Poštnlna placana p gotovlnl. XV. legtnliic.
1937. okfo&ie? 20.
11. numere,
Vu fmčnl prSkmurske evang.  šinjorije  reditei
i vSdavnlk t msAft J&NGŠ, Murska Sobota.
Rokoplsi se morajo v Puconce poSilati,
Ček račutia št. 13,586; imč  ,,Duševni   list**   Puconcl.
Cejna na cejlo ieio 26 6in., v zvdnstvo 30 din.,
w IfcmeriB«© 1 DoGi., edne nurnere 2 dSn.
Izhaja edndk na mčsec.
Naprejplačilo gorivieme vs&ki ev. duhovnlk 1 vučitei.
Na svetek reformdcije.
Hdri  Llpot evang. diihovnlk.
Hvalo ddjmo našemi nebeskomi Oči po Jezuši Kristuši, da se je Njemi vidlo po delavnosti Luther Martona čisti navuk materčcerkvi nazajpostaviti. Z Melanchton Fulopa temi rečami pozdravlamo 31-tiok-tober, kak reformacije začžtni den.
31-ti oktober! Veselja i zmdge svčtek, dr je to začčtni dčn tisti veliki i zname-niti dogodkov, šteri so spremenili žitek i mordlo narodov. zdkone i ustave držav, žitek i blajženstvo držin, napreidenje zna-nosti i šoie,
Luther Marton je bio tisti mož, ki je tisto, štero je milijon i milijon duš želelo, za štero se je tak dosta ludi borilo, čis-točo ndvuka materecerkvi i sloboščino diišnevesti spravo i zagvušo človečanskomi narodi. Luther je veliki bio, kak znanstve-nik, ki je z svetlostjov svojega znanja i modrosti v dosti srcaj vužgo zndnja ogen; Luther je veliki bio, kak jezikoslovec, ki je z nemškim prevodom bibiije stvoro nemški kulturni jezik; Luther je veliki bio, kak govornik, ki je z ognjom svoje reči dosta posltihšavcov i delavcov dobo za svoje sveto delo. Ali mi Luthera ne diči-mo, ne čestimo, ne cenimo zato, ar je on veliki, znameniti človek bio, nego zato, ar je on Boži človek bio, on je od Gospod-noga Boga bio voodebr^ni, naj krščansko materc^rkev   očisti   od    krivoga  včenja,
naj liidem spoznati da čisii Kristušov evan-geliom. Nam je pa spravo ono prayico i Čest, da seb^ leko za evangeličanske krš-čenike vadlujemo,
Evangeličanskomi krščenfki biti, za proteštanuša se vadiin7ati je veiika dika, ar ki se tfldi v srcl za evangeiičanca čuti, tisfi dobro zna^ da je on po Ježuši Kris-tuši Bože dete, i njega vu neb^saj žitka korona čaka.
Evangeličance so skoron bole krvavo preganjali, kak prve krš.ne ob priliki po-ganskoga preganjanja za črisa rimski casa-rov. Jezerojezer proteštanušov so zavolo njihovoga vadltivanja oropali od Česti, od prernoženja, od domovine, od žitka. Dosta navši očakov, naši verebratov so v temnice zaprli, mučili so je, na grmadaj so je z^ž-gali, žitek so njim vkraj vzeli. V Europi skoron vsake države zemlo je proteštanu-šov rdeča krv pofarbala, od toga krvnoga prelejavanja nam govori zgodovina Fran-cije, Španije, Italije, Austrije, Madjarske. Dopunila se je nad njimi Jezušova reč, štero je ednok svojim vučenikom pravo: ,,Da bi z sveta bili, svet bi, ka je njego-vo lastivno, lubo, da ste pa ne z sveta, nego sem vas jas odebro z sveta, za toga volo vas odiirj^va svet."
Ali naši očacke so vseedno med kr-vavim preganjanjom verni ostali k Jezuši i te čisti evangeliom, šteroga so spoznali za pravico i fundament svoje vere, so nig-dar ne zatajili, nego za pravico, za svojo čisto vero so pripravleni  bili   vse  prena-
Strdn 122.
DUSEVNI LIST
oktober 20.
šati i pretrpeti, ešče smrt gorivzčti od ne-srčni papincov.
Najbole i krvdvo je preganjo proteš-tžnuše rimski papa, ki sebe za Krištušo-voga namestnika drži na zemli, i njegovi slepi i zagriženi hlapci. Za jeretnike, za krivoverce, za nekrščane so nas imeniivali i nas ešče dnesden tak imenujejo, ttidi zevčeni liidje, ki bi pa mogli teliko znati, da smo tudi roi krščanje. Rimski papa i papinski popevje so naše očake na vsak način nazaj ščeli dobiti za papinsko cčr-kev. A!i či so to ščeli dosčgnoti, zakaj so prle ne dokazali, da je naše včenjč ne pravo, nego krivo? Zato ne, ar evangeli-omskoga navuka pravice i včenje nišče nemore zatajiti i spremeniti, kak so to ne mogli včiniti farizeušje z Jezušom Kristu-šom. I ar so z Svetim pismom ne mogli našega vadliivšnja istinifost zatajiti i spre-meniti i tak naše očake nazajdobiti za pa-pinsko cerkev, zato je rimski papa gori-pontico voze, grmade, pregnanstvo, sable, da bi je z temi vničo. Z tčm činenjem i ešče z drugimi prispodobnimi narčdbami je pa rimski papa samo to pokdzo, da v njem ne žive Kristušov duh i liibčzen, da se on ne briga dosta za diiševno čistočo krščanske cčrkvi, nego samo za svojo svet-sko  oblast i bogastvo.   Jezuš   Kristuš  je
svojim vučenikom nL dao sablo v roko, da bi z orožjom prem^gali svet, nego nas-protno je to pravo Petri: Obrni tvoj meč nazdj vu mesto njegovo, ar vsi, ki meč vzemejo, od meča poginejo. Zato diihov-niki naj ne bodo krvniki, nego milošče i mira glasitelje.
Proti t^m strašnim i krvdvim pregan-janjorn pa proteštantizem ešce žive i ne je vničeni. Njegovi naslednicke batrivno ne-sejo napre evangelioma zdstavo. Hvala vam, vi batrivni i junaški možje i ženske, ki ste svojo evangeličansko vero bole lii-bili od premeniivi kinčov etoga sveta. Hva!a vam, da ste proti papinskoj dušev-noj diktaturi dušnevesti sloboščino gl^sili. Proteštantizem je velike junale, trpeti zna-joče krščane rodio, kakše pri nobenoj drii-goj krščanskoj cčrkvi ne ndjdemo. Ponos-no leko nazdj glčdamo na svoje verebrate, na junake našega vadluvanja, ponosno se leko vadliijemo za evangeličance, ar evan-geličšnec biti je resan velika dika i poštenjč.
Papinstva hiido preganjanje i krvništvo je ne moglo vničiti evangeličanskoga vad-liivanja. Z maloga semena je veliko drevo zraslo, i račun njegovi naslednikov vsdki den raste. Liidje začnejo previditi, da prd-vo krščanstvo edino v tistoj cerkvi jeste, v Šteroj evangeliom čisto  glasijo i sakra-
Tre deklin hištoria.
Pisala Gyarmathy Žigmondova.  — Poslovenčo Flisar
J an o š, vp. vučitel.
(Nadaljšvanje.)
2.
Katica jc slfižit iJa, v soseden varzš se je vdinjala; gvant nje je že notri spakivani vu eden beli karni (p!e*nje^), v gojdno v zorje de šia. Ta pot je edno voro hoda peiki; hajl na konci nje je ono, štero jo od ddma odtrgriel Te sledjen den je tak tužen i donok kak hitro ide, včasl se za breg^ skrije to blajženo sunce, pa ešče kciko mam pred sebom? Popadne vrčl fdško hiti proti onomi rnesti, štero pred njo? vso lepoto vkiip zvrši. Med oratjov zetnlov liki edno zaglozdo, ražjo eden tnL\i travnik, na sredi' nanjeai jeste edna velka loška griiika, štera ko§nato razpreste razno velike veke i štera ]e jedino drcvo vu hatari i kak cdno  zvOnr^doo,   stdro   drevo  vu
erde?y5kom »Rakoczija drevo", od šteroga, kak od vnogi difigi se pia?i, ka jeRaV6czy poglavar pod njim počivao, gda je oranjeni proti Varadi potui-ao; počinek ga je otavo i na on spomenek je poglavar tam nihao on lepi presler (pokrovec), na šterom je počivao i z šterim jc zda male cerk^i olt&r pokriti.
