DANES ODPIRA nmf nakupovalni center. hNiijaw-draielel supermarket Iperroap, iffl imovin, šport n ubilo zalurc a tvaj si" DpDir q ¡it tiraj prosti us. Muntedaro t1 priiakjujf, d j vil" «o zada «Iji vse troje Hie, h, pmuji neiteto topi osti za razvedrila in bogato ebpu za Hrofe nakupe, w.v-v.t-c niedc ri)'re?ti me.il VI. Flavla 4 i Si rjm jre - Mi Ijn? (iS) M **!!*+!t*l 1*H«k iÏÎSÎ* ÏhÏ feHkH Shah iÏhÏi «!h«ü£h» «l! + #■ Kl- 14 4* <4 -S* 4» *> H fi H 44 4» 44 Èf «f VI- :: ï: ÏMi :::ï ïï :; „ :r:îî li Wii ïï =ï » K «k «I- Irl- 4«»I4» 14 «É 4-4 1 + 4-1 +IH + IC »H4H C4II + » -14 41-1441 iB ti 44 WH 44 4M »4P 14414 4444V 4144 44 4444 îpertOCP @ ^ jS fre-tj-Jimo Primorski ČETRTEK, 12. MARCA 2009 Št. 60 (19.459) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Pod zakonom za Nemce verodostojen podpis Dušan Udovič Desni sredini v okviru deželne uprave je treba tokrat priznati, da z namero o zakonski zaščiti nemške skupnosti v naši deželi dosledno sklepa krog zaščitnih ukrepov za manjšinske skupnosti v deželi FJK. Il-lyjeva uprava je spravila pod streho zakona za Slovence in Furlane, potem ji je zmanjkalo časa. Nemci so sicer posredno navedeni v zaščitnih zakonih, ki zadevajo našo skupnost, a prav je, da imajo svoj specifičen zakon, ki podrobno določa raven zaščite na območjih, kjer živijo' Ni slučaj da je prvi podpisnik zaščitnega zakona za nemško skupnost deželni svetnik Franco Baritussio, ki je v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja kot prvi trbi-ški župan razumel položaj Trbiža na tromeji in je večjezičnost Kanalske doline postavil v ospredje svojega upravnega programa. To načelo pa je v letih svojega županovanja tudi s konkretnimi ukrepi spoštoval. Glede tega je bil kot pripadnik Nacionalnega zavezništva inovator, njegov stil in ideje so bile zelo daleč od nekaterih, denimo, tržaških veljakov njegove stranke. Zato ima njegov podpis pod zakonom za nemško skupnost toliko večjo verodostojnost. Dobrodošla torej tudi zaščita nemškega jezika in kulture v naši deželi. Ta zakon pa naj ne bo pretveza za poskuse spreminjanja zakona za našo skupnost, o katerem je že nekaj časa slišati namige iz krogov desne sredine, zlasti tržaške. ČRNA KRONIKA - Sejalca smrti sta bila v obeh primerih mlada obupanca Slična morilska pohoda pretresla Nemčijo in ZDA Naj'stnik v nemški šoli sejal smrt - Moški v Alabami pobil deset ljudi GORICA - Vpisi na slovenske višje srednje šole Visok osip dijakov Skoraj tretjina nižješolcev odhaja na italijanske šole - Populacija dveh nižjih srednjih šol narašča GORICA - Nekaj manj kot 30 odstotkov učencev, ki obiskujejo tretje razrede slovenskih nižjih srednjih šol v goriški pokrajini, bo v šolskem letu 2009/2010 obiskovalo italijansko vi- šjo srednjo šolo. Podatki o vpisovanju, ki se je zaključilo 28. februarja, obenem kažejo, da so med slovenskimi višjimi šolami na Goriškem še vedno privlačnejše smeri licejskega pola. Vi- sokega števila učencev se veselijo na nižji srednji šoli v Doberdobu in na nižji srednji šoli Trinko, kjer bodo po dolgih letih spet imeli devet razredov. Na 16. strani STUTTGART, MONTGOMERY -Nemčijo je sedem let po streljanju v šoli v Erfurtu na vzhodu države včeraj pretresel nov zločin, ki se je zgodil med šolskimi zidovi. V šoli v Winnendenu pri Stuttgartu in kasneje med begom je 17-letnik ubil 15 ljudi. Napadalec si je na koncu med streljanjem s policijo sodil sam. V ameriški zvezni državi Alabami pa je v torek popoldne mlajši moški pobil deset ljudi, med temi svoje najožje sorodnike, na koncu pa ustrelil še sebe. Moški je bil pred leti krajši čas zaposlen kot policist, nazadnje pa je delal v lokalni mes-nopredelovalni tovarni, kjer je dal minuli teden odpoved. Na 23. strani Predlog FJK za zaščito nemške manjšine Na 2. strani V Žavljah odprli novo nakupovalno središče Montedoro Freetime Na 4. strani Trst: številčnejši vpis na tehnične smeri • V • • | I v I višjih srednjih šol Na 7. strani Čezmejni elektrovod bo preprečeval električne mrke Na 17. strani V Novi Gorici vse več I • | • • v v v ljudi išče pomoč Na 18. strani 2 Četrtek, 12. marca 2009 ALPE-JADRAN / dežela - Predložitev zakonskega osnutka Desna sredina hoče zaščititi nemško skupnost v FJK Glavni pobudnik osnutka je nekdanji trbiški župan Franco Baritussio VIDEM - Desna sredina je vložila zakonski predlog za zaščito nemških jezikovnih manjšin v Furlaniji-Julijski krajini. Glavni pobudnik zakonskega predloga je Franco Baritussio, deželni svetnik NZ-Ljudstva svobode, ki je bil svojčas trbiški župan. Sopodpisniki predloga so zastopniki vseh političnih strank, ki podpirajo vlado Renza Tonda. Baritussio je na včerajšnji vi-demski predstavitvi predloga pojasnil, da pobuda sledi deželnima zakona za zaščito Slovencev in Furlanov. Pripadniki nemške jezikovne skupnosti naj bi v predelih, kjer živijo, uživali enake pravice in enako dostojanstvo, kot pripadniki furlanske in slovenske skupnosti. Zakon se bo izvajal na celotnem območju Kanalske doline ter v Tablji, Timauu (Tischl-bong) in Saurisu (Zahre). Na teh območjih govorijo različne nemške oziroma germanofonske dialekte. Bivši trbiški župan je podčrtal, da se zakonski predlog politično in vsebinsko naslanja na državni zakon 482 (zaščita jezikovnih manjšin) ter tudi na deželni statut, ki priznava pisano jezikovno stvarnost Furlanije-Julijske krajine. Baritussio je izpostavil pomen sožitja in prijateljskih odnosov med Furlani, Nemci in Slovenci, zakon pa govori tudi o mednarodnem sodelovanju med FJK in sosednjo Avstrijo. Pripadniki nemške skupnosti bodo lahko uporabljali nemški jezik v odnosu do lokalnih oblasti, nemščina pa se bo pojavila tudi na javnih napisih, cestnih tablah in smerokazih. Ponekod v Kanalski dolini vsekakor že stojijo table v italijanščini, nemščini in slovenščini. Na območju Pa-luzze in Saurisa bodo zaščiti tamkajšnje starodavne različice nemških narečij. V sklopu zakona bodo ustanovili deželno komisijo za nemško manjšino, za izvajanje zakona pa bodo, poleg Dežele, skrbele narodno mešane občine in Pokrajina Videm. Za finančno plat bo seveda skrbela deželna uprava, ki bo pri tem izkoriščala tudi državi denar iz zakona 482. Podobni zaščitni zakon za Nemce je načrtovala prejšnja levosredin-ska Illyjeva koalicija. Takratni odbornik Roberto Antonaz je že pripravil tozadevni predlog, ki pa je zaradi pomanjkanja časa ostal v predalih pristojnega odborništva. Nemška skupnost živi tudi v Naborjetu v Kanalski dolini (na sliki je županstvo) dežela - Stališče Piera Camberja »Zakon za Slovence ima samo eno hibo: uradno priznanje SKGZ in SSO« VIDEM - Predstavitve zakonskega predloga za zaščito nemških »jezikovnih otokov« v Furlaniji-Julijski krajini se je udeležil tudi Piero Camber (Ljudstvo svobode), predsednik deželne komisije za kulturo. V Videm je prišel iz dveh razlogov. Prvič, ker bo omenjeni zakonski osnutek obravnavala njegova komisija, in drugič, da pojasni svoja stališča o zaščiti furlanske in slovenske skupnosti. Camberju, ki je precej vplivna osebnost v tržaški desni sredini, se zdi deželni zakon za Furlane (odobrila ga je Illyjeva uprava) preveč rigiden. Večinska koalicija ga bo skoraj gotovo spremenila, čaka pa na razsodbo ustavnega sodišča, na katerega se je pritožila Prodijeva vlada. Desni sredini niso všeč (tega mnenja je bila tudi Prodijeva ministrica za dežele Linda Lanzillotta) predvsem členi zakona, ki zadevajo šolstvo. Camber je včeraj v Vidmu ponovil, da zakon za Furlane dejansko vsiljuje poučevanje furlan- PlERO CAMBER ščine na šolah, zato bi ga bilo treba spremeniti. Na tiskovni konferenci je Camber bežno omenil tudi deželni zaščitni zakon za Slovence, ki naj bi bil po njegovem potreben nekaterih sprememb. »Zakon za Slovence ne vsiljuje ničesar in je zato na splošno sprejemljiv. Ima pa veliko hibo in sicer to, da Dežela dejansko priznava Svet slovenskih organizacij in Slovensko kulturno-gospo-darsko zvezo. To se mi zdi nepravično do pisanega življenja slovenske manj- šine,« nam je po videmskem srečanju pojasnil Camber. Dodal je vsekakor, da je stališče o SKGZ in SSO njegovo osebno mnenje in da tega vprašanja (še) niso obravnavali v sklopu desnosredinske koalicije. Morda ga bodo, ko bo znana razsodba ustavnega sodišča glede zakona za Furlane. Camber meni (a tudi to je osebno gledanje, pojasnjuje) da bi bilo potrebno za vse tri deželne narodne skupnosti (furlansko, slovensko in nemško) izdati t.i. poenoteno besedilo (v it. testo unico). Kaj ima s tem v resnici v mislih, ni pojasnil. Zastopnik tržaške desne sredine je tudi izrazil upanje, da bo deželni svet ob zakonu za Nemce odobril tudi zakon za zaščito lokalnih narečij. V prvem osnutku so bili, poleg tržaškega, venetskega in laškega dialekta, omenjene tudi rezijanščina, »po nasen« ter »slovanske govorice Nadiških in Terskih dolin«. S.T. ljubljana Žbogar sprejel Slovence v Avstriji LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Samuel Zbogar je pred srečanjem z avstrijskim kolegom Michaelom Spindeleggerjem včeraj v Ljubljani sprejel predstavnike slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Predstavniki manjšine so ministru izrazili veliko zaskrbljenost zaradi zmage Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZO) na nedavnih deželnih volitvah na Koroškem. Predstavnike manjšine skrbi, da bi zaradi vsebin, ki jih je zlasti v času volilne kampanje uveljavljal BZO, prišlo do poudarjene asimilacije pripadnikov slovenske narodne skupnosti. Zato pričakujejo, da bo avstrijska vlada okrepila svoje aktivnosti v smeri zagotavljanja pravne države, večje strpnosti med prebivalci Koroške in podpirala vse projekte, ki spodbujajo vsestranski dialog med obema skupnostma. Predstavniki slovenske narodne skupnosti so tudi ob tej priložnosti poudarili potrebo po izvedbi odločb avstrijskega ustavnega sodišča glede dvojezičnih krajevnih napisov in tudi glede rabe slovenskega jezika. Pričakujejo tudi, da bo Avstrija povečala proračunske prispevke za delovanje njihovih organizacij, saj je višina teh sredstev že deset let nespremenjena. Zelijo še, da bi prišlo do določenih sprememb na izobraževalnem področju za izboljšanje znanja slovenskega jezika, še posebej med mladimi. Pri tem vidijo možnosti tudi v večjem sodelovanju med državama, tudi na področju iskanja novih oblik učenja slovenskega jezika. Sogovorniki iz Avstrije se zavedajo pomena večje medsebojne povezanosti in usklajenosti med različnimi organizacijami, zato bodo v tej smeri okrepili svoja prizadevanja. Srečanja so se udeležili predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko Sussane Weitlaner, predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Rudi Vouk, podpredsednik slovenske politične stranke Enotna lista Nanti Olip in politični tajnik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Joza Haber-nik. (STA) ljubljana, zagreb - Po bruseljskem srečanju zunanjih ministrov Slovenije in Hravaške z Ollijem Rehnom Še vedno pogovor med gluhimi Žbogar in Jandrokovič načelno sprejemata Rehnovpredlog o mediaciji, a sta si narazen glede tega, kakšen rezultat bi morala mediacija prinesti LJUBLJANA/ZAGREB - Evropska komisija vidi mediacijo kot dokončno pot k rešitvi vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, pri tem pa tudi kot pot za odpravo slovenskih zadržkov v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU, je včeraj v Ljubljani po torkovem tristranskem srečanju v Bruslju povedal zunanji minister Samuel Zbo-gar.Obe strani načelno sprejemata predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Reh-na, da bi vprašanje meje med državama reševali z mediacijo, vendar pa sta Slovenija in Hrvaška še vedno narazen pri temeljnem vprašanju, kaj bi mediacija morala prinesti. Po oceni Slovenije vidi Rehn mediacijo kot dokončno pot k rešitvi vprašanja meje, zato je Hrvaška zdaj tista, ki je s svojimi pogledi na mediacijo kot na pot do Meddržavnega sodišča v Haagu dlje od stališče Bruslja, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Zbogar, ki se je v torek v Bruslju sestal z Rehnom in hrvaškim kolegom Gordanom Jandrokovičem. Vendar pa sta se ministra kljub velikim razlikam v pojmovanju mediacije, kaj naj bi ta na koncu prinesla, strinjala, da je vredno s prizadevanji nadaljevati, je pojasnil Zbogar in dodal, da ne on ne Jandroko-vič pravzaprav nista imela pooblastil za zbli-žanje stališč, niti se niso pogovarjali o podrobnostih. Zdaj bodo stališča ponovno preučili in pregledali, nato pa naj bi na naslednjem srečanju naredili kak korak naprej, kot to od obeh strani pričakuje tudi komisar Rehn, je še povedal minister Zbogar. Vzporedno z reševanjem vprašanja meje z mediacijo bi se sicer morala nadaljevati tudi pogajanja Hrvaške z EU. Slovenija se s tem strinja, vendar šele, ko bo dosežen dogovor o mediaciji, česar pa še ni, je pojasnil Zbogar. »Do odpravka zadržkov bo prišlo, ko se bodo spremenile okoliščine. V tem trenutku pa do tega še ni prišlo,« da bi Slovenija umaknile svoje zadržke do odpiranja oz. zapiranja pogajalskih poglavij v hrvaškem pristopnem procesu, je pojasnil. Na novinarsko vprašanje, kdaj bi bil ta dogovor lahko dosežen, pa je Zbogar odgovoril, da je to odvisno tudi od Hrvaške. Prav tako ni vedel povedati, ali bo morda prišlo do preložitve pristopne konference s Slovenski ZUNANJI MINISTER Samuel Žbogar Hrvaško, ki je napovedana za 27. marec. Kot je pojasnil, je Slovenija to predlagala, na češkem predsedstvu EU pa je, da se odloči, ali bo konferenco sklicalo ali ne. Hrvaški zunanji minister Gordan Jandrokovič je po torkovem srečanju s slovenskim kolegom Samuelom Zbogarjem in evropskim komisarjem Ollijem Rehnom v Bruslju včeraj v Zagrebu dejal, da Slovenija ni pripravljena sprejeti hrvaškega predloga za urejanje mejnega spora na Meddržavnem sodišču v Haagu niti za odpravo zadržkov glede hrvaških pogajanj z EU.Jandrokovič je na novinarski konferen- Hrvaški zunanji MINISTER Gordan Jandrokovič ci v Zagrebu dejal, da so na torkovem tristranskem srečanju soglašali, da obstajajo različna mnenja med Ljubljano in Zagrebom. »Zato smo se zmenili, da se naslednji teden dobimo v enaki sestavi,« je napovedal Jan-drokovič na sedežu hrvaške diplomacije. Na novinarsko vprašanje, kako komentira današnjo Zbogarjevo izjavo, da večina članic EU podpira mediacijo, kar pomeni urejanje mejnega spora brez Meddržavnega sodišča v Haagu, je hrvaški vodja diplomacije odgovoril, da ima drugačne informacije od svojega slovenskega kolega: »Vem, da velik del držav članic podpira hrvaško stališče, da se spor uredi na sodišču v Haagu na podlagi mednarodnega prava.« Poudaril je, da za Hrvaško ni sprejemljiva mediacija, ki uveljavlja mednarodno pravo, ker se podobni spori urejajo na Meddržavnem sodišču v Haagu. »Tako politično kot pravno je najboljše urejati omenjeno vprašanje v Haagu,« je Jandrokovič pojasnil hrvaška stališča. Minister ni želel komentirati, kako bodo potekali pogovori, če Slovenija ne bo pripravljena odblokirati hrvaških pogajanj niti sprejeti Meddržavnega sodišča v Haagu. Kot je poudaril, je prezgodaj govoriti o tem, ali bo Slovenija sprejela rešitev, verjame pa, da »bodo dosegli rešitev, s katero bodo vsi zadovoljni«. Kot je povedal uvodoma na novinarski konferenci, je v Bruslju ponovil hrvaška stališče glede mediacije, ki so bila določena na ponedeljkovem srečanju hrvaškega državnega vrha s predstavniki parlamentarnih strank in manjšin. Hrvaška namreč zahteva ločitev mejnega vprašanja od pogajalskega procesa z EU. (STA) / ALPE-JADRAN Četrtek, 12. marca 2009 3 špeter - V večnamenski dvorani v priredbi Zveze beneških žen Beneške žene praznovale s premiero domačega gledališča Številna publika zelo dobro sprejela Bettijevo igro v priredbi in prevodu Marine Cernetig ŠPETER - Zveza beneških žena je že enaintrideseto leto zapored v sodelovanju z Beneškim gledališčem s prireditvijo proslavila mednarodni dan žena. Tako kot vsako leto so režiser Marjan Bevk in igralci Beneškega gledališča za to priložnost pripravili novo igro. Tokrat so priredili delo italijanskega dramatika Uga Bettija »De-litto all'isola delle capre« (v beneško narečje ga je prevedla Marina Cerne-tig in nosi naslov Kozja koža). Tako kot prva uprizoritev znane drame, ki je leta 1953 v Parizu požela izjemen uspeh med gledalci in kritiko, je tudi beneška priredba navdušila publiko, ki je napolnila večnamensko dvorano v Špetru. Ob sami igri pa so bili ljubiteljem Beneškega gledališča zelo všeč nastopi štirih protagonistov. To so bili Marina Cernetig v vlogi vdove, Anna Bernich v vlogi njene svakinje Pie, Manuela Cicigoi v vlogi vdo-vine hčerke Silvie ter Gianni Trus-gnach v vlogi pokvarjenega in lažnivega Angela-Anjula, ki je s svojim prihodom na Kozji otok popolnoma pretresel življenje vseh treh žena. Kdor pa si čudovite predstave ni ogledal v nedeljo v Špetru, bo imel za to še veliko priložnosti, saj jo bodo igralci Beneškega gledališča med letom še večkrat ponovili. Na beneškem praznovanju dneva žena pa tokrat ni bilo običajnega slavnostnega govornika, temveč so svoje poglede na ženske in na njihov pomen v družbi predstavile domače pesnice in pisateljice Luisa Battistig, Andreina Trusgnach in Claudia Sala-mant. Posebna gosta prireditve sta bila še špetrski župan Tiziano Manzini in prva županja otrok Martina Trus-gnach. (NM) pordenon V Italijo privedel na stotine ilegalcev PORDENON - Egiptovskega državljana, ki vodi na Pordenonskem gostinsko podjetje Aquila d'Oro, so priprli, ker naj bi že dalj časa z mrežo podjetnikov spodbujali nezakonito priseljevanje. Podjetnik, ki ima za sabo več obsodb zaradi gospodarskih kaznivih dejanja in je v preteklosti doživel stečaj, je glavni lik v preiskavi, ki jo že nekaj let vodijo tržaški finančni stražniki in v katero je v Pordenonu vpletenih še 22 oseb. Egipčanu so prišli na sled na osnovi številnih telefonskih prisluškovanj, na zahtevo javnega tožilca Federica Facchina pa so ga prijeli v ponedeljek v Turinu. Odvze-Ii so mu prostost, ker je sodnik za predhodne preiskave iz Pordenona Alberto Rossi presodil, da obstajata nevarnosti ponavljanja kaznivega dejanja in pobega. Dobro organizirana skupina podjetnikov, na čelu katere naj bi bil osumljeni, je z lažnimi zaposlitvami na podlagi odloka o reguliranem pretoku priseljencev omogočila vstop v Italijo stotinam državljanom magrebskih držav. Slednji so za »storitev« plačevali od dva do sedem tisoč evrov, včasih pa so zaradi tehničnih in birokratskih zapletov ostali tudi praznih rok. Podjetnik je vlagal lažne prošnje za zaposlovanje tujih državljanov, slednji pa so po prihodu v Italijo okrepili vrste ilegalcev in si poiskali delo na črno: tako je združba podpirala izkoriščeval-sko delo z nizkimi varnostnimi in ničnimi socialnimi standardi. Egipčan je s soprogo, v brk predpisom proti pranju denarja, preusmeril v domovino več sto tisoč evrov nezakonitih prihodkov, in sicer s sistemom Hawala, ki obide običajne bančniške kanale. Barvni LCD 37" TV LG 5000 • FULL HD • ločljivost 1920x1080 • kontrastno razmerje 15.000:1 • svetilnost 500 cd/m2 • avdio stereo trusurround xt • multistandard pal/secam • teletekst • pc vhod • vgrajen zemeljski digitalni zapper sprejemnik Hipermarket Emisfero monfalcone/tržic (go) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 ponedeljek: 14.30 - 20.30 od torka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 - nedelja: 9.30 - 20.00 ^^ EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), VICENZA, VITTORIO VENETO (TV), ZANE (VI) 4 Četrtek, 12. marca 2009 GOSPODARSTVO trgovina - Zgradila ga je zadruga Coopsette iz Reggio Emilie Danes začne poslovati središče Montedoro Freetime Naložba 120 milijonov evrov: 100 trgovin, 3000 parkirnih mest, gokart in drsališče ŽAVLJE - Danes (ob 9. uri) bo že mogoče kupovati v novem nakupovalnem središču Montedoro Freetime, ki bo nedvomno ovrednotilo miljsko komercialno cono in prispevalo h gospodarskemu utripu v tržaški pokrajini. V to mega strukturo je veliko truda in denarja vložila zadruga Coopsette iz Reggio Emilie, ki je zanjo namenila 120 milijonov evrov in skoraj tri leta gradbenih del, pri tem pa zaposlila okrog 200 delavcev iz Milj oziroma tržaške pokrajine. Rezultat je sodoben nakupovalni center, ki po namenih pobudnikov ni le komercialna, temveč tudi ludično-športna struktura, v kateri bo v prihodnosti zaposlenih približno 400 ljudi. Trgovini je posvečenih skupaj 27 tisoč kvadratnih metrov površin, na kateri bo našlo prostor okrog sto prodajaln. Med njimi je hipermarket Ipercoop, last po- trošniške zadruge Coop Consumatori Nordest (7600 kv. metrov skupne površine, od tega 4300 prodajne, in 22 blagajn). Poleg trgovin bo v strukturi 21 tisoč kv. metrov površin namenjeno razvedrilnim dejavnostim. Kmalu bosta začela delovati 400 metrov dolga gokart steza in drsališče (450 kv. metrov), ki bo odprto skozi vse leto, na dodatnih 8 tisoč kv. metrih pa se bosta razprostirala center za dobro počutje in hotel. V načrtu je tudi izgradnja bazena na odprtem. Coopsette predvideva 3,5 milijona obiskovalcev na leto. Zato so zgradili tudi temu primerno podzemno trinadstropno parkirišče, v katerem bo po odprtju hotela skupaj 2900 parkirnih mest (zdaj jih je 2300), ki bodo vsa brezplačna. To in še marsikaj drugega, kar bodo odjemalci odkrili sami, je v obdobju hude krize pomemben znak zaupanja v prihod- nost, kot je to poudaril predsednik zadruge Coopsette Fabrizio Davoli. Ta je značilnosti novega središča Montedoro Freetime predstavil javnosti včeraj dopoldne na tiskovni konferenci v Miljah, ki sta se je udeležila tudi podpredsednik zadruge Coop Nordest Roberto Sgavetta in poslovni me-nedžer Coopsette in odgovoren za žavelj-ski projekt Rossano Terenziani. Središče bo danes začelo poslovati delno, saj bo odprta približno tretjina trgovin, med katerimi je tudi UniEuro (tistega blizu krožišča pred mejo pri Škofijah bodo zaprli). Poskrbljeno je tudi za gostinsko ponudbo, saj danes že deluje picerija Rossopomodoro iz istoimenske verige, ki ponuja tudi tipično neapeljsko kuhinjo, in etnične restavracije. Montedoro Freetime bo dokončno podobo dobil pred koncem poletja. Že zdaj pa je na odprtem urejenih 80 tisoč kv. me- eu - Dogovor finančnih ministrov po dolgotrajni razpravi Slovenija s stalno znižanim DDV v gostinstvu, Italija pri prenovi stanovanj BRUSELJ - Finančni ministri EU dosegli dogovor o seznamu storitev, za katere lahko države članice uveljavljajo znižano stopnjo davka na dodano vrednost (DDV). Če se je Italija odločila, da bo lahko stalno uveljavljala znižano stopnjo DDV za prenovo stanovanj, je EU Sloveniji omogočila stalno možnost uveljavljanja znižane, torej 8,5-odstotne stopnje DDV pri storitvah v gostinstvu. Po bsedah ministra za finance Franca Križaniča ta odločitev Sloveniji omogoča, da bo zadržala nižje stopnje DDV pri storitvah v gostinstvu ves čas in da ji leta 2011 tega davka ne bo treba dvigniti. Na seznamu storitev, za katere lahko države članice uveljavljajo znižano stopnjo DDV kot stalno izjemo, so: servisi koles, krojaške dejavnosti, čiščenje oken in gospodinjstev, frizerske dejavnosti, pomoč na domu, storitve v restavracijah, storitve pri opremljanju in vzdrževanju stanovanj in storitve v povezavi s knjigami. Kolikšna je znižana stopnja DDV, je odvisno od države do države. »Gre za delovno intenzivne servisne storitve, ki ne predstavljajo menjalnih dobrin, torej dobrin, ki bi jih države resneje plasirale v izvozu,« je vrsto storitev, ki so bile po dolgotrajni razpravi uvrščene na seznam, pojasnil minister Križanič. Stališča držav članic o tem, katere storitve bi morale biti na seznamu, so bila zelo različna. Da so finančni ministri vendarle dosegli soglasje, so popustili pri nižjih stopnjah DDV pri pobiranju cestnin za mosta v Lizboni, nekaterih izjemah za ničelno stopnjo DDV za hrano in zdravi- la na Malti in pri podaljšanju izjeme pri financiranju proračuna, ki ga ima Velika Britanija, še za dve leti. Ministri so ob doseženem kompromisu v sklepih o znižanem DDV poudarili, da lahko ima uveljavljanje znižane stopnje DDV pozitivne ali negativne učinke, zato morajo države članice pred uporabo te možnosti vselej premisliti tudi o bolj učinkoviti alternativi. Finančni ministri EU so na zasedanju v Bruslju tudi podprli podvojitev sredstev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za pomoč državam v težavah zaradi krize na 500 milijard evrov. »Z vidika delovanja svetovnega gospodarstva je to izjemno pomemben ukrep, ker se IMF vzpostavlja kot svetovna centralna banka, ne le pri regulaciji, ampak tudi pri kreditiranju,« je poudaril minister Križanič. Osnovni cilj je tega ukrepa je, da bi se posamezne države na ta sklad za kredit lahko obrnile še preden bi prišle v zelo resne težave. »Po preudarku bi črpale in vračale podobno, kot mi poslujemo z Evropsko centralno banko,« je pojasnil minister in dodal, da bi v tem primeru postalo poslovanje v svetu bistveno preprostejše, poleg tega bi se izognili večini valutnih kriz. Kot je povedal, je bila osnovna ideja, da bi bila ta sredstva večja in da bi jih prispevale zlasti države z velikimi presežki v izvozu, torej izvoznice nafte in velike neto izvoznice iz daljne Azije, pretežno Kitajska in Japonska. IMF naj bi tako pomagal posameznim državam v vzhodni in srednji Evropi, k čemur je izrecno pozivala Avstri- ja, ki je zahtevala posebno paketno pomoč tem državam. Finančni ministri EU so jasno potrdili stališče, da je treba nesolventne dolžnice obravnavati drugo za drugo, glede na njene specifike, ne v bloku. Ministri so na koncu zasedanja podpisali tudi konvencijo o centralnem carinjenju. Ta omogoča, da bo Slovenija dobila polovico od 25 odstotkov carin, pobranih v koprskem pristanišču, na letališču Brnik in na meji s Hrvaško. Konvencija določa, da se carina, ki je pobrana v dani državi, za blago, namenjeno v drugo državo v EU, deli po ključu, da gre 25 odstotkov za pobiranje carine, 75 odstotkov pa v proračun EU. Teh 25 odstotkov, pobranih na zunanji meji EU, torej v pristanišču, na letališču ali na fizični meji, pa se deli na pol med državo, ki je carino pobrala, in državo, ki je končni cilj tega blaga. »Sedanja kriza ima vse več psiholoških vzrokov,« je med drugim poudaril minister Križanič in kot enega od simbolnih korakov za povrnitev zaupanja v razpravi na zasedanju ministrov EU izpostavil čimprejšnjo potrditev energetskih projektov v okviru načrta za oživitev evropskega gospodarstva, med katerimi je tudi slovenski. »Če je šlo v začetku še za nerav-novesja na kapitalskem trgu in prilagajanja vrednosti posameznih bank realnim možnostim na trgu, gre zdaj preprosto za strah, ki krči povpraševanje in povpraševanje krči proizvodnjo, to potem vpliva na brezposelnost in še večji strah. Ta strah kar narašča, značilen je za EU in za nas, mi tu nismo izjema,« je menil Križanič. (STA) EVRO 1,2786 $ +0,02 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. marca 2009 valute evro (povprečni tečaj) 11.03. 10.03. ameriški dolar japonski jen 1,2786 125,35 8 7461 1,2783 125,45 8,7451 kitajski juan ruski rubel inHiicka riiniia 44,7644 654130 44,7625 65,9091 IliUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona rvritancKi ti int" 7,4498 09255 7,4502 0,9229 L/1 1 La1 OM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ krpina 11,2475 8,8320 11,4525 8,9360 1 1UI VCjIVCi M Ul la češka krona 26,963 1,4772 27,213 1 4667 jviv.aijM iiaiiis. estonska krona tnan7ar<:Ki TArint 15,6466 300,26 15,6466 305,99 1 1 la NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll imdtcct 7,81 +5,54 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 46,45 10,44 +3,45 +2,78 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 228,14 -0,45 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 70,15 12,75 +0,07 +3,16 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 11. marca 2009 -0,07 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 0,943 3,550 1011 -2,83 +1,87 -0,98 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,22 0,833 +15,23 +2,90 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,05 0 715 +3,21 +0,70 EDISON ENEL ENI 3,37 13 28 -3,02 -2,42 FIAT FINMECCANICA 4,29 9,37 +3,37 -4,53 FINMECCANICA GENERALI IFIL 10,82 +2,46 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,70 13 25 +5,06 -2,72 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 10,73 310 +2,64 -5,26 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,13 1 34 +4,80 -0,66 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,153 7,26 +3,66 +4 16 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 11,53 3,84 -4,-95 -1 48 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,38 0,82 +3,21 +4,99 TENARIS TERNA 6,72 2,22 +3,46 -4,71 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,222 6,92 +0,36 +0,36 UNICREDIT 0,871 +5,96 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 42,80 $ + 1,11 IZBRANI BORZNI INDEKSI 11. marca 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.479,37 827,82 +2,08 +2,46 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.322,41 910 18 +0,65 +0,39 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.296,23 354,39 -1,77 -3,59 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 153,42 1.574,03 -5,35 -1 53 Dir a, jai ajcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 8.978,10 1.617,82 -0,38 +1,21 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 6.982,33 1.134,39 +0,81 +1 97 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 727,40 725,26 3.914,10 3.693,81 +1,08 +5,32 +0,70 -0,58 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 2.674,20 1.450,07 +0,39 -041 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 675,6 1.932,79 +2,33 +0,69 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.376,12 1.505,51 11.930,66 2.139,02 8.160,40 +,55 +1,33 +2,02 -0,91 -1,99 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 12. marca 2009 5 GLOSA V Žaljivo besedišče ne govori v prid »Unione degli Istriani« Jo2e Pirjevec_ Prejšnji teden je Farnesina zahtevala od predstavnika slovenskega veleposlaništva v Rimu Gregorja Šuca pojasnila o dogodkih v Lokvi v soboto 28. februarja. Pa tudi novi italijanski veleposlanik v Ljubljani Alessandro Pietromarchi se je oglasil na zunanjem ministrstvu s protestno noto. V obeh primerih je rimska vlada izrazila pričakovanje, da se v duhu skupnih evropskih vrednot kaj podobnega ne bo ponovilo. Če bi bil slovenski zunanji minister, bi odgovoril takole: Začel bi z oznako društva »Unione degli Istriani - Libera Provincia dell'Istria in esilio«, ki že z imenom poudarja svoj revanšistični program, nasproten evropskim pravilom o nedotakljivosti meja, kakor so nastale po drugi svetovni vojni, in vrednotam sožitja med narodi. Povabil bi ministra Frattinija in veleposlanika Pietromarchija naj prebereta knjigo Nazionalismo e neofascismo nella lotta politica al confine orientale 1945-75, v kateri je omenjena organizacija vključena med najbolj nacionalistične in protislovenske v Furlaniji-Julijski Benečiji. Opozoril bi ju tudi na brošuro, ki jo je izdala leta 1987 ob srečanju istrskih beguncev v Trstu, v kateri so Slovenci in Hrvati označeni kot ljudje, ki so bili »stoletja in stoletja sužnji po imenu, pomenu in opravilu«. Kakor tudi na hujskaško delovanje v naslednjih letih, kot priča med drugim njena pobuda, da organizira romanje na »fojbo« v Golobivnici pri Lokvi. V tiskovnem sporočilu, s katerim je Unione degli Istriani napo- vedala svoj namen, je zapisala, da so vanjo vrgli na stotine ljudi, med njimi številne vojake italijanske in nemške narodnosti, predvsem pa nebogljene civiliste, deporti rane med »zloglasnimi« 40 dnevi jugoslovanske zasedbe v Trstu. Ne glede na žaljivo besedišče, ki ne govori v prid spravnemu duhu, s katerim se ponašajo voditelji organizacije Unione degli Istriani, bi ministra in veleposlanika spomnil na knjigo Diega De Castra, ki jo je takratni predstavnik italijanske vlade v Trstu objavil leta 1953 pod naslovom Il problema di Trieste. V njej so naštete raziskave, ki so jih tržaški speleologi opravili med novembrom 1945 in marcem 1950 v različnih jamah na tržaškem in goriškem Krasu. Čeprav avtor poudarja, da spisek ni popoln in čeprav so njegove oznake pogosto ohlapne, pade v oči, da jame Golo-bivnice pri Lokvi ni med brezni, ki so bila raziskana. Glede na število žrtev, ki naj bi po zgoraj navedenem sporočilu za tisk ležale v njem, se samo po sebi ponuja vprašanje, kako je mogoče, da so ga tržaški spe-leologi spregledali. Do brezna so vsaj do 15. septembra 1947 imeli prost dostop. Če ima Unione degli Italiani o Golobivnici nove podatke, bi bilo primerno, da jih čimprej predstavi in s tem sodeluje pri odkrivanje resnice. Če pa je njen edini vir knjiga Mitje Ferenca, Prikrito in očem zakrito, ki jo navaja v svojem poročilu za tisk, je treba ugotoviti, da gre za dokaj šibak dokaz. Avtor omenjeno jamo namreč samo hipotetično omenja, kot mo- žno grobišče Italijanov, in izrecno poudarja, da o njej in o drugih, ki jih navaja, "nimamo podatkov". Izhajajoč iz zgoraj povedanega, se ni čuditi, če so domačini v Lokvi in Primorci, ki so zaradi težke fašistične izkušnje občutljivi, kar zadeva medetične odnose, organizirali protimanifestacijo in preprečili predstavnikom Unije degli Istria-ni dostop do jame. Slovenska oblast jim tega ni mogla prepovedati. Opozoriti gre na dejstvo, da so nekateri italijanski časopisi prikazali manifestacijo na izkrivljen način, in skušali Slovence opisati kot pijane kmetavzarje. To gotovo ne prispeva k oblikovanju odnosov med državama, o katerih sta se še pred kratkim zunanja ministra strinjala, da so »odlični«. K temu ne prispeva tudi nota italijanske vlade, ki neupravičeno obtožuje slovensko policijo, da je preprečila slovesnost. Policija se je samo postavila med obe nasprotni skupini in kvečjemu preprečila, da bi soočanje zadobilo radikalnejše poteze. Nazionalismo e neofascismo nella lotta politica al confine orientale 1945-75, Trieste, 1975, str. 306 in dalje. Istria, Carnaro e Dalmazia, Un'unica terra latina, veneta e cristiana. Storia di un esodo, Trieste, 1987, str. 12. Diego De Castro, Il Problema di Trieste, Capelli, Bologna, str. 171,172. Mitja Ferenc, Prikrito in očem zakrito, Prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne, Celje, 2005, str. 63. VREME OB KONCU TEDNA S severozahodnimi tokovi precej sonca in le občasno spremenljivo Darko Bradassi_ Kot smo lahko videli včeraj, pa tudi v preteklih dneh, postaja ozračje veliko bolj dinamično kot v zadnjih mesecih. Vremensko dogajanje je bolj burno, konvektivne padavine v obliki ploh ali neviht pa so pogostejše, kar je običajno v pomladnih mesecih. Tudi to je znak, da se pomlad naglo bliža. Ozračje je bilo v zadnjih dneh precej nestanovitno, kar smo lahko opazili predvsem zaradi tipologije občasnih padavin, ki niso bile več več rahle ali zmerne in bolj konstantne, temveč povečini močnejše in krat-kotrajnejše. Povečala se je torej njihova jakost, kar nekako odraža tudi bolj pestro dogajanje v višjih slojih. V pomladnih mesecih sta navadno spremenljivost in nestanovitnost pogostejši, ker je ozračje manj stabilno. Sončno žarčenje je namreč že dokaj močno, zato se tla ob sončnem vremenu že občutno segrevajo, v višinah pa navadno priteka še razmeroma mrzel severni zrak. Temperaturna razlika med prizemnimi in višjimi sloji ozračja je zato kar precejšnja, posledično se veča tudi nestanovitnost. Toplejši prizemni zrak se naglo dviguje do najvišjih slojev, pospešeni so vzgorni tokovi, nastaja kopasta