SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXV (69) • STEV. (N°) 38
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 6 de octubre de 2016 - 6. oktobra 2016
SLOVENIJA MOJA DRŽAVA?
Spomin na Teharjah
JOŽE BARTOLJ
Že od 22. septembra poteka Socialni teden. Socialna akademija ga je v sodelovanju s številnimi soorganizatorji pripravila praktično po vsej državi. Kot so zapisali, se niso mogli niti želeli ogniti 25-letnici slovenske države. Tako se dogodki odvijajo pod skupnim naslovom Slovenija moja država? Nekam znano zveni naslov. Spominja nas na reklamo s konca osemdesetih let prejšnjega stoletja Slovenija moja dežela.
Čutite razliko? Slovenija moja dežela ali Slovenija moja država? Pred tridesetimi leti nam je, takrat še v Jugoslaviji, termin moja dežela pomenil željo po lastni državi. Kljub temu, da je šlo za turistični oglas, ki je prikazoval lepote naše, takrat smo rekli ožje domovine, smo dobro vedeli za kaj gre. V ozadju je dejansko šlo za samostojnost in suverenost. Samo naravnost nismo smeli povedati, ker bi bil to napad na »tekovine naše revolucije in bratstvo ter enotnost naših narodov in narodnosti!« Tudi prebivalci ostalih republik so nas zbadali z vprašanji, kako je v Deželi? Tudi oni so vedeli zakaj gre. Le pot oziroma, kako se bo vse skupaj odvilo, nam je bila prikrita.
Kaj ni zanimivo, da se po petindvajsetih letih sprašujemo, če je Slovenija moja država? Zagon prvih let je popustil. Pokazale so se vrzeli, napake, razgalile tranzicijske kriminalne zgodbe in tako se danes zdi, da veliko ljudi dežele ne more izenačiti z državo. Država je postala sinonim za moralni kolaps. Kot bi ne živeli v Evropi in bili člani Evropske unije, ampak kot bi mentalno še vedno šotorili globoko na Balkanu.
Organizatorji Socialnega tedna so v poslanici izpostavili eno veliko resnico, ki se je vse premalo zavedemo, ko kar naprej izpostavljamo naše težave v gospodarstvu, zdravstvu, sodstvu, pravni državi... namreč, da prava demokracija sloni na močni civilni družbi in da je politika vse preveč pomembna, da bi jo prepustili le politikom. Tem je vedno treba gledati pod prste, ti morajo biti ves čas na očeh javnosti, kajti oblast ima težnjo, da ljudi pokvari. Tukaj pa me seveda zanima, kaj smo v tej smeri v zadnjih letih naredili kristjani.
Če malce spremljamo družbeno dogajanje, smo lahko presenečeni, koliko različnih združenj, organizacij, iniciativ imamo, oziroma smo v njih aktivni katoličani. Od Sveta katoliških laikov, do Slovenskih katoliških izobražencev, pedagogov, zdravnikov ..., potem je tu Socialna akademija, Kolpingovo združenje, prebudimo Slovenijo, Stična mladih s Skamom, Forum za dialog med vero in kulturo, različni zavodi, denimo Živim, Kul24, Družina in življenje, tu so še različne spravne pobude kot recimo Združeni ob lipi sprave, in združenja, ki si prizadevajo za dostojni pokop vojnih in povojnih žrtev denimo Vseposvo-jitev, Zaveza, pa tudi nekateri spletni mediji Časnik.si, Domovina, če omenim samo nekatere, ker pač ni namen, naštevanje.
Človek bi si lahko mislil, da omenjeno brstenje in žuborenje kaže, da se je dejavnost slovenskih katoličanov povečala in da vedno lahko računamo na nabor izobraženih in aktivnih posameznikov, ki bodo rade volje vstopili tudi v politiko in tu ne mislim samo strankarsko. Pa je temu res tako? Bojim se da ne in da zunanji videz ne ponuja celotne resnice. Še več, zdi se, da slovenski katoličani povezani v različna združenja in iniciative še nismo povsem dojeli, da bo Slovenija le z našim širšim družbenim udejstvovanjem postala tudi boljša država.
Nikjer tudi ne piše, da je sorazmerno veliko število povezav, znamenje usklajenega in aktivnega državljanstva. Morda bi bilo modro razmišljati o koordinaciji, ki bi povezovala omenjene razpršene akterje in bi bila sposobna poenotiti organizacijo, delovanje in tudi odmevnost dogodkov.
Šele potem pa bi lahko odločno nastopili tudi navzven in začeli s tistim, kar bi že od začetka moral biti skupni cilj vseh, ki imamo Slovenijo za svojo domovino in državo, namreč neideološko povezovanje. Slej ko prej bo potrebno ugotoviti, da je nujno preseči predsodke, ki izvirajo iz naše zgodovine in jih tam tudi pokopati. Morda smo pri soočanju z njimi malce grobi, ampak v tem nismo edini. Svoje težave imajo tudi v drugih delih sveta. Naj nam pri reševanju naših težav pomagajo primeri iz Španije, Severne Irske, Kolumbije in od drugod, kjer so se prav tako morali soočiti s temnimi zgodovinskimi lisami. Ne rečem, da lahko primere kar preslikamo v naš prostor, lahko pa se pozanimamo, kako je z množičnimi grobišču iz časa španske državljanske vojne. Kaj pravijo Španci na vprašanje izkopa pobitih in DNK analiz. Ali kako so recimo v Kolumbiji v mirovni pogodbi med vlado in revolucionarnimi uporniki, rešili vprašanje zločinov zagrešenih v času državljanske vojne.
Prepričan sem, da nas v prihodnosti lahko iz voza, ki se je zataknil v blatu, reši samo skupen nastop. Več rok, ki porine v isto smer. V mislih imam nekaj podobnega kar vsakič znova doživljamo ob uspehih naših športnikov. Denimo v Planici, kjer vihra morje slovenskih zastav, kjer ima Prešernova Zdravljica še globlji pomen in kjer z naslova Slovenija moja država, odpade vprašaj!
Slovenija je posejana z neštetimi morišči/ grobišči. Nekateri množični, drugi skoraj krajevnega značaja. Mnogi so posebej poznani in dejansko celo simbolični: Kočevski Rog, Teharje, Huda jama ... Vsak ima neko značilnost in mnogih se posebej spominjamo.
Na Teharjah se vsako prvo nedeljo v oktobru zberejo svojci in prijatelji žrtev, ki so jih junija 1945 iz tamkajšnjega taborišča odpeljali na različna morišča po okoliških krajih. Tudi letos je bilo tako. 2. oktobra je na grobišču Bukovžlak sveto mašo daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. Sledil je kulturni program, ki ga je pripravila Nova Slovenska zaveza. Že v soboto zvečer pa je bila v župnijski cerkvi svetega Martina redna mesečna molitev za večni mir pobitih po 2. svetovni vojni in za spravo v slovenskem narodu.
Celjski škof Stanislav Lipovšek je nagovor pri spominski sveti maši na Teharjah začel z besedami, da se današnja nedelja
imenuje tudi rožnovenska in da so prav z rožnim vencem ali križem v roki premnogi preizkušeni bratje in sestre, žrtve medvojnega in povojnega nasilje, prenašali trpljenje in umirali.
Škof Lipovšek je izrazil hvaležnost slovenski vladi in vsem pristojnim vladnim in nevladnim ustanovam, da se je z Zakonom o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev julija lani vendarle začelo nekaj premikati v smeri spoštljivega urejanja grobišč, pokopa žrtev in primernega obeležja. Tako da bo pred Hudo jamo pri Laškem ob navzočnosti svojcev ter predstavnikov države in civilne družbe prvi del pogreba žrtev iz grobišča Barbara rov. To bo, je izjavil škof, simboličen začetek katoliškega pogreba skoraj 800 že izkopanih žrtev, ki bodo začasno pokopane v kostnici v Mariboru, kjer bo 27. oktobra drugi del pogreba.
