tak«]» vsak Četrtek in velja 1 paitaino vred ali v Mari-9«ru a pošiljanjem na dom «a celo leto 32 D, pol leta t« četrt leta 8 D. Izven J«g«»lavije 64 D. Naročnina ifc pošlje na upravništvo Mitov. Gospodarja» v Mariboru, Keroška cesta 5. — Mit i6 dopošilja di odpo-ft4i. Naročnina se plačuje 4 oaprej. TeL interurban 113. Posamezna številka stane 1-5»O din. Poštnina plačana v gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO 29. številka. Maribor, dne 22. julija 1926. Uredništvo je t Maribor«, Koroška cesta 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravnišhro sprejema naročnino, inserat« in reklamacije. Cene inseratom po dogovor« Za večkratne oglase primero* popust. Nezaprte reklamacija so poštnine proste. Čekov«! račun poštnega urada L]«K» ljana 10.603. Telefon iiitefc urban 113. ■znaoMnanz iiii»ifwaw—ta—— 60. letnik. Gospodarsko! propa^ danje in centralizem. Propadanje narodnega gospodarstva v naši državi gre naprej z naglimi koraki. Prejšnji mesec in sicer 11. junija, je bila o tem v narodni skupščini razprava, katero je povzročila opozicija s svojo interpelacijo o poljedelski krizi. Opozicionalni poslanci so s številkami dokazali, kako v naši državi propada industrija, obrt, zlasti pa kmetski stan. Propadanje slovenskega kmeta, Kako propada kmet v Sloveniji, dokazuje dnevno rastoče zadolževanje kmetskih posestev. Nimamo še natančnega pregleda čez vse dolgove, ki so vknjiženi na kmetskih posestvih, še manj čez one, ki so najeti na osebni kredit. Žalostno stanje kmetskega gospodarstva je pa dovolj razvidno iz statistike (številčnega pregleda) prezadolženih zemljišč, ki so zapadla prisilni javni dražbi. V Sloveniji je bilo takšnih prisilnih javnih dražb 1. 1923 skupno 76 s ce-nilno vrednostjo prezadolženih zemljišč in pritiklin preko 7% milijona dinarjev, 1. 1924 jih je bilo 210 z vrednostjo •preko 30^ milijona dinarjev, 1. 1925 pa 481 z vrednostjo okoli 59 milijonov dinarjev. Največ teh dražb odpade na ozemlje okrožnega sodišča Maribor, kjer je 1. 1924 bilo 72 javnih dražb z vrednostjo preko 12 milijonov dinarjev, 1. —95 pa 167 z vrednostjo preko 19 milijonov dinarjev. Številke propadanja kmetskega stanu rastejo od leta do leta. Še nekoliKo časa in razmere med kmeti bodo ža-iostnejše in obupnejše, kakor so bile poslednja leta pred svetovno vojno. Puceljev recept. Ko so opozicionalni poslanci v narodni skupščini pri razpravi o omenjeni interpelaciji 11. junija s številkami dokazovali te žalostne prilike ter pojasnjevali njihove vzro ke, je vlada bila popolnoma ravnodušna, in slovenski radi-čevec poljedelski minister Pucelj je celo zaklical, da kritika opozicionalnih poslancev ni ozbiljna (resnobna). Proti ugotovitvi poslancev SLS, da je propadanju kmetskega sta ou v Sloveniji krivo previsoko obdačenje, in proti njihovi zahtevi, da se davki znižajo, je minister Pucelj postavil zahtevo, da naj kmetje varčujejo: »Moram naglasiti, da za omiljenje gospodarske krize ne zadošča le zniževanje državnih dajatev, ampak je ravno tako važno, da naši gospodarji varčujejo.« Takšen je torej recept, ki ga vlada radikalov in radičevcev priporoča gospodarsko pešajočemu kmetskemu stanu: šparajte, štedite! Za to radikalsko-radičevsko modrost naši metje ni-malo niso hvaležni: Da je treba štediti, to naši kmetje vedo brez Pašiča, Uzunoviča, Radiča in Pucelja. Samo to pravico imajo, zahtevati od vlade, da jim daje možnost štede-nja, da jim potom davkov, dajatev in taks vsega ne vzame, kar pridelajo. In kako naj naši kmetje štedijo sedaj, ko je slabo vreme, neprestano deževje in preko njiv in travnikov razlita voda povzročila slabo letino! Žitno klasje leži poteptano in povaljano na tleh, krompir gnije, fižol isto-tako, koruza se ne razvija, seno je v veliki meri pokvarila ali celo odnesla voda, po vinogradih kaže slabo, skrajno slabo: povejte nam sedaj, g. Pucelj, ki ste narodnogospodarski specialist za šparanje, povejte nam, kako naj izvršujemo vaš recept?! Deževje in povodnji. Povodnji, ki so mesca julija nastopile skoro v vseh delih države ter povzročile ogromno škode, so dokazale vso nesposobnost vlade in vso slabost vladnega sistema. ' Smotrena uprava mora pravočasno skrbeti, da so nasipi ob rekah in vse druge naprave, ki služijo zabrani poplave in urejeni kanalizaciji, v pravem stanju in redu. Ko voda navali z vso silo, je navadno prepozno in če se ob taki priliki posreči z največjim naporom preprečiti skranjo nesrečo, je to združeno z velikimi denarnimi žrtvami. Ako bi se bile te svote prej uporabile za smotreno preprečitev povodnji, bi žrtve bile veliko manjše, uspeh pa večji. Mi Slovenci zahtevamo od početka sedanje države, da se reke in potoki v Sloveniji, ki ob povodnji povzročijo toliko škode, regulirajo. Dosedaj centralistični vlastodržci niso storili nič, čisto nič za regulacijo samo ene reke ali enega potoka. Niti toliko niso storili, da bi se ohranile tiste regulacijske naprave, ki so bile ustvarjene v prejšnji državi. Nesposobnost centralistične vladavine. Vsa nesposobnost vlastodržcev in vladnega sistema se vidi v tem, da se je vlada o priliki sedanjih povodenj in vremenskih nezgod obrnila za pomoč na Rdeči križ. Rdeči križ kot mednarodna ustanova za pomoč v največji Sili zlasti v času vojne, bi naj prišel na pomoč vladi in upravnemu sistemu v naši državi! Kakšno spričevalo za sposobnost centralistične vladavine v naši državi! Vlada je dovolila za prizadete od povodnji, odnosno za preprečitev nadaljnih poplav par borih milijonov. Ta svota se je uporabila povečini za popravo nasipov ob Donavi v Baranji in Bački. Pa je tudi za ta namen veliko premajhna. Za druge kraje, osobito za Slovenijo, kjer je neurje in povodenj napravila strahovito škodo, dosedaj ni dala vlada niti ene pare. In to pri državnem budžetu 13 milijard dinarjev. Pač pa se visoki davki brezobzirno iz-tirjujejo s pomočjo eksekutorjev in rubežni. Takšen je centralizem s svojo skrbjo za ljudstvo in s svojim delom na narodno-gSspodarskem polju. Vse panoge narodnega gospodarstva, osobito kmetski stan, propada, slaba letina in vremenske nezgode pospešujejo in povečujejo to propadanje. Glavna skrb vlade pa je, kako bi popravila in zakrpala neprestane vladine krize, ki jih povzroča na eni strani vrtoglavi Radič, na drugi svojeglavni Pašič s svojimi ožjimi pristaši. Razvoj notranjih razmer v državi spričuje, da si bo centralizem zlomil vrat na gospodarski krizi, v katero država vedno globlje pada in katere centralizem rešiti ne more. Izhod iz te krize in njeno ozdravljenje je v iniciativnosti, podvzetnosti in organizatorični sposobnosti po-edinih pokrajin. Te lastnosti iz Slovenije niso izginile, samo so vezane po krutem centralizmu, ki je zatrl vse avtonomne ustanove in naprave ter iz naše dežele na sesaljko davkov in raznolikih dajatev vleče vsa gmotna sredstva. Pustite ta sredstva, ki jih Slovenija daje za državo in njeno upravo, poglavitno v Sloveniji in z njihovo pomočjo bo slovensko ljudstvo z lastno stvoriteljno delavnostjo zbolj-šalo svoje slabo gospodarsko stanje. Kaj bo z veronaukom v naših šolah? Stjepan Radič je kot minister prosvete v svoji hudobni protivnosti katoliški cerkvi in duhovnikom ustavil plačo, ki so jo duhovniki dobivali za podeljevanje veronauka v šoli. To velja zlasti o duhovnikih v Sloveniji. V finančni zakon za leto 1926-27 je uvrstil določbo, da ti duhovniki nimajo pravice zahtevati od države kakšno plačo ali nagrado. Z ozirom na to zakonsko določbo je finančni minister odredil, da se duhovnikom nagrade za podeljevanje veronauka v šolah ukinejo. S tem je katoliški duhovščini, ki v Sloveniji živi v težkih gmotnih razmerah, storjena velika krivica. So nekateri duhovniki, ki podučujejo v šolah po 14, 16, 20, celo 24 ur na teden, pa za svoj veliki trud ne dobijo niti pare več. Ali je to pravično? Odkod naj dobijo sredstva za hrano in obleko? G. Stjepan Radič je v dobrih gospodarskih razmerah. Čeprav ni minister niti poslanec, se vozi po železnici v salonskih vagonih, ali pa so za njega, člane njegove familije in njegove spremljevalce rezervirana cela oddeljenja I. razreda. Bili pa so tudi časi, ko se je Radičn gospodarsko prav slabo godilo, in v teh časih se je kaj rad h katoliškim duhovnikom zatekel po podporo. In dobil je od njih podporo. Katoliški duhovniki zahtevajo od države samo to, do česar imajo pravico vsled svojega dela. Dajte katoliški cerkvi v naši državi to, kar ji gre po načelu pravice in enakopravnosti! Potem ne bo treba, da bi duhovniki morali moledovati za to, kar jim gre po pravici. V državnem proračunu za 1. 