Posebna priloga Nedela in Slovenskih novic     december 2017
Po darilne bone 
na Petrol.
Po
 P
www.petrol.si
Novost v decembru! 
Bogata izbira darilnih bonov 
in kartic za vsakogar.
OKUSI DECEMBRA 
Posebna priloga Nedela  
in Slovenskih novic 
V. d. odgovornega  
urednika Dela 
Uroš Urbas
Odgovorni urednik  
Slovenskih novic 
Bojan Budja
Natisnili smo  
101.800 izvodov.
Urednica priloge 
Karina Cunder Reščič, 
T: 01/47 37 329, 
E: karina.cunder@delo.si
Oglasno trženje
T: 01/47 37 501, 
F: 01/47 37 511, 
E: oglasi@delo.si
Naročnine 
T: 01/47 37 600 
E: narocnine@delo.si
Lektorica 
Simona Škul Tomić
Tehnični urednik
Jernej Oblak
Likovna zasnova
Mateja Omerzel
Izdajatelj 
Delo d.o.o.,  
Dunajska 5, Ljubljana
Glavni direktor
Andrej Kren
Direktorica
Nataša Luša
Direktorica trženja
Dragica Grilj,  
T: 01/47 37 463,  
F: 01/47 37 504,  
E: dragica.grilj@delo.si
Imetniki materialnih avtorskih pravic 
na avtorskih delih, objavljenih v Odprti 
kuhinji, so družba Delo d.o.o., ali avtorji, 
ki imajo z družbo Delo d.o.o., sklenjene 
ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedana 
je vsakršna reprodukcija, distribucija, 
predelava ali dajanje na voljo javnosti 
avtorskih del ali njihovih delov v tržne 
namene brez sklenitve ustrezne pogodbe 
z družbo Delo d.o.o.
2. in 3. december 2017
Foto na naslovnici: Shutterstock
okusi decembra  3
Dragi bralci, 
preživite praznike obkroženi 
s samimi prijetnimi 
rečmi.
In srečno!
Takole je bilo: Kristina je grizljala kos 
potice, ki jo je spekla njena babica, mama 
Majda. Nenadoma jo je zamišljeno po-
gledala. Bila je res dobra, peka preprosta, 
daleč od mitskih zgodb o tem, kakšna al-
kimija je potrebna za to kraljico slovenske 
praznične mize.
V Kristini se je prebudila oblikovalka 
– no, to po poklicu tudi je. Oblikovalci 
ustvarjajo nove reči, včasih pa tudi izbolj-
šujejo stare.
»Daš recept?« je zavzeto predlagala.
Težko je šlo, kajti kot vse vešče kuharice 
mama Majda vse dela »od oka«. Nazadnje 
sta ga le spisali in kak mesec za tem, pred 
približno tremi leti, se je potica pojavila v 
novi podobi: Kristina je natehtala sesta-
vine in jih vsako posebej spravila v večji 
kartonski tulec. Nanj pa napisala Deliš's.
Kristinin adut: to je recept, za katerega 
obe pravita, da ga je nemogoče uničiti. 
Ne pozna namreč nobenega komplicira-
nja: testo se naredi brez dolgotrajnega 
mesenja in vzhajanja – to potem počne 
kakih šest ur samo, v hladilniku. Potem se 
zvije potica in hajdi z njo v pečico. 
Ena od različic za sicer poznane hladne 
potice je postala recept za sladico, ki so 
v zadnjih letih zelo priljubljene in pri ka-
terih se vse sestavine naložijo v kozarec. 
Priprava: streseš ven, dodaš potrebno 
tekočino, spečeš.
Kristina Smodila koncept dobro pozna: 
tako je v kozarčke ujela že mafine, cesar -
ski praženec, pa različne piškote, najbolj 
priljubljeni so, pravi, tisti z zdravimi 
dodatki, brusnicami in jagodami goji. Pri 
svojih Dobrotah iz kozarca računa na to, 
da skoraj ne moreš pokvariti recepta, na 
koncu pa si zadovoljen še zaradi krasnega 
občutka, da si pri tem darilu nekaj naredil 
tudi sam, s svojimi rokami.
In prav zaradi tega smo se lotili te 
zgodbe: kot spodbudo za vse, posebno 
mlajše, ki so glede potice tako zastraše-
ni, da se je niti ne lotijo. Dokler so stare 
mame, ki z veseljem pečejo za vse, kar 
gre. Kaj pa potem?
besedilo Karina Cunder r eščič
peka in postavitev Kristina smodila
fotografije Polona Bartol
4  okusi decembra
Zato: to je potica za začetnike. Ko pa 
bo prišla samozavest, naj se nadaljuje v 
alkimijo, mit, čarovnijo, ki obdaja zgodbo 
o potici. Kristina si je zato posebej za nas 
zamislila še eno, ki je nismo videli še ni-
kjer, da pokaže, kako gre naprej: amaret-
to potica s pistacijami in marcipanom ter 
z rubini granatnega jabolka. Le poglejte, 
kako pravljična je.
Majda
Mama Majda Berčič ne bi mogla biti pri-
mernejša za to zgodbo o tradicionalnem 
in modernem. Ko odpre vrata v pritličju hi-
ške na obrobju Bleda, je prototip prijazne 
babice iz pravljice, ki vedno diši po cimetu.
okusi decembra  5
iz prve roke
Potica,  
ki vedno uspe
Potica nima po krivici 
slovesa, da je malce 
naporna stara dama. 
To je zato zgodba za 
tiste, ki so se ustrašili 
vsega tega mesenja, 
vzhajanja, nevarnosti 
prepiha in lukenj med 
testom in nadevom. 
To je »potica 2.0« 
mame Majde Berčič 
in njene vnukinje 
Kristine Smodila.
Kristina Smodila koncept dobro pozna: 
tako je v kozarčke ujela že mafine, cesar -
ski praženec, pa različne piškote, najbolj 
priljubljeni so, pravi, tisti z zdravimi 
dodatki, brusnicami in jagodami goji. Pri 
svojih Dobrotah iz kozarca računa na to, 
da skoraj ne moreš pokvariti recepta, na 
koncu pa si zadovoljen še zaradi krasnega 
občutka, da si pri tem darilu nekaj naredil 
tudi sam, s svojimi rokami.
In prav zaradi tega smo se lotili te 
zgodbe: kot spodbudo za vse, posebno 
mlajše, ki so glede potice tako zastraše-
ni, da se je niti ne lotijo. Dokler so stare 
mame, ki z veseljem pečejo za vse, kar 
gre. Kaj pa potem?
4  okusi decembra
Zato: to je potica za začetnike. Ko pa 
bo prišla samozavest, naj se nadaljuje v 
alkimijo, mit, čarovnijo, ki obdaja zgodbo 
o potici. Kristina si je zato posebej za nas 
zamislila še eno, ki je nismo videli še ni-
kjer, da pokaže, kako gre naprej: amaret-
to potica s pistacijami in marcipanom ter 
z rubini granatnega jabolka. Le poglejte, 
kako pravljična je.
Majda
Mama Majda Berčič ne bi mogla biti pri-
mernejša za to zgodbo o tradicionalnem 
in modernem. Ko odpre vrata v pritličju hi-
ške na obrobju Bleda, je prototip prijazne 
babice iz pravljice, ki vedno diši po cimetu.
Hec pa je, da je po duši modernejša in 
mlajša kot marsikateri dvajsetletnik.
Že res, da se nam je zdelo nekako 
spodobno največ govoriti o potici; am-
pak ona je vse to odpravljala s kratkimi, 
stvarnimi stavki. (Zares čustvena je bila 
šele, ko je pripovedovala, kako pogreša 
morje. Vsako leto tri mesece prav fino 
žurajo, slišim.) Zato tudi recept ni nič 
drugačen kot zelo stvaren: umesiš testo, 
ga daš v hladilnik, vzameš ven čez nekaj 
ur, namažeš in spečeš. Kaj je tu za razla-
gati, je bila skoraj presenečena.
Pove pa, da je recept pri njej že kakih 
štirideset let, dobila ga je od sodelavke 
v službi, kar me preseneti, kajti zdelo se 
mi je, da morajo biti take »optimizacije« 
nove, šele od takrat, ko smo proti koncu 
prejšnjega stoletja postali obsedeni s čim 
večjim izkoristkom časa, denarja, vsega 
pravzaprav.
Oportuno vprašam, kako dela štru-
delj, misleč, da tudi tu lahko izkopljemo 
kako uporabno skrivnost. Ne, tu pa ni 
nobenih optimizacij, se izkaže: jabol-
ka celo na roko reže, ne riba, testo 
razteguje za mizo, ima pa vendarle 
drobno skrivnost: po vrhu nadeva 
vedno potegne tanko črtico medu. Ta 
menda karamelizira in okus je božan-
ski, še zlasti ker jabolka ne razpadejo v 
marmelado.
okusi decembra  5
iz prve roke
Potica,  
ki vedno uspe
Potica mame Majde
Za model premera 21 cm
testo ● 
500 g bele moke ○ 
250 ml mlačnega mleka ○ 
50 g masla, 2 rumenjaka ○ 
50 g sladkorja, ščepec soli ○ 
pol kocke svežega kvasa ○ 
30 ml ruma, limonina lupinica ○ 
nadev ● 
250 g mletih orehov ○ 
150 g sladkorja ○ 
75 g masla, celo jajce ○ 
sneg 2 beljakov (ki sta ostala od testa) ○ 
50 ml ruma, limonina lupinica ○ 
V mlačno mleko damo žličko sladkorja in pol kocke kvasa. Počaka- 1 
mo 5–10 minut, da se naredi kvasec.
Medtem lahko v večjo skledo nasujemo moko in naredimo vdolbi- 2 
nico, v katero dodamo rumenjaka, maslo, sladkor in ščepec soli.
Nato na sredino vlijemo še kvasni nastavek. Vse skupaj pregnete- 3 
mo, lahko ročno ali z mešalnikom z nastavki za gnetenje testa. Testo, 
oblikovano v kroglo, damo za 5–6 ur v hladilnik.
Ko se testo hladi, pripravimo nadev: vse sestavine zmešamo v glad- 4 
ko zmes. Beljakov sneg vmešamo nazadnje.
Testo razvaljamo in premažemo z nadevom. 5 
Zvijemo in damo v model. Pečemo pri 180 stopinjah 50 minut. 6 
Namig: Vmes preverimo stanje v pečici in potico pokrijemo z alufolijo, da ne 
počrni.
Kristina
Kdo ve, kaj bo naslednja sladica, ki jo 
bo preoblikovala Kristina Smodila. Po 
povedanem štrudelj najbrž ne, je pa 
drugače ta 34-letna Gorenjka v kulina-
ričnih vodah vse bolj dejavna. Skoraj 
vsako stvar zna, očitno, pogledati kot 
kos potice in si zamisliti kakšno majh-
no podjetnost. Pri hrani je namreč kar 
veliko oblikovanja in tu lahko nastopi 
ona. 
Kristino je v ta svet potegnilo kot 
oblikovalko revije Radegunda, ki sicer 
ni trajala, vendar se je ob njej naučila 
misliti to področje, tako da je zdaj 
vešča tako postavitev, stylingov, kakor 
jim rečemo s tujko, kot grafičnega 
oblikovanja in konkretnih rešitev, kot 
so sladice, preoblikovane za kozarec. 
Hrana mora biti nujno privlačna na 
pogled, in če kdaj, potem to v enain-
dvajsetem stoletju vidimo na vsakem 
koraku.
Vidimo pa še nekaj: čeprav mor-
da radi gledamo take slike, se sami 
redko lotimo zapletenih receptov. Na 
spletnih straneh so praviloma uspešni 
samo še članki, ki svetujejo, kako 
nekaj narediti čim lažje, čim hitreje 
in s čim manj stroški. Kristina se na 
vprašanje, ali ni skrivnost mitskosti 
potice prav v tem, da se moraš zanjo 
potruditi, da ima nekakšen dram-
ski lok, uspehe in padce, garanje in 
sladkanje, samo zasmeji: »Potica mora 
biti taka, da jo spečeš, daš na mizo in 
poješ. Pika.«
Zato, kdor ni še nikoli: to je prilož-
nost, da vsaj enkrat poskusite s poti-
co. Je preprosta in ni draga, ni velika, 
kar je zlasti lepa lastnost v časih, ko z 
vsem radi pretiravamo, predvsem pa 
najbrž ne boste zgrešili, kar narciso-
idnemu modernemu človeku zlasti 
težko sede na dušo. Naprej pa po 
želji ...
Iz prve roke
6  okusI decembra
V mlačno mleko damo žličko sladkorja in pol kocke kvasa. Počaka- 1 
mo 5–10 minut, da se naredi kvasec.
Medtem lahko v večjo skledo nasujemo moko in naredimo vdolbi- 2 
nico, v katero dodamo rumenjaka, maslo, sladkor in ščepec soli.
Nato na sredino vlijemo še kvasni nastavek. Vse skupaj pregnete- 3 
mo, lahko ročno ali z mešalnikom z nastavki za gnetenje testa. Testo, 
oblikovano v kroglo, damo za 5–6 ur v hladilnik.
Ko se testo hladi, pripravimo nadev: vse sestavine zmešamo v glad- 4 
ko zmes. Beljakov sneg vmešamo nazadnje.
Testo razvaljamo in premažemo z nadevom. 5 
Zvijemo in damo v model. Pečemo pri 180 stopinjah 50 minut. 6 
Namig: Vmes preverimo stanje v pečici in potico pokrijemo z alufolijo, da ne 
počrni.
Kris tina
Kdo ve, kaj bo naslednja sladica, ki jo 
bo preoblikovala Kristina Smodila. Po 
povedanem štrudelj najbrž ne, je pa 
drugače ta 34-letna Gorenjka v kulina-
ričnih vodah vse bolj dejavna. Skoraj 
vsako stvar zna, očitno, pogledati kot 
kos potice in si zamisliti kakšno majh-
no podjetnost. Pri hrani je namreč kar 
veliko oblikovanja in tu lahko nastopi 
ona. 
Kristino je v ta svet potegnilo kot 
oblikovalko revije Radegunda, ki sicer 
ni trajala, vendar se je ob njej naučila 
misliti to področje, tako da je zdaj 
vešča tako postavitev, stylingov, kakor 
jim rečemo s tujko, kot grafičnega 
oblikovanja in konkretnih rešitev, kot 
so sladice, preoblikovane za kozarec. 
Hrana mora biti nujno privlačna na 
pogled, in če kdaj, potem to v enain-
dvajsetem stoletju vidimo na vsakem 
koraku.
Vidimo pa še nekaj: čeprav mor-
da radi gledamo take slike, se sami 
redko lotimo zapletenih receptov. Na 
spletnih straneh so praviloma uspešni 
samo še članki, ki svetujejo, kako 
nekaj narediti čim lažje, čim hitreje 
in s čim manj stroški. Kristina se na 
vprašanje, ali ni skrivnost mitskosti 
potice prav v tem, da se moraš zanjo 
potruditi, da ima nekakšen dram-
ski lok, uspehe in padce, garanje in 
sladkanje, samo zasmeji: »Potica mora 
biti taka, da jo spečeš, daš na mizo in 
poješ. Pika.«
Zato, kdor ni še nikoli: to je prilož-
nost, da vsaj enkrat poskusite s poti-
co. Je preprosta in ni draga, ni velika, 
kar je zlasti lepa lastnost v časih, ko z 
vsem radi pretiravamo, predvsem pa 
najbrž ne boste zgrešili, kar narciso-
idnemu modernemu človeku zlasti 
težko sede na dušo. Naprej pa po 
želji ...
Iz prve roke
6  okusI decembra
fala.sloncek   
Fala si šteje v čast, da sme z vami deliti praznično mizo. KRUHINPOTICA.com
Iz prve roke
Amaretto potica
nadev ● 
250 g mletih pistacij ○ 
150 g sladkorja ○ 
400 g marcipana ○ 
75 g masla ○ 
celo jajce ○ 
sneg iz 2 beljakov ○ 
70 ml amaretta ○ 
Testo pripravimo po enakem 1 
postopku kot za potico mame 
Majde. 
Potem vse sestavine za nadev 2 
zmešamo v gladko zmes. Beljakov 
sneg dodamo nazadnje.
Testo razvaljamo in nanj položimo 3 
tanko razvaljan marcipan. Nato šele 
namažemo nadev in zvijemo.
Pečemo 50 minut pri 180 4 
stopinjah, vmes preverjamo, da 
potica ne počrni preveč.
Namig : V nadev lahko dodamo dve 
žlički matcha čaja, da je zelena barva še 
močnejša.
8  okusI decembra
prazniki
preprosto normalni
*Izdelki so dobavljivi samo v omejenih količinah. Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Slike so simbolične. Vse cene veljajo za izdelke brez dekorativnih elementov do razprodaje zalog. Vse cene so v EUR s pripadajočim DDV. 
Akcij a ne velja za pravne osebe in samostojne podjetnike. Za tiskarske napake ne odgovarjamo. Pokličite na brezplačno telefonsko številko Lidlovega Infofona 080 70 60 (pon-pet 8.00-18.00, sob 8.00-13.00) ali nam pišite na http://www.lidl.si/kontakt.
Lidl Slovenij a d.o.o. k.d.
www.lidl.si
več na www.lidl.si
OD PONEDELJKA
4. 12.
Kraški zašink
pribl. 600 g
kulinarična posebnost 
primorske 12 .
99
*
za kg
1 .
29
*
1 kg = 1 6.1 3
3 .
99
*
1 kg = 1 8.1 4
Sladoled
220 g (4 kosi)
v privlačni embalaži 
z likerjem „Marc de 
Champagne“
Premium salama
80 g
z dodatkom črnih 
tartufov ali jurčkov
Praznične dni v decembru, vse od 
Miklavževega prihoda, povezujemo s 
sestavinami, kot so med in začimbe – 
klinčki, cimet, piment, janeževe zvezdice, 
poper, kardamom, ingver, muškatni 
orešček, koriander, komarček. 
V zraku je Vonj 
V vsako praznično sladico ne sodijo, spet drugje so skoraj pravilo 
– na primer v testu za medenjake! Nekaj je stalnega, nekaj pa 
spremenljivega: mi imamo za vas pet novih zamisli!
Zdaj je pravi čas – začnimo pripravljati vse potrebno, da bodo 
prazniki prijetni in bomo zadovoljni pospremili to leto k počitku. 
A do trenutka, ko bomo za sabo pustili staro in vstopili v novo 
leto, polno novih izzivov, nas čaka še kar nekaj druženj ob polnih 
posodah za piškote. Te so prava praznična radost, še posebno ko 
dvignemo pokrov in zrak odišavijo krepke arome, za katere se 
zdi, da združujejo prav vse – od telesnega do duševnega ugodja. 
Priprava medenjakov je na prvi pogled zahtevno in dolgotrajno 
delo. Ima pa prednost: lahko si ga nadvse praktično porazdeli-
mo. Prvi dan naredimo testo, drugi dan oblikujemo in spečemo 
piškote – ter če jih bomo krasili, to storimo tretji dan. Da bodo 
medenjaki mehki in sočni, potrebujemo dober recept, kakovostne 
sestavine, aromatično začimbno mešanico, ki jo lahko zmešamo 
sami, ter nasvet, ki pravi: kmalu po tem, ko so pečeni, jih pospra-
vimo v kovinsko škatlo za piškote in dobro zapremo za nekaj dni.
Tega nasveta se držimo še iz enega razloga, saj ko enkrat od-
premo pokrov ... Ali drugače: ko duh medenjakov enkrat uide ... 