»Za trajen in resničen mir in bodočnost našega naroda je nujno potrebna sprava s preteklostjo, saj ne moremo graditi varne in srečne sedanjosti in prihodnosti, ne da bi poskrbeli za resnično spravo s preteklostjo. Sprava je mogoča le tedaj, če smo pripravljeni odpuščati. Odpuščanje pa je možno le takrat, če smo pripravljeni priznati resnico, pa če je še tako boleča, težka in obremenjujoča. Samo resnica osvobaja. Jezus pravi, da je zato rojen in je zato prišel na svet, da spriča resnico. In ta
resnica je njegov evangelij. Sv. papež Janez Pavel II. v poslanici za Svetovni dan miru leta 2002 pravi, da ni miru brez pravičnosti in ni pravičnosti brez sprave in ne sprave brez odpuščanja in ne odpuščanja brez priznanja resnice,« je dejal škof Lipovšek.
Predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik je ocenil, da smo žrtve komunistične revolucije. Ta je vsem vzela pravico do svobode in svobodnega razmišljanja, do svobodnega govora in pisanja, do
enakopravnosti v družbi in pred državo. »V nas je vsadila strah pred jasno in iskreno besedo. Učila je naše otroke, naše sosede, naše sodržavljane, da smo obsojeni na življenje poražencev na napačni strani zgodovine,« je dejal Sušnik. Poudaril je tudi, da »čakamo, da slovenska zgodovina 20. stoletja postane odraz resnice, saj smo bili napadeni od zunaj, a so nas zaradi revolucije napadli tudi sona-rodnjaki, ki so se postavili nad človeka, nad narod in nad Boga. Izzvali so odpor, ki so ga z ukradenim monopolom nad resnico obsodili in brez milosti pobijali, preganjali, ustrahovali in zatirali«.
Dodal je, da bodo prizori iz Hude jame, Krimske jame, Košnice, Konfina in vseh naslednjih odkopanih slovenskih krajev groze, mitologijo zadnjih 70 let omajali in pred družbo in državne voditelje postavili jasno vprašanje: »kje najdete razloge, da revolucije ne obsodite, saj je zločin tako očiten«.
Po njegovi oceni je Spominski park Teharje nedokončan spomenik, ki mu je avtor predvidel tudi vlogo simboličnega pokopnega mesta. »Žal ta spominski park za zdaj ni opredeljen kot pokopališče. Žal ta spominski park ni urejen kot grobnica ali kostnica. Žal tu teh, skoraj 800, žrtev iz rudnika Huda jama ne moremo pokopati, saj kaj takega pravno ni mogoče,« pravi Sušnik.
v
Dobrodošli msgr. dr. Peter Stumpf!
Ponovno prihajate med nas, da nas potrdite v veri in slovenstvu. Obiskali boste naše skupnosti, podelili zakrament svete birme našim otrokom, spremljali nas boste na romanju, se udeležili naših prireditev. Ob srečanjih in pogovorih se boste poglobili v naše uspehe in naše težave. Vaša prisotnost ni le verske narave; je tudi narodno osvetljena. Naša skupnost, z večino članov že rojenih v Argentini, ohranja trden odnos do Slovenije. Pripada argentinski državi in argentinski Cerkvi, a jo globoke korenine vežejo s slovensko duhovno domovino. V tem svojstvu išče poti, ki mnogokrat povzročajo različne poglede in razpotja. Molimo, da Vam Bog nakloni modrost in razume-
vanje. Prosimo Vas za nasvet, blagoslov in molitve. Pozdravljamo Vas kot očeta in pastirja. Bodite dobrodošli med nami!
Svobodna_2016_nro_33.indd 1	30/08/16 14:53
Stran 2
1. septembra 2016 • SVOBODNA SLOVENIJA
Bo Slovenija dala Francozom kralja?
Ste vedeli, da zadnji francoski kralj rodbine Burbonov počiva v Sloveniji? V Franciji se je že pred časom oblikovala iniciativa za vrnitev posmrtnih ostankov kralja Karla X. iz Slovenije v Francijo. Zgodovinarji, rojalisti in kraljevi potomci si prizadevajo, da bi Karla X. pokopali skupaj s preostalimi francoskimi kralji v pariški katedrali Saint-Denis. V iniciativi trdijo, da si želijo vrnitve njegovih ostankov v Francijo, čeprav je bil Karl X. nazadnjaški vladar, ki je bil po njihovih besedah slep za želje ljudstva, poroča Guardian.
Poudarjajo, da gre za načelno in simbolično dejanje, ki bo Francozom omogočilo, da dosežejo spravo s svojo preteklostjo. Kot so še dejali, bodo pobudo predstavili našemu veleposlaništvu v Parizu.
»O pobudi, o kateri sprašujete, smo prebrali v francoskih medijih, sicer pa slovenskega veleposlaništva v Parizu za zdaj o tem nihče ni uradno obvestil,« so časnikarjem pojasnili na zunanjem ministrstvu.
»O tovrstnih aktivnostih smo izvedeli od vas in z nami še nihče uradno ni stopil v stik. Do tedaj se do tega vprašanja ne bomo opredeljevali,« pravi pater Jernej Kurinčič iz samostana Kostanjevica, kjer so poleg Karla X. pokopani še nekateri drugi člani njegove družine.
Vsi sogovorniki opozarjajo, da bi bilo reševanje te prošnje verjetno zahtevno vprašanje. Kdo bi, če bo vložena uradna zahteva, odločal o selitvi?
»Verjetno naše stališče v dogovorih med državama niti ne bi igralo posebne vloge,« meni pater Kurinčič in dodaja, da bo po njihovem mnenju ključno vlogo igrala volja pokojnih oziroma njihovih svojcev. Tudi na ministrstvu za kulturo pravijo, da bi bila v teh postopkih gotovo ključnega pomena volja živečih svojcev, pomembno pa
bi bilo poiskati tudi dokumente z jasno izraženo voljo samega pokojnika.
Za ostanke, ki jih hrani Cerkev, država niti ni pristojna, menijo na ministrstvu, češ da gre za zasebno lastnino. »Verjetno bi bilo smiselno natančno opredeliti, kdo so pristojni sogovorniki v tem in primerljivih postopkih: Republika Slovenija verjetno sploh ni, morda pa tudi francoska Peta republika ne. Je morda Republika Avstrija kot naslednica tedanjega cesarstva, ki je med drugim med prvo svetovno vojno poskrbela za varnost sarkofagov s tem, da jih je prepeljala na Dunaj, po vojni pa jih vrnila na izvorno mesto, čeprav tedaj že v drugi državi?«
Zakaj je francoski kralj pokopan v Sloveniji?
Iz Francije pregnana kraljeva družina Burboni se je po julijski revoluciji leta 1830 zatekla najprej na Škotsko, nato v Prago, končno pa so leta 1836 našli zatočišče pri goriškem grofu Coroniniju. Prvi je 6. novembra, le 1 7 dni po prihodu, za kolero umrl 79-letni Karel X. Ko je iz svoje sobe v Coroninijevi graščini, kjer je ležal ____ bolan in umiral, gledal Kostanjevico, si je zaželel, da bi bil
pokopan v tej cerkvi.