1926-27 je katoliški cerkvi storjena velika krivica. Po proračunu ministrstva ver prispeva država za verske potrebe pravoslavne cerkve 69 milijonov dinarjev, za katoliško cerkev pa samo 34 milijonov dinarjev. Ker je pravoslavnih v državi 46%, katoličanov pa 39%, bi po istem ključu katoličani morali dobiti 21 milijonov dinarjev več, torej 55 milijonov. Mi zahtevamo enakopravnost katoličanov s pravoslavnimi v državi.Ako se to načelo uveljavi tudi pri prispevkih države za pravoslavno in katoliško cer kev, ako se torej katoliški cerkvi dovoli onih 21 milijonov, ki jih dobiva premalo, se bodo našla sredstva, s katerimi se plača zaslužno delo katoliške duhovščine v šoli. O priliki, ko so cerkvi protivni časniki oznanili svetu vest o ukinjenju plače katoliškim katehetom in duhovnikom, so tudi prinesli poročilo, da bodo odslej učitelji pod-učevali veronauk v šolah. To bi bilo izpolnjenje srčnifi želi ki so jih že dolgo gojila liberalna srca. Saj je v programu vseh liberalcev in svobodomislefeev lajična šola, to je šola, v katero nima duhovnik pristopa, torej šola brea duhovnika, brez vere, brez Boga. Prav po vzorcu francoskih framasonov! Toda stvar ni tako enostavna, kakor si jo predstavljajo ti svobodnjakarji. Po cerkvenem pravu imajo duhovniki, samo duhovniki dolžnost in hkrati tudi pravico, da podučujejo veronauk v šoli. Brez dovoljenja cerkvene oblasti ne sme veronauka v šoli učiti noben učitelj, magari da ima od državne oblasti za to 100 dovoljenj. Tega načela se je katoliška cerkev držala ter se tudi bo držala in katoliško ljudstvo bo stalo odločno na braniku za pravice cerkve in za svoje lastno pravo na vzgojo otrok. Ako hočejo svobodomiselci in cerkvi nasprotni elementi, da nastane spor in borba med našo državo in katoliško cerkvijo, potem naj le spravijo katoliške duhovnike ven iz šol! Ali mislijo s tem storiti uslugo naši državi? Storili pa tudi ne bi gmotne usluge državi in njenemu budžetu, ker učitelji ne bi veronauka učili zastonj, marveč oi za svoje delo zahtevali veliko večje plačilo, nego je znašala ona malenkost na nagrada, ki so jo slovenski kateheti in duhovniki prejemali za svoj veliki trud. Kmetski dan v Mariboru. Kmetski dan ima namen dvigniti stanovski ponos in zavest našega kmeta. Vrši se za celo Slovenijo. Povabljeni pa so tudi zastopniki Hrvatov in Čehoslovakov. Zadnji Mohikanec. 'l Povest iz leta 1757. Po J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č. 6 »Dolge noge imate, dober pešec morate biti. Gotovo včasih potujete na generalovo povelje?« »Nikdar. Drugega poklica nimam, kakor tega, da poučujem pobožno petje.« »Čuden poklic«, se je smejal Sokol, »ako mora človek živeti kot šoga in nadzorovati vse visoke in nizke glasove drugih ljudi. Pokažite vendar, kaj znate, predno gremo počivat. Mogoče da bosta dami potem boljše spali, saj sta potrebni spanja po vseh dnevnih težavah, da bosta zjutraj čili za nadaljno potovanje.« »Z veseljem«, je rekel David, si nataknil očala in izvlekel priljubljeno knjigo. Poiskal je njih položaju primeren psalm, dal knjigo deklicama, zapiskal na piščalko in pričelo se je pobožno petje. Pesem je bila slovesna in resna. Indijanca sta nepremična poslušala, kot bi bila okamenela. Lovec je od kraja poslušal brez zanimanja ter si glavo podpiral z roko. Polagoma pa se mu je oblažil izraz strogega obraza. Njegove misli so se preselile nazaj v mladostna leta, ko je večkrat poslušal enake pesmi. Oči so mu postajale vlažne. Predno je bila himna končana, so mu tekle vroče solze po ogore-lih licih. Pevci so pravkar izlili glasove v dolg akord, kakršne rado posluša uho. Naenkrat je presekal zrak krik, kakor ne prihaja iz človeškega grla. Vsi so obstrmeli. Nastal je molk, kot bi se bila voda ustavila v besnečem padcu ob tem groznem, nenavadnem glasu. »Kaj je to?« je šepnila Eliza čez nekaj grozepolnih minut. »Kaj je to?« je glasno ponovil Heyward. Odgovoril ni niti Sokol niti Indijanca. Poslušali so, kot bi čakali, da se glas ponovi. Strmenje se jim je izražalo na obrazih. Nazadnje so se resno pogovarjali v dela-varskem jeziku. Unkas se je previdno izmuznil iz votline, lovec pa je odgovoril po angleško: »Nihče izmed nas ne ve, kaj je to, čeprav midva že trideset let hodiva po teh gozdih. Doslej sem mislil, da poznam vsak živalski ali indijanski glas, zdaj pa vidim, da sem domišljav norec.« »Ali ni bil to krik, s katerim rdečkarji straše svoje sovražnike?« je vprašala Kora. »Ne, ne, to je bil strahovit, nadnaraven glas«, je odgovoril lovec. »Kdor je samo enkrat slišal indijanski bojni krik, ga nikdar več ne zamenja s čim drugim. — Kaj si videl, Unkas?« je po delavarsko vprašal vstopivšega mladega Indijanca. »Ali naša luč sveti skozi preproge?« Odgovor je bil kratek in določen. Z glavo majaje je Sokol rekel nato: »Ne, od zunaj se nič ne vidi. Vi, ki ste potrebni spanja, pojdite zdaj v drugo jamo, Ako hočemo v Fort Edvard, moramo zgodaj odriniti, ko bodo Mingi še spali.« Heyward je vzel plamenico in spremil deklici v drugo jamo. »Ne puščajte naju samih na tem groznem kraju«, je rekla Eliza. »Še vedno mi zveni po ušesih tisti grozni krik.« »Narava je naredila našo trdnjavo tako močno in varno«, ji je tolažil Heyward, »da se vama ni prav ničesar ba- ti. Že zato ne, ker vesta, da za vaju čujejo zvesti prijatelji in hrabri možje. Zato slušajta lovcev dobri svet in ležita k počitku. Jufri —« Heywaru je umolknil, kajti zopet je presekal zrak tisti grozni krik. Nastal je dolg molk. S plahim pričakovanjem so gledali drug drugega. Slednjič se je dvignila preproga pri vhodu v jamo in lovec se je pojavil. Z obraza sr mu je razločno brala osuplost nad skrivnostno nevarnostjo, ki jim je pretila. V. Napad. »Prezirali bi svarilni glas, ako bi se še dalje skrivali tukaj, ko iz gozda odmevajo taki kriki«, je rekel Sokol. »Dami naj ostaneta tukaj, mi možje pa bomo stražili na skali.« »Ali je nevarnost velika?« je vprašala Kora. »Samo tisti, ki kriči tako čudno, pozna našo nevarnost. Celo tisto slabotno dušo, ki si s petjem krajša dneve, je zbegal krik. Pravi, da je pripravljen iti na boj.« Heyward se je bil medtem preskrbel s samokresi. Ker tudi deklici nista hoteli ostati, so šli vsi za lovcem. Hladen večerni zrak jim je zapihal nasproti, ko so stopili ven, ter osvežil razburjene duhove. Luna je bila izšla ter tu in tam trepetala na vodi. Skala, na kateri so stali, pa je bila še zavita v črno temo. Zaman so vsi upirali oči v onostranske bregove, da bi opazili kaj živega. Nič se ni ganilo. In zdaj zopet tisti grozni krik! Zdelo so je, kakor bi prihajal po reki gori, da si poišče pot med strmimi skalami in se izgubi v gozdih. »Ali nihče ne ve, kaj pomeni ta krik?« je vprašal Sokol ves obupan. i 1 ■ ^ _ _ (Dalje prihodnjič.) j Prevzetnost je, preveč se zanašati na srečo zdravja, misleč: »Meni se ne more ničesar zgoditi!« Nikomur še ni bilo ob zibelki sojeno, da ga ravno nikdar ne bodo zadele bolečine. Naj-raanji prepih često zadostuje, da se doče občutne reuma- Začne se kmetski dan v petek, dne 13. avgusta. Ta dan se bo zbralo naše izobraženstvo, pred vsem duhovščina, učitelji in dijaštvo, da razpravljajo o vprašanjih, kako naj vse naše razumništvo sodeluje s kmetom ter mu pomaga, da zopet upostavi stari zdravi, pristno kmetski stan Drugi dan, v soboto, dne 14. avgusta, je dan naših kmetov, mladih in starih, posebno tistih, ki delujejo v prosvetnih, gospodarskih društvih in se zanimajo še podrobno za prosvetna in gospodarska vprašanja. Obravnavalo se bo ta dan v temeljitih predavanjih, ki jih bodo imeli naši najboljši možje o vseh važnih vprašanjih našega kmeta. Neprecenljive važnosti bodo vsa ta predavanja za vse naše kmete, ker tvorijo jedro našega slovenskega kmets-kega programa.Kdor bo mogel, bo prišel zato že v soboto, posebno ker bo zvečer v veliki frančiškanski cerkvi kmetska pridiga in romarska pobožnost. Kmetskim udeležencem na čast pa se bo predstavljala v narodnem gledališču Finzgarjeva kmetska igra »Veriga«. Na praznik Marijinega Vnebovzetja, dne 15. avgusta, pa bo glavni kmetski dan, na katerega pridejo kmetske množice, ki niso mogle že v soboto prihiteti v Maribor. Zjutraj bo v frančiškanski cerkvi kmetska romarska pobožnost, potem bo na prostem služba božja, nato pa govor našega prvaka-voditelja, velikega sina slovenske kmetske grude, dr. Antona Korošca. Nato bo skupen odhod na mest no pokopališče, da se poklonijo