_ ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD I. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE. glavni in odgovorni urednik ljuban naraks tehnični urednik ivan #ijav2 2. DECEMBER 196=5 LETO L, ŠT. 16 cena 30 din — poštnina plačana v gotovini - GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D E/L OVNE GA LJUDSTVA OBČINE VELENJE REDNE LETNE KONFERENCE OBČINSKE ORGANIZACIJE ZVEZE MLADINE SE JE UDELEŽILO 120 DELEGATOV. POLEG TEH PA SO BILI NA KONFERENCI TUDI PREDSTAVNIKI OSTALIH DRUŽ-BENO-POLITICNIII ORGANIZACIJ IN PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VELENJE. Delegati so na konferenci vses transko "-pregledali slabosti v dosedanjem delu. Predsednik občinskega komiteja ZMS Štefan Dolejši pa je v referatu med drugim dejal, da združuje mladinska organizacija mlade ljudi in je zaradi tega usmerjena na obravnavanje in reševanje tistih družbenih vprašanj, ki, prizadevajo predvsem mlade ljudi. Ko je predsednik občinskega ko- Novrstne dejavnosti, ampak za mno miteja ZMS ocenjeval delo v preteklem obdobju in pri tem povedal, da pomeni obdobje pomemben premik pri krepitvi idejno-vzgojnega dela med mladino in idejne usmerjenosti mladih ljudi. Ne gre namreč za to, da \se mladf idejno vzgajajo le.preko predavanj in ostalih oblik PREDAVANJE IZ OBRAMBNE VZGOJE V vseh krajih, kjer so krajevni odbori SZDL, bodo decembra predavanja iz obrambne vzgoje. Predavanja o elementarnih nesrečah bodo zanimiva, kfffc bodo spremljana z diafilmi. Delavska univerza Velenje je lansko leto organizirala v okoliških krajih Šoštanja in Velenja ter v gospodarksih organizacijah 28 predavanj iz obrambne vzgoje. Tovrshia predavanja so med občani vseskozi priljubljena, saj jih obišče na leto preko 3.000 poslušalcev. Delavska univerza, ki tudi letos organizira predavanja o elementarnih nesrečah, je že naredila razpored predavanj. Danes v četrtek, 2. decembra bo predavanje ob 19. uri v prosvetnem domu v Pesju, ob 18. uri pa v osnovni šoli Ravne. V petek, 3. decembra bo ob 19. uri predavanje v zadružnem domu v Lokovici. V nedeljo, 5. decembra bo dvoje predavanj in sicer: ob 8. uri v prostorih KO SZDL Podkraj — Kavče in ob 15. uri v,osnovni šoli Paka pri Velenju. Nadalje bodo predavanja še v četrtek, 9. decembra ob 19. uri v dvorani glasbene šole v Šoštanju; v petek 10. decembra ob 19. uri v dvorani krajevnega urada Šmartno ob Paki;, v soboto, 11. decembra ob 19. uri v prosvetnem domu v Zavod-nji; v nedeljo, 12. decembra ob 8. uri v osnovni šoli Plešivec; torek, 14. decembra ob 19. uri v skupščinski dvorani občine Velenje; v nedeljo, 19. decembra ob 9. uri pri Ostrouhu (Skorno-Florjan);, v torek, 21. decembra ob 19. uri v prosvetnem domu To-polšica in soboto, 25. decembra ob 19. uri v prostoru KO SZDL Šalek. go širše pojmovanje tega vzgajanja. 'adi ljudje se morajo vzgajati v vsakodnevnem aktivnem delu kateregakoli področja naše družbene prakse. Aktivi v gospodarskih organizacijah sovv preteklem obdobju dobro delali, čeprav se večkrat niso usmerili v obravnavanje tistih problemov delovne organizacije, ki so najpomembnejši. Še vedno so vse prevečkrat obravnavali organizacijska vprašanja in se spraševali kaj in kako bodo delali, premalo pa so se poglobili v reševanje globinskih problemov mladega delavca. Zato je predsednik občinskega komiteja '/MS v referatu dejal, da se bodo morali mladinski aktivi pri svojem delu vse bolj usmeriti na to, kako -ivijo mladi delavci; ali so pravilno nagrajeni, kakšne so njihove socialne razmere, na kakšen način je omogočiti tistim, ki so željni izpopolnjevanja nadaljnji študij, kako sodelujejo v organih upravljanja, skratka kako preusmeriti miselnost mladih, da bodo aktivni činitelji v našem družbenem in gospodarskem mehanizmu. "^aške aktive in aktive zveze mladine v krajevnih skupnostih največkrat tarejo materialni problemi, kar zavira njihovo delovanje. Pri aktivih na osemletkah pa se kaže velika nesamostojnost. kar je razumljivo saj so mladinci v šolah stari največ 15 let in od njih ne moremo pričakovati dosti samostojnega dela, zato še vedno zavisi aktivnost takšnega aktiva od učitelja, ki Vodi mladinsko organizacijo na osemletki. Nato je Štefan Dolejši govoril o vlogi in položaju mladih v organih samoupravljanja. V nerazvitih samoupravnih odnosih ostajajo mladi v ozadju zaradi nepoznavanja nekaterih stvari, pa tudi zaradi dušenja kritike, nedemokratičnosti in samovolje posameznikov. Takšne in še druge nepravilnosti v našem družbeno ekonomskem razvoju na sploh izredno negativno vplivajo na oblikovanje mladega človeka, ki je ravno zaradi takih nepravilnosti izredno občutljiv. V teh primerih je odgovornost zveze mladine še tembolj pomembna. Pomemben faktor, ki oblikuje mladega človeka, je okolje v katerem preživi svoj prosti cas. Zato so na konferenci naglasih, da bi bilo OBVESTILO BRALCEM Zaradi prazničnih dni smo izdali današnjo številko šaleškega rudarja v zmanjšanem obsegu. Obveščamo vas, spoštovani bralci, da bomo ta mesec izdali še dve redni številki rudarja, in da zaradi današnjega nekoliko manjšega obsega, v tem mesecu ne boste prikrajšani z novicami o delu in dogodkih iz velenjske občine. SNEG... veselje otrok potrebno ugotoviti v1 katerih organizacijah in društvih mladinci delajo in raziskati vzroke, zakaj še vedno del mladine v velenjski občini ni nikjer vključen. Delegati so na konferenci povedali, da delovne organizacije v naši bčini vse premalo štipendirajo in da bi bilo potrebno dodeljevati štipendije na podlagi doseženih učnih uspehov. Povedali so tudi, da struktura kadrov v naših delovnih organizacijah ne ustreza povsem proizvodnim procesom. Takšne kritike na račun štipendiranja in kadrovske strukture so povsem upravičene vendar smo bili zopet priča izgovorjenim načelnim kritikam, ki negativnosti na tak način ne bodo odpravile. Mladinske organizacije bi morale v sanijih delovnih organizacijah sodelovati pri programiranju kadrov in Odločno zahtevati, da one načrtno štipendirajo in pridobivajo strokovne sodelavce. Le na ta način bomo iz načelnih razprav prišli k dejanskemu reševanju problemov. Rekli &o... Materialna baza, ki jo imamo mladi v Velenju je tolikšna, da bi morali biti bolj aktivni kot smo. Nismo zapostavljeni, imamo stanovanja, možnosti za izobraževanje, kulturno in ostalo udejstvova-nje, vendar ne cenimo tega dovolj, in predvsem s svojim delom ne vračamo družbi v dovoljni meri to kar nam ona nudi.