jfff^ C^l^f Gorenjski časnik od leta 1947 C^iT m/ PitVf ^hedhounik tednjk GOHKNfFC ItTA J9OO PETEK, 23. SEPTEMBRA 2005 Leto LVIIJ, št. 76, cena 300 SIT. 16 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis :zha a ob torkih în ob petkih naklada: 22.qoû izvodov www.co r^n i5k ig i^s.s i Na novo čdkali Danes popoldne bo minister za promet mag. Janez Božič odpr 700-metrski obnovljeni odsek regionalne ceste na Spodnjem Brniku. Investicija je stala 240 milijonov tolarjev. Simon Šubic ba pod streho» bodo gradbe- bro polovico sredstev za re-ne stroje premaicnili na cesto konstrukcijo ceste je prispe- Cerklje - Ce upoštevamo tudi Moste - Kranj, saj bodo seda- vala direkdja ceste. pripravo lokacijske doku- nje križiáče na Spodnjem Br- Med največje projekte, ki mentacije, potem se obnova niku preuredili v varnejše jih načrtujejo v občini Cer-regionalne ceste Spodnji Br- krožiSče. Načrtujejo, da bodo kije, sodi izgradnja Naselja nik • Zgornji Brnik vleče že to delo opravili v letu 2008. brez ovir Taber. Projekt je v pet let. In bo potekala §e ne- Naložba v novo cesto in procesu nas tajanja tudi zaia- kaj Časa. Do sedaj so namreč pripadajočo infrastrukturo di glasnih kritik okoliških uspeli obnoviti 700 metrov na Spodnjem Brniku, ki so prebivalcev doživel že nekaj ceste skozi vas Spodnji Brnik jo domačini že težko čakali, vsebinskih sprememb. Sedaj in naprej proti Zgornjem Br- je bila vredna 240 milijonov je že jasno, da bodo naselje niku. medtem ko bodo 2 na- tolarjev. Občina je prispevala na 3,7 hektarja velikem zem- slednjo fazo - obnovo ceste in slabih 120 milijonov tolarjev, IjiSču v Šmartnem začeli gra- prestavitve dela trase na z njenim denarjem pa so diti prihodnjo pomlad. Pred Zgornjem Brniku - najbrž zgradili kanalizacijo, javno tednom dni so podpisali pis- začeli prihodnje leto in jo dokončali v letu 2007, ^^ ^ veda direkcija za ceste, ki skrbi za državne ceste, imela do- razsvedjavo. pločnike in oporne zidove ter obnovili vodovod, z desetimi odstotki pa je občina so Znanci rala tudi mo o nameri o izgradnji in upravljanju Naselja brez ovir Taber. Projekt bo stal tri milijarde toiarj ev. volj sredstev. Ko bo ta nalož- gradnjo samega cestišča. Do- Več na 6. strani Na obnovo regionalne ceste so na Spodnjem Brniku Čakali vsaj pet let. / f^o cer^d km-i Planiko še previsoka cena Na prvi razpis za prodajo premoženja Planike je prispela le ponudba za odkup obrata v Turnišču Štefan Žargi In z vplačano varščino, med- no znižanje ali celo prodajo ni stečajnega upravitelja kotem ko se za objekt v Kranju po delih pri naslednjem raz- rektna, verjetno uresničena. Kranj • V sredo je bil na ocenjuje, daje cena bila pre- kranjskem okrožnem sodiš- visoka in bodo morebitni za- pisa Prodaja obrata v TuniiŠČu, je bila pričakovana, saj je nemški ponudnik že dalj ču narok za odpiranje po- interesirani počakali na nje- ki bo, če bo ponudba po oce- Časa sodeloval s Planiko. nudb za nakup premoŽenja Planike v stečaju. Razpis za zbiranje ponudb je bil objavljen v avgustu za tri objekte: stavbo v Kranju po izklicni ceru 1,254 milijarde tolarjev, objekt obrata v Majšperku po ceni 160 milijonov tolarjev in obrala v Tumiáču po ceni 390 milijonov tolarjev. Po pričakovanjih je prispela in bila v sredo na sodišču uradno odprta le ponudba nem- Ske driižbe Lukas Meindl Gmbh za odkup obrata v Turnišču po razpisani ceni Vseh 247 delavcev že in bo torej lahko Še naprej izdelovalo pohodniške čevlje. Slabše kaže v Kranju, kjer je sicer italijanski poslovnež Franco Zaneccoda za eno leto najel 800 kvadratnih metrov (od skupno 16.000 razpoložljivih) in v ponedeljek je začelo 2 izdelovanjem čevljev za družbo The Best 16 delavk. Zaneccoda naj bi do 1. oktobra v Sloveniji registriral svoje podjetje in če bo dovolj naročil. naj bi predvidoma zaposlil še okoli 40 delavk. Gorenjska • ^ j^k-á- Banka ll^íRri.la S v^w^hkr M v TOLAR JIH IM)KVI/.AH Kranj V nedeljo bo referendum V nedeljo bomo volivke in volivci odlll na referendum, kjer se bomo odločali za ali proti novemu zakonu o radiotelevi- . Od torka do četrtka je na votifčih že potekalo predčasno glasovanje. Bralci so nas obvestili, da je na voliščih v Kranju kar precejšnja gneča. To nam je včeraj potrdil tudi Vladislav Ulčar z volilnih okrajev 4, 5 in 6 (za Kranj In okoliške občine), češ da je na volišča v dveh dneh prišlo okoli petsto ljudi, kar je za predčasno glasovanje veliko. Nedeljsko glasovanje na voliščih bo potekalo tako, kot smo običajno vajeni, Nekateri volivci se pritožujejo, da niso do» bili vabil na referendum. Ulčar denimo pravi, da so poštarj vrnili okofi 300 nevročenih vabil. Naslovniki bodo vabila dobili Še danes in jutri. Tisti, k; jih morda ne bodo, pa se na volišču lahko volilnim odborom Izkažejo tudi samo z osebnim dokumentom. D.Ž. 76 s CO C/5 AKTUALNÓ Raje zdravo okolje kot denar Od tr«h [okacijza go ddpadkev na) bi bila nâjprimernejUv Kovofju. To So ne pomeni, da bo de* pontja pri nas.' pravi tržiiki župdn Pavel Rupâr, vodstvo krajevne skup-nostf Kovor pa: "Raje imamo zdravo okoli? kot denar." 3 AKTUALNO Svetnica naj odstopi Bl^jtki obfmski$vetrlklgorJan]e pes-zval svetnico Ano Marijo Kovač, naj zaradi zlorab« Svetnilk« funkcije od> stopi, jan ]e Kovačevi očital, da je -s tem» ko je fotokopijo kupoprodajne pogodbe za blejsko vilo VIntgdr pokd* zala tretji osebi, kr&ila poslovnik občinskega sveta. RAZGLEDI Za ali proti neodvisnosti medijev Novi zakon o RTV zagotavlja večji vpliv glavnega lastnika na politiko glavnih urednikov. Žal pa ne zagotav Ija tudi većje neodvisnosti ter kakovosti. Ta b) bild možna le. če bi bili uredniki in novmarji nekega medi)a tudi njegovi večtnski lastniki. RAZVEDRILO Trgovci bodo še igrali Ansambel Trgove« je ob praznovanju 43*4etnlce na jubilejrl koncert v šport* no dvorano v Cerkljah privabil skoraj ttsočglavo množico. Na koncert %o povabili vse "stare* Trgovce in glasbene goste. pfi Trgovcih je Svojo glasbeno kariero začela tudi Romana Krajnčan. 30 VREME Dan& bo zmerno do pr^teèm ci>lačno. Jutri in v nedeljo bo sončnoz občasno povečano oblačnos^o. Zjutraj bo ponekod po nižinah me^. 8/19 juiri: sončno z oblačnos^o lf) fvj m o "C 2 POLITIK M danica. zavrl® g-glas. si GORENjSKl GLAS petek, 23. septembra 2005 KRATKE NOVICE Bled Spremenjena trasa ni sprejemljiva Občinski odbor LDS Bled v izjavi za javnost sporoča, da nasprotuje vsaki spremembi trase južne razbremenilne ceste. Obstoječa trasa je bila namreč po strokovnih presojah izbrana kot najboljša, predlagana sprememba trase na Mlinem pa ma po mnenju strf'okovnjakov Družbe za državne ceste tri nesprejemljivih lastnosti, prevelik naklon, neposredna bližina Sdve Bohinjke, odmik od naselja in reševanje zgolj tranzitnega prometa, torej ne izpolnjuje vsem meril za izbiro. Občinski odbor LDS zato predlaga občinskemu svetu» za zavrne vsako razpravo o spremembi trase, županu in občinski upravi pa, da pospešijo aktivnosti za začetek gradnje. D.2. Tržič LDS Tržič obsoja žaljive izjave župana v občinskem odboru LDS Tržič so izrazili ogorčenje nad žaljivim, nestrpnim in sovražnim govorom tržiSkega župana Pavla Ruparja na Šuštarski nedelji.Takšni izpadi odražajo njegov primitlvizem in neotesanost ter odvračajo obiskovalce prireditve, menijo v LDS, kjer pa pravijo, da ne gre za osamljen primer, saj so podlemu in pritlehnemu obračunavanju z drugače mislečimi dnevno priča v njegovih izjavah za lokalne medije. Županu predlagajo, naj se začne končno ukvarjati s pravimi problemi občine, veljake SDS pa pozivajo, da skušajo doseči pozitivne spremembe v obnašanju gospoda Ruparja, saj njegove izjave presegajo vse meje dobrega okusa. D. Ž. Kran; Uspešen in potreben ministrski obisk Regijska odbora SLS za Corenjsko, ki sta bila pobudnika za nedavni obisk ministrov te stranke na Gorenjskem, slednjega ocenjujeta kot uspešnega in potrebnega. Hkrati SLS na Gorenjskem pozdravljajo sprejem zakona o ekološki coni (v parlamentu ga je predlagal minister Janez Podobnik), saj bo Slovenija z njim zaščitila svoje interese na meji s HrvaŠko. Od vodstva SLS tudi pričakujejo, da bo nadaljevalo s podporo predloga za odpravo davka na prejemke za velike družine, Ta pobuda je prišla iz vrst gorenjskega odbora SLS. D.Ž. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Gorenjski g las v Grčiji Študentska skupina AFS Ozara s Primskovega je v začetku avgusta sodelovala na prvem balkanskem festivalu folklor-nih skupin Poligiros 2005 v gršiki Halkidikl. V hribovitem Ta-xiarhisu, pokrajinskem središču Poligiros ter obmorskih turističnih krajih Siviri« Lerissos in Porto Carras je nastopala kot predstavnica Republike Slovenije. Med Številnimi nasto- pi pa so bi i še posebej dobro sprejeti gorenjski plesi, ki ponazarjajo dogajanje na kranjskem sejmu oziroma godu farnega patrona. Oblikovala jih je vodja skupine Katja Borovnica. Za dolgotrajen spomin na to, da so ponesli glas o Gorenjski v Grčijo ter da so zastopali našo državo v zanimivi Halkidiki, je Mira MariČ (na sliki) kot nova naročnica Gorenjskega glasa na lepo darilo gorenjske časopisne hiše našHa še zastavici Republike Slovenije In Mestne občine Kranj. Ko sem predal to darilo prijetnim članom skupine, sem jih poprosil, naj tudi v prihodnje radoživo opravljajo to svoje lepo poslanstvo doma in v tujini. Upam pa, da bodo zanjo imeli kmalu tako podporo, kot grške folklorne skupi- ne, ki država radodarno financira, ker se zaveda, da so prav te najboljši promotor naroda in države po Širnem svetu. Stanislav Jesenovec novinarski v nedeljo, 25. septembra, bo v Sloveniji že deseti referendum. Tokrat bomo volivke in volivci odločali za ali proti sprejetju zakona o radioteleviziji. Danica Zavrl Žlebir Nasprotniki pa pravij<}, da je ki bo tako Í2 javne postaJa dr- LDS in SD utemeljevali tudi ...................................... zakon ravno poguba za novi- žavna, še več, vladna RTV, ravno ob tej priložnosti na- Kranj • Zakon o RTV je slo- narsko samostojnost» da bo očitata opozicijski stranki stala Civilna pobuda za javno venski parlament sprejel na vodstvo, urednike in nadzor- vladnemu zakonu. RTV. Liberalna akademija, pobudo vlade. Predlagatelj je nike postavljala politika. Oči- V času referendumske DruStvo novinarjev Slovenj- ministrstvo za kulturo, od tek opozicijskih strank vlad- kampanje sta obe strani v Slovenski center PEN. avtorjev, ki so ga sestavljali, nemu zakonu je naperjen javnosti večkrat soočili svoja Ena in druga stran sta iskali pa je najbolj znan mag. Branko Grims iz stranke proti načinu izbiranja orga- mnenja. "Za žlkon seje poleg tudi mnenja tujih strokov-nov javne RTV. Med predla- strank vladne koalicije (SDS, njakov in svoje argumente. SDS. Pobudnici nedeljskega ganimi bo člane sveta RTV SLS, N.Si in DeSUS) izreklo objavljene v medijih in tudi v referendimia za aU proti izbirala komisija za volitve tudi več predstavnikov civil- propagandnih publikacijah vladnemu zakonu pa sta in imenovanja državnega ne družbe, med njimi deni- pred referendumom, pod- opozicijski stranki LDS in zbora, potrjeval pa parla- mo Zavod za oživitev civilne krepila z evropskimi primer- SD. Avtorji novega zakona ment, v katerem ima vLada- družbe. Svetovni slovenski javami. Čigavi bodo preprič-slednjega utemeljujejo s po- joča koalicija večino, s čimer kongres, Komisija Pravič- Ijivejši, bo pokazal nedeljski trebo po