10  okusi decembra
Medenjaki brez moke 
Za cel kup, približno 100 kosov!
300 g rjavega kristalnega sladkorja, vaniljev sladkor, 6 jajc ○ 
po 100 g kandirane limonine in pomarančne lupinice ○ 
po 200 g mletih in nasekljanih lešnikov ○ 
80 g mletih mandljev, 80 g grobo mletih orehov ○ 
lupinica 1 limone in 1 pomaranče ○ 
30 g začimbne mešanice za medenjake ○ 
mandlji brez lupine za okrasitev ○ 
Kandirano lupinico limone in pomaranče v pokončnem me- 1 
šalniku ali ročno nasekljamo prav na drobno.
Nasekljamo in zmeljemo lešnike, orehe in mandlje. 2 
Sladkor in jajca stepemo, da se sladkor raztopi in dobimo 3 
penasto kremo.
V jajčno kremo stresemo zmlete kandirane lupinice limone 4 
in pomaranče ter zatem vse druge sestavine. Dobro premešamo. 
Postavimo v hladilnik za 24 ur.
Naslednji dan pripravimo pekač za peko piškotov in vključimo 5 
pečico na 200 stopinj.
Z žličko zajemamo testo in ga ročno oblikujemo v kroglico 6 
velikosti oreha. Če želimo medenjake brez moke, jih polagamo 
na peki papir v pekaču, če nas moka ne moti, lahko uporabimo 
piškotne oblate premera 4 cm. Najlažje bomo oblikovali lepe 
kroglice z vlažnimi rokami.
Na sredino pritisnemo mandljevo jedrce, brusnico, lešnik ali 7 
okrasimo kako drugače.
Pečemo 15 minut, nato ohladimo. 8 
medenjakov
besedilo in recepti MirjaM Grilc 
fotografije Eva lEGiša
Tradicija v novi preobleki
Praznične dni v decembru, vse od 
Miklavževega prihoda, povezujemo s 
sestavinami, kot so med in začimbe – 
klinčki, cimet, piment, janeževe zvezdice, 
poper, kardamom, ingver, muškatni 
orešček, koriander, komarček. 
V zraku je Vonj 
V vsako praznično sladico ne sodijo, spet drugje so skoraj pravilo 
– na primer v testu za medenjake! Nekaj je stalnega, nekaj pa 
spremenljivega: mi imamo za vas pet novih zamisli!
Zdaj je pravi čas – začnimo pripravljati vse potrebno, da bodo 
prazniki prijetni in bomo zadovoljni pospremili to leto k počitku. 
A do trenutka, ko bomo za sabo pustili staro in vstopili v novo 
leto, polno novih izzivov, nas čaka še kar nekaj druženj ob polnih 
posodah za piškote. Te so prava praznična radost, še posebno ko 
dvignemo pokrov in zrak odišavijo krepke arome, za katere se 
zdi, da združujejo prav vse – od telesnega do duševnega ugodja. 
Priprava medenjakov je na prvi pogled zahtevno in dolgotrajno 
delo. Ima pa prednost: lahko si ga nadvse praktično porazdeli-
mo. Prvi dan naredimo testo, drugi dan oblikujemo in spečemo 
piškote – ter če jih bomo krasili, to storimo tretji dan. Da bodo 
medenjaki mehki in sočni, potrebujemo dober recept, kakovostne 
sestavine, aromatično začimbno mešanico, ki jo lahko zmešamo 
sami, ter nasvet, ki pravi: kmalu po tem, ko so pečeni, jih pospra-
vimo v kovinsko škatlo za piškote in dobro zapremo za nekaj dni.
Tega nasveta se držimo še iz enega razloga, saj ko enkrat od-
premo pokrov ... Ali drugače: ko duh medenjakov enkrat uide ... 
10  okusi decembra
Medenjaki brez moke 
Za cel kup, približno 100 kosov!
300 g rjavega kristalnega sladkorja, vaniljev sladkor, 6 jajc ○ 
po 100 g kandirane limonine in pomarančne lupinice ○ 
po 200 g mletih in nasekljanih lešnikov ○ 
80 g mletih mandljev, 80 g grobo mletih orehov ○ 
lupinica 1 limone in 1 pomaranče ○ 
30 g začimbne mešanice za medenjake ○ 
mandlji brez lupine za okrasitev ○ 
Kandirano lupinico limone in pomaranče v pokončnem me- 1 
šalniku ali ročno nasekljamo prav na drobno.
Nasekljamo in zmeljemo lešnike, orehe in mandlje. 2 
Sladkor in jajca stepemo, da se sladkor raztopi in dobimo 3 
penasto kremo.
V jajčno kremo stresemo zmlete kandirane lupinice limone 4 
in pomaranče ter zatem vse druge sestavine. Dobro premešamo. 
Postavimo v hladilnik za 24 ur.
Naslednji dan pripravimo pekač za peko piškotov in vključimo 5 
pečico na 200 stopinj.
Z žličko zajemamo testo in ga ročno oblikujemo v kroglico 6 
velikosti oreha. Če želimo medenjake brez moke, jih polagamo 
na peki papir v pekaču, če nas moka ne moti, lahko uporabimo 
piškotne oblate premera 4 cm. Najlažje bomo oblikovali lepe 
kroglice z vlažnimi rokami.
Na sredino pritisnemo mandljevo jedrce, brusnico, lešnik ali 7 
okrasimo kako drugače.
Pečemo 15 minut, nato ohladimo. 8 
medenjakov
besedilo in recepti MirjaM Grilc 
fotografije Eva lEGiša
Tradicija v novi preobleki
 
Praznična ponudba 
50 % CENEJE
do
-50%
Velja za odejo dimenzij 140x200 cm. 
Barve: rdeča, vijolična, bež in vzorec
zebre.
Redna cena: 39,98
19,
99
Ž epek za noge Odeja Vz gla vnik
Dekorativna odeja 
Vitapur Family SoftTouch 4v1
• Različni načini uporabe.
Naj bodo prazniki čarobni in dišeči.
Okrogli in višji 
pekač Rosmarino
Gold Stone
-50%
Velja za višji pekač dimenzij 28x15,5x7,5 cm
in okrogli pekač 28x26x4,5 cm.
Redna cena: 19,90
9,
95
s pekači Rosmarino Gold Stone
/ kos
Hitr o nar očilo www.vitapur.si
Enostaven in udoben nakup ter
hitra dostava preko spleta.
Akcija velja od 27. 11. do 31. 12. 2017 oz. do odprodaje zalog. Popusti, akcije in darila se med seboj ne seštevajo.
Vse slike so simbolične.
03 757 14 40
Maribor 
(Europark)
Ljubljana  - Hitex
(BTC City, hala A)
Ljubljana - Vitapur
(BTC City, hala A)
Celje 
(Citycenter Celje)
Velenje 
(Velenjka)
Murska Sobota
(BTC City) 
Koper 
(Planet TUŠ)
Slovenske Konjice 
(Tovarniška 7b)
Novo mesto
(Qlandia)
Kamnik 
(Qlandia)
Nova Gorica 
(Qlandia)
Slovenj Gradec 
(Mercator center)
Ptuj
(Qcenter)
Maribor - Svilanit
(Europark)
Kamnik - Svilanit
(Industrijska cona)
Krško 
(Qlandia)
Kranj 
(Qlandia)
OUTLET
NAJVEČJA IZBIRA LEŽIŠČ
Obiščite nas
Tradicija v novi preobleki
Rženi medenjaki 
Mimo tradicije nikar, bi storili 
napako. Za 75 kosov – odvisno od 
velikosti piškotnih modelov
80 g medu ○ 
130 g sladkorja ○ 
2 jajci ○ 
300 g ržene moke tip 1150 ○ 
35 g mešanice mletih začimb: ingver, ○ 
janež, komarček, klinčki, piment, 
kardamom, cimet, muškatni orešček, 
koriander, poper
10 g sode bikarbone ○ 
mleko za premaz ○ 
kandirane češnje in mandljeva jedrca ○ 
brez lupine za okrasitev zvezdic
Moko pomešamo s sodo bikarbono. 1 
Po svojem okusu zmešamo začimbe in 2 
jih stresemo k moki. 
Jajci, med in sladkor penasto stepemo. 3 
Združimo suhe in mokre sestavine 4 
in ročno zgnetemo testo. Zavijemo ga v 
prozorno živilsko folijo in pustimo stati 
čez noč.
Naslednji dan ali še pozneje: pečico 5 
vključimo na 170 stopinj.
Kandirane češnje razrežemo na polo- 6 
vice ali manjše koščke, mandljeva jedrca 
prerežemo po dolgem na štiri dele.
Delovno površino pomokamo in raz- 7 
valjamo testo, nato z modelčki izrežemo 
želeno obliko. Piškote zložimo na pekač, 
obložen s peki papirjem.
Čopič pomočimo v mleko in premaže- 8 
mo piškote, nato vsakega okrasimo.
Pečemo 10 minut. 9 
Pečene medenjake pustimo največ 5 10 
minut na pekaču, da se ohladijo, nato jih 
shranimo v dobro zaprto posodo, da se 
zmehčajo.
12  okusi decembra okusi decembra  13
Pečico vključimo na 180 stopinj, pekač velikosti približno 1 
23 x 30 cm obložimo s peki papirjem.
Med, maslo, jajca, pomarančno olje, sol in vaniljev sladkor pena- 2 
sto umešamo. Dodamo sol, kakav, mešanico začimb in sodo bikar-
bono ter premešamo. Počasi dodajamo moko in sproti mešamo.
Čisto na koncu prilijemo še smetano in spet zmešamo z električ- 3 
nim mešalnikom. Dobimo puhasto biskvitno testo, ki ga vlijemo v 
pripravljen pekač.
Pečemo 35 minut. 4 
Pečeno potresemo s sladkorjem v prahu. Lešnike zmočimo na 5 
strani, ki jo bomo položili na sladkor, da se bodo sprijeli.
Namig: Še vroče pecivo prelijemo s sladkornim oblivom (6 žlic vode in 300 g 
sladkorja) in okrasimo. Narežemo ga lahko na majhne kvadratke in vsakega 
okrasimo le z enim lešnikom.
Medenjakovo pecivo
Ne čakajte na praznike, to bo vaš novi hit!
190 g masla sobne temperature, 5 jajc ○ 
270 g medu ○ 
2 vrečki vaniljevega sladkorja (skupaj približno 15 g) ○ 
žlička pomarančnega olja ○ 
ščepec soli, žlička sode bikarbone ○ 
2 žlički kakava ○ 
4 žličke mešanice začimb za medenjake (približno 15 g) ○ 
280 g mehke pirine moke ○ 
125 ml sladke smetane ○ 
sladkor v prahu za posip ○ 
praženi lešniki ali mandlji za okras ○ 
Tradicija v novi preobleki
Rženi medenjaki 
Mimo tradicije nikar, bi storili 
napako. Za 75 kosov – odvisno od 
velikosti piškotnih modelov
80 g medu ○ 
130 g sladkorja ○ 
2 jajci ○ 
300 g ržene moke tip 1150 ○ 
35 g mešanice mletih začimb: ingver, ○ 
janež, komarček, klinčki, piment, 
kardamom, cimet, muškatni orešček, 
koriander, poper
10 g sode bikarbone ○ 
mleko za premaz ○ 
kandirane češnje in mandljeva jedrca ○ 
brez lupine za okrasitev zvezdic
Moko pomešamo s sodo bikarbono. 1 
Po svojem okusu zmešamo začimbe in 2 
jih stresemo k moki. 
Jajci, med in sladkor penasto stepemo. 3 
Združimo suhe in mokre sestavine 4 
in ročno zgnetemo testo. Zavijemo ga v 
prozorno živilsko folijo in pustimo stati 
čez noč.
Naslednji dan ali še pozneje: pečico 5 
vključimo na 170 stopinj.
Kandirane češnje razrežemo na polo- 6 
vice ali manjše koščke, mandljeva jedrca 
prerežemo po dolgem na štiri dele.
Delovno površino pomokamo in raz- 7 
valjamo testo, nato z modelčki izrežemo 
želeno obliko. Piškote zložimo na pekač, 
obložen s peki papirjem.
Čopič pomočimo v mleko in premaže- 8 
mo piškote, nato vsakega okrasimo.
Pečemo 10 minut. 9 
Pečene medenjake pustimo največ 5 10 
minut na pekaču, da se ohladijo, nato jih 
shranimo v dobro zaprto posodo, da se 
zmehčajo.
12  okusi decembra okusi decembra  13
Pečico vključimo na 180 stopinj, pekač velikosti približno 1 
23 x 30 cm obložimo s peki papirjem.
Med, maslo, jajca, pomarančno olje, sol in vaniljev sladkor pena- 2 
sto umešamo. Dodamo sol, kakav, mešanico začimb in sodo bikar-
bono ter premešamo. Počasi dodajamo moko in sproti mešamo.
Čisto na koncu prilijemo še smetano in spet zmešamo z električ- 3 
nim mešalnikom. Dobimo puhasto biskvitno testo, ki ga vlijemo v 
pripravljen pekač.
Pečemo 35 minut. 4 
Pečeno potresemo s sladkorjem v prahu. Lešnike zmočimo na 5 
strani, ki jo bomo položili na sladkor, da se bodo sprijeli.
Namig: Še vroče pecivo prelijemo s sladkornim oblivom (6 žlic vode in 300 g 
sladkorja) in okrasimo. Narežemo ga lahko na majhne kvadratke in vsakega 
okrasimo le z enim lešnikom.
Najbolj čarobni čas
v letu je tu
Odkrijte pestro paleto Kotányi 
začimb in začimbnih mešanic za
pekoinpoiščitenavdihzanova
kulinarična ustvarjanja.
www.kotanyi.si •   kotanyi.si
Tradicija v novi preobleki
14  okusi decembra
Marcipanovi medenjaki
Ko se marcipan topi v ustih. Za 35 medenjakov
125 g medu, 150 g sladkorja, 2 jajci, pol žličke jelenove soli ○ 
žlička mletega cimeta, 2 zvrhani žlički začimb za medenjake ○ 
100 g pirine ali pšenične mehke moke ○ 
250 g mletih mandljev, 100 g mletih lešnikov ○ 
lupinica 1 bio limone, 150 g marcipana ○ 
okras ● 
250 g čokoladne glazure (temne ali bele) ○ 
pisane čokoladne mrvice ○ 
Pečico vključimo na 165 stopinj, pekač za piškote obložimo s peki 1 
papirjem. 
Marcipan narežemo na kvadratke (približno 1,5 cm). 2 
Jajci, med in sladkor penasto umešamo, nato dodamo cimet in 3 
začimbe za medenjake. Jelenovo sol pomešamo z žlico vode in 
vlijemo k jajčni kremi.
Moko, mlete mandlje in lešnike pomešamo med seboj in ročno 4 
vgnetemo v zmes.
Rahlo navlažimo roke. Z žličko ali rokami zajamemo malo 5 
testa, ga v dlani rahlo sploščimo in na sredino dodamo marcipan. 
Oblikujemo kroglico, kot bi delali majhne marelične cmoke, in 
zlagamo na peki papir. Pustimo prostor med medenjaki, saj bodo 
narasli. Ponavljamo, dokler ne porabimo vsega testa, občasno si 
navlažimo dlani. 
Pečemo 20 minut, nato medenjake pustimo nekaj časa na pe- 6 
kaču. Ko so skoraj ohlajeni, jih prestavimo v posodo za piškote in 
dobro zapremo za približno 2–3 ure, da postanejo mehki, nato se 
lotimo okraševanja.
Nad vodno kopeljo stopimo čokoladno glazuro. Vsak medenjak 7 
posebej z vrhnje strani pomočimo v čokolado in po njej potresemo 
mrvice. Pustimo nekaj časa, da se čokolada strdi, nato shranimo v 
posodo za piškote.
Medenjakove čokoladne kroglice
Narejene s fino čokolado so imenitna  
družba kozarcu konjaka
2,5 žličke mešanih začimb za medenjake ○ 
110 g mletih piškotov (lahko tudi speculaas, tako bodo ○ 
kroglice slajše)
6 g suhe pomarančne lupinice ○ 
žlička pomarančnega olja, 200 g temne čokolade ○ 
30 g masla, 60 ml sladke smetane ○ 
mleti orehi, lešniki, mandlji ○ 
Piškote zmeljemo in pomešamo z začimbnicami in poma- 1 
rančno lupinico.
Čokolado nasekljamo na manjše koščke. 2 
Maslo v kozici na nižji temperaturi razpustimo, prilijemo 3 
smetano, odstavimo in vmešamo še čokolado. Ko se čokolada 
popolnoma stopi in se sestavine med seboj združijo, dodamo 
pomarančno olje in začinjene mlete piškote.
Piškotno zmes dobro premešamo in pustimo počivati na 4 
hladnem približno 1–2 uri.
Z žličko zajemamo ohlajeno testo, oblikujemo kroglice v veli- 5 
kosti oreha in jih povaljamo mletih mandljih, lešnikih, orehih.
Angelčki 
bi ga jedli:
drobno 
pecivo
Saj veste, da so najboljši recepti, ki jih 
človek »vzame« od kakega znanca. Za vas 
smo preskusili pet predlogov naših bralk, 
kaj je zanje dobro drobno pecivo. Začetek 
decembra je namreč povsem  
v znamenju takšnih dišav iz pečice. 
16  okusi decembra
drobno pecivo drobno pecivo
Orehovi poljubčki
Brez klasike ne zmoremo.  
Najboljši so bili tile, ki nam jih  
je poslala Katarina Lavš Mejač.
250 g surovega masla ○ 
200 g sladkorja ○ 
vrečka vaniljevega sladkorja ○ 
250 g bele moke ○ 
250 g mletih orehov ○ 
2 veliki žlici kakava ○ 
2 žlički cimeta ○ 
2 žlički pecilnega praška ○ 
ščep soli ○ 
80 orehovih polovičk ○ 
moka za oblikovanje, beljak ○ 
Božičkove kape
Otroci so pač glavni potrošniki 
sladkega in tale recept jih bo 
navdušil. 3. mesto za idejo  
Anje Mikek.
mafini ● 
2 jajci ○ 
70 g sladkorja ○ 
vrečka vaniljevega sladkorja ○ 
0,5 dl olja ○ 
2 dl mleka ○ 
lonček navadnega jogurta ○ 
150 g polbele moke ○ 
50 g pirine polnozrnate moke ○ 
vrečka pecilnega praška ○ 
40 g stopljene črne čokolade ○ 
2 žlici grenkega kakava ○ 
vaniljeva krema ● 
250 g sira maskarpone ○ 
2 dl sladke smetane ○ 
vrečka vaniljevega sladkorja ○ 
1–2 žlici sladkorja ○ 
vaniljev strok ○ 
škatlica lepih jagod ○ 
Rožmarinovi keksi
2. mesto. Najbrž se sami ne bi 
spomnili na rožmarin. 
40 g mehkega masla ○ 
60 g sladkorja ○ 
4 žlice limonovega soka ○ 
okusi decembra  17
Surovo maslo, vaniljev in navadni slad- 1 
kor penasto umešamo. 
Pomešamo presejano moko, orehe, 2 
kakav, cimet, pecilni prašek in sol ter 
dodamo k masleni zmesi. 
Oblikujemo osem za palec debelih klo- 3 
basic, vsako posebej zavijemo v alufolijo 
in čez noč pustimo v hladilniku. 
