Št. 31.
V Gorici, dne 19. aprila 1898.
Teeeu XXVIII.
Izlmjft dvakrat na. teden t Štirih izdiuijili, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo na ul> 4. uvi jmjioMne, in stane z „<*osuodnrskiin Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogi; vred po posti prejeniana ali v (»urici na doni pošiljana:
Vse leto.......gld. G-—
' pol leta........»   3-—
Četrt leta .  .  .  . ..   .   .   ¦>    l\iO
1'us.imit-ijp številke'ganejo (i kr.               ;.,,_,
Naročnino sprejema lipravnišho v Gosposki ulici Stv. 0 v (Jorici v d Soriški Tiskarni > A. Gal>isuek v>ak dan od S. ure zjutraj do '5. zvečer; ob nedeljah pa od 0. do 12. ure. N-,1 uuioeiln brez doposlane nnrofniiie sft ne oziram i>.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od -Soče« trikrat mesečno in stani: vse let« jjld. 1-20.
šSoča* in -'IVinioree« se prodajata vuorii-i vTo-bakanii SoIiwarz. v Ki.Uki ulici in .lellersitz \ Nunski ulici; — v Trstu v tubakarni Lav renči 5 na trjjti drlhi Casernia in Pipan v uti«-» 1'unte della Falibra,
(Izdaja za deželo).
Uredništvo in odprarništvo
se iialiaja v Gosposki ulici st. 9 v Gorici v II. nartstr. ... zadej. —. Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure pvedpoldne. Dopisi naj se pošiljajo lo uredništvi,. Naročnina,  reklamacije in drage  reči. katero no spadajo   v   delokrog   uredništva,   naj   se   pošiljajo  le iiprarniStrii.                                                               J0
.Kopiačiinih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne >t^ Mpravmštvo.                  _____,                                    p>A
Oglasi in poslanice                       -' ->J
-  se računijo po petit-vrst.ih, če tiskano 1-krat. 8'kr.. 2-kratr. 7 kr., 3-kr.it G kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. -&%?-\ ečje črke po prostoru.                                               "' **
Naročnino h, oglase je plačati loco Gorka.
»Gorifika Tistima" A. Gabrš?ek tiska in zalaga razen cSoBc. in .Primon-a. še ^Slovansko kiijiZufoo*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih T> do (i pol ter stane vseletno l pld. SO kr. — Oglasi v <Slov. knjižnica so računijo j>o 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.            »»»  BOff in narod!  <«<«           <Gor. Tiskarna. A. Gabršček (od?ov. J. Krmpotič) tiska in zal.
Rojaki!
Kupujte le pri svojih soniišljEnikrli! Nalagajte denar te v svoje denarne zavode! Spominjajte se povsod svojih učnih zavodov!
Zaplemba.
Ves prvi o(lstiivelt,'-'uvu(l-nega članka nam je bil /nplo-iijoti. V njom je bilo govora o grofu Tli umi in zmagi labonsko-rtlece zveze v Trstu nad državno in cerkveno avtoriteto. Ta zaplemba nam je naredila iz-dsitno škodo, ker je redarstvo pobralo vse iztise obeli izdaj.
Dne 20. t. m. se odpre zopet državna zbornica in grof Tinin vstopi va-njo skoro prepričan, da je redno delovanje v državnem zboru nadalje nemogoče. Nadeja se mogoče še malo, da se mu posreči pridobili zbornico za to, da izvoli poseben jezikovni odsek, vsled česar bi odvrnil opoziei-jonalnc stranke od oviranja v rednem poslovanju državnega zbora. Jezikovno vprašanje bi bilo potisnjeno v ozadje in nagodbeni tet- budgelni provizorij bi se dal lepim po-lom dognati. Toda če pride sploh do takega jezikovnega odseka, je veliko vprašanje, ker nemški radikale! nočejo nič slišati o kakem takem jezikovnem odseku. Nemški radikalci pa imajo velik upliv med nemškim narodom sploh, pridobili  so  si ga
Roman Iz Lasov Krlstmovih.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK AVALLACE.
Poslov. Podravski.
(Dalje).
ČETRTA KNJIGA.
III.
,    \> Prcrara*   . < * ¦'
Drugo jutro se je dal mladi Izraelec odvesti v Simor.idesovo hišo.
Bila je lo stavba iz sivega, neobseka-"oga kamenja, oprta ob steber mosta. V prednjem delu je držalo dvoje vrat v skladišče, skozi jedne so donašali, skozi druge Pa odnašali zaboje. Z debelimi mrežami za-v'arovani predori v zidu, visoko pod streho, so služili za okna.                    " -*-'-----
Na prostoru pred hišo je ležalo nakopičeno mnogo blaga, katero so si sužnji na-' kladah na hrbet. Pod mostom je stalo zrsi-drano mnogo ladij in na vseh so plapolali «>Ui praporčki.
Ben-Hur, zatopljen v svoje misli, ni slišal trušča, ni videl kipečega gibanja. Še sedaj, ko jo bi! že tako blizu uresničenja RV«ijiI) sanj, ga je napadal dvom. Ali bo pa Simonides hotel priznati ter povedali, da je
z vpitjem in krikom, da bije Nemcem v Avstriji zadnja ura, ako so ne reši jezikovno vprašanje y ietn smislu, da se proglasi nem-ščina"Milnim državnim jezikom. Porabili so tudi velikonočne počitnice v svojo svrho in dosegli so uspeli. Nemški narod stoji skoro ves na njih strani in radikalcom jo tako mogoče strahova!i poslance drugih nemških strank.
Nezadovoljnost s sedanjim položajem pa je splošna in ministerski predsednik ne stori nič, da bi obvaroval zbornico preteče krize. Hotel si je pač ustanovili posebno „srednjo stranko", katero bi bil sestavil iz raznih sedanjih strank, ali lega ni dosegel iu tudi ne bo, ker nikdo prav ne zaupa grofu Tliunu. Sedanjemu ustavnemu življenju potekajo ure, smrt se mu bliža in skoro nastopi absolutizem? Birokracija bi potem najlepše cvetela, kar bi bilo za Slovane sploh od veliko škode. Ali če tudi pride, mi se je ne bojimo in na Goriškem bi jej že znali pokazali, da nas malo plaši, tako da bi si lo zapomnila za vedno.
Socijalno io gospodarsko vprašanje.
m.
Kmetijstvo, oziroma poljedelstvo je podlaga vsemu človeškemu blagostanju. Bolj ko je v kateri deželi ali državi napredovalo kmetijstvo, bolj premožni, bolj omikani so njeni prebivalci. Becimo. da bi danes nihče več ne obdeloval zemlje, kaj bi poslalo iz človeškega rodu? Iz tega pa sledi, da najvažnejši, najpotrebnejši stan v vsakem narodu in vsaki državi, sploh v človeški družbi, je kmetijski stan. Poljedelstvo je podlaga blagostanja vseh drugih stanov, kateri so se vsi razbili iz kmetijskega stanu, vslecl napredujoče omike in iz te izvirajočih večjih človeških potreb. Zakaj če tudi ta nauk nikako; ni utemeljen, je vendar nastala že nekaka dogn.i. da omikan človek se ne more zadovoljiti s lo imi živ-Ijenskimi potrebami, kakor priprosl, icomikan delavec in kmet. Bolj ko je kateri narod napredoval, večje so njegove potrebe. Čim nižja je omika katerega ljudstva, tem priprostejše je njegove življenje, manjše njegove potrebe Dokler na svetu Še ni bil vsaki košček zemlje napolnjen,  je bilo ljudem   lahko poiskati   si
bil suženj njegovega očeta? On, človek tako premoti ¦:> in brezidvomno sebičen, bi se imei prostovoij.io odreči bogastvu, žezlu trgovine, katero je vsemogočno držal v svojih rokah ? Ne, nikdar!"
»Čemu pa tudi grem k njemu?1' je vprašal sam sebe. »Mar mu naj porečem: Moj suženj si, daj mi vse, kar imaš, ludi samega sebe?"
Sama misel na to se mu je zdela bedasta v tem poslednjem trenutku. A vendar se je tolažil s svojo pravico : nadeja se ni dala tako lahko pregnati iz mladega srca.
Ako je to, kar je slišal, bila resnica, je bil Simonides z vsem svojim neštevihiim bogastvom vred njegova lasi. Za bogastvo se Ben-IIur povsem ni brigal. Ko bi vedel, da sebičnost zapira usta trgovcu, rekel bi brez obotavljanja:
*Povcj mi, kar veš o moji materi in Tirzi, in dam li svobodo ter računov niti no bom lirjal od tebe.*
Ojačivši se na ta način, jo pogumno prestopil prag. Notranjost poslopja je bilo skladišče prerazličnega blag««. Pri luči, obešeni na steni, so sužnji odvijali tovore ter urejevali blago. Mladenič seje moral drenjali mimo skladišč, dragocenih tkanin, mimo duh-tečih zelišč in nasipov žita.
