SEZC\A162C/21' ŠTEVILKA 11 I'VAV POT I c IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIKA V LJUBLJANI UREJA OTON ŽUPANČIČ CEN/UK Spored za enajsti teden Drama Poned., 22. nov. — Figaro se ženi. C Torek, 23. nov. — Zaprto. Sreda, 24. nov. — Ljubimkanje. A Četrtek, 25. nov. — Pohujšanje v dolini šentflorjanski. A Petek, 26. nov. — Sen kresne noči v opernem gleda- lišču ob dramskih cenah. B Sobota, 27. nov. — Pohujšanje v dolini šentflorjanski. E Nedelja, 28. nov. — Ljubimkanje. Izven. Poned., 29. nov. — Figaro se ženi. A Opera Poned., 22. nov. — Zaprto. Torek, 23. nov. — Trubadur. D Sreda, 24. nov. — Lepa Vida. E Četrtek, 25. nov. — Dalibor. C Petek, 26. nov. — Sen kresne noči. Dramska predstava. B Sobota, 27. nov. — Vesele žene windsorske. D Nedelja, 28. nov. — Trubadur. Izven. poned., 29. nov. — Zaprto. ^ dramskem gledališču se pripravlja Bobrov kožuh in štiri enodejanke Čehova. — V operi Tosca. Začetek ob 8. Konec ob pol 11. Figaro sc ženi Komedija v petih dejanjih. Spisal Beaumarchais, prevel Boris Putjata. Režiser: M. MURATOV. Grof Almaviva...................... Grofica Rozina, njegova žena . Figaro, njegov sluga .... Suzana, grofičina sobarica . Cherubino, paž grofice Rozine Basilio, učitelj muzike pri grofu Bartholo, zdravnik . . Marcelina....................... Antonio, vrtnar, Suzanin stric Fanchetta, njegova hči . . Don Gusman Brid’oison, sodnik Doublemain, njegov tajnik . Pastir.......................... Prva kmetica.................... Druga kmetica................... g. Nikolajev, ga Nikolajeva, g. Putjata. ga Marševa. gna Vera Danilova, g. Manjecki. g. Strniša, ga Volkova, g. Čengeri. ga. Čengerijeva. g. Kuratov, g. Volkov, g. Potokar, gna Maškova. gna Rovanova. Pristav, sodniki, kmetje, kmetice, muzikanti, plesalci. Godi se na gradu Aguas Frescas blizu Sevilje. Grof Almaviva. vseoblastni gospodar Sevilje in seviljske province, živi v svojem gradu s prelepo ženo Rozino, ki jo je pred davnim časom odvzel s pomočjo svojega sluge Figara doktorju Bartholu. Figaro, bivši seviljski brivec je premeten, pameten, z vsemi mazili namazan človek kosmate vesti. Figaro bi se rad oženil s prekrasno deklico Suzano. Suzana ugaja tudi grofu Almavivi. Grof je pripravljen privoliti v Figarovo ženitev, toda kot vladar se hoče okoristiti s pravom prve noči. Dasiravno je svoji ženi že obljubil, da bo to postavo razveljavil, tega doslej še ni izvršil. Grof Almaviva je vsemogočen in Figaro si mora izmisliti intrigo, da prepreči izvršitev grofove namere. Figaro ima smolo. Pri Marcelini, ženski, ki je mnogo starejša od njega, si je bil izposodil nekoč 2000 piastov ter je podpisal pogodbo, da jo vzame za ženo. - 2 — V tem položaju se nahajajo glavni junaki ob začetku komedije. Dejanje se vrši v 18. veku, vseh pet aktov na en dan. prvi trije zjutraj, zadnja dva pa zvečer. Prvo dejanje. Soba v gradu Almavive, oddana bodočemu zakonskemu paru Figaru in Suzani. En sam velik stol je vse pohištvo te sobe. Figaro izve od svoje neveste o grofovi nameri, izrabiti vladarsko pravico prve noči in snuje načrt, kako bi prevaril grofa, ne da bi pri tem kaj izgubil. Marcelina je slišala o nameravani Figarovi ženitvi, prihiti s svojim advokatom doktorjem Bartholom v grad, Pokaže pogodbo, po kateri se mora Figaro z njo poročiti in zahteva njeno izpolnitev. Bartholo bi se rad maščeval nad Figarom (Figaro ie namreč pomagal grofu Almavivi odvzeti Bartholu Rozino) in zategadelj zelo rad pomaga Marcelini, tem rajši, ker bi se je na ta način lahko iznebil. Pred 30 leti je imel z njo sina, ki so ga potem ukradli cigani. Suzana in Marcelina se v gradu srečata. Rivalinji pravita druga drugi take prijaznosti, da Marcelina užaljena zapusti grad. Sledi prizor Suzane s Kerubinom, pažem grofinje Rozine. Paž ie zelo nesrečen. Sinoči ga je zalotil grof, ko je dvoril vrtnarjevi hčerki Fanšeti, ki je pa tudi grofu všeč. Grof ga je spodil domov. Baš toži o Suzani, ko vstopi Almaviva. Kerubino se skrije za edini stol. Grof