Naslednji dan na pomokani podla- 4 
gi klobasice narežemo na koščke in 
oblikujemo kroglice. Vtisnemo jim 
majhne jamice, vanje pritisnemo orehove 
polovičke, na spodnji strani premazane z 
beljakom, da se držijo.
Pečico segrejemo na 180 stopinj. Po- 5 
ljubčke zložimo na namaščen pekač ali 
peki papir v pekaču in na srednji rešetki 
pečemo 12 do 15 minut. 
Napol ohlajene poberemo iz pekača. 6 
nastrgana lupina 1 limone ○ 
20 dag moke ○ 
jajce ○ 
zvrhana žlica sesekljanega rožmarina ○ 
drobni kristalni sladkor za posip ○ 
malo masla za namastitev pekača ○ 
Pečico nastavimo na 180 stopinj in 1 
namastimo dva pekača. 
V večji posodi penasto umešamo maslo 2 
in sladkor, dodamo limonov sok in lupi-
nico ter rumenjak. Stepemo.
Prisujemo moko, rožmarin in zmešamo 3 
v gladko testo. Testo zavijemo v prozor-
no folijo in ga za pol ure postavimo v 
hladilnik.
Na rahlo pomokani delovni površini 4 
razvaljamo testo za nožev rob debelo 
(2–3 mm).
Z modelčki izrežemo kekse in jih poraz- 5 
delimo po pekačih. Nato jih premažemo 
z rahlo stepenim beljakom in posujemo z 
malo sladkorja.
Pečemo 15 minut pri 180 stopinjah. 6 
Ohladimo.
Namig: Zmanjšajte količino limonovega soka.
arancinov je tudi res lično in celo osebno 
darilo.
Z zadnjim receptom, poslala ga je Her-
mina Šoba, z razkošnimi rezinami s kar 
dvema vrstama testa in še marcipanom, 
pa smo imeli veliko težav. Tu se morate 
nujno zanašati na svojo zdravo pamet 
pri peki: pri našem poskusu se sredica 
ni dovolj spekla, zalomilo se je pri drugi 
plasti testa, biskvitu. Ko smo preverjali pri 
pošiljateljici, smo ugotovili, da ima eno 
novejših predprogramiranih pečic, kjer 
pač zraven piše dvesto stopinj, mi smo 
pekli v taki, kakršne imajo v profesio-
nalnih kuhinjah, torej precej močni, in je 
bilo vse skupaj takoj na meji zažganega, 
na sredi pa še tekoče. Biskvitno pecivo 
smo sicer vajeni peči pri nižji temperatu-
ri. Naša zadnja beseda o tem predlogu: 
to je recept iz nekih drugih časov, nič 
kaj ne gleda na kalorije in varčevanje s 
časom in sestavinami – ampak tu in tam 
si je pač to treba privoščiti. Je razkošen 
okus, ki pa se ga ne boste prenajedli: 
kocke v velikosti 5 x 5 centimetrov, kakor 
predlaga bralka, so tako nasitne, da več 
niti ni treba. Če se boste peciva lotili, 
upoštevajte, kako deluje vaša pečica, kajti 
tudi domače se druga od druge močno 
razlikujejo: biskvitno testo pecite, dokler 
ne vidite, da je zanesljivo prepečeno po 
vašem lastnem občutku. Je pa to, kakor 
nam je povedala gospa, mišljeno za pekač 
velikosti približno 23 x 33 centimetrov.
podlago uporabite svoj najljubši recept 
za čokoladni biskvit. Testo, ki ga predlaga 
ona, je težko in gumijasto. Pekli smo ga 
v obliki mafinčkov in vsak je na koncu 
eksplodiral in bil videti, kakor da se je 
ustrašil za življenje in poskuša pobegniti 
iz pekača. Drugače so prav ljubke te ka-
pice, okus pa tako ali tako: s kombinacijo 
čokolade, vanilje in jagod pravzaprav ne 
morete zgrešiti. Še zlasti, ker smo začude-
ni spoznali, da se celo v tem času dobijo v 
trgovinah prav dobre jagode.
Še dva izmed kandidatov, ki smo jih 
preskušali v naši predbožični peki: na 
četrto mesto smo dali recept za kandi-
rane pomaranče, ponekod jih poznate 
tudi pod imenom arancini. Pošilja: Zmaga 
Antončič. Vsakič ko preverjamo recepte 
naših bralcev, izberemo tudi kakšnega, za 
katerega se nam zdi, da zlasti pametno 
porablja sestavine; da ohranja, kar bi dru-
gače zavrgli, spodbuja razmislek o hrani, 
ne nazadnje odstira pot do novih okusov. 
Decembra je okrog nas vse polno po-
maranč. Največ je industrijskih in s temi 
kaj drugega, kot da lupine vržete stran, 
niti ne morete. Če pa pridete do dobrih 
neškropljenih, morda celo domačih, nikar 
ne pomišljajte, čeprav se priprava zdi 
dolgotrajna: lupine se res macerirajo več 
dni, a vam v tem času pravzaprav ni treba 
nič kaj dosti drugega. To je preprost re-
cept, spomnite se ga, če boste kdaj imeli 
priložnost za takšno reciklažo. Vrečka 
besedilo KAriNA CuNder r eščič
fotografiji ur Oš HOčev Ar
Naj bo enkrat klasika. Decembra ljudi res 
ne smemo jeziti s težkimi recepti, ki bodo 
uspeli ali pa ne. Od teh petih, ki smo jih 
preskusili v gostoljubni kuhinji centra 
Kult316, vam najbolj priporočamo v 
izdelavo orehove poljubčke. Recept nam 
je, skupaj z nadvse ljubeznivim pismom, 
poslala Katarina Lavš Mejač iz Ljubljane. 
Natančno napisanega, zlahka ponovljive-
ga, to pa je hkrati okus, ki na prazničnem 
krožniku sladkarij pravzaprav ne sme 
manjkati. Z veseljem ga torej pospremi-
mo na pot v letošnji december, gospe 
Lavš Mejač pa zahvala in čestitke.
Zelo so nas navdušili tudi preprosti 
keksi, predlog Marije Šalehar iz Kočevja. 
To nam je vedno lepo prebrati in posku-
siti: nekaj klasičnega, vsakdanjega, kar pa 
se poigrava z neko novo idejo, zgodbo. 
In rožmarin v tej kombinaciji vsekakor je 
nekaj novega. Opazili boste, da je mera 
te krasne dišavnice, ki jo navaja gospa, 
natančno prava, najbrž pa se vam bo 
zdelo, da je preveč limone: nam se je in bi 
predlagali, da količino prepolovite. Kdor 
ima veselje, naj se poigra tudi z možno-
stjo, da te kekse pripravi kot slano pecivo, 
bili bi imenitna podlaga.
Tretje mesto: za otroke pač nekaj mo-
ramo imeti, ravno oni nas spominjajo na 
to, kako je mogoče december doživljati 
kot čisto čarovnijo. Oddolžimo se jim. 
Božičkove kape jih bodo navdušile. Na 
tretje mesto jih dajemo, bi pa sveto-
vali, da upoštevate namig, ki ga je dala 
kar pošiljateljica recepta Anja Mikek: za 
16  okusi decembra
drobno pecivo drobno pecivo
Božičkove kape
Otroci so pač glavni potrošniki 
sladkega in tale recept jih bo 
navdušil. 3. mesto za idejo  
Anje Mikek.
mafini ● 
2 jajci ○ 
70 g sladkorja ○ 
vrečka vaniljevega sladkorja ○ 
0,5 dl olja ○ 
2 dl mleka ○ 
lonček navadnega jogurta ○ 
150 g polbele moke ○ 
50 g pirine polnozrnate moke ○ 
vrečka pecilnega praška ○ 
40 g stopljene črne čokolade ○ 
2 žlici grenkega kakava ○ 
vaniljeva krema ● 
250 g sira maskarpone ○ 
2 dl sladke smetane ○ 
vrečka vaniljevega sladkorja ○ 
1–2 žlici sladkorja ○ 
vaniljev strok ○ 
škatlica lepih jagod ○ 
okusi decembra  17
Arancini
Po domače kandirane pomarančne 
lupine. Kaj čmo. Nori smo na ideje, ki 
porabljajo tisto, kar drugače lagodno 
mečemo stran. 
lupine bio pomaranč ○ 
250 g sladkorja ○ 
voda ○ 
Pomarančam režemo lupino tako, da 1 
dobimo koščke v velikosti moškega noh-
ta, lahko pa se odločimo tudi za kačice 
širine nekaj milimetrov. Vložimo jih v 
vodo in pustimo šest dni, vodo vsak dan 
zamenjamo.
Šesti dan koščke vložimo v gosto 2 
vkuhan sladkor z vodo in kuhljamo tako 
dolgo, da se zelo zgosti. 
Še vroče pomarančne koščke povalja- 3 
mo v kristalnem sladkorju in jih na deski 
popolnoma posušimo.
Namig: Uporabni so šele čez dva do tri dni. 
nastrgana lupina 1 limone ○ 
20 dag moke ○ 
jajce ○ 
zvrhana žlica sesekljanega rožmarina ○ 
drobni kristalni sladkor za posip ○ 
malo masla za namastitev pekača ○ 
Pečico nastavimo na 180 stopinj in 1 
namastimo dva pekača. 
V večji posodi penasto umešamo maslo 2 
in sladkor, dodamo limonov sok in lupi-
nico ter rumenjak. Stepemo.
Prisujemo moko, rožmarin in zmešamo 3 
v gladko testo. Testo zavijemo v prozor-
no folijo in ga za pol ure postavimo v 
hladilnik.
Na rahlo pomokani delovni površini 4 
razvaljamo testo za nožev rob debelo 
(2–3 mm).
Z modelčki izrežemo kekse in jih poraz- 5 
delimo po pekačih. Nato jih premažemo 
z rahlo stepenim beljakom in posujemo z 
malo sladkorja.
Pečemo 15 minut pri 180 stopinjah. 6 
Ohladimo.
Namig: Zmanjšajte količino limonovega soka.
Jajci spenimo s sladkorjem, dodamo 1 
olje, mleko in jogurt. Premešamo, nato pa 
vmešamo še kakav, stopljeno čokolado in 
moko s pecilnim praškom.
Biskvit lahko pečemo v namaščenem 2 
pekaču na 175 stopinjah slabe pol ure (ali 
je pečen, preverimo z zobotrebcem) ali 
pa spečemo mini mafine v posebnem 
pekaču (ti so pečeni hitreje).
Iz ohlajenega biskvita z modelčkom 3 
izrezujemo kroge, ki naj bodo malce večji 
od najširšega dela jagod, ki smo si jih 
pripravili.
Krema: sladko smetano stepemo s slad- 4 
korjem in semeni iz pol vaniljevega stro-
ka. Nato dobro vmešamo še maskarpone 
in kremo nadevamo v dresirno vrečko ali 
brizgo za okraševanje.
Na vsak krog biskvita damo na sredino 5 
najprej malo kreme in nanjo »prilepimo« 
jagodo, ki smo ji odrezali širši del, da ima 
ravno podlago. Okrog jagode previdno 
nanesemo vaniljevo kremo in nabrizga-
mo še cof na vrh jagode.
Namig: Po želji lahko biskvit naredimo tudi po 
svojem najljubšem receptu za čokoladni biskvit.
arancinov je tudi res lično in celo osebno 
darilo.
Z zadnjim receptom, poslala ga je Her-
mina Šoba, z razkošnimi rezinami s kar 
dvema vrstama testa in še marcipanom, 
pa smo imeli veliko težav. Tu se morate 
nujno zanašati na svojo zdravo pamet 
pri peki: pri našem poskusu se sredica 
ni dovolj spekla, zalomilo se je pri drugi 
plasti testa, biskvitu. Ko smo preverjali pri 
pošiljateljici, smo ugotovili, da ima eno 
novejših predprogramiranih pečic, kjer 
pač zraven piše dvesto stopinj, mi smo 
pekli v taki, kakršne imajo v profesio-
nalnih kuhinjah, torej precej močni, in je 
bilo vse skupaj takoj na meji zažganega, 
na sredi pa še tekoče. Biskvitno pecivo 
smo sicer vajeni peči pri nižji temperatu-
ri. Naša zadnja beseda o tem predlogu: 
to je recept iz nekih drugih časov, nič 
kaj ne gleda na kalorije in varčevanje s 
časom in sestavinami – ampak tu in tam 
si je pač to treba privoščiti. Je razkošen 
okus, ki pa se ga ne boste prenajedli: 
kocke v velikosti 5 x 5 centimetrov, kakor 
predlaga bralka, so tako nasitne, da več 
niti ni treba. Če se boste peciva lotili, 
upoštevajte, kako deluje vaša pečica, kajti 
tudi domače se druga od druge močno 
razlikujejo: biskvitno testo pecite, dokler 
ne vidite, da je zanesljivo prepečeno po 
vašem lastnem občutku. Je pa to, kakor 
nam je povedala gospa, mišljeno za pekač 
velikosti približno 23 x 33 centimetrov.
podlago uporabite svoj najljubši recept 
za čokoladni biskvit. Testo, ki ga predlaga 
ona, je težko in gumijasto. Pekli smo ga 
v obliki mafinčkov in vsak je na koncu 
eksplodiral in bil videti, kakor da se je 
ustrašil za življenje in poskuša pobegniti 
iz pekača. Drugače so prav ljubke te ka-
pice, okus pa tako ali tako: s kombinacijo 
čokolade, vanilje in jagod pravzaprav ne 
morete zgrešiti. Še zlasti, ker smo začude-
ni spoznali, da se celo v tem času dobijo v 
trgovinah prav dobre jagode.
Še dva izmed kandidatov, ki smo jih 
preskušali v naši predbožični peki: na 
četrto mesto smo dali recept za kandi-
rane pomaranče, ponekod jih poznate 
tudi pod imenom arancini. Pošilja: Zmaga 
Antončič. Vsakič ko preverjamo recepte 
naših bralcev, izberemo tudi kakšnega, za 
katerega se nam zdi, da zlasti pametno 
porablja sestavine; da ohranja, kar bi dru-
gače zavrgli, spodbuja razmislek o hrani, 
ne nazadnje odstira pot do novih okusov. 
Decembra je okrog nas vse polno po-
maranč. Največ je industrijskih in s temi 
kaj drugega, kot da lupine vržete stran, 
niti ne morete. Če pa pridete do dobrih 
neškropljenih, morda celo domačih, nikar 
ne pomišljajte, čeprav se priprava zdi 
dolgotrajna: lupine se res macerirajo več 
dni, a vam v tem času pravzaprav ni treba 
nič kaj dosti drugega. To je preprost re-
cept, spomnite se ga, če boste kdaj imeli 
priložnost za takšno reciklažo. Vrečka 
»Moj najboljši«
Pozor na temperature!
testo 1 ● 
250 g moke, ščep pecilnega praška ○ 
65 g sladkorja, 125 g masla, jajce ○ 
testo 2 ● 
5 žlic tople vode, 250 g sladkorja ○ 
180 g moke, 70 g škroba ○ 
žlička pecilnega praška, 5 jajc ○ 
premaz in okras ● 
4 žlice rdečega ribezovega želeja, 3 žlice ○ 
marelične marmelade, 200 g marcipana
100 g sladkorja v prahu, jajce ○ 
zeleno in rdeče kandirano sadje ○ 
Pečico segrejemo na 200 stopinj. 1 
Prvo testo: moko, pecilni prašek, sladkor, 2 
maslo, jajce zmešamo v krhko testo in ga raz-
valjamo v oglatem pekaču, obloženem s peki 
drobno pecivo
18  okusi decembra
papirjem. Pečemo pri 200 stopinjah 8 minut.
Medtem penasto umešamo jajca z vodo, 3 
vmes dodajamo sladkor. Nato nežno, a teme-
ljito vmešamo moko, škrob in pecilni prašek.
Iz pečice vzamemo krhko testo, ko se mal- 4 
ce ohladi, ga namažemo z želejem.
Nanj nadevamo biskvitno testo. Pri enaki 5 
temperaturi pečemo 15–18 minut.
Marelično marmelado zmešamo z žlico 6 
vode in segrejemo. Marcipan, sladkor v pra-
hu in jajce zmešamo in nadevamo v dresirno 
vrečko.
Ko je pecivo pečeno, ga narežemo na košč- 7 
ke, velike 5 x 5 cm, premažemo z marmelado 
in na vsak košček nabrizgamo marcipanovo 
maso. Dodamo kandirano sadje in porinemo  
nazaj v pečico, segreto na 250 stopinj, da tudi 
okras zlato zarumeni.
Namig: Pozor pri temperaturah. Upoštevajte moč 
svoje pečice.
Zimske čokoladne rezine
SESTAVINE:
8 jajc, 300 g mehkega masla • 
300 g sladkorja za peko Wiener Zucker • 
vrečka vaniljevega sladkorja • 
300 g čokolade za kuhanje, 270 g mletih lešnikov • 
1/2 vrečke pecilnega praška, 140 g gladke pšenične moke • 
GlA zurA :
75 ml zimskega čaja ali čaja z okusom gozdnih sadežev iz dveh vrečk • 
500 g finega sladkorja v prahu Wiener Zucker • 
5 žlic ruma • 
Pr IPr AVA:
Ločimo rumenjake in beljake ter iz beljakov stepemo sneg. Mehko maslo 1 
na rahlo zmešamo s sladkorjem za peko Wiener Zucker ter postopoma 
dodamo rumenjake in dobro mešamo.
Stopimo čokolado, vanjo stresemo lešnike in pecilni prašek, ki smo ga 2 
zmešali z gladko pšenično moko. Postopoma dodamo sneg iz beljakov.
Testo pretresemo v pekač, obložen s papirjem za peko, in pečemo 30–35 3 
minut v pečici, ogreti na 175 stopinj. 
Zavremo 75 ml vode in vanjo damo dve vrečki zimskega čaja. 4 
Po 15 minutah vrečki odstranimo. Za glazuro dobro premešamo fini slad - 5 
kor v prahu Wiener Zucker, rum in čaj. Uporabimo le toliko čaja, da nastane 
fina, gosta in tekoča zmes. 
Še toplo pecivo prelijemo z glazuro in pustimo, da se strdi. Pecivo razre- 6 
žemo na majhne kocke.
OPOMBA: Za pekač 47 cm x 39 cm.
Vsebino je omogočil Wiener Zucker.
Sladki prazniki z
wiener zucker slovenija
www.wiener-zucker.si 
Kaj, ko bi praznike 
preživeli nekje, kjer 
lahko podoživimo 
stare čase in 
toplino domačnosti 
kmečkega okolja? 
Potopite se z nami 
v praznični dan na 
priljubljeni domačiji 
Firbas v Cogetincih.
Ko gre za božič, čas ne obstaja. Vsaj ne 
tak, ki se meri v minutah in urah – tu 
štejejo trenutki z najbližjimi, peka piško­
tov in malce več porabljene elektrike, saj 
pečica deluje dvojno. Božič je tako zelo 
lep, ker želimo v tistih dnevih, ki se nizajo 
okoli praznika kot biseri, podoživeti 
najlepše trenutke naših življenj. Vonjamo 
otroštvo, mamino potico, spominjamo 
se daril starih staršev, skupnega nabira­
nja mahu za jaslice in izbiranja popolne 
smrečice. 