AH bi res ta človek, ki je tako slra-
novih zemljišč, ne da bi jim bilo treba pre-meniti svojih življenskih običajev. Bolj pa ko se je množi! človeški rod, bolj je naslajala potrebi,, da so posamezniki iskali po novih življenskih virih. Čim bolj se je kr.leri narod množil, bolj so se razvijali posamezni stanovi v njem. Iz toga se je razvila polagoma sedanja človeška družba, in vsled predpravie, kalem uživajo eni, ter vsled krivic, katere se gode drugim stanovom, je nastalo družabno ali socijalno vprašanje našega časa. Kako se je razvijal človeški rod, ali boljše človeška družba v njem, vidimo prav lahko še dandanes pri raznih narodih Afrike in Avstralije. Tam so narodi, ki so še ndani kauibalizmu, narodi, kateri sicer ne jedo več človeškega mesa, pa se niso še povspeli do večje omike, laki, kateri že obdelujejo zemljo, a v naj-primilivuejši obliki, in pri l<h vidimo tudi že razne rokodelce i t. d. Ako bi dalje pozve-davali, razmotrivali, zakaj je kak narod bolj omikan nego drugi, bi prišli gotovo do zaključka, d" e je dotično ljudstvo lotilo poljedelstva zal«), ker se v mejah svoje dežele ni moglo več preživljali z lovom. Kakor hitro pa se je narod lotil poljedelstva, je kazala potreba, ali bolje učila je sila. da so se začeli posamezniki pečati z raznimi rokodelstvi, in to v prvi vrsti z izdelovanjem orodja za obdelovanje zemlje... I/. Veli so se polagoma razvile druge obilnije i t. d., dokler ni človeški rod dospel na današnjo stopinjo omike. Iz vsega Iu navedenega je jasno, da omika ni človeštvu v nikak luksus, ampak le naravna posledica h množečega se človeštva izvirajočih potreb. Iz lega pa je tudi jasno, da je omika korisina vsakemu posameznemu človeku, a neobhodno potrebna skupnemu človeštvu. Tu mi pride nehote na mist-i izrek nekega ame-rikanskega pisatelja, da je omika koristna, dokler ni obča last. Ta izrek pravi, da je omika koristna do neke gotove meje, ko bi pa omika postala obča last, ne bi bil — po sedaj vladajočih nazorih — nihče več za fizično delo iu človeški rod bi moral poginiti. To, da človeški rod napreduje do vedno višje omike, izvira iz dejanske potrebe, da se pa z napredujočim človeštvom nmože ludi njegove potrebe, je posledica človeške mehkužnosli. Zal«) se povsem strinjam s Tolstojem, da človeštvo  se  mora podati   nazaj v prvotno,
hovilo J)ogat. imel bili nekdaj preprost suženj? Ne, to je bržkone upnik hiše Hurov..."
»Česa žehš ?* vpraša, prislopivši k Beu-Iluru, jedcu izmed služabnikov.
»Hočem govorili s Simonidesom, trgovcem."
»Pojdi za menoj!"
Po krivih stezah, ki so ostale med zavoji, sla dospela naposled do stopnic, ki so držale .na streho; na tej strehi je bila druga, manjša hišica, izpostavljena vetru, pihajo-čenm od vshodne strani mosta.
Od pročelja se ta hišica niti ni videla; ni imela oken; samo jedne duri so držale v njeno notranjost. Obkoljevali sojo narožniki, pokriti 7. zalimi cvetkami in rastlinstvom. Gredoč skozi temni hodnik, sla na njega koncu obstala pred na pol zagrneno zaveso.
Spremljevalec reče:
»Neki tujec hoče govorili z našim gospodarjem."
Na \a odgovori zveneč glas:
»V imenu božjem, naj vstopi.*
Ben-Hur stopi v prostorno sobano, pre-preženo s prižasto preprogo. Razun gizdave opravo se je nahajalo ob njeni steni celo skladišče Knjig in računov, kar jo kazalo, da se je v to samoto , priki ulla vsemogočna trgovina.
V sobi je bilo samo dvoje oseb; na
priprostb življenje. (To pa jo takisto nemogoče, kakor ko bi zahtevali, naj se obrne Soča zopet
iui/.aj v Trento! Tolstoj je velik.....ali no
radi takih nazorov I Urcdn.) V člove&ki* drufbl še v nobeni zgodovinski dobj ni bilo, kakor bi imelo bili, vendar Še nikdar' človešlvo ni" preslab take katastrofe, kukoršni se bljža ravno zdaj. O nekem rimskem senatorju či-lamo, da so ga dobili odposlanci nekega vzhodnega kralja, ko je za ognjiščem repo lupil. Dandanes bi smatral' k'aj takega vsjik župan in vsak slarašina svojemu stanu neprimerno. Mej gorenjimi desellisočimi se smatra sploh vsako delo neprimerno, »noj omikfiiici se smatra vsako fizično delo za poniževalno, in menda bi bilo težko najti omikanea, kateri bi raje no »umi za lakoto, nego se lotil kakega fizičnega dela. Kakor se pa smatra mej prvimi sploh vsako, »nej slednjimi pa vsako Jlzično delo za poniževalno, Jako se smatra mej iihhistrijskimi delavci vsako k»»»elijsko za sramotno. Iz lega pa sledi, da je na eni strani vedno večje šle« vilo onih, kaleči so potrebni človeški družbi toliko, kakor pelo kolo pri vohu, na drugi strani pa je šlevilo onih, kateri bi so imeli pečali z duševim delom, prenapolnjeno, dočim se manjša šlevilo kmetijskih delavcev. Ti se izseljujejo bolj in bolj v »nesla in k velikim industrijskim podjetjem. Posledica Vega pa je, da je zemlja vedno slabše obdelana, a človeštvo potrebuje ravno toliko1, kakor poprej. Ker je pa delavcev (kmetijskih) vedno matije« jo pridelkov tudi vedno »nanje. Naravno je torej, da, če pojde tako naprej, mora nastati glede na to, kar človeštvo potrebuje in kar od zemlje prejema, primankljaj. Z drugimi besedami bi so dalo povedali, da je človeštvo s svojim sedanjim razvojem podobno družini, v katero se je naselila bolezen. V laki družini je vedno več onih, kateri ne morejo več služili, dohodki so torej vedno manjši, a stroški ostanejo isli, da Se večji. Ker se torej stroški ne morejo več pokriti z dohodki, je treba načeli slučajno glavnico, Če, ali pa ko te ni več, nastane teinkej-ot! In sedaj nastane Vprašanje. Zakaj se vrši lakorekoč epideniično izseljevanje z dežele v mesta ? Kje iskali vzroka tej žalostni prikazni zadnjega pol-slolelja?
naslonjaču z visokim slonilom, zapažen z vajšnicami, je sedel možak, zadej za njim pa je stala mlada deklica.
Na prikazen teh dveh ljudij jo Ben-Huru kri posiloma šinila v glavo: nizko Se je priklonil, ne samo vsled spoštovanja, marveč radi tega, da skrije svoje ganulje. Pre-magavši se čez nekaj časa, reče:
4Ako si U trgovec Simonides, Žid, naj bo mir Boga našega očeta, Abrahama, s teboj in s tvojimi!" doda, obrnivši se k deklici.-
»Jaz sem Simonides, o katerem govoriš, rojen žid", odune kupec s krepkim in zvo-nečim glasom. »Vračam ti tvoj pozdrav ter prosim, da mi pojasniš, kak gost je prestopil prag moje hiše."        ..-..¦       "i
Ben-Hur se pozorno; razgleda.
Na naslonjaču med. -vajšnicami je ležalo nekako telo brez podobe, pokrilo s temno, svilnato obleko. Nad Verni, na lezalnici zdrobljenimi ramami je kraljevala glava, dostojna cesarja-zmagovalea, ali moža visokega stanu. Beli lasje so se mu vsipavali na bele obrvi; v Vej • obleki so se oči zdele še črnejše. Bledo lice je bilo- zlasti okrog usten, pokrilo z mrežo drobnih gub. Bilo je lo obličje človeka, ki bi naklonil poprej svet po svoji volji, nego bi se mu sam podvrgel, človeka, ki jo bil pripravljen poprej umreti na lezalnici, nego le enkrat zastokati ali izreči bo.