pregovarja Suzano, naj pride na sestanek v park. toda v tem hipu vstopi dvorni organist in muzikant Bazil. Tudi grof se skrije za edini stol, paž pa zleze v stol. Bazil ne ve. da je grof Prisoten in pripoveduje Suzani o spletkah, ki spravljajo ime grofinje Rozine v dotiko s pažem. Zdaj zdaj bi zabesnela nevihta — toda v tem hipu vstopi grofinja Rozina z dvornim spremstvom in Figa- rom. Vsi so prišli po Figarovem načrtu, da bi s pomočjo grofinje izsilili od grofa opustitev prava prve noči. Grof se nahaja v položaju brez izhoda in se mora proti volji udati. Vsi so radostni In Prosijo grofa, naj obenem odpusti Kerubinu. Grof se sicer srdi nanj, tQda paž je skrit v stolu preveč slišal in grof mora kapitulirati. Ker se ga hoče na vsak način iznebiti, ga imenuje za oficirja v Polku, nahajajočem se daleč nekje v Kataloniji. Drugo dejanje. Budoar grofinje Almavive. Suzana pripoveduje grofinji, da jo hoče grof zapeljati in o pa-ževi ljubezni do grofinje. Grofinja je ogorčena nad ponašanjem svo-fega soproga, paževa ljubezen jo pa gane, ji laska ter jo nekoliko vznemirja Pojavi se Figaro, ki predlaga, naj sklenejo grofinja. Suzana in zvezo. Naloga te zveze je. ohraniti grofinji moža in preprečiti niegovo nezvestobo, Figara in Suzano pa obvarovati pred njego-virni nakanami. V to svrho je Figaro že poslal grofu anonimno - 3 - pismo. V njem mu naznanja, da se nekdo izmed občudovalcev nle-gove žene namerava tajno sestati z njo. Grofinja ne odobrava tega postopanja, toda opasnost jo prisili, da Figaru zaupa. Figaro razvija svoj načrt dalje: Suzana mora pristati na sestanek z grofom v parku. Grofinja in Suzana naj preoblečeta Kerubina v žensko. Zvečer pojde preoblečeni Kerubin mesto Suzane v park in grofinja bo pri tem zasačila grofa. Kerubino vstopi in začno ga pripravljati. Tu se nenadoma vrne grof z lova, Kerubino se skrije v sosedno sobo ter se zapre. Grot, vznemirjen vsled anonimnega pisma, sliši v sosedni sobi šum, najde pa zaprta vrata. Odloči se šiloma vdreti v sobo. Odide po orodje, a vzame sabo grofinjo. Suzana izpusti iz zasede Kerubina, ki skoči iz drugega nadstropja na vrt. da se reši. Suzana se skrije na njegovo mesto. Grof in grofinja se vrneta in grofinja prizna, da je v sobi — Kerubino. Ljubosumni grof hoCe ubiti paža, toda iz sobe stopi — Suzana. Grof je poražen in prosi grofinjo odpuščanja za sumničenje. Grofica se zagovori in izda, da je Figaro pisec anonimnega pisma. Ko Figaro izve. kaj se godi v grofičinem budoarju, pride na pomoč. Grof ga zaslišuje, a on se s pomočjo svojih zaveznic zelo spretno zagovarja. Zadeva bi bila že urejena, tu vstopi stari pijanec, vrtnar Antonio, s pritožbo, da je nekdo skočil z okna ter mu pokvaril gredo cvetlic. Grof zopet sumniči Kerubina, a Figaro vzame krivdo nase in grof mora verovati. Figarova svatba je sedaj gotova stvar. Ta hip vstopi Marcelina in zahteva, da jo Figaro vzame, kot je po pogodbi dolžan. Grof zapove sklicati sodni dvor. Tretje dejanje. Za sodno obravnavo pripravljena dvorana v gradu. Grof skuša izvedeti od Figara, če mu je Suzana ka) izdala od njegovih načrtov. Figara ni mogoče vloviti in norec ostane — Almaviva. Suzana dela vse po Figarovem načrtu, je pripravljena, snitl se z grofom v parku, a zahteva obenem svojo doto, da bi plačala Marcelini ženinov dolg. Na odru vidimo duhovito karikaturo sodnije in sodstva z vso njihovo malenkostnostjo. Bistvo procesa leži v tem, da pokriva najbolj važno mesto pogodbe črnilni madež, tako, da ni mogoče razločiti, je-li obvezan Figaro plačati i n ženiti se. ali plačati a 11 ženiti se. Grof se izvije iz težkega položaja in zlorabi ves sodni dvor zft to, da bi dosegel svoj smoter. Ker ve. da Figaro nima niti vinarja, zapove, naj takoj plača svoj dolg Marcelini, ali pa naj se takoj oženi z njo. Po tetoviranem znaku na Figarovi roki spozna Marcelina v njem svojega sina. Poslednje zapreke za Figarovo ženitev s Suzano so odstranjene. Suzana in Marcelina prigovarjata Bartholu naj se