- I. Kadliček, na konfrenci rudniške mladine. Glasbena šola v Šoštanju bi morala sodelovati tudi v javnosti, ne pa da se zapira med svoje zidove. Razen internih nastopov, ko učenci reprodu-cirajo svoje znanje staršem in ožjemu krogu, učenci glasbene šole ne nastopajo na nobenih javnih prireditvah, čeprav koristijo del družbenih sredstev ,za njihovo delovanje. V. Kojc, na občnem zboru DPD Svoboda šoštanj. Šofer lokalnega avtobusa na relaciji Velenje—šoštanj— Topolšica, tovariš JANKO VIHAR redko kdaj na postajališčih povsem ustavi vozilo, zato moramo biti potniki dobro izurjeni, da lahko brez poškodb vstopamo ali izstopamo. Ne dvomimo pa v izpravnost zavor avtobusa ker nas pogostokrat dobro premetava po njem, ko omenjeni šofer ob zapreki neusmiljeno pritisne na zavore. Menimo, da šofer Vihar povsem ne ustavi avtobusa na postajališčih iz lagodnosti ali morda celo neznanja. Nekateri prizadeti potniki lokalnega avtobusa. V Zavodnji so šolarji z veseljem pričakali prvi sneg. Zakaj tudi ne? Saj jim je Komunalna banka kupila precej sani. Mladina o svojem delu V I KOMEMORACIJI V GRAZU LETOŠNJE KOMEMORACIJE PRI SPOMENIKU ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA V GRAZU SO SE UDELEŽILI TUDI MNOGI SVOJCI IZ SLOVENIJE TER PREDSTAVNIKI DRUŽBENO-POLITIC-NIII ORGANIZACIJ. KOMEMORACIJA JE BILA PRI SPOMENIKU 11 NARODOV, KAMOR SO DELEGACIJE GO ZZB SLOVENIJE, GO ZZB JUGOSLAVIJE, GENERALNEGA KONZULATA V GRAZU, ZB NOV M ARIBORSKIH OBČIN IN ŠE NE KATERIH DRUGIH OBČIN IZ SLOVENIJE TER ZASTOPNIKI AVSTRIJSKEGA ODPORNIŠKEGA GIBANJA POLOŽILI VENCE IN POČASTILI SPOMIN PADLIH BORCEV POHORSKEGA BATALJONA IN DRUGIH ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA. Komemoracije pa so se udeležili tudi svojci iz naše občine in zastopniki ZB NOV iz občine Velenje. V imenu GO ZB NOV je spregovorila predsednica mestnega sveta Maribor Vera Kolarič, ki je dejala, da mora biti počastitev spomina na padle borce Pohorskega bataljona in druge žrtve hkrati tudi opomin vsem tistim, ki so krivi za nasilja nad narodi, ki si žele svobodo. Zatem je spregovoril graški mestni svetnik Gustav Heinz in med drugim dejal, da naj bodo žrtve iz pretekle vojne resen opomin vsem, ki še da- nes rovarijo z orožjem v rokah. Pozval je mladino, da naj se vztrajno bori za mir. svobodo, za lepše in srečnejše življenje. Da so se komemoracije v Grazu lahko udeležili svojci in člani ZB ' OV iz naše občine ter počastili spomin padlim žrtvam gre zahvala upravi rudnika lignita, ki je omogočila prevoz z1 avtobusom. Tako so tudi predstavniki naše Občine, poleg številnih grobov doma, obiskali padle žrtve fašističnega nasilja. ki so pokopane na graškem pokopališču. M. V. NA NEDAVNEM KONSTITUIRANJU SO ZA NOVEGA PREDSEDNIKA OBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI IZBRALI IVANA NOVAKA. IVAN NOVAK, rojen 1930. leta, je tehnični vodja Chrom-metala Velenje. Že več let aktivno dela v sindikalni organizaciji in je član občinskega sindikalnega sveta, republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti in član republiškega sindikalnega sveta. ZBIRANJE POMOČI PRIZADETIM \ V I Občinski odbor Rdečega križa je organiziral v naši občini zbiranje pompči za prebivalce, ki so bili prizadeti v elementarnih nesrečah. Akcija je v teku in bo trajala do konca leta. Posebej so se obrnili na delovne kolektive, da bi zaposleni prispe- NOVI PREDSEDNIK ObO SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI vali del svojega zaslužka. Nekateri kolektivi so že prispevali nekaj sredstev tako, da so že zbrali v naši občini preko pol milijona dinarjev. Kmečko prebivalstvo pa prinaša na zbirna mesta predvsem i vila. Podružnica komunalne banke v Velenju je prispevala 150.000 dinarjev iz sklada, vsak uslužbenec pa je še posebej dal enodnevni zaslužek. Del svojega zaslužka so za prizadeto prebivalstvo dali še kolektivi trgovskega podjetja »Zarja« iz Šoštanja, lekarne šoštanj, sanatorija Ravne pri Šoštanju, osnovne šole Miha Pintar-Toledo« in še nekateri drugi. Pričakujemo, da bodo do konca leta prispevali svojo pomoč tudi ostali kolektivi kakor tudi posamezni občani. Iz občinske gasilske zveze Gasilski teden V dneh od 24. do 51. oktobra je bil po vsej Sloveniji gasilski teden za povečanje požarne varnosti. Vsa društva v občini Velenje so pq predvidenem programu, ki ga je sprejel štab odreda gasilske zveze Velenje, povečala skrb za požarno varnost. Tako so društva v tem tednu izvršila' nadpreglede v vseh objektih, kjer so pri rednem pregledu bile ugotovljene pomanjkljivosti požarne varnosti, da so ugotovili, če so te pomanjkljivosti odpravljene. V osemletkah v Velenju in Šoštanju so priredili posebne vaje z gasilnim orodjem in toLtnačili učencem, kako se orodje uporablja in katere preventivne ukrepe je potrebno narediti, da ne bi prišlo do požarov. Pregledali so tudi gasilne aparate po podjetjih, če so uporabni in če jih ljudje, ki morali z njimi rokovati znajo v slučaju potrebe uporabljati. V vseh društvih so imeli v tem tednu dežurno službo, predavanja, vaje, nadalje so obnavljali domove in ofodja. V Šmaritnem ob Paki pa je bila nenapovedana sektorska vaja na kateri so sodelovala gasilska društva iz Šmartnega ob Paki. Paške vasi, Šoštanja in Velenja. V temi tednu so povečali propagando, da bi se v gasilstvo vključilo čimveč mladine. Člani in mladina pa so se. strokovno usposabljali, da bi v slučaju potrebe to znanje uspešno in koristno uporabili za zmanjšanje požarnih škod in za očuvanje vseh dobrin. i i Adaptacija gasilskih domov Letos so adaptirala in prenovila društva gasilne domove v Bevčah, Topolšici, Šoštanju, Družmirju, Ga-berkah in Velenju. Za te adaptacije je občinska gasilna zveza prispevala skromna sredstva, ki so jih društva s prostovoljnim delom svojega članstva še desetkrat oplemenitila. Tudi društva Salek, Pesje in Skale so mnogo napravila za dograditev svojih domov in to z lasrtnimi sredstvi ter s pomočjo dotacije SZDL. Pri vseh društvih, ki imajo poleg gasilnega doma še leseni stolp za plezalne vaje in sušenje cevi, bodo nujno morali stolpe impregnirati, sitrehe pa premazati z minijem in barvo, da bi se očuvali pred razpadanjem. Tako kot je bilo potrebno obnoviti gasilne domove bodo morali Obnoviti izrabljene gasilne črpalke in jih zamenjati z novimi, ker so nekatere že stare nad štirideset let, tako da v akciji niso več zanesljive. Gasilno društvo v Topolšici bo moralo dobiti gasilni orodni voz, saj je to društvo najbližje zdravilišču. Tudi ostalo orodje in oprema je skoraj v vseh društvih izrabljena in bodo morala večja društva nabaviti nove tlačne cevi in delovne obleke. Seminar za strojnike ' Občinska gasilska zveza Velenje je organizirala seminar za gasilske strojnike v Šoštanju. Seminarja se je udeležilo trideset strojnikov motornih brizgalk, ki so pokazali pri praktičnem delu svoje znanje pri rokovanju z brizgalko, pri teoretičnem delu pa koliko so strokovno seznanjeni za delo z