kmetske množice nepozab nemu buditelju in ljubitelju kmetskega stanu Antonu Mar tinu Slomšku. Ni bilo moža, ki bi naš kmetski stan tako ljubil, kakor Slomšek, ne pred njim in ne za njim. Zato bo govoril na njegovem grobu naš štajerski rojak na ljubljan skem vseučilišču dr. Matija Slavič. Po obedu bo še isti dan popoldne telovadni nastop naše mariborske orlovske ekspoziture s sodelovanjem pol noštevilne godbe Katoliške Omladine (60 godbenikov). Te dni se bodo razposlale prijavne pole na prosvetna društva skupno z izkaznicami za polovično vožnjo, ki je že dovoljena. Preskrbljeno bo tudi za prenočišča za vse tiste, ki se bodo poprej prijavili. Zamisel in načrt kmetskih dnevov v Mariboru je tako lep, da ne bo zavednega slovenskega kmeta, ki bi dne 14. in 15. avgusta ne pohitel v Maribor! t Polovična vožnja. Vsi udeleženci kmetskih dnevov imajo polovično vožnjo. Izkaznice. Vsak udeleženec kmetskih dnevov kupi izkaznico za 5 dinarjev. Dobile se bodo v vsaki župniji v pro svetnem društvu ali pa naravnost pri Prosvetni zvezi v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Izkaznica upravičuje do polovične vožnje in daje pristop k vsem prireditvam kmet skih dnevov v Mariboru, razven gledaliških predstav. Narodne noše. Ker bo kmetski dan posvečen obnovitvi kmetske grude, starih kmetskih šeg in navad, bodo na kmetskih dnevih posebno dobrodošle narodne noše. — Fantje kmetski, preskrbite si narodne noše, ako je mogoče. Na kmetskem dnevu moramo pokazati slovenskega kmeta, kakor je zrastel tekom tisočletij v vseh svojih posebnostih na kmetski zemlji. Narodna noša je biser naiše kmetske grude. Kmetski voditelji. Od prevrata sem doni po naši zemlji klic, da mora kmet sam sebe voditi. Da bo pa znal kmet sam voditi usodo svojega stanu, pa potrebuje izobrazbe. r-gH———^__— tične bolečine, trganje, zbadanje, zobobol ali nadležen nahod. Previdni ljudje imajo vedno v hiši Fellerjev blago-I dišeči »Elsaflujd«, ki jih zavaruje zoper nemile slučaje, j Tudi našim čitateljem priporočamo to preizkušeno, staro, : dobro domače sredstvo in kosmetikum. Močnejše in večjega delovanja kot francosko žganje, in je najboljše sredstvo j te vrste. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za Predvsem morajo biti izobraženi vodilni kmetski možje, odborniki posojilnic, prosvetnih društev, kmetskih zvez, župani, občinski odborniki, zaupniki po vaseh in vsi kmetje, ki imajo vodtsvo svojih gospodarstev. Ako bodo ti vodilni kmetje na svojem mestu, se ni treba več bati za kmet ski stan. Da vzgojimo take vodilne kmete, imamo že v soboto, dne 14. avgusta, celi dan predavanja, kjer se bo govorilo o vsem, kar mora znati dober kmet. Zato naj pošlje vsaka fara že v soboto vsaj nekaj kmetov k predavanjem. Ti bodo seme za tisočere. Naše zahteve. Povodenj, ki je zadela vso državo in uničila vse upanje kmeta, je nesreča, ki nam je v nekaj tednih vzela milijarde narodnega premoženja. Imamo pa še drugo povodenj, ki tudi štirikrat na leto poplavi vso državo, a najbolj Slovenijo, to so davčne položnice. Teh se kmet ravno-tako boji, kakor povodnji. Beseda davčnim oblastem! Slovenski kmet je toliko izobražen in državljansko zaveden, da razume svojo davčno dolžnost in jo izvršuje Y 51 hočejo kupovati Schlcht-ovo milo. Nekateri se dajo pregovoriti, da vzamejo druga pralna sredstva. Velika večina pa vstraja na tem, da uporablja le pravo Schicht-oto milo. Kateri so pametnejli ? Previdni t Vedo namreč, do more enkratna uporabo manjvrednega mila več Ikoditb kakor je mogoče vse leto prihraniti jna aeni milo. 63 din., 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 din., 36 dvojnatih ail 12 specijalnih steklenic za 250 D, že ob enem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju po povzetju ali proti vnaprej vposlanem denarju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 341, Hrvatska. — Poedine steklenice Elsaflujda se dobijo v lekarnah in sorodnih trgovinah za reducirano ceno 9 din. vestno, tako vestno, da bi ga lahko postavili za vzor vsem ostalim državljanom naše države, posebno nekaterim bogatim in imenitnim na jugu ^države. Tudi zanaprej bo to svojo dolžnost vestno izpolnjeval, kolikor je sploh v človeški moči. A kar pa je nemogoče, je nemogoče. Sedanji davki pa so za kmeta pretežki in uničujejo njegovo gospodarsko možnost. Zato je naša prva zahteva, naj davčne oblasti od finančnega ministra pa do naših davkarjev uvidijo sedanji položaj kmeta in mu ne nalagajo prevelikih davčnih bremen. Ne zvišujte zemljiškega davka! Finančni minister je ravno v času, ko je najhujša povodenj, kar ljudje pomnijo, stavil predlog, da se naj zemljiški davek poviša. Za čisti katastralni donos naj 9luži cena pšenici leta 1925-26. Ta predlog je že samoposebi krivičen predlog. Torej po cenah žita, katero so določile borze in razni nekrščeni prekupci, naj se določa čisti katastralni donos naše zemlje. Cena žita je lansko leto bila visoka. Recimo, da je lani bil čisti donos polja visok. Letos pa bo cena žita še višja, čisti dohodek polja pa je — splaval po vodi. A zemljiški davek bi seveda ravno letos radi dvignili. »Ali ste ljudje, ali niste«, je rekel kmet, ko je o tem povišanju prvokrat slišal. Če je katera zahteva pravična, je ta: Ne izzivajte ljudi ravno s takimi davki! Ali je to edina vladina pomoč za nas poplavljence? Nujno zahtevamo, da mora ta predlog finančnega ministra takoj z dnevnega reda! Znižajte druge davke! Potrebno je, da se nesreča posameznika ali posamez1 nega stanu, v tem slučaju kmetskega stanu, upošteva pri odmeri davkov. Komisije bodo poročale o škodi, ki je nastala. Na podlagi teh poročil je znižati, oziroma odpisati za tiste parcele zemljiški davek. Enako se mora upoštevati pri dohodnini, da je povodenj odplavila ves čisti dohodek in naj bo naš kmet po božjem in človeškem pravu za prihodnje leto oproščen tega davka. Odmera rednih davkov naj se torej uravnava po dejanskem gospodarskem položaju. Vsak rubež na kmetih se mora ustaviti! V času, ko ni mogoče kmetu ničesar prodati ali pa za prav nizko ceno svojo živino ali les v denar spraviti, naj se kmeta ne rubi. Morda ničesar tako, kakor ravno rubež, spravi kmeta ob vse veselje, še delati in še vstrajati na grudi. Zato je naša odločna zahteva, da se tekom enega leta do nove letine ne sme nobenega kmeta rubiti «avolje davkov. Naše zahteve so pravične! Izpolnite jih, da se zabriše nesreča, ki nas je zadela in se vzbudi v nas moč, da vstra-jamo dalje mi kmetje pri delu, ki deli kruh vsem državljanom. Višek nesrečne poplave. Pretekli teden je končalo dolgotrajno deževje in povodnji. A ravno ta sklep je bil tako usoden, kakor ni bilo pričakovati. V Sloveniji je v zadnjem času trpela posebno celjska okolica. Trikrat jo je zadela poplava. Nad Vitanjem se je v petek popoldne okoli treh zopet utrgal oblak in poplavil ——i — i—■ " ii i i • 'm ■ v,- w>ai.»r^»w<»wfl:aii&«aBmmwBm raje dve obleki, kakor pa vi eno dobljeno ali izgubljeno nepotrebno pravdo.« Ljudje niso šli po takšnih besedah posebna navdušeni in dobre volje iz pisarne, toda, ko so se pozneje iz-treznili ali pa si pri drugih advokatih z zapravdanim denarjem pameti kupili, so se spomnili dr. Jurtele in ga — spoštovali. Ga-tovo niso mogli takšnih prizorov pozabili, kakor jih ne morem pozabiti jaz, ki sem jih poslušal, kadar sem čakal ▼ njegovi sobi, ko je obravnaval z ljudmi. Kot oseba je dr. Jurtčla vsled svojega zasebnega življenja in svojega javnega dela užival neomejeno spoštovanje. Bil je pošten kakon Aristid in resen kakor Katon. V govora in izražanju je bil nekako pesimist, a otroško vesel v notranjosti, ako je našel koga, ki je s polno vero in zaupanjem zrl t bodočnost. Nikdar ne pozabim, kako mi je nazadnje v onih kritičnih dnevih vojnih napovedi leta 1914 po več kot dveurnem razgovoru stisnil v slovo roko, ko sem tako trdno in določno izražal svojo vero v zmago antante nad Nemčijo. Najznačilnejše v njegovem delovanju pa je bilo, da ni nikdar ▼ javnosti nastopal proti SLovencu, pa naj je bil kateregakoli svetovnega naziranja. Njegova osnovna črta je bila: Slovenci imajo nujnejšega dela, kakor pospeševati medsebojne spore ali celo živeti t blatu in se cbmetovati z blatom. Iz tega vidika je odobraval, da sem list »Novi slov. Štajerc« prekrstil v »Slogo« s tendenco, da ublažimo ostrino medsebojnega boja in da v tistih težkih dneh nemške politične in gospodarske ekspanzirnosti osredotočimo delo vseh štajerskih Slovencev za gospodarsko okrepitev in narodnostno