRTEK 2.9.
8.00 Liikarski praznik v Dornavi 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Seja sveta Občine Dornava 21.30 Dogodki Dornava 23.00 Vldeo strani
PETEK 3.9.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.55 Oddaja Lepa 17.00 Glasbena oddaja 18.00 60 let Konjeniškega društva Lenart 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Peta noč - ponovitev 00.30 Video strani
5. julij - Gregor Rozman, Hum pri Ormožu 27; Vladimir Štum-berger, Spuhlja 52 a; Alojz Košar, Bišečki Vrh 50; Martin Pre-volšek, Čermožiše 45 c; Bernarda Selinšek, Trubarjeva 9, Ptuj; Kristina Kuhar, Strelci 14; Dejan Šel, Janežovski Vrh 9; Marjan Murko, Podvinci 130; Davorin Arnuga, Belšakova 31, Ptuj; Tatjana Šeruga, Švajgerjeva 2, Ptuj; Anton Žuran, Gradišča 143; Ljudmila Krajnc, Stojnci 47; Smiljan Vajsbaher, Apače 27; Stanislava Gabrovec, Bukovci 137; Dejan Belšak, Slodnjak, Slomi 14, Polenšak; Vanja Šori, Juršinci 78; Vlasta Golob, Markovci 32; Boštjan Kos, Grajenščak 36 a; Roman Drevenšek, Podvinci 45; Edi Gajšek, Orešje 149; Renata Širec, Slape 14. 8. julij - Franc Roškar, Bresnica 15; Mitja Puklavec, Drakšl 35 b; Karmen Grabar, Knupleževa ul. 10, Ruše; Petra Žnidarič, Ce-zanjevci 8, Ljutomer; Marija Jakolič, Rabelčja vas 38, Ptuj; Andrej Slana, Zagorci 6; Jožef Fideršek, Tržec 34 a; Andrej Vrabl, Placar 57; Miran Gradič, Na Boč 24, Poljčane; Marjana Kosi, Grabonoš 23; Janko Mohorko, Gorca 63; Boštjan Munda, Ul,. 25. maja 8, Ptuj; Marija Hojnik, Polenšak 7 b; Marjan Murko, Podvinci 130; Jožef Virag, Župetinci 32; Sergej Svenšek, Ul. 25. maja 3, Ptuj; Janez Zafošnik, Lovrenc na Dravskem polju 1; Ivan Kolenič, Sakušak 15 a; Gorazd Kozoderc, Skorba 51; Tadej Svenšek, Lovrenc na Dravskem polju 1; Branko Firbas, Moškanjci 76; Irena Munda, Ulica 25. maja 8, Ptuj; Rudolf Križaj, Mezgovci ob Pesnici 3.
12. julij - Jožefa Kukovec, Placar 7 a; Zvonko Auer, Mihovce 12; Robert Plazar, Zlatoličje 22; Polona Škreblin, Gubčeva ulica 21, Ptuj; Nuša Črešnik, Anželova ul. 20, Ptuj; Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj; Katja Peteršič, Dornava 85 b; Igor Turnšek, Gerečja
vas 41 I; Miran Ritonja, Arbajterjeva 2, Ptuj; Andrej Podkubov-šek, Žiče 94, Loče; Vladimir Gregorec, Podgorci 41; Aleksander Furek, Skorba 31 c; Anton Vučina, Grajena 26; Tadej Bojnec, Langusova 26, Ptuj; Dragica Toplak, Grajena 29 a. 15. julij - Marjan Kunštek, Tekačevo 31; Zdenko Šilak, Jadranska 11, Ptuj; Doris Lukačič, Ulica Heroja Lacka 8, Ptuj; Mirko Tikvič, Zgornja Hajdina 94; Martin Cvetko, Gradiščak 8; Matjaž Princl, Podlože 39 a; Miran Cvilak, Slovenja vas 27; Iva Lah, Orešje 97, Ptuj; Renata Avguštin, Lešje 37; Stanko