motorko. Seminar je imel značaj izpita, ker je znanje vsakega posameznika ocenjevala strokovna komisija. Tako pri praktični vaji upravljanje z motorko, kot pri teoretičnem poznavanje dela z motorno brizgalko, so -strojniki pokazali dobro znanje za delo z motornimi brizgalkami. Za strokovno usposabljanje gasilskih podčastnikov, častnikov, komandirjev in njihovih namestnikov pa so imeli posvet v Šoštanju, ki ga je priredil štab odreda občinske gasilske zveze. M. V. OBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Na občnem zboru občinskega odbora sindikata družbenih dejavnosti so bili izvoljeni v nov Odbor: Karel Blažič iz osnovne šole Šmartno ob Paki, Vlado Baškovič iz občinske skupščine Velenje. Franc Cesar iz II. osnovne šole Velenje, Tomo Hudoletnik iz občinske skupščine Velenje, Anica Kahider iz zdravilišča Topolšica. Jože Kuker iz I. osnovne šole Šoštanj, Roza Kugonič iz I. osnovne šole -Velenje, Marta Major iz občinskega sodišča Šoštanj, Olga Pajk iz občinske skupščine Velenje, Fanika Petanjek iz komunalne banke Velenje, Jože Medved iz zdravstvenega doma Velenje, Vinko Šmajs iz radarskega šolskega centra in Milan Štumberger iz zavoda za zaposlovanje delavcev Velenje. P redno sem obiskal SLAVKO KOŽELJNIK, mlado sedemnajstletno dekle iz Zavod-nje, so mi povedali, da je Slavka pridna in marljiva, saj je zadnji razred osnovne šole končala z odličnim uspehom. Slavko 'Koželjnik sem obiskal zaradi tega, da bi mi povedala kako vaška mladina Četrtkov sestanek if>) Slavka Koželjnik ši (uTJ&u^SKi/-."^ gleda na perspektivo življenja in kaj misli o svojih sovrstnikih, ki žive v mestih ali večjih industrijskih središčih. Veste z nami, ki živimo na vasi je tako, je začela pripovedovati Slavka. Večina nas je takšnih, ki si na borni zemlji ne moremo rezati do-voljšnji kos kruha. Zato bežimo s kmetije. In oni, ki bi lahko dobro živeli od kmetovanja, mislijo, da je življenje v mestu drugačno in delo v tovarni boljše. Večina mojih sošolcev ne namerava »delati na kmetiji. Ker niso odšli v uk, in tudi zaposlili se niso, životarijo brez cilja doma. Tako je tudi z menoj, čeprav imamo pri nas tako malo zemlje, da ne moremo živeti večno od nje. Rada bi se zaposlila. V tovarni gospodinjske opreme v Velenju že čakam lep čas na zaposlitev. Sedaj še imam pred seboj svoj cilj. Če me bodo sprejeli na delo, se bi rada priučila in postala kvalificirana delavka. V nasprotnem primeru pa ne vein kaj bo z menoj ... Takšna je usoda večine mladih, ki živimo na vasi. Vprašali ste me zakaj zapuščamo kmetije? V mestu pričakujemo lepše življenje. Poglejte samo, kaj vse imajo mladi ljudje v večjih krajih. Kino, koncerte, klube, ples — pri nas v -Zavodnji pa za mladino ni ničesar. Takoj moram povedati, da smo za takšno stanje, kot je v naši vasi krivi sami mladinci. Lahko bi se zbrali v novem prosvetnem domu in igrali, plesali ali pa poslušali predavanja. Morda preveč čakamo »nekoga«, ki bi nas usmeril v delo. Vem, da bi moji sovrstniki radi zvedeli kaj več o dogodkih v svetu in doma ter o ostalih stvareh. Naj vam zaupam, je povedala še Slavka Koželjnik, da se doma počutim najbolj srečno, kljub temu, da bi se rada zaposlila v tovarni. Življenje na kmetih je svojstveno. Zvečer se zberemo, jaz zaigram na harmoniko in že je veselje v hiši. P 'M ifs 1 1 i i ii p i vik NA POMOČ! TA KLIC JE BIL SVOJE ČASE V RESNICI POTREBEN GASILSKEMU DRUŠTVU IZ PASKE VASI. LETOS PA SO LE MALO BOLJ ZGRABILI ZA DELO. MINULO SOBOTO SO IMELI RAZŠIRJEN SESTANEK NA KATEREM SO OCENILI SVOJE DELO ZA PRETEKLO OBDOBJE, ZADALI PA SO SI TUDI NALOGE ZA BODOČE DELO. Ugotovili so, -da je bil glavni vzrok mrtvilu, pomanjkanje mladih ljudi v njihovih vrstah. Stari člani niso zmogli sami vsega, naraščaja pa ni bilo. Kar je bilo mladine je odšla v šole in v uk v večje centre. Letos je nekaj mlajših že »poraslo«, kot so sami to imenovali, in tako so na tem sestanku sprejeli v svoje vrste precej mladih. Razveseljivo je. da se je našlo tudi nekaj deklet, ki imajo veselje do gasilstva, saj že par let ni bilo ženske vrste v društvu. V letošnjem letu je PGD Paška vas praznovalo 45-letnico obstoja. Imeli so prireditev, od katere so dobili nekaj prepotrebnih finančnih sredstev. Iz teh, in iz sredstev, ki jim jih je podaril pokojni Jože Ir-man, ameriški povratnik, nameravajo kupiti 100 metrov cevi in drugo najnujnejšo opremo. Vse kaže. da bo v bodoče njihovo delo dokaj plodno. Pričakujejo tudi pomoč od občinske gasilske zveze Velenje. ALI JE GOSPODARNO? Čeprav smo v našem listu v rubriki »Tribuna vaših mnenj« že pred časom pisali o ureditvi avtobusne čakalnice za potnike se do danes ni še uredilo ničesar. Začelo se je deževno vreme, zapadel je sneg, potniki pa so na pločniku izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam. Tri klopi na prostem pa so prazne, ker v čakalnici, ki je napolnjena z različno zidarsko kramo ni prostora zanje. Sicer pa se potniki tako »morajo« voziti posebno pa še tisti, ki se vozijo na delo. Če koga zebe ali pa stoji na dežju in snegu na prostem to avtobusne- P. L. OBNOVILI SO GASILSKI DOM Letos so gasilci iz Velenja temeljito pregledali vse kurilne naprave v zgradbah in s tem zagotovili večjo protipožarno varnost. Takšni pravočasni varnostni ukrepi in preventivna vzgoja prebivalstva -so gotovo pripomogli, da -sta bila na območju Velenja le dva požara. Sicer pa je gasilsko društvo iz- Velenja bilo letos dokaj aktivno. Udeležili so se' medobčinskega tekmovanja za pionirje in člane ter conskega tekmovanja v Laškem. Na vseh tekmovanjih so dosegli prva mesta. Tako pionirji na medobčinskem v Šmartnem ob Paki, kot tudi člani na enakem tekmovanju v Velenju. Gasilci iz Velenja pa" so sami tudi obnovili gasilski dom. Ob tednu požarne varnosti pa so hodili po lah in učencem pokazali gasilne naprave. mu podjetju verjetno ni nič mar. še manj pa krajevni skupnosti Šoštanj, ki naj bi skrbela za dobro počutje šoštanjčanov. Zanimivo, da je celo v Penku za redke potnike postavljeno lično postajališče, v Šoštanju, kjer je čakalnica že takorekoč pri roki, pa je ta zaprta, ker merodajni ne najdejo skupnega jezika, da bi se pomenili in uredili prepotrebno čakalnico. Te dni smo na avtobusnem postajališču zasledili še drugo materialno škodo. Prostor za obračanje avtobusov je bil pred uporabo le površinsko posut z drobnim belim peskom, kar ni ustrezalo mehkemu terenu. Zaradi dežja in stalnega obračanja avtobusov na istem mestu se je parkirni prostor spremenil v blatno bro.zgo z velikimi luknjami. Sedaj pa se je našel nekdo, ki je ukazal teren oziroma kotanje zasuti s pravimi granitnimi kockami, ki so bile plačane po kosu, namesto, da bi prostor posuli z debelejšim kamenjem