oblačnost, iz nje pa krajevne plohe in nevihte. To dogajanje je seveda še najbolj izrazito v popoldanskih urah, ko so se tla že dobro segrela. To se je zgodilo včeraj in bo ponekod možno tudi v prihodnjih dneh. Na vreme pri nas bo sicer vplival anticiklon, ki pa se je nekoliko pomaknil proti zahodu. Proti nam bodo pritekali severozahodni tokovi, ki bodo občasno hladnejši. Pred večjim poslabšanjem nas sicer varuje alpska pregrada, saj se večji del vlage kopiči na severni strani Alp, na južni pa se zrak zaradi spuščanja segreva in suši. Tako da bo pri nas v prihodnjih dneh povečini prevladovalo precej sončno vreme. Manjša krajevna nestanovitnost pa vseeno v popoldanskih urah ni povsem izključena, tako da bo mestoma lahko nastala kakšna kratkotrajna ploha in nevihta. Možnost sicer ni velika. Nekaj več nestanovitnosti pa bo predvsem v osrednjih, južnih in vzhodnih predelih Slovenije, tam bodo popoldanske krajevne plohe ali nevihte nekoliko verjetnejše. Kakorkoli že, v tem koncu tedna bo z okrepitvijo azorskega anticiklona spet več jasnine, ob sicer občasni spremenljivosti, in bodo temperature nekoliko višje. Predvsem v soboto in v nedeljo pričakujemo, da se bo čez dan živo srebro dotaknilo 15 stopinj Celzija ali bo jih morda ponekod celo za krajši čas preseglo. V tem koncu tedna pa bomo predvidoma beležili najvišje temperature v srednjem roku, vsaj do zadnje tretjine meseca. Od ponedeljka ka- že sicer na povečini precej stanovitno vreme z morebitno občasno, predvsem popoldansko spremenljivostjo, vendar ob nekoliko nižjih temperaturah. Predvsem noči bodo še mrzle, čez dan pa se bo živosre-brni stolpec s težavo vzpenjal nad 10 stopinj Celzija. Proti nam se bo namreč s severozahodnimi tokovi občasno spuščal še razmeroma hladen severni zrak. Od danes pa do vključno nedelje pričakujemo povečini precej jasno vreme z občasno zmerno oblačnostjo. Ponekod, predvsem v nižinskih predelih, lahko nastane kakšna kratkotrajna krajevna ploha. Postopno bo topleje. V nedeljo kaže na nekaj več oblakov, vendar bo prevladovalo suho vreme. Na sliki: nad zahodno Evropo nastaja solidno ciklonsko območje PISMA UREDNIŠTVU Odprto pismo dolinski občinski upravi Na pobudo dolinske občinske uprave je bilo 12. februarja 2009 v gledališču Franceta Prešerna javno srečanje o petem transportnem koridorju, na katerem so predstavili študijo o izvedljivosti železniške trase Trst - Divača. Iz članka, objavljenega dan pozneje v Primorskem dnevniku, je mogoče zvedeti, da je bil namen sestanka po eni strani informirati občane, po drugi pa utišati mnoge govorice o petem koridorju, ki naj bi se dotaknil tudi občine Dolina. Iz članka ni razvidno, kako je tema pereča in kako negativne so bile pripombe prisotnih. Občinski svet je namreč že 28. novembra lani sprejel sklep, da dolinska občina nasprotuje načrtu izvedljivosti tistega dela gradnje petega koridorja, ki gre po njenem občinskem ozemlju, saj predvidena trasa petega koridorja prinaša za vse prebivalce dolinske občine izredno veliko obremenitev. Na sestanku v Boljuncu je bil predstavljen tako imenovani načrt izvedljivosti. Sestavili so ga italijanski in slovenski strokovnjaki po naročilu vodstva Italijanskih in Slovenskih železnic in je osnovan na geološki, geomorfološki, hi-drogeološki ter na tehnično-ope-rativni osnovi gradnje tunelov. Iz študije izhaja, da bo poleg predora pod zemljo izkopanih dodatnih 11 dvoran (velikih celo do 250m za 23m) in da bo 5 dodatnih tunelov povezovalo glavno progo z zunanjostjo (tako imenovana okna). Predvideno je, da bodo od petih oken v dolinski občini kar tri, in sicer: prvi nad pokopališčem vasi Dolina, drugi v vasi Draga in tretji med Boljuncem in Ricmanji pod Borštom. Skozi okna bodo vozili izkopani material na odprto, kam bo ta namenjen je še neznanka. Dela, izkop in odnašanje materiala in gradnja predora, bodo potekala neprekinjeno 7 dni v tednu, v treh izmenah po 8 ur. Načrtujejo, da bodo trajala najmanj 6 let in 6 mesecev. Kako to zgleda, smo občani že spoznali ob gradnji predora Katinara-Padriče in predora Lakotišče-Škofije. Neznank je nič koliko. Nenehno bodo vplivali na naše zdravje: onesnaževanje zraka, leta in leta ropot in prah z delovišč, vibracije ob vrtanju rovov, elektrifikacija in nato še stalna vibracija in šum ob prehodu vlakov, posebno na odprtem delu železniške proge ob Boljuncu vzdolž tovarne Wartsila. Primerno bi bilo, da bi dolinska občinska uprava poverila strokovnjakom za zdravstvo posebno študijo glede vpliva omenjene infrastrukture na zdravje občanov ob že tako načeti in obremenilni situaciji, ki je značilna za spodnji del dolinske občine. Ta del občine že danes obre- Nlfi menjujejo: prisotnost naftnega terminala Siota z smradom in ropotom, prisotnost tovarne Wartsila z ropotom in večjim cestnim prometom, prisotnost novih avtocestnih povezav z ropotom in onesnaževanjem zraka, prisotnost začasnih vetrov, ki prinašajo neraziskane delce izpušnih dimov upepeljevalnika, prisotnost izpušnih plinov velikih peči železarne, prisotnost prahu s proge za prenašanje materialov v cementarno in še bi lahko naštevali. dolinski občan Silvij Tavčar V tako restavracijo niti po pomoti Cenjeni lastniki Restavracije Aleksandar, sem Slovenec iz Trsta (t.j. le formalno državljan italijanske države, ki pa sem slovenske narodnosti in imam opravljene slovenske šole v Trstu - ter delno tudi v Sloveniji), kot nas je čez mejo, po ocenah samih Italijanov, vsaj 60.000. V tržaškem mestnem jedru (pri Sv. Jakobu) sem dobil reklamni bilten za Vašo restavracijo, in sicer izključno v italijanščini. Ker se Slovenci čez mejo že dolgo let borimo zato, da bi lahko uporabljali Slovenščino npr. z ital. oblastmi, ali npr. zato, da bi bila imena slovenskih vasi na cestnih tablah v slovenščini, itd. itd., je Vaše ravnanje s tako vrsto reklamiranja za nas kratko malo osebna žalitev. Ime Vaše restavracije si bom zapomnil, a ne zato, da bi vanjo zahajal, ampak zato, da vanjo niti po pomoti ne bom nikoli stopil. (Razen, če ne boste tega popravili, in razdeljevali reklame ki bodo slovensko-italijanske.) Gotovi ste lahko, da se od daleč nisem edini, in da bodo kot jaz ravnali se mnogi. Vprašujem se tudi, ali ima smisel reklamiranje, ki žaga vejo na kateri človek sedi, t.j. ki dela več škode kot koristi. Lep pozdrav, Iztok Bajc, Trst SPOROČILO UREDNIŠTVA Bralce obveščamo, da pisma objavljamo v obliki in besedilu, kot so dostavljena uredništvu, in jih ne spreminjamo oziroma popravljamo. Poleg tega sporočamo, da je dolžina pisem omejena na največ 60 vrstic po 70 znakov (vključno s presledki). Daljših pisem ne bomo objavljali. Sporočamo tudi, da nepodpisanih pisem ne objavljamo. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE SLOVENSKA PROSVETA vabijo na SKUPNO PRIREDITEV KULTURNIH ORGANIZACIJ zamejskih Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske ter Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti BREZ MEJ v pesmi in besedi v PETEK, 13. MARCA 2009, ob 19. uri v Jakopičevi dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Ljubljani v NEDELJO, 15. MARCA,ob 17. uri v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici rOkUAIINA TlvST DELO & PROJEKTI PROVINCIA dr TRIESTE stran pripravila Tmedia, uredila Pokrajina Trst ■ KULTURA & DOGODKI POKRAJINA ZA KULTURNO RAZVITI OKOLIŠ Projekt spodbuja model razvoja, ki je osredotočen na kulturi, znanosti in inovaciji MLADI & SOLA Glede na kulturne in družbenogospodarske značilnosti teritorija, je Pokrajina Trst, v skladu z lastnimi programskimi cilji, začela z novim projektom, katerega namen je sestava Kulturno razvitega okoliša. Omenjeni model lokalnega razvoja predvideva povezovanje kulture, znanosti in inovacije z namenom, da se skozi skupen sistem odkrivajo razvojne strategije. "Menim, da je primerno vlagati v projekt kulturnega okoliša - je izjavila predsednica Maria Teresa Bassa Poropat - saj je sredstvo, ki omogoča nov, fleksibilen in skupen sistem za podporo specifičnega sektorja, kot tudi gospodarstva nasploh. Projekt okoliša lahko nudi kakovosten doprinos pri razvoju teritorija in pri njegovem ovrednotenju. V njem so lahko glavni elementi in protagonisti kulture, gospodarstva, welfareja dejavni znotraj artikuliranega sistema skupnih interesov, to je v situacijah, v katerih se podjetniški razvoj lahko ujema z lokalnimi talenti in jih promovira, s katerimi lahko ovrednotimo skupne izkušnje in jih uporabimo pri uvedbi novih privlačnih poti, kjer jasno določene družbene težave se lahko spremenijo v priložnosti za razmislek v prid razvoja in rasti ter lahko iz šibkosti postanejo oporne točke. Prvi dve srečanji sta bili že izvedeni in sta obravnavali svet kulture, znanosti in lokalnih ustanov, bo srečanje v marcu bo posvečeno podjetništvu. ■ GRADBIŠČA & POSEGI Energetska rekvalifikacija pokrajinskih stavb Cilja načrta sta energijsko varčevanje in zmanjšanje okolju škodljivih izpustov Energetska rekvalifikacija in zmanjšanje okolju škodljivih izpustov, spadata med cilje Pokrajine Trst, kijev prejšnjih dneh začela z izvajanjem posegov v okviru zakupa "servizio energia integrato e multi servizio tecnologico" . V obnovo so vključene vse naprave za ogrevanje in klimatizacijo, električni, vodnosani-tarni, dvižni, protipožarni in telefonski sistemi vseh 47 pokrajinskih stavb, od katerih je 33 šolskih poslopij in približno 11.000 porabnikov. ■ MLADI & ŠOLA Načrt predvideva usmerjene posege za obnovo in program vzdrževanja, ki se časovno dinamično prilagaja realnim potrebam sistemov. Z ekonomskega in okoljskega vidika posega izstopa predvsem podatek o energijskem varčevanju, ki je za pokrajinsko upravo že nekaj časa ključnega pomena. Ob zaključku obnovitvenih del, uvedbi modernih tehnologij in uporabi okolju prijaznih goriv se bo poraba znižala za približno 10% do celo 17% v nekaterih stavbah. Pričakuje se pomembne rezultate tudi pri zmanjšanju okolju škodljivih izpustov. Glede na današnje stanje naj bi se močno zmanjšale emisije žveplovega dioksida (-100%), prašnih delcev (-89%), dušikovega monoksida (-51%) in ogljikovega monoksida (-39%). V odstotkih manjše znižanje, a pomembnejše glede na količino in ogrevanje ozračja zaradi toplogrednih plinov, je predvideno za ogljikov dioksid (-16% ali 360 ton letno). Overnight s taksijem: za varnejše vračanje domov ob sobotah zvečer Projekt podaljšali na zimske mesece, namesto avtobusov zdaj taksiji Projekt Overnight, ki se je v poletnih mesecih posluževal avtobusov na progi izTrsta do Sesljanskega zaliva, je zdajuvedel taksije. Mladi od 14. do 25. leta starosti, ki se bodo predstavili na Infopoint projektu, pri Etnoblogu v ulici Madonna del mare, št. 3 (od ponedeljka do petka od 16.00 do 18.00 ure), bodo prejeli kartico "Carta Overnight" z osebno šifro, ki daje pravico do uporabe taksija za vračanje domov ob sobotah, do 25. aprila, med polnočjo in peto uro zjutraj. Kartica "Carta Overnight" je na voljo na Infopointu s predložitvijo osebne izkaznice in slike. S kartico boste prejeli tudi 3 bone, vsak v višini 5 evrov, ki dajejo pravico do enakovred nega popusta na ceni vožnje. Z enim bonom se lahko pelje več mladih, lahko pa se tudi seštejejo boni oseb, ki se poslužujejo istega prevoza, in se tako dodatno zmanjša cena. ■ SP0R0ČILA&INF0RMACIJE Novice iz palače Galatti WELFARE & SODELOVANJE - Pokrajina Trst podpira ciklus filmov "La stagione del raccolto - la maturita nella vita del cinema per imparare a invecchiare bene". Filmi obravnavajo tematiko vezano na zrelost življenja in za njihov ogled je vstop prost. Pokrajina je pobudo realizirala v sodelovanju z ARTIS-om, ITIS-om in Zadrugo Bonawen- tura - Teatro Miela in pod pokroviteljstvom Občine Trst. Projekcije se odvijajo v gledališču Miela: naslednja je na sporedu že v nedeljo, 15. marca, ob 10. uri, ko bodo predvajali film Alberta Sordija "Nestore, l'ultima corsa". ENERGIJA & OKOLJE - Tudi Pokrajina Trst je sodelovala pri državni kampanji "M'illumino di meno" (Osvetlim se manj), ki je potekala 13. februarja ob Mednarodnem dnevu varčevanja z energijo . Kampanja je predstavljala Taksistom ni dovoljeno uveljavljati fiksnih cen, zato so v pomoč mladim pripravili cenik za nekatere standardne proge. Taksije lahko pokličemo po telefonu in zaprosimo za servis Overnight, ali pa jih lahko počakamo na zbirališčih v ulici Gallina ali na Borznem trgu. Pobudo, s preizkusnim trajanjem 8 zaporednih sobot, sta uresničili, tako kot druge projekte Overnight, Pokrajina Trst in Oddelek za odvi snosti Tržaške zdravstvene ustanove št. 1 v sodelovanju z Etnoblogom, zadrugami La Quercia, Duemilauno Agenzia sociale in On stage. simbolično in dragoceno dejanje, kije z ugasitvijo nepotrebnih luči in električnih naprav ponudilo razmislek o varstvu okolja, nadzoru stroškov in racionalizaciji porabe energije. ODDAJA OBRAZCEV CUD 2009, DOHODKI UPOKOJENCEV 2008 - Pokrajina Trst obvešča imetnike dopolnilnih pokojnin, ki jih izplačuje ustanova, da bo dostavila obrazce Cud 2009, ki se nanašajo na certifikacijo dohodkov leta 2008, po prednostni pošti. INFO : www.provincia.trieste.it/comunicatistampa V mesecu marcu "Znanost se predstavlja"... v razredu Formativno didaktični projekt podpira Pokrajina Trst Pripovedovati, vzbujati radovednost in soočati se z novim načinom poučevanja. To je "La scienza si presenta", didaktično-formativni projekt, ki ga podpira pokrajinski odbor za vzgojno-izobraževalne politike z namenom, da ustvari povezavo med krajevno znanstveno realnostjo in dijaki višjih srednjih šol; namen predloga je spodbujanje znanstvene kulture in podpiranje mladih pri spoznavanju sveta znanosti. V projektu, ki se je začel 11. marca, sodeluje 7 razredov in 20 znanstvenikov. Dijaki obiskujejo četrti letnik treh tržaških zavodov: dveh klasičnih licejev, liceja Dante Alighieri in Francesco Petrarca, ter ■ ŠPORT & DOGODKI Pokrajina Trst podpira projekt "Šport in kultura 2009" Pet šolskih zavodov sodeluje pri pobudi, katere se bo do junija udeležilo več kot 1.000 študentov državnega pedagoškega liceja Giosue Carducci; znanstveniki pa so raziskovalci in profesorji Sisse in Icgeb-a, ki bodo iz ljubezni do svojega dela posvetili nekaj časa mladim bodočim državljanom, da jim predstavijo svet raziskovanja in nudijo nov pristop do znanstvene kulture. Od matematike do nevrobiologije, od fizike do astronomije bodo dijaki lahko odkrivali razne znanstvene vidike, ki jih običajno poučevanje ne ponuja. Ob koncu niza lekcijbodo dijaki obiskali znanstveni zavod in krajevno podjetje, kjer bodo odkrivali znanstvene rezultate na industrijskem in proizvodnem področju. Pokrajina Trst podpira letošnjo izvedbo dogodka ŠPORT IN KULTURA, ki že deset let zaznamuje delovanje liceja Petrarca in predstavlja kakovostni vzgojni predlog za ovrednotenje kulture skozi šport, kot enega ključnih elementov pri popolnem razvoju osebe. Model, ki ga predlaga LicejPetrarca iz Trsta, vključuje tiste oblike dejavnosti, ki ne zasledujejo športnih programov na visokem nivoju, a pripomorejo k spremembi v evolucijskem procesu športne dejavnosti, daleč od skrajnega agonizma in iskanja dosežkov. Projekt poleg tega pripomore k ovrednotenju kulturnih, okoljskih in instrumentalnih virov teritorija in struktur, ki v njem delujejo, s prepričanjem, da je vse to primerno za obogatitev ponujenih sredstev pri uresničitvi vzgojnih ciljev. Pokrajina podpira športno filozofijo v smislu vključevanja in sodelovanja, posredovanja etično-socialnih vrednot, kot sta strpnost in fair play, z namenom da se odpravijo pritiski današnje družbe, saj ogrožajo klasične osnove športa in olimpijskih idealov. Po zaslugi Pokrajine Trst se je letošnja izvedba pobude Šport in kultura iz liceja Petrarca razširila tudi na pedagoški zavod Carducci, zavod Carli, Da Vinci-Sandrinelli, pomorski zavod in umetniški zavod Nordio. Pobudo, ki predvideva udeležbo več kot 1.000 študentov, sestavljajo trije sklopi: Športni in kulturni teden (od 9. do 14. marca 2009) v slavnostni dvorani liceja Galilei; medšolski turnirji 'giocabasket' moške košarke in 'giocavolley' ženske odbojke (od 3. do 6. aprila 2009) v telovadnicah liceja Petrarca in Galilei; in Šport & Fun (5. junij 2009) v športni dvorani Chiarbola. STATISTIKA & OPAZOVALNICE Vračajo se podatki pokrajinske opazovalnice cen Med novosti 2009 tudi analiza stroškov tistih, ki sledijo zdravi dieti Pokrajinska opazovalnica, ki je nastala s ciljem, da nudi potrošnikom in delavcem v gospodarstvu skupno informativno bazo podatkov za ocenjevanje nivoja cen, njihovih dinamik in razlik prisotnih na teritoriju, se spet posveča opazovanju življenjskih stroškov. Meritev cen se nanaša na mini potrošniško košarico, sestavljeno iz87 dobrin in storitev z visoko frekvenco nakupa. Omenjenim dobrinam in storitvam poiščejo najnižjo, najvišjo ceno in ceno najbolj prodanega proizvoda. Raziskavo opravljajo v več kot 100 prodajnih mestih. Tokrat so raziskovalci vzeli v poštev nov predmet analize, z namenom, da okvirno ocenijo breme, ki ga ima prehrana na družinsko bilanco: strošek za dieto, ki vsebuje 2600 kilokalorij in je namenjena odraslemu moškemu, ki ne opravlja le pisarniškega dela. Dieta je bila sestavljena na podlagi navodil "Linee guida per una sana alimentazione", ki jih je opredelil INRAN - Državni zavod za raziskavo o hrani in prehrani. Pri projektu sodelujejo, poleg Pokrajine Trst, ki je podprla in koordinirala iniciativo, še Občine Trst, Milje in Devin Nabrežina. Statistične meritve in informativni dokumenti, kijih pripravlja Statistični urad, so na razpolago vsak mesec na spletni strani www.provincia.trieste.it. www.provincia.trieste.it/ sportellolavoro Sedež Scala Cappuccini, 1 - Trst Tel.040.369104/040.368277/040.369685 Fax: 040.369577 SLUŽBA ZA POVEZOVANJE MED POVPRAŠEVANJEM IN PONUDBO NA TRGU DELA Tel. 040.369104/040.368277/040.369685 (po odgovoru telef. odzivnika vtipkajte 249) E-mail: cercolavoro@provincia.trieste.it; Uradne ure: od ponedeljka do petka od 9:15 do 12:45 ponedeljek in četrtek od 15:00 do 16:30 ZAPOSLOVANJE SPECIFICNIH SKUPIN DELAVCEV Z.68/99 Tel. 040.369104/040.368277/ 040.369685 (po odgovoru telef. odzivnika vtipkajte 240 in 241) e-mail: colloc.obbligatorio@provincia.trieste.it Uradne ure: od ponedeljka do petka od 9:15 do 12:45 OKENCE ZA DRUŽINSKE SODELAVCE Tel. 040.369104/040.368277/040.369685 (po odgovoru telef. odzivnika vtipkajte 223, 224 in 242) e-mail: assistentifamiliari.trieste@provincia.trieste.it Po predhodnem naročilu OKENCE ZA PODJETJA (Služba namenjena samo podjetjem) Ul. Caboto, 14 pri Ezit-Trst Tel. 040.8988211 Fax: 040.382261 e-mail: azienda@provincia.trieste.it Uradne ure: sreda od 9:30 do 12:30 Upravna direkcija Ul. S. Anastasio, 3 Trst Tel. 040.3798421/547/398 Fax: 040.3798527 e-mail: sportellolavoro@provincia.trieste.it Uradne ure: od ponedeljka do petka od 9:30 do 12:30 ponedeljek in četrtekod 15:30 do 17:00 KOMPLEKSNA ORGANIZACIJSKA ENOTA ZA KONFLIKTE NA DELU IN PROBLEMATIKO PRISELJENCEV Sedež Trg Duca degli Abruzzi, 3 - Trst (III. nad.) Tel.040.639636/040.660861/040.630546/040.767418 Fax: 040.639336 e-mail: conflittilavoro@provincia.trieste.it; immigrazione@provincia.trieste.it Uradne ure: torek, četrtek in petek od 10:30 do 13:00 OKENCE ZA PRISELJENCE Ul. San Carlo 1/a, pri tržaški prefekturi Tel. 040.3731480 Fax: 040.3731666 Uradne ure: ponedeljek, sreda in petek od 9:30 do 12:00 Ulica dei Montecchi 6 r^l tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Četrtek, 12. marca 2009 J APrimorski ~ dnevnik Tehtnica se je nagnila v korist tehničnih smeri Visok porast vpisov na DPZIO Jožefa Stefana - Na Katinari presežek, v Dolini podvojitev vpisov Potem ko smo včeraj objavili podatke o vpisih v otroške vrtce in osnovne šole, so danes na vrsti nižje in višje srednje šole. Podatki, ki smo jih prejeli v tajništvih šol, kažejo, da se splošno število vpisov ni bistveno spremenilo (tako na nižjih kot na višjih šolah beležijo rahlo nazadovanje), je pa prišlo do bistvenega premika glede izbire višješolskega študija v prid tehničnih šol. Po naših izračunih pa glede vpisa z nižje na višjo šolo manjka enajst dijakov: na 116 dijakov, ki je konec lanskega šolskega leta izdelalo drugi razred nižje srednje šole, je slovensko višjo srednjo šolo izbralo 105 dijakov. Nižje srednje šole Če bodo podatki, ki smo jih prejeli, ostali nespremenjeni, bi moralo v prihodnjem šolskem letu v prvem razredu naših nižjih srednjih šol sedeti 131 prvo-šolcev, kar je nekaj manj kot lani, ko je bilo vpisov 134. Pri tem je treba omeniti rahel napredek na Nižji srednji šoli Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu, na NSŠ Srečka Kosovela na Opčinah in na katinarskem oddelku NSŠ Sv. Cirila in Metoda, kjer je visok vpis odprl tudi vprašanje primernih prostorov: vpisov v prvi razred je namreč kar 21, medtem ko razredi na katinarski šoli lahko sprejmejo največ šestnajst dijakov. Kar podvojilo pa se je število vpisov v prvi razred na NSŠ Simona Gregorčiča v Dolini (od lanskih enajst na letošnjih 22), precej pa je padlo število vpisov na nabrežinski šoli Iga Grudna (od 27 na 16). Manjši osip beležijo na svetoi-vanskem sedežu NSŠ Sv. Cirila in Metoda, nekoliko večjega pa na proseškem oddelku NSŠ Srečka Kosovela. Višje srednje šole Po daljšem obdobju, v katerem sta levji delež vpisov pobirala liceja, se je letos trend obrnil v korist šol s tehnično oz. poklicno usmeritvijo, se pravi Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa in zla- Na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana so z izidom letošnjega vpisovanja lahko zadovoljni kroma sti Poklicnega zavoda Jožefa Stefana. Li-cej Franceta Prešerna, ki je lani imel 60 vpisov, jih letos ima le 42, ki so takole razporejeni: deset vpisov na naravoslovno-multimedijski smeri (enako kot lani), dvanajst na znanstveno-fizikalni (lani 21), petnajst na jezikovni (lani dvajset) in pet na klasični smeri (lani devet). Skoraj prepolovilo pa se je število vpisov na Pedagoški in družboslovni licej Antona Martina Slomška: če jih je bilo lani devetnajst, jih je letos le deset, in sicer sedem na družboslovni smeri (lani dvanajst) in le trije na pedagoški smeri (lani sedem). Če na licejih beležijo nazadovanje, pa je napredek viden na šolah, ki predstavljajo tehnično, še bolj pa poklicno področje. Na DTTZ Žige Zoisa imajo šestnajst novih vpisov na pravno gospodarsko podjetniški smeri oz. smeri za knjigovodje (lani jih je bilo deset), a le tri vpise na oddelku za geometre (lani šest). Napredek pa je najbolj viden na DPZIO Jožefa Stefana, kjer se je v primerjavi z lanskim letom število vpisov v prvi razred več kot podvojilo (od lanskih štirinajst na le- tošnjih 34). Kot kaže, bodo na tej šoli zaradi tega imeli prvi razred za vsako od treh smeri, tudi za biološko-kemijsko, kjer so bile težave največje: tu so lani namreč zabeležili le en vpis in zato niso imeli prvega razreda, letos pa se je osem nižješol-cev odločilo za vpis na ta oddelek. Število vpisanih v prvi razred se je zvišalo tudi na mehanskem oddelku (od lanskih devet na letošnjih štirinajst), medtem ko se je na elektronskem oddelku kar potroji-lo (od lanskih štirih na letošnjih dvanajst). Ivan Žerjal Krožek Šček drevi o šoli Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček prireja drevi ob 20.15 v dvorani Finžgarjevega Doma na Opčinah okroglo mizo o aktualnih spremembah slovenskega šolstva v Italiji. Jutri skupščina Slovencev v DS Jutri s pričetkom ob 18. uri bo na sedežu Demokratske stranke v ul. Donota 1 v Trstu pokrajinska skupščina Koordinacije Slovencev Demokratske stranke. Skupščina bo namenjena obravnavi sprememb na vse-državnem političnem prizorišču po izvolitvi novega tajnika Daria Franceschinija ter bodočemu delovanju Koordinacije Slovencev DS na teritoriju, s posebno pozornostjo podpori včlanjevanju v stranko. Vabljeni so vsi člani, volivci na primarnih volitvah stranke in Mladih demokratov ter strankini simpatizerji. Predstavitev raziskave o vernosti mladih Potem ko so bili osrednja tema že na nedavni dvodnevni pobudi Agora z mladimi, bodo podatki o vernosti mladih tržaške škofije, zbrani v publikaciji Vera v stand-byju (Religione in standby), uradno predstavljeni javnosti danes popoldne ob 18. uri v avli Venezian Univerze v Trstu na pobudo škofijskega tednika Vita Nuova v sodelovanju z mladinsko in univerzitetno pastoralo tržaške škofije. Škofija Trst je raziskavo poverila družbeno-verskemu observatoriju Triveneta, podatki pa so zdaj zaobjeti v publikaciji, ki je izšla pri založbi Marcianum press. O tem bodo na današnji predstavitvi govorili tržaški škof msgr. Evgen Ravignani, predsednik družbeno-verskega observatorija Triveneta Alessan-dro Castegnaro in odgovorni urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai. NIŽJE SREDNJE ŠOLE 2009/10 2008/09 1. letnik 1. letnik Cankar-Sv. Jakob 13 11 Ciril-Metod-Sv. Ivan 9 11 Ciril-Metod-Katinara 21 19 Gregorčič-Dolina 22 11 Kosovel-Opčine 30 29 Kosovel-Prosek 20 26 Gruden-Nabrežina 16 2J Skupno 131 134 VIŠJE SREDNJE ŠOLE 2009/10 2008/09 1. letnik 1. letnik Prešeren-A 10 10 Prešeren-B 12 21 Prešeren-C 1 5 20 Prešeren-kl. licej 5 9 Zois-knjigovodje 16 10 Zois-geometri 3 6 Slomšek-pedagoški 3 J Slomšek-družboslovni J 12 Stefan-mehanski odd. 14 9 Stefan-elektronski odd . 1 2 4 Stefan-biokem. odd. 8 1 Skupno 105 109 licej prešeren - Obletnica V soboto proslava 60-letnice ustanovitve klasičnega liceja Dan kulture in dan klasične. Vse to bo proslava 60-letnice ustanovitve slovenske klasične gimnazije v Trstu (danes klasične smeri na Liceju Franceta Prešerna), ki bo v soboto potekala na Stadionu prvega maja s pričetkom ob 10.30 in bo združena z obhajanjem dneva slovenske kulture. Na prireditvi bodo nastopili dijakinje in dijaki Liceja Franceta Prešerna, Mešani mladinski pevski zbor Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot ter duo Lara Puntar in Dario Viviani, medtem ko bo slavnostna govornica Vida Valenčič. Da bi primerno obeležili 60-letnico klasičnega liceja, so 8. novembra 2008 na šoli imeli srečanje vseh današnjih dijakov klasičnega oddelka z dijaki prvega letnika klasičnega liceja v šolskem letu 1948-49. Nato so dijaki skupno s svojimi profesorji pripravili vprašalnik, ki so ga posredovali nekaterim predstavnikom različnih generacij dijakov klasičnega li-ceja. Njihovi odgovori so bili 15. februarja letos skupno z vtisi današnjih dijakinj in dijakov objavljeni v Primorskem dnevniku. Niz praznovanj pa bodo zaokrožili s sobotno prireditvijo, na katero so povabili »prve tržaške klasike« (Sašo Martelanca, Marijo Raunik, Eriko Po-javnik Zupančič, Ines Tence Kostnapfel, Marto Le-giša, dr. Dušana Grudna, Milana Gregoriča, Leandra Cunjo in Anico Šturm Žabkar) in tudi dobitnike priznanja Festivala »Šport & mediji« (Rudija Pahorja, Pina Rudeža in Borisa Viteza), ki bodo šoli izročili simbolično priznanje. Prisostvovali bodo tudi športni novinarji Saša Rudolf, Beno Hvala in Mario Šušterčič ter predstavnik Gimnazije Celje. devin - Zavod združenega sveta 4. aprila bo dan odprtih vrat V Jadranskem zavodu združenega sveta v Devinu bo 4. aprila potekal dan odprtih vrat s prikazom delovanja zavoda ter z vrsto zabavnih in kulturnih pobud. Poglejmo, kaj ponujajo pobudniki informativnega dne. Jadranski zavod združenega sveta iz Devina vas vabi na popotovanje okoli sveta v enem dnevu. Želite spoznati od bliže, kaj vse se dogaja na našem Zavodu in se pri tem tudi zabavati? Želite se preizkusiti v nečem posebnem ali celo eksotičnem? Potem ne smete zamuditi enkratne priložnosti, ki vam jo ponujamo ob dnevu odprtih vrat v soboto, 4. aprila, od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 18. ure! Dopoldan, od 9.30 do 12.30, bomo vse obiskovalce popeljali na vodeni obisk knjižnice, šolskih učilnic, umetnostnega centra in laboratorijev, kjer bodo naši dijaki prikazali vrsto zanimivih eksperimentov iz kemije, fizike, biologije in okoljskih sistemov. Poleg tega bomo obiskovalcem omogočili, da se resnično vživijo v naš vsakdan in se pobliže seznanijo z dejavnostmi, ki jih prirejamo v koledžu. Vsem bodo na voljo hrana in pijača iz vsega sveta, od Nepala do Čila, od Norveške do Južne Afrike. Po krajšem premoru bodo popoldne od 14.30 do 16.30 na sporedu številne dejavnosti, ki se bodo odvijale na odprtem. Na travniku pri Foresteriji se bodo mlajši in starejši obiskovalci lahko preizkušali v capoeiri, lokostrelstvu, glasbenih in akrobatskih delavnicah. Zabava bo zagotovljena z našimi žonglerji in z mehiško pinato. V umetnostnem centru »Erich Hartmann« in v novem avditoriju bo možen ogled fotografskih razstav, v lončarskem centru »Gaspare Pacia« pa bo možen ogled kiparstva. V zaključnem delu, od 16.45 do 18. ure, bo na sporedu predstava tradicionalne folklorne glasbe in plesa Okoli sveta, ki jo bodo pripravili dijaki. Predstavo si bo mogoče ogledati brezplačno v novem avditoriju. 8 Četrtek, 12. marca 2009 TRST / ŽELEZARNA - Srečanje med krajevnimi upravami, podjetjem Lucchini in sindikati Delovno omizje o delavcih in preureditvi železarne Dežela bo o socialnih blažilcih še razmislila - Usoda delavcev po obdobju dopolnilne blagajne ni jasna Prihodnji teden bo deželna uprava Furlanije-Julijske krajine sklicala ožje delovno omizje o usodi škedenjske železarne in njenih delavcev. Predsednik deželne uprave Renzo Tondo je na včerajšnjem srečanju med krajevnimi upravami, vodstvom železarne in sindikati opisal cilje omizja, ki bo obravnavalo težko situacijo delavcev in učinke preureditve obrata, ki naj bi do leta 2015 opustil železarski sektor. Do srečanja v palači deželnega odbora je prišlo, potem ko so železarji prejšnji teden z manifestacijo na Velikem trgu opozorili na težavno situacijo v škedenjskem obratu. 16. marca bo stekla dopolnilna blagajna, ki bo v 13 tednih zadevala približno 325 delavcev. Po napovedih pooblaščenega upravitelja podjetja Servola spa (le-ta je v lasti grupe Lucchini-Severstal) Francesca Ro-sata, naj bi obnovljeni tretji plavž odprli konec maja (dokumente o posegih na plavžu bodo pristojnemu deželnemu uradu izročili prihodnji teden) in s tem ponovno pognali proizvodnjo. Ni jasno, ali bo delo steklo s polno paro. Konec aprila bodo preverili stanje na trgih in napovedali naslednjo potezo. Podjetje bo delavcem v dopolnilni blagajni zagotovilo trinajsto mesečno plačo ter nagrade za produktivnost in rezultate. Sindikalni predstavniki so od deželne uprave zahtevali, naj delavcem zagotovi socialne blažilce in kritje manjkajočih dohodkov (blagajna krije 80% plače), odgovor predsednika Tonda pa je bil previden. Dežela mora skrbeti za vsa podjetja v krizi, najprej bo treba preveriti vse prošnje na deželni ravni. Odbornika Alessia Rosolen (za delo) in Van-ni Lenna (za okolje) bosta s podjetjem proučila probleme delavcev in bonifikacij. Tržaški župan Roberto Dipiazza je navedel podatke zdravstvenega podjetja, ki pričajo, da so izpusti železarne spet presegli dovoljeni prag. Predsednica Pokrajine Trst Bassa Po-ropat je zahtevala, naj se opravi »sliko stanja«, 6 let pred načrtovanim preoblikovanjem obrata. Sindikalisti so srečanje zapustili z mešanimi občutki. Antonio Saulle (FIOM-CGIL), ki je navzočim razlagal, da je zelo pomembno razumeti, kako bo opustitev železarstva vplivala na gospodarstvo in zaposlitve v mestu, je pogrešal konkretne korake v prid delavcem. Luca Visentini (UIL) je podčrtal, da podjetje v tem trenutku ne more zagotoviti, da bo delavce po obdobju dopolnilne blagajne spet vzelo v službo. Danes bo v železarni skupščina delavcev, v teh dneh bo sledilo srečanje z vodstvom podjetja za podpis dogovora o dopolnilni blagajni. S podjetjem se bo srečal tudi Tondo, kmalu pa naj bi o tem razpravljal tržaški občinski svet. Z leve Roberto Dipiazza, Alessia Rosolen, Renzo Tondo, Vanni Lenna in Maria Teresa Bassa Poropat PONČANA - Kulturni in mladinski center Casa delle Culture Prejeli izstrelek in grozilno pismo, »a v soboto bomo vsekakor demonstrirali« Grozili»prijateljem črncev, Judov in Slovanov« - Dogodek povezujejo s sobotnim protestom proti konferenci o mamilih Center Casa delle Culture je bil te dni tarča sramotnih groženj. V petek se je v poštnem nabiralniku centra na Pončani pojavil izstrelek, v ponedeljek zjutraj pa še listek z izredno žaljivim sporočilom (oboje na sliki Kroma). Neznana roka je napisala, da so upravitelji in obiskovalci kulturnega in mladinskega središča »prijatelji črncev, Judov in Slovanov« ter jim zaželel, da zgorijo v pečeh Ri-žarne. Z zadevo se ukvarja policija Digos. Glasnik centra Carlo Visintini pravi, da so se na stenah centra v preteklosti že kdaj pojavili nacifašistični napisi in simboli, tokrat pa je zadeva hujša. »Ne zanima nas, kdo je prinesel tulec in sporočilo, saj so to vedno isti ljudje. Pomembno je, kdo ga je k nam poslal,« pojasnjuje Vi-sintini. Sam meni, da je dogodek povezan z napetim ozračjem, ki se je ustvarilo ob priložnosti današnje državne konference o mamilih. V ta sklop sodi po njegovem nedavna aretacija aktivistov tržiškega socialnega centra, »saj so zadevo napihnili«. V centru Casa delle Culture, kjer je bil včeraj navzoč tudi bivši deželni svetnik Zelenih Alessandro Metz, se groženj vsekakor niso ustrašili. V soboto ob 15. uri bodo tako kot napovedano sodelovali na demonstraciji proti vladni konferenci, »ker je naša ideja o svobodi drugačna od Giovanardijeve: njegov zakon pošilja v zapor na tisoče mladih, ker skrivajo v žepu košček hašiša«. (af) Padec ometa odmeva Codega: »Dežela vlaga raje v videokamere« Ponedeljkov dogodek na znanstvenem liceju Oberdan, kjer je večji kos ometa padel s stropa učilnice na kateder, v krajevni javnosti močno odmeva. Oglasil se je deželni svetnik Demokratske stranke in bivši ravnatelj Oberdana Franco Codega: »Znano je, da so šole v naši pokrajini zelo stare in da potrebujejo izredne posege, prejšnje krajevne uprave so ta problem dolgo let zanemarjale.« DS pa je med razpravo o deželnem finančnem zakonu predstavila popravek, ki je predvideval izredno financiranje v višini 12 milijonov evrov v 8 letih. S temi sredstvi naj bi popravili šole, večina v deželnem svetu pa je popravek zavrnila. »Po drugi strani je deželna uprava odštela 16 milijonov evrov za vi-deonadzor, razsvetljavo in obhod-nice ... « Desna sredina je torej dala prednost napihnjenemu problemu varnosti, medtem ko tržaške šole propadajo, zaključuje Codega. Sindikat FLC-CGIL opozarja, da je omet na liceju Oberdan le zadnji primer z dolgega seznama nestabilnih sten, porušenih stropov in razbitih oken, ki so značilni za italijanske in slovenske šole v Trstu. »Prepogosto posegajo pristojne uprave samo v skrajnih primerih, kar ni sprejemljivo,« piše v tiskovnem sporočilu. Rešitve niso nemogoče. V primeru nevarnosti je treba takoj zapreti učilnico, poslati izvedenca in poskrbeti za varnost, še najbolj nujna pa so primerna državna sredstva za ureditev vseh šolskih poslopij (zakon 265/1999je predvideval, da bo do tega prišlo do konca leta 2004). Sindikat Cobas napoveduje, da bo šolska reforma črno sliko italijanskega in tržaškega šolstva še poslabšala: »Dvojica Gelmini-Tremonti hoče prihraniti 8 milijard evrov v treh letih: razredi bodo vse bolj natrpani, ob krčenju števila suplentk pa bo postala šola parkirišče za otroke.