V iskanju magije božiča, ki se danes 
v vsej nepopolnosti seli v ponorela 
nakupovalna središča, kjer ni prostora za 
obujanje spominov, ni topline dedkove­
ga objema, še manj vonja po babičinih 
dobrotah, smo pomislili, da moramo 
zbežati. Tja, kjer te pričakajo odprtih rok 
že na dvorišču in kjer ti mladi Bojan stisne 
roko tako močno, da takoj zagledaš – 
zvezdo! Čisto pravo repatico nad lesenimi 
jaslicami, postavljenimi ob kamnitem 
stopnišču idilične domačije Firbas. Pribli­
žaš se in zavonjaš pehtran, s katerim je 
postlano Jezuščku, saj mama Marjana ni 
hotela zavreči še zadnjih obranih listov 
te rastline, ki jih je našla na vrtu in iz 
katerih nam je skuhala omamno dišečo 
in kremasto pehtranovo juho, ki bo za 
praznike lahko kraljevala tudi na vaši mizi. 
»Razmišljala sem, kakšno juho smo včasih 
jedli za božič. Kislo župo imamo vsi radi, 
a hotela sem pripraviti nekaj posebnega, 
saj tudi sama iščem vedno nove ideje, 
ki bi popestrile moj kuharski vsakdan. V 
teh krajih se je pehtran vedno uporabljal, 
jedla se je pehtranova potica,« pa naj bo 
v tem duhu postrežena topla predjed, 
sklenemo skupaj. 
20  okusi decembra
Doživetje kmetije,  
doživetje praznika
Pri Firbasovih bo te dni v krušni peči 
zgorelo kako poleno več, saj se bo v njej 
spekla tudi kakšna gibanica več. Pa ne 
prekmurska. Smo v vasi Cogetinci v Slo­
venskih goricah, kjer je ta sladka pogača 
prleška, natančneje slovenskogoriška: 
seveda iz domačih sestavin in izpod rok 
natančne in izurjene Marjane. Teorija 
pravi, da je za to jed značilno vlečeno 
testo, ki predstavlja plasti med skutnim 
nadevom, v praksi pa marsikdo ob prvem 
pogledu nanjo pomisli na pico. A nikar, 
vsaj ne pred gospo Marjano, kajti, roko 
na srce, to resnično ni prava beseda, ki bi 
opisala to značilno domačo jed. Jo želite 
pokusiti, kajne? Samo še malo, miza še 
ni pogrnjena, prej moramo še pobrkljati 
po kuhinji in se smukati gospodinji pod 
nogami, odkriti pokrovke, izpod katerih 
diši, kakor za božič mora, in si ogledati 
njeno posodje. Za praznike se obedu 
pritiče kakšen drug krožnik: pri vas je to 
najverjetneje najboljši servis, pri Firbaso­
vih pa smo se zaljubili v stare krožnike, ki 
jih gospodar Alojz skrbno hrani ob zbirki 
starin, ki so nekakšen njegov hobi, bolje 
rečeno glasna strast, o kateri se razlega 
po okoliških krajih, od koder mu ljudje 
pripeljejo marsikatero staro reč. 
Medtem ko Marjana končuje božično 
večerjo, Alojz popravlja še zadnje ma­
lenkosti na jaslicah, sin Bojan pa pometa 
dvorišče in kuri ogenj, da se bomo ob 
kozarcu njihovega vina, domačega hru­
škovega žganja ali hruškovega soka, na 
katerega so zelo ponosni, lahko pogreli 
tudi zunaj. Prav tu občudujemo lepo za­
okroženo in obnovljeno poslopje, ki skri­
va marsikateri kotiček, v katerega bi rade 
volje pomolili nos in odkrivali življenje na 
kmetih. Še premični kokošnjak je tako čist 
in lepo izdelan, da bi ga lahko postavili na 
razstavo, star motor, traktor in čisto novi 
električni kolesi pa čakajo, da na izlet po 
okolici popeljejo turiste.
»Vse od maja je danes prvi dan, ko 
ste pri nas samo vi,« pove energična 
Marjana, Bojan pa razloži, da kmetija 
ponuja prenočišča v osmih sobah, dveh 
apartmajih, celo na seniku, lahko pa si 
privoščite glamping in se zbudite v eni 
izmed dveh lesenih hišic sredi sadov­
njaka. Pa ne samo to, domačija Firbas 
okusi decembra  21
Božič 
                pri Firbasovih
Na obisku
besedilo Mateja DelakorD a
fotografije t o Mo j eseničnik
roko tako močno, da takoj zagledaš – 
zvezdo! Čisto pravo repatico nad lesenimi 
jaslicami, postavljenimi ob kamnitem 
stopnišču idilične domačije Firbas. Pribli­
žaš se in zavonjaš pehtran, s katerim je 
postlano Jezuščku, saj mama Marjana ni 
hotela zavreči še zadnjih obranih listov 
te rastline, ki jih je našla na vrtu in iz 
katerih nam je skuhala omamno dišečo 
in kremasto pehtranovo juho, ki bo za 
praznike lahko kraljevala tudi na vaši mizi. 
»Razmišljala sem, kakšno juho smo včasih 
jedli za božič. Kislo župo imamo vsi radi, 
a hotela sem pripraviti nekaj posebnega, 
saj tudi sama iščem vedno nove ideje, 
ki bi popestrile moj kuharski vsakdan. V 
teh krajih se je pehtran vedno uporabljal, 
jedla se je pehtranova potica,« pa naj bo 
v tem duhu postrežena topla predjed, 
sklenemo skupaj. 
20  okusi decembra
Doživetje kmetije,  
doživetje praznika
Pri Firbasovih bo te dni v krušni peči 
zgorelo kako poleno več, saj se bo v njej 
spekla tudi kakšna gibanica več. Pa ne 
prekmurska. Smo v vasi Cogetinci v Slo­
venskih goricah, kjer je ta sladka pogača 
prleška, natančneje slovenskogoriška: 
seveda iz domačih sestavin in izpod rok 
natančne in izurjene Marjane. Teorija 
pravi, da je za to jed značilno vlečeno 
testo, ki predstavlja plasti med skutnim 
nadevom, v praksi pa marsikdo ob prvem 
pogledu nanjo pomisli na pico. A nikar, 
vsaj ne pred gospo Marjano, kajti, roko 
na srce, to resnično ni prava beseda, ki bi 
opisala to značilno domačo jed. Jo želite 
pokusiti, kajne? Samo še malo, miza še 
ni pogrnjena, prej moramo še pobrkljati 
po kuhinji in se smukati gospodinji pod 
nogami, odkriti pokrovke, izpod katerih 
diši, kakor za božič mora, in si ogledati 
njeno posodje. Za praznike se obedu 
pritiče kakšen drug krožnik: pri vas je to 
najverjetneje najboljši servis, pri Firbaso­
vih pa smo se zaljubili v stare krožnike, ki 
jih gospodar Alojz skrbno hrani ob zbirki 
starin, ki so nekakšen njegov hobi, bolje 
rečeno glasna strast, o kateri se razlega 
po okoliških krajih, od koder mu ljudje 
pripeljejo marsikatero staro reč. 
Medtem ko Marjana končuje božično 
večerjo, Alojz popravlja še zadnje ma­
lenkosti na jaslicah, sin Bojan pa pometa 
dvorišče in kuri ogenj, da se bomo ob 
kozarcu njihovega vina, domačega hru­
škovega žganja ali hruškovega soka, na 
katerega so zelo ponosni, lahko pogreli 
tudi zunaj. Prav tu občudujemo lepo za­
okroženo in obnovljeno poslopje, ki skri­
va marsikateri kotiček, v katerega bi rade 
volje pomolili nos in odkrivali življenje na 
kmetih. Še premični kokošnjak je tako čist 
in lepo izdelan, da bi ga lahko postavili na 
razstavo, star motor, traktor in čisto novi 
električni kolesi pa čakajo, da na izlet po 
okolici popeljejo turiste.
»Vse od maja je danes prvi dan, ko 
ste pri nas samo vi,« pove energična 
Marjana, Bojan pa razloži, da kmetija 
ponuja prenočišča v osmih sobah, dveh 
apartmajih, celo na seniku, lahko pa si 
privoščite glamping in se zbudite v eni 
izmed dveh lesenih hišic sredi sadov­
njaka. Pa ne samo to, domačija Firbas 
okusi decembra  21
je znana po tem, da ni navaden kmečki 
turizem, temveč ponuja doživetje: Bojan, 
rojeni pripovedovalec zgodb, poskrbi 
za ogled kmetije in tistim, ki si želijo 
spoznati njihovo delo, zada marsikatero 
nalogo. Tudi mi smo iz kurnika pobrali 
jajca, lahko pa še nahranite zajce, obirate 
hruške, sprehodite konje z gospodar­
jem in se pridružite pri drugih opravilih 
kmečkega vsakdana. Navdušeni bo­
ste nad vietnamsko pujso Pepo, ki se 
sprehaja med drugimi živalmi in prijazno 
opazuje ali drnjoha v kakšnem toplem, s 
slamo obloženem kotičku.
Zveni romantično, a vsa lepota in idila 
zahtevata veliko truda in odrekanja. Od­
kar so po skoraj petindvajsetih letih, ko 
je vajeti od očeta prevzel Alojz, kmetijo 
usmerili v turizem, dela ni zmanjkalo, še 
več, vsako leto pade kakšna nova ideja, 
kako ponuditi nekaj drugačnega, tudi po 
veliki zaslugi sinov, Bojana in Dejana, ki 
ga tokrat ni bilo z nami. Gospodar nas 
popelje do novega hleva, ki ga gradijo 
tako, da se bodo iz njega lahko živali 
sprehodile v zunanji del, popasle na travi, 
hkrati pa bo to nekakšen demonstracij­
ski del za turiste. Čakajo tudi, da steče 
projekt, s katerim bodo dobili še več 
električnih koles za turiste, in še bi lahko 
naštevali. 
Idila je popolna
A odmislimo delo, saj so vendar prazniki 
in se raje prestavimo k mizi, na kateri 
je poleg adventnega venčka, obogate­
nega z domačimi zelišči in zimzelenimi 
rastlinami, ki jih najdemo okoli kmetije, 
že postrežena pehtranova juha, dišeča in 
kremna, da bolj ne bi mogla biti. Zajček, 
ki dandanes velja za boljšo jed, je pred 
kuho čakal v kvaši iz čebule, brinovih 
jagod in soli, potem pa ga je Marjana 
zlato zapekla na maščobi in obogatila 
s čebulo iz kvaše, ki se je spremenila v 
podlago za lovsko omako, z malce slani­
ne za bolj žmohten okus, seveda. Zraven 
pa kvašeni cmoki, posebni zato, ker so 
kuhani v sopari in še bolj slavnostni, saj 
v sredini skrivajo presenečenje: tudi v 
njih je slanina. »Zamesite bolj kompakt­
no testo, da bodo obdržali obliko, če pa 
jih boste kuhali v vodi, morate kroglice 
vanjo položiti obratno, kot so vzhajale 
na podlagi, tako kot bi cvrli krofe,« nas 
poduči gostiteljica.
Kot kraljica omizja za posladek na 
lesenem loparju čaka še vroča gibanica, 
za katero vam polagamo na srce, da 
preizkusite recept, kajti navdušeni boste 
nad njenim bogatim okusom. Sočna je 
in sladka, hkrati pa z vonjavami iz pečice 
pričara pravo praznično vzdušje.
S polnimi trebuhi se vrnemo na 
dvorišče, da ovekovečimo spomin 
na druženje, pridružita pa se nam še 
prijazni ovčar Medo, ki se gospodarju 
vedno mota pod nogami, in tri tedne 
stara ovčica, kot nalašč za k jaslim. Idila 
je popolna.
Ko še mi zapustimo kmetijo, se za 
družino Firbas božič zares začne. Zapre­
jo vrata za goste, posvetijo se počitku, 
drug drugemu in se tako kot vedno peš 
odpravijo k polnočnici. Po napornem 
letu si želijo le malce miru in časa zase. 
Kar si zaslužimo tudi mi vsi, mar ne? 
Božič 
                pri Firbasovih
Na obisku
H+P Center d. o. o., Ljubljana, Brnčičeva ulica 13, 1231 Ljubljana Črnuče, tel. 041 665 079
www.veseli-lonci.si
, Ljubljana, Brnčičeva ulica 13, 1231 Ljubljana Črnuče, tel. 041 665 079
Kvašeni kruhovi cmoki,  
kuhani v sopari
75 dag moke ○ 
0,5 l mleka ○ 
1 jajce ○ 
1 rumenjak ○ 
6 dag margarine ali olja ○ 
3 dag kvasa ○ 
sol ○ 
Iz kvasa in nekaj mleka pripravimo 1 
kvasec. Ko vzhaja, ga dodamo k moki, 
potem počasi primešamo druge sestavine 
in dobro pregnetemo. 
Ko testo vzhaja do dvakratne količi- 2 
ne, oblikujemo cmoke kot za krofe, jih 
polagamo na prt in pustimo vzhajati še 
10 minut. 
Kuhamo jih v sopari približno 15 minut, 3 
lahko pa jih pripravimo tudi v slanem 
kropu, kjer pokrite prav tako kuhamo 15 
minut.
Postrežemo jih kot prilogo jedem v 4 
omaki, lahko pa jih dodatno zabelimo z 
ocvirki ali drobtinami.
Namig: V cmok lahko »vgradite« tudi nekaj dobre 
dimljene slanine.
okusi decembra  23
Na obisku
Zajec v lovski omaki
zajček ○ 
žlica soli ○ 
4 brinove jagode ○ 
majhna čebula ○ 
žlička maščobe ○ 
10 dag slanine ○ 
žlica moke ○ 
Zajčka razkosamo, nasolimo, dodamo 1 
strte brinove jagode, svežo čebulo in 
pustimo v kvaši nekaj ur.
Nato kose mesa na maščobi popečemo, 2 
dodamo na koščke narezano slanino in 
čebulo iz kvaše ter dušimo. 
Vse skupaj pomokamo in zalijemo z 3 
vodo ali jušno osnovo ter še malo poku-
hamo. 
Na koncu še popramo po okusu. 4 
Kvašeni kruhovi cmoki,  
kuhani v sopari
75 dag moke ○ 
0,5 l mleka ○ 
1 jajce ○ 
1 rumenjak ○ 
6 dag margarine ali olja ○ 
3 dag kvasa ○ 
sol ○ 
Iz kvasa in nekaj mleka pripravimo 1 
kvasec. Ko vzhaja, ga dodamo k moki, 
potem počasi primešamo druge sestavine 
in dobro pregnetemo. 
Ko testo vzhaja do dvakratne količi- 2 
ne, oblikujemo cmoke kot za krofe, jih 
polagamo na prt in pustimo vzhajati še 
10 minut. 
Kuhamo jih v sopari približno 15 minut, 3 
lahko pa jih pripravimo tudi v slanem 
kropu, kjer pokrite prav tako kuhamo 15 
minut.
Postrežemo jih kot prilogo jedem v 4 
omaki, lahko pa jih dodatno zabelimo z 
ocvirki ali drobtinami.
Namig: V cmok lahko »vgradite« tudi nekaj dobre 
dimljene slanine.
okusi decembra  23
Na obisku
Zajec v lovski omaki
zajček ○ 
žlica soli ○ 
4 brinove jagode ○ 
majhna čebula ○ 
žlička maščobe ○ 
10 dag slanine ○ 
žlica moke ○ 
Zajčka razkosamo, nasolimo, dodamo 1 
strte brinove jagode, svežo čebulo in 
pustimo v kvaši nekaj ur.
Nato kose mesa na maščobi popečemo, 2 
dodamo na koščke narezano slanino in 
čebulo iz kvaše ter dušimo. 
Vse skupaj pomokamo in zalijemo z 3 
vodo ali jušno osnovo ter še malo poku-
hamo. 
Na koncu še popramo po okusu. 4 
Oglasno sporočilo
Biskvit:
2 jajci
150 g sladkorja
3 dl mleka
150 g masla
300 g moke
1 pecilni prašek Dolcela
3 žlice kakava v prahu  
Premaz:
7 zvrhanih žlic marelične 
marmelade Podravka
Ganache krema:
200 ml smetane
400 g čokolade
Kandirane višnje za okras
Priprava:
Z mešalnikom penasto umešamo jajci s sladkorjem, dodamo mleko, zmehčano maslo, moko 
s pecilnim praškom in kakavom. Mešamo, da nastane homogena masa.
Pekač namastimo in rahlo pomokamo, vanj stresemo testo. Pečemo v prej ogreti pečici pri 
180 stopinjah Celzija okrog 45 minut.
Ohlajeni kolač razrežemo na polovico in spodnji del namažemo z marmelado, ki smo jo prej 
rahlo segreli.
Na namazani del položimo vrhnji del biskvita. Prelijemo z ganache kremo, po želji nabrizga-
mo kupčke smetane in jih okrasimo s kandiranimi višnjami.
www.podravka.si
Božični kolač
Firbasova gibanica
vlečeno testo ● 
300 g moke ○ 
jajce, sol, 2 žlici belega olja, mlačna voda ○ 
nadev ● 
1,3 kg skute, 2 dl smetane ○ 
100 g sladkorja ○ 
pol vrečke vaniljevega sladkorja, ščep soli ○ 
0,5 l smetane za mazanje ○ 
Iz vseh sestavin umesimo testo in ga pustimo počivati 15 1 
minut.
Testo razvaljamo v krog s pol metra premera, tako da sega čez 2 
lopar (okrogla lesena deska za gibanico). Če nimamo loparja, si 
lahko pomagamo s kakšno drugo okroglo podlago. Nato testo še 
razvlečemo, premer naj bo zdaj dvojen.
Sredino testa namažemo s polovico nadeva, obod pa razde- 3 
limo/razrežemo na 6 enakih delov in prvega razvlečemo čez 
sredino. Namažemo z nadevom, vse naslednje do konca pa s 
smetano. 
Prestavimo na peki papir in potisnemo v pečico, ogreto na 200 4 
stopinj, za 25–30 minut. Gibanica naj se zlato rumeno zapeče.
Pehtranova juha
50 g masla, 70 g moke, strok česna ○ 
2 pesti svežega pehtrana ali pest suhega ○ 
1 l vode ali jušne osnove ○ 
sol, muškatni orešček, poper ○ 
0,5 l sladke smetane ○ 
jušni žličniki ● 
250 g skute ○ 
jajce, ščep soli ○ 
pol žlice kisle smetane ○ 
1–2 žlički pšeničnega zdroba in moka po potrebi ○ 
Za juho naredimo svetlo prežganje iz moke in masla ter 1 
dodamo strok česna. Rahlo popražimo in primešamo nasekljan 
pehtran.
Zalijemo z vodo jušno osnovo, začinimo in počasi kuhamo 2 
20 minut, da se pehtran zmehča. Nato pretlačimo s paličnim 
mešalnikom in zalijemo s smetano.
Žličniki: vse sestavine za žličnike zmešamo, po potrebi doda- 3 
mo nekaj zdroba ali moke. 
Oblikujemo žličnike in jih kuhamo v slanem kropu ali juhi 4 
10–15 minut.
Na obisku
24  okusi decembra
Odkrijte, kaj dobrega vas čaka v novem. 
Našli boste sebe in svoje najbližje.
Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana
Z
adnji mesec leta zna biti veličastno lep. Če zapade sneg 
in se narava ovije v belo pletenino. Če meglo odpihne 
severnik in rdeče rožnato žarijo oblaki na mrzlem ve­
černem nebu. Če zaledenijo blatne luže in me prostrana 
speča krajina povabi na sprehod med svoje gube. Če mi uspe iz 
toplega objema hiše ujeti jutranjo slano na tistih nekaj preostalih 
listih na drevesu in se mi potem zdi dan neverjetno dolg za ta 
čas. December je lep, če si lahko vzameš čas in ustaviš svoj korak.