ali gramo- zom. Te granitne kocke so bile na kupu pred tovarno »Galanterija« na Cesti talcev. Na omenjeni cesti za »Galanterijo« je še več teh granitnih kock, ki že dolgo čakajo na tlakovanje Ceste talcev od Glavnega trga do »Galanterije«. Pred leti so se že dogovarjali takratni organi stanovanjske skupnosti Šoštanj s predstavniki »Galanterije«, vendar zaradi, pomanjkanja finančnih sredstev še do danes niso tlakovali ceste. Morda bo kdo dejal, da so granitne kocke, ki so jih posipali v razinehčan teren le polovične. To drži, vendar so bile plačane prav tako kot cele. Ostale pa so zato, ker so bili tlakovalci verjetno plačani po učinku pa so polovičke raje puščali ob strani. Tako se je nabrala velika količina teh kock, ki so našle svoj zadnji (upajmo, da ne končni) počitek za »Galanterijo, kjer že vrsto let čakajo na svojo nadaljnjo usodo. Sicer pa bi bilo prav. da bi se tako neodgovorni ljudje poklicali na razgovor, naj javnosti odgovorijo, zakaj tak odnos do materiala, ki nikakor ni poceni, še posebno pa ne sedaj v smislu vse splošne štednje. Razpisna komisija za razpis delovnega mesta direktorja rudnika lignita Velenje razpisuje delovno mesto DIREKTORJA rudnika lignita velenje i - -v« Razpisni pogoji; ® Visoka ali višja izobrazba z deset let prakse, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih. Prednost imajo kandidati s prakso v rudarskih delovnih organizacijah. Razpis velja 14 dni od objave v časopisu »Delo«. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiifiiiiiiii „ lar GLASBENIK KORUN 1 r FRAN - KOŽELJSKI njegovo življenje in delovanje uimiiiimiiiiiutiiuMiiiiiiiiiimi (Nadaljevanje) V drugi polovici 19. stoletja je razvoj kul tu rno-političnih stremljenj na Slovenskem privedel do ustanovitve posebnih društev, čitalnic.. Prva Čitalnica je bila ustanovljena v Trstu leta 1861, tej sta sledili še istega leta Čitalnica v Ljubljani in Mariboru, naslednje leto pa je dobilo že tudi Celje svojo Čitalnico. Čitalnice so postale središče vsega kulturnega življenja tedanje dobe — vzpodbujale so spoznavanje slovenske in slovanske literature, ljubezen do petja in glasbe sploh in širile zanimanje za odersko umetnost. Njihovo delovanje je razen tega velikega pomena za utrjevanje nacionalne zavesti v kulturnem boju z Nemci, za povezovanje slovenskega živi j a v enotnem na- stopanju na tej fronti in zlasti tudi za vzgajanje čuta za družabnost. Pri vsem tem je igrala veliko vlogo prav glasba, brez katere si posebnih čitalniških prireditev, besed, sploh ni pilo mogoče- zamisliti. -Celjska Čitalnica je močno poglobila svoje delovanje, ko je bil leta 189? izročen svojemu namenu Narodni dom. Tedaj je bila tudi dana pobuda za ustanovitev instru-mentalnega"'ansambla, ki je dobil ime Celjska narodna godba in s katerim je kot njegov kapelnik prvič nastopil Fran -Ko,run leta 1899 in ostal na tem mesitu celo desetletje, dokler ni razvoj dela Čitalnic prenehal, da so jele odmirati. V tem desetletju je bilo vse delovanja Frana Koruna neločljivo povezano s celjsko Čitalnico in še prav posebej s celjsko narodno godbo. Moral je orati ledino na tem področju in nabirati godbenike z vseh vetrov. Treba je bilo ustanoviti posebne tečaje, v katerih je poučeval neuke ljubitelje glasbe o osnovnih pojmih 'teorije in jim vcepljal praktično znanje v igranju na tem ali drugem instrumentu, dokler ni postavil na noge dovolj močan ansambel, ki je lahko nastopal tako kot godba na pihala in kot godalni orkester. V prvem sestavu je nastopala celjska narodna godba na vseh zunanjih prireditvah in izletih društev, v drugem pa na internih družabnih prireditvah in zlasti gledaliških predstavah celjskega pevskega društva in kasnejšega dramatičnega društva. Gledališke predstave so se začele in končale z glasbo, orkester je igral v odmorih in med dfejanji. kadar je bila predvidena scenska glasba. Ob tej priliki naj omenimo le uprizoritve »Rokovnjačev« in »Legionar-jev«, ki so pritegnile v Celje navdušene gledalce iz vseh krajev in ki so vzbujale pravo narodno slavje. O nastopih kapelnika Koruna je ob •i k i h prilikah navdušeno poročala celjska »Domovina«, po kateri naj '>t bila celjska narodna godba sploh najboljša na Spodnjem Štajerskem. Kot dirigent je moral biti Korun v najtesnejši povezavi z glavnimi akterji tedanjega gledališkega življenja v Celju in rtako zlasti z dr. Karlovškom, odvetnikom, dr. Rav-niharjem in Rafkom Salmičem, o Čemer zgovorno govorijo tudi podatki celjskega gledališkega muzeja. Njegovo glasbeno organizacijsko in kapelniško delovanje pa se ni omejilo samo na Celje, marveč je posegalo tudi v njegovo okolico. Tako je bil pred I. svetovno vojno dlje časa kapelnik železničarske godbe v Zidanem mostu-, na prošnjo znanega kulturnega delavca in narodnega borca dr. Jančiča pa je prevzel tudi vodstvo godbe v Šempetru v Savinjski dolini, dobro se zave- dajoč, da je treba tudi na podeželju in ne le v mestnih centrih skrbeti za kulturno življenje. Tudi v sami Šaleški dolini je v zadnjem desetletju preteklega stoletja, ko je še študiral na iDunaju, pod vplivom, splošnega čitalniškega gibanja dal pobudo za ustanovitev bralnega društva Gornje šaleške doline s sedežem v hiši njegovih staršev. To--društvo je imelo isti program in zasledovalo iste cilje kot Čitalnice kjerkoli drugje. Fran Korun pa je bil njegova duša. Organiziral je knjižnico, prirejal igre, bralne večere in veselice s pestrim glasbenim programom in tako skrbel za prebujanje narodne zavesti ter izobraževanje preprostega kmečkega življa v rodnem kraju._ V letih I. svetovne vojne je kulturno življenje odmrlo. Leta 1920 pa je Korun že prevzel vodstvo delavskega pevskega društva v Velenju in ga vodil nato vsa naslednja leta. da je proslavil še njegovo desetletnico obstoja. Pevske vaje so bile vsa leta v njegovi rojstni hiši ob nedeljah dopoldne, ko se je vračal iz Celja po ANTON INGOLIČ w Črni labirinti ROMAN V NADALJEVANJIH 12 Tam spredaj je zagledal paznika Bernarda, zato je še pospešil korak. »Salut, monsieur Bernardu »Salut/« »Monsieur Bernard, besedico, samo besedico, pro-. simlt ■ l »Govorite!« Klep je Tfiencal sem in tja, nazadnje pa pooedal, da bi se rad vrnil na izkop. Mogočni in dobro rejeni Francoz ga je nekaj časa začudeno gledal potem pa izbruhnil v dobrodušen smeh, kakor da bi bil prej slišal posrečeno šalo. »Človek božji, ali ste še pri pravi?« le delo, ki ga opravljate, ni za vas, to sem vam že rekel. Za vas, Klep, je samo še lahko zunanje delo. Radi bi se vrnili h kopačem? Lahko, samo d tem primeru pojdite najprej k staremu Julienu in s% naročite grPb.n Tudi Klep je začudeno pogledal Francoza: od kdaj so se pazniki menili za zdravje sDojih ljudi? Pred vojno in med vojno že ne. Če bi se bili, bi še oedno delal na izkopu. »Nisem tako na koncu,t je spregovoril s poudarkom, trmasto, »kakor si mislite, monsieur Bernard.