oženi z materjo svojega otroka. Četrto dejanje. Ceremonijalna dvorana v gradu, v nlel dva prestola. Ker so premagane vse težkoče glede ženitve s Figarom. Suzana ne mara več iti na sestanek z grofom. Grofinji pa je mnogo na tem, da bi zasačila grofa pri nezvestobi in napravi brez Fi-garove vednosti nov načrt: Preobleči se hoče v Suzanino poročno obleko, iti na sestanek in tam presenetiti moža. V to svrho narekuje Suzani pismo za grofa, kjer mu naznači natančno mesto sestanka — ..pod velikimi kostanji". Pismo zapre z iglo, ki naj jo Pošlje grof Suzani nazaj — v znamenje, da bo prišel. Sledi poročna ceremonija Figara s Suzano in Bartola z Marcelino. Med ceremonijo izroči Suzana grofu listek. Figaro vidi. da cita grof pismo in da je spravil iglo, toda čegavo je to pismo, ne ve. Cermonija je končana. Grof je zadovoljen s prejetim pismom *n ukaže pripraviti obe poročni pogodbi. Vsi se razidejo. Figaro preseneti Fanšeto, ki nekoga išče. V svoji naivnosti mu Fanšeta prizna, da ji je ukazal grof. izročiti iglo Suzani ter ji no-vedati. da je to znamenje ..velikih kostanjev‘‘. Figaru je vse jasno: Suzana ga vara. Ostane sam in izlije svoje razočaranje v veliki, znameniti Monolog. O ženščini, ženščini, ženščini, lživija, kovarnija sozdanja... Nad Suzano je razočaran, toda tako lahko je ne odstopi. Navajen je doseči vse s trudom in talentom, medtem ko se je trudil Srof le enkrat v svojem življenju — takrat, ko se je rodil. On, Figaro, mora zmagati. Spominja se- svojega življenja in goreče protestira proti človeški nepravičnosti, ki je njega, mladeniča z naj-tepšimi stremljenji, nasilno preobrnila v lopova. Nezadovoljen s svojim poklicem kot seviljski brivec je študiral medicino, toda brez Pfotekcije je postal lahko samo živinozdravnik. Potem je poskusil srečo pri gledališču. V prvi komediji, ki jo je bil napisal, je kriti-ziral Mohameda. Za to novotarijo so ga vtaknili v ječo. češ, da žali s tem prijateljske mohamedanske vladarje. Ko je bil spet svoboden. Se ie začel baviti s publicistiko. Toda v Španiji je bila tiskovna sVoboda taka, da je mogel pisati v svojem časopisu le o vremenu. Nato je vstopil v tajno igralnico, kjer je postal bankir. Začeli so ga spoštovati. Ljudje njegove okolice pa so izrabili nezakonitost niegovega poklica ter mu pobrali vse dohodke. 2e se ie mislil usmrtiti. Ali njegova dobra vila mu je vdahnila misel, naj se odpove — 5 — dimu slave in odvrže sram, to pretežko breme za preprostega človeka. Postal je zopet veseli seviljski brivec. Suzanina nezvestoba mu jemlje nanovo vero v ljudi. Duh borbe pa je v njem silen. Vztrajati hoče do konca. Peto dejanje. „Pod velikimi kostanji". Marcelina pripelje preoblečeno grofinjo in Suzano. Opozarja, da tava Figaro nekje tod okrog. Marcelina gre v lopo, da bi sledila poteku dogodkov. Suzana se skrije za kostanj, grofinja ostane v Suzanini poročni obleki sama. Pride Kerubino, ki ima na istem mestu dogovorjen sestanek s Fanšeto. Misleč, da je grofinja Suzana, ji začne dvoriti. Grof najde paža, mu hoče dati klofuto, toda paž se skloni in klofuto dobi prisluškujoči Figaro. Prepričan, da ima pred seboj Suzano, jo hoče odpeljati v lopo. Figaro svojega ljubosumja ne more več prenašati in stopi iz skrivališča. Grofinja zbeži v lopo, grof pa v park. Figaro v temi tega ne vidi in je prepričan, da sta v lopi Suzana in grof. Že hoče klicati na pomoč, toda Suzana, preoblečena v grofinjo, hoče zasačiti Figara prav tako, kakor grofinja svojega soproga. Premeteni Figaro takoj spozna Suzano, a jo vleče, pretvarjajoč se, da jo smatra za grofinjo. Grof se vrne. Suzano smatra za grofinjo, Figara pa za onega neznanca, o katerem je bilo pisano v anonimnem pismu drugega dejanja. Besen je in kliče ljudi. Pri svetlobi luči svetilk se razkrije vsa intriga. Ljubosumni grof prosi ženo odpuščanja. Suzana in Figaro pa sta končno srečna. 