« Razsodba o globah Kasacijsko sodišče je z razsodbo razveljavilo odločbo tržaškega mirovnega sodnika v zvezi z obvestili o prometnih globah. Tržaški sodnik je pred časom sprejel pritožbo občana, ki ni hotel plačati globe, ker mu je obvestilo poslal poštni urad iz kalabrijskega mesta Lamezia Terme. Sodnik se je strinjal, da mora obvestilo poslati tržaški poštni urad. Občina Trst se je pritožila na kasacijsko sodišče, ki je presodilo, da je odločba mirovnega sodnika napačna. Za vrhovne sodnike je izbira poštnega urada domena poštnega podjetja, v te zadeve pa se sodnik ne sme vtikati. repentabor - Pomembna dejavnost občinske civilne zaščite Prostovoljci za prevoz popkovine Ekipa civilne zaščite skrbi za prevoz popkovine iz bolnišnice Burlo Garofolo do operativnega centra v Palmanovi, od koder jo prepeljejo v banko krvi v Padovi Sreda, 18. februarja: prostovoljci iz Repentabra so opravili prvi prevoz popkovine iz tržaške porodnišnice Majhna občina, veliko prostovoljno delo. Re-pentabrska občina šteje le 868 občanov, premore pa kar 23 prostovoljcev civilne zaščite. Po enega na 38 prebivalcev, povprečno največ med vsemi občinami tržaške pokrajine. Repentabrska ekipa civilne zaščite je opravila od ustanovitve številne dejavnosti, predvsem ob požarih in zimskih ujmah. Okrepila je svojo prisotnost na občinskem ozemlju, ko je bilo potrebno je sodelovala tudi pri akcijah na drugih območjih. Pretekli mesec je svojemu bogatemu delovanju dodala še pomemben kamenček: sodelovanje pri tako imenovanem projektu popkovina, pri katerem so soudeleženi tržaška otroška bolnišnica in porodnišnica Burlo Garofolo, deželna civilna zaščita in banka krvi iz Pa-dove. Repentabrski prostovoljci, ki jih vodi koordinator, občinski svetnik Slovenske skupnosti Angelo Barani, so pred časom izrazili svojo pripravljenost za sodelovanje pri projektu popkovina, pri katerem delujeta še ekipi prostovoljcev civilne zaščite iz miljske in tržaške občine. Zagotovili so razpoložljivost članov za prevoz popkovine iz Trsta do deželnega sedeža civilne zaščite pri Palmanovi. Urejena so bila dežurstva, da bi bila ekipa vedno pripravljena na prevoz, ko bi to bilo potrebno. In prav repentabrski ekipi je pripadla »čast« prvega tovrstnega posega. V sredo, 18. februarja zjutraj, so iz tržaške otroške bolnišnice in porodnišnice Burlo Garofolo sporočili deželni civilni zaščiti, da razpolagajo z donacijo popkovine, ki bi jo bilo treba čimprej prepeljati v banko krvi v Padovo. Iz Palma-nove so takoj obvestili dežurno ekipo repentabrskih prostovoljcev, ki so se z avtomobilom civilne zaščite podalo v porodnišnico, kjer jim je dr. Roberto Simeone izročil hladilno torbo, v kateri je bila popkovina. Repentabrska ekipa je hitro odpotovala proti Palmanovi, kjer je na operativnem sedežu deželne civilne zaščite v predvidenem času predala dragoceni tovor. Tega je nato - bilo je ob 9.30 - ekipa deželne civilne zaščite odpeljala v Padovo, kjer je hladilno torbo predala banki krvi iz popkovine. To je zbirna struktura za tovrstno kri, v njej so kri zamrznili in shranili, uporabili pa jo bodo v primeru potrebe. Tistemu prvemu prevozu so v naslednjih tednih sledili drugi, ki sta jih opravili ekipi civilne zaščite iz tržaške in miljske občine. Ta teden, v ponedeljek, ko je bila za tovrstne posege spet dežurna re-pentabrska ekipa, so opravili prostovoljci iz repen-tabrske občine še drugi prevoz. Tudi ta se je iztekel po pravilih, brez vsakega zastoja, vedno v službi družbeno potrebnih in pomembnih institucij. / TRST Četrtek, 12. marca 2009 9 SLOVENSKI KLUB - Knjiga izšla pri založbi Modrijan Sergej Verč in njegov roman Mož, ki je bral Disneyeve stripe Komisar Beno se tokrat ukvarja s serijo umorov, ki sledijo bankrotu uglednega zamejskega podjetja... Zakaj je neka družba dovolila, da jo razje črv dekadence? To je le eno od vprašanj, ki se prepletajo v romanu Mož, ki je bral Disneyeve stripe.Novo kriminalko Sergeja Verča so v torek predstavili v Slovenskem klubu: z avtorjem se je pogovarjala Matejka Grgič, prisotna pa je bila tudi ekipa ljubljanske založbe Mo- drijan z urednikoma Bronislavo Aubelj in Branimirjem Nešovicem na čelu. Čeprav je knjiga opremljena z opombo, da so »vsa imena in dogodki v tej knjigi izmišljeni in niso v nobeni posredni ali neposredni zvezi z resničnim dogajanjem«, se fabula odvija v času bankrota »najuglednejšega podjetja Sergej Verč je občinstvu prebral tudi nekaj odlomkov iz svoje zadnje kriminalke kroma Slovencev v Italiji«, ki ima sedež v Ulici Valdirivo. Ime Tržaške kreditne banke ni sicer nikoli izpisano, bralci pa bodo najbrž že po nekaj vrsticah spoznali dogodke, ki so sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja dodobra pretresli Slovence v Italiji. In jih po Verčevem mnenju tudi dodobra zaznamovali. Komisar Benjamin Perko, stari znanec Verčevih romanov, se tokrat ukvarja z vrsto umorov, ki sledijo bankrotu. Istočasno bralci spoznajo »propad« Rajka Budina, bivšega uslužbenca »podjetja«človeka, ki je verjel v skupnost in vse svoje energije investiral v delo in družino. Na srečo svoje družine je bil »ganljivo ponosen«, vse dokler ... Kot je pojasnila Matejka Grgič, začne bralec kaj kmalu sumiti, kdo je morilec, Verč pa ga spretno preusmeri k drugim vprašanjem: k (ne)zdravim medsebojnim odnosom znotraj skupnosti, različnim težavam mlajše generacije, norosti, shizofreniji, iskanju odgovora, zakaj se v določenem trenutku tudi golob spremeni v jastreba, zakaj je neka družba dovolila, da jo ra-zje črv dekadence. Verču je všeč oznaka, ki jo je romanu dal nek bralec: alegorija breziz-hodnosti. Pravi, da je o takem romanu začel razmišljati v trenutku, ko je spoznal, da se je naše skupnosti polastila vseenost: propad manjšinskega gospodarstva ga torej ni prizadel finančno, ampak človeško. A, kot rečeno: dogodki in imena, ki nastopajo v romanu Mož, ki je bral Disneyeve stripe, niso v nobeni zvezi z resničnim dogajanjem ... (pd) ZDRAVSTVO - Danes v hotelu Jolly Senator Marino o biološki oporoki Demokratska stranka bo danes gostila senatorja Ignazia Marina (na sliki), ki je v prvi osebi angažiran pri pomembnih etičnih in zdravstvenih vprašanjih. Marino je namreč po poklicu zdravnik, na tržaškem srečanju (ob 17.30 v hotelu Jolly) bo govoril predvsem o problematiki biološke oporoke. Njegovo izvajanje bo uvedel Roberto Cosolini, pokrajinski tajnik Demokratske stranke. Senator Marino je kot zdravnik in parlamentarec neposredno spremljal žalostno zgodbo Eluane Englaro. V konferenčni dvorani hotela Jolly bo predvsem osvetlil parlamentarni postopek zakona o biološki oporoki. krožek istria - Jutri v Miljah Srečanje o skupnem poročilu zgodovinarjev V kulturnem centru Gastone Millo v Miljah (Trg Republike 4) bo jutri tekla beseda o tukajšnji polpretekli zgodovini v luči poročila italijanskih in slovenskih zgodovinarjev iz obdobja 1880-1956. O tem bo govoril profesor in zgodovinar Fulvio Salimbeni (na sliki), ki je bil član omenjene meddržavne strokovne komisije. Začetek srečanja je napovedan za 17. uro. Prireditelj aktualnega srečanja z naslovom Spomin v predalu je kulturni krožek Istria v sodelovanju z Občino Milje. Ob tej priložnosti bo krožek Istria predstavil svojo publikacijo, ki nosi naslov V spominjanju in v spominih. miela - V nedeljo V Trstu prvič skupina Modena City Ramblers Modena City Ramblers prihajajo v Trst. V nedeljo, 15. marca, bomo lahko prvič v deželni prestolnici v živo poslušali čudovito glasbo te skupine. Zasluga za organizacijo koncerta gre združenju Bonawentura in gledališču Miela, ki bo prizorišče vrhunskega glasbenega dogodka. Pričetek koncerta napovedujejo ob 21.30, vstopnice pa so že v prodaji pri blagajni gledališča Miela vsak dan od 17. do 19. ure. Cena v predpro-daji je 13,50 evra, medtem ko bo treba na dan koncerta odšteti 15€. Modena City Ramblers nastopajo že od leta 1991 in so nastali kot skupina, ki je prepevala v glavnem irsko folk glasbo. Prvi album, Riportando tut-to a casa, je skupina iz Emilije izdala leta 1994. Gre za sklop pesmi z globoko socialno vsebino, kar je značilnost skoraj vseh uspešnic te skupine, ki je vedno bila politično dokaj opredeljena (mnoge pesmi segajo v obdobje partizanskega boja in osvoboditve Italije). Z glasbenega vidika pa je mešanica irskih folk zvokov in rock glasbe. Upor je ravno tako ena izmed značilnosti te skupine, ki se ni nikoli oddaljila od začetnega uporniškega duha. Nikoli se ni predala komercializaciji in morda prav zaradi tega je znana oziroma priljubljena le med delom občinstva. Na albumu Appunti partigiani so Modena City Ramblers sodelovali z Guccinijem (in pripravili svojevrsten aranžma Guccinijeve morda najbolj znane pesmi Auschwitz), z Monijem Ovadio, s Pierom Pelujem (skupaj so peli De Andrejevo pesem La guerra di Piero) in celo z Goranom Bregovicem (priredili so partizansko Bella ciao). Leta 1997 je izšla plošča Terra e liberta, zaključni koncert turneje pa so Modena City Ramblers imeli decembra na Kubi pred več kot 100.000 gledalci. Iz leta 2002 je album Radio Rebelde, novembra 2006 pa izide album Il lungo inverno. Lani so Modena City Ramblers izdali prvo ploščo za tuje tržišče (Bella ciao - Italian Combat folk for the Masses), po daljši in uspešni turneji pa bo leta 2009 izšla nova plošča. Po prerani smrti Luce Giacomet-tija (umrl je v prometni nesreči leta 2007), sestavljajo skupino Arcangelo »Kaba« Cavazzuti (tolkala, kitara), Franco DAniello (trobenta, flavta), Massi-miliano Fabianelli (klavir, harmonika), Massimo »Ice« Ghiacci (bas, kitara), Francesco Moneti (kitara, mandolina, violina), Davide Moranti (pevec), Roberto Zeno (tolkala, mandolina). (I.F.) OPČINE - Finžgarjev dom Zaživel pevski seminar Adija Daneva Dolgoletni vodja opernega zbora gledališča La Fenice in korepetitor slavnih opernih pevcev si je zamislil dvodelni tečaj, dopoldne potekajo skupinske lekcije, popoldne pa individualne Zborovodja, skladatelj, korepetitor in strokovnjak vokalne tehnike Adi Danev, ki je pred kratkim izdal knjigo o izkušnjah svoje petdesetletne, mednarodne kariere na opernih odrih, se od upokojitve zelo aktivno angažira tudi za širitev pevske kulture v domačem kraju, že večkrat v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov. Bivši predsednik tržaškega združenja Zorko Harej ga je pred leti povabil k oblikovanju tematskih zborovskih projektov, lani pa je v istem okviru nastal prvi seminar vokalne tehnike za solopevce in zborovske pevce. Pobuda je bila konkreten odgovor na splošno pomanjkanje resnične, tehnične in muzikalične pevske samozavesti v prostoru, kjer je pevska dejavnost izredno razširjena in priljubljena. Tečaj je doživel velik odziv, ki je takoj spodbudil organizatorje k nadaljevanju v obliki redne, vsakoletne dejavnosti. Na osnovi lanske izkušnje je letošnja razporeditev lekcij nekoliko spremenjena. S sodelovanjem članov domačih zborov in pevcev, ki imajo večje, solistične ambicije, se je pojavila namreč potreba po razlikovanju učne snovi v skladu z različnimi sposobnostmi, pričakovanji in zahtevami tečajnikov. Dolgoletni vodja opernega zbora gledališča La Fenice in korepetitor slavnih opernih pevcev si je zato zamislil dvodelni tečaj: dopoldne potekajo skupinske lekcije za zborovske pevce in zborovodje, popoldne pa individualna srečanja, ki so namenjena izključno so-lopevcem. Časovni obseg se je v primerjavi z lansko izvedbo podaljšal, saj bo tečaj trajal tri mesece s tedenskimi vajami vsako soboto v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Tudi letos je tečaj vzbudil veliko zanimanja in povpraševanja, da so organizatorji zaradi obveznih časovnih omejitev morali celo odkloniti nekatere prijave. Tečajniki so se prvič zbrali v soboto, kjer je v dopoldanskem času potekalo uvodno predavanje, na katerem je Danev pojasnil svoja stališča do pevske dejavnosti in se je nato zaustavil pri prvinah delovanja pevskih in dihalnih organov. Bistvo Danevovega dela z našimi zbori je namreč krepitev samozavesti pevcev preko natančnega in poglobljenega poznanja fizioloških mehanizmov za proizvajanje zvoka, da bi lahko vsak lažje našel pot do zdravega, kvalitetnega in bolj učinkovitega pevskega izražanja. (ROP) Izpopolnjevanje je nujno na vseh področjih kroma 10 Četrtek, 12. marca 2009 TRST / pokrajina - Skupna pobuda uprave in sedmih združenj Tržaški ljubitelji filma bodo kmalu imeli nov dom Pred koncem prihodnjega leta ga bodo uredili v nekdanjem Domu pristaniških delavcev nšk - Projekt podpiranja bralne kulture Rastejo s knjigo Pobuda, v katero se je vključila knjižnica, je namenjena osnovnošolcem Kdor je februarja meseca v jutranjih urah obiskal knjižnico, se je večkrat srečal s pisanimi skupinami razposajenih srednješolcev. Narodna in študijska knjižnica je namreč letos pristopila k vseslovenskemu projektu Rastem s knjigo -slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu, za katerega so dali pobudo slovensko Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport in Zveza splošnih knjižnic. Tržaška knjižnica se je vanj vključila po posredovanju pedagoške svetovalke za slovenske šole v Italiji Andreje Duhovnik. Cilj projekta, ki v Sloveniji poteka že tretje leto, je podpora razvoju bralne kulture osnovnošolcev. Naša osrednja knjižnična ustanova je v mesecu, ko praznujemo dan slovenske kulture, povabila na obisk osem razredov sed-mošolcev s Tržaškega. Zanje so knjižničarke pripravile poseben, priporočen, dve uri trajajoč program. Najprej so se dijaki seznanili s praktičnimi podatki o delovanju knjižnice, o njenih katalogih, o možnosti iskanja po elektronskem katalogu in o njenem raznolikem knjižnem fondu, ki šteje približno 130.000 enot. Ogledali so si prostore za obiskovalce in skladišče, tako da so dobili predstavo tudi o velikem knjižnem bogastvu, ki je na razpolago obiskovalcem. Posebno jih je pritegnila omara redkih in dragocenih knjig in na lastne oči so lahko preverili, kakšne so knjige iz 17., 18. in 19. stoletja. Spoznali so nekaj novih pojmov iz knjižničarstva, potem pa so jim knjižničarke razdelile za to priložnost sestavljene vprašalnike, ki so jih morali izpolniti s pomočjo elektronskega kataloga. Razdelili so se po skupinah, z iskanjem po računalniku pa so si na zabaven način pridobili osnovne veščine uporabe knjižničnega on-line kataloga. Ob zaključku obiska je vsak sedmošolec prejel knjižno darilo, in sicer pesniško zbirko Ervina Fritza Vrane, ter zgibanko o knjižnici skupaj z bralnim znakom z logotipom Narodne in študijske knjižnice. Na sliki: Mladi obiskovalci so se rade volje postavili tudi fotografu in ponosno pokazali na knjižni dar, ki so ga prejeli Na sedežu pokrajinske uprave so se včeraj zbrali organizatorji filmskih festivalov kroma Trst se lahko ponaša z bogato ponudbo filmskih festivalov. V zadnjih desetletjih se ljubitelji sedme umetnosti zbirajo na festivalih Ma-remetraggio,Trieste Film Festival, I mille occhi, Science+Fiction in na festivalu latinsko-ameriškega filma. Združenja, ki jih prirejajo, so ustanovila neke vrste krovno organizacijo filmske umetnosti in jo poimenovala Associazione Casa del cinema. Pridružila sta se jima deželno združenje Film Commission, ki pro-movira snemanje filmov v naši deželi, in zadruga Bonawentura, ki upravlja gledališče Miela. In prav nekdanji Dom pristaniških delavcev na Trgu Duca degli Abruzzi bo pokrajinska uprava preuredila v nov dom vseh ljubiteljev filma. Vanj bi se lahko preselila tudi omenjena društva in združenja, v hiši filma pa bi predvsem uredili raziskovalni in dokumentacijski center ter tako zaščitili tržaško filmsko dediščino. Osnova zanj bo bogata mediateka Cappelle Underground. Na sedežu pokrajinske uprave je bil včeraj govor tako o preureditvi Doma pristaniških delavcev kot o novem združenju. Predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in odbornik za javna dela Mauro Tommasini sta najavila, da bi obnovitvena dela morala steči v prihodnjih mesecih, zaključili pa naj bi jih pred koncem leta 2010. Največjo novost (in finančni napor) predstavlja veliko stekleno jadro, ki bo prekrivalo tisto steno stavbe, ki je obrnjena proti morju: z njegovo pomočjo bodo pridobivali energijo iz alternativnih virov. Skupni stroški obnove naj bi presegali štiri milijone evrov, obenem pa je Pokrajini uspelo pridobiti tudi sosednjo, nižjo stavbo, ki je v lasti Pristaniške oblasti. V roku enega leta naj bi tako razpolagali z dodatno dvorano, predsednica Bassa Poropat pa je izrazila željo, da bi na obmorskem območju nastal pravi kulturni pol. V neposredni bližini je namreč staro pristanišče (in obnovljeni prostori 4. pomola), v prihodnjih letih pa bo v Silosu zrasel tudi kongresni center. In prav prostorska stiska je najbolj pereč problem tržaških organizatorjev filmskih festivalov. Na to so opozorili tudi med včerajšnjo tiskovno konferenco, kjer je o novem združenju Casa del cinema spregovoril predsednik Daniele Terzoli. Tudi zato so se filmarji združili: da bi lahko skupaj zagovarjali interese sedme umetnosti in ji zagotovili primerne prostore ter finančna sredstva. (pd) ob sv. jožefu Ricmanjski teden, danes odprtje Danes se uradno začne Ricmanjski teden, ki bo imel svoj višek z domačim večerom na dan vaškega zavetnika svetega Jožefa. SKD Slavec Ricmanje-Log uspešno prireja vsako leto Ricmanjski teden, ki predstavlja enkratno priložnost za družabnost in kulturno udejstvovanje. Program bo tudi letos pester in zanimiv, saj bo vključeval fotografsko razstavo petih zamejskih fotografov, članov fotografskega krožka Fotovideo Trst 80, celovečerni koncert mešanega mladinskega pevskega zbora Trst, koncert pihalnega orkestra Ri-cmanje, nastop dramske skupine Proposte teatrali, ki bo predstavila veseloigro v tržaškem narečju, in domači večer z nastopom ZMPZ Slavec-Slovenec ter veseloigro v domačem narečju dramske skupine SKD Slavec v režiji Ingrid Verk. Drevi ob 20.30 bo v galeriji Babna hiša odprtje fotografske razstave z naslovom IN-OUT. Fotografije petih članov tržaškega krožka Fotovideo Trst 80 bo predstavil priznani vaški umetnik Deziderij Švara. Razstava v okviru projekta, ki je predvideval gostovanje fotografskega krožka v Sofiji, je izraz petih različnih pogledov na sedanjost, ki so jo Alenka Petaros, Mirna Viola, Viljam Lavrenčič, Andrej Furlan ter Robi Jakomin vsak na svoj način skušali podati s fotoaparatom. Večer bo obogatil nastop moške vokalne skupine Kraški dom pod vodstvom Vesne Guštin Grilanc. Društvo SKD Slavec vabi vse ljubitelje fotografije, dobre glasbe in dobrega vzdušja, da se pridružijo kulturnemu večeru. Boštjan Romano dol pri vogljah - Zaključna prireditev ocenjevanja vin Praznik vina in žena Ocenjevanje vin repentabrskega geografskega območja je priredilo Razvojno združenje Repentabor Prireditev je obogatil nastop Združenega mešanega pevskega zbora Repentabor V soboto, 7. marca, je v Zadružnem domu v Dolu pri Vogljah potekala zaključna prireditev ocenjevanja vin geografskega prostora Repentabor, ki jo je organizirala vinarska sekcija Razvojnega združenja Re-pentabor. Pomembnega dogodka se je udeležilo veliko ljudi iz vseh repentabrskih vasi, kot gostje so bili prisotni tudi podžupan Občine Repentabor Marko Pisani, podžupan Občine Sežana Iztok Bandelj in re-pentabrski župnik Anton Bedenčič. Pester kulturni program, ki sta ga vodila Anja Čok in Gregor Guštin, je poslušalce razveselil z različnimi točkami: nastop Združenega mešanega pevskega zbora Repentabor, skeč Draga Ravbarja in Ane Škabar (dramska sekcija) z naslovom »Smo ga bekseli« ter nastop plesne skupine »Terias«. Vrhunec večera je gotovo predstavljala svečana podelitev plaket najboljšim repentabrskim vinarjem. Pri belih vinih je prvo mesto zasedel Matjaž Maru-šič iz Dola pri Vogljah, drugo mesto Bogdan Krivec iz Vrhovelj, tretje mesto pa Oštirjeva kmetija iz Vogelj. Pri rdečih vinih (teran) je prvo nagrado dobil Bogdan Krivec iz Vrhovelj, drugo mesto je zasedel teran Oštirjeve kmetije, tretji pa je bil te- ran Gregorja Jelušiča iz Vrhovelj. Tradicionalna prireditev ni bila namenjena le dobri kapljici, ampak smo ob tej priložnosti proslavili tudi Dan žena. Predstavniki vaških skupnosti so podelili rože vsem prisotnim ženskam. Družabno srečanje se je nadaljevalo ob dobri hrani in pijači in plesni glasbi ansambla Limit. Naslednje leto se zagotovo spet srečamo, saj so vse dosedanja ocenjevanja vin veliko prispevala k izboljšanju njegove kvalitete in povezovanju ljudi celotnega re-pentabrskega območja. Danilo Ravbar / TRST Četrtek, 12. marca 2009 1 1 STALNO GLEDALIŠČE FJK Program šestih Glasbenih popoldnevov Na predstavitvi zaskrbljenost glede usode odmevnih pobud Zaskrbljenost glede resnične pozornosti tržaškega opernega gledališča do večdesetletne tradicije Mednarodnega festivala operete in predvsem do njegovega nadaljevanja v tem kriznem obdobju je bila prva misel predsednika Mednarodnega društva operete Claudia Grizona ob predstavitvi šeste izvedbe Glasbenih popoldnevov v gledališču Rossetti. Stalno gledališče FJK se je v teh letih tesno povezalo z društvom, ki prireja v teh prostorih podeljevanja nagrade Massi-mini in koncerte, obenem pogreša jasne odgovore o bodočnosti reprezentančnega poletnega festivala s strani ustanove, s katero bi moralo najpogosteje sodelovati. Do danes ni bilo namreč še javnih zagotovil o jubilejni, 40. izvedbi festivala, ki je v zadnjih letih moral prenašati posledice postopnega krčenja sredstev. »Letos bo treba ujeti zadnji vlak in pokazati, koliko nam ta festival pomeni«, je rekel Grizon, »drugače pa se bo mora- lo Društvo v prvi osebi in v drugačni obliki angažirati za ohranitev tradicije, po kateri je tržaško gledališče najbolj znano v mednarodnem merilu.« Mesto Trst je v tem trenutku zelo znano tudi po gostovanjih mnogih muziklov, kot je potrdil organizacijski ravnatelj gledališča Rossetti Stefano Curti, ki napoveduje izredne dogodke na tem področju, kot sta nova postavitev muzikla Rocky Horror Show in predvsem uspešna produkcija Mamma mia. Kdor bi želel poslušati songe iz raznih muziklov v koncertni izvedbi, pa bo imel na voljo dva koncerta letošnjega niza Glasbenih po-poldnevov, ki se bodo kot običajno odvijali v dvorani Bartoli ob 18. uri. 30.marca bo na sporedu mednarodni potpuri songov v izvedbah Elisa-bette Tulli, Luce Notarija in večletnega glasbenega vodje ansambla del-la Rancia Giovannija Marie Montija, ki ju bo spremljal na klavir. Kitara in glasovi pa bodo 8. aprila protagonisti večera Sledi muzikla, v katerem Gra-ziano Galatone in Edoardo Luttazzi bosta predstavila odlomke iz italijanskih muziklov, katerih sta bila protagonista v zadnjih letih. Niz bo sklenil projekt vokalnega kvinteta Oblivion, ki ga sestavljajo profesionalni inter-preti muzikla, med katerimi je tudi Tržačan Davide Calabrese, ki je sestavil poklon kvartetu Cetra s priredbami njegovih največjih uspešnic. Trije pevci, ki bodo sodelovali pri komornem nizu, so dobitniki nagrade Massimini, kar potrjuje pozornost Društva do vrednotenja svojih nagrajencev. Ni dobil te nagrade, čeprav je postal tržaški »zastavonoša« operete tenorist Andrea Binetti, ki bo s sopranistko Veronico Vascotto odprl niz v ponedeljek, 23. marca s poklo-nom zlati dobi, znani kot »Belle Epo-que«. Spremljala ju bo pianistka Cristina Santin. Vstopnice in abonmaji bodo na voljo od petka pri blagajni gledališča Rossetti. (ROP) MUZEJ UGO CARÄ - V Miljah do 5. aprila Elitni dizajn Brionvega Na ogled zanimivi predlogi mladih oblikovalcev - Predvsem elektronski pripomočki Razstava je brezplačno na ogled s sledečim urnikom: od torka do sobote, od 17. do 19. ure, ob četrtkih tudi od 10. do 12. ure, ob nedeljah pa samo zjutraj. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 12. marca 2009 DOROTEJA Sonce vzide ob 6.23 zatone ob 18.07 -Dolžina dneva 11.44 - Luna vzide ob 20.08 in zatone ob 6.33 Jutri, PETEK, 13. marca 2009 KRISTINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,2 stopinje C, zračni tlak 1011,6 mb raste, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 9., o sobote, 14. marca 2009 Ul. dell'Orologio 6 (040 300605), Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 2711249.Pro-sek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6, Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (040 371377). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Q Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.20 »The Wrestler«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 15.50, 18.45, 21.40 »Watchmen«; 16.10, 18.10, 20.00, 22.00 »La Pantera rosa 2«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.00 »The Wrestler«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »I love shopping«; 17.45, 20.00, 22.10 »The Millionaire«; 17.45, 20.00 »The Reader«; 15.45 »Inkheart - La leggen- Krseountazteá"Jeva ttJLi J OKI) AN L». po noveli Leva Nikolajeviča Tolstoja ——** V petek, 13. marca ob 19.30 otvoritev razstave ROBIN soave KIPARSKA DELA 1995/2007 ...«najbolj uničujoča tragedija je bila je in bo tragedija spalnice.« (L.N.Tolstoj) V PETEKr 13. MARCA OB 20.30-RED A, PREMIERA _ (z italijanskimi nadnapisi) V sobota 14. marca ob2030-red B V nedelja 15. marca ob 16.00 - red C (z varstvom otrok) V torek, 24. marca ob2030, Kulturni dom Gorica (z italijanskimi nadnapisi) V četrtek, 2. aprila ob 1930- red K (z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok) Vpetel(3.aprilaob2030-redF V sobob%4. aprila ob 2030-red T (z italijanskimi nadnapisi) ^m ui ii ii^^a Info in predprodaja: Blagajna SSG, ponedeljek - petek od 10. do 17. ure (brezplačna številka 800214302) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Čestitke Naš dragi ROBERT jih danes 98 slavi. Zato na mnogaja leta mu kličemo mi vsi. MARISA BIAGI je te dni slavila okroglo obletnico. Odborniki SKD Slavec Ricmanje - Log ji čestitamo ter ji želimo še veliko sončnih dni. Danes praznuje naša pridna smučarka KATRIN DON H. rojstni dan. Mnogo zdravja sreče in športnih uspehov ji želimo noni Sonja in Gize-la, teta Miranda, stric Renato, Andrej in Aljoša z družinama. Koš poljubčkov ji pošiljata Marko Ivana in Erik. Ing. Marko Emili pred komisijo zelo strogo je uspešno zagovarjal nalogo: "Ker časa je prav malo, kako naj hitro leti letalo". Čestitke za strojnega diplomanta pošiljajo nonota Milan in Santa, Nada, Bato in Martina ter vsa proseško-saleška družina Novopečenemu strojnemu inženirju Marku Emiliju voščijo obilo nadaljnjih uspehov vsi na zavodu Jožef Stefan da di cuore d'inchiostro«; 15.45, 18.45, 21.45 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 16.00 »Viaggio al centro della Terra«. FELLINI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Reader - A voce alta«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Millionaire«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.20, 22.00 »Due partite«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 19.00, 21.45 »Il curioso caso di Benjamin Button«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 19.00 »Deček v črtasti pižami«; 16.10, 18.20, 20.30 »Hotel za pse«; 17.00, 19.20, 21.40 »Operacija Valkira«; 21.00 »Čast in slava«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I love shopping«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15 »La Pantera rosa 2«; 22.15 »Milk«; Dvorana 3: 16.30, 19.05, 21.45 »Watchmen«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »Verso l'Eden«; 18.15 »Giulia non esce la sera«; 22.15 »Il mai nato«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.30 »Watchmen«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.10 »La Pantera rosa 2«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »The Wrestler«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »The Milliona-ire«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.00 »I love shopping«. Na tržaškem konservatoriju G. Tartini je iz pozavne diplomirala Valentina Pieri Čestitajo ji vsi godbeniki Pihalnega orkestra Ricmanje SI Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA vabi starše na govorilne ure, ki bodo potekale v šolskih prostorih v Ul. Caravaggio, 4 v torek, 17. marca, od 17.30 do 19.30. Vljudno vabljeni. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure v četrtek, 19. marca, od 18. do 20. ure za bienij in klasični licej ter v petek, 20. marca, od 18. do 20. ure za trienij znanstvene in jezikovne smeri. M Izleti KRUT obvešča, da se zaključuje vpisovanje za velikonočni izlet v Bratislavo in na Dunaj, ki bo do 10. do 13. aprila. Kdor se želi pridružiti, naj pohiti in se javi še danes, 12. marca, na info@teaterssg.it - www.teaterssg.it našem sedežu v ul. Cicerone 8/B, telefon 040 - 360072. SK DEVIN prireja avtobusni izlet v soboto, 14. marca, v Forni di Sopra za 4. tekmo Primorskega smučarskega pokala. Odhod iz Nabrežine ob 6. uri. Informacije: info@skdevin.it ali na tel. št. 335-8180449(Erika). GEOLOŠKI IZLET- SPDT organizira v nedeljo, 15. marca, že tradicionalni geološki izlet. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred Občino v Sežani. Pod strokovnim vodstvom g. Paola Sossija si bodo ogledali stalno geološko in botanično zbirko Krasa v botaničnem vrtu v Sežani in se nato napotili po prijetni gozdni poti okrog vzpetin Tabor in Lenivec, po območju, ki je iz geološkega vidika izredno zanimivo. Za dodatne informacije tel. 040/2176855 ali 333.5994450. KRUT vabi v soboto, 28. marca, na praznovanje dneva žena z izletom v Ljubljano in ogledom razstave grafičnih listov Marca Chagalla v Mestnem muzeju. Vpisovanje do 18. marca, vse dodatne informacije na sedežu Krut-a, v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ZIMSKI VZPON NA POREZEN- SPDT vabi člane na zimski pohod na Pore-zen, ki bo v nedeljo, 22. marca. Spominski pohod bo vodil Bernard Flo-renin. Zbirališče udeležencev bo ob 7.30 v Gabrjah, na parkirišču pred gostilno »Pri Tomažu«. SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu organizirajo v nedeljo, 29. marca romarski izlet v Škofjo Loko. Ogledali si bomo znamenitosti mesta in okolice. Glavna točka pa je Škofjeloški pasjon, ki bo letos spet izvajan. Mesta za ogled je treba hitro rezervirati, zato je potrebno, da se čimprej vpišete. Za vse ostale informacije in vpis tel. na št.: 040-220693 ali 347-9322123. VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13.aprila, v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. št.: 340-2232538. PODPORNO DRUŠTVOV ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 10. maja na spoznavanje Kanalske doline z izletom od Tablja, preko Naborjeta in Žabnic do Rajblja in Belopeških jezer. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel.: 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040-417025. [d Osmice OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medjevasi št.7. Tel. št.: 040-208375. OSMICO je odprl Zidarich, Praprot 23. OSMICO sta odprla Ivan in Andrej An-tonič, Cerovlje št. 34, tel. 040-299800. Vljudno vabljeni! PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica, Sa-lež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. 348-8435444. V ZGONIKU št. 59 je odprl osmico Janko Kocman. ugodnost zadeva na severovzhodu 12. marca otvarjamo M Trgovski Center ITlOilti fri-i^ Milje - Trst I m L' / TRST Četrtek, 12. marca 2009 13 Krožek za družbena vprašanja VIRGILŠČEK priredi danes - četrtek, 12. marca,ob 20.15 v Finžgarjevem domu na Opčinah OKROGLO MIZO NA TEMO AKTUALNE TEME SLOVENSKEGA ŠOLSTVA V ITALIJI Toplo vabljeni! Zvem cerkvenih pevskih zborov - Trst • Zveza pevskih zborov Primorske Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm • Zveza slovenske katoliške prosvete Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabijo na koncert revije P ki M lO ks M POJ t 2009 ki bo JUTRI -v petek, 13 1. marca, ob 20.30 v cerkvi sv. Urha v Dolini n/ISTOPILI BODO. MoPZ Pergula - Sv. Peter, Zdruieni zbor ZCPZ - Trst, MoPZ Janez Svetokriški - Ajdovščina, MePZ Sv. Jernej - Opčine, MePZ dr. Frančišek Lampe - Črni vrh nad Idrijo, MePZ Gorjansko, MoPZ Srečko Kosovel - Ajdovščina. Ü3 Obvestila KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi vse članice in člane ter vse zainteresirane na redni občni zbor danes, 12. marca, v prostore Športno-kul-turnega centra v Lonjerju. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo od 20. uri. Toplo vabljeni! KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo od 13. februarja do nadaljnjega podružnice v Dolini (Kmetijska zadruga) in Opčinah (bivši sedež ZKB) zaprte zaradi organizacijskih zadev. Osrednji sedež v Ul. Cicerone in podružnica v Nabrežini pa bosta delovali po običajnem urniku. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL ŠČEK prireja danes, 12. marca, ob 20.15, v dvorani Finžgarje-vega Doma na Opčinah okroglo mizo o aktualnih spremembah slovenskega šolstva v Italiji. Vabljeni! UPRAVA OBČINE REPENTABOR v sodelovanju s podjetjem IN.CO iz Trsta in z Deželno agencijo za okolje Furlanije-Julijske krajine, prireja informativno srečanje za predstavitev rezultatov projekta merjenja koncentracije radona po vaseh občine Repentabor. Govor bo tudi o metodah za preprečevanje onesnaževanja stanovanjskih prostorov z radonom. Srečanje bo danes, 12. marca, ob 20. uri, v Kulturnem domu na Colu. AŠD MLADINA - Smučarski odsek, obvešča člane, ki bi se radi udeležili »Pokala prijateljstva treh dežel« v soboto, 14. marca, v Forni di Sopra, veljavnega za IV. Primorski smučarski pokal in V. pokal Alternativa sport, da se lahko javijo odgovornim na tel. št. 040-213518, 348-7730389, ali 040220718 najkasneje do petka, 13. marca, do 12. ure. Vabljeni! CCYJ - Kulturni krožek Yoga Jnana-kanda: Stalen tečaj za uvajanje v na-turizem »Rastline v korist prebavnega in genitourinarnega sistema« ob petkih od 20. do 21.30 v mesecu marcu. Srečanja v dneh 13., 20. in 27. marca ter 3. aprila 2009 na ulici Mazzini št.30, 3 nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 3482482991 ali 329- 2233309. Vpisovanje na sedežu ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 19.30. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 19. marca, ob 20.15, na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267, večer na temo »Tocai - Tokaji« z degustacijo. Za člane O.N.A.V. sprejemamo rezervacije do 13. marca, za nečlane in prijatelje od 14. marca dalje. Spletna stran: www.onav.it, email: trieste@onav.it. SKD F. PREŠEREN - Skupina 35-55 vabi v petek, 13. marca, ob 20.30 v društvene prostore na »Večer o slovenski istrski kulturi« s člani študijskega krožka »Beseda slovenske Istre«. Nastopajoči bodo pripovedovali štorije in izvajali pesmi ob glasbeni spremljavi ter še marsikaj. Vabljeni! SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično uro in likovni kotiček »Pujs v mlaki«, avtor Martin Waddell. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole. Vabljeni v pe- i m SKD SLAVEC ^ Ricmanje - Log vabi ob 20.30 na otvoritev ^icmanjskega tedna 2009 z odprtjem fotografske razstave "ii-our 5 slovenskih fotografov iz Trsta Skupine Fotovideo Trst 80 predstavitev: Deziderij Švara sodeluje: Moška vokalna skupina Kraški dom iz Repna pod vodstvom Vesne Guštin Grilanc tek, 13. marca, ob 16. uri v društvene prostore na štadjon 1. Maj. Ne pozabi: s seboj prinesi leseno kuhalnico. Vstopnina 2,00 evra. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi člane na 55. redni občni zbor, ki bo v petek, 13. marca, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. Sv. Frančiška, 20. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV prireja v petek, 13. marca, ob 16.30, v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, Ul. Trento št.8, predavanje na temo »Evolucija prehrane: hrana in zdravje od Darwina do genetike«. Sodelovali bodo naš predsednik Marno Vocci, zoolog Nicolo Bressi, izvedenec za prehrano Beniamino Ciocchi in diabetolog Riccardo Candido. Vabljeni so vsi. KD »F. VENTURINI« - DOMJO obvešča, da iz tehničnih razlogov »odpade« večer včlanjevanja predviden za soboto, 14. marca 2009. Naknadno bomo javili nov datum. KRD DOM BRIŠČIKI v sodelovanju s Socialno službo občin Devin-Nabre-žina, Zgonik in Repentabor organizira od sobote, 14. marca, do sobote, 4. aprila, v društvenih prostorih (Briščiki 77) brezplačno delavnico angleškega jezika. Urnik (ob sobotah): od 9.30 do 11.00 za otroke od 4. do 5. leta starosti in in od 11.00 do 12.30 za otroke od 6.do 7. leta starosti, bivajoče na teritoriju treh občin. Za vpis in morebitne informacije tel. 335-7611598 (Monika) v popoldanskih urah. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA v sodelovanju z MPZ Upokojencev iz Brega, organizira 14. marca, ob 19.30 v občinskem gledališču »F.Prešeren« v Boljuncu »Koncert zbora vsedržavnega združenja ka-rabinjerjev - sekcija Trst«. Toplo vabljeni! SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik) v soboto, 14. marca, ob 15.30, »Tekmovanje v risanju«, ter ob 16.30, predvajanje risanke »Kung Fu Panda« (v ital. jeziku, 88 min). Prost vstop. Vsi toplo vabljeni! RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 15. marca, zadnja predstava 11. Gledališkega vrtiljaka. Na sporedu bo Mary Poppins v izvedbi Radijskega odra iz Trsta. Prva predstava ob 16. uri (red Sonček) in druga ob 17.30 (red Zvezda). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. SPI CGIL - KROŽEK ZA VZHODNI KRAS vabi člane in prijatelje na praznik včlanjevanja, ki bo v torek, 17. marca, ob 16. uri, v prostorih Prosvetnega doma Tabor na Opčinah, Narodna ulica št. 51. PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA Slovenskega visokošolskega sklada Sergija Tončiča obvešča člane, da se bo redni občni zbor vršil na sedežu sklada v ulici Ginnastica 72, v sredo, 18. marca, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju. SKD TABOR, v sodelovanju z društvom Promemoria, vabi v sredo, 18.marca, ob 20.30, v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah, na predstavitev zbornika »Foibe, la verita: contro il revisionismo stori-co/Resnica o fojbah: zoper zgodovinski revizionizem«. Prisotna bosta raziskovalka Claudia Cernigoi in zgodovinar Sandi Volk. SLAVISTIČNO DRUŠTVO V TRSTU prireja v marcu štiri srečanja s prof. Petrom Weissom. Predavatelj bo obravnaval pravopis in aktualna vprašanja slovenskega jezika. Predavanji se bosta zvrstili v sredo, 18. in v sredo, 25. marca. Vabljeni! ŽUPNIJSKA SKUPNOST RICMANJE vabi na praznovanje zavetnika sv. Jožefa. Spored praznovanja: v četrtek, 19. marca, ob 11. uri slovesna sv. maša; ob 15.30 sv. maša za italijanske vernike; ob 17. uri slovesna večerna sv. maša, ki jo daruje tržaški škof msgr. Evgen Ravignani (pojejo združeni pevski zbori). Priložnost za zakrament spovedi pred sv. mašami. VZPI-ANPI DEVIN NABREŽINA vabi v četrtek, 19. marca, ob 17. uri v »Ošte-rijo Boris« v Mavhinjah na Praznik včlanjevanja 2009. Obenem bodo tudi predstavili knjigo »Spomini« partizanke Marije Šuligoj. Večer bo popestrila Neva s svojo harmoniko. PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja, v okviru praznovanj vaškega zavetnika Sv.Jožefa, koncert v soboto, 20. marca, ob 20.30, v Babni hiši v Ri-cmanjih. TEČAJ V BAZENU - Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 20. marca in se bo odvijal v jutranjih urah na Opčinah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. št.: 328-4559414. CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta (ul. Economo, 2) vabi vse zainteresirane, v soboto, 21. marca, ob 16. uri, na srečanje na temo »Meditacija Antar Mouna (notranja tisina) kot protistresna praksa«. Od 18.30 dalje bomo izvajali mantra za zdravje. Prost vstop. Toplo vabljeni. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prostorih Zadruge v Gropadi v torek, 24. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Toplo vabljeni! ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja brezplačen tečaj slovenščine za italijansko govoreče občane. Tečaj se bo odvijal dvakrat tedensko za skupnih 40 ur, in sicer ob sredah in petkih, od 19. do 21. ure. Začetek bo v sredo, 25. marca v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu. Za informacije in vpis pokličite na tel. št. 040-227008 vsak ponedeljek, od 16.00 do 18.30 in vsako sredo, od 09.00 do 11.00 ter od 16.00 do 18.30. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v Babni hiši v Ricmanjih v četrtek, 26. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. H Prireditve PRIMORSKA POJE 2009 - Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabijo na koncert revije »Primorska poje 2009«, ki bo v petek, 13. marca, ob 20.30, v cerkvi sv. Urha v Dolini. Nastopili bodo: MoPZ Pergula - Sv. Peter, Združeni zbor ZCPZ - Trst, MoPZ Janez Svetokriški - Ajdovščina, MePZ Sv. Jernej - Opčine, MePZ dr. Frančišek Lampe - Črni vrh nad Idrijo, MePZ Gorjansko, MoPZ Srečko Kosovel - Ajdovščina. RICMANJSKI TEDEN: danes, 12. marca, ob 20.30, v galeriji Babna hiša, odprtje fotografske razstave »In-out«, 5 slovenskih fotografov iz Trsta, Skupina Fotovideo Trst 80, predstavitev: Deziderij Švara, sodeluje Moška vokalna skupina Kraški dom iz Repna, zbor vodi Vesna Guštin Grilanc. V petek, 13. marca, ob 20.30, v prireditveni dvorani, celovečerni koncert Mešanega Mladinskega Pevskega Zbora »Trst«, zbor vodi Aleksandra Pertot. V soboto, 14. marca, ob 20.30, v prireditveni dvorani koncert Pihalnega orkestra Ricmanje. Orkester vodi Aljoša Tavčar. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta vabijo na skupno prireditev kulturnih organizacij zamejskih Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske ter Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti »Brez mej v pesmi in besedi« po scenariju in v režiji Alenke Hain. Sodelujejo: kitarist Janez Gre-gorič, sopranistka Sonja Koschier in baritonist Samo Lampichler, Dekliška vokalna skupina Bodeča neža iz Vrha sv. Mihaela, Ansambel Nomos iz Trsta ter recitatorja Mihi Krištof in Robert Cotič. Prireditev bo v petek, 13. marca, ob 19. uri v Jakopičevi dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Ljubljani in v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE v sodelovanju z Občino Milje, Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zadružno kraško banko vabi na odprtje razstave »Na poti svojega srca...«. Razstavljajo in sooblikujejo otroci državnega otroškega vrtca »Mavrica«, učenci COŠ »A.Bubnič« pod mentorstvom učiteljic iz vrtca in šole, prof. Nede Sancin, Štefana Turka in Robija Jakomina. Urnik: v soboto, 14. marca, od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure, v nedeljo, 15. marca od 18.30 do 22. ure. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v soboto, 14. marca, na večer »Eleonora«. Sodelujejo: Matej-ka Bukavec, Ilaria Zanetti, Damjan Locatelli, in Tamara Ražem. Pogovor z mezosopranistko Eleonoro Jankovič bo vodila Rossana Paliaga. Začetek ob 20.30. SKD GRAD OD BANOV vabi na praznovanje Dneva slovenske kulture, ki bo v soboto, 14. marca, ob 20.30 na sedežu društva. Večer bosta oblikovala pisatelj Boris Pahor in oktet Odmevi. SKD TABOR - obvešča, da bo naslednja ponovitev gledališke predstave »Campiello« (C. Goldoni) v soboto, 14. marca, ob 20.30. Prevod in režija Sergej Verč. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncerte v sklopu 40. revije Primorska poje: 14. marca, ob 20.30, »Jamlje«, Kulturni dom, nastopajo ZPZ Vesela pomlad iz Opčin, Društvo žena iz Mirna, Pevke ljudskih pesmi folklorne skupine Skala iz Kubeda, MPS Kanta-dore iz Brezovice, ZPS Mandrač iz Kopra, VS Unica iz Postojne, ZPS Stu ledi iz Trsta; 27. marca, ob 20.30, »Sovodnje«, Kulturni dom, nastopajo MPS Vasovalec iz Ilirske Bistrice, MPZ Kraški dom iz Repen-tabra, ZPZ Sožitje iz Tolmina, VS Snežet iz Tolmina, MPZ Kras iz Mirna-Kostanjevice, Nonet Bača iz Tolmina, MePZ Jacobus Gallus iz Trsta. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi v nedeljo, 15. marca, ob 19. uri v Milje, dvorana Roma-župnijski rikreatorij na Trgu Republike 8, na zaključno prireditev dnevov slovenske kulture 2009 »Spet trte so rodile«. Sodelovali bodo Bruna Manin-Spetič, harmonikar Marko Manin, ženska pevska skupina Ivan Grbec pod vodstvom Marjetke Popovski, ZPS Ivan Grbec iz Škednja z Marto Košuta, ki bo predstavila škedenjsko nošo in knjigo »Ano lejto je pasalo«. OBČINA REPENTABOR vabi na gledališko predstavo v italijanskem jeziku »Controvoglia« Sandra Rossija. Predstava bo v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri, v Kulturnem domu na Colu. BAMBIČEVA GALERIJA pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabi na ogled slikarske razstave Borisa Zulia-na »Pod nami vulkan«, do 20. marca, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. Glasbene improvizacije: Martina Fe-ri in Aljoša Saksida. E Poslovni oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI IŠČE delo za pomoč v gospodinjstvu ali nego starejše osebe. Tel. 00386-5-7144284 VODILNA ZAVAROVALNIŠKA DRUŽBA IŠČE sodelavce za vključitev v lastne kadre, z možnostjo pogodbe za nedoločen čas. Za informacije in razgovore poklicati 347/8924293 ali 335/8027881 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v centru Sežane, 40 kv.m, s teraso. Cena 350,00 evrov. Tel. 3355928584. IŠČEM V NAJEM STANOVANJE za dve osebi v občini Dolina ali pa v okolici. Tel. 338-1883783 v večernih urah. ORTOPEDSKO POSTELJO (HIDRAVLIČNO) prodam. Tel. 040-200156 ali 335-6858408. PARKIRNE PROSTORE za avtodome in kamp-prikolice dajem v najem v ograjenem prostoru pri Boljuncu. Informacije na tel. št. 339-4040583. POTREBUJEM LEKCIJE iz matematike. Klicati na tel. št. 347-6868225. PRODAM CHRYSLER GRAND VOYAGER 2,8 CRD autolimited, januar 2005, sivo metalizirane barve, električni usnjeni sedeži, full optional, redno servisiran, novi menjalnik, možnost fakture. Zanimiva cena po dogovoru. Tel. 348-4208079. V DRAGI (Dolina) dajem v najem dvonadstropno halo skupne površine približno 600 kv.m., s sanitarijami in tušem, uporabno za skladišče, garažo ali obrt. Tel. št.: 040-228932 ali 00386040302044. V SREDIŠČU OPČIN na Dunajski cesti, brez stroškov za upravljanje, dajem v najem prostor primeren za pisarno ali ambulanto. Za informacije pokličite na tel. št. 040-211043. Prispevki V spomin na drago Marijo Trampuz Leghissa darujeta Luigi in Nada 30,00 evrov za Združenje staršev OŠ S. Gruden v Šempolaju. V spomin na Enza Forausa darujejo Matilde, Franz, Vinko in Valter z družinami 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Rudijevo mamo Ivanko Skrinjar darujeta Alekseja in Primož 30,00 evrov za AŠD Sloga Tabor. V spomin na Ivanko Skrinjar daruje Dana Praprotnik 20,00 evrov za AŠD Sloga Tabor. V spomin na kolegico Ivanko Skrinjar daruje Pepi Starc 50,00 evrov za Sklad Otona Berceta. V spomin na Antona Ukmarja - Mira darujeta Nela in Dunja 500,00 evrov za obnovo kulturnega društva na Proseku. V spomin na Angelo Križmančič daruje Sabina Širca 20,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na Albino Pecchiari vd. Merlach darujeta Majda in Fabio z družinama 20,00 evrov za cerkveni pevski zbor - župnijska skupnost Sv. Trojice na Katinari. 14 Četrtek, 12. marca 2009 KULTURA / STALNO GLEDALIŠČE FJK - Plesni abonma Pendletonova Bothanica te popelje v pravljični svet Ameriški mojster je za svojo skupino Momix ustvaril imenitno koreografijo Ob spremljanju neverjetne plesne predstave Bothanica, ki jo je za skupino Momix pripravil koreograf Moses Pend-leton, te takoj preplavi val hvaležnosti do velikega plesnega mojstra in njegovega ansambla: v današnjem svetu banalnosti in površnosti, v katerem televizija uveljavlja svoje diktate kulturne poplitvitve, obstajajo ustvarjalci, ki znajo ujeti v svoja jadra blagodejne vetrove domišljije. Bothanica, ki že z naslovom opozarja na osrednjo temo predstave, ni namreč plesna predstave v najstrožjem pojmovanju besede, temveč imenitna scenska uprizoritev, v kateri so vsi elementi enakovredni. Ker je predstava preprosta in kompleksna obenem, je ni lahko opisati, treba jo je doživeti. V tržaškem Rossettiju bo predstava na sporedu do vključno nedelje, 15. marca. Ameriški plesni ustvarjalec Moses Pendleton nas je sicer že navadil na presenečenja. Pripada koreografom, ki znajo čarati, kar v tem primeru pomeni, da ob plesnih elementih uporablja razne efekte, največkrat optične, ki njegovo odrsko pripoved usmerijo v pravljični svet, namenjen gledalcem vseh starosti. Že dalj časa je odločen pristaš okoljevarstvenikov, kar je razvidno iz njegovih predstav. V tokratni, z naslovom Bothanica, pred očmi razkriva »skrivnosti« narave, v prvi vrsti flore. V dve delih je zajel štiri letne čase, začne se z zimo, ki se prebudi v pomlad, v drugem delu pa se najprej razbohoti po- Cvetice se nato prelevijo v šarmantne plesalke flamenca _ letje, ki se nato prevesi v jesen. Odlični in terpreti, ki obvladajo ples in gib, nastopajo na najrazličnejšo glasbo, predstava namreč sloni na zelo zanimivem prepletu simfonične (npr. Vivaldijeve) in sodobne glasbe (npr. Petra Gabriela). Nadvse pomembno vlogo igrajo tudi luči in video projekcije (s Pendletonom je sodeloval Joshua Starbuck), kostumi (glavno besedo je imela Phoebe Katzin) in pa razni scenski rekviziti ( Michael Curyy in Pedro Silva). Na odru pa so predvsem »ča-rali« člani skupine Momix, ki jih navadno poimensko ne navajamo, s čimer jim nedvomno delamo krivico. V Trstu torej plešejo: Tsarra Bequette, Jennifer Chic- heportiche, Simona Di Tucci, Sarah Nachbauer, Cassandra Taylor, Joshua Christopher, Jon Eden, Donatello Iaco-bellis, Robert Laqui in Steven Marshall. S to predstavo, ki je svetovno premiero doživela pred dobrim mesecem v Bolo-gni, se tudi zaključuje abonmajska plesna ponudba Stalnega gledališča FJK. (bip) TRST - Galerija San Giusto Fotografske Kompozicije Jakoba Jugovica Dela mladega ustvarjalca, ki študira na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, so na ogled do 17. marca V soboto, 7. marca so v galeriji San Giusto, v sklopu tržaškega Itisa, odprli razstavo mladega ustvarjalca Jakoba Jugovica. Avtor, letnik 1986, se je leta 2005 diplomiral kot geometer v Trstu, sedaj pa obiskuje četrti letnik smeri vizualne komunikacije na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Sodeloval je na skupinskih razstavah tako v Italiji kot v Sloveniji. V zvezi s tem velja omeniti prisotnost njegovih del na lanski tržaški razstavi Artefatto. V letu 2008 je Jakob tudi prejel prvo nagrado na fotografskem natečaju Slovenskega kluba. Prvo samostojno razstavo je imel leta 2004 v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu, kjer je predstavil svoje grafite. Tokrat so na vrsti fotografski izdelki. Fotografiji se mladi ustvarjalec posveča nekaj let. V okviru tega izraznega sredstva je svojo pozornost usmeril k raziskovanju izvirnih oblikovnih rešitev tudi preko razvijanja in tiska fotografij. Razstavo in avtorja je predstavil profesor Giorgio Cisco. Slednji je podčrtal dejstvo, da Jakobovih del ne smemo označiti zgolj za fotografska. Večina izdelkov tvori namreč sklope, ki so podrejeni različnim vsebinskim konceptom. Pri tem postopku igrajo važno vlogo tudi besedne igre, ki so predstavljene v napisih ob izdelkih. Fotografije so nastale predhodno. Na razstavi so prisotne tako digitalne kot navadne fotografije. Prvih je sicer samo peščica. V glavnem gre za klasične fotografije razvite iz navadnega črno-belega fotografskega traku. Pri ročnem razvijanju je umetnik namreč uspel eksperimentirati raznovrstne postopke in posege. Dosegel je tako različne grafične igre, ki so pripomogle k zelo zanimivim rešitvam. Na razstavi lahko na primer srečamo uporabo krožnega objektiva, toniranja, emulzije ali pa postopka photo-collage. Subjekti del so najrazličnejši. Nekateri izdelki prikazujejo ujete trenutke vsakdanjosti drugi pa so iskani kadri. Avtorjev poseg med razvijanjem je celo privedel do efektov, ki se gibljejo na robu abstrakcije. Jakob je kasneje na podlagi že omenjenih besednih iger in opazovanja ter iskanja skupnih imenikov združil izdelke. Med obiskom razstave moramo zato upoštevati navedbe, ki označujejo eksponate. V slednjih se namreč skriva smiselna razlaga raznih sklopov. Gre se predvsem za dovtipne zamisli. Štirideset fotografij nam prikaže iznajdljivo in radovedno osebo, ki s svojim delom zna pritegniti gledalčevo pozornost. Razstavo v Galeriji San Giusto, ki se nahaja v ulici Conti 1 /2, si je mogoče ogledati do 17. marca od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro. Štefan Turk Polfinalisti Pesniškega turnirja 2009 Žirija za izbor pesmi na natečaju za izvirno neobjavljeno pesem je izbrala 24 pesnikov in pesnic, ki se bodo s svojo pesmijo potegovali za naziv vitez/vitezinja na Pesniškem turnirju, ki ga prireja Založba Pivec. Izbrani se bodo najprej pomerili na polfi-nalnih pesniških turnirjih, ki bosta 28. marca na Ptuju in 4. aprila v v Slovenj Gradcu.Na natečaj je prispelo 137 pesmi, ki jih je prebrala žirija v sestavi Danica Križanič Müller, Borut Gombač, Lidija Gačnik Gombač in Aleš Berger. Za naziv vitez oziroma vitezinja se bodo potegovali Tanja Ahlin, Ana Balantič, Marij Čuk, Patricija Dodič, Marija Flegar, Sonja Grmovšek, Mateja Jevšnikar Hočevar, Bojana Le-vinger, Tatjana Pregl Kobe, Marija Šedivy, Milojka Komprej, Simona Kopinšek, Jedrt Maležič, Katja Perat, Željko Perovic, Ana Pisar, Mojca Pi-šek, Breda Pugelj, Jurij Rustja, Jože Sevljak, Maruška Šibila, Nataša Švi-kart-Žumer, Katjuša Trampuž in Lučka Zorko. Na vsakem polfinalnem turnirju se bo z interpretacijo svojih pesmi pomerilo po 12 pesnikov in pesnic, štiri finaliste na vsakem bo izbrala strokovna komisija, po dva pa občinstvo z glasovanjem. Na Ptuju bo literarna gostja Danica Križanič Müller, v Slovenj Gradcu pa bo gost Ivo Stropnik. Prireditvi bosta povezovala Zora A. Jurič in Nino Flisar. O razporeditvi na polfinalna turnirja bodo pesniki in pesnice obveščeni osebno, razpored pa bo objavljen tudi na spletni strani mariborske Založbe Pi-vec.Dvanajst na polfinalih izbranih pesnikov bo v soboto, 18. aprila, s svojimi pesmimi, ki jih bodo sami interpretirali, sodelovalo na Pesniškem turnirju, ki bo v Kazinski dvorani SNG Maribor. Literarni gostji bosta lanskoletna vitezinja Veronika Dintinjana in Barbara Korun. Strokovna komisija bo izbral viteza, vitezinjo, ki bo prejel/a diplomo, knjigo in denarno nagrado v znesku 500 evrov. Svojega nagrajenca pa bo izbralo tudi občinstvo. Vseh 12 finalnih pesmi bo objavljenih v zborniku in literarni reviji Rp./Lirikon21, so sporočili z Založbe Pivec. (STA) Naomi Klein se med slovenske bralce vrača z Doktrino šoka V Kanadi rojena pisateljica in novinarka Naomi Klein (1970) je slovenskim bralcem že znana po svojem prvencu, uspešnici No logo, ki je pred petimi leti izšla pri založbi Maska. V svoji tretji knjigi Doktrina šoka Kleinova, ki sodi v intelektualni svetovni vrh, razkriva novo obliko kapitalizma, korporatizem. V slovenskem prevodu je izšla pri MK. Če je anti-globalistka Kleinova v knjigi No logo, ki je bila prevedena v kar 28 jezikov, kritizirala potrošniško držo ter globalizem in razkrivala, kakšne žrtve padajo za dobrobit korporacij, kot sta Nike in Adidas, je Doktrina šoka posvečena temi, kako so katastrofe postale priložnost za bogatenje privilegiranih. Kleinova je Doktrino šoka s podnaslovom Razmah uničevalnega kapitalizma izdala leta 2007. Tudi ta knjiga sodi med mednarodne uspešnice. Priznani ameriški ekonomist in kritik Chalmers Johnson je Doktrino šoka označil kot že dolgo potrebno analizo padca naravnost nazaj v fevdalizem pod pretvezo družbene znanosti in »svobode«. Doktrina šoka je v režiji Jonasa Cuarona zaživela tudi v krajši filmski obliki. Ogledati si ga je mogoče na Youtube. O Doktrini šoka, ki je pri Mladinski knjigi izšla v zbirki Premiki, bodo v ponedeljek, 16. marca, ob 19. uri spregovorili v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Misli gostov Jožeta P. Damijana, Jožeta Mencingerja, Zdenke Čebašek Travnik, Slavka Ziherla in Ivana Štuheca bo povezovala Rosvita Pesek. Kleinova s svojimi tezami ves čas deli bralstvo, njene misli so vsak teden objavljene tudi v tedniku Mladina. (STA) / AVTOMOBILI Četrtek, 12. marca 2009 15 peugeot - Predstavitev na Azurni obali 308CC daje možnost tudi tistim, ki so za »zgoraj brez« Kovinska streha se odpira in zapira v 20 sekundah - Poskrbljeno za udobje tudi pri odprti strehi Azurna obala, točneje mestece Vence v neposrednem zaledju Nice, je bila prizorišče predstavitve novega Peugeotovega kabrio kupeja, tokrat izpeljanke iz njihovega najnovejšega modela 308. Predstavitev so organizirali na Azurni obali, ki slovi po pri-slovično lepem vremenu, ki je tokrat potrdilo pravilo in se proslavilo z obilnim dežjem, tako da se nismo mogli voziti „z vetrom v laseh», kot se temu ponavadi pravi, ko gre za kabriole. 308 CC je naslednik modela 307 CC, ki je doživel dokajšen uspeh med ljubitelji. 308CC je trdnejši, pravijo pri Peugeotu in v resnici z zaprto kovinsko streho tudi pri nekoliko bolj divji vožnji ni bilo občutiti zvijanja. Kovinska streha se skrije v prtljažnik in pokuka iz njega v pičlih 20 sekundah in to do hitrostne vožnje 12 km na uro. Treba je samo pritisniti na stikalo, za vse ostalo poskrbi avto sam, ne potrebujemo nikakršnega bolj ali manj kompliciranega zapiranja. Avto ima tudi stikalo za hkratni pomik vseh stranskih stekel in samodejno zaklepanje predalov, ko na parkirišču zapustimo avto nepokrit. Za tiste, ki se kljub nizkim temperaturam hočejo voziti pod milim nebom, je Peugeot kar dobro poskrbel. Poleg odličnega klimatizatorja in ogrevanih sedežev spredaj in zadaj, ima 308CC vgrajen v sedež sistem airvawe, ki potnikom pošilja topel zrak za vrat, seveda nevsiljivo, a vendar občutno: ideja seveda ni nova, saj so podoben sistem vgradili v Mercedes SLK že pred leti, je pa vsekakor dobrodošel. Peugeot 308CC je za sedaj na voljo s 1600 -kubičnim bencinskim motorjem v dveh različicah, oba turbo: s 140 in 150 KM, napovedi pa so, da bo kmalu imel taisti motor s 120 KM. Šibkejši motor ima 6-stopenjsko avtomatiko, močnejši pa 6-stopenjski ročni menjalnik. Tudi dizla sta dva in sicer dvoli-trska s 136 oz. 140 KM, oba s filtrom za trde delce: prvi ima samodejni 6-stopenjski menjalnik, drugi pa prav tako 6-stopenjskega, vendar ročnega. Naj povemo še, da je 308CC zelo udoben, da ima obilo prostora in za kabrio kupe kar velik prtljažnik, tudi pri odprti strehi. Cene gredo od 25 tisoč do 32 tisoč evrov. grupa psa Že 3 MIO avtov s filtrom FAP V koncernu PSA so prodali že tri milijone dizelsko gnanih avtomobilov, ki imajo vgrajen filter trdih delcev - FAP. Jubilejni avto s FAP-om, je peugeot 207 1,6 Hdi. Družba PSA Peugeot Citroen je tehnologijo FAP patentirala in predstavila trgu maja 2000, v peugeotu 607. Zatem jo je postopno širila na ostale modele obeh znamk, Peugeota in Citroena. Danes je filter trdnih delcev FAP na voljo v 22 modelih prodajnega programa in tudi v do-stavnikih obeh znamk. Družba je ves čas izpopolnjevala tehnologijo na področju aditiva in vzdrževanja filtra in dokazala učinkovitost pri uničenju tudi najmanjših škodljivih trdnih delcev. Današnja tehnologija z oktogramim filtrom in aditi-vom 2. generacije ne zahteva več periodičnega vzdrževanja filtra, kot pred tem. Družba PSA Peugeot Citroen nadaljuje z optimizacijo tehnologije FAP, išče sinergije in aktivno dela v smeri zmanjševanja izpuha dušikovega oksida, kar je ena pomembnih zahtev Euro VI, leta 2014. ženeva - Duhamorno vzdušje je čutiti povsod Avtombilski salon v znamenju krize Zanimiv Nissanov mali športni terenec in Oplova hibridna ampera Stran pripravil Ivan Fischer Vsak čas se bo zaprl letošnji avtomobilski salon, ki poteka v znamenju vsesplošne krize avtomobilske industrije, kar se odraža tudi na paleti razstavljenih modelov. Ni prostora, da bi podrobno obravnavali posamezne znamke, nekaj zanimivosti pa moramo le zabeležiti. Na primer zvezdo Nissanovega razstavnega prostora, študijo majhnega »križanca« z imenom qazana (slika spodaj). Qazana je štirisedežni športni terenec prihodnosti. Študija nima B-stebrička, zato se vrata odpirajo v nasprotni smeri in s tem omogočijo lahek dostop do sedežev. Na armaturni plošči kraljuje velik multifunkcij-ski zaslon, ki nadomešča klasična stikala za upravljanje s klimo in audio sistemom. Na razstavnem prostoru Škode blesti yeti (zgoraj levo) tokrat to ni več študija, ampak serijski avtomobil, ki naj bi na ceste zapeljal že v letošnjem letu. Kompaktni SUV privablja z zanimivo in nabito podobo, simpatično notranjostjo, na 4,2 metra dolžine pa ponuja prostor petim potnikom in ob podrtih sedežih do 1760 litrov prtljažnega prostora. Izbirati je mo- goče med prednjim ali štirikolesnim pogonom ter med dvema bencinskima in tremi dizelskimi motorji. Najšibkejši, 1,2-li-trski bencinar je na voljo le s prednjim pogonom, izbira števila gnanih koles je mogoča še pri najšibkejšem dvolitrskem dizlu . Vse ostale izvedenke so štirikolesno gnane. Mercedes je predstavil poleg nove limuzine E razreda tudi kupejevsko izpeljanko: cena modela se začenja pri 45 tisoč evrih, kolikor bo veljal 250 CDIz 204 KM, kupe 350 CDI s 231 KM pa krepko presega 50 tisoč evrov. Pri Oplu, ki se kot vse znamke pod okriljem GM spopada s krizo, ki je mogoče še hujša kot za druge hiše, so posvetili veliko pozornost amperi (zgoraj desno). Gre za koncept, ki ga poganja električni motor, katerega akumulator lahko napolnimo v domači garaži. Bencinski motor pa se sproži le med vožnjo, če je treba napolniti baterije. Ampera je v tesnem sorodstvu s Chevroletovim voltom, od katerega pa je oblikovno boljša. Za sedaj ni znano, kdaj bodo ampero začeli prodajati. 1 6 Četrtek, 12. marca 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it VPISI - Populacija slovenskih nižjih in višjih srednjih šol kljub povečanemu osipu še vedno narašča Skoraj ena tretjina nižješolcev odhaja na italijansko višjo šolo Tehnični pol še vedno manj privlačen - Nižja srednja šola Ivan Trinko ponovno z devetimi razredi Približno trideset - točneje 29,4 -odstotkov učencev, ki obiskujejo tretji razred slovenskih nižjih srednjih šol na Goriškem, namerava svojo študijsko pot nadaljevati v italijanskem jeziku. Osip je razviden iz podatkov o vpisih za šolsko leto 2009-2010, ki so jih v teku minulega meseca zbrali na goriški nižji srednji šoli Ivan Trinko, na nižji srednji šoli v Doberdobu in na vseh šestih smereh slovenskega višješolskega centra v Gorici. Iz šole Trinko, kjer imajo letos 44 tretješolcev, se želi po zaključnem izpitu odpraviti na italijansko višjo srednjo šolo 12 učencev (27 odstotkov), en učenec pa bo študij nadaljeval v Sloveniji. Po doberdobski nižji srednji šoli bo študijsko kariero nadaljevalo v italijanskem jeziku 33 odstotkov tretješolcev, in sicer 8 na 24. Štirje se bodo vpisali na slovenske višje šole v Trst, en učenec pa bo obiskoval šolo na slovenski strani meje. Kljub temu, da se je na italijanske šole skupno usmerilo dvajset učencev, kar ni zanemarljivo število, bi bila zaskrbljenost odveč, saj se podatki iz leta v leto spreminjajo: lani je bil osip ob prehodu iz slovenske nižje na višjo srednjo šolo bistveno manjši (16-odstotni), leta 2007 pa je celo presegal 30 odstotkov. Na katere italijanske zavode pa odhajajo učenci slovenskih nižjih srednjih šol? Če so se do-berdobski tretješolci, ki so izbrali italijansko višjo srednjo šolo, v glavnem odločili za smeri, s katerimi slovenski višješolski pol ne razpolaga (navtična, umetnostna, jezikovna smer itd.), bo nekaj učencev nižje srednje šole Trinko nadaljevalo študij na italijanski šoli kljub temu, da obstajajo slovenski zavodi s sorodno ponudbo. Na področju višjih srednjih šol opažamo nadaljevanje trenda, ki se je pojavil že pred nekaj leti, saj so humanistične smeri oz. klasični, družboslovni in znan-stveno-tehnološki licej še vedno privlačnejši od treh tehnično-poklicnih smeri, ki delujejo v ulici Puccini. V prve razrede zavodov Cankar, Vega in Zois se je skupno vpisalo 12 dijakov, na liceja Trubar in Gregorčič pa 39. Najmanj novincev - le dva - ima poklicni zavod za trgovske in turistične dejavnosti Cankar, tudi število vpisanih na trgovski tehnični zavod Zois in industrijski zavod Vega pa je skromno. Kljub temu bo tehnični pol bumbaca prihodnje leto ohranil sedanje število dijakov - 109 - licejski pol pa bo štel sedem dijakov več. »Seveda bi bilo bolje, če bi se na naše šole vpisalo še dodatnih 20 dijakov, kljub temu pa ni rečeno, da bi bil položaj tehničnega pola pozitivnejši. Gre za vsedržavni trend, ki se je pojavil že pred leti; mnogi starši menijo, da je bolje, če pridobijo sinovi splošnejšo izobrazbo,« je povedala Pirihova in nadaljevala: »S prihodnjim šolskim letom, ko bo uvedena reforma višjih srednjih šol, pa bi se lahko marsikaj spremenilo. Število ur tedenskega pouka bo na primer na tehničnih šolah in licejih skoraj enako - sedaj imajo liceji manj ur, kar v nekaterih primerih lahko vpliva na izbiro -, močno pa se bo skrčilo tudi število eksperimentalnih smeri italijanskih višjih šol, ki so pri- VIŠJA SREDNJA ŠOLA - Tehnični pol ŠOLSKO LETO 2009-2010 ŠOLSKO LETO 2008-2009 1. RAZ I. TRINKO DOBERDOB TRST SLOVENIJA SKUPNO 1. RAZ SKUPNO 1. Cankar 2 0 1 0 1 42 6 49 J. Vega 6 4 1 1 0 34 6 31 Ž. Zois 4 2 2 0 0 33 10 29 Skupno 12 6 4 1 1 109 22 109 VIŠJA SREDNJA ŠOLA - Humanistični pol ŠOLSKO LETO 2009-2010 ŠOLSKO LETO 2008-2009 1. RAZ I. TRINKO DOBERDOB TRST SLOVENIJA SKUPNO 1. RAZ SKUPNO Klasični licej 14 11 2 0 1 65 17 54 Družb. licej 11 7 1 1 3 61 11 63 Znan. tehn. licej 14 8 4 0 2 58 16 60 Skupno 39 26 7 1 6 184 44 177 NIŽJA SREDNJA ŠOLA ŠOLSKO LETO 2009-2010 ŠOLSKO LETO 2008-2009 1. RAZ SKUPNO 1. RAZ SKUPNO 3. RAZ I. Trinko 59 177 61 162 44 Doberdob 31 93 32 86 24 Skupno 90 270 93 248 68 vabile mnoge slovenske tretješolce. V vsakem primeru bo pomembno, da bomo iskali nove oblike sodelovanja in povezovanja s slovenskima nižjima srednjima šolama ter da bomo staršem in učencem nudili čim bolj popolno in verodostojno sliko o naši višješolski ponudbi.« V prihodnjem šolskem letu se bo ponovno povišala tudi populacija dveh slovenskih nižjih srednjih šol. Na šoli Trinko v Gorici, je poudarila ravnateljica Elizabeta Kovic, bodo po približno petnajstih letih spet imeli devet razredov, saj bodo z 59 vpisi v prvi letnik tudi tokrat lahko odprli tri paralelke. Skupno število učencev, ki jih je letos 162, se bo povišalo na 177, kar pa ne bo privedlo do težav s prostori, saj jih v poslopju v ulici Grabizio ne primanjkuje. Na višje število učencev bodo v šolskem letu 20092010 prav tako računali na nižji srednji šoli v Doberdobu, kjer bodo ponovno imeli šest razredov. Ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček je povedala, da se je v prvi razred vpisalo 31 učencev, skupno pa jih bo nižja srednja šola štela 93. Učenci so v šestih učilnicah že danes na tesnem s prostorom; zato bo predvidoma v prihodnjem letu občina izpeljala gradbeni poseg za razširitev poslopja, za katerega je že priskrbela finančna sredstva. (Ale) GorICa - Prizadevanja za bogatitev univerzitetne ponudbe Tri milijone evrov za popravilo severnega krila bivšega semenišča TrŽIČ - V veleblagovnici Cityper Varnostnik kradel denar z ribiško palico Del ukradene vsote naj bi zapravil v igralnici Denar, ki bi ga moral nadzorovati, je kradel z ribiško palico in trneki. Tržiško poveljstvo karabinjerjev je včeraj ponoči aretiralo 35-letnika, ki je v veleblagovnici, kjer je bil zaposlen, kradel denar. Zanimivo je, da je bil 35-letni Go-ričan v trgovini Citiyper v Tržiču zaposlen kot varnostnik, nenavadna in iznajdljiva pa je bila predvsem tehnika, ki jo je uporabljal pri kraji. Preiskava karabinjerjev se je začela po prijavi upraviteljev veleblagovnice, ki so opazili, da čez noč zmanjkuje del denarja, ki ga vsak dan shranjujejo v skladišču trgovine. Sile javnega reda so zato začele pozorno nadzorovati pro- store, po večdnevnih kontrolah pa so prišle do 35-letnika. Goričana so zasačili okrog dveh ponoči, ko je z ribiško palico in trnekom nameraval ukrasti iz varnostnega sistema, ki ga sestavljajo ozke cevi, zabojnik s 5.000 evri gotovine. Karabinjerji so ugotovili, da je nenavadni varnostnik kradel gotovino že v prejšnjih dneh; skupno je veleblagovnico oškodoval za 13.000 evrov. Denar, ki ga je Goričan ukradel včeraj ponoči, so karabinjerji že izročili lastnikom, o preostali vsoti pa ni ne duha ne sluha. Moški, ki je sedaj zaprt v goriški kaznilnici, naj bi denar zapravil v eni izmed slovenskih igralnic ob državni meji. Tri milijone evrov za popravilo severnega krila stavbe bivšega malega semenišča, ki je danes sedež Tržaške univerze v Gorici. Prispevek za razvoj goriške univerzitetne ponudbe je predviden v dokumentu, ki so ga v torek na sedežu deželne direkcije za delo, univerzo in raziskovanje v Trstu podpisali nov predsednik goriškega univerzitetnega konzorcija Enrico Agostinis in predstavniki drugih ustanov FJK, ki so soudeleženi pri programskem dogovoru za uresničitev gradbenih posegov za okrepitev univerzitetnega sistema Furlanije-Julijske krajine. Ob prispevku za popravilo severnega krila mogočnega poslopja v ulici Al-viano, ki je danes neizkoriščeno, je v dogovoru predvidenih dodatnih pet milijonov evrov za projekt goriškega tehnološkega pola. Dodelitev tega finančnega prispevka pa bo odvisna od tega, ali bo konzorciju, Tržaški in Videmski univerzi ter drugim subjektom, ki bodo sodelovali pri ambicioznem projektu, uspelo privabiti gospodarske subjekte goriškega območja in pridobiti še dodatna sredstva. GorICa - Industrijska cona Industrijci kritični do konzorcija Industrijci niso zadovoljni z vodstvom konzorcija za razvoj goriške industrijske cone. »Že več let nas ne povabijo na srečanje, tako da bi skupaj sedli za mizo in določili, katere naj bodo prioritete goriške industrijske cone. Tudi glede nove obrtno-industrijske cone v Mošu se še niso posvetovali z nami, kot da bi jih ne zanimalo, katere so realne potrebe in zahteve podjetnikov,« je včeraj poudaril predsednik goriških in-dustrijcev Gianfranco Di Bert med srečanjem s predsednikom pokrajine En-ricom Gherghetta, ki je pred tem skupaj s svojimi odborniki zasedal ravno na sedežu goriških industrijcev v ulici Ar-cadi. Di Bert se je z Gherghetto in njegovimi odborniki pogovarjal o potrebah industrijcev ter pri tem opozoril na ne-gibnost vodstva konzorcija za razvoj goriškega industrijskega pola. Tarča njegovih kritik je bil predvsem predsednik konzorcija Emiliano Comolli. »Večkrat sem ga vprašal, kateri so projekti konzorcija, on pa mi je odgovoril, da so taj- Gianfranco Di Bert bumbaca ni in da mi jih ne sme razkriti,« se je Di Bert potožil Gherghetti, ki je sicer takoj našel primerno rešitev. »Zamenjati je treba vodstvo konzorcija,« je dejal Gherghetta in ob tem napovedal, da bo Trgovinsko zbornico zaprosil za dva prispevka po 400.000 evrov za ublažitev učinkov gospodarske krize. Prvega bo namenil znižanju tarif za vodo, drugega pa znižanju pristojbin za odvažanje odpadkov; v obeh primerih bodo olajšave koristili podjetniki, še posebej operaterji v turističnem sektorju. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 12. marca 2009 17 gorica - Načrt čezmejnega elektrovoda med Vrtojbo in Redipuljo S podzemnim kablom proti električnim mrkom ¡talija potrebuje elektriko podnevi, Slovenija pa ponoči - Razlike v ceni bi zagotovile zaslužek obema stranema Italija potrebuje električno energijo podnevi, Slovenija pa ponoči. Ta ugotovitev, sicer nekoliko poenostavljena, je med glavnimi razlogi, zaradi katerih si šest slovenskih in italijanskih družb, združenih v konzorcij, prizadeva, da bi Vrtojbo in Redipuljo povezali s podzemnim električnim kablom. »Z novim elektrovodom z močjo 200 megava-tov bi obe električni omrežji zavarovali pred električnimi mrki, hkrati pa bi zagotovili boljšo oskrbo z energijo na obeh straneh državne meje,« je povedal direktor energetskega sektorja pri družbi IRIS Rosario Lo Ca-scio med včerajšnjo predstavitvijo načrta čezmejnega elektrovoda, ki je potekala ravno na sedežu goriškega podjetja za javne storitve. Poleg Lo Cascia sta glavne značilnosti projekta pojasnili predsednik družbe IRIS Armando Querin, predsednik delniške družbe KB1909 Boris Peric in predsednik uprave slovenske družbe Istrabenz-Gorenje Robert Golob. »Načrt, ki ga pripravljamo že nekaj let, je v zaključni fazi; upravni postopek je pri koncu, saj čakamo samo še na zeleno luč deželnega odbora, potem ko se je o načrtu že lani pozitivno izrekla storitvena konferenca,« je pojasnil Querin, medtem ko je Lo Cascio predstavil tehnične vidike načrta. Povedal je, da bi se elektrovod vključil na slovensko omrežje pri Vrtojbi, zatem bi prečkal So-vodnje in Zagraj, obšel Foljan in San Pier ter se pri Redipulji priključil na italijansko električno omrežje. »Če bo šlo po predvidevanjih in nam bo dežela v kratkem prižgala zeleno luč za uresničitev projekta, bi se gradnja lahko pričela konec letošnjega leta. Gradbena dela bodo trajala 18 mesecev, tako da bi elektrovod lahko začel delovati leta 2011,« je povedal Lo Cascio in pojasnil, zakaj je elektrovod potreben. Po njegovih besedah je poraba in proizvodnja elektrike v Sloveniji in Italiji precej različna. V Italiji proizvedejo 83 odstotkov potrebne elektrike v termoelektrarnah, 13 odstotkov pa v hidroelektrarnah. V Sloveniji po drugi strani v termoelektrarnah proizvedejo 40 odstotkov energije, v jedrski elektrarni v Krškem 36 odstotkov, v hidroelektrarnah pa 23 odstotkov. Zaradi različnih načinov proizvodnje in zaradi različne porabe v Italiji potrebujejo več elektrike podnevi, v Sloveniji pa ponoči. »Ker se cena elektrike spreminja glede na povpraševanje, bi po elektrovodu podnevi uvažali električno energijo iz Slovenije v Italijo, ponoči pa obratno,« je pojasnil Lo Cascio. Čezmejni konzorcij, ki si prizadeva za gradnjo elektrovoda, sestavljajo italijanske Z leve Lo Cascio (IRIS), Golob (Istrabenz-Gorenje) in Peric (KB1909) na včerajšnji predstavitvi čezmejnega elektrovoda bumbaca družbe IRIS, SDAG in KB1909 ter slovenska podjetja HSE, Istrabenz in Lux Energy. »Doslej so partnerji vložili v načrtovanje elektrovoda 400.000 evrov,« je povedal Peric in pojasnil, da bo gradnja elektrovoda vredna okrog 30.000 evrov. Da gre za zelo ambiciozen projekt, potrjuje podatek, da naj bi investitorji naložbo amortizirali v šestih do osmih letih. »V preteklosti so gradili elektrovode, po katerih so lahko le uvažali poceni slovensko elektriko v Italijo. S sprostitvijo trga električne energije so se razmere spremenile, saj se je razlika v cenah znižala, tako da zdaj imajo prednost načrti za elektrovode, ki so uporabni v obe smeri,« je razložil Golob in poudaril, da bi z novim elektrovodom izkoriščali razliko v tržni ceni elektrike. »Dejansko bi zaslužili na obeh straneh meje,« je dejal Golob in razložil, da v Sloveniji imajo težave z oskrbo z električno energijo samo na severnem Primorskem. »Ravno zaradi tega gradijo elektrovod med Divačo in Vrtojbo ter črpalno hidroelektrarno pri Avčah. Z novim kablom bi še dodatno stabilizirali oba električna sistema, od česar bi imeli koristi obe strani,« je povedal Golob. Dalje je poudaril, da družbi HSE in Istrabenz v Sloveniji letno distribuirata 90 odstotkov energi- ZDRUZENI IZ SOVODENJ Zahtevajo alternativo V zvezi s čezmejnim elektrovodom, ki ga načrtuje konzorcij šestih italijanskih in slovenskih družb med Vrtojbo in Redipuljo, je načelnik sovodenjske svetniške skupine Združeni Julijan Čavdek pisal županu Igorju Petejanu. Ker bo kabelska povezava prečkala tudi So-vodnje, je bilo po Čavdkovih besedah že pred časom, na srečanju med občinskimi svetniki in predstavniki družbe KB1909, kasneje pa še med zasedanjem občinskega sveta, predlagano, da naj se elek-trovod spelje po alternativni trasi. »Sovodenjski občinski upravi predlagam, da preveri, ali so načrtovalci upoštevali predlog o alternativni trasi. Če tega niso storili, bi morala občinska uprava zahtevati upoštevanje alternativne trase, ki bi bila speljana ob mirenskem letališču in bi nato sledila plinovodu. Na ta način bi se izognili prečkanju vasi, hkrati bi ne bilo potrebno dodatno zaščititi kabla,« poudarja Julijan Čavdek. je, kar je približno dvakrat več od vse elektrike, ki jo v enem letu porabijo v Furlaniji-Julijski krajini. Ob zaključku predstavitve je Querin povedal, da pripravljajo podobne projekte čezmejnih elektrovodov tudi druga podjetja; med temi sta tudi družbi Acegas-APS in Terna, ki sicer šele začenjata z načrtovanjem. »Predsednik deželnega odbora bi moral podpisati odlok, ki bi omogočil uresničitev našega načrta, v roku enega meseca,« je napovedal Querin, ki se vsekakor boji dodatnih zamud in, kot je sam dejal, tudi »obredov politike«. Po njegovih besedah bi gradnja elektrovoda predstavljala za IRIS zelo pomembno naložbo. Pred nekaj tedni je namreč Querin dobil od delničarjev družbe, to se pravi od županov 25 občin goriške pokrajine, pooblastilo, da izpelje dražbo za prodajo IRIS-ovega energetskega sektorja. Kot je potrdil Querin, se več družb zanima za energetski sektor IRIS-a, čezmejni elektro-vod pa je nedvomno dodaten dejavnik zanimanja, saj bi občuteno povečal vrednost družbe. Med predstavitvijo elektrovoda so pojasnili, da kabel bo spoštoval vse direktive o elektromagnetnem sevanju, zato pa je načrt že odobrila tudi deželna agencija za okolje ARPA. (dr) pevma - Krajevni svet Pozornost skromna, proračun zavrnjen Osrednja točka dnevnega reda na zadnji seji krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje je zadevala preučitev goriškega občinskega proračuna za leto 2009. Po razpravi o številnih postavkah, ki se nanašajo na krajevno stvarnost, so bili člani pevmskega sveta mnenja, da občinska uprava prevečkrat zanemarja kraje na desnem bregu Soče in le poredko upošteva prošnje, nasvete in priporočila, ki prihajajo od tam. Zato je pevmski krajevni svet izrekel negativno mnenje o predstavljenem proračunu. Svojo odločitev je svet utemeljil z izjavo, da pri proračunu 2009 gre le za bilanco tehnično-upravnega značaja, v kateri ni politično-programskih smernic za napredek ter razvoj mesta in predmestij. K temu so krajevni svetniki dodali, da sleherna proračunska bilanca bi morala vsebovati tudi PEG (ekonomsko upravni načrt). Razen tega so v občinskem proračunu navedene postavke, ki sploh nimajo primernega finančnega kritja, so še ocenili v krajevnem svetu. Svoje nezadovoljstvo so svetniki pevmske skupščine podkrepili še z ugotovitvijo, da je bilo v zadnjih letih naslovljenih na pristojne organe nešteto opozoril o luknjah na cestah, nezadostnem čiščenju odtočnih kanalov, slabo vzdrževanih pločnikih, plazenju pobočij in pomanjkanju ustreznih parkirnih prostorov, žal pa je bilo na vsa ta opozorila malo ali skoraj nič odziva. Eno redkih pozitivnih spoznanj je nedvomno skorajšnja dograditev igrišča in večnamenskega centra v Pevmi. Zato so svetniki sklenili, da bodo v kratkem ustanovili delovno skupino, ki bo pripravila okvirni načrt za uradno odprtje središča in izdelala program prireditev, ki bodo tam potekale. Svet je tudi sklenil, da bo v prvi fazi po odprtju sam skrbel za upravljanje objekta, kasneje pa bi štafetno palico predal kakemu domačemu društvu. Da bi pospešili zaključna dela in uredili okolico, krajevni svet poziva domačine na delovno akcijo, ki bo v soboto, 21. marca, od 8.30 ure dalje. Če ne bo prišlo do nepredvidenih zapletov, je uradno odprtje igrišča napovedano za konec maja letos. Glavni organizator tradicionalnega Pohoda treh mostov bo letos pevmski krajevni svet. Svetniki predlagajo, da bi priljubljena prireditev potekala v nedeljo, 19. aprila, s startom in zaključkom v Pevmi. Dokončna odločitev bo padla na skupni seji vseh rajonov, ki so pobudniki in prireditelji tradicionalne čezmejne prireditve. (vip) števerjan Paraschos praznuje grški »n« Vrača se vinski praznik grške črke »n«. Po lanski prvi izvedbi se je namreč števerjanski vinar grškega rodu Evangelos Paraschos odločil, da bo tudi letošnjega 14. marca praznoval dan grškega pija. V soboto se bodo tako vina Parasc-hos točila v številnih lokalih po Sloveniji, na ozemlju goriške in tržaške pokrajine, ob le-teh pa tudi v prestižnih vinotekah v Rimu, Benetkah in Neaplju. Za kozarec vrhunskega vina bo v soboto, 14. marca, potrebno odšteti 3,14 evrov. Izbirati bo mogoče med raznimi naravnimi, ne-filtriranimi vini brez dodanega žvepla; ljubitelje žlahtne kapljice bodo tako navdušila vina, ki kot n spominjajo na popolnost kroga, na sosledje letnih časov, na neskončne spremenljivke vina. Črka »n« je sicer obenem začetnica vinarjevega priimka, Paraschos pa jo uporablja tudi kot logotip na svojih etiketah. gorica - Slovenske šole se tudi letos udeležujejo pobude »English Kangourou« Tekmujejo v angleščini Ob liceju Trubar-Gregorčič in nižji srednji šoli Trinko sodeluje prvič tudi nižja srednja šola iz Doberdoba Pričakovati je, da se bodo slovenske šole tudi letos izkazale na angleškem »kenguruju«. Včeraj se je namreč začela prva faza tekmovanja, ki ga že tretje leto prirejajo Milanska univerza in univerza La Sapienza v sodelovanju z British Institutom. Na Goriškem se je tekmovanja »English Kangourou« tokrat udeležilo približno sto učencev in dijakov, med katerimi so tudi predstavniki liceja Trubar-Gre-gorčič, učenci nižje srednje šole Trinko in učenci Večstopenjske šole Doberdob; slednji letos prvič sodelujejo pri pobudi. V poslopju doberdobske nižje šole so se v znanju an- Včerajšnje tekmovanje v jezikovnem znanju na slovenskem liceju (levo) in na šoli Trinko (desno) bumbaca gleščine pomerili učenci 5. razreda osnovne šole, ki spadajo v kategorijo »joey«, in nižješolci, ki tekmujejo v kategoriji »wallaby«. V isti starostni skupini tekmujejo tudi učenci šole Trinko. Ob desetih slovenskih nižješolcih se je včeraj popoldne v poslopju v ulici Grabizio zbralo še drugih 25 mladih, ki obiskujejo goriški British Institut. Včeraj se je za uvrstitev na deželno fazo tekmovanja potegovalo tudi dvajset dijakov, ki obiskujejo druge in pete razrede liceja Tru-bar-Gregorčič. Ta šola je bila v prvih dveh izvedbah zelo uspešna: dijak družboslovnega liceja Jaka Jan je namreč lani v kategoriji »grey« dosegel prvo mesto na državni ravni. 18 Četrtek, 12. marca 2009 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Premier Pahor in minister Gaspari o posledicah krize »Tvegali bomo popularnost, da naredimo, kar moramo« Vlada razmišlja o posodobitvi železniške infrastrukture in strateški odločitvi za drugi tir V Hitovi Perli so včeraj podelili nagrade in priznanja v okviru akcije Gospodarstvenik Primorske, ki je letos - v organizaciji Primorskih novic in Radia Koper - potekala že dvanajstič. Tako kot vsako leto so se pobude, na kateri gre za izbor najuspešnejših gospodarskih družb, zasebnikov in vodilnih osebnosti primorskega gospodarstva, udeležili najuglednejši predstavniki gospodarske in politične javnosti Primorske. Tradicionalna prireditev je bila letos obogatena z uvodnim pogovorom s predsednikom vlade Borutom Pahorjem in ministrom za razvoj Mitjo Gasparijem, ki sta ga vodili novinarki Ingrid Kašca Bucik in Sonja Ribolica. Pahor je na vprašanje, ali ga je kaj strah posledic krize, odgovoril, da strah nič ne pomaga. »Brez skrbi pa seveda nismo, saj ne more nihče napovedati razsežnosti krize, ki smo ji priča,« je pojasnil Pahor in dodal, da je govor o svetovni recesiji, pri čemer Slovenija ne more ostati izoliran otok. »S prvim in drugim paketom ukrepov in z načrtom rebalansa smo dokazali, da se z zadevami ukvarjamo,« je še povedal in dodal, da verjame, da smo Slovenci sposobni uspešno prebroditi krizo. Izrazil je tudi prepričanje, da je treba v časih finančne, gospodarske in tudi že socialne krize skrbeti za socialno povezanost družbe, ki omogoča dialog, ta pa visokopotezne odločitve. »To leto bo težko. Sprejemati bo treba najpomembnejše odločitve. Tvegati je treba našo popularnost, da naredimo tisto, kar smo dolžni narediti,« je Mitja Gaspari foto n.n. še povedal predsednik vlade in pristavil, da verjame, da se lahko iz krize rešimo bolj razviti in socialno bolj povezani. Minister za razvoj Mitja Gaspari je pojasnil, da bodo iz težav boljše prišli tisti, ki bodo bolj iznajdljivi, kar pomeni, da bo konkurenčnost aktualna tudi v kriznem času. »Gre za to, da pravočasno sprejmemo tiste ukrepe, ki nam bodo pomagali, nikoli pa ne bomo mogli ugoditi vsem,« je še dodal Gaspari in povedal, da se že pogovarjajo tudi o tretjem sklopu ukrepov, po katerem bi lahko zdrava jedra v podjetjih usposobili za normalno delovanje in rast, kar je slabega in zaviralnega pa bi opustili. V zvezi s konkretnimi podatki o padcu bruto domačega proizvoda za 4,1 odstotek v zadnjem četrtletju lanskega leta je Pahor povedal, da za letos ne more napovedati skorajšnjega okrevanja na svetovni in državni ravni, saj se kriza še poglablja. Pojasnil je še, da so na vladi sprejeli odločitev, da je zdaj nujno investirati v prometno in energetsko infra- Borut Pahor foto n.n. strukturo, z rebalansom proračuna pa bo več denarja namenjenega razvoju znanosti. »Posledica te krize je nezaupanje na vseh ravneh. Voditelji moramo ljudem povrniti zaupanje, da delamo tudi v njihovo dobro,« je k povedanemu pristavil Pahor, ki je v pogovoru v zvezi z goriškim prostorom tokrat omenil le pomen skorajšnjega odprtja hitre ceste čez Rebernice in izboljšanje železniške infrastrukture, ki jo bo treba v prihodnjih letih posodobiti. K temu sodi tudi strateška odločitev za drugi tir, ki bi omogočil nadaljnji razvoj Luke Koper, je dodal Gaspari. Slovenija že intenzivno išče strateškega partnerja za projekt posodobitve železniške infrastrukture, saj sama tega ne zmore, je dejal premier. Kot morebitnega partnerja se je v preteklosti že omenjalo družbo Deutsche Bahn. Pahor podrobneje o tem ni želel govoriti, pojasnil pa je, da se bo tudi o tem pogovarjal z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki jo bo obiskal v torek. Nace Novak ronke - V okviru letališča Ponovno shodil načrt intermodalnega pola Vsi interesenti izrazili željo, da se poseg uresniči Po sklepu, ki ga je na svojem zadnjem zasedanju sprejela deželna vlada FJK, s katerim so dali zeleno luč za prvo fazo načrtovanja in uresničevanja intermodalnega pola v okviru letališča v Ronkah, se je odbornik za promet in prevoze Riccardo Riccardi včeraj sestal v Vidmu z glavnimi udeleženci projekta; to so goriška pokrajina, občina Ron-ke in družba RFI, ki pri italijanskih železnicah upravlja železniško omrežje. Riccardi je izpostavil strateški pomen projekta, ki bo ovrednotil tako deželno letališče kot tudi krajevne javne prevoze in intermodalnost. Načrt intermodalnega pola - študijo o njegovi izvedljivosti je izdelala družba Aeroporto del Friuli Venezia Giulia - predvideva izgradnjo nadvoza nad državno cesto 14 Trst-Benetke, ki bo letališče povezal z obsežnim področjem na nasprotni strani, kjer bodo med drugim zgradili železniški terminal in avtobusno postajo. Včeraj so pretehtali tehnične, urbanistične in finančne vidike posega. Po navajanju dežele so vsi soudeleženi subjekti izrazili željo in namen, da se načrt udejanji. Dogovarjanje bo sedaj zaob-jelo tudi vse ostale občine tržiškega mesta okrožja. gorica - Na Travniku Besni trgovci v ■ • • žalujejo Trgovci z goriškega Travnika bodo danes popoldne razobesili transparent z napisom: »Zaradi zavlačevanja del je predčasno preminila trgovska dejavnost na trgu in v zgodovinskem mestnem jedru. Namesto cvetja prispevajte javna dela.« Priložnost za njihov ponovni protest bo današnje odkritje (ob 16.30) obnovljenega stebra s kipom travniškega svetnika, svetega Ignacija, na novi oziroma izvirni lokaciji pred vladno palačo. Občina napoveduje, da bo to praznik, saj je med drugim ravno na današnji dan leta 1622 Ignacija Lojolskega Cerkev ovenčala s svetniškim sijem; njemu v čast bo prepeval pevski zbor, počastit ga bosta prišla nadškof De Antoni in župan Romoli. Vendar trgovci nimajo nikakršnih razlogov za praznovanje, nasprotno, žalno so razpoloženi, zato pa so sklenili, da reagirajo in s protestom spet opozorijo na nevzdržno stanje zaradi gradbišča. Vsak dan se kriza preživelih trgovcev poglablja in njihova stiska veča. nova gorica Rudi Tomšič gospodarstvenik Primorske Po izboru akcije Radia Koper in Primorskih novic je naziv Gospodarstvenik Primorske 2008 pripadel Rudiju Tomšiču, direktorju družbe Javor Stroji, ki velja za najuspešnejšo »hči« pivške skupine Javor. Pod Tomšičevim vodstvom so se iz oddelka vzdrževalcev razvili v družbo, ki s svojimi orodji prehiteva svetovno konkurenco. Vsaka od njihovih velikih hidravličnih stiskalnic za izdelavo plošč iz umetnih mas je edinstvena, saj jo izdelajo posebej za naročnika. Kupce imajo po vsem svetu, največ pa v Nemčiji in ZDA, kjer imajo kar 80-odstotni delež. Lani so ustvarili sedem milijonov evrov prihodka, na zaposlenega pa ustvarjajo po 50.000 evrov dodane vrednosti. Letošnjo nagrado za posebne dosežke je prejel Iztok Bizjak, direktor družbe Gonzaga iz Solkana, ki se ukvarja s proizvodnjo pohištva in opremo javnih ustanov in podjetij. V lanskem letu so sklenili 1,5 milijona evrov vreden posel v Črni gori za opremo 149 osnovnih šol in Centralne narodne knjižnice v Cetinju, solkanska družba pa posluje tudi v številnih evropskih državah. Nagrado za življenjsko delo je prejel Vojko Čok, ki je 27 let vodil Banko Koper in s poslovno filozofijo skupaj s sodelavci pomembno sooblikoval primorsko gospodarstvo in širše družbeno okolje. Lastniški vstop skupine Intesa San Paolo je znal izkoristiti za dodatno krepitev tržnega položaja koprske banke, ki je pod njegovim vodstvom iz lokalne zrasla v močno bančno ustanovo, ki daleč presega okvire matičnega območja. Nagrado Primorski um 2008 za mladega strokovnjaka, ki uvaja vrhunsko znanje v prakso, sta prejela Gregor Veble in Elena Varljen Bužan. Veble je raziskovalec in profesor na Fakulteti za aplikativno naravoslovje Univerze v Novi Gorici ter vodja raziskav v podjetju Pipistrel v Ajdovščini. Bužanova pa je znanstvena sodelavka na Znanstveno raziskovalnem središču Univerze na Primorskem, v okviru katerega vodi molekularni laboratorij. Nagrado si je prislužila za sodelovanje v projektu, ki odpira nove možnosti trženja genskih analiz in predstavlja perspektivno poslovno nišo na svetovni ravni. (nn) nova gorica Vse več ■ • ■ • • v v ljudi išče pomoč v stiski Mirko Brulc foto n.n. Na novogoriški občini so včeraj predstavili zgibanko Pomoč v času krize, za izdajo katere so se dogovorili na nedavnem posvetu s socialnimi ustanovami v mestni občini Nova Gorica. Zgibanka, ki so jo natisnili v 3.000 izvodih, je nastala v sodelovanju s Centrom za socialno delo Nova Gorica, območnim združenjem Rdečega križa Slovenije, novogoriško območno Karitas, novo-goriškima enotama Društva Ozara Slovenije in združenja ŠENT in Materinskim domom iz Solkana. V njej so zbrani osnovni podatki o tem, kam se lahko ljudje s širšega goriškega območja, ki jih je gospodarska kriza pahnila v stisko, obrnejo po pomoč. Kot je na predstavitvi povedal novogoriški župan Mirko Brulc, so na omenjenem sestanku ugotavljali, da še ni veliko tistih, ki iščejo pomoč, ter izrazil prepričanje, da so tudi mediji poskrbeli za to, da je takih vedno več, saj je bil sestanek v medijih zelo odmeven. »Ljudje so končno ugotovili, da, če kdo rabi pomoč, to ni nobena sramota, ampak nuja, dobili pa so tudi informacijo o tem, kam se lahko zatečejo,« je še povedal Brulc in pojasnil, da je zgibanka že na voljo na osnovnih in srednjih šolah, v zdravstvenih domovih, v lekarni, knjižnici, v turistično informacijskem centru, v vrtcih, na občini in na sedežih oziroma izpostavah vseh sodelujočih ustanov. »Upam, da kriza ne bo šla v take razsežnosti, da bo med nami vedno več revežev in jim ne bomo mogli pomagati,« je še povedal Brulc in se zahvalil vsem sodelujočim in medijem. Občinska predstavnica za stike z javnostmi, Mirka Križnič, je župana dopolnila s podatkom, da so za pripravo in izdajo zgibanke porabili dobrih 800 evrov, denar pa je prispeval kabinet župana iz postavke stroški oglaševalskih storitev. Pojasnila je tudi, da bodo v primeru večje potrebe pripravili ponatis. Predstavitvi zgibanke je sledil koordinacijski sestanek, ki so ga sklicali v občinskem oddelku za družbene zadeve, na njem pa so predstavniki vseh organizacij, ki delujejo na področju sociale, preučili možnosti nadaljnjega konkretnega sodelovanja z namenom zmanjševanja socialnih in materialnih stisk občanov ob gospodarski krizi. (nn) gorica - Z nagrajevanjem se je včeraj zaključil enajsti čezmejni literarni natečaj Glas ženske Matere in babice so jim v zgled »Najboljša ženska« tema letošnje izvedbe - Med 167 mladimi udeleženkami kar 21 dijakinj slovenskega licejskega Trubar-Gregorčič Matere in babice so v zgled udeleženkam čez-mejnega literarnega natečaja Glas ženske, ki ga je enajsto leto zapored priredila služba za enake možnosti pri goriški pokrajini. Zaključilo se je včeraj z nagrajevanjem v nabito polni pokrajinski sejni dvorani. Večina višješolk in žensk nad 30. letom starosti, ki so se udeležile letošnjega natečaja na temo »Najboljša ženska«, je svoja razmišljanja posvetila ravno svojim materam in babicam, ki so jim v zgled zaradi svoje vztrajnosti in poštenosti. Udeleženke natečaja so sicer v svojih elaboratih pisale tudi o drugih ženskah, ki so ostale zapisane z velikimi črkami v zgodovini; največkrat so bile omenjene Rita Levi Montalcini, Nilde Jotti, Hillary Clinton, Michelle Oba-ma, Birmanko Auung San Suu Kyi in Emma Bonino. Na včerajšnjem nagrajevanju sta spregovorili pokrajinska predsednica Roberta Demartin in Licia Morsolin, medtem ko je Mirjam Pahor zapela pesem »La vie en rose«. Med literarnimi elaborati v italijanskem jeziku je zmagala Martina Procicchiani (znanstveni licej Buona-rotti iz Tržiča), medtem ko je najboljše besedilo v slovenščini napisala Marjana Lapajne (Škofijska gimnazija iz Vipave). V kategoriji »over 30« sta zmagali Gianni-na Zorzin iz Štarancana in Breda Medvešček iz Kanala; nagrado žirije sta prejeli Elena Orsi iz Tržiča in Marinka Cazafura iz Tolmina, medtem ko so posebni prizna- nji podelili literarnemu laboratoriju krminske univerze za tretje starostno obdobje in varstveno delovnemu centru iz Tolminu. Novost letošnje izvedbe so bile nagrade po posameznih šolah, saj so nagradili najboljši spis ali esej z vsakega zavoda. V nadaljevanju navajamo zmagovalke po posamezni šolah. Za elaborate v italijanščini so bile nagrajene Margherita Sgorbissa (klasični licej Buonarotti iz Tržiča), Giulia Blatti (trgovski zavod iz Tržiča), Micol Tami (klasični licej iz Gorice), Francesca Del-li Carri (znanstveni liceh Duca degli Abruzzi iz Gorice), Anna-Metha Scoti (pedagoški licej Slataper iz Gorice), Valentina Sivec (družboslovni licej Gregorčič iz Gorice), Giulia Antonelli (zavod za geometre Pacassi iz Gorice), Rachele Orsini (kmetijski zavod Brignoli iz Gradišča) in Angela Skocir (poklicni zavod Cossar iz Gorice). Za elaborate v slovenskem jeziku so bile nagrajene Ivana Paljk (klasični licej Trubar iz Gorice), Jasmin Legiša (znan-stveno-tehnološki licej Gregorčič iz Gorice), Polona Čer-melj (tehniški šolski center iz Nove Gorice), Nadja Ko-bal (ekonomska šola iz Nove Gorice), Ivana Kobal (Škofijska gimnazija iz Vipave), Beti Mikuž (srednja šola Pilon iz Ajdovščine), Neža Orel (Splošna gimnazija iz Nove Gorice), Anja Krušnik (Dijaški dom iz Nove Gorice). Žirijo so sestavljale Gabriella Ziani, Patrizia Artico, Ken-ka Lekovich, Marija Mercina in Tatjana Rojc. Mirjam Pahor je zapela (levo) pred občinstvom v pokrajinski sejni dvorani, med katerim so seveda izstopale ženske (desno) bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 12. marca 2009 19 GORICA V hiši Ascoli danes o knjigi Dorice Makuc V konferenčni dvorani hiše Ascoli v ulici Ascoli v Gorici bo danes ob 18. uri goriška državna knjižnica v sodelovanju s skladom Dorče Sardoč in raziskovalnim središčem Leopoldo Gasparini iz Gradišča predstavila knjigo Dorice Makuc »Le no-stre ragazze vanno in Germania«. Publikacija je prevod knjige »Naša dekleta v Nemčijo gredo«, ki jo je Dorica Makuc napisala pred nekaj leti; italijansko verzijo so pred kratkim izdali sklad Dorče Sardoč, Goriška Mohorjeva družba in raziskovalni center Leopoldo Gasparini iz Gradišča, ki ga bo na današnji predstavitvi zastopal tajnik Dario Mattiussi. Poleg njega bo o knjigi spregovoril novinar Primorskega dnevnika Danjel Radetič, medtem ko bo odlomke prebirala Lucia German. Knjigo Dorice Makuc so prevedli z namenom, da bi tragično stran zgodovine odkrila tudi italijanska javnost, ki v glavnem z njo ni seznanjena. To še posebej velja za zgodbe slovenskih deklet, ki so bila med drugo svetovno vojno odposlana v nemška koncentracijska taborišča, od koder se mnoga niso vrnila domov. Javna dela v Gorici Javna dela lahko pomagajo gospodarstvu, da se čim prej pobere iz krize. V to je prepričan tudi predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi, goriški župan Ettore Romoli pa v sozvočju s premierom poudarja, da to zamisel že udejanjajo na Goriškem. Po vseh odprtih gradbiščih, ki so razpršena po mestu, je včeraj občinski odbor potrdil še definitivni načrt za obnovo palače De Grazia, v katere do-muje goriški glasbeni inštitut; poseg je vreden 2.400.000 evrov. Občinski odbor je medtem namenil 30.000 evrov za preureditev vhoda v dnevni center v ulici Baiamonti, ki bo tako postal dostopnejši prizadetim osebam na vozičku. Športna palača nared Tržiška športna palača iz ulice Rossini bo v kratkem spet odprla svoja vrata športnikom, saj se je poseg za ostranitev azbestne izolacije z naprave za ogrevanje zaključila. V kratkem bo torej športno društvo Fincantieri lahko spet začelo s svojimi aktivnostmi. Krvodajalci tudi v Tržiču Tudi v Tržiču ustanavljajo krvodajalsko sekcijo. V ta namen so se včeraj pobudniki ustanovitve srečali z županom Gianfrancom Pizzolittom in z novim direktorjem zdravstvenega podjetja Robertom Ferrijem ter jima predstavili svoj načrt. Krvodajalci namreč želijo ustanoviti samostojno sekcijo, v okviru katere bi uspešnejše promovirali darovanje krvi med Tržičani. Uspešni Artisti Associati Gledališke predstave goriškega združenja Artisti Associati, ki ga vodi Walter Mramor, so zelo uspešne. Revija Giornale dello Spettacolo je 30. januarja objavila lestvico stotih predstav z največ gledalci. Na 11. mestu je tako igra »La rigenerazione«, v kateri nastopa Gianrico Tedeschi in ki si jo je ogledalo 14.698 gledalcev; na 46. mestu je predstava »Natale in cu-cina« s 5.039 gledalci, na 99. pa predstava »La variante di Lüneburg« s 2.347 gledalci. Vse tri so nastale v produkciji goriškega združenja. Donacija naprave Združenje darovalcev organov AD O bo danes v novi goriški bolnišnici izročila direktorju zdravstvenega podjetja Robertu Ferriju novo naprav; kupili so jo z denarjem, ki so ga dobili od prodaje božičnih izdelkov med decembrsko stojnico v središču Gorice. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481410341. ä Gledališče »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE«: v soboto, 14. marca, ob 20.45 bo v Kulturnem domu v Gorici nastopila gledališka skupina Piccolo teatro del Garda z glasbeno predstavo Billy-ja Wilderja »Sugar. A qualcuno piace caldo«; informacije in predprodaja v knjigarni Antonini na korzu Italia 51/A v Gorici (tel. 0481-30212). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: sreda, 18. marca, ob 20.45 »A Chorus Line«; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v petek, 13. marca, Jordi Savall z skupino Hesperion XXI in s pevci Montserratom Figuerasom, Arianno Savall in Lluisom Vilamajom predstavil Cervantesov »Don Quijote de la Mancha«. [TU Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Ponuja domač prigrizek in toči črno in belo vino. KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. U Kino TRZIC KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 21.00 »Watchmen«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »La Pantera rosa 2«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »The Wrestler«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »The Millionaire«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.00 »I Love Shopping«. GORICA KINEMAX: zaprt zaradi obnovitvenih del. fí Razstave V PROSTORIH AGRITURISTIČNE KMETIJE ALEŠ KOMJANC na Jazbinah 35 v Števerjanu bo v petek, 13. marca, ob 18. uri odprtje razstave iz niza »Pae-saggi e paesaggi«. Razstavljala bosta umetnika Mauri in Veznaver, predstavila ju bo Cristina Feresin; na ogled bo do 27. marca od ponedeljka do petka med 8.30 in 12. uro ter med 14. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah samo po dogovoru (tel. 0481-391228). Koncerti NEDELJSKI KONCERTI združenja AGI-MUS: 29. marca, ob 17.30 bo v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici koncert »Around the world«; nastopil bo otroški pevski zbor Artemia. PRIMORSKA POJE 2009: v večnamenskem centru v Jamljah, 14. marca ob 20.30, nastopajo ŽPZ Vesela pomlad iz Opčin, Društvo žena iz Mirna, Pevke ljudskih pesmi folklorne skupine Skala iz Kubeda, MPS Kantadore iz Brezovice, ŽPS Mandrač iz Kopra, VS Unica iz Postojne, ŽPS Stu ledi iz Trsta; v cerkvi v Štandrežu v petek, 20. marca, ob 20.30, nastopajo župnijski mešani pevski zbor iz Šempetra, mešani pevski zbor Marezige iz Kopra, cerkveni pevski zbor Stanko Premrl iz Podna-nosa, vokalna skupina Vinika iz Brd, Primorski akademski zbor Vinko Vo-dopivec iz Ljubljane, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem iz Kopra (soprireditelj Prosvetno društvo Štandrež); v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 22. marca, ob 17. uri, nastopajo dekliški pevski zbor Ubeljsko iz Postojne, mešani pevski zbor DU Avgust Šuligoj iz Ilirske Bistrice, Vokalna skupina Grgar, ženska pevska skupina Znamenje iz Volč pri Tolminu, mešani pevski zbor Lipa iz Šempasa, Dornberški fantje iz Dornberka, komorni zbor Ipavska iz Vipave (soprireditelj moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice). ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice posveča niz koncertov Josephu Haydnu: v soboto, 14. marca, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bodo nastopili Giorgio Samar in Michela Gani (flavti) in Andrea Musto (violončelo); vstop prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici: v petek, 20. marca, ob 20.45 bo nastopil pianist Michele Campanella; informacije na tel. 0481-547863, 0481-280345 in 3479236285 ter na spletni strani www.li-pizer.it. M Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 3403423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vin-cenza). H Mali oglasi DAJEM V NAJEM lepo stanovanje s samostojnim vhodom in z garažo v mirnem kraju v Gorici (ul. Pellis 42), lahko tudi opremljeno po dogovoru; tel. 349-6708562 v večernih urah. S Poslovni oglasi ZOBNA AMBULANTA BINN Korošec Saša dr. dent. med. Cesta Prekomorskih brigad 62/A Šempeter pri Gorici tel. 00386-70865339 Prvi pregled brezplačen. 23 Obvestila GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Faiti - danes, 12. marca, 15.00-16.00. ŽENSKE OD VSEPOVSOD PRIDRUŽITE SE NAM! Ob dnevu žena prireja KD Oton Župančič praznovanje v Budalo-vem domu v Štandrežu 14. marca od 20. ure dalje; vpisovanje na tel. 048121407 (Marta, ob uri kosila). KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da je v teku plesni tečaj za dekleta in fante nižjih srednjih šol v prostorih Kulturnega doma Andrej Budal v Štandrežu. Pod mentorstvom Jelke Bogatec vadijo mladi vsak torek od 18.30 do 19.30 razne plesne tehnike: Hip Hop, Modern Jazz ter Sodobni Ples, ki so prisotna v glas-beno-plesnih predstavah (musical); informacije na tel. 328-0309219 (Tanja). KINEMAX na goriškem Travniku bo zaradi obnovitvenih del v veži zaprt do petka, 13. marca. Multikino bo ponovno odprt v soboto, 14. marca. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob petkih od 10. do 12. ure. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana je izdalo razpis 39. Festivala domače glasbe Števerjan 2009, ki bo v Števerjanu 3., 4. in 5. julija med Borovci. Festival je tekmovalnega značaja, prijavijo se lahko vsi slovenski ansambli, ki gojijo narod-no-zabavno glasbo. Razpis je vsem na razpolago na društveni spletni strani www.sedej.org. ZMAGUJOČE SREČKE SOVODENJSKE PUSTNE LOTERIJE: 1. nagrada listek št. 1728, 2. št. 7599, 3. št. 3670, 4. št. 0166, 5. št. 6372, 6. št. 6708, 7. št. 2170, 8. št. 0189, 9. št. 8213, 10. št. 4792, 11. št. 2780, 12. št. 7064, 13. št. 0504, 14. št. 0371, 15. št. 1766. Za prevzem nagrad klicati na tel. 0481-882119. 0 Prireditve V KULTURNEM DOMU ANDREJA BU-DALA v Štandrežu bo v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri Prešernova proslava v organizaciji KD Oton Župančič in vokalne skupine Sraka. DUŠAN JELINČIČ bo gost srečanja z naslovom »Viaggiatori speciali«, ki ga organizira občina Koprivno v petek, 13. marca, ob 20.30 v občinski dvorani v Koprivnem. KD DANICA prireja praznovanje ob dnevu žena v centru Danica na Vrhu v soboto, 21. marca, ob 20. uri z glasbo v živo in zabavo; informacije pri Dolores (tel. 339-7484533). KD JEZERO iz Doberdoba prireja v petek, 13. marca, ob 20. uri ob mednarodnem dnevu žena dvojno predavanje profesoric Tržaške univerze Giovanne Paolin in Terese Tonchia o ženskem liku v zgodovini v Modra's dvorani v Doberdobu. Nastopil bo dekliški pevski zbor Kraški slavček iz Nabrežine, mlada goriška umetnica Ilaria Fedele pa bo razstavljala svoje slike, ki bodo na ogled do sobote, 28. marca, od ponedeljka do sobote med 18. in 21. uro. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete vabijo na slovesnost podelitve priznanja Kazimir Humar organistu in zborovodji Hermanu Srebrniču v torek, 17. marca, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodelovala bosta mešani pevski zbor F.B. Sedej iz Šte-verjana in Lojzka Bratuž. OGLED ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA organizira župnija Sv. Florijana in Marije pomočnice iz Števerjana v nedeljo, 19. aprila, ob zadostnem številu udeležencev. Uprizoritev se bo začela ob 16. uri in traja približno dve uri. Organiziran bo prevoz z avtobusom (akontacija 20 evrov, otroci do desetega leta brezplačno); informacije in vpisovanje do 20. marca pri Andrejki Hlede (tel. 0481-884909) od ponedeljka do petka po 18. uri. PD RUPA-PEČ prireja kulturni večer ob dnevu žena danes, 12. marca, ob 20.30 v prostorih društva v Rupi. Nastopila bosta OPZ Rupa-Peč, MoPZ Jezero iz Doberdoba, za veselo vzdušje bo poskrbel komični duo Pepina in Rozina. Toplo vabljeni ženske, moški, otroci... PD ŠTANDREŽ organizira v soboto, 4. aprila, ogled Škofjeloškega pasjona. Oodhod z avtobusom ob 17. uri; informacije in vpisovanje ob uri obedov na tel. 347-9748704 in 0481-21608. SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ (SLOVIK) vabi na prvo srečanje iz ciklusa Odlično vodenje: primeri dobre prakse v petek, 13. marca, ob 18. uri v Tumovi dvorani KB centra na korzu Verdi 51 v Gorici. Predaval bo direktor Cankarjevega doma v Ljubljani Mitja Rotovnik; prijave in informacije na info@slovik.org ali na tel. 3342825853. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE in Slovenska prosveta vabijo na skupno prireditev kulturnih organizacij zamejskih Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske ter Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti »BREZ MEJ v pesmi in besedi« po scenariju in v režiji Alenke Hain. Sodelujejo kitarist Janez Gregorič, so-pranistka Sonja Koschier in baritonist Samo Lampichler, Dekliška vokalna skupina Bodeča neža iz Vrha sv. Mihaela, Ansambel Nomos iz Trsta ter re-citatorja Mihi Krištof in Robert Cotič. Prireditev bo v petek, 13. marca, ob 19. uri v Jakopičevi dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Ljubljani in v nedeljo, 15. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 12. marca, ob 18. uri Giuliano Sadar predstavil svojo knjigo »Latitudine presunta«. Z njim se bo pogovarjala Luisa Gergolet. V SEJNI DVORANI OBČINE ROMANS poteka niz predavanj o zdravi prehrani: danes, 12. marca, ob 20.15 o motnjah zaradi prehrane. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu bo v četrtek, 19. marca, začel tečaj »Wildlife Gardening«. Na štirih srečanjih (19. in 26. marca ter 2. in 9. aprila) bo tema povečanje biodiver-zitete na domačem vrtu. Predavanja bodo v italijanskem jeziku, vpisnina znaša 20 evrov; informacije in vpisovanje na inforogos@gmail.com ali na tel. 333-4056800. ZADRUŽNA KREDITNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE vabi na predavanje o fotovoltaičnih napravah in možnosti finansiranja v četrtek, 19. marca, ob 20. uri v dvorani podružnice v Sovodnjah. Pogrebi DANES V TURJAKU: 11.00, Mafalda Far-foglia vd. Dreossi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. t Po kratki bolezni nas je zapustil naš dragi Emilio Sivec Za njim žalujejo žena in otroci z družinami Pogreb bo danes, 12. marca, ob 10.00 na tržiškem pokopališču. Tržič, 12. marca 2009 Zadnji pozdrav nonotu Valentina, Erik, Katia, Christian t Nenadoma nas je v 66. letu zapustil naš dragi mož, oče in nono Nereo Ferlez Za njim žalujejo žena Rozina, sinova Aleksij in Danijel, hčeri Nicoletta in Martina z družinama Žarni pogreb bo v soboto, 14. marca, v cerkvi v Doberdobu. Žara bo izpostavljena od 10.00, ob 11.00 bo obred. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Doberdob, 11. marca 2009 Učno in neučno osebje otroškega vrtca in osnovne šole Romjan izreka ženi Rozini ter otrokom Nicoletti, Martini, Aleksiju in Danijelu iskreno sožalje ob težki izgubi dragega Nerea Ob prerani izgubi dregega očeta Nerea Ferleza izrekamo iskreno sožalje Danijelu, Aleksiju in družini vsi pri AŠZ Mladost in mladinskemu odseku KD Jezero Ob izgubi moža in očeta Nerea izreka iskreno sožalje Rozini in družini zadruga Vital Dolgoletni raznašalki Rozini Ferfolja izreka globoko sožalje ob smrti dragega moža Nerea uprava Primorskega dnevnika Igralke in odborniki AŠZ GOVOLLEY sočustvujejo z ženo Rozino in sinovi ob nepričakovani izgubi dragega moža in očeta Nerea Ferleza. 20 Četrtek, 12. marca 2009 ALPE-JADRAN / dunaj - Imenovanje potrdile tudi ZDA Koroški Slovenec Valentin Inzko visoki predstavnik EU v BiH DUNAJ/LJUBLJANA - Uspešna diplomatska kariera 59-letnega koroškega Slovenca Valentina (Zdravka) Inzka iz Sveč v Rožu se bliža absolutnemu višku: imenovanje sedanjega avstrijskega veleposlanika v Sloveniji za Visokega predstavnika Evropske unije v Bosni in Hercegovini so namreč sedaj potrdile tudi ZDA, včeraj pa je ime kandidata Valentina Inzka uradno objavil tudi zunanji predstavnik Evropske unije Javier Solana. Na poti do dokončnega imenovanja je samo še en formalen postopek, soglasje t.i. Sveta za implementacijo miru (PIC) v Bosni in Hercgovini, v katerem je zastopanih 55 držav in ki nadzoruje uresničitev Daytonskega sporazuma iz leta 1995. Uradni sklep o imenovanju Inzka naj bi PIC sprejel še marca, njegovo soglasje pa - kot vse kaže - ni vprašljivo. Valentin Inzko, ki bo na položaju Visokega predstavnika EU v BiH nasledil Miroslava Lajčaka, ki je odstopil s tega položaja, potem ko je prevzel mesto slovaškega zunanjega ministra, je včeraj v prvi izjavi poudaril, da gre za najvišjo funkcijo, ki jo je nek avstrijski diplomat zasedel v zadnjih petih letih. Glede svoje bodoče naloge pa je dejal, da gre za »strahovito odgovornost, pri kateri bo potreboval veliko pomoči, veliko podpore, in veliko žegna«. Poleg veliko odgovornosti pa funkcija prinaša tudi »velike možnosti« pri graditvi in krepitvi miru ter sprave med narodi v tej državi. Tako Visoki predstavnik EU lahko odpusti župane in druge politike (v preteklosti je bilo odpuščenih kakih 160 politikov), je opozoril Inzko. »Moja pot je bolj pot dia- Novi Visoki predstavnik EU v BiH,koroški Slovenec Valentin (Zdravko) Inzko loga, saj so takšni dogovori bolj trajni«, je še menil Inzko. Skorajšnjemu imenovanju Inzka za Visokega predstavnika EU-ja v Bosni in Hercegovini so včeraj veliko prostora namenili vsi avstrijski mediji, avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger, ki je kot prvi potrdil novico o pristanku ZDA, pa je izjavil, da gre za „jasen znak in priznanje za Avstrijo». Avstrijski mediji v svojih poročili še posebej izpostavljajo, da je gre pri Inzku za diplomata, ki odlično pozna jugovzhodno Evropo oz. Balkan, saj je konec koncev bil tudi prvi avstrijski veleposlanik v Bosni in Hercegovini od 1996 do 1999. V tem času je zgradil pogovorno bazo tudi z vsem narodnim skupnosti v tej državi. Še pred tem je bil tiskovni predstavnik na avstrijski ambasadi v Beogradu (1982 do 1986), nato pa vodja misije OVSE v Sandžaku. V letih 1999 do 2005 pa je Inzko vodil oddelek za jugovzhodno Evropo v avstrijskem zunanjem ministrstvu na Dunaju. Kot koroški Slovenec Inzko govori skoraj vse slovanske jezike, poleg njih pa še francoščino in angleščino. Ivan Lukan celovec - Tradicionalna osrednja pevska prireditev Mogočna revija Koroška poje je bila v znamenju Pavleta Kernjaka CELOVEC - Tradicionalna osrednja pevska revija Krščanske kulturne zveze (KKZ) „Koroška poje« preteklo nedeljo v Domu glasbe v Celovcu je bila letos mogočna manifestacija slovenskega kulture in življa na Koroškem. Prireditev je bila v celoti posvečena 110-letnici rojstva in 30-letnici smrti skladatelja koroško-slovenskega skladatelja Pavleta Kernjaka, na njej pa je poleg številnih domačih slovenskih zborov nastopil tudi slavni Slovenski oktet, ki je Kernjakove pesmi ponesel po vsem svetu. Pevska revija je letos pritegnila rekordno število obiskovalcev, števila, kakršnega se pri Krščanski kulturni zvezi ne spomnijo. Nastopajoči pa so z vrhunskimi nastopi očarali občinstvo tako s slovensko pesmijo kot tudi s slovensko besedo. Prireditev je obenem pokazala, kako priljubljene so Kernja-kove pesmi tudi še danes, saj vsebujejo tisti značilni melos mehke rožanske pesmi, ki jo je skladatelj vlival v svoje številne har-monizacije in v samostojne skladbe, je še pred povsem uspelo prireditvijo izpostavil Jožko Kovačič, ki je bil pristojen za celoten spored koncerta. Po prireditvi pa ni mogel prikriti veselja, da je manifestacija uspela in so se koroški Slovenci oz. oblikovalci koncerta kot tudi poslušalci, ki so prišli iz vseh koncev dvojezične Koroške, spodobno spomnili Pavleta Kernjaka. Svetovno znane skladbe - med drugim tudi Roberta Schu-manna - je virtuozno odigral pianist Toni Kernjak, ki živi in dela v švicarskem Baslu, kjer poučuje na Visoki glasbeni šoli, Slovenski oktet pa je mdr. uprizoril praizvedbo pesmi Sončnice. Pevci slavnega okteta pa so peli tudi znane Mojcej, Katrco, Pepco in Re-gino in si s tem - kot ostali nastopajoči - zagotovili bučen aplavz. Skoraj dve uri trajajoči spored pa sta povezovala Folti in Katja Ker- Na reviji so vsi nastopajoči zapeli tudi »Kernjakovo himno«, stoje pa je pela tudi publika v. gotthard njak, vnuka skladatelja. Koroško-slovenski skladatelj, organist, zborovodja in harmonizator ljudskih pesmi Pavle Kernjak se je rodil 9. februarja 1899 v Šentilju na severni strani Drave na Koroškem. Odraščal je v skromnih razmerah, glasbeno ustvarjanje pa ga je spremljalo skozi vse življenje. Kernjak ni imel, kot je sam zapisal, nobene teoretične podlage, njegov edini učitelj v mladih letih je bil domači župnik. Avtor danes ponarodelih pesmi, kot so »Rož, Podjuna, Zi-la«, »Mojcej«, »Jaz pa moj glažek« ali »Mi smo mi«, se je kasneje sam izpopolnjeval ob harmoniju. Vse življenje se je na svojem domu v Trebinjah pri Šentilju, kamor se je po poroki preselil s svojo ženo Amalijo, preživljal s krojaštvom in kmetijo, ki ga pa nista posebej veselili. Prve uspehe s priredbami in lastnimi skladbami je Kernjak doživel v 20. letih preteklega stoletja, ko je na domačem Koroškem zaslovel kot vodja različnih zborov in kot skladatelj. Že tedaj je s svojimi zbori nastopal tudi po takratni Jugoslaviji oziroma Sloveniji pa tudi med rojaki v Italiji. Prihod nacistov na oblast v Avstriji leta 1938 ter prepoved slovenske besede in pesmi v javnosti sta utišala Kernjakovo javno delovanje. Po vojni pa je okoli sebe ponovno zbral slovenske pevce. Med letoma 1954 in 1962je bil Kernjak osrednji pevovodja Slovenske prosvetne zveze (SPZ), druge osrednje kulturne organizacije koroških Slovencev poleg KKZ. Leta 1974je v domači občini Šentilj ustanovil nov zbor z imenom Mojcej. Decembra 1979 je Kernjak umrl na svojem domu, kjer še danes dvorišče krasi velik lesen kip Mojcej - darilo pevcev Slovenskega okteta, ki so si na svojih koncertih med slovenskimi skupnostmi po vsem svetu utrdili priljubljenost tudi s Kernjakovimi skladbami. (I.L.) istra - Spomin na Guida Miglio Mož jasnih in pogumnih odločitev Pomlad se je na moji zemlji raz-bohtela kar čez noč, kot vsako leto. Včasih hodim po divjih kraških stezah, v daljavi se svetlika morje in misli mi stečejo mimo Kopra, mimo Poreča in Rovi-nja, gredo vse do Pulja, mojega dragega daljnega mesta, katerega v utvari vidim prav povsod, onstran črte vseh obzorij. Istrska velika noč Guido Miglia Guida Miglio sem iskal po telefonu le nekaj dni pred njegovim zadnjim potovanjem, a na drugi strani žice nisem slišal njegovega nekoliko ra-skavega glasu, niti glasu žene Arielle, ampak glas »družinskega asistenta«, ki me je obvestil, da je bil Miglia prepeljan v bolnišnico na Katinari. Želel sem slišati Guida, da bi ga pozdravil in da bi z njim malo poklepetal, kajti kljub bolezni in utrujenosti je bil vedno tako pozoren na to, kar se je dogajalo v Trstu, v Istri, v svojih ocenah pa je bil vedno zelo prodoren in daljnoviden. V tistih februarskih dneh sem ga hotel slišati, da bi se z njim pogovarjal še posebej o zatišju, s katerim je Trst sprejel odprtje Mestnega muzeja istrske, reške in dalmatinske kulture. Muzeja, ki po svojih vsebinah, vsaj kolikor vemo, žali Istrane, kot sva midva z Miglio, in še posebej toliko ljudi, ki ne verjamejo, da je mogoče našo zgodovino Istranov, Rečanov in Dalma-tincev izčrpati s pripovedovanjem grozljive drame eksodusa. Tragedija, ki jo je Italija za dolgo pozabila in ki jo je Italijanom tako čudovito pripovedoval ravno Guido Miglia. Muzej, ki bi torej moral pripovedovati tudi o Istri, ki jo je ljubil Guido, in o moji Istri. Istra z lepoto, narejeno iz različnosti, s koreninami v rdeči zemlji moje Caldanie, in Istra sinjega morja njegove Stoie, pluralna Istra SI-jev, DA-jev in JA-jev, Istra. In to postaja še toliko bolj pomembno danes, v trenutku, ko se zdi, da prevladuje iskanje identitete, pogosto napihnjene z estrogeni, identitete, ki se izogiba drugega in se zapira v egoistično samozadostnost. Muzej, ki - kot me je spomnil dragi istrski prijatelj, ki se več kot 40 let ukvarja z muzeologijo - bi moral poudarjati enkratnost in specifičnost tega našega sveta in torej pripovedovati o Istri, Reki in Dalmaciji z njihovimi kulturami in majhnimi in velikimi, drobnimi in pomembnimi zgodbami. Da omenimo samo nekatere in po mojem mnenju nepogrešljive vidike, pripovedovati torej o pejsažih kopnega in morja. Zemlje, ki je bila v stoletjih in tisočletjih zaznamovana s travmatičnimi begi in srečnimi pristanki, z zgodbami žensk in moških, generacij, ki so preživele po zaslugi dela. Guida Miglio sem spoznal in ga prvič srečal v drugi polovici šestdesetih let, s prvimi študentskimi skupščinami in oseminšestdesetim letom v Trstu. Med njim, dobrim, resnim in cenjenim učiteljem književnosti na tehničnem zavodu Alessandro Volta, in menoj, protagonistom študentskega gibanja in predsednikom skupščine tržaških srednješolcev, se je rodilo takojšnje in naravno razumevanje. Delila sva vrednote in upanja, najino prijateljstvo pa je od leta 1966 do danes kljub razliki v letih ostalo nespremenjeno, še več, z leti se je še utrdilo. Miglia je bil tisti, ki mi je govoril o Fulviu Tomizzi in ki mi ga je predstavil. To so bili dnevi, ko sta Jan Palach v Pragi in Zacchigna v tržaškem Ljudskem vrtu uprizorila svoj grozljivi protest. O tistem srečanju v kavarni San Marco, nedaleč od Fulviovega doma in od sedeža zavoda Volta, imam še danes zelo jasen spomin. Kot se hvaležno spominjam članka, ki ga je Miglia napisal - z uporabo skoraj enakih besed in utemeljitev, kot jih je Pier Paolo Pasolini rabil za spopade med študenti in policisti v Valle Giulia v Rimu - da bi me bra- nil pred napadi nekaterih gospodičev iz vrst salonske in besedičenja polne levice. In tudi njegove podpore naši odločitvi, da se v študentskih bojih združimo z dijaki slovenskih šol v Trstu. Mi z Volte, ki je imela takrat sedež v Ul. Bat-tisti, smo namreč pogosto čakali prav dijake iz slovenskih šol pri Sv. Ivanu, da smo se skupaj odpravili na manifestacije in potem v sprevodu skupaj kričali »Italijani in Slovenci, združeni v boju«. Potem je tu spomin na dolgo pot, prehojeno skupaj: od začetka osemdesetih let s krožkom istrsko-beneške kulture Istria, potem s tolikimi oddajami za RAI (Glasovi in obrazi iz Istre je bila zelo posrečena zamisel), in najini doživeti posegi in predvsem njegova ganjenost in velika radost, doživljena skupaj nekega mlačnega februarskega dne na začetku devetdesetih let v Ve-rudelli, na prvem srečanju Istrske demokratske diete. Sredi devetdesetih sva s prijatelji pogosto potovala v Istro na predstavitve njegove knjige L'Istria una quercia (Istra hrast), nato pa samota in beg v zasebnost. Guido Miglia je bil gotovo protagonist, rekel bi kar »velikan«, po načinu, s katerim se je lotil vprašanj sožitja v tem našem prostoru. Pogosto trpeč in nemiren mož, ki je velikokrat prevzemal breme slabega, ki so ga povzročili drugi. Spominjam se njegovega zgražanja in trpljenja zaradi brutalnosti in krivd fašizma in torej Italije do slovenske in hrvaške skupnosti v tem pluralnem prostoru. Rezerviran, lealen in mil človek, hkrati pa tak, ki se je znal odločati na pogumen in jasen način. Še se spominjam stavka, ki mi ga je v vseh teh letih največkrat ponavljal: »Kjer so v strankah, v združenjih ..., protagonisti neumneži, tam ni prostora za inteligentne.« Trden mož, bi lahko rekli, z velikimi strastmi in globoko antifaši-stičen, ki je posvetil svoje življenje podiranju zidov delitev, ločenosti in recipročnega ignoriranja, ki je z medsebojnim spoznavanjem skušal graditi mostove, da bi si lahko spet zaupali med seboj. Guido je bil zame moralna opora, ki se ji ni mogoče odpovedati. Če mi je Fulvio Tomizza podaril ponos in dostojanstvo Istrana, mi je Miglia prenesel ljubezen do Istre. V teh letih sem si velikorat znova prebral nekatera njegova razmišljanja iz knjig Bozzetti istriani iz leta 1959, Istria, sentieri del-la memoria in Istria una quercia. Mi-glia je vedno priporočal in predvsem učil s svojim zgledom, da moramo biti resni in nikoli površinski in da moramo predvsem opravljati svoje delo s predanostjo in resnostjo. Spominjam se, da me je pogosto, ko sem mu predstavil kakšno novo osebo, s tistim svojim rahlo robatim načinom vprašal kar naravnost: Che mestier el ga o el fa per vi-ver? (Kakšen poklic ima ali opravlja, da se preživlja?). Hvala za vse tisto, kar si naredil za nas in zame, dragi profesor, in oprosti mi za tisto, kar nisem uspel narediti zate. Manjkal mi boš, Guido, naj ti bo lahka zemlja. Marino Vocci /— GLEDALIŠČE Četrtek, 12. marca 2009 21 KONCERTI - V ljubljanski Cvetličarni Marec v znamenju balkanskega rocka Poleg dogodkov, ki bodo razživeli Kras in Trst, je tudi vrsta koncertov drugod po Sloveniji. V četrtek, 12. marca bodo tako v ljubljansko Cvetličarno zaradi lanskega izjemno uspešnega koncerta in želje mnogih ljubiteljev kultne rock skupine Azra, ki so lani zamudili koncert, znova prišli člani skupine Pozdrav AZRI, na čelu z Borisom Leinerjem, enim najboljših bobnarjev na Balkanu in članom Azre od nastanka pa do razpada skupine. Poleg njega bo na ljubljanskem koncertu nastopil še en član legendarne Azre, Mi-šo Hrnjak, Azrin basist na prvih treh albumih. Koncert se bo začel ob 21. uri, vstopnice po 18 evrov. V Kranju (bowling Planeta Tuš) bo 13. marca nastopila izvrstna Nina Badric (ob 22. uri, vstopnice po 8 evrov), ki bo koncert ponovila na isti lokaciji tudi teden pozneje. V hali Komunalnega centra v Domžalah bo 14. marca (ob 20. uri) prepeval talentirani hrvaški pevec Boris Novkovic, ki bo udeležencem omogočil, da v živo slišijo tudi nove čudovite uspešnice posrečenega albuma Zapisan u tebi (vstopnica 25 evrov). Skupina Eagles of the Death Metal (znana s kratico EoDM) bo od 20. ure naprej (vstopnice po 17 evrov) igrala v ljubljanski Cvetličarni v sredo, 18. marca. Gre za ameriško alternativno in hard rock skupino, ki se zgleduje po znanem bandu Placebo. »Jugo rock« bo v Cetličarni spet dan pozneje, v četrtek, 19. marca, ko bo nastopila zgodovinska skupina nekdanje Jugoslavije Zabranjeno pušenje (Prepovedano kajenje). Zdaj že legendarna zasedba s Sejom Saxonom na čelu snema nov album, ki bo izšel v prvi polovici letošnjega leta, delno pa naj bi ga posnela tudi v ljubljanski Cvetličarni. Skupina se je v svoji bogati glasbeni karieri proslavila s hiti kot so Balada o Pišonji i Žugi, Hadžija ili bos, Fi-kreta, Zenica bluz, Dan republike, Še-ki is on the road again itn. Koncert bo ob 21. uri, vstopnice po 22 evrov. Znan obraz jugonostalgikov je tudi Lepa Brena, ki je na veliki svetovni turneji. Ustavila se bo tudi v Sloveniji, in sicer v Ljubljani, 21. marca. Gre za eno največjih estradnih zvezdnic nekdanje države, morda za pravo začetnico jugoslovanske pop glasbe. Rodila se je v Tuzli leta 1960 in že leta 1982 izdala svoj prvi album, v katerem je tudi eden njenih največjih hitov, Čacak, čacak. Album je doživel velik uspeh, popularnost Brene je strmo rasla, kmalu je posnela tudi film Tesna koža, v katerem je igrala samo sebe. Koncert bo ob 21. uri, vstopnice po 39 evrov. Po koncertu slovenske ska skupine Elvis Jckson, ki bo v Cvetličarni 26. marca ob 21. uri (vstopnica 15 evrov), se mesec bo mesec končal s svojevrstnim koncertom, ki že meji na opero, skupine Il Divo v Hali Tivoli, 27. marca. Koncert v Ljubljani bo ob 20.30, vstopnice pa so v prodaji po zasoljeni ceni 129 evrov. Vendar gre za res vrhunski glasbeni dogodek, skupina pa prepeva v najrazličnejših jezikih (angleščini, francoščini, španščini, italijanščini in celo v latinščini). (Iz.F.) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Jutri, 13. marca ob 20.30 »Kreutzer-jeva Sonata«, po povesti Leva Niko-lajeviča Tolstoja dramtiziral in priredil Branko Jordan, abonma red A, premiera z italijanskimi nadnapisi; v soboto, 14. marca ob 20.30, abonma red B; v nedeljo, 15. marca red C, premiera, varstvo otrok. V torek, 17. marca ob 10.00 / »Ljubezen Anne Frank ali zgodba o človeškem dostojanstvu«. V sredo, 18., ob 16.00 in v četrtek, 19. ob 17.00 / Edoardo Erba:»Maraton v New Yorku«. Gledališče Rossetti Friedrich Duerrenmatt: »Romolo il grande« / Produkcija Doppiaeffe, Compagnia di prosa di Mariano Rigil-lo. Režija: Roberto Guicciadini. Urnik: v torek, 17. in v sredo, 18. marca ob 20.30. Dvorana Bartoli Luigi Pirandello: »L'uomo dal fiore in bocca« / Nastopa Teatro Franco Pa-renti. Režija: Marco Rampoldi. Urnik: do sobote, 14. marca ob 21.00 in v nedeljo, 15. marca ob 17.00. Michail Marc Bouchard: »Il sentiero dei passi pericolosi« / Nastopa Nuo-vo Teatro Nuovo - Teatro Stabile di In-novazione Pim Spazio Scenico. Režija: Tommaso Tuzzoli. Urnik: v sredo 18., v četrtek, 19. in v petek, 20. ob 21.00, v soboto, 21. ob 17.00 in 21.00 ter v nedeljo, 22. marca ob 17.00. La Contrada -Gledališče Orazio Bobbio Edoardo Erba: »Michelina« / Nastopa Stalno gledališče iz Firenc v režiji Alessandra Benvenutija. Urnik: danes, 12., jutri, 13. in v soboto, 14. ob 20.30 ter v nedeljo, 15. marca ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom SKD Tabor - gledališka predstava »Campiello« (C. Goldoni). Prevod in režija Sergej Verč. Na sporedu v soboto, 14. marca ob 20.30. COL Kulturni dom V nedeljo, 15. marca ob 17.00 / Gledališka predstava v italijanskem jeziku »Controvoglia« Sandra Rossija. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 16. marca, ob 20.45 / Francesco Nicolini: »Canto per Fallu-ja«. Režija: Rita Maffei. _SLOVENIJA_ DOL PRI VOGLJAH Zadružni dom V četrtek, 19. marrca ob ob 19.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserka Minu Kju-der. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovica pri Komnu. PORTOROŽ Avditorij V soboto, 14. in v nedeljo, 15. marca ob 20.00, glavna dvorana / »Žen-ske&moški.com«, gledališka predstava. Nastopa Špas teater. Režija: Boris Ko-bal. SVETI PETER Kulturni dom V petek, 20. marca ob 19.00 / Gledališka predstava: »Krivica boli«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 12. marca / Predstava »Hudobna Mačeha in dobra pastorka«, ki bi morala biti ob 10.00 je preložena v april. Predstava »Duohtar pod mus!«, ki bi morala biti danes, 12. marca ob 20.00 odpade. Nadomestna predstava bo v nedeljo, 5. aprila ob 20.00. V ponedeljek, 16. in v sredo, 18. marca ob 10.00 / Emil Aberšek: »Mar-sovčki na obisku«. Nastopa Amaterski mladinski oder. V petek, 20. marca, ob 18.00 / Andrej E. Skubic: »Neskončni šteti dnevi«. V nedeljo, 22. marca ob 18.00 / Zaključek nedeljskih gledaliških srečanj. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Jutri, 13. ob 19.30 in v soboto, 14. marca ob 20.00 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V ponedeljek, 16. marca ob 19.30 / An- drej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V torek, 17. marca ob 18.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V sredo, 18. in v četrtek, 19. marca ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V petek, 20. in v soboto, 21. marca ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. Mala drama Danes, 12. marca ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. Jutri, 13. in v soboto, 14. marca ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V ponedeljek, 16. marca ob 20.00 / Yasmina Reza: »En španski komad«. V sredo, 18. marca ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V četrtek, 19. marca ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog masakra«. V petek, 20. marca ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V soboto, 21. marca ob 20.00 / Žani-na Mirčevska: » Žrelo«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 12. marca ob 20.00 / David Drá-bek: »Ples na vodi«. Jutri, 13. marca ob 11.00 / Dragica Po-točnjak »Za naše mlade dame«; ob 19.30, David Drábek: »Ples na vodi«. V soboto, 14. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V nedeljo, 15. marca ob 19.00 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 16. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V torek, 17. marca ob 19.30 / David Drábek: »Ples na vodi«. V sredo, 18. marca ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V četrtek, 19. in v petek, 20. marca ob 19.30 / David Drábek: »Ples na vodi«. V soboto, 21. marca ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. Mala scena Jutri, 13. marca ob 18.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V soboto, 14. marca ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V ponedeljek, 16. marca ob 21.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. V torek, 17. marca ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V sredo, 18. marca ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V četrtek, 19. marca ob 21.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V petek, 20. marca ob 20.00 / Kurt Weil, Bertolt Brecht: »Hrepenenja«. V soboto, 21. marca ob 22.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 13. marca ob 19.30 / A. Nicolaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. V ponedeljek, 16. ob 18.00 in v petek, 20. marca ob 19.30 / J. Austen/J. Jo-ry: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedl-bauer. V soboto, 21. marca ob 19.30 / A. Jaoui, J. - P. Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi »Coppelia« / Baletna predstava na glasbo L. Delibesa. Dirigent: David Coleman. Urnik: danes, 12. ob 20.30, jutri, 13. ob 15.00 in 20.30, v soboto, 14. ob 15.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 15. marca ob 16.00. Gledališče Rossetti Moses Pendleton: »Momix "Bothani-ca"« / Glasbena predstava, produkcija Duetto 2000. Urnik: do 13. marca ob 20.30, v soboto, 14. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 15. marca ob 16.00. James Kirkwood in Nicholas Dante: »A chorus line« / Nastopa: Compa-gnia della Rancia. Režija: Baayork Lee in Saverio Merconi. Urnik: v četrtek, 19., v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. marca ob 16.00. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 13. marca ob 20.45 / Don Quijote De La Mancha - Romances y Músicas, Hespèrion XXI. Dirigent: Jordi Savall V sredo, 18. marca ob 20.45 / Kim Kashkashian - viola, Robyn Schulkow-sky - bobni. PRI REDITVE _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 15. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Jordi Havall, »Hesperion XXI«, stara katalonska glasba. V torek, 17. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / »Na juriš in the mood!«. Zbor Carmina Slovenica. Avtorica projekta: Karmina Šilec. Sodelujejo: pihalni orkester, jazz band in moški zbori. V četrtek, 19. in v petek, 20. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Heinz Holliger. Solistka: Hanna Weinmaister - violina. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Tržaški državni arhiv (Ul. La Marmora 17): od jutri, 13. marca (otvoritev ob 18.00), do 4. aprila bo na ogled razstava pod naslovom »Trst: 26 žensk. 26 del«, ki spada v okvir vsedržavne kulturne pobude "Ženska v umetnosti". Odprto ob ponedeljkih in četrtkih od 9.00 do 17.30, ob torkih, sredah, petkih in sobotah od 9.00 do 13.30, ob nedeljah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: do 20. marca bo na ogled slikarska razstava Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«. Odprto od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. DOBERDOB Modra's galerija: do 13. marca je na ogled razstava ob stoletnici društvenega delovanja. Odprto med 18. in 21. uro. GORICA Kulturni dom: do 18. marca, bo na ogled razstava ob 150-letnici rojstva in 90-letnici smrti Ignacija Borštni-ka.Odprto od ponedeljka do petka, med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med kulturnimi prireditvami. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju do 31. maja bo na ogled razstave Tina Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Zadružna banka Doberdob in Sovod-nje (Korzo Verdi 55): Roman Gergo-let bo do polovice aprila dal na ogled Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584. Poleg originalnega izvoda je na ogled tudi ponatis iz leta 1968, katerega obiskovalci lahko tudi listajo in se na tak način pobliže seznanijo z vsebino tega izrednega kulturnega spomenika. Deželni avditorij (Ul. Roma): Posoški fotografski krožek BFI prireja do 21. marca, fotografsko razstavo o Kostanjevici. Na ogled bo med 10.00 in 12.00 ter med 17.00 in 19.00, ob nedeljah zaprto. KRMIN Muzej teritorija: do 29. marca je na ogled mednarodna fotografska razstava »Iterest - Il viaggio anticipa l'ar-te«. Razstavljal bo Michael Inmann. Razstava z naslovom Left Spaces bo na ogled od četrtka, do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. ŠTEVERJAN V Galeriji 75 na Bukovju 6 je do 22. marca na ogled fotografska razstava »Ženski pogledi«. Razstavljajo Lorella Coloni s Tržaškega, Polona Ipavec z Aj- dovščine, Sara Occhipinti s Sicilije, Loredana Prinčič z Goriške in Elisa Paie-ro iz San Vita ob Tilmentu. Odprto samo ob sobotah (med 15. in 18. uro) in ob nedeljah (med 9. in 12. uro); informacije na tel. 0481-884226. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ KOPER Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jožica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: do 22. marca bo na ogled razstava Les. Razstavljene lesene plastike so nastale v šestih kiparskih delavnicah, ki jih je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5) do 26. marca bo na ogled razstava Povest o multiverzumu Olge Danelo-ne, od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. ŠMARTNO Galerija v hiši kulture: do 29. marca bo na ogled razstava Fotokluba Skupine 75. Urnik: ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 18. ure. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 15. marca bo na ogled razstava likovnih del »Slovenija odprta za umetnost«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. 22 Četrtek, 12. marca 2009 ITALIJA / GOSPODARSKA KRIZA - Nov predlog voditelja Demokratske stranke Franceschini predlaga davek za pomoč revnim Bremenil naj bi davkoplačevalce z letnimi dohodki nad 120 tisoč evrov - Bossi se strinja FANTASTIČNO Parlament kmalu v beznici? V najhujši gospodarski krizi zadnjih desetletij se je italijanskemu premieru Silviu Berlusconiju zasvetila najbolj bleščeča zamisel za izhod iz nje. Predlog, po katerem naj bi odslej v parlamentu glasovali izključno vodje parlamentarnih skupin, predstavlja le predjed njegovega ekonomskega recepta. Kuhar Silvio pa namerava postreči Italijanom kompletno, sočno institucionalno kosilo, po katerem (ga) bodo končno vsi siti. Jedilnik je sila preprost. Berlusconi je očitno sprevidel, da v sedanjem italijanskem parlamentu žre preveč ljudi, kar v sedanjih letih suhih krav ni najboljše. Ko bi glasovali le načelniki skupin, bi postali ostali parlamentarci odveč, je premeteno pogruntal. In sedaj že pripravlja politične sestavine, da bi skuhal nov volilni zakon, po katerem bi volivci - namesto parlamentarcev - izvolili le vodje parlamentarnih skupin. Tako bi namesto sedanjega več kot 900-glavega parlamentarnega močnika imeli v parlamentu le pet, šest, največ deset brancinov. Tovrstno kosilo bi najbolj teknilo državni blagajni. Prihranila bi na milijone parlamentarnih evrov in jih lahko namenila drugim, bolj potrebnim zadevam. Pa tudi parlament bi postal odveč. Tistih pet, šest ali največ deset su-perparlamentarcev bi se - namesto v velikih, praznih, baržunastih dvoranah - lahko srečevalo in glasovalo v bolj primernih, intimno domačih prostorih, kot so, recimo, rimske beznice. Na ta način bi sicer bili ob sedanjo parlamentarno republiko, kar pa bi bil le zanemarljiv postranski učinek Berlusconijevega politično-kuharskega recepta. Povsem nepomemben v primerjavi z novo italijansko institucionalno realnostjo: špagetarsko republiko. M.K. Dario Franceschini RIM - Voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini je včeraj predlagal, naj bi premožnejši davkoplačevalcu z izrednim prispevkom priskočili na pomoč revnejšim, ki jih je sedanja gospodarska kriza spravila na kolena. Davčni zavezanci z letnimi dohodki nad 120 tisoč evrov, kot so parlamentarci, naj bi tako v letu 2009 prispevali izredni davek (»una tan-tum«) v višini dveh odstotkov davka na dohodke fizičnih oseb IRPEF, s katerim bi financirali občine ter dobrodelne organizacije, ki delijo podpore ekonomsko ogroženim. Franceschini je svoj predlog iznesel ob koncu srečanja s predstavniki dobrodelnih združenj, ki se ukvarjajo z bojem proti revščini. Potem ko je poslušal njihova poročila, po katerih naj bi se socialne razmere vidno slabšale, je voditelj demokratov v svojem nastopu najprej obžaloval, da je vlada zavrnila njegov nedavni predlog o uvedbi mesečnih podpor za brezposelne. »Te podpore bi bile namenjene tistim, ki nimajo pravice do drugih socialnih blažilcev,« je dejal. V tej zvezi se je kritično obregnil ob predsednika vlade Silvia Berlusconija, ki stalno napada opozicijo in medije, češ da širijo pesimizem. »Berlusconi v resnici ni optimist. On le hli-ni optimizem, kar po mojem ni pošteno in niti pravilno,« je dejal Franceschini. Voditelj demokratrov je nato v grobem orisal svoj novi predlog. Dejal je, da bi izredna davščina, ki jo predlaga, zadevala 150 do 200 tisoč davkoplačevalcev. Z njo bi lahko zbrali 500 milijonov evrov za pomoč tistim, ki se spopadajo z bedo. Sicer pa je Franceschini poudaril, da je to le eden izmed ukrepov, ki bi jih morala vlada nujno sprejeti za premostitev krize. Napovedal je, da ga bodo predstavniki stranke v kratkem predlagali v parlamentu. »Ta predlog bi lahko tudi sprejeli,« je nepričakovano komentiral voditelj Severne lige in minister za reforme Umberto Bossi. »V času krize je prav, da premožnejši nekaj prispevajo,« je pristavil. Predlog je podprl tudi voditelj UDC Pier Ferdinando Casini, medtem ko so ga drugi predstavniki desne sredine zavrnili, češ da je demagoški. Hranjenje naj ne bi bilo predmet bioloških oporok RIM - Hidracija in umetno hranjenje bolnikov ne bosta predmet obravnave v bioloških oporokah, saj ju nihče ne sme ukiniti v nobeni fazi bolezni. Tako predvideva besedilo, ki ga je včeraj odobrila senatna komisija za zdravstvo. S tem je prevladala linija vladne večine. Kot znano, je to ena izmed najbolj spornih točk snujočega se zakona o bioloških oporokah. Zagovornikom stališča, po katerem naj bi imel bolnik pravico, da se izreče tudi o hi-draciji in umetnem hranjenju, zdaj ne preostane drugega, kot da poskušajo uveljaviti svoje poglede v zaključni obravnavi na plenarnem zasedanju senatne zbornice. Policija posegla na shodu radikalcev RIM - Sinočnji shod radikalcev pred sedežem parlamentarne komisije za nadzor nad ustanovo RAI je potekal v precej napetem vzdušju. Marco Pannella in somišljeniki so namreč blokirali dostop do palače, ki sodi v sklop senata, nakar je posegla policija. Slednja sicer ni prekinila demonstracije ali razgnala radikalcev, pač pa je omogočila redni dostop do palače. Radikalci protestirajo, ker ustanova RAI še ni dobila novega predsednika. POLITIKA - Vloga parlamenta Fini vztrajno brani ustavo RIM - Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je tudi včeraj stopil v bran ustavni vlogi parlamenta. Na seji zbornice je možnost, da bi namesto poslancev glasovali njihovi načelnik, spet označil za neustavno, vse polemike o teh vprašanjih pa označil za brezpredmetne. Fini sicer ni izrecno omenil Silvia Berlusconija, ki je v torek, kot znano, predlagal glasovalno pravico vodij senatnih in poslanski skupin. Predsednik zbornice je tudi zagovarjal uvedbo novih strogih pravil pri glasovanjih, ki naj bi preprečila možnost, da poslanci glasujejo tudi v imenu