« »Res, včasih ste bili dober kopač,< je paznik nadaljeval zresnjeno, »izvr- sten, še preveč ste se gnali ...« Prilirumel je vlak praznili vagončkoD in udušil nadaljnje jiaznikove besede. Klep je videl samo, kako so se svetili paznikovi zobje in kako se mu je bliskalo v očeh; potem je dvignil desnico do čelade in se obrnil. Klep mu je molče sledil. Pred šahtom, kjer je na dvigalo čakalo že nekaj rudarjev, prav tako umazanih kakor Klep, je znova začel. »Monsieur Bernard, morda imate popoldansko delo...« »Da bi me dali v časopis. vlačili po sindikalnih sestankih in klicali na odgovornost? Mislite, da ne vem, da piha zdaj drugačen veter, kakor je včasih? Če ste res tak korenjak, si poiščite popoldansko delo na kmetih ali pri kakem tr-goocu, obrtniku, kjerkoli, samo d rudniku ne. Samo .. .< Spet ni končal, ker je dvigalo z ropotom pridrvelo in se s truščem ustavilo. Rudarji so pustili paznika naprej, nato so se še sami zri/lili d ozko železno kletko. Med oglušujočim Topotanjem dvigajočega se dvigala je Klep preudarjal paznikove besede. Res, še moje zadnje delo, ki pravzaprav ni nikarkršno delo, me utrudi, da po šiJitu nisem za nobeno rabo. 10 Toda čigavi prsti ga božajo po prsih? Ni to Ančki-na roka? In vroč dih na vratu ni njen? »■Stanko, si zaspal?« Ni spal, kje neki, vendar odgovoriti ni mogel. Ančki-na roka je še nekaj časa pričakujoče ležala na Kle-povih prsih, potem se je umaknila, tudi njenega vročega diha ni več čutil na vratu. Ančka, kje si? Poiskal je njeno roko, njen vrat, njene prsi. Toda kje je sonce z Bukovca, kje ptičje petje okoli domače hiše? V njem je spet ose mlahavo, okoli njega sajasta megla ... lakaj ni prej zaspal za vedno? Da, medtem ko bo ležal pri Ančki mož, ki jo bo lahko imel rad, kolikor si bo želela, bo stari Julien nesel mimo okna njegova oka-menela pljuča. Prekleti Gil-les. zakaj je tvoje sonce mrknilo tako hitro? »le greš, Ančka?« se je le oglasil. »Pripraviti moram večerjo,« je Ančka odgovorila nejevoljno, ko je stala sredi sobe in se oblačila. Potem je odšla v kuhinjo. Z njenim odhodom je t>se, kar je bilo v sobi, dobilo trdne oblike. Ležal je na ženini postelji; onstran mize, ob nasprotni steni, je stala njegova postelja, ne-odgrnjena in osamljena. Vedel je: Ančka bo pripravila večerjo in po večerji bo legel na svojo posteljo. Vmes bo miza z obema stoloma. Tam bo ležal tedne in tedne sam, Ančka pa tu sama. Zatisnil je oči, da bi se spet izgubil o sladko utrujenost. Toda iz kuhinje se je oglašalo »gru... gru ...«, vsem pa Ančkini koraki, ropot in žvenket posode, a od zunaj so v sobo vdirali glasovi ljudi, ki so šli mimo oken in se glasno ' pogovarjali. Vstal je. Po Ančki se ni ozrl. ko je stopil o kuhinjo. Tudi Ančka ga ni pogledala. Iz levega predala v kredenci je■ vzel štiri materina pisma. A jih je spet spravil nazaj na njihovo mesto. Čemu bi jih bral, ko jih zna na pamet? Poiskal je prazen pisemski papir, čist ovitek, pero in črnilo ter sedel za mizo. »Pisal bom materi«, je rekel, kakor da odgovarja na Ančkino vprašanje, »na pomlad se odpeljeva.« »Ne bi rajši počakal?« se je oglasila Ančka s treznim glasom, vsakdanjim glasom tam od štedilnika. »Najprej kupi avtomobil, potem piši.« Ne, ne takoj zdaj bom pisal, mati mora vedeti, da prideta. Mar Tinčka misli, da ne bo prislužil avtomobila, mar misli, da je že res tako na koncu? Avtomobil bo imel, čeprav bi ga moral izkopati z golimi rokami tisoč metrov globoko pod zemljo. r li KlepoDa desnica je napisala z velikimi, okornimi črkami: Ljuba matil Odločila sva se. Prideva. Na pomlad, prej ni mogoče. Transporti bodo šli tako dolgo, dokler bo kaj povratnikov. Ne bova zadnja. Vaš sin Stanko in Vaša snaha Ančka Skoraj sem pozabil. Šte-fek seveda dobi avtomobilček. Takšnega na ključek. Prinesla ga bova s seboj. Stefek, bodi priden! Prebral je pisanje, pripisal pozdrave za mater in Štefka ter' z očmi poiskal Ančko. »Ančka, hočeš prebrati?« »Kaj?« je vprašala Ančka, kakor, da je nekje o drugem svetu, čeprav je stala pri štedilniku. »Pismo vendar, pismo materi...« »Hvala...« Klep je nekaj časa izpra-šujoče gledal k Ančki, ki se je sklanjala nad štedilnik. kakor da ni nič važnejšega kakor kuha, potem pa naglo vzel ovitek iti napisal nanj materin naslov. »Kam greš zdaj na večer?« je Ančka vprašala, ko je bil s pismom že na vratih. »Na pošto nesem.« »Hudo se ti mudil« Ne da bi se ozrl k Ančki, je odprl vrata. Trdno je stopal po slabo razsvetljeni ulici skozi kolonijo, vendar je še vedno slišal Ančkin posmehljivi glas: »Hudo se ti mudi.« Seveda se mu mudi. ga je zavračal. Do pomladi ni daleč, šest, sedem mesecev. Ne verjameš, Ančka, da bom izpolnil besedo, dano tebi in materi? Odpeljala se bova, z dvema avtomobiloma, z malim na ključek in z večjim na bencinski motor. Ko }e pismo padlo k drugim pismom, od katerih so bila mnoga prav tako kot njegovo namenjena na Slovensko, na Poljsko in še kam dalje, oznanjujoč dolgo zaželeno in pričakovano vrnitev, se. je Klep vzravnal, zajel zraka in se napotil proti Rue de s nations z naglimi odločnimi, koraki, ne da bi se menil ljZa bod-Ijaje v svojih, od kamnitega in premogovega prahu razjedenih pljučih. le nekaj let je Klep zapuščal svoje delovno mesto tako izmučen, da je komaj vlačil kot bruna težke noge za seboj; tokrat je stopal po glavnem robu naglo, skorajda lagodno. V prsih ga je sicer tiščalo, kar pa ga ni begalo, saj je vedel, da bo tudi laže dihal, ko se bo okopal in izpljuval prah, ki se ga je nažrl med šihtom. »Srečno, Obran, srečno, Andrej!« »Si včeraj cel dan spal, da te ni bilo h GUlešu?