»Kaj, ko bi za praznike na krožniku poustvarili podobe zime 
z vašega prelepega vrta in decembrsko spokojne vzvalovane 
dolenjske krajine, od koder oba z možem Mitjem pogosto 
črpata navdih za svoje ustvarjalno delo?« so mi namignili iz 
uredništva. Uf, težek zalogaj bo posnemati popolno skladje 
naključnosti v naravi, si mislim. A se prepustim izzivu – kar 
bo, pač bo. Kot nalašč se naslednji dan za hladno nočjo v vsej 
svoji kristalni bogatiji razgali prvo letošnje zares slano jutro. 
Velikokrat imam občutek, da so poznojesenska in prva zimska 
jutra na vasi daljša kot v mestu. Vsekakor so lepša v hišicah z 
vrtom na prepihu kot v urbanih človeških čebelnjakih, zavitih v 
meglo jutranjega hitenja. O, saj mi na vasi tudi hitimo. Ampak 
tisto jutro me na poti čez vrt do ateljeja spremlja tišina, skoraj 
tako popolna kot takrat, ko močno sneži. Prerežejo jo samo 
zvoki mojih korakov po pomrznjenem pesku, kot bi hrustala 
fine maslene krekerje. Na lesenih stopnicah, med valovi nizkih 
okrasnih trav, fino posladkorjenih z ledenimi kristali, pa moj 
korak ustavi bogato »posoljen« list. In jo imam, prvo idejo! 
Hrustljav kreker – list, ki ga je posolila slana. Dobesedno.
Za vogalom vsakodnevne jutranje poti zagledam drobne 
šipke na leseni pergoli pri moji delavnici. Noč jih je ovila v led 
in zdi se, da je njihova rdečica še bolj rdeča. Stare popenjave 
vrtnice so take zanimive gospe. Nekatere bodejo, druge ne. 
Nekatere pozimi razveselijo lačne vrtne ptice in moje oko z 
oranžnordečimi šipki. Drobni ali pa veliki, vedno slajši so, ko 
jih dobi zmrzal. Cvetovi nekaterih omamno dišijo, druge se z 
njimi samo bahajo. Dišijo klasično vrtnično ali pa po jabolkih, 
nekatere imajo pomarančni in cimetov nadih. Pa sem še jaz 
ujela drobne rdeče šipke v leden kozarček in dodala dišeče ze­
lene smrekove poganjke za decembrsko razpoloženje. Vanje pa 
postregla fin domač sladoled s pomarančo in obilico cimeta.
Razmišljam naprej. Impresije zimskega vrta ni brez ptic. 
Sinice, taščice, vrabčki in kar je še drugih drobnih dvonožnih 
prijateljev, ki ostanejo z nami tudi v najbolj mrzlih mesecih 
leta. Decembra si nadenejo pernate kožuščke in obložene tre­
buščke. Ponavadi za njihove zimske pojedine poskrbimo ljudje, 
za pijačo pa narava. Zato mora biti v zimskem vrtu tu pa tam 
kaka luža in od mladih nog me čudijo drobni zapisi ptičjih poti 
v rahlem snegu. Česnova juha z lešniki je moja različica zamrz­
njene zimske luže, tičice pa so pustile sledi v grenki čokoladi, 
katere okus se odlično poda aromatični praznični juhici.
Zadnji navdih je naše in meni ljubo Radensko polje, kraško 
polje pri Grosupljem z vsemi tipičnimi geografskimi pojavi v 
Zimski 
dan na 
krožniku
26  okusi decembra
Narava kot Navdih
besedilo in kuharija Saša Drobnič škrjanec
fotografije jagababa.S i
jutra na vasi daljša kot v mestu. Vsekakor so lepša v hišicah z 
vrtom na prepihu kot v urbanih človeških čebelnjakih, zavitih v 
meglo jutranjega hitenja. O, saj mi na vasi tudi hitimo. Ampak 
tisto jutro me na poti čez vrt do ateljeja spremlja tišina, skoraj 
tako popolna kot takrat, ko močno sneži. Prerežejo jo samo 
zvoki mojih korakov po pomrznjenem pesku, kot bi hrustala 
fine maslene krekerje. Na lesenih stopnicah, med valovi nizkih 
okrasnih trav, fino posladkorjenih z ledenimi kristali, pa moj 
korak ustavi bogato »posoljen« list. In jo imam, prvo idejo! 
Hrustljav kreker – list, ki ga je posolila slana. Dobesedno.
Za vogalom vsakodnevne jutranje poti zagledam drobne 
šipke na leseni pergoli pri moji delavnici. Noč jih je ovila v led 
in zdi se, da je njihova rdečica še bolj rdeča. Stare popenjave 
vrtnice so take zanimive gospe. Nekatere bodejo, druge ne. 
Nekatere pozimi razveselijo lačne vrtne ptice in moje oko z 
oranžnordečimi šipki. Drobni ali pa veliki, vedno slajši so, ko 
jih dobi zmrzal. Cvetovi nekaterih omamno dišijo, druge se z 
njimi samo bahajo. Dišijo klasično vrtnično ali pa po jabolkih, 
nekatere imajo pomarančni in cimetov nadih. Pa sem še jaz 
ujela drobne rdeče šipke v leden kozarček in dodala dišeče ze­
lene smrekove poganjke za decembrsko razpoloženje. Vanje pa 
postregla fin domač sladoled s pomarančo in obilico cimeta.
Razmišljam naprej. Impresije zimskega vrta ni brez ptic. 
Sinice, taščice, vrabčki in kar je še drugih drobnih dvonožnih 
prijateljev, ki ostanejo z nami tudi v najbolj mrzlih mesecih 
leta. Decembra si nadenejo pernate kožuščke in obložene tre­
buščke. Ponavadi za njihove zimske pojedine poskrbimo ljudje, 
za pijačo pa narava. Zato mora biti v zimskem vrtu tu pa tam 
kaka luža in od mladih nog me čudijo drobni zapisi ptičjih poti 
v rahlem snegu. Česnova juha z lešniki je moja različica zamrz­
njene zimske luže, tičice pa so pustile sledi v grenki čokoladi, 
katere okus se odlično poda aromatični praznični juhici.
Zadnji navdih je naše in meni ljubo Radensko polje, kraško 
polje pri Grosupljem z vsemi tipičnimi geografskimi pojavi v 
malem. Skrivnostno v vseh letnih časih. Dno je rahlo vzvalo­
vano, posejano z gručami dreves, gmotami grmovja, vrbovja in 
visokih trav, med katerimi se razlivajo in izginjajo vode zaledja. 
Ravnino polja na robovih ščitijo gozdni griči, travniška pobočja 
in njive. Pozimi je tiho in spokojno, še posebno prve dni snežne 
odeje. Gostljato belo rižoto sem vzvalovila, kakor valuje kraški 
teren pod snegom, čips kodrolistnega ohrovta so moje gruče 
dreves, ki jih je zametel parmezanov metež. 
Skozi ves današnji zapis me spremlja misel, ki se bo prav 
fino usedla na tale konec. Kaj nimamo v slovenskem jeziku 
prekrasnega izraza za jutranjo zmrzal? Slana. Ledeni kristali, 
ki se naredijo ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastli­
nah. Preprosta beseda, ki pove več, kar ima povedati, saj hkrati 
ustvari podobo. Naj bo to tudi navdih v zadnjih dneh decem­
bra, ko bomo drug drugemu zaželeli vsega dobrega. Voščimo 
po slovensko, ker je naš jezik prelep. Veliko razlogov za srečo 
vam (pri)voščim in naj diši po potici!
Zimski 
dan na 
krožniku
26  okusi decembra
Narava kot Navdih
Luža in zimski ples ptic
Česnova juha z lešniki  
in temno čokolado
3 cele glavice česna, 2 šalotki ○ 
žlica masla ○ 
120 ml sladke smetane ○ 
700 ml jušne osnove ○ 
60 g olupljenih praženih lešnikov ○ 
50 g temne čokolade, sol, poper ○ 
Glavice česna razdelimo na stroke, jih 1 
kar z lupino položimo v pekač in pečemo 
pri 180 stopinjah približno 15–20 minut, 
da se zmehčajo.
Medtem na zmernem ognju in žlici 2 
masla prepražimo na drobno naseklja-
no šalotko. Ne smemo dovoliti, da se 
rumeno obarva. Nato iz strokov stisnemo 
pečen česen, popražimo in zalijemo s 
smetano in jušno osnovo. Solimo in po 
želji popramo. 
Pokuhamo približno 10 minut, nato 3 
pa dodamo fino mlete pražene lešnike. 
Pokuhamo še 5 minut in s paličnim 
mešalnikom ali blenderjem juho dobro 
pretlačimo, da postane gladka.
Namig: Postrežemo z naribano temno čokolado. 
Jaz sem se s čokolado malo poigrala in naredila 
ptičkove stopinje, da je krožnik še bolj zanimiv.
Jutranja slana
Slani krekerji z bučnimi semeni
120 g semen (bučna, sončnična, lanena) ○ 
50 g mletih mandljev ○ 
100 g polnozrnate moke ○ 
2 stroka česna, 3 žlice oljčnega olja ○ 
2 žlici hladne vode ○ 
vejica svežega rožmarina ○ 
50 g gobe soli ali solnega cveta ○ 
Rožmarinovo vejico osmukamo, česen 1 
olupimo in skupaj z bučnimi semeni 
stresemo v električni sekljalnik. Dobro 
zmeljemo. 
Dodamo mlete mandlje, moko, olje in 2 
vodo ter vgnetemo v testo: naj bo čvrsto, 
ne sme se drobiti. 
Testo položimo na pomokan pult in 3 
ga na tanko razvaljamo. Z modelčki za 
piškote ali z nožem oblikujemo različne 
oblike krekerjev.
Preložimo jih na pekač, obložen s peki 4 
papirjem, posujemo z grobo soljo in 
postavimo v pečico, ogreto na 180 stopinj, 
za 15–20 minut. Toliko, da se robovi 
zlato rjavo obarvajo. Vzamemo iz pečice, 
ohladimo in postrežemo z mladim sirom 
ali skuto.
okusi decembra  29
Narava kot Navdih
Luža in zimski ples ptic
Česnova juha z lešniki  
in temno čokolado
3 cele glavice česna, 2 šalotki ○ 
žlica masla ○ 
120 ml sladke smetane ○ 
700 ml jušne osnove ○ 
60 g olupljenih praženih lešnikov ○ 
50 g temne čokolade, sol, poper ○ 
Glavice česna razdelimo na stroke, jih 1 
kar z lupino položimo v pekač in pečemo 
pri 180 stopinjah približno 15–20 minut, 
da se zmehčajo.
Medtem na zmernem ognju in žlici 2 
masla prepražimo na drobno naseklja-
no šalotko. Ne smemo dovoliti, da se 
rumeno obarva. Nato iz strokov stisnemo 
pečen česen, popražimo in zalijemo s 
smetano in jušno osnovo. Solimo in po 
želji popramo. 
Pokuhamo približno 10 minut, nato 3 
pa dodamo fino mlete pražene lešnike. 
Pokuhamo še 5 minut in s paličnim 
mešalnikom ali blenderjem juho dobro 
pretlačimo, da postane gladka.
Namig: Postrežemo z naribano temno čokolado. 
Jaz sem se s čokolado malo poigrala in naredila 
ptičkove stopinje, da je krožnik še bolj zanimiv.
Jutranja slana
Slani krekerji z bučnimi semeni
120 g semen (bučna, sončnična, lanena) ○ 
50 g mletih mandljev ○ 
100 g polnozrnate moke ○ 
2 stroka česna, 3 žlice oljčnega olja ○ 
2 žlici hladne vode ○ 
vejica svežega rožmarina ○ 
50 g gobe soli ali solnega cveta ○ 
Rožmarinovo vejico osmukamo, česen 1 
olupimo in skupaj z bučnimi semeni 
stresemo v električni sekljalnik. Dobro 
zmeljemo. 
Dodamo mlete mandlje, moko, olje in 2 
vodo ter vgnetemo v testo: naj bo čvrsto, 
ne sme se drobiti. 
Testo položimo na pomokan pult in 3 
ga na tanko razvaljamo. Z modelčki za 
piškote ali z nožem oblikujemo različne 
oblike krekerjev.
Preložimo jih na pekač, obložen s peki 4 
papirjem, posujemo z grobo soljo in 
postavimo v pečico, ogreto na 180 stopinj, 
za 15–20 minut. Toliko, da se robovi 
zlato rjavo obarvajo. Vzamemo iz pečice, 
ohladimo in postrežemo z mladim sirom 
ali skuto.
okusi decembra  29
Narava kot Navdih
Ledeni objem
Pomarančni sladoled s cimetom
250 ml alpske smetane ○ 
sok 3 pomaranč ○ 
2 ml likerja Grand Marnier ○ 
zvrhana žlička mletega cimeta ○ 
100 ml javorovega sirupa ○ 
Alpsko smetano stepemo, prilijemo pomarančni 1 
sok, liker, javorjev sirup in cimet. Sestavine dobro 
premešamo in jih preložimo v aparat za pripravo sla-
doleda. Po približno pol ure bo sladoled pripravljen. 
Postrežemo ga v ledenih skodelicah, v katere smo 
zamrznili smrekove vejice in šipek.
Impresija zimske krajine
Mandljeva rižota s čipsom kodrolistnega ohrovta
skodelica riža arborio ○ 
100 ml vode, 5 ml belega suhega vina ○ 
70 g mletih mandljev ○ 
3 stroki česna, manjša čebula ○ 
150 g brstičnega ohrovta, manjša koleraba ○ 
150 g rumenega in rdečega korenčka ○ 
žlica masla, žlica medu ○ 
150 g listov kodrolistnega ohrovta ○ 
lovorov list, sol, poper, oljčno olje ○ 
Ohrovtove liste premažemo z oljčnim oljem, položi- 1 
mo na peki papir in v pečici pri 150 stopinjah pečemo 
približno 10 minut oz. toliko, da robovi nekoliko 
porjavijo, ohrovt pa ostane zelen. Vzamemo iz pečice 
in ohladimo. 
Korenje in kolerabo olupimo, narežemo na manjše 2 
kocke in stresemo v 100 ml vode. Dodamo lovorov list 
in zelenjavo skuhamo na ugriz. Tik preden je kuhana, 
ji dodamo še brstični ohrovt: potreboval bo le nekaj 
minut. Zelenjavo poberemo iz vode, to pa prihranimo 
za zalivanje rižote. 
Čebulo in česen olupimo in na drobno nasekljamo. 3 
Na oljčnem olju čebulo prepražimo, da postekleni. So-
limo, dodamo česen in prepražimo le toliko, da zadiši, 
ter prilijemo vino. Kuhamo nekaj minut, da alkohol 
izhlapi, in dodamo riž. Pomešamo, nato postopoma 
dolivamo vročo vodo, v kateri se je kuhala zelenjava, 
in stalno mešamo. Po približno 20 minutah mešanja 
in stalnem prilivanju vode se bo riž skuhal, rižota pa 
bo postajala lepo gostljata.
Posebej v ponvici stopimo maslo, da postane rjavka- 4 
ste barve, dodamo med in vso zelenjavo: ne mešamo, 
ampak pustimo, da karamelizira. Ko se lepo rjavkasto 
obarva, jo dodamo rižoti. Premešamo in na koncu 
dodamo še mlete mandlje. 
Namig: Če je rižota pregosta, preprosto prilijemo še malo vroče 
vode. Postrežemo z ohrovtovim čipsom in naribanim parmeza-
nom.
Narava kot Navdih
okusi decembra  31
Ledeni objem
Pomarančni sladoled s cimetom
250 ml alpske smetane ○ 
sok 3 pomaranč ○ 
2 ml likerja Grand Marnier ○ 
zvrhana žlička mletega cimeta ○ 
100 ml javorovega sirupa ○ 
Alpsko smetano stepemo, prilijemo pomarančni 1 
sok, liker, javorjev sirup in cimet. Sestavine dobro 
premešamo in jih preložimo v aparat za pripravo sla-
doleda. Po približno pol ure bo sladoled pripravljen. 
Postrežemo ga v ledenih skodelicah, v katere smo 
zamrznili smrekove vejice in šipek.
Impresija zimske krajine
Mandljeva rižota s čipsom kodrolistnega ohrovta
skodelica riža arborio ○ 
100 ml vode, 5 ml belega suhega vina ○ 
70 g mletih mandljev ○ 
3 stroki česna, manjša čebula ○ 
150 g brstičnega ohrovta, manjša koleraba ○ 
150 g rumenega in rdečega korenčka ○ 
žlica masla, žlica medu ○ 
150 g listov kodrolistnega ohrovta ○ 
lovorov list, sol, poper, oljčno olje ○ 
Ohrovtove liste premažemo z oljčnim oljem, položi- 1 
mo na peki papir in v pečici pri 150 stopinjah pečemo 
približno 10 minut oz. toliko, da robovi nekoliko 
porjavijo, ohrovt pa ostane zelen. Vzamemo iz pečice 
in ohladimo. 
Korenje in kolerabo olupimo, narežemo na manjše 2 
kocke in stresemo v 100 ml vode. Dodamo lovorov list 
in zelenjavo skuhamo na ugriz. Tik preden je kuhana, 
ji dodamo še brstični ohrovt: potreboval bo le nekaj 
minut. Zelenjavo poberemo iz vode, to pa prihranimo 
za zalivanje rižote. 
Čebulo in česen olupimo in na drobno nasekljamo. 3 
Na oljčnem olju čebulo prepražimo, da postekleni. So-
limo, dodamo česen in prepražimo le toliko, da zadiši, 
ter prilijemo vino. Kuhamo nekaj minut, da alkohol 
izhlapi, in dodamo riž. Pomešamo, nato postopoma 
dolivamo vročo vodo, v kateri se je kuhala zelenjava, 
in stalno mešamo. Po približno 20 minutah mešanja 
in stalnem prilivanju vode se bo riž skuhal, rižota pa 
bo postajala lepo gostljata.
Posebej v ponvici stopimo maslo, da postane rjavka- 4 
ste barve, dodamo med in vso zelenjavo: ne mešamo, 
ampak pustimo, da karamelizira. Ko se lepo rjavkasto 
obarva, jo dodamo rižoti. Premešamo in na koncu 
dodamo še mlete mandlje. 
Namig: Če je rižota pregosta, preprosto prilijemo še malo vroče 
vode. Postrežemo z ohrovtovim čipsom in naribanim parmeza-
nom.
Narava kot Navdih
okusi decembra  31
Prazniki so kot pravljice, čarobni, 
vzneseni in polni domišljije, pa vendar 
močno povezani z zgodbami in ljudmi 
iz našega vsakdanjega življenja in zato 
čisto resnični. Naj bo tudi kuhinja 
pravljična, to je pravična, dobra po 
srcu, radodarna in sočutna, saj se takim 
junakom na koncu vse lepo izide. 
Z mislijo na boljši svet so sestavine 
veganske, ekološko pridelane in iz 
pravične trgovine. Pa srečno!