bolj kakovostnem bo zakon vnaprej na široko nost in mir pri Slovenski referendum, ki se ga utegne programu in po preglednej- odprl vrata političnemu vpli- Škofovski konferenci, Zbor po nekaterih raziskavah ude- §em poslovanjv javnega vu. Vladajoča koalicija na za republiko. Proti zakonu ležiti od 25 do 30 odstotkov voda. Na čelu javne RTV naj ta način polašča javne RTV, pa so svoj glas poleg strank volivcev, bo programski svet, v katerem bodo zastopani demokratično izbrani predstavniki civilne družbe. Predlaga naj jih najširša javnost, izbere pa parlament, s Čimer ta sprejme tudi odgovornost. Dosedanjemu načinu imenovanja organov RTV očitajo političen vpliv, ki naj bi ga imeli v preteklosti vladajoči stranki LDS in SD prek predstavnikov civilne družbe. Novi zakon uvaja tudi parlamentarni program. Predlagatelji obljubljajo sodelovanje zaposlenih pri odločanju, naročnikom pa RTV prispevek, ki se ne bo več povečeval z infladjo. Zagotavljajo, da je zakon podoben zakonom po drŽavah Evropske unije in da bo v prid novinarski avtonomiji. Nižje notarske tarife Vlada je sprejela spremembe notarskih tarif, s katerimi se vzpostavlja sorazmernost med strokovnim delom in časom notarja ter ceno storitev Danica Zavrl Zlebir Pristojbina za sodelovanje po novem bo 12.000 tolar- ..............................................................................notarja na skupščini delni- jev, pri vrednosti predmeta Ljubljana - Vlada je na zad- ške družbe je bila doslej od štiri milijone tolarjev bo nji seji znižala notarske ta- 165.000 do 330.000 tolar- 2S.000, doslej pa je bila rife in pristojbine za večino jev, poslej bo od 85.800 do 40.500 tolariev. notarskih storitev, veljati 171.600 tolarjev. Pristojbina za notarski za bodo začele predvidoma 10. Pristojbina za sestavo zemlji- pis pogodbe o menjavi oktobra. Tako bo seda) pri- škoknjižnega predloga je bila nepremičnin, pogodbe o stojbina za notarski zapis od 16.500 do 44.000 tolar- izročitvi in razdelitvi pre-najemne pogodbe o menja- jev, po novem pa je do vred- moženja za življenja» povi nepremičnin, Če gre za nosti predmeta 33 milijonov godba o dosmrtnem preživ-vrednost predmeta 20 mili- tolarjev 8800, nad 33 milijo- Ijanju, darilne pogodbe za ionov tolarjev, 68.750 tolar- nov pa 22.000 tolarjev. primer smrti, gradbene po-jev (prej 148.500), za zapis Pristojbina za vpis v sodni godbe (v vrednosti do pet najemne pogodbe, če gre register je znašala od milijonov) je doslej znašala za vrednost predmeta 2,5 16.500 do 44.000 tolarjev, 74.250, po novem pa bo milijona, 28.000 (doslej je po novem bo enotna in bo 35.000 tolarjev. bila 41.250). za notarski za» znašala 8800 tolarjev. Overitev podpisa na posod- pis gospodarske pogodbe. Pristojbina za sestavo pro- bi ali drugi listin!, če gre za če gre za vrednost 1,5 mili- dajne pogodbe do vrednosti vrednost milijona tolarjev, jona, bo 20.000 tolarjev predmeta 400.000 tolarjev bo odslej uoo, prej pa je (prej 49.500). je doslej znašala 22.000, bilo 5500 tolarjev. Planica V pripravah na volitve Čeprav je kranjskogorski odbor Socialnih demokratov povabil predvsem na prija* teijsko srečanje Članov in predsednika Boruta Pahorja ter predsednika obrnočne organizacije in pokrajinskega odbora Tomaža Mencingerja, niso manjkale besede o prihodnjem političnem programu. Stranka se sicer pri« pravlja na lokalne volitve, hkrati pa vidi novo priložnost za uspeh na državno-zborsklh volitvah čez dve leti. Vendar le s trdnim programom za povečanje gospodarske konkurenčnosti in pravim obsegom socialnih reform, napoveduje Borut Pahor. "Sedanja vladna in opozicijska politika je preveč samo boj za oblast. Tudi nedeljski referendum, na katerem je treba zakon zavrniti, ker je slab» nî ključnega pomena za razvoj Slovenije v prihodnjih letih.'' M. K. GORENJSKI GLAS petek, 23. septembra 2005 KT\JA LNO info@e-^a$.si 3 Raje zdravo okolje kot denar Tako meni vodstvo krajevne skupnosti Kovor o predlogu» naj bi uredili gorenjsko deponijo odpadkov v tržiški občini. Stojan Saie Tříid, Kovor - Konec preišnje- ga tedna je minister za okolje in prostor fanez Podobnik sporoči, da je za gorenjsko depwnijo odpadkov od treh lokadj nâfbolj primemo odlagališče pri Kovorju. Ilovnata plast tal omogoča zadrževanje izcednih vod, dovolj pa je tudi prostora, ugotavljajo tržiški lastniki deponije. Okrog 3 hektare sedanjega odlagališča bi morali razširiti vsaj za desetkrat, kar bi omogoâlo odlaganje večje količine odpadkov za približno 25 let. "Predlog ministrstva še ne pomeni, da bo gorenjska deponija pri nas. Župan in uprava Občine Tržič ne bomo niti ZA nití PROTI. Mi bomo le odprli vrata za ba sprejeti letos, če hoče Slovenija koristiti 1} milijonov evrov evropskih sredstev. Gre za približno 80 odstotkov vrednosti celotne naložbe v gradnjo odlagališča za vsaj 170.000 ljudi. Ostalo bodo zagotovile gorenjske občine in država, " je povedal tržiški župan Pavel Rupar. Kot je poudaril, bi potrditev lokacije za gorenjsko odlagališče občini prinesla od 80 do 100 novih delovnih mest. Prostor deponije naj bi upravljala občina, vse objekte pa družba s koncesijo. Obetajo si približno 250 milijonov tolarjev letne rente, ki bi jo namenili za razvoj južnih naselij občine. Z novo dovoz- Deponija Kovor naj bi sprejela odpadke Gorenjcev no cesto od krožiSča pri Pod- Bodo domačini za to? brez j ah bi preusmerili promet komunalnih vozil iz na- odlodtve pred predstavitvijo imelo okrog 1500 Ijudj slabe informacije o pobudi. Minis- seiij na obrobje. Zavedajo se problematike v KS Kovor. Se- izkušnje že z občinsko depo- trstvo mora predstaviti dobre tudi negativnih posledic, od daj postaja strelovod name- nijo. Ker se bojijo nepredvi- in slabe plati naložbe. Pripra- uničenja gozda do možnega sto Občine Tržič, ki že dese- denih vplivov na okolje, ho- vo gradiva, novinarskih kon- smradu v bližini odlagališča, detje teli pripeljati odpadke čejo pošten odgovor, zakaj ferenc, medijskih predstavi- Od stroke pričakujejo podro- drugih k nam zaradi finanČ- velika odškodnina, če depo- tev in pogovorov s prebivalci bna pojasnila o vsem. nih koristi- Domačini ima- nija ne bo škodljiva. Predsed- bo vodila služba, od katere Ministrstvo za okolje in mo raje kot denar Čisto oko- nik je že sprejel prebivalce pričakujemo prve inforTiiaci- prostor je z objavo lokadje za Ije, ki omogoča zdravo življe- Kovorja in ZvirČ, ki zahtevajo je začetek oktobra. Občinski g<>renjsko deponijo odpad- svet bo nato odločil, ali bo po- kov izigralo dogovor pred nje," je komentiral predlog države mag. Borut Sajovic. zbiranje podpisov proti širitvi deponije, sklic zbora kraja- treben referendum prebival- poldrugim mesecem. Tedaj Predsednik krajevne skup- nov in končno odločanje na cev. Končno odločitev bo tre- je obljubilo, da o tem ne bo nosti Kovor je opozoril, da je referendumu. Zlatorog postal prvi bio hotel Bohinjski hotel Zlatorog je dobil certifikat bio hotela. Na krožnikih le ekološko pridelana hrana. r£ nata š krtanc podjetja Hoteling, zamise! in kemikalij. Ekološko pri- večji kakovosti hrane bodo, ....................................... o bio hotelu pa je zorela do» delana hrana je danes vse kot je povedala Fonova, ho- Ukanc • Poleti so bili gostje bro leto. V hotelu Zlatorog bolj cenjena» dobrodošla pa telske cene ostale nespreme- hotela Zlatorog že deležni gostom nudijo le ekološko je tudi za ljudi, ki imajo te- njene do konca leta, prihodnje leto pa naj bi se povečale za okoli 6 odstotkov. Nočitev nove prehranske ponudbe, pridelano hrano siovenskih žave z alergijami. Pridob- saj je omenjeni hotel i>ostal pridelovalcev, vodja prodaje Ijeni certifikat zagotavlja prvi bio hotel v Sloveniji, v omenjenem hotelu Ana skladnost pridelave, prede- v hotelu Zlatorog, ki je tre-pred dnevi pa je prejel tudi Fon pa je povedala, da se lave, pakiranja, skladišče- nutno edini bio hotel v SIo-certifikat Kmetijsko goz- dogovarjajo tudi z domači- nja in transporta ekoloških veniji, stane 9000 tolarjev, darske zbornice Slovenije • Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor - Oddelka za ni, saj nekateri v tem vidijo pridelkov, živil in krmil z hotel pa lahko sprejme 160 obetavno poslovno prilož- veljavnimi predpisi za eko- gostov, "Vse veČ gostov je nost. "Na krožnikih je lah- loško kmetijstvo," je dejala nad našo novo ponudbo nav- kontrolo in certifikacijo v ko le ekološko pridelana Fonova. dušeno, nekateri pa oznako kmetijstvu in gozdarstvu. hrana, pravilnik med izje- Jediinike z ekološko pride- bio prehrana Še vedno zame- Idejni oče projekta je seda- mami dovoljuje ribe in div- lano hrano so gostom ponu- njujejo z brezmesno in diet- nji najemnik hotela Boris jačino, gostom pa nudimo diii v začetku poletja, še pred no prehrano," je pojasnila Butinar iz portoroškega hiano brez umetnih snovi pridobitvijo certifikata. iGjub Fonova. Smoleva V Smolevi zopet ptar v vasici nad Železniki se zopet spopadajo s problemom plazine, ki se je začeta premikati že leta 2000 po velikem deževju. Takrat so pripravili projekt, ki vsebuje tri faze in izvedli zgolj prvo ter nato opazovali brežino. "Kazalo je, da se je plaz popolnoma ustavil, zato smo letos rrameravali sanirati dostopno cesto v vas. Iz previdnosti smo se še enkrat odloČili za meritve, ki pa so žal pokazale, da se je plaz ponovno aktiviral in še vedno ogroža dve hiši, " nam je povedal župan Mihael Prevc. Ureditev ceste je bila tretja faza sanacije, kot zdaj kaže, pa druge faze - ureditev sidrane opore - ne bo moČ Izpustiti, (nvesticija je vredna 80 milijonov tolarjev, na občini pa pričakujejo, da bo država denar zagotovila v prihodnjem letu. B. B. j AVOR) E Polepšajo jim jesen življenja Območni odbor Rdečega križa vsako leto enkrat poskrbi za prijetno druženje najstarejših prebivalcev Javori j, Najprej so se zbrali pri maši, nato pa so zanje pripravili pogostitev v gostilni BlegoŠ. Za kulturni program so poskrbeli javorsk pevci. Srečanje so letos pripravili že dvajseto leto. "Ta čas je v javorjah štirideset prebivalcev» starih nad 7S let, najstarejša prebivalka pa je dopolnila 101 leto." je razložila predsednica območnega odbora Rdečega križa Javorje Marija Kos. Tudi letos se jth je srečanja tako ponavadi udeležilo okrog dvajset, ki so si imeli po enem letu precej zanimivega povedati. Kot so nam zaupali, se med letom namreč ne srečujejo prav pogosto, saj Živijo precej narazen. Zato so ta vsakoletna srečanja zelo dobrodošla. M. R. Svetnica naj odstopi Blejski občinski svetnik Igor Jan je pozval svetnico Ano Marijo Kovač, naj zaradi zlorabe svetniške funkcije odstopi. Rl nata š KRÎanc pu Z mesta občinske svetni- ..............................................................................ce," je poudaril fan. Bled * "Svetnico Ano Marijo Ana Marija Kovač očitkov Kovač pozivam k odstopu, ni želela komentirati, odgo- ker je zlorabila svoj položaj vore nanje bo pripraviJa do občinske svetnice/' je na -naslednje seje, povedala pa zadnji seji blejskega občin- je, da o odstopu ne premiš- skega sveta minulo sredo de- Ijuje. "Res je, da sem v roke jal občinski svetnik Igor |an. dobila dokument javnega Kovačeva naj bi namreč juli- značaja • kupno pogodbo za ja prejela fotokopijo kupo- vilo Vintgar, ki pa ni imel prodajne pogodbe za proda- oznake "tajno", " je kratko jo blejske vile Vin^ar. fan je pojasnila Kovačeva. Njeno Kovačevi očital, da je s tem, zlorabo položaja so obsodili ko je omenjeno pogodbo po* tudi Člani občinskega odbora kazala tietjl osebi, kjšila 13. za proračun in fmance, ki člen poslovnika občinskega menijo, da je svetnica izkori- sveta Obiine Bled, po kate- stila svoj položaj za osebne rem morajo občinski svetni- interese, kar je Kovačeva Id varovati podatke, in da je označila za neutemeljene pridobljene podatke upora- klevete. Tudi blejski župan bila proti občini ter ji s tem Jože Antonič pobude k od- povzročila materialno Škodo, stopu ni želel komentirati, "Zaradi povzročitve nepo- dejal je le, da je svetnica v pravljive materialne Škode očitanem primeru ravnala občini Bled jo pozivam, naj nekoliko naivno» in izrazil odstopi z mesta občinske upanje, da bodo začeto pro- svetnice," je v svoji pobudi dajo vile Vintgar kljub zaple- zapisal Jan in svetnici očital tom Izpeljali do konca. Obči- tudi oddajanje turističnih na Bied je namreč omenjeno sob na črno. Kovačeva naj bi vilo za 240 milijonov tolarjev dovoljenje za to dejavnost prodala podjetju Dema plus, pridobila šele julija letos, ki je občini že plačalo predu- sobe pa naj bi po Janovih tr* jem 24 milijonov tolarjev, ditvah oddajala več let. "Svet- Zaradi tožbe, sosed vile toži Občino Bled, se novi lastnik nepremičnine ne more vpi- nica Ana Marija Kovač že leta deli svetnikom in dni- gim moralna načela ter pred sati v zemljiško knjigo, obči- javnostjo igra zagovornico na pa še vedno Čaka na pre- spoštovanja zakonitosti in ostanek kuprune, ki naj bi jo morale, zato jo zaradi našte- namenila tudi za gradnjo tih dejstev pozivam k odsto- športnega parka na Bledu. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vak / Nas ov: Zoisova 4000 Kfani / Tel,: 04/201 42 00, fax: 42 e-mail: (nfe^g«^ as.sl; ma 1 in osmrtnice: I« .: 04/201 42 47 (sprejem na aviemalskem odaivniku 24 ur dnevro); uradne ure* vsak delovni dan od 7. do ij. ure / Corřfijsbi glas |e poKednIk, Izhaja eb lorkih m petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne prilog: Meja Cereoj»ka, Letopis Gorenjska (enkrat leineJNa potep In sede«n lokalnih pn(o| / Tisk: SET, d.ď, Ijub^íana / Naročnina: tel.: C4/201 42 41 / Cena izvoda; torek 300 SIT, pet«k; )OOS(T; lein» naro6iÍna: 26.000 SiT; redni plačniki imafo 20 popusta, letnr 2S % popu$(ai naročnini 2« luiino: 100 SUR preračunano v tolar]e po srednj«m («("sju Bank« Slovenije, v cene le vračunan DDV po stopnji S,^ %-, naročnina se upoiteva od tekoče lisvilk« do pi&n«^ pf«klicâ. Iii velja od naslednjega obrafunfkpga obdobja I Oglasne stermanj polovica volivcev z referen- vih problemov v krajevni skupnosti Ljubno, na zboru dumskega območja, V pri- v Podnartu pa so soglašali s meru, da bo večiiua podprla pripojitvijo Otoč. K rak) Izložbe z unikatnimi izdelki Nekaj rokodelcev Je prišlo na Idejo, kako olepšati izložbe nekdanje trgovine Astra v starem mestnem jedru, ki že nekaj časa samevajo. Posluh za to sta pokazali Antonija Pire, direktorica Sava Trade, d.o.o,. in Romana Potočnik iz Sava Medical, d.o.o., ki upravlja s stavbo. "V drugi polovici avgu- sta smo sklenili pogodbo z rokodelci in jim brezplačno odstopili izložbe v uporabo. Na ta način prispevarno k bolj urejenemu videzu mestnega jedra, hkrati pa se rokodelci, ki se ukvarjajo z domaČo umetnostno obrtjo, lahko predstavijo §ir$i javnosti," je komentirala odločitev PirČeva. V izložbenih oknih so na ogled lončeni in kerarnični izdelki janje Proj in Barbe Štembergar Zupan, unikatne lesene sklede Staneta Lamovška In 610 pletenine Romane CaSpirc. "Prodajalno na Prešernovi ulici v Kranju smo zaprli konec leta 2003, zaposlene smo prezaposlili v trgovski center OBI v Kranju. V starem delu mesta so uredili peš cono, zato je postalo poslovanje za prodajalno s tehničnim blagom, zaradi dostave blaga, zeio oteženo," je Še povedala Pirčeva in dodala, da so se z rokodelci dogovorili, da izložbe lahko uporabljajo, vse dokler ne bodo poslovnih prostorov proda-i ali oddali v najem, S.K. možjanca Obnovljena cerkev Podružnična cerkev sv. Nikolaja na Možjand, ki stoji od leta 1871, ima kljub starosti lep izgled. Za to sta zaslužna tudi ključarja janež Vreček in Mirko jagodic. Prvi je poveda da so pred osmimi leti obnovili fasado in uredili drenažo, predlani pa so začeli zbirati material za novo streho, Letošnjo pomlad so se lotili zamenjave ostrešja in kritine ter napeljali strelovod. V notranjosti so naredili novo stop- nišče in obnovili prostor za pevce ter postavili nove klopi v pritličje. Domačini so opravili okrog tisoč ur prostovoljnega dela, Za okrog 4 milijone tolarjev vredno obnovo je 1,7 milijona dala cerkev, en milijon Občina Preddvor, ostalo pa krajani in lastniki vikendov. Prvih ]e v vasi le 35, drugih pa približno sto. V nedeljo so se z gosti zbrali na slovesnosti, med katero sta ljubljanski Škof Andrej Clavan in župnik Miha liivrinec iz Preddvora blagoslovila nove pridobitve (na sliki). S. S. Do zime nova štirisedežnica RTC Žičnice Kranjska Gora na mestu enosedežnice Vitranc I pospešeno gradijo temelje za stebre nove štirisedežnice, ki bo zmogla prepeljati 1600 smučarjev na uro. Mendi Ko kot ti tej turistično obarvani inve- ...............................................sticiji. S tem bi bila družbi Kranjska Cora • Nova žičnica dana možnost, da poveča bo zelo podobna tisti, ki od svoj prihodek za 20 odstot-lanske zime deluje v Podko- kov [n začne vračati dolgo-renu. Dolga bo 1229 metrov, ve." Pomembna je tudi po-Široka 4,8 metra, hitrost je moč družbe HIT AJpinea, s 2,6 metra na sekundo, viSin- katero so že pred lansko zimska razlika je 302 metra. Tre- sko sezono podpisali dogo- nutno gradbeniki pripravlja- vor o sodelovanju pri vlagajo temelje za 12 stebrov, ki njih v Kranjski Gori. "Gre za jih bodo s pomočjo helikop- doloieno predplačilo HIT Al- terja postavili predvidoma pinee, ki se kasneje obraču- sredi novembra. Vrednost na pri popustih. " investicije je po besedah di Za odločitvijo o vložku v rektorja žičnic Srečka Vilarja novo žičniško napravo je že-okoli 700 milijonov tolarjev. Ija povečati Število smučarjev Vir financiranja so lastna v Kranjski Gori in kraju po- sredstva in sredstva banke, vrniti sloves najboljšega " ^f"«^)« sedmega stebra na trasi §t i ri sedež nice. "\e pa res, da smo se prijavili smučilča v Sloveniji. Hkrati tudi za pridobitev 20 odstot- bo s povezavo na smučarsko smučišča in nazaj na kranj- sko sezono. Štirisedežnica kov nepovratnih sredstev iz obvoznico v zgomjem delu skogorsko stran. Z umetnim naj bi bila za prve smučarje v začetku de- stnaktuniih skladov. Upamo, smučišča omogočala lažji da bo država znala prisluhni- pristop do podkorenskega zasneževanjem bodo zagotovili možnost smuke vso zim- pripravljena cembra. Enakovredni drugim prebivalcem Varovanci tržiške enote Varstveno delovnega centra Kranj so proslavili 5-letnico dela z odprtjem i kov ne razstave. Stoun Saje Tržič - V tržiškj tovarni Tri- fix je najmlajša in najmanjša enota VDC Kranj, kjer skrbijo trije zaposleni za 13 varovancev. Ljudje z motnjami v duševnem in telesnem razvoju opravljajo enostavna kooperantska dela. Od začetka se ukvarjajo tudi z oblikovanjem sli- jo varovanci prika2ati svoje glasbene, plesne in igralske talente." je udeležencem torkove svečanosti sporočila Meta Grandlič iz VDC Kranj. Kot je dejala direktorica Ivica Matko, je okolje lepo sprejelo vse varovance, kar je pozitivno za njihovo samopodobo. Z delom, aktivnostmi in socialno vključenostjo so dokazali, da so ne. Izdelke ponujajo trgu, tudi osebe 2 motnjami ena- svojo ustvarjalnost pa so že kovredni ljudje. Za pomoč večkrat predstavili domači- pri tem se je vsem zahvalil nom. Doslej so imeli pet minister za delo, družino in skupinskih likovnih razstav socialne zadeve mag. Janez in več nastopov v šolah, vrt- Drobnič. IzrazU je zadovolj- ^^ ^^^^^^^^ p^j^g varovancev zaslužna Vinko Hlebš in cih ter domu starejših obča- stvo, da so varstveno delo- j^mej Eržen nov. Ob petletnici dela so vni centri tudi v manjših pripravili posebno presene- mestih. Napovedal je tudi številni obiskovalci ogledali prvič predstavila z likovni- čenje za domačine in goste. Širitev zaposlitvenih cen- zanimive izdelke. Jernej Er- mi deli. Do 29. septembra "Kljub mrazu je veliko to- trov, kjer bodo invalidi dela- žen je vodil varovance pri bo razstava na ogled v atriju pline v naših sr^ih. Pred od- li po svojih sposobnostih. oblikovanju gline, mentor občinske stavbe, potem pa prtjem razstave v galeriji Potem ko je župan Pavel Vinko Hlebš pa je pripomo- Atrij Občine Tržič vam želi- Rupar odprl razstavo, so si gel, da se je Nalalija Bizjak bo do 8- novembra gostovala v tržiški A banki. Parkiranje le za plačilo V ožjem središču Kamnika so namestiti pet parkomatov, parkiranje bo odslej možno za sto tolarjev na uro, parkirnina brezplačna. Do posebnega letnega abonmaja so upravičeni stanovalci, ki mejijo na plačljiva parkirišča; plačati bodo morali 24 tisočakov letno. "Odzivi za-enkiat niti niso tako slabi. I AS NA pAlADIN avtomobili omogočiti lažji lidjsko postajo, na Trgu pri- veliko ljudi je bilo veselih, ..............................................................................dostop do mestnega središ- jateljstva, ob Tomšičevi, Pre- ker so takoj dobili parkiriš- Kamnlk - Parkiranje v ožjem ča. Parkiranje, ki bo voznike čni in Gregorčičevi ulici, ob Če," je dejal Ivo Kokalj, eden središču Kamnika od torka, stalo sto tolarjev na uro, Frančiškanskem samosta* od dveh redarjev, ki bosta 20. septembra, ni več brez- osem tisočakov na mesec ali nu, ob kavami Veronika ter izvajala nadzor. Kazen za plačno. Občina Kamnik se je 48 tisočakov letno, je odslej na tržnici, ko le-ta ne obratu- neplačilo parkirnine ali pre- odločila namestiti parkoma- potrebno plačevati na javnih je. Parkirni listek je potreb- koračitev časa bo deset tiso- te in z zaračunavanjem par- parkirnih površinah na no kupiti od 6. do i6. ure čakov, za pomoč pri uporabi kimine občanom in obisko- Glavnem trgu, na avtobusni vsak delavnik. sobotah, parkomatov pa bodo še cel valcem mesta z osebnimi postaji, na parkirišču za po- nedeljah in praznikih bo mesec skrbeli informatorji. GORENISK! GLAS petek, 23- septembra 2005 GORENJSKA 5 Loškem muzeju s polno paro Premalo denarja že za osnovr^e stroške poslovanja muzeja. Skrb za večjo razpoznavnost v javnosti. Igor Kavčič vanja, ogrevanja, elektrike. ..............................................................................vedeti pa moramo, da je Sko^a Loka • Po stotih dne- vzdrževanje bko stare stav- vih vodenja je nova direktori- be» kot je grad, izredno drača Loškega muzeja )ana go," ugotavlja Mlakarjeva, ki Mlakar predstavUa doslej računa na nekaj dodatnih opravljeno delo in nekatere sredstev za ureditev sanitarij novosti. Kot je povedala, je v za obiskovalce ob rebalansu prvih treh mesecih največ občijiskega proračuna, dela imela z vpisom muzeja Prenovili so muzejski sobi v sodnim register in analizo Ivana Tavčarja in sobe z Viso- stroškov poslovanja, prepri- kega, ob tem. da je VisoSka čana, da je biJo za večjo pre- kronika letos maturitemo čti- poznavnost Loškega muzeja vo. pa dijakom ponujajo tudi v javnosti doslej storjenega nekoliko drugačen ogled. mnogo premalo^ pa so v mu- oplemeniten 2 manj znanimi zeju že poskrbeli za obnovo zgodbami o