6 Začetek ob 8. Konec po 10. LJUBIMKANJE Igrokaz v treh dejanjih. Spisal Arthur Schnitzler. Prevel Milan Skrbinšek. Režiser: g. O. SEST. Weiring, goslač v Josefstadtskem gledališču Kristina, njegova hčerka .... Schlagerjeva Mici, modistka. Katarina Binderjeva, nogavičarka Lina, njena hčerka.................. Fric Lobheimer 1 ,«, , \ Teodor Kaiser J mlada ^0Sp0da \ Neki gospod ........................ g. Rogoz, gna Wintrova. ga Juvanova, gna Rakarjeva. gna Juvanova, g. GaberšSik. g. Šest. g. Danilo. Kraj: Dunaj. Čas : sedanjost. Začetek ob 8. Konec ob pol 11. Pohujšanje v dolini šentflorjanski Farsa v treh dejanjih. Krištof Kobar, imenovan Peter Jacinta . . . Župan . . . Županja . . Dacar . . . Dacarka . . Ekspeditorica Učitelj Šviligoj Notar . . . Štacunar . . Štacunarka . Cerkovnik Debeli človek Popotnik . . Zlodej . . . Spisal: Ivan Cankar. Režiser: g. O. ŠEST. .... g. Kralj. .... ga Pregarčeva. .... g. Pregare. .... ga Juvanova. .... g. Plut. .... ga Vera Danilova. .... ga Rakarjeva. .... g. Gabrščik. . . . . g. Škerl. .... g. Locnik. .... ga Rovanova. .... g. Rogoz. .... g. Matijevič. .... g. Mičič. .... g. Peček. Godi se v dolini šentflorjanski ob današnjih časih. - 8 — Začetek ob 8. Konec ob 11. Sen kresne noči Komedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare, prevel Oton Zupančič. Glasba F. Mendelssohna. Dirigent: B. PERIČ. zaljubljena v Hermijo | Tezej, vojvoda atenski Egej, Hermijin oče . Lisander, \ Demetrij, j Filostrat, voditelj zabav pri Teziju Dunja, tesar . Klopčič, tkalec Pisk, mehokrp Nosan, kotlar Trlica, krojač Smuk, mizar . Hipolita, kraljica amazonska Hermije, zaljubljena v Lisandra Helena, zaljubljena v Demetrija Oberon, vilinski kralj . Titanija, vilinska kraljica Spak....................... Grašek Pajčevina Vešča Gorčica palčki Režiser: OSIP ŠEST. g. Gaberščik. g. Gregorin, g. Terčič. g. Rakuša, g. Potokar. Strniša. Danes. Rogoz. Ločnik. Peček, g. Plut. gna Bergantova, ga Juvanova, ga Rogozova. gna Wintrova. ga Šaričeva. gna Vera Danilova, gna Gorjupova. gna Presetnikova. gna Repovževa. Juvanova ml. Drugi palčki iz spremstva kraljevega in kraljičinega. Tezejevo 111 Hipolitino spremstvo. — Godi se v Atenah in v gozdu blizu njih. Začetek ob 8. Konec ob 11. TRUBADUR (IL TROVATORE) Opera v štirih dejanjih. Besedilo spisal S. Camrnerano, prevel A. Štritof. Vglasbil G. Verdi. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: F. BUČAR. Grof Luna (bariton)...............................g. Romanovski. Leonora (sopran)..................................gna Richterjeva. Ineza, njena družica (sopran).....................gna Vrhunčeva. Azucena, ciganka (mezzosopran)....................gna Thierryjeva. Manrico, njen rejenec, trubadur (tenor) . . g. Drvota. Ruiz, njegov prijatelj (tenor)....................g. Mohorič. Ferrando, načelnik grajske straže (bas) . . g. Zupan. Ciganski poglavar (bas)................ • • g* Vovko. Sel (tenor).......................................g. Simončič. Služinčad, spremstvo, vojaki, cigani. — Godi se deloma v Biskaji, deloma v Aragoniji v 15. stoletju. — Prva vprizoritev I. 1853. v Rimu. ’ I. Ferrando pripoveduje straži, da je imel stari grof Luna dva sina. Mlajšega je bila neka ciganka začarala. Ker so jo zato sežgali, je ugrabila njena hči Azucena grofovo dete in ga baje iz maščevanja vrgla v ogenj. Po nalogu rajnega grofa, ki tega nikdar ni mogel verieti, išče Ferrando zločinsko ciganko. — Premena. Leonora razodene Inezi, da ljubi trubadurja. Grof Luna hoče zapeti Leonori podoknico*. Sreča se s svojim tekmecem Manricom ter ga pozove na dvoboj. II. Azucena pripoveduje Manricu grozne doživljaje iz svoje preteklosti in mu odkrije svoje sovraštvo proti Lunovim. Manrico sklene maščevati se nad protivnikom. V tem .pride sel s poročilom, da namerava Leonora iti v samostan, ker misli, da je Manrico mrtev. — Premena. Luna hoče preprečiti Leonorin vstop V samostan. Manrico prihiti in odvede Leonoro. III. V taborišče grofa Lune privedo Azuceno, v kateri spozna Ferrando zločinsko ciganko. — Premena. Manricu in Leonori naznani Ruiz, da vedejo Lunovi