izobrazbo. V tej smeri je tudi sam izredno veliko pisal za »Slov. Štajerca« in za »Slogo«. Niti enkrat ni napadel Slovenca, ali silno ostre so bile njegove besede in sistematično je bilo njegovo delo v obrambo slovenske grude in slovenskega jezika. V svojem izražanju je bil jasen in določen. Govoril je ostro-stvarno, brez olepšavanja in komplimentov. Moško iskreno je delil in sprejel zahvalo. Ogromen zaklad neopaženega podrobnega dela je dr. Jurtčla deloma opravil sam, ali pa omogočil, da se je opravilo. Mlajši rod bi moral in smel ob študiju njegovega dela mnogo pridobiti na obzorju in na poglobitvi, zato sem ga zadnja leta ustmeno ln pismeno ponovno prosil in opozarjal, naj napiše svoje spomine, ker bi bili dragocen prinos k zgodovini naše osamosvojitve. Plodonosnega dela ni mogoče opisati s par vrsticami, zato sklepam: Bog Ti povrni, blagi mož, kar si delal tako nesebično iz srca za slovensko kmetsko ljudstvo in njegove sinove, posebej nas uboge birie revne dijake ptujskega okraja! Življenja Ti je bilo harmonija rodoljubnega dela. J, Vesenjak: Svojemu prijatelju. Umrl je eden izmed najboljših sinov slovenskega naroda, kar jih imamo iz zadnjih 40 let slovenskega političnega in gospodarskega življenja. Se pred par mesci sva se zadnjikrat sestala na Minoritskem trgu v Ptuju ter prerešetavala naše gospodarsko in politično stanje. »Da, medsebojnega temeljitega spoznavanja in razumevanja ter pametnih sklepov iz tega je treba, potem pa veliko ljubezni in poštenosti, in vse bo boljše.« To so bile v jedru zadnje besede, ko sva se ločila. Pač nisem mislil, da mu bom tako kmalu pisal v glavnem glasniku štajerskega slovenskega kmetskega ljudstva, r »Slov. Gospodarju« par vrstic ▼ spomin iz spoštovanja in v zahvalo. Dr. Jurtela je bil sin Slovenskih goric. Zibelka mu je tekla v rasi Hvaletinci, v prijazni fari in občini Sv. Andraž. Od tam je šel razmeroma pozno iz lastnega nagiba študirat in kot zrel mož in javni delavec se je najraje vračal na dom svojih očetov, kadar je botel miru, odpočitka in okrepitve. Značilno za njega je, da je ta podedovani dom in kmetsko veleposestvo ohranil popolnoma takšen, kakor so kmečki domovi naših premožnejših kmetov v Slovenskih goricah. Ne bom opisoval, kako je šel z 18 leti v gimnazijo, kako je čovršil pravne študije in se posvetil advokaturi ter deloval nekaj •it najprej v Šmarju, pozneje pa do svioje smrti v svojem ptujskem rojstnem okraju. Podati hočem le par potez, kako sem ga poznal in videl pri javnem delu in ▼ dnevnem življenju. Dr. Jurtčla r Ptuju. Pred dohodom dr. Jurtele Slovenci v Ptuju in ptujskem okraju nismo imeli takorekoč ničesar. Niti sistematičnega narodnega, še manj pa gospodarskega dela nismo poznali, čeravno so rodili naši kraji celo vrsto dobrih rodoljubov. Nemško malomeščanstvo s svojim uradništvom, trgovstvom in obrtništvom je bilo na višku svoje moči in veljave, posebej še ko je agilni in žilavi poti emčenec Ornig prevzel vodstvo. Nemštvo in nemškutarstvio na Štajerskem je imelo tamkaj svoje središče. Težko in malo hvaležno je bilo voditi borbo z neorganiziranim ljudstvom proti tem činiteljem, ki so imeli za seboj vso zaslombo države in dežele ter so znali do skrajnosti uporabiti tudi mestno občino. Dr. Jurtčla je to nalogo prevzel in častno in uspešno izvršil. Brez njega si piobujenega ptujskega okraja ne moremo misliti. Cela vrsta zna-čajnih, deloma še živih, deloma že umrlih mož je, ki so ga cenili 'n ž njim skupaj delovali ter stali vedno trdni. Naj omenjam le nekatere! Pred vsem je bil to njegov najožji sodelavec profesor Zelenik, dalje pa Brenčič oče in sinovi, Vršič, Miki, Rižnar, Bu-digam, Cuš, Tombah, Topolovec, Napast, Grahar, Vrabič, Tnm-poj in So celi ducati drugih slovenskih kmetskih poštenjakov. Da so vsi duhovniki zvesto in požtrvovalno sodelovali v narodni borbi, je pri tradiciji štajerske duhovščine samoumevno. Narodnemu vzgojnemu in gospodarskemu delu je pripisovati, da je bil ptujski okraj tako zaveden in odporen, kakor le malokateri del slovenske naše zemlje in da «o posebej slovenske kmetske občine ob državnozborskih, deželnozborskih in okrajnih volitvah stale kakor neomahljiv in neomajan zid proti nemštvu in nem-škutarstvu. Dejstvo je, da je omenjeni župan, poslanec in deželni odbornik Ornig kljub vsemu svojemu priznanja vrednemu gospodarskemu delu doživel ravno v ptujskem okraju med kmetskimi občinami največji neuspeh. To je r prvi vrsti pripisovati mrav-ljinčni marljivosti pravnika in narodnega gospodarja dr. Jurtčle. Samo še živi možje ptujskega okraja vedo, koliko podrobnega dela je opravil v tem oziru on in koliko vzpodbud in nasvetov so dobili ravno pri njem. Bilo je to junaštvo tihega, neplačanega dela, ki rodi prave sadove šele sedaj. Ptujski okraj je svojega delavca ljubil in spoštoval, zato mu je zaupal zastopstvo ▼ deželnem zboru tako dolgo in neomajeno, dokler se Jurtčla ni sam umaknil iz političnega življenja, da je osredotočil še bolj svoje delo pri ptujski posojilnici. Tam je v začetku doživel težke krize, toda premagal jih je in zavod je v najtežjih časih rešil tisoče slovenskih domov ter bil tako blagoslov in trdnjava za ptujski okraj. Podpornik dijakov, trgovcev in obrtnikov. Pokojni doktor je živel izredno skromno in varčno, toda skoparil pa ni nikdar. Tudi ▼ tem je bil veren sin Slovenskih goric. Dobro je vedel, da mora imeti narod poleg kmetskega ljudstva tudi zdravo inteligenco, trdno obrtništvo in trgovstvo. Zato je ▼elik del svojega dela posvetil temu vprašanju ter žrtvoval ▼ to svrho naravnost ogromne svote. Pretežni del svojega osebnega zaslužka in pretežni del čistega dobička posojilnice je dal r te namene. Ptujska dijaška kuhinja in stotine akademikov iz ptujskega okraja in iz Slovenskih goric ne bi moglo eksistirati, ako bi ne bilo požrtvovalnega dela njegovega in njegovih tovarišev. Kol advokat je dr. Jurtčla res iskal le pravico in vzgajal klijente k življenju na podlagi zakona. Tožb dvomljive vrednosti in izvora sploh ni sprejemal; na stotine porabnih nasvetov je dal vsak mesec brezplačno. Odvračal pa je posebej z vso svojo znano odločnostjo ljudstvo od običajnih tožbarij radi razžaljenja časti in manjših sporov med sosedi in sorodniki. Brez stroškov in brez sodnika je bil v njegovi pisarni poravnan marsikateri spor. Cesto je znal biti t tem zelo oster in spominjam se slučaja, ko je rekel ostro očitajoče: »Kaj mislite, da bomo vam mi doktorji in sodniki skrpali vašo čast, če je sami nimate. Ali ni dovolj trpljenja, skrbi in težav na deželi, da si jih še sami sebi delate? Pojdite, pa kupit* raj« sToji d«ci obleko in č» imaj« «no, naj imajo vala deca celo okolico. Škoda je ogromna, ker so bila vsa polja poplavljena in je voda ponovno udrla v hiše. Hudinja in Vo-glajna sta naenkrat poplavili tudi v neposredni okolici Celja polja hi uničili še ono, kar je ostalo od zadnjih dveh poplav. Ljudje so naravnost obupani, ker so nekateri izgubili ves svoj pridelek. Tudi zaloge v shrambah so popolnoma uničene. Pomoč je skrajno nujna! V Bački pa je povodenj zasegla tolik obseg, da tega ni bilo preje nikdar pričakovati. Vode iz vseh že itak poplavljenih krajev po Sloveniji in Hrvatski so se zbrale in po velikih rekah pridrvele na žitno polje v Bački in Ba-ranji. Veliki nasipi, v treh vrstah eden za drugim, niso zdržali težkega pritiska vode. Mesto Apatin so morali izprazniti, ker ga je voda popolnoma zalila. Ljudstvo in vojaštvo je delalo do skrajnosti, da z zasilnimi nasipi zaustavi nadaljno povodenj, a se ni posrečilo. Preteklo soboto je Donava razdrla nasipe pri Bogojevu in poplavila do 20.000 juter žitnega polja. Težko rešilno delo. Ljudstvo v poplavljenih krajih ni moglo rešiti svojega premoženja, niti živine, ki jo je na tisoče potonilo. Svinje, govedo, konji, divjačina, samo na Belju do 2000 jelenov, je plavalo utonjenih po vodi. Tudi človeških žrtev je veliko. Ni čuda, da je zato ljudstvo tako obupano, da se ni lotilo rešilnega dela, kakor je to vlada zahtevala. Vojaštvo je skušalo rešiti, kar se je dalo. Da se pritisk vode zmanjša, so dali inženirji, ki jih je veliko v stalni službi v poplavljenih krajih, razstreliti posamezne nasipe, da se je višina vode zmanjšala, ker se je struga raztegnila do drugega nasipa. Pri Bogojevu so poskušali vse, da rešijo na ta način deželo pred poplavo. A zadnja poročila pravijo, da se je tudi vse to rešilno delo ponesrečilo in da je Donava razbila vse nasipe. Velikanska škoda. Ni mogoče natančno ugotoviti, koliko škode je ta poslednja poplava napravila. Gre pa gotovo v težke milijarde. Kako bo vlada rešila ljudstvo iz te težke nesreče, se še ne more reči. Ministri so pohiteli v poplavljene kraje. Tudi kralj se je* znova odpeljal z Bleda na jug. Rdeči križ kliče na pomoč, da naj se pomaga poplavljencem. Naše zahteve pa smo stavili v posebnem članku. Zdaj je nastalo lepo vreme. Upamo, da bo stalno. Bati pa se je zdaj grozne vročine, ker gre poseben val vro čine preko Evrope in Amerike. Bog nas obvaruj vsega hudega! Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Kralj in ministri v poplavljenih krajih. Ker so pretekli teden bile vedno hujše poplave po Bački in Baranji, so pohiteli tja ministri, da so na licu mesta dajali navodila. Pripeljal se je tudi kralj Aleksander z Bleda. Kralj »tekom nedelje obiskal razne po katastrofi prizadete aje. Govoril je s prebivalstvom, ga tolažil in ga spodbujal, da v nesreči ne obupa. Kralj si je ogledal tudi mesto na nasipu ob Donavi, katerega je voda porušila. Zvečer se je kralj povrnil na Bled. Vlada pripravlja znižanje plač svojih nastavljencev. Vsled poplave bo nemogoče spraviti skupaj 13 milijard dinarjev davka. Vlada premišljuje, kako bi si pomagala. Med drugimi je sklenila, da bo znižala plače vsem državnim nastavljencem. Radikali se tepejo med seboj. V Srbiji in Črnigori so dne 15. avgusta t. 1. občinske volitve. Pri tej priliki se je še posebno pokazalo, da ni tako trdna radikalna stranka, kakor se je to govorilo. Na nedeljskem radikalnem shodu v Beogradu so se prav pošteno spoprijeli in se tudi dejansko napadli, da je morala policija posredovati. Sprijeli so se pozneje še tudi na ulici, a je orožništvo obe skupini radikalov razpršilo. — Tudi iz notranje Sribije prihajajo poročila, da so se skoro v vseh občinah cepile radikalne vrste na več kandidatnih list. Radič se zopet vsiljuje radikalom. Radičevo govorjenje je nezanesljivo, kakor aprilovo vreme. Ni še dolgo tega, ko je hitel k kralju na Bled, da »ogorčeno« nastopi proti radikalom. Pa je bil precej krotek, ko je prišel od Naša društva. Lepa prireditev v Št. Ilju v Slov. goricah. Zadnjo nedeljo se je vršil v Št. Ilju v Slov. goricah prosvetni dan, ki je potekel prav zadovoljivo. Dopoldne je bila slovesna služba božja, takoj nato pa je bilo ob udeležbi mnogo stotin ljudstva prosvetno zborovanje, ki ga je otvoril in vodil tajnik Prosvetne zveze iz Maribora. Na zborovanju sta govorila poslanec Zebot o velikem našem skupnem domu — naši državi in domači župnik Evald Vračko o našem domačem kmetskem domu. Zborovanje sta pozdravila tudi zastopnika jareninskega in šentjakobskega društva. Domači pevski zbor pod vodstvom g. Rozmana je zapel ob začetku in ob sklepu primerno pesem. Popoldne je pa mariborska orlovska srenja napravila zlct v Št. Ilj. Iz Maribora so pohiteli v prav iz-rgdnem številu Mariborčani. Pevsko društvo »Maribor« je namreč tudi priredilo svoj zlet in seveda na telovadišču tudi prav izredno dobro, dovršeno zapelo več pesmi. Mariborska orlovska srenja je pokazala, da še vedno vztrajno napreduje in da orlovska misel vedno dalje, vedno na hitreje hiti in nosi svoj blagoslov pravega bratstva, kot je to tudi govornik, starešina Orla iz Maribora pov-darjal. Prireditev je imela tudi to posebnost, da se je vršila v znamenju brezalkoholne propagande. Na prireditvi je igrala godba katoliške omladine. Mladina in vse ljudstvo se je radovalo solnčnega dneva, radovalo pa tudi blagodejnega vpliva naših organizacij, posebno na naši narodni meji. Hvala vsem, posebno pa požrtvovalnim Mariborčanom. Orlovska prireditev v Gor. Radgoni. Zadnjo nedeljo se je vršila v Gor. Radgoni prosvetna prireditev v zvezi s prireditvijo ljutomerskega orlovskega okrožja. Pri vlaku na postaji je pozdravil došle goste provizor gospod Sajovic, ki je imel v cerkvi nagovor na mladino. Sv. opravilo je opravil p. administrator g. Pavec. Po sv. maši pa je bilo pri cerkvi prosvetno zborovanje, katerega se je udeležila ogromna množica ljudstva. Poslanec g. dr. Hobnjec je v svojem dovršenem govora tolmačil poglavitna kralja. Preteklo nedeljo je pa zopet pel radikalom take slavospeve, hvalil sedanjo vlado, kakor da je plačan. Čudno je to in bo radikal Janjič tudi stavil vprašanje v parlamentu, kako pride Radič do tega, da se vozi s svojo družino zastonj po vseh naših železnicah in še v posebnem, za druge zaprtim oddelku, je pač »pristen seljak«. Nava hrvaška stranka. Dr. Nikič, ki bi ga Radič rad že zdavnaj izrinil iz vlade, je bil izključen iz radičeve stranke. Zdaj pa je osnoval novo stranko in bo še osem radičevskih poslancev šlo z njim od Radiča. — Dr. Kuko-vec, bivši demokrat v Mariboru, je pa k radičevcem pristopil. Morda bo odtehtal te odpadnike! ltadičevci bi radi Prekmurje »poklonili« Hrvatom. Tajnik radičevske stranke Bende v Mariboru jo je po-gruntal, da Prekmurci spadajo bolj pod Hrvaško kot pa k Sloveniji. Istočasno je začel v hrvaških listih neki Mato-šič dokazovati, da so Prekmurci Hrvati. Besedo imajo sedaj Prekmurci. Ti so že povedali, pa še bodo povedali, da jim je toliko za to radičevsko dobroto, kakor za letošnjo poplavo. Kaj je največji čudež v Jugoslaviji? Gotovo to, da je nekaj Slovencev v hrvaških strankah, a noben Hrvat v slovenski stranki, da je nekaj Slovencev v srbskih strankah, a noben Srb v slovenski stranki. To je res čudež, samo ne vemo, ali na strani Slovencev, ki se tako radi tolčejo po prsih: »Hej, Slovenci«, ali na strani Hrvatov in ; Srbov. Slovenski kmet pa danes zopet vidi, ko ga tako va-| bijo v srbske ali hrvaške stranke, da je res: »Kdor zani-: čuje se sam, podlaga je tujčevi peti!«, zato se zanaša le ; na svojo Slovensko Ljudsko Stranko. Kaj pa korupcija? To zdaj preiskujejo in jo še bodo, ker ni malo tega. Proračun 13 milijard dinarjev bi se pa najmanj za 1 milijardo znižal, ako bi vsi ti korupcijonisti plačali nazaj, kar so si po krivici in na škodo države pridobili. V tem času je seveda korupcija še vedno v cvetu. Zadnja poročila ravno javljajo, da je zastopnik države SHS v Trstu, neki Stepanovič, izginil, pa seveda ne sam, ampak še okrog 1 in pol milijona lir, to je 3 milijone din. i našega državnega denarja. Lepe zastopnike ima naša dr-j žava po svetu! Pašičevi dnevi so šteti. Zdravniki iz čeških toplic Kar ' lovi vari javljajo, da se je Pašičeva bolezen zelo poslab-! šala, da mu pač pešajo vse telesne moči. Stalno je v neza-i vesti in težkem bolestnem boju. V DRUGIH DRŽAVAH. Na Francoskem je deseta Briandova vlada padla. Padel je namreč tudi francoski denar, cena najvažnejših živil, posebno kruha, pa skokoma raste. Vlada si je hotela izposlovati razna pooblastila v teh težkih časih francoske republike, a je dobila nezaupnico in je morala odstopiti. Novi mož bo zopet Herriot, socijalist, vendar je mogoče, da se bo našel še kak drug izhod. Je pa Francija še v večji zadregi, kakor je trenutno naša država. Na Poljskem bodo izpremeriili ustavo. Pilsudski hoče dobiti čim več oblasti v roke vladi in predsednika. To pa bo mogoče le, če se bo izpremenila ustava. Vlada bo lah-I ko hitreje delala, a narodna skupščina bo prikrajšana na ! svojih pravicah. Rumunija noče zveze z Grčijo, ker ji ista itak ne bi prinesla kakega dobička. Doma ima težkoče zaradi prepirov v kraljevi hiši. Poleg tega pa je ena največjih skrbi te naše zaveznice — Besarabija, ki je bila preje ruska, a so jo leta 1920 kar na kratko osvojili Rumuni na privoljenje Francije, Britanije, Italije in Japonske. Zedinjene države Severne Amerike so temu nasprotovale, ker so vedele, da bo to zopet povod kake vojske med Rumunijo in Rusijo. V Bolgarski se nekaj prav tiho pripravlja. Bode zopet kaka revolucija. Kralj Boris jo je čisto tiho popihal v Švico. Kjer se vlada s silo, je pač vedno nevarnost, da se sila zlomi in pokoplje nasilneže. Ubogi, priprosti bolgarski narod, ki nahujskan zdaj tako in zopet drugače ne more priti že desetletja do boljših časov. Slovaki v Čehoslovaški se borijo za svojo avtonomijo kot mi za svojo v Jugoslaviji. Ta boj vodi župnik Hlinka in ves narod je z njim. Slovaška ljudska stranka je trpela nekaj let močna preganjanja, so pač mislili, da jo bodo štrli. Meščanske in liberalne stranke na Slovaškem so sedaj same izprevidele, da je boj slovaške ljudske stranke edino rešilen za vse Slovake. Zato se že vršijo priprave, načela, po katerih se mora ravnati pravo prosvetno delo med slovenskim ljudstvom in se ravna ravno po kat. organizacijah, osobito med