DOPISI.        I
Ix Ozcljana. — Minula je Velika noč. Po vstajenju Gospodovem se zdi človeku kot bi se mu vrata v boljšo bodočnost odpirala; j posebno mi Slovenci željno pričakujemo mi-lejše  usode. Boljšo  prihodnost  si moremo sami pripraviti, ali  moramo si  v  prvi vrsti sami sebi  pomagati znati. Naše ljudstvo, se še premalo zaveda. Poznam namreč ljudi, ki so neodvisni od ptujih trgovcev, ali  vendar .jih podpirajo, pa zdi se  mi,  da samo zato, - ker so jim naši trgovci v Gorici predaleč! -"         Pesek, o katerem sem  zadnjič govoril,
je nekatere ozeljanske radikalce močno raz- J buril — nič ne de, se jim že živci pomirijo, j Oni Irdrjo, da se^jfr-pesek porabil Jia-most I čez Ozeljanšeek?! Pesek, to je malenkost!
Ha, kaki filozofi so vara neki Ozeljanci! Takega pokopališča, kot je naše, se ne vidi daleč na okrog, gotovo ne, ker druga pokopališča imajo križ, a naše se ne more ž njim ponašati. Hvala Bogu, da raste bršljan, ki vežo še ostalo zidovjel Pa kaj še, ko pridejo cigani v našo vas, se kar tam utaborijo, pa privežejo svoje mrhe za duri; ko pa ugleda sestradani osel bujno deteljo, se mu koj sline pocede, pa hajdi na-njo. Saj ni prav težko priti do nje. Za Ozeljance pa jo vse dobro.
V času, ko se je naša cerkev popravljala, kake zapreke so se nam stavile! -- | Stroške za cerkev so večinoma plačali j je tisti, kateri so prejeli kaj od občine. Pa j kako se je terjalo in pobiralo denar, naj povedo oni, ki so prišli v nemilost pri naši slavni gospodi. Neko posebno moč je takrat imelo naše podžupanstvo !?tkc, da, a! y ni mogel kak vaščan na prvi ukaz plačali zneska, so mu brez odloga kaj zarubili. — To bi ljudstvo pozabilo, ali re more, ker se jih nahaja še nekaj, da v času osmih let niso niti novca še plačali za cerkev, in vendar so prejeli de* lež, morda bolji od drugih. Pa tudi cerkveni oskrbniki bi morali gledati, kako se godi okoli cerkve, da ne bi se morda kedaj zopet kdo prepiral in tožaril zaradi pravice do cerkvenega prostora. Plačila tukaj tako pobirajo, da Bog nas varuj še na dalje takih voditeljev! Mesto vsako leto, se pobira vsake tri, štiri leta.
O dragi moj Ozeljan, zakaj se nahajaš v tako lepem kraju, pa si še tako zaspan. Ker je že drugod vse probujeno, vzbudi se tudi ti!                     '          Ozeljanec.
Od Sv. Tomaža pod kršiiim Oavnoin.
— Iz naše kuracije ni bilo še dopisa v kakem časniku, zatorej blagovolile sprejeti to moje poročilo.
Sv. Tomaž šteje do 500 duš in je ku-racija. Naš" prečasltti gospod kurat še imenuje Alfonz Polšak.
Naši ljudje, ki so visoke, čvrste rasti, kupčujejo mnogo z dobro znanimi štomažkimi oslami za kosce, katere po zimi izdeljujejo, pO leti pa ali pošiljajo, dir pa sami nosijo v širni svet na prodaj. G.-lo na Turško jih raz-pečajo mnogo in ta kupčija da nekaj dobička. Pečajo se naši ljudje tudi z bohinjskim le-* senim blagom, kar jim da lepih dohodkov, I drugi pa se bavijo z živinorejo in z vinsko trto. Pri nas vlada sloga in edinost tako, da blizu in daleč naokrog ni tako edinostne občine, kakor je naša. Ljudje so priprosti, a j
sedo priznanja, človeka, ki bi rajše umrl, nego odstopil od svojega namena. Premagat! ga je moglo nekako veliko čuvstvo — a nikdar ne sila.
»Jaz sem Juda, sin Itmara, umrlega lastnika hiše Hurov in kneza v Jeruzalemu¦ *
Medla desna roka trgovčeva, s pohabljenimi prsti, je ležala* na njegovih kolenih. Pri teh besedah se je krčevito stisnila — sicer pa ni bilo opaziti na njem nikakega vtisa.
»Knezi jeruzalemski, plemenite krvi, so vsikdar dragi gostje v moji hiši. Torej te srčno pozdravljam. Estera, podaj stol mladeniču !*
Deklica izpolni očetovo povelje, pri čemur se srečajo njune oči.
..Mir Gospodov bodi s teboj!" reče. »Sedi in si počij."
Ben-IIur ni sprejel ponudenega sedeža.
.Prosim častivrednega Simonidesa", reče, *naj bi me ne smatral za V3iljenca. Včeraj sem se. vozil na ladji in sem 3ul, starec, o tebi, da si poznal mojega očeta in prišel sem..."
.Poznal sem res kneza Hura", seže mu trgovec v besedo. .Imela sva kupčijske zveze ... toda, prosim te, sedi... Estera, pogosii mladega človeka z vinom... Nefae-
narodno zavedni in po 22. marcu lanskega leta so bili pripravljen? priti z drugimi Vipavci vred, v Gorico pogledat!
Posebno pa skrbijo naši ljudje, da ne zaostajajo za drugi občinami s cerkvijo in sicer ne napravljajo stroškov kataslralni občini, ampak žrtvujejo kar z .rab u t o" ali pa s prostovoljno odštetim denarjem.
Tako so leta 1884. sezidali cerkev prav krasno, katera se more meriti po velikosti in lepoti s cerkvami v največjih občinah naše doline. G-.rkev je bila cenjena na devet, tisoč, stala pa je le kakih Z tisoč gld., ker vse drugo se je z veseljem in navdušenjem naredilo z .rabutoS
. Stolp je ostal od stare cerkve do danes kakor zvonovi, sedaj pa so sklenili in se zavezali, da prenovijo zvonik in napravijo nove zvonove, in sicer brez kakih doklad na davke, kar tako iz proste roke. In ljudje so tako navdušeni, da so hitro po pogodbi pričeli podirati zvonik ter pripravljati materijal za novi.
Seveda vodja vsega je preft. g. kurat Polšak, kateri je »ako dober in blag, da se je zavezal iz svojega žepa ukupiti 3ft kvintalov težko nove zvonove, kar je naše ljudstvo prav zadovoljilo in navdušilo tako, da se je z največjim veseljem pričelo delo, katero, ako Bog da, Indi v kratkem dovršimo.
Ob enem se prenovi sedaj premalo pokopališče, kakor se tudi napravi nova kapela na njem. Za vse to je podvzetnik občina sama, katera z veseljem žrtvuje .rabute" in kar treba.
Belo bode nadzoroval gospod Fran Blažko, zidarski mojster v Lokavcu.
Smelo potrdim, da ako bi ne bilo nam povsem preljubleuega kurata, gospoda A. Po 1 š a k a, nismo prišli do imenovanih prenovitev. — Ker je on sam tako prijazen in blag, je znal pripraviti in navdušiti celo občino, da je sprejela toliko breme.
Proč. g. Polšak je pa tudi naročen na celo vrsto časopisov, katere, kadar jih. prečita, prepusti občinarjem, ki radi eitajo, da so izobražujejo, kolikor toliko.
Zatorej pa v imenu vseh kličem gosp. karalu: Bog Te ohrani še mnogo let med nami!                                   Kom-------ski.
Domače in razne novice.
Zaprlsc!?«' goriškega kitcssonadškofa in ljubljanskega knezoškofa. — Včeraj je sprejel cesar v posebni avdijenci našega novega knezonadškof.i, dr. J a k o b a M i s s i a, in pa ljubljanskega knezoškofa, dr. Antona Jegliča, da sla položila v Njegove roke prisego.
Smrtna kosa. — Predobro znani nemškutar Janez Si m a,, učitelj in urednik bivše »Sehulzeitung" zloglasnega spomina, je bil prišel v Gorico, da bi se tu zdravil. Toda umrl je že po nekaterih dneh. Pokopali so ga na goriškem .kopališču za mrtve". — Pokojni S i m a je bil renegat, ki je strupeno dopisoval tudi v graške in dunajske liste proti Slovencem. Star je bil 48 let. — Bog mu grehe odpusti!
Sv. masa zadušnica po pokojnem g. Kanclerju bode juhi zjutraj ob 7. uri v cerkvi • sv. Vida na Placuti. Blagega moža priporočamo toplemu spominu in vroči molitvi! Dal mu Bog uživati obilo plačilo za vsa dobra 'Hla na svetu!
mija se spominja nekega potomca Hurov, ki je gospodaril nad polovico Jeruzalema. Star, zelo star je ta rod! Za časov Mojzesa in Jozveta je marsikatera njegova vejica našla I ljubezen pred obličjem Gospodovim, deleč čast in vlado s temi ljubljenci Jehovimi. Saj njihov potomec ne prezre vina iz jagod, ki j so dozorele na južnem rebru Hebrona?"        j
Komaj je izrekel te besede, kar je sto- ! pila  pred  mladeniča Estera,  držeča v roki srebrno kupico.