vojaki Azuceno na grmado. Manrico odide, da bi jo rešil. IV. Manrico ie z Azuceno vred pal v roke Luni. Oba sta obsojena na smrt. Pred ječo toži Leonora. Z dvora se čuje mrtvaški zbor, iz ječe Manricova pesem. Da bi rešil Trubadurja, obljubi Leonora Luni, da se mu bo vdala. — Premena. Leonora, ki je bila vzela strup, pride v ječo po Manrica; on pa jo pahne od sebe. misleč, da mu je postala nezvesta. Ko Leonora umre, da Luna Manrica sežgati. Azucena mu razodeno grozno skrivnost: Bil je tvol brat. - 10 — Začetek ob 8. Konec ob 11, LEPA VIDA Opera v štirih dejanjih. Besedilo po Josipu Jurčiču vglasbil Risto Savin.' Dirigent: I. BREZOVSEK. Režiser: F. BUČAR. Anton, kmet in krčmar blizu Sušaka (bariton) Vida, njegova žena, poprej šivilja na Reki (sopran)................................ Neža, gospodinja pri Antonu (alt) . Grega, njen oče (bas) ..................... Alberto, mlad Benečan (tenor) . . . Pietro, njegov prijatelj (bas) .... Ninetta, služkinja pri Albertu (sopran) Giovanni, sluga pri Albertu (bas) . . Lola, plesalka (sopran).................... Gost (tenor)............................... Prva deklica (sopran)...................... Druga deklica (sopran)..................... g. Levar. gna Zikova. gna Šterkova. g. Pisarevič. g. Kovač, g. Zathey. ga Trbuhovičeva. g. Zorman, gna Chladkova. g. Simončič, gna Vrhunčeva. gna Šuštarjeva. Gostje, maske, romarji. — Godi se v začetku devetnajstega stoletja blizu Sušaka, v Benetkah in na Trsatu. Plese priredil baletni mojster Pohan. — Nove dekoracije je po načrtu akad. slikarja Klemenčiča naslikal gospod Skružny. — Prva vprizoritev leta 1910. v Ljubljani. I. Vida uide ponoči z Benečanom Albertom. II. Biva že leto dni pri Albertu, ki pa ljubi plesalko Lolo. Albertov prijatelj Pietro si zaman skuša pridobiti Vidino ljubezen. Dasi Se ie uveril o nje zvestobi, jo Alberto vendar pahne od sebe. III. Vido je prignalo hrepenenje po otroku domov. Mož Anton *° z veseljem pozdravi in hoče ž njo srečno živeti; a Vida ga ne m°re ljubiti. IV. Na Trsatu. kamor sta prišla poleg Vide in njenega moža tu
  • r. Cajus, Francoz, bariton Natakar ........................ Sir John Falstaff, bas.........................g. Zathey. Fluth, meščan, bariton.........................g. Romanovski. Page, meščan, bas..............................g. Zupan. Fluthova, sopran................................. gna Zikova. Pageva, mezzo-sopran...........................gna Šterkova. g. Kovač, ga Levičkova. g. Trbuhovič. g. Zorman, gna Vrhunčeva. Prvi meščan......................................g. Simončič. Drugi -Meščani l mescan g. Drenovec. in meščanke, bajne prikazni. — Godi se v Wind-sorju na Angleškem v začetku 17. stoletja. 1. Gospe Fluthova in Pageva sta prejeli od Falstaffa enako glaseči se pismi ter skleneta maščevati se na vesel način. Ljubosumni Fluth svari svoje prijatelje, naj ne zaupajo ženskam. — Pageva hčerka Ana ima tri snubače, bogatega Slanderja, dr j a "Cajusa in siromašnega Fentona, katerega ona ljubi, njeni starši pa odklanjajo. — Fenton prosi zaman Pagea, naj mu da hčerko v ';akon. Po prerekanju nastane prepir in Fenton zatrjuje, da si bo fiidobil Ano z zvesto svojo ljubeznijo. 2. Soba pri Fluthovih. Falstaff pride povabljen k sestanku z gospo Fluthovo, ali gospa * ageva pride, kakor je bilo dogovorjeno, vsa razburjena s strašno kovico, da prihaja ljubosumni Fluth, ki namerava zapeljivca umoriti. Ves prestrašen se da Falstaff veselim ženskam skriti v veliko •Jw>šaro za perilo. — Hlapcema, ki naj neseta perilo na belišče , ukažeta ženi vreči vsebino košare v vodo. — Ljubosumni soprog Fluth privede s seboj več prijateljev, s katerimi zaman iztika P> stanovanju, da bi zasačil Falstaffa. Fluthova dn Pageva se delata užaljeni in ker tudi Fluithovi prijatelji ne najdejo zapeljivca, očital vsi Fluthu pretirano ljubosumnost. 