pisatelju, Poskr-in posodobitev spletne stra- beli bodo za dodatno usponi, ureditev napisnih tabel, sabljanje muzejskih vodičev, pripravili pa so tudi nekaj začeli so urejati inventarne promocijskih izdelkov, za najmlajše na primer Čokola-dico v obliki loškega grba, "Ustanoviteljica Občina knjige muzeja, lodli pa so se tudi obdelave fonda stare grajske knjižnice, ki obsega kar 4000 enot, med njimi Škofia Loka oziroma finan- tudi več kot tristo let stare cer Ministrstvo za kulturo ne knjige ... Grad, v prihodnje zagotavljata zadostnih sred- nameravajo spet usposobiti stev za poslovanje, saj s pri- zazidani centralni vhod vanj, bližno štiriiYii milijoni tolar- je sicer v fazi denacionalizad- V prenovljeni muzejski sobi fz dvorca Visoko je zanimiva jev na leto ne uspemo pokriti je. pogajanja z uršulinkami skrinja, v kateri so lastniki hranili pomembne dokumente, niti osnovnih stroškov pošlo- pa se bližajo h konoL Vanjo smo pokukali skupaj z novo direktorico Jano Mlakar. Navzkrižja o kanjonu Kokre Ideja o velikem otroikem igrišču, brunarici, osvetljenih poteh. Kanjon je zaščiten kot naravni spomenik. Suzana P. KovačiČ mer je pojasnU načrte: ' Po- na. Za igrala smo predlagali možno, ker bi vznemirili ..............................................................................leg postavitve brunarice sem drugo lokacijo, ki je nekoliko živalske vrste, ki tu Živijo, Kranj - V kanjonu reke Ko- bil pripravljen investirati de- višje ob poti. Brunarico bi Poleg tega se je pojavil van- kre v Kranju je že nekaj let nar v plezalno steno in otro- lahko postavili v bližini. Čez dalizem, naj povem, da sta urejena sprehajalna pot, na- ško igrišče, ki bi preseglo ve- cesto, ki pa ni prometna," je od vseh usmerjevalnih in črti v zve» z dejavnostmi na likost znanega kranjskega tem območju, ki je z odlokom zaščiteno kot naravni Gibi giba. V to bi vložil blizu povedala Maja Brozovič, visoka svetovalka na Zavodu informativnih tabel ostali le še dve. Ce bi pot osvetlili, bi 40 milijonov tolarjev. V bru- za varstvo naravne dedišči- se takšno ravnanje in hrup spomenik, pa so zastali. " Ka- narici bi imeli promocijski ne, OE Kianj. Na to v podjet- podaljšala v nočni čas," je njon smo želeli dodatno oži- material, prodajali bi slado- ju Flora niso pristali, direk- bila odločna Brozovičeva. viti. Letos spomladi smo na- led in brezalkoholno pijačo." tor pravi, da bi bilo na tej lo- "Saj ničesar ne smemo, " pa meravali prestaviti montaž- Kot edino primemo lokacijo kaciji premalo prostora za ie bil kritičen župan, ko no brunarico, ki je bila pozimi na drsališču na Sloven- za oboje je Kumer izpostavil več igral. "Vem tudi za sto- je beseda nanesla vsaj na travnik ob reki, a so na Zavo- letne vode in bi na to račiina- primerno osvetlitev lesene- skem trgu, ob sprehajalno du za varstvo naravne dediš- ii," pa je direktor komentiral ga mostu v kanjonu. Po pot v kanjon," je povedal žu- čine, OE Kranj, o tem napi- omenjeni poplavni pas. pan mestne občine Kranj sali negativno mnenje. 'Gre Drug predlog je bil, da ustrezno rešitev, Id naj bi jo dobili do spomladi prihod- Mohor Bogataj. Lastnik bru- za poplavni pas, igrala bi bila urejene sprehajalne poti, njega leta, \t župan odšel narice je podjetje Flora, tudi preblizu reki, zato se ob katerih poteka učna pot celo v Ljubljano k pnstoj- d-o.o, direktor Matjaž Ku« nam ta možnost ni zdela var- po kanjonu, osvetlili. "To ni nemu ministru. PROGRAM JAVMI RADtOTIlfVIlJJC MrmnuM N Nova Stotnnlia DeSUS DOBRUŠA Prenovljeni vaški vodnjak Vodnjak sredi DobruSe, ki je, kljub temu da so ga domačini ie vedno s pridom uporabljali, zadnja leta že močno propadai, je pred dnevi dobil povsem novo podobo. Občina Vodice je ta priljubljeni zbiralnik vode, ki so ga domačini postavili okrog leta 3920, skupaj 2 družbo Hellos v preteklem letu temeljito obnovila. Zajetje In rezervoar vode so strokovno zgradlil na novo, namestili so novo pipo, uredili pa so tudi okolico, ki je zdaj urejena v manjši trg> namenjen druženju In sprostitvi. "Včasih so tu perice praie perilo, v vodi pa so hladili tudi mleko^ že od nekdaj pa se tu ustav- jajo mimoidoči in Sf točijo to vodo, za katero domačini Še danes verjamemo, da ima zdravilni učinek." je povedal domačin Lojze Černivec, eden od pobudnikov za obnovo, j. P. Skcfja Loka Ponovno dnevi turizma Na Škofjeloškem bosta prihodnja dva vikenda v znamenju promocije turizma. Ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembru, je Lokalna turistična organizacija BlegoŠ četrtič pripravila zanimivo dogajanje, ki so bo to soboto in nedeljo odvijalo v Železnikih in Žireh, naslednji vikend pa v Škofji Loki, V Železnikih bodo jutri prikazal; klekljanje, si ogledali stari del Racovnika, v Sonci odprli Groharjevo hl5o, v Žireh pa ogledali kamnito mizo v Ravnah, v nedelo bo organiziran pohod po Rapalski meji na Sreznico. Naslednjo soboto, 1. oktobra, bo na Mestnem trgu tržnica kmetijskih izdelkov in pridelkov, likovna razstava Ločank, nastop ljudskih pevcev in godcev, muzejska delavnica in prikaz različnih pasem ter vrst Šolanja psov. Organizirano bo tudi brezplačno vodenje po Škofji Loki in ogled Nacetove hiše v Puštalu, za simbolično ceno pa tudi ogled Loškega muzeia. B. B. Gorenjski prijatelj RADIO SORA 89,8 9L1 96.3 Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Skofja Loka lel.: 04/506 50 50 rax: 04/506 50 60 e-iriíiil !ínfb(^r!)díoma upokojencev diti pomladi leta 2006 in ga Kranj Martin Habpji podpisa- dokončali v enem letu. Javni li pismo o nameri o i^radnji zavod Dom upokojencev in upravljanju Naselja brez ovir Taber. Občina in Gradbinec Kranj bo prevzel upravljanje in s trokovno vodenje doma in GIP bosta v projektu sodelova- ostala opravila, ki jih opravlja la kot investitorja, dom upoko- po zakonu o socialnem var-jencev pa bo kot upravljavec stvu. naselja. "Z lavnim zavodom Dom Po aajnovejži oceni bo na- upokojencev Kranj smo prido-ložba v izgradnjo doma starost- bUi pomembnega partnena v nikov, gerialrične rehabilitaci- projektu, saj tako med diu-ie, oskrbovanih stanovanj in gim ne bo potrebno ustanovi- Pismo o nameri so podpisali (z leve): Zmago CerSak, Franc Cebulj in Martin Habjar)./F«to:ceru4Sio.k enodružinskih hiš vredna tri ti svoj javni zavod in zaprositi milijarde tolarjev, V naselju za koncesijo. Pomembno je, bo živelo 268 stadonamih ko- da se je upravljavec doma tudi ristiukov, zaposlitev pa si bo v zavezal, da bodo imeli občani njem r^lo najmanj $2 oseb. Cericelj prednostno pravico do S pismom o nameri se je oskrbe," je po podpisu pogod-občina obvezala, da bo pre- be povedal župan. ŠTÉřANjA Co HA Nd âte^nji Gori nova cesta Kljub dežju je na Štefanji Gori minulo soboto potekala otvoritev nove ceste. Predsednik vaške skupnosti )oža Sker* janc in župan Cerkelj Franc Ćebulj sta se zahvalila vsem, ki so sodelovali pri obnovi cestne infrastrukture in kompletne javne razsvetljave. "Nekaj cest je zgrajenih na novo, približno dva in pol kilometra pa obnovljenih. Skupni stroški so znesli okoli 40 milijonov tolarjev, kar je v celoti financirala občina Cerklje," je povedal župan, joža Škerjanc je dodal: "Zelo sem srečen, saj je infrastruktura urejena najmanj za naslednjih 20 let. " Cesto je blagoslovil tudi župnik z željo, da bi bilo na njej čim manj nesreč- V. C. do 2008 Pogovor s Francem Čebuijem, županom Občine Cerklje na Gorenjskem, ki danes, 23. septembra, praznuje občinski praznik. Simon Šubic Bmiku nadaljevala prihodnje ....................................... leto, končala pa v letu 2007. Cerklje • Z lani zgrajenim Upam, da se bo že v letu 2007 prizidkom k Osnovni Šoli Da- začela gradnja krožiSČa na co-vorina Jenka se je zaključila sti Lahovče - Kranj. Po sedanjem planu naj bi bilo krožiS- če dokončano v letu 2008. So- ena največjih investicij v Cerkljah v zadnjih tridesetih letih, pravi župan Občine Cerklje Časno bo tekla obnova državne Franc Čebulj. "Z njim smo ceste Grad • žičnia, ki je bila dobili skorajda konùîo podo- delno obnoNijena že letos, pri bo šolsko - kultumo - športne- čemer je občina prispevala ga centra, Na tem prostoru enako sredstev kot država, imamo poleg šole in večna- Upam, da bomo tudi to cesto menske športne dvorane tudi dokončno obnovili v letu kultumo dvorano, v katero je 2007." treba vgraditi še opremo, in zobni ambulanti, sem pa je Boste prisotnost ministra iz- Župan Obdne Cerklje Franc Čebulj. /fw-hm dow treba prišteti Še novi vrtec, koristili tudi za pc^ovcr o pre- park pomembnih cerkljanskih mož in zunanja športna igrišča, ki jih bomo tudi zgra- stavitvi ceStt mimo bmiSk^ letališča? "Vsekakor. V petek bo pri- odvijali drugi programi, npr. proračunska sredstva name- karting, nja v nujne občinske projekte, poleg tega pa so njene pristoj- dili ob šoli. Skupaj z ureditvijo ložnost, da bomo ob prisotno- V RTC Krvava c^^ozarjapo na nosti pri podpori takim projek- podružnične šole v Zal<^ je sti predstavnikov Aerodroma pomanponje prenočil. Kako tom tudi zakonsko zelo ome- bilovzadnjihosmihletihvob- Ljubljana spregovorili tudi o zagotoviti dodatne postelje? jene. Občina lahko največ po- novitvena de]a in novogradnje prestavitvi bniiške ceste mimo Kaj je z zgodbo o wellness cen- maga z ustvarjanjem dobrih v tem centru vloženo 1.7 mili- letališča. Upam, da bomo sli- tru? pogojev za investitorje, torej z jarde tolarjev. Od tega je drža- šali jasne odgovore, kako pro-' "Hotel z več prenočišči in dobrimi planskimi prostor- va prispevala nekaj manj kot metno ministrstvo načrtu je re- wellness programom se bo za- skimi dokumenti. Ti pa so v gotovo gradil- Po trditvah inve- večjem delu že sprejeti na ob-stitorja finančne družbe Ai Činskem svetu. Nekaj lahko tristo milijonov tolarjev, vse alizadjo tega projekta." ostaJo smo krili z občinskimi sredstvi," pravi župan, ki se za- KersležeomenilicestoGnd« bodo z investicijo začeli v na- pomagamo tudi 2 nizkimi hvaljuje vsem društvom, ki so žičnica: kakšni so načití za re- slednjem letu. En sam hotel občinskimi dajatvami, ki pa pripravili bogat prc»ram ob- šitw problema s paridianfem pa še ne bo zagotovil dovolj so v Cerkljah med najnižjimi činskih prireditev. v zimski sezoni? prenočišč, ki jih po oceni na na Gorenjskem." V zvezi s tem načrtujemo tem območju potrebujemo Osrednja pnredjtev ob občin- sestanek z vodstvom Uniorja 2.000. Državni skladi bi mo- Pred tednom dni « bilo pod- skem prazniku bo v petíc, 23. Zreče kot lastnika RTC Krva- rali nujno spremeniti svoj pri-SMtembra, ko bo otvoritev ob- vec, na katerem se bomo po- stop do ti. sofinandranja turi- pisano pismo o namen za Naselje brez ovir Taber. novi (enega odsdca re^onalne govarjali tudi o reševanju last- stične infrastrukture, ki je se- Za upravljavca naselja ste pri« ceste Spodnji Brnik - Zgornji niških odnosov med RTC Kr- daj omogočeno le za projekte, dobili Dom upokojencev Bmiic Kako pa kaze z obnovo vavcem in dveh pašnih skup- dražje od sto milijonov tolar- Kranj ceste na Zgornjem Bmiku in nosti, o čemer je dogovor že jev. Ta sredstva bi morala biti "Podpisa Pisma o nameri o tudi z izgradnjo krožiŠČa na pripravljen. Želimo si, da se na voljo tudi za manjše investi* izgradnji in upravljanju Na- Spodnjem Bmiku? zadeva čimprej razreši, saj bo dje nad 10 milijonov tolarjev, selja brez ovir Taber sem iz- "Na petkovi otvoritvi bosta le tako možno omc^odti dol- Zanje