Jesenski podlesek
Spisnl Avguštin Šabec
| ilo je lepega popoldne v mesecu oktobru. Takrat so na-pravili  učenci  krčevinske  šole  v   družbi  z   gospoflom
učiteljcm  svoj  prvi  in   zadnji  izlct  v  bližnjo   vas __
Šalovcc imenovano. Namen tega izleta je bil, da sj na tem sicer kralkem poti ogledajo jesensko življenje v prirodi.
Kaka izprcmemba! Ker je bila otava že spravljena, so bili travniki že vsi prazni, le tupatam je ialostno upogibala kaka cvyka svojo glavico, dobro vedoč, da ni več daleč čas, ko tudi njo in vse tvjene sestrice zamori strupena slana in ji tako odvzame rast in življenje. Siccr so se travniki še vcdno ponašali s svojo lepo, zeleno barvo, a to zelenje nj bilo niti najmanj podabno pomladanskemu zelenju. Mcdtem, ko jc pomladno zelenje vse polno m!ade življenske moči in sile, je jesensko, četudi lepo zelenjc le še zadnji ostanek urnirajočega prirodnega rastlinskega življonja. A ne samo to. Pomladno zelcnje izpopolnjuje na tisoče in tisoče raznovrstnih in raznobarvnih cvetic, medtem ko sloji jesensko skoro izključno praznt) jn sc smc ponašati edino !e šc s svojim umirajočim zelenjcm. Umevnq je tedaj, da so bili učenci, katerih mlada otroška srca hrepene le po vp{ni pomladi, ob pogledu na umirajočo prirodo žalostni in potrti. In kako iu()i ne! Saj so le predobro vedcli, da se z brzirai koraki bliža neprijetna stijrka zima, ki s svojo snežno hi lcdeno odejo zamori šc tc zadnjc sledove nri-rodnega življenja.
Da se pa vsaj nckoliko  nadomesti pomladno  in poletno cvetje in da ni pogled v prirodo tako skrajno žalosten, zato cvete v tej enoličnosli zala
') V latinščini: Colcliicum auturonale.
—   226   .^                  ¦           I
i
bledordeča cvetica, ki vsaj nekoliko oživlja umirajočo prirodo, da m videU tako skrajno žalostoa. Zato pa se je človek tudi zveseli, ker ga vsaj neko-liko spominja na lepoto preteklib pomiadanskih in poletnih dni. Po drugj strani pa obdaja človeško srce ob pogledu na to cvetico neka otožnost, ket si je vsvesti, da  se s to cvetko nekako zaključuje cvelna  rastlinska doba.
Na poti proti vasi Šalovcam je cvetelo po travnikih na levi in (Jesni vsepolno teh cvetic Učenci se izprva niso dosti zmenili za lo otožno c»etko, a ko jiii je gospod učitelj opozorii iinnjo, so jo mahoma jcli nabirati- V nabiranjtt se je posebno odlikoval Zavržnikov Jakec, ki je tudi nabral naj^ veiji Sopek in ga ponudil gospodu učitelju.
PrBedSim v vas Šalovce se je gospodu učitclju zdelo primerrio, da. opiše učenccm to najlepšo jesensko cvetko. Zato so jo na njegov ukaz kar krenili pod kozelc, kjer jim \o je opisal tako-le:
l" To cvetico, ki nekako v vcčji množini rastoča zakljufuje prifodno cvetje in rast, imevmjemo jeaenski podlesek. Imenujejo jo tudi ušivkc>, go-lobnjak, dremavčico, divji luh ali smrtnjak itd. Zadnje ime irna najbrž (>dtod, ker je jako nevarna strupenica tako človeku kot živini.
Podlesek ima globoko v zemlji jajčast gomolj, ki je pa bolj Čebuli podobcn kot gomolju in to zato, ker ga pokrivajo rjavc, usnjaste lupirie. Ta nosi na svojem spodnjein koncu obilo belih vlaknatih koreninic.
Iz gomoljevega dna poganja na pomlad podzemen brstič, ki se na jesen vazvije v cvet z zrastlolistnim, vencu podobnim petigonom, ki je rožnordeče ali lilaste barvc.
Vsakoleten razvoj te rcs zanimive cvetice je tako čuden, da vira ga moram opisati.
Že prvi pogled na to najlepšo jesensko cvetko nam ustvari iiehote raisli, zakaj neki si je izbrala ta lcpa cvetica ravno otožno jesen za svoje vsakoletno življenje, ko ji vendar preti danzadnem slana s poginora, mcdtem ko so njenc sestrice že zdavna brezskrbno ocvetele in nehale živeti. K^r se inia z njo nekako zaključiti vsakoletno cvetje, zato ji je odločena tako pozna tast. Zato pa ima tudi obranibna sredstva, ki jo varujejo prcd preteLo nc-varnostjo in ji tako zagotavljajo obstanek.
Da cvete podlesek šele tedaj, ko je po travnikih že vse pokošeno '» spravijeno, je temu vzrok njegova neznatna velikost. Ko bi cvetel poleti ali zgodaj jeseni, bi ga trava in druge rastline prerasle in udušile. A tudi o-s'ra koJčeva kosa bi mu v tem času posekala glavico in ga tako spravila ob življenje. Tako pa se izogne prveinu in drugemu in se vesel, &tudi osara'Jen' tadiije svojega življenja.
Tek njegovega življeaja pa je tak:
Gomolj irna na eni strani podolgoma plitev žleb, v katerega S^ pri-tiska nov gomoljček, ki je določen, da požcnc iz njcga to jesen c^t ^ pa ima dozoreti šele priliodnje pomladi. Za razvoj nove rastline in nOVES8 gomolja ima, kar se hrane tiče, skvbeti star gomolj, ki tudi prav pO o^«* tovsko skrbi za novo rastlino. Jeseni, ko so stara rastlina in njeni fiadze-meljski deli že zdavna odmrli, požene nov gomolj 1 do 3 cvctove na '" °°
—   227   —
15 centimetrov visoki, tritobi, beli cevi, ki je na koncu razdcljena fia 6 suličastih, celorobih lističev. V dnu cveta ali, kakor bi tudi lahko rekM, na pcrigonovem grlu je vsajenih šest prašnikov, na cevnem dnu pa se nsihaja pestič in jajčasta, troroba nadrasla plodnica. Plodnica dozori šele nastopno porolad v trodelno, mnogosemensko glavico, ki jo obdajajo mesnati, šiioko-suličasti vzporednožilnati listi. Iz tega razvidite, da podlesek ravno naspfoino raste in cvcte kot druge cvetice. Ob času, ko druge cvetice cveto, se on šele oserncni, a ob času, ko je zamrlo ie drugiin cveticam iivljenjS, sc nripravlja on šele na pot v nov, njemu še nepoznan svet
Kot sem že omenil, je podlesek, ki ga je jeseni vsepovsod zlast' po vlažnih, močviraatih travnikih v veliki množini dobiti, jako strupena rasfina. Vetiko Ijudi, zlasti otrok, je moralo 2e zaradi njega unueti. Pa tudi živini, ako bi ga slučajno dobila, je nevaren, zato se ga pa ta skrbno izogibljc in nc mara zanj. Ker se podlesek naglo razraste, ga je treba zlasti sponiladi, ko semeni, skrbno iztrebljati, kar se zgodi s tera, da se njegove mcsnate liste, v katerih sredi tiči mnogosemenska glavica, izruje in uniči. Nfa ta posel vas pri tej priliki posebno opozarjatn.
Četudi je podlesek tak nebodigatreba, ga imanio vendar zlasli jcseni, ko zamre skoraj vse cvetje, prav radi. Zaraditega mislim, da ne bo preti-rano, če mu damo časlen naziv .kralja vinotokovih cvetic". —
Po daljšem bivanju v prijazni vasi Šalovcah, kjer so si učenci Og^-dali šc to in ono, so se vrnili veseli zopet vsak proti svojemu doiiiu s trdno namero, napovedati prihodnje pomladi podlesku brezobziren boj in to s tem, da ga hoče vsakdo  kar najveC mogoče porvati in uničiti.