3. Gostilna. Falstaff išče v pijači utehe po včerajšnji nezgodi. Potolažen pa je šele, ko prejme zopet pismo od Fluthove, naj pride k njei. ker je njen mož odšel na lov. Lovska družba pride na požirek vina in nekateri so tali predrzni, da si upaio s Falstaffom tekmovati v pijači. — Fluth pride k Falstaffu preoblečen kot Sir Brook Pri dobri kapljici zasuče Brook govorico na svojo ženo in tako izve dan in uro sestanka. 4. S o b a pri F1 u t h o v i h . Končno je Falstaff s Fluthovo sam. Ona hlini ljubezen in obžaluje včerajšnjo nezgodo ina belišču. Zopet ju moti Pageva z neprijetno vestjo, da že iprihaja besni soprog. Urno vtakneta veseli ženi Falstaffa v obleko neke lete, kateri pa je bil svoj čas Fluth prepovedal prihajati v hišo. Fluth zopet preišče vse stanovanje in zaman prebrska košaro, hoteč umoriti Falstaffa. V staro babo preoblečenega Falstaffa Fluth ne spozna in vrže debelo babo, udrihajoč po njej, skozi vrata. 5. Vrt pri Pagevih. Nadejaje se, da ugleda svojo sladko Ano, pride Slender, ali hitro se skrije za grm. ko začuje prihajajočega Cajusa, ki tudi upu uzreti svojo Aino. Ali i on se hitro skrije, ko 'zasliši Fentona peti serenado. — Ana prihiti k Fentonu in oba si obljubita večno ljubezen. Veseli ženi sta razodeli svojima soprogima vso burko s Falstaffom in sedaj se vsi dogovore, da ga pozovejo še enkrat na sestanek v wind.sorski park, kjer naj se uprizori s pomočjo prijateljev velika čarobna burka, Falstaffu za kazen. 6. W i n d s o r s k i park o polnoči. Falstaff pride kat bajni lovec Heme, veseli ženi se mu pridružita a bas ko misli Falstaff, da se bliža trenutek raokoSja, nastane po parku vrišč in hrup, vsa vesela družba privre našemljena v bajne prikazni in muiči Falstaffa, dokler se grešnik ne spokori. — Fluth, Page in njiju veseli ženici razodenejo Falstaffu vprizorjeno burko, Falsitaff prizna svojo pregreho, sprejme ponujeno mu sprava in vesele igre je konec. — 14 — Vesele žene windsorske. Komično fantastična opereta v treh dejanjih. Spisal Otto Nicolai. Epigoni Webrovi so zopet in zopet poskušali svojo srečo v struji italijanske opere — pa so se zmerom zopet vračali na We-brova pota. Otto Nicolai iz Konigsberga je pa poskusil združiti Webrovo smer u. italijansko gorko melodiko in v „ Veselih ženah windsorskih“, ki so bile prvič vprizorjene 1. 1849. v Berolinu, se mu je to tako dobro posrečilo, da živi opera še danes ter velja za prvo mojstrsko delo romantične komične opere. Uvertura k tej operi je postala zavoljo dične zgradbe, čedne instrumentacije in melodijozne blagoglasnosti repertoarna točka vseh orkestralnih koncertov. Uvertura je zgrajena po večini na motivih tretjega dejanja in kaže vse vrline Nicolaijeve: ljubko melodiko, razumno karakterizacijo in elegantno oblikovanje muzikalnih misli, združenih s fino instrumentacijo. Delo se začne v Andante moderato s sanjavo melodijo Andante moderato. * * -•<*» - ■■ FE= * , m =j^ k ^4 Začetek ouuerture. »mesečne noči“ (III. dejanja: „0 sladki mesec, divna noč“). Razvija se vedno jačje dokler ne izveni v piano dolce na zibajočih se triolah. Pri »poco piu animato14 sledi dvojni motiv terzettina: »Ura bila je že polnoči" (III. dejanje, ko nastopi Falstaff kot jelen) OTTO NICOLAI - 16 — Tretji del uverture, allegro vivace, je sestavljen predvsem iz tem baleta palčkov iz III. dejanja: „Vi palčki, beli, rdeči, rjavi —“ Allegro vivacč. ^ N — — [po 'V nadaljuje se s samostojno melodijo : L' 1’ •' J * 1’ #» V F-"* = =£§ dolce 1 3=^:f:r:fd _ |* =U Po dvakratnem ponavljanju in velikem stopnjevanju Preide v ff: ff v motivu maščevanja III. dejanja: „Kdor drugim jamo kop-lje-------- Kot prehod k ponovitvi omenjenih tem, v različnih modulacijah, porabi čarobni motiv III. dejanja: „splošni ples“ ,, ____-»v________________,1^*58 _T 5 -=| •**' | ♦I ; j|gjgp^ggp tliT tir) d c-* t®r zaključi z markantno temo št. 5 v F duru. - 17 — I. dejanje. Pred hišo ge Fluthove in Pageove. Vsaka soseda je dobila od viteza Falstaffa jednako ljubavno pisino, ki ga z ogorčenjem citata in skleneta maščevanje. Ta duet je biser operne komike in kaže Nikolaijev neusahljivi in