je v naši občini veliko redno vesel. Vesel sera tudi, prisotna minister za promet goročni razvoj smučišča in možnosti in zanimanja. Na ta da ta projekt razen ene poli- Janez Božič in verjetno tudi di- primemo urediti vprašanje s način bi v približno desetih le- tične stranke podpira celoten rektor direkcije za ceste Vili sedaj problematičnim parkira- tih prišli do želenega števila občinstó svet in da je k projde- tu pristopi) tudi Martin Hab- jan, direktor Doma upokojencev Kranj, kjer so strokovno najbolje usposobljeni ljudje na Ževrlan s sodelavd, kar bo pri- njem pri spodnji postaji ži-čni- prenočišč." ložnost, da se pogovorimo ce in pod lezerd. Pri spodnji tudi o nadaljevanju del Naj- postaji žičnice bi bila po mo- bolj verjetno se bodo deb na jem najbolj ustrezna paridma Kako lahko pomaga obâna? "Sama občina finančno ne r^onalni cesti na Zgornjem hiša, v kateri bi se lahko poleti more veliko pomagati, ker Gorenjskem. " v t i u ? Ob letošnjem občinskem prazniku, 23. septembru, iskrene čestitke ter veliko uspeha vsem občankam in občanom občine Cerklje. I ř i franc Čebulj» župan Občinski svet Obcinôb uprava Cerklje Posadili drevo v sredo, 21. septembra, so pred Osnovno 5olo Davorina jenkâ posadili drevo, kot simbol, ki nas opominja na pomembnost narave în ohranjanja okolja, simbol sodelovanja med šolami v svetu> kulturne raznolikosti, strpnosti in miru. Tako se je cerkljanska šola kot Unescova šola pridružila približno 400 šolam po vsem svetu» ki so s posadit- vijo drevesa ob 12. uri po kalnem Času obeležile mednarodni dan miru. Na krajši reditvi, ki je potekala ob občinskem prazniku, sta bili prisotni tudi delegaciji učencev in učiteljev \z Trboj in Vodic. S. Š. Trije občinski nagrajenci Cerfdje - Obâna Cerklje na Go-renjskcm praznuje danes, 23. SiMOK Šubic BožkL Ob tej priložnosti bodo podelili tudi letošnja občinska priznanja. Veliko plaketo bo pr^el Vm- septembra, na dan smrti Igna- ko Janežič iz Zalc^ za veĆ kot dja Borštnika, enega največjih 40-letno delovanje na glasbe- slovenskih igralcev, režiserjev nem podro^a MaJo plaketo in dramaturgov, rojenega v prejme Janez MartindČ iz Cer- Cerkljah- Ob občinskem praz- kel) za tridesetietno delo v Špor- novanju so pripravili bc^t pro- tu, Še predvsem v rokometu. iam prireditev, ki ga najdete Priznanje občine bo prejda Mina spletni strani www.cerklje.si haela Remic iz Cerkelj za dolin v ^asilu Novice izpod Krvav» goletno aklniio delo v Prosto-ca. Osrednja prireditev bo da- voljnem gasilskem društvu ncst 25. septembra, ob 1$. uri Cerklje, Ž;ipan bo podelil tudi pred Gasilskim domom na svoja, županova priznanja, in Spodnjem Bmiku, kjer bo ot- sicer VUiju Ževrianu (DRSQ» voritev obnovljene regionalne ministru Janezu Božiču, lastu ceste, na kateri bo prisoten tudi Maiconu (RTC Krvavec) in Ro-minister za promet mag. Janez bertu Šdjeniku (PU Kranj). GORENJSKI CIAS petek, IX. septembra 2005 i: mm : mm mm vil m a.sta novn ík @g-glas.si 7 Labodi po tujino TinaTosič Bled - Sredi julija so s treningi začeli mladi blejski hokejisti. Pripravam v Poreču, k! so temeljile predvsem na fizični vzditl j i vosti, so se priključili treningi na ledu. Da so razbili vsakodnevno monoto« « nost teka okoli jezera in drsanja, se je trener Valerij Sah* raj odločil za drugačen naân vadbe. Mladi "labodi" so se pod taktirko mojstra Aleksandra srečali z osnovami ai- kida, ki jim bodo pomagale pri samodisciplini, zbranosti in koncentraciji. Blejski mladinci bodo po- leg tekmovanja v sloven- Mladí blejski hokejisti so novi člani koroške el^ne lige. Rad« i^rev« skem državnem prvenstvu» nastopili v elitni koroški skemu klubu, ki so ga ob skega kluba Markus Kunta* italijanskega Asiaga (10:2) ligi. Moči bodo merili z Vrbskem jezeru zastopali ritsch in vsem zaželela veli- ter bili boljši od Olimpije igralci klubov iz Beljaka, predsednik HK MK Bled ko športne sreče v sezoni. (4 •3)- Celovca, Spittala, Veldna, Branko Tošič, trener Miloš Z ligo bodo igralci začeli Kot vsako leto je bila tudi Steindorfa in Althofna. Potočnik in mladi igralci, konec oktobra, medtem pa letos na Bledu organizirana Pred začetkom sezone so v pridružil pa se jim je tiidi BJejci že igrajo prijatelfske namen predstavitve moštev podžupan Bleda Miha Po- tekme, v katerih spoznavajo so šola drsanja za vse otroke, Id hoteli narediti v Veldnu organizirali pravi ločnik. Novince sta pozdra- svoje nasprotnike. Najprej prve korake na ledu. Z udeležbo hokejski večer, na katerem viJa predsednik koroške ho- so se srečali z ekipo HC so bili v klubu zelo zadovolj- so se seznanile sodelujoče kejske zveze mag. Wolf- Tarčo Wolfe iz Celovca in ni, saj so se šole udele- ekipe. Ob jedači, pijači in gang Ebner in podžupan bili prepričljivo boljši z žili otroci iz občin Bled, Bo-glasbi je bilo največ pozor- mesta gostiteljev ter pred- 12:2. Visoko so nadigrali hinj, Radovljica in Žirov-nosti namenjene prav blej- sednik tamkajšnjega hokej» tudi ekipi Slavije (9:4) in niča. HOKEJ jkenice Jeseničani najpre} s Slavijo S temo med ekipo Slavije fn Acroni |esenicami se danes začenja nova sezona v Mednarodni hokejski ligi. Prvaki bodo v Zalogu gostovali ob 19. url, na tekmi pa so zagotovo favoriti» saj sta se moštvu znova pridružila Tomaž Razingar in Marcel Rodman, tako da bo imel trener Roman Pristov na voljo znova večino lanske zmagovite ekipe. 'Načrt |e-seniČanov je obraniti lanski naslov prvakov mednarodne lige, priložnost, da se v rjej prvič izkažejo pred domačimi navijači, pa bo v že v sredo, ko bodo v Podmežakli ob 18. uri gostili moštvo Medveščaka. V, S. KEGLJANJE Kran) Začenja se nova sezona v kegljaških ligah V slovenskih kegljaških ligah letos nastopa 16 ekip z Gorenjskega. V 1.A moški ligi letos nastopa samo ekipa Iskraeme-cOt ki brani naslov prvaka in igra prvo tekmo v soboto doma 2 ekipo Intefokno, v i.B ligi pa nastopajo Calcit, Hidro, Ljubelj 1, Simon Jenko in Sřliko, v 2. ligi nastopajo Jesenice 1, Termo Polet in Triglav, v 3. ligi pa tekmuje največ Gorenjcev: Coma, Jesenice 2, Kranjska Gora, Ljubelj 2 in Železniki- Pri ženskah nastopata samo dve ekipi z Gorenjskega: v 1.A ligi nastopa ekipa Triglav» v soboto igra doma z Miroteksom, v 2. itgi pa nastopa ekipa Ljubelj, ki v prvem krogu gostuje. M. F. ŠPORTNO PLEZANJE Marsella Maja Vidmar spet na stopničkah Tudi na prvi jesenski tekmi svetovnega pokala» ki je bila minuli konec tedna v španski Marbelli, je slovenska reprezentanca nadaljevala serijo odličnih uvrstitev. Skofjeiočanka Maja Vidmar je ponovno stala na zmagovalnih stopničkah, Natalija Gros je pristala takoj za njo, med osmerico pa je bila tokrat spet Martina Čufar. Pri far^tih je bil v finalu tudi Klemen Bečan. V skupni uvrstitvi svetovnega pokala naša Maja Vidmar še naprej trdno drži v rokah drugo mesto. T. Č. KOŠARKA škofja Loka Superpokal že v sredo Košarkarji Loka kave TCG so si spomladi znova zagotovili nastopanje med prvoligaši Moško ekipo tudi letos vodi trener Gašper Potočnik, po odhodu Jureta Eržena nazaj k ekipi kranjskega Triglava pa bodo za Loka kavo TCG v novi sezoni ob lanskih igralcih sestavljali še povratnik Uroš Ivanovič, Saša Ljubenovič in še dve zadnji okrepitvi: Primož Skok (prej Triglav) in Jernej MihaliČ (prej Union Olimplja). Pred začetkom sezone so v klubu razveselil) tudi podpisa pogodbe z novim opremljevalcem, ameriškim podjetjem Spaldrng, katerega zastopnik v Sloveniji je Dassašport. , Prvoligaški obračuni se v tej sezoni začenjajo šele 22, oktobra, že to sredo, 28. septembra» pa bo v dvorari na Podnu tekma tako imenovanega superpokala. Začela se bo ob 20.30, na njej pa se bosta pomerili ekipi Uniona Olimpije in Pivovarne Laško. Boj za superpokal namreč vedno poteka med državnim in pokalnim prvakom. Ker je letos obe lovoriki osvojila ekipa Uniona Olimpije, pa je njen nasprotnik drugi finalist pokala Spar, ekipa Pivovarne Laiko. V. S. KARATE Kranj • Pred domačir)! le Partizan Minulo soboto je v Športni dvorani na Zlatem polju potekal 6. mednarodni Shotokan karate turnir. Med seboj se je pomerilo več kot petsto tekmovalcev iz 42 kfubov iz Slovenije in tujine. Za najuspešnejši klub se je izkazaf Partizan z Srbije in Črne gore. Karate klub Kran) je osvojil drugo mesto, Shotokan Kranj pa tretje. Kranjski tekmovalci so večkrat stali na zmagovalnem odru, na najvišji stopnički pa so bili v posamični konkurenci športnih borb Vanessa Zarnik med malčicami -30, Manca Urh med malčicami •►30, fuš Markač med starejšimi dečki, Nastja Bojić (vsi KK Shotokan Kranj) pa med starejšimi deklicami. V starej kategorijah so se izkazali tekmovalci KK Kranj. Teja Šavor je zmagala med Članicami -60, Matej SuŠnIk je bil najboljši med člani -65. Iva Peternel pa v absolutni katego članic. V. s. VABILA PRIREDITVE Rokometni spored - jutri, 24. septembra, se bosta ob 19. uri Škofp Loki pomerila rokometna prvoligaša Termo in Trimo Trebnje. Loka kava • KSI v soboto gostuje v Izoli, v prvi B državni ligi (članice) pa v soboto ob iš. uri igrata Sava Kranj in Vita center Naklo, v nedeljo pa Loka gostuje pri Mileniumu. V drugi državni ligi za moške v soboto ob 17.30 Radovljica igra z Alplesom ŽeSezniki, Duplje gostujejo v Kočevju, Kranj pa pri Mokercu na Igu. Od miadincev v drugI državni ligi doma igrajo Aiples Železniki (v soboto ob 17. uri), Cerklje pa gostujejo v Trstu. Kadeti Radovljice in Dupelj igrajo v soboto ob 15.30, Cerkelj ín Terma pa v ponedeljek ob 18.30. Nogometni spored - V nedeljo, 25. septembra, v Si.Mobil Vodafone ligi igrata Nafta in Domžale. DrugoligaŠ Tinex Šenčur v nedeljo igra z Dravogradom na Koroškem, Supernova Triglav pa ob 15. uri s Krškim v Kranju. V soboto pa so že tekme tretjeligašev: Jesenice igrajo v Radomljah, Ihan v Novem mestu, Zarica z Adrio v Kranju ob uri, Roltek Dob pa doma z Avtoplusom Korte, Tekme 7, kroga v prvi gorenjski ligi bodo v soboto ob 16.30. In sicer Železniki igrajo z Velesovim, Visoko z Aipino Žiri, Sava z Naklim, Britof z Lescami in Bled Hirter s Kranjsko Goro. Tudi tekme 5. kroga druge gorenjske lige bodo v soboto ob 16.30: Bohinj igra s Podbrezjami, Trboje s Kondorjem, Polet z Bitnjami in Lo- čan s Preddvorom. Košarkarski spored • V pokalu Spar sta te dni tekmi tudi na Gorenjskem. Danes ob 1S.30 v dvorani gostinske šole v Radovljici igrata Radovljica in Tolmin, v sredo, 28. septembra, pa ob id. uri v športni dvorani v Kamniku Calcit Mavrica igra z jančami. jutri Dvorjanski tek • ŠD Dvorska vas pri Begunjah prireja Šesti Dvorjanski tek za memorial janfja Stroja, ki bo jutri, 24. septembra, z začetkom ob uri. Prijave sprejemajo uro pred začetkom na startu, informacije Zoran Piškur (041/900-571). Skupščina Hokejskega kluba Triglav - V torek, 27. septembra, bo ob 19. uri v sejni sobi 1$ občine Kranj skupščina HK Triglav Kranj. D.