Tak je raed čarnov oratjov zemlov on rrali zeleni travnik zda na sredini apriliša ravno takši, kak z zlatimi nitmi zašiingani i prešiti zelčni baršon na ollari. Na sredlni z-belim CFetjora osipana gruika, kak edna grozno velika korina, stebla pa kbronci prispodobna, Hcojna je knje antiqua kehelj.
Travnika voski kiik^l (špic) se vu tned dveraa pečinoma vo cOrečoj vretini dokonča. Kat ca z vretine zžimlc vrč vode i pod ,Rakdczy* drčvo nes^; okoli nj^ po celom hatari orjžjo, na zoči bodočern breški je bifitiv; eden novi križ je pozdignjeni med ovimi. Krotka deklina se na
oktober 20.
DUSEVNI LIST
Stran 123.
mentume po Jezušovom zrendeliivanji vo-obslužavajo.
Tlidi to vidimo, da proteštantovske države vodijo v kulturi, v znanosti, v teh-niki, kak Anglija, Nemčija, Holandia, Da-nia, Švčdska, Norvčgija, Švica, Finska, Ameriške Severne drž&ve.
Proteštantizem tiidi posveti človeče delo, zemelsko dužnost. Rim. katolicizem to vči, da krščenik či popolen šč6 hit>, naj ide v klošter, naj se ogiba sveta. Ne! Proteštantizem to pravi, krščenik naj v etom svčti spunjava Bože zapovedi i liibez-nosti dela. Eden oča, ki z znojom svojega obraza pripravla vsakdenčšnji kriih za svojo držino, edna mati, ki se briga za svojo deco, ki cele noči pdzi na svoje betežno dete, dosta bole svčto delo opravla pred Bogom, kak pa tisti barat, ali nuna, ki sta žitka bremena i težave nigddr ne poznala i sprobala.
TCidi je krivo tisto včenje rimskoga papo, da drždvo tiidi pod svojo oblast ščč podjarmiti. Naš Zveličitel strogo opomina svoje vučenike, naj si svetske oblcisti nig-dar ne želejo, nego ki med vami veliki i prvi šče biti, tisti naj siiiži driigim. Rimski papi so se ne ravnali po Jezulovi rečaj i včenje, svetsko obldst so si želeli, to že-lejo ttidi dnesdčn, vmešavajo se v državr.e
zadčve i pravice, zato so dosta krvavi bojov i krvnoga prelevanja povzročili med narodi, dostakrat med krvnimi brati, Pro-teštantizem pa glasi slobodščino države i po svojem navuki vči i vzgaja svoje ver-nike za pobožne krščane, za stanovite karaktere, za dobre državlane, ki so dužni pošttivati drždvne zakone, za svojo cčrkev samo to prosi,. da srnejo svojim vernikom Božo reč i verske pravice v cčrkvi i v šoli v materskorn jeziki glasiti, tak šččjo biti lojaini državlani, dokeč papinski kle-rikalizem med narodi vekivečni revolucij ogen vužiga, kak je na t6 primer Španija, Mehika.
Dragi verebratje! Na spominski den reformdcije, 31 ga oktobra ne smete po-zabiti preminočnost naše cčrkvi. GMdajoči na tiste uspehe, štere je človečanski narod dosegno pod vodstvom proteštantizma na verskom, mordinom, znanstvenom, social-nom, tehničnom i političnom poli, tak z veseljom leko pravimo : evangeličanec, pro-tešt^nuš biti je dika i poštenjč.
Hvala Tebi, vsemogoči Gospodni Bog, da si nam z pomočjov našega velikoga reform&tora Dr. Luther Martona spravo naše čisto krščansko evangeličansko vad-luvdnje.
te novi križ zgledne i globoko sl zdehne. Odzajaj za njov močno bič p6či: Bohž bo, Možar!" gas le čfije i eden šegav dečko Miha!y Marci Andriš, se tak obrdča naza z-pliigom, ka gjunci vdovfce travnik kldčijo. Biča pokanje, ča^vanje i znova vrezani bržzd spšr napuni zr&k i ete sprotolešnji glas vo dopuni škvorjancov prijetno spcvanje. Te mlade dekline srdcč se celd napuni z-etoy stare moči krasnostjo? i prsi nje poidigava. žitka nagib oblne celo vsabodočnost: Dober Bog, da je lepi tvoj svet!
Gori zorane brazde, ,,tak dabi nog^ dobila vs^ka grGda", se žive vidijo: sto i sto, v oceluoj svekloiči gibstjOči fiičic jeste na novcni prestori; či se človek, ali govedo k-njim približava, malo gori zletijo, ali v drugom megnenji pa doli sedejo na brazde. Medtem se na kržji tržvnika z-bajavnov popevkov eden škvorjancc prizdlgava vu zrdk. Katica ga glčda, z-pogledom ga sprevaja vu višino, pesem se eiče itak čuje, xli ftičelc je
že samo, kak edna roaU gofiiba, potom ga požr6 plavajoča beJa si.ost, nika je ne viditi žnjega, s ujqo 11 pesem je čtiti ešče bole bejavno. Vu onom megnenji, kak tiho g ata, liki edna doli lOčeaa iabda leii doli na travnika krajec; ta mlada dekHna \l hiro tam posiane i ziskava ono mesto, odkud se te prijčini pevci gori pozdigavajo ? I kak se tak yu deiinshalčhnejočo blšjžentvo vtoni, naednok nje Lezrečena bolezen stiskšva srdc^: ka bode viitro etakiegahipa?-— Rd?no tak bodo spevale ftice, Lk zel^ni bode travnik, tak de se kopalo cvetja puno drevo vu bliič^čoj sveklošči . . . ali ona teda že nebode eti! Okoli se zgledne i vidi, ka zda že med gori z-oranov zemlov li samo edna kitica osfžne v-prelogi i to je njihov faldSec zemJč. Pa njim je jedino te falačec dao na zimo krfth. Istina, ka so tak Jani, kak v-prveši letaj, tfidi ne meli prežne marhc, ali da njim je oča tesaS bio i tomi ednomi ktmeti sohč tesao,   litere   i   imena gori
Stržn 124.
DOŠEVNI LIST
oktober 20.
Na poi
Šoštarec Franc ev. duhovmk v Suboticl
Gda deca idejk v Solo i \ o šoie i se sme jejo, žmenjsjo, tak se vldi čioveki, da je spro-toieije v jesenL N^zaj sš misl-ti na preminoča vremena, na naše dstlnstro. gda smo se sprav-Jali vu šolo; siube. hodnik, klopi, kepf, kn<ge, školnik, naš* šolski pajdašje, vse to zbiidi vu srci globoko čfistvo. Dosta vsega pozabi Človek, kak stereši gračfije, ali detlnsk?, šolska dela so vsigdar friška, Eden lepl pogičd, glaijenje po licl. kak nas je znalo obeseliti i kak siko se znali zbojati, zosagati od vsakše malenkosti!
Deca se prlpravlajo v šoldj za žitek,  D6 nok se dostakrat fak vid«, ka so nfkaj   ne  pri pravlena za teškoče živlenja. Gda pridejo viherje; vrtšlci žitka, gda nikaj nepomore, ne vislka zna nost i mcdrost, ne trdnui,  m  bcgžst^o,   fe  se vidi,   ka  moremo   fakše vrednosti ! fakšo raoč iskati, itera nas nlgdar ne osta?i.   Jedlna   moč, štero nemre spotreti nikši zgubiček, nikša nevola. ni sttskavanjc, to je: zfdaj na  Boga    Zrok  vse nesreče je, ka se svOt kraj obrno od Boga. Ne voščenost, zgrcibJivost, vrnorstvo,   bojne,   vse to je zato, ar se svet ne boji Boga.   Vsaki   človek je kak nesreča, kak potreta veka, či se ne neve vtipati vu Bog!.
Na žalost, svet ščd brezl Bcga žfveth Zato je pa sp-idnolo elovečanstvo tak trnok globoko.
Jedino vrastvo je zt celi svet, naj bode vsČ sreče i blajženstvi, ka našega Stvoritela i za-povedaika, G. Boga moremo bogsti. pred njim se pcnfziti. Čš sem kr^', aiž sluga, či vojsko vo-dim, ah" rnetie r^diiu, to je vseedno. Pred B6gom to rea vrednost, kak delam. Srcč, diiševno čis^ točo gleda Oa i ne raoj položdj. Vu Njego^oj idkf je na$ šorš. Smrt spotere modrost, bogastyo, znancst, gizdost ž se vo smejčtronuScv. Či ščei našemjl narodi dosla dobra, či ščeš, naj bodo tvoja dcca bkgosiovlenl, fe njim bojdi apoštol, te vcepJavaj božo Ifibčznost vu duše, i vči narod Baga moliti. Hiitorija včl, ka tfsti rarcdje so najnKpre prišlf, šteri so največ čteli Sveto pismo, šterl so se znali najbole viipati vu Božcj lObez-nosti. Anglijo, Norvegijo, Švčdijo, Daaijo, Ncik-čijo, Š?icarsko, Holland^jo itv. je evangelium zd gau na višino bogditva i kuiture. Vsdka dr-ži?a se zrfiiila, gde ne bilo bogabojaznostL Vera vu Bogi je daia proteitantsklm narodora veliko batrivnost, ka so šli na morje, ne se bojavši smrtt, ni stiskavanja, ar so znali, ka je Bog na-zoČJ. on pomore, on je i vu vihčri nszoči. Boga bojaznost ]e stvorlla dobioto, pošienje, liibez-nost, pravičnost.
Bogaboječi čJovek se nlgdar ne boji neprf-jatelov, ne nevol, ar zna, ka je Bogžnjira. Sarno se Bogš rnorerao bojafi, što se njega boji, ne vupa huio činiti nikorai i vu nikšem (aii, ar zna, ka ga Boža roka pokaiiiga. Severno Ame-riko je puritatiuiov i Herrnhutov duh zdigno na
zdubao, tomi drfigorBi pri smrtnom pripdje križ naredo i osnajžo, i le so cjemi za to njivo zorall, polsko delo odpravili, gnoj ^o i pov domo zvozilj i tak so tžživeli, ali ka m& bidti poetomtoga? ... I kem jakše je pop^trao v-zraki $kvorjanec i kem vessie so pokali bičl, tem v^kša žalost je ož netila mlade dekline srdce; naedndk so se nje skuze zbudiie v ocžj. z robcom si je zakriSa obr^z,
Zda so začali pliige, braae na kola skladati i gjiince k-kolam pregati. Mlhš!y Andriš je pa tak obrno red, ka so giind ne ono zemlo klačili, štera je njegova, nego je |e pa na traynik povrno. Kak zaglčdne io skuz^čo deklino, zadrezno se ]e i v sili je ne znao kaj bogšega činiti, pitao je deklino: - Zska pa j6če*, Katica?
Sosed, kl je za rono včino wiskrou i to velikodušno z-dvajsetimi krajcari vu pla^ao, ga je sputo, ostro je pravo dečki:
—  T6 bi paČ mogao znati, ka zaka juče! Proti brfitivi je ki?tio.
Andriš se je I^kno, vreia krv ga je obvzela na obrazi, šteri je tak zadosta erdčči bio, i zda se je edna dobra mfsel zbfidila vu njem, edna ¦akša misel, za štero de njemi ta lepa dsklina vu celom žitki zahvalna, ar zahvalnost ne cd za včinjeae dobrote veSikosii visi, nego jedino od toga; nakeliko v plemenito občiitenja griintspadne. Andrii je z-bičnjekom dregno soseda i kazao je na nesp?ahšene kltlce zemlo i erkao je: Bogme se iehko joče sirotna gfAva.
—  Nika piavii, sinko! — Potom se |e k-kffietom obrno: — Znate ka ?  od   edne brazde več nedojde ednoga   po ednom,   či   vsi   notri stopirao    vu    vdovice    Pal   Papp   Ferencove zemljfco . . .
—  Nameni   naj   nezgorl! — je skričao te iegav dečko i krepko pOči z bičom, je najprvle
oktober 20.
DOŠEVNI LIST
Str&n 125.
veliko visino, ki so se do pržha ponizili pred Vsemogočim. Južna Amerika je bogateša, kak severna, ali je preveč zaostala, ar nega biblij-skoga božega dfiha med narodom; Mussolini je zapovedao, ka se Svčtopismo more korenito, dobro včiti v Šolaj, i z tem je osigurao bodoč-nos! bole svojemi narodi, liki sto fašizma. Vsa-feoj držžvi, vsakoj šoli i vu vsakoj familiji bi to trbelo nžjprvle navčiti, ka se lejko vuparao \u Bogi, Nega tak stalnoga, gvfišnoga, liki boža obečanja; na pčldo: wzovi me vu dnevi stiska"-vanja, oslobodim te, i ti me bodei dlčo." V*ak-šš zna ne cdno, ne sto, nego jezero jezer pčld napre dati, gda je Bog pomogao vu nevoli, vu stiskavanji, či je bio zv&ni i prošeni. Zžto zvatf, prositi moreš Boga, či si vu nevo)!. To morei navčiti najprvle tvojo deco, tvojo familijo, rod-bino. tvojo včs, ja celi nai kraj, naj se \fipa v Bogi i naj knjemi ide v <?sakšem dugovšnji. Ne-boj se, on se ne navoli tvoje prošnje, on te ne odtira, nede pravo, zakaj nedaš mira.
Z peldov vči deco i druge. Zopstom pr&-viš: deca moja drLga, idte vu cčrkev i lepo se molte Bogi, ti pa kak oča i vert domž ostanei i kadii. Zopstom tanačfiješ, deca mcja, trezni, pošteni, dobri ludje bojte i ti kak vert i oča si pijanec, nepošten, hudi stvor. Od koga se naj navči dobroga obprvim tvoja dcca? Od tčbe. Tl morei peldo dati. Ti moreš z držinov vkiip idti v cerkev, ti moreš, kak gospod farailije pa-
ziti, naj deca ne psfijejo, naj se ne svajfijejo, naj nebodejo nevošč^ni, naj lepo Boga tnolijo. Dosta se znL pripovedavati od vellki varašov, od dal^šnji krajin, od bojne i tak daie. Aii jeli gučiš od toga, kak te je Bog po^žgao v bojni, v nevoli, na poti, kak ti je Gospodin Bog dao biagoslov i srečo. Jeli znaš tvojoj deci notri vcepiti, ka gda ti odideš, se nemorei nikomi vflpati, samo božoj milošči, ka gda bodeš na smrtnom lesi, samo g. Jezuš more biti tvoja pomoč. Jeli si navčio tvojo deco, ka se oni ne-morejo ne na včrstvo, ne na peneze, ne na znšnje, ne na tebe naslanjati, nego jedino na Bogž? Či si vse nžvčo tvojo deco na sveti, vsako meštrijo i vse ztianost i ne si nayčo na pobnžnost, te si njim nikaj ne dao, oni so samo fušerje žitka. Ni edna matl, ni eden oča ne so dobri roditelje, či ne pelajo k g. KristuŠi svoje dece. Svet se zLto rfiši, ar deca nepobožno goriras(ejo, Boga zitneniari, odurjava svet.
Nesreča je, ka stariije misiijo, či peneze, svetsko bogastvo dajo, ka do njim deca srečna! Kak se v tom grozno vkanijo. Dosta starišov jeste, ki na smrtnoj posteli požaiujejo, zakaj so džli satno svetska dela deci, božega zžkona so pa ne notrlvpisali v njihove dfiše! Dosta jih jeste, ki vu starosti se strosijo, gda si na rodi-tele mislijo i gda se njirn pregrd! svet, gda nikše radosti nenajdejo v nikom, te pravijo, mo-joj nesreči so zrok moji roditelje.
začao orati. Njegov glas, biča ložč i on erd^Ji obraz se je globoko notri zgnezdo vu dekline srdcč i gda je i njihova zemla tudi z-ovimi glihno sprašena bila, je sosedom Iepo zahvšlila njihovo dobroto, zahvalnost je bar jedino k-dečki čutila, ar je celo delo njemi prišlo v-pamet. I ka je poetom vu srdct čfitila, nje je ne pol^hialo od rnditelske hiže odha~janja boleznosti.
3.
Katica je za kratki čas uprav čutila, ka je tuhinski kruh prcsoleni i trdi. Nairare on krfih, šteri je nje prišao v-tdl. Brezi tožbe je trpela grobianstvo, ešče se ji je mati ne soranila njč« noga trplenja! Vem je Katica lehko blajžena, ar je zdravi kotrlg; ali eta ova je bogme nesrečna ar je kddii, ta z€ vu etom žitki sirota nede mela nikše radosti. I ka naj sirotica, romar(ca donok ma kakio radost i veseljč vu nesrečnom žitki, je mati vsigdžr z zah?alnostjov   prijčta, gda nje
je ta mlajia či — štera je blšjžena, ar je ne-falinčna — prfikdala nikeliko služa na Niskrew račun. I ta surko plaičatoga obržza, erdeča, de-bela ronarica, či duže — se je vsebole notri vtonila vu ono misel, ka ki zdrave kotrlge ma, more za te rone tiidi delati i za nj<ž se skrbeti, i tak tOdi je več i več rdgiba čutila vu sebi za lepo obleko.
Tak nema vu nikom drugora nikie radosti, je roiilila Katica i niti ne vz^la na pamet, ka ona za toga volo kašla", ix je MfskriN kupila tu-lipanlepi pruslik na prsi, pa bi se ona tak nebi prehiadila pri dobro toploj pčči. Ali siroče, da je pa tak trnok želela eden cifrasti prsnjek 1 Ona eiče ma zadobiti vu svojera žitki radost, — si je mislila, i srdce se njoj je napunilo z sladkim blajženim občutenjem: On blajženi sprotoleinji d6n, z-škorjancov tpevanjem, z-biča pOkanjem i... i dSnok je ona dosta srečneša i blajženeša, kak nebože njena  nevolna  scstra,   štero nigdžr
StrSn 126
DUSEVNI LIST
oktober 20,
Žalostno, grozno je, Či deca rnaia ido v šolo iačni, slabokrvni, božno oblečeni. D) srca stepe našo dulof gda malo defe z-jočom-piačorn ide v Š63o, v svet Boji se! Bojaznosii je vzrok: neve, ka je Bog zmivJ, ka nas Božs roka ob ranL Ne pfisti v žitek tvoje dece neoskrbleno; giedaj, rsaj v duši čisti, veliki, močni gratajo, v teli pa zdravi naii liidje,   i nAjprvie tvoja deca!
Jr rožje nišega lojihflnnjB je nej
telovno; nego zmožno v Bogi oa porušanje
trdni mejst" (n. Kor. 10, 4 >
K vojafckoj slfižbi sliši rožjč. T6 je potreb-no vu bojoijj zemelski kraiov, ali ftici vu boji za vere KristuSove i njegovi vitezov. I donok tu je velika raziika: »rožje našega vojskihania je nej telovno"; nej močna roka i oster meč, nej obl&st i jšlaost. Naš Vučite) nam je odkrilo po-vedo : Moje kraiestvo je nej z etoga sveta ; mcje kralest^o je nej na oblast postavleno; jss se z pravicov borim za pravico. Ravno tak veli eti njegov veliki apoštol: naše rožje je nejtelovno; nej oblšst i sila, nej \iz i ogrlzavanje, nego pravica i ifibčzen. Ali kak dostakrat je vožje krščacske c^rkvi i njeni voditeiov telovno biio! Z ognjom i mečom so se boriii, tak da bl Boža reč i Boži Duh nej bio zadosta. I donok ravno eto rožjč je zmožno pri Bogi, naj razruši žnjimi grade   iatanske Pavel je to doživo pri zm&ganji
niiče ncvzeme za ženo .,. Taklega hipa je ve-Jiko zahvalncst občutila vu sebi, ka je onazdravs.
Vu svoje službe prvoj polovici leta se je naiila z-Andrišom na senji; te šegav dečko, ka ravno naj m& kaj govoriti, jo je pito:
—- Ka spoileš domo, mala Katica ?
Deklina se je na to nedovedno pitanje strsnola. — B6g moj, da je dober tč Andrif! — mislila si je i preci je tiidi vopovedala. Malo je žerjava gratala, pcgled proti zemli nagnola i z-zastavlanim glasom sramežlivo erkla :
— Vi, Andrii, ste vsigdar tak dobri bili... Bog vas naj blagoslovi . . . nigdar vam nemrem pozžbiti, ka ste te . . . či pomnite, on slednji den z oami dobra včinili . . . tak nie je bolelo srdce, ka je v-prelogi ostala naia zemla . . . ali proti večeri ste me z dobrotov ob^selili .. . Gospodin Bog vas blngoslovi eiče na ovom svčti!
I potom vslgdar, gdakoli sta vkuppriila, je ta deklina zahvžlno gl^dala na njega, tak da je k-koncovi sv6to vervao vu sebi, 1m je ojemi veliko zahvalnosl dužna i ka je on zaistinora jako dober.                                            (Dale.)
EvangelJoma v r>mskom casarsivi, Luther vu vretneni reformdcije. I iiidi rai bomo dožlveli, či tcUržemo teiovno rožje.
Gda so Zwikaoski proroki v Wittembergi začaii riiliti i niiče je nej znao pomočtš al sim Melanhton nei, «e Luther ost^vo Wartburg, aaj nazajposlšvi rcžr, I on ga je nazajpostavo, fedi-no po predganji Bože reči. Vu svoji osem »Ser moni* sledčče er!^ od toga : 4Summa Sumarum: Predgo bodem, pravo bodetn, piso bodem, ali z močjo^ nikoga ne born silo, šr vera rnore volno i aeprisiljeno gorivzčta bidti. Vzemže sl od mene pčldo. Ja$ sem protistano pap«, od-pastkam i vsem papincam, a!i oej z silov, nej z jaSnostjoV; ne] z rfiSenjom, ncgo jedino z Božov rečjov. Eta reč, či sem spao, ali dobre vole bio, je ielko do-agnols, ka je pžpšnstvo tak slsbo grštslo i ni e&en vladir iiej mogo žnjega telko dolipotreti nigdar, kak ona. Nej sem jas napravo, jedino Reč Boža, štero sesu predgo i napiso, je delaia i etakše napravila.
9r Gospod, Bog naš, nns poničiti dd i z
brifhov pituinou nopoji, ar smo pre-
gresiii prouti Gospodni.
(Jeremija 8, 14.)
Jefencijdš je bio glasitel Bože strašne sod-bes štera je obri Izraela pridti raogla. On je že napre vido vu duhi; kak protiven narcd vu drž^lo vdčrja i kak mestančari sc vu zagrajene varašč silijo i tam ne najdejo obrambo, nego od Bože roke bičuvani, od glada i peštiša man-trdni na nikoj pridejo. wB6g nas je z britkov pit-vinov napojo, ar imo pregrešili proti Gospodni." I za par lLt sledi je te prorok jočič sedo na razvalinaj varaia i tužne skuze točo nad nevolov svojega nšroda. Je nej od Jeremije dosta vžkši, sam Boži Sin, gda je z prorokskimi očmi naprt vido to pridočo sodbo nad Jeružalemom, z skuz-natnimi očmi jočič se tožo obri grehov svojega naroda ? I eiče dnes se zaraan jočejo židovje pri razvalinaj njihove stare c^rkvi. — Oh da bi li mi spoznali milošče eto vrčmen, vu iterom smo zdaj! Te bi se Božega srda britka pitvina, kak vu Mari nigda, vu napitek žitka i v zveli-čanja tniloičo preobrnola.
Farar Anstein nam sledeče pripovediva od ednoga potflvanja po Nilui-i 1.1932: Po tnusli-raanski  drž^laj   severne Afrike i po maloj Ažiji
oktober 20.