vedno zanimivi studenec melodične in ritmične mnogoličnosti, je pa pri vsem tem kot iz jednega kosa izklesan. Uvodni notiv: Allegro. ' — -1—1 r1? •' « ! ••••'■ • * *•« ~ J - - - —-—‘ # * i H - - - . * rr-d a Ne drznejših besed od teh J 1 ne pomnim karsemživa. pogodi prav dobro šaljivi ton, ki jasno kaže, kako se skriva pod navidezno ogorčenostjo notranja zadovoljnost. Pismo recitira ga Fluthova na enem tonu, orkester pa jasno slika njeno pravo razpoloženje: l —b |-T—I--1----1--4—r—j—3- ¥ rUJ Gos pa naj - lep - ša i — . ■ stvar-je - na sle Koliko komike leži v patosu, Andante. F ko spoznata sosedi, da zalezuje stari grešnik obe ženi istočasno- — 18 - Nič manj ni markanten konec dueta, ko grozita gizdalinu maščevanje. Allegro vivo. \ -4 2 S* j j.,.;: j • . #Tj; « « *. Starec dobro se po-sta-vi. -JS—1 - -f5—-n f ? T7 ' ' Na - pa - čen ne bo dvo-tip! Ko odidejo sosede, da se posvetujeta o načinu maščevanja, nastopijo vsi trije snubači hčerke ge Pageove. Bogatega Slenderja svojim značilnim rŽ: 7 i O sladka A - na. protežira oče Page, ki odklanja hčerkinega izvoljenca Fentona, in končno blazirani dr. Cajus, ki uživa simpatije materine. Pozorišče se spremeni v stanovanje ge Fluthove, kjer se užaljenka pripravlja za sprejem naročenega Falstaffa. Nje arija in recitativ je mojstrsko delo, ki zahteva visoke popolnosti v pevskem kakor tudi igralskem oziru. V finalu se predstavi osebno Falstaff v svoji smešni domišljavosti. Brez uvoda hoče do svoje žrtve, ge Fluthove, ki igra sramežljivko, orkester pa slika v menjajočih se triolnih Motivih — 19 — Falstaffovo približevanje in Fluthovo odbijanje ljubavne ponudbe. Nenadno trkanje na vrata napravi konec Falstaffovemu junaštvu in naročena ga Pageova pride in glasno pripoveduje, da Fluth divja in grozi radi ženine nezvestobe. Hinavsko prizna ga Fluthova, da ima Falstaffa skritega: Allegro. ■tt- ^ J J 1 ^-1 -1^ Ah ja on je • • * ".sl s S m V £> ah ja, on je. Komaj spravita obupanega junaka v košaro za perilo, že pridivja ljubosumni Fluth in motiv —M I M Presto. rf- 2l -H m—1 hrp^S • i , i «♦—— — 1 est F?—r—M 1 r 1 Mo - ži - ček lju - bi! Ka - ča Ti! kaže velikanski kontrast med žensko zvitostjo in moško robatostjo. Ko ne najde mož po dolgem iskanju nič sumljivega, igra ga Fluthova užaljenko in ves ansambl in zbor ji pritrjuje: Allegro. ' zbor: Ti-ran. ——»i—?%. 7-? i i r ! - i i i i Ta - koi se dam lo - či - ti. Ta- zbor: Ti-ran. & P p T 0 1 1 1 . 1 koj se dam lo- - 20 ^ 1 i s^ - ti! 0 — V začetku drugega dejanja se kaže Falstaff tudi kot Oboževatelj Bacchov in poje v pevskih krogih dobro poznano, s precej jedrnatim humorjem prežeto napitnico. V sledečem buffo-duetu med Falstaffom in Fluthom prevladuje začetkom ljubki motiv: Andante. ki ga nadomesti pozneje vesel tema, Allegro moderato. ‘): 2 J' F=rr=±=ž=l f ^=r^=\ SV~; :ž-;u ker sta se našla dva bratca sorodnih duš. V premeni nastopajo po vrsti karikaturi: Slender in dr. Cajus ter prikupljivi Fenton s svojo ljubko romanco ob 8premljevanju harfe: Andante. Čuj, skr-jan-ček žvr - go - li. V sledeči sliki se nadaljuje maščevanje nad predrznostjo falstaffovo in ljubosumnostjo Fluthovo. Zopet pride povabljeni Junak ali takoj za njim ljubosumni Fluth. Začetek dueta med ^luthom in ženo Allegro moderato. ^ Sž= --------- ---------------'<1t.v- pojasnjuje škodoželjno veselje Fluthovo, da se mu bo endarle posrečilo ženi dokazati nezvestobo — ali Falstaff 0(lide nespoznan — kot stara teta. - 21 - V tretlem dejanju se dovrši maščevanje nad Falstaffom, udeležen je tudi mož Fluth z vso družbo. Začetek tvori balada ge Pageove o „lovcu Hernu“, ki je sicer značilna ali pevsko zelo nehvaležna; tej sledi arija Anina — polna hrepenenja. V sledečih scenah v windsorskem gozdu vidimo vso krasoto Nikolaijeve umetnosti, ponovno slišimo motive, na katere smo že opozorili v uverturi. Falstaff nastopi kot jelen in zopet se da vjeti ljubkemu približevanju zvitih sosed. Andante lento. Pre-ljubi moj mo-žiček, sa - mo da nas ne