Se pt em be r 20 22 , 1 /8 5. le tn ik ce na v r ed ni p ro da ji 5, 50 E U R na ro čn ik i 4 ,3 2 E U R up ok oj en ci 3 ,5 5 E U R di ja ki in š tu de nt i 3 ,3 6 E U R w w w. pr ot eu s.s i mesečnik za poljudno naravoslovje 2 ■ Proteus 85/1 • September 2022 3Vsebina Table of Contents 3 Table of Contents 4 Uvodnik Tomaž Sajovic 6 Kemija Kvazikristali Tina Škorjanc 13 Podnebne spremembe ter vinogradništvo in vinarstvo VINEAS – spletna platforma, ki podpira sodelovanje na področju podnebnih sprememb v sektorju trte in vina Alen Albreht, Katerina Naumoska 20 Biokemija Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D Anja Nagode 26 Iz zgodovine slovenskega naravoslovja Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke, odkrije globalno segrevanje Ob dvestoletnici rojstva njegovega najboljšega študenta Gregorja Mendla Stanislav Južnič 39 Medicina in botanika Rdeči naprstec Tristo let zdravilne rastline Jurij Kurillo 45 Naše nebo Nebesne smeti Mirko Kokole 26 39 6 Contents Editorial Tomaž Sajovic Chemistry Quasicrystals Tina Škorjanc Quasi-periodic crystals, also called quasicrystals, are structures that changed the definition of the “crystal” after seven decades of its existence. They were discovered in 1982 by Israeli scientist Daniel Shechtman (1941-), who won the Nobel Prize in Chemistry for this important discovery in 2011, after years of trials and tribulations. Climate change, viticulture and wine-making VINEAS – a Collaborative Online Platform Dedi- cated to the Vine and Wine Sector and to the Challenges It Faces from Climate Change Alen Albreht, Katerina Naumoska Funded by the European Institute of Innovation and Technology (EIT Climate-KIC), the Euro- pean MEDCLIV project (MEDiterranean CLi- mate Vine & wine ecosystem) attempts to respond to the climate change challenge in the vine and wine sector in the Mediterranean. In their quest for solutions the project coordinator (Fondazione Edmund Mach from Italy) and partners from six countries (Italy, Slovenia, Spain, Portugal, France and Cyprus), among them also our National In- stitute of Chemistry, are working to set up na- tional hubs that would bring together individuals and organisations across the vine and wine value chain that are either already dealing with the con- sequences of climate change or simply wish to join the initiative. The main goals of the project are: to implement participatory approaches to designing, co-building and sharing innovative mechanisms of climate adaptation and mitigation; to encourage local and regional stakeholders to network, share know-how, and engage and support national hubs; and to develop a collaborative, free online platform VINEAS in order to facilitate networking and in- formation sharing across the vine and wine value chain in the Mediterranean. Biochemistry The Effect of Sunscreens on the Synthesis of Vi- tamin D Anja Nagode When the weather is nice we like to stay out. Among other things, sunny days make us think of vitamin D, because this sunshine vitamin is syn- thesised when we are exposed to the sun, i.e. its ultraviolet B radiation. Vitamin D plays an impor- tant role in calcium and phosphorus metabolism and is essential for maintaining our bones healthy and strong. On the other hand, ultraviolet radia- tion is carcinogenic; it causes acute skin inf lam- mation, and is a stimulant for melanin synthesis. Sunscreen is one of the most common methods of protection from negative effects of radiation. However, as it blocks UVB radiation and prevents it from penetrating the skin we cannot but won- der whether sunscreens have a negative effect on vitamin D synthesis and whether they can lead to vitamin D deficiency. From the History of Slovenian Natural Science Franc Unger, the First-Born Son of a Maribor Mother, Discovers Global Warming Upon the Bicentennial of Birth of His Star Student Gregor Mendl Stanislav Južnič We discuss the leading role of Habsburg Slovenians in the research of climate change. The world-fa- mous Herman Potočnik Noordung was not the only son of a Maribor-born mother, the pioneer of green- house phenomena research, paleobotanist Franc Unger (1800-1870), is also connected with our city through his mother. Franc Unger, a grandson of a Maribor master baker, studied global warming. His ideas on anthropogenic changes to the atmosphere due to industrial greenhouse gases still apply today. The invisible threat of global climate change started to shape people’s everyday life in the 19th century along with other covert and initially unmeasurable phenomena such as atoms, germs and even viruses. Slovenians played a vital role in the developments that followed these changes. Medicine and botany The Foxglove. Three Hundred Years of the Medicinal Plant. Jurij Kurillo For centuries, English folk medicine knew a blend of medicinal plants that local healers used also to treat the then-common dropsy. It was only in the mid-18th century that the physician William Withering identif ied foxglove as the main active ingredient of the blend. Our sky Celestial debris Mirko Kokole 2 ■ Proteus 85/1 • September 2022 3Vsebina Table of Contents 3 Table of Contents 4 Uvodnik Tomaž Sajovic 6 Kemija Kvazikristali Tina Škorjanc 13 Podnebne spremembe ter vinogradništvo in vinarstvo VINEAS – spletna platforma, ki podpira sodelovanje na področju podnebnih sprememb v sektorju trte in vina Alen Albreht, Katerina Naumoska 20 Biokemija Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D Anja Nagode 26 Iz zgodovine slovenskega naravoslovja Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke, odkrije globalno segrevanje Ob dvestoletnici rojstva njegovega najboljšega študenta Gregorja Mendla Stanislav Južnič 39 Medicina in botanika Rdeči naprstec Tristo let zdravilne rastline Jurij Kurillo 45 Naše nebo Nebesne smeti Mirko Kokole 26 39 6 Contents Editorial Tomaž Sajovic Chemistry Quasicrystals Tina Škorjanc Quasi-periodic crystals, also called quasicrystals, are structures that changed the definition of the “crystal” after seven decades of its existence. They were discovered in 1982 by Israeli scientist Daniel Shechtman (1941-), who won the Nobel Prize in Chemistry for this important discovery in 2011, after years of trials and tribulations. Climate change, viticulture and wine-making VINEAS – a Collaborative Online Platform Dedi- cated to the Vine and Wine Sector and to the Challenges It Faces from Climate Change Alen Albreht, Katerina Naumoska Funded by the European Institute of Innovation and Technology (EIT Climate-KIC), the Euro- pean MEDCLIV project (MEDiterranean CLi- mate Vine & wine ecosystem) attempts to respond to the climate change challenge in the vine and wine sector in the Mediterranean. In their quest for solutions the project coordinator (Fondazione Edmund Mach from Italy) and partners from six countries (Italy, Slovenia, Spain, Portugal, France and Cyprus), among them also our National In- stitute of Chemistry, are working to set up na- tional hubs that would bring together individuals and organisations across the vine and wine value chain that are either already dealing with the con- sequences of climate change or simply wish to join the initiative. The main goals of the project are: to implement participatory approaches to designing, co-building and sharing innovative mechanisms of climate adaptation and mitigation; to encourage local and regional stakeholders to network, share know-how, and engage and support national hubs; and to develop a collaborative, free online platform VINEAS in order to facilitate networking and in- formation sharing across the vine and wine value chain in the Mediterranean. Biochemistry The Effect of Sunscreens on the Synthesis of Vi- tamin D Anja Nagode When the weather is nice we like to stay out. Among other things, sunny days make us think of vitamin D, because this sunshine vitamin is syn- thesised when we are exposed to the sun, i.e. its ultraviolet B radiation. Vitamin D plays an impor- tant role in calcium and phosphorus metabolism and is essential for maintaining our bones healthy and strong. On the other hand, ultraviolet radia- tion is carcinogenic; it causes acute skin inf lam- mation, and is a stimulant for melanin synthesis. Sunscreen is one of the most common methods of protection from negative effects of radiation. However, as it blocks UVB radiation and prevents it from penetrating the skin we cannot but won- der whether sunscreens have a negative effect on vitamin D synthesis and whether they can lead to vitamin D deficiency. From the History of Slovenian Natural Science Franc Unger, the First-Born Son of a Maribor Mother, Discovers Global Warming Upon the Bicentennial of Birth of His Star Student Gregor Mendl Stanislav Južnič We discuss the leading role of Habsburg Slovenians in the research of climate change. The world-fa- mous Herman Potočnik Noordung was not the only son of a Maribor-born mother, the pioneer of green- house phenomena research, paleobotanist Franc Unger (1800-1870), is also connected with our city through his mother. Franc Unger, a grandson of a Maribor master baker, studied global warming. His ideas on anthropogenic changes to the atmosphere due to industrial greenhouse gases still apply today. The invisible threat of global climate change started to shape people’s everyday life in the 19th century along with other covert and initially unmeasurable phenomena such as atoms, germs and even viruses. Slovenians played a vital role in the developments that followed these changes. Medicine and botany The Foxglove. Three Hundred Years of the Medicinal Plant. Jurij Kurillo For centuries, English folk medicine knew a blend of medicinal plants that local healers used also to treat the then-common dropsy. It was only in the mid-18th century that the physician William Withering identif ied foxglove as the main active ingredient of the blend. Our sky Celestial debris Mirko Kokole 4 ■ Proteus 85/1 • September 2022 5UvodnikKolofon Uvodnik Naslovnica: Rdeči naprstec. Cvetovi od blizu. Foto: Jurij Kurillo. Odgovorni urednik: prof. dr. Radovan Komel Glavni urednik: dr. Tomaž Sajovic Uredniški odbor: Sebastjan Kovač prof. dr. Milan Brumen dr. Igor Dakskobler asist. dr. Andrej Godec akad. prof. dr. Matija Gogala dr. Matevž Novak prof. dr. Gorazd Planinšič prof. dr. Mihael Jožef Toman prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec dr. Petra Draškovič Pelc Lektor: dr. Tomaž Sajovic Oblikovanje: Eda Pavletič Angleški prevod: Andreja Šalamon Verbič Priprava slikovnega gradiva: Marjan Richter Tisk: Trajanus d.o.o. Svet revije Proteus: prof. dr. Nina Gunde ‐ Cimerman prof. dr. Lučka Kajfež ‐ Bogataj prof. dr. Tamara Lah ‐ Turnšek prof. dr. Tomaž Pisanski doc. dr. Peter Skoberne prof. dr. Kazimir Tarman Proteus izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije. Na leto izide 10 številk, letnik ima 480 strani. Naklada: 1.600 izvodov. Naslov izdajatelja in uredništva: Prirodoslovno društvo Slovenije, Poljanska 6, 1000 Ljubljana, telefon: (01) 252 19 14. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 5,50 EUR, za naročnike 4,32 EUR, za upokojence 3,55 EUR, za dijake in študente 3,36 EUR. Celoletna naročnina je 43,20 EUR, za upokojence 35,50 EUR, za študente 33,60 EUR. 5 % DDV in poštnina sta vključena v ceno. Poslovni račun: SI56 6100 0001 3352 882, davčna številka: SI 18379222. Proteus sofinancira: Agencija RS za raziskovalno dejavnost. Vsi objavljeni prispevki so recenzirani. http://www.proteus.si prirodoslovno.drustvo@gmail.com © Prirodoslovno društvo Slovenije, 2022. Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez pisnega dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno. Proteus Izhaja od leta 1933 Mesečnik za poljudno naravoslovje Izdajatelj in založnik: Prirodoslovno društvo Slovenije Proteus (tiskana izdaja) ISSN 0033-1805 Proteus (spletna izdaja) ISSN 2630-4147 Se pt em be r 20 22 , 1 /8 5. le tn ik ce na v r ed ni p ro da ji 5, 50 E U R na ro čn ik i 4 ,3 2 E U R up ok oj en ci 3 ,5 5 E U R di ja ki in š tu de nt i 3 ,3 6 E U R w w w. pr ot eu s.s i mesečnik za poljudno naravoslovje stvu nad naravo – se ne sprašuje. Jemlje ga kot nekaj samoumevnega, sámo po sebi razumljivega. Cilj - go- spostvo nad naravo – torej ni znanstveno spoznanje, ampak ideologija gospostva. Človekovo mišljenje je v novem veku doživelo usodno spremembo. To spremembo je nemški f ilozof in sociolog ter član znamenite Frankfurtske šole za družboslovno razi- skovanje Max Horkheimer (1895-1973) imenoval mrk razuma in tako naslovil tudi svojo leta 1947 izdano knjigo (angleški naslov Eclipse of Reason). Novoveške- mu človeku – kot lahko preberemo v prvem poglavju knjige, ki ima naslov Sredstva in cilji – je polagoma za- vladal subjektivni, instrumentalni, koristnostni razum: »[Ta] se ukvarja s sredstvi in cilji, s primernostjo po- stopkov za doseganje ciljev, ki jih ima za samoumevne in domnevno samo po sebi razumljive. Vprašanju, ali so cilji kot taki razumni, ne pripisuje večjega pome- na. Če se sploh ukvarja s cilji, ima za samoumevno, da so cilji lahko razumni le v subjektivnem smislu, to je, da služijo človekovim osebnim koristim […]. Ideja, da je cilj lahko razumen sam po sebi - na podlagi vrlin, ki jih razkriva globlje razumevanje cilja [v nasprotju z Baconom je na primer narava posebna vrednota] – brez sklicevanja na neko osebno korist, je povsem tuja su- bjektivnemu razumu, tudi kadar se ta dvigne nad ne- posredno upoštevanje utilitarnih, koristnostnih vrednot in se posveti razmisleku o družbenem redu kot celoti.« Ta instrumentalni razum je imel usodne posledice tudi in še posebej za znanost. Nemški fizik in filozof Carl Friedrich von Weizsäcker (1912-2007) (raziskoval je jedrsko fuzijo v zvezdah in bil med drugo svetovno vojno član nemškega jedrskega oboroževalnega pro- grama) je v knjigi Enotnost narave (1971) to temačno usodo sijajno opisal: »Metodološka načela znanosti zahtevajo, da se nekatera temeljna vprašanja ne zasta- vljajo. Za fiziko je značilno, da se ne sprašuje, kaj je materija (snov), za biologijo, da se ne sprašuje, kaj je življenje, in za psihologijo, da se ne sprašuje, kaj je duševnost, ampak da s temi besedami samo nejasno opisujejo področja, na katerem nameravajo raziskovati. Če bi si ta vprašanja namreč želeli zastaviti hkrati, ko se ukvarjamo z naravoslovjem, bi izgubili ves čas in moč, potrebna, da rešimo vprašanja, ki jih je mogo- če rešiti. Posledica tega je, da je znanost, ki pušča ob strani ta načelna vprašanja [ki si jih filozofija v resnici zastavlja], napredovala neverjetno hitro. Na drugi stra- ni pa se ne smemo slepiti, da ima metodološko rav- nanje znanosti […], če si ni na jasnem s svojo lastno vprašljivostjo, v sebi nekaj ubijalskega. Ta vprašanja so težka, vendar niso nepomembna. O Heideggerjevi for- muli ‚znanost ne misli‘ ni mogoče razpravljati skoraj z nobenim znanstvenikom, ne da bi izzvali njegove jeze. Toda tako, kakor Heidegger razume besedo ‚misliti ‘, je formula dobesedno resnična. ‚Misliti‘ v Heidegger- jevem smislu namreč pomeni ‚sebe samega še enkrat postaviti pod vprašaj‘, prav tega pa znanstvenice in znanstveniki ne počenjajo pri običajnem ukvarjanju z znanostjo. Vendar je to treba storiti, če naj znanost končno najde stik z živim človekom, ki je v življenju partner in ne samÓ predmet.« Ali kot je izjavil dan- ski fizik Niels Bohr (1885-1962), ki je postavil temelje kvantne fizike: »V veliki drami življenja smo vsi hkrati občinstvo in igralci.« Za konec sem prihranil spoznanja iz besedila Huma- nistika in družboslovje v primežu liberalne Evrope, ki sta ga leta 2008 v Časopisu za kritiko znanosti domišljijo in novo antropologijo objavila sociologa Maja Breznik (1967-) in Rastko Močnik (1944-). Pisca sta razi- skala razpis Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) za leto 2005, ki se je poudarjeno ravnal po navodilih evropske komisije in prvič predpisal teme, ki naj bi jih znanstveni projekti obdelali. Ugotovitve za razvoj znanosti niso bile prav nič laskave: »[O]cenjevalcem (in bržkone tudi organi- zatorjem razpisa) ni bilo do tega, da bi zlasti podprli proizvodnjo novega znanja […]. Po naši analizi sodeč jim je šlo zlasti za ‚reševanje problemov‘. Razpis naj bi prijavljencem ponudil priložnost, da v okviru pre- dloženih ‚tem‘ najdejo skrbi zbujajoče družbene pro- bleme – in poiščejo rešitve zanje. Še preden naj bi začeli raziskovati, naj bi morali vedeti, kaj bodo našli. Raziskovanje se s tem premakne iz teoretskega polja in se loteva ‚problemov‘, ki jih niso določili teoret- sko, temveč intuitivno – se pravi ideološko. […] Na te ideološko določene probleme potem od zunaj aplici- rajo [prenašajo] teoretske [znanstvene] koncepte – ali, natančneje: rezultate drugih raziskav. Tudi če so med raziskavami, katerih rezultate te ideološko usmerjene raziskave ‚aplicirajo‘, teoretsko produktivne analize, ta aplikacija ne more več biti teoretska [znanstvena], saj se dogaja zunaj teoretskega polja. Zato te vrste ‚apli- kacije‘ ne uporabljajo teoretskih [znanstvenih] koncep- tov – temveč iste izraze uporabljajo v ideoloških po- stopkih. Raziskovanje se tako preusmerja k tehniškim praksam ali v tako imenovano tehnoznanost.« Ali kot je na kratko tehnoznanost opredelil sociolog in f ilo- zof Michel Freitag (1935-) v knjigi Brodolom univerze (v slovenščino prevedena leta 2010): »Znanost se ne ukvarja več s spoznavanjem sveta, temveč z napove- dovanjem učinkov, ki jih bodo v svetu povzročili naši praktično smotrni posegi.« Tehnoznanost ni več znanost v svojem izvornem po- menu. Toda kaj sploh je izvorni pomen znanosti? Ali ni bila tehnika že pri Baconu? Tomaž Sajovic Znanost je postala tehnoznanost Angleški f ilozof, znanstvenik, pravnik, državnik in eden od očetov razsvetljenstva Francis Bacon (1561– 1626) je v svojem slovitem eseju V slavo védenju (1592) zapisal besede, ki so usodno zaznamovale novoveško znanost (v resnici pa vse življenje novoveškega človeka): »Premoč človeka tiči v védenju. Naravi moramo pustiti, da nas vodi pri iznajdevanju, zato da bi ji zapovedovali v praksi.« Francoski filozof, znanstvenik in matematik René Descartes (1596-1650) je bil enakega prepričanja: »Postati [moramo] gospodarji in lastniki narave.« Baconove in Descartesove besede izražajo ključno spremembo v človekovem dojemanju sveta, ki se je začela uveljavljati na začetku novega veka. Stari Grki so se še čudili stvarem in bitjem na svetu zaradi njih samih - čudili so se jim preprosto zato, ker obstajajo. Novoveškemu človeku čudenje ne pomeni nič: stvari in bitja na svetu želi uporabljati - drugače povedano, stvarem in bitjem na svetu želi s svojim razumom go- spodovati. Bacon in Descartes sta bila naivna: gospostvo nad na- ravo naj bi človeka osvobodilo gospostva narave nad njim, pokazalo pa se je, da gospostvo, ko je enkrat »izpuščeno iz steklenice«, ni prav nič izbirčno – go- spostvo nad naravo se je brezobzirno razkrilo, da je tudi gospostvo nad človekom. Enaka usoda je doletela tudi sámo znanost, Baconovo človekovo »udarno pest« proti naravi: »Njena učinkovitost, ki ji je omogočila, da je od 19. stoletja udejanjila baconovski in kartezi- janski program, se je zdaj obrnila zoper njo. Druž- beni, oziroma natančneje, trgovski ukaz znanstveni razvoj umešča pod vpliv omejitev produkcije in krat- koročne rentabilnosti. Možnost temeljnih teoretičnih raziskav, ki ne dajejo zagotovil o takojšnjem uspehu, postaja vse bolj nestvarna. Tako se na zavraten način razpleta zgodovinsko zelo nenavadna in konec koncev presenetljiva povezava med teoretičnim raziskovanjem in delovanjem, ki je bila značilna za zahodno znanost zadnji dve stoletji,« je v svojem besedilu Je znanost uni- verzalna? zapisal francoski f izik in esejist Jean-Marc Lévy-Leblond (1940-) (besedilo je izšlo maja leta 2006 v francoskem mesečniku Le Monde diplomatique). Na kratko povedano: znanost si je podredil kapital. Ka- pital pa si znanosti ne bi mogel tako zlahka podrediti, če ne bi novoveška znanost že od 16. stoletja bila sáma podrejena – podrejena Baconovemu in Descartesovemu »zapovedovanju narave v praksi«. Novoveška znanost v zaslepljenosti od Baconove hvalnice človekovemu vé- denju »pozablja«, da je v bistvu le sredstvo za doseganje cilja - gospostva nad naravo. O svojem cilju – gospo- 4 ■ Proteus 85/1 • September 2022 5UvodnikKolofon Uvodnik Naslovnica: Rdeči naprstec. Cvetovi od blizu. Foto: Jurij Kurillo. Odgovorni urednik: prof. dr. Radovan Komel Glavni urednik: dr. Tomaž Sajovic Uredniški odbor: Sebastjan Kovač prof. dr. Milan Brumen dr. Igor Dakskobler asist. dr. Andrej Godec akad. prof. dr. Matija Gogala dr. Matevž Novak prof. dr. Gorazd Planinšič prof. dr. Mihael Jožef Toman prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec dr. Petra Draškovič Pelc Lektor: dr. Tomaž Sajovic Oblikovanje: Eda Pavletič Angleški prevod: Andreja Šalamon Verbič Priprava slikovnega gradiva: Marjan Richter Tisk: Trajanus d.o.o. Svet revije Proteus: prof. dr. Nina Gunde ‐ Cimerman prof. dr. Lučka Kajfež ‐ Bogataj prof. dr. Tamara Lah ‐ Turnšek prof. dr. Tomaž Pisanski doc. dr. Peter Skoberne prof. dr. Kazimir Tarman Proteus izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije. Na leto izide 10 številk, letnik ima 480 strani. Naklada: 1.600 izvodov. Naslov izdajatelja in uredništva: Prirodoslovno društvo Slovenije, Poljanska 6, 1000 Ljubljana, telefon: (01) 252 19 14. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 5,50 EUR, za naročnike 4,32 EUR, za upokojence 3,55 EUR, za dijake in študente 3,36 EUR. Celoletna naročnina je 43,20 EUR, za upokojence 35,50 EUR, za študente 33,60 EUR. 5 % DDV in poštnina sta vključena v ceno. Poslovni račun: SI56 6100 0001 3352 882, davčna številka: SI 18379222. Proteus sofinancira: Agencija RS za raziskovalno dejavnost. Vsi objavljeni prispevki so recenzirani. http://www.proteus.si prirodoslovno.drustvo@gmail.com © Prirodoslovno društvo Slovenije, 2022. Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez pisnega dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno. Proteus Izhaja od leta 1933 Mesečnik za poljudno naravoslovje Izdajatelj in založnik: Prirodoslovno društvo Slovenije Proteus (tiskana izdaja) ISSN 0033-1805 Proteus (spletna izdaja) ISSN 2630-4147 Se pt em be r 20 22 , 1 /8 5. le tn ik ce na v r ed ni p ro da ji 5, 50 E U R na ro čn ik i 4 ,3 2 E U R up ok oj en ci 3 ,5 5 E U R di ja ki in š tu de nt i 3 ,3 6 E U R w w w. pr ot eu s.s i mesečnik za poljudno naravoslovje stvu nad naravo – se ne sprašuje. Jemlje ga kot nekaj samoumevnega, sámo po sebi razumljivega. Cilj - go- spostvo nad naravo – torej ni znanstveno spoznanje, ampak ideologija gospostva. Človekovo mišljenje je v novem veku doživelo usodno spremembo. To spremembo je nemški f ilozof in sociolog ter član znamenite Frankfurtske šole za družboslovno razi- skovanje Max Horkheimer (1895-1973) imenoval mrk razuma in tako naslovil tudi svojo leta 1947 izdano knjigo (angleški naslov Eclipse of Reason). Novoveške- mu človeku – kot lahko preberemo v prvem poglavju knjige, ki ima naslov Sredstva in cilji – je polagoma za- vladal subjektivni, instrumentalni, koristnostni razum: »[Ta] se ukvarja s sredstvi in cilji, s primernostjo po- stopkov za doseganje ciljev, ki jih ima za samoumevne in domnevno samo po sebi razumljive. Vprašanju, ali so cilji kot taki razumni, ne pripisuje večjega pome- na. Če se sploh ukvarja s cilji, ima za samoumevno, da so cilji lahko razumni le v subjektivnem smislu, to je, da služijo človekovim osebnim koristim […]. Ideja, da je cilj lahko razumen sam po sebi - na podlagi vrlin, ki jih razkriva globlje razumevanje cilja [v nasprotju z Baconom je na primer narava posebna vrednota] – brez sklicevanja na neko osebno korist, je povsem tuja su- bjektivnemu razumu, tudi kadar se ta dvigne nad ne- posredno upoštevanje utilitarnih, koristnostnih vrednot in se posveti razmisleku o družbenem redu kot celoti.« Ta instrumentalni razum je imel usodne posledice tudi in še posebej za znanost. Nemški fizik in filozof Carl Friedrich von Weizsäcker (1912-2007) (raziskoval je jedrsko fuzijo v zvezdah in bil med drugo svetovno vojno član nemškega jedrskega oboroževalnega pro- grama) je v knjigi Enotnost narave (1971) to temačno usodo sijajno opisal: »Metodološka načela znanosti zahtevajo, da se nekatera temeljna vprašanja ne zasta- vljajo. Za fiziko je značilno, da se ne sprašuje, kaj je materija (snov), za biologijo, da se ne sprašuje, kaj je življenje, in za psihologijo, da se ne sprašuje, kaj je duševnost, ampak da s temi besedami samo nejasno opisujejo področja, na katerem nameravajo raziskovati. Če bi si ta vprašanja namreč želeli zastaviti hkrati, ko se ukvarjamo z naravoslovjem, bi izgubili ves čas in moč, potrebna, da rešimo vprašanja, ki jih je mogo- če rešiti. Posledica tega je, da je znanost, ki pušča ob strani ta načelna vprašanja [ki si jih filozofija v resnici zastavlja], napredovala neverjetno hitro. Na drugi stra- ni pa se ne smemo slepiti, da ima metodološko rav- nanje znanosti […], če si ni na jasnem s svojo lastno vprašljivostjo, v sebi nekaj ubijalskega. Ta vprašanja so težka, vendar niso nepomembna. O Heideggerjevi for- muli ‚znanost ne misli‘ ni mogoče razpravljati skoraj z nobenim znanstvenikom, ne da bi izzvali njegove jeze. Toda tako, kakor Heidegger razume besedo ‚misliti ‘, je formula dobesedno resnična. ‚Misliti‘ v Heidegger- jevem smislu namreč pomeni ‚sebe samega še enkrat postaviti pod vprašaj‘, prav tega pa znanstvenice in znanstveniki ne počenjajo pri običajnem ukvarjanju z znanostjo. Vendar je to treba storiti, če naj znanost končno najde stik z živim človekom, ki je v življenju partner in ne samÓ predmet.« Ali kot je izjavil dan- ski fizik Niels Bohr (1885-1962), ki je postavil temelje kvantne fizike: »V veliki drami življenja smo vsi hkrati občinstvo in igralci.« Za konec sem prihranil spoznanja iz besedila Huma- nistika in družboslovje v primežu liberalne Evrope, ki sta ga leta 2008 v Časopisu za kritiko znanosti domišljijo in novo antropologijo objavila sociologa Maja Breznik (1967-) in Rastko Močnik (1944-). Pisca sta razi- skala razpis Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) za leto 2005, ki se je poudarjeno ravnal po navodilih evropske komisije in prvič predpisal teme, ki naj bi jih znanstveni projekti obdelali. Ugotovitve za razvoj znanosti niso bile prav nič laskave: »[O]cenjevalcem (in bržkone tudi organi- zatorjem razpisa) ni bilo do tega, da bi zlasti podprli proizvodnjo novega znanja […]. Po naši analizi sodeč jim je šlo zlasti za ‚reševanje problemov‘. Razpis naj bi prijavljencem ponudil priložnost, da v okviru pre- dloženih ‚tem‘ najdejo skrbi zbujajoče družbene pro- bleme – in poiščejo rešitve zanje. Še preden naj bi začeli raziskovati, naj bi morali vedeti, kaj bodo našli. Raziskovanje se s tem premakne iz teoretskega polja in se loteva ‚problemov‘, ki jih niso določili teoret- sko, temveč intuitivno – se pravi ideološko. […] Na te ideološko določene probleme potem od zunaj aplici- rajo [prenašajo] teoretske [znanstvene] koncepte – ali, natančneje: rezultate drugih raziskav. Tudi če so med raziskavami, katerih rezultate te ideološko usmerjene raziskave ‚aplicirajo‘, teoretsko produktivne analize, ta aplikacija ne more več biti teoretska [znanstvena], saj se dogaja zunaj teoretskega polja. Zato te vrste ‚apli- kacije‘ ne uporabljajo teoretskih [znanstvenih] koncep- tov – temveč iste izraze uporabljajo v ideoloških po- stopkih. Raziskovanje se tako preusmerja k tehniškim praksam ali v tako imenovano tehnoznanost.« Ali kot je na kratko tehnoznanost opredelil sociolog in f ilo- zof Michel Freitag (1935-) v knjigi Brodolom univerze (v slovenščino prevedena leta 2010): »Znanost se ne ukvarja več s spoznavanjem sveta, temveč z napove- dovanjem učinkov, ki jih bodo v svetu povzročili naši praktično smotrni posegi.« Tehnoznanost ni več znanost v svojem izvornem po- menu. Toda kaj sploh je izvorni pomen znanosti? Ali ni bila tehnika že pri Baconu? Tomaž Sajovic Znanost je postala tehnoznanost Angleški f ilozof, znanstvenik, pravnik, državnik in eden od očetov razsvetljenstva Francis Bacon (1561– 1626) je v svojem slovitem eseju V slavo védenju (1592) zapisal besede, ki so usodno zaznamovale novoveško znanost (v resnici pa vse življenje novoveškega človeka): »Premoč človeka tiči v védenju. Naravi moramo pustiti, da nas vodi pri iznajdevanju, zato da bi ji zapovedovali v praksi.« Francoski filozof, znanstvenik in matematik René Descartes (1596-1650) je bil enakega prepričanja: »Postati [moramo] gospodarji in lastniki narave.« Baconove in Descartesove besede izražajo ključno spremembo v človekovem dojemanju sveta, ki se je začela uveljavljati na začetku novega veka. Stari Grki so se še čudili stvarem in bitjem na svetu zaradi njih samih - čudili so se jim preprosto zato, ker obstajajo. Novoveškemu človeku čudenje ne pomeni nič: stvari in bitja na svetu želi uporabljati - drugače povedano, stvarem in bitjem na svetu želi s svojim razumom go- spodovati. Bacon in Descartes sta bila naivna: gospostvo nad na- ravo naj bi človeka osvobodilo gospostva narave nad njim, pokazalo pa se je, da gospostvo, ko je enkrat »izpuščeno iz steklenice«, ni prav nič izbirčno – go- spostvo nad naravo se je brezobzirno razkrilo, da je tudi gospostvo nad človekom. Enaka usoda je doletela tudi sámo znanost, Baconovo človekovo »udarno pest« proti naravi: »Njena učinkovitost, ki ji je omogočila, da je od 19. stoletja udejanjila baconovski in kartezi- janski program, se je zdaj obrnila zoper njo. Druž- beni, oziroma natančneje, trgovski ukaz znanstveni razvoj umešča pod vpliv omejitev produkcije in krat- koročne rentabilnosti. Možnost temeljnih teoretičnih raziskav, ki ne dajejo zagotovil o takojšnjem uspehu, postaja vse bolj nestvarna. Tako se na zavraten način razpleta zgodovinsko zelo nenavadna in konec koncev presenetljiva povezava med teoretičnim raziskovanjem in delovanjem, ki je bila značilna za zahodno znanost zadnji dve stoletji,« je v svojem besedilu Je znanost uni- verzalna? zapisal francoski f izik in esejist Jean-Marc Lévy-Leblond (1940-) (besedilo je izšlo maja leta 2006 v francoskem mesečniku Le Monde diplomatique). Na kratko povedano: znanost si je podredil kapital. Ka- pital pa si znanosti ne bi mogel tako zlahka podrediti, če ne bi novoveška znanost že od 16. stoletja bila sáma podrejena – podrejena Baconovemu in Descartesovemu »zapovedovanju narave v praksi«. Novoveška znanost v zaslepljenosti od Baconove hvalnice človekovemu vé- denju »pozablja«, da je v bistvu le sredstvo za doseganje cilja - gospostva nad naravo. O svojem cilju – gospo- 6 ■ Proteus 85/1 • September 2022 7Kvazikristali • KemijaKemija • Kvazikristali Kvazikristali Tina Škorjanc Kvazikristali, znani tudi kot kvaziperiodični kristali, so snovi, ki so po sedmih desetle- tjih obstoja opredelitve pojma »kristal« to opredelitev spremenili. Odkritje je bilo vre- dno Nobelove nagrade za kemijo, a pot do nje je bila trnova. Kristali: urejenost in periodičnost Če želimo razumeti pojem kvazikristalov, se moramo najprej seznaniti z urejenimi in pe- riodičnimi strukturami. Kristalna mreža na spodnji sliki, sestavljena iz modrih atomov, je tako urejena kot periodična. Zaradi na- zornosti je prikazana dvorazsežnostna mre- ža, čeprav so kristali v resnici trirazsežno- stni. Urejenost pomeni, da se položaji ato- mov v kristalni mreži predvidljivo ponavljajo v vse smeri. Če bi kogarkoli od nas prosili, da nadaljuje ponavljajoči se vzorec, bi vsak- do narisal enako kristalno mrežo. Periodič- nost pa se nanaša na razdalje med atomi v določeni smeri. Če sledimo rdečim črtam na spodnji sliki, ugotovimo, da so razdalje med posameznimi sosednjimi atomi enake. To ne pomeni, da kristalna mreža vsebuje le eno stalno razdaljo med posameznima sosednji- ma atomoma, temveč da so te razdalje ne- spremenjene v določeni smeri. Tradicionalna opredelitev pojma kristala je vsebovala tako urejenost kot periodičnost. Splošno sprejeto dejstvo je bilo, da ima vsak kristal urejeno in periodično strukturo in ta opredelitev je veljala vse od začetkov kristalografije leta 1912 do leta 1982, torej kar sedemdeset let. Kristali: sučne osi Poleg urejenosti in periodičnosti moramo razumeti tudi pojem sučnih osi v krista- lu. Poglejmo simbolično kristalno mre- žo na sledeči strani, ki ima na vrhu rdečo ročko. Če primemo za to ročko in celotno strukturo zasučemo za 90 stopinj, se nič ne spremeni – dobimo enako kristalno mrežo. Podobno se struktura ne spremeni, kadar jo zasučemo za 180 stopinj, 270 stopinj ali 360 stopinj. Strokovno lahko rečemo, da ima naša struktura štirištevno os (360 stopinj / 90 stopinj = 4). Matematično je bilo do- kazano, da je periodičnost kristalnih mrež mogoča le, kadar ima kristal eno-, dvo-, tri-, štiri- in šestštevne osi. To pomeni, da vzorec zavzame kristalografsko enake položaje enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat ali šestkrat pri zasuku za 360 stopinj. Tukaj so se kvazikristali bistveno razliko- vali od tradicionalnih kristalov. A poglejmo si najprej, kako je prišlo do njihovega odkritja. Odkritje kvazikristalov Kvazikristali so bili odkriti s presevnim elektronskim mikro- skopom. Tovrstni mikroskop omogoča, da na vzorec posve- timo z žarkom elektronov in v kristalnih vzorcih se bo ža- rek pri določenih kotih uklo- nil. S tujko ta proces imenuje- mo difrakcija (slovenski izraz je uklon), njegov rezultat pa je vzorec, podoben tistemu na sli- ki na sledeči strani zgoraj, ki ga strokovno imenujemo difraktogram. Iz tega vzorca je mogoče razbrati lastnosti, o katerih smo go- vorili v prejšnjih odstavkih: posamezne toč- ke se pojavljajo urejeno, prav tako pa opazi- mo njihovo periodičnost. Vse to nas počasi pripelje do odkritja kva- zikristalov. Ko je izraelski raziskovalec dr. Daniel Shechtman leta 1982 na Nacional- Profesor doktor Daniel Shechtman z modelom ikozaedra. Vir: http://autographpics.blogspot.com/2012/09/dan- shechtman.html. Simbolna mreža atomov v strukturi kristala in njihova periodičnost vzdolž rdečih premic. Skica: Tina Škorjanc. Pojem 4-števne osi v kristalu. Skica: Tina Škorjanc. Presevni elektronski mikroskop. Vir: Wikipedija. 6 ■ Proteus 85/1 • September 2022 7Kvazikristali • KemijaKemija • Kvazikristali Kvazikristali Tina Škorjanc Kvazikristali, znani tudi kot kvaziperiodični kristali, so snovi, ki so po sedmih desetle- tjih obstoja opredelitve pojma »kristal« to opredelitev spremenili. Odkritje je bilo vre- dno Nobelove nagrade za kemijo, a pot do nje je bila trnova. Kristali: urejenost in periodičnost Če želimo razumeti pojem kvazikristalov, se moramo najprej seznaniti z urejenimi in pe- riodičnimi strukturami. Kristalna mreža na spodnji sliki, sestavljena iz modrih atomov, je tako urejena kot periodična. Zaradi na- zornosti je prikazana dvorazsežnostna mre- ža, čeprav so kristali v resnici trirazsežno- stni. Urejenost pomeni, da se položaji ato- mov v kristalni mreži predvidljivo ponavljajo v vse smeri. Če bi kogarkoli od nas prosili, da nadaljuje ponavljajoči se vzorec, bi vsak- do narisal enako kristalno mrežo. Periodič- nost pa se nanaša na razdalje med atomi v določeni smeri. Če sledimo rdečim črtam na spodnji sliki, ugotovimo, da so razdalje med posameznimi sosednjimi atomi enake. To ne pomeni, da kristalna mreža vsebuje le eno stalno razdaljo med posameznima sosednji- ma atomoma, temveč da so te razdalje ne- spremenjene v določeni smeri. Tradicionalna opredelitev pojma kristala je vsebovala tako urejenost kot periodičnost. Splošno sprejeto dejstvo je bilo, da ima vsak kristal urejeno in periodično strukturo in ta opredelitev je veljala vse od začetkov kristalografije leta 1912 do leta 1982, torej kar sedemdeset let. Kristali: sučne osi Poleg urejenosti in periodičnosti moramo razumeti tudi pojem sučnih osi v krista- lu. Poglejmo simbolično kristalno mre- žo na sledeči strani, ki ima na vrhu rdečo ročko. Če primemo za to ročko in celotno strukturo zasučemo za 90 stopinj, se nič ne spremeni – dobimo enako kristalno mrežo. Podobno se struktura ne spremeni, kadar jo zasučemo za 180 stopinj, 270 stopinj ali 360 stopinj. Strokovno lahko rečemo, da ima naša struktura štirištevno os (360 stopinj / 90 stopinj = 4). Matematično je bilo do- kazano, da je periodičnost kristalnih mrež mogoča le, kadar ima kristal eno-, dvo-, tri-, štiri- in šestštevne osi. To pomeni, da vzorec zavzame kristalografsko enake položaje enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat ali šestkrat pri zasuku za 360 stopinj. Tukaj so se kvazikristali bistveno razliko- vali od tradicionalnih kristalov. A poglejmo si najprej, kako je prišlo do njihovega odkritja. Odkritje kvazikristalov Kvazikristali so bili odkriti s presevnim elektronskim mikro- skopom. Tovrstni mikroskop omogoča, da na vzorec posve- timo z žarkom elektronov in v kristalnih vzorcih se bo ža- rek pri določenih kotih uklo- nil. S tujko ta proces imenuje- mo difrakcija (slovenski izraz je uklon), njegov rezultat pa je vzorec, podoben tistemu na sli- ki na sledeči strani zgoraj, ki ga strokovno imenujemo difraktogram. Iz tega vzorca je mogoče razbrati lastnosti, o katerih smo go- vorili v prejšnjih odstavkih: posamezne toč- ke se pojavljajo urejeno, prav tako pa opazi- mo njihovo periodičnost. Vse to nas počasi pripelje do odkritja kva- zikristalov. Ko je izraelski raziskovalec dr. Daniel Shechtman leta 1982 na Nacional- Profesor doktor Daniel Shechtman z modelom ikozaedra. Vir: http://autographpics.blogspot.com/2012/09/dan- shechtman.html. Simbolna mreža atomov v strukturi kristala in njihova periodičnost vzdolž rdečih premic. Skica: Tina Škorjanc. Pojem 4-števne osi v kristalu. Skica: Tina Škorjanc. Presevni elektronski mikroskop. Vir: Wikipedija. 8 ■ Proteus 85/1 • September 2022 9Kvazikristali • KemijaKemija • Kvazikristali nem inštitutu za standarde in tehnologijo v Marylandu v Združenih državah Amerike pod presevnim elektronskim mikroskopom opazoval zlitine aluminija in mangana, je opazil nekaj nenavadnega. Kot kaže stran iz njegovega laboratorijskega dnevnika, ki je od tedaj postal slaven po vsem svetu, je v posnetku z zaporedno številko 1.725 v kri- stalu omenjene zlitine opazil desetštevno os. To je bilo zelo nenavadno, saj je do tedaj ve- ljalo prepričanje o obstoju zgolj eno-, dvo-, tri-, štiri- in šestštevnih osi. Do tedaj edina možna razlaga za obstoj desetštevne osi je bilo tako imenovano dvojčičenje kristalov. To je pojav, pri katerem si dva sicer ločena kristala v simetrijskem smislu delita nekaj točk kristalne mreže. V difraktogramu bi tako denimo pet posameznih, a na določe- nih mestih dotikajočih se kristalov lahko kazalo navidezno petštevno os. Shechtman je takoj pomislil, da je naletel na tovrstno dvojčičenje, zato je pod mikroskopom iskal tovrstne spojene kristale. A zaman, ni jih našel. Poleg petštevne osi je imela zlitina alumini- ja in mangana še eno nenavadno lastnost. V difraktorgamu ni bilo opaziti periodičnosti: posamezne točke vzdolž navideznih premic med seboj niso bile enako oddaljene. Tudi to je bilo povsem v neskladju s tedaj obsto- ječo opredelitvijo kristalov. A ker dvojčiče- nja nikakor ni mogel najti v svojem vzorcu, hkrati pa je bil njegov vzorec nenavadno te- mne barve, je Shechtman postal prepričan, da je odkril nekaj novega – kristal, ki se ne ujema z obstoječo dogmo o tem, kaj kristali pravzaprav so. Njegova zlitina je bila sicer urejena, ni pa imela klasične periodičnosti. Uklon elektronskih žarkov na vzorcu tantalovega oksida prikazuje tako urejenost kristalne mreže kot njeno periodičnost. Vir: Wikipedija. Stran iz Shechtmanovega laboratorijskega dnevnika, zapisana na dan odkritja kvazikristalov. Vir: Structural Chemistry. Dvojčičenje v vzorcu nanokristalnega bakra. Vir: Acta Materialia. Difraktogram zlitine aluminija in mangana, ki prikazuje kvaziperiodičnost. Vir: Physical Review Letters. 8 ■ Proteus 85/1 • September 2022 9Kvazikristali • KemijaKemija • Kvazikristali nem inštitutu za standarde in tehnologijo v Marylandu v Združenih državah Amerike pod presevnim elektronskim mikroskopom opazoval zlitine aluminija in mangana, je opazil nekaj nenavadnega. Kot kaže stran iz njegovega laboratorijskega dnevnika, ki je od tedaj postal slaven po vsem svetu, je v posnetku z zaporedno številko 1.725 v kri- stalu omenjene zlitine opazil desetštevno os. To je bilo zelo nenavadno, saj je do tedaj ve- ljalo prepričanje o obstoju zgolj eno-, dvo-, tri-, štiri- in šestštevnih osi. Do tedaj edina možna razlaga za obstoj desetštevne osi je bilo tako imenovano dvojčičenje kristalov. To je pojav, pri katerem si dva sicer ločena kristala v simetrijskem smislu delita nekaj točk kristalne mreže. V difraktogramu bi tako denimo pet posameznih, a na določe- nih mestih dotikajočih se kristalov lahko kazalo navidezno petštevno os. Shechtman je takoj pomislil, da je naletel na tovrstno dvojčičenje, zato je pod mikroskopom iskal tovrstne spojene kristale. A zaman, ni jih našel. Poleg petštevne osi je imela zlitina alumini- ja in mangana še eno nenavadno lastnost. V difraktorgamu ni bilo opaziti periodičnosti: posamezne točke vzdolž navideznih premic med seboj niso bile enako oddaljene. Tudi to je bilo povsem v neskladju s tedaj obsto- ječo opredelitvijo kristalov. A ker dvojčiče- nja nikakor ni mogel najti v svojem vzorcu, hkrati pa je bil njegov vzorec nenavadno te- mne barve, je Shechtman postal prepričan, da je odkril nekaj novega – kristal, ki se ne ujema z obstoječo dogmo o tem, kaj kristali pravzaprav so. Njegova zlitina je bila sicer urejena, ni pa imela klasične periodičnosti. Uklon elektronskih žarkov na vzorcu tantalovega oksida prikazuje tako urejenost kristalne mreže kot njeno periodičnost. Vir: Wikipedija. Stran iz Shechtmanovega laboratorijskega dnevnika, zapisana na dan odkritja kvazikristalov. Vir: Structural Chemistry. Dvojčičenje v vzorcu nanokristalnega bakra. Vir: Acta Materialia. Difraktogram zlitine aluminija in mangana, ki prikazuje kvaziperiodičnost. Vir: Physical Review Letters. 10 ■ Proteus 85/1 • September 2022 11Kvazikristali • KemijaKemija • Kvazikristali Kasneje je bilo tudi ugotovljeno, da so v di- fraktogramu razmerja razdalj posameznih točk od središča sledila Fibonaccijevemu zaporedju. Ta neklasična periodičnost oziroma kvazi- periodičnost pa ni očarala le kemikov, tem- več je navduševala tudi matematike. Anglež Roger Penrose, kasneje tudi sam Nobelov nagrajenec, je dvorazsežnostno kvaziperio- dičnost prikazal le z dvema različnima plo- ščicama v obliki romba z notranjima kotoma 72 stopinj in 36 stopinj. Pokazal je, da lahko zgolj s tema dvema ploščicama pokrijemo tla, ne da bi ustvarili luknje. V tako nastali strukturi pa ni prav nobenega motiva, ki bi se periodično ponavljal v kateri koli smeri. Posledično lahko govorimo o kvaziperio- dičnosti v dveh razsežnostih. A naš svet je trirazsežnosten, kakšne gradnike pa premore kvaziperiodičnost v treh razsežnostih? Ikozaeder Za odgovor na zgornje vprašanje se mora- mo spet zateči k presevnemu elektronske- mu mikroskopu. V tem mikroskopu obstaja možnost nagibanja in vrtenja vzorca. To v našem primeru pomeni, da lahko vzorec na- gnemo ali zavrtimo pod določenim kotom in nato ponovno posnamemo uklon elektron- skega žarka, pri čemer posnamemo nov di- fraktogram. Ta postopek lahko ponavljamo poljubnokrat in tako ugotavljamo oziroma prepoznavamo različnoštevne osi v kristalu. V primeru zlitine aluminija in mangana so na ta način prepoznali dvo-, tri- in petštev- ne osi, kar je pripeljalo do opisa gradnikov kvaziperiodičnosti v treh razsežnostih. Ime- nujejo se ikozaedri. Če si te gradnike sila težko predstavljate, si oglejte nogometno žo- go. Tudi ta ima namreč simetrijo ikozaedra. Če jo primerno postavite, boste opazili, da ima dvo-, tri- in petštevne osi. V svojem za- bavnem predavanju na nedavni mednarodni konferenci v kraju Lindau se je Shechtman pošalil, da ne glede na državo tudi najboljša nogometna ekipa in njeni člani ne vedo, da igrajo z ikozaedrom. Dolga vrsta zavrnitev Lahko si predstavljamo, da je sporna trdi- tev mladega in tedaj še ne svetovno uvelja- vljenega znanstvenika v svetu kristalografi- je dvignila precej prahu. Na prvo oviro je znanstvenik naletel že, ko je želel objaviti prvi znanstveni članek z opisom odkritja nove kristalne oblike. Znanstvena revija Jo- urnal of Applied Physics je članek zavrnila, ne da bi ga poslala v ocenjevanje recenzentom, z razlago, da to delo ni zanimivo za njihove bralce. Leto kasneje je bilo delo v skrajša- ni obliki objavljeno v reviji Physical Review Letters. Naslednja zavrnitev se je zgodila kar v labo- ratoriju, v katerem je Shechtman raziskoval. Njegov nadrejeni mu je nekega dne prinesel učbenik o kristalografiji, rekoč, naj si pre- bere to knjigo in razumel bo, da so njego- ve trditve povsem nesmiselne. Ker je izrazil nestrinjanje, ga je naslednji dan čakal poziv, da laboratorij zapusti. Tako je Shechtman po lastnih besedah postal znanstvena siro- ta, ki pa jo je »posvojil« sosednji laboratorij. Tam je nadaljeval svoje delo, za katerega je bil leta 2011 nagrajen z Nobelovo nagrado za kemijo. Tretja zavrnitev je prišla iz mednarodne zveze kristalografov, za katero so bili po- datki, pridobljeni s presevnim elektronskim mikroskopom, nezadostni. Zahtevali so uporabo bolj konvencionalne (običajne) teh- nike za analizo kristalnih struktur, in sicer rentgenske difrakcije z enim kristalom. Te- žava je bila, da so bili kristali Shechtmana premajhni, da bi jih s to tehniko lahko ana- lizirali, gojenje večjih kristalov pa se je po- kazalo za precejšen izziv. Leta 1987 je večje kristale uspelo pripraviti profesorju doktorju An-Pang Tsaiju in šele takrat je bilo možno zadostiti merilom mednarodne zveze krista- lografov. Kvaziperiodičnost in kvazikristali so postali resničnost. A bitke za priznanje kvazikristalov še ni bilo konec. Profesor doktor Linus Pauling, ustanovitelj Ameriškega kemijskega društva (American Chemical Society, ACS) in najv- plivnejši kemik svojega časa v Združenih državah Amerike, odkritju ni bil naklonjen. Na eni od rednih konferenc društva naj bi celo izjavil, da so kvazikristali delo kvazi- znanstvenikov, čemur je ploskalo kakih ti- soč ljudi. A menda se je s Paulingovo smrtjo obdobje zavračanja kvazikristalov končalo, opredelitev kristala pa se je dokončno spre- menila. Urejenost in periodičnost nista bili več sopomenki. Kristali so še vedno urejene strukture, ki pa so lahko periodične ali pa tudi ne. Penrosove ploščice, ki v dveh razsežnostih kažejo kvaziperiodičnost. Vir: Wikipedija. Prikaz dvo-, tri- in petštevne osi v ikozaedru na primeru nogometne žoge. Skica: Tina Škorjanc. 10 ■ Proteus 85/1 • September 2022 11Kvazikristali • KemijaKemija • Kvazikristali Kasneje je bilo tudi ugotovljeno, da so v di- fraktogramu razmerja razdalj posameznih točk od središča sledila Fibonaccijevemu zaporedju. Ta neklasična periodičnost oziroma kvazi- periodičnost pa ni očarala le kemikov, tem- več je navduševala tudi matematike. Anglež Roger Penrose, kasneje tudi sam Nobelov nagrajenec, je dvorazsežnostno kvaziperio- dičnost prikazal le z dvema različnima plo- ščicama v obliki romba z notranjima kotoma 72 stopinj in 36 stopinj. Pokazal je, da lahko zgolj s tema dvema ploščicama pokrijemo tla, ne da bi ustvarili luknje. V tako nastali strukturi pa ni prav nobenega motiva, ki bi se periodično ponavljal v kateri koli smeri. Posledično lahko govorimo o kvaziperio- dičnosti v dveh razsežnostih. A naš svet je trirazsežnosten, kakšne gradnike pa premore kvaziperiodičnost v treh razsežnostih? Ikozaeder Za odgovor na zgornje vprašanje se mora- mo spet zateči k presevnemu elektronske- mu mikroskopu. V tem mikroskopu obstaja možnost nagibanja in vrtenja vzorca. To v našem primeru pomeni, da lahko vzorec na- gnemo ali zavrtimo pod določenim kotom in nato ponovno posnamemo uklon elektron- skega žarka, pri čemer posnamemo nov di- fraktogram. Ta postopek lahko ponavljamo poljubnokrat in tako ugotavljamo oziroma prepoznavamo različnoštevne osi v kristalu. V primeru zlitine aluminija in mangana so na ta način prepoznali dvo-, tri- in petštev- ne osi, kar je pripeljalo do opisa gradnikov kvaziperiodičnosti v treh razsežnostih. Ime- nujejo se ikozaedri. Če si te gradnike sila težko predstavljate, si oglejte nogometno žo- go. Tudi ta ima namreč simetrijo ikozaedra. Če jo primerno postavite, boste opazili, da ima dvo-, tri- in petštevne osi. V svojem za- bavnem predavanju na nedavni mednarodni konferenci v kraju Lindau se je Shechtman pošalil, da ne glede na državo tudi najboljša nogometna ekipa in njeni člani ne vedo, da igrajo z ikozaedrom. Dolga vrsta zavrnitev Lahko si predstavljamo, da je sporna trdi- tev mladega in tedaj še ne svetovno uvelja- vljenega znanstvenika v svetu kristalografi- je dvignila precej prahu. Na prvo oviro je znanstvenik naletel že, ko je želel objaviti prvi znanstveni članek z opisom odkritja nove kristalne oblike. Znanstvena revija Jo- urnal of Applied Physics je članek zavrnila, ne da bi ga poslala v ocenjevanje recenzentom, z razlago, da to delo ni zanimivo za njihove bralce. Leto kasneje je bilo delo v skrajša- ni obliki objavljeno v reviji Physical Review Letters. Naslednja zavrnitev se je zgodila kar v labo- ratoriju, v katerem je Shechtman raziskoval. Njegov nadrejeni mu je nekega dne prinesel učbenik o kristalografiji, rekoč, naj si pre- bere to knjigo in razumel bo, da so njego- ve trditve povsem nesmiselne. Ker je izrazil nestrinjanje, ga je naslednji dan čakal poziv, da laboratorij zapusti. Tako je Shechtman po lastnih besedah postal znanstvena siro- ta, ki pa jo je »posvojil« sosednji laboratorij. Tam je nadaljeval svoje delo, za katerega je bil leta 2011 nagrajen z Nobelovo nagrado za kemijo. Tretja zavrnitev je prišla iz mednarodne zveze kristalografov, za katero so bili po- datki, pridobljeni s presevnim elektronskim mikroskopom, nezadostni. Zahtevali so uporabo bolj konvencionalne (običajne) teh- nike za analizo kristalnih struktur, in sicer rentgenske difrakcije z enim kristalom. Te- žava je bila, da so bili kristali Shechtmana premajhni, da bi jih s to tehniko lahko ana- lizirali, gojenje večjih kristalov pa se je po- kazalo za precejšen izziv. Leta 1987 je večje kristale uspelo pripraviti profesorju doktorju An-Pang Tsaiju in šele takrat je bilo možno zadostiti merilom mednarodne zveze krista- lografov. Kvaziperiodičnost in kvazikristali so postali resničnost. A bitke za priznanje kvazikristalov še ni bilo konec. Profesor doktor Linus Pauling, ustanovitelj Ameriškega kemijskega društva (American Chemical Society, ACS) in najv- plivnejši kemik svojega časa v Združenih državah Amerike, odkritju ni bil naklonjen. Na eni od rednih konferenc društva naj bi celo izjavil, da so kvazikristali delo kvazi- znanstvenikov, čemur je ploskalo kakih ti- soč ljudi. A menda se je s Paulingovo smrtjo obdobje zavračanja kvazikristalov končalo, opredelitev kristala pa se je dokončno spre- menila. Urejenost in periodičnost nista bili več sopomenki. Kristali so še vedno urejene strukture, ki pa so lahko periodične ali pa tudi ne. Penrosove ploščice, ki v dveh razsežnostih kažejo kvaziperiodičnost. Vir: Wikipedija. Prikaz dvo-, tri- in petštevne osi v ikozaedru na primeru nogometne žoge. Skica: Tina Škorjanc. 12 ■ Proteus 85/1 • September 2022 13Kemija • Kvazikristali VINEAS – spletna platforma • Podnebne spremembe ter vinogradništvo in vinarstvo Zaključek Ob zaključku se zdi smotrno vprašanje, zakaj so bili kvazikristali odkriti tako po- zno, torej šele v osemdesetih letih prejšnje- ga stoletja, kar sedemdeset let po začetku kristalografije. Niso redki. Niso sestavljeni iz redkih elementov. Ni jih težko pripravi- ti. Mnogi so obstojni in se po topljenju ter ponovni strditvi ne spremenijo. Trik je bil zelo verjetno v tem, da so bili kvazikristali tako majhni, da jih je bilo mogoče odkriti le s presevno elektronsko mikroskopijo. Da- nes so taki mikroskopi zelo razširjeni, tudi v Sloveniji jih imamo nekaj, a v osemdese- tih letih ni bilo prav veliko znanstvenikov, ki so se poklicno ukvarjali s to tehniko. Po besedah profesorja doktorja Shechtmana pa je bilo ključna predvsem vztrajnost. »Če verjameš zgolj v knjige, se posveti religiji. V znanosti pišemo knjige na novo,« je bil sklep njegovega predavanja na 71. srečanju mladih znanstvenikov z Nobelovimi nagra- jenci v nemškem mestecu Lindau. Viri in literatura: Shechtman, D., Blech, I., Gratias, D., Cahn, J. W., 1984: Metallic Phase with Long-Range Orientational Order and No Translational Symmetry. Physical Review Letters, 53: 1951. Cao, Z. H., in sod., 2015: Size dependence and associated formation mechanism of multiple-fold annealing twins in nanocrystalline Cu. Acta Materialia, 95: 312-323. Hargittai, I., 2022: Forty years of quasicrystals: a bumpy road to triumph. Structural Chemistry, 33: 311-314. Spletni naslovi: https://www.mediatheque.lindau-nobel.org/videos/39767/ dan-shechtman/laureate-shechtman. https://en.wikipedia.org/wiki/Quasicrystal. https://www.nobelprize.org/prizes/chemistry/2011/ summary/. VINEAS – spletna platforma, ki podpira sodelovanje na področju podnebnih sprememb v sektorju trte in vina Alen Albreht, Katerina Naumoska Vplivi podnebnih sprememb na vinogradništvo in vinarstvo Podnebne spremembe vplivajo na krajevni in svetovni padavinski in temperaturni re- žim, kar neposredno vpliva na mnoge kme- tijske dejavnosti, zlasti na gojenje rastlin in pridelavo. V Sloveniji je gojenje trte po- memben del kmetijske krajine in kulturne dediščine, poleg tega pa pogosto prevzema tudi osrednjo gospodarsko vlogo. Treba je namreč poudariti, da je več kot petdeset od- stotkov svetovne proizvodnje vina povezanih prav s Sredozemljem. Na razvoj vinske trte in kemijsko sestavo grozdja ima podnebje med okoljskimi dejavniki večji vpliv kot na primer sestava tal in sorta vinske trte (van Leeuwen, Darriet, 2016). V sredozemskem območju vegetacijski cikel trte poteka v to- plejših in bolj suhih razmerah, kar se kaže v manjši proizvodnji biomase, zgodnjem zo- renju jagodičja ter  večjim razlikam v pojav- nosti  bolezni in škodljivcev (van Leeuwen in sod., 2019). Najbolj pogoste posledice podnebnih sprememb so splošno zvišanje temperature na Zemlji, krajevne spremem- be v vzorcu padavin, pa tudi večja pogostost ekstremnih dogodkov, kot so vročinski vali, nevihte s točo, pozne zmrzali in čezmer- ni padavinski dogodki. Te spremembe na splošno vplivajo na vse poljščine, še zlasti pa na visoko specializirane sisteme, kot je vinska trta (Bindi in sod., 1996; White in sod., 2006; Fraga in sod., 2013; Mosedale in sod., 2015). Podnebje je pomemben de- javnik pri spodbujanju vegetativne rasti trte (van Leeuwen in sod., 2004), zato so večje spremembe v podnebnih razmerah posledič- no botrovale pospešenemu razvoju simulacij- skih orodij za boljše razumevanje spreminja- jočih se fenoloških (razvojnih) faz vinske tr- te (Moriondo in Bindi, 2007; Webb in sod., 2012; Alikadic in sod., 2019). Globalno se- grevanje povzroča: prvič, zgodnje brstenje – na splošno se poveča nevarnost zmrzali za- radi večjih temperaturnih nihanj (Mosedale in sod., 2015), in drugič, zgodnje zorenje, kar spremeni kemijsko sestavo grozdja in potencialno tudi njegovo kakovost. Povišana raven sladkorjev in znižana vsebnost kislin sta že današnji resničnosti, kar močno vpli- va na proizvodnjo in kakovost vin z bolj ali manj resnimi družbeno-gospodarskimi po- sledicami (Tate, 2001; Jones in sod., 2005; Orduna, 2010; Ashenfelter, Storchmann, 2010). S podnebnimi spremembami se spreminja tudi potreba vinske trte po vodi (Fraga in sod., 2018; Weiler in sod., 2019). Razvoj trte - in posledično tudi grozdja - je še posebej občutljiv za spremembe v količini dostopne vode. Zaradi prednostnega goje- nja drugih poljščin v najbolj rodovitnih in z vodo bogatih deželah so trto tradicionalno sadili na razmeroma suhih in revnih tleh, Dodatni razlog za omenjeni izbor tal pa je pridelava bolj kakovostnih vin, revnejša tla imajo namreč ugoden fiziološki učinek (Koundouras in sod., 1997). Na pridelavo grozdja pa ne vpliva zgolj razlika v količi- ni padavin med posameznimi leti, temveč tudi njihova sezonska porazdelitev (Santil- lán in sod., 2019). Močan primanjkljaj vo- de slabi fotosintezni cikel in rast poganjkov ter zmanjšuje velikost grozdnih jagod (van Leeuwen, Darriet, 2016). Tina Škorjanc je doštudirala biokemijo na newyorški univerzi v Abu Dhabiju, doktorirala pa je iz kemije (področja znanosti o materialih) na Univerzi v New Yorku. Njeno raziskovalno delo zajema sintezo in opredelitev kovalentih organskih polimerov in ogrodij za različne rabe, med drugim čiščenje vode, biomedicinske namene, katalizo in senzoriko. Od septembra leta 2020 je zaposlena na Univerzi v Novi Gorici, kjer njene raziskave financira evropska shema Marie Sklodowska Curie Actions (MSCA) (Ukrepi Marie Sklodowske-Curie). V letošnjem letu je predstavljala Slovenijo na 71. srečanju mladih znanstvenikov z Nobelovimi nagrajenci v nemškem kraju Lindau, kar je bil povod za nastanek tega članka. Je tudi prejemnica Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo s področja kemije, ki jo podeljuje Kemijski inštitut, in finalistka izbora za nagrado Prometej znanosti, ki jo podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. 12 ■ Proteus 85/1 • September 2022 13Kemija • Kvazikristali VINEAS – spletna platforma • Podnebne spremembe ter vinogradništvo in vinarstvo Zaključek Ob zaključku se zdi smotrno vprašanje, zakaj so bili kvazikristali odkriti tako po- zno, torej šele v osemdesetih letih prejšnje- ga stoletja, kar sedemdeset let po začetku kristalografije. Niso redki. Niso sestavljeni iz redkih elementov. Ni jih težko pripravi- ti. Mnogi so obstojni in se po topljenju ter ponovni strditvi ne spremenijo. Trik je bil zelo verjetno v tem, da so bili kvazikristali tako majhni, da jih je bilo mogoče odkriti le s presevno elektronsko mikroskopijo. Da- nes so taki mikroskopi zelo razširjeni, tudi v Sloveniji jih imamo nekaj, a v osemdese- tih letih ni bilo prav veliko znanstvenikov, ki so se poklicno ukvarjali s to tehniko. Po besedah profesorja doktorja Shechtmana pa je bilo ključna predvsem vztrajnost. »Če verjameš zgolj v knjige, se posveti religiji. V znanosti pišemo knjige na novo,« je bil sklep njegovega predavanja na 71. srečanju mladih znanstvenikov z Nobelovimi nagra- jenci v nemškem mestecu Lindau. Viri in literatura: Shechtman, D., Blech, I., Gratias, D., Cahn, J. W., 1984: Metallic Phase with Long-Range Orientational Order and No Translational Symmetry. Physical Review Letters, 53: 1951. Cao, Z. H., in sod., 2015: Size dependence and associated formation mechanism of multiple-fold annealing twins in nanocrystalline Cu. Acta Materialia, 95: 312-323. Hargittai, I., 2022: Forty years of quasicrystals: a bumpy road to triumph. Structural Chemistry, 33: 311-314. Spletni naslovi: https://www.mediatheque.lindau-nobel.org/videos/39767/ dan-shechtman/laureate-shechtman. https://en.wikipedia.org/wiki/Quasicrystal. https://www.nobelprize.org/prizes/chemistry/2011/ summary/. VINEAS – spletna platforma, ki podpira sodelovanje na področju podnebnih sprememb v sektorju trte in vina Alen Albreht, Katerina Naumoska Vplivi podnebnih sprememb na vinogradništvo in vinarstvo Podnebne spremembe vplivajo na krajevni in svetovni padavinski in temperaturni re- žim, kar neposredno vpliva na mnoge kme- tijske dejavnosti, zlasti na gojenje rastlin in pridelavo. V Sloveniji je gojenje trte po- memben del kmetijske krajine in kulturne dediščine, poleg tega pa pogosto prevzema tudi osrednjo gospodarsko vlogo. Treba je namreč poudariti, da je več kot petdeset od- stotkov svetovne proizvodnje vina povezanih prav s Sredozemljem. Na razvoj vinske trte in kemijsko sestavo grozdja ima podnebje med okoljskimi dejavniki večji vpliv kot na primer sestava tal in sorta vinske trte (van Leeuwen, Darriet, 2016). V sredozemskem območju vegetacijski cikel trte poteka v to- plejših in bolj suhih razmerah, kar se kaže v manjši proizvodnji biomase, zgodnjem zo- renju jagodičja ter  večjim razlikam v pojav- nosti  bolezni in škodljivcev (van Leeuwen in sod., 2019). Najbolj pogoste posledice podnebnih sprememb so splošno zvišanje temperature na Zemlji, krajevne spremem- be v vzorcu padavin, pa tudi večja pogostost ekstremnih dogodkov, kot so vročinski vali, nevihte s točo, pozne zmrzali in čezmer- ni padavinski dogodki. Te spremembe na splošno vplivajo na vse poljščine, še zlasti pa na visoko specializirane sisteme, kot je vinska trta (Bindi in sod., 1996; White in sod., 2006; Fraga in sod., 2013; Mosedale in sod., 2015). Podnebje je pomemben de- javnik pri spodbujanju vegetativne rasti trte (van Leeuwen in sod., 2004), zato so večje spremembe v podnebnih razmerah posledič- no botrovale pospešenemu razvoju simulacij- skih orodij za boljše razumevanje spreminja- jočih se fenoloških (razvojnih) faz vinske tr- te (Moriondo in Bindi, 2007; Webb in sod., 2012; Alikadic in sod., 2019). Globalno se- grevanje povzroča: prvič, zgodnje brstenje – na splošno se poveča nevarnost zmrzali za- radi večjih temperaturnih nihanj (Mosedale in sod., 2015), in drugič, zgodnje zorenje, kar spremeni kemijsko sestavo grozdja in potencialno tudi njegovo kakovost. Povišana raven sladkorjev in znižana vsebnost kislin sta že današnji resničnosti, kar močno vpli- va na proizvodnjo in kakovost vin z bolj ali manj resnimi družbeno-gospodarskimi po- sledicami (Tate, 2001; Jones in sod., 2005; Orduna, 2010; Ashenfelter, Storchmann, 2010). S podnebnimi spremembami se spreminja tudi potreba vinske trte po vodi (Fraga in sod., 2018; Weiler in sod., 2019). Razvoj trte - in posledično tudi grozdja - je še posebej občutljiv za spremembe v količini dostopne vode. Zaradi prednostnega goje- nja drugih poljščin v najbolj rodovitnih in z vodo bogatih deželah so trto tradicionalno sadili na razmeroma suhih in revnih tleh, Dodatni razlog za omenjeni izbor tal pa je pridelava bolj kakovostnih vin, revnejša tla imajo namreč ugoden fiziološki učinek (Koundouras in sod., 1997). Na pridelavo grozdja pa ne vpliva zgolj razlika v količi- ni padavin med posameznimi leti, temveč tudi njihova sezonska porazdelitev (Santil- lán in sod., 2019). Močan primanjkljaj vo- de slabi fotosintezni cikel in rast poganjkov ter zmanjšuje velikost grozdnih jagod (van Leeuwen, Darriet, 2016). Tina Škorjanc je doštudirala biokemijo na newyorški univerzi v Abu Dhabiju, doktorirala pa je iz kemije (področja znanosti o materialih) na Univerzi v New Yorku. Njeno raziskovalno delo zajema sintezo in opredelitev kovalentih organskih polimerov in ogrodij za različne rabe, med drugim čiščenje vode, biomedicinske namene, katalizo in senzoriko. Od septembra leta 2020 je zaposlena na Univerzi v Novi Gorici, kjer njene raziskave financira evropska shema Marie Sklodowska Curie Actions (MSCA) (Ukrepi Marie Sklodowske-Curie). V letošnjem letu je predstavljala Slovenijo na 71. srečanju mladih znanstvenikov z Nobelovimi nagrajenci v nemškem kraju Lindau, kar je bil povod za nastanek tega članka. Je tudi prejemnica Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo s področja kemije, ki jo podeljuje Kemijski inštitut, in finalistka izbora za nagrado Prometej znanosti, ki jo podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. 14 ■ Proteus 85/1 • September 2022 15VINEAS – spletna platforma • Podnebne spremembe ter vinogradništvo in vinarstvoPodnebne spremembe ter vinogradništvo in vinarstvo • VINEAS – spletna platforma Sredozemski vinogradi predstavljajo obse- žno vinorodno območje in zagotavljajo pre- živetje milijonom vinogradnikov, vinarjev in drugih delavcev v vinski industriji. Sektor mora zakorakati v prihodnost s prilagojeni- mi in raznovrstnimi agronomskimi, organi- zacijskimi in tržnimi strategijami (Jones in sod., 2006; van Leeuwen, Destrac-Irvine, 2017; van Leeuwen in sod., 2019). To je vse prej kot preprosto, saj sektor temelji na sta- rodavnih tradicijah,  a vendarle je industrija procese pridelave grozdja in vina do neke mere vedno skušala prilagajati podnebnim spremembam (Santillán in sod., 2019; Fraga in sod., 2013a). Koncept teroirja (franco- sko  terroir), povezan z zemljepisnim, okolj- skim in kulturnim kontekstom, je edinstven v kmetijskem sektorju. Je pravzaprav kon- cept, ki združuje vse dejavnike, ki vplivajo na kakovost grozdja in posledično tudi vina. Ključni dejavniki so podnebje (na primer temperatura, padavine, vlažnost zraka in veter), tla (na primer globina rasti in sestava tal), lega (na primer nagib terena, izposta- vljenost zunanjim dejavnikom in nadmorska višina) in pa seveda vinogradniško-vinarska tradicija. Mogoče bi izraz teroir lahko dru- gače opisali tudi kot »rastišče, ki se izrazi v vinu«. Povsem razumljivo je, da premiki podnebnih pasov pomenijo velik izziv  za sektor, saj je stalno zagotavljanje optimalnih razmer pridelave vinskih trt na njihovem primarnem območju praktično nemogo- če  (van Leeuwen in sod., 2004).  To pa je, kot rečeno, izjemno pomembno za ohranja- nje kakovosti in prepoznavnosti pridelanih vin. V prihodnje velja razmisliti, ali je smi- selno, da se določene sorte vinske trte trajno povezujejo s svojimi prvotnimi območji,  saj različne modelne računalniške simulacije že danes kažejo, da naj bi gojenje nekate- rih vrst v višje ležečih in hladnejših legah postala kmalu bolj primerna izbira (Malhei- ro in sod., 2010; Moriondo in sod., 2011; Moriondo in sod., 2011; Moriondo in sod., 2013; Hannah in sod., 2012; Eccel in sod., 2016). Ne glede na številne raziskave in do- gnanja posameznikov pa je za uresničevanje trajnostnih rešitev in uspešno spopadanje s podnebnimi spremembami v vrednostni verigi trte in  vina potreben celovit pristop. Vrednostna veriga trte in vina namreč v praksi zajema vse možne deležnike te dejav- nosti, od vinogradnika na enem pa vse do končnega uporabnika (uživalca vin) na dru- gem koncu verige. Projekt Evropske unije MEDCLIV Evropski projekt MEDCLIV (MEDiterra- nean CLimate Vine & wine ecosystem, Sre- dozemski podnebni ekosistem trte in vina), ki ga sofinancira Evropski inštitut za ino- vacije in tehnologijo (EIT Climate-KIC 1), skuša odgovoriti na zgoraj omenjene izzive v sektorju trte in vina v Sredozemlju (slika 1). Usklajevalec projekta (Fondazione Edmund Mach iz Italije) skupaj z ostalimi partnerji iz šestih držav (Italije, Slovenije, Španije, Portugalske, Francije in Cipra), med kate- rimi je tudi Kemijski inštitut, išče rešitve in si med drugim prizadeva vzpostaviti na- cionalna vozlišča (angleško hub), ki bi pod svojimi okrilji povezovala posameznike ali organizacije, ki se v vrednostni verigi trte 1 EIT Climate-KIC je skupnost znanja in ino- vacij (angleško Knowledge and Innovation Community), ki si prizadeva pospešiti prehod v brezogljično družbo (an- gleško zero-carbon society). in vina soočajo s posledicami podnebnih sprememb ali pa se pobudi preprosto želijo pridružiti. V Sredozemlju številna krajevna gospodarstva temeljijo na dejavnostih vinske in vinogradniške industrije, ki so jih v za- dnjih nekaj letih oziroma desetletjih močno zamajale posledice podnebnih sprememb. Poleg prizadevanj za njihovo blaženje, kot je na primer zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, pa mora sektor razviti tudi učinkovi- te strategije za prilagajanje podnebnim spre- membam, ki so neizogibne in se bodo po trenutnih napovedih v naslednjih desetle- tjih še stopnjevale. Za uspešno spopadanje s podnebnimi spremembami je treba testirati in postopoma vpeljati nove tehnike vinogra- dništva in vinarstva ter nove oblike sodelo- vanja na krajevni in državni ravni. Kolektiv- ni ukrepi, podprti s projekti, kot je MED- CLIV, omogočajo dialog in usklajevanje med vsemi deležniki, od vinogradnikov in vinarjev, raziskovalcev, različnih organizacij in društev do javne uprave in končnih po- trošnikov, kar pospešuje prehod v bolj pri- lagodljivo in odporno družbo. Glavni cilji projekta so: prvič, izvajanje sodelovalnih pristopov za načrtovanje, soustvarjanje in deljenje inovativnih mehanizmov blaženja ter prilagajanja podnebnim spremembam, drugič, spodbujanje krajevnih in pokra- jinskih zainteresiranih posameznikov ali skupin ljudi k mreženju, deljenju znanja in priključitvi ter podpori nacionalnih vozlišč, in tretjič, razvoj sodelovalne in brezplačne spletne platforme VINEAS z namenom po- vezovanja in informiranja vseh deležnikov vrednostne verige trte in vina na območju Sredozemlja. Med drugim je bila v sklopu projekta MEDCLIV leta 2020 izvedena tu- di razširjena anketa, v kateri je sodelovalo več kot osemsto sredozemskih vinogradni- kov in pridelovalcev vina. Ti so poudarili manj in bolj pereče izzive sedanjosti in pri- hodnosti. Rezultati ankete so dostopni na podstraneh VINEAS. VINEAS v boju proti podnebnim spremembam VINEAS (www.vineas.net) je mednarodna sodelovalna (kolaborativna) spletna platfor- ma, ki povezuje deležnike v vrednostni ve- rigi trte in vina, da bi lahko čim bolj učin- kovito izmenjavali znanja in izkušnje pri spopadanju z izzivi podnebnih sprememb (sliki 2 in 3). Po kratkem obisku porta- la postane hitro jasno, da VINEAS nima vloge enciklopedije, v kateri bi posameznik našel odgovore na čisto vsa možna vpraša- nja s področja, temveč je prostor za krepitev zmogljivosti in inovativnega razmišljanja. Platforma, ki je bila prvič predstavljena slo- venski javnosti marca leta 2021, je interak- tivna, podprta v sedmih jezikih (angleškem, slovenskem, italijanskem, francoskem, por- tugalskem, španskem in grškem), in v pr- vi vrsti služi skupnosti njenih uporabnikov, Slika 1: Logotipa projekta MEDCLIV in sofinancerja. Slika 2: Logotip spletne strani VINEAS. Slika 3: Vstopna spletna stran VINEAS. 14 ■ Proteus 85/1 • September 2022 15VINEAS – spletna platforma • Podnebne spremembe ter vinogradništvo in vinarstvoPodnebne spremembe ter vinogradništvo in vinarstvo • VINEAS – spletna platforma Sredozemski vinogradi predstavljajo obse- žno vinorodno območje in zagotavljajo pre- živetje milijonom vinogradnikov, vinarjev in drugih delavcev v vinski industriji. Sektor mora zakorakati v prihodnost s prilagojeni- mi in raznovrstnimi agronomskimi, organi- zacijskimi in tržnimi strategijami (Jones in sod., 2006; van Leeuwen, Destrac-Irvine, 2017; van Leeuwen in sod., 2019). To je vse prej kot preprosto, saj sektor temelji na sta- rodavnih tradicijah,  a vendarle je industrija procese pridelave grozdja in vina do neke mere vedno skušala prilagajati podnebnim spremembam (Santillán in sod., 2019; Fraga in sod., 2013a). Koncept teroirja (franco- sko  terroir), povezan z zemljepisnim, okolj- skim in kulturnim kontekstom, je edinstven v kmetijskem sektorju. Je pravzaprav kon- cept, ki združuje vse dejavnike, ki vplivajo na kakovost grozdja in posledično tudi vina. Ključni dejavniki so podnebje (na primer temperatura, padavine, vlažnost zraka in veter), tla (na primer globina rasti in sestava tal), lega (na primer nagib terena, izposta- vljenost zunanjim dejavnikom in nadmorska višina) in pa seveda vinogradniško-vinarska tradicija. Mogoče bi izraz teroir lahko dru- gače opisali tudi kot »rastišče, ki se izrazi v vinu«. Povsem razumljivo je, da premiki podnebnih pasov pomenijo velik izziv  za sektor, saj je stalno zagotavljanje optimalnih razmer pridelave vinskih trt na njihovem primarnem območju praktično nemogo- če  (van Leeuwen in sod., 2004).  To pa je, kot rečeno, izjemno pomembno za ohranja- nje kakovosti in prepoznavnosti pridelanih vin. V prihodnje velja razmisliti, ali je smi- selno, da se določene sorte vinske trte trajno povezujejo s svojimi prvotnimi območji,  saj različne modelne računalniške simulacije že danes kažejo, da naj bi gojenje nekate- rih vrst v višje ležečih in hladnejših legah postala kmalu bolj primerna izbira (Malhei- ro in sod., 2010; Moriondo in sod., 2011; Moriondo in sod., 2011; Moriondo in sod., 2013; Hannah in sod., 2012; Eccel in sod., 2016). Ne glede na številne raziskave in do- gnanja posameznikov pa je za uresničevanje trajnostnih rešitev in uspešno spopadanje s podnebnimi spremembami v vrednostni verigi trte in  vina potreben celovit pristop. Vrednostna veriga trte in vina namreč v praksi zajema vse možne deležnike te dejav- nosti, od vinogradnika na enem pa vse do končnega uporabnika (uživalca vin) na dru- gem koncu verige. Projekt Evropske unije MEDCLIV Evropski projekt MEDCLIV (MEDiterra- nean CLimate Vine & wine ecosystem, Sre- dozemski podnebni ekosistem trte in vina), ki ga sofinancira Evropski inštitut za ino- vacije in tehnologijo (EIT Climate-KIC 1), skuša odgovoriti na zgoraj omenjene izzive v sektorju trte in vina v Sredozemlju (slika 1). Usklajevalec projekta (Fondazione Edmund Mach iz Italije) skupaj z ostalimi partnerji iz šestih držav (Italije, Slovenije, Španije, Portugalske, Francije in Cipra), med kate- rimi je tudi Kemijski inštitut, išče rešitve in si med drugim prizadeva vzpostaviti na- cionalna vozlišča (angleško hub), ki bi pod svojimi okrilji povezovala posameznike ali organizacije, ki se v vrednostni verigi trte 1 EIT Climate-KIC je skupnost znanja in ino- vacij (angleško Knowledge and Innovation Community), ki si prizadeva pospešiti prehod v brezogljično družbo (an- gleško zero-carbon society). in vina soočajo s posledicami podnebnih sprememb ali pa se pobudi preprosto želijo pridružiti. V Sredozemlju številna krajevna gospodarstva temeljijo na dejavnostih vinske in vinogradniške industrije, ki so jih v za- dnjih nekaj letih oziroma desetletjih močno zamajale posledice podnebnih sprememb. Poleg prizadevanj za njihovo blaženje, kot je na primer zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, pa mora sektor razviti tudi učinkovi- te strategije za prilagajanje podnebnim spre- membam, ki so neizogibne in se bodo po trenutnih napovedih v naslednjih desetle- tjih še stopnjevale. Za uspešno spopadanje s podnebnimi spremembami je treba testirati in postopoma vpeljati nove tehnike vinogra- dništva in vinarstva ter nove oblike sodelo- vanja na krajevni in državni ravni. Kolektiv- ni ukrepi, podprti s projekti, kot je MED- CLIV, omogočajo dialog in usklajevanje med vsemi deležniki, od vinogradnikov in vinarjev, raziskovalcev, različnih organizacij in društev do javne uprave in končnih po- trošnikov, kar pospešuje prehod v bolj pri- lagodljivo in odporno družbo. Glavni cilji projekta so: prvič, izvajanje sodelovalnih pristopov za načrtovanje, soustvarjanje in deljenje inovativnih mehanizmov blaženja ter prilagajanja podnebnim spremembam, drugič, spodbujanje krajevnih in pokra- jinskih zainteresiranih posameznikov ali skupin ljudi k mreženju, deljenju znanja in priključitvi ter podpori nacionalnih vozlišč, in tretjič, razvoj sodelovalne in brezplačne spletne platforme VINEAS z namenom po- vezovanja in informiranja vseh deležnikov vrednostne verige trte in vina na območju Sredozemlja. Med drugim je bila v sklopu projekta MEDCLIV leta 2020 izvedena tu- di razširjena anketa, v kateri je sodelovalo več kot osemsto sredozemskih vinogradni- kov in pridelovalcev vina. Ti so poudarili manj in bolj pereče izzive sedanjosti in pri- hodnosti. Rezultati ankete so dostopni na podstraneh VINEAS. VINEAS v boju proti podnebnim spremembam VINEAS (www.vineas.net) je mednarodna sodelovalna (kolaborativna) spletna platfor- ma, ki povezuje deležnike v vrednostni ve- rigi trte in vina, da bi lahko čim bolj učin- kovito izmenjavali znanja in izkušnje pri spopadanju z izzivi podnebnih sprememb (sliki 2 in 3). Po kratkem obisku porta- la postane hitro jasno, da VINEAS nima vloge enciklopedije, v kateri bi posameznik našel odgovore na čisto vsa možna vpraša- nja s področja, temveč je prostor za krepitev zmogljivosti in inovativnega razmišljanja. Platforma, ki je bila prvič predstavljena slo- venski javnosti marca leta 2021, je interak- tivna, podprta v sedmih jezikih (angleškem, slovenskem, italijanskem, francoskem, por- tugalskem, španskem in grškem), in v pr- vi vrsti služi skupnosti njenih uporabnikov, Slika 1: Logotipa projekta MEDCLIV in sofinancerja. Slika 2: Logotip spletne strani VINEAS. Slika 3: Vstopna spletna stran VINEAS. 16 ■ Proteus 85/1 • September 2022 17Podnebne spremembe ter vinogradništvo in vinarstvo • VINEAS – spletna platforma VINEAS – spletna platforma • Podnebne spremembe ter vinogradništvo in vinarstvo zato se tudi v skladu z njihovimi spremi- njajočimi se potrebami in trendi v sektor- ju neprestano prilagaja ter izboljšuje. Jedro platforme VINEAS tvori šest vrst podatkov (slika 4). To so igralci, projekti, dokumenti, dogodki, novice, rešitve ter vzvodi. Na platformi VINEAS je trenutno registri- ranih 218 igralcev in ta številka iz meseca v mesec narašča. Igralec in deležnik sta dva bolj ali manj posrečena slovenska prevoda angleških izrazov actor in stakeholder, ki se pogosto pojavljata v evrounijskem izrazo- slovju in ju je treba razlikovati. Pod bese- do deležnik imamo v mislih vinogradnike, enologe, raziskovalce, študente, združenja, društva, zavode, nevladne organizacije, jav- no upravo, potrošnike, skratka vse, ki imajo neposredno ali posredno vlogo v vrednostni verigi. Po drugi strani je igralec (oziroma akter) kot tip deležnika pravni subjekt, kot so na primer raziskovalne organizacije, usta- nove, vinske kleti in podobno. V platformo VINEAS se torej registrirajo posamezni de- ležniki, ki imajo znotraj svojega profila (za- vihek: moja nadzorna plošča; slika 5) nato v nadaljevanju možnost nastavitve igralca, kar praviloma predstavlja posameznikovo krov- no ustanovo, obrt in tako dalje. Vsi deležniki platforme lahko delijo svoje izkušnje in znanje s svojimi dokumenti (na primer objavami, poročili, uredbami, video zapisi, zbirkami podatkov in tako dalje) ter na ta način tvorijo skupno bazo podatkov, ki je brezplačno dostopna tudi širši javno- sti. Posamezni igralci s pridom delijo svoje tekoče ali pretekle projekte, kar povečuje njihovo prepoznavnost in možnost mreže- nja z drugimi. Na spletni strani je moč najti koledar dogodkov, ki zajema vse pomemb- ne prihajajoče kot tudi pretekle dogodke na območju celotnega Sredozemlja. Vsak od registriranih uporabnikov ima tudi možnost objave ali deljenja novic, tako da platfor- ma na ta način zagotavlja najnovejše infor- macije iz sveta trte in vina. Posebna vrsta omenjenih podatkov, ki omogoča pregled različnih krajevnih pobud in preizkušenih prilagoditvenih strategij, pa so tako imeno- vane rešitve in vzvodi in zajemajo nekatere splošne, pa tudi posebne odgovore na izzive podnebnih sprememb. Teh šest vrst zgoraj omenjenih podatkov se med seboj prepleta na podlagi mapiranja medsebojnih pove- zav (angleško Relational Network Mapping), kar pomeni, da lahko na primer za vsakega igralca na vsakem koraku ugotovimo, s ka- terimi projekti ali dogodki je povezan, ali pa na primer katere ustanove in posame- zniki sodelujejo znotraj kakega projekta ali dogodka (slika 6). Biti seznanjen z dogodki in aktivnostmi v regiji je pomembna prednost, ki omogoča hitrejše vključevanje v izbrane partnerske mreže, obstoječe raziskovalne in aplikativ- ne projekte ali pobude za nova sodelova- nja.  Zahvaljujoč geolociranju in umestitvi igralcev in njihovih projektov na zemljevid Sredozemlja je iskanje dolgoletnih in mo- žnih bodočih partnerjev s pomočjo VINE- AS še hitrejše in enostavnejše. VINEAS namreč omogoča igralcem vinskega in vi- nogradniškega sektorja, da na njihovi pred- stavitveni strani brezplačno predstavijo svo- je poslanstvo in aktivnosti in se na ta način predstavijo tako krajevno kot tudi mednaro- dno.  Za lažje iskanje želenih informacij in enostavnejšo navigacijo med vsebinami na platformi pa skrbi zmogljivi iskalnik z mo- žnostjo filtriranja rezultatov. VINEAS  po- nuja slehernemu možnost, da poišče odgo- Slika 4: Šest vrst podatkov, ki predstavljajo osnovno ogrodje platforme VINEAS. Slika 5: Nadzorna plošča registriranih uporabnikov spletne strani VINEAS. Slika 6: Ponazarjalni prikaz trenutne mreže vseh igralcev (akterjev) in projektov podatkovne baze VINEAS. 16 ■ Proteus 85/1 • September 2022 17Podnebne spremembe ter vinogradništvo in vinarstvo • VINEAS – spletna platforma VINEAS – spletna platforma • Podnebne spremembe ter vinogradništvo in vinarstvo zato se tudi v skladu z njihovimi spremi- njajočimi se potrebami in trendi v sektor- ju neprestano prilagaja ter izboljšuje. Jedro platforme VINEAS tvori šest vrst podatkov (slika 4). To so igralci, projekti, dokumenti, dogodki, novice, rešitve ter vzvodi. Na platformi VINEAS je trenutno registri- ranih 218 igralcev in ta številka iz meseca v mesec narašča. Igralec in deležnik sta dva bolj ali manj posrečena slovenska prevoda angleških izrazov actor in stakeholder, ki se pogosto pojavljata v evrounijskem izrazo- slovju in ju je treba razlikovati. Pod bese- do deležnik imamo v mislih vinogradnike, enologe, raziskovalce, študente, združenja, društva, zavode, nevladne organizacije, jav- no upravo, potrošnike, skratka vse, ki imajo neposredno ali posredno vlogo v vrednostni verigi. Po drugi strani je igralec (oziroma akter) kot tip deležnika pravni subjekt, kot so na primer raziskovalne organizacije, usta- nove, vinske kleti in podobno. V platformo VINEAS se torej registrirajo posamezni de- ležniki, ki imajo znotraj svojega profila (za- vihek: moja nadzorna plošča; slika 5) nato v nadaljevanju možnost nastavitve igralca, kar praviloma predstavlja posameznikovo krov- no ustanovo, obrt in tako dalje. Vsi deležniki platforme lahko delijo svoje izkušnje in znanje s svojimi dokumenti (na primer objavami, poročili, uredbami, video zapisi, zbirkami podatkov in tako dalje) ter na ta način tvorijo skupno bazo podatkov, ki je brezplačno dostopna tudi širši javno- sti. Posamezni igralci s pridom delijo svoje tekoče ali pretekle projekte, kar povečuje njihovo prepoznavnost in možnost mreže- nja z drugimi. Na spletni strani je moč najti koledar dogodkov, ki zajema vse pomemb- ne prihajajoče kot tudi pretekle dogodke na območju celotnega Sredozemlja. Vsak od registriranih uporabnikov ima tudi možnost objave ali deljenja novic, tako da platfor- ma na ta način zagotavlja najnovejše infor- macije iz sveta trte in vina. Posebna vrsta omenjenih podatkov, ki omogoča pregled različnih krajevnih pobud in preizkušenih prilagoditvenih strategij, pa so tako imeno- vane rešitve in vzvodi in zajemajo nekatere splošne, pa tudi posebne odgovore na izzive podnebnih sprememb. Teh šest vrst zgoraj omenjenih podatkov se med seboj prepleta na podlagi mapiranja medsebojnih pove- zav (angleško Relational Network Mapping), kar pomeni, da lahko na primer za vsakega igralca na vsakem koraku ugotovimo, s ka- terimi projekti ali dogodki je povezan, ali pa na primer katere ustanove in posame- zniki sodelujejo znotraj kakega projekta ali dogodka (slika 6). Biti seznanjen z dogodki in aktivnostmi v regiji je pomembna prednost, ki omogoča hitrejše vključevanje v izbrane partnerske mreže, obstoječe raziskovalne in aplikativ- ne projekte ali pobude za nova sodelova- nja.  Zahvaljujoč geolociranju in umestitvi igralcev in njihovih projektov na zemljevid Sredozemlja je iskanje dolgoletnih in mo- žnih bodočih partnerjev s pomočjo VINE- AS še hitrejše in enostavnejše. VINEAS namreč omogoča igralcem vinskega in vi- nogradniškega sektorja, da na njihovi pred- stavitveni strani brezplačno predstavijo svo- je poslanstvo in aktivnosti in se na ta način predstavijo tako krajevno kot tudi mednaro- dno.  Za lažje iskanje želenih informacij in enostavnejšo navigacijo med vsebinami na platformi pa skrbi zmogljivi iskalnik z mo- žnostjo filtriranja rezultatov. VINEAS  po- nuja slehernemu možnost, da poišče odgo- Slika 4: Šest vrst podatkov, ki predstavljajo osnovno ogrodje platforme VINEAS. Slika 5: Nadzorna plošča registriranih uporabnikov spletne strani VINEAS. Slika 6: Ponazarjalni prikaz trenutne mreže vseh igralcev (akterjev) in projektov podatkovne baze VINEAS. 18 ■ Proteus 85/1 • September 2022 19Podnebne spremembe ter vinogradništvo in vinarstvo • VINEAS – spletna platforma VINEAS – spletna platforma • Podnebne spremembe ter vinogradništvo in vinarstvo vore na vprašanja, ki jih ima o vinski  tr- ti in vinu ter podnebnih spremembah, ali pa predstavi svoje vprašanje oziroma pogled na problem, ki ga zanima. Uporabnost in uspe- šnost VINEAS je v večji meri zagotovljena s številom in motiviranostjo njenih uporab- nikov, ki v ekosistemu trte in vina dejavno širijo svoje znanje in dajejo pobude za nove inovativne projekte in različne dogodke. Preverite sami, kaj VINEAS predstavlja in kaj omogoča. Pridružite se boju proti pod- nebnim spremembam v sektorju trte in vina ter postanite del ekosistema. Registrirajte se na https://www.vineas.net/si/register in se po- vežite z bazo znanja. Več informacij v zvezi s projektom MEDLCIV in platformo VI- NEAS na Medcliv.Slovenija@ki.si. Literatura: Alikadic, A., Pertot, I., Eccel, E., Dolci, C., Zarbo, C., Caffarra, A., De Filippi, R., Furlanello, R., 2019: The impact of climate change on grapevine phenology and the influence of altitude: A regional study. Agricultural and Forest Meteorology, 271: 73-82 Ashenfelter, O., Storchmann, K., 2010: Measuring the economic effect of global warming on viticulture using auction, retail, and wholesale prices. Review of Industrial Organization, 37: 51–64. Bindi, M., Fibbi, L., Gozzini, B., Orlandini, S., Miglietta, F., 1996: Modelling the impact of future climate scenarios on yield and yield variability of grapevine. Climate Research, 7: 213–224. Eccel, E., Zollo, A. L., Mercogliano, P., Zorer, R., 2016: Simulations of quantitative shift in bio-climatic indices in the viticultural areas of Trentino (Italian Alps) by an open source R package. Computers and Electronics in Agriculture, 127: 92–100. Fraga, H., Malheiro, A. C., Moutinho-Pereiram, J., Santos, J. A., 2013a: Future scenarios for viticultural zoning in Europe: ensemble projections and uncertainties. International Journal of Biometeorology, 1–17. doi: 10.1007/s00484-012-0617-8. Fraga, H., García de Cortázar Atauri, I., Santos, J. A., 2018. Viticultural irrigation demands under climate change scenarios in Portugal. Agricultural Water Management, 196: 66–74. Hannah, L., Roehrdanz, P. R., Ikegami, M., Shepard, A. V., Shaw, M. R., Tabor, G., Zhi, L., Marquet, P. A., Hijmans, R. J., 2013: Climate change, wine, and conservation. PNAS, April 8, 110 (17) 6907-6912; https://doi.org/10.1073/pnas.1210127110. Jones, G. V., White, M. A., Cooper, O. R., Storchmann, K., 2005: Climate change and global wine quality. Climatic Change, 73: 319–343. Jones, G. V., 2006: Climate and terroir: impacts of climate variability and change on wine, 1–14, v: Macqueen, R. W., Meinert, L. D., ur., Fine wine and terroir – the geoscience perspective. Geoscience Canada, Geological Association of Canada, St. John’s, Newfoundland, Canada. Koundouras, S., van Leeuwen, C., Seguin, G., Glories, Y., 1999: Influence of water status on vine vegetative growth, berry ripening and wine characteristics in mediterranean zone (example of Nemea, Greece, variety Saint-George, 1997). Journal International des Sciences de la Vigne et du Vin, 33: 149–160. Malheiro, A. C., Santos, J. A., Fraga, H., Pinto, J. G., 2010: Climate change scenarios applied to viticultural zoning in Europe. Climate Research, 43: 163–177. Moriondo, M., Bindi, M., 2007: Impact of climate change on the phenology of typical mediterranean crops. Italian Journal of Agrometeorology, 3: 5–12. Moriondo, M., Bindi, M., Fagarazzi, C., Ferrise, R., Trombi, G., 2011: Framework for high-resolution climate change impact assessment on grapevines at a regional scale. Regional Environmental Change, 11: 553–567. DOI 10.1007/s10113-010-0171-z. Moriondo, M., Jones, G. V., Bois, B., Dibari, C., Ferrise, R., Trombi, G., Bindi, M., 2013: Projected shifts of wine regions in response to climate change. Climatic Change, 119: 825–839. DOI 10.1007/s10584- 013-0739-y. Mosedale, J. R., Wilson, R. J., Maclean, I. M. D., 2015: Climate Change and Crop Exposure to Adverse Weather: Changes to Frost Risk and Grapevine Flowering Conditions. PLoS ONE, 10: e0141218. Orduna, R. M., 2010: Climate change associated effects on grape and wine quality and production. Food Research International, 43: 1844–1855. Santillán, D., Sotés, V., Iglesias, A., Garrote, L., 2019: Adapting viticulture to climate change in the Mediterranean region: Evaluations accounting for spatial differences in the producers-climate interactions. Edited by Jean-Marie Aurand. BIO Web of Conferences, 12: 01001. https://doi.org/10.1051/bioconf/20191201001. Tate, B., 2001: Global Warming’s Impact on Wine. Journal of Wine Research, 12 (2), 95–109. van Leeuwen, C., Friant, P., Choné, X., Tregoat, O., Koundouras, S., Dubordieu, D., 2004: Influence of climate, soil, and cultivar on terroir. American Journal of Enology and Viticulture, 55: 207–217. van Leeuwen, C., Darriet, P., 2016: The Impact of Climate Change on Viticulture and Wine Quality. Journal of Wine Economics, 11 (1): 15067. https://doi. org/10.1017/jwe.2015.21. Dr. Alen Albreht prihaja s Kemijskega inštituta, kjer že vrsto let dela kot raziskovalec na področju biološko aktivnih spojin, ki pozitivno vplivajo na zdravje človeka. Vodi in sodeluje pri več nacionalnih in evropskounijskih projektih, večkrat pa je bil tudi že mentor doktorskim študentom, dodiplomskim študentom in dijakom. Predvsem ga zanimajo mehanizmi delovanja naravnih procesov na molekularni ravni in pretvorbe biološko aktivnih spojin, s katerimi izboljšamo njihove lastnosti uporabo v praksi. V sklopu projekta MEDCLIV ima povezovalno vlogo med različnimi deležniki vrednostne verige trte in vina, ki se borijo proti posledicam podnebnih sprememb. Dr. Katerina Naumoska je zaposlena kot znanstvena sodelavka v Laboratoriju za prehrambeno kemijo (Odseku za analizno kemijo) na Kemijskem inštitutu. Njene ekspertize in raziskovalna zanimanja vključujejo analizno kemijo živil in naravnih produktov, kromatografijo in masno spektrometrijo, živila in embalažo za živila, užitne žuželke, izlužke in ekstraktante, migracije polimernih aditivov in bioaktivnih spojin v hrano in modelne raztopine za živila ter analizo zdravil. Sodelovala je pri več različnih slovenskih in evrounijskih projektih, med katere sodi tudi projekt MEDCLIV. Njena bibliografija obsega 15 člankov v recenziranih revijah in 48 drugih znanstvenih prispevkov. van Leeuwen, C., Destrac-Irvine, A., 2017: Modified grape composition under climate change conditions requires adaptations in the vineyard. Oeno One, 51 (2). van Leeuwen, C., Destrac-Irvine, A., Dubernet, M., Duchêne, E., Gowdy, M., Marguerit, E., Pieri, P., Parker, A., de Rességuier, L., Ollat, N., 2019: An Update on the Impact of Climate Change in Viticulture and Potential Adaptations. Agronomy, 9: 514. Webb, L. B., Whetton, P. H., Bhend, J., Darbyshire, R., Briggs, P. R., Barlow, E. W. R., 2012: Earlier wine- grape ripening driven by climatic warming and drying and management practices. Nature Climate Change, 2: 259–264. Weiler, C. S., Merkt, N., Hartung, J., Graeff-Honninger, S., 2019: Variability among Young Table Grape Cultivars in Response to Water Deficit and Water Use Efficiency. Agronomy, 9: 135. White, M. A., Diffenbaugh, N. S., Jones, G. V., Pal, J. S., Giorgi, F., 2006: Extreme heat reduces and shifts United States premium wine production in the 21st  century. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, 103: 11217– 11222. 18 ■ Proteus 85/1 • September 2022 19Podnebne spremembe ter vinogradništvo in vinarstvo • VINEAS – spletna platforma VINEAS – spletna platforma • Podnebne spremembe ter vinogradništvo in vinarstvo vore na vprašanja, ki jih ima o vinski  tr- ti in vinu ter podnebnih spremembah, ali pa predstavi svoje vprašanje oziroma pogled na problem, ki ga zanima. Uporabnost in uspe- šnost VINEAS je v večji meri zagotovljena s številom in motiviranostjo njenih uporab- nikov, ki v ekosistemu trte in vina dejavno širijo svoje znanje in dajejo pobude za nove inovativne projekte in različne dogodke. Preverite sami, kaj VINEAS predstavlja in kaj omogoča. Pridružite se boju proti pod- nebnim spremembam v sektorju trte in vina ter postanite del ekosistema. Registrirajte se na https://www.vineas.net/si/register in se po- vežite z bazo znanja. Več informacij v zvezi s projektom MEDLCIV in platformo VI- NEAS na Medcliv.Slovenija@ki.si. Literatura: Alikadic, A., Pertot, I., Eccel, E., Dolci, C., Zarbo, C., Caffarra, A., De Filippi, R., Furlanello, R., 2019: The impact of climate change on grapevine phenology and the influence of altitude: A regional study. Agricultural and Forest Meteorology, 271: 73-82 Ashenfelter, O., Storchmann, K., 2010: Measuring the economic effect of global warming on viticulture using auction, retail, and wholesale prices. Review of Industrial Organization, 37: 51–64. Bindi, M., Fibbi, L., Gozzini, B., Orlandini, S., Miglietta, F., 1996: Modelling the impact of future climate scenarios on yield and yield variability of grapevine. Climate Research, 7: 213–224. Eccel, E., Zollo, A. L., Mercogliano, P., Zorer, R., 2016: Simulations of quantitative shift in bio-climatic indices in the viticultural areas of Trentino (Italian Alps) by an open source R package. Computers and Electronics in Agriculture, 127: 92–100. Fraga, H., Malheiro, A. C., Moutinho-Pereiram, J., Santos, J. A., 2013a: Future scenarios for viticultural zoning in Europe: ensemble projections and uncertainties. International Journal of Biometeorology, 1–17. doi: 10.1007/s00484-012-0617-8. Fraga, H., García de Cortázar Atauri, I., Santos, J. A., 2018. Viticultural irrigation demands under climate change scenarios in Portugal. Agricultural Water Management, 196: 66–74. Hannah, L., Roehrdanz, P. R., Ikegami, M., Shepard, A. V., Shaw, M. R., Tabor, G., Zhi, L., Marquet, P. A., Hijmans, R. J., 2013: Climate change, wine, and conservation. PNAS, April 8, 110 (17) 6907-6912; https://doi.org/10.1073/pnas.1210127110. Jones, G. V., White, M. A., Cooper, O. R., Storchmann, K., 2005: Climate change and global wine quality. Climatic Change, 73: 319–343. Jones, G. V., 2006: Climate and terroir: impacts of climate variability and change on wine, 1–14, v: Macqueen, R. W., Meinert, L. D., ur., Fine wine and terroir – the geoscience perspective. Geoscience Canada, Geological Association of Canada, St. John’s, Newfoundland, Canada. Koundouras, S., van Leeuwen, C., Seguin, G., Glories, Y., 1999: Influence of water status on vine vegetative growth, berry ripening and wine characteristics in mediterranean zone (example of Nemea, Greece, variety Saint-George, 1997). Journal International des Sciences de la Vigne et du Vin, 33: 149–160. Malheiro, A. C., Santos, J. A., Fraga, H., Pinto, J. G., 2010: Climate change scenarios applied to viticultural zoning in Europe. Climate Research, 43: 163–177. Moriondo, M., Bindi, M., 2007: Impact of climate change on the phenology of typical mediterranean crops. Italian Journal of Agrometeorology, 3: 5–12. Moriondo, M., Bindi, M., Fagarazzi, C., Ferrise, R., Trombi, G., 2011: Framework for high-resolution climate change impact assessment on grapevines at a regional scale. Regional Environmental Change, 11: 553–567. DOI 10.1007/s10113-010-0171-z. Moriondo, M., Jones, G. V., Bois, B., Dibari, C., Ferrise, R., Trombi, G., Bindi, M., 2013: Projected shifts of wine regions in response to climate change. Climatic Change, 119: 825–839. DOI 10.1007/s10584- 013-0739-y. Mosedale, J. R., Wilson, R. J., Maclean, I. M. D., 2015: Climate Change and Crop Exposure to Adverse Weather: Changes to Frost Risk and Grapevine Flowering Conditions. PLoS ONE, 10: e0141218. Orduna, R. M., 2010: Climate change associated effects on grape and wine quality and production. Food Research International, 43: 1844–1855. Santillán, D., Sotés, V., Iglesias, A., Garrote, L., 2019: Adapting viticulture to climate change in the Mediterranean region: Evaluations accounting for spatial differences in the producers-climate interactions. Edited by Jean-Marie Aurand. BIO Web of Conferences, 12: 01001. https://doi.org/10.1051/bioconf/20191201001. Tate, B., 2001: Global Warming’s Impact on Wine. Journal of Wine Research, 12 (2), 95–109. van Leeuwen, C., Friant, P., Choné, X., Tregoat, O., Koundouras, S., Dubordieu, D., 2004: Influence of climate, soil, and cultivar on terroir. American Journal of Enology and Viticulture, 55: 207–217. van Leeuwen, C., Darriet, P., 2016: The Impact of Climate Change on Viticulture and Wine Quality. Journal of Wine Economics, 11 (1): 15067. https://doi. org/10.1017/jwe.2015.21. Dr. Alen Albreht prihaja s Kemijskega inštituta, kjer že vrsto let dela kot raziskovalec na področju biološko aktivnih spojin, ki pozitivno vplivajo na zdravje človeka. Vodi in sodeluje pri več nacionalnih in evropskounijskih projektih, večkrat pa je bil tudi že mentor doktorskim študentom, dodiplomskim študentom in dijakom. Predvsem ga zanimajo mehanizmi delovanja naravnih procesov na molekularni ravni in pretvorbe biološko aktivnih spojin, s katerimi izboljšamo njihove lastnosti uporabo v praksi. V sklopu projekta MEDCLIV ima povezovalno vlogo med različnimi deležniki vrednostne verige trte in vina, ki se borijo proti posledicam podnebnih sprememb. Dr. Katerina Naumoska je zaposlena kot znanstvena sodelavka v Laboratoriju za prehrambeno kemijo (Odseku za analizno kemijo) na Kemijskem inštitutu. Njene ekspertize in raziskovalna zanimanja vključujejo analizno kemijo živil in naravnih produktov, kromatografijo in masno spektrometrijo, živila in embalažo za živila, užitne žuželke, izlužke in ekstraktante, migracije polimernih aditivov in bioaktivnih spojin v hrano in modelne raztopine za živila ter analizo zdravil. Sodelovala je pri več različnih slovenskih in evrounijskih projektih, med katere sodi tudi projekt MEDCLIV. Njena bibliografija obsega 15 člankov v recenziranih revijah in 48 drugih znanstvenih prispevkov. van Leeuwen, C., Destrac-Irvine, A., 2017: Modified grape composition under climate change conditions requires adaptations in the vineyard. Oeno One, 51 (2). van Leeuwen, C., Destrac-Irvine, A., Dubernet, M., Duchêne, E., Gowdy, M., Marguerit, E., Pieri, P., Parker, A., de Rességuier, L., Ollat, N., 2019: An Update on the Impact of Climate Change in Viticulture and Potential Adaptations. Agronomy, 9: 514. Webb, L. B., Whetton, P. H., Bhend, J., Darbyshire, R., Briggs, P. R., Barlow, E. W. R., 2012: Earlier wine- grape ripening driven by climatic warming and drying and management practices. Nature Climate Change, 2: 259–264. Weiler, C. S., Merkt, N., Hartung, J., Graeff-Honninger, S., 2019: Variability among Young Table Grape Cultivars in Response to Water Deficit and Water Use Efficiency. Agronomy, 9: 135. White, M. A., Diffenbaugh, N. S., Jones, G. V., Pal, J. S., Giorgi, F., 2006: Extreme heat reduces and shifts United States premium wine production in the 21st  century. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, 103: 11217– 11222. 20 ■ Proteus 85/1 • September 2022 21Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D • BiokemijaBiokemija • Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D valovanja, katerega le del je viden s prostim očesom (Dupont in sodelavci, 2013). Del spektra predstavljajo ultravijolični fotoni z valovno dolžino od 100 do 400 nanome- trov. Njihova valovna dolžina je krajša od vidne svetlobe in daljša od rentgenskega sevanja. Natančneje lahko ultravijolično se- vanje razdelimo na UV-A, UV-B in UV-C (D’Orazio in sodelavci, 2013). Sevanje UV- -A z valovno dolžino od 315 do 400 na- nometrov in posledično najmanjšo energijo predstavlja večinski delež ultravijoličnega sevanja, ki doseže Zemljino površje (Du- pont in sodelavci, 2013). Fotoni, ki pred- stavljajo sevanje UV-C, imajo najkrajšo va- lovno dolžino (od 100 do 280 nanometrov) in tako najvišjo energijo. Zaradi absorpcije v ozonskem plašču le majhen delež fotonov UV-C doseže Zemljo (D’Orazio in sodelav- ci, 2013). Zadnja podskupina ultravijolič- nega sevanja, UV-B, je delno absorbirana v ozonskem plašču, njene valovne dolžine so od 280 do 315 nanometrov (Dupont in sod., 2013). Vsaka sestavina ultravijoličnega seva- nja ima drugačni biološki učinek, saj glede na valovno dolžino prodira različno globoko v kožo (D’Orazio in sodelavci, 2013). Koža je največji organ človeškega telesa. Se- stavljena je iz treh glavnih plasti, povrhnjice (epidermisa), usnjice (dermisa) in podkožja (subkutisa) (D’Orazio in sodelavci, 2013). Povrhnjica predstavlja najbolj zunanji sloj kože, ki je stalno v stiku z okoljem. Ima ključno vlogo pri zaščiti telesa pred škodlji- vimi okoljskimi dejavniki, kot so patogeni, kemične spojine in ultravijolično sevanje. Največja skupina celic v povrhnjici so ke- ratinocite (Lai-Cheong, McGrath, 2021; D’Orazio in sodelavci, 2013). Srednji sloj, usnjica, vključuje različne strukture, kot so lasni mešički, živci, imunske celice, žleze lojnice in žleze znojnice. Usnjica vsebuje tudi vlakna kolagena, elastina in elastič- nih mikrofibril, ki so produkti fibroblastov. Različne podskupine v populaciji tega ce- ličnega tipa pripomorejo k homeostazi ko- že, celjenju ran ter oblikovanju brazgotin in lasnih mešičkov. Najbolj notranji sloj kože je podkožje, ki je sestavljeno iz maščobnih celic (Lai-Cheong, McGrath, 2021). Poleg tega, da keratinocite služijo kot fizič- na prepreka, je njihova vloga tudi kopičenje melanina. Melanin v povrhnjici prepreču- je ultravijolični svetlobi prodiranje v kožo. Melanin sam sicer ni produkt keratinocit, sintetizirajo ga melanocite, nato pa ga tran- sportni vezikli – melanosomi - prenesejo do keratinocit. Tam se kopiči v perinuklearnem prostoru (prostoru med notranjo in zunanjo jedrno membrano) in tako služi kot »ščit«, ki varuje DNA pred ultravijoličnimi žarki (D’Orazio in sodelavci, 2013; Brenner in Hearing, 2008). Melanin obstaja v dveh glavnih kemičnih oblikah. Evmelanin, temni pigment, ki za- gotavlja visoko zaščito pred ultravijoličnimi žarki, ter feomelanin, svetlejši pigment, ki prevladuje pri ljudeh s svetlim tipom ko- že in las. Več kot koža vsebuje evmelani- na, bolje je zaščitena pred ultravijoličnim sevanjem. Obe  različici  izvirata  iz  amino- kisline  tirozin.  Encim  tirozinaza  katalizi- ra korak  v metabolni poti, ki določa količi- no nastalega melanina. Okvara tega encima povzroča albinizem (D’Orazio in sodelavci, 2013). Uravnalni mehanizmi, ki sprožijo nastanek melanina, so zapleteni in še ne popolnoma raziskani. Do sedaj pridobljeni podatki kažejo, da signalizacijo, ki aktivira melanogenezo, sprožijo poškodbe DNA in/ ali popravljalni mehanizmi, ki te poškodbe poskušajo popraviti (Brenner in Hearing, 2008). Mehanizmi poškodb, ki jih povzroča ul- travijolična svetloba, so izjemno zapleteni. V grobem lahko učinek ultravijoličnega se- vanja razdelimo v neposredne in posredne poškodbe DNA. Sevanje UV-B povzroča nastanek dimernih fotoproduktov med dve- ma sosednjima primidinskima bazama na eni verigi DNA. Glavni tip poškodbe je nastanek CPD (cyclobutane pyrimidine dimer) (Ichihashi in sodelavci, 2003). Posledice tvorbe dimerov so rdečica kože, zmanjša-Poškodbe, ki jih povzroča ultravijolično sevanje. Prirejeno po D’Oraziu in sodelavcih, 2013. UV-A UV-B UV-C Ozračje, ozonski plašč Oksidacijske poškodbe U sn jic a Po vr hn jic a Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D Anja Nagode Ob lepem vremenu se ljudje radi zadržuje- mo zunaj. S sončnimi dnevi med drugim povezujemo vitamin D, saj njegova sinteza poteka pri izpostavitvi kože Sončevi svetlo- bi, natančneje, ultravijoličnemu B sevanju (Kannan in Lim, 2014). Vitamin D sode- luje pri metabolizmu kalcija in fosforja ter ima pomembno vlogo pri ohranjanju zdrav- ja kosti (Shahriari in sodelavci, 2010). Po drugi strani je ultravijolično sevanje močno rakotvorno, povzroča akutno vnetje oziro- ma rdečico kože, z zakasnitvijo pa uravna- va sintezo melanina (D’Orazio in sodelavci, 2013). Pred negativnimi učinki sevanja se najpogosteje zaščitimo s kremo za sončenje. Ker takšna zaščita preprečuje prodiranje se- vanja UV-B v kožo, se zastavlja vprašanje, ali ima krema za sončenje negativni učinek na sintezo vitamina D ter ali lahko zaradi njene uporabe posameznik trpi za pomanj- kanjem tega vitamina (Young in sodelavci, 2019). Naš odnos do Sončeve svetlobe se je zara- di vedno bolj poglobljenega znanja o njenih učinkih spreminjal. Na začetku dvajsetega stoletja so znanstveniki prvič ugotovili po- vezavo med izpostavljenostjo Sončevi svetlo- bi in razvojem raka. S pojmom svetloba lju- dje poimenujemo spekter elektromagnetnega 20 ■ Proteus 85/1 • September 2022 21Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D • BiokemijaBiokemija • Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D valovanja, katerega le del je viden s prostim očesom (Dupont in sodelavci, 2013). Del spektra predstavljajo ultravijolični fotoni z valovno dolžino od 100 do 400 nanome- trov. Njihova valovna dolžina je krajša od vidne svetlobe in daljša od rentgenskega sevanja. Natančneje lahko ultravijolično se- vanje razdelimo na UV-A, UV-B in UV-C (D’Orazio in sodelavci, 2013). Sevanje UV- -A z valovno dolžino od 315 do 400 na- nometrov in posledično najmanjšo energijo predstavlja večinski delež ultravijoličnega sevanja, ki doseže Zemljino površje (Du- pont in sodelavci, 2013). Fotoni, ki pred- stavljajo sevanje UV-C, imajo najkrajšo va- lovno dolžino (od 100 do 280 nanometrov) in tako najvišjo energijo. Zaradi absorpcije v ozonskem plašču le majhen delež fotonov UV-C doseže Zemljo (D’Orazio in sodelav- ci, 2013). Zadnja podskupina ultravijolič- nega sevanja, UV-B, je delno absorbirana v ozonskem plašču, njene valovne dolžine so od 280 do 315 nanometrov (Dupont in sod., 2013). Vsaka sestavina ultravijoličnega seva- nja ima drugačni biološki učinek, saj glede na valovno dolžino prodira različno globoko v kožo (D’Orazio in sodelavci, 2013). Koža je največji organ človeškega telesa. Se- stavljena je iz treh glavnih plasti, povrhnjice (epidermisa), usnjice (dermisa) in podkožja (subkutisa) (D’Orazio in sodelavci, 2013). Povrhnjica predstavlja najbolj zunanji sloj kože, ki je stalno v stiku z okoljem. Ima ključno vlogo pri zaščiti telesa pred škodlji- vimi okoljskimi dejavniki, kot so patogeni, kemične spojine in ultravijolično sevanje. Največja skupina celic v povrhnjici so ke- ratinocite (Lai-Cheong, McGrath, 2021; D’Orazio in sodelavci, 2013). Srednji sloj, usnjica, vključuje različne strukture, kot so lasni mešički, živci, imunske celice, žleze lojnice in žleze znojnice. Usnjica vsebuje tudi vlakna kolagena, elastina in elastič- nih mikrofibril, ki so produkti fibroblastov. Različne podskupine v populaciji tega ce- ličnega tipa pripomorejo k homeostazi ko- že, celjenju ran ter oblikovanju brazgotin in lasnih mešičkov. Najbolj notranji sloj kože je podkožje, ki je sestavljeno iz maščobnih celic (Lai-Cheong, McGrath, 2021). Poleg tega, da keratinocite služijo kot fizič- na prepreka, je njihova vloga tudi kopičenje melanina. Melanin v povrhnjici prepreču- je ultravijolični svetlobi prodiranje v kožo. Melanin sam sicer ni produkt keratinocit, sintetizirajo ga melanocite, nato pa ga tran- sportni vezikli – melanosomi - prenesejo do keratinocit. Tam se kopiči v perinuklearnem prostoru (prostoru med notranjo in zunanjo jedrno membrano) in tako služi kot »ščit«, ki varuje DNA pred ultravijoličnimi žarki (D’Orazio in sodelavci, 2013; Brenner in Hearing, 2008). Melanin obstaja v dveh glavnih kemičnih oblikah. Evmelanin, temni pigment, ki za- gotavlja visoko zaščito pred ultravijoličnimi žarki, ter feomelanin, svetlejši pigment, ki prevladuje pri ljudeh s svetlim tipom ko- že in las. Več kot koža vsebuje evmelani- na, bolje je zaščitena pred ultravijoličnim sevanjem. Obe  različici  izvirata  iz  amino- kisline  tirozin.  Encim  tirozinaza  katalizi- ra korak  v metabolni poti, ki določa količi- no nastalega melanina. Okvara tega encima povzroča albinizem (D’Orazio in sodelavci, 2013). Uravnalni mehanizmi, ki sprožijo nastanek melanina, so zapleteni in še ne popolnoma raziskani. Do sedaj pridobljeni podatki kažejo, da signalizacijo, ki aktivira melanogenezo, sprožijo poškodbe DNA in/ ali popravljalni mehanizmi, ki te poškodbe poskušajo popraviti (Brenner in Hearing, 2008). Mehanizmi poškodb, ki jih povzroča ul- travijolična svetloba, so izjemno zapleteni. V grobem lahko učinek ultravijoličnega se- vanja razdelimo v neposredne in posredne poškodbe DNA. Sevanje UV-B povzroča nastanek dimernih fotoproduktov med dve- ma sosednjima primidinskima bazama na eni verigi DNA. Glavni tip poškodbe je nastanek CPD (cyclobutane pyrimidine dimer) (Ichihashi in sodelavci, 2003). Posledice tvorbe dimerov so rdečica kože, zmanjša-Poškodbe, ki jih povzroča ultravijolično sevanje. Prirejeno po D’Oraziu in sodelavcih, 2013. UV-A UV-B UV-C Ozračje, ozonski plašč Oksidacijske poškodbe U sn jic a Po vr hn jic a Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D Anja Nagode Ob lepem vremenu se ljudje radi zadržuje- mo zunaj. S sončnimi dnevi med drugim povezujemo vitamin D, saj njegova sinteza poteka pri izpostavitvi kože Sončevi svetlo- bi, natančneje, ultravijoličnemu B sevanju (Kannan in Lim, 2014). Vitamin D sode- luje pri metabolizmu kalcija in fosforja ter ima pomembno vlogo pri ohranjanju zdrav- ja kosti (Shahriari in sodelavci, 2010). Po drugi strani je ultravijolično sevanje močno rakotvorno, povzroča akutno vnetje oziro- ma rdečico kože, z zakasnitvijo pa uravna- va sintezo melanina (D’Orazio in sodelavci, 2013). Pred negativnimi učinki sevanja se najpogosteje zaščitimo s kremo za sončenje. Ker takšna zaščita preprečuje prodiranje se- vanja UV-B v kožo, se zastavlja vprašanje, ali ima krema za sončenje negativni učinek na sintezo vitamina D ter ali lahko zaradi njene uporabe posameznik trpi za pomanj- kanjem tega vitamina (Young in sodelavci, 2019). Naš odnos do Sončeve svetlobe se je zara- di vedno bolj poglobljenega znanja o njenih učinkih spreminjal. Na začetku dvajsetega stoletja so znanstveniki prvič ugotovili po- vezavo med izpostavljenostjo Sončevi svetlo- bi in razvojem raka. S pojmom svetloba lju- dje poimenujemo spekter elektromagnetnega 22 ■ Proteus 85/1 • September 2022 23Biokemija • Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D • Biokemija no delovanje imunskega sistema in mutacije (Vink in Roza, 2001). Med posredne po- škodbe uvrščamo nastanek prostih kisikovih radikalov, ki lahko povzročijo dvojni prelom DNA. Nalaganje poškodb v celici pripelje do apoptoze (programirane celične smrti) ali nastanka rakastih celic (Solano, 2020). Zaradi resnih poškodb, ki jih povzroča ul- travijolična svetloba, imajo celice razvite mnoge mehanizme, ki skrbijo za popravila DNA. Pomemben mehanizem v sesalskih celicah je NER (nucleotide excision repair, popravljanje z izrezom nukleotidov). Je ze- lo kompleksen mehanizem, ki vključuje več kot trideset genov, sestavljen pa je iz petih korakov. Mehanizem zazna poškodbo v DNA in najprej izreže regije, ki ležijo ob poškodbi. Sledi izrez poškodovane DNA ter sinteza nove verige. V zadnjem koraku enci- mi ligaze združijo nov fragment s preostalo verigo (Ichihashi in sodelavci, 2003). Ultravijolično sevanje nima le negativnih učinkov. Deluje protimikrobno, povzro- ča celjenje ran in sintezo aktivnih spojin v koži (Solano, 2020). Ko smo izpostavljeni Sončevi svetlobi, ultravijolični del spektra spodbuja sintezo vitamina D v naši koži. Vitamin D je v resnici steroidni prehormon, ki je topen v maščobah (Feketea in sodelav- ci, 2021) (prehormon je neaktivna ali malo aktivna predstopnja hormona, ki se aktivira z ustreznim encimom). Ljudje ga lahko pri- dobimo s prehrano ali lastno sintezo v koži. V živilih ga je razmeroma malo. Obstajata dve glavni obliki, in sicer vitamin D2 (ergo- kalciferol), ki je v hrani rastlinskega izvora, ter vitamin D3 (holekalciferol), ki ga lahko pridobimo z uživanjem hrane živalskega iz- vora ter z lastno sintezo v koži (Shahriari in sodelavci, 2010; Feketea in sodelavci, 2021). S prehrano pridobimo le 20 odstotkov vita- mina D, 80 odstotkov ga pridobimo, ko smo izpostavljeni sevanju UV-B (Sassi in sod., 2018). Fotoprodukcija vitamina D3 se začne s sintezo sterolnega provitamina, ki se ime- nuje 7-dehidroholesterol. V večini vreten- čarjev, kamor sodimo tudi ljudje, se 7-dehi- droholesterol v velikih količinah sintetizira v koži, kjer se vgradi v membrano celic. Ko je koža izpostavljena Sončevi svetlobi, 7-dehidroholesterol absorbira ultravijolično sevanje, kar povzroči prekinitev kemijskih vezi znotraj molekule in njihovo prerazpo- rejanje. Tako nastane previtamin D3, ki se zaradi toplote pretvori v vitamin D3 (Tsi- aras, Weinstock, 2011). Sledi hidroksilacija v jetrih, kjer nastane biološko aktivna učin- kovina 25(OH)D3. V zadnjem koraku pride še do hidroksilacije v ledvicah in drugih or- ganih. Rezultat obeh pretvorb je polno ak- tivna oblika 1,25(OH)2D3. Na enak način se v jetrih in ledvicah pretvori tudi vitamin D2 (Feketea in sod., 2021). Poleg uravna- vanja homeostaze kalcija in fosforja, ki je pomembna za pravilno rast in ohranjanje zdravih kosti, vitamin D uravnava prirojeni in pridobljeni imunski sistem. Veliko razi- skav tudi kaže, da sodeluje pri zapletenem odnosu med mikrobioto (mikrobno f loro) in imunskim sistemom prebavil ter pri uravna- vanju avtoimunskih bolezni (Sassi in sod., 2018; Feketea in sodelavci, 2021). Zaradi vedno večje ozaveščenosti o nega- tivnih učinkih ultravijoličnega sevanja vse več ljudi posega po zaščiti, kot je krema za sončenje. Kljub naravni zaščiti, ki jo pred- stavlja melanin, pa ta predvsem pri ljudeh s svetlo kožo (kjer je prevladujoč feomelanin) ni zadostna. Uporaba kreme za sončenje kot dodatne zaščite je nujna metoda fotozašči- te (zaščite pred negativnimi učinki ultra- vijoličnega sevanja). Odvisno od sestavin v kremi lahko ta svetlobo odbija ali absorbira. Kakšno zaščito nam  ponuja, je določeno z dvema parametroma. Prvi je zaščitni fak- tor pred Soncem (sun protection factor, SPF), ki neposredno meri, kakšno zaščito ponuja krema pred opeklinami (eritemi), ki jih pov- zroča ultravijolična svetloba. Faktor označu- je količino svetlobe UV-B, ki jo krema lah- ko blokira (Solano, 2020). Krema za sonče- nje, označena z zaščitnimi faktorji 15, 30 ali 50+, absorbira 93,3 odstotka, 96,7 odstotka ali 98,3 odstotka sevanja UV-B, ki povzroča opekline. Kljub na videz majhnim razlikam v odstotkih, ki kažejo, kako dobro krema blokira ultravijolično sevanje, je bistveni podatek v resnici količina sevanja UV-B, ki kljub vsemu prodre v kožo. Količina seva- nja UV-B se pri uporabi kreme z zaščitnim faktorjem 30 v primerjavi z uporabo kreme z zaščitnim faktorjem 15 razpolovi, kar go- tovo ni zanemarljivo (Reinau in sodelavci, 2015). Ker tudi druge valovne dolžine, kot so UV-A, modra svetloba ter tudi infrarde- ča svetloba, podirajo v človeško kožo, so v kozmetični industriji uvedli še parameter, ki označuje stopnjo zaščite, ki jo krema omo- goča proti sevanju UV-A (označeno s PA+ do PA++++, pri čemer PA++++ ponuja večjo stopnjo zaščite) (Solano, 2020). Količina sevanja UV-B, ki jo absorbira ko- ža, določa status vitamina D pri posame- zniku. Ker krema za sončenje blokira ta del Poenostavljeni prikaz biosintezne poti vitamina D. Prirejeno po Kannanu in Limu, 2014. Grafični prikaz absorpcije ultravijoličnega sevanja pri različnih zaščitnih faktorjih. Prirejeno po Reinauu in sodelavci, 2015. 22 ■ Proteus 85/1 • September 2022 23Biokemija • Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D • Biokemija no delovanje imunskega sistema in mutacije (Vink in Roza, 2001). Med posredne po- škodbe uvrščamo nastanek prostih kisikovih radikalov, ki lahko povzročijo dvojni prelom DNA. Nalaganje poškodb v celici pripelje do apoptoze (programirane celične smrti) ali nastanka rakastih celic (Solano, 2020). Zaradi resnih poškodb, ki jih povzroča ul- travijolična svetloba, imajo celice razvite mnoge mehanizme, ki skrbijo za popravila DNA. Pomemben mehanizem v sesalskih celicah je NER (nucleotide excision repair, popravljanje z izrezom nukleotidov). Je ze- lo kompleksen mehanizem, ki vključuje več kot trideset genov, sestavljen pa je iz petih korakov. Mehanizem zazna poškodbo v DNA in najprej izreže regije, ki ležijo ob poškodbi. Sledi izrez poškodovane DNA ter sinteza nove verige. V zadnjem koraku enci- mi ligaze združijo nov fragment s preostalo verigo (Ichihashi in sodelavci, 2003). Ultravijolično sevanje nima le negativnih učinkov. Deluje protimikrobno, povzro- ča celjenje ran in sintezo aktivnih spojin v koži (Solano, 2020). Ko smo izpostavljeni Sončevi svetlobi, ultravijolični del spektra spodbuja sintezo vitamina D v naši koži. Vitamin D je v resnici steroidni prehormon, ki je topen v maščobah (Feketea in sodelav- ci, 2021) (prehormon je neaktivna ali malo aktivna predstopnja hormona, ki se aktivira z ustreznim encimom). Ljudje ga lahko pri- dobimo s prehrano ali lastno sintezo v koži. V živilih ga je razmeroma malo. Obstajata dve glavni obliki, in sicer vitamin D2 (ergo- kalciferol), ki je v hrani rastlinskega izvora, ter vitamin D3 (holekalciferol), ki ga lahko pridobimo z uživanjem hrane živalskega iz- vora ter z lastno sintezo v koži (Shahriari in sodelavci, 2010; Feketea in sodelavci, 2021). S prehrano pridobimo le 20 odstotkov vita- mina D, 80 odstotkov ga pridobimo, ko smo izpostavljeni sevanju UV-B (Sassi in sod., 2018). Fotoprodukcija vitamina D3 se začne s sintezo sterolnega provitamina, ki se ime- nuje 7-dehidroholesterol. V večini vreten- čarjev, kamor sodimo tudi ljudje, se 7-dehi- droholesterol v velikih količinah sintetizira v koži, kjer se vgradi v membrano celic. Ko je koža izpostavljena Sončevi svetlobi, 7-dehidroholesterol absorbira ultravijolično sevanje, kar povzroči prekinitev kemijskih vezi znotraj molekule in njihovo prerazpo- rejanje. Tako nastane previtamin D3, ki se zaradi toplote pretvori v vitamin D3 (Tsi- aras, Weinstock, 2011). Sledi hidroksilacija v jetrih, kjer nastane biološko aktivna učin- kovina 25(OH)D3. V zadnjem koraku pride še do hidroksilacije v ledvicah in drugih or- ganih. Rezultat obeh pretvorb je polno ak- tivna oblika 1,25(OH)2D3. Na enak način se v jetrih in ledvicah pretvori tudi vitamin D2 (Feketea in sod., 2021). Poleg uravna- vanja homeostaze kalcija in fosforja, ki je pomembna za pravilno rast in ohranjanje zdravih kosti, vitamin D uravnava prirojeni in pridobljeni imunski sistem. Veliko razi- skav tudi kaže, da sodeluje pri zapletenem odnosu med mikrobioto (mikrobno f loro) in imunskim sistemom prebavil ter pri uravna- vanju avtoimunskih bolezni (Sassi in sod., 2018; Feketea in sodelavci, 2021). Zaradi vedno večje ozaveščenosti o nega- tivnih učinkih ultravijoličnega sevanja vse več ljudi posega po zaščiti, kot je krema za sončenje. Kljub naravni zaščiti, ki jo pred- stavlja melanin, pa ta predvsem pri ljudeh s svetlo kožo (kjer je prevladujoč feomelanin) ni zadostna. Uporaba kreme za sončenje kot dodatne zaščite je nujna metoda fotozašči- te (zaščite pred negativnimi učinki ultra- vijoličnega sevanja). Odvisno od sestavin v kremi lahko ta svetlobo odbija ali absorbira. Kakšno zaščito nam  ponuja, je določeno z dvema parametroma. Prvi je zaščitni fak- tor pred Soncem (sun protection factor, SPF), ki neposredno meri, kakšno zaščito ponuja krema pred opeklinami (eritemi), ki jih pov- zroča ultravijolična svetloba. Faktor označu- je količino svetlobe UV-B, ki jo krema lah- ko blokira (Solano, 2020). Krema za sonče- nje, označena z zaščitnimi faktorji 15, 30 ali 50+, absorbira 93,3 odstotka, 96,7 odstotka ali 98,3 odstotka sevanja UV-B, ki povzroča opekline. Kljub na videz majhnim razlikam v odstotkih, ki kažejo, kako dobro krema blokira ultravijolično sevanje, je bistveni podatek v resnici količina sevanja UV-B, ki kljub vsemu prodre v kožo. Količina seva- nja UV-B se pri uporabi kreme z zaščitnim faktorjem 30 v primerjavi z uporabo kreme z zaščitnim faktorjem 15 razpolovi, kar go- tovo ni zanemarljivo (Reinau in sodelavci, 2015). Ker tudi druge valovne dolžine, kot so UV-A, modra svetloba ter tudi infrarde- ča svetloba, podirajo v človeško kožo, so v kozmetični industriji uvedli še parameter, ki označuje stopnjo zaščite, ki jo krema omo- goča proti sevanju UV-A (označeno s PA+ do PA++++, pri čemer PA++++ ponuja večjo stopnjo zaščite) (Solano, 2020). Količina sevanja UV-B, ki jo absorbira ko- ža, določa status vitamina D pri posame- zniku. Ker krema za sončenje blokira ta del Poenostavljeni prikaz biosintezne poti vitamina D. Prirejeno po Kannanu in Limu, 2014. Grafični prikaz absorpcije ultravijoličnega sevanja pri različnih zaščitnih faktorjih. Prirejeno po Reinauu in sodelavci, 2015. 24 ■ Proteus 85/1 • September 2022 25Biokemija • Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D • Biokemija spektra, se je znanstvenikom začelo porajati vprašanje, ali uporaba kreme za sončenje negativno vpliva na status vitamina D. Fe- ketea in sodelavci (2021) so se v svoji razi- skavi spopadli z omenjenim problemom. V grškem mestu Amaliada so naredili trinajst- mesečni poskus (od septembra leta 2018 do konca septembra leta 2019), v katerega je bilo vključenih 376 otrok moškega in žen- skega spola, starih od enega do osemnajst let. Vsi osebki so bili zdravi. Z vsakim po- sameznikom oziroma njihovimi starši so raziskovalci opravili tudi obsežen razgovor o navadah uporabe kreme za sončenje in za- drževanju zunaj hiše. Status vitamina D so Feketea in sodelav- ci (2021) določili z meritvijo koncentracij 25(OH)D v krvnem serumu (tekočem de- lu krvi, ki so mu odstranili krvne celice in dejavnike strjevanja krvi). Opredelili so razpon koncentracij 25(OH)D, ki so kazale na pomanjkanje (<20 ng/mL), primanjkljaj (20-30 ng/mL) in zadostnost (>30 ng/mL) tega vitamina. Študija je pokazala, da za pomanjkanjem vitamina D pogosto trpijo tudi prebivalci območij z bolj sončnim vremenom, kot je Grčija. Opazili so, da se je z višjo starostjo koncentracija 25(OH)D v serumu nižala. Prav tako so se pokazala sezonska nihanja sinteze 25(OH)D. Raziskovalci so tako raz- delili mesece v dva razreda, glede na večje (od maja do oktobra) ali nižje (od novem- bra do aprila) število sončnih dni. Podobno močno sezonsko nihanje so opazili razisko- valci tudi v Sloveniji. V podaljšani zimi (od novembra do aprila) so primanjkljaj vitami- na D zabeležili pri skoraj 80 odstotkih ude- ležencev v raziskavi (udeleženci raziskave so bili stari od 18 do 74 let) (Hribar in sod., 2020). Feketea in sodelavci (2021) so prišli do na prvi pogled nasprotnih rezultatov, kot bi jih marsikdo pričakoval. Analize serumov otrok so pokazale, da imajo tisti, ki so uporablja- li kremo za sončenje na plaži in zunaj nje, višjo koncentracijo 25(OH)D kot tisti, ki kreme za sončenje niso uporabljali. Znan- stveniki so domnevali, da se otroci, ki upo- rabljajo kremo za sončenje, zunaj zadržuje- jo dlje časa oziroma njihov življenjski slog vključuje več aktivnosti na prostem. Po ana- lizi vseh pridobljenih podatkov so Feketea in sodelavci (2021) ugotovili, da krema za sončenje v realnem življenju nima vpliva na sintezo vitamina D v sončnih mesecih (nih- če izmed udeležencev raziskave kreme za sončenje ni uporabljal med manj sončnimi meseci, torej od novembra do aprila). Kljub temu, da so tudi druge raziskave po- trdile, da uporaba kreme za sončenje nima negativnega učinka na sintezo vitamina D, se je treba zavedati kompleksnosti proble- ma in omejitev takšnih raziskav (Passeron in sodelavci, 2019). Feketea in sodelavci (2021) v študiji niso mogli natančno do- ločiti, kakšno količino kreme za sončenje posameznik nanese ter kolikokrat ponovi nanos med zadrževanjem na prostem. Veči- na ljudi kreme ne nanese v zadostni koli- čini,  prav tako tudi ne dovolj pogosto. Po mnenju nekaterih znanstvenikov je tudi to eden od razlogov, zaradi katerega krema za sončenje nima vpliva na sintezo vitamina D. Količina sevanja UV-B, ki sproži sinte- zo optimalne koncentracije vitamina,  še ni dobro opredeljena. Več študij pa je pokaza- lo, da delež  sevanja, ki kljub uporabi kreme za sončenje prodre v kožo,  sproži nastanek zadostne količine vitamina D.  Raziskave kažejo tudi na to, da druge vrste zaščite pred Soncem, kot je zadrževanje v senci in nošenje oblačil z dolgimi rokavi, v večji me- ri vplivajo na pomanjkanje vitamina D kot kreme za sončenje (Passeron in sodelavci, 2019). Uveljavljena splošna priporočila tako trenutno spodbujajo uporabo kreme za son- čenje (predvsem v mesecih z večjim števi- lom sončnih dni) ter uživanjem prehranskih dodatkov vitamina D v mesecih podaljšane zime (Feketea in sodelavci, 2021). Literatura: Brenner, M., Hearing, V. J., 2008: The Protective Role of Melanin Against UV Damage in Human Skin. Photochemistry and Photobiology, 84 (3): 539–549, doi: 10.1111/j.1751-1097.2007.00226.x. D’Orazio, J., Jarrett, S., Amaro-Ortiz, A., Scott, T., 2013: UV Radiation and the Skin. International Journal of Molecular Sciences, 14 (6): 12222–12248, doi: 10.3390/ijms140612222. Dupont, E., Gomez, J., Bilodeau, D., 2013: Beyond UV Radiation: A Skin Under Challenge. International Journal of Cosmetic Science, 35 (3): 224–232, doi: 10.1111/ics.12036. Feketea. G. M., Bocsan, I. C., Tsiros, G., Voila, P., Stanciu, L. A., Zdrenghea, M., 2021: Vitamin D Status in Children in Greece and its Relationship with Sunscreen Application. Children, 8 (2): 1–11, doi: 10.3390/children8020111. Hribar, M., Hristov, H., Gregorič, M., Blaznik, U., Zaletel, K., Oblak, A., Osredkar, J., Kušar, A., Žmitek, K., Rogelj, I., Pravst, I., 2020: Nutrihealth study: Seasonal Variation in Vitamin D Status Among the Slovenian Adult and Elderly Population. Nutrients, 12 (6): 1–17, doi: 10.3390/nu12061838. Ichihashi, M., Ueda, M., Budiyanto, A., Bito, T., Oka, M., Fukunaga, M., Tsuru, K., Horikawa, T., 2003: UV-Induced Skin Damage. Toxicology, 189 (1–2): 21–39, doi: 10.1016/S0300-483X(03)00150-1. Kannan, S., Lim, H. W., 2014: Photoprotection and Vitamin D: A Review. Photodermatology Photoimmunology and Photomedicine, 30 (2–3): 137– 145, doi: 10.1111/phpp.12096. Lai-Cheong, J. E., McGrath, J. A., 2021: Structure and Function of Skin, Hair and Nails. Medicine (United Kingdom), 49 (6): 337–342, doi: 10.1016/j. mpmed.2021.03.001. Passeron, T., Bouillon, R., Callender, V., Cestari, T., Diepgen, T. L., Green, A. C., van der Pols, J. C., Bernard, B. A., Ly, F., Bernerd, F., Marrot, L., Nielsen, M., Verschoore, M., Jablonski, N. G., Young, A. R., 2019: Sunscreen Photoprotection and Vitamin D Status. British Journal of Dermatology, 181 (5): 916–931, doi: 10.1111/bjd.17992. Reinau, D., Osterwalder, U., Stockfleth, E., Surber, C., 2015: The Meaning and Implication of Sun Protection Factor. British Journal of Dermatology, 173 (5): 1345, doi: 10.1111/bjd.14015. Sassi, F., Tamone, C., D’amelio, P., 2018: Vitamin D: Nutrient, Hormone, and Immunomodulator. Nutrients, 10 (11): 1–14, doi: 10.3390/nu10111656. Shahriari, M., Kerr, P. E., Slade, K., Grant-Kels, J. E., 2010: Vitamin D and the Skin. Clinics in Dermatology, 28 (6): 663–668, doi: 10.1016/j. clindermatol.2010.03.030. Solano, F., 2020: Photoprotection and Skin Pigmentation: Melanin-related Molecules and Some Other New Agents Obtained from Natural Sources. Molecules, 25 (7): 1–18, doi: 10.3390/ molecules25071537. Tsiaras, W. G., Weinstock, M. A., 2011: Factors Influencing Vitamin D Status. Acta Dermato- Venereologica, 91 (2): 115–124, doi: 10.2340/00015555- 0980. Vink, A. A., Roza, L., 2001: Biological Consequences of Cyclobutane Pyrimidine Dimers. Journal of Photochemistry and Photobiology B: Biology, 65 (2–3): 101–104, doi: 10.1016/S1011-1344(01)00245-7. Young, A. R., Narbutt, J., Harrison, G. I., Lawrence, K. P., Bell, M., O’Connor, C., Olsen, P., Grys, K., Baczynska, K. A., Rogowski-Tylman, M., Wulf, H. C., Lesiak, A., Philipsen, P. A., 2019: Optimal Sunscreen Use, During a Sun Holiday with a Very High Ultraviolet Index, Allows Vitamin D Synthesis Without Sunburn. British Journal of Dermatology, 181 (5): 1052–1062, doi: 10.1111/bjd.17888. Anja Nagode je študentka 3. letnika biotehnologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Že v otroštvu jo je zanimalo naravoslovje, kar je kasneje pripomoglo k njeni izbiri študija. V prostem času rada bere knjige ali pa uživa v druženju na prostem. 24 ■ Proteus 85/1 • September 2022 25Biokemija • Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D • Biokemija spektra, se je znanstvenikom začelo porajati vprašanje, ali uporaba kreme za sončenje negativno vpliva na status vitamina D. Fe- ketea in sodelavci (2021) so se v svoji razi- skavi spopadli z omenjenim problemom. V grškem mestu Amaliada so naredili trinajst- mesečni poskus (od septembra leta 2018 do konca septembra leta 2019), v katerega je bilo vključenih 376 otrok moškega in žen- skega spola, starih od enega do osemnajst let. Vsi osebki so bili zdravi. Z vsakim po- sameznikom oziroma njihovimi starši so raziskovalci opravili tudi obsežen razgovor o navadah uporabe kreme za sončenje in za- drževanju zunaj hiše. Status vitamina D so Feketea in sodelav- ci (2021) določili z meritvijo koncentracij 25(OH)D v krvnem serumu (tekočem de- lu krvi, ki so mu odstranili krvne celice in dejavnike strjevanja krvi). Opredelili so razpon koncentracij 25(OH)D, ki so kazale na pomanjkanje (<20 ng/mL), primanjkljaj (20-30 ng/mL) in zadostnost (>30 ng/mL) tega vitamina. Študija je pokazala, da za pomanjkanjem vitamina D pogosto trpijo tudi prebivalci območij z bolj sončnim vremenom, kot je Grčija. Opazili so, da se je z višjo starostjo koncentracija 25(OH)D v serumu nižala. Prav tako so se pokazala sezonska nihanja sinteze 25(OH)D. Raziskovalci so tako raz- delili mesece v dva razreda, glede na večje (od maja do oktobra) ali nižje (od novem- bra do aprila) število sončnih dni. Podobno močno sezonsko nihanje so opazili razisko- valci tudi v Sloveniji. V podaljšani zimi (od novembra do aprila) so primanjkljaj vitami- na D zabeležili pri skoraj 80 odstotkih ude- ležencev v raziskavi (udeleženci raziskave so bili stari od 18 do 74 let) (Hribar in sod., 2020). Feketea in sodelavci (2021) so prišli do na prvi pogled nasprotnih rezultatov, kot bi jih marsikdo pričakoval. Analize serumov otrok so pokazale, da imajo tisti, ki so uporablja- li kremo za sončenje na plaži in zunaj nje, višjo koncentracijo 25(OH)D kot tisti, ki kreme za sončenje niso uporabljali. Znan- stveniki so domnevali, da se otroci, ki upo- rabljajo kremo za sončenje, zunaj zadržuje- jo dlje časa oziroma njihov življenjski slog vključuje več aktivnosti na prostem. Po ana- lizi vseh pridobljenih podatkov so Feketea in sodelavci (2021) ugotovili, da krema za sončenje v realnem življenju nima vpliva na sintezo vitamina D v sončnih mesecih (nih- če izmed udeležencev raziskave kreme za sončenje ni uporabljal med manj sončnimi meseci, torej od novembra do aprila). Kljub temu, da so tudi druge raziskave po- trdile, da uporaba kreme za sončenje nima negativnega učinka na sintezo vitamina D, se je treba zavedati kompleksnosti proble- ma in omejitev takšnih raziskav (Passeron in sodelavci, 2019). Feketea in sodelavci (2021) v študiji niso mogli natančno do- ločiti, kakšno količino kreme za sončenje posameznik nanese ter kolikokrat ponovi nanos med zadrževanjem na prostem. Veči- na ljudi kreme ne nanese v zadostni koli- čini,  prav tako tudi ne dovolj pogosto. Po mnenju nekaterih znanstvenikov je tudi to eden od razlogov, zaradi katerega krema za sončenje nima vpliva na sintezo vitamina D. Količina sevanja UV-B, ki sproži sinte- zo optimalne koncentracije vitamina,  še ni dobro opredeljena. Več študij pa je pokaza- lo, da delež  sevanja, ki kljub uporabi kreme za sončenje prodre v kožo,  sproži nastanek zadostne količine vitamina D.  Raziskave kažejo tudi na to, da druge vrste zaščite pred Soncem, kot je zadrževanje v senci in nošenje oblačil z dolgimi rokavi, v večji me- ri vplivajo na pomanjkanje vitamina D kot kreme za sončenje (Passeron in sodelavci, 2019). Uveljavljena splošna priporočila tako trenutno spodbujajo uporabo kreme za son- čenje (predvsem v mesecih z večjim števi- lom sončnih dni) ter uživanjem prehranskih dodatkov vitamina D v mesecih podaljšane zime (Feketea in sodelavci, 2021). Literatura: Brenner, M., Hearing, V. J., 2008: The Protective Role of Melanin Against UV Damage in Human Skin. Photochemistry and Photobiology, 84 (3): 539–549, doi: 10.1111/j.1751-1097.2007.00226.x. D’Orazio, J., Jarrett, S., Amaro-Ortiz, A., Scott, T., 2013: UV Radiation and the Skin. International Journal of Molecular Sciences, 14 (6): 12222–12248, doi: 10.3390/ijms140612222. Dupont, E., Gomez, J., Bilodeau, D., 2013: Beyond UV Radiation: A Skin Under Challenge. International Journal of Cosmetic Science, 35 (3): 224–232, doi: 10.1111/ics.12036. Feketea. G. M., Bocsan, I. C., Tsiros, G., Voila, P., Stanciu, L. A., Zdrenghea, M., 2021: Vitamin D Status in Children in Greece and its Relationship with Sunscreen Application. Children, 8 (2): 1–11, doi: 10.3390/children8020111. Hribar, M., Hristov, H., Gregorič, M., Blaznik, U., Zaletel, K., Oblak, A., Osredkar, J., Kušar, A., Žmitek, K., Rogelj, I., Pravst, I., 2020: Nutrihealth study: Seasonal Variation in Vitamin D Status Among the Slovenian Adult and Elderly Population. Nutrients, 12 (6): 1–17, doi: 10.3390/nu12061838. Ichihashi, M., Ueda, M., Budiyanto, A., Bito, T., Oka, M., Fukunaga, M., Tsuru, K., Horikawa, T., 2003: UV-Induced Skin Damage. Toxicology, 189 (1–2): 21–39, doi: 10.1016/S0300-483X(03)00150-1. Kannan, S., Lim, H. W., 2014: Photoprotection and Vitamin D: A Review. Photodermatology Photoimmunology and Photomedicine, 30 (2–3): 137– 145, doi: 10.1111/phpp.12096. Lai-Cheong, J. E., McGrath, J. A., 2021: Structure and Function of Skin, Hair and Nails. Medicine (United Kingdom), 49 (6): 337–342, doi: 10.1016/j. mpmed.2021.03.001. Passeron, T., Bouillon, R., Callender, V., Cestari, T., Diepgen, T. L., Green, A. C., van der Pols, J. C., Bernard, B. A., Ly, F., Bernerd, F., Marrot, L., Nielsen, M., Verschoore, M., Jablonski, N. G., Young, A. R., 2019: Sunscreen Photoprotection and Vitamin D Status. British Journal of Dermatology, 181 (5): 916–931, doi: 10.1111/bjd.17992. Reinau, D., Osterwalder, U., Stockfleth, E., Surber, C., 2015: The Meaning and Implication of Sun Protection Factor. British Journal of Dermatology, 173 (5): 1345, doi: 10.1111/bjd.14015. Sassi, F., Tamone, C., D’amelio, P., 2018: Vitamin D: Nutrient, Hormone, and Immunomodulator. Nutrients, 10 (11): 1–14, doi: 10.3390/nu10111656. Shahriari, M., Kerr, P. E., Slade, K., Grant-Kels, J. E., 2010: Vitamin D and the Skin. Clinics in Dermatology, 28 (6): 663–668, doi: 10.1016/j. clindermatol.2010.03.030. Solano, F., 2020: Photoprotection and Skin Pigmentation: Melanin-related Molecules and Some Other New Agents Obtained from Natural Sources. Molecules, 25 (7): 1–18, doi: 10.3390/ molecules25071537. Tsiaras, W. G., Weinstock, M. A., 2011: Factors Influencing Vitamin D Status. Acta Dermato- Venereologica, 91 (2): 115–124, doi: 10.2340/00015555- 0980. Vink, A. A., Roza, L., 2001: Biological Consequences of Cyclobutane Pyrimidine Dimers. Journal of Photochemistry and Photobiology B: Biology, 65 (2–3): 101–104, doi: 10.1016/S1011-1344(01)00245-7. Young, A. R., Narbutt, J., Harrison, G. I., Lawrence, K. P., Bell, M., O’Connor, C., Olsen, P., Grys, K., Baczynska, K. A., Rogowski-Tylman, M., Wulf, H. C., Lesiak, A., Philipsen, P. A., 2019: Optimal Sunscreen Use, During a Sun Holiday with a Very High Ultraviolet Index, Allows Vitamin D Synthesis Without Sunburn. British Journal of Dermatology, 181 (5): 1052–1062, doi: 10.1111/bjd.17888. Anja Nagode je študentka 3. letnika biotehnologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Že v otroštvu jo je zanimalo naravoslovje, kar je kasneje pripomoglo k njeni izbiri študija. V prostem času rada bere knjige ali pa uživa v druženju na prostem. 26 ■ Proteus 85/1 • September 2022 27Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke, odkrije globalno segrevanje • Iz zgodovine slovenskega naravoslovjaIz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke, odkrije globalno segrevanje Ob dvestoletnici rojstva njegovega najboljšega študenta Gregorja Mendla Stanislav Južnič Predstavljamo vodilno vlogo habsburških Slovencev pri raziskovanju podnebnih spre- memb. Mariborske matere niso rodile zgolj slovitega Hermana Potočnika Noordunga (1892-1929), temveč tudi začetnika raziskav toplogrednih pojavov Franca Ungerja (1800- 1870). Vnuk mariborskega mestnega moj- stra peka Franc Unger je preučeval globalno segrevanje. Njegove ideje o antropogenih spremembah ozračja zaradi industrijskih to- plogrednih plinov veljajo še danes. Nevidne grožnje globalnih podnebnih spre- memb so v 19. stoletju vstopile v vsakdanje življenje skupaj z drugimi skritimi in sprva tudi nemerljivimi pojavi, kot so atomi, bacili in kmalu celo virusi. Slovenci smo pri tem imeli odločilno vlogo. Francoska povezava za globalno segrevanje Zamisel tople grede je zasnoval opat Edme Mariotte (1620-1684) – med drugim si je dopisoval s filozofom Gottriedom Wilhel- mom Leibnizem (1646-1716) - več kot sto- letje pred drugimi znanimi Evropejci. Da- nes Mariotta poznamo predvsem po zakonu Ungerjev rod. Narisal Stanislav Južnič. idealnega plina. Sončeva svetloba in toplota sta zlahka prehajali skozi Mariottovo stekle- no ploščo in druge prozorne snovi, šibkejša toplota iz sveč in drugih umetnih virov pa ne: zato se topla greda greje, si je mislil vrli Mariotte. Seveda ni povsem uganil, v ka- terem grmu leži zajec, saj so komaj stoletje pozneje zahodnjaki začeli meriti infrardeče žarke: steklo jih namreč stežka prepusti, za- to se pod njim osvetljeno telo segreje, ker ogreto telo seva prav te žarke, ki pa trmasto nočejo iz tople grede. Idejam ogrevanja s Sončevimi žarki je sledil Mariottov sočlan Francoske akademije zna- nosti Ehrenfried Walther von Tschirnhaus (1651-1708), ki si je med študijem prav tako dopisoval z Leibnizem. Za svojega gospo- darja, poljskega kralja, je Tschirnhaus vlil velike leče s premerom 76 centimetrov, da je v glinastem loncu lahko zavrel vodo, kot prvi Evropejec pa je izdelal tudi porcelan. Toplo gredo kot segreto škatlo so upora- bljali kot opremo za kuhanje in sušenje, veliko preden so zahodnjaki tovrstno idejo industrializirali. Švicar Horace Bénédict de Saussure (1740-1799) je zelo dobro izolirano leseno škatlo znotraj pobarval črno, s tre- mi plastmi stekla v pokrovu pa je preprečil toplotno sevanje navzven. Na Mont Blancu mu je Sonce segrelo notranjost prve zaho- dnjaške sončne pečice do 110 stopinj Cel- zija. Steklo prepušča Sončeve žarke, vendar upočasni hitrost uhajanja toplote. Saussurjev sodobnik, francoski meteorolog in geograf Marcellin Ducarla-Bonifas (1738-1816), je tovrstnim napravam dodal zrcala in poročal o uspešnem enournem kuhanju mesa. Joseph Fourier (1768-1830) ni uspel anali- tično pravilno opisati toplotnega ravnovesja med površino Zemlje in njenim ozračjem tudi zato, ker je napačno domneval, da je nizka temperatura na tečajih enaka zuna- njim temperaturam v oddaljenih kozmičnih prostorih, ki pa so v resnici veliko nižje. Sklepal je, da bi morala biti Zemlja veliko hladnejša, kot je, če ne bi v ozračju obstajala neka snov, ki jo segreva, pravzaprav izoli- ra. Fourier je Zemljo opisal kot elipsoid iz železa. Menil je, da se od obdobja Ptole- majskega kraljestva v Egiptu (trajalo je od leta 305 pred našim štetjem do leta 30 pred našim štetjem) temperatura Zemljinega po- vršja ni zmanjšala niti za tri stotinke stopi- nje: torej dve tisočletji nista prinesli večjih 26 ■ Proteus 85/1 • September 2022 27Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke, odkrije globalno segrevanje • Iz zgodovine slovenskega naravoslovjaIz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke, odkrije globalno segrevanje Ob dvestoletnici rojstva njegovega najboljšega študenta Gregorja Mendla Stanislav Južnič Predstavljamo vodilno vlogo habsburških Slovencev pri raziskovanju podnebnih spre- memb. Mariborske matere niso rodile zgolj slovitega Hermana Potočnika Noordunga (1892-1929), temveč tudi začetnika raziskav toplogrednih pojavov Franca Ungerja (1800- 1870). Vnuk mariborskega mestnega moj- stra peka Franc Unger je preučeval globalno segrevanje. Njegove ideje o antropogenih spremembah ozračja zaradi industrijskih to- plogrednih plinov veljajo še danes. Nevidne grožnje globalnih podnebnih spre- memb so v 19. stoletju vstopile v vsakdanje življenje skupaj z drugimi skritimi in sprva tudi nemerljivimi pojavi, kot so atomi, bacili in kmalu celo virusi. Slovenci smo pri tem imeli odločilno vlogo. Francoska povezava za globalno segrevanje Zamisel tople grede je zasnoval opat Edme Mariotte (1620-1684) – med drugim si je dopisoval s filozofom Gottriedom Wilhel- mom Leibnizem (1646-1716) - več kot sto- letje pred drugimi znanimi Evropejci. Da- nes Mariotta poznamo predvsem po zakonu Ungerjev rod. Narisal Stanislav Južnič. idealnega plina. Sončeva svetloba in toplota sta zlahka prehajali skozi Mariottovo stekle- no ploščo in druge prozorne snovi, šibkejša toplota iz sveč in drugih umetnih virov pa ne: zato se topla greda greje, si je mislil vrli Mariotte. Seveda ni povsem uganil, v ka- terem grmu leži zajec, saj so komaj stoletje pozneje zahodnjaki začeli meriti infrardeče žarke: steklo jih namreč stežka prepusti, za- to se pod njim osvetljeno telo segreje, ker ogreto telo seva prav te žarke, ki pa trmasto nočejo iz tople grede. Idejam ogrevanja s Sončevimi žarki je sledil Mariottov sočlan Francoske akademije zna- nosti Ehrenfried Walther von Tschirnhaus (1651-1708), ki si je med študijem prav tako dopisoval z Leibnizem. Za svojega gospo- darja, poljskega kralja, je Tschirnhaus vlil velike leče s premerom 76 centimetrov, da je v glinastem loncu lahko zavrel vodo, kot prvi Evropejec pa je izdelal tudi porcelan. Toplo gredo kot segreto škatlo so upora- bljali kot opremo za kuhanje in sušenje, veliko preden so zahodnjaki tovrstno idejo industrializirali. Švicar Horace Bénédict de Saussure (1740-1799) je zelo dobro izolirano leseno škatlo znotraj pobarval črno, s tre- mi plastmi stekla v pokrovu pa je preprečil toplotno sevanje navzven. Na Mont Blancu mu je Sonce segrelo notranjost prve zaho- dnjaške sončne pečice do 110 stopinj Cel- zija. Steklo prepušča Sončeve žarke, vendar upočasni hitrost uhajanja toplote. Saussurjev sodobnik, francoski meteorolog in geograf Marcellin Ducarla-Bonifas (1738-1816), je tovrstnim napravam dodal zrcala in poročal o uspešnem enournem kuhanju mesa. Joseph Fourier (1768-1830) ni uspel anali- tično pravilno opisati toplotnega ravnovesja med površino Zemlje in njenim ozračjem tudi zato, ker je napačno domneval, da je nizka temperatura na tečajih enaka zuna- njim temperaturam v oddaljenih kozmičnih prostorih, ki pa so v resnici veliko nižje. Sklepal je, da bi morala biti Zemlja veliko hladnejša, kot je, če ne bi v ozračju obstajala neka snov, ki jo segreva, pravzaprav izoli- ra. Fourier je Zemljo opisal kot elipsoid iz železa. Menil je, da se od obdobja Ptole- majskega kraljestva v Egiptu (trajalo je od leta 305 pred našim štetjem do leta 30 pred našim štetjem) temperatura Zemljinega po- vršja ni zmanjšala niti za tri stotinke stopi- nje: torej dve tisočletji nista prinesli večjih 28 ■ Proteus 85/1 • September 2022 29Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke, odkrije globalno segrevanje • Iz zgodovine slovenskega naravoslovjaIz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke sprememb. Med prvimi je potrdil podnebne učinke industrijskega onesnaževanja z vsemi tedanjimi pariškimi zakajenimi tovarnami vred, ki so rastle kot gobe po dežju. Augustin Mouchot (1825-1912) je prvi združil koncepte zahodnjaške tople grede in zrcal, da je lahko sestavil pečico, greto s Sončevimi žarki, za francoske vojake med njihovimi kolonialnimi zlorabami v Alžiriji. Sestavil je celo prvi parni stroj, ki ga je po- ganjala energija Sonca. Zgodnje anglosaško globalno segrevanje Med najpametnejšimi eksperimentalnimi privrženci Fourierjeve teorije toplote je bi- la ameriška borka za pravice žensk Eunice Newton Foote (1819-1888). Kot kmečka hči se je izobrazila v dekliški ustanovi v mestu Troy, edini tedanji ameriški šoli za dekle- ta, ki je ponujala znanstveni pouk z lastnim kemijskim laboratorijem vred. Njen mož je bil meteorolog v bližini Velikih Jezer, po- zneje pa je načeloval ameriškemu patentne- mu uradu. Foote je uporabila Sončevo svetlobo za se- grevanje plinov: zaprla jih je v dva steklena kozarca enake velikosti. Izbrala je priroč- na kozarca, ki sta merila štiri centimetre v premeru in trideset centimetrov v višino. V enem je pline zgostila, v drugem jih je redčila z zračno črpalko. Vlažni plini so bolje absorbirali toploto od suhega zraka. Na Soncu in v senci je merila petkrat v pre- sledkih po dve, tri minute. Gosti plini so dosegli 100 stopinj Fahrenheita na Soncu, razredčeni plini le 88 stopinj, vlažni zrak pa celo 120 stopinj Fahrenheita. Plin ogljikove kisline je dosegel 125 stopinj, medtem ko se je navadni zrak segrel le do 106 stopinj Fahrenheita. Celo steklo okoli plina oglji- kove kisline je postalo vroče, vendar gospa ni znala meriti stopnje redčenja, saj ni imela na voljo primernih barometrov. Dokazala je, da lahko ogljikov dioksid absorbira veliko več toplote kot drugi plini. Zato je pribila: »Atmosfera tega plina bi naši Zemlji dala visoko temperaturo; in če se je, kot domne- vajo nekateri, v nekem obdobju zgodovine Zemlje zrak pomešal z njim v večjem de- ležu kot zdaj, je moral nujno povečati tem- peraturo površja Zemlje s svojim lastnim delovanje kot tudi zaradi svoje večje teže.« Besede »domnevajo nekateri« so se seveda nanašale na knjigo našega Franca Ungerja. Njena vidna Sončeva svetloba je na videz segrevala pline, čeprav je v resnici ogljikov dioksid absorbiral toploto v obliki nevidnega infrardečega sevanja. Ideje Eunice Foote o ogljikovem dioksidu so se pokazale za najgloblje, čeravno ni ome- nila raziskav nevidnih žarkov, s katerimi je Macedonio Melloni (1798-1854) nadaljeval odkritje Williama Herschla (1738-1822). Zato so ideje gospe Foote lebdele v zraku že nekaj let, čakajoč na brhko odkriteljico. Tudi Britanci so se lotili zgodnje francoske uganke o globalnem segrevanju. Irec John Tyndall (1820-1893) je eksperimentiral z učinkom tople grede. Uporabil je različne pline, tudi ogljikov dioksid in vodno paro: ti so zlahka absorbirali toploto. Njegov vir toplote ni bilo Sonce tako kot pri Eunice Foote, ampak sevanje iz njegove laboratorij- ske bakrene kocke, v kateri je neprenehoma vrel vodo: tako je imel na razpolago stalno temperaturo 100 stopinj Celzija. Vsekakor je Tyndall uporabljal svoj profesionalni labora- torij, ki je bil veliko naprednejši kot skoraj gospodinjsko orodje gospe Foote. Tyndall si je namreč eksperimentalne pripomočke de- lil s slovitim Michaelom Faradayem (1791- 1867) v londonski Kraljevi ustanovi. Tyndallov poskus s toplo gredo. Vir: Tyndall,  John, 31 December 1860, VII. Note on the transmission of radiant heat through gaseous bodies. Proceedings of the Royal Society of London, The Royal Society, 10: 37–39. Received 26 May 1859. Tyndallov prikaz tople grede pred londonsko Kraljevo ustanovo. Vir: Tyndall,  John, 31 December 1860, VII. Note on the transmission of radiant heat through gaseous bodies. Proceedings of the Royal Society of London, The Royal Society, 10: 37–39. Received 26 May 1859. Shematski prikaz delovanja toplogrednih plinov. Vir: Stanislav Južnič in internet. 28 ■ Proteus 85/1 • September 2022 29Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke, odkrije globalno segrevanje • Iz zgodovine slovenskega naravoslovjaIz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke sprememb. Med prvimi je potrdil podnebne učinke industrijskega onesnaževanja z vsemi tedanjimi pariškimi zakajenimi tovarnami vred, ki so rastle kot gobe po dežju. Augustin Mouchot (1825-1912) je prvi združil koncepte zahodnjaške tople grede in zrcal, da je lahko sestavil pečico, greto s Sončevimi žarki, za francoske vojake med njihovimi kolonialnimi zlorabami v Alžiriji. Sestavil je celo prvi parni stroj, ki ga je po- ganjala energija Sonca. Zgodnje anglosaško globalno segrevanje Med najpametnejšimi eksperimentalnimi privrženci Fourierjeve teorije toplote je bi- la ameriška borka za pravice žensk Eunice Newton Foote (1819-1888). Kot kmečka hči se je izobrazila v dekliški ustanovi v mestu Troy, edini tedanji ameriški šoli za dekle- ta, ki je ponujala znanstveni pouk z lastnim kemijskim laboratorijem vred. Njen mož je bil meteorolog v bližini Velikih Jezer, po- zneje pa je načeloval ameriškemu patentne- mu uradu. Foote je uporabila Sončevo svetlobo za se- grevanje plinov: zaprla jih je v dva steklena kozarca enake velikosti. Izbrala je priroč- na kozarca, ki sta merila štiri centimetre v premeru in trideset centimetrov v višino. V enem je pline zgostila, v drugem jih je redčila z zračno črpalko. Vlažni plini so bolje absorbirali toploto od suhega zraka. Na Soncu in v senci je merila petkrat v pre- sledkih po dve, tri minute. Gosti plini so dosegli 100 stopinj Fahrenheita na Soncu, razredčeni plini le 88 stopinj, vlažni zrak pa celo 120 stopinj Fahrenheita. Plin ogljikove kisline je dosegel 125 stopinj, medtem ko se je navadni zrak segrel le do 106 stopinj Fahrenheita. Celo steklo okoli plina oglji- kove kisline je postalo vroče, vendar gospa ni znala meriti stopnje redčenja, saj ni imela na voljo primernih barometrov. Dokazala je, da lahko ogljikov dioksid absorbira veliko več toplote kot drugi plini. Zato je pribila: »Atmosfera tega plina bi naši Zemlji dala visoko temperaturo; in če se je, kot domne- vajo nekateri, v nekem obdobju zgodovine Zemlje zrak pomešal z njim v večjem de- ležu kot zdaj, je moral nujno povečati tem- peraturo površja Zemlje s svojim lastnim delovanje kot tudi zaradi svoje večje teže.« Besede »domnevajo nekateri« so se seveda nanašale na knjigo našega Franca Ungerja. Njena vidna Sončeva svetloba je na videz segrevala pline, čeprav je v resnici ogljikov dioksid absorbiral toploto v obliki nevidnega infrardečega sevanja. Ideje Eunice Foote o ogljikovem dioksidu so se pokazale za najgloblje, čeravno ni ome- nila raziskav nevidnih žarkov, s katerimi je Macedonio Melloni (1798-1854) nadaljeval odkritje Williama Herschla (1738-1822). Zato so ideje gospe Foote lebdele v zraku že nekaj let, čakajoč na brhko odkriteljico. Tudi Britanci so se lotili zgodnje francoske uganke o globalnem segrevanju. Irec John Tyndall (1820-1893) je eksperimentiral z učinkom tople grede. Uporabil je različne pline, tudi ogljikov dioksid in vodno paro: ti so zlahka absorbirali toploto. Njegov vir toplote ni bilo Sonce tako kot pri Eunice Foote, ampak sevanje iz njegove laboratorij- ske bakrene kocke, v kateri je neprenehoma vrel vodo: tako je imel na razpolago stalno temperaturo 100 stopinj Celzija. Vsekakor je Tyndall uporabljal svoj profesionalni labora- torij, ki je bil veliko naprednejši kot skoraj gospodinjsko orodje gospe Foote. Tyndall si je namreč eksperimentalne pripomočke de- lil s slovitim Michaelom Faradayem (1791- 1867) v londonski Kraljevi ustanovi. Tyndallov poskus s toplo gredo. Vir: Tyndall,  John, 31 December 1860, VII. Note on the transmission of radiant heat through gaseous bodies. Proceedings of the Royal Society of London, The Royal Society, 10: 37–39. Received 26 May 1859. Tyndallov prikaz tople grede pred londonsko Kraljevo ustanovo. Vir: Tyndall,  John, 31 December 1860, VII. Note on the transmission of radiant heat through gaseous bodies. Proceedings of the Royal Society of London, The Royal Society, 10: 37–39. Received 26 May 1859. Shematski prikaz delovanja toplogrednih plinov. Vir: Stanislav Južnič in internet. 30 ■ Proteus 85/1 • September 2022 31Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke, odkrije globalno segrevanje • Iz zgodovine slovenskega naravoslovjaIz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke Habsburške slovenske povezave Tyndallove publikacije so imele velik vpliv na habsburške literate, ki so večinoma upo- rabljali njihove nemške prevode. Mariborske matere niso povile zgolj slovitega Hermana Potočnika Noordunga, temveč tudi zače- tnika raziskav toplogrednih pojavov Franca Ungerja. Dunajski akademik Franc Unger je bil ro- jen v pretežno slovenskem okolju Gradišča. Njegova mati se je pred poroko pisala Bre- gar. Njegov ded, lectar in pek Jožef Bregar, je prišel v Maribor iz kranjske Dobrave tri kilometre vzhodno od Višnje Gore. Svo- je družinsko ime so na Kranjskem pisali v slovenski obliki Bregar, v ponemčenem Ma- riboru, kjer je pekovski mojster Jožef dobil meščanske pravice, pa so se raje podpisova- li Wreger. Bregarji so kot mestni pekovski mojstri izdelovali slastni lect in pekli kruh. Premoženje so si postopoma prislužili v svoji pekarni v Mariboru št. 78 (danes Gosposki ulici št. 9). Med najbolj znanimi mlinarji in peki v Mariboru je bil sin mestnega rokavi- čarja Karl Scherbaum, ki je imel pekarno na Mestni tržnici (Grajski trg), svoj parni mlin pa je upravljal na današnji Svetozarevski uli- ci. Vsekakor je bilo dobičkonosno biti pek v njega dni hitro rastočem mestu Mariboru. Seveda so peki med svojim nočnim delom v ekstremni vročini zagotovo izvedeli vse o Ungerjevem globalnem segrevanju. Družina Unger je sodila med najstarejše meščane poznega srednjega veka tako v Ma- riboru kot v koroškem Volšperku: cerkvene zapise o Ungerjih je v obeh krajih mogoče zasledovati daleč v srednji vek. Ko sta starša Franca Ungerja iz Volšperka obiskovala 70 kilometrov oddaljeni Maribor kot botra svo- jih nečakov in nečakinj iz mariborske druži- ne Bregar, sta se prisrčno srečevala s svojim sorodstvom iz domače mariborske družine Unger: obe veji rodu Unger sta sodelovali in se med seboj povezovali mnoga stoletja. Predniki Frančevega očeta Jožefa so bi- li pivovarji in lectarji, ki so trgovali tudi z domačim in štajerskim vinom v Volšperku. Pri svojih poslih so se dobro spoznali z ma- riborskimi peki Bregarji, kar je pripomoglo k poroki Jožefa Ungerja z Mariborčanko Ano Bregar. Tradicionalni lectarji izdelujejo pecivo, ki ga pečejo predvsem v adventnem in božičnem času kot medenjake, lect ali tradicionalne pekovske izdelke s sladicami. Doma so na Hrvaškem, v Sloveniji in v Juž- ni Avstriji. Vročina peke medenjakov, lecta in navadnega kruha v domačih hišah obeh dedov Franca Ungerja je močno vplivala na njegove (in naše) predstave o podnebnih spremembah. V župnijski cerkvi Lučane in v domačem Gradišču št. 57 je Jožef Albert Unger pra- znoval poroko z Mariborčanko Ano Marijo Bregar. Oče Franca Ungerja, Jožef Albert Unger, je študiral teologijo, a se je name- sto duhovniškega poklica odločil za poklic javnega uslužbenca v komisiji za jožefinsko davčno ureditev. V njihovem Gradišču se je tisti čas govorilo predvsem slovensko. Franc Unger je v Gradcu obiskoval botanična predavanja, kjer se je seznanil z drugimi na- ravoslovci. Po končanem prvem letniku pra- va je Franz Unger med počitniškim obiskom ovdovelega očeta prepričal, da je smel študij prava zamenjati s študijem medicine, saj se je dotlej že več let vneto ukvarjal z nabiranjem rastlin: takrat je bila medicinska fakulteta najboljša pot v botaniko, ki njega dni v habs- burški monarhiji ni bila samostojni študij. Mladenič se je odpravil na prvo dolgo po- tovanje po Nemčiji: preko Leipziga, Halleja, Jene, Hamburga, Berlina, Rostocka, Stral- sunda do otoka Rügen. Na Goethejevi uni- verzi v Jeni je srečal tudi botanika Lorenza Okena (1779-1851). Mladi Unger je sprva vestno sledil Okenovim rahlo okultnim ide- jam pod gesloma »vse v vsem« in »vse v- -vseh-delih«. Brownovo gibanje Franc Unger je doktoriral na dunajski me- dicinski fakulteti z disertacijo o ribniških školjkah. Medtem ko je čakal na primerno uradno učiteljsko mesto, je bil dve leti za- sebni učitelj grofovskih otrok, ki jih je pou- čeval tudi takrat moderno gimnastiko. Ka- sneje je postal okrožni zdravnik v tirolskem Kitzbühlu. Tam je razmišljal o Robertu Brownu (1773-1858) in njegovem gibanju, ki je ostalo nepojasnjeno vse do Einsteino- vih izračunov skoraj osemdeset let pozneje. Brownovo gibanje, ki ga povzroča toplota, je bilo velika novost tedaj mlade generaci- je raziskovalcev. Brown je bil paleobotanik kot Unger. Opazoval je zrna podolgova- tih delcev cvetnega prahu rastline Clarkia pulchella: razpršil jih je v vodi. Rastlino so prinesli v Združeno kraljestvo le leto dni pred Brownovimi poskusi. Brown je pod mikroskopom sledil drobnim delcem. Unger pa je uporabil cvetni prah sleza: delci so se premikali kot majhne živalce, kar je spelja- lo vodo na mlin Ungerjevi drzni domnevi o spreminjanju rastlin v živali, ki sicer ne drži in jo je moral sčasoma opustiti. Unger in njegov sodelavec Andreas Ettingshausen (1796-1878) sta cvetni prah na stekelcu mal- ce navlažila z vodo: pustila sta ga nepokri- tega nekaj minut. Z rahlim pritiskom sta ga stiskala ob stekleno ploščo, ki sta jo posta- vila na vzorec. Vsebina pelodnih zrn se je pomešala z vodo, tu in tam pa sta opazila cevke, podobne mehurjem. Svoj vzorec sta opazovala pod mikroskopom: povečala sta ga za 1.500-krat in nato celo za 2.000-krat. V obeh primerih sta med prvimi na evrop- ski celini videla množico večjih in manjših okroglih ali podolgovato ovalnih objektov. Pred oči jima je stopila paleta ostro razme- jenih teles nekoliko zelenkasto rdeče barve (gre za prelivanje zelenkaste barve v rdečo), brez notranjih in zunanjih organov. Delci so se vneto premikali drug proti drugemu. Po- samezni telesi sta se približevali drugo dru- gemu, nakar je gibanje postalo silovitejše. In tako je ta čudovita, a osupljiva majhna igra spominjala na vojsko, ki se vali v vsej svoji živahnosti. Unger je opozoril: »Ni mi treba posebej navajati, da sva upoštevala vse zaznane premike in drugotne okolišči- ne, ki sva jih povezala s podobnimi učin- ki.« Preučevala sta gibanje med tresenjem, ob izhlapevanju vode, med segrevanjem različni plasti. Unger je z mikrometrskimi meritvami določil velikost delcev. Nameril je desettisoči del dunajske črte, ki je bila dolga 2,195 milimetra: zato naj bi bila veli- kost delcev 219,5 nanometra še vedno veliko večja od katerega koli danes poznanega ato- ma. Vsekakor so nekoč mislili, da so ti delci molekule. Ungerjev sodelavec Johann Josef Loschmidt (1821-1895) je šele tri desetletja pozneje na Dunaju dokazal, da so molekule veliko manjše. Unger je te in številne druge raziskave ob- javil v botanični reviji Flora. Urejeval jo je pri Kraljevi bavarski botanični družbi v Regensburgu: med njenimi uglednimi čla- ni so blesteli Johann Wolfgang von Goethe (1749-1832), Justus von Liebig (1803-1873) in Alexander von Humboldt (1769-1859). Graški profesor Po teh uspehih je bil Franc Unger imenovan za profesorja botanike in zoologije v Grad- cu. Veliki met se je posrečil na zahtevo sa- mega nadvojvode Janeza. Po tej veliki sreči je Unger prevzel tudi dolžnosti kustosa in profesorja botanike v deželnem muzeju Jo- anneum v Gradcu, ki ga je ustanovil nad- vojvoda Janez. Pozneje je prevzel celo mesto profesorja kmetijstva v Gradcu. Dunajski učenjak za podnebne spremembe Po pomladi narodov je Unger znova pre- jel poziv, naj prevzame novo ustanovljeno profesorsko mesto za anatomijo in fiziolo- gijo rastlin na Dunajski univerzi: tokrat je Unger sprejel ponudbo. Vmes je Ungerjev tržaški prijatelj Josef Kuwasseg (1802-1877) ilustriral Ungerjevo knjigo Primitivni svet z najzgodnejšimi risbami prazgodovinskih živali. Unger je bil tudi sam priznan sli- kar, zato ni skoparil z navodili. Kuwasseg je vključil Ungerjeve informacije o fosilnih rastlinah, ki jih je Unger našel na različnih mestih, predvsem v okolici Celja in Vojnika. Po zgodnji smrti očeta trgovca je Kuwasseg 30 ■ Proteus 85/1 • September 2022 31Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke, odkrije globalno segrevanje • Iz zgodovine slovenskega naravoslovjaIz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke Habsburške slovenske povezave Tyndallove publikacije so imele velik vpliv na habsburške literate, ki so večinoma upo- rabljali njihove nemške prevode. Mariborske matere niso povile zgolj slovitega Hermana Potočnika Noordunga, temveč tudi zače- tnika raziskav toplogrednih pojavov Franca Ungerja. Dunajski akademik Franc Unger je bil ro- jen v pretežno slovenskem okolju Gradišča. Njegova mati se je pred poroko pisala Bre- gar. Njegov ded, lectar in pek Jožef Bregar, je prišel v Maribor iz kranjske Dobrave tri kilometre vzhodno od Višnje Gore. Svo- je družinsko ime so na Kranjskem pisali v slovenski obliki Bregar, v ponemčenem Ma- riboru, kjer je pekovski mojster Jožef dobil meščanske pravice, pa so se raje podpisova- li Wreger. Bregarji so kot mestni pekovski mojstri izdelovali slastni lect in pekli kruh. Premoženje so si postopoma prislužili v svoji pekarni v Mariboru št. 78 (danes Gosposki ulici št. 9). Med najbolj znanimi mlinarji in peki v Mariboru je bil sin mestnega rokavi- čarja Karl Scherbaum, ki je imel pekarno na Mestni tržnici (Grajski trg), svoj parni mlin pa je upravljal na današnji Svetozarevski uli- ci. Vsekakor je bilo dobičkonosno biti pek v njega dni hitro rastočem mestu Mariboru. Seveda so peki med svojim nočnim delom v ekstremni vročini zagotovo izvedeli vse o Ungerjevem globalnem segrevanju. Družina Unger je sodila med najstarejše meščane poznega srednjega veka tako v Ma- riboru kot v koroškem Volšperku: cerkvene zapise o Ungerjih je v obeh krajih mogoče zasledovati daleč v srednji vek. Ko sta starša Franca Ungerja iz Volšperka obiskovala 70 kilometrov oddaljeni Maribor kot botra svo- jih nečakov in nečakinj iz mariborske druži- ne Bregar, sta se prisrčno srečevala s svojim sorodstvom iz domače mariborske družine Unger: obe veji rodu Unger sta sodelovali in se med seboj povezovali mnoga stoletja. Predniki Frančevega očeta Jožefa so bi- li pivovarji in lectarji, ki so trgovali tudi z domačim in štajerskim vinom v Volšperku. Pri svojih poslih so se dobro spoznali z ma- riborskimi peki Bregarji, kar je pripomoglo k poroki Jožefa Ungerja z Mariborčanko Ano Bregar. Tradicionalni lectarji izdelujejo pecivo, ki ga pečejo predvsem v adventnem in božičnem času kot medenjake, lect ali tradicionalne pekovske izdelke s sladicami. Doma so na Hrvaškem, v Sloveniji in v Juž- ni Avstriji. Vročina peke medenjakov, lecta in navadnega kruha v domačih hišah obeh dedov Franca Ungerja je močno vplivala na njegove (in naše) predstave o podnebnih spremembah. V župnijski cerkvi Lučane in v domačem Gradišču št. 57 je Jožef Albert Unger pra- znoval poroko z Mariborčanko Ano Marijo Bregar. Oče Franca Ungerja, Jožef Albert Unger, je študiral teologijo, a se je name- sto duhovniškega poklica odločil za poklic javnega uslužbenca v komisiji za jožefinsko davčno ureditev. V njihovem Gradišču se je tisti čas govorilo predvsem slovensko. Franc Unger je v Gradcu obiskoval botanična predavanja, kjer se je seznanil z drugimi na- ravoslovci. Po končanem prvem letniku pra- va je Franz Unger med počitniškim obiskom ovdovelega očeta prepričal, da je smel študij prava zamenjati s študijem medicine, saj se je dotlej že več let vneto ukvarjal z nabiranjem rastlin: takrat je bila medicinska fakulteta najboljša pot v botaniko, ki njega dni v habs- burški monarhiji ni bila samostojni študij. Mladenič se je odpravil na prvo dolgo po- tovanje po Nemčiji: preko Leipziga, Halleja, Jene, Hamburga, Berlina, Rostocka, Stral- sunda do otoka Rügen. Na Goethejevi uni- verzi v Jeni je srečal tudi botanika Lorenza Okena (1779-1851). Mladi Unger je sprva vestno sledil Okenovim rahlo okultnim ide- jam pod gesloma »vse v vsem« in »vse v- -vseh-delih«. Brownovo gibanje Franc Unger je doktoriral na dunajski me- dicinski fakulteti z disertacijo o ribniških školjkah. Medtem ko je čakal na primerno uradno učiteljsko mesto, je bil dve leti za- sebni učitelj grofovskih otrok, ki jih je pou- čeval tudi takrat moderno gimnastiko. Ka- sneje je postal okrožni zdravnik v tirolskem Kitzbühlu. Tam je razmišljal o Robertu Brownu (1773-1858) in njegovem gibanju, ki je ostalo nepojasnjeno vse do Einsteino- vih izračunov skoraj osemdeset let pozneje. Brownovo gibanje, ki ga povzroča toplota, je bilo velika novost tedaj mlade generaci- je raziskovalcev. Brown je bil paleobotanik kot Unger. Opazoval je zrna podolgova- tih delcev cvetnega prahu rastline Clarkia pulchella: razpršil jih je v vodi. Rastlino so prinesli v Združeno kraljestvo le leto dni pred Brownovimi poskusi. Brown je pod mikroskopom sledil drobnim delcem. Unger pa je uporabil cvetni prah sleza: delci so se premikali kot majhne živalce, kar je spelja- lo vodo na mlin Ungerjevi drzni domnevi o spreminjanju rastlin v živali, ki sicer ne drži in jo je moral sčasoma opustiti. Unger in njegov sodelavec Andreas Ettingshausen (1796-1878) sta cvetni prah na stekelcu mal- ce navlažila z vodo: pustila sta ga nepokri- tega nekaj minut. Z rahlim pritiskom sta ga stiskala ob stekleno ploščo, ki sta jo posta- vila na vzorec. Vsebina pelodnih zrn se je pomešala z vodo, tu in tam pa sta opazila cevke, podobne mehurjem. Svoj vzorec sta opazovala pod mikroskopom: povečala sta ga za 1.500-krat in nato celo za 2.000-krat. V obeh primerih sta med prvimi na evrop- ski celini videla množico večjih in manjših okroglih ali podolgovato ovalnih objektov. Pred oči jima je stopila paleta ostro razme- jenih teles nekoliko zelenkasto rdeče barve (gre za prelivanje zelenkaste barve v rdečo), brez notranjih in zunanjih organov. Delci so se vneto premikali drug proti drugemu. Po- samezni telesi sta se približevali drugo dru- gemu, nakar je gibanje postalo silovitejše. In tako je ta čudovita, a osupljiva majhna igra spominjala na vojsko, ki se vali v vsej svoji živahnosti. Unger je opozoril: »Ni mi treba posebej navajati, da sva upoštevala vse zaznane premike in drugotne okolišči- ne, ki sva jih povezala s podobnimi učin- ki.« Preučevala sta gibanje med tresenjem, ob izhlapevanju vode, med segrevanjem različni plasti. Unger je z mikrometrskimi meritvami določil velikost delcev. Nameril je desettisoči del dunajske črte, ki je bila dolga 2,195 milimetra: zato naj bi bila veli- kost delcev 219,5 nanometra še vedno veliko večja od katerega koli danes poznanega ato- ma. Vsekakor so nekoč mislili, da so ti delci molekule. Ungerjev sodelavec Johann Josef Loschmidt (1821-1895) je šele tri desetletja pozneje na Dunaju dokazal, da so molekule veliko manjše. Unger je te in številne druge raziskave ob- javil v botanični reviji Flora. Urejeval jo je pri Kraljevi bavarski botanični družbi v Regensburgu: med njenimi uglednimi čla- ni so blesteli Johann Wolfgang von Goethe (1749-1832), Justus von Liebig (1803-1873) in Alexander von Humboldt (1769-1859). Graški profesor Po teh uspehih je bil Franc Unger imenovan za profesorja botanike in zoologije v Grad- cu. Veliki met se je posrečil na zahtevo sa- mega nadvojvode Janeza. Po tej veliki sreči je Unger prevzel tudi dolžnosti kustosa in profesorja botanike v deželnem muzeju Jo- anneum v Gradcu, ki ga je ustanovil nad- vojvoda Janez. Pozneje je prevzel celo mesto profesorja kmetijstva v Gradcu. Dunajski učenjak za podnebne spremembe Po pomladi narodov je Unger znova pre- jel poziv, naj prevzame novo ustanovljeno profesorsko mesto za anatomijo in fiziolo- gijo rastlin na Dunajski univerzi: tokrat je Unger sprejel ponudbo. Vmes je Ungerjev tržaški prijatelj Josef Kuwasseg (1802-1877) ilustriral Ungerjevo knjigo Primitivni svet z najzgodnejšimi risbami prazgodovinskih živali. Unger je bil tudi sam priznan sli- kar, zato ni skoparil z navodili. Kuwasseg je vključil Ungerjeve informacije o fosilnih rastlinah, ki jih je Unger našel na različnih mestih, predvsem v okolici Celja in Vojnika. Po zgodnji smrti očeta trgovca je Kuwasseg 32 ■ Proteus 85/1 • September 2022 33Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke, odkrije globalno segrevanje • Iz zgodovine slovenskega naravoslovjaIz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke skupaj z bratoma slikarjema odraščal pri stricu v Ljutomeru, kjer se je pokazala nje- gova nadarjenost za risanje, čeprav je moral pasti krave na domači kmetiji. Ob podpo- ri sponzorjev je lahko obiskoval Državno risarsko akademijo v Gradcu: izobrazba je bila nujna, da je uspel v poklicu. Postal je znameniti slikar, litograf in pisatelj. Za knjigo, polno Kuwassegovih slik, je Un- ger napisal spremno besedilo, utemeljeno na tedanjem znanstvenem razumevanju. Do- mneval je, da vulkanski izbruhi oddajajo vlažne hlape in ogljikovo kislino: ti so dajali Zemlji toplejše razmere in »hrano« v obliki ogljikovega dioksida, potrebno za uspevanje starodavnih rastlin, dinozavrov in drugih pradavnih živali. Takšno Ungerjevo geološko preteklost je gospa Foote sprejela in skušala dokazati s svojimi poskusi, potem ko je pre- brala Ungerjev zapis: »Majhni, vlažni otoki, pokriti z gozdovi, v katerih živijo največje in najbolj grozne pošasti starodavnega sveta. Takšni so prizori, ki jih, sodeč po že opra- vljenih znanstvenih raziskavah, ta čas ponu- ja umetniku. Ozračje, napolnjeno z vlažnimi hlapi in izparinami ogljikove kisline, je bilo zelo ugodno za to neverjetno razmnoževanje dvoživk, prav tako pa za razvoj praprotnic, cikad, iglavcev in nekaterih enokaličnic.« Unger in mnogi drugi so menili, da je bila vodna para v ozračju glavni vzrok za prazgo- dovinsko toploto, medtem ko je ogljikov di- oksid zagotavljal hrano za bujno vegetacijo, ki je pozneje povzročila ogromna nahajališča premoga, nastala v karbonskem obdobju. Po svoji strani je gospa Foote dokazala, da bi bil ogljikov dioksid morda boljši vzrok za te starodavne povišane temperature. Atmosfer- skih toplogrednih učinkov, ki jih povzroča metan, takrat še niso jemali resno, saj je izjemno vnetljivi metan šele malo pred Un- gerjevo smrtjo poimenoval Liebigov študent August Wilhelm von Hofmann (1818-1892). Franc Unger je rad potoval: kmalu se je napotil v Švico. Obiskal je Dansko, Nor- veško in Švedsko. V začetku leta 1858 je Franc Unger zapustil Dunaj. Na parnik se je vkrcal v Trstu in se domov vrnil šele po petmesečnem potepanju po Egiptu in Siri- ji. Ob naslednji priložnosti je bil v Grčiji in na Jonskih otokih, kjer si je ogledal tudi Odisejevo Itako. Nato je obiskal Ciper. Več- krat je šel v Dalmacijo in skupaj z domači- ni organiziral še danes cvetoči turizem na Hvaru. Botanično je preiskal območja okoli Vojnika pri Celju. Iz teh krajev je Unger zbral več tisoč fosilnih vrst za paleontološki kabinet Joanneuma in za rudarski muzej na Dunaju. Po njem se imenuje Banksia Ungeri (Proteaceae) iz Socke pri Vojniku. Med tem Druga ilustracija Josepha Kuwassega kaže prizor iz srednjega dela triasa v mezozoiku. Vir: Slike Josepha Kuwassega v knjigi: Unger, Franc: Die Urwelt, Gradec, 1846. Ponatis: Die Urwelt in ihren verscheidenen Bildungs-perioden. 14 landschaftlichen Darstellungen mit erlauternden Text = Tableaux physionomiques de la végétation des diverses périodes du monde primitif: 14 tableaux de paysages (Primitive World explained by 14 Kuwasseg’s coloured illustrations, Le monde primitif à ses different époques de formation 14 paysages avec text explicative). München: Franz / Dunaj: Beck, 1851. Ponatisi: 1857, Leipzig: T. O. Weigel; 3. izdaja: 1862/1864 (z dodatnima slikama), Leipzig: T. O. Weigel. Prevod: 1863. Ideal views of the primitive world in its geological and palæontological phases. ... Edited by Samuel Highley, illustrated by seventeen (sic!) photographic plates. London: Taylor and Francis. Četrta ilustracija Josepha Kuwassega. Vir: Slike Josepha Kuwassega v knjigi: Unger, Franc: Die Urwelt, Gradec, 1846. Ponatis: Die Urwelt in ihren verscheidenen Bildungs-perioden. 14 landschaftlichen Darstellungen mit erlauternden Text = Tableaux physionomiques de la végétation des diverses périodes du monde primitif: 14 tableaux de paysages (Primitive World explained by 14 Kuwasseg’s coloured illustrations, Le monde primitif à ses different époques de formation 14 paysages avec text explicative). München: Franz / Dunaj: Beck, 1851. Ponatisi: 1857, Leipzig: T. O. Weigel; 3. izdaja: 1862/1864 (z dodatnima slikama), Leipzig: T. O. Weigel. Prevod: 1863. Ideal views of the primitive world in its geological and palæontological phases. ... Edited by Samuel Highley, illustrated by seventeen (sic!) photographic plates. London: Taylor and Francis. 32 ■ Proteus 85/1 • September 2022 33Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke, odkrije globalno segrevanje • Iz zgodovine slovenskega naravoslovjaIz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke skupaj z bratoma slikarjema odraščal pri stricu v Ljutomeru, kjer se je pokazala nje- gova nadarjenost za risanje, čeprav je moral pasti krave na domači kmetiji. Ob podpo- ri sponzorjev je lahko obiskoval Državno risarsko akademijo v Gradcu: izobrazba je bila nujna, da je uspel v poklicu. Postal je znameniti slikar, litograf in pisatelj. Za knjigo, polno Kuwassegovih slik, je Un- ger napisal spremno besedilo, utemeljeno na tedanjem znanstvenem razumevanju. Do- mneval je, da vulkanski izbruhi oddajajo vlažne hlape in ogljikovo kislino: ti so dajali Zemlji toplejše razmere in »hrano« v obliki ogljikovega dioksida, potrebno za uspevanje starodavnih rastlin, dinozavrov in drugih pradavnih živali. Takšno Ungerjevo geološko preteklost je gospa Foote sprejela in skušala dokazati s svojimi poskusi, potem ko je pre- brala Ungerjev zapis: »Majhni, vlažni otoki, pokriti z gozdovi, v katerih živijo največje in najbolj grozne pošasti starodavnega sveta. Takšni so prizori, ki jih, sodeč po že opra- vljenih znanstvenih raziskavah, ta čas ponu- ja umetniku. Ozračje, napolnjeno z vlažnimi hlapi in izparinami ogljikove kisline, je bilo zelo ugodno za to neverjetno razmnoževanje dvoživk, prav tako pa za razvoj praprotnic, cikad, iglavcev in nekaterih enokaličnic.« Unger in mnogi drugi so menili, da je bila vodna para v ozračju glavni vzrok za prazgo- dovinsko toploto, medtem ko je ogljikov di- oksid zagotavljal hrano za bujno vegetacijo, ki je pozneje povzročila ogromna nahajališča premoga, nastala v karbonskem obdobju. Po svoji strani je gospa Foote dokazala, da bi bil ogljikov dioksid morda boljši vzrok za te starodavne povišane temperature. Atmosfer- skih toplogrednih učinkov, ki jih povzroča metan, takrat še niso jemali resno, saj je izjemno vnetljivi metan šele malo pred Un- gerjevo smrtjo poimenoval Liebigov študent August Wilhelm von Hofmann (1818-1892). Franc Unger je rad potoval: kmalu se je napotil v Švico. Obiskal je Dansko, Nor- veško in Švedsko. V začetku leta 1858 je Franc Unger zapustil Dunaj. Na parnik se je vkrcal v Trstu in se domov vrnil šele po petmesečnem potepanju po Egiptu in Siri- ji. Ob naslednji priložnosti je bil v Grčiji in na Jonskih otokih, kjer si je ogledal tudi Odisejevo Itako. Nato je obiskal Ciper. Več- krat je šel v Dalmacijo in skupaj z domači- ni organiziral še danes cvetoči turizem na Hvaru. Botanično je preiskal območja okoli Vojnika pri Celju. Iz teh krajev je Unger zbral več tisoč fosilnih vrst za paleontološki kabinet Joanneuma in za rudarski muzej na Dunaju. Po njem se imenuje Banksia Ungeri (Proteaceae) iz Socke pri Vojniku. Med tem Druga ilustracija Josepha Kuwassega kaže prizor iz srednjega dela triasa v mezozoiku. Vir: Slike Josepha Kuwassega v knjigi: Unger, Franc: Die Urwelt, Gradec, 1846. Ponatis: Die Urwelt in ihren verscheidenen Bildungs-perioden. 14 landschaftlichen Darstellungen mit erlauternden Text = Tableaux physionomiques de la végétation des diverses périodes du monde primitif: 14 tableaux de paysages (Primitive World explained by 14 Kuwasseg’s coloured illustrations, Le monde primitif à ses different époques de formation 14 paysages avec text explicative). München: Franz / Dunaj: Beck, 1851. Ponatisi: 1857, Leipzig: T. O. Weigel; 3. izdaja: 1862/1864 (z dodatnima slikama), Leipzig: T. O. Weigel. Prevod: 1863. Ideal views of the primitive world in its geological and palæontological phases. ... Edited by Samuel Highley, illustrated by seventeen (sic!) photographic plates. London: Taylor and Francis. Četrta ilustracija Josepha Kuwassega. Vir: Slike Josepha Kuwassega v knjigi: Unger, Franc: Die Urwelt, Gradec, 1846. Ponatis: Die Urwelt in ihren verscheidenen Bildungs-perioden. 14 landschaftlichen Darstellungen mit erlauternden Text = Tableaux physionomiques de la végétation des diverses périodes du monde primitif: 14 tableaux de paysages (Primitive World explained by 14 Kuwasseg’s coloured illustrations, Le monde primitif à ses different époques de formation 14 paysages avec text explicative). München: Franz / Dunaj: Beck, 1851. Ponatisi: 1857, Leipzig: T. O. Weigel; 3. izdaja: 1862/1864 (z dodatnima slikama), Leipzig: T. O. Weigel. Prevod: 1863. Ideal views of the primitive world in its geological and palæontological phases. ... Edited by Samuel Highley, illustrated by seventeen (sic!) photographic plates. London: Taylor and Francis. 34 ■ Proteus 85/1 • September 2022 35Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke, odkrije globalno segrevanje • Iz zgodovine slovenskega naravoslovjaIz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke Ungerjevi kranjski in mariborski predniki, ki dokazujejo njegov slovenski rod. Narisal Stanislav Južnič. 34 ■ Proteus 85/1 • September 2022 35Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke, odkrije globalno segrevanje • Iz zgodovine slovenskega naravoslovjaIz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke Ungerjevi kranjski in mariborski predniki, ki dokazujejo njegov slovenski rod. Narisal Stanislav Južnič. 36 ■ Proteus 85/1 • September 2022 37Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke, odkrije globalno segrevanje • Iz zgodovine slovenskega naravoslovjaIz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke raziskovanjem v svoji rodni Štajerski je Un- ger ravno zapuščal Gradec, saj se je odločil, da bo prevzel novo predavateljsko mesto na dunajski univerzi. Mendlov darvinistični učitelj Unger je bil botanik, geolog, paleontolog: briljiral je kot Mendlov darvinistični pro- fesor botanike in citologije. Posebej vne- to se je posvečal strukturi celic kot glavni predhodnik darvinizma. Njegov Zakon rasti rastlin kaže nekaj presenetljivo temeljnih skladnosti z Mendlovim matematičnim raz- mišljanjem v botaniki in uporabi številčnih razmerij v bioloških raziskavah. Nekoliko živčni Gregor Mendel (1822-1884) je padel na dunajskem profesorskem izpitu pred- vsem zato, ker ga je izpraševal njegov pro- fesor morfologije in sistematike rastlin in ne mnogo dovzetnejši Mendlov dunajski učitelj f iziologije rastlin Franc Unger. Unger je Mendla naučil pitagorejskih matematičnih statističnih idej. V tistih časih so bile Un- gerjeve biogeografske darvinistične zamisli o skupnem evolucijskem predniku kritizira- ne v dunajskem tisku kljub podpori Mendla, ki je zagovarjal svojega učitelja Ungerja in nato Ungerju in drugim poslal svojo slo- vito razpravo o hibridizaciji. Tako Unger kot Mendel sta bila člana dunajskega zoo- loško-botaničnega društva in brnskega na- ravoslovnega društva. Pridružila sta se tudi habsburškim meteorološkim statistično-te- legrafskim projektom Mariana Wolfganga Kollerja (1792-1866). Mendel je prav tako rad potoval, med drugim s slovitim dunaj- skim drugim »vlakom zadovoljstva« v Pariz, na ogled londonske mednarodne razstave, ter v Stuttgart. Pozneje je prepotoval Italijo z Rimom vred. Udeležil se je srečanja čebe- larjev v Kielu ter si v družbi svojih nečakov ogledal mednarodno dunajsko razstavo. Nasprotniki so zavračali trditve Ungerja in Mendla: moža sta bila prepričana, da je oploditev kombinacija moških in ženskih celic, kar je šlo marsikomu v nos. Njuno združitev spolnih celic (gamet) je podpirala Ungerjeva celična teorija. Te inovativne do- mislice je poganjala novost tedanjega vrenja pomladi narodov: zato so učenjaki kmalu ovrgli Goethejeve faustovske trditve o ho- munkulusu v prid dobri stari Aristotelovi epigenezi. Biološke celice in geni so sledili analogiji na novo oživljene atomske teorije: vse je bilo podrejeno modernizirani dehu- manizirani neosebni statistiki. Peta ilustracija Josepha Kuwassega kaže gozd karbonske dobe v paleozoiku. Vir: Slike Josepha Kuwassega v knjigi: Unger, Franc: Die Urwelt, Gradec, 1846. Ponatis: Die Urwelt in ihren verscheidenen Bildungs-perioden. 14 landschaftlichen Darstellungen mit erlauternden Text = Tableaux physionomiques de la végétation des diverses périodes du monde primitif: 14 tableaux de paysages (Primitive World explained by 14 Kuwasseg’s coloured illustrations, Le monde primitif à ses different époques de formation 14 paysages avec text explicative). München: Franz / Dunaj: Beck, 1851. Ponatisi: 1857, Leipzig: T. O. Weigel; 3. izdaja: 1862/1864 (z dodatnima slikama), Leipzig: T. O. Weigel. Prevod: 1863. Ideal views of the primitive world in its geological and palæontological phases. ... Edited by Samuel Highley, illustrated by seventeen (sic!) photographic plates. London: Taylor and Francis. Zadnja, štirinajsta ilustracija Josepha Kuwassega kaže začetke človeštva. Vir: Slike Josepha Kuwassega v knjigi: Unger, Franc: Die Urwelt, Gradec, 1846. Ponatis: Die Urwelt in ihren verscheidenen Bildungs-perioden. 14 landschaftlichen Darstellungen mit erlauternden Text = Tableaux physionomiques de la végétation des diverses périodes du monde primitif: 14 tableaux de paysages (Primitive World explained by 14 Kuwasseg’s coloured illustrations, Le monde primitif à ses different époques de formation 14 paysages avec text explicative). München: Franz / Dunaj: Beck, 1851. Ponatisi: 1857, Leipzig: T. O. Weigel; 3. izdaja: 1862/1864 (z dodatnima slikama), Leipzig: T. O. Weigel. Prevod: 1863. Ideal views of the primitive world in its geological and palæontological phases. ... Edited by Samuel Highley, illustrated by seventeen (sic!) photographic plates. London: Taylor and Francis. 36 ■ Proteus 85/1 • September 2022 37Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke, odkrije globalno segrevanje • Iz zgodovine slovenskega naravoslovjaIz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke raziskovanjem v svoji rodni Štajerski je Un- ger ravno zapuščal Gradec, saj se je odločil, da bo prevzel novo predavateljsko mesto na dunajski univerzi. Mendlov darvinistični učitelj Unger je bil botanik, geolog, paleontolog: briljiral je kot Mendlov darvinistični pro- fesor botanike in citologije. Posebej vne- to se je posvečal strukturi celic kot glavni predhodnik darvinizma. Njegov Zakon rasti rastlin kaže nekaj presenetljivo temeljnih skladnosti z Mendlovim matematičnim raz- mišljanjem v botaniki in uporabi številčnih razmerij v bioloških raziskavah. Nekoliko živčni Gregor Mendel (1822-1884) je padel na dunajskem profesorskem izpitu pred- vsem zato, ker ga je izpraševal njegov pro- fesor morfologije in sistematike rastlin in ne mnogo dovzetnejši Mendlov dunajski učitelj f iziologije rastlin Franc Unger. Unger je Mendla naučil pitagorejskih matematičnih statističnih idej. V tistih časih so bile Un- gerjeve biogeografske darvinistične zamisli o skupnem evolucijskem predniku kritizira- ne v dunajskem tisku kljub podpori Mendla, ki je zagovarjal svojega učitelja Ungerja in nato Ungerju in drugim poslal svojo slo- vito razpravo o hibridizaciji. Tako Unger kot Mendel sta bila člana dunajskega zoo- loško-botaničnega društva in brnskega na- ravoslovnega društva. Pridružila sta se tudi habsburškim meteorološkim statistično-te- legrafskim projektom Mariana Wolfganga Kollerja (1792-1866). Mendel je prav tako rad potoval, med drugim s slovitim dunaj- skim drugim »vlakom zadovoljstva« v Pariz, na ogled londonske mednarodne razstave, ter v Stuttgart. Pozneje je prepotoval Italijo z Rimom vred. Udeležil se je srečanja čebe- larjev v Kielu ter si v družbi svojih nečakov ogledal mednarodno dunajsko razstavo. Nasprotniki so zavračali trditve Ungerja in Mendla: moža sta bila prepričana, da je oploditev kombinacija moških in ženskih celic, kar je šlo marsikomu v nos. Njuno združitev spolnih celic (gamet) je podpirala Ungerjeva celična teorija. Te inovativne do- mislice je poganjala novost tedanjega vrenja pomladi narodov: zato so učenjaki kmalu ovrgli Goethejeve faustovske trditve o ho- munkulusu v prid dobri stari Aristotelovi epigenezi. Biološke celice in geni so sledili analogiji na novo oživljene atomske teorije: vse je bilo podrejeno modernizirani dehu- manizirani neosebni statistiki. Peta ilustracija Josepha Kuwassega kaže gozd karbonske dobe v paleozoiku. Vir: Slike Josepha Kuwassega v knjigi: Unger, Franc: Die Urwelt, Gradec, 1846. Ponatis: Die Urwelt in ihren verscheidenen Bildungs-perioden. 14 landschaftlichen Darstellungen mit erlauternden Text = Tableaux physionomiques de la végétation des diverses périodes du monde primitif: 14 tableaux de paysages (Primitive World explained by 14 Kuwasseg’s coloured illustrations, Le monde primitif à ses different époques de formation 14 paysages avec text explicative). München: Franz / Dunaj: Beck, 1851. Ponatisi: 1857, Leipzig: T. O. Weigel; 3. izdaja: 1862/1864 (z dodatnima slikama), Leipzig: T. O. Weigel. Prevod: 1863. Ideal views of the primitive world in its geological and palæontological phases. ... Edited by Samuel Highley, illustrated by seventeen (sic!) photographic plates. London: Taylor and Francis. Zadnja, štirinajsta ilustracija Josepha Kuwassega kaže začetke človeštva. Vir: Slike Josepha Kuwassega v knjigi: Unger, Franc: Die Urwelt, Gradec, 1846. Ponatis: Die Urwelt in ihren verscheidenen Bildungs-perioden. 14 landschaftlichen Darstellungen mit erlauternden Text = Tableaux physionomiques de la végétation des diverses périodes du monde primitif: 14 tableaux de paysages (Primitive World explained by 14 Kuwasseg’s coloured illustrations, Le monde primitif à ses different époques de formation 14 paysages avec text explicative). München: Franz / Dunaj: Beck, 1851. Ponatisi: 1857, Leipzig: T. O. Weigel; 3. izdaja: 1862/1864 (z dodatnima slikama), Leipzig: T. O. Weigel. Prevod: 1863. Ideal views of the primitive world in its geological and palæontological phases. ... Edited by Samuel Highley, illustrated by seventeen (sic!) photographic plates. London: Taylor and Francis. 38 ■ Proteus 85/1 • September 2022 39Iz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke Rdeči naprstec. Tristo let zdravilne rastline • Medicina in botanika Unger je po dveh desetletjih priljubljenih predavanj odstopil s svoje katedre na dunaj- ski univerzi, domnevno zaradi zdravstvenih razlogov. Pravzaprav je bil pod pritiskom oblasti zaradi svobodomiselnega darvi- nizma, saj ga je posredno citiral celo sam Darwin (1809-1882) kot »slovitega paleon- tologa in botanika, ki verjame v razvoj in modifikacijo vrst«. Potovanja v tople južne kraje so Ungerju zagotovo poglobile ideje o globalnem segre- vanju, tako kot je na Josepha Fourierja vpli- vala toplota Egipta šest desetletij prej. Poleg rastlin je Unger raziskoval tudi arheološke, kulturne in etnografske okoliščine ter o njih predaval. Njegova navdušena numizmatična zanimanja je podedoval sin Theodor Un- ger (1840-1896), ki je neporočen poučeval na drugi gimnaziji v Gradcu. Vsekakor sta se gorenjski meteorolog Marian Wolfgang Koller in Franz Unger kot ustanovna člana Dunajske akademije trudila s pionirskimi prispevki k zgodnjim idejam globalnega se- grevanja. Mlajši brat Franza Ungerja je bil vojaški kirurg Ferdinand vitez Unger, ki je vodil Zavod za regeneracijo in cepljenje St. Florian in je veliko prispeval k sistemu ce- pljenja v Notranji Avstriji. Tako sta štajerska brata Unger prispevala k obema glavnima sodobnima problemoma: cepljenju in pod- nebnim spremembam. Zaključek Da bi dodobra utemeljil svoje pojasnjeva- nje podnebnih sprememb, je Franc Unger vestno sledil novim načinom merjenja tem- perature in toplotnega ravnovesja: enako sta počela njegova sočlana Dunajske akademije Jožef Stefan (1835-1893) in Marian Wol- gang Koller. Darvinistični raziskovalec celic in mikro- skopskega Brownovega gibanja Unger je odkril spreminjanje podnebja; s tem je po- stavil spomenik slovenskemu prispevku k ekologiji. Unger je bil po materini strani povsem slo- venskega rodu in je mladost preživel v slo- venskem okolju. Slovenski rod ga je zazna- moval vsaj toliko kot njegovega kolega na dunajski univerzi Jožefa Stefana. Seveda no- beden od njiju svojih tehnoloških in znan- stvenih dognanj ni objavljal v slovenskem jeziku, saj tedaj ni bilo primernih časopisov, izjema je bilo glasilo Jugoslovanske akade- mije znanosti v Zagrebu, tiskano pod ime- nom Rad. Slovenstvo morda ni imelo tako opazen vpliv na Ungerja v kasnejših življenj- skih obdobjih in se je le malo kazalo v nje- govem svetovljanskem delu, ki je bilo pove- zano predvsem s segrevanjem spremenljivega ozračja kot dela vsesplošnih darvinističnih evolucijskih sprememb v naravi. Morda se bo komu zdelo, da sta znanost in tehnika tako mednarodni reči, da njunega sloven- skega deleža ne kaže pretirano izpostavljati? Ne drži! Prav zasluge preteklih slovenskih učenjakov so tiste, ki na stežaj odpirajo ta velika vrata našemu sodobnemu dostopu do sredstev Evropske unije. Naša slavna znan- stvena preteklost je prava pot k dobičkono- sni prihodnosti. Kdor ne hvali svojih zaslug, postane podlaga tujčevi peti. Branje s spleta: https://www.lindahall.org/franz-unger/. https://woostergeologists.scotblogs.wooster. edu/2016/12/16/woosters-fossils-of-the-week-geological- magic-lantern-slides-from-the-19th-century-part-iii/. Rdeči naprstec Tristo let zdravilne rastline Jurij Kurillo V angleški ljudski medicini je bila že sto- letja v veljavi neka mešanica zdravilnih ra- stlin, ki so jo domači zdravilci uporabljali tudi pri pogosti »vodeničnosti«. Šele splošni zdravnik dr. William Withering je sredi 18. stoletja odkril, da je glavna učinkovina te mešanice rdeči naprstec. William Withering se je rodil leta 1741 v Welligtonu, mestecu v osrednjeangleški gro- fiji Shropshire. Svojo medicinsko izobrazbo je začel kot pomočnik pri očetu lekarnarju, po štirih letih pa se je vpisal na univerzo v Edinbourghu. Tu je bil leta 1766 promo- viran za doktorja medicine, nato pa je na- redil nekaj študijskih potovanj po zahodni Evropi. Kot zdravnik je začel delati najprej v mestu Stafford. Tu se je poročil s svojo bivšo bolnico Heleno Cookes, ki je bila nadarjena risarka, kar naj bi ga tudi spod- budilo k zanimanju za botaniko. To pa je bila zanj kar resna dejavnost, saj je kmalu objavil kompendij o britanskih rastlinah z naslovom A Botanical Arrangement of All the Vegetables Growing in Great Britain Accor- ding to the System of the Celebrated Linnaeus; with an easy Introduction to the Study of Bo- tany (Botanični razpored vseh rastlin, rastočih v Veliki Britaniji, po sistemu slovitega Lin- néja; s preprostim uvodom v študij botanike). Kot je videti iz naslova, je v svojem delu že upošteval takrat novo Linnéjevo sistemati- ko rastlin. Njegovo botanično znanje mu je pozneje zagotovo pomagalo pri raziskova- nju naprstca. Kot mnogi takratni zdravniki je bil sicer vsestranski naravoslovec, saj sta ga poleg botanike zanimali tudi kemija in geologija. Za analizo tamkajšnjih termalnih izvirov je Withering postal na Portugalskem član Kraljeve znanstvene akademije. Pri ge- ološkem raziskovanju je odkril doslej nezna- ni mineral, za katerega se je kasneje poka- zalo, da je barijev karbonat. Tega je nemški geolog Abraham Gottlob Werner pozneje krstil v njegovo čast kot witherit. Po posredovanju dr. Erasmusa Darwina, starega očeta pozneje znamenitega naravo- slovca Charlesa Darwina, se je Withering preselil v Birmingham, kjer mu je zdravni- ška praksa vscvetela. Postal je »najbolj pri- ljubljeni, najbolj poučeni in zaposleni zdrav- nik v podeželski Angliji«. Bil je tako znan, da je dobival pismena vprašanja o boleznih celo iz tujine in tako se je nekoč nanj obr- William Withering. Vir: Wikipedia. 38 ■ Proteus 85/1 • September 2022 39Iz zgodovine slovenskega naravoslovja • Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke Rdeči naprstec. Tristo let zdravilne rastline • Medicina in botanika Unger je po dveh desetletjih priljubljenih predavanj odstopil s svoje katedre na dunaj- ski univerzi, domnevno zaradi zdravstvenih razlogov. Pravzaprav je bil pod pritiskom oblasti zaradi svobodomiselnega darvi- nizma, saj ga je posredno citiral celo sam Darwin (1809-1882) kot »slovitega paleon- tologa in botanika, ki verjame v razvoj in modifikacijo vrst«. Potovanja v tople južne kraje so Ungerju zagotovo poglobile ideje o globalnem segre- vanju, tako kot je na Josepha Fourierja vpli- vala toplota Egipta šest desetletij prej. Poleg rastlin je Unger raziskoval tudi arheološke, kulturne in etnografske okoliščine ter o njih predaval. Njegova navdušena numizmatična zanimanja je podedoval sin Theodor Un- ger (1840-1896), ki je neporočen poučeval na drugi gimnaziji v Gradcu. Vsekakor sta se gorenjski meteorolog Marian Wolfgang Koller in Franz Unger kot ustanovna člana Dunajske akademije trudila s pionirskimi prispevki k zgodnjim idejam globalnega se- grevanja. Mlajši brat Franza Ungerja je bil vojaški kirurg Ferdinand vitez Unger, ki je vodil Zavod za regeneracijo in cepljenje St. Florian in je veliko prispeval k sistemu ce- pljenja v Notranji Avstriji. Tako sta štajerska brata Unger prispevala k obema glavnima sodobnima problemoma: cepljenju in pod- nebnim spremembam. Zaključek Da bi dodobra utemeljil svoje pojasnjeva- nje podnebnih sprememb, je Franc Unger vestno sledil novim načinom merjenja tem- perature in toplotnega ravnovesja: enako sta počela njegova sočlana Dunajske akademije Jožef Stefan (1835-1893) in Marian Wol- gang Koller. Darvinistični raziskovalec celic in mikro- skopskega Brownovega gibanja Unger je odkril spreminjanje podnebja; s tem je po- stavil spomenik slovenskemu prispevku k ekologiji. Unger je bil po materini strani povsem slo- venskega rodu in je mladost preživel v slo- venskem okolju. Slovenski rod ga je zazna- moval vsaj toliko kot njegovega kolega na dunajski univerzi Jožefa Stefana. Seveda no- beden od njiju svojih tehnoloških in znan- stvenih dognanj ni objavljal v slovenskem jeziku, saj tedaj ni bilo primernih časopisov, izjema je bilo glasilo Jugoslovanske akade- mije znanosti v Zagrebu, tiskano pod ime- nom Rad. Slovenstvo morda ni imelo tako opazen vpliv na Ungerja v kasnejših življenj- skih obdobjih in se je le malo kazalo v nje- govem svetovljanskem delu, ki je bilo pove- zano predvsem s segrevanjem spremenljivega ozračja kot dela vsesplošnih darvinističnih evolucijskih sprememb v naravi. Morda se bo komu zdelo, da sta znanost in tehnika tako mednarodni reči, da njunega sloven- skega deleža ne kaže pretirano izpostavljati? Ne drži! Prav zasluge preteklih slovenskih učenjakov so tiste, ki na stežaj odpirajo ta velika vrata našemu sodobnemu dostopu do sredstev Evropske unije. Naša slavna znan- stvena preteklost je prava pot k dobičkono- sni prihodnosti. Kdor ne hvali svojih zaslug, postane podlaga tujčevi peti. Branje s spleta: https://www.lindahall.org/franz-unger/. https://woostergeologists.scotblogs.wooster. edu/2016/12/16/woosters-fossils-of-the-week-geological- magic-lantern-slides-from-the-19th-century-part-iii/. Rdeči naprstec Tristo let zdravilne rastline Jurij Kurillo V angleški ljudski medicini je bila že sto- letja v veljavi neka mešanica zdravilnih ra- stlin, ki so jo domači zdravilci uporabljali tudi pri pogosti »vodeničnosti«. Šele splošni zdravnik dr. William Withering je sredi 18. stoletja odkril, da je glavna učinkovina te mešanice rdeči naprstec. William Withering se je rodil leta 1741 v Welligtonu, mestecu v osrednjeangleški gro- fiji Shropshire. Svojo medicinsko izobrazbo je začel kot pomočnik pri očetu lekarnarju, po štirih letih pa se je vpisal na univerzo v Edinbourghu. Tu je bil leta 1766 promo- viran za doktorja medicine, nato pa je na- redil nekaj študijskih potovanj po zahodni Evropi. Kot zdravnik je začel delati najprej v mestu Stafford. Tu se je poročil s svojo bivšo bolnico Heleno Cookes, ki je bila nadarjena risarka, kar naj bi ga tudi spod- budilo k zanimanju za botaniko. To pa je bila zanj kar resna dejavnost, saj je kmalu objavil kompendij o britanskih rastlinah z naslovom A Botanical Arrangement of All the Vegetables Growing in Great Britain Accor- ding to the System of the Celebrated Linnaeus; with an easy Introduction to the Study of Bo- tany (Botanični razpored vseh rastlin, rastočih v Veliki Britaniji, po sistemu slovitega Lin- néja; s preprostim uvodom v študij botanike). Kot je videti iz naslova, je v svojem delu že upošteval takrat novo Linnéjevo sistemati- ko rastlin. Njegovo botanično znanje mu je pozneje zagotovo pomagalo pri raziskova- nju naprstca. Kot mnogi takratni zdravniki je bil sicer vsestranski naravoslovec, saj sta ga poleg botanike zanimali tudi kemija in geologija. Za analizo tamkajšnjih termalnih izvirov je Withering postal na Portugalskem član Kraljeve znanstvene akademije. Pri ge- ološkem raziskovanju je odkril doslej nezna- ni mineral, za katerega se je kasneje poka- zalo, da je barijev karbonat. Tega je nemški geolog Abraham Gottlob Werner pozneje krstil v njegovo čast kot witherit. Po posredovanju dr. Erasmusa Darwina, starega očeta pozneje znamenitega naravo- slovca Charlesa Darwina, se je Withering preselil v Birmingham, kjer mu je zdravni- ška praksa vscvetela. Postal je »najbolj pri- ljubljeni, najbolj poučeni in zaposleni zdrav- nik v podeželski Angliji«. Bil je tako znan, da je dobival pismena vprašanja o boleznih celo iz tujine in tako se je nekoč nanj obr- William Withering. Vir: Wikipedia. 40 ■ Proteus 85/1 • September 2022 41Rdeči naprstec. Tristo let zdravilne rastline • Medicina in botanikaMedicina in botanika • Rdeči naprstec. Tristo let zdravilne rastline nil zaradi ledvičnih kamnov tudi ameriški znanstvenik in politik Benjamin Franklin. V Birminghamu se je zbirala skupina svo- bodomiselnih izobražencev, ki je ustanovila svojo Lunar Society (Lunino družbo). Njihov član je bil poleg Witheringa tudi Erasmus Darwin (1731-1802), zelo cenjeni zdravnik, izumitelj, borec proti suženjstvu in pesnik, ki je v svojih pesmih prikazal svoje poglede na evolucijo. Družbi je pripadalo okrog de- set uglednih meščanov, kot sta bila izumi- telj parnega stroja James Watt ter odkritelj kisika in devetih drugih plinov Joseph Pri- stley. Člani so se sestajali v času polne lune vsakokrat v drugem zasebnem stanovanju, kjer so po večerji razpravljali o znanosti in različnih družbenih vprašanjih. William Withering se je v svoji praksi ze- lo pogosto srečeval z bolniki, ki so bolehali zaradi tako imenovane »vodeničnosti« (an- gleško dropsy), pa naj je šlo pri tem po nje- govih besedah za anasarko (otekanje nog in drugega podkožnega tkiva) ali ascites (vodo v trebušni votlini). Današnji zdravniki vedo, da je čezmerno nabiranje vode v telesu zgolj simptom določenega obolenja, recimo srca, ožilja, ledvic in tako naprej, za takratno medicino pa je to bila bolezen »sui generis« – tako tudi za doktorja Witheringa. Odkritje digitalisa Pa prisluhnimo njegovim lastnim besedam: »Leta 1775 so me vprašali za mnenje o ne- kem družinskem receptu za zdravljenje vo- deničnosti. Povedali so mi, da ga je dolgo časa uporabljala kot tajno sredstvo neka sta- ra ženska iz Shropshira, ki je včasih poz- dravila bolnika, ko so praktični zdravniki že odpovedali. Prav tako so mi povedali, da je zdravilo povzročilo močno bruhanje in drisko, povečalo pa se je izločanje seča. Ta zmes je bila sestavljena iz več kot dvajset različnih bilk, med katerimi pa je nekdo, ki se na to razume, lahko opazil, da delujoča rastlina na more biti drugega kot digitalis.« Withering se je v naslednjih letih popolno- ma posvetil tej zdravilni rastlini in njenim učinkom na bolnike z najrazličnejšimi obo- lenji. Sprva je uporabljal dekokt iz prekuha- nih listov, pozneje pa je te samo namakal v vodi ali pa uporabljal posušene kot prašek. Sčasoma je ugotovil, da je zdravilo zaradi njegovega diuretičnega delovanja, torej iz- ločanja seča, koristno predvsem vodeničnim bolnikom, kaj kmalu pa je odkril, da vpliva, tako kot nobena druga droga, tudi na srčni utrip. Tega lahko zmanjša od 120 udarcev na minuto do 75 ali 80. Ugotovil je, da je za varno uporabo droge zelo pomemben pravi odmerek. Šele po devetih letih sistematičnega zdra- vljenja z digitalisom se je odločil, da svoja spoznanja tudi objavi, in tako je leta 1785 izšlo njegovo delo An Account of the Foxglo- ve and Some of its Medical Uses: with Remarks on Dropsy, and other Diseases (Poročilo o digi- talisu in njegovi medicinski uporabi z opomba- mi o vodeničnosti in drugih boleznih). V knji- žici navaja poleg svojih 168 primerov tudi Izvirna risba rdečega naprstca iz Witheringovega dela An Account of Foxglove (Poročilo o digitalisu). Rdeči naprstec (Digitalis pupurea). Loch Earn na Škotskem. Foto: Jurij Kurillo. 40 ■ Proteus 85/1 • September 2022 41Rdeči naprstec. Tristo let zdravilne rastline • Medicina in botanikaMedicina in botanika • Rdeči naprstec. Tristo let zdravilne rastline nil zaradi ledvičnih kamnov tudi ameriški znanstvenik in politik Benjamin Franklin. V Birminghamu se je zbirala skupina svo- bodomiselnih izobražencev, ki je ustanovila svojo Lunar Society (Lunino družbo). Njihov član je bil poleg Witheringa tudi Erasmus Darwin (1731-1802), zelo cenjeni zdravnik, izumitelj, borec proti suženjstvu in pesnik, ki je v svojih pesmih prikazal svoje poglede na evolucijo. Družbi je pripadalo okrog de- set uglednih meščanov, kot sta bila izumi- telj parnega stroja James Watt ter odkritelj kisika in devetih drugih plinov Joseph Pri- stley. Člani so se sestajali v času polne lune vsakokrat v drugem zasebnem stanovanju, kjer so po večerji razpravljali o znanosti in različnih družbenih vprašanjih. William Withering se je v svoji praksi ze- lo pogosto srečeval z bolniki, ki so bolehali zaradi tako imenovane »vodeničnosti« (an- gleško dropsy), pa naj je šlo pri tem po nje- govih besedah za anasarko (otekanje nog in drugega podkožnega tkiva) ali ascites (vodo v trebušni votlini). Današnji zdravniki vedo, da je čezmerno nabiranje vode v telesu zgolj simptom določenega obolenja, recimo srca, ožilja, ledvic in tako naprej, za takratno medicino pa je to bila bolezen »sui generis« – tako tudi za doktorja Witheringa. Odkritje digitalisa Pa prisluhnimo njegovim lastnim besedam: »Leta 1775 so me vprašali za mnenje o ne- kem družinskem receptu za zdravljenje vo- deničnosti. Povedali so mi, da ga je dolgo časa uporabljala kot tajno sredstvo neka sta- ra ženska iz Shropshira, ki je včasih poz- dravila bolnika, ko so praktični zdravniki že odpovedali. Prav tako so mi povedali, da je zdravilo povzročilo močno bruhanje in drisko, povečalo pa se je izločanje seča. Ta zmes je bila sestavljena iz več kot dvajset različnih bilk, med katerimi pa je nekdo, ki se na to razume, lahko opazil, da delujoča rastlina na more biti drugega kot digitalis.« Withering se je v naslednjih letih popolno- ma posvetil tej zdravilni rastlini in njenim učinkom na bolnike z najrazličnejšimi obo- lenji. Sprva je uporabljal dekokt iz prekuha- nih listov, pozneje pa je te samo namakal v vodi ali pa uporabljal posušene kot prašek. Sčasoma je ugotovil, da je zdravilo zaradi njegovega diuretičnega delovanja, torej iz- ločanja seča, koristno predvsem vodeničnim bolnikom, kaj kmalu pa je odkril, da vpliva, tako kot nobena druga droga, tudi na srčni utrip. Tega lahko zmanjša od 120 udarcev na minuto do 75 ali 80. Ugotovil je, da je za varno uporabo droge zelo pomemben pravi odmerek. Šele po devetih letih sistematičnega zdra- vljenja z digitalisom se je odločil, da svoja spoznanja tudi objavi, in tako je leta 1785 izšlo njegovo delo An Account of the Foxglo- ve and Some of its Medical Uses: with Remarks on Dropsy, and other Diseases (Poročilo o digi- talisu in njegovi medicinski uporabi z opomba- mi o vodeničnosti in drugih boleznih). V knji- žici navaja poleg svojih 168 primerov tudi Izvirna risba rdečega naprstca iz Witheringovega dela An Account of Foxglove (Poročilo o digitalisu). Rdeči naprstec (Digitalis pupurea). Loch Earn na Škotskem. Foto: Jurij Kurillo. 42 ■ Proteus 85/1 • September 2022 43Medicina in botanika • Rdeči naprstec. Tristo let zdravilne rastline Rdeči naprstec. Tristo let zdravilne rastline • Medicina in botanika več pismenih sporočil kolegov zdravnikov in kirurgov 1 o večinoma ugodnem delovanju preparatov digitalisa pri njihovih bolnikih. Ob koncu svojega dela pride do sledečih za- ključkov: Digitalis ni nikakršen univerzalni diuretik, čeprav deluje močneje od drugih zdravil. Ta vpliv ima, četudi je vsako dru- 1 Kirurgi so se v tistem času imenovali rano- celniki – ti so imeli v nasprotju z univerzitetno šolanimi zdravniki (fiziki) le nižjo medicinsko izobrazbo, mnogi pa so se svojega poklica zgolj izučili. go sredstvo odpovedalo, če pa zataji, je ma- lo verjetno, da bo pomagalo kakšno drugo zdravilo. Na delovanje srca ima tako močan učinek, kot še ni bil opažen pri nobenem drugem zdravilu. In ta učinek lahko izkori- stimo za rešitev (bolnika). Ob koncu svojega priročnika ponuja avtor zdravnikom nekaj praktičnih nasvetov za uporabo digitalisa pri različnih bolezenskih stanjih: od vodenično- sti do epilepsije in ftize (tuberkuloze). V naslednjem obdobju, v devetnajstem sto- letju, je medicina prezrla digitalis kot iz- ključno zdravilo za obolenja srca, pač pa so ga uporabljali še pri drugih boleznih, ki jih navaja Withering. Svoj pravi namen je dobil po zaslugi londonskih zdravnikov Jamesa Mackenzieja in Thomasa Lewisa šele pred prvo svetovno vojno. Sodobni pogledi na digitalis Danes vemo, da vsebuje rdeči naprstec (Di- gitalis pupurea), zlasti v listih in semenih, nekaj desetink odstotka kardiotoničnih glikozidov, od katerih prvotni razpadejo v drugotne takoj po nabiranju droge. Najpo- membnejši so digitoksin, gitoksin in gitalin. Natančne fiziološke raziskave so pokazale, da deluje digoksin tako, da zavira encim Na/K ATP-azo v membrani srčne celice, ki posega v izmenjavo ioniziranega natrija in kalcija. To povzroči več sprememb v de- lovanju srčne mišice – tako povečanje moči krčenja, zaviranje prevodnosti dražljajev in s tem zmanjšanje frekvence, pa tudi povečanje vzdražljivosti srčne mišice. Ti glikozidi so izredno močni, saj obsegajo zdravilne od- merke zgolj nekaj desetink miligrama. Je pa tudi njihova terapevtska širina zelo ozka, saj hitro dosežejo toksično raven. Rdeči naprstec. Cvetovi od blizu. Foto: Jurij Kurillo. Rdeči naprstec – beli fenotip. Loch Earn na Škotskem. Foto: Jurij Kurillo. 42 ■ Proteus 85/1 • September 2022 43Medicina in botanika • Rdeči naprstec. Tristo let zdravilne rastline Rdeči naprstec. Tristo let zdravilne rastline • Medicina in botanika več pismenih sporočil kolegov zdravnikov in kirurgov 1 o večinoma ugodnem delovanju preparatov digitalisa pri njihovih bolnikih. Ob koncu svojega dela pride do sledečih za- ključkov: Digitalis ni nikakršen univerzalni diuretik, čeprav deluje močneje od drugih zdravil. Ta vpliv ima, četudi je vsako dru- 1 Kirurgi so se v tistem času imenovali rano- celniki – ti so imeli v nasprotju z univerzitetno šolanimi zdravniki (fiziki) le nižjo medicinsko izobrazbo, mnogi pa so se svojega poklica zgolj izučili. go sredstvo odpovedalo, če pa zataji, je ma- lo verjetno, da bo pomagalo kakšno drugo zdravilo. Na delovanje srca ima tako močan učinek, kot še ni bil opažen pri nobenem drugem zdravilu. In ta učinek lahko izkori- stimo za rešitev (bolnika). Ob koncu svojega priročnika ponuja avtor zdravnikom nekaj praktičnih nasvetov za uporabo digitalisa pri različnih bolezenskih stanjih: od vodenično- sti do epilepsije in ftize (tuberkuloze). V naslednjem obdobju, v devetnajstem sto- letju, je medicina prezrla digitalis kot iz- ključno zdravilo za obolenja srca, pač pa so ga uporabljali še pri drugih boleznih, ki jih navaja Withering. Svoj pravi namen je dobil po zaslugi londonskih zdravnikov Jamesa Mackenzieja in Thomasa Lewisa šele pred prvo svetovno vojno. Sodobni pogledi na digitalis Danes vemo, da vsebuje rdeči naprstec (Di- gitalis pupurea), zlasti v listih in semenih, nekaj desetink odstotka kardiotoničnih glikozidov, od katerih prvotni razpadejo v drugotne takoj po nabiranju droge. Najpo- membnejši so digitoksin, gitoksin in gitalin. Natančne fiziološke raziskave so pokazale, da deluje digoksin tako, da zavira encim Na/K ATP-azo v membrani srčne celice, ki posega v izmenjavo ioniziranega natrija in kalcija. To povzroči več sprememb v de- lovanju srčne mišice – tako povečanje moči krčenja, zaviranje prevodnosti dražljajev in s tem zmanjšanje frekvence, pa tudi povečanje vzdražljivosti srčne mišice. Ti glikozidi so izredno močni, saj obsegajo zdravilne od- merke zgolj nekaj desetink miligrama. Je pa tudi njihova terapevtska širina zelo ozka, saj hitro dosežejo toksično raven. Rdeči naprstec. Cvetovi od blizu. Foto: Jurij Kurillo. Rdeči naprstec – beli fenotip. Loch Earn na Škotskem. Foto: Jurij Kurillo. 44 ■ Proteus 85/1 • September 2022 45Medicina in botanika • Rdeči naprstec. Tristo let zdravilne rastline Nebesne smeti • Naše nebo Farmacevtski preparati rdečega naprstca so bili dolga desetletja glavno zdravilo pri po- puščanju srca, dobro pa so delovali tudi pri motnjah njegovega ritma. Izdelovale so jih mnoge tovarne po svetu, med drugimi tu- di naš Lek. Preparate rdečega naprstca smo zdravniki še pred nekaj desetletji na širo- ko predpisovali odraslim srčnim bolnikom, otroškim pa rajši preparate volnatoglavega naprstca (Digitalis lanata), ki so tudi nekoli- ko bolj varni pri odmerjanju. V zadnjih desetletjih je farmacevtska pro- izvodnja opustila naravne zdravilne izdel- ke iz rodu digitalisa in jih nadomestila z mnogimi sintetičnimi preparati, ki so bolj zanesljivi, pa tudi učinkovitejši od prvotnih zdravil, četudi so bila ta nenadomestljiva za srčne bolnike domala tristo let. V botaničnih knjigah lahko preberemo, da sodi rod naprstcev (Digitalis) v veliko dru- žino črnobinovk (Scrophulariaceae), ki jo sestavljajo predvsem zeli in nekaj grmov ter ovijalk zmerno toplega pasu. Sam rod naj bi zajemal približno dvajset vrst, ki rastejo v Evropi, zahodni Aziji in severozahodni Afriki. Pri nas, na slovenskih tleh, opisu- jejo botaniki zgolj dve vrsti: to sta velecve- tni naprstec (Digitalis grandiflora Mill.) in gladki naprstec (Digitalis laevigata Waldst. & Kit.). Medicinsko najbolj »slavnega«, kar je zagotovo rdeči naprstec (Digitalis purpurea L.), pa bomo iskali v naši naravi zaman – sem kajpak ne štejemo različnih vrtnarskih oblik. Zato je bilo toliko bolj razumljivo moje veselje, ko sem to dragoceno cveti- co odkril ob svojem potovanju po Škotski, kjer se je pred moj fotoobjektiv prikazala ob obali jezera Loch Earn slikovita skupi- na rdečih naprstcev, tudi z belo različico ... Rdeči naprstec je sicer do poldrugega metra visoka dvoletna rastlina s cvetovi, visečimi v enostranskem grozdu. Večji zvonasti cve- tovi so običajno vijoličasto rdeče obarvani z belo-temno pegasto notranjostjo. Po obar- vanosti cvetov ločijo botaniki štiri fenotipe, od vijoličastih do popolnoma belih. Stebelni listi so premenjalni, spodaj v rozeti. Raste po gozdnih jasah in drugod na dušičnatih tleh mnogokje po Evropi. Viri: Aichele, D., Golte-Bechtle, M., 2004: Kaj neki tu cveti? Kranj: Založba Narava. Hintermayer, F., 2011: Digoxin. NetDoktor. Internet. Petauer, T., 1993: Leksikon rastlinskih bogastev. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Pintar, L., Seliškar, A., 2015: Florula Slovenica. Cvetje slovenske dežele. Kranj: Založba Narava. Withering, W., 1966: O digitalisu. Hrvaški prevod: Ašperger, Z. Ljubljana: Lek. William Withering. Wikipedia. Porter, R., 2011: The Cambridge History of Medicine. Cambridge: Cambridge University Press. Nebesne smeti Mirko Kokole Živimo v času digitalnih informacij in si sveta brez njih ne znamo več predstavljati. Zelo pomemben del današnje komunikacij- ske in informacijske mreže so tudi sateliti, ki krožijo okoli Zemlje. Aktivnih satelitov je danes približno 4.550. Njihovo število strmo narašča, predvsem zaradi komunika- cijskih satelitov v nizki Zemljini orbiti, ki jih je že skoraj 3.800. Vesoljska tehnologi- ja nam prinaša že skorajda neverjetne mo- žnosti komunikacij, napredka znanosti ter poznavanja našega planeta in njegove oko- lice. Le malokrat pa pomislimo, kako ves ta tehnološki razvoj vpliva na nas in našo okolico. Vsaka izstrelitev v orbito pusti za seboj poleg satelita tudi številne smeti, kot je na primer zadnja stopnja pogonske rakete. Sateliti imajo tudi končno življenjsko dobo in po določenem času tudi sami postanejo del nebesnih smeti. Ker se število izstrelje- nih satelitov predvsem zaradi komercializa- cije vesolja strmo povečuje. je prav, da ob tem pomislimo tudi na vse smeti, ki ob tem nastajajo. Vprašanje nebesnih smeti je zelo zapleteno. Poleg tehnoloških izzivov pred- stavljajo predvsem geopolitični in pravni problem in prav ta je najtežje rešljiv. Ko govorimo o nebesnih smeteh, imamo v mislih vse predmete, ki jih v vesolju pusti človek. Med njih štejemo odslužene sateli- te in njihove dele ter dele pogonskih raket, ki so jih ponesle v orbito. Smeti so tudi ostanki vesoljskih postaj. Nekaj kosov, kot so zobna ščetka, rokavica ter nekaj ročnega orodja, so izgubili tudi astronavti. Najbolj pomembne in tudi najštevilnejše nebesne smeti pa so deli satelitov ter pogonskih ra- ket, ki so v orbiti razpadli, eksplodirali ali nastali ob trkih. Zavedati se moramo, da lahko že majhna milimetrska nebesna smet povzroči ogromno škodo, saj okoli Zemlje kroži z izjemno veliko hitrostjo in ima kljub majhni masi veliko kinetično energijo. Problema vesoljskih smeti so se zavedali že ob samem začetku pošiljanja satelitov v Ze- mljino orbito. Zato so že kmalu po izstreli- tvi Sputnika začeli slediti predmetom, ki jih je v vesolje poslal človek. Danes sledimo že več kot petindvajset tisoč predmetom, ki so večji od desetih centimetrov. V začetnih ob- dobjih osvajanja vesolja je predmetom sledila predvsem vojska, kasneje so to prevzele tudi civilne oblasti. Pomembnost sledenja pred- metov je pokazala tudi zelo vplivna študija, ki jo je leta 1978 opravil znanstvenik Do- nald J. Kessler. V njej opisuje scenarij, po katerem se število objektov (smeti) v vesolju začne hitro povečevati zaradi medsebojnih trkov. Ob takem scenariju bi lahko določeni deli vesolja okoli Zemlje postali popolnoma nedostopni satelitom. To bi povzročilo po- polni razpad satelitskih komunikacij. Študija je imela kasneje tudi pomembni vpliv pri iz- vajanju protisatelitskih poskusov. Pri teh so z Zemlje poskusili uničiti satelite. Poskuse so izvedle Združene države Amerike, Rusi- ja, Kitajska in Indija in s tem povzročile na tisoče novih vesoljskih smeti. Zelo kmalu so jih vse države opustile, saj so se zavedale, kako uničujoče posledice bi to lahko imelo. Smeti v vesolju Ob vedno večjem zavedanju problema, ki ga povzročajo vesoljske smeti, so se inženirji in znanstveniki začeli ukvarjati, kako njihovo število nadzorovati oziroma zmanjšati. Pri tem moramo ločiti dve območji, kjer se na- haja največje število satelitov. Prvo območje je območje geosinhronih orbit (GEO, tu- di GSO). V tem območju sateliti potujejo usklajeno z vrtenjem Zemlje. Posebna vrsta geosinhrone orbite je geostacionarna orbita, kjer satelit kroži tako, da je za opazovalca na Zemlji videti vedno na istem delu neba. Geosinhrone orbite se nahajajo na višini 44 ■ Proteus 85/1 • September 2022 45Medicina in botanika • Rdeči naprstec. Tristo let zdravilne rastline Nebesne smeti • Naše nebo Farmacevtski preparati rdečega naprstca so bili dolga desetletja glavno zdravilo pri po- puščanju srca, dobro pa so delovali tudi pri motnjah njegovega ritma. Izdelovale so jih mnoge tovarne po svetu, med drugimi tu- di naš Lek. Preparate rdečega naprstca smo zdravniki še pred nekaj desetletji na širo- ko predpisovali odraslim srčnim bolnikom, otroškim pa rajši preparate volnatoglavega naprstca (Digitalis lanata), ki so tudi nekoli- ko bolj varni pri odmerjanju. V zadnjih desetletjih je farmacevtska pro- izvodnja opustila naravne zdravilne izdel- ke iz rodu digitalisa in jih nadomestila z mnogimi sintetičnimi preparati, ki so bolj zanesljivi, pa tudi učinkovitejši od prvotnih zdravil, četudi so bila ta nenadomestljiva za srčne bolnike domala tristo let. V botaničnih knjigah lahko preberemo, da sodi rod naprstcev (Digitalis) v veliko dru- žino črnobinovk (Scrophulariaceae), ki jo sestavljajo predvsem zeli in nekaj grmov ter ovijalk zmerno toplega pasu. Sam rod naj bi zajemal približno dvajset vrst, ki rastejo v Evropi, zahodni Aziji in severozahodni Afriki. Pri nas, na slovenskih tleh, opisu- jejo botaniki zgolj dve vrsti: to sta velecve- tni naprstec (Digitalis grandiflora Mill.) in gladki naprstec (Digitalis laevigata Waldst. & Kit.). Medicinsko najbolj »slavnega«, kar je zagotovo rdeči naprstec (Digitalis purpurea L.), pa bomo iskali v naši naravi zaman – sem kajpak ne štejemo različnih vrtnarskih oblik. Zato je bilo toliko bolj razumljivo moje veselje, ko sem to dragoceno cveti- co odkril ob svojem potovanju po Škotski, kjer se je pred moj fotoobjektiv prikazala ob obali jezera Loch Earn slikovita skupi- na rdečih naprstcev, tudi z belo različico ... Rdeči naprstec je sicer do poldrugega metra visoka dvoletna rastlina s cvetovi, visečimi v enostranskem grozdu. Večji zvonasti cve- tovi so običajno vijoličasto rdeče obarvani z belo-temno pegasto notranjostjo. Po obar- vanosti cvetov ločijo botaniki štiri fenotipe, od vijoličastih do popolnoma belih. Stebelni listi so premenjalni, spodaj v rozeti. Raste po gozdnih jasah in drugod na dušičnatih tleh mnogokje po Evropi. Viri: Aichele, D., Golte-Bechtle, M., 2004: Kaj neki tu cveti? Kranj: Založba Narava. Hintermayer, F., 2011: Digoxin. NetDoktor. Internet. Petauer, T., 1993: Leksikon rastlinskih bogastev. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Pintar, L., Seliškar, A., 2015: Florula Slovenica. Cvetje slovenske dežele. Kranj: Založba Narava. Withering, W., 1966: O digitalisu. Hrvaški prevod: Ašperger, Z. Ljubljana: Lek. William Withering. Wikipedia. Porter, R., 2011: The Cambridge History of Medicine. Cambridge: Cambridge University Press. Nebesne smeti Mirko Kokole Živimo v času digitalnih informacij in si sveta brez njih ne znamo več predstavljati. Zelo pomemben del današnje komunikacij- ske in informacijske mreže so tudi sateliti, ki krožijo okoli Zemlje. Aktivnih satelitov je danes približno 4.550. Njihovo število strmo narašča, predvsem zaradi komunika- cijskih satelitov v nizki Zemljini orbiti, ki jih je že skoraj 3.800. Vesoljska tehnologi- ja nam prinaša že skorajda neverjetne mo- žnosti komunikacij, napredka znanosti ter poznavanja našega planeta in njegove oko- lice. Le malokrat pa pomislimo, kako ves ta tehnološki razvoj vpliva na nas in našo okolico. Vsaka izstrelitev v orbito pusti za seboj poleg satelita tudi številne smeti, kot je na primer zadnja stopnja pogonske rakete. Sateliti imajo tudi končno življenjsko dobo in po določenem času tudi sami postanejo del nebesnih smeti. Ker se število izstrelje- nih satelitov predvsem zaradi komercializa- cije vesolja strmo povečuje. je prav, da ob tem pomislimo tudi na vse smeti, ki ob tem nastajajo. Vprašanje nebesnih smeti je zelo zapleteno. Poleg tehnoloških izzivov pred- stavljajo predvsem geopolitični in pravni problem in prav ta je najtežje rešljiv. Ko govorimo o nebesnih smeteh, imamo v mislih vse predmete, ki jih v vesolju pusti človek. Med njih štejemo odslužene sateli- te in njihove dele ter dele pogonskih raket, ki so jih ponesle v orbito. Smeti so tudi ostanki vesoljskih postaj. Nekaj kosov, kot so zobna ščetka, rokavica ter nekaj ročnega orodja, so izgubili tudi astronavti. Najbolj pomembne in tudi najštevilnejše nebesne smeti pa so deli satelitov ter pogonskih ra- ket, ki so v orbiti razpadli, eksplodirali ali nastali ob trkih. Zavedati se moramo, da lahko že majhna milimetrska nebesna smet povzroči ogromno škodo, saj okoli Zemlje kroži z izjemno veliko hitrostjo in ima kljub majhni masi veliko kinetično energijo. Problema vesoljskih smeti so se zavedali že ob samem začetku pošiljanja satelitov v Ze- mljino orbito. Zato so že kmalu po izstreli- tvi Sputnika začeli slediti predmetom, ki jih je v vesolje poslal človek. Danes sledimo že več kot petindvajset tisoč predmetom, ki so večji od desetih centimetrov. V začetnih ob- dobjih osvajanja vesolja je predmetom sledila predvsem vojska, kasneje so to prevzele tudi civilne oblasti. Pomembnost sledenja pred- metov je pokazala tudi zelo vplivna študija, ki jo je leta 1978 opravil znanstvenik Do- nald J. Kessler. V njej opisuje scenarij, po katerem se število objektov (smeti) v vesolju začne hitro povečevati zaradi medsebojnih trkov. Ob takem scenariju bi lahko določeni deli vesolja okoli Zemlje postali popolnoma nedostopni satelitom. To bi povzročilo po- polni razpad satelitskih komunikacij. Študija je imela kasneje tudi pomembni vpliv pri iz- vajanju protisatelitskih poskusov. Pri teh so z Zemlje poskusili uničiti satelite. Poskuse so izvedle Združene države Amerike, Rusi- ja, Kitajska in Indija in s tem povzročile na tisoče novih vesoljskih smeti. Zelo kmalu so jih vse države opustile, saj so se zavedale, kako uničujoče posledice bi to lahko imelo. Smeti v vesolju Ob vedno večjem zavedanju problema, ki ga povzročajo vesoljske smeti, so se inženirji in znanstveniki začeli ukvarjati, kako njihovo število nadzorovati oziroma zmanjšati. Pri tem moramo ločiti dve območji, kjer se na- haja največje število satelitov. Prvo območje je območje geosinhronih orbit (GEO, tu- di GSO). V tem območju sateliti potujejo usklajeno z vrtenjem Zemlje. Posebna vrsta geosinhrone orbite je geostacionarna orbita, kjer satelit kroži tako, da je za opazovalca na Zemlji videti vedno na istem delu neba. Geosinhrone orbite se nahajajo na višini 46 ■ Proteus 85/1 • September 2022 47Nebesne smeti • Naše neboNaše nebo • Nebesne smeti 35.786 kilometrov nad Zemljinim površjem. Satelitov v tem območju ne moremo več vr- niti na Zemljo, zato so inženirji določilo ta- ko imenovano pokopališko orbito, ki se na- haja na nekoliko večji višini. Danes morajo v pokopališko orbito vsi sateliti, ki ne delu- jejo več. Nekaj starejših nedelujočih satelitov je seveda ostalo v geosinhronih orbitah, saj niso imeli več možnosti spremeniti orbite. Pokopališka orbita ni najboljša dolgoročna rešitev, ker na nedelujoče satelite ter njihove ostanke še vedno delujejo perturbacije gravi- tacijske sile Zemlje in Lune, svetlobni tlak ter pritisk mikrometeorjev iz vesolja. Vsi ti elementi delujejo zelo počasi, a vseeno lahko v stoletjih in tisočletjih počasi iztirijo satelit ter ga prestavijo v območje aktivnih sateli- tov. Drugo pomembno območje je nizka Zemlji- na orbita (NZO) (Low Earth Orbit, LEO). To območje se nahaja na višini od 160 do 2.000 kilometrov nad povprečno Zemljino površino. Trenutno je to najbolj obremenje- no območje vesolja. V nizko Zemljino orbi- to danes pošiljajo večino novejših komuni- kacijskih satelitov, kot je na primer sistem satelitov Starlink, ki bo, ko bo popolnoma vzpostavljen, vseboval kar 12.000 satelitov. Danes v nizki Zemljini orbiti sledimo okoli 25.000 objektom (smetem), večjih od de- set centimetrov. Ocenjeno število smeti, ki so veliki od enega do deset centimetrov, je približno pol milijona. Vse te smeti že da- nes močno ogrožajo nizko Zemljino orbito in nekateri znanstveniki celo trdijo, da se že kažejo prvi znaki Kesslerjevega sindroma. Zato je zelo pomembno, da v tem območju puščamo čim manj smeti. To naredimo ta- ko, da satelit, ki ni več v uporabi, iztirimo. Nato pa ta počasi pade proti Zemlji, kjer večinoma izgori v Zemljinem ozračju. Padci izrabljenih satelitov ter njihovih pogonskih raket so lahko nadzorovani ali nenadzorova- ni. To pomeni, da v prvem primeru padcev vsaj približno določimo, kam na Zemlji bo predmet padel. V drugem primeru pa lahko predmet pade tudi na poseljena območja. Vesoljske agencije sedaj aktivno preučuje- jo in iščejo tudi načine, kako bi predvsem nizko Zemljino orbito počistili. Trenutno poteka več raziskovalnih projektov, kot na primer ClearSpace-1, ki ga vodi Evropska vesoljska agencija (ESA), in ELSA-d, ki ga vodi NASA (slovensko Nacionalna zrako- plovna in vesoljska uprava). Smeti nam padajo na glavo Kljub temu, da je bil problem nadzorova- nih in nenadzorovanih padcev nebesnih smeti na Zemljo že dolgo znan, pa se je o njem do nedavnega le malokrat govorilo. Na njega je skupina astronomov ponovno opozorila v nedavni številki revije Nature Astronomy. V študiji so prikazali statistične verjetnosti, da pride do žrtev ali škode zara- di nenadzorovanega padca nebesne smeti na Zemljo. Njihove ugotovitve sicer niso pre- senetljive, so pa zelo pomenljive. Ugotovili so, da se območja, kjer je večja verjetnost, da pride do žrtev oziroma škode, nahajajo predvsem v gospodarsko revnejših državah. Tako države, ki pošiljajo satelite v vesolje, izvažajo nevarnosti drugam in kljub temu, da je vsaka država odgovorna za škodo, ki jo povzročijo padci njenih smeti, le redko pride do povračila škode. Ugotavljajo tu- di, da so kljub pravilom, ki bi verjetnosti za škodo zmanjšale, predvsem Združene države Amerike večkrat uveljavljale izjemo predvsem na podlagi previsokih stroškov. Članek avtorji zaključujejo z ugotovitvijo, da danes ni več tehničnih ovir, da ne bi bili vsi padci ostankov izstrelitev nadzorovani in ne bi ogrožali ljudi in njihovega premože- nja. Prav tako predlagajo boljšo zakonodajo, ki bi predvsem zaradi hitre komercializacije vesoljskih odprav obravnavala tudi odgovor- nost za vse smeti, ki pri tem nastajajo. Po vsem opisanem moramo vsi dobro pre- misliti, kam nas tehnološki napredek pelje, in predvsem, kako lahko pravočasno ukre- pamo, da ne bomo tudi v vesolju povzročili ekološke katastrofe. Shematski prikaz nebesnih smeti v geosinhroni in nizki Zemljini orbit. Večina prikazanih predmetov so smeti, kot so nedelujoči sateliti oziroma deli razpadlih satelitov. Trenutno sledimo več kot 25.000 predmetom, ki so večji kot deset centimetrov in pomenijo veliko nevarnost za delujoče satelite in druge vesoljske odprave. Foto: NASA ODPO. Ostanek pogonskega rezervoarja rakete, ki je na Zemljo padel v Južni Afriki. Nedavna študija, objavljena v reviji Nature Astronomy, ugotavlja, da so gospodarsko revnejše države južne poloble bistveno bolj obremenjene z verjetnostjo, da bo prišlo do žrtev ali škode zaradi nenadzorovanega padca nebesnih smeti. Zato bi bilo prav, da se sprejmejo mednarodni dogovori, kako izvajati izstrelitve raket in kdo prevzema odgovornost za škodo, ki lahko pri tem nastane. Foto: Enver Esop / ESA. 46 ■ Proteus 85/1 • September 2022 47Nebesne smeti • Naše neboNaše nebo • Nebesne smeti 35.786 kilometrov nad Zemljinim površjem. Satelitov v tem območju ne moremo več vr- niti na Zemljo, zato so inženirji določilo ta- ko imenovano pokopališko orbito, ki se na- haja na nekoliko večji višini. Danes morajo v pokopališko orbito vsi sateliti, ki ne delu- jejo več. Nekaj starejših nedelujočih satelitov je seveda ostalo v geosinhronih orbitah, saj niso imeli več možnosti spremeniti orbite. Pokopališka orbita ni najboljša dolgoročna rešitev, ker na nedelujoče satelite ter njihove ostanke še vedno delujejo perturbacije gravi- tacijske sile Zemlje in Lune, svetlobni tlak ter pritisk mikrometeorjev iz vesolja. Vsi ti elementi delujejo zelo počasi, a vseeno lahko v stoletjih in tisočletjih počasi iztirijo satelit ter ga prestavijo v območje aktivnih sateli- tov. Drugo pomembno območje je nizka Zemlji- na orbita (NZO) (Low Earth Orbit, LEO). To območje se nahaja na višini od 160 do 2.000 kilometrov nad povprečno Zemljino površino. Trenutno je to najbolj obremenje- no območje vesolja. V nizko Zemljino orbi- to danes pošiljajo večino novejših komuni- kacijskih satelitov, kot je na primer sistem satelitov Starlink, ki bo, ko bo popolnoma vzpostavljen, vseboval kar 12.000 satelitov. Danes v nizki Zemljini orbiti sledimo okoli 25.000 objektom (smetem), večjih od de- set centimetrov. Ocenjeno število smeti, ki so veliki od enega do deset centimetrov, je približno pol milijona. Vse te smeti že da- nes močno ogrožajo nizko Zemljino orbito in nekateri znanstveniki celo trdijo, da se že kažejo prvi znaki Kesslerjevega sindroma. Zato je zelo pomembno, da v tem območju puščamo čim manj smeti. To naredimo ta- ko, da satelit, ki ni več v uporabi, iztirimo. Nato pa ta počasi pade proti Zemlji, kjer večinoma izgori v Zemljinem ozračju. Padci izrabljenih satelitov ter njihovih pogonskih raket so lahko nadzorovani ali nenadzorova- ni. To pomeni, da v prvem primeru padcev vsaj približno določimo, kam na Zemlji bo predmet padel. V drugem primeru pa lahko predmet pade tudi na poseljena območja. Vesoljske agencije sedaj aktivno preučuje- jo in iščejo tudi načine, kako bi predvsem nizko Zemljino orbito počistili. Trenutno poteka več raziskovalnih projektov, kot na primer ClearSpace-1, ki ga vodi Evropska vesoljska agencija (ESA), in ELSA-d, ki ga vodi NASA (slovensko Nacionalna zrako- plovna in vesoljska uprava). Smeti nam padajo na glavo Kljub temu, da je bil problem nadzorova- nih in nenadzorovanih padcev nebesnih smeti na Zemljo že dolgo znan, pa se je o njem do nedavnega le malokrat govorilo. Na njega je skupina astronomov ponovno opozorila v nedavni številki revije Nature Astronomy. V študiji so prikazali statistične verjetnosti, da pride do žrtev ali škode zara- di nenadzorovanega padca nebesne smeti na Zemljo. Njihove ugotovitve sicer niso pre- senetljive, so pa zelo pomenljive. Ugotovili so, da se območja, kjer je večja verjetnost, da pride do žrtev oziroma škode, nahajajo predvsem v gospodarsko revnejših državah. Tako države, ki pošiljajo satelite v vesolje, izvažajo nevarnosti drugam in kljub temu, da je vsaka država odgovorna za škodo, ki jo povzročijo padci njenih smeti, le redko pride do povračila škode. Ugotavljajo tu- di, da so kljub pravilom, ki bi verjetnosti za škodo zmanjšale, predvsem Združene države Amerike večkrat uveljavljale izjemo predvsem na podlagi previsokih stroškov. Članek avtorji zaključujejo z ugotovitvijo, da danes ni več tehničnih ovir, da ne bi bili vsi padci ostankov izstrelitev nadzorovani in ne bi ogrožali ljudi in njihovega premože- nja. Prav tako predlagajo boljšo zakonodajo, ki bi predvsem zaradi hitre komercializacije vesoljskih odprav obravnavala tudi odgovor- nost za vse smeti, ki pri tem nastajajo. Po vsem opisanem moramo vsi dobro pre- misliti, kam nas tehnološki napredek pelje, in predvsem, kako lahko pravočasno ukre- pamo, da ne bomo tudi v vesolju povzročili ekološke katastrofe. Shematski prikaz nebesnih smeti v geosinhroni in nizki Zemljini orbit. Večina prikazanih predmetov so smeti, kot so nedelujoči sateliti oziroma deli razpadlih satelitov. Trenutno sledimo več kot 25.000 predmetom, ki so večji kot deset centimetrov in pomenijo veliko nevarnost za delujoče satelite in druge vesoljske odprave. Foto: NASA ODPO. Ostanek pogonskega rezervoarja rakete, ki je na Zemljo padel v Južni Afriki. Nedavna študija, objavljena v reviji Nature Astronomy, ugotavlja, da so gospodarsko revnejše države južne poloble bistveno bolj obremenjene z verjetnostjo, da bo prišlo do žrtev ali škode zaradi nenadzorovanega padca nebesnih smeti. Zato bi bilo prav, da se sprejmejo mednarodni dogovori, kako izvajati izstrelitve raket in kdo prevzema odgovornost za škodo, ki lahko pri tem nastane. Foto: Enver Esop / ESA. Nebo v novembru. Datum: 15. 11. 2022. Čas: 22:00. Kraj: Ljubljana.