Lenart, Nova vas 72; Gorazd Jurkovič, Ob železnici 13, Ptuj; Irena Toš Koren, Spodnje Jablane 43; Marko Bezjak, Markovci 20; Marijan Milinovic, Cir-kovce 49 a; Silvo Kokol, Majšperk 13; Majda Kidrič, Grdina 25; Edvard Kozel, Ulica 25. maja 3, Ptuj; Marija Lesjak, Miklavž na Dravskem polju; Srečko Toplak, Vičanci 98; Branko Trčko, Spodnje Jablane 12; Damijan Cebek, Draženci 14 b; Vlado Motaln, Bukovec 56; Dušan Pernek, Majšperk 20; Janko Vogrinec, Mure-tinci 37; Simona Klasinc, Trstenjakov 9, Ptuj; Štefan Trčko, Spodnje Jablane 11; Srečko Korošak, Cesta Talcev 42, Rače; Zdenka Druzovič, Krčevina pri Vurbergu; Marjanca Čuš, Dolič 2 b; Simona Cebek, Draženci 14 b; Klaudija Bezjak, Gorišnica 58; Milena Vrečar, Drstelja 48; Martina Pšeničnik, Stari grad 39, Makol; Boris Lebar, Praprotnikova 5, Ptuj; Brigita Tetičkovič, CMD 1, Ptuj; Mario Niderl, Moravci 62 a; Danica Jelen, Zg. Gruškovje 57; Igor Levstik, Zlatoličje 35; Mitja Jabločnik, Proletarska 8, Kidričevo; Jožef Pečovnik, Na Preloge 9; Janko Kodrič, Bukovci 92 a; Anton Topolovec, Mariborska 39, Ptuj; Boštjan Gašperič, Arbaiterjeva 5, Ptuj; Tanja Kuharič, Senešci 37; Robert Cestnik, Zagrebška cesta 113, Ptuj; Franc Kokot, Tibolci 39; Dragan Posavec, Prepolje 105.
VSAK CSTRTSK OB 20,00 URI
PREDLOGI ZA SEPTEMBER
C
POSKOČNIH
1.	Ans. KOLOVRAT - V daljavo v neznano vleče me
2.	Ans. AKORDI-Rad bi jo videl
3.	Ans. ŠESTICA - Uživajmo zdaj
4.	Ans. VERITAS-Rekla bi ne
5.	Ans. GALOP-Jesen
6.	POLKA PUNCE - S teboj ali brez tebe
7.	ZREŠKA POMLAD - Žalostnega žigola pesem
Zmagovalec meseca AVGUSTA: Ans. ISKRICE - Šepni ml prav potiho
Še eno možnost v SEPTEMBRU Ime: -Ans. KOLOVRAT - V daljava v oezoaoo vlače me
POP 7 TOP
1.ALENV0GRINEC-	Berač
2.	ANDREJA-Brez besed
3.	IVO MOJZER - Ko vrnem se domov
4.	LEA SIRK-Vse je le A
5.	STANE VIDMAR - Ni življenje čaša vina
6.	SPEV-Mirno sanjaj
7.	DJ SVIZEC FT DEE KAY - Rdeči cvet
Zmagovalec meseca AVGUSTA BOŠTJAN KONEČNIK - Zakaj si me postila Še eoo možoost v SEPTEMBRU Ima: ALEN VOGRINEC - Berač
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Tel. številka:
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
PLESNI CENTER MAMBO VPISUJE
Začenja se nova plesna sezona in PC MAMBO že 17. leto zapovrstjo na ste-žaj odpira svoja vrata vsem plesa in rekreacije željnim. Najdemo jih lahko na Volkmerjevi c. 26 v Ptuju (pri nekdanji trgovini Bratje Res). Najmlajše, 3 leta stare otroke vabijo v spremstvu odrasle sebe, da se jim pridružijo v Cici Mambo programu, ki zajema tri stopnje po 10 vaj. V PLESNEM VRTCU že samostojno razvijajo ritmične in gibalne sposobnosti 4 in 5 let stari otroci, ki se srečujejo enkrat tedensko.