zrno ti! Ali komaj si izbere tajnosten kotiček, že ga preplaše nočni duhovi. Vešče napadajo prestrašenega Falstaffa in zadostno kaznujejo starega grešnika. Prof. dr. P. K. - 22 - Gledališka kronika. Jubilej. One 16. t. m. je praznovai velezaslužni član zagrebškega Na.iodriega gledališča, gospod Arnošt Orund, petindvajsetletnico svojega umetniškega delovanja. Gospod Arnošt Gnrnd, je nastopal v prejšnjih letih kot gost tudi na našem odru, os ob it o v Par mo v ih operetah. Uprava ljubljanskega gledališča je poslala vrlemu slavljencu najiskrenejše čestitke. Stavka, ki jo je bil vprizoril del članov ljubljan. dramske-Sa gledališča, se je končala v soboto, dne 13. t. m. Stavkajoči so nastopili pod prejšnjimi pogoji zopet svojo službo. Uprava Narodnega gledališča je prejela sledeče publikacije: Iz Zagreba: Kazal išni list š t. 6. Vsebina: Ivan Franič P. Glumljenje i glas. I. Franič P. Racine Jean: »Fedra.« Iz glazbe-nog svijeta. M.. P. Kazališne vijesti. Kazališni koledar za oktoibar 1920. Kazališna sedmica. — Kazališni list št. 7. Vsebina: --11— Grundov jubilej. J. Iv. Kazališne vijesti. Kazali sna sedmica. Iz Maribora: Zrnje št. 4 Dementij: Večer pred 1. nov. Bcmentij: Resignacija. Dr. I. Lah: Prva sezona mariborskega gledališča. M. Skrbinšek: »Smrtni ples.« 5. - R. Shakespeare: »Sen kresne noči«. Š. - R. Rihard Franz Josef Heuberger. — Gostovanje 'hariborskega slov. nar. gled. v Ptuju. — Zrnje št. 5. Vsebina: ^ B: Žerjavi. J. B: Šetnja. Polenčan: Predreformacijska doba naše književnosti. Or. M. St.: Nekaj o razvoju gledališča. V. Cotič: '•umetniška razstava v Mariboru. - Avgust Strindberg. — Kocianov 'n Zikev koncert. — Iz gledališke pisarne. Iz Ljubljane: Maska št. 6. Vsebina: Joco Cvijanovič: ^ Franjo Stipetič. Ivan Koštial: O izgovarjavi slovenskega jezika na odru. Osip Šest: O igralčevi individualnosti. Milan Skrbinšek: Moderna režija. Milan Skrbinšek: Opazke. M. F. Bravničar: II. ko-niorjii večer godalnega kvarteta Zika. Mi.: J asi p Rijavec, Ciril Ličar 1T1 Josip Gradiš-Daneš. Fran Albrecht: Igralec in kritika. Angelo Cerkvenik: Pogovori. Dramska književnost. Vestnik. — Maska **• 4. Vsebina: H. M.: O Skopskom narodnom pozorištu (v cirilici), ^'lan Skrbinšek: Modema režija. M. F. Bravničar: O kritiki. Po R. ^ch. — F. B.: Mali odri. Dr. Demeter Blei\veis-Trsteniški: O higieni pevskega glasu. Mirko Logar: Kogojev koncert (s sliko). Stano Kosovci: Opazka k opazH Angelo Cerkvenik: Ljubomir Micič: Istočni greh. Ladislav Zimbrek: Peta sezona gradskog ka-a‘išta u Varaždinu. Angelo Cerkvenik: Pogovori. Dramska knji- evnost. _ 23 - Cene prostorom Parter Drama Opera Sedež I. vrste 24 K . . 30 K „ II. —III. vrste . . . • 20 „ . . 26 . „ IV,— IX. vrste . . • 18 „ . • 22 , , X.-XIII. vrste . . . 14 , . . 18 , Dijaško stojišče .... 3 , . • 3 . Lože Lože v parterju in I. redu za 4 osebe . . O O 4 ■ 140 , Balkonske lože za 4 osebe . 70 . . . 100 . Nadaljne vstopnice v I. redu in parterju . . • 20 , . • 25 , Nadaljne vstopnice v balkonskih ložah . . . . 15 . . • 20 , Balkon Sedež I. vrste.................... 15 „ . . 18 „ „ II.-III. vrste .... 10 „ . . 14 „ Galerija Sedež I. vrste..................... 7 „ .. 8 „ II.—V. vrste .... 6 „ . . 6 „ Stojišče ......................... 2 „ . . 2 , Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri dnevni blagajni (operno gledališče) od 10. do pol 1. ure in od 3. do 5. ure proti 10% povišku in na dan predstave pri blagajni za gorenje cene. Med predstavo vstop ni dovoljen« - 24 — Ponalisk dovoljen le z označbo vira. 'edališki list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-®riu Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti 1 Bas in drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih q h 'n njih avtorjih. Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel ^ Fran Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, , °l*'j Kraigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr. TISKn UČITELJSKO TISKARNA V LJUBLJHMI.