DUSEVNI LIST
Stran 127.
pelajo poii skre vnogi razvaiin, rJgda cvefčči krščanskj graan, cčrkvčo. T6 da zrok človeki na premišlfenje. Te gniajne i cerksi so pod mečom Izlama spadnoie vu razvallne i či hi že prvle ncj prišve bite, bi Irlšm nej mogo nasia noti i bl ]e nsj tepameo, Poiuvsnje skoz Egip-toma nanj da opofrjinanje, gde je biia ona smrt -na klica, štera se jje že od začčtka notrlvkornila vu te g&ajne. T6 je bilo med dffigiral to ne-premišelno gofivz^ije poganski navad vu Božo slfižbo, po šegej poganskoga bolvančiivanja, z stebri, kepi, z nekončni pope^kanji, pocesijarni i zvunejšrijiaji prdcimbami. Ziksj to vse ? Refar-mštorje so nšs vdpripelali z mrščne i skazlive pr^cirabnosti oa sveklo glašenje i nazveščžvanje ves^loga poselstva od jedinoga zveličanja vu Gospon Krisiuši. Oae gmane so voposfišiti dalč žitka vretino Bože rejči i zato *o mog!e na ni-koj pridti.
Svetek reformdcije je sveiek biblije, križa Kristušovoga i evangeličanske cerkve.
Na etom dnevi tebč opita tvoja biblija: jeli sem z prdhom pokriti hištorični napi-sek, ali pa kruh žitka za tčbe ?
Na etom dnevi tebč opita križ Kristu-šov: jeli si Bogd grehov odpiistšajočo miloščo ne vzeo zaman?
Na eiom dnevi tebe opita evangeli-čanska sveta mati cerkev: jeli liibiš menč na vsdki dldov z goiovim, lutherskim, srč-nim prestojom ?
Iroja pitanja. — Ka odgovori na nje tvoje živlenje 1937. oktobra 31-ga?
Redovnik (bardt) s-svojim vernim prijdtelom.
(Ednoga netnškoga pozablenoga pisatela veršuš. Povo-grščo Payr Šandor, poslovenčo Flisar Janoš.)
Prazen ino ostavleni Stoji Agoite klditra hram. Brtalan, te slari p^ter, Sam jedini prebiva tam.
Dflšo njetni teži žilost, Nega, kom' bi se potožo. Nedo čOli to ti rartvi, Ci bi jo pred n\6 položo.
Eden indašnji priatel Je, ki sc žnjim tfi zdrždva; Pri tom išče trošt, vupanje, Toga tiiino prlgledšva.
Redovno okoli ponoči Ide, gda ga aial' zvon zo?6, Na molitev opomina, Kak regula spiše napre.
Po dugom, tihom trnšci Sam vu sebl skrofa dale I vu cčrkvi ga cakajo: Vcren pri&el: orgole.
K-njim si s6de ino z žveglžo Lepi glas vonsber^ žnji, I te veren prištel žnjim Tak vkupglasno zuni, doni.
Ali to je druga nota, Ne takša, kak v-kloštri doni: Marie i sv^tcov pesem Vu toj noti več nezuni.
Od Jezuša pcsem je to, Vere, lUbeztii svet' himnus, Šteroga speva pobožno Verebojii?nikov koruš.
V-Italijo nemški bojnik Je prinesao to svet' pesem, Z-globolcov ranov je prišao, Z-duhom navdehnjeni vu vsem.
Pod lebkov prs, ober srdca Je meo edne male knige, Vreli kuš je pridao eiče Na nje skrvavlene (žble.
Potora je pa v teli vtreti, Oslableni, svet ostavo. Na Gospodna se nihavši, Se je k-BOgi v-ndbo spravo.
Tč pesmi je Martin brLtec Rad popevao navdušeni, Inda tam gori vu grždi, V-Koburgi i v-Wittenbergi.
Cu) bar, kak org'le brnijo, Velke žvegle kak grmijo: NTrdi grad je nai Bog zmožni' Pečine nog6 dobijol
Stran 128.
DUSEVNI LIST
oktober 20.
I oblocke se zglasijo, Cdrkvi nčba, feob se gible, Od stari sten prestrahšeni  se od nji odebije.
Ndva pesem i novi duh Prehodi vcs sveta srdcč, Z kmfce st&ne, obudi se, Stari postanejo mladje.
Ednok kak si z-priatelom Zgovarjata edno polndč, Z tela na pesmi peroti Duša hiti k-Bogi idoč.
Prste na orgolaj držčč, Zočrai v-nebo gledeč speva: »Oh Gospodne, slugo tvojga Odpuslii zda že z meroma/
Ide glas proti oltari — Navteki, tiho gor' k*nebi, Kak zvona gjas pri veččri — 1 zda je vse tiho vcčrkvi.
Ništerno drLgo kamenje z Lutherovi spiskov.
T6 je eiče daleč ne krščanstvo, či se od toga pr&vi, ka se naj čini i ka ne, ali ka je dobro i ka ne, nego či se zna:   ka je Kristuš i
ka on čini.
*
Kristuša krdlestvo ncma dela z zraožnimi svetimi liidmi, nego z slabimi siromaki grejhiniki.
Nega v^kiega Božega srda, kak to, či ka-ma ne pošle svoj evangeliom, tam more sam greh, blodnost i kmica bidti, tam se to dela, ka se iče. Ali prOti tomi nega v^kše milošče, kak či katn svoj evangeliotn pošle, ar tara sledOje sad i blagoslov.
Nepokornost je smrt i vrag sam, štera eden mali greh za velkoga i teškoga Čini. Ali pa: grobi grehi se odpiistijo, či na tC> istinskopoko-ročinenje sledi.
Nika nemremo tak žtnetno od s€bt vervati, kik to, ka bi sveti bili.
*
Mi se zadosta mamo včiti z vere vu celom našem živlenji.
Či se nikak na smrt zd^Is, njegovo srdce dftnok nema ra^ra, dokeč se nevupa podati pod
miloščo.
*
Dokeč Bog ne obrn^ svoje oči vkraj od naši grehov, ja od naie pravičnosti i jakcsti i nas za pravične pove za vere volo, itera je vu njegovom Sini, tečas smo zgubleni.
Vera, štera se ne meri brezi naii najrr.čnši dobri del, ne spraviča, ja ona je ne vera. I do-nok je nemogoče, ka bi vera brezi stalni, ?nog:
i veliki dobri del bila.
*
Vera je edno žiyoče dugovanje, človeka zaščista novoga napravi, preobrn^ volo i ga vu celoj bivosti premenč; ona sžga do fundamenta
i postžne popolno ponovlenje človeka.
*
Jedino vera spraviča i jedino lubezen živž pravično.
Vera i lubezen je cšla bivost ednoga krš-čenika. Vera vdabla, lGbezen dava: vera prine-se človeka k Bogi, Iub6zen prinesč Njega k člo-veki. Po veri si da od Boga dobro činiti, po lub^zni čini on dobro z ludmi, Lr ki verje, cn vsa dugovanja pred Bogom drži i je bogat i blajženi. Zato vse, ka živč i čini, ravna na dob-ro i na hasek svojemi bližnjemi i vsa sta čini vu JOb^znosti, kak njemi je Bog včino po veri. Tak dobro vdabla odzgoraj po veri i dobro da-va tti odspodi vu lubezni.
wAr ncznajoči Božo pravico i svojo
lastivno pravico iskajoči opraviti, pra-
vici Božoj so  se nej podali."
(Rim. 10, 3.)
Mi dobro občutimo, ka naie živlenje i či-nenje pred Bogom drflgo more postanoti. Ali to se tnore na svojem rednom mesti zgoditi. Z tem nedosčgnemo mer, či mi Bogi nikaj posebnoga iččmo dati, ali včiniti i naj si bo, ka se z svoje moči potrfidimo dobri i pobožni postanoti. To ne pela k cili, nego Bog nam je vu njegovoj milošči edno dosta ležeio pot pokazo, po šte-roj zveličanje vu Jezuii lehko zadobimo. I to je nej drugo; kak detinsko podanje vu veri pod Božo miloščo. Mi slobodno lehko pridemo k Jezuii tak, kak smo. Jezui ne laže! On sam nam zagvuša, ka je td ta čista istina. I ovo, tak naie
Oktober 20.
DUŠEVNI LIST
Str4n 129.
živlenje drflgo pcstane. Edna svčia dulnost nas faka. B6g žele, naj takša vera tiidi sad prfcaša, ovak je ona ne istinska, nego skazlivost. More se nad mml Itibčzen. poirplenje, prljaznost, čis-tdča i praviSnost videti. Kak stojimo nii vu tom? Oboje pofrebfijefTiO: ponizno vero — i močno vupanje.
Mi evangeli?ani niti nevemo, od kaklega breruena tiAs je Luiher rešo. Ka je bilo z od piistki i z molenjom relikvij (ostanki) \n oni vremeaaj? Na vsisvetcov dea sa Iiid;e na*4do mtli v Wiitembergi, ss^kši vu gradsko cč<kev idti, na šiere cčrkvi d/eri je sledi Luiher svoji 95 verski pravlc vozsc/eko. Tara je bilo vno žina herešnji i prebižai relikvij ?kiiperprinešenL Viadar Friedrich te moder jih je, ešče kak veren sto sfare rimske cčrkvi, za dragi penez spokfi )o. V 1518 leti je ne menje kak 17.443 falatov takši relikvij bilo vu Wittenibergskoj cdrkvl vkiipna nošeni i med njimi vnoge resnično čfidne. Tam so se lehko vldil s^čtoga Tomdia poplatje, šteri je prej žnjimi v Indijo pciiivo. Svd^cga Bertala-na koža z obraza, ki je po pripovčstsj oguljeni bio. Ja, tii so se najšli ešče ostanki cd goreče-ga grma, z štercga je Bog z Mozešom guiao; slama i seno z betiehemski jšsel itd. I ki je vse to molo, onomi je (dugo je trpelo. dokeč so to vkuper prečtell) ne menjes kak 127.722 !et i 116 dni odpiistka bilo dano, to je obečano. — Kak nači nas vči Kristuša čisti i s-^;i evangelion)!
Spdmenek ti mrtvi.
Za evangeličanskcga človeka je ne prvoga novembra den ti mrfvi. Vu Nemškomcrjdgi pel dodencm (pa tiidi vu naši cerk^aj) je zadnjo nedelo cerk, ieta svelek spominanja od ti mrtvi. Vu severni ev. orsagaj pa vu vsakoj gmani je na diugom i drugoni, vu žitki gmane znameni-tocn dnevi sveiek brutiva. Na eti sfd(ksj pa (udi nevužgžjo sveče na grobaj (svečo ridjvišje na kolede vužgčjo spodobno božičnomž drevi), nego na lepo vr^d vzčtom cintori Božo slfilbo držijo. Na svetki ev. cintora je tak ne sprehod brutiv, nego cerkev, Ne senja plac, nego moliivi hJža. Ne sliša se žnjega enckgjoče smejanje, nego Bo» ga dičeča pesem.
Svčtek evangeličanskoga brutiva je zato tak vu časi, kak vu formi tucii sp!oh drugi, liki rim. kath. den ti mrtvi. Na den ti mrtvi kmično ostšnjeni ev. grobi  tak  neoznamenfijejo to,   k&
cvang. človek nebi dužen bio preštimati spome-mek ti mrtvl. (Žalost, pn" nas v tom tali nega več rčzlike i z dragirni vencami, pa z vnožlnov Stfeč se eden pred ovcga terejo.)
Jeli ii prešthnaš spdmenek ti nirtvi?
Nezagrajeni ciniori, na šteri lehko vdiljek kla?i živascn i vse prevleče trnje, ščetd'je,! aka-cije, so nevredi k irrčni eyangeličf?nskoga brutlva.
Pošlfij grob tvoji mrtvecovl
Mdjo pa t\ rart?i tudi drflgi spomenek.
Ma|o herb tl mrtvl Z*LbidH cdna wA\a bi-žička, zcžbidti edno pa> fa!atov pohištva, znd-bldtl edno par bt&id zeraiišča. Kak žalosfno je, gda človek to vidi, ka se herbažje tak grlzejo na herbi, liki psi na porobi, Te eden dfži cden konec, te o? drflgi konec i tečas vleč^jo, trgajo, pernjajo se, dokeč skcron vse ns nikoj pride.
Poituj spomenek tvoji rnitvi z <^m, ka se nebodež s?a]fivgo na njihovom  herbi!
Majo pa ti cftin eš?e \iXil drugi spomenek Jeste tiidi diihoven herb. Znabidti edna biblija, §li edna pestnena kniga. Od zv6na je že ne kakša lepa knfga. Tšble n{6ne so znucane, paperje ojeni vohod jos litere so na dosta raesti lazapržae že, ka jo komčj mogoče čteti. Na n{6nora prednjem siraai je tam pis^lo t?ojega oče, a!i tvoje rnater^.
Jeli pcštfiješ svete knige tvoji mrtvecov.
Nesmlš je z iem preitiraatl, ka je žajinii pokopaš vu grob, nego z tLm, ka je z blago-s'a?laj6čim poitQ?anjem nficaš dale.
Keiko hiž jeste, gde z€ nikorni nž trbe ro-roditelov s'are bibl^je i pesmerie knige. Na sto so prišli mt%to nji votli romšai. Ali zna-bidti svojo vero zatajčči otroki so je liičili vu kot i zaklačili v prah z mrtveca oskrunččov ne-smilenostjov. Jeli preštircaš sv^te knige tvoji mrtvecov ?
I jeli tak csnavlai tvoje otroke, naj pre-Itimajo po tvojoj smrti tvoje svete knige?
Dosta pretrosltvoga je povedao Prosper Ra-jaobeilna, ete mlddl teolog z Madagaskara, gda je pred dvema letoma vu Europi hodo. All ndj-bole pretrosltvo t ndjbole sramotilno je /6 bllo, gda je pripoveddvao, ka on, te mlddl krstšenik je prišao k europejskim starlnskim krstšenikom več liibeznosti, globokššo vero tskat l na/šao je nevervanost, odiirjdvanje, poganstvo.
Strdn 130.
DOSEVNI LIST
oktober 20.
Rftzloini mdli glasi*
Radosti gl&8. «Ar drfigoga fundamentonia nišče nemre djžti zvun toga, ki je djani, ki je Jezuš Kristuš." (I. Kor. 3, 11.)
SprAviSče Oustav Adolfa drfiStva. Ju-goslovensko Gustav Adolfa glavno druitvo svoje V. letno spržvišče i osvetnost t. 1. nov. 6. i 7. bode melo vu fari Crvenka (Bačka).
Svčtek reformacije. Nai g. pušpek so goripozvali vse župne urade na to, ka okt. 31-ga bode cvangeličanski svet svetio 420 letnico ono-ga dogodka, ka je Dr. Luther Mdrton na oči-vestnost dao svoji 95 pravic. Ar ete sv&ek letos na nedelni den spadne, zato ga vsaka gmana tem dsvetneše mora posvetiti i offertorium toga dnčva Luther Martona zvezi prekpustiti,
Visiki cerkveni obisk. President neraško-ga Gustav Adolfa društva, universitetni prcfesor Dr. Gerber Janoi z Leipziga so se s svojov gospov pšr tjšdnov v Sloveniji zdržavali i so obiskali tudi našega g. pOipeka, ob iteroj priliki je z&grebečka gmajna tomi odličnomi gosti Iepo sveliivanje vadlflvala.
Mor&vcl. Moravska fara je z vrelostjov i Itibčznoitjov očakov do svoje cčrkve voposta"-vila novi pozvani list za dfihovnika i na to sept. 5-ga si je vkupglžsno svojega administrštora KOhšr Franca zebršla za duhovnika. Te vsamo-goči Bog naj darfije njemi moč i radost, da bo-de svoje pozvanje z vrelostjov i nashajno spu njšvao Bogi na diko i gtnajni na blagoslov!
HodoS. Imenitniva vučitela, f Dieneš Šan-dora i Fenyveš K^rclja, vreden naslednik pri Hodoškoj ioli V6rteš Aladar Jolski upraviteo je v pokoj djšni. Žmetno nam je, ka edna bivša hčrešnja evang. šola je brez evang. vučitela os-tšnola. Z pripoznanjem i z zahvžlnostjov se pa spomenčmo z vernoga delaoja toga dobroga vučitela. Leta njegovoga počivanja Bdg naj blagoilovi!
Obisk&vanje Bože sliižbe. Poleg zrende-luvanja vučenja ministra štev. 39778 od 14. nov. 1936 80 šolarje dužni r^dno obiskavati Božo •lažbo i to z ludski iol i z nižji zločov šrednji idl morajo obiskžvati Božo slfižbo decč (aline-delsko iolo), z višji zloSov srednji iol pa glkv-no Božo slflžbo. To naznšnjamo tak roditelom, kak šolsklm orgšaam i verovučitelom, kisotudi odgovorni za rčdno obiskšvanje.
L€pl dar. Apačka raztorjenost je dob la 300 Markov (okoli 5250 din), Lendavska mžla fara pa 100 Markov (okoii 1750 Din) od nem-škoga Gustav Adolfa druitva. Hva"!a (Qdi na etorn mesti tomi neobtrudienomi skrbnositeii stiskšva-ni verebratov«
VjedJnane držčle. Z 13 mil. negerski pre-bivalcov orsdga je 5 mil. protestantov.
Turobni gl&si. Zadnji mesec so se z Pu conske fare odselili vu večnost:  Zorko   Edit  v Predano?ci, stara 10 let; Bencšk Mtrija   v  Bo-kračl, st. 16 1.; DmriČ Vilma, roj. Banfi v Pu-žavci, st, 35 1.; Veren Ivan v Sebeborci,   st. 68 1.;   Mikola   Franc na Vaneči,   st. 72 J.;   Novak Janoš na GorJcl, st. 77 I.;  Škrilcc Štefan v Le merji, st. 65 1. — Naj majo sladtek grobskl s^n i biaženo goristanenje.
Znatneniti dštumi v oktober mesecf. 1468 oktobra 2 ga je mr6 Gutenberg Janoš, go-rinSjditel drukanja knig. ~ 1529 oktobra 2 ga je bila tned Lutherom i Zwinglijom hčrešnja dis-putacija v Marburgl. — 1472 oktobra 4 ga se narodo st, Cranach Lukač, tnalar več Luther kepov. — 1502 ga oktobra 8 ga so nastavili vvittenbergsko vsevučilišče, čteroga je tfldi Luther b!o profesor. — 1531 oktobra 11-ga je spadno Zwing!i UJrik. — 1648 oktobrt 11-ga je mro I. Rakoczy Jurij. — 1492 oktobra 12 ga je od krio Kolombuš Ameriko. — 1845 oktobra 12 ga je mrla Fry EHzabeta, »angyalka temlfc". - 1648 oktobra 24 ga so zvezali vveslfalski ir^r, s šte-rlm se je dokončala tresetiletna verska bojna. — 1781 oktobra 25 ga je dao vo II. Jožef potrpli-vosti zrendelfivanje. — 1517 oktobra 31-ga je prebio vo na dveri wittenbergske gradne cerkve Luthcr Mšrton ti 95 pravic. — 1631 okiobra 31-ga so pregoali z svoji domov proteštante Salz-burga.
Turobni gl&si z Oor. Slavečke fare. Odselili so se vu večnost: Celec Štefan, z Dol. Slaveče, star 47 let; Kiiilak Jožef z Gor. Slaveč, st. 61 1.; vd. KUreti Ana, roj. Svetanič iz Sotine, st. 74. 1. i 2 otroka. Naj počivajo sladko i bla-ženo! Ti žaiavajoči pa si naj počinžjo vu Bo-žem svetom ravnanji. Do blaženoga  pavidenjal
Samovolni dkrl. Na goridržanje Duševno-ga Lista: Šiplič Elemčr Vaneča 5 din, Banfi štefan Pužavci 4 din. Topla hvala.
PoSta. Podpisani vanečki rojšk nam t. 1. okt. 7-ga nasledDvajoč piše: Visiko poitiivani g. Duhovnik!   Priralite tnoje srčne pozdršve,  itere
oktober 20.
D0SEVN1 LIST
Strdn 131.
vam pošilam z ete Francuske krajine i celoj na šoj stopčdesčt letnoj farl. Nadale se vam zahval-jfijem na rčdnom pošf?anj! »DOševnoga lista", šteri je edina pomoč i trošt moja eti daleč med diuge vere Ifidmi. S kak težkim srcom čakam te edini naš evang. list, Šteroga moja dfiia najbole potrebOje, a> o?ak bože reči tak nindri nečfijem. Meni te Oča nebeski zalo pomšga, ali edina ža lost mi je n&jbole, gda pride ii blajženi den »Nedela", ka nemrem prldti gori v Gosp. sv. hiio i tam sklfičiti tnoje roke na raolitev, Lr eti okoli naše evang. cerkvi nindri nega. Ali jas vsegli moje dužnosti Gosp. Bog! eti v mojoj hiži spunjavam. Prediigi g. Dohovnik, poslao sera 10 Din. na Gustav A. Difištvo i 10 Din na cčr-kev, štere d&ri dobtte po moji starišaj. Nadale prosim g Duhovnika, da se naj spctnenejo na te blajžent svčtek veresloboičine, na svelek Refor raac je zevse nas, šteri smo tak daleč od bože hiže. Eiče bi ji proso rad malo prostora vu Dii ševnom listi za (^ mLli prvi moj veršuš, žr po totn mislirn, ka de večkrLt noso moje mfsli naš Diiševni list (a daleč, daleč k našim bratom i sestram. Zda pa ostšiem eti dalcč, kak veren e?angeličšn. S pozdravlenjom A!exander Benclk. Istinska hvžla za lepe i čedne redi, pa ttidi zat dar. Večkrat skleaem vu mojo inolitev vse naše liibeznike, šteri si vu ttihinskom pripravlajo svoj zlviš, ali pa kak vojaki morejo domovino slu žiti. Veriuš scm djao vu naš novi kalendari, iteri vsedugone bode zgotovleni, Z toplim po-zdfavom. Barbarlč Karolina, Francuzko. Z ra-dostjov sem čteo tvoje genlive reči. štere sve-dočijo tvojo liibezen k mi orai rojstnomi kršji, gde si nihšla drage svoje roditele, sestre i brate, lepo piiconsko cerke? i fa"rno žensko dru$tpo, katero vse ti je v stalnom spomlnl. Želem ti jas tQdi s slednjimi rečatni tvoje sladke mame: sam Bog te naj nadale vodi, ču?a, blagoslavla!
Ka novoga ? Naša vlada se je spremenila, pet stžri ministrov je odstopilo, ž^st pa na novo pristopilo. — Naš nšrodni poslaaec g. Benko so vostopiii iz JRZ stranke. — Vodja Hrvatov Dr. Maček je s srbskimi opozicijskimi voditelmi skle-no sporazum, po šterom se naj napršvi novi vo-lilni zakon, nova ust&va i nova koalicijska v'ž da, štera naj zagvuša edndke pravice Srbom, Hrvatom i Slovencom. — Na koncf septembra je obiskao Mussolini prvič prijateljsko Nemčijo, Bio je tiidi v Krupp fabriki v Esseni, štera je najvekša i najmodernejia   v   Evropi  i  gde od
ma!e fglfce do najvčkii itokov vse delajo. Za-čiido se je tQ ednomi kovačkomi kalapači, ki je 1500 ton žmeten. V Hannoveri so njemi kmetje dariivali ednoga lepoga konja. V Berlini, gde se je nabralo više milijon Ijodi, sta z Hitlerom gu-čala v imeni 115 milijonskoga naroda. — Ja-ponsko kilžjska bojna že itrti mesec tečL naprej. Kitšjci so samo okoii Sanghaja zgabili 57.000 ijudi. Tž bojaa, štcra je dragša od svetovne bojne, koiU dnčvno 10 milijon dolarov, kak je eden kitajski vseučilišni profesor kalkulerao. — B vli angleiki kralj, vojvoda Wi, dsorski se je z ženov naselo v Nemčiji; v Pešti je samo za edno veččrjo plačao 136 pengdjov (1360 Din). S toga se vidi, ka ne živč rdvno po siromaškom. — Neaiški vojni minister marial Blomberg je odišo v Portugalijo, gde v bližini teče ipanska bojna. Netnc! piavijo, ka je šo t& na MsabadšagM, ali što bi njim to vervao! — Na Poljskom je strajkalo 53 000 školnikov. — V Pariz! pri bc-lom dne?i so bivšega ruskoga generala Millera komunisti zgrablli, zvezali 2 odpelali v Moskvo. Kak se vidi, Stslin se že tQdi lastne sčnce bojl, ar je dao svoj generalitšb odseliti iz Hirbina v Irkutsk, gde se bole na varnom čatijo. — Na otoki Sahalin so Japonci zaprli 60 komunistični uradnikov, ki so tam iskali nafto. — V naioj državi je 3 milijon analfabetov; brezposelni vu-čitdj) pa fiangirajo po cestaj. To je resan kul-turni škandal. Pri zadnji namestitvi je v Slove-niji dobllo slflžbo 180 vučitelov, a med njimi je samo eden evangeitf&n, sedem pa ešče lejko čaka. Pravijo, ka so z nikše klerikalne pisirne v Maribori etak bili priporočeni: *Ni! Evangeli-čan!" Za vzgajanje naše dece samo po naii verski Jolaj bi potrebovaH eiče 40 ev. vučitelov! Gde je to v praksi druga zapoved Jezusa: .Lfibi bližnjega, kak samoga seb^l"
Spurgeon, ete veliki predgar Božerčči, je ednok etak ptavo mladini: nBdrbi se li eden novi Luther zbMo med vami."
*
Ponovte se vu Kristuši, eto md evan-geličansko krstšanstvo praviti vezddšnjemi pokolenji.
Podperajte JuMList!"
Stran 132.
DUSEVNI LIST
oktober 20.
Evangelium Y lidliii
Naprejdava: SILVANUS.
Pieiro i vsi MedicH proti šterim je ??aroda srd vu plamni vfivdaro, so pobegnoli. Narodni «6d jih je za oda?ce povedo, edno iutiopejnez obečo za njrhove glave i vso imanje i wedncst njihovo vkraj^zčo. K francuskotiii krali so pa edno odposlsnstvo poslali, pod vodsivom Saa Msrco kloštm prlorja i Ssvonarole, ki so z njitn za?ezek sklenili i francosi so se nazaj domo pobrali.
Po pregnanji Medicijov je zdaj Sa?onarola postano dfihovni vod teo forenske republlke, On je zaio na d&le osfano te s!rorsiaiki bar&i, tnolo i le posto, premižiavo i piso vu svojoj kloš terskoj ctlicl, predgo vu cerkvi l je nikšo s?et-sko čest ne vzeo. Ali narod i partaja, ki ]e zdaj na vlšdo prišla, so vu Savonaroli svcjega pro» roka i svetoga človeka vidle i nezmerno viipanje vložile v njega, ka vu resnicl je Ssvonarole reč bila vu vsakšem držšvnom pitanji i deli mero-dajna, i odločna. Na ojegov tsnaS $e je nsza> postžvila stara, slobodna uslava, prebranjeno zapravlastvo, grešno živlenje i oster mora' gor-postavleni. Fiorenc bi mogo po njegovorn raišle-nji eden Boži varsš postanoti, i sredlna poncv-lenja cčrkvi na pobfidjenje pržvoga krščanskcga živlenja i mor&la rned r;žrodi. Na ednom vn dčmsko cerkev vktiperpotvanom varaškom gjfi-leši etak eiče Savonarola : MBdg sstn U& bidti tvoj kra"!, oh Florenc! D;ža*va poetomtoga na bogabojazen more bidti pedmpr&na i koreniti se vu naroda voli. Edna država je tembole moČ-na, k^mbole je diiievna i (embo!e je dušcvna kžrabole se k Bogi prlkapči. Z Bogom vu rcžrl, oh Fiorenc, postaneš bogat vu zemelskom i du-ševnom i peroti tvoje zmožnosti voprestrči cbri cčle zemlč."
Ete rečl so med narodom takši nashaj do sčgnole, kak da bi z netes   prišle ;   ar   pravlco ma on zgodovirar, ki eti€: Nika nemte vnožine natclko zadoblti, kak go?orenja zmožnost ednoga svetoga spošiflvanoga moH, ki   dugovaoje  s?o-boščine vodi. Tak se vu Florercci vse preobrao lo. Po plemenitom duhi toga baiata Ssvonaro!o se je ta po nepravičnoj poti sprav)ena vrednost i dobrota nazajdala, ti najhuši protivniki se vo zmeriii j edna b'žjžena liib^zen napuniia ludstvo vu zemelskom  i  nebeskom. — Vu odpovedanji od ti zemelski je Savonarola vsOmi napre hodo.
Od baraio? je nej samo zvtineiDJe zeraelsko sirorriaifyo želo, nego tiidi ono dfiševno, štero svoje najv^kše bogastvo i kinč pri križi toga Razpetjenoga najilo i vu nebesaj rra,
Vu tc4 ideji sta Savonarolo posebno dva barata pcdpera!a, kakti Fianc Domenlco i Sil-vestro Marussl, kl sta na telko vervala vu njem, ka sta pravia, ka pr?le sp&daejo angelje z nebes, kak pa, ka je Savonarola pravo, bi se nej spuni-lo. VnSgš plerxienitaški njladčnci so stoptlt vu klošier. V Florenci jc zabavara i plcsi konec bio včinjeni. Deca od Savcnaioia pobtidjeni so oko-li hcdili i so vkrajpoberali od mcikov karte i kocke. Pred karnevalom (fašenski \ečžr), iieroga so dosejgamao z veikov parždov, na konci v pijanosti i krva/i bitjsj obs-iižš vali, mlsdenci okolihodlll i narod prosili, n«*j odpovejo toj pre kunjeooj šatnnskoj službi. T6 se je itidi zgodilo. Liid^ so njim (adali karies kocke, šminke, ma-skes fsivoine knige i vie i€$\ slična. Z vsega tcga jc na fašenski 6en na placi edna veika grmadd biia vkapnanošena, prl navzočnostl ?araikoga tanača i naoda vužg^na i vu beSo oblečena mlad^^en je pa oied troiubontanjem i popevanjem pobožni pesern procesijo hodila okoJi ognja.
Odkud je meo te prosii barat takšo moč obri ludstva ? T6 rn65 je ztdoba od poznanja Bože le^ij z dfiha sy, Pisma. Eden proroški dfih je živo vu njem, ki se je z Bože reči, z pisetn prorokov i apoitolov ht&no. — Donok za kra*tko malo se je vse preobrnolo, Skrivne protivnikeje Savonarola zi dš^no m^o. T6 so bili prijateli slobodnoga, neodvisnoga živiciija, tak zvani Arrabiati. Prl narodi} šteri ]e Savonarolo visiko poštiivo, so obprvim nej mogli nikaj dosegnoti, ali razmere so pomalt vtdno bole za nje grataie prljčtne. To obečanje za poboglanje včrstvene Si^ye5 či se narod povme, se je vedno miidilo. I nasprotno, giad i peštiš je vdčrjo po seyemoj ItaSljf. Zfat pregnanoga Pietro Msdicl-ja je vu skope rokč prlieu I račim ti nezadovolni se |e poveklivo. Ti nevošieni so Savonarolo potvar-jali. Franctskanski bsratje, k; so ijubosumni bili na dominikaričrov raz?ijajoco z/jožuost, so gra-jali Ssvouarolo nctrivmfiiarije vu držas/na dela i $q zaza^ali n« Pavel spoštoia reči: wNiŠče se pa, ki so vitčzje, ne saplejta v ctoga žftka de-ia .. ." (II. Tirri. 2 4) Preci je v nevamosti bio Rjegov žitek. Edna prostovolna porgarska garda ga je spre ajala na predganco.               (Dale.)
Stampano v ^PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.