Prazniki
kot iz 
pravljice
zamisel, besedilo, kuhanje in fotografije 
BeBa in Hana SplicH al
32  okusi decembra
vegetarijansko vegetarijansko
okusi decembra  33
Krhki in vabljivi
Sestavine za veliko piškotov
po 150 g moke iz enozrnice, rjavega ○ 
kristalnega sladkorja in lešnikov
po pol žličke mletega cimeta in vanilje ○ 
v prahu
poravnana žlička bio pecilnega praška ○ 
150 bio margarine ○ 
Lešnike zmeljemo v strojčku, da so rahli 1 
in puhasti. 
V kavnem mlinčku zmeljemo sladkor v 2 
sladkorni prah. 
Zmešamo sestavine za testo: najboljša 3 
izbira je moka iz enozrnice, ki ima poln, 
oreščkast okus in je malo rumenkasta. 
Podobna je moka iz kamuta. Seveda bodo 
piškoti odlični tudi iz gladke bele pšenič-
ne moke. 
V večji skledi zmešamo moko, sladkor v 4 
prahu, mlete lešnike, začimbe in pecilni. 
Narežemo margarino in pognetemo s 5 
prsti, da nastanejo drobtine. Šele nato 
ugnetemo testo. Po potrebi dodamo eno 
do največ štiri žlice hladne vode, kar bo 
odvisno od margarine; nekatere so zelo 
mehke in vode sploh ne bo treba dodajati.
Testo naj počiva na hladnem dve 6 
uri. Lepo gnetljivo testo razvaljamo na 
pomokani površini in iz njega izrezujemo 
poljubne oblike z modelčki za piškote. Ni 
treba razvaljati vsega hkrati, lahko dela-
mo postopoma. Izrezane piškote zlagamo 
na nizek pekač, obložen s papirjem za 
peko. Pečemo sproti, zato si pripravimo 
vsaj dva pekača. 
Pečica naj bo ogreta na 170 stopinj, pe- 7 
čemo približno 11 minut oziroma toliko, 
da se spodnja stran piškotov čisto malo 
obarva. Vroči piškoti so zelo drobljivi, 
zato jih pobiramo s pekača, ko se vsaj 
malo ohladijo. 
Praznikov ni brez piškotov! 
Navrtimo jih na strojček, izrežimo 
iz kepe testa ali spretno zvijajmo 
rogljičke, karkoli, da le v kuhinji 
diši po decembru. Kadar pečete v 
družbi in so zraven tudi začetniki, 
potrebujete nezahteven recept, da 
je zabavno, piškoti pa simpatični 
in okusni. Krhki in vabljivi so ravno 
pravi za takšen dogodek. Izrezujemo 
z modelčki in sproti pečemo. Kar 
jih takoj ne pojemo, lahko shranimo 
v pločevinasto škatlo za zimsko 
zalogo. Zapeljali so marsikoga, ne le 
Janka in Metke. 
32  okusi decembra
vegetarijansko vegetarijansko
okusi decembra  33
Krhki in vabljivi
Sestavine za veliko piškotov
po 150 g moke iz enozrnice, rjavega ○ 
kristalnega sladkorja in lešnikov
po pol žličke mletega cimeta in vanilje ○ 
v prahu
poravnana žlička bio pecilnega praška ○ 
150 bio margarine ○ 
Lešnike zmeljemo v strojčku, da so rahli 1 
in puhasti. 
V kavnem mlinčku zmeljemo sladkor v 2 
sladkorni prah. 
Zmešamo sestavine za testo: najboljša 3 
izbira je moka iz enozrnice, ki ima poln, 
oreščkast okus in je malo rumenkasta. 
Podobna je moka iz kamuta. Seveda bodo 
piškoti odlični tudi iz gladke bele pšenič-
ne moke. 
V večji skledi zmešamo moko, sladkor v 4 
prahu, mlete lešnike, začimbe in pecilni. 
Narežemo margarino in pognetemo s 5 
prsti, da nastanejo drobtine. Šele nato 
ugnetemo testo. Po potrebi dodamo eno 
do največ štiri žlice hladne vode, kar bo 
odvisno od margarine; nekatere so zelo 
mehke in vode sploh ne bo treba dodajati.
Testo naj počiva na hladnem dve 6 
uri. Lepo gnetljivo testo razvaljamo na 
pomokani površini in iz njega izrezujemo 
poljubne oblike z modelčki za piškote. Ni 
treba razvaljati vsega hkrati, lahko dela-
mo postopoma. Izrezane piškote zlagamo 
na nizek pekač, obložen s papirjem za 
peko. Pečemo sproti, zato si pripravimo 
vsaj dva pekača. 
Pečica naj bo ogreta na 170 stopinj, pe- 7 
čemo približno 11 minut oziroma toliko, 
da se spodnja stran piškotov čisto malo 
obarva. Vroči piškoti so zelo drobljivi, 
zato jih pobiramo s pekača, ko se vsaj 
malo ohladijo. 
Figurice iz ingverjevega testa
Tradicionalni ingverjevi piškoti so v 
obliki človečkov. Modelček naredimo 
iz malo tršega papirja, na primer iz 
kartonske embalaže za čaj ali kosmiče. 
Ne drobijo se, zato so primerni za 
dekoriranje, lahko postanejo okraski 
za smrečico. Iz dišečega začinjenega 
testa izrezujemo tudi drugačne, lahko 
celo večje oblike, saj med peko obdržijo 
obliko. Izredno trpežni piškoti!
250 g črne moke ○ 
žlička bio pecilnega praška ○ 
ščep soli, žlička in pol ingverja v prahu ○ 
pol žličke mletega cimeta ○ 
po četrt žličke naribanega muškatnega ○ 
oreščka in mletih nageljevih žbic
80 ml stopljene kokosove maščobe ○ 
50 ml tekočega sladila (na primer javorjev ○ 
sirup)
150 g kristalnega sladkorja ○ 
50 ml rastlinskega mleka ○ 
Kokosovo maščobo zmešamo s sladkorjem 1 
in tekočim sladilom. Običajno jim dodajo 
med, če se želimo temu izogniti, uporabimo 
drugo tekoče sladilo, na primer javorjev 
sirup. Prilijemo še mleko. 
Posebej zmešamo moko z začimbami 2 
in pecilnim praškom, prilivamo tekoče 
sestavine in mešamo z žlico. Testo je precej 
redko, ampak se bo v hladilniku strdilo. Na 
hladnem naj bo približno uro.
Modelček za figuro lahko naredimo sami iz 3 
malo tršega papirja. Položimo ga na testo in 
obrežemo z ostrim nožem, nato pa dvignemo 
z lopatico in preložimo na pekač, obložen 
s papirjem za peko. Če jih bomo obesili kot 
okraske, jim naredimo luknjico za vrvico. 
Kepa testa bo trda, sploh če bo v hladilni- 4 
ku dlje kot uro, zato odrežemo le en kos, ga 
pognetemo, da se zmehča, in nato razvalja-
mo na pomokani površini. Če delamo počasi, 
je najbolje, da preostanek testa vrnemo v 
hladilnik. 
Pečemo sproti, zato si pripravimo vsaj dva 5 
pekača. 
Pečico vključimo na 180 stopinj, pečemo 6 
približno 9 minut oziroma tako dolgo, da se 
spodnja stran piškotov čisto malo obarva. 
Vroči piškoti so mehki, ko se ohladijo, pa 
postanejo trdi. Ko se vsaj malo ohladijo, jih 
pobiramo s pladnja z lopatico. 
Za okrasitev naredimo limonov led, 7 
tako da v nekaj kapljicah limonovega soka 
razmešamo sladkor v prahu. Z njim rišemo, 
uporabimo ga tudi kot lepilo za perlice, barv-
ni posip, kristalni sladkor. V pravljicah je vse 
mogoče in se običajno srečno konča.
Janko
in
Metka
Praznikov ni brez piškotov! 
Navrtimo jih na strojček, izrežimo 
iz kepe testa ali spretno zvijajmo 
rogljičke, karkoli, da le v kuhinji 
diši po decembru. Kadar pečete v 
družbi in so zraven tudi začetniki, 
potrebujete nezahteven recept, da 
je zabavno, piškoti pa simpatični 
in okusni. Krhki in vabljivi so ravno 
pravi za takšen dogodek. Izrezujemo 
z modelčki in sproti pečemo. Kar 
jih takoj ne pojemo, lahko shranimo 
v pločevinasto škatlo za zimsko 
zalogo. Zapeljali so marsikoga, ne le 
Janka in Metke. 
Sadna nabodala z marcipanovimi kroglicami
Namesto klasične sadne solate sestavimo barvita nabodala, ki presenetijo 
s presno kroglico iz suhega sadja in marcipana. Sladkamo se lahko tudi z 
zdravimi deserti, če ne prej, bomo po praznikih veseli takšne odločitve. 
Sestavine so za približno trideset kroglic. Kar jih ne porabimo za nabodala, 
zložimo v papirnate posodice za pralineje ali v zanimivo škatlico kot sladko 
darilo z navodili, naj se pojedo čimprej, če so na zalogo, pa naj počakajo v 
hladilniku. 
Zlata Zlata Z
ptica
Z
ptica
Z
je vsako noč odnesla jabolko in družina bi kmalu ostala 
brez najbolj zdravih sadežev za zimo, če ne bi bilo 
pogumnega in pametnega najmlajšega sina. Jabolka so res 
zlata vredna in dragocena, zato je prav, da najdejo svoje 
mesto na praznični mizi, med darili in v kuhinji. Ljubiteljem 
majoneze bodo všeč v presni solati, nepogrešljiva so na 
sadnih palčkah, ob večerih pa iz njih skuhamo kompot s 
cimetom, rozinami in koščkom ingverja. 
30 g suhih brusnic ○ 
50 g datljev ○ 
košček svežega ingverja ○ 
250 g marcipana ○ 
100 g temne čokolade ○ 
jabolka in drugo sadje ○ 
nabodala ○ 
Ingver olupimo in z ostrim nožem preč- 1 
no narežemo na tanke rezine. V sekljal-
niku ga zmeljemo z brusnicami in datlji, 
da dobimo enotno zmes. Razdelimo jo na 
približno 30 kroglic.
Tudi marcipan razdelimo na 30 kroglic. 2 
Marcipanovo sploščimo med dlanmi, na 
sredino položimo nadev, ovijemo in med 
dlanmi oblikujemo kroglico. 
Čokolado nalomimo v manjšo kozico. 3 
Držimo jo nad soparo in mešamo, dokler 
vegetarijansko
34  okusi decembra
Sadna nabodala z marcipanovimi kroglicami
Namesto klasične sadne solate sestavimo barvita nabodala, ki presenetijo 
s presno kroglico iz suhega sadja in marcipana. Sladkamo se lahko tudi z 
zdravimi deserti, če ne prej, bomo po praznikih veseli takšne odločitve. 
Sestavine so za približno trideset kroglic. Kar jih ne porabimo za nabodala, 
zložimo v papirnate posodice za pralineje ali v zanimivo škatlico kot sladko 
darilo z navodili, naj se pojedo čimprej, če so na zalogo, pa naj počakajo v 
hladilniku. 
Majonezna presna 
solata z jabolki
jabolko, korenček ○ 
kos gomoljne zelene ○ 
majoneza ○ 
limonov sok ○ 
sol in poper ○ 
Zelenjavo in jabolko očistimo in nare- 1 
žemo na zelo drobne kockice, še manjše 
kot za francosko solato. (Če pripravljamo 
večje količine, vse raje grobo naribamo, 
je precej manj zamudno.) 
Sproti dajemo v skledo, v kateri je 2 
limonov sok, pomešan z malo vode, da 
ostanejo sestavine čvrste in obdržijo 
barvo. 
Pred serviranjem pripravljeno zelenja- 3 
vo in jabolko odcedimo na cedilu, zme-
šamo z majonezo ter solimo in popramo 
po okusu. 
je vsako noč odnesla jabolko in družina bi kmalu ostala 
brez najbolj zdravih sadežev za zimo, če ne bi bilo 
pogumnega in pametnega najmlajšega sina. Jabolka so res 
zlata vredna in dragocena, zato je prav, da najdejo svoje 
mesto na praznični mizi, med darili in v kuhinji. Ljubiteljem 
majoneze bodo všeč v presni solati, nepogrešljiva so na 
sadnih palčkah, ob večerih pa iz njih skuhamo kompot s 
cimetom, rozinami in koščkom ingverja. 
se vsa čokolada ne stopi. Kroglice nabo-
demo na palčko ter pomočimo v čokola-
do, odcedimo in pustimo, da se strdijo. 
Med pomakanjem naj bo čokolada vroča. 
Če nimamo primernega stojala, lahko 4 
palčke s čokoladno kroglico zataknemo 
v mrežico iz pečice, pod katero damo 
papir za peko. Večkrat jih obrnemo, da se 
kapljica čokolade ne strdi na eni strani. 
Kroglice snamemo s palčk in jih do servi-
ranja hranimo v hladilniku.
Za nabodala pripravimo enako velike 5 
koščke svežega sadja, kot so kroglice.
Namig: Najbolje se ujamejo z okusi jabolk, 
kivija, banan, hrušk in ananasa, za osvežitev pa 
naj bo vmes košček mandarine ali pomaranče 
brez koščic in bele kožice. Nabodala naj ne bodo 
preveč polna. 
30 g suhih brusnic ○ 
50 g datljev ○ 
košček svežega ingverja ○ 
250 g marcipana ○ 
100 g temne čokolade ○ 
jabolka in drugo sadje ○ 
nabodala ○ 
Ingver olupimo in z ostrim nožem preč- 1 
no narežemo na tanke rezine. V sekljal-
niku ga zmeljemo z brusnicami in datlji, 
da dobimo enotno zmes. Razdelimo jo na 
približno 30 kroglic.
Tudi marcipan razdelimo na 30 kroglic. 2 
Marcipanovo sploščimo med dlanmi, na 
sredino položimo nadev, ovijemo in med 
dlanmi oblikujemo kroglico. 
Čokolado nalomimo v manjšo kozico. 3 
Držimo jo nad soparo in mešamo, dokler 
vegetarijansko
34  okusi decembra
Začinjeni in praženi oreščki 
Najboljši so še topli, naravnost iz pečice. 
Recept je nadvse preprost, oreščki pa 
strašansko okusni, da jih kar ne moreš 
pozabiti. Postrežemo h kozarcu prave 
pijače, ob vrtnem ognju ali kar tako 
pri odprtem oknu, ko zunaj sneži. 
Zmrzljivim jih ponudimo v bralnem 
kotičku z mačko in knjigo v naročju, da 
jim poženejo kri po telesu.
po 100 g indijskih oreščkov in mandljev ○ 
50 g orehov, 2 žlici olja ○ 
žlička garam masale (ali karija) ○ 
po žlička soli, čilija v prahu, sladkorja ○ 
pol žličke kurkume ○ 
žlica čičerkine moke ○ 
V skledi premešamo oreščke in olje, da 1 
se enakomerno namastijo. Posipamo z za-
čimbami, sladkorjem in čičerkino moko ter 
dobro zmešamo.
Nizek pekač obložimo s papirjem za peko 2 
in vključimo pečico na 150 stopinj. Začinje-
ne oreščke stresemo na pekač, poravnamo 
in pečemo pol ure. 
Ponudimo še tople, kar je še posebno zani- 3 
mivo, okusni pa so tudi ohlajeni. Naloženi v 
steklen kozarec so izvirno domače darilo za 
ljubitelje pikantnih prigrizkov. 
Trojni čips
Za družabnost
150 g korenčka, 150 g rdečega krompirja ○ 
150 g vijoličastega sladkega krompirja ○ 
(batate)
olje za cvrtje, sol ○ 
omaka ● 
kečap, veganska majoneza, kisle kumarice ○ 
Korenček, krompir in batato olupimo in 1 
narežemo na palčke, kot za pomfri, in damo 
v tri sklede z vodo ločeno, da se ne obarvajo 
med seboj. V vodo damo po pol žličke soli – 
trik, da bodo palčke hrustljave. 
Po pol ure jih dobro odcedimo, osušimo 2 
na papirnati brisači in ocvremo v olju. 
Pobiramo s penovko in odcedimo na cedilu, 
obloženem s papirnato brisačo. Solimo po 
okusu in ponudimo takoj! Recept preskusite 
še z rumenim krompirjem in rdečo peso. 
Zraven ponudimo majonezo, kečap, kisle 3 
kumarice ali pa vse troje združimo s pikico 
tabaska, čilija in gorčice v omako mačje 
sanje, ki jih ponekod rečejo tudi omaka 
tisočerih otokov.
Namig: Če želimo res lepe palčke, bo ostalo veliko 
obrezkov za zelenjavno juho, ki je vedno zanimiva, če 
ne drugače, namesto čaja. 
M u c a
C o p a t a r i c a
... je pozimi rada v svoji hiški, 
kjer počne, kar se ji zljubi, in 
s kavča nadzoruje dogajanje. 
Za takšne dneve pridejo 
prav hrustljavi prigrizki, ki 
naj bodo nekaj posebnega, 
primerni za izbirčne 
sladokusce. 
vegetarijansko
36  okusi decembra
Praznično naj bi bilo bogato. Nič nenavadnega, da se mesnice založijo z 
najboljšimi kosi mesa, saj jih po izkušnjah ne bo težko prodati. Pljučna pečenka 
gre za med, mi pravijo, niti ena svinjska ribica ne ostane, prav tako goveji hrbet 
za pečenko ali kateri koli boljši kos teletine. Obrnimo ploščo: poiščimo poceni 
kose mesa. Podarimo jim praznični glamur, kot ga imajo boljši. 
Meso:
glamur je v 
iznajdljivosti
besedilo in recepti 
Mojca KoM an
fotografije 
Krištof KoM an
Tole je deseT sTvari,  
ki jih mora Te vedeTi:
1. Cenejše meso večinoma vsebuje več veziva in zahteva daljšo 
toplotno obdelavo in mokro »okolje«. Dušenje in peka v pečici 
v omaki, peka pri nizki temperaturi več ur – to so postopki, ki 
so primerni. Na ponev in rožnato sredico v prerezu lahko pri 
mesu 2. in 3. kategorije kar pozabite.
2. Soljenje in mariniranje čez noč je nujno. Ja, je kar treba na-
soliti prej in pustiti, da sol opravi svoje. Mesni sok, se razume, 
ujemite v omako. 
3. Cenejše meso ni nujno bolj mastno, je pa kar pogosto. Veli-
kokrat ima debelejši sloj maščobe, ki jo lahko odstranite ali ne. 
Navadno ne (povsem), saj podari praznični pridih. Presežek ma-
ščob v obroku ukrotite z veliko zelenjave, zaradi več kalorij, ki 
jih prispevajo maščobe, pa zmanjšajte porcijo močnatih prilog. 
4. Začimbe so v teh jedeh nujne. Če pečen biftek govori sam 
zase povsem brez začimb, včasih celo brez soli, so nasprotno 
manj cenjeni kosi mesa zelo hvaležni za krepko mero dodatne 
arome. Odlično se obnesejo rožmarin, majaron, nedvomno 
poper, pogumnejši poskusite z janežem, žajbljem. Tudi šetraj, 
lovor, timijan in podobne značilne mesne začimbe bi bilo smi-
selno uporabiti. Za lažjo prebavljivost in boljši okus nedvom no.
5. Ali kdaj pojeste zapečeno kožo s svinjine? Nak, po mojem ne, 
to je nekaj »za enkrat na leto«, se pravi: zdaj! Na Norveškem 
bi vas potipali po čelu, če bi hrustljavo zapečeno svinjsko kožo 
pustili na krožniku. Ribbe so vendar tradicionalna božična jed, z 
vsemi ocvirkci vred, ki so pika na i znamenitih pečenih svinjskih 
rebrc.