Podala mu jo je s pobešenimi' očmi. Ilotcč odriniti pijačo, dotakne se. lahno njene roke.                                         .   •
In znovič se srečajo njune oči. Pri tem pa je zapazil, da je bila sicer majhna — sežgala mu je komaj do ram — toda zale rasti, lepa in sladka, a njene velike, črne oči zrle so tako otožno, da si ga je ž njimi prido* i bila za zmerom.
.Blaga deklica je, tega sem gotov..." mislil si je. .Tirza, ako žiti, mora je bili podobna... Revna Tirza!"
.Hvala ti", reče glasno sprebudivši se [ iz zamišljenosti. .Tvoj oče., .saj jej ta mož tvoj oče?"
.Jaz sem Estera, Simonidesova hči", reče spoštljivo. I           »Torej, zala Estera, tvoj oče mi brez
i           Komisija za odiuerjenje osebne do- I
hodarlne. — V G o r i c t so bili izvoljeni: za. I. razred prava uda gg. Bockmann vitez Jurij in dr. Marani Frančišek, namestnika gg. Finetti vitez Karol in Holzer Ernest;"— v H. razr. prava uda Bidischini Anton in Strechel Josip, namestnika gg. Lebherz Fri-derih  in Alpi  Frančišek;   —   v  III.  razr.
' prava  uda  gg.  Zoratti Frančišek in Resen
I Alojzij st., namestnika gg. Chiurlo Anton in Colledani Ivan.
V III. smo se udeležili tudi Slovenci; povabljenih k volitvi je bilo le nekaj nad 100 najbolj zavednih, a koliko jih je volilo, ne vemo. Prav radi bi to vedeli!
Volilna komisija je bila — župan Ventili in jeden pisarjev! Taki komisiji]
[ SI o'venci pa ne moremo prav j zaupati.
Kako znajo l  — Veleč. g. dr. Anton
J Grego rtič je porabil v svoji interpelaciji tudi dopis v tržaški .Seri* iz Gradišča, ki | je pripovedoval o razsajanju goriških nova-čencev itd. — Da bi L*dii vso reč malo pokrili, so najeli onega dopisnika, da je poslal „Seri" kaj smešen popravek. Pravi namreč, da je  poročal   prvič  sicer popolno resnico,
1 le oni mladiči da niso bili vsi iz Gorice, a še tisti, ki so bili Goričani, da niso bili Italijani. —  Da je ta popravek najet,
I je očiviilnol Jedna laž več ali manj, ako je
, le mogoče udariti po Slovencih, — kaj za to!
| „Avita collura" dopušča tudi taka sredstva! Via t Gradivu lu Slovenci. — Velikonočni ponedeljek so imeli v Gradišču ob Soči neizogibni ples. — Tudi lepo število slovenskih fantov v Sovodnjah, Rubijah in v bližini, baje celo do Vrtojbe, je čutilo v petah neko nevzdržljivo plesoželjnost, da so jo mahnili v Gradišče plesat. Furlani so jih radi sprejeli, ker je znano, da slovenski fantje prineso denar pa veliko žejo. V dveh gostilnah („A1 Pellegrino" in „Alla Speranza|') so jim lepo postregli; fai;!je so bili veseli in so prepevali, seveda slovenski, ne da se je kdo domačinov nad tem spodtikal. Goriški lahončki pa so jih pisano gledali, ali bali so se krepkih slovenskih pestij. — Da bi si pa le spasli svojo črno dušo, so se spravili nad nje v „Gorrieru" od sobote, kjer kličejo ogenj in žveplo, orožnike in redarje na slovenske fante! — Naš svet: Fantje, ostajajte raje doma, pustite, naj Lahi sami plešejo.
Južna železnica uvede s 1. majem več važnih sprememb in nekdaj novih vlakov med Korminom in Trstom. O svojem času prinesemo popolen in točen urnik. — Ob 5.35 pop. bo vozil nov b r z o v l a k iz Trsta čez Bivij v Videm. Večerni brzovlak z Na-brežine do Kormina bo vozil tudi v poletnih mesecdi.   —  Iz Komuna v Trst bo vozil še
I jeden vlak ob 8.80 zj„ iz Gorice točno ob 9 uri in bo prihajal v Trst ob 11.10. — S temi premembami bo Jako ustreženo vsakdanjim potrebam.
Slovenska drogcrtya v Gorici. — Na naše vspodbmtilo se je oglasil neki Slovenec (glej oglas zadaj), ki je pripravljen založili potrebno glavnico za mirodilnico (drogerijo), ako dobi i z u č e n e g a in izprašanega družabnika, ki bi imel tudi nekaj denarja. — Ker bi bila ta kupčija ena najboljših v Gorici, pričakujemo, da se oglasi sposoben družabnik. — Ako ga ni v deželi, ga bo treba iskati v Ljubljani! — Rojaki! V Gorici je za vas  obilo   dobrega   kruha, le poiskati   si ga
I morale! Domov v hišo vam ga ne bo nikdo
I nosil! — S tako mirodilnico bi naredili v Gorici zopet vesel napredek !
Italijanska omika. — .Sentinella" je pisala v soboto 9. t. m.: Včeraj izišla številka „Soee" prinaša prilogo, obsegajočo interpelacijo g. dr. Gregorčiča do ministra za notranje zadeve in do pravosodnega ministra. Priloga je pisana v nemškem jeziku, kajti čredniki te »grande nalion-a» vedo predobro, da bi je nihče ne razumel, če jo priobčijo v
dvomno  odpusti, da nočem namočiti svojih I ust s sladko pijačo, dokler ne čuje tega, kar J mu imam  povedati. Nadejam pa se vendar, I da najdem ljubezen v tvojih očeh. Ostani tu na moji strani."
Na to se obrne k trgovcu:
.Simonides", reče resno, „raoj oče je imel zvestega služabnika tvojega imena; rekli so mi, da ta služabnik si uprav ti,"
Zlomljeno telo pohabljcnčevo se močno strese pri teh besedah: roke se mu še močneje stisnejo.
„Eslerr Estera!" zakliče grozno, „tu je tvoj prostor, ne pa tam. Otrok moj in nu>j'   žene, stopi semkaj k meni!" •
'sklica pogleda gosta, pa zopet, očeta; omahovala je, toda ne dalje nego za trenutek. Na to je ubogljivo postavila kupico na mizo ter stopila na svoje prejšnje mesto pri očetovem naslonjaču ; njena roka je počivala na njegovi rami.
Simonides vzame to ročico v svojo dlan j in, premagavši svoje ganutje, reče kakor poprej, resno in mirno tako-le:
".V" občevanju z ljudmi sem se postaral in sicer postaral prezgodaj.   On, ki tr je toliko o meni povedal, ako me pozna osobno, ti je moral gotovo tudi povedati, da sem l močno nezaupljiv in da ne verjamem vsa-
slovanščini, ko se tako vendar še najde kdo, ki jo razume in drugim prevede v italijanščino, f—Ako bi to hoteli, bi jo natisnili raje v italijanščini,-.katero poznamo prav tako dobro, kakor pisači .Sen-tinelle*. Ured.)
Interpelacija je eden izmed navadnih izbruhov proti naši narodnosti, proti našim ustanovam, proti našim političnim možem; ona je ena izmed navadnih podlih ovadeb na podlagi najsramotilniših obrekovanj, naperjena edino v to, da zaduši interpelacijo našega častivrednega (— Mi nimamo nič proti ti «častivrednosti». Ur.) poslanca Lenassi-ja in interpelacija ima nesramno predrznost, da se naslovlja «v varstvo slovanskega ljudstva*.
Nam ni nikakor mari navesti kup grdih laži j, ki jih obsega oni odlomek gnjile proze; bolje je pustiti, da v o n e m blatu segnjijejo interpelant in uredniki ¦s-m-r-adlj-i-v-e ca~pe. (Kako ijubeznjivo! Ur.) Samo ena stvar je, katero moramo omeniti, to so podle žalitve, zabrušene v našega župana. Nam ne gre v glavo, kako more duhovnik, poslanec, nesramno raz žal i ti največjega spoštovanja vredno osebo, kakor-šna je naš prvi meščan; ne razumemo, kako more bili človek t a k 6 podel, ker ga zakriva parlamentarna svoboščina, da v taki obliki razgraja proti poštenjaku, katerega vsi poznajo kot takega. (Za nas je dr, V. prav neznatna osebica, katero je le slučaj vrgel na površje! Ur.)
Mi ne najdemo besed, s katerimi bi ožigosali dejstvo in polni Večnega sovraštva (O jej! Ur.) odbijamo v interpelan-lovo grlo njegove ognjusne žalitve vredne njega in ... .
(Sledi žalitev slov, naroda).