« Klep ni utegnil odgovoriti Obranu in njegovemu zetu. a G O H O £ o 05 Q UJ S o V JUGOSLAVIJI JE BILA NA URADNEM OBISKU POLJSKA državno-partijska delegacija na ■čelu s prvim sekretarjem CK poljske združene delavske partije Wladislawom Gomulko in predsednikom ministrskega sveta Juzefom Cyrankiewiczem. Gospodarsko, politično in kulturno sodelovanje med obema socialističnima deželama je že leta nazaj zgled sodelovanja med državami s socialistično družbeno ureditvijo. V času, ko je na sodelovanju med socialističnimi deželami še ležala senca stalinističnih metod, je bila Poljska tista, ki je razumela in podprla naše težnje po enakopravnosti v mednarodnih odnosih in mednarodnem komunističnem ter delavskem gibanju. Zato so> jugoslovanski narodi prisrčno pozdravili poljske goste. PREDSEDNIK MINISTRSKEGA SVETA ITALIJE ALDO MORO je bil pretekli mesec na uradnem obisku v Jugoslaviji. Na razgovorih med vladnima, delegacijama Jugoslavije in Italije so govorili o gospodarskih vprašanjih. Poudarili so, da bodo vsestransko razširili medsebojno sodelovanje. Kot neposreden rezultat dosedanjih razgovorov bo, kot pričakujejo, podpisan carinski sporazum o otvoritvi italijanske čitalnice v Beogradu. Pričeli bodo tudi razgovore o ukinitvi viz med Italijo in Jugoslavijo. PREDSEDNIK CENTRALNEGA SVETA SOVJETSKIH SINDIKATOV Viktor Grišin je vodil sindikalno delegacijo, ki je bila na obisku v Jugoslaviji. Delegacijo sovjetskih sindikatov je sprejel v Belem dvoru tudi predsednik republike Josip Broz-Tito. NAJVIŠJE JUGOSLOVANSKO PRIZNANJE AVNOJ letos ne bodo podelili. Odbor za podeljevanje nagrad AVTNOJ je sklenil, da letos ne bodo podelili teh visokih priznanj, ker je prispelo preveč predlogov, ki bi jih bilo treba proučiti, in ker je bil spremenjen in dopolnjen zakon o nagradah AVNOJ, ki ga je sprejela zvezna skupščina 3. novembra lotos. VLADAJOČA RASISTIČNA MANJŠINA V JUŽNI RODEZIJI je samovoljno in enostransko razglasila neodvisnost. Vlada SFRJ je po tem dogodku najostreje obsodila dejanje, ki je proti volji in interesom naroda Južne Rodezije. Jugoslovanska vlada, daje vso podporo narodu Zimbabre v njegovem pravičnem boju za nacionalno osvoboditev in neodvisnost. GENERALNA SKUPŠČINA OZN je ponovno odklonila predlog za sprejem LR Kitajske v svetovno organizacijo. Kot poročajo je za predlog glasovalo 47 držav. Prav toliko jih je bilo proti. Glasovanja pa se je vzdržalo 20 držav. BARVNI TELEVIZIJSKI PROGRAM — Francoska radiotelevi-zija je uspešno prenašala za jugoslovanske gledalce eksperimentalni barvni televizijski program. Prenašali so ga neposredno iz Pariza na oddaljenosti 2.500 km do Beograda. V dvorani doma sindikatov v Beogradu so namestili šest televizijskih sprejemnikov za spremljanje. Program pa so lahko gledali tudi vsi naši televizijski gledalti, vendar le v črno-beli tehniki. ANDRIJA KLARICA bivšega jugoslovanskega konzula v Miinchnu, ki je bil hudo ranjen pri zločinskem atentatu v zahod-nonemškem mestu Meersburg, so pred tedni uspešno operirali v' Zagrebu. Klariču so odstranili revolversko kroglo, ki je ostala v predelu srca in pljuč. ZVEZNI IZVRŠNI SVET je že sprejel predlog ukrepov s katerimi bo podrobno urejen, bodoči sistem gradnje stanovanj. Po tem sistemu bodo gradbena podejtja gradila stanovanja za trg, banke pa bodo kreditof ji kupcev in graditeljev stanovanj. ZA CESTNA VOZILA JE OB REGISTRACIJI POSTAVLJENA NOVA TARIFA. Tako bo treba plačati po novem za fička ,8.000 dinarjčv, za motorna vozila od 901 do 1350 ccm 12.000 dinarjev, za vozila od 1351 do 1800 ccm 17.000 dinarjev itd. Za motocikle z delovno prostornino motorja od 50 do 1,25 ccm bo nova tarifa 2.500 din, od 125 do 250 ccm 3.500 dinv od 250 do 500 ccm 4.500 dinarjev itd. Novo tarifo se bo začelo plačevati 1. januarja 1966. \ CVETKO GOLAR pesnik domače zemlje in učenec Moderne je umrl 18. novembra 1965, star 86 let, na svojem domu v Ljutomeru. \ celotedenskem hranilniškem službovanju na počitek, skoro ves prosti čas je posvetil zopet pevskemu delu. Redni koncerti tega društva v Velenju, Šoštanju ali Slovenj Grad- Fran Koruu-Koželjski cu in drugod so bili vedno poseben kulturni dogodek, pri čemer ni pozabiti, da j«? prav to društvo nastopilo z marsikatero njegovo skladbo, ki je bila plod njegovih zrelih let v času, ko rezultati njegovega ustvarjanja niso bili več objavljeni. Če ne prej, je Fran Korun prevzel vsaj začetkom leta W26 tudi kapel-niško mesto velenjske rudniške godbe. Tudi tu je vršil pionirsko delo, saj je moral začeti popolnoma znova — pri pouku čiitanja not in igranju posameznih instrumentov. Za njegovo požrtvovalnost pri tem sicer nehvaležnem delu je značilno, kaj je navedel v svoji prošnji z dne 10. maja 1921, naslovljeni na Ravnateljstvo Južnoštajerske hranilnice v Celju. V tem aktu prosi za dovoljenje, da bi odhajal že s popoldanskim vlakom v Velenje ob sredah in sobotah, ker se vršijo godbene vaje ob teh dnevih po večerih v rudniku. Da bi mu ravna- teljstvo to dovolilo, se je v prošnji odpovedal lastnemu tritedenskemu dopustu, kot je bilo še v tistih časih razumljivo, danes pa je čas pojem zgolj častnega dela že zdavnaj prehitel. Rudniško godbo je prav tako vodil več let, dokler ni podobno kot v številnih drugih, primerih iz našega kulturnega življenja prišlo do spletk, v posledici katerih je nadaljnje delo raje odložil Doslej smo prikazali Frana Korana kot kulturno političnega delavca in kapelnika ter pevovodjo, preden pa ga prikažemo tudi in predvsem kot glasbenega nstvarjalca-kompo-nista, še nekaj besed o njem kot pedagogu v ožjem smislu besede. Fran Korun je že v mladih letih izkusil, kako strma je pot napredka pri izobraževanju na glasbenem področju in kako težko je doseči nadpovprečne uspehe. To je bilo v njegovih časih še toliko teže, ker so bile vse šole napisane v nemškem jeziku inuporabljenepraktičnu vaje iz nemške glasbene literautre. Vse to je bilo Slovencem vsekakor tuje, Fran Korun pa se je lotil naloge, da bi napisal šolo v slovenščini in da bi pri tem delu uporabil narodno glasbeno gradivo, narodne melodije in motive, ki so učencu blizu in njegovi duši sorodni, tako da bi igranje instrumenta lažje in hitreje obvladal. Tako je že leta 1895 izšla pri Schwenterju v Brežicah njegova citrarska šola v prvem zvezku, nadaljnji trjje pa so sledili do leta 1897. To je vsekakor pionirsko delo na slovenskem glasbenem področju. Tej je sledila leta 1910 violinska šola v treh zvezkih, avtor pa je pripravil še četrtega, ki pa ni bil natisnjen. V uvodu k prvemu zvezku je zapisano, da je avtorja vodila želja, podati »prijateljem violine pouk v domačem jeziku, razvit na podlagi našega narodnega glasbenega gradiva.« kakršnega smo Slovenci do tedaj pogrešali. Razen tega je Fran Korun napisal tudi šolo za kromatično iu diato-matično harmoniko z zelo bogatim teoretičnim in svojstvenim sistematičnim praktičnim delom. Tudi ta šola temelji na prav isti metodiki kot že navedeni. Bila je pripravljena že za tisk julija leta 1920, a iz neznanega razloga ni bila objavljena. V ilustracijo širine njegove glasbene dejavnosti bodi povedano, da je napisal tudi 148 strani obsegajoč zgoščen prikaz svetovne glasbene zgodovine vse od egipčanskih časOv -pa do modernih stilnih sm^ri koncem preteklega stoletja." Na tej zgodovini je verjetno delal sporedno z volinsko šolo, žal pa tudi tega pionirskega slovenskega muziko-loškega dela ni objavil. (Dalje prihodnjič) / Novice iz Šoštanja Pred dnevi je bil v Šoštanju redni letni občni zbor taboniikov odreda »Pustega gradu«. Taborniki so pripravili tudi razstavo ročnih izdelkov, ki so jih napravili v času taborjenja v Bohinju. Za novega načelnika tabornikov »Pustega gradu« v Šoštanju so izvolili Gustija Podgorška. * Dokaj razgibanemu kulturnemu življenju, ki ga šoštanjčanom nudi domače delavsko prosvetno društvo »Svoboda«, se bodo pridružila še gostovanja tujih ansamblov. V soboto 11. decembra 1965 bo v Šoštanju nastopil znameniti evropsko priznani Koroški akademski oktet iz Ljubljane, ki ga že dolgo vrsto let zelo uspešno vodi Ciril Krpač. Koroški akademski oktet Program Koroškega akademskega okteta je sestavljen iz treh delov in sledečih pesmi: Marij Kogoj AVE MARjIS STELLA Harakl Genzmer ROMISCHE W E1NSPR0 CIIE GIBANJE PREBIVALSTVA Meseca oktobra so se v občini Velenje POROČILI: — Plevnik Franc, kovač iz Gornjega Doliča 20 in Navršnik Elizabeta Marija, šivilja iz Gornjega Doliča 46. — Naveršnik Ivan, tapetnik iz Šmartna ob Paki 54 in Podkrižnik Izabcla. uslužbenka iz Šmartna ob Paki 48. — Rihtar Rudolf, delavec iz Velenja, Aškerčeva 9 in Špoljar Katica, delavka iz Velenja, Celjska 35. — Kiolenc Rudolf, kmetijski tehnik iz Trbovelj in Matek Olga, kmetijski tehnik iz Trbovelj. — Avberšek Anton, zidar iz Lo-patnika 19 in Videnšek Ana, polje-delka iz Paškega Kozjaka 20. — Kočnik/Kari, rudar iz Hraitov-ca 1 in Založnik Marjana, gospodinja iz Hrastovca 1. — Aristavnik Oto, klepar iz Velenja, Partizanska 17 in Sešel Cveta, delavka iz Velenja, Tpmšičeva 14. — Sotler Rudolf, rudar iz Kono-vega 31 in Meh Angela, delavka iz Pake 39. — Rakovnik Rudolf, rudar iz Velenja Jurčičeva 3 in Kukec Štefanija, delavk a iz Velenja, Celjska 35. — Kališnik Ivan, strojni ključav--ničar iz šaleka 25 in Zupane Mihaela, gospodinjska pomočnica iz Družmirja 35. — Jelen Viljem, inženir strojništva iz Ljubljane in Rutar Marta, gradbeni tehnik iz Velenja, Levstikova 2, — Vulič Zlatko. ekonomist iz Zagreba in Klenun Marija, uslužbenka iz Varaždina. — Dolinar J»*iez, farmacevt iz Velenja, Stanetova 24 in Gantar Jožefa. vzgojiteljica iz Idrije. ' — Prosenjak Alojz, rudar iz Velenja. Kersnikova 3 in Terbovšek Marija, delavka iz Velenja, Kersnikova 6. — Ocepek Anton, ključavničar iz Šmartna ob Paki in Hrustelj Marija,, delavka iz Velenja. Cufarjeva 1. — Hudournik Valter, zidar iz Skal 41 in Stropnik Frančiška, delavka iz Velenja, Ljubljanska 26. — Illastec Albin, zidar iz Velenja. Šercerjeva 2 in Pongrac Vida, delavka iz Velenja, Kersnikova 6. — Vozlič Kazimir, monter iz Mi-gbjnic 118 in Petrej Bogomira, uslužbenka iz Migojnic 86. Carl Orff SI PUER CUM PUELLULA Federico Chisi 1L CATIlftAIO Anton Forster VEČERNI AVE Monteverdi-Tomc QUAM PULCHRA ES, AMICA MEA Jacobus Gallus l ASCIATE MI MORIRE Skalovski-Vodušek lAKEDONSKO ORO Luka Kramolc ' MRZEL VETER Ciril Krpač EN HRIBČEK] BOM KUPIL Vasilij Mirk KARANFILE Alojz Srebotnjak AJDE1SLUŠAJ ANČO Rado Simoniti KOLO, LJUBI DEVČE Marko Tajčevič KOMITSKE PESME Rudolf Mat z IT AN TANAC A. V. Aleksandrov Z A PO V ID Aleksand rov—Krpač OJ PRI LUŽKU Matija Tome TEČE Ml VODICA Pavle Kernjak JES PA MOJ HVAŽEK Stevan Mokranjae I. RUKOVET O tem priznanem ansaniblu je Tržaški dnčvnik zapisal naslednje: »v petju Koroških fantov je poleg visoke glasbene kulture tudi nekaj tistega, kar ne osvaja samo glasbenih čustev, temveč tudi in predvsem sr-1 ca. Mojstri v interpretaciji zahtevnih umetnih pesmi, so predvsem elementarni, sproščeni, edinstveni v tolmačenju nežne duše ... « Vabimo prebivalce šaleške doline predvsem pa šoštanjčane, da se v čimvečjeni številu udeležite te edinstvene manifestacije glasbene kulture, ki jo bo omogočil in tudi podprl sklad za pospeševanje kulturne dejavflosti SRS. — Gaberšek Ivan. mizar iz Podgo-re 18 in Klančnik Ida, kmetovaika iz Podgore 8. — Ramšak Anton, zidar iz Skorna 22 in Kotnik Pavla, gospodinja iz Skorna 17. — Irman Jože, ključavničar iz Ljubije 80 in Klemenčič Olga, uslužbenka iz Šmartna ob Paki 20. UMRLI: — Kolšek Alojzija, kmetovaika iz Podgore 31. stara 68 let. — Čeh Slavko, varilec iz Lenarta v SJovenskih goricah, star 29 let. — Hanževič Peter, upokojenec iz Gomilskega, star 80 let. — Konečnik Jurij, upokojenec iz Raven 117, star 75 let. — Pokleka Marija, gospodinja iz Šoštanja, Heroja Šercerja 4, stara 71 let. — Janšek Franc, kmet iz Zg. Laž 6, star 55 let. — Glasenčnik Jože, otrok star 1> leto iz Zavod j a 44. — Horvat Stanko, duhovnik iz Lenarta. Ptujska cesta 6, star 57 let. — Destovnik Marija, delavka iz Šoštanja, Prešernova 4, stara 38 let. — Ostroveršnik Franc, preužitkar iz Velenja, Erjavčeva 4, star 79 let. — Petkovnik Frančiška, gospodinja iz Pesja, stara 84 let. šport šport šport šport SMUČARSKI SKAKALCI PRED SEZONO KINO KINO »SVOBODA« VELENJE Dne 7. in 8. decembra MARINA« italijanski film Dne 9. in 10. decembra 39 STOPNIC« angleški barvni,VW film Dne It. in 12. decembra GEPARD« italijanski barvni, CS film Dne 14. in 15. decembra LJUBEZEN V STOCHOLMU« italijanski film Dne 16. in 17. decembra »UPOR NA LADJI BAUNTY< ameriški barvni. CS film Dne 18. in 19. decembra »POLNOČNA ČIPKA« ameriški film FILMSKO GLEDALIŠČE Dne 6. decembra »NORO MORJE« italijanski VV film' Dne 13. decembra »MOČNEJŠE OD SLAVE« ameriški barvni, VV film Letošnja smučarska sezona je za velenjske smučarje skakalce jubilejna, saj poteka 10 let uspešnega dela smučarske sekcije društva »Partizan-Rudar«. Desetletno obdobje je povezano z mnogimi uspehi tako v izgradnji skakalnic, pri vzgoji mladih skakalcev kot v doseženih rezultatih na tekmovanjih in državnem merilu. Danes so smučarji lahko ponosni na svoje dosežene rezultate. Pod velenjskim gradom so zgradili kar štiri skakalnice (8, 15, 30, 45 metrske), na katerih je možna vadba in tekmovanje od Začetnikov pa do naj-izurjenejših skakalcev. V svojih vrstah imajo mlade in nadarjene skakalce, ki so se povzpeli med najboljše slovenske pa tudi jugoslovanske smučarje skakalce. V pretekli sezoni so si priborili republiško prvenstvo pri pionirjih kot ekipa in pri posameznikih. Tekmovanja v smučarskih skokih so bila v Velenju vselej odlično organizirana, zato je prizadevnim smučarskim delavcem bila zaupana izvedba državnega prvenstva za mladince. To bo nedvomno najkvalitetnejša prireditev v letošnji sezoni v Velenju. Predvidevajo pa izvesti še vrsto ineddruštvenih tekmovanj, tako, da bodo ljubitelji smučarskih skokov tudi letos prišli na svoj ^ačun. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA slab konec... Nogometaši so zaključili jesenski del tekmovanja v SNL. Domači »Rudar« je tudi v zadnjih dveh kolih ostal praznih rok, tako je s sedmimi točkami na 7. mestu na lestvici 10. kola. RUDAR (T) : RUDAR (V) 5 : 2 (2 :1) Velenjčani so t Trbovljah nastopili proti tamkajšnjemu »Rudarju« z okrnjeno enajstorico. V takem Ustavil ni bila kos bol j šin^ domačinom,, ki so zabeležili visoko zmago. Saj je vratarja Devica, ki je to pot igral v napadu, zamenjal Koželj, ki Bg je nastopil brez pravega treninga in tako ni bil kos odgovorni nalogi. Pa tudi ostali igralci so igrali izpod svojih sposobnosti. Oba gola za Velenjčane je dosegel Kujan. Za barve Rudarja (V) so nastopili: Koželj. Kuret, Rednak, Tomšič, Koren, Gojevič, Devic, Bizjak, Majdak, Kujan, Topčič. Rezultati ostalih srečanj Kladivar : Branik 3:5 (2:1) Ljubijana : Celje 1:0 (f: 0) Mura: Triglav 2:2 (1:0) Železničar : Koper 3:1 (2:1) Aluminij : ,N. Gorica 5:0 (2:0) RAZGLAS Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list FLRJ, št. 93/49) objavlja oddelek za notranje zadeve skupščine občine Velenje, da so bili na območju Velenja najdeni spodaj navedeni predmeti: 0 moško kolo 0 moško kolo znamke »ROG- ŠPORT« 0 moško kolo, znamke »;ROG« 0 moško kolo, znamke »ROG« 9 moško kolo, znamke »ROG« # moško kolo, znamke »ROG« # moško kolo, znamke/*JCXTRA« # moško kolo. znamke »ROG-ŠPORT« 0 moško kolo % žensko kolo, znamke »ROG-ŠPORT« # žensko kolo, znamke »ROG-ŠPORT« # moško kolo. znamke »ROG-ŠPORT« # žensko kolo, znamke »EXTRA« 0 moško kolo, znamke »ROG- ŠPORT« # žensko kolo, znamke »ROG« # žensko kolo t moško kolo. znamke »ROG-ŠPORT« 0 fotoaparat, znamke »DACO-RA« # dinama, znamke »FER« £ nylon plašč-šuškavec A moška zapestna ura, znamke »PESO« A 6 moških zapestnih ur # moška žepna ura % moški klobuk % moški čevlji štev. 43 O moški balonski plašč 0 moška jopica 0 moški suknjič temno sive barve 0-2 moška suknjiča Prosimo lastnike izgubljenih predmetov, da jih dvignejo pri oddelku za notranje zadeve SOib Velenje v roku enega leta po objavi tega razglasa. Po tem roku bodo najdeni . predmeti postali last družbenega premoženja. 11. kolo RUDAR ŽELEZNIČAR 2:4 (0:2) Okoli 150 najbolj vnetih pristašev domačega ligaša se je kljub slabemu vremenu zbralo na stadionu, da bi z bodrenjem pomagali domačim doseči zmago. Prve minute igre so obetale vse najboljše. Toda domači napadalci niso znali spraviti žogo v mrežo tudi iz najugodnejših situacij. Zaradi dvakratnega slabega posredovanja domačega vratarja pa so Mariborčani dosegli kar dva zadetka do odmora. V nadaljevanju pa so celo vodili s 4 : 0. V zadnjih minutah igre so tudi Velenjčani pokazali, da se z malo več volje in borbenosti da tudi v težkih pogojih zabiti gol. Kujan in Majdak sta do konca tekme znižala rezultat na 4 : 2. Za »Rudarja« so nastopili: Devic, Kuret. Rednak, Tomšič, Koren, Ho-sič. Vodeb, Kujan, Majdak, Topčič, Bizjak. Ostale tekme pa so se končale ta-ko-le: Koper: Mura ' 4:1 (1:1) Kladivar : Rudar (T) 2 : 3 (0 : 1) Aluminij : Ljubljana 3:3 (0:2) N. Gorica : Triglav 1:0 (0:0) Branik : Celjfe 2:0 (2:0) stva Celje 11 8 0 3 29 10 16 Aluminij 11 7 2 2 27 13 16 Triglav 11 7 2 2 26 15 16 Ljubljana 11 7 1 3 17 13 15 Rudar T. 11 5 3 3 21 17 13 N. Gorica 11 5 1 5 18 20 11 Železničar 11 5 1 5 15 22 11 Branik m 4 2 5 23 27 10 Rudar V. n 5 1 7 16 28 7 Mura ti 2 3 6 19 27 7 Kladivar 11 1 2 8 14 26 4 Koper ti 1 2 8 14 26 4 VELENJSKI SABLJAČI V LJUBLJANI Prvi nastop velenjskih sabljačev Pred dnevi je bilo v Ljubljani tradicionalno tekms^anje v flo-retd za »Hanžičev memorial«. Poleg Olimpije, Partizana-Tabor iz Ljubljane, Branika iz Maribora in Kopra so se tekmovanja udeležili mladi sabljači velenjskega »PartizananRudarja«. To je prvo tekmovanje, ki so se ga udeležili po nepolnem letu vadbe. Velenjčani so s svojim nastopom prijetno presenetili, saj so kljub razmeroma kratkem času yadbe pokazali, da že dokaj do-l>ro obvladajo sabljarsko veščino. Med posamezniki se je od Ve-lenjčanov najbolj izkazal Marjan Salobir, ki se je uvrstil v finale med 6 najboljših. Odlikovala pa sta se še Marjan Pivec in Agim Kazazi. Za Velenjčane so poleg že omenjenih nastopili še: Edi Hitty, Marjan Tamše, Josip Zlatomič in Andrej Kobale. Med moškimi ekipami je bil vrstni red naslednji: 1. Olimpija — Ljubljana 2. Branik — Maribor 3. Rudar — Velenje 4. Koper 5. Partizan — Tabor, Ljubljana Rokomet — mladinska liga -! NAJBOLJŠI TEHNIKI V 4. kolu prvenstvene mladinske lige šolskega športnega društva RŠC so bili doseženi naslednji re-zhltati: Kovinarji : Rudarji 16 : 12 ( 8 :4) Elektrikarji : Gimnazija 24:16(14:8) Tehniki : Strojniki Ž3-: 6 (11 : 2) Tehniki so to pot visoko premagali strojnike ter se povzpeli na vrh lestvice. Lestvica Tehniki 4 3 0 1 ~?3 : 44 6 Strojniki 4 2 1 1 67: 56 5 Kovinarji 4 2 1 1 87 : 57 5 Elektrikarji 4 2 0 2 72 : 67 4 Rudarji 4 2 0 2 60 : 67 4 Gimnazija 4 0 0 4 44: 102 0 /MALI OGLASI + MALI OGLASI • Veljavnost plačilnega kartončka RLV preklicujeta Rudi Polanc, Cesta na jezero 1, plačilni kartonček št. 864 in Danica Lesjak, Celjska cesta 31, plačilni kartončekj št. 162. # Prodam kompletno spalnico. Franc Vreček, Prešernova 1, Velenje. VINJENI VOZNIK AVTOBUSA KARL V AUDI iz Prevalj, šofer avto prevoznega podjetja »Ljub-Ijana-transport« poslovna enota Prevalje, je 2. novembra ob 11,30 uri imel lažjo prometno nesrečo na cesti Topolšica — Šoštanj, ker je vozil v vinjenem stanju. Škode na avtobusu je za okoli 40.000 dinarjev. Organi prometne milice so mu zaradi vinjenosti, ki so jo ugotovili na kraju samem, preprečili nadaljnjo vožnjo avtobusa. Zato avtobus istega dne ob 12,10 uri ni odpeljal iz Šoštanja proti Slovenj Gradcu. Naknadna analiza krvi je pokazala, da je imel vinjeni šofer Kari Vaudi v krvi preko 1,5 promile alkohola in je bila takojšnja akcija prometnih organov povsem upravičena. ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob smrti našega dragega očeta, dedka, pokojnega « v miha borovška ter ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence, se toplo zahvaljujemo. Posebno pa se zahvaljujemo SOb Velenje, občinskemu odboru SZDL in sindikatu RLV za darovane vence, nadalje godbilRLV, društvom upokojencev Šoštanj in s Velenje za spremstvo s prapori, pevcem društva upokojencev Šoštanj za zapete žalostinke, govornikom za poslovilne govore ob grobu, kakor sploh vsem, ki so z nami kakorkoli sočustvovali. Žalujoči sin, sestre in ostalo sorodstvo Gaberke pri Šoštanju, dne 18. novembra 1965 C L A S 1 l o SOCIALISTIČNE zveze delovnega ljudstva občine velenje Lastnik ln izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Maruša Dolejši, Ivan Fljavt, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, Milan šterban, Jože Tekavec, Alojz Zavolovšek in Rudi Zevart — Časopis Izhaja vsak drugI četrtek — Posamezna številka stane 30 din — Letna naročnina 700 din in polletna 350 din — Naročnina se vplača vnaprej na tekočI račun 526-608-43 pri Narodni banki Šoštanj — Naslov uredništva: »šaleški rudar«, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišejl: CP »Celjski tisk« Celje.