6. Oster nož, veliki pekači, aluminijasta folija, čista krpa in 
termometer za preverjanje središčne temperature, to so kar 
osnovni pripomočki za božično mesno peko. Bodite pozor-
ni, da merite temperaturo v najdebelejšem delu, vendar se 
termometer ne sme dotikati kosti. Po vsakem merjenju sondo 
termometra pomijte z detergentom, da preprečite navzkrižno 
okužbo. Če termometra nimate, velja ohlapno pravilo: ura peke 
za kilogram mesa. 
7. Z mesarjem se je treba dobro razumeti, da vam pripravi lep 
kos mesa in si vzame minutko več za pripravo in postrežbo. 
Vsekakor velja, da lepa beseda vedno lepo mesto najde.
8. Soljenje večjega kosa mesa je marsikomu zelo zagonetno 
opravilo. Osnovno pravilo je takšno: za 1 kg mesa potrebujete 
18–20 g soli. Manjša količina soli je zame povsem dovolj, saj 
pri peki uporabljam precej začimb, ki okrepijo okus, nasprotno, 
kjer je manj začimb, primanjkljaj okusa nadomesti sol. Pri nor-
veških rebrcih in krači pazite pri količini, saj tu cela teža kosa 
mesa ni le čisto meso. So tudi kosti, ki odnesejo precej teže. 
Svetujem, da uporabite le dve tretjini siceršnje količine soli. 
9. Pečenko najlepše spečete na kovinski mreži, ki jo postavite 
na pekač. Tako vroč zrak lepo kroži okoli mesa in se lepše spe-
če. Če je nimate, meso položite na visoko posteljico iz narezane 
čebule ali uporabite manjšo porcelanasto posodico, krožnik, 
dovolj veliko in visoko, jo postavite na sredino pekača in nanjo 
položite meso, ki tako leži za višino posodice nad dnom peka-
ča. 
10. Pečena pečenka pred postrežbo potrebuje nekaj minut 
počitka, da se mesni sok znova porazdeli po njej in pečenka 
lepo zasije. To ne pomeni, da jo pustite v ohlajajoči se pečici, 
saj bi se tako le izsušila. Prestavite jo na delovni pult in pokrijte. 
Jaz jo pokrijem s kosom aluminijaste folije in nato še s čisto ku-
hinjsko bombažno krpo. V takšni »oblekici« jo pustim približno 
15 minut, v tem času zberem mesni sok in dodatke iz pekača, 
dokončam omako in druge jedi v obroku.
38  okusi decembra
meso na prazničnem krožniku meso na prazničnem krožniku
okusi decembra  39
38  okusi decembra
meso na prazničnem krožniku meso na prazničnem krožniku
okusi decembra  39
Norveška svinjska rebrca  
s hrustljavo zapečeno skorjico
Klasični recept za božični čas. Za 10 jedcev.  
Priprava: 10 minut; soljenje: čez noč;  
čas peke skupaj 2 uri in četrt do 2 uri in pol.
2 kg mesnatih svinjskih rebrc v kosu s kožo in kostmi ○ 
(vsaj 5 cm debeline)
24–28 g soli ○ 
žlička mletega popra ○ 
glavica česna ○ 
2 večji čebuli ○ 
Kupimo lep kos reber s kostmi in kožo. Mesarja popro- 1 
simo, da nam kosti prečno dvakrat prereže do mesa. Tako 
kos narahlo že razdelimo na tretjine, začimbe lažje prodrejo 
do mesa in pečeno potem preprosteje narežemo na manjše 
kose. 
Kos mesa položimo na desko s kožo navzgor. Z ostrim 2 
nožem večkrat zarežemo v kožo navpično in vodoravno, da 
dobimo karo vzorec s čim manjšimi kvadratki. 
Sol v posodici zmešamo s poprom. Meso zdaj začinimo, 3 
začimbe vtremo tudi med zarezane kosti in v zareze v koži. 
Položimo v model ali posodo, pokrijemo s folijo, vrečko ali 
s pokrovom in postavimo v hladilnik čez noč, da se nasoli.
Naslednji dan vzamemo pekač s kovinskim mrežastim 4 
vstavkom za peko pečenk, nanj položimo meso s kožo 
navzgor.
Česen olupimo, čebuli grobo narežemo. Pečico vklopimo 5 
na 220 stopinj. 
V pekač pod meso damo strte stroke česna, narezano če- 6 
bulo, prilijemo 2 dl vode in meso pokrijemo z aluminijasto 
folijo. Pekač porinemo v segreto pečico za 45 minut. 
Potem folijo odstranimo, temperaturo znižamo na 200 7 
stopinj in rebra pečemo še uro do uro in pol, da tempera-
tura v sredici doseže vsaj 68 stopinj. V tem času se koža 
hrustljavo zapeče, tudi zacvrči.
Pekač vzamemo iz pečice, meso prestavimo na servir- 8 
ni krožnik in pokrijemo. Iz ostankov v pekaču skuhamo 
omako; jo pretlačimo in po potrebi zgostimo z moko ali 
razredčimo z vinom. 
Pečenko ponudimo s krompirjem in zelenjavno prikuho, 9 
tradicionalno s kislim zeljem, in brusnično marmelado. 
Op O mba: Moj kos mesa s kostmi je tehtal 4,5 kg (velike oči, res je, še 
mesar se mi je smejal), zanj sem plačala dobrih 20 evrov. Fino smo se 
najedli prvič, drugič in še nam je ostalo nekaj mesa za dodatek mine-
štri. Če preračunam, količina bi gotovo zadoščala za gostijo desetih. 
Nasvet : Koža se mora res zapeči, zacvrčati, se napihniti, da postane 
kot ocvirki, kar je največja nagrada in ponos kuharice. Načeloma uspe 
že z zapisanim postopkom. Če se to morda ne zgodi, pa pečico na 
koncu nastavite na žar in pecite le nekaj minut dlje, da dobite želeni 
videz. Pozor, res le nekaj minut, je kar treba spremljati, kako brbota, se 
napihuje, in peko pravi čas ustaviti, drugače se koža v trenutku zažge. 
Namig: Tale mreža iz kože: manjši ko so kosi, koščki, lepše in enako-
merneje se napihnejo. Nekako 1 x 1 cm je magična velikost, zaradi svo-
je lenobe sem naredila večje, 2 x 2 cm, kar se ni izkazalo za najboljše. Le 
manjši ocvirki lepo hrustajo, večje je treba gristi in se lepijo na zobe. 
Svinjska krača z gorčičnim premazom
Tule stavimo na mogočnost. Za 8–10 oseb. Priprava: 15 
minut; soljenje: čez noč; čas peke: 3 ure do 3 ure in pol.
približno 3 kg težka svinjska krača s kožo ○ 
glavica česna, 2 čebuli, šopek peteršilja, šopek timijana ○ 
2 bogati vejici rožmarina, 2 dl vode, jušne osnove, vina ○ 
3 žlice gorčice (s semeni), 40 g soli, pol žličke mletega popra ○ 
3 žlice sveže naribanega ingverja (približno 7 cm dolg kos) ○ 
Skozi kožo krače do mesa večkrat križno zarežemo, da dobimo 1 
karo vzorec, kakor pri norveških rebrih. Režemo počasi in z zelo 
ostrim nožem.
Potem pripravimo zeliščno mešanico za marinado. Sesekljamo 2 
peteršilj, rožmarin, osmukamo listke s timijana. Česen stremo in 
vse skupaj zmešamo z gorčico. Solimo, popramo, dobro preme-
šamo.
S to mešanico na debelo premažemo celotno kračo, marinado 3 
vtiramo tudi v zareze kože do mesa. 
Kračo ovijemo, pokrijemo in shranimo v hladilnik čez noč. 4 
Naslednji dan vklopimo pečico na 180 stopinj in naribamo 5 
ingver. Tega vtremo v kračo čez marinado. 
Čebulo narežemo in stresemo na pekač. Kračo položimo na 6 
čebulo, ob strani prilijemo vodo, jušno osnovo ali vino. Pekač 
porinemo v pečico za 45 minut. 
Zatem temperaturo znižamo na 160 stopinj in pečemo pribli- 7 
žno 2 uri, dokler termometer v sredici ne pokaže 71 stopinj. 
Tik pred koncem temperaturo povišamo ali vklopimo žar za 8 
nekaj minut, da kožo hrustljavo spečemo do konca. 
Nasvet : Pri peki velikih kosov mesa s kostjo v sredini, kot je krača, velja biti 
previden in peči malo dlje in do višje središčne temperature, da se gotovo 
speče tudi okoli kosti. 
Različica: V marinado dodajte močno dišeč koriander, namesto jušne 
osnove prilijte sok pomaranče in ob čebuli pecite krepak kos ingverja. Ko vse 
dodatke iz pekača pretlačite, dobite čudovito aromatično omako z azijskim 
pridihom.
Namig: Krača je težka in velika reč, vendar velik del teže odpade na mogoč-
no kost, ki je je potem kak kuža strašno vesel. Trikilogramska krača zadošča 
za 8–10 jedcev, zanjo boste odšteli slabih 20 evrov. 
40  okusi decembra
meso na prazničnem krožniku meso na prazničnem krožniku
Svinjska krača z gorčičnim premazom
Tule stavimo na mogočnost. Za 8–10 oseb. Priprava: 15 
minut; soljenje: čez noč; čas peke: 3 ure do 3 ure in pol.
približno 3 kg težka svinjska krača s kožo ○ 
glavica česna, 2 čebuli, šopek peteršilja, šopek timijana ○ 
2 bogati vejici rožmarina, 2 dl vode, jušne osnove, vina ○ 
3 žlice gorčice (s semeni), 40 g soli, pol žličke mletega popra ○ 
3 žlice sveže naribanega ingverja (približno 7 cm dolg kos) ○ 
Skozi kožo krače do mesa večkrat križno zarežemo, da dobimo 1 
karo vzorec, kakor pri norveških rebrih. Režemo počasi in z zelo 
ostrim nožem.
Potem pripravimo zeliščno mešanico za marinado. Sesekljamo 2 
peteršilj, rožmarin, osmukamo listke s timijana. Česen stremo in 
vse skupaj zmešamo z gorčico. Solimo, popramo, dobro preme-
šamo.
S to mešanico na debelo premažemo celotno kračo, marinado 3 
vtiramo tudi v zareze kože do mesa. 
Kračo ovijemo, pokrijemo in shranimo v hladilnik čez noč. 4 
Naslednji dan vklopimo pečico na 180 stopinj in naribamo 5 
ingver. Tega vtremo v kračo čez marinado. 
Čebulo narežemo in stresemo na pekač. Kračo položimo na 6 
čebulo, ob strani prilijemo vodo, jušno osnovo ali vino. Pekač 
porinemo v pečico za 45 minut. 
Zatem temperaturo znižamo na 160 stopinj in pečemo pribli- 7 
žno 2 uri, dokler termometer v sredici ne pokaže 71 stopinj. 
Tik pred koncem temperaturo povišamo ali vklopimo žar za 8 
nekaj minut, da kožo hrustljavo spečemo do konca. 
Nasvet: Pri peki velikih kosov mesa s kostjo v sredini, kot je krača, velja biti 
previden in peči malo dlje in do višje središčne temperature, da se gotovo 
speče tudi okoli kosti. 
Različica: V marinado dodajte močno dišeč koriander, namesto jušne 
osnove prilijte sok pomaranče in ob čebuli pecite krepak kos ingverja. Ko vse 
dodatke iz pekača pretlačite, dobite čudovito aromatično omako z azijskim 
pridihom.
Namig: Krača je težka in velika reč, vendar velik del teže odpade na mogoč-
no kost, ki je je potem kak kuža strašno vesel. Trikilogramska krača zadošča 
za 8–10 jedcev, zanjo boste odšteli slabih 20 evrov. 
Mesna štruca v pancentinem plaščku
Imenitna pečenka iz »ostankov«. Za 6 jedcev. Priprava:  
15 minut; čas peke: 1 ura. (Fotografija na 37. strani)
1 kg mletega govejega mesa, 150 g rezin pancete, 18 g soli ○ 
manjša čebula, 2 stroka česna, četrt žličke mletega popra ○ 
2 jajci, 2 rezini starega kruha brez skorje ○ 
malo mleka ali vode za namakanje kruha ○ 
Pečico vklopimo na 180 stopinj. Kruh za 5 minut namočimo v 1 
topli vodi ali mleku. Česen in čebulo drobno sesekljamo.
Posebej na malo olja zlato rjavo prepražimo čebulo in česen, 2 
odstavimo. V skledo stresemo mleto meso in primešamo ožet 
kruh. Dodamo praženo čebulo in česen ter premešamo. Začini-
mo s soljo, poprom. 
Beljak enega jajca prihranimo, preostanek jajc pa razžvrkljamo 3 
in zlijemo k mesu. Dobro premešamo. 
Delovno površino si pogrnemo s folijo za živila, ki jo narahlo 4 
naoljimo. Na folijo položimo rezine pancete in nanje zvrnemo 
mesno zmes. Iz nje oblikujemo štruco s premerom 7–8 cm. To ovi-
jemo s panceto, pri čemer si pomagamo s folijo, da vse učvrstimo. 
Štruco preložimo na pekač brez folije in jo premažemo s prihra-
njenim beljakom, porinemo v segreto pečico in pečemo približno 
uro, da sredica doseže vsaj 68 stopinj. Med peko štruco večkrat 
prelijemo z mesnim sokom. Ponudimo narezano na rezine.
 
Različice: Med meso zamešajte kapre, oljke, koščke slanine, veliko več 
začimb, pražene gobe, suhe paradižnike. Za bolj hrustljavo zapečeno panceto 
nekaj minut pred koncem pečico nastavite na žar. Ste za še bolj glamurozno 
jed? Razvaljajte listnato testo, nanj položite pripravljeno mesno štruco s 
panceto in jo z njim ovijte. Pecite pri 200 stopinjah, dokler sredica ne doseže 
ustrezne temperature.
Namig: Cena? Za kilogram mletega mesa boste tipično odšteli okrog 8 evrov. 
Naprej: kako dobro premešamo mleto meso z dodatki? S kuhalnico gre težko, 
je tudi neučinkovito. Res najlaže gre z rokami ali močnim mešalnikom z 
gnetilnim kavljem kot za kvašeno testo. 
OpOmba: Mleto meso niso ostanki v pravem pomenu besede, je pa res, da 
mesarji v sekljanino zmeljejo preostale koščke večjih kosov, navadno z več 
maščobe, razne obreznine in včasih še kaj takega, česar si ne želimo. Priporo-
čam, da se osebno oglasite pri mesarju in naj vam meso zmelje ravno takrat. 
Z nastavkom z manjšimi luknjicami, da se bo meso lepše držalo skupaj. 
40  okusi decembra
meso na prazničnem krožniku meso na prazničnem krožniku
       1 0 0% SLO V E
IZ 
Sommelierka Mira 
Šemić, ki je po diplomi 
na priznani londonski 
šoli Wine and Spirit 
Education Trust (WSET) 
letos pridobila tudi 
naziv Weinakademiker 
in tako še nadgradila 
svoje bogato znanje, 
pravi, da s penino lahko 
začnemo dan. Mehurčki 
nas namreč preprosto 
pripravijo do tega, da 
smo dobre volje. Z njo 
smo se sprehodili tudi 
čez pet najpogostejših 
zmot o mehurčkih.
Lily Bollinger, ki je po moževi smrti vodila zna­
menito francosko šampanjsko hišo, je šampan­
jec pila, kadar je bila srečna, in tudi takrat, ko 
je bila žalostna. Dejala je, da ga včasih spije, ko 
je sama, ko je v družbi, se ji zdi obvezen, prav 
tako, če ni lačna, pa tudi pri jedi ji prija. Sicer se 
ga nikoli ne dotakne – razen ko je žejna.
Le kaj je v šampanjcih in peninah, da nas 
tako očarajo? Res so nekaj posebnega – ker jih 
pijemo z vsemi čutili, jih ob natakanju v kozarec 
najprej poslušamo. Nato se čudimo radoživemu 
plesu verižic, ki se poskočno dvigajo proti vrhu 
kozarca – bolj ko so mehurčki drobni in živahni, 
dlje časa je peneče vino zorelo na kvasovkah. 
Ko kozarec nesemo k nosu, bomo najpogosteje 
prepoznali arome biskvita, kruhove skorje, sa­
dne note … Potem pride čas za prvi požirek. Če 
mehurčki elegantno napolnijo usta s ščemenjem 
in dajo občutek svežine, takoj prepoznamo ka­
kovost v nasprotju z divjim rezgetanjem, ki nam 
pogrize jezik in nebo. 
1. Steklenico najhitreje  
ohladimo v zamrzovalniku.
Ne počnimo tega, to je šok za mehurčke! Ste­
klenico ohladimo v posodi, ki smo jo napolnili 
z vodo in ledom ter dodali pest soli. Po desetih 
minutah bo ohlajena, kot bi bila dve uri v hladil­
niku. Steklenic ne hranimo v hladilniku več kot 
nekaj dni. Nizke temperature in še tako rahle 
vibracije, ki jih povzroča hladilnik, mehurčkom 
ne denejo dobro. Peneče vino lahko postrežemo 
ohlajeno na štiri stopinje Celzija, saj se v kozarcu 
hitro ogreje, sicer se priporoča temperatura med 
šestimi in osmimi stopinjami.
2. Naj poči, zamašek naj daleč odleti.
Ko odvijemo žično košarico, trdno primemo 
zamašek, steklenico pa počasi obračamo, da za­
mašek počasi polzi iz nje. Zadržimo ga s palcem. 
Tlak v steklenici je vsaj tri bare in pol, toliko kot 
v pnevmatikah londonskega dvonadstropne­
ga avtobusa. Po pravilih je pok prepovedan, 
mehurčki nam ne smejo uiti iz steklenice, tudi 
zamašek obdržimo v roki. Ko odpremo šampan­
jec ali penino, naj se pri odpiranju sliši le nežen 
šum, kot vzdih zadovoljstva.
3. Mehurčke natočimo le v ozke, 
visoke kozarce s pecljem (flute).
Nova pravila priporočajo večje kozarce, lahko 
uporabimo tiste za bela vina, najboljša oblika 
spominja na cvet tulipana. V ožjem kozarcu 
bomo lahko opazovali dvigovanje mehurčkov, v 
širših pa jih lahko zavrtimo in še bolj uživamo v 
aromah predvsem zrelejšega vina.
4. S penino ne trkamo.
Ni res, da s kozarcem penine ni primerno na­
zdravljati s trkanjem, da je ne bi vznemirili. 
Vedno nazdravljamo s človekom, ne s pijačo.
5. Šampanjce in penine  
pijemo le za aperitiv.
Res nam vzbudijo tek, a to ne pomeni, da so 
primerni le za začetek obroka. Ob penečih vinih 
lahko uživamo v celotnem meniju.
besedilo Olga Cvetek
ŠampanjCi in penine
Okusi deCembra  43
Pet zmot  
o mehurčkih
Sommelierka Mira 
Šemić, ki je po diplomi 
na priznani londonski 
šoli Wine and Spirit 
Education Trust (WSET) 
letos pridobila tudi 
naziv Weinakademiker 
in tako še nadgradila 
svoje bogato znanje, 
pravi, da s penino lahko 
začnemo dan. Mehurčki 
nas namreč preprosto 
pripravijo do tega, da 
smo dobre volje. Z njo 
smo se sprehodili tudi 
čez pet najpogostejših 
zmot o mehurčkih.