mladino. Njegov govor je številna množica ljudstva navdušeno odobravala in s tem potrdila, da hoče le krščansko prosveto, odklanja pa vodeno in svobodomiselno prosveto. Popoldne ob treh je bila na vrtu admontskega posestva javna telovadba ljutomerskega orlovskega okrožja. Orlovsko družina je štela na več stotin članov, krojev okrog 150 moških in enako tudi ženskih. Telovadni nastop je bil precizno izvršen in je žel splošno in navdušeno odobravanje, posebno še težke, a fino izvedene vaje na orodju. Domača godba pod vodstvom g. Ciriča je bila prav neutrudljiva in je rešila svojo nalogo zadovoljno. Prireditev bo, posebno pa še na narodni meji, žela še dolgo uspehe pravega prosvetnega dela, ki se je ta dan javno pokazal in proslavil. Vsem kupcem srečk Društvenega doma pri Sv. Antonu v Slov. goricah naznanjamo, da se vrši dne 22. avgusta istotam žrebanje. Do tega dne se še vedno prodajajo srečke. Sv. Marjeta niže Ptuja. Če si poslušal pred dobrim tednom ljudi po naši fari, si slišal samo tarnanje in jadikovanje nad neugodnim vremenom. A vse drugače je bilo tiste dni pred šmar-jetsko nedeljo. Ze dolgo zaželjeno solnce se je smejalo na jasnem nebu in sušilo nalito snopje po polju. To je bila priprava na nedeljo, ko je prikipela radost do vrhunca. Kajti tega dne se je naša fara radovala ob pogledu na svoje krepke sinove, domače Orle, ki so slavili svojo petletnico. Lep je bil pogled na četo članov in naraščajnikov v kroju, ko so dopoldne korakali v procesiji. Popoldne pa so nas presenetili s svojim nastopom. Res, lega nismo pričakovali. Naraščaj je poleg prostih vaj napravil zelo dober vtis z ljubkimi skupincami in igrami, ki so izvabile mnogo smeha. Tudi člani so dobro rešili svojo nalogo. Občinstvu so najbolj ugajale vaje na drogu, posebno skupina, ki so jo napravili na njem. Res, vidi se, da ga ne puste rjaveti. Z velikim zanimanjem smo tudi sledili izvajanju simbolične vaje »O mraku«. V zaključni skupini so se nam predstavili polnoštevilno člani in na-raščajniki. Nastop je otvoril domači gospod kaplan in pozdravil navzočega domačina, bivšega ministra g. poslanca Vesenjaka, vladnega komisarja gospoda Brenčiča ,obilo zastopano duhovšči- da se vse slovaške stranke adružijo okrog slovaške ljudske stranke in napravijo slovaško politično zveao, ki jih bo vodila do uspehov. Italija in Nemčija bosta v soglasju delali na Balkaru. To se pravi, da si bosta razdelili delo, do kje katera država sme razširiti svoj vpliv, drugo pa v njenem delokrogu podpirati. Francoska, ki je vedno upala, da bo imela glavno besedo na Balkanu, bo v tem času propadla in bosta res Italija in Nemčija skušali dobiti svoj vpliv nad Balkanom. Velike države hočejo pač imeti vedno še veliko besedo in o pravi meddržavni enakosti seveda ni niti govora. Rusija širi svoj vpliv po Aziji. Rusi so poslali svoje agitatorje in častnike na Kitajsko, kjer «o ti prevzeli v raznih oblasteh vso moč v svoje roke. Amerika ima velik apetit po kolonijah Francije in Belgije. Ker jih noče osvojiti s kako krvavo vojsko, jih pač osvaja na ta način, da uničuje vrednost francoskega in belgijskega denarja. Dobiti hoče kolonije Kongo in In-dokina, kjer so velikanska polja, poleg tega pa zlati in diamantni rudniki. V čem je rešitev Evrope? Evropa je po svetovni vojni tako uničena, da je velika nevarnost za njo. Edina rešitev je, da se čimprej pristopi k skupnemu evropejskemu delu na gospodarskem polju, ker drugače bo Evropa zašla v prepad največje revščine in bede. Žal, da imajo državniki, ki vodijo zunanjo politiko, za to še premalo smisla. i Kaj je novega? Pozor na modri križ in položnice. Vsem cenjenim naročnikom, ki še niso plačali naročnine za naprej, smo napravili moder križ na ovitek in obenem priložili položnico, s katero takoj pošljite denar, da ne bo treba ustaviti lista, ki je sedaj vedno jako zanimiv in ima enkrat na mesec krasno prilogo. »Slovenski Gospodar« stane za celo leto 32 din., za pol leta 16 din. in za četrt leta 8 din. Duhovniki-jubilanti. Petdesetletnico mašništva obhajata: Einspieler Gregor, preje inf. prost v Tinjah na Koroškem, zdaj aktivni župnik pri Sv. Juriju v Slov. gor. — Karba Matija, aktivni župnik v Zrečah. — Pred njima je 10 starejših mašnikov, najstarejša Janžek Edvard, župnik v Šmarjeti, in Lenart Jan., aktivni župnik, dekan v Šmart-nu pri Slovenjgradcu, posvečena leta 1868. — Štirideset-letnico obhajajo: Strausz Florijan, častni kanonik in dekan v Dolnji Lendavi. — Bagary Janez, župnik pri Sv. Heleni v Pertoči (Prekmurje). — Rottmann Klarus, frančiškan v Mariboru. — Cižek Jožef, častni kanonik in dekan v Jarenini. — Frangež Jernej, župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici. — Pečnik Franc, župnik v Podgorju. — Ulč-nik Martin, župnik pri Sv. Florijanu v Doliču. — Zadravec Ivan, ž. v p. — 251etnico obhajajo: Povše F., rav. Marijani-šča v Veržeju. — Hornibock Ivan, župnik v Mežici. — Se-rajnik Ivan, župnik v Kotljah. — Goričar Maks, pri Sv. Ilju tik Velenja. — Gorjup Peter, župnik v Dolu pri Hrast niku. — Lončarič Jožef, župnik pri Sv. Jederti nad Laškim. — Pučnik Anton, župnik pri Sv. Petru na Med. selu. — Rabuza Jakob, kaplan pri Sv. Ani na Krembergu. — Rauter Jakob, župnik v Pilštanju. — Stergar Anton, dekan pri Sv. Magdaleni v Mariboru. — Štuhec Franc, župnik pri Sv. Juriju Ob Ščavnici. — Vrabec Maks, stolni kanonik v Mariboru. — Vračko Evald, župnik v Št. Ilju v Slov. gor. — Zaje Janez, kaplan v Majš-—-n. — Zakošek Janez, župnik pri Sv. Venčeslu. — Lampret Kari, duh. Duh. svetnik č. g. Matija Karba — zlatomašnik. Doba 501etnega delovanja je v resnici zlata doba. Posebno pa je ta doba dragocena in zlata, če 501etnico takega delovanja obhaja duhovnik — zlatomašnik. V to častitljivo vrsto zla-tomašnikov stopi dne 23. t. m. tudi duh. svetnik č. g. Matija Karba, župnik v Zrečah. — V krasnem Ljutomeru po .sprejeli dne 20. januarja 1852 sedanjega zlatomašnika iz rok božjih njegovi blagi starši, ki so ga namenili za duhovnika. In res je dosegel ta najvišji stan, ki ga more človek doseči in je dne 23. julija 1876 opravil novo sv. maso. Kaplanoval je najpreje pri Št. Janžu na Dravskem polju, nato na Dobrni, kjer je bil 15 in pol leta, nakar je postal dne 17. julija 1892 župnik v Zrečah, kjer je še sedaj in kjer praznuje letos svojo zlato mašo in pa 351etnico žup-nikovanja v istem kraju. — Kot je č. g. zlatomašnik oseb- no ter številno občinstvo. Slavnostni govor je imel gospod poslanec Vesenjak, ki je pokazal na uspešno petletno odsekovo delo. Po nastopu so se pridružili Orli svojim domačim in razvila se je kratka zabava. Pred prvim mrakom smo se razšli z lepimi vtisi. Prepričani smo, da je ta slavnost pridobila Orlu novih prijateljev in dala odseku novega poguma. Le tako naprej šmarjetski Orli; mnogo dela še vas čaka! Svetinje pri Ormožu. V nedeljo, dne 25. julija t. 1. priredi Kat. slov. prosvetno društvo pri gospodu Fr. Weber, trgovcu v Ivanj-kovcih ljudsko igro v 6 dejanjih: »Požigalčeva hči«. Začetek ob 3. uri popoldne. Svira svetinjska godba. Vstopnina: sedeži 5 D, stojišča 3 D. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor. Sv. Križ pri Ljutomeru. Bralno društvo vabi vse sosede in domačine na lepo ljudsko igro v 5. dejanjih »Oderuštvo in dobrota« dne 2?. julija 1926 v Slomškovi dvorani. Pridite v obilnem številu. Bog živi! Konjice. Gradba telovadišča za Katoliški društveni dom in razne predpriprave vzbujajo splošno zanimanje za orlovski dan ->, konjiškega okrožja, katerega priredi v nedeljo, dne 1. avgusta v "»» ti»»«»»« »»u»»ti»»»»t(»»«»»ir»»(r »»«»»»»»»It» Mala oznanila. ▼ »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se lahko vpošiljajo tudi v znamkah. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za odgovor. Poccni se proda posestvo (stanovanjska hiša), gospodarsko poslopje, njiva, travnik ter vrt ob cesti, nasproti sejmišča v trgu Šmarje pri Jelšah. Hiša je pripravna za trgovino in obrt. Po-asnila daje g. Adolf Hauptman, jubljana, Sv. Petra cesta št 39. 958 La Malo posestvo, 4 orale zemlje s hišo in gospodarskim poslopjem, K ure od kolodvora Hrastje— Mota, se proda z vsem. Ogleda se lahko v Rožičkem vrhu 3, pošta Sv. Jurij ob Sčavnici. Pojasnila daje lastnik Ivan Rosman, Laško št. 44; priložiti je znamko za odgovor. 5—1 892 Romarjem na Ptujsko goro se priporoča vinotoč pod vejo-v Sto-govcih št. 40 pri Mohorkovem križu pod Goro. Toči se belo in rdeče vino, lastni pridelek iz SI. goric. — F. Kristl, organist. 