Ž. iS. Gorski tek na )avornik • ŠD Lom pod StoržiČem v nedeljo, 23. septembra 2005, organizira tradicionalni gorski tek na planino javornik. Start pri domačiji Pavšelj v Zg, Lomu bo ob fo. uri. Proga je dolga 10 km in ima $50 m višinske razlike. Vseskozi poteka po makadamu, ir^formacije: 031/325-243 (Anton Meelič). M, B. Balinarski spored • 18. KROG: super liga (sobota ob 17.00) esenlce : jadran izola, Bistrica : Center Pekarna Vrhnika, Brdo : Lokateks Trata; 1. liga (sobota ob 17.00) - Antena Portorož r Planina, Primskovo : Petrič Planina, Luka Koper : Citas Kaercher Mengeš; 2. liga vzhod (jutri ob 10.00) -Čirče VAN-OEN : Radovljica Alpetour, EîS 8udničar : Tržič. gorenjska liga, 16. kolo (danes ob 17.00) • Juirč Blejska Dobrava : Visoko Rapa, Žiri : Sava, Bratov Smuk : Rogovi- la TELE-TV, Trata Vedrialp Črnivec. S. Š. Podnart, Huje : Adrijan ŠPORTNO DRUŠTVO ŽA8NICA Žabnica 34, 4209 Žabnca JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V ŠPORTNEM DOMU V NAJEM Predmet razpisa je poslovni p rostor v izmen 75 m2 z veliko ooknto teraso (lopo)« primeren za gostinsko dejavnost. Prostor je oentrerr>o ogr^^. PafKlmi prostori sovsoc^oraDt. Razpisni pogoji: - pravru o$eba oaroma s.p.« registriran za opra^/Sariie gostinsKd âeÎSM^osb, -program dela z vidika popestritve sportns m anjžabr>e dejavnosti v sodelovanju s Športnim drusivom Ženica. • reference o dosedanjem opravlianju gostinske in druzber>e dejavnosti. Dodatne Infonnacite po tel.: 041/367 072, Pisne ponudbe pošljite v zaprti km/ertt, v roku 10 dnt od dneva objdve razpisa, na naslov; "ZA RAZPIS': èportrw društvo Žatmica, Žabnica 3d, 4209 Žabntca. Ponudniki bodo o tzbOAj n^emnika obveščeni v 25 dneh od cAjave razpise. , .. , ^ Andrej SKrer, predsednik 8 Ví Ima. sta nov nik ® g-gla s. 5Í G0REN)SK1 GiAS petek, 23. septembra 2005 GORENJSKI SEMAFOR TEK Tek okoli Blejskega jezera Zmagovalci po kategorijah: člani A : Klemen MarkuŠ (Kamnik), članice A: Mojca Flerin (Kamnik), Člani B: Ma-tej 8eke (Kranj), Članice B: Petra Race (Radovljica), Člani C: Bojan Cvajnar (Duplje), Članice C: Sabina Jovan (Begunje), Člani D: Danilo Pudgar (Vipava), dečki: Aljaž Majko (Vrbnie).V. S. Gorenjski pokal (skupno po 9 tekih): po kategorijah: ženske: +60: Lampe (TK ljubliana): 50-59: i'. Gaber (Gode- ?ič), 2. Bizjak (Čarman Sport), 3. Pečnik (Iskratel); 40-49: 1. Lotrič (Rokovnjačt): 30-39: 1. Močnik (TF Cerkno); do 29 let 1. Tomec (KGT Papež), 2. Draksier {I.CJ), 3. Gor- Jan (TF); moški: 460: Bertoncelj P. (Kondor GodeSič), 2- Kalan (Šk. Loka), 3. Bertoncelj A. (Godelič); 50-59: i. Kukman (Lj.), 2. Caber (Codešič), 3. Udovič (Power Fît); 40-49: Koder (Duplje), 2. Šavs (Preddvor), 3. Kavčič (Že)ezniki); 30*39:1. Zupančič (Papež), 2. Pintar (ŠD So-rica), 3. SokliČ (Arco); 20*29: i. Ferlic (Trmasti), 2. Trpin (Papež), 3. jereb (Sk. Loka); do 19 let: 1. Starman fTK Trata); absolutno: moSki: 1. Marjan Zupančič, 2 Marko Pintar, 3. TomaŽ SokliČ; ženske: 1. Katja Tomec, 2. Maja Draksier, 3. Zdenka Gaber. M. B. ŠPORTNO PLEZANJE Rezultati tekme svetovnega pokala v Španiji Ženske: 1. A. Eiter (Avs), 2. C. Ciavaldini (Fra), 3. M. Vidmar, 4. N. Gros, 8. M. Čufar, 11. L Franko (vse Slo); Moški: v A Chabot (Fra) in F. Crespi (Ita), 13. K. Bečan, 15. M. Sova, 20. T. Va^javec (vsi Slo). T. Č. BALINANJE Super liga: 16. KROG: Hrast Biagomix : Center Pekarna Vrhnika 6:i6. Jesenice : Lokateks Trata 5:17, Bistrica : Krim Špica 6:i6; 17. KROG: Center Pekarna Vrhnika : Jesenice 15:7. Lokateks Trata : Bistrica 19:3; VRSTNI RED: Lokateks Trata 39, Center PV 38, Sloga 37, Zabiče in Krtm Špica po 30, Brdo 29, Bistrica 22. Hrast Blagomix 15, Jadran Izola 12, Jesenice 3,1. liga: Železničar : Gitas K. Mengeš 12:10, Primskovo : Jadran HK 16:6, Luka : Planina 4:18; 17. KROGr Grtas K. Mengeš : Primskovo 8:14, Planina : Skala Vulk. Hn/atič 14:8: VRSTNI RED: Planina 42, Pelrič Planina 35, Zarja 30, Gitas K. Mengeš 29. Luka 28. Antena 26, Železničar 24, Primskovo 21, Skala Vulk. Hn/atič 14, Jadran Izola HK 6. 2. liga • vzhod: Čirče VAN-DEN : Fužine 20:2, Sodček : Triič 6:i6, Svoboda : Radovljica Alpetour 5:17; 17. KROG: Sodček : Čirče VAN-DEN 2:20, Tržič : Po- Ije 14:8. Radovljica Alpetour : Fužine 16:6. VR^Ni RED: Polje 38, Radovljica Aipetour in Čirče VAN'DEN po 36, Velenje 30, Tržič 24, BudniČar 19, Svoboda 17, Sodražica 7, Fužine o. S. 1 ŠAH 7. nedeljski turnir SD Gorenjka Lesce 7 turnir, 9 krogov, 2 x 10 minut, 18 igralcev Končno stanje: 1. Franc Rodman MK (ŠD Jesenice) 7 2. Zlatko Jeraj MK (ŠD Jesenice) 6.3 3. Janez Kozamernik MK (ŠD Gorenjka Lesce) 6 4. Boris Skok MK (ŠD Vele Domžale) 6 Marjan Lužnik I (ŠD Jesenice) 6 6. Matej Keršič MK (ŠK Stari Mayr Kranj) 5.5 7. Marjan Šemrl M (ŠD Vele Domžale) 5 8. Tugomir Kočevar ÍV (ŠK Bohinj Bohinjska Bistrica) 5 9. Dušan MarČetiČ II (Ljubíjana) 3 10. Janez Egart II (ŠD Jesenice) 4.5 KOMUN ALA m^O OBVESTILO O KLORIRAN J U VODE NA ŠIRŠEM OBMOČJU KRANJA Uporabnike obveščamo, da smo z^dl obilnih padavin, ki so povzročile mikrobiološko neskladnost pitne | vode 2 zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur. L RS 19/04, 35/04) po dogovoru z Zavodom za zdravstveno varstvo Kranj uvedli kioriranje na območju, ki oskrbuje mesto Kranj z okolico. Kioriranje bo zaustavljeno, ko se bo stanje na virih normaliziralo. i i i ! Naslov bron Beno Stern že pred zadnjo dirko v supermotu državni prvak. Matiaž Greoorič Kranjcu Beno Stem ima za seboj eno najuspešnejših m otociklističnih sezon v karieri, ki jo je začel že v zgodnjih najstniških letih. Letos se mu je vse izšlo po načrtih, saj je s svojo yamaho 450 osvojil naslov državnega prvaka v supemiotu, za nameček pa je uspeh kxonal le s prvimi stopničkami na dirkah evropskega prvenstva. Štem je bil vso sezono pretrd oreh za konkurenco, saj je razen enega tretjega mesta zmagal na vseh dirkah in si s tem na Ptuju, kjer je potekala predzadnja dirka že zagotovil naslov državnega prvaka, tako da bo ta konec tedna na dirki v Kamniku vozil neobreme- povs e m njen. Letošnji naslov državnega prvaka je že skupno brez težav Štern je minuli konec Organizatorji in tekmovalci Po letošnji uspešni sezoni peti in tretji zaporedni, zato tedna nastopil tudi na dirki so imeli obilo težav s sicer ima Beno Stem že nekaj na- si je Beno kot eden najmlaj- za evropsko prvenstvo vzorno pripravljeno tekmo- črtov za prihodnje leto. med ših prislužil zlato čelado, po- srbski Kuli, kjer je v obeh valno stezo, srbski gostitelji njimi je ponovna osvojitev sebno priznanje AMZS, ki vožnjah dosegel tretje me- pa so se izkazali tudi z do- naslova državnega prvaka in mu bo podeljeno ob koncu sto in s tem najboljši rezul- bro organizacijo in gosto- po vsej verjetnosti udeležba leta. tat v tem tekmovanju. ljubnostio. v avstrijskem prvenstvu. Na Gorenjskem tečejo tudi v klanec S tekom na Jezerskem v okviru Slovenskega alpskega maratona se je prejšnji teden zaključil letošnji Gorenjski pokal v rekreativnih tekih. Mata Bertonceit Besnica - Skupna zmagovalca letošnjega Gorenjskega pokala sta postala Marjan Zupančič in Katja Tomec. Pogovarjali smo se 2 )ane-zom Ferlicem (po p>oškodbi noge se je letos ponovno vmii in postal zmagovalec Gorenjskega pokala, ki ga sam tudi vodi, v kategoriji od 20-29 ^^t), vodjem pokala, katerega nosilni organizator je Klub Trmastih. Kako 5te zadovoljni z ude-ležbo v letošnjem pokalu, ki je polekal drugo leto zapored? lanez FerliCr 24'letnl Student Iz Besnice, teče že vrsto let. zasledimo široko populacijo Podobni pokali potekajo udeležencev, večinoma rc- po vsej Sloveniji. Je gorenj- "Udeležba se je na vseh te- kreatívce. Povprečna starost ski v čem poseben? kih precej povečala in to je tekmovalcev je bila 30 let, ''Gorenjski pokal ima kar bil tudi prvotni cilj pri pro- medtem ko je najstarejši štel nekaj gorskih tekov, kar se jektu. Vsi teki spadajo v akci- kar 74 let. Na krajših progah za naše kraje tudi spodobi. jo Slovenija teČe, ki poteka je nastopilo tudi precej mla-pod okriljem OKS, ki nam dih tekaških navdušencev." Imamo tudi zelo dobro in izkušeno ekipo časomeril- pomaga pri izvedbi in pri Kakšni so načrti za prihod- cev iz Timinga Poljane. Za- promoo)!. Koliko tekačev je nastopilo na devetih tekmah? nje leto? hvala pa gre seveda vsem "Načeloma bo število te- tekačem, ki so nastopali na kov ostalo enako in prav tako naših tekih. Že sedaj jih va- "Navsehrazdaljahinkate- tudi sistem točkovanja. Na bim tudi za prihodnje leto, gorijah skupaj je nastopilo določenih tekih pa bomo 1270 tekačev, kar je precej uvedli še krajše teke za največ kot lani. Na tekmovanjih mlajše." ko bomo zopet aprila štarta* tekom pod Kriško goro II TENIS POITTOROŽ Fantastičen uspeh Maše Peškirič Na doslej največjem ženskem teniškem turnirju pod okriljem Sf/TA v Sloveniji je velik uspeh 2 uvrstitvijo v drugi krog glavnega turnirja dosegla Mojstrančanka Maša Zec Pefkirič. Kot 408. gralka sveta je z rezultatom 6:3; 6:3 ugnala Čehinjo Libuše Prusovo, na svetovni teniški lestvici na 176. mestu. Poleg Katarine Srebotnik je še edina domača predstav-niča v boju za nove WTA točke. Andreja Klepač je v prvem krogu po treh nizih morala priznati premoč Čehinje Zuzaně OndraŠkove. B. M. SML/ČA/?SKI SKOKI sebeníe Tržkani ekipni prvaki Minulo nedeljo je SK Tržič Trifx organiziral ekipno državno prvenstvo v smučarskih skokih za dečke do 13 let. Naslov prvakov je osvojila ekrpa SK Tržič - Trî-fixa v postavi Sušnik, Dri-novec, Albreht in SemeniČ. Drugi so bili skakalci prve ekipe SSK Alpine Žiri (Oblak, A, Gantar, Klinec, Benedik), bronasta pa Je bila ekipa SSK Sam Ihana. V. S. Hofer sporoča izvleček iz ponudbe NATUR AKTIV Emen talec, Bio-Jubllar ali Mariazeller • sir iz hladilniKa, cena u 1 kg €8,48. €3,29 NATUR AKTIV sveže bio^meso, goveje» mleto Iz Máďlníka. $00 g Hofer y' NATUR AKTIV bio-Jogurt, sadni iz hladilnika, raziiinâ vrstd< 200g lonć«k i 1 ^^ 4 t V* JaétíS^ 9 /-•» NATUR AKHV bio-jajca od kokoši, ki&^o na prostem velikost M. razred A. porekk^: Avstrija, v zâvûiu 10 kosov â ♦ €-.39 €2,79 9m » p % « V s . J NATUR AKTIV bio-jogurt, navadni 12 hladilnika. 1 % ali 3,6 % midčne maščob«, 200glon6ak — fOl f-' €1,19 €•29 y 'j NATUR AKTIV bio-mleko, neposneto 3.B% mlečne maščobe ali NATUR AKTIV bio-mleko, neposneto» ostane dlje sv^e 3,5 % mlečne maščobe. iz hladilnika. 11 NATUR akti\L ' NATUR AKTIV blo-namaz, vitalni iz hladilniKa. različne vrste» 150g €2,99 NATUR AKTIV bio-Jajea od kokoii, ki žMjo na prostem velikost L, razred A poreklo: Avstriia v zavoiu 1Ó kosov NATUR AKTIV bio-korenje razred 1, poreklo: Avstrija, v zavoju i kg €-.89 e longer NATUR AKTIV bio*maslo te biadříníka. 