NE GRADIMO LE UPEPELJEVALNICE
Po dolgotrajnih pripravah je končno gradnja hovih Zal v Ljubljani v polnem teku. Dne f5. aprila 1977 je bi.la izdana lokacijska odločba, 18. aprila je bilo izdano dovoljenje za pripravljalna dela. Izbrani izvajalec del GIP OBNOVA je takoj nato pričel s pripravo gradbišča: odrinil humus, iz-kopal jamo in postavil po-možne objekte. 10. junija 1977 je bilo izdano gradbeno dovoljenje in še istega dne je izvajalec pričel z gradbenimi deli.
Uvodoma želimo pojasniti, da ne gradimo satno kremato-rija. Sploh pa grozljivo be-sedo krematorij opuščamo. Namesto tega imamo lep slo-venski izraz upepeljevalnica. Prostori in naprave za upepe-Ijevanje predstavljajo le pri-bližno šestino vrednosti ce-lotne investicije. Zato govo-rimo o novih objektih na Žalah, ki obsegajo ceremo-nialni, tehnološki in upravni objekt ter gospodarski ob-jekt. K temu spada tudi uredi-tev funkcionalno pripadajo-čega integriranega zemljišča, vključno s Potjo spominov in tovarištva na tem področju.
Nove Žale gradimo po na-črtih arhitekta Petra Kerše-vana in sodelavcev iz Biroj.i 71 Domžale. Zato povze-mamo riekaj njegovih misli in ugotovitev v zvezi z arhi-tektonsko zasnovo novih ob-jektov na Žalah.
Ureditev         centralnega
mestnega pokopališča, »veli-kih Žal«, je zamišljena v na-sprotju z današnjim strogim redom kot velik park, v kate-rem se ob sprehajalnih poteh
nizajo grobna polja, spomin-ska obeležja in objekti. V svoj sklop zajema pokopališče ce-loten predel levo in desno od Tornačevske ceste od seda-njega         monumentalnega
vhoda do savske ježe.
Novi objekti so za obisko-valce dostopni s Poti spomi-nov in tovarištva, ki bo kot osrednja aleja prečkala po-kopališče in v impresivni' obliki povezala Gramozno jamo mimo parka spominov, novih objektov z južnim vho-dom na pokopališče.
Ob Poti spominov in tova-rištva sta locirani v dveh zele-nih atrijih poslovitveni dvo-rani in ob njih mrliške vežice. S Poti je dostopen tudi manjši srednji atrij s fontano in cvet-ličarno s kafeterijo — name-njen vsakodnevnim obisko-valcem.
Sajno ti prostori so odprti obiskovalcem in vidni. Preko dvoran je razpeta kovinska srebrna streha, ki edina opo-zarja na ; ove objekte.
Vsi funkcionalni prostori so pomaknjcni proč od Poti spomino'. in tovarištva in so prekriti zeleno streho — prek njih je nasajen park. Funkcionalni objekti so ne-vidni. Ei ik način je porab-Ijen tu<J ri prekritju objek-tov mrli     'i ve.žic.
Dost' lo leh obi ;ktov so s Tomac ke cestc iočeno po namenih
Upepi ;ene peči so na-meščen' v spodnji etaži, tako da nniki segajo samo meter v,-oko nad ztleno streho in praktično niso vidni.
Vsi o: kti so zan'di svoje kcicent.   me zasnovc ohra-
nili velik del površine, ki je bila na razpolago, nepozida-ne. Na tej površini že danes urejamo park (ki bo prekri! tudi večino objektov) in na-kazal način bodočega ureja-nja.
K temu bi dodali še mnenja članov predsedstva Evrop-skega pogrebnega združenja, ki je kot gost TOZD Žale imelo svojo redno sejo te dni v Ljubljani. »Načrti so zares svojevrstni in celo drzni po svoji arhitektonski zasnovi, nekaj posebnega na tem po-dročju sploh v Evropi. Zato pa je pred kolektivom Zal ogromna in odgovorna nalo-ga, da bo po končani gradnji tudi pripravljen in iisposob-Ijen primerno nadaljevati z delom.« Gre predvsem za uvedbo povsem novega po-grebnega ceremoniala, ki ga pripravlja posebni odbor pri mestni konferenci SZDL.
Opustili bomo pogrebe iz sedanjih Plečnikovih Zal, tudi za zemeljski pokop, ne samo za upepeljevanje. Ljubljan-čani veliko damo na stare na-vade. Zelo hud je bil odpor Ljubljančanov, ko so pred 40 leti opustili pogrebne spre-vode iz mesta na centralno pokopališče in začeli uporab-Ijati Plečnikove Žale.
Poleg tega ima gradnja novih objektov za posledico niz nadaljnjih akcij, ki jih mo-raroo realizirati v nasiednjih lctih, predvsem nadaljnjo ši-ritev pokopališča, rekon-strukcijo Tomačevske ceste, preselitev Navja itd.
DIPL. INŽ. JANKO VIDO VIČ