981 Preselitev iz Rad vanj na Tržaško cesto 98, nasproti vodovoda. — Prevzemam naročila na novogradnje, popravila po najnižjih cenah, solidno delo. Izdelujem tudi načrte in proračune brezplačno za slučaj naročila. Vinko Lašič, oblastveno izprašani zidarski mojster, Maribor, Tržaška cesta 98. 987 Za vkuhavanje in vlaganje sadja, jagod in zelišč priporočamo vinski cvet, rum in aganie. Kis za vlaganje kumare. Albrecht in Strohbach, Maribor, Gosposka uL 19. 978 Skladiščni sod 15 hI, dobro ohranjen, se proda. Pichler, mehanično sodarstvo. družba a z., Maribor, Frančiškanska 11.. 979 Hrastov, jesenov in orehov okro- li les kupuje proti takojšnjemu plačilu električna žaga M. Obran, Tattenbachova ulica, Maribor. _ 925 13-1 Kupim dobro ohranjen prevozni motor od 4—5 konjskih sil. Motor je lahko na bencin ali petrolej. Kupec: Mirko Bauman, posestnik, St. Ilj v Slov. gor. 934 Sode in sodarska dela vseh vrst izvršuje najceneje, hitro in dobro: Pichler, mehan. sodarstvo dr. z o. z., Maribor, Frančiškanska ulica 11. 939 3—1 FOTOGRAF JAPELJ, leps slike, nizke cen«, pride tudi na dom. 970 Maribor, Aleksandrova eesta 25. ti Sprejme se čevljarski vajenec — hrana in stanovanje v hiši. Vikt. Senk, Tržaška cesta 1. Maribor. 962 Viničar u 5 delavskimi močmi se sprejme. Vprašati v trgovini Maribor, Grajski trg 2. Dva mlina, na prometnem kraju, nakup ali najem. Naslov »Marstan«, Rotovški trg 4. 984 986 Priprosta starejša kuharica za majerijo se sprejme s 1. avgustom. vpraša se samo v soboto, dne 31. julija, Koroška cesta 19-1. pri g. Iribnik. 975 Prodam lepo posestvo z zidanim gospodarskim poslopjem, 28 oralov, 2 vinograda, redi se lahko 12 glav živine. Več pove gostilna Raštajger, Slov. Bistrica. 961 Oglas. Proda se posestvo, obstoječe iz njiv in vrta, zraven je enonadstropna zidana hiša in gospodarsko poslopje, tik občinske ceste, blizu trga Planina. Vprašati je pri Janezu Oprešnik, Sv. Miklavž, pošta Planina pri Sevnici. 967 ikulirajo. Dobro se namreč zavedajo, da za pravilno in pre Kravarja in hlapca za razna hiš-vidno gospodarstvo odgovarjajo s celim svojim premože- ^SLg^^tesaVskegaS njem. To je naposled mogoče le radi tega, ker so posojil- tolarskega dela, sprejmem l'o-nice proste davkov in proste taks. Davčna prostost pa se nudbe na upravo, pod št. 71. 976 jim je z zakonom mogla priznati le radi tega, ker ne delajo j 3—1 aa dobiček, in ne delajo dobička, ampak delajo za občo gest „akupovalcev sadja, za na- korist, za pomoč gospodarsko šibkim in za napredek kmet mizna jabolka in slive, in sicer samostojni posestniki, v tistih krajih, kjer se nahaja mnogo tega sadja, tudi letnih jabolk in še t ni bilo tamkaj toče, se sprejme- Posojilnice so banke, pri katerih so vsi člani enako pravni. Posojilnice ne poznajo velikih delničarjev, ki ima- skega in delavskega kmeta. Enakopravnost vseh članov. jo pod ugodnimi pogoji. Daljna pojasnila ustmeno in pismeno pri jo vso moč in vse pravice, in malih delničarjev, ki nimajo ! ™ l2t nobenega vpliva na zavod. Vsak član posojilnice nosi od- d0 i28a. 973 2—1 ki govornost za posojilnico s celim svojim premoženjem. Za- j to je tudi vsak član posojilnice enako upravičen in ima v oskrblT^rišev, 'sprej- tudi enak vpliv na upravo posojilnice brez ozira na to, ali ¡me s 1. avgustom t. 1. Nabavljal-ima veliko ali majhno posestvo. na zadruga državnih uslužben- cev v Mariboru, Stolna ulica 5, Gospodarska kriza nas sili k gospodarski združitvi. I 955 2 Če vse to premislimo, potem se nam pač ne bo čudno : Učenka za strojno pletenje se zdelo, če si je slovensko ljudstvo v nekako 30 letih ustva- sprejme. Pletarna M. Vezjak, Ma-rilo že 500 svojih posojilnic, 500 ljudskih bank, ki jih sa- rlbor' Splavarska ulica b. g922 mo uporablja in vodi. Če vse to premislimo, se nam nasprotno zdi zelo čudno, kako da je še vedno toliko župni j in toliko občin, kjer še nimajo posojilnice, toliko župnij in toliko občin, kjer še vlada oderuštvo, ali pa se dela tlaka bankam. Ravno sedanji izredno težavni položaj kmetskega gospodarstva, ravno visoki davki in pomanjkanje dohodkov, gospodarske nezgode in vse drugo nas sili, da se gospodarsko združimo v zadrugi, da si predvsem ustanovimo v fari svojo posojilnico. Zato se zberite, možje, ki resno hočete vzajemno pomoč in skupnost, in ustanovite si posojilnico. Za vsa pojasnila in navodila pa se lahko obračate na Zadružno zvezo v Ljubljani ali Zadružno zvezv v Mariboru. <> • " ■■ -Jj;-- ^ Sprejme se viničar s 4 do 5 delavnimi močmi. Redi lahko dve kravi in svinje. Dobi nekaj polja in gotovo množino gnoja. Izve se pri Arnoš, čevljarju v Ljutomeru. 932 2—1 Novo izdan je Cirilove knjižnice. V založbi Cirilove ti a karne v Mariboru sta izšli pravkar kot 15. in 16. zvezek uašim knjižnicam. — »Zgodbe napoleonskega vojaka«, francoski spisal Erckmann-Chatrian, poslovenil Al. B., so Cirilove knjižnice dve zanimivi knjigi, ki bosta zopet obo gatili našo prevodno literaturo ter oživeli naš književni tfg, ki je zadnja leta tako mrtev. Knjigi sta prevoda iz italijanske in francoske literature ter bosta zlasti dobrodošli izhajale kot podlistek v »Gospodarju« ter vzbujale splošno pozornost. Velezanimiva snov obravnava zadnje dogodke napoleonskih vojn, pohod v Rusijo, odločilno bitko pri L:p s,vem in končni poraz Francozov. Knjigo bodo z užitkom brali zlasti oni, ki so preživeli vse strahote svetovne vojne. Cena broširani knjigi je 12 din. — »Mali svet naših očetov« je delo slavnega italijanskega pisatelja Antonia Fo-gazzaro. Ozadje romana tvorijo silno burni dogodki, ki so leta 1848 pričeli ogrožati avstrijsko-nemški imperializem v Gornji Italiji ter so dosegli 1. 1851 vrhunec vstaje, ki je bila krvavo zadušena. V tem okvirju slika strastno in ginljivo zgodbo ljubezni mladega markiza Franca Mai-roni in njegove žene Luize. Globoko ljubav do katoliške vere in domovine daje romanu privlačnost, kot jo ima le malokatera knjiga. Knjiga stane broširana 28 din. — Do zdaj so izšle že sledeče knjige Cirilove knjižnice: 1. Naša država (razprodano). 2. Slovenski Piemont, 7 din. 3. Slovenska žena, 10 din. 4. Moj stric in moj župnik, 4 din. Mlin v Pesniški dolini, novozgrajen, 2 tečaja, zraven 9 oralov zemljišča, na željo tudi več. Na kup ali najem: Naslov: Marstan, Maribor, Rotovški trg 4. 988 Malo posestvo z zidano hišo, no vim gospodarskim poslopjem in vse z opeko krito, lepi sadonosni-ki in njive, se proda. Naslov v upravništvu. 968 Kupim lepo kmečko posestvo, veliko 10—25 oralov, z dobro ohranjenimi poslopji, blizu železniške postaje med Celjem in Mariborom. Ponudbe s točnim opisom in navedbo prodajne cene na: Ivan Kegu, Moste 21 pri Ljubljani. 974 2-1 Enonadstropna hiša, pripravna za gostilno, kovačijo, vrt, njiva, večji kraj okolica Maribor, blizu cerkve, ugodno na prodaj ali najem. Naslov »Marstan«, Maribor, Rotovški trg 4. 982 Malo posestvo. Lepa hiša z gospodarskim poslopjem vred, ob okrajni cesti, lep vrt, travnik, njiva, za vsako obrt sposobno, v lepem kraju, se radi družinskih razmer takoj proda, vse v dobrem stanju. Vpraša se pri Fr. Wablač, čevljarju v Jarenini. 931 Prodam lep travnik zraven štiri lepe njive in lep del gozda, v katerem je lepo borovje. Ivan Vau potič, Libanja p. Ormož. 943 3—1 Na prodaj je ena žaga veneci-janka, brzoidoča z dvema prestavama z cirkularko 5 m dolg voz, kompletna s stavbo vred v skoraj novem stanju. Lahko se tudi zamenja za les, istotam na prodaj tračna žaga 80 cm premera; vpraša se pri A. ligo, Fa-la. 953 Priporočamo sledeča. zdravila: Vpokojcn duhovnik išče malo posestvo, okolica Maribor, blizu cerkve, najem ali nakup. Naslov: »Marstan«, Maribor, Rotovški trg št. 4. 983 Gostilna in posestvo, obstoječe iz ene gostilniške in ene stanovanjske hiše ter vsemi drugimi gospodarskimi poslopji, vrtom in 7 oralov arondiranega zemljišča; oddaljeno 15 minut iz Celja, se proda. Ponudbe na upravo Slov. Gospodarja pod »posestvo«. 