250 g NATUR AKTrV bio čebula razred 1. poreklo: Avstrija. vzfivoKj 1 Kg NATUR AKTIV bio^krompir razred 1. poreklo: Avstrija, v zavoju 1,5 kg €1,19 « ^ €1^ €^89 ^ Bio MO www.hoferat Hokt K6. t &nrTfc1 v «MU íwmlďh loWh (M.l&i.i 1.26ôeV 03 757 001 01 232 92 M^WPOQI^U WNM iirm^z/Mo JI g o ^COlt S Gorenjski Glas M/WXM .CO R E NI SK IC LAS. Si IO K o ik simon. s ub ic@g-glas. s i GCRENISK) GUS petek, 23. septembra 2005 Golnik Prometni kotički v vrtcih v golniškem vrtcu sta mestna občina Kranj in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj v okviru projekta "Varno v naše mesto" uredila prometni kotiček, v katerem se bodo otroci seznanili z različnimi prometnimi situacijami. "V kotičku so preventivno propagandno gradivo, semafor, kolesarskâ četada. kresničke, refleksne zapestnice," je povedala Tatjana Kocijančič, tajnica SPV Kranj. Takšen kotiček stane slabih 200 000 tolarjev, načrtujemo jih za vse enote kranjskih vrtcev, skupaj jih je 13, in za vrtce pri osnovnih Šolah v občini, teh je 8. Predvidoma bomo odprli po enega na mesec. Osnovna sredstva imamo zagotovljena, kako bogato bodo opremljeni, pa je odvisno tudi od sponzorjev," je 5e povedala Kocijančičeva. Robert Štaba, tajnik republiškega SPV, je pohvalil odločitev o ureditvi pron^etnih kotičkov, ki jih ponekod v Sloveniji že imajo, a je bil tudi tičen: "Starši prepogosto prevalimo odgovornost na vzgojitelje in pedagoge in si vzamemo premalo Časa, da bi svoje otroke peljali po varnih šolskih poteh in okolici bivanja. Tako pogosto pademo na izpitu lastnega vzgleda." S. K. Otroci v družbi č-arovnika Grega, ki nastopa s "prometno'' predstavo. NESR£ČE buxovica Prehiteval v škarje v ponedeljek se je zunaj naselja Bukovica na cesti Železniki • Škofja Loka zaradi nepravilnega prehitevanja zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval 24-letni voznik renault kangooja. Nekaj po 12. uri je 24-letnik prehiteval pred seboj vozeče tovorno vozilo. V tem trenutku je nasproti pripeljal tovornjak s plinskimi jeklenkami za gospodinjstvo. Po trčenju je vozili odbilo izven vozišča. Pri tem je jeklenke raztreslo po travniku, zato so na intervencijo poklicali gasilce. Voznika kangooja so zaradi hudih poškodb odpeljali v Klinični center. S. Š. Kran; Zbil peško V križišču pri podjetjih Iskratel in Sava v Kranju je v torek voznik osebnega vozila zbil peško, ki so jo zaradi hudih poškodb odpeljali v Klinični center. Voznik se je z osebnim vozilom po regionalni cesti pripeljal iz smeri Škofje Loke proti Kranju, Zaradi previsoke hitrosti se v križišču ni uspel ustaviti pred prehodom za pešce, po katerem le že zakoračila peška, ki jo je po trku vrglo na pokrov motorja in nato na cesto. S. S. £o14 26 Prisanka Več kot 30 gorskih reševalcev je v torek zvečer s Prisanka prineslo trupli pokojnih slovaški najstnikov do Poštarskega doma na Vršiču. Reševalna akcija ie trajala trinajst ur. SiMOK ŠUflIC Vršič • Po tridnevnem Čakanju na boljše vremenske razmere se je 33 gorskih reševalcev iz Kranjske Gore, Rateč in Mojstrane v torek vendarle odpravilo po trupli mladih Slovakov, Id sta ležali dobrih 100 metrov pod grebenom Prisanka/ Ker je reševanje potekalo na klasičen način, se je to raztegnilo na trinajst ur, tako da so pokojna do Poštarske koče na Vršiču prinesli že v mraku. V koči sta ves dan mimo čakala Erich Janez Kunsteli Trupli pokojnih Slovakov so do Poštarske koče prinesli po 13 urah reševanja. /fo«o corazdKavM Hulinan in njegova hčerka razmere. Ovirali so nas sneg, iz Bratislave. Med ponesre- požled in spolzke skale. Za čencema je bil namreč tudi sestop po Hanzovi poti smo njegov ly-letni sin Mardc. potrebovali sedem ur tn pol, Gora pokojnih slovaških zaradi težavnega reševanja najstnikov, starih 17 in iS let, pa smo poškodovali kar ne- dolgo ni izpustila iz svojega kaj opreme, " je po zaključku objema, saj so se bili gorski akcije pojasnil Janez Kun- reSevald v soboto, na dan ne- stelj. vodja reševanja. Razme- sreče, zaradi nevarnih uda- re za reševanje so bile daleč rov strel prisiljeni umakniti s od idealnih, saj je pogumne skalnatega pobočja. Slabe reševalce motila tudi gosta vremenske razmere so jim megla. Le dobremu poznava- nato preprečile izpeljavo re- nju terena se lahko zahvalijo, ševalne akcije tudi v nedeljo da niso zašli s prave poti. in ponedeljek. V torek so se Kot se je dalo izvedeti, so ^^'^h Hulman (na sredi), oče pokojnega I7.letnega Mareka. reševalci vendarie lahko imeli štirje Slovaki, ki so se v povzpeli po Hanzovi poti, soboto odpravili v Hanzovo razumljivo, zakaj so se kljub gorske ture bolje odločiti v vendar so tudi tokrat doživ- pot. dovolj izkušenj z gora Ijali nevarne trenutke. mi. Ne nazadnje so bili ne "Tvegali veliko. Če kaj dni pred tragičnim do nas je v soboto zaustavila godkom tudi na Triglavu strela, smo se danes morali nameravali pa so se povzpeta izogibati padajočemu kame- celo na Ararat turški pettiso nju, na gori vladajo zimske čak. Tako postaja še bolj ne zavedanju o možnih nevar- lepem jesenskem vremenu, nostih v tako slabem vreme- In še tedaj se je treba prepri- nu sploh podali na Prisank. čati o vremenskih razmerah povrh pa še v kratkih oblači- v visokogorju, saj tam hitro lih. Smrti slovaških najstni- nastopijo zimske razmere, kov naj bosta tako vsaj v opo- Prava oprema in primeren zorilo ostalim, da se je za cilj pa sta že tako obvezna. Na lovu za drznim roparjem Policija išče informacije o lopovu, ki je v srecio sredi dneva drzno oropal par iz Škofje Loke. Predrznežem, ki so oropali kranjsko prodajalno Malavi, so že na sledi. Simon Šubic imela pri sebi spremljevalka, polti in poraščenem po obra- ca, od katerega pričakujejo, ....................................... in ji jo s silo iztrga] iz rok. zu, V času roparskega napa- da bo izdal Še preostala paj- Škofla Loka - 36-letni škofje- Nemočna ženska je pri tem da je bil oblečen v modri pu- daša. Trojica je tega dne ločan in njegova spremlje- padla. lover, na glavi pa je imel po- vstopila v prodajalno. Tam je valka sta bila v sredo okoli Neznarii storilec jo je nato veznîeno kapo s Šiltom rdeče eden zamoril prodajalko. 11.25 na dvorišču pred svojo s plenom ucvrl v neznano, barve. Policija naproša mo- druga dva pa sla ta trenutek stanovanjsko hišo v Franko- Kakor je oškodovani par pri- rebitne očividce ropa ali ob- izkoristila za izpraznitev bla- vem naselju žrtvi drznega javil policiji, ju je olajSal zâ čane, ki so morda ob tej uri gajne. Ko sta zapustila pro- roparja. Ko sta se z osebnim sto tisoč tolarjev, sto evrov, videli bežati opisanega mo- dajalno. se tudi tretjemu ni avtomobilom pripeljala pred osebne dokumente, mobilna Škega, naj pokličejo na 113. dalo več pogovarjati s trgov- hišo in se namenila proti telefona in seveda žensko Vsaka informacija je lahko ko. Skupaj so se s kraja ropa vhodnim vratom, je do njiju torbico. Vse skupaj je bilo koristna. odpeljali z avtomobilom, ka- pristopil neznani moški in vredno približno 160 tisoč Škofjeločana tako močno tolarjev. Trojici, ki [e v torek okoli terega je policija kasneje iz- J7.30 izvedla rop v prodajal- sledila- V njem je sedel samo udaril po obrazu, da je ta Policija sedaj poizveduje ni Malavi v Kranju, pa so po- še 37-letni Ljubljančan, ki so padel po tleh. Nato je ropar za moškim v 40-ih letih, licisti deloma žena sledi, saj ga policisti pridržali, njegova prijel za torbico, ki jo je srednje postave, temnejše so prijeli že enega osumljen- pajdaša pa še iščejo. 000 Û e^i Û •íi lit A -, 32 Priloga Gorenjskega glasa Novi zakon o RTV zagotavlja večji vpliv glavnega lastnika na politiko glavnih urednikov. Žal pa ne zagotavlja tudi večje neodvisnosti ter kakovosti oziroma profesionalnosti uredniškega in novinarskega dela. Ta bi bila pravzaprav mogoča le v primeru, ko bi bili uredniki, novinarji in drugi tvorci nekega medija tudi njegovi večinski lastniki... i proti neodvisnosti SiCCr D3 SC Naguč dano dobri dve leti preživeti v slabno iire j en Časopis • Torej: tična opredeljenost, temvei jo tiidi tisti, ki trenutni obla- J ....................................... Pari 711 C\h nplri nHln^nn^rt tiiHi v nrm^Ani ^p cn lactn IWi Hi^ictvA A^ Kil tw VaVAuncti «ri /n^i Ka ní cn bodo tisti, Parizu. Ob neki priložnosti tudi v primeru, če so lastniki dejstvo, dâ je bil po kakovosti sti (naj bo katerakoli), niso Po mojem gre v vsej tej sil- sem bil v skupini Štipendi- in uredniki nekega medija dela svojih novinarjev in dali svojega mandata, in teh ni razpravi pred referendu- stov francoske vlade, ki je neprikrifoopredeljenizaeno urednikov slabši od konku- je skoraj polovica. Novi za- ki bodo šli n3 o novem zakonu o bila povabljena na obisk vre- politićnoizbiro,vtemprime- renče. RTV predvsem za dva pou- dakdjo slovitega dnevnika Le ru za konservativno, lahko kon je resda zakonit, moraJ-Na opisane spomine in no in politično pa je vprašljiv. referendum ^^ ^^^ strani je jasno, Monde. Sprejel nas je eden delajo dober (ali slab) časo- skuSnje, ki se tiiejo treh poli- Na RTVS že dolgo delajo ' da ima većinski lastnik neke- glavnih urednikov in nam pis. V tistih dneh osamosvo- tičnih dnevnikov • Le Mon- Številne poslušljive in gledlji- Onrpdé^lipvsli ^^ n^edija legalno in legitim- razložil, kakšna je njihova jifvenega leta 1991, ko je za- da, Sbvenca in Dela • se lah- ve oddaje. Hkrati je splošno ^ ' no pravico, da vpliva na nje- hišna politika. Eden glavnih čel dnevnik Slovenec ponov- ko oprem tudi v primeru, ko znano, da je ta zavod velikan- Q govo uredniško politiko. Po poudarkov je bil, da ima nji- no izhajati, sem obiskal skuham po svoje razložiti po- ski Avgijev hlev. In da še no- ^ drugi pa ostaja vprašanje, hova Časopisna hiša v svojem znanca, ki je po svoji poHtič- litični in medijski vrvež beni oblasti ni uspelo, da bi vprašanju/ kal^ Waatí zagotoviti veťjo ^ ' neodvisnost ter kakovost 02J- sli so z3 profesionalnost dela Statutu določilo, pO katerem ni drži izrazito na desni. Na okrog novega zakona o RTV ga kot takega očistila. Vpra- mizi je imel Delo in Sloven- Slovenija. Država je večinski Šanje je tudi, ali je sploh kate- mora ostati naimanj odstotni delež delnic v lasti ca. Na prvega je bil naročen lastnik tega javnega zavoda ra imela resni namen, da bi novinarjev in urednikov. Ta ustanoviteljev in zaposlenih, že vrsto let, na drugega se je in zato vladajoči politiČTii ga? Ga ima sedanja? V pri- SôdsniO oblsst ^^ ^ Wdnjîh 15 letih ^ve- Na ta način zagotavljajo svo- naročil takoj, ko je začel izha- opciji pač m mogoče opore- meru» da bo večina volivcev ' Čala, tako pri nekaterih tiska- jo neodvisnost. Svoj večinski jati - da bi ga na ta način tudi kati poskusa, da vpliva na na referendumu glasovala za sli DrOti niči ^^^ ^ nekaterih elektron- delež bi seveda lahko izred- on po svojih močeh podprl, njegovo uredniško politiko, zakon, bodo na ključne po- i J r skih medijih, in škoda bi no dobro prodali, bogati kup- Vprašal sem ga, ali bo po- Hkrati je dejstvo, da obvezno ložaje v RTVS postavljeni Opiíín^W^ ^^ ^^ odslej spet d se sami ponujajo, vendar temtakem Delo odpovedaL naročnino, ki nam omogoča novi ljudje, novi hlevarji. Žal ' zmanjševala. Žal so vse moč- potem ne bi bilo veČ nobene- Zaenkrat ne, je odgovoril, poslušanje treh radijskih in pa razen manjše al: večje ka- vsebina zakona, nejši pritiski, ki kažejo ravno v to slabo smer. Nove lastni- ga zagotovila, da bi lahko še nekaj mesecev bo počakal in dveh televizijskih programov drovske čistke ni nobenega naprej sami določali svojo potem ohranil tistega od RTVS, plačujemo tako rekoč zagotovila, da bodo res kaj uredniško politiko. Dnigi spomin se tiče dnev- za boljšega. Ko sem ga jeseni izvolili trenutno oblast, kot bodo ostali, delali kaj boljši DokoritPV ^^^ večinski lastnika drža- nika Slovenec. Ko je dr. Me- istega leta obiskal ponovno, tisti, ki je niso. Tu se legal- program. To lahko le pobož- ^ va, je na preizkušnji tudi tod Mikuž objavil svojo knji- Slovenca ni bilo več na nje- nost in legitimnost razločita, nrvi.nomrv Jq Qj^OSOČa ^^ ^niima predvsem poslov & na uspešnost medijev, tam obeh časnikov, ki ga bo imel vsi državljani, tako tisti, ki so počistili in da bodo tisti, ki uredniška "pravovernost". go o Slovencih v stari Jugo- govi mizi. Odpovedal ga je Oblast ima legalno pravico in no upamo Bili so časi. ko so takratne nekega medija, I3O tako ali tako ^ nekaj zanimivih in mi viri za to pisanje navedel Slovenca torej v drugem po- medij v svoje glasilo, legitim- vnavali kot "družbenopolitič- Ko o tem razmišljam, se slaviji (1965), je med glavni- zato, ker je bil slabši od Dela. možnost, da spremeni javni urednike in novinarje obra- pomenljivih spominov. Pred tudi dnevnik Slovenec, skusu njegovega izhajanja ni y dvajsetimi leti mi je bilo Označil ga je za kvaliteten Ln pokopala njegova desna poli planu ... no pa to m, sa) njegovo poslušanje in gledanje plačuje- ne delavce". Potem so v drugi polo vid osemdesetih prišla leta, ko smo mnc^ od tistih, ki opravljamo uredniško in novinarsko delo, že mislili, da postajamo dejanska "četrta veja oblasti", neodvisna od prvih treh, zakonodajne, izvršilne in pravosodne. In da kot ta ki po svoje krepimo demokracijo. Pozabili pa smo, da bi bila dejanska neodvisnost medija mogoče le v primeru, če bi bili rudi njegovi večinski lastniki. Z novim zakonom o RTVS zakonodajalec in vlada posegata v ta medij na način, ki je vprašljiv, Ne trdim, da ne bi mogel prinesti tudi marsikaj dobrega, zagotovila, da bo res tako, pa zakon sam po ne daje. Sicer pa se tisti, ki bodo Šh na referendum, opredeljevali predvsem o vprašanju, ali so za sedanjo oblast aH proti njej. 5 Dejanska vsebina zakona, ki I omogoča pokorite v nekega ^ medija, bo tako ali tako v 5 drugem planu... 