Tako pišejo lahončki o prvem Slovencu v deželi, in to oni isti Lahi, ki še zgražajo nad — resnico o dr. Venuliju v Gregorčičevi interpelaciji!
Laška „eooperativa dl credifco4' obstoji šele 7 let, a izkazuje že 26.133 gld. 29 kr. dobička. V tem času je kupila že lepo hišo na Travniku. — Koliko je tu slovenskega denarja !! — Iz tega zgledu bodi vsakomur jasno, kako potrebna je bila .Trgovsko-obrtna zadruga." Kakor je ta začela delovali, smemo pričakovali, da v sedmih letih prekosi delovanje laškega društva. — Rojaki, pristopajte, podpirajte, priporočajte!
„Avita coltimi". — Kdor jo hoče videti, je še vedno na ogled na hiši, kjer jo .Trgovsko-obrlna zadruga" in na raznih slov. napisih! — Gospodarji: ne očistili hiš in napisov, naj vidi vsak tujec te očitno znake «avite colture», da bo vedel, med kakoštio barabslvo je prišel.
Kara družbe sv. C. In M. — Glavno zalogo te kave, katero smo naznanili zadnjič nalačneje, sta prevzela na naše posredovanje trgovca Kopač in Kutin v Gorici. Mali trgovci jo bodo dobivali pri tej tvrdki! — Pričakujemo, da bo ta kava dobra; polom bomo lahko zahtevali, da jo bo vsakdo kupoval!
Potres.' — Dne 13. t. m. so čutili potres tudi v Cezsoči pri "Bovcu ob 8. uri in 10 minut zvečer. Bila sta dva sunka, trajajoča vsak po 1 sekundo. Slikalo se je močno podzemeljsko grmenje. Smer potresu je šla od severa proti jugu.
Sporočilo se je nam, da so ga čutili tudi v Solkanu ob istem času.
'Italijani In Slov«nci». — HDeutscho Zeitung" je priobčila v svoji številki z dne G. t. m. pod tem zaglavjem Članek o primorskih Slovencih in Lihih, v katerem se blatijo Slovenci in v nebo povzdigujejo Italijani. Mi bi onega članka sploh ne omenjali, če bi ga ne bila s takim veseljem priobčila .Gorriere" in .Sentinella". Tiče se pa v prvi vrsti Istre. To je veselje v italijanskem raju. Ali dopisu se jasno vidi, da je njegov oče  p r i m o r s k i   11 a I i j a n,   ki   se  je
komur, ki pride k meni. Na svetu nimam mnogo oseb, ki so mi drage. Jedna njih je... (pri teh besedah pritisne roko, počivajočo na rami, nežno k ustom)... jedna izmed njih je ta, ki mi je bila doslej udarni z zatajevanjem same sebe ter je takšna oslada v mojem revnem življenju, da, ko bi nje ne imel, pa bi se vlogel v grob ..."
Estera se skloni nadenj ter ga poljubi v čelo. Simonides nadaljuje:
.Druga moja ljubezen je spomin. O njej
ti  moreni  povedali samo  toliko, da se kot
blagoslov božji razteza čez vso rodbino;  ko
; bi, oh! ko bi mogel samo vedeli, kje so oni
in kaj se godi ž njimi!...*
.Moja mali! sestra!'' zakliče•Ben-Hur, .povej, za klin jam te, saj govoriš o njih?"
Estera pogleda mladeniča z očmi, polnimi sočutja, toda Simonides je bil neobčutljiv.
.Poslušaj me do konca", reče hladno. .Predno se odločim, dali ti odgovor, prav v imenu le ljubezni te vprašam: Kakšne j dokaze imaš. za spričarije svojih besed P S čem moreš potrditi, da si res potomec knežje I hiše Hurov? Ali imaš kake priče alt pisane listine ?*
(Dalje pride),
spravil nad Slovence, ter poslal svoj članek, v katerem kar mrgoli raznih zavijanj in lažij, v »Deutsche Zoitung". Ta seveda gaje rada priobčila, saj sovraži Slovence prav tako kakor primorski Italijani. Ker noče nikdo drugi hvaliti teh naših Lahov, 30 se pa začeli sami. Lepi junaki! Rečemo samo, kje' bi bili Italijani v Primorju, da .nimajo Slovencev in Hrvatov, katere davijo s pomočjo „od zgoraj ?" Kje bi bili, da se ni prelevilo toliko Hrvatov in Slovencev^vjtalijane. Le poglejte svoja imena rta Jč", in '"druge • slovanske končnice, pa presodite, koliko Italijanov «puro sangue» prebiva v Primorju. Hvaležni bodite raje Slovencem, da Vas redej namesto da jih grdite po časnikih, same sebe pa zajed no povzdigujete. — Podrobnostrj iz onega članka se nam ne zdi vredno omenjati,--ope-r zarjamo le, da se Italijani tam branijo irre-denle. To jih peče, ker jim je znano, da ve cela Avstrija, _kak6-bujno- cvete v Primorju 8irredenta", kako malo avstrijskega domoljubja imajo ti ljudje ter kako vedno škilijo čez mejo.
Sicer pa ob kratkem: stare budalosti, katere sirio že tolikrat culi, so spravili zopet na svetlo, ali današnji dan se Slovenci malo zmenimo za to, kaj o nas piše kak italijanski smrkovec. Sapienti sat!
Slovenski «pršutl». — »GoiTiere* je prinesel vest, da je tržni nadzornik zaplenil 30 prSutov, katere so prinesli Slovenci z Goriškega sem na prodaj. To pa ni res, vsaj oblasti, katere -bi neobhodno morale biti navzoče pri uničevanju takih rečij, o t e m n i č ne vedo. Torej je ono poročilo — laž, katero so zapisali radi tega, da škodujejo slovenskemu kmetu, češ, nikar ne kupuj pri njem, ker nisi varen; on prodaja gnjilo meso.
Ker je nam poštenost goriških slovenskih kmetov predobro znana, moramo kar najodločneje protestovali proti razširjenju takih nesramnih lažij in za(6 kličemo pristojne faktorje na pomoč, da ne trpe naši kmetje škode.
* Ako so bili res komu pršuti odvzeli, naj nam to naznani, ker reč je važneja nego se to zdi, navadnemu čitalelju.
V  katerih gostilnah, kamor zahajajo Slovenci, šo nimajo s o d o v k e iz nove tovarne g. Jos. Ilrovatina? lladt bi to vedeli, da jih naznanimo občinstvu l — Prosimo torej, le brezobzirno na dan ž njimi!
7ai Bovec. — Občinski zdravnik v Bovcu dr, Baranieeki je dal inserat v tržaškem židovskem „Pieeolu", da išče namestnika za dobo treh mesecev, V oglasu stoji pnč zapisano, da je to prilika tudi za tako, ki so bili komaj promovirani doktorjem, ne stoji pa nič zapisanega, je-li treba, da do-Hč.nj substitut pozna slovenski jezik. — Ne verjamemo, da bi bili Bovčani zadovoljni z vsakim in posebno, če bi ne znal slovenski. -Kaj ni.na Primorskem druzega časopisa za enake oglase, kakor edini židovski ,,1'icoolo'1, katerega fcitajo samo taki ljudje,"ki niso za naše slovenske kraje.
Tako piše „EdinostiW. Dostavljamo, da je dr. Baranieeki častni obe a n b o v š k i. — Lep napredek za Bovec!
Hiša v O orle t — jako pripravna za kupčijo, posebno s kolonijrli — je na prodaj. Cena 15.000 gld. Več pove naše uprav-nislvo.                                                (113)
V  vinorodnem vipavskem kraju je na prodaj neveliko, a lepo in prijetno posestvo s čedno in prostorno hišo, s hlevom, in kletom. — Več pove upravništvo.
(114) Pri nikakl rodbini 110 bi smeli pogrešati najboljših dveh ljudskih in domačih sredstev, namreč: Dr. It o s a balzam za želodec in p r a ž ko doni are mazilo. Ista se dobita tudi v goriških lekarnah.
Društvene vesti.
„ŠolskI dom". — Preteklo nedeljo se je ustanovil v prostorih goriške Čitalnice ženski oddek-k lega društva. Oglasilo se je že prvi dan do 50 društvenlc, ki so vplačale nad 50 gld. udnine. V kratkem bo, kakor slišimo, spet seja ženskega oddelka, in sicer popoldne, v kateri se bo opisovanje nadaljevalo in se popolni, kar treba. Odbor ženskega oddelka šteje načelnieo in osem od-bornic  -- •
Kolesarsko društvo „GorIea" vabi na dan 25. t. m. ob S. uri zvečer v društveno sobo k izvanrednemu občnemu zboru s sledečim dnevnim redom : t. Določilo letnih doneskov pravih udov; 2. potrdilo in razglasitev odborove določbe glede društvene oprave in znamenja; 3. potrditev, oziroma prememba voznega reda; 4. prememba pra-V<1» 5. volitev predsednika; G. izbira društvenega shajališča ? 7. slučajni predlogi, ki so Mi pismeno naznanjeni najmanj 3 dni pred občnim zborom.