odsotnih kolegov. Zelo kritičen do Berlusconijevega predloga o glasovanju načelnikov parlamentarnih skupin je bil včeraj vodja Demokratske stranke Dario Franceschini. »Ministrski predsednik očitno ne pozna italijanske ustave ali pa enostavno misli, da je bi bilo treba kar ukiniti parlament,« je dejal Franceschini. Berlusconijev predlog ni prepričal niti zastopnikov desnosredinskega zavezništva. Predsednik senatorjev Ljudstva svobode Maurizio Gasparri priznava, da ni pogojev za izvajanje Berlusconijevih predlogov. Gasparri je vsekakor mnenja, da bi bilo treba posodobiti parlamentarne poslovnike in obenem tudi močno znižati število senatorjev in poslancev. Gre za stare polemike in za že večkrat izražene predloge, ki bodo zelo težko kdaj ures- USTAVNO SODIŠČE - Razsodba v korist vlade V preiskavi okrog Abu Omarja je bila kršena državna tajnost m J Abu Omar RIM - Milanski javni tožilci, ki so preiskovali primer ugrabitve egiptovskega imama Abuja Omarja, do katere je prišlo 17. februarja 2003, ter zaradi tega predlagali sodno obravnavo proti bivšemu poveljniku tajnih služb Si-smi Nicoliju Pollariju, 8 italijanskim tajnim agentom ter 26 pripadnikom ameriške obveščevalne agencije CIA, so kršili državno tajnost. Tako je včeraj razsodilo ustavno sodišče. Ustavni sodniki so torej sprejeli glavnino pritožb vlad Romana Prodija in Silvia Berlus-conija, ki sta vztrajali, da je preiskava ogrožala nacionalno varnost, ter hkrati zavrnili stališča javnih tožilcev, po katerih naj bi dejstva, ki ogrožajo javni red, ne smela imeti oznake državne tajnosti. V razsodbi ustavnega sodišča je rečeno, da bi javni tožilci nikakor ne smeli uporabljati dokazno gradivo, ki so ga našli v preiskavi uradov obveščevalnih služb 5. julija 2005 in da bi niti ne smeli zaslišati agentov, ki jih je varovala državna tajnost. Ustavni sodniki so tudi zavrnili pritožbe sodnika Oscarja Magija na note, s katerimi naj bi vladi Romana Prodija in Silvia Berlusconija od leta 2005 »splošno, neutemeljeno in retroaktivno označevali poročila in akte, povezane z ugrabitvijo Abuja Omarja«, sicer terorističnega osumljenca. Osamo Mustafo Hasana, znanega tudi kot Abu Omar, so po ugrabitvi brez obtožnice odpeljali na ameriška vojaška oporišča v Italiji in Nemčiji, kasneje pa so ga premestili v zapor v Egiptu, kjer je preživel štiri leta. Kot je dejal Omar, so ga tam tudi mučili. Iz egiptovskega zapora so ga izpustili 11. februarja leta 2007. ZDRAVNIKI BREZ MEJA - Zanimiva raziskava Carla Bruni zanimivejša od vseh humanitarnih kriz ••• RIM - Državni italijanski televizijski dnevniki Rai in Mediaset so v letu 2008 kar dvesto osemkrat poročali o nekdanji manekenki Carli Bruni. Novica ne bi bila v nebo vpijoča, če ne bi tisti isti novinarji neprimerno manj pozornosti posvečali humanitarnim krizam, ki pestijo marsikatero državo. O nasilju in suši, ki je prizadela Etiopijo, so na primer poročali šestkrat, mesec dni kolere v Zimbamveju pa si je »zaslužil« celo dvanajst novic ... Zanimivo raziskavo je pripravila italijanska podružnica organizacije Zdravniki brez meja (MSF) v sodelovanju z medijsko opazovalnico iz Pavie. Podatki so še enkrat potrdili trend zadnjih let: humanitarne krize vztrajno izginjajo iz televizijskih poročil. Tg1, Tg2, Tg3, Tg4, Canale 5 in Studio aperto so lani obravnavali preko 81.000 novic: šest odstotkov le teh, ali nekaj manj kot pet tisoč novic, so posvetili humanitarnim temam. Tudi zato so Zdravniki brez meja pripravili novo akcijo, ki so jo poimenovali Posinovi pozabljeno krizo. Akcija poteka pod pokroviteljstvom novinarskega sindikata FNSI, zaobjela pa naj bi tako papirnate medije kot radijske in televizijske postaje. Cilj: iztrgati pozabi številne humanitarne krize, od Somalije do Burme, od Pakistana do Darfurja. Medijev ne zanimajo lakota, pribežniki, bolezni ... VARNOST - Poziv parlamentu Zdravniki proti prijavi nezakonitih priseljencev RIM - Zakonski predlog o javni varnosti, ki ga je senat že odobril in je ta čas v obravnavi v poslanski zbornici, med drugim predvideva, da bi zdravniki smeli prijaviti policijskim oblastem tuje državljane, ki se obračajo na zdravstvene strukture in nimajo rednega dovoljenja za bivanje v Italiji. Senat je namreč odobril popravek Severne lige, ki ukinja določilo iz leta 1998, po katerem je bila možnost takšnih prijav izključena. Zdravniki so že večkrat nastopili proti tej snujoči se zakonski novosti. Včeraj so to storili sindikati zdravnikov Anaao Asso-med, Cimo Asmd, Aaroi, Fp Cgil, Fvm, Fe-derazione Cisl medici, Fassid, Fesmed in Fe-derazione medici Uil Fpl. Na tiskovni konferenci so pozvali parlament, naj ne sprejme spornega določila, sicer so zagrozili, da se bodo poslužili vseh pravnih sredstev proti njemu, vse do pritožb na ustavno sodišče in na evropsko sodišče. Zdravniki so prepričani, da bi uvedba takšnega določila imela vrsto negativnih posledic, začenši z njihovo dodatno birokratsko obremenitvijo in posledičnim motenjem njihovega dela. Po- leg tega bi se lahko zgodilo, da bi se bolni nezakoniti priseljenci ne obračali na javne zdravstvene strukture, kar bi lahko ogrozilo zdravje prebivalstva, ali pa da bi nastala ilegalna zdravstvena oskrba. »Če bo sporno določilo odobreno, bomo zdravniki v javnih zdravstvenih strukturah v resnici imeli dolžnost, da prijavimo nezakonite priseljence,« je dejal tajnik sindikata zdravnikov Cgil Massimo Cozza. »Tako pravijo naši pravni izvedenci, ki opozarjajo, da so javni funkcionarji, med katere je treba prištevati tovrstne zdravnike, dolžni prijaviti kršitve zakonov,« je pojasnil. / SVET Četrtek, 12. marca 2009 23 NEMČIJA - Morilski pohod v okolici Stuttgarta pretresel Nemčijo 17-letnik napadel svojo bivšo šolo in pobil 15 ljudi v Naposled si je sodil sam - Četrti podoben napad v nekaj letih STUTTGART - 17-letni bivši dijak Tim K. je včeraj v okolici Stuttgarta na jugu Nemčije ubil 15 ljudi, naposled pa se ustrelil. Kot je povedal notranji minister zvezne dežele Banden-Würtemberg Heribert Reich, je mladenič najprej napadel napadel šolo v Winnendenu, ki jo je nekdaj obiskoval, ter ubil 9 učencev in 3 učitelje šole, med begom pa še 3 mimoidoče. Naposled se je v spopadu s policijo sodil sam. Napadena šola Albertville, ki leži kakih 25 kilometrov stran od Stuttgarta, je skupaj z bližnjo gimnazijo del šolskega centra, ki ga obiskuje okoli tisoč dijakov. Napadalec je v šolo vdrl okoli 9.30 in brez besed odprl ogenj iz avtomatskega orožja. Ubil je devet učencev, starih 14 in 15 let, ter tri učitelje. Iz šole se je odpravil do šole na bližnji psihiatrični kliniki, kjer je ustrelil uslužbenca, nato pa ugrabil vozilo in voznika prisilil, da ga je odpeljal v 40 kilometrov oddaljeni Wendlingen. Vozniku je uspelo opozoriti policijo, ki je strelca spravila v kot v avtomobilskem salonu, kjer je ob tem izbruhnilo streljanje. Ubiti so bili dva uslužbenca in napadalec, dva policista pa sta bila ranjena. Po navedbah policije se je Tim K. ustrelil v glavo, potem ko ga je policijska krogla zadela v nogo. Po poročanju lokalnih medijev je bil bivši dijak oblečen v črno bojno opremo. Pri njem doma naj bi našli tudi veliko količino orožja, ki sta ga sicer zakonito zbirala njegova starša. Morilski pohod je močno pretresel tako lokalno skupnost kot celo Nemčijo, v kateri je v manj kot desetih letih prišlo že do treh podobnih napadov. Najhujši je bil v začetku leta 2002 na srednji šoli v Er-furtu na vzhodu Nemčije, ko je 19-letni napadalec pobil 16 ljudi, nato pa si je sodil sam. Podobno je novembra 2006 končal tudi dijak, ki je streljal po šoli na Spodnji Saški in ranil 37 ljudi. Leta 2002 pa je prišlo tudi do umora na šoli v Freisingu, kjer je 22-letnik ubil ravnatelja. Na dogodek sta se zgrožena odzvala predsednik države Horst Köhler in kanc-lerka Angela Merkel. »To je dan žalovanja za vso Nemčijo,« je dejala kanclerka. Vhod v šolo Albertville, prizorišče glavnega napada ansa zda - V Alabami Mlad moški pobil 10 ljudi in se ustrelil MONTGOMERY - V ameriški zvezni državi Alabami je v torek popoldne 27-letni Michael McLendon pobil deset ljudi, na koncu pa ustrelil še sebe. Mrliški oglednik Robert Preachers iz okrožja Coffee na jugu Alabame je dejal, da je McLendon najprej postrelil svojo družino. Začel je z mamo, ki jo je ubil in potem zažgal tudi njeno hišo v kraju Kinston. Nato se je odpeljal v bližnji kraj s 3000 prebivalci Samson, kjer je ustrelil še stare starše ter strica in teto. Nato je šel naprej po ulici in kar streljal na ljudi, ki so bili pred svojimi hišami. Med mrtvimi sta tudi žena in otrok šerifovega pomočnika. Kasneje je skočil v avto in se odpeljal proti mestecu Geneva z okrog 4000 prebivalci in najprej ranil državnega policista. Med begom se je ustavil na bencinski postaji in ubil žensko ter še eno osebo v trgovini. Na koncu se je zatekel v tovarno kovinskih izdelkov v Genevi, kjer je bil nekoč zaposlen. Proti policistom, ki so tovarno obkrožili, je izstrelil najmanj 30 strelov in policijski šef je preživel le po zaslugi rešilnega jopiča. Morilec si je na koncu sodil sam. Takšnega morilskega pohoda na jugu Alabame ne pomnijo. Alabama je nazadnje doživela množični umor leta 2002, ko je fant postrelil šest članov družine svojega nekdanjega dekleta in si prislužil smrtno kazen. FRANCIJA - Več kot 40 let po izstopu Sarkozy naznanil vrnitev v vojaško strukturo Nata SEVERNA IRSKA - Papež obsodil atentate Prebivalci združeno proti terorističnemu nasilju PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je včeraj sporočil, da se bo Francija vrnila v vojaško poveljniško strukturo zveze Nata, in sicer več kot 40 let potem, ko je iz nje izstopila. "Napočil je trenutek, da končamo to situacijo, saj je to tako v interesu Francije kot Evrope," je dodal Sarkozy. Odločitev Francije je medtem že pozdravil Nato. Francija je iz skupne vojaške poveljniške strukture Nata izstopila leta 1966 v času predsedniškega mandata generala Charlesa de Gaulla, s čimer je pomembno vplivala na nadaljnje usmeritve zavezništva, katerega članica je sicer ostala. De Gaulle se je takrat za tako potezo odločil, ker se je po njegovem prepričanju v zavezništvu preveč okrepila vloga ZDA. Ukinil je tudi oporišča Nata v državi v prizadevanju za suverenost Francije nad lastnim ozemljem. "S končanjem tega dolgega procesa bo Francija postala močnejša in vplivnejša. Zakaj? Ker so tisti, ki so odsotni, vedno v zmoti, ker naj Francija raje soodloča, kot da se podvrže odločitvam drugih," je na vojaški konferenci na temo Francije, evropske obrambe in Nata v 21. stoletju v Parizu povedal predsednik Francije. Povedal je tudi, da bo Francija z vrnitvijo v vojaško poveljniško strukturo Nata prevzela svoje mesto v vseh združenih poveljstvih. Kot je še zagotovil Sarkozy, neodvisnost Francije ne bo pod vprašajem, s čimer je, kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, odgovoril kritikom, da bo Francija prenesla na Severnoatlant-sko zavezništvo preveč svojega suverenosti. Pristavil je še, da bo Francija ohranila nadzor nad svojim jedrskim arzenalom, navaja AP. Podobno je predtem zatrdil francoski zunanji minister Bernard Kouchner. Dejal je, da bo njegova država še naprej imela poln nadzor nad svojo usodo. "Naše polno sodelovanje v zavezništvu nikakor ne predstavlja grožnje naši svobode izbire," je dejal minister. Obrambni minister Francije Herve Morin pa je zbranim na omenjeni konferenci poudaril, da potrebujejo čezatlantsko partnerstvo med Ameriko, ki je odprta, in Evropo, ki se krepi, poroča AP. Kritična pa je bila voditeljica opozicijskih francoskih socialistov Martine Aubry. Po njenih besedah nič ne opravičuje tega, kar je sama označila za Sarkozyjevo naglo zavzemanje za tesnejše vezi z Natom. Slednji se je med- Nicolas Sarkozy tem že pozitivno odzval na odločitev Pariza. Generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer je tako včeraj "toplo pozdravil" odločitev Francije, da se znova polno vključi v poveljniško vojaško strukturo Nata. Francoski premier Francois Fillon je sicer pred dnevi sporočil, da bo francoski parlament 17. marca glasoval o ponovni vključitvi Francije v vojaško poveljniško strukturo Nata. Francoska vlada želi namreč omenjeno odločitev vezati na vprašanje zaupnice vladi. (STA) PODGORICA - Predsedujoči Evropski uniji, češki premier Mirek Topolanek, je včeraj med obiskom v Podgorici napovedal, da bo Svet EU v aprilu sprejel črnogorsko prošnjo za članstvo v povezavi. Na novinarski konferenci s črnogorski premierom Milom Dukanovičem pa je napovedal tudi nadaljnjo liberalizacijo vizum-skega režima za državljane Črne gore. Kot je napovedal Topolanek, bodo prošnjo Črne gore najverjetneje sprejeli v aprilu, pri čemer je ocenil, da se ni potrebno obremenjevati z roki, saj je kakovost v procesu evropskih integracij včasih pomembnejša od hitrosti, poroča črnogorska tiskovna agencija Mina. Dejal je še, da je cilj vseh držav Zahodnega Balkana članstvo v EU, vendar ima vsaka izmed na tej poti svoj ritem, prednosti in prednostne naloge. "Postopek sprejemanja prošnje se bo najverjetneje zgodil v aprilu," je povedal Topolanek po poročanju srbske tiskovne agencije Beta. Topolanek se BELFAST - Več tisoč katolikov in protestantov se je včeraj v več severnoir-skih mestih udeležilo mirnih protestov, potem ko je bil zaradi uboja policista in dveh vojakov po desetletju postavljen pod vprašaj mir na Severnem Irskem. Ljudje so se tako povezali v mestih Belfast, Lisburn, Newry, Downpatrick in Londonderry. Na območju mestne hiše v Belfastu je dogajanje povsem zastalo, ko se je okoli 2000 ljudi udeležilo mirnega zborovanja, ki ga je organizirala konfederacija irskih sindikatov (ICTU). Protestniki so se žrtvam poklonili z minuto molka in peli pesmi. "Brezčutni napadi v zadnjih dneh so bili napad na vsakogar, ki podpira mir," je množici med drugim poudaril predstavnik IC-TU Peter Bunting. Britanski premier Gordon Brown pa je ob dogajanju dejal, da se na Severnem Irskem trenutno izkazuje stopnja enotnega nasprotovanja napadom, za katere so, kot je dejal Brown, nekateri ljudje menili, da jih v svojih življenjih ne bodo doživeli. Ob tem je premier dodal, da mirovni pohodi predstavljajo višek kljubovanja in Mirek Topolanek je srečal tudi s črnogorskim predsednikom Filipom Vujanovicem in po pogovorih dejal, da se Praga pri vprašanju liberalizacije vizumskega režima zavzema za individualno obravnavo vsake države Zahodnega Balkana. Kot je dodal, je sicer pospešitev pristopanja držav te regije k EU ena od prednostnih nalog češkega predsedstva. Predsedujoči EU je po pogovorih s črnogorskim premierom še ocenil, da Podgorica uspešno in relativno hitro uresničuje svoje evropske ambicije. Kot je ponazoril, to potrjuje tudi odločnosti upreti se zlu kriminalnega nasilja. V luči uboja policista na Severnem Irskem in tri dni po napadu na vojašnico v Antrimu pa je včeraj tudi papež Benedikt XVI. ostro obsodil teroristična dejanja, ki, kot je poudaril, skrunijo človeško življenje in spravljajo v nevarnost severnoirski mirovni proces, je poročal Radio Vatikan. "Najostreje obsojam ta odurna teroristična dejanja, ki poleg tega, da ogrožajo človeška življenja, ogrožajo tudi politični proces na Severnem Irskem in tvegajo ugasnitev tolikih upanj, ki jih je ta proces vzbudil v omenjeni pokrajini kot tudi povsod po svetu," je poudaril Benedikt XVI. "Boga prosim, da nihče več ne bi podlegel grozovitim skušnjavam nasilja, temveč da bi vsakdo okrepil svoja prizadevanja za nadaljnje ustvarjanje miroljubne, pravične in spravljene družbe z vztrajnim dialogom," je dodal. Policija medtem še vedno zaslišuje moška, stara 17 in 33 let, ki ju je prijela v povezavi z ubojem policista v kraju Crai-gavon. (STA) zadnje poročilo o uresničevanju sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju. Dukanovič pa je ponovil, da Črna gora ni vnaprej določila kakršnegakoli datuma, kdaj naj bi EU sprejela njeno prošnjo. Dejal je, da ne želijo prehitevati rokov, menijo pa, da je potrebno izrabiti dobro vzdušje na Zahodnem Balkanu, predvsem določen zagon v nacionalnih politikah vseh držav regij. Predsednik vlade v Podgorici je nadalje ocenil, da je ključno vprašanje stabilnost regije, ki se bo po njegovih besedah najbolj utrdila skozi evropske integracije. Črna gora je 15. oktobra 2007 z EU podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, 15. decembra lani pa je tudi vložila prošnjo za članstvo v povezavi, nato pa je prišlo do zastoja v postopku. O črnogorski prošnji oziroma dodelitvi statusa kandidatke za članstvo v povezavi morajo sedaj odločiti članice unije. (STA) Zaporni nalog za nekdanjega lagerskega paznika BERLIN - Sodišče v Munchnu je včeraj izdalo zaporni nalog za 88-letnega Johna Demjanjuka, ki naj bi med marcem in septembrom 1943 kot zaporniški paznik v koncentracijskem taborišču Sobibor na današnjem Poljskem nadzoroval umor najmanj 29.000 Judov. Poteza sodišča bi lahko tlakovala pot za izročitev Demjanjuka, ki trenutno živi v ZDA. Demjanjuk se je po koncu druge svetovne vojne skril v begunsko taborišče in se nato leta 1952 izselil v ZDA. Ko je konec 70. let minulega stoletja prišlo na dan njegovo sodelovanje pri holokavstu, so ga ZDA leta 1986 izročile Izraelu. Tam je bil kot razvpiti "Ivan Grozni" - eden najhujših rabljev koncentracijskega taborišča Treblinka na Poljskem - leta 1988 spoznan za krivega in obsojen na smrt. A nekaj let zatem je sodišče sodbo razveljavilo, saj naj bi arhivi ruske obveščevalne službe KGB kot "Ivana groznega" identificirali nekega drugega moškega. Nemško tožilstvo je tokrat za zaporni nalog zaprosilo šele, ko je izvedensko mnenje bavarskih oblasti potrdilo pristnost službene izkaznice Demjanjuka, ki je na seznamu najpomembnejših še živečih nacističnih zločincev nemškega centra Simon Wiesenthal. Tarik Aziz obsojen na 15 let zaporne kazni BAGDAD - Iraško sodišče je nekdanjega podpredsednika iraške vlade Tarika Aziza in Alija Hasana al Madžida, bolj znanega pod imenom Kemični Ali, včeraj obsodilo na 15 let zapora zaradi sodelovanja pri umoru 42 bagdadskih trgovcev leta 1992. Dva polbrata nekdanjega iraškega voditelja Sadama Hu-seina pa so obsodili na smrt. Gre za prvo obsodbo Aziza, ki je bil v času Huseinove vladavine podpredsednik vlade in se je po strmo-glavljenju nekdanjega iraškega režima predal. Vpletenost v smrt bagdadskih trgovcev je zanikal. 15 let zapora je zaradi zločinov proti človečnosti na istem sojenju doletelo še enega ključnega sodelavca nekdanjega iraškega diktatorja, al Madžida, ki je bil sicer pred tem že trikrat obsojen na smrtno kazen. Nazadnje ga je ta doletela na sojenju zaradi pokola šiitov pred desetimi leti, ki se je zaključilo 2. marca. Aziz je bil na tem sojenju oproščen vseh obtožb. (STA) EU - Češki premier in predsedujoči povezavi na obisku v Podgorici Topolanek sprejem prošnje Črne gore za članstvo v EU napovedal za april 24 Četrtek, 12. marca 2009 ITALIJA / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - V četrtfinalu Lige prvakov brez italijanskih moštev Poslovila sta se tudi Inter in Roma V Manchestru izenačeno, zadeli pa le gostitelji - Za dobro Romo usodni streli z bele točke MANCHESTER - Dvoboj med trenerjema-zvezdnikoma je na koncu pripadel Siru Alexu Fergusonu, ki je tako iz prestižne lige prvakov izločil karizmatičnega Joseja Mourinha. 2:0 je mogoče prehuda kazen za milanski klub, ki se je enakovredno upiral angleškemu velikanu. »Rdeči vragi« so povedli že po štirih minutah. Nemanja Vidic se je spretno otresel Vieirajevega pokrivanja in po podaji s kota z glavo premagal Julia Cesarja. Zadetek je nekoliko zdramil Interjeve nogometaše, ki pa so se prvič resneje približali Van Der Sarjevim vratom šele v 29. minuti, ko je Maicon visoko podal Ibrahimo-vicu, ki je z glavo zadel prečko. Osem minut kasneje je s kakih tridesetih metrov poskusil presenetiti domačega vratarja Stankovic, žoga pa je švignila mimo vratnice. V 38. minuti bi lahko bilo 2:0, toda O'shea je po lepi akciji neverjetno zgrešil sam pred Ju-liom Cesarjem. Do konca polčasa sta bila pred Manchestrovimi vrati še enkrat nevarna Stankovic in Ibrahimo-vic. Njuna strela pa nista dosegla želenega cilja. V drugem delu je Mourinho pričakovano spremenil Interjevo taktično postavitev. Črno-modrim pa je bila tudi v drugem polčasu usodna četrta minuta, ko je Cristiano Ronaldo izkoristil lepo Rooneyevo podajo in z glavo premagal nekrivega Julia Cesarja. Gol je precej zmedel Mourin-hove varovance, ki pa se niso prepustili malodušju. Cambiasso je v 50. minuti streljal proti vratom, toda Van Der Sar je bil na svojem mestu. Isti igralec je deset minute kasneje lepo podal Adrianu, ki je zamenjal Stan-kovica. Slednji je v polobratu zadel le vratnico. Boginja Fortuna sinoči ni bila v veliko pomoč črno-modrim, ki so v zadnjih petnajstih minutah pokopali bojne sekire. Do konca tekme je moral še dvakrat odločilno poseči Julio Cesar. Obakrat nad Ronaldom. Jose' Mourinho je izgubil dvoboj s sirom Fergusonom ansa Manchester United - Inter 2:0 (1:0) STRELCA: Vidic v 4.; Ronaldo v 49. min. MANCHESTER UTD (4-4-2): Van der Sar; O'Shea, Ferdinand, Vidic, Evra; Ronaldo, Carrick, Scholes (od 70. Anderson), Giggs; Rooney (od 84. Park), Berbatov. Trener: Ferguson. INTER (4-5-1): Julio Cesar; Maicon, Cordoba, Samuel, Santon; Stankovic (od 58. Adriano), Cambiasso, Vieira (od 45. Muntari), Zanetti, Balotelli (od 70. Figo); Ibrahimovic. Trener: Mourinho. SODNIK: W. Stark (Nem). GLEDALCEV: 75 tisoč; RUMENI KARTONI: Samuel (I), Muntari. Barcelona - Lyon 5:2. Strelci: Henry v 25. in 27. Messi v 40., Eto'o v 43, ,Makoun (L) v 45., Juninho (L) v, 48 Keita v 95. min. (prva tekma 1:1). Roma - Arsenal 6:7 po 11-m (1:0, 1:0) STRELEC: Juvan v 9. min. ROMA: Doni, Motta, Juan (od 22. Baptista), Diamoutene, Riise, Taddel (0D 90. Aquilani), Pizarro, Brighi (od 119. Montella), Tonetto, Vučinic, Totti. Trener: Spalletti. ARSENAL: Almunia, Sagna, Toure, Clichy, Diaby, Denilson, Eboue' (od 74. Walcott), Nasr, Bendtner (od 80. Eduardo), Van Perise. Trener: Wenger. SODNIK: Gonzales (Spa). GLEDALCEV: 80 tisoč; RUMENI KARTONI: Motta, Pizarro, Diaby; 11-METROVKE: Za Arsenal so zadeli Van Persie, Walcott, Nasri, Denilson, Toure, Sagna, Diaby, zgrešil Eduardo; za Romo so zadeli Pizarro, Baptista, Montella, Totti Aquilani, Riise, zgrešila sta Vučinic in Tonetto. Porto - Atletico Madrid 0:0 (prva tekma 2:2). RIM - Izmed italijanskih moštev je bila Roma v bistvu najbližja uvrstitvi v četrtino finala lige prvakov. Po porazu na prvi tekmi v Londonu z 1:0 je sinoči na Olimpicu potisnila Arsenal v kot, že po devetih minutah izenačila stanje, imela še naprej boljše priložnosti, a ni več zadela, kot tudi gostje ne. O napredovanju so naposled odločali streli z bele točke, odločilno napako pa je v osmi seriji zagrešil Tržačan Rome Tonetto, potem ko je Vučinic z malo da ne neodgovornim strelom v roke negibnega vratarja že v drugi seriji izničil uspešno uvodno obrambo Donija nad prvim izvajalcem Arsenala. Res škoda, saj bi Roma zaslužila več. Roma, za katero je spet (dobro) igral Totti, manjkal je Mexes, od vsega začetka pa je bil na igrišču Tonet-to, je pričela trdno odločena, da nadoknadi izid 0:1 s prve tekme. Juan je zadel že v 9. minuti. Totti je z leve strani podal v sredino, Taddei je skočil čez žogo in osvobodil Juana, ki je imel dovolj časa za uspešen strel z neposredne bližine vrat. V 22. minuti se je Romi ponudila izvrstna priložnost, da bi podvojila, vratar Arsenala Almunia pa je dvakrat posegel po strelih Motte in Taddeija. Tudi Arsenal je bil nekajkrat nevaren, a Doni ni imel veliko dela, minuto pred odmorom pa je prišlo v kazenskem prostoru do spornega posega nad Motto, vendar sodnik ni do-sodil enajsmterovke. V drugem polčasu se potek tekme ni bistveno spremenil. Romine priložnosti so bile boljše, domačini so bili tudi bolj vztrajni pri napadanju, še posebno velika se je ponudila Baptistu v 34. min., ko je slabo ustavil žogo. Kmalu se je v obeh taborih začela pojavljati utrujenost in strah pred podaljški, zaradi česar je ritem igre upadel. V dodatnih 30 minutah se ni zgodilo nič pomembnega, čeprav je Roma požrtvovalno napadala, dejansko pa moštvi za vratarja nista več predstavljali prave nevarnosti. ODBOJKA - LP Macerata in Trento v finalni fazi KAZAN - V finalni četvero-boj letošnje odbojkarske Lige prvakov sta se uvrstili kar dve italijanski moštvi. Lube Macerata je izločila ruski Kazan, ki je v osmini finala odpravil blejski ACH Volley. Potem ko je prvo tekmo v Italiji dobila s 3:0, je Macerata sinoči v Rusiji izgubila s 3:2 (20:25: 25:23, 23:25, 25:20, 15:11), dejansko se je v finalno fazo uvrstile že po prvem se-tu. Finalist je tudi Trentino Volley. Poljska Czestochowa je po domačem porazu s 3:1 v Trento prišla na izlet in izgubila s 3:0 (25:19, 25:14, 25:12). Finalist je tudi grški Solun, zadnji pa bo znan danes po tekmi med ruskima moštvoma Belčatov in Odinčevo (prva tekma 3:2). EVROLIGA - Znani so vsi udeleženci zaključnih bojev košarkarske evrolige. V skupini E sta to Tau Ceramica in Olympiacos, sledita Barcelona in Real Madrid v skupini F, Panathinaikos in Partizan BG v skupini G ter CSKA Moskva in Montepaschi Siena v skupin H. Včerajšnja izida: Lottomatica Rim - Partizan 88:72, Fenerbahče Ulker - Montepaschi Siena 68:73 DOPING - Obširna preiskava v Lombardiji, Piemontu, Venetu in FJK je vnovič odkrila mrežo prekupčevalcev z dopingom, v mrežo pa se je ujel tudi mladi kolesarski up na dirkališču Gianni Da Ros , ki sta ga zveza in moštvo Liquigas že suspendirala. FRANCOZ - Prvo, 147 kilometrov dolgo etapo dirke od Ti-renskega do Jadranskega morja je dobil Francoz Julien El Fares (Co-fidis), ki je bil v sprintu boljši od ukrajinskega veterana Vladimirja Dume. ŠE VODI - Francoz Sylvain Chavanel je na kolesarski dirki od Pariza do Nice zadržal skupno vodstvo tudi po četrti etapi. KRIZA - Zaradi finančne krize bo odpovedana motociklistična VN Madžarske, ki bi bila morala biti 20. septembra pri jezeru Balaton. NOGOMET Pokal UEFA: Udinese nocoj proti Zenitu VIDEM - Udinesejev trener Pasquale Marino bo nocoj (20.45), na prvi tekmi osmine finala pokala UEFA proti ruskemu Zenitu iz Sankt Petersburga, poslal v ogenj najboljšo enajsterico. »Ne bom varčeval nikogar. Če želimo napredovati v četrtfinale, moramo v Vidmu premagati Zenit, drugače nam bo v Rusiji trda predla,« je prepričan Marino in dodal: »Pomembno je, da ne bomo prejeli zadetka.« Trener Zenita Advocaat obljublja napadalno igro. »Bojim se le Udinesejevih protinapadov. Di Natale in Quagliarella sta zelo hitra in spretna napadalca. V obrambni vrsti moramo biti zelo previdni,« pravi Advocaat, ki bo imel na razpolago vse najboljše igralce. Verjetna postava Udine- seja: UDINESE (4-3-3): Handa-novič, Zapata, Coda, Domizzi, Pasquale, Inler, DAgostino, Asa-moah, Pepe, Quagliarella, Di Natale. (Belardi, Felipe, Sala, Isla, Obodo, Sanchez, Floro Flores). Trener: Marino. ALPSKO SMUČANJE - Prvi dan finala v Areju moški in ženski smuk Svindalova vrnitev v vrh Norvežan z zmago prevzel vodstvo v skupnem seštevku - Vonnova v enem dnevu osvojila hkrati mali in veliki kristalni globus ARE - Aksel Lund Svindal se je z zmago na včerajšnjem zadnjem smuku sezone povzpel na vrh skupne razvrstitve svetovnega pokala alpskih smučarjev. Šestindvajsetletni Norvežan se je po poškodbi več kot uspešno vrnil v belo karavano. V Aareju je osvojil svojo že dvanajsto zmago v svetovnem pokalu ter četrto smukaško. Prvič je v Aareju zmagal na smuku 15. marca 2006, to zimo pa vrnitev na smučke kronal s smukaško zmago na tekmi v Beaver Creeku. Prav na progi, kjer se je novembra 2007 hudo poškodoval. Dvojni svetovni prvak s prvenstva prav na teh strminah na Švedskem nei skrival navdušenja, češ da se «stvari zanj vse bolj odvijajo». «V naslednjih dneh moram osvojiti čim več točk, sploh glede na to, da v slalomu ni pričakovati uspe-ha,» je strategijo razkril Norvežan. Svindal z 929 točkami ima tri tekme pred koncem (preostale so še preizkušnje v superveleslalomu, veleslalomu in slalomu) 72 točk prednosti pred Avstrijcem Benjaminom Raichom (857 točk), na tretjem mestu pa je Švicar Didier Cuche (843 točk) z zaostankom 86 točk za vodilnim. Raich je včeraj smuk odpeljal s 13. časom. Med velikimi poraženci tekme je nedvomno Hrvat Ivica Kostelic, ki je do začetka finalnih preizkušenj delil prvo Lindsey Vonn je že postala letošnja skupna zmagovalka ženskega dela svetovnega pokala ansa mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala z Raichom, trenutno pa je zdrsnil na četrto mesto ter za Svindalom zaostaja za 92 točk. Čeprav je zgrešil vrata in odstopil, je Avstrijec Michale Walchhofer osvojil majhen kristalni globus v smuku. Ze pred tekmo je zbral 470 točk, kar je zadoščalo za že tretjo skupno smukaško zmago, dva majhna smukaška globusa je zaporedoma osvojil v letih 2005 in 2006. Rojak Klaus Kroll (424 točk) je imel sicer edini poleg Walchhoferja teoretične možnosti za osvojitev smukaškega globusa, a je tekmo končal na devetem mestu. »Az-zurro Werner Heel je tekmo končal na nehvaležnem 4. mestu, Slovenec Andrej Jerman pa je bil devetnajsti. V smuku so se pomerile tudi ženske, Američanka Lindsey Vonn pa je z zmago osvojila hkrati mali globus za smu-kaško in veliki kristalni globus za skupno zmago v pokalu. Druga je bila Nemka Maria Riesch (+0,40), tretja Avstrijka Renate Gottschl (+1,26), četrta Italijanka Nadia Fanchini (+1,71), Tina Maze pa je bila šele 15. (+2,07). MOŠKI Izidi smuka: 1. Aksel Lund Svindal (Nor) 1:22,26; 2. Didier Cuche (Švi) +0,20; 3. Hans Olsson (Šve) +0,36; 4. Werner Heel (Ita) +0,38; 5. Erik Guay (Kan) +0,56; 19. Andrej Jerman (Slo) +1,33. Svetovni pokal, skupno (33): 1. Aksel Lund Svindal (Nor) 929; 2. Benjamin Raich (Avt) 857; 3. Didier Cuche (Švi) 843; 4. Ivica Kostelic (Hrv) 837; 5. Jean-Baptiste Grange (Fra) 777; 6. Didier Defago (Švi) 684; 10. Peter Fill (Ita) 536; 33. Andrej Jerman (Slo) 225. Končni vrstni red moškega smuka:1. Michael Walchhofer (Avt) 470; 2. Klaus Kröll (Avt) 424; 3. Didier Defago (Švi) 363; 4. Aksel Lund Svindal (Nor) 356; 5. Manuel Osborne-Paradis (Kan) 323; 6. Erik Guay (Kan) 287; 7. Bode Miller (ZDA) in Didier Cuche (Švi) 275; 9. Peter Fill (Ita) 271 ; 10. Christof Innerhofer (Ita) 231 .. 