965 3-1 Hočevarjeva Aromatična želez-nata tinktura. Zoper slabokrvnost slabo prebavo in oslabelost vsake vrste. Vir moči za odrastle in otroke. Polliterska steklenica 20 dinarjev. Porabiti je 3 steklenice po vrsti! Lecithin krogljice z železom. Za živčno bolne, nervozne ter od duševnega in telesnega dela izmučene. Skatlja 24 D. Protinski cvet. Preizkušeno mazilo zoper revmatizem in trganje. Steklenica 14 D. Hočevarjev želodčni prašek. Proti želodčnemu katarju, oziroma bolečinam in tiščanju v želodcu, želodčnemu krču, kislem izpalio-vanju in bljuvanju. Skatlja 20 D. Za živino: Sadnikarjcv zdravilni prašek zoper obolenje prašičev. Je izborno zdravilo pri boleznih na prebavilih in zaprtju ter pravočasno uporabljen zabrani izbruh rdečice! Zato naj ne bo čez poletje nobeden brez njega! Zavoj 12 D, 10 zavojev 100 D. Bosulin svečice. Edino uspešno zdravilo zoper sramnično vnetje pri govedi ter jalovosti krav in telic. Skatlja z 12 svečkami 30 D. Sadnikarjev protikataraljčen prah za konje. Preizkušen zoper prehlajenje in kašelj pri konjih. Skatlja 20 D. Vsakemu zdravilu je pridejano natančno navodilo! Pazite na moje ime. V zalogi tudi vsa druga zdravila! Izdeluje in razpošilja samo: LEKARNA HOČEVAR, 3—1 Vrhnika 101. 969 Mostne tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice z lestvico, brzo-tehlnice, tehtnice s skledami in uteži se najbolje in najceneje popravljajo in v ponovno meroizkušnjo prevzamejo. Prevzemam autogeničnfi varjenje ter podajšanje z peresnim kladivom večjih železnih in jeklenih predmetov. K. USSAR. izdelovatelj tehtnic MARIBOR. PLINARNIŠKA ULICA 17. Umetna gnojila — semensko ajdo — poljedelske stroje kupite najugodnejše pri 980 KMETIJSKI NABAVNI IN PRODAJNI ZADRUGI , V PTUJU. Vabilo na redni občni zbor Posojilnice v Križevcih r. z. z n. z na dne 1. avgusta 1926, ob treh popoldne v posojilničnik prostorih. Ako ob določeni uri ne bode zadostno število u- dov navzočih, se bode za pol ure pozneje sklepalo pri vsakem število navzjočih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. 1925. 964 Zalivala. Ob priliki prebridke izgube mojega brata i» šnp-nika gornjepolskavskega izrekam na tem mestu skupno zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je bil pogreb rajnega velečastitega gospoda Antona Šebat tako veličasten. Posebej še mi je dolžnost, zahvaliti se milostlji-vemu gospodu kanoniku Jožefu Cerjak iz Slov. Bistrice, ki je vodil pogreb, mnogočastitemu dekanijskemu upravitelju Jožefu Ozimič za prelep cerkveni nagovor in sv. mašo in tudi vsej ostali prečastiti duhovščini, ki se je v tako velikem številu (43) udeležila pogrebnih slovesnosti. Iskrena zahvala tudi vsem učiteljem, 'domačim pa tudi sosednim, domači požarni brambi, pevskemu zboru, ki je zapel tri ganljive žalostinke ter sploh vsem, ki so me v težkih urah bridkosti tako izdatno podpirali. Vsem skupaj in vsakemu posameznemu iskren Bog plačaj! Rajnega gospoda pa priporočamo v molitev. Gornja Radgona, dne 20. julija 1926. 985 Marija Šebat, sestra. FOTOGRAF JAPELJ Maribor, Aleksandrova cesta 25 društva, šole itd. znaten popnst. 971 Kje kupite dobro in poceni? V novi špecerijski in kollonijalni trgovini, Maribor, Ve-trinjska ulica 30 vogal Grajskega trga. — Tam dobite zmi-raj vse špecerijsko in kolonijalno blago, kakor: rum, konjak, likerje itd., vedno po najnižjih dnevnih cenah. Prosim, da poskusite! 93S Jz samega žita ne morete kuhati kave. Dober in krepak okus dobite šele.ako upohrebife m _ trt t?____® © v Pijača s Pravim Franckam Vas zamore stalno zadovoljevati. K zmaN kavi na vsak način spada Pravi Franck datek E 559/26-10. Družbeni oklic. Dne 22. julija 1926 ob desetih bo pri podpisanemu sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: 1. vi. št. 106, 2. vi. št. 109, 3. vi. št. 462, 4. vi. št. 499 k. o. Slov. Bistrica in ?>. vi. št. 145 k. o. Gornja Bistrica, obstoječih iz dveh hiš z /gospodarskim poslopjem, vrtov, njive, travnika, gozdnih parcel in pritiklino. Cenilna vrednost: ad 1. 169.860 din., najmanjši ponudek: 87.820 din. 82 para; ad 2. cenilna vrednost 27.220 din., najmanjši ponudek: 18.146 din. 66 para; ad 3. cenilna vrednost 8.358 din., najmanjši ponudek 5.572 din.; ad 4. senilna vrednost 9.055 din., najmanjši ponudek 6.036 din. 88 para; ad 5. cenilna vrednost 11.622 din. 75 para, najmanjši ponudek 7.748 din. 50 para. Pritiklina obstoji iz treh vozov, pluga, brane, slamo-reznega stola in raznega gospodarskega orodja. Najprej se izkličejo posamezni vložki, nato eventualno celo posestvo. Obvelja pa dražba, ki bo ugodnejša. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II., dne 10. 7. 1926. 966 ¡Novo! Novo! Novo! GLAVNI TRG (pri farni cerkvi). Amerikanec izdeluje sam, «deje (koutre) od..... štofaste moške obleke od . . , štofaste fantovske obleke od . . «ajgaste moške obleke od . , eajgaste fantovske obleke od . «ajgaste hlače od...... moške kape, štofaste, od . . . belo platno od....... druki od ........ zato prodaja: din. 140.— naprej din. 400,— naprej din. 100.— naprej din. 150.— naprej din. 80.— naprej din. 45.— naprej din. 30.— naprej din. 9.50 naprej din. 10.— naprej — Ostanki po lastni ceni. — ~W zalogi velikanska izbira štofov, cajgov, svilenih robcev, predpasnikov, srajc, otroških obleke ter vsakovrstnih nogavic. 952 •Ako res hočete šparati in poceni kupiti, potem se prepričajte in pridite k Amerikaneu v Celjepri farni cerkvi Meunlililvo ebuvala j« Suttnerjevo obuvale vsak čevelj pristoja ket umerjen, izdelano 1» h dobrega usnja, upogljive, elegantno, moderno ik trajno. Velika izbira moških in ženskih čevljev, polučevljev in sandal. ¥ velikem iluatrovanem di vot-ceniku «vetovne tvri ke H. Suttner v Ljubljani št. 992 boste naili mnogo praktičnih potres* Sčis, bi Vaa bodo ztnnifie. Dr bite ga brezplaino. Naročili, brez T»aliga mita. ier Vsn> «e repovžefnd takoj sam^nj». Notar dr. Ivo Šorli uraduje v Slovenski ulici 11 (telefon št. 423). VOZNI REP reljaven od 15. maja 1926 (povečan) se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5, ali v njeni podrainici Aleksandrova eesta 6. Komad p« 1.50 din. h - — 1 S a a a a a a a a a Najbolje in najvarneje naložite svoj denar pri Okrajni posojilnici v Ljutomeru | r. z. z n. z. ki obrestuje hranilne vloge najbolje. Tekoči računi. Posojila na poroštvo, zastavo in vknjižbo. Uraduje od 1. maja 1926 vsak delavnik od 8. do 12. ure. na H® a ®®®s®s®s®®®®®®®®®®!* NIKDAR več ne menjam, ampak ostanem stalen odjemalec za sukno v veletrgovini Stermecki, Oelje št. 24, kjer'se letos prodaja močen meltom m 45 dinarjev, modem ševijot m 52 dinaijev, fini kam-garn m 60 dinarjev, posebno fini in moderni kamgarni in covercoati ico do 300 dinarjev. — Vzorci manufakture se pošljejo v pogled, ilustrirani cenik s čez 1000 slikami čez razne domače potrebščine pa zastonj. — .Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Trgovci engro cene! a *ä»&£3£il3ianHBBBaBBBBB*jiSSBBB»Biaftßafe$ íf-1 581 vedEO ivefto hi Sageria, aaffiaega Trboveljski in Splitski PortUndcement aidno in »treiao opeko kako« tu« Via Irug« itavbne potrebščine tu cemeatue äf«18o griporeia p« aajaiijUl cea»M G. Pickel, Korošca ya ulica 39. B : SBS»18HBBBBSBeaB!*BB«SrBaaBBB®i§iP jsete in podplate je potrebno, da nosite vsaki lan. ?siasa ni razkošje, ampak daje elastičen, prijeten hod ter Je trajnejši in cenejši od kože. En poskus in uverjeni bode te, da nI več mogoče imeti čevljev brez Palme. aíEi®@®@@@E®B®®Bí5iBa Fesor! . isa*si Najceneje ln najbolje se knpijo molk! !■ Beatkl 1 r&illčno moško perilo, belo in rjavo platno, seKro hi tove raslične obleke itd. pri IVANU MASTNAK Celje, Kralja Petra cesta 1B. Mannlaktura in lastna iideleralaioa tMol, 9IHliBiiHHHBI!RBIIBII91BnRBIIiBHIIB Kmetje šmarskega sreza! Botri in biraanalf V sedajnem težkem času potreba Vam Je yo««sd bi Britev blago, sato pridite samo v staro domi« feg«»gBM Ed. Suppanz v Pristavi. Novo blago! Sini« KX9C&f Najlepše molitvenike m blrsask« 3arS«, m s;«$«gieBSBBBaaBBBBBWB8aWBBBaBBBKim Naložite denar le pri Ljudski posojilnici Oglasi v Slov. Gospodarju imajo najboljši uspeh! registrirani zadrugi i neomejeno zavezo Cankarje?a nlica 4 poleg davkarije (popiej pri »Be^em voluc), kjer je najbolj varno ualožeu in se najugodnej« obrestuje. 50 Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica. Posojila po najnižji obrestni meri. VEC MALIH POSESTEV okolica Maribor, nakup, najem išče »Marstan«, Maribor, Rotov- ški trg 4. 950 U I » II I I I I n I I I ñ II II I I I II ILIC »brezalkoholna Produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10, polije vsakemu naročniku Slov. Ibapodarja zanimiv cenik brez- «aoapod »e van htevajte ga vam žal! takoj; ne 863 JTužiio-čtafer&ka hranilnica Oelje i Mi km CmUtjmrm <*«« ttev, IT, aaaproti poMe. f j Ma lBSB «pojma kratke vlogo vaa* delavnik od 8. do 12. ure in jih obreituje po lolikoi logoče najvišji obreetaj Beri Rentai 3avek plačuje hranilnica tana, Za vanoej vbg Jamčijo okraji: Gomjijr.d, B vsakevrrtd ckvgi bo** po4 u«Wmi.i pogoji. Poete» položnice aa razpolag» Ustanovljena I. 1831, Lamhret Chiba klobnčarna ,