Lily Bollinger, ki je po moževi smrti vodila zna­
menito francosko šampanjsko hišo, je šampan­
jec pila, kadar je bila srečna, in tudi takrat, ko 
je bila žalostna. Dejala je, da ga včasih spije, ko 
je sama, ko je v družbi, se ji zdi obvezen, prav 
tako, če ni lačna, pa tudi pri jedi ji prija. Sicer se 
ga nikoli ne dotakne – razen ko je žejna.
Le kaj je v šampanjcih in peninah, da nas 
tako očarajo? Res so nekaj posebnega – ker jih 
pijemo z vsemi čutili, jih ob natakanju v kozarec 
najprej poslušamo. Nato se čudimo radoživemu 
plesu verižic, ki se poskočno dvigajo proti vrhu 
kozarca – bolj ko so mehurčki drobni in živahni, 
dlje časa je peneče vino zorelo na kvasovkah. 
Ko kozarec nesemo k nosu, bomo najpogosteje 
prepoznali arome biskvita, kruhove skorje, sa­
dne note … Potem pride čas za prvi požirek. Če 
mehurčki elegantno napolnijo usta s ščemenjem 
in dajo občutek svežine, takoj prepoznamo ka­
kovost v nasprotju z divjim rezgetanjem, ki nam 
pogrize jezik in nebo. 
1. Steklenico najhitreje  
ohladimo v zamrzovalniku.
Ne počnimo tega, to je šok za mehurčke! Ste­
klenico ohladimo v posodi, ki smo jo napolnili 
z vodo in ledom ter dodali pest soli. Po desetih 
minutah bo ohlajena, kot bi bila dve uri v hladil­
niku. Steklenic ne hranimo v hladilniku več kot 
nekaj dni. Nizke temperature in še tako rahle 
vibracije, ki jih povzroča hladilnik, mehurčkom 
ne denejo dobro. Peneče vino lahko postrežemo 
ohlajeno na štiri stopinje Celzija, saj se v kozarcu 
hitro ogreje, sicer se priporoča temperatura med 
šestimi in osmimi stopinjami.
2. Naj poči, zamašek naj daleč odleti.
Ko odvijemo žično košarico, trdno primemo 
zamašek, steklenico pa počasi obračamo, da za­
mašek počasi polzi iz nje. Zadržimo ga s palcem. 
Tlak v steklenici je vsaj tri bare in pol, toliko kot 
v pnevmatikah londonskega dvonadstropne­
ga avtobusa. Po pravilih je pok prepovedan, 
mehurčki nam ne smejo uiti iz steklenice, tudi 
zamašek obdržimo v roki. Ko odpremo šampan­
jec ali penino, naj se pri odpiranju sliši le nežen 
šum, kot vzdih zadovoljstva.
3. Mehurčke natočimo le v ozke, 
visoke kozarce s pecljem (flute).
Nova pravila priporočajo večje kozarce, lahko 
uporabimo tiste za bela vina, najboljša oblika 
spominja na cvet tulipana. V ožjem kozarcu 
bomo lahko opazovali dvigovanje mehurčkov, v 
širših pa jih lahko zavrtimo in še bolj uživamo v 
aromah predvsem zrelejšega vina.
4. S penino ne trkamo.
Ni res, da s kozarcem penine ni primerno na­
zdravljati s trkanjem, da je ne bi vznemirili. 
Vedno nazdravljamo s človekom, ne s pijačo.
5. Šampanjce in penine  
pijemo le za aperitiv.
Res nam vzbudijo tek, a to ne pomeni, da so 
primerni le za začetek obroka. Ob penečih vinih 
lahko uživamo v celotnem meniju.
besedilo Olga Cvetek
ŠampanjCi in penine
EtikEta povE vsE
Na kaj moramo biti pozorni, ko izbiramo peneče vino? Etiketa pove 
vse. Peneča vina nastajajo z metodo sekundarne fermentacije 
oziroma vrenja. Po klasični ali šampanjski metodi drugo vrenje 
poteka v steklenicah (tako so narejeni vsi šampanjci), pri cenejši 
charmat ali tankovski metodi pa drugo vrenje poteka v velikih tankih 
iz nerjavnega jekla.
Non-vintage (NV) oznaka na etiketi pomeni, da je osnovno vino iz • 
različnih letnikov, oznaka vintage (V) oziroma zapisana letnica pa 
pomeni, da gre za vino enega samega letnika. Po navadi gre za dober 
letnik. 
Če na etiketi piše blanc de blancs, je vino narejeno zgolj iz belih • 
sort, v Šampanji iz chardonnayja. Blanc de noirs bi lahko prevedli 
belo iz črnega: osnovno vino je narejeno iz modrega pinota in pinota 
meunier. T retja varianta je rose. Poznamo tudi rdečo penino (pri 
nas jo delamo iz terana, v Avstraliji iz shiraza …), v Šampanji pa je to 
prepovedano.
Dobro je poznati oznake za količino nepovretega sladkorja. Brut • 
natur pomeni, da je nepovretega sladkorja ostalo od 0 do 2 g/l. 
T akšna je vsaka penina, preden ji vinar z dodajanjem ekspedicijskega 
likerja po zamenjavi zamaška (degoržaciji) določi stopnjo suhosti. 
Extra brut pomeni, da je nepovretega sladkorja od 0 do 6 g/l. Brut 
vsebuje manj kot 12 g/l nepovretega sladkorja, extra dry od 12 do 
17 g/l, sec ali dry od 17 do 32 g/l, demi-sec (polsuho ali posladko) pa 
od 33 do 50 g/l. In še doux ali sladko: ostanek sladkorja je več kot 
50 g/l.
Penine in šampanjci so idealni spremljevalci vse vrste hrane, • 
poudarja Mira Šemić. T o ne pomeni, da bomo eno penino imeli za 
ves obrok. Stopnja sladkorja in sorta vina namreč določata, s kakšno 
hrano se mehurčki najbolje ujamejo.
Suha penina je primerna za slano, mastno in ocvrto hrano. • 
Mehurčki vedno znova osvežijo usta. Ker perejo jezik, lahko suhe 
penine ponudimo tudi s tako imenovano problematično hrano (ko 
kombinacija z vinom pusti v ustih kovinski priokus), kot so šparglji, 
artičoke, špinača, mastna riba.
Bolj suhe penine se podajo predvsem k nežnejšim jedem, pa naj • 
gre za surove ostrige s kapljico limone ali druge morske sadeže. 
Dobro se obnesejo tudi pri sirih s plemenito plesnijo. Pri kompleksnih 
jedeh lahko pijemo srednje sladke penine z večjim telesom. Pri 
sladicah in močnih zorjenih sirih pa lahko nadaljujemo s penečim 
vinom z večjim ostankom sladkorja. Peneča vina z več sladkorja se 
lepo ujamejo z eksotično, denimo azijsko in indijsko kuhinjo.
Če se bomo držali nekaj najbolj osnovnih pravil za spajanje hrane • 
in penečega vina, bodo prišle jedi bolj do veljave. A še vedno naj vam 
bo edino vodilo vaš okus. Kakor poudarja Mira Šemić, se namreč 
lahko držite zgolj enega samega pravila, in to je, da ni pravil. Najbolj 
pomembno je, da znamo uživati v trenutku, zato naj bodo prazniki 
preplet druženja, veselja in ugodja.
Okusi deCembra  43
pEt zmot  
o mehurčkih
Zima je tu in tisti, ki ste 
bolj zmrzljive sorte, ste si 
gotovo že nataknili kapo 
in rokavice. Nekateri pa 
si prste raje ogrejemo s 
toplo skodelico dišečega 
zimskega napitka. Na 
zalogi imamo kar nekaj 
receptov in tudi tokrat 
jih z veseljem delimo 
z vami. Od kremastih 
posladkov za otroke do 
odišavljenih napitkov, v 
katere smo kanili nekaj 
alkohola – pet odličnih 
zimskih pijač, ki jih 
morate preskusiti. 
besedilo Eva NatlačEN
fotografije t hiN kstock,  
shuttE rstock
44  okusi decembra
Za odrasle in otroke
Grinchev napitek
Praznična zmešanica bo pritegnila že 
s svojim videzom, glede na ime pa 
lahko njeno barvo uganete kar sami. 
Gre za kombinacijo bele čokolade in 
mete, ki je zaradi svoje zelene barve 
dobila ime po Grinchu, zavzetem 
sovražniku božiča. s pijačo boste 
gotovo navdušili otroke, odrasli pa 
jo lahko popestrite s kakšno kapljico 
vodke ali metinega likerja. Za štiri.
600 ml mleka ○ 
100 g bele čokolade ○ 
žlička vaniljevega ekstrakta ○ 
nekaj vejic mete ○ 
čajna žlička zelenega barvila ○ 
Mleko zavremo z drobno sesekljano 1 
meto, odstavimo, precedimo in vanj 
vsujemo sesekljano belo čokolado. Poča-
kamo minuto in premešamo, da nastane 
gladka zmes. Dodamo zeleno barvilo (če 
smo se ga odločili uporabiti), da polepša-
mo zeleni odtenek. 
Po želji kanemo nekaj kapljic alkohola, 2 
okrasimo s stepeno smetano in postre-
žemo.
Mehiška vroča čokolada
Mehiška različica vroče čokolade, 
popestrena z začimbami, dulce 
de leche pa pričara dekadenco v 
skodelici. Za štiri.
500 ml mleka, 125 ml sladke smetane ○ 
60 ml dulce de leche, cimetova palička ○ 
140 gramov temne čokolade  ○ 
(70 % kakava)
jedilna žlica vaniljevega ekstrakta ○ 
majhen ščepec soli ○ 
50 ml viskija (bourbona) ○ 
Najprej pripravimo dulce de leche, kar 1 
je pravzaprav karamela z vaniljo. V ponvi 
zmešamo 200 ml mleka, 40 gramov slad-
korja, ščepec sode bikarbone. Zavremo, 
nato pa pri najnižji temperaturi mešamo, 
dokler ne nastane enotna zmes. Dodamo 
vaniljo.
V kozici zmešamo mleko, smetano, 2 
dulce de leche skupaj s cimetovo palčko. 
Segrejemo skoraj do vrenja, nato odstavi-
mo in pustimo stati 10 minut.
Postavimo nazaj na srednje močan 3 
ogenj in dodamo sesekljano čokolado. 
Mešamo, dokler ne nastane gosta zmes. 
Odstavimo, vmešamo viski (ki ga lahko 4 
tudi preskočimo). Odstranimo cimetovo 
palčko in postrežemo s stepeno smetano 
in sladkornimi penicami.
Vroč hruškov cider
Jabolka in hruške so seveda že obrani 
in čas je za sladkanje z njihovo 
mešanico v kozarcu. Med pripravo 
pijače boste odišavili celotno 
stanovanje, saj v njej ne manjka 
cimeta in vanilje. Za štiri.
900 ml jabolčnega mošta ○ 
800 ml 100% hruškovega soka ○ 
cimetova paličica ○ 
ščepec muškatnega oreščka ○ 
janeževa zvezda ○ 
vaniljev strok ○ 
rum ali viski ○ 
V loncu zmešamo vse sestavine razen 1 
alkohola. 
Mešamo in pri zmerni temperaturi 2 
kuhamo 10 minut.
Prelijemo v skodelice in v vsako doda- 3 
mo merico ruma ali viskija, kar imamo 
raje.
okusi decembra  45
Vroči napitki za hladne dni
44  okusi decembra
Za odrasle in otroke
Jajčni liker
Klasika, ki jo obožujemo  
ob smučarskih stezah in na 
božičnih sejmih, najboljši pa je 
tisti, ki ga pripravite sami. Trend 
jajčnega likerja ne pojenja, z njim 
boste gotovo navdušili tudi svoje 
goste. Za štiri.
350 ml mleka ○ 
120 ml sladke smetane ○ 
cimetova palička ○ 
četrt žličke muškatnega oreščka ○ 
vaniljev strok ○ 
3 jajca, 60 g sladkorja ○ 
80 ml viskija (ali temnega ruma) ○ 
V kozici zmešamo mleko, smetano, 1 
cimet, razpolovljen vaniljev strok in 
muškatni orešček. Zavremo in odsta-
vimo.
Penasto stepemo rumenjake in 2 
sladkor. Prilijemo začinjeno mleko in 
dobro zmešamo z mešalnikom. 
Prilijemo še viski ali rum in ohladi- 3 
mo v hladilniku (kjer lahko počaka 
največ tri dni).
Preden postrežemo, beljake stepemo 4 
v čvrst sneg in ga nežno vmešamo v 
pijačo.
Hot toddy
Preprosta, a kultna pijača, ki jo na 
Irskem imenujejo tudi vroči viski. Gre 
za mešanico vode, medu, limone in 
alkohola, odišavljeno z božičnimi 
začimbami. Takšne vroče skodelice se 
ne branijo niti najbolj zapriseženi »on 
the rocks« pivci. Za štiri.
200 ml viskija ○ 
300 ml vrele vode ○ 
100 ml medu ○ 
100 ml limonovega soka ○ 
6 cimetovih palčk ○ 
limona za dekoracijo ○ 
Najprej pripravimo kozarce in jih preli- 1 
jemo s tekočim medom. 
Vanje enakomerno razdelimo viski, 2 
limonov sok in vrelo vodo ter dodamo 
cimet. 
Počasi premešamo in okrasimo z rezi- 3 
nami limone. 
Na koncu dodamo nekaj čudenja, kako 4 
je to vse skupaj preprosto.
Grinchev napitek
Praznična zmešanica bo pritegnila že 
s svojim videzom, glede na ime pa 
lahko njeno barvo uganete kar sami. 
Gre za kombinacijo bele čokolade in 
mete, ki je zaradi svoje zelene barve 
dobila ime po Grinchu, zavzetem 
sovražniku božiča. S pijačo boste 
gotovo navdušili otroke, odrasli pa 
jo lahko popestrite s kakšno kapljico 
vodke ali metinega likerja. Za štiri.
600 ml mleka ○ 
100 g bele čokolade ○ 
žlička vaniljevega ekstrakta ○ 
nekaj vejic mete ○ 
čajna žlička zelenega barvila ○ 
Mleko zavremo z drobno sesekljano 1 
meto, odstavimo, precedimo in vanj 
vsujemo sesekljano belo čokolado. Poča-
kamo minuto in premešamo, da nastane 
gladka zmes. Dodamo zeleno barvilo (če 
smo se ga odločili uporabiti), da polepša-
mo zeleni odtenek. 
Po želji kanemo nekaj kapljic alkohola, 2 
okrasimo s stepeno smetano in postre-
žemo.
Vroč hruškov cider
Jabolka in hruške so seveda že obrani 
in čas je za sladkanje z njihovo 
mešanico v kozarcu. Med pripravo 
pijače boste odišavili celotno 
stanovanje, saj v njej ne manjka 
cimeta in vanilje. Za štiri.
900 ml jabolčnega mošta ○ 
800 ml 100% hruškovega soka ○ 
cimetova paličica ○ 
ščepec muškatnega oreščka ○ 
janeževa zvezda ○ 
vaniljev strok ○ 
rum ali viski ○ 
V loncu zmešamo vse sestavine razen 1 
alkohola. 
Mešamo in pri zmerni temperaturi 2 
kuhamo 10 minut.
Prelijemo v skodelice in v vsako doda- 3 
mo merico ruma ali viskija, kar imamo 
raje.
okusi decembra  45
Vroči napitki za hladne dni
To je za vse tiste, ki vam 
bo zmanjkalo časa, da 
bi preskusili dobrote, ki 
smo vam jih pripravili za 
te praznike. Nič ne bodite 
slabe volje: v nekaj minutah 
imate lahko smrečico in 
slavnostni krožnik. 
Zgoraj: Če smo s čarovnijo granatnega jabolka začeli, pri 
potici, lahko tako tudi končamo: sadna solata iz samo dveh 
sestavin, kivija in tega sredozemskega sadeža z rubinskim 
srcem, bo pripravljena v manj kot petih minutah.
Spodaj, desno: Priznajte, industrijsko narezanega  
sira niste nikdar videli kot potencial za oblikovanje.  
Namesto okraskov vam v tej kombinaciji predlagamo 
jagode rdečega ribeza.
Spodaj, levo: Tole bo pa znal res vsak:  
palačinke s čokolado IN marmelado. 
46  okusi decembra
Lažje 
pa res 
ne gre
V zadnjem hipu
To je za vse tiste, ki vam 
bo zmanjkalo časa, da 
bi preskusili dobrote, ki 
smo vam jih pripravili za 
te praznike. Nič ne bodite 
slabe volje: v nekaj minutah 
imate lahko smrečico in 
slavnostni krožnik. 
46  okusi decembra
Lažje 
pa res 
ne gre
V zadnjem hipu
Postanite letni plačnik in se
potegujte za praktične nagrade!
  
 
BOGAT
NAGRADNI
SKLAD
Ponudba velja za obstoječe in nove naročnike, ki bodo letno naročnino plačali do 18. 12. 2017.
Za vse informacije o naročniških paketih, cenah in možnostih sklenitve naročniškega razmerja pokličite
na brezplačno številko 080 11 99, pišite na narocnine@delo.si ali obiščite spletno stran trgovina.delo.si.
Prihranki so izračunani glede na ceno tiskanega časopisa v prosti prodaji od ponedeljka do sobote za Delo in Slovenske novice ter časnika Nedelo 
za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2018. Cene vključujejo 9,5 % davka za tiskane edicije in 22 % za digitalne. Pravila in pogoji za sodelovanje v nagradnem 
žrebanju so dostopni na promo.delo.si/letnenarocnine.
VAŠ PRIHRANEK PRI PLAČILU LETNE NAROČNINE ZA 2018
Delo d.o.o., Dunajska 5, SI 1509 Ljubljana, 612574
Tiskano Delo od ponedeljka 
do sobote in digitalno Delo
Tiskano Delo  
od ponedeljka do sobote
Tiskano Nedelo  
tednik
Tiskane Slovenske novice od 
ponedeljka do sobote in digitalne 
Slovenske novice
Tiskane Slovenske novice  
od ponedeljka do sobote
PRIHRANEK* 162,09 EUR 90,09 EUR 15,60 EUR 91,04 EUR 55,04 EUR
LETNA NAROČNINA S POPUSTOM IN Z DDV 372,36 EUR 360,36 EUR 62,40 EUR 232,16 EUR 220,16 EUR
d premium
Nova Rama knjižica receptov
Rama sledi svoji tradiciji in je tudi letos pripravila 
novo knjižico receptov »Peka z radostjo«.
Za sodelovanje v promociji je tudi letos potrebno 
izrezati in zbrati črtne kode za skupno 2,5 kg 
Rama (veljajo črtne kode Rama za peko 250 g  
in 500 g ter / ali Rama za peko z okusom masla 
250 g) in jih skupaj z vašim naslovom, ki naj bo 
pisan tiskano, poslati najkasneje do 29. 12. 2017 
na naslov: 
Rama
p.p. 262, 1002 Ljubljana 
Knjižice bomo začeli pošiljati 1. 12. 2017. Receptno knjižico bo prejelo prvih 
20.000 pošiljateljev. Črtne kode lahko pošiljate od 1.11.2017 do 29.12.2017  
(velja poštni žig). Informacije dobite na spletni strani www.ramazapeko.si  
ali na brezplačni številki 080 20 15.
Unilever Magyarorszag Kft. Podružnica Ljubljana, Kolinska ulica 3, 1000 Ljubljana
www.ramazapeko.si