16. Andrej Jerman (Slo) 174. ŽENSKE Izidi smuka: 1. Lindsey Vonn (ZDA) 1:42,49; 2. Maria Riesch (Nem) +0,40; 3. Renate Götschl (Avt) +1,26; 4. Nadia Fanchini (Ita) +1,71; 5. Andrea Fischbacher (Avt) +1,78; 6. Daniela Merighetti (Ita); 15. Tina Maze (Slo) +2,31. Svetovni pokal, skupno (31): 1. Lindsey Vonn (ZDA) 1.688; 2. Maria Riesch (Nem) 1.299; 3. Anja Pärson (Šve) 990; 4. Kathrin Zettel (Avt) 985; 5. Tanja Poutiainen (Fin) 802; 6. Tina Maze (Slo) 728 Končni vrstni red smuka: 1. Lindsey Vonn (ZDA) 502; 2. Andrea Fischbacher (Avt) 326; 3. Maria Riesch (Nem) 292; 4. Dominique Gisin (Švi) 291; 5. Nadia Fanchini (Ita) 276; 6. Tina Maze (Slo) 256; 7. Anja Pärson (Šve) 220; 8. Fabienne Suter (Švi) 194; 9. Renate Götschl (Avt) 180; 10. Elisabeth Görgl (Avt). ŠPORT Četrtek, 12. marca 2009 9. MALI KRAŠKI MARATON - Prireditev ZŠTPČ Sežana in društva Amici del Tram bo 22. marca Organizatorji od letos povezani tudi z Baviselo Pričakujejo rekordno udeležbo - Dan prej Festival prijateljstva - Tudi med Bazovico in Trebčami SEŽANA - Zavod za šport, turizem in prosti čas (ZŠTPČ) Sežana prireja v sodelovanju s Športnim društvom R Extreme in Društvom Amici del tram z Opčin že 9. Mali kraški maraton, ki bo potekal v nedeljo, 22. marca. Organizatorji pričakujejo rekordno udeležbo na polmaratonu (21.098 metrov) in družinskem teku na 8.450 metrov. Spremljevalni prireditvi sta še otroški Cici hop maraton in hitra hoja na 5.000 metrov kot tudi številne druge prireditve (tržnica kraških dobrot, sprehod po sežanski učni poti), ki so jih predstavili na tiskovni konferenci v Grand Casino-ju v Lipici. Mali kraški maraton, ki je lani beležil rekordno udeležbo (več kot dva tisoč udeležencev), je zelo odmevna prireditev v slovenskem prostoru in pomeni uvod v tekaško sezono. Po besedah direktorja sežanskega ZŠTPČ Boža Dragana so prireditev raztegnili na dva dni. Pričakujejo tudi ugledne goste. Poleg ljubljanskega župana in župana Radencev tudi tri ministre (Ljubico Jelušič, Katarino Kresal in Patrika Vlačiča), šest županov in šest častnih gostov. Prireditev bodo pričeli v soboto s Festivalom prijateljstva, ki poteka v sodelovanju z italijanskimi organizatorji. Start polmaratona in družinskega teka bo v nedeljo ob ll.uri, pet minut kasneje bo start ne-tekmovalnega otroškega Cici hopa na 21.098 cm in ob 11.30 uri start hitre hoje na tri (za ženske) in pet (za moške) kilometrov. Carlo Irace, predstavnik kluba Amici del tram, je poudaril, da ima prireditev velik odziv tudi v Italiji. Pričakujejo približno 300 tekačev iz FJK. Udeležence maratona bodo pozdravile tudi glasbene skupine na Opči-nah. Do sedaj je že 1800 prijavljenih, prijave pa pričakujejo do 17. marca. Prijavnina za polmaraton in družinski tek znaša 25 evrov, za hitro hojo pa 10 evrov. Proga je enaka kot lani. Start in zaključek obeh tekov bo v Športnem parku v Sežani. Trasa pol-maratona bo potekala po ulicah Sežane do Lipice, Bazovice proti Padri-čam, Trebčam in preko Orleka v Sežano. Proga Družinskega teka poteka od Sežane, okrog Orleka do Sežane. Predstavnik hitre hoje Fabio Ruzzier je poudaril, da so letos razširili hitro hojo na štiri države (poleg Italije in Slovenije pričakujejo udeležbo še iz Hrvaške in Avstrije). Število hitro- Mali kraški maraton je odmevna čezmejna prireditev, predstavili pa so jo v Lipici olga knez hodcev naj bi se letos podvojilo in tako jih pričakujejo približno 30. Nik Papič je poudaril nekatere novosti letošnjega maratona. Prvič sežanski organizatorji sodelujejo z organizatorji tržaškega maratona Bavisela. Upajo tudi, da bo vreme naklonjeno in da bodo opravili helikoptersko snemanje. Letos so pripravili tudi lične medalje iz marmorja. Letošnja novost je tudi ta, da bodo rezultat sporočili tudi preko SMS sporočila. Delovale bodo info točke. Podelitev nagrad in razglasitev rezultatov najboljših bo ob 14. uri v športni dvorani. Organizirajo tudi pohod po mestni učni poti naravne in kulturne dediščine Sežana. Dolžina pešpoti je 4,8 kilometra in je namenjena sprehajanju in spoznavanju sežanske zgodovine in bogastva narave. Pešačenja je za približno uro in pol. Na prireditvenem prostoru bodo postavili tudi šotor, v katerem bo tržnica s ponudbo kraških dobrot in zabavnim programom. Omogočen bo ugoden nakup tekaške športne opreme. Enrico Benedetti, predsednik kluba Bavisele, je poudaril sodelovanje tržaškega maratona s sežanskim in možnost prijave za tržaški maraton (ki bo 3. maja) tudi na sežanskem ZŠTPČ. Prav tako bodo tržaški organizatorji propagirali kraški maraton. Olga Knez SMUČANJE - V kraju Forni di Sopra V soboto zadnje dejanje: 21. Pokal prijateljstva Nagrajevanje Primorskega pokala pa bo v nedeljo, 17. maja S sobotno tekmo za 21. pokal prijateljstva treh dežel, ki šteje tudi kot 5. memorial Lucijana Sosiča, se bo končal letošnji Četrti primorski smučarski pokal. Prizorišče zadnjega dejanja bo Forni di Sopra, ki je letos gostil glavnino promocijskih tekem naših društev. Letošnji organizator pokala prijateljstva je klub koroških Slovencev ŠD Šentjanž, tekmovanje pa bo organiziral ob znatnem sodelovanju prijateljskega Smučarskega kluba Devin (s katerim se vsako leto izmenjavata kot organizator), družbe Promotur ter SK Snežnik. Vabilo za nastop so razposlali vsem slovenskim klubom v Italiji in Avstriji ter klubmo notranjsko-primorske regije, pa še nekaterim drugim. Lani je na pokalu prijateljstva nastopilo kar 370 smučarjev iz 14 društev in upajo, da bo letos udeležba vsaj podobna lanski. Rok za vpis zapade jutri ob 13. uri, ko bodo tudi razdelili štartne številke. Na »Cimacuti« bodo pripravili dve veleslalomski progi, eno za najmlajše, drugo pa za vse ostale. Za vse je obvezna čelada. Start prvega tekmovalca bo ob 9.45. Prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji bodo prejeli pokale, v kategoriji super baby in baby sprint pa bodo nagrajeni prav vsi. Pokal Luci-jana Sosiča pa bo prejelo prvo uvrščeno društvo mladinskih kategorij. Kot rečeno bo to zadnja od štirih letošnjih preizkušenj za Primorski pokal, ki šteje tudi kot 5. tekma za Pokal Alternativa sport. Na nedavni seji smučarske komisije ZSŠDI so določili, da bo skupno nagrajevanje primorskega pokala z razglasitvijo zmagovalcev po kategorijah na vrsti v nedeljo, 17. maja v Prosvetnem domu na Opčinah. ODBOJKA - U18 V polfinalu častno slovo Soče proti Mossi Mossa - Soča 3:0 (25:16, 25:17, 25:21) SOČA: Mrussi 2, Visintin 11, Gallizia 4, Gabbana 2, Bevčar 5, Moro 3, Turus (L), Brumat. Trener: Paola Uršič. V polfinalu prvenstva mladink na Goriškem so se sočanke pomerile z absolutnim favoritom za naslov pokrajinskega prvaka Mosso, ki jih je gladko izločil. Potem ko je na prvi tekmi zmagal s 3:0, je enak izid beležila tudi povratna tekma. Sinoči so varovanke trenerke Paole Uršič zaigrale solin-do, kljub temu, da so nastopile brez Kogojeve in Nanutove, Morova pa se je prvič preizkusila na centru in dosegla tri uspešne bloke. Na začetku setov sta si bili ekipi enakovredni, nato so prevladale bolj izkušene nasprotnice, nekatere izmed njih igrajo tudi v D-ligi. Še posebej izenačen je bil zadnji set, v katerem je Soča dolgo časa vodila in se je pustila ujeti šele na koncu. UNDER 13 ŽENSKE Libertas Capriva - Olympia Bandelli Rože-Fiori 2:1 (25:9, 22:25, 25:21) OLYMPIA: Srebernič, Bergnach, Ke-ber, Stella , Pahor, Kosic, Marassi, Terpin, Bandelj, Winkler. Dekleta Olympi se vračajo iz Caprive z osvojeno točko. Mlade igralke lepo napredujejo in v igri se je to tudi poznalo. Skozi celo tekmo so izvajale akcije na podlagi treh dotikov in žal jim v tretjem setu zmanjkalo kon-cetracije, da bi lahko slavile. Vse igralke so stopile na igrišče in se dobro izkazale. Če bodo še naprej tako pridno trenirale in borbeno nastopale, bodo kmalu tudi zmagale. TROFEJA POKRAJIN V reprezentanci Trsta kar devet igralk naših društev Selektor Betty Nacinovi in njena pomočnica Sara Patuaneli sta izbrali igralke, ki bodo zastopale tržaško pokrajino na odbojkarski Trofeji pokrajin, namenjeni kategoriji under 14 (letnika 1995 in 1996). V ožjem izboru 15 igralk je kar devet odbojkaric naših društev, to so Martina Villatora, Elisa Franceschini, Fulvia Gridelli in Janika Škerl (vse Sokol), Nika Klobas (Kontovel), Nina Malalan (Sloga), Sara Preprost (Breg), Martina Cella in Dragana Miloševič (obe Bor). V izbrano vrsto so se prebile po selekciji, ki je zadevala več kot 40 igralk. Trofeja pokrajin bo v Lignanu 30. aprila in 1. maja letos. NOGOMET - DRŽAVNI POKAL Muggia zmagala v Meranu Muggia, ki zaseda v elitni ligi 5. mesto na lestvici, je v včerajšnjem 1. krogu državne faze italijanskega pokala v Meranu s 3:0 premagala domačo ekipo Obermais. Maracchi je zabil dva gola, enega pa Fantina. V prihodnjem krogu bo Muggia v Miljah gostila ekipo Lia Piave iz Veneta. NOGOMET - Ljubitelji Sovodenj Četrto mesto je še dosegljivo Sovodnje - Porpetto 2:0 STRELCA: Faganel v 20 min. in Korsic v 65 min. LJUBITELJI SOVODNJE: Grimaz, Figelj Peter, Pahor, Pic-cini, Černic, Florenin, Korsič (Devetak Davorin), Sartori (Figelj Peter), Visintin (Cotič), Cescutti, Faganel (Devetak Dimitri) Sovodenski ljubitelji so po prepričljivi predstavi zmagali tudi tudi v zadnjem krogu. Začetek tekme je bil enosmeren, saj se je praktično igralo na eni polovici igrišča. Domačini so stalno napadali in gostujoči vratar je končno klonil po zaslugi Fa-ganela, ki je z glavo zaključil lepo skupinsko akcijo. Priložnosti se se vrstile druga za drugo, a gledalci so za drugi zadetek morali počakati do drugega polčasa. Korsič je dobil žogo že v nasprotnikovi polovici, jo ukrotil in silovito streljal tja, kjer je za vsakega vratarja poseg nemogoč. Rezultat bi lahko bil se bolj »obilen«, saj so domačini še pritiskali na plin. Z zadnjimi rezultati so si Sovodenjci opomogli tudi na lestvici in se tako obeta zanimiv konec prvenstva, začensi z »big-matchem« proti Mossi, ki bo v soboto vedno na domačem igrišču. Četrto mesto, ki vodi v »play off «je še v dometu plavobe-lih, ki se bodo gotovo maksimalno potrudili, da bi dosegli ta cilj. Omeniti velja tudi, da bo v torek 17. marca ob 20. uri v Doberdobu na sporedu zaostala tekma proti Villessu. Vrstni red: Pieris 50, Mossa 48, Leoni Bianco 38, Mora-ro 34, Sovodnje in Fossalon 32, Chiopris 29, Turriaco in Villesse 22, Staranzano 21, Domio 18, Porpet in Fincantieri 16, Cer-vignano 14 MLADINSKI NOGOMET - Prvenstvo cicibanih in mlajših cicibanov Ena, dve, tri ... zdaj, cicibani • I • V • • • • • V V« I in mlajši cicibani znova na igriscin Prejšnji konec tedna se je na Tržaškem začel spomladanski del prvenstva cicibanov 7:7 in 5:5.V skupini A nastopa Pomlad, ki jo trenira Andrej Pahor. Pomlad igra v Repnu in jo v glavnem sestavljajo nogometaši lanske ekipe repenskega Krasa. V skupini C bo barve slovenskih društev društev branila Vesna A, ki jo vodi Dario Bencic in domače tekme igra v Križu. Brežani, igrajo v Dolini, pa nastopajo v skupini D in jih tudi v drugem delu sezone trenira Giorgio Stojkovic. V prvenstvu 5:5, skupini B, nastopa Vesna B, ki bo prvenstvo začela v soboto. V soboto se bodo začela tudi prvenstva začetnikov in cicibanov na Goriškem. Tudi v drugem delu sezone bodo nastopale vse ekipe naših društev (Juventina, Mladost in Sovodnje). V soboto bodo na Tržaškem igrali tudi mlajši cicibani. Pomlad - Sant'Andrea 1:5 (0:2, 1:0, 0:3) STRELEC ZA POMLAD: Kocman. POMLAD: Gregori, Udovič, Calzi, Ghersinich, F. Suppani, Schiviani, I. Suppa-ni, Carli, Kocman, Paoli, trener Pahor. Cicibani San Luigija (levo) in Brega (desno) ter trener-sodnik Giorgio Stojkovic (z žogo) kroma Breg - San Luigi E 12:9 (4:1, 1:5, 7:2) BREGOVI STRELCI: Segulin 3, Lončar 5, Gregori 3. BREG: Antinozzi, Giacca, Gruden, Lončar, Gregori, Segulin, Harej, Segarelli, Brundo, Sedmak, Maver, Coslovich, trener Stojkovic. Montuzza - Vesna A 5:6 VESNINI STRELCI: Auber, Vas-quez, Vattovaz, Nabergoj, Covarelli. VESNA A: Fornasari, Celea, Nabergoj, Košuta, Covarelli, Vasquez, Vattovaz, Grison, Husu, Auber, Majcen, trener Bencic. 26 Četrtek, 12. marca 2009 ITALIJA / TURNO SMUČANJE - Številni ljubitelji tega športa na Tržaškem, na Goriškem in v Benečiji Če se upošteva vsa pravila igre, ta šport ni nevaren Zanimajo jih štiritisočaki - Če je nevarnost plazov 4. in 5. stopnje, je varneje ostati doma Kateri je tisti zimski šport, ki je tesno povezan z naravo? Prav gotovo jih je več. V ta krog pa spada tudi turno smučanje, s katerim se ukvarja vse več mladih in manj mladih športnikov. Tudi pri nas. Tako pri tržaškem planinskem društvu SPDT kot goriškem SPDG in Planinski družini iz Benečije. Člana SPDT Tibor Drasič in Andrej Sossi sta med letošnjo zimo opravila že šestnajst zimskih tur. »In prava sezona turnega smuka se mora šele začeti,« nam je povedal 26-letni Andrej Sossi z Opčin, ki se je s turnim smučanjem začel ukvarjati pred štirimi leti. Pravzaprav je Andreju bolj všeč deskanje po snegu. »'Bordat' sem začel pred šestimi leti in to z jasnim namenom, da bom nato deskal po svežem snegu. Moj krstni spust je bil na zasneženih pobočjih Vremščine. Nato pa sem se preizkusil na bolj zahtevnem Nabojskem sedlu,« nam je povedal Andrej, ki je pri tržaškem CAI-u opravil izpopolnjevalni tečaj SA+, ki je namenjen nekoliko bolj izkušenim turnim smučarjem. Isti tečaj je opravil tudi Tibor Drasič, ki se je s tem športom začel ukvarjati pred dvema letoma. Zakaj? »Redno sem hodil v hribe, tudi pozimi. Že sam vzpon je utrudljiv in nekega dne sem si rekel, zakaj se ne bi spustil v dolino s smučkami. In tako je tudi bilo. Svoj prvi spust po nedotaknjenih belih strminah sem opravil s Prestreljenika pri Žlebeh. Nato pa sem se spustil z Mojstrovke,« je svoje prve korake pri tem športu orisal 29-letni Tibor, doma iz Križa. »Tečaj nama je bil v veliko pomoč. Trajal je tri mesece in seznanili smo se s tehniko, opremo, spoznavanjem snežnih razmer in še z marsičem,« meni Drasič, ki je bil letos eden izmed pobudnikov za tečaj, ki so ga januarja organizirali pri SPDT in se ga je udeležilo deset tečajnikov. Vsak turni smučar mora biti zelo dobro opremljen. »V gore se ne smeš podati kar tako, nepripravljen in neopremljen,« nas je opozoril Tibor. Obvezna oprema, ki je precej draga (okrog tisoč evrov, mogoče tudi več), turnega smučarja so turne smuči, posebni turnosmučarski čevlji, kože ali psi, palice, srenači, lavinska žolna, sonda, lavinska lopata in seveda primerna oblačila. »Lavinska žolna, sonda in lopata so pomembne, če smučarja zasuje plaz. Če pride do nesreče, je treba pač hitro ukrepati,« je poudaril Drasič, ki je še dodal, da se do- □ Obvestila Andrej Sossi (prvi od leve), Zoran Bandelj in Tibor Drasič pod Dreiherrenspitze (3.499 m) na Južnem Tirolskem slej še nikoli ni soočal s tovrstnimi težavami. »Pred turo je pač treba natančno preveriti snežne razmere in na podlagi teh začrtati spust. Če se upošteva vsa pravila igre, potem ta šport ni nevaren. Če se vremenske razmere poslabšajo ali pride do katerikoli težav, se je pač treba odpovedati vzponu in se vrniti proti domu. Tudi fizična priprava in kondicija sta zelo pomembni,« pravi Tibor, ki je skupaj s Sossijem in ostalimi (Borut Bogatez, Stojan Bolčina, Zoran Bandelj) smučal po vzpetinah Jalovca, Špika, Krna, Špika nad Plazom, kjer so vzponi do 45-50 odstotni. Člani SPDT so se spustili tudi z nekaterih tri in štiritisoča-kov (Monte Cevedale 3.800m in Braidhorn 4.100m). Načrtujejo pa nove podvige. »V Sloveniji in v naši deželi je kar nekaj lepih vzpetin in grap različnih stopenj zahtevnosti. Zelo zanimiva in zahtevna je Jugova grapa nad Martuljkom ter tudi spust z vrha Triglava. Zelo privlačni pa so še nekateri štiritisočaki. Naš prijatelj Zoran Bandelj se trenutno nahaja v Kašmirju, kjer smuča na še višjih pobočjih,« je dejal Drasič, ki se sicer ukvarja tudi z odbojko pri Slogi Tabor v D-ligi. Katera pa so lažja pobočja, bolj primerna za začetnike? »Začetnikom bi priporočal Tromejo, hrib Kok nad Ukvami, Komno, Dovško babo in ne- katere hribe v Avstriji. Tukaj pri nas imamo tudi Snežnik, čeprav je ta spust zelo kratek,« je dejal Drasič. Andrej Sosič pa je še dodal, da tudi južna pobočja Montaževe skupine niso zahtevna. »Letošnja zima je idealna. Mogoče najlepša v zadnjih desetih letih. Snega je v izobilju, tako da bomo lahko v visokogorju smučali do poletja,« je dejal Sossi. »Najboljša snežna podlaga pa je sneg pršič. To je droben sneg, ki je komaj zapadel. Lepo je smučati tudi po frencu, spomladanskem snegu, ki ponoči zmrzne in se čez dan nekoliko stali. Več problemov pa ima turni smučar, ko se skorja udira. Takrat se lahko pogrezneš v sneg do pasu,« meni Drasič. Kdaj pa se je treba odpovedati izletu v gore? »V primeru slabega vremena in v primeru nevarnosti plazov. Tu je treba upoštevati evropsko petstopenjsko lestvico (od 1 do 5) nevarnosti proženja snežnih plazov. Petka pomeni splošna nestabilnost snežne odeje, tako da je najbolje ostati na domačem kavču. S trojko se lahko že gre v gore, čeprav je treba zelo paziti,« je še obrazložil Drasič. P.S. Ta teden je splošna nevarnost plazov znatna, 3. stopnje po evropski petstopenjski lestvici (www.ar-so.gov.si op. ur.). Jan Grgič KOŠARKA - Prom. liga Tesna zmaga Sokola pred derbijem z Borom Libertas Barcolana - Sokol 70:72 (19:20, 42:38, 55:51) SOKOL: Guštin 3, Malalan 7, Umek 25, Doljak 18, Križman 14, Devetak 3, Budin 2, Vidali, trener Gruden. TRI TOČKE: Doljak 1, Umek 1. Nabrežinski Sokol se je moral tokrat pošteno potruditi. Barcolana je nudila močan odpor, pri Sokolu pa se je poznala odsotnost Marka Hme-ljaka in Angela Spadonija. Po prvem delu so gostitelji vodili za štiri točke. V drugem polčasu pa so bili gostje bolj odločni in bolj natančni pri metu na koš. Najboljši strelec je tokrat bil Jan Umek, ki je zbral 25 točk, solidno pa se je odrezal tudi Denis Doljak, ki je dosegel 18 točk. V vlogi režiserja se je dobro odrezal Danjel Malalan. Martin Vidali pa je dobro podajal. Zbral je šest asistenc. Sokol bo jutri v domači telovadnici v Nabrežini gostil Bor. Der-bi se bo začel ob 21. uri. NAMIZNI TENIS Konkurent Riposto je osvojil točko Za krasovke, ki so S 4:1 izgubile proti Zeusu (o tekmi smo že poročali), je bil najbolj zanimiv dvoboj 11. kroga A1-lige tisti med Sieno in Ripostom, ki se je končal z neodločenim izidom 3:3. Siena je bila na robu zmage (ki bi krasovkam bolj ustrezala), a je tržaška Slovenka Ana Bržan, ki tekmuje za toskanski klub, v zadnjem dvoboju dneva nekoliko nepričakovano s 3:2 izgubila proti Sulfarovi in Ripostu prepustila dragoceno točko. V preostalih dveh dvobojih je Castelgoffredo nadigral Molfetto (4:0), Sandona-tese pa je s 4:1 odpravil pepelko Coccaglio. Siena je zdaj praktično rešena, Kras pa se bo izognil izpadu le če bo v zadnjih treh krogih dosegel najmanj dve zmagi, potem ko mu letos ni uspela še nobena. Vrstni red: Castelgoffredo 22, Sandonatese 20, Zeus Quar-tu 13, Inottica Molfetta 12, Libertas Siena 8, Riposto 6, Kras ZKB 4, Coccaglio 3. Prihodnji krog (27.3): Ca-stelgoffredo - Sandonatese, Zeus - Molfetta, Siena - Kras ZKB, Ri-posto - Coccaglio. TURNIR V NOVARI Solidni nastopi Krasove četverice Štirje igralci namiznoteni-škega odseka ŠK Kras so konec prejšnjega tedna nastopili na drugem državnem turnirju 3. in 4. kategorije v Novari. Konkurenca je bila precej bolj močna kot na prvem turnirju, zato vidnih uspehov ni bilo, vseeno pa so naši športniki postregli z dobrimi nastopi. Med moškimi je v 3. kategoriji nastopil samo Michele Rotella. Čeprav je premagal prvega nosilca se ni prebil iz skupine, to pa samo zaradi enega seta razlike. Sonja Doljak se je v 4. kategoriji uvrstila med prvih osem, pot nadaljevala v 3., kjer je pristala med 32-timi najboljšimi. Nastop je bil zanjo zelo naporen, poln tekem, porazi pa so bili tesni. Mladi Ka-rarina Milič In Claudia Micolau-cicih sta sploh prvič tekmovali v 4. mategoriji. obe sta v skupini dosegli eno zmago in doživeli dva poraza, kar ni bilo dovolj za preboj v nadaljni del tekmovanja, zlasti Katarina pa zasluži za svoj nastop vso pohvalo. ZSŠDI obvešča, da bo urad v Trstu danes zaprt. FC PRIMORJE - obvešča, da bo v petek ob 20.30 na društvenem sedežu na Pro-seku informativni sestanek za vse člane, vaščane in simpatizerje društva. Govor bo o prihodnji sezoni in o športnih objektih na Proseku. CHEERDANCE MILLENIUM ponovno organizira tečaj aerobike. Prvo srečanje bo v sredo, 16. marca, ob 20.30 v telovadnici osnovne šole na Opčinah! AŠD MLADINA Smučarski odsek, obvešča člane, ki bi se radi udeležili »Pokala prijateljstva treh dežel« v soboto, 14. marca, v Forni di Sopra, veljavnega za IV. Primorski smučarski pokal in V. pokal Alternativa sport, da se lahko javijo odgovornim na tel. št. 040-213518, 348-7730389, ali 040-220718 najkasneje do jutri do 12. ure. SK DEVIN prireja avtobusni izlet v soboto 14. marca 2009 v Forni di Sopra za 4.tekmo Primorskega smučarskega pokala. Odhod iz Nabrežine ob 6. uri. Informacije: info@skdevin.it, ali 335 8180449(Erika) S K DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13. aprila 2009 v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. 340-2232538 PLANINSKI SVET 3. festival gorniškega filma Društvo za gorsko kulturo pripravlja 3. mednarodni festival gorniškega filma. Vodja festivala Silvo Karo je povedal, da se bo na festivalu, ki se bo začel 16. marca ob 10. uri v ljubljanski Kinoteki s projekcijo dveh lanskih zmagovalnih filmov, zvrstilo 33 gorniških filmov iz 17 držav. Filmi gorniškega festivala sodijo v štiri kategorije: to so gorska narava in kultura, plezanje, alpinizem ter gorski šport in avantura. Festival na več lokacijah v Ljubljani in Domžalah bo spremljal bogat obfesti-valski program. Karo je opozoril na okroglo mizo ob 30-letnici delovanja slovenske šole za nepalske gorske vodnike v Ma-nangu, katere «oče» je bil Aleš Kunaver. Predstavili so še predavatelje: Rok Blagus bo predaval o vzponih in padcih, Simon Čopi o prečenju Alp z jadralnim padalom, Avstrijec Stefan Glowacz bo imel predavanje Na koncu sveta, Rado Ko-čevar pa bo povedal, kako je leta 1948 Čopov steber preplezal v osmih urah. Dave MacLeod, pravijo mu «škotski norec», bo imel predavanje Varno je tvegano, Jože Andrej Mihelič bo govoril o Triglavskem narodnem parku, Paul Pritchard bo predstavil svojo knjigo Nevarna igra, Andrej Štremfelj pa bo govoril o zahodnem gre- benu Everesta. Plezalka Natalija Gros je predstavila svoj film «Chalk&Chocolate», dokumentarec o njeni plezalni poti. Rdeča nit filma pa je eden izmed vrhuncev v njeni karieri, vzpon po smeri Histerija (8c+) v Mišji peči pri Ospu; 45-minutni film bo 18. marca ob 20. uri v Cankarjevem domu. Geološki izlet SPDT V nedeljo, 15. marca 2009 se bomo podali, z osebnimi avtomobili, na krajši izlet v okolico Sežane, namenjen spoznavanju kraške narave. Iz geološkega vidika je območje izredno zanimivo, saj na razdalji enega kilometra lahko naletimo na kamnine, ki so nastajale v zelo različnih geoloških dobah. Udeleženci se bomo zbrali na Op-činah, pred hotelom Danev ob 8.45. Strokovni vodič izleta, gospod Paolo Sos-si pa nas bo čakal pred občino v Sežani. Po ogledu geoloških in botaničnih eksponentov v muzeju se bomo sprehodili po botaničnem vrtu, nekdanji lasti tržaške trgovske družine Scaramanga. Od tod se bomo z vodičem podali po gozdni poti okrog vzpetin Tabor in Lenivec. Med potjo bomo lahko občudovali prostrani razgled po Divaško - Komenskem po-dolju in po okoliškem hribovju od Vrem- ščice do Nanosa, Trnovske planote do Julijskih Alp. Za krajši čas bomo nadaljevali pot po prometnici, nakar bomo zavili na gozdno pot , ki vodi proti opuščenemu kamnolomu in na vrh Tabora. Tu so še razvidni ostanki prazgodovinskega gradišča. V srednjem veku pa je tu stala utrdba. Med vzponom bomo občudovali Na-brežinsko polje, ki se razprostira od Lokve, preko Opčin do Nabrežine. Z vrha Taborja se bomo spustili spet v Sežano. Predvideni sta dve uri in pol nezahtevne hoje. (M.P.) SPDT - članarina SPDT sporoča članom, ki še niso poravnali članarine, da to lahko storijo na Občnem zboru, ki bo jutri, 13. marca 2009 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. Sv. Frančiška, 20 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. 34. Zimski vzpon na Porezen (1630m) SPDT vabi člane, da se udeležijo, v nedeljo, 22. marca 2009 že tradicionalnega zimskega pohoda na Porezen, ki ga organizira P.D. Cerkno in odbor Z.Z.B. Idrija Cerkno. Pohod prirejajo v spomin na padle na tej gori, ko je skupina več sto borcev, po dolgi poti gazenja po visokem snegu, izmučena dobila zavetišče na Poreznu. Utrujeni so se skrili po rovih in bunkerjih. Največ pa jih je bilo v vojašnici, v kateri je sedaj Planinski dom. Na pragu svobode, dne 24. marca 1945 jih je tu presenetil sovražnik. Po zasneženih grebenih Porezna, v gosti megli so se vneli hudi boji. Žrtev je bilo veliko. Esesovci s Koroške so zajeli skupino 147 borcev in jo pripeljali v vas Jesenica pri Cerknem. Zaprli so jih v prazen Sovrčenov hlev in jih naslednji dan, po skupinah, postrelili na raznih krajih okrog vasi. Bila je to cvetna nedelja, 25.3.1945. Planinci, ki se nameravajo udeležiti pohoda se bodo zbrali ob 7.10 na trgu v Sesljanu in se nato podali, z osebnimi avtomobili v Gabrje, kjer jih bo ob 7.30 na parkirišču pred gostilno »Pri Tomažu« čakal Bernard Florenin - vodja izleta. Priporočamo zimsko opremo. Za informacije tel. 0481/882240 - Bernard in tel. 040/2176855 ali 333.5994450 - Vojka. (V.K.) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. marca 2009 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Hrček Miha - Lisica Mica in polž Matic 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Za vedno, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik, rubrike in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Butta la luna 2 (It., '08, r. V. Sindoni, i. F. May, A. Tidona) 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Ve-spa) 0.55 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.25 6.55 7.00 8.55 9.25 10.45 11.00 13.00 14.45 16.15 17.20 18.30 19.35 20.25 20.30 21.05 14.00, 19.00, 1.35 Resničnostni show: X Factor Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Aktualno: I cercasapori Are: SP v alpskem smučanju, su- perveleslalom Dnevnik Variete: Insieme sul Due Dnevnik in rubrike Aktualno: Italia allo specchio Aktualno: Ricomincio da qui Nan.: Law & Order Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Žrebanje lota 23.20 Dnevnik Aktualno: Annozero (v. M. San-toro) 23.20 Aktualno: Tg2 Punto di vista 23.35 Dok.: Palco e retropalco ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - rai news 24, vmes il caffe in italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik Buongiorno Regione 8.00 Rai news 24 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Are: SP v alpskem smučanju, su- perveleslalom 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Leonardo, sledi Neapo-lis 15.15 Kolesarstvo: Tirreno - Adriatico, 2. etapa (Volterra - Marina di Carrara) 16.15 Tg3 GT Ragazzi 16.25 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sle- di Geo & Geo 19.00 0.00 Deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Film: Flightplan - Mistero in volo (triler, ZDA, '05, r. R. Schwentke, i. J. Foster) 22.45 Nan.: Day Break 23.35 Variete: Parla con me Rete 4 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nan.: Febbre d'amore Nan.: Ultime dal cielo 17.45 Dnevnik in prometne informacije Nad.: My Life 2 Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Forum Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berlino Film: La lunga estate calda (dram., ZDA, '58, r. M. Ritt, i. P. Newman, J. Woodward) 21.10 Nan.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Parla con lei (dram., Šp., '01, r. P. Almodovar, i. J. Camara, D. Grandinetti) ; Canale 5 Dnevnik, pregled tiska Dnevnik, prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattinocinque Resničnostni show: Grande Fratello 18.00, 0.30 Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Resničnostni show: La fattoria Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni šov: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque Dnevnik, kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario 1.30 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: Scherzi a parte Aktualno: Terra 11.40 12.40 13.30 14.05 15.10 16.00 18.35 20.30 23.20 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.05 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.40 O Italia 1 6.35 13.40, 17.40 Risanke 9.00 Nan.: Hope & Faith 9.30 Nan.: Ally McBeal 11.20 Nan.: Piu' forte ragazzi 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.50 Nan.: Smallville 16.40 Nan.: Malcolm 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 Nan.: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: Blood Diamond - Diamanti di sangue (dram., ZDA, '07, r. E. Zwick, i. L. DiCaprio, D. Hounsou) ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 9.00 Domani si vedra 12.00 Kratke vesti 12.55 La Provincia ti informa 13.25 Fra ieri e oggi 13.50 ... Mescola e rimescola 14.30 Lavoro donna 14.50 Klasična glasba 15.55 Alta Fedeltà 17.00 Risanke 19.00 Fede, perchè no? 19.10 Conosciamo i nostri ospedali 20.00 Qui cortina 20.20 Il direttore incontra 20.30 Deželne vesti 20.55 Nan.: L'uomo che viveva al Ritz 21.55 Nan.: Cross of fire 22.45 Il Rossetti 23.30 Program v furlanščini 23.40 Aktualno: Trottola - I mass media nei problemi della gente La 7 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.15 Punto Tg - Due minuti un libro 10.25 Nan.: Jeff & Leo 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: L'ispettore Tibbs 14.00 Film: Memphis Belle (voj., VB, '90, i. M. Modine) 16.05 Nan.: MacGyver 17.05 Dok.: Atlantide 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Crossing Jordan 23.40 Nan.: Sex and the City 0.10 Nan.: The L Word (T Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Nils Holgerson (pon.) 9.35 Male sive celice 10.20 Nad.: Maks (pon.) 10.50 Turbulenca (pon.) 11.40 Sveto in svet (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Hum. nan.: Peta hiša na levi 13.45 Piramida (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Gumbek in Rjavček 16.05 Kratki. film: Pismo 16.20 Enajsta šola 17.00 Poročila 17.30 Jasno in glasno 18.25 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanke 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Šport 19.55 Tednik 21.00 Dok. nan.: Stalin 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.30 Besede in slike 23.45 Sedma moč osamosvojitve - TV dnevnik 12.03.1991 (t Slovenija 2 6.30 9.00, 0.10 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 9.25 Are: SP v alpskem smučanju, su- perveleslalom (M) 10.30 Dok. serija: Izjemne živali (pon.) 10.55 Globus (pon.) 11.25 Dok. serija: Po Rusiji z Jonathanom Dimblebyjem 12.25 18.00 Are: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (Ž) 13.35 Na lepše 14.05 Sedma moč osamosvojitve, TV 14.35 15.05 15.40 17.30 19.00 19.30 20.00 21.30 22.25 13.45 14.00 14.20 14.30 15.15 15.45 16.15 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40 22.50 dnevnik 12.03.1991 Evropski magazin Med valovi Trondheim: SP v nordijskem smučanju, smučarski teki, sprint (M in Ž) Izob. nan.: To bo moj poklic Z glasbo in s plesom Glasbena pravljica Film: Smeh in solze: Lov na zaklad Nad.: David Nolande Nad.: Hudičevo seme (pon.) Koper Dnevni program 0.00 Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Iz arhiva po vaših željah Potopisi City folk Are: SP v alpskem smučanju, su-perveleslalom (M, Ž) Pogovorimo se o ... 23.20 Med valovi 23.55 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.15 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Dok. oddaja: City folk Avtomobilizem Film: Mamin sinček (It., '57, i. M. Arena, R. Pisu) Minute za ... "i Tv Primorka 11.00 23.30 Videostrani 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik TV Primorka, vreme 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Brez panike 18.45 Primorski tednik 19.45 Slovenska vojska 20.30 Primorski poslanci 21.30 Glasbena oddaja 22.45 Kulturni utrinek RADIO TRST A 7.00, 8.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 - 22.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in na-pevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.33 Are: Zaključek SP v alpskem smučanju, superveleslalom; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 11.40, 14.20 Obvestila; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 15.45 Trondheim: smučarski tek (Ž); 16.05 Popevki tedna; 16.45 Četrtkov klicaj; 17.15 NNN - znanost; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Izpod peresa slovenskih skladateljev; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski glasbeni dnevi; 22.00 Poročila; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 12. marca 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1010 HELSINKI -1/-2 n STOCKHOLM T 5/2 ° -2/0 V. ' VARŠAVA "" O 1/7 MOSKVA -1/-1 0 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1010 r, Območje visokega zračnega pritiska nad zahodno Evropo vpliva tudi na vreme pri nas s stabilnimi severozahodnimi višinskimi tokovi. Nad severno Evropo in Balkanom sta območji nizkega zračnega pritiska, nad zahodnim Sredozemljem in Alpami je šibko območje visokega zračnega pritiska. K nam doteka od severa hladnejši zrak. dolžina dneva Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 18.7 Dolžina dneva 11.44 r lunine mene ^ Luna vzide ob 20.08 in zatone ob 6.33 bioprognoza Vremenski vpliv bo za večino ljudi ugoden, le pri najbolj občutljivih se bodo popoldne pojavljale manjše vremensko pogojene težave. plimovanje Danes: ob 4.43 najnižje -42 cm, ob 10.29 najvišje 36 cm, ob 16.22 najnižje -48 cm, ob 22.53 najvišje 53 cm. Jutri: ob 5.14 najnižje -42 cm, ob 10.59 najvišje 27 cm, ob 16.40 najnižje -37 cm, ob 23.10 najvišje 48 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................750 Vogel.................400 Kranjska Gora.........80 Krvavec..............330 Cerkno...............150 Rogla.................190 Mariborsko Pohorje . .80 Civetta...............250 Piancavallo ..........5GG Forni di Sopra ........ B1G Zoncolan ............4CG Trbiž..................26G Na Žlebeh ...........64C Mokrine..............B7G Podklošter...........24C Bad Kleinkirchheim .175 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC -2/10 CELOVEC O -4/10 TOLMEČ O -6/8 VIDEM O -1/14 O PORDENON 0/13 TRBIŽ O -7/8 O -8/7 KRANJSKA G. O TRŽIČ -4/10 o -3/8 S. GRADEC CELJE -3/11 O M. SOBOTA O-1/10 MARIBOR ' """¿a} PTUJ o u--- ČEDAD O 0/13 GORICA O O N. GORICA ■5/ld O KRANJ O LJUBLJANA -2/11 POSTOJNA O-5/8 KOČEVJE N. MESTO -2/11 O ZAGREB -1/11 O REKA 5/13 ^NAPOVED ZA DANES Zjutraj bo po vsej deželi prevladovalo jasno vreme. Pone- Sprva bo precej jasno, sredi dneva in popoldne pa delno kod po nižinah bo lahko zmrzovalo. V visokogorju bo pihal jasno z občasno povečano oblačnostjo. Popoldne ni iz-zmeren severozahodnik. Podnevi bo zmerno oblačno. ključena kakšna kratkotrajna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do -1, v alpskih dolinah do -8, ob morju 2, najvišje dnevne od 6 do 12, na ^ Primorskem do 14 stopinj C. O GRADEC 2/13 & TOLMEČ O -3/11 V VIDEM O 0/14 O PORDENON 1/13 CELOVEC O -1/12 TRBIŽ O -4/10 ČEDAD O 1/13 GORICA O A /1 A o -4/10 KRANJSKA G. O N. GORICA n/iA O 1/11 S. GRADEC O TRŽIČ -1/14 O KRANJ o LJUBLJANA 1/14 POSTOJNA O -2/12 KOČEVJE CELJE 0/13 O MARIBOR O 1/13 PTUJ O M. SOBOTA O 2/13 N. MESTO 1/14 O ZAGREB 2/14 O REKA 4/15 _,_ _(NAPOVED ZA JUTRI > .i, i-^ ' Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno vreme. Po- V noči na petek se bo oblačnost povečala. Jutri dopoldne' noči in zjutraj se bo po kotlinah pojavljala temperaturna bo zmerno, v vzhodnih krajih pretežno oblačno in inverzija. večinoma suho. Popoldne se bo postopno zjasnilo. ZdA - Imela je že šest otrok Mati osmerčkov dobila ■ «V • ■ • v hiso in ekipo za pomoč Nadya Suleman med nosečnostjo PERU Aretirali 90-letno roparko LIMA - Policija je v Peruju aretirala 90-letno žensko, ki je sodelovala pri ropu. Starka, ki je dajala videz prijazne ženice, je s še dvema pajdašicama prišla na ogled hiše, ki je bila na prodaj v perujski prestolnici, njena naloga pa je bila zamoti-ti lastnika, medtem ko sta ostali dve iz hiše kradli vredne predmete. A na koncu podviga so roparko izdala prav njena leta. Ko je namreč lastnik ugotovil, kakšen je namen njihovega obiska, so vse tri ro-parke zbežale, pri čemer 90-letnici ni uspelo pravočasno priti do taksija, ki jih je čakal. Policija jo je ustavila le dve ulici stran. Na policijski postaji je najprej lagala glede svojega imena in policiji natvezila, da sta jo ostali dve ženski s pretvezo uka-nili v sodelovanje pri ropu. Ko so policisti odkrili njeno pravo ime, so poleg tega izvedeli tudi za njeno roparsko preteklost. Kljub temu so jo zaradi njene starosti izpustili. (STA) VELIKA BRITANIjA - Premier Brown Propadli bankirji bodo šli za učitelje Premier Gordon Brown LOS ANGELES - Ameriška mati samohranilka, ki je rodila osmerčke, ima pa še šest majhnih otrok, je dobila novo hišo, pri vzgoji pa ji bo pomagala tudi ekipa negovalk dobrodelne organizacije, je poročal ameriški časnik People magazine. Pomoč naj bi ji uredil znani televizijski voditelj Dr. Phil McGraw. Nadya Suleman je bila tarča številnih kritik, ker nima praktično nobenih sredstev za preživljanje svoje številčne družine. Zdaj ji je na pomoč priskočila dobrodelna organizacija "Angeli v pripravljenosti", ki ji bo pomagala pri oskrbi in vzgoji njenih malčkov, takoj ko pridejo iz porodnišnice. Poleg tega se Sulemanova že pospešeno pripravlja na selitev v novo hišo v Orange Countyju v Kaliforniji, ki jo je za 500.000 dolarjev kupil njen oče. Za polog je sicer uporabil denar, ki ga je Sulemanova prejela kot darilo ob rojstvu osmerčkov. Kot navaja tiskovna agencija dpa, naj bi imela nova hiša štiri spalnice, tri kopalnice in veliko dvorišče. (STA) HRVAŠKA - Češ da ni v skladu z njegovo marketinško politiko Zagrebški mestni prevoz zavrnil ateistično kampanjo ZAGREB - Ateistična kampanja v Zagrebu, ki se je začela s plačanim oglasom "Brez boga, brez gospodarja" na mestnih tramvajih, je trajala le en dan. Javni mestni prevoznik se je odločil, da geslo ni v skladu z njihovo mar-ketinško politiko, čeprav je pobudnik akcije, Ženska mreža Hrvaške, za mesečni oglas plačala 11.000 kun (1460 evrov). Izvirno anarhistično geslo je del mednarodne kampanje Koalicije za sekularizem, ki so jo v sredstvih javnega prometa uresničili v Veliki Britaniji, Španiji, Italiji, Nemčiji in Kanadi. Na Hrvaškem se je akcija končala isti dan, kot je začela - 4. marca, je dejala koor-dinatorica Ženske mreže Bojana Genov. Pojasnila je, da je od mestnega podjetja Zagrebški električni tramvaj (Zetu), s katerim se je dogovorila za mesečno reklamo na treh tramvajih, dobila račun. Kot je izjavila Genova, so v Zetu povedali, da so se ljudje pritoževali in so zaradi tega umaknili reklamo. "Ne gre le za kršitev pravice za svobodo govora, temveč za poslovno prevaro, najslabše od vsega je, ker gre za javno podjetje, ki je v lasti državljanov. Kako si jemljejo pravico, da se igrajo boga," je izjavila Genova za hrvaške medije. Ocenila je, da na Hrvaškem ne obsta- ja enakopravnost, ko gre za svobodo govora, ker se stališča vernikov lahko slišijo, ateistov pa ne. Medtem so v Zetu objavili, da niso podpisali pogodbe z Žensko mrežo ter da niso bili zavezani k spoštovanju dogovora na podlagi računa. Dodali so, da so denar vrnili omenjeni nevladni organizaciji. Pojasnili so, da geslo ni bilo podpisano, zato niso želeli, da bi državljani menili, da gre za stališče Zeta. V sporočilu za javnost so še izpostavili, da "načela oglaševanja ne dovolijo gesla, ki se lahko interpretirajo kot napad na moralna, verska ali politična prepričanja njihovih someščanov". (STA) LONDON - Britanski premier Gordon Brown je menil, da bi bankirje, ki so zaradi finančne krize ostali brez dela in služb, lahko uporabili kot učitelje. Predlagal je, da bi opravili poseben tečaj za učitelje, ki bi ga v njihovem primeru, glede na to, da so izkušeni profesionalci, lahko skrajšali z enega leta na šest mesecev. Na ta način bi pripomogli k zmanjšanju brezposelnosti v finančnem sektorju, ki ga je finančna in gospodarska kriza praktično povsem opustošila, po poročanju ameriške tiskovne agencije AP menijo v Londonu. Toda po drugi strani v sindikatih šolnikov nad tovrstno idejo niso navdušeni; trdijo, da bi na ta način zgolj padla kakovost pouka v britanskih šolah. Moti jih predvsem ideja, da bi lahko v nekaterih primerih skrajšali tečaj za učitelje; po mnenju vodje nacionalnega sindikata učiteljev Christine Blower bi potrebovali kvečjemu več usposabljanja in ne manj. (STA)