Plesalci iz prve triade osnovne šole spoznavajo čarobni svet plesa v PLESNI SOLI, kjer se srečujejo z različnimi plesnimi zvrstmi in tehnikami, spoznavajo raznolikost in zahtevnost različnih plesov. Starejši učenci in dijaki se lahko vpišejo v programe STREET in SHOW PLESOV Po končani splošni plesni šoli se vključijo v pripravnico za posamezno plesno zvrst in imajo možnost včlanitve v Plesni klub Mambo, kjer najmanj dvakrat tedensko trenirajo plesalci s tekmovalnimi ambicijami. V ospredju so STREET plesi, HIP-HOP JAZZ DANCE ... Pod okriljem Plesne zveze Slovenije se lahko udeležujejo vseh uradnih tekmovanj tako doma kot na tujem in nastopajo na raznih prireditvah. Največji njihov uspeh je URNIK:
četrto mesto na svetovnem prvenstvu v hip-hopu.
ODRASLI se lahko v PC MAMBO naučijo družabnih plesov (valček, fokstrot, polka, ča-ča-ča, rumba, samba, discofox, jive...), salso, hip-hop, argentinski tango, mladoporočence in priče pa pripravijo na njihov slavnostni ples. Ce vam termini tečajev ali takšna oblika učenja ne ustreza, se lahko dogovorite za individualno poučevanje s partnerjem ali v zaključeni skupini, ko se za termin posebej dogovorite. Za redno rekreacijo in kondicijo lahko
STAROST	DAN in URA	PROGRAM	ZAČETEK
LETNIKI 200/	SREDA ob 17.15	CICI MAMBO	08.09.2010
LETNIKI 2006	TOREK ob 16.30	PLESNI VRTEC	14.09.2010
LETNIKI 2005	ČETRTEK ob 17.00	PLESNI VRTEC	16.09.2010
LETNIKI 2004 in 2003	ČETRTEK ob 16.00	PLESNA SOLA	16.09.2010
HIP-HOP '02 - '00	PONEDELJEK ob 16.15	PLESNA SOLA	09.09.2010
HIP-HOP '99 — '96	TOREK ob 18.30	PLESNA SOLA	10.09.2010
HIP-HOP - sred. šola	TOREK ob 19.30	PLESNA SOLA	10.09.2010
DRUŽABNI PLESI	ČETRTEKob 20.45 SOBOTA ob 19.30	ODRASLI	23.09.2010 25.09.2010
poskrbite z obiskovanjem AEROBIKE (2 x tedensko), PLESNA REKREACIJA (hip-hop za odrasle in družabni ples) pa poteka enkrat tedensko. V PC Mambo poskrbijo tudi za VALE-TNIKE in MATURANTE, da se z veseljem predstavijo na svojem plesu, ki jim ga lahko tudi organizirajo. Za vrtce in šole izvajajo kulturne in športne dneve s plesno tematiko ter organizirajo predstavitve. Pri njih lahko naročite otroški animacijski program, vrhunski plesni program za svojo prireditev ali samo plesnega učitelja, da pride poučevat v vaš kraj. Ce želite razveseliti svoje sorodnike ali prijatelje, jim podarite DARILNI BON Plesnega centra Mambo, kjer bodo poskrbeli za njihovo zadovoljstvo. Vpis v njihove programe poteka vsak delovnik med 16. in 20. uro, lahko jih pokličete na tel. štev.: 748-14-46, jim pišete na mail: mambo@siol. net ali preko spletne strani: www. mambo-ptuj.com.
Ml PLEŠEMO, PLEŠITE Z NAMI! E
Prireditvenik
Torek, 31. avgust
Ptuj, CID, razstava likovnih izdelkov otrok, nastalih na delavnicah v okviru festivala Art Stays
Sreda, 01. september
19.00 Podvinci, dvorana gasilskega doma, turnir v šahu in kartanju v šnopsu
Četrtek, 02. september
20.00
Maribor, SNG, balet, dobrodelni koncert »Feel the Phil Collins tribute show
Petek, 03. september
17.00 Maribor, SNG, drama, obnovitvena premiera »Janko in Metka«, StaDvo, za izven
18.00 Podvinci, dvorana gasilskega doma, turnir v namiznem tenisu 19.00 Ivanjkovci, dom kulture, na ogled je razstava Aktiva kmečkih žena 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, premiera Gvaže -	Ptuj, pred ptujskimi srednjimi šolami, Sejem prostega časa
Mali oglasi
STORITVE
VEDEŽEVANJE D&S, na poti življenja imamo veliko vprašanj, zato pokličite na tel. 090 68 07 (Denise); 1,50 EUR/min. Vedeževanje D&S; Ul. Draga Ko-bala 3 b, Maribor.
imi]i]ir:i-jiKiiff
[£geein 02/22 80 110
www.tednik.si
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
Mi smo šola!
KOMBI PREVOZI TOVORA, selitveni prevozi doma in v tujini. Avtoprevozništvo Bojan Prašnički, s. p., Medribnik 26, tel. 031 207 112.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
S 02 749 21 50 H luptuj@siol.net
|BF
Univerza m,------------
PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER Unlveral« del Utorale FACOLTA Dl STUDI EDUCATM Dl GAPOOISTR1A University of Pitna» ka FACULTY OF EDUCATION KOPER
™
DODIPLOMSKI VISOKOSOLSKI STROKOVNI STUDIJSKI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA - izredni študij
vrata programa: visokošolski strokovni študijski program (1. stopnja}
sirotovni naslov: diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (VS) oz. diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (VS)
program usposabljanja za pridobitev PEDAGOŠKO - ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE DODIPLOMSKI VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM VISOKA POSLOVNA ŠOLA 3 + 2
vrste programa: visokošolski strokovni študijski program (1. stopnja) strokovni naslov: diplomirani ekonomist (VS) oz, diplomirana ekonomistka (VS)
DODIPLOMSKI VIŠJEŠOLSKI ŠTUDDSKI PROGRAM
Center vitjih M, d.0.0.
EKONOMIST / EKONOMISTKA
Zaunaitp npnpraciiam zadovolinih diolornantov i
www.lu-ptuj.siwww.pef.upr.siwww.ef.uni-ij.siwww.gea-coiiege.si
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
Mi smo šola!
S 02 749 21 50 H luptuj@siol.net
PRIČELI SMO Z VPISI V SREDNJESOLSKE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME:
PREDSOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK TRGOVEC
MATURITETNI TEČAJ
splošna matura za odrasle
-v sodelovanju s Šolskim centrom Slovenske Konjice

www.cvzu-podravje.si
Vpis poteka do konca septembra 2010.
VSTOPITE TUDI VI V ČUDOVITI SVET VSEŽIVUENJSKECA UČENJAI
novo I
NOVE PRILOŽNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE:
SOCIALNI OSKRBOVALEC IZDELOVALEC SPLETNIH STRANI HIŠNIK
KNJIGOVODSKA DELA SOBARICA
TRGOVEC- prekvalifikacija
www.lu-ptuj.si
PRODAM kad za grozdje, 700-litrsko, s pokrovom, 1800-litrsko, novo cisterno za olje in 4 gume na alu platiščih za audi A4. Telefon 757 1 1 31.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM več metrov kalanih suhih mešanih drv, možen razrez in dostava na dom. Tel. 041 994 575.
V	NAJEM vzamem njive v Gorišnici ali okolici. Tel. 041 670 766.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM mini kitajske pujske, lahko kot hišne ljubljenčke ali kot manjše odojke. Telefon 031 424 952.
PRODAMO grozdje, mešano, cepljeno, v okolici Majšperka. Informacije na telefon 041 775 186.
PRODAM bukova drva, organiziran prevoz. Telefon 041 751 079.
V	NAJEM vzamem njive na območju občin Videm in Hajdina. Tel. 041 31 53 92.
LES za ostrešje, suhe deske 25 mm, late 4 x 5 cm, 5 x 8 cm, ladijski pod, opaž 12 mm - 16 mm - 20mm, obloga bruna 21 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena. Tel. 040 351 580.
PRODAM brejo telico v devetem mesecu, simentalko, pašno. Tel. 757 5051.
PRODAMO odojke, prašiča 150 kg ter svinjo za zakol 220 kg. Tel. 755 31 21.
NEPREMIČNINE
V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krempljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na štev. 041 212 136.
NA PTUJU na zelo lepi legi prodamo stanovanjsko hišo, 180 m2, takoj vse-ljivo, staro 22 let. Tel. 031 424 952.
ODDAM v najem sobo, Ljubljana -Polje, dvoposteljno, lepa, sončna, z balkonom, z uporabo sanitarij, garaža. Telefon 040 592 744.
STORITVE
UREJANJE OKOLJA - BIJODA, s. p., podiranje in obrezovanje vseh vrst dreves, razrez drv, urejanje živih mej ter okrasnega grmičevja, negovanje travnih površin. Bijoda, s. p., Ptujska Gora 77. Tel. 041 847 799.
RAZNO
ZARADI SELITVE PRODAM mizo, stole, kotno klop iz masivnega lesa. Telefon 041 833 995._
ZARADI SELITVE PRODAM kotno sedežno s predalom in izvlečnim elementom ter posteljo Meblo gracija 200 x 120 z dvema predaloma. Telefon 041 773 884._
UGODNO prodam 2 leti staro spalnico s francosko posteljo. Tel. 02/751 -12-81.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Nešteto sveč je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenja naša so se spremenila, a srca naša te ne bodo pozabila.
SPOMIN
1. septembra mineva eno leto, odkar se je od nas poslovil
Feliks Podhostnik
IZ SPODNJEGA VELOVLEKA 23
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje ter se z lepo mislijo spomnite nanj.
Vsi njegovi
Dragi dedek, skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel, nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
SPOMIN
29. avgusta 2010 mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
Jožef Mahorič
Z GRAJENŠČAKA 37
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje ter se z lepo mislijo spomnite nanj.
Njegovi domači
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud tvojih pridnih rok ostaja.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu zapustila naša draga babica in prababica
Angela Kaučič
IZ JURŠINCEV 11
Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 1. septembra 2010, ob 15. uri na juršinskem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico danes, v torek, 31. 8. 2010, ob 12. uri.
Žalujoči: vnuki Nataša, Rajko, Karmen, Sara in Jan ter
pravnuka Žan in Blaž
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečine več ne trpiš ... A še vedno z nami živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče, babice in prababice
Gere Ferčič
IZ BUKOVCEV 71
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekali besede tolažbe, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala pevcem, godbenikom, govornikom, podjetju Mir in g. župniku.
Vsem še enkrat iskrena HVALA.
Njeni najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Štajerski TEDNIK
Ptuj • »Poskusno« zaprtje ulic starega mestnega jedra
O zapori obveščali kar po domače ...
Ptujska mestna oblast se je v času prvega ptujskega festivala Dnevi poezije in vina odločila za »poskusno« zaprtje dela starega mestnega jedra - ulic, ki so vodile na osrednje festivalsko dogajanje na Vrazovem trgu. Organizator festivala, Študentska založba, je sicer zaprosila za zaprtje Vrazovega trga in Jadranske ulice, v MO Ptuj pa so ocenili, da bo prihajalo do prometnih zamaškov, če ne bodo zaprli tudi Vošnjakove ulice.
Za marsikaterega prebivalca tega območja starega mestnega jedra je bila postavitev zapore - rampe, s katero so se soočili 23. avgusta, neprijetno presenečenje, ker enostavno o tem niso bili obveščeni, ker na dan obveščanja v teh ulicah niso imeli parkiranega avtomobila. Dopis oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj namreč ni dosegel vseh. Dopis oziroma obvestilo o tedenski zapori Jadranske in Vošnjako-ve ulice ter Vrazovega trga so namreč zataknili za brisalce vetrobranskih stekel parkiranih vozil! To se jim je zdel, kot kaže, najbolj posrečen način informiranja ljudi. Kot da ne bi vedeli, kako občutljivo je staro mestno jedro in vsi posegi v tem območju mesta.
Da se festival Dnevi poezije in vina prenaša na Ptuj, se je v mestu ob Dravi vedelo že veliko prej, zato se v Mestni hiši v nobenem primeru ne morejo
izgovoriti na pomanjkanja časa, da ljudi niso mogli pravočasno obvestiti o zapori in kaj jim bo ta prinesla. Tisti, ki svojih avtomobilov na dan obveščanja niso imeli parkiranih v teh ulicah, pač niso mogli izvedeti, da bodo teden dni zaprte zaradi festivalskega dogajanja, spet drugi, siti zatikanja takšnih in drugačnih obvestil na svoje avtomobile, pa jih niso niti prebrali. Največje presenečenje pa so doživeli tisti, ki so se vračali z dopustov: sredi noči so s kupi prtljage ostali nekaj sto metrov od svojih domov.
Prizadeti lastniki lokalov in nekateri drugi, ki jim je bilo v teh dneh oteženo poslovanja oziroma izvajanje dejavnosti, so povedali, da nimajo nič proti festivalskemu in drugemu dogajanju na Ptuju, pričakujejo pa, da jih bodo o morebitnih zaporah oziroma podobnih namenih vsaj obvestili na normalen način in da bodo skupaj z njimi poiskali rešitve, ki jih
Foto: Črtomir Goznik
Rampa pred vhodom v Vošnjakovo ulico je povzročila veliko nejevolje pri lastnikih lokalov na območju začasnega zaprtja tudi zato, ker se z njimi niso prehodno posvetovali in zaradi neobičajnega informiranja o zapori.
Foto: Črtomir Goznik
Pokriti Vrazov trg je pokazal, da bi se na Ptuju dalo pokriti še kakšen drug prireditveni prostor, tudi minoritsko dvorišče, če bi bila le volja.
bodo najmanj prizadele. Nekomu, ki ne samo peče pice, ampak jih tudi razvaža, zelo malo koristi možnost, da lahko v času zaprtja omenjenih treh ulic, če ima dovolnico za parkiranje svojega vozila v »zaprti coni«, brezplačno parkira avtomobil na sicer plačljivih parkiriščih v modri coni na Cvetkovem trgu in v Dravski ulici za restavracijo Ribič, torej nekaj sto metrov daleč. V primeru parkiranja v modri coni brez ustrezne dovolilnice je parkiranje bilo potrebno plačati, v nasprotnem primeru je vsakega doletelo plačilo globe. Stanovalcem pa so tudi sicer priporočili v občinskem ob-
vestilu, da v času zapore uporabljajo tudi druga parkirišča, kjer je parkiranje brezplačno (Zadružni trg, parkirišče pod gradom). Dostava na območju poskusnega zaprtja je v prejšnjem tednu potekala med 8. in 9. uro, to je v času, kot je bila pri zapori pooblaščena oseba, ki je dostavljavcem omogočala vstop in izstop z omenjenega območja. Predzadnji dan zapore, 28. avgusta, pa je bila zapornica že od jutranjih ur dvignjena, da so ljudje že lahko funkcionirali kot ponavadi, ko zapore ni bilo, razen tistih, ki jim je Vrazov trg vsakdanje parkirišče oziroma dostop do njihovih domov. Ugotovili so
namreč, da jo je mogoče »dvigniti«. V prvih dveh dneh so se je nekateri tudi fizično lotili, zato jo je bilo potrebno zabe-tonirati.
Obrtniki in prebivalci tega dela Ptuja pričakujejo, da v bodoče več ne bodo deležni takšnih in podobnih presenečenj in da jih bodo odgovorni pravočasno in na običajen način obvestili o tem, da bodo zaradi festivalov in drugih javnih prireditev, zapirali ulice. Vetro-branska stekla gotovo niso medij za tovrstno obveščanje, čeprav naj bi o zapori obveščali tudi preko občinske televizije.
MG
Markovci • Drugi mladinski glasbeni tabor
Družilo jih je petje in prijateljstvo
V prostorih ZAF centra Markovci in tamkajšnjega župnišča je od torka, 24., do nedelje, 29. avgusta, potekal 2. mladinski glasbeni tabor, ki se ga je udeležilo 41 mladih iz skoraj vseh vasi v občini.
Otroškemu cerkvenemu pevskemu zboru Zvonček so se na drugem mladinskem glasbenem taboru, ki je potekal v organizaciji kulturnega društva Markovski zvon, pri-
družili nekateri mladi pevci in pevke iz obeh zborov mar-kovske osnovne šole. Kot je pojasnila mentorica in zbo-rovodkinja Alenka Rožanc, jih je skoraj teden dni družilo
prijetno petje, učenje raznih instrumentov in predvsem prijateljsko druženje.
Vse, kar so se na taboru naučili novega, so zadnja dva dneva predstavili drugim. V soboto, 28. avgusta, so svoj ve-
černi koncert v dvorani ZAF centra v Markovcih namenili sokrajanom in sorodnikom, v nedeljo, 29. avgusta, pa so se predstavili svojim staršem. Namen tabora, na katerem je za prijetno počutje in druženje
mladih pevcev in glasbenikov skrbelo več animatorjev, je bil vsekakor dosežen, saj so se na svoje domove odpravili bogatejši za nova znanja in številna prijetna doživetja.
-OM
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je na Ilja (1.) jasno, gorho, 19/8 ho štiri tedne vedro.	* ^ ¿l
Foto:. M. Ozmec
Udeleženci drugega mladinskega glasbenega tabora s svojo mentorico in mentorjem med vajo v prostorih ZAF centra v Markovcih.
Danes bo sprva delno jasno, ponekod po nižinah bo zjutraj megla. Čez dan bo spremenljivo oblačno in predvsem v vzhodnih in osrednjih krajih bodo manjše plohe. Več sonca bo na Primorskem. V severni in severovzhodni Sloveniji ter v višje ležečih krajih bo pihal severni do severozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 8, ob morju okoli 11, najvišje dnevne od 16 do 20, na Primorskem do 23 stopinj C. V sredo in četrtek bo večinoma jasno. Zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Še bo sveže.
Osebna kronika
Rodile so: Karmen Ciglar, Spuhlja 1 a, Ptuj - deček Svit; Simona Mikl, Trnovska vas 33 - deklica Vita; Tanja Oder, Apače 239, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Maša; Blanka Korošec, Gra-jenščak 73, Ptuj - deklica Ana; Nada Bedenik, Podlože 60, Ptujska Gora - deček Anže; Marjana Samec, Obrež 29, Središče ob Dravi - deček Miha; Brigita Skledar, Grajena 41, Ptuj - deček Ti-len; Mihaela Zebec Ivančič, Hrastovec 73, Zavrč - deklica Elena; Mihaela Meglič, Mar-kovci 4 b - deklica Katarina; Tatjana Prosenjak, Spuhlja 6 a, Ptuj - deklica Nuša; Darja Vodovnik Zavšek, Pohorska cesta 7, Oplotnica - deček Anže; Simona Kurbos, Videm pri Ptuju 28 - deklica Vanesa; Mateja Knez, Med vrti 7, Ptuj - deklica Nuša. Umrli so: Franc Svenšek, Jurovci 31, rojen 1927 - umrl 18. avgusta 2010; Franc Turn-šek, Hajdoše 30, rojen 1921
-	umrl 18. avgusta 2010; Marica Lampret, rojena Gaj-šek, Grdina 33, rojena 1937
-	umrla 14. avgusta 2010; Franc Trbuc, Na tratah 18, Ptuj, rojen 1948 - umrl 15. avgusta 2010; Janez Fakin, Spodnja Sveča 14, roj. 1930
-	umrl 16. avgusta 2010; Terezija Konig, Wilhelmova ul. 3, Ptuj, rojena 1923 - umrla 9. avgusta 2010; Gera Fer-čič, rojena Kristovič, Bukovci 71, rojena 1933 - umrla 18. avgusta 2010; Jožef Tušek, Pušenci 6 a, rojen 1939 -umrl 17. avgusta 2010; Jožef Petrovič, Jezova ul. 2, Ptuj, rojen 1927 - umrl 19. avgusta 2010; Terezija Korže, rojena Lampret, Grdina 29, rojena 1944 - umrla 19. avgusta 2010; Franc Vrabl, Mezgovci ob Pesnici 29, rojen 1928 -umrl 20. avgusta 2010; Franc Erbus, Spuhlja 12, Ptuj, rojen 1932 - umrl 20. avgusta 2010; Franc Šimenko, Zabov-ci 75, rojen 1933 - umrl 22. avgusta 2010; Ivana Krajnc, rojena Skok, Velika Varnica 64, rojena 1929 - umrla 23. avgusta 2010; Janez Popu-šek, Ul. 1. maja 14, Ptuj, rojen 1934 - umrl 24. avgusta 2010; Mihael Jurenec, Dobrina 32, rojen 1926 - umrl 24. avgusta 2010; Peter Ranfl, Nova vas pri Markovcih 62, rojen 1932 - umrl 25. avgusta 2010.
Poroke - Ptuj: Marko Fajfar, Volkmerjeva c. 30, Ptuj, in Maja Kožuh, Betettova ulica 17, Maribor. Dejan Žafran, Ptujska Gora 72, in Barbara Grabnar, Zgornji Motnik 2, Kamnik. Miro Bundalo, Ljubljanska ulica 15 b, Maribor, in Mojca Butolen, Jelovice 46. Marjan Horvat, Destrnik 57, in Sabina Horvat, Trnovski Vrh 3. Egon Predikaka, Ul. 25.maja 9, Ptuj, in Katja Kelenc, Ul. 25. maja 9, Ptuj. Aleš Debelak, Doklece 24 d, in Natalija Leskovar, Skrblje 7 a. Tomi Berlak, Bodkovci 35 b, in Nataša Bobnič, Zagrad 9, Celje. Manuel Hvalec, Lovrenška c. 3, Kidričevo, in Mateja Škerlak, Lovrenška c. 3, Kidričevo. Boštjan Kolarič, Grajena 19 a, in Katica Ri-žnar, Grajena 19 a. Poroke - Ormož: Tomaž Va-lenko in Anita Marinič, Sene-šci 73, Velika Nedelja. Andrej Jurkovič, Vinski Vrh 9, Miklavž pri Ormožu, in Janja Potočnik, Obrež 133, Središče ob Dravi. Sašo Mar, Preclava 11, Podgorci, in Sabina Ozmec, Cvet-kovci 9 e, Podgorci. Boštjan Prijol, Stanovno 10, Ivanjkovci, in Carmen Kocijan, Užiška ul. 6, Ljutomer.