C. kr. kmetijska družba. — Vedno so nam nasprotniki očitali, da ta družba šteje tnalo slovenskih članov, da zategadel tudi ne moremo zahtevati od nje ničesa, da moramo biti zadovoljni in veseli, ker nam daje toliko ud. itd. —. Zadnji čas pa so začeli tudi Slovenci u videva ti važnost le družbe in oglašali svoj pristop. Pristopilo jih je razmeroma šele malo, a že se je oglasil „Gorriere", ki pri-dušuje Lahe, naj pristopajo tudi oni v večjem številu, sicer da dobe družbo Slovenci v roke. p- Mi pa pravimo: Naj le pristopajo tudi Lahi v velikem šlevilu, da bo imela družba več denarnih sredstev na razpolago.
Društvo »Šolski dom". (XV. izkaz od 30. marca do 17. aprila.) — Kot pokroviteljica oglasila se je družba s v. Cirila i n-Metoda v Ljubljani z doneskom 1000 gld. — Kot usta-novniki z doneskom 100 gld. so se oglasili gg.: Klanjšček Fran, kaplan v Kainnjah; slavno županstvo v Solkanu; slavno županstvo v Kanalu; .Prvanje Martin, župnik v Idriji pri Bači; Doljak Ivan, mizarski mojster in strugarski obrtnik v'Solkanu; Reja 'Ivan, gostilničar pri ¦ •„€****# v Gorici; slavna- banka ,SlavijaK v pragi-*'; .slovensko bralno in podporno društvo" v Gorici; Se-dej Janez, vikar v Borjani.
Vplačali so:                                   p*(*#
Razpet Fran, vikar v Orehku   ...     5- — Klanjšček Fran, ksiplaifv Kiiiunjuh, na
račun ustanovnino 1. obrok . . . 10*— Golja Fran, c. kr. poštar na Grahovem 1 — Lazar iVnt,,.župnik v Nemškem Rutu,
letnino za 1. 1898........5.™
Itmelak Fran, veletržee v Lokavcu, na
račun ustanovil. 7, obrok   ....   10*— Pavletič Gctard, župnik v Mirnu,  letnino za 1, 1897 in 98......tO*—
Slavna Čitalnica v Sežani.....     5*~
Stepančič Fran, knrat  na.  Otlici,   let-
»lino za I. J 898.........     5*~
Društveni tajnik.........    5*—
Namesto   venca   rajnemu   Kanclerju:
Rodbina Šantelnova 3 gld.;  Feiilla
Franjo  1  gld.;  profesor Žnidarčič
50 kr.; učitelj Sivec Fran 50 kr. .     5*—
Abram Filip, kaplan v Grničah, nabral
v veseli družbi v Kamnjah ..... 7*20 Kosec Josip, kural v Novakah, letnino
za 1, 1898...........r»*—
Žnidar Andrej gradenski nabral v župniji šlovrenški pred pragom  »Lege"    5*~ Kocjančič Miklavž, župnik v Ročah   .    5*— Prvanje Martin, župnik v Idriji pri Bači
na račun ustanovnino l. obrok . . 25*— Dugulin Ivan, župnik v Ajdovščini, let-
, nino za I. 1898.........]{)•-..-
Slavna banka „Slavija" ustanovnino . 100'-Po upraštvu »Soče" št. 25. z dne 29.
marca    ............)(',• ..
»Soča** št. 20. z dne 1. aprila (darila): 47*35
»Zamorci* so požrli......97--
nSoča« št. 28. z dne 8. aprila .  .  . 172*30 Butar  Simon, c. kr. prof. v Ljubljani,
na račun uslauovnine 5. obrok . . 10*~-Hribar Ivan, Župan ljubljanski , . . 5*— Zamorec v goriftki Čitalnici požrl . . 3*43 Pahor  Anton,  vikar v Kronborgu, na
račun ustanovnino še......40*—
Drašček Peter, trgovec v Gorici    .  .    2*— Klobovs Ivan, vojaški kurat v Inomostu 10*—
I. P. v Inomostu..........     5*—
Setlej Janez, vikar v Borjani, na račun
ustanovnino..........K)*—
Poljšak  Josip,  župnik  v Prvačiui,  na
račun ustanovnine še......20' —
.Soča** št. 30. z dne 15. t. m. .  .  .215*93
V  Rejevi gostilni pri -.Golobu" zamorec požrl  .   .  ........,   .  .     350
Hvalica Anton, dekan v St. Petru, let- .
hino za 1. 1898.........     5*-
Jug Anton, vikar v Sovodnjah  ...     G'—
Skupaj   biti* 71
Ve led prejšnjih izkazov ....   .   .8117*10
V  gotovini došio do 17. aprila  ,  .   8903*81
Rojaki! »Šolski doni" so že zida in delo napreduje, da je veselje; a odbor je prevzel velike dolžnosti in mnogo skvbij s tem, da jo pričel zidali, ne da bi imel zadostno denara v rokah. Ros, da ni para požrtvovalnosti našega ljudstva za to podjetje, res je tudi neomejeno zaupanje do odbora, kar se je posebno pokazalo v tom, da je več imovilih rodoljubov takoj se ponudilo za poroke, dokler se poslopje ne pokrije, kajti prej ne dobi odbor posojila nanje. Pri vsem tem pa bi bilo odvzeto dosti skrbij, dela in stroškov odboru, ako bi imel sam denar na razpolago. Zato prosimo one gospode, ki so že pristopili društvu, a niso še vplačali, naj se odvežejo — če li mogoče — takoj te dolžnosti. Sedaj lahko reče odbor: «Bis dat, cpti cito dat-.
Srčna hvala vsem darovalcem in vsem, ki se na katerikoli način trudijo za naše sveto podjetje I Bog plati!
Odbor -Šolskega doma- v Gorici.
Razgled po svetu.
Grof PJninski, novi namestnik v Galiciji, je v zasebnem pogovoru rekel, da bo kot namestnik gledal posebno na to, da se razmerje med Poljaki in Rusini ublaži, kolikor mogoče. Prav bi bilo, da se odstranijo zapreke, katere tlačijo Slovane med seboj po celi Avstriji. Poljaki in Rusini so si v laseh, Hrvatje in Srbi se ne morejo videti. Proč s sovraštvom med brati! Potem se pokažejo kmalu dobri posledki sloge vsestransko.
Grof Khuen - Jtcdervary. ban hrvaški, — slepar. — Pred nekaterimi dnevi se je izvršila pred poroto obravnava proti g. Juliju Erllu, katerega sta grof Khuen in ravnatelj njegovega posestva, Iv. Moller, tožila opravljanja in žaljenja časti. Erll je vzel namreč v zakup grofovo posestvo z znatno zakupnino, katere pa ni mogel plačati, ker se mu je pri sklepanju pogodbe o svojslvih, oziroma o nedostatkih posestva nalašč napačno poročalo. To sleparenje pa je Erll razkril v brošurah in javnih člankih, v katerih je dokazal, da je s Khuenovim posestvom vsled rednih povodenj, radi   močvirja
in vlage izgubil ves svoj imetek, t. j. do 50.000 gld., kateri so prešli v žep bana. Ertl je v jedni brošuri tudi zapisal: „lvana Mollera za je. I no sa grofom držim i preglasujem prostim varalicama". Vsled tožbe Ije prišel Ertl pred poroto, kjer je sijajno dokazal, da sta ga ban in njegov oskrbnik ve-douia in hotuina oslepariia ter si krivično prisvojila zakupnino, hkratu pa gmotno upro-paslila najemniku. Vladni listi so molčali o razsodbi, ki je proglasila Ertla svobodnim ter s tem potrdila javno Ertlovo izjavo. Potem pa so skušali vso stvar pomanjšati z lažjo, da je dal Ertlov odvetnik banu zadoščenje. Toda odvetnik Polony Geza je tudi to trditev nemudoma ovrgel.
, „Narodna Misao" v Z-igrcbu pa je priobčila odprlo pismo deželnega poslanca, dr. Puločnjaka, v katerem ga pozivlje, naj zapusti banovski prestol on, katerega porota ne more očistiti navadnega slepar'-' s t v a. Kaj se na Hrvaškem vse godi!
Mejnarodna razstava poštnih razglednic bo v muzeju v Lipskern od dne 1. do 31. maja t. I. Ta razstavo, bo gotovo marsikogar zanimala.
Makedonija. — Od berolinskega kongresa, t. j. že 20 let čakajo Makedonci na izvršitev reform, katero jim je Turčija obljubila in katere so jim velevlasti zajamčile, a dosedaj o reformah ni ne duha ne sluha. Od tod je umevno, da je tam toliko nemira.
Amerika in Španija. — Še vedno ni končno dognano, ali pride do vojne med zjedinjenimi nmerikanskimi državami in Španijo, ali ne. Razmerje pa je na obeh straneh skrajno napeto in kakor se vidi, niso razna posredovanja imela nikakega uspeha. Zjedi-njeno amerikansko državo so priznale Kubo za republiko, kakor trde zadnja poročila.
PO
Demonstracije v Trstu. -- Nečuveno reči so se dogajale zadnje dni v Trstu. Pater Pavissich je imel več večerov italijanske konference pri sv. Anionu novem, katere so v prvi' vrsti med socijalisli, ker so bilo proti njim naperjeno, vzbudile razburjenost, Pred cerkvijo sv. Antona novega je stalo večer za večerom nebrojno množice, katera je žalila pnlra Pa-vissieha, škofa in slovensko prebivalce v Trstu, a povzdigovala mestno staraSinstvo in soci-jalno demokracijo. V prvi vrsti so se udeleževali demonstracij večinoma nedorasli de-čaki in pa oni življi, ki so pripravljeni za denar storiti vse. Demonslrovali so po ulicah, pred magistratom in hoteli so tudi pred škofijsko palačo, ali v ulici S. Michele so jih ustavili redarji, ki so prav energično postopali ter vrgli druhal nazaj. Ranjenih je bilo več, ker je ta sodrga imela saboj kamenje, katero je kaj pridno metala na redarje.
Radi tega si je štel tržaški magistrat v dolžnost skiculi na dan 10. t. m izredno sejo. V tej se je govorilo o izgredih ter pro-teslovalo proti škofu, ki dopušča patru Pa-vissichu še nadalje imeti konferenco. Pri seji jo bil tudi zastopnik vlade, kateri je naznanil, da je sporočil škof Šterk malo poprej na-mestništvu, d a s o konference ustavljene za vedno in svetovalec Ca m b o n je povedal, da so bili zjutraj tržaški poslanci pri namestniku, ki jim je obljubil, d .. so odpravijo tudi slovenske p r o p o v e d i pri s v. J a k o b u. Ako so to zgodi, da se odpravijo tudi slovenske prepovedi, potem bodo tržaške cerkve prazne in židje si bodo lahko vzgajali tako prebivalstvo, kakoišno hočejo imeti, da gospodarijo nad njim. Krščanska čutila hočejo zalreti vsem tržaškim prebivalcem, da bi židovstvo tem lepše cvetelo. „Piceolo" je vpil na ves glas, da so slovenske prepovedi v Trstu izzivanja in o tej priliki demonstracij so se mestni očeije kaj hitro pobrigali uplivali na škofa tako, da končno odpravi tudi slovenske prepovedi pri sv. Jakobu. Terorizem zmaguje nad cerkvijo v Trstu polagoma a gotovo; zato pa je nam kar nenmevna popustljivost od strani tržaškega škofa.
Banka «SIavija». — V današnjem izkazu o darovih za »Šolski dom" čitamo tudi, da je slavna banka »Slavija** pristopila ,Šol-skenm domu" kot ustanovnica z zneskom 100 gld. — Že leta in leta opazujemo, da se ravnateljstvo te edine slovanske zavarovalnice pod uplivom ravnatelja za generalni zastop ljubljanski, g. Ivana II r i b a r j a, ozira tudi na splošne slovenske potrebe ter daruje večkrat svote v narodne namene, — če tudi ne moremo prikriti mnenja, da bi lahko mnogo več storila z oziram na vsestransko podporo v Slovencih! Reči moramo, da je nas ta dar prav razveselil, posebno še radi tega, ker je nam došel izven Goriške, dočim smo prejšnje darove dobili skoro izključno le iz domače dežele,ali pa od vrlih naših rojakov, živečih drugodi. Banka »Siavija" je pri nas kaj lepo razširjena, a radi lega novega dokaza o zanimanju za zatirane goriške Slovence, jo priporočamo kar najtopleje vsem svojim rojakom po Goriškem. Svoji k svojim! Banka -Slavija* pa naj tudi zanaprej podpira naše zavode!
nŠolskl" muzej. — V proslavo in spomin na 50-letno vladanje Nj. Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I. je ustanovila »Zaveza slovenskih učiteljskih društev" v Ljubljani -šolski muzej* ki se bo slovesno olvoril letos prve dni avgusta povodom X. glavne skupščine «Zaveze slovenskih učitelj-
skih društev*. — V -muzej* se bodo sprejemali ti-le predmetje: I. Pedagogiško-literarni proizvodi in sicer: 1. Dela in razprave o pedagogiki. 2. Dela in razprave o didaktiki. 3. Učne in pomožne knjige. 4. Mladinski spisi. 5. Perijodični spisi. G. Godba in petje. 7. Uradni spisi. II. Leposlovni proizvodi, ki so jih spisali slovenski učitelji. III. Metodiško-tehnični proizvodi - (učila) in sicer: 1. Učila za otroške vrtce. 2. Učila za I. razred. 3. Učila za srednjo stopnjo. 4. Učila za višjo stopnjo {meščanske šole. 5. Učila za nadaljevalne tečaje, za obrtne šole, obrtne nadalje-valnice in obrtne strokovne šole. 6. Učila za učiteljišča. IV. Šolsko orodje (šolska priprava.) V. bolske potrebščine. — Vposlane stvari ho presojala razpravna sodnija — „Jury« — ter jih priporočala za rabo v ljudskih, meščanskih in srednjih šolah. Vsakemu predmetu bodi pridejan naslov razstavljavca^ (izumitelja). Učila naj se vpošljejo taka, kakoršna so v prometu pri trgovcih; če pa niso v prometu, naj se pa pošljejo modeli, risbe ali načrti (če le možno barvani.) Želeti je, da se pri-lože učilu tudi popisi o uporabi, tvrdka, kjer se učilo izdeluje ali prodaja, cena, recenzijo in priporočila. Vse predmete, ki ostanejo last muzeja, je vposlati najkasneje do dno 1. julija t. 1. gospodu Jakobu Dim ni k-11, mestnemu učitelju v L j u b I j an i,
Si>odiijcStaJcrski Jubilejski zaklad.
—    Kakor smo si ustanovili v Gorici društvo «Solski dom» z namenom, da spravimo pod varno streho učečo se mladino, ter smo isti že začeli zidati v proslavo cesarjevega jubileja, tako so si štajerski Slovenci omislili »Spodnjoštajerski jubilejski zaklad«, kateri ima namen podpirati revne slovenske dijake. Lepa misel! Nabralo se je že do 10.000 kron.
Podpornemu društvu zn slovenske vlsokošolcc na Dunaju so darovali med drugimi tudi gg. dr. Tomaž Čerin, profesor bogoslovja v Gorici 3 gld., Jos. Primfiar župnik v Podmelcu 3 gld. Oskar grof Gliri stalnigg v St. Petru pri Gorici 1 gld. in Karol Cigon, vikar na Vojščiči 1 gld. 20 kr. V (i mesecih je društveni odbor mej 511 revnih in marljivih visokošotcev razdelil gld. 8 17*25. Zato, kdor le moro naj daruje za mlade bedno rajnke na dunajskih visokih šolah. Darove sprejema veleč, g, Frančišek J a n e a r, moiisignor, pnpeški častni kanonik, župnik nemškega vit. reda, na Dunaju I, S i n g o r s t r a s s o 7.
KinjižcsmosL
= Rusl(o-slovenski slovar*. — »Do« movina* piše: »Ravnokar je izšlo to nestrpno pričakovano delo. Slovar obsega 380 stranij, slovnica 88 slranij. Knjiga je lično vezana, tisek jako lep in razločen, a cena ji je lo 1 gld. 50 kr., trdo vezani 1 gld. 80 kr.: po pošli 10 kr. več. Upati je, da si lo knjigo omisli vsak slovenski izobraženec, da se tem brže seznanimo temeljilo z jezikom, kateri govori nad 100 milijonov nam bratskega naroda, koji že sedaj nadkriljuje v marsičem takozvane kuiturne narode v Evropi, — a bodočnost je njegova! Baš iz tega vzroka — da si zamore knjigo  vsak razumnik  omislili
—  je tudi cena res izvanredno nizka. D.i je knjiga v tehničnem in praktičnem oziru vsestransko dovršena, za to nam jamči ime se-slavitelja, našega rojaka, ki živi v Rusiji. Pokažimo, da nam je resno za slovansko vzajemnost ter poprimimo se z vnemo in ljubeznijo uka ruščine". Knjigo je dobiti v vseh slovenskih knjigotržnicah.
Dunajska borza		
IS. aprila 1898.		
Skupni ihv.uvni  dolg v nolnli   .  . Skupni državni ilofy v srebru .  .  . Avstrijska .'•lata renta .. . ".  .  .  . Avstrijska kronska renta 4 «6   .  . Ogerska rialn, renta 4%..... Ogcrska kronska renta 4«» .  .  .  . AvKlro-ogcrske lmn*nc delnice   .  . Kreditne delnice........ London vista.......... Nemški drž. bankovci zu 100 inark	. lil gK . 110   , . 120   , . 101    , . 190    , .   9»    , •  !>1S    « . sr>2  „ . m\ , •   r,8   , •¦    9    .* •   M   . •     »    „	. S*   kr. 70    ." r><)   » r>:>   , uri ¦, no   " !>0    , 00   , 7«    ,
20 frankov.....-...... Italijanske lire......... C. kr. cekini..........		BtrVi. «0     , C6     .
Javna zahvala.
"Podpisani ?c zahvaljuje gosp. Mihaelu Valcn-linčiču, pozlalarju v Goiici v ulici HorclH 5t. !). za to"no in krasno izvedeni leslevec, kateri je izvrSrcn za zdravniško cerkev v njegovi delavnici na popolno zadovoljnost lamoSnjih vernikov. Bodi torej toplo priporočen tudi drugim o>krbniSLvom.
V ZdravSCini, 18. aprila 1S98.
Urban Gruden,
oskrbnik.'
Goriško pivo!
(na Goriičeku H).
Podpisani priporočam svojim p. n. odjemalcem svojo posebno dobro nležano izvozno, marčno in ule-žano pivo najboljše kakovosti, dobiva se v sodčkih I>o */u V»i '/« m */s H. kakor tudi v posebnih steklenicah. Zisjedno naznanjam, da sem v minolem letu svojo pivovarno znatno zboljšal in da sem rabil za va-renje dobrega piva le najboljše blago: Sate "ki hmelj in lianaški ječmen.                                         0 2G- 8
Proseč p.n. odjemalce, da se z zaupanjem obračajo name in si obilno naročajo zagulovljam, n;tj-lofncjSo postrežbo. Z najodličncjšim spoštovanjem
Gustav Scliolz,                 Fr, WaiieK, .
pivovarski mojster.                           pivovar.
i Josip Skert  fj
4$                  pekovski mojster                |»>
^ Za vojašnico št. 5 (Tla Cascrma) §* v Gorici                      §*
| priporoča p. n. občinstvu svojo  pe- |$
i kar no, v kateri izdeluje vsakovrstno g^
navadno in najfineje pecivo.
Trgovina r. jedilnim blagom
G. F. Resberg v Gorici,
¦ - ¦ t Kapucinski nlici št. 11 ter podružnici na Kornu štev. 2
priporoča to-le blago: Sladkor - kavo — ril — mast — poper — svečo — olje — škrob — ječmen - kavlao prineso — moko
—  gris — drobne In debele otrobe — taršico — rib
—  sol - moko za pitanje - kis - žveplo - cement
bakreni vitrijol itd.            » M   W
Zaliia pristnega fetaMega žganja na fckeln
ter pristnega taiega I« »eic<g» vina.
*?                  Krojaški mojster                 W
t FRANC ČUFER
v Gorici
ulici sv. Antona šiv. 1,
izdeluje VSAKOVRSTNE OBLEKE
za miške pi meri, bntfisi fine ali priprisie.
----             tO 52-13.
Priporoča se svojim rojakom v Gorici in .na deželi, posebno pa učencem ljudskih iu srednjih šol za obila naročila.
#*9*9*9#9***9*
P
P
M Favlin v lorici
v Nunskih ulicah
št. 10
nasproti gostilne ,Ilelega zajca«.
TLioja « priporoCati prcC. duhovščini in slavn. občinstvu svojo                                                32—17
veliko zalogo nagrobnih vencev
vsake vrste, kakor tudi biserne; rož za cerkev, palm, cvetkov za nove maše in poroke, voščenih sveč, fcrižme, čevlje, nogavice, rakev (truge) vsake velikosti, zlatih črk i. t. d. 0mr*»   Vse  po  nizkih  cenah!!!   "-*J(B
«*
Pekovski mojster             |*
:J/\K0BGERBEC5
|                     v Gorici                    §*
|       ulica sv. Antona štev. 6.        f*
!                PRIPOROČA                f*
1 raznovrstno  navadno  in   najfinejše  pecivo,   §fi
\                  kolače za nirmance itd.T                  g>fr
[           katero razprodaja po starih cenah.           ^
;                         —         11 52-12     §»
; Zaloga vsakovrstne moke. gj
Nova kotlarna delavnica
v^ uliei^Morelir št.J7. v Gorici.
Velika zaloga kotlov vseh Ivrst. Baker * Kockast v ploščah in kotli za žganje fran, coske sisteme.5 Škropilnice proti peronbspori, zagotovljene so-Kdnosii in točnosti. Sprejemljejo se vsakovrstna v kotlarsko stroko spadajoča dela, kakor tudi nikliranje sabelj, dvok oles itd., in-sicer vse po takšnih cenah, da se ne boji tekmovanja. Prosi se, zapomniti si ulico in številko hiše. Za obila naročila se priporoča udani
Anton Tab»i?
76 26—16                          kotlarski mojster.
i
ZaJHtaa uuki: SIOIB.
3| 1MOT. CAPSiGI GORPOS
* j    Iz JJiehterje ve lekarne v Pragi
pripoznano kot iagrstno bol ublazujoee zl mazilo; za ceno"*40 kr., 70 kr. in 1 gld.
lise dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva
1| to splošne priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z našo zaščitno znamko, s,,Sittromu [namreč,iz RICHTERJEVE lekarne in [vzame kot originalni izdelek le tako [steklenico, ki je previdena s to zaščitno
jrf4 28—31     znamko.                       p^
jI Ricaterjm lekarna „pri zlate« levu" fj}
|J                  »PRAGI.                  Rj&J
Naznanilo.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da se nastanim s 1. majem v Gorici. Svojo obrt hočem solidno in po primernih cenah v zadovoljstvo gosp. naročnikov izvrševati. Prosim torej g. naročnike, da blagovolijo svoje naročbe za sedaj ali podpisanemu aH pa uredništvu .Softe* naznanjati.
Ivan Atrifrreč, sobni slikar in pleskar v Opatiji.
Podpisani naznanja p. n. občinstvu v Gorici in na deželi, da je otvoril
ieo
z jedilnim blag-om
v ulici Parcar st. 10 v Podturnu.
Priporočaje kolikor svojo glavno trgovino v Tržaški nliei št 4 tolikor svojo podružnico, naznanja z vsem spoštovanjem 103 32 -4                                    udani
Ambrož Furlan, trgovec.
Zeta 1381. y Gorici ustanovljena tordka
L. Biessoer, v NnusM ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča prei":. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovolnico umetnih cvetlic za vsako-vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebo, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrsigo točno ia solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)             tiskarno črk na perilo.              (P .cl.)
1 U INI
_jI          ¦        ~
se išče kot društvenik
ar        \            IL_
(iroilierijo) t
društvenik
izuceni mirodiiničar (drogijer),
kateri ima tudi nekoliko glavnice. — Oglasila, spričevala itd., naj se dopošljejo upravništvu „Soče" v Gorici
L1"
Dr. Rosa balzam   Pražko hišno mazilo
za želodec
-«<i Iz lokama B. FRUGNER-ja V PRAGI [>•-
je splošno, že 30 let znano domaČe katero pospcSnjc lok, olajšuje piehavo Tri leliko odvaja. F'ri rednemu vporal>',ianju ojni-nje prebavne
organe in jih drži r pravem toku. Velika steklen. 1 gld„ mala 50 kr. $ pošto 20 kr. več.
je staro, najprej v Pragi uporabljano hišno zdravilo, katero vzdržuje čiste rnue iu jih tudi obvaruje nečistobe ter ublnžujoče deluje im* vročino in bolečine. V obrokih po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. več.
Pozor! Vč,i t,c1' 2al>°ja so zaznan? ovani s zraven natisnjeno  in  zakonito priznano   zaščitno   znamko.
Glavna »laaa: Lekarna B. FRAGHER-js jri črnem orlu" v Pragi, Mala strana, na voglu Spornerove ulice,
__             potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubich, Pontoni in pl. Gironcoli.
[¦f^Jjnjag-jn^cvjgj*^^^                                                                 Avstro^Ogcrskc. *"%OI_|**'l
Dunaj, III. Erdbergerslr. St. 12.
razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vensko-hrvatskem jeziku z več kakor 300 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene.
Gene nižje kakor drugod.
Za rcelno poslrežbo so garantira. * Solidne zastopnike se' išče. '
IVAN  SOHINDLBR
c. kr. privileg. lastnik. Dunaj, III. Erdbergerst. §t. 12