Zadnji francoski kralj tako počiva na tujem - v Sloveniji, a kljub temu na domači zemlji. V sarkofag Karla X. so namreč nasuli prgišče francoske prsti. Na ministrstvu za kulturo pravijo, da je Slovenija že četrta država, ki skrbi za posmrtne ostanke Karla X. na Goriškem.
Francoski rojalisti se sicer že leta trudijo, da bi njegove posmrtne ostanke prepeljali v Francijo, kjer ga čaka prazna grobnica. Za vrnitev kralja domov naj bi se zavzel tudi francoski predsednik Francois Mitterand, a tega tedanja jugoslovanska oblast ni dovolila. Jim bo sedaj uspelo?
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Samostan podarjen občini
Po večletni negotovosti in finančni stiski je skupnost sester uršu-link s podpisom darilne pogodbe Občini Kamnik podarila samostan v Mekinjah in zemljišče znotraj obzidja. Sprva je nameravala objekt prodati, a med ponujenimi kupci ni našla takšnega, ki bi mu lahko zaupala nadaljnjo uporabo prostorov. Nato se je skupnost sester uršu-link po temeljitem premisleku in po spodbudi papeža Frančiška samostan odločila podariti. Kamniška občina se je zavezala, da ga bo uporabljala na spoštljiv in zgodovinskemu duhu primeren način.
Po več kot 112 letih bivanja se s podpisom darilne pogodbe, vredne dobre tri milijone evrov, uršulinke v Mekinjah poslavljajo od samostana, zgrajenega leta 1300, sprva za klarise. Kot je povedala provincialna predstojnica uršulink Rimske unije s. Zorica Blagotinšek, je samostan v Mekinjah častitljiv spomenik duhovnosti in kulture ter del krajevne identitete. Močno so si prizadevale, da bi samostan obnovile. V stiski so se še posebej znašle leta 1990, ko so sicer
dobile nazaj drugi del stavbe, ne pa tudi finančnih sredstev, ki bi pomenila povračilo za pretekli odvzem lastnine. »Iskale smo rešitev za neob-novljeni del stavbe, a takrat nismo našle posluha, da bi se stavbo uporabilo za potrebe kraja, za vrtec, dom starejših ipd. ... Zato smo se odločile, da stavbo odtujimo. Vzdrževanje celotne stavbe bi za nas predstavljalo stroške, ki jih ne bi mogle pokriti s prihodki, ki jih imamo. Težko smo gledale, kako pred našimi očmi del samostana propada.«
S pomočjo posebne komisije so začele iskati kupca, a zanimanja ni bilo. Nato so se pred tremi leti odločile za podaritev. K temu je dodatno pripomogla papeževa pobuda, naj redovne skupnosti prostore, ki jih ne uporabljajo ali jih ne morejo uporabljati, podarijo. Ker ima ljubljanska nadškofija po besedah s. Zorice Blagotinšek za pastoralno delo že dovolj stavb ter tudi veliko stavb za vzdrževanje, prav tako bi bil samostan preveliko breme za mekinjsko župnijo, so se začele pogovarjati z Občino Kamnik. Uršulinke so želele, da ta velik kulturni spomenik ostane del domačega okolja. »Občinski svet Občine Kamnik je nato 21. oktobra 2015 izglasoval, da Občina Kamnik
sprejme dar samostana. V darilni pogodbi je zapisano, da se obdar-jenec zaveže uporabljati dar na spoštljiv način, tako da se spoštuje zgodovina objekta in njena prejšnja namembnost. Upamo, da ga bo občina znala ovrednotiti, dati v prave roke in uporabiti za prave potrebe okolja. Komisiji, ki bo pripravila načrt glede uporabe, želimo dobro in konstruktivno delo,« je ob predaji samostana v Mekinjah dejala uršu-linka, s. Zorica Blagotinšek.
Končno je 30. septembra občina Kamnik postala tudi polnopravna lastnica in posestnica Uršulinskega samostana Mekinje. Ta dan se je izvedla primopredaja samostana, ki je predmet darilne pogodbe med Provincialatom uršulink in Občino Kamnik.
Predvidoma v prihodnjih mesecih bo župan Marjan Šarec imenoval komisijo, ki bo pregledala prostorske in druge možnosti, zbrala predloge ter pobude zainteresirane javnosti in oblikovala ustrezen predlog o nadaljnji uporabi objekta. Občina Kamnik se je zavezala, da bo stavbo uporabljala na način, da bo spoštovala tudi njeno dosedanjo zgodovino
n7irnma nampmhnnct
RAZMIŠLJANJA OB ZMFDI
Za družbo nesposobnost funkcionarjev in politikov ni dosti manj škodljiva kakor nepoštenost, le da utegne biti v manjši meri nalezljiva.
MK
Ko je državni statistični urad pretekli teden objavil številke revščine, je nastal preplah v celotni družbi. Razni glasovi so vpili v nebo, izjave so kazale zaskrbljenost funkcionarjev in strokovnjakov, vsa javnost je zagnala vik in krik. Razumljivo: 32,2% Argentincev živi v revščini, kar predstavlja 13 milijonov oseb. V skrajno bedo pa zapade 6,3% prebivalstva. Polovico revnih je mladoletnih. Kaj se nam je dogodilo?
Laž na laž. Pravzaprav se nihče ne bi smel čuditi. Kdor ni slep im malo gleda okoli sebe; kdor se zanima za stanje v družbi in bere malo zahtevnejša in resnicoljubna poročila, si je lahko mislil, da stanje ni idealno. Pod prejšnjo vlado smo živeli v sveti nevednosti. Urad že nekaj let ni objavljal številk; preveč dela je bilo potvarjati stvarnost in preveč nevarno. In vendar je gospa predsednica, ko je v Rimu govorila na zasedanju Organizacije Združenih narodov za prehrano, trdila, da revščina v Argentini dosega komaj 4,7 odstotkov. Še dalje je šel minister Anibal Fernandez, ko se je hvalil, da ima Argentina manj revnih kot Nemčije. In ob tem niti ni zardel. Ko so v parlamentu pritisnili na tedanjega gospodarskega ministra Kicillofa, zakaj vlada ne objavlja uradnih statistik revščine, je dejal, da bi to bila »stigma-tizacija« (vtis sramotilnega znamenja). Torej, ni važno koliko je revnih, važno je, da jih s tem ne »sramotimo«. To je bil eden od viškov kirchne-rističnega sprenevedanja: polna usta lastne hvale glede boja proti revščini, polna država revnih, o katerih se ne sme govoriti ne pisati. Edino socialni inštitut Katoliške univerze je objavljal resne številke, ki pa jih je vlada zanikala in grozila vodji raziskovalne ekipe. Le njegova bližina papežu Frančišku ga je rešila hudih posledic. Omenimo, da je katoliška univerza ob koncu prejšnje vlade zapisala nad 28% revščine. Prvo leto je Macri dodal kak milijon in pol novih revnih. Načrt je, v čim krajšem čast izvesti postopke, ki naj težnjo razvoja obrnejo. Sedaj, ko vemo vso resnico.
Revne bomo vedno imeli. Gotovo je vnebo-vpijoč greh, da tako bogata dežela, kot je Argentina, trpi tako višino revščine. A to ni novo, le da se je zadnja desetletja stanje poslabšalo. Še ob nastopu Menemove vlade se je govorilo o 10% revnih. Vendar danes ne vemo, če je bil ta podatek stvaren.
Za tem pa je šlo po klancu navzdol. Kriza leta 2001 je gotovo pustila hude posledice. Nedopustno pa je, da je desetletje kirchnerizma, v najugodnejših letih za argentinsko gospodarstvo, povzročilo tako razdejanje. Gotovo bodo še dolga leta tekle polemike, ali je bilo to storjeno namenoma, ali le zaradi nezanimanja in nesposobnosti. Razni socialni plani in vsesplošne podpore, so sicer delno omilili bedo, a učinek je bil nasproten, kot bi ga pričakovali. Umorili so kulturo dela in napora, zastrupili željo po izpopolnjevanju in napredovanju, široke množice najrevnejših so padle v otopelost, da so čakali le na minimalno podporo za golo preživetje. S tem je režim imel zagotovljeno široko volilno bazo, ker brez podpore ne bi bilo preživetja. Temu pa moramo dodati še korupcijo, ko so politični dejavniki, tako imenovani »punteros«, na prvo mesto postavljali lastno korist in politične učinke podpore, reveži so jih pa malo brigali. In te strukture sedanji vladi še ni uspelo razstaviti in spremeniti.
Kaj pa sindikati. Ves ta položaj je tudi globoko spremenil ustroj argentinske družbe. Danes revne ter neformalno zaposlene branijo razne socialne organizacije, medtem ko so sindikati postali glas srednjega sloja. To je jasno razvidno sedaj, ko je ena glavnih sindikalnih zahtev sprememba ustroja v zakonu davka na dobiček, ki teži tudi višje delavske plače. Trenutno plačujejo le tisti, ki zaslužilo nad 30.000 pesov; da pa družina ne zapade revščini, potrebuje manj kot polovico te vsote. Torej jasno vidimo, koga zastopajo. Združena CGT je že napovedala splošno stavko za ta mesec. A določitev datuma je ostala v zraku, zlasti potem, ko se je vodilna trojka sestala z nekaterimi ministri. Zahtevali so da se od aguinalda ne pobere omenjeni davek, nek bonus ob koncu leta in še nekatere ugodnosti. Vlada je odgovorila pozitivno in trenutno tečejo pogajanja o višini dodatka. Vendar še ni zagotovljen uspeh vladne strategije. Mnogo se govori tudi o brezposelnosti. Tudi tukaj so številke polemične. Končno država ni odpustila toliko uslužbencev, kot se je prvotno govorilo, saj se je njih število povečalo za 80.000. Rast je opaziti predvsem na občinski in provincijski ravni. Padec pa je hud v industriji, kjer ugotavljajo 20.000 zaposlenih manj.
Q\/nhnHna 9fH R nm inrlrl O
r\a h r\h c 4g-cq
SVOBODNA SLOVENIJA • 6. oktobra 2016
Stran 3
SLOMSKOV DOM
Lepa 55. obletnica
V nedeljo 18. septembra je Slomškov dom praznoval svojo 55-letnico. V duhu letošnjega gesla »Zvestoba je mati sreče« so se gosti zbrali na dvorišču, kjer smo ob petju argentinske in slovenske himne dvignili obe zastavi. Predsednik Pavel Brula je pozdravil navzoče, ki so se takoj pomaknili v gornjo dvorano. Dan smo začeli v skupni molitvi pri sveti maši. Daroval jo je naš župnik, g. Franci Cukjati; polepšalo jo je petje našega zbora Ex Corde, ki ga vodi Marta Selan Brula.
Takoj nato je Andrejka Dolinar odprla že tradicionalno razstavo ramo-ških umetnikov. Letos so retrospektivo svojih del prikazali Vera Rupar Bohinc, Helena Klemenc, Andrea Quadri Brula, Oskar Pregelj, Ivan Hrovat in organizatorka razstave Andrejka Dolinar. Ponosni smo, da je v Slomškovem domu toliko kvalitetnih ustvarjalcev iz različnih polj
Dolinar Hrovat spomnila najpomembnejše obletnice v tem letu: 25 letnice osamosvojitve Republike
*-> ■	V V»	I	v • •
Slovenščina v družini in javnosti
umetnosti, ki vsako leto obogatijo našo obletnico.
Na vrsti je bilo kosilo: vesela ekipa kuharjev, ki jo vodi
Slovenije; pozorno smo sledili njenim besedam. (Govor je bil v celoti objavljen na uvodnem mestu v prejšnji številki Svobodne Slovenije).
Po koncu govora so na oder stopili še mladi ramoški igralci, ki so letos v Sloveniji predstavili svojo uspešno igro TOC TOC. Povedali so nam o svojih doživetjih in Slomškovemu domu izročili darove; prinesli so jih iz Slovenije. Veseli in ponosni smo, da so zastopali Slomškov dom!
Končno je bila na vrsti pričakovana igra. Naš izkušeni režiser Marcelo Brula je tokrat izbral skupino 7 deklet za burko neznanega avtorja »Urška s Poljan«. Nekatere že poznamo iz prejšnjih nastopov, druge so nas pa prvič presenetile s svojimi igralskimi talenti. Močno so se vživele v svoje vloge,
Iniciativa Slovenščina v družini in Krščanska kulturna zveza spet pripravljata čezmejno srečanje in strokovni posvet o uporabi slovenščine v družini in javnosti. Po strokovnih srečanjih v Domu v Tinjah in v Naborjetu v Italiji se pobuda letos seli na Hrvaško.
Srečanje je bilo v petek, 30. septembra 2016, v Palčavi šiši v Plešcih v dolini Čabranke na Hrvaškem.
Skupaj s predstavniki iz Hrvaške in ostalega zamejstva so se posvetili zgodovinskemu razvoju Slovencev na Hrvaškem in njihovemu delovanju do današnjega dne ter prisluhnili predstavnikom Slovencev iz ostalega zamejstva. Izmenjava izkušenj in predstavitev primerov dobrih praks je lahko spodbuda za celotno slovensko zamejstvo. Tema posveta je Slovenščina v družini in javnosti - Jezikovne iniciative in potrebe po njih.
Pobuda Slovenščina v družini je nastala leta 2010 na avstrijskem Koroškem po zamisli častnega predsednika Krščanske kulturne zveze Janka Zerzerja. Njen namen je ozaveščanje ljudi o pomenu žive rabe sloven-
ščine v družinskem okolju, še zlasti v jezikovno mešanih zakonih.
Pobuda je medtem preskočila tudi na slovenska društva na Koroškem in je na dobri poti, da se uveljavi v celotnem slovenskem kulturnem prostoru.
Krščanska kulturna zveza in Slovenščina v družini sta v sporočilu za javnost še zapisali: Manjšinski jeziki potrebujejo posebne spodbude in posebno skrb, da se ohranijo in razvijajo. Zibelka jezika je najprej družina, močna opora v manjšinskih okoljih pa so tudi krajevna društva in ustanove, ki skrbijo za prisotnost jezika na raznih ravneh družbenega okolja in poleg vrtcev ter šol vnašajo dodatno obvladanje jezika in spretnosti.
Iniciativa, ki je bistveno važna za slovenske družine v zamejstvu, pa je lahko zgled in orodje tudi v izse-ljenstvu, konkretno za našo skupnost v Argentini. Prevečkrat se zdi, da družine odgovornost prenesejo na naše šolske tečaje, ko je bistvena za ohranjanje jezika prav družina in družinsko okolje.
Naj nam bo to v premislek in poznejše odločitve.
Mary Miklavc, je pripravila okusno kosilo, ob katerem je polna dvorana gostov klepetala in uživala lepo sončno nedeljo. Naši mladi so se pa izkazali kot izkušeni strežniki!
Ob 16:30 je bil napovedan kulturni program. Glavna točka je bila tudi letos igra. Predsednik Pavel Brula je gostom izrekel dobrodošlico, voščila sta še veleposlanica Republike Slovenije ga. Jadranka Šturm Kocjan, ki je prvič obiskala Slomškov dom, ter predsednik Zedinjene Slovenije inž. Jure Komar. Z bogatimi mislimi se je Andrejka
prav vsaka se je izvrstno izkazala na odru. Čestitamo Veroniki Godec, Nadji Jakoš, Nataliji Javoršek, Miki Bokalič, Marjanki Oblak, Maji Podržaj in Veroniki Brula (odkriti nov talent!): razveselile ste vse navzoče in upamo, da vam bomo kmalu lahko spet zaploskali! Tudi tokrat je za sceno poskrbela Andrea Quadri Brula z zdaj že skoraj profesionalno ekipo tehnikov.
Praznovanje je nadaljevalo spodaj v gostinskem prostoru, kjer je Baires polka z veselo glasbo vabil k plesu. Še nekaj časa smo uživali ob pesmi, klobasah in tortah, nato pa odšli spet domov, polni energije za novi teden.
Preživeli smo lepo nedeljo! Fotografije tega dogodka smo objavili na naši FB strani »Slomškov dom«. Veseli bomo, če si jih ogledate in všečkate našo stran.
V prihodnjih dneh pripra-
vljamo še veliko lepih dogodkov, zato kmalu spet nasvi-denje v Slomškovem domu!
Mariana Poznič Fotografije: Janko Koželnik
Svobodna_2016_nro_38.indd 3
04/10/16 16:58
Stran 4
6 de octubre de 2016 • N° 38
55. Mladinski dan v Našem domu
SMONOVA MAMA
Potekal je v nedeljo, 11. septembra. Praznovanje se je pričelo ob 8. uri s sv. mašo v sanjuški stolnici; daroval jo je g. Robert Brest. Zbralo se je kar nekaj narodnih noš. Sanjuška mladina je povzdignila daritev s petjem ob spremljavi kitar, charanga in bobna. Zahvalili smo se Bogu za prejete
skupnosti in sodelovali pri krajevnih odborih. Nekateri so se radi spominjali mladih let, drugi pa so se zavedali, da so že stari in da je mladost že mimo. Med pogovorom so premišljevali in se spominjali nastopov, plesov, ki so jih nekdaj plesali.
V program je bilo vključenih več plesov.
V slovo
dobrote v skupnosti in za bogat zaklad vere ter slovenstva. Po zaključku maše nas je g. Robert povabil, naj pristopimo k oltarju, da nam podeli blagoslov.
Po končani maši se je vsa mladina slikala
	MU	
	P fM ' « ' k ;' '	
		
pred cerkvijo, nato pa smo šli v Dom. Tam smo se zbrali za začetni nagovor predsednice Ani Malovrh in predsednika Igorja Malovrha. Takoj za tem pa smo, med dviganjem zastav, zapeli argentinsko in slovensko himno.
Ob 9:30 uri se je začelo tekmovanje v odbojki in sicer na dveh igriščih. Na enem so tekmovala dekleta, na drugem so se pomerili fantje. Tekmovanja smo prekinili za kosilo.
Zbrali smo se v dvorani in posedli za lepo pogrnjene mize. Po okusni juhi so nas mladci
Malambo so predstavili naši fantje v argentinski noši; pop je pripravila in veselo zaplesala mlajša mladina; pin up pa so nastopila starejša dekleta. Zaključna točka programa je bila pesem »For ever young« (vedno mlad) s katero so mladi v petju in plesu hoteli sporočiti publiki, naj za vedno ohranimo mlada srca. »Za vedno mlad, rad bi ostal za vedno mlad« se je glasila pesem. Na koncu pa smo vsi nastopajoči po skupinah prihajali na oder in uprizorili ples na glasbo »Madre tierra« (Chayanne).
Veseli smo bili, da nas je na mladinskem dnevu obiskal Kristian Poglajen, odbojkar argentinske državne reprezentance in član mladine Našega doma. Čestitali smo mu in mu podarili majico, on pa nam je v zahvalo in spomin podaril svoj dres. Kristian je nato oddal pokala za prva mesta in nagradi za najboljšo igralko ter igralca.
Na odder smo povabili predsednika doma Marjana Grilja, da mladini izreče nekaj
in mladenke - naši kelnarji - presenetili s plesom, kot uvod in reklama za popoldanski program. Podarili so nam vesel in živahen trenutek. Kaj vse so zmožni naši mladci!!! Med kosilom smo se tudi lahko pogovorili s prijatelji in znanci.
Čakalo nas je še eno presenečenje. Mlada člana skupine slovenskih odbojkarjev sta nam na kratko orisala njihovo potovanje po Sloveniji meseca julija. Ogledali smo si video potovanja, kaj vse so mladi odbojkarji doživeli v Sloveniji.
Tekmovanje se je nadaljevalo. Najprej smo gledali finalno tekmo deklet: igrali sta ekipi Slomškovega in Našega doma. Zmagala so dekleta iz San Justa. Sledila je fantovska finala. Odigrali so jo tudi ramoščani in sanjuščani. Po napeti tekmi so zmagali fantje in Ramos Mejie.
Spet smo se pomaknili v dvorano za kulturni program. Razvijal se je v smislu filma »For ever young«. Nastopilo je šest mladih, namaskiranih in oblečenih kot odrasle osebe. Spominjali so se mladih dni, ko so kot člani mladinskih organzcij delovali v slovenski
besed; tako tudi g. Francija Cukjatija, ki nam je podal svoje misli.
Zapeli smo še mladinski himno in tako zaključili program. Sledila je prosta zabava ob
glasbi skupine Km 43.
Celoten program sta pripravila kulturna referenta, s pomočjo Lučke Marinčič, ki je predstavo tudi režirala. Plese so pripravile Adrijana Kjuder, Lučka Močnik, Tatjana Malovrh, Ljubica Triler, Milenka Urbančič in Anika Urbančič ter Ricardo Prosperi, malambo.
Mladi bi se radi zahvalili vsem, ki so na različne načine sodelovali, da je vse dobro uspelo.
Katja Urbančič
»Kdor posluša moje besede in živi po njih, je podoben pametnemu človeku, ki je sezidal svojo hišo na skali; bil je močan dež, prišle so nevihte, potegnil je hud veter in se zaletel v hišo, a ni padla, ni se podrla, ker je bila zgrajena na skali«.
Utemeljeno na skali je bilo življenje naše mame!
Svoje dni na zemlji je preživela pobožno, kot pravi božji otrok. Bila je zvesta žena, močno je ljubila ata Mirkota in skupaj sta v krščanski veri vzgojila svojih šest otrok, učila jih in skrbela, da bi rasli v kreposti, bili pošteni, delavni, velikodušni, hvaležni in cenili tudi kozarec vode.
Mama je veliko molila; zaljubljenka rožnega venca. Bila je preprosta, pogumna, polna modrosti in duševnega miru, ljubila svojo rodno domovino Slovenijo, in bila hvaležna Argentini. Vse te vrednote bomo hranili za vedno v naših srcih.
Najlepše darilo za nas je zgled njenega življenja, poslanstvo, ki ga je izročila svojim otrokom in vnukom; in to je naša naloga za naprej ...
Nismo hoteli, da bi prišel dan ločitve, ker bi te še radi imeli med nami. Ti si nas naučila, da je vse na zemlji minljivo. Rekla si: »vse mine, samo Ljubezen ostane«.
Na dan poroke si mi podarila Sveto Pismo in v njem napisala: »Božja beseda je naša pot v nebesa«. Pustila si mi bogat spomin!
Sedaj si že stopila v večnost. Hvala, ker si bila najboljša babica, najboljša mama, žena, sestra, prijateljica ... moja prijateljica!
Zdaj si že končno z atom Mirkotom v nebesih, kakor si želela. Skupaj počivata za vse dni in čase, ki ne bodo nikdar minili in kjer bosta skupno uživala plačilo pravičnih.
Dobri Bog, hvala za mamo, vzor ljubezni med nami, vzor v polnosti preživete dni ... vzor svetosti.
Marija jo je prišla iskat na soboto, dan njenega praznika »Nuestra Señora de la Merced«, in jo popeljala k Bogu.
Zelo jo bomo pogrešali njeni otroci, vnuki in petinpetdeset pravnučkov.
Urška in Franci Šmon
Nova pot v permisivnost?
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Državnega zbora Republike Slovenije je pretekli četrtek obravnaval predlog novele zakona o preprečevanju nasilja v družini. Po predlogu naj bi še bolj zaščitili žrtve nasilja v družini in izboljšali delovanje državnih institucij pri obravnavanju tovrstnega nasilja. Predlog izrecno prepoveduje nasilje v družini in telesno kaznovanje otrok. Strokovna javnost in civilna družba po eni strani pozdravljata prepoved vsakršnega nasilja v družini, po drugi pa opozarjata na vnovične elemente permisivne vzgojein škodljivost prepovedi dela otrok v družinah.
V	Študijsko raziskovalnem centru za družino zakon podpirajo, ker poudarjajo, da je potrebna ničelna strpnost do vsakršnega nasilja v družini. Specialni pedagog Marko Juhant pa po drugi strani poudarja, da je bilo fizično kaznovanje že od nekdaj prepovedano. Težave se bodo po njegovem pokazale v praksi, ko si na primer učitelji ne bodo upali vzeti telefona srednješolcu, ki se bo med poukom glasno pogovarjal po telefonu. »Tu so težave. Zelo bomo odvisni od prvih zapletov in prvih tolmačenj. Zakona pa ne tolmačijo tisti, ki ga delajo. Zakon tolmačijo vedno drugi.«
Novi zakon je po Juhantovih besedah narejen za družine, kjer vzgoja ne gre. Za družine, kjer ni nasilja in so otroke vzgajali na blag način, ta zakon ne pride v poštev. Vprašanje pa je, kako se bodo tudi ti starši odzvali, ko bo potrebno ukrepati. »No recimo, teoretično vprašanje, ki bo žal tudi praktično: Ali starš sme vzeti svojemu najstniku telefon, ko je ugotovil, da je po telefonu naročil nekomu, da mu prinese 'travo' za kaditi.«
Zakon ima po njegovih besedah veliko napak: omenjeno je na primer le, da so moški nasilneži, ženske nikoli, ter mnoge pomanjkljivosti. »Starši nimajo nekega vzorca, kako ravnati: dobili so samo česa ne smejo, ne pa, kaj pa lahko. Zato se resno bojim, da bodo starši popustili pri vzgoji in da prihaja nov val permisije. Otroci bodo delali, kar bodo hoteli, starše bodo stisnili v kot.«
Na zakon se je odzvala tudi civilna družba. V Družinski pobudi pozdravljajo prizadevanja vlade za zmanjševanje nasilja v družini. Obenem pa opozarjajo, da je treba nasilje bolj točno opredeliti. Predsednik pobude Tomaž Merše poudarja: »V marsikaj je treba kdaj otroka prisiliti: na primer, da vzame zdravilo. Tukaj je prepovedno otroka prisiliti, da nekaj stori: se pravi, je naredil neko škodo; in zahtevati od njega, da to pospravi in ga prisiliti k temu, je tukaj prepovedano. Se pravi: pogrešamo dodatna pojasnila k temu, kaj pa v resnici ni nasilje.«
V	Gibanju za otroke in družine medtem opozarjajo na nekatere škodljive predloge sprememb, ki grobo posegajo v ustavno zagotovljeno pravico staršev do vzgoje svojih otrok. »Še posebej opozarjamo na prepoved dela otrok v družini,« je povedal Franc Donko.
»Gre za škodljivo sporočilo in dolgoročno škodo za otroke. Delovne navade, ki si jih otrok pridobi v družini, s tem, da že v mladosti pomaga pri domačih opravilih v gospodinjstvu, na kmetiji ali družinski dejavnosti so ena njegovih najpomembnejših popotnic v življenje«. V gibanju so prepričani, da ge v tem primeru za nesprejemljivo in nedopustno škodo za naše otroke.
Svobodna_2016_nro_38.indd 4
04/10/16 16:58
SVOBODNA SLOVENIJA • 13. oktobra 2016	Stran 5
NOVICE IZ SLOVENIJE
PREDSEDNIK MIROVNEGA ODBORA PEN
Generalna skupščina je na 82. svetovnem kongresu Mednarodnega PEN v španskem mestu Ourense, je za predsednika Mirovnega odbora Mednarodnega PEN izvolila Marjana Strojana. Po besedah člana upravnega odbora slovenskega centra PEN Edvarda Kovača je izvolitev priznanje dosedanjemu delu odbora, ki so mu tudi doslej predsedovali slovenski predsedniki.
USPELA POBUDA SLOVENSKIH ČEBELARJEV
Slovensko pobudo, da se 20. maj razglasi kot svetovni dan čebel, je na zasedanju odbora za kmetijstvo Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo podprlo vseh 194 članic organizacije. Kmetijski minister Dejan Židan je prepričan, da bodo že 20. maja 2018 praznovali svetovni dan čebel v vseh državah ZN (20. maja 1734 se je rodil začetnik modernega čebelarstva Anton Janša).
POUK SLOVENŠČINE NA DUNAJU
Na Dunaju v letošnjem šolskem letu prvič poteka pouk slovenščine kot maternega jezika. Pouk je namenjen otrokom, ki obiskujejo dunajske ljudske šole od prvega do četrtega razreda. Trenutno ga obiskuje deset učencev, so sporočili iz ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
TRI STOPNIČKE VIŠE
Slovenija je na letošnji lestvici globalne konkurenčnosti pridobila tri mesta, med 138 državami zaseda 56. mesto, je ugotovil Svetovni gospodarski forum (WEF). Najslabše ocene je Slovenija dobila za razvitost finančnega trga in učinkovitost trga dela, najboljše pa za zdravstvo in izobraževanje.
UPRIZORITEV NOVE JANČARJEVE DRAME
V SNG Drama Ljubljana je bila na velikem odru premiera drame Draga Jančarja Disident Arnož in njegovi. Režijo je prevzel Diego de Brea, ki je Jančarjevo dramo označil kot izrazito aktualno igro o univerzalnem stanju duha, o človeški nemoči v sodobnem svetu absurdnih mehanizmov kontrole in obvladovanja, kapitala in politike.
UMRL JE ŠIMON PERES
V	bolnišnici v Tel Avivu je 28. septembra umrl nekdanji izraelski predsednik Simon Peres. Človeka »miru in vojne«, tudi Nobelovega nagrajenca za mir, so pokopali v petek v Jeruzalemu. Tako Izrael kot svetovni voditelji mu priznavajo pomembno vlogo v domači kot svetovni politiki, ki ju je sooblikoval več kot^ šestdeset let. V vlogi predstavnika izraelske države je Simon Peres dvakrat obiskal Slovenijo. Po koncu predsedniškega mandata je Simon Peres vodil »Peresov mirovni center«, ki ga je sam ustanovil. Med drugim je predlagal ustanovitev nekakšnih »Združenih narodov« verstev, ki bi ga lahko vodil papež. »Sveti oče je morda prvič v zgodovini osebnost, ki jo spoštujejo pripadniki zelo različnih religij. Lahko bi rekli, da je edini spoštovani voditelj,« je takrat poudaril Peres.
BRUSELJ JE ZADOVOLJEN
Evropska komisija je ocenila napredek članic Evropske unije pri izvajanju ukrepov na področju begunske in migracijske politike. Prepričana je, da je dogovor povezave in Turčije pripomogel k zmanjšanju toka prebežnikov iz te države na grške otoke ter onemogočil tihotapce ljudi. Bruselj verjame, da bi članice Evropske unije pri premeščanju prebežnikov še okrepile napore. Evropska komisija ugotavlja, da je bil pri uresničevanju dogovora med povezavo in Turčijo storjen velik napredek. Stevilo beguncev in migrantov iz Turčije se je po njem z več kot 1700 na dan znižalo na povprečno 94 na dan.
»NE« ZA MIR
V	Kolumbiji je glavni pogajalec vlade v mirovnih pogajanjih z uporniki predsedniku države ponudil odstop. To je storil po referendumski zavrnitvi dogovora, ki naj bi končal 52-letno državljansko vojno. Ob tem je prevzel odgovornost za vse morebitne napake in poudaril, da mir ni bil premagan. Na nedeljskem referendumu je namreč, proti vsem napovedim, zmagal »Ne«, čeprav za komaj 50.000 glasov.
ANGLIJA ODHAJA
Britanska premierka Theresa May je pred začetkom letnega kongresa konzervativne stranke v pogovoru za BBC napovedala, da bo Velika Britanija 50. člen lizbonske pogodbe sprožila do konca marca prihodnje leto. Tako bo uradno začela pogajanja za izstop iz
PISALI SMO PRED 50 LETI
NAŠ STALNI CILJ
Združena Slovenija je naš stalni cilj, ki si ga velik del naroda predstavlja v obliki slovenske države. Narodna država je sodoben izraz narodove zrelosti, svobode in končno pogoj za njegov kulturni in gospodarski napredek, tako na lastnem ozemlju kakor izven njega. Narodna država, povezana s Slovenijo v svetu, bi bila potemtakem idealno uresničenje Združene Slovenije. Vendar države ne rastejo iz golih želja, temveč tudi iz zunanjih okoliščin, ki nam niso najbolj naklonjene. Tudi Ukrajinci, Slovaki, Baski in še marsikak narod brez lastne države nam bi to lahko potrdil. Je torej »združitev« utopija? Prepričan sem, da ne, kajti »Združena Slovenija« ni nujno le političen pojem, je prav tako kulturni, kakor gospodarski in ima svoj pomen ne le danes v dobi narodnih držav, temveč ga bo imel tudi jutri, v dobi pokrajinskih in celinskih političnih tvorb.
Marko Kremžar, anketa, Zbornik Svobodne Slovenije 1966
SLOVENCI V AERGENTINI
Slovenski mladini v Bs. Airesu smo vrnili obisk.
Vsi mladi iz Mendoze bi bili radi zraven: dekleta in fantje, a kaj, ko zadržuje delo, šola, in ne nazadnje prazen žep. Da bi bila izguba čim manjša, smo si izbrali soboto, nedeljo in praznik Velikega Šmarna in sledeči državni praznik, 17. avgusta, da smo tako v delu ali šoli od sedmih zamudili le dva in pol dneva. Zbralo se nas je 16; odpotovali smo iz Mendoze v petek, 12. avgusta zvečer. ...
Lepi, prav lepi so bili ti dnevi. Celo sonce se je veselilo z nami, saj je bilo nebo vse dni našega obiska jasno in toplo sonce nas je grelo. Vsi smo prepričani, da bomo imeli še priložnost za naša snidenja. Saj je tako lepo, če bratje prebivajo skupaj.
Buenos Aires. Za rajnega Roberta - Boja Petrička, pred mesecem tragično umrlega slovenskega fanta, je bila v nedeljo, 25. septembra ob 18 uri sv. maša v župni cerkvi v Boulogne sur Mer, po naročilo Slovenskega Planinskega društva. .
Prva mladinska tombola. Bila je 4. septembra v Slomškovem domu. V malo hladnem, a vendar prijetnem predpomladanskim dnem, se je veliko rojakov udeležilo prireditve. Glavni namen je bil omogočiti nakup opreme za taborjenje na letošnjih počitnicah. Naj bi bil to prvi korak za ustanovitev mladinskega počitniškega doma. ...
(Svobodna Slovenija, 29. septembra 1966 - št. 39)
Evropske unije, za katerega so se britanski volivci odločili na junijskem referendumu. Ob tem je dejala, da je ves čas opozarjala, da jim pogajalskega postopka zaradi potreb po predhodnih pripravah ne bo uspelo začeti pred koncem leta. Zunanji minister Boris Johnson, ki je bil na čelu referendumske kampanje za brexit, meni, da bodo izstopna pogajanja končana prej kot v dveh letih.
ENO LETO V SIRIJI
Rusija se je pred enim letom uradno vmešala v konflikt v Siriji. Predsednik Vladimir Putin je takrat tja napotil ruska vojaška letala, to pa je popolnoma spremenilo potek konflikta. S posredovanjem se je Moskva odzvala na prošnjo za pomoč sirskega predsednika Bašarja al Asada. Rusko posredovanje, ki je povsem presenetilo Zahod, pa je pešajočim režimskim silam povrnilo moči. V zadnjem letu je v Siriji umrlo skupno več kot 9300 ljudi. V to številko pa je vključenih več kot 2700 džihadistov skrajne skupine Islamska država in približno 2800 borcev različnih uporniških skupin.
RESUMEN DE ESTA EDICION
RECUERDO EN TEHARJE
Eslovenia está sembrada de lugares de exterminio y fosas comunes. Hay algunas más conocidas y de alguna manera simbólicas: Kočevski Rog, Teharje, Huda jama ... Precisamente en Teharje se realiza un acto recordatorio todos los primeros domingos de octubre. Esta vez, ante numerosa concurrencia, ofició una misa el obispo de Celje, Mons. Stanislav Lipovšek, quien en su alocución exhortó a la reconciliación nacional y a una paz real y duradera, basada en la verdad y la justicia. También habló Peter Sušnik, presidente de Nova Slovenska Zaveza, entidad organizadora del acto, quien abogó por que la historia reconozca los hechos reales del pasado y las autoridades promuevan la cristiana sepultura de todos quienes yacen esparcidos en la fosas eslovena. (Pág. 1)
BIENVENIDO, SR. OBISPO ŠTUMPF
Viene de visita a la Argentina el obispo Mons. Peter Štumpf. Durante 10 días de su permanencia en la colectividad visitará las distintas comunidades, dará el sacramento de la confirmación a nuestros niños, participará de nuestra peregrinación y protagonizará distintos encuentros. Su presencia es una confirmación de nuestra fe católica y también de nuestras raíces eslovenas, que son un componente fundamental de todas nuestras actividades. El pastor le pedimos su bendición, sus oraciones, pero también su palabra orientadora, para que guíe nuestra colectividad por el camino del entendimiento y la solidaridad. (Pág. 1)
UN BORBON EN ESLOVENIA
¿Sabía Ud. que los restos del último rey de Francia, de la dinastía de los Borbones, descansan en Eslovenia? Se trata de Carlos X, quien tras la revolución de 1930 abdicó al trono y tomó el camino del exilio. Primero se refugió en Escocia, luego fue a Praga, para terminar sus días en Gorica. Desde su lecho de muerte veía el monasterio de Kostanjevica y pidió ser enterrado en su iglesia. Allí descansa junto a varios miembros de su familia. En Francia una iniciativa intenta que sus restos sean repatriados. No es el primer intento, pero hasta ahora todo fue en vano. Tampoco está claro, si es una cuestión diplomática o familiar. Mientras los expertos se ponen de acuerdo, Carlos X y su familia siguen habitando la cripta de un famoso monasterio esloveno. (Pág. 2)
FESTEJOS EN SLOMŠKOV DOM
La comunidad eslovena de Ramos Mejía celebró el pasado 18 de septiembre un nuevo aniversario de su fructífera existencia. Slomškov dom ya cumple 55 años de labor y lo hizo con una misa de acción de gracias. En su transcurso cantó el coro Ex Corde. Hubo también exposición de los artistas locales. Tras el almuerzo de camaradería el acto central contó con el saludo del presidente Pablo Brula y de la embajadora, Señora Jadranka Šturm Kocjan. Una obra escénica (Urška de la pradera) hizo las delicias de los presentes. La jornada concluyó con un encuentra social, animado por el conjunto Baires Polka. Fue un domingo de recuerdos y planes para el futuro. (Pág. 3)
JÓVENES DE SAN JUSTO
Las organizaciones juveniles de Naš dom de San Justo tuvieron su jornada anual el domingo 11 de septiembre. Comenzada en la catedral local continuó en el Dom con actividades deportivas y encuentros de amigos. La parte central de la jornada tuvo lugar a la tarde, con un acto, donde el baile fue el protagonista principal. Cada uno de los grupos juveniles presentó su actuación, donde confluyeron el pop, el pin up y hasta el malambo. La canción Por siempre joven fue entonada e interpretada por todos, expresando la intención de seguir construyendo su colectividad. Nuestras felicitaciones a todos, quienes hicieron posible esta fiesta bailes, alegría y color. (Pág. 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Jorge Komar / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: svobodna.ba@gmail.com Za Društvo ZS: Jure Komar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Metka Mizerit, Marko Kremžar, Mariana Poznič, Janko Koželnik, Katja Urbančič ter Urška in Franci Šmon.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina in Časnik.si.
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 1300.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1.930,-; beli papir $ 2.190,-; Bariloche; $ 1.625,-; obmejne države Argentine, 270.- US dol.; ostale države Amerike, 300.-US dol.; ostale države po svetu, 330.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 250.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
PO SVETU
Svobodna_2016_nro_38.¡ndd 5	04/10/16 16:58
Stran 6
6 de octubre de 2016 • Ns 38
MALI OGLASI
SLOVENCI IN SPORT
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucía Bogataj Monseñor Marcón 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI
Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejía - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - -
Sucesiones - Contratos - Familia - Comercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones - Asesoramiento nueva ley de ajuste previsional. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 12 Piso /(1704) Ramos Mejía, Buenos Aires. Tel.: 4482-5606 Cel: 15-6447-9683 mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve María Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
PSICOLOGIJA Lic. Verónica. Selan - M.N. 61199. Psicoterapia individual, de pareja y familia. Atención psicológica para adolescentes y adultos. Libertad y Av. Corrientes - Zona microcentro-Tribu-nales. Tel.: 15 5869 8650. E-mail: ve-roselan@yahoo.com.ar Horario de atención: Lunes a Viernes 9 a 13 hs.
SE EN PREDSEDNIK IZ SLOVENIJE
Na kongresu Mednarodne ju-jitsu zveze (JJIF) pred začetkom Azijskih iger v Da Nangu je bil Robert Perc, predsednik ju-jitsu zveze Slovenije, potrjen za enega od petih podpredsednikov JJIF, od julija pa je tudi predsednik Evropske ju-jitsu zveze (JjeU).
DOBER ZAČETEK V NAMIZNEM TENISU
Slovenska moška namiznoteniška reprezentanca je kvalifikacije za uvrstitev v elitno skupino evropskega prvenstva leta 2017 začela z odmevno zmago. V Dzialdowu je s 3:1 premagala favorizirano Poljsko, reprezentanco, ki se je na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru uvrstila med 16 najboljših reprezentanc.
Povsem pomlajeni Slovenci so povedli po zaslugi nadarjenega Darka Jorgica, ki je premagal 44. igralca sveta Jakuba Dyjasa. Prvi slovenski lopar Bojan Tokic nato ni nadaljeval niza zmag proti Kitajcu s poljskim listom Wang Zeng Yijem, a je po presenetljivi zmagi Denija Kožula nad Danielom Gorakom, 63. igralcem sveta, na koncu vendarle postavil piko na i, ko je premagal Dyjasa.
STOJEČE VESLANJE ZA GUINESSOV REKORD
Mariborčan Rok Puvar (foto) je postavil nov Guinnesov rekord v stoječem veslanju na deski - supanju. V štiriindvajsetih urah je po Velenjskem jezeru preveslal 165 kilometrov. Lov na rekord so prireditelji oplemenitili
Rok Puvar
tudi s humanitarno noto, zbirali so sredstva za Medob činsko zvezo prijateljev mladine Velenje, prvenstveno za počitnice otrok.
Iščemo varuško za našo leto in pol staro punčko.
Stanujemo v Martinez, urnik bi bil od 9 do 16.
Dekleta ki bi vas zanimalo, prosimo pokličite na številko 155-059-0729 ali pišite na benavides.marinaa@gmail.com
Najlepša hvala!!
OBVESTILA
SOBOTA, 8. oktobra: S.K.A. prireja predavanje g. Alenke Jeraj na temo »Družinska politika in prihodnost družine v Sloveniji«. Ob 20. uri v Slovenski hiši.
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 9. oktobra: SLOVENSKI DAN in obletnica Našega doma v San Justu.
PONEDELJEK, 10. oktobra: Romanje v San Nicolás. NEDELJA, 16. oktobra: Sv. Birma in materinski dan. ČETRTEK, 20. oktobra: Z.S.M.Ž. San Martin vabi na sestanek v Domu ob 16. uri. Govorila bo ga. Emi Urbančič Marušič: »V Indiji po stopinjah
sv. Matere Terezije«.
NEDELJA, 23. oktobra: Obletnica na Pristavi.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
V petek, 16. septembra, se je rodil Peter France Cicciaro. Mamica je Mari-anka Ayerbe Rant in očka pa Martin Cicciaro. Srečnim staršem iskreno čestitamo!
Podiplomski naslov
30. septembra je v Toulousu, v Franciji, dokončal podiplomski študiji Andrej Žnidar in postal specialist za letalsko inženirstvo. Čestitamo in želimo obilo uspehov!
Okvirni program obiska gospoda škofa Štumpfa,
od 7. do 17. oktobra 2016:
petek, 7. oktobra: prihod ob 7.45 z British Airways, polet BA 245
ob 19. uri: pozdravna sveta maša v Slomškovem domu (sveta ura)
sobota, 8. oktobra: ob 16.30 srečanje s SFZ-SDO, ob 18.30 s srednješolci, nato maša
ob 19.15
nedelja, 9. oktobra: Slovenski dan in Obletnica Našega doma v San Justu ponedeljek, 10. oktobra: romanje v San Nicolás torek, 11. in sreda, 12. oktobra: v Bariločah
četrtek, 13. oktobra: ob 19.30: srečanje z birmanci, njihovimi starši in botri v Slov. hiši petek, 14. oktobra: obisk gospoda škofa k rojakom v Mendozi; zvečer: srečanje z Medorganizacijskim svetom Zedinjene Slovenije sobota, 15. oktobra: birma v Slovenski vasi
nedelja, 16. oktobra: ob 8.30: birma v cerkvi Marije Pomočnice (Ramos Mejía)
ponedeljek, 17. oktobra: srečanje z duhovniki v Slovenski hiši
torek, 18. oktobra: vrnitev v Slovenijo ob 13.10 z British Airways, polet BA 244.
Svobodna 2016 nro 38.indd 6
04/10/16 16:58