12 GORENJSKI GLAS petek. 23. septembra 2005 REFERENDUM Razgledi Za uveljavitev novega zakona o RTV se zavzemam, da bi bilo enkrat za vselej konec cenzure in da bi moji otroci odraščali v bolj demokrati6iem svetu, kot je bil tisti, v katerem sem rasel sam, pravi Branko Grims. Zakon cenzuro Mag. Branko Grims, najbolj javno izpostavljeni avtor novega zakona o radiotelevizij Danica Zavsl Žubir Več najbolj priljubljenih ..............................................................................glasbenih skupin, med njimi Zakaj je predlagani zakoo Atomik Harmonik, Natalija dober> II Verboten. Saša Lendero, Sedanji zakon, s katerim Čuki. Slaki, Slapovi in drugi, sta leta 1994 LDS in SD so v javnem pozisoi zapisali, ustoličili svoje trajno politič- da novi eakon o RTV podpi- no obvladovanje javne radio- rajo in naj ljudje glasujejo za televizije, je po odločbi zakon, ki bo vsem omogočal Ustavnega sodišča protiusta- boljši program in več zabave, ven in je tako zanič, da je Nato se je nanje usul plaz za- ugledni književnik Žarko smehovanja, groženj, obtožb Petan rekel, da slabSi sploh in podtikanj, pri čemer so ne more biti. Novi zakon najbolj sramotno vl<^o odig- omogoča svobodo javne be- rala prav nekatera uredništva sede ter avtonomijo novinar- osrednjih javnih glasil. Kot stva in je dober tudi zato. ker bi hotela še potrditi besede uzakonja ustavne pravice za- Boruta Pahorja Tonetu poslenih na RTV Slovenija. Ropu: "Dragi Tone, daj Popravnega izpita ne bo, saj spomni se, kako velik vpliv je referendumska odločitev za- imela LDS na medije ves čas vezuje daljše časovno obdo- tranzicije. Z zakonom ali bje, glasovati pa je mogoče le mimo njega/' Zasramovanie "Morda bo prav za ali proti. Glas proti pome- najbolj priljubljenih glasbe* Mag. Branko Grims / f«» coma kjvck ni podaljševanje sedanjega nikov v osrednjih mednih prostora. Nam na primer celo radio ni objavil nekaterih odgovorov na dokazljive neresnice, čeprav je to naša ustavna pravica. Lep primer nekorektnosti pri odmerjanju Časopisnega prostora je tale: ko se je predstavila ena od " novokomponiranih skupin civilne družbe", ki združuje osebe, ki smo jih prej gledali kot najbolj agresivne zagovornike visokih odškodnin za tako imenovane "izbrisane", nato v prvih vrstah prireditev LDS in S D ter v Forumu 21, sedaj pa nasprotujejo novemu zakonu, so mediji vsakemu od teh namenili dovolj prostora, da je povedal svojo misel o zakonu. To bi bilo korektno, če bi enako storili rudi v primeru, ko se je sestal v času referendumske ta žalostna protiustavnega{!) stanja, pri- priča o strahotni nesvobodi Koga imajo ti ljudje za norca, mijo in neodvisnost in s tem kampanje Zbor za republi- naša tudi še več ponovitev in javne besede, ko si zasmeho- sebe ali v&o slovensko jav- prviČ prinaša zakonsko zašči- ko, na katerem so govorili to novinarske avtonomije no- trije bivši generalni direk- vinarjev RTV Slovenija. Tu torji RTV, ugledni profesor- izkušnja najbolj stalno dvigovanje RTV pri- van m ožigosan takoj, ko iz- nost?" spevka. Glas za pa je glas za rečeš nekaj, kar je v naspro- _____.... ______.......... . „.......^...... pnilUD1 ]Cniil demokratične vrednote, da tju s političnimi interesi LDS Predstavniki civilne družbe gre za uresničevanje ustav- ji ustavnega prava za podro- bo Slovenija postala res de- in SD. Toda morda bo prav v organih RTV so vendarle nih pravic, saj ustava zago- čje človekovih pravic in mnogi novinarji, pa jim niso osrednji mediji name- glasbenih mokratična evropska država ta žalostna izkušnja na/bolj po standardih EU? s svobodno javno besedo, priliubljenih glasbenih sku- tavlja svobodo javne besede "Evropsko primerljivost in da ima vsakdo pravico do- _ , _ _ '— - - • - -------r-"» —• • —..-J,-..- j.........^...«. — —- p..— -----------1------1-------- SKUpin odprla Glas za je hkrati glas za bolj- pin odprla ljudem oil da novega zakona smo dokazali bití celovito m iz vseh vred- nili niti toliko prostora, da bi - ši program in nižji RTV pri- morajo iti na referendum in s tabelo sestave organov jav- nostnih zornih kotov osvel- našteli vse sodelujoče, kaj liudem 06, da spevek. Tisti z najnižjimi pri- glasovati za novi zakon že nih televizij v evropskih dr- Ijeno informacijo in novi za- , , hodki bodo plačila RTV pri- zato, da bomo končno vsi žavah. To so poskušali zani- kon bo vse to uresničil." morajo Itl na spevka po novem zakonu lahko javno spregovoriii tudi kati, svoje tabele pa nikoli šele, da bi napisali, kaj so iz- rekH. Ker gre za izrazito neko- referendum in glasovati za celo povsem oproščeni." o stvareh, ki so v nasprotju s niso predložili, saj so naši Zakaj se predlagatelji zako* rektnost pn poročanju, bo političnimi interesi LDS m podatki pravilni. Zakon iz na tako branite pridobiti glas za zakon ne le glas za ev-Med drugim ste obljubili SD, brez strahu, da bi potem leta 1994 je eksot, ki ga nik- mneoja o njegovi evropski ropske vrednote, ampak tudi boljši program in nižjo RTV naročnino. Na kakšen doživeli medijski linč. " jer niso prepisovali, kot trdijo primerljivosti? glas za zrelost slovenskega njegovi zagovorniki. Ker je "Saj se nihče ne braiu. Oni volilnega telesa. S tega vidika novi zakon Ze način boste to zagotovili? Kaj menite o očitkih dda d- povzročil cenzuro. Obstaja so zahtevali uradno mnenje, bo referendum tudi test naiv- . . "LDS-ov zakon iz leta 1994 vilne družbe in nasprotne na desetine pričevanj zapo- a vse, kar se da dobiti v času nosti. Nasproma stran ves zato, da bomo vsebuje določbo o dvigova- politične opcije, da si boste slenih na rtv Slovenija o referenduma, so neuradna čas igra na čustva, nas žali in nju višine naročnine z infla- 2 novim načinom izbiranja cenzuri. Primer so preprečit- mnenja. Gre torej za neobve- zasmehuje, mi pa smo pred- konćno vsi cijo. noví zakon, ki ga je predstavnikov v or^ne jav« ve predvajanj oddaj Zamol- zujoča mnenja in nasprotni- stavljali argumente. Sedaj predlagala vlada Janeza lan- ne RTV slednje polastili in čani • moč preživetja Jožeta ki imajo kakšno za novi za- bomo videli, ali ljudje verja- lahko j avnO še, pa tega ne omogoča več. zato bo že samo i^asovanje zagotovili izključni vladni vpliv v njej ? Možine; Geričevega prispev- kon n^ativno. lahko pa za- mejo argumentom ali pa ka o pravi ceni Ropovega gotovim, da imamo tudi mi bodo nasedli predsodkom spregovorili novega zakona pomenilo za- "Ravno LDS in SD sta si vladnega letala ... Uredniki celo vrsto mnenj iz EU, na oziroma čustvenemu nabo četek trajnega zniževanja re- leta 1994 2 izborom velike so hodili kar po navodila k primer celo od očetov moder- ju, s katerim nastopajo na» tU.dl O stvaren, alne višine rtv prispevka. večine organizacij, ki jih poli- ministrom LDS, na primer ne demokratične združene sprotnikizakona, kina la na- Glede kakovosti progra- tično obvladujeta, in ki sta jih glede tega, kako ruj manipu- Evrope, uglednih profesorjev čin branijo svoj veliki politič- K1 SO niov novi zakon natančneje zapisali v zakon, zagotovili lirajo v kampanji o referen- prava Hansa Poeterringa in ni vpliv na javno RTV, kar sta določa naloge javne RTV in trajno politično obvladovanje dumu o umetnem oplojeva- Wil&eda Martesa, ki poudar- priznala predsednika LDS in v nasprotlu določa njeno večjo odprtost RTV Slovenija. V LDS in SD nju zdravih samskih žensk jajo, da je sprejetje novega za- SD. za vse različne skupine. S dobro vedo, da bo to, da bi se Generalni sekretar LDS je kona izjemno pomembno za Naš cil] ie jasen: želimo S političnimi tem ne mislim samo na ena« kariemi predsednik politične kar v predvolilno oddajo ko« uveljavitev ustavno pravnih javno radiotelevizijo z bolj- kopravnost politike, temveč interesi LDS tudi glasbenih skupin (neka- straoke pod krinko civilne družbe zavihtel na čelo RTV mandiral, kako naj se čimveč norm o svobodi javne besede šim programom, ki bo poslo- sprašuie Ropa - in RTV ga je v Sloveniji. tere najboljže skupine sploh in bil vpleten v cenzuro, kar ubogala. Hvala Bogu, da so vala transparentno, da bodo ljudje natančno vedeli, za kaj in SD, brez niso imele dostopa na RTV, je povzročil LDS-ov zakon iz nekateri novinarji še ohraniH Rezultati analiz o pričako- se porablja denar iz RTV pri- ali pa smo jih lahko posíuáa- leta 1994, po novem zakonu hrbtenico in so ti primeri pri- vani udeležbi in odločitvi spevka. Glas za novi zakona referendumu kažejo, da nom o RTV je glas za javno Strahu, da bi li skrajno redko), pa tudi popolnoma prepovedano, šli v javnost. strokovnjakov in drugih. Kljub temu očitajo predlaga- Zato novi zakon prvič v potem doživeli Ob tem naj opozorim na teljem novega zakona o RTV, zgodovini Slovenije izrecno nesvobodo javne besede, ki da bo ta s svojo novo uredit- prepoveduje komurkoli po- so vaši nasprotniki v rahli prednosti? radiotelevizijo, ki bo od vseh in z enakimi merili za vse. "Samo pO količini name- predvsem pa je to glas za svo- medijski linč." je postala očima prav te dni. vijo "povečal vpliv politike", segati v novinarsko avtono- njenega jim medijskega bodo javne besede. " GORENJSKI GLAS petek, 23. septembra 2005 REFERENDUM Razgledi Jeiko Kacin, evropski poslanec in kandidat za predsednika LDS, Miran Potrč, vodja poslanske skupine Socialnih demokratov, o novem zakonu o RTV • , • v • iticni Jelko Kacin: anica zavki 2l£bir, - Marieta Smolkikar komisijo, na i se opr«leli do Ob referendumski kampa* Kaj pa dejansko: sko Simoniti, Barbara Bre- slovenskega volilnega zalco- nji pa Jelka Kacina moti tudi 'Dejansko pa politika ved- zigar. Peter Jambrek, ob pra " Sam bom na misleí, da bo komisija reakcija slovenske rimskoka- no poskuša vplivati na delo- vem ćasu pa so vsi dejavno svojo oceno podredila takrat- toliške cerkve, ki [e 2 napa- ćene radijske tn televizifske stopili v politiko. Hočem ni desni politični opciji. Za dom na medije dokazala, da vsebine. Vendar, Če to dela red, Slovenija je majhna, za- podobo krivi ogledalo referendum šel čarovnica za svojo in bom proti. Tudi zato, ker mi v času desetdnevne vojne nikoli ni prišlo na misel, da bi uvedel cenzuro, kaj šele, da bi zavzel radio ali jeiko Kadn slednjo je bilo mnenje bene- zgodba o ločenosti cerkve in Ške komisije neugodno, zato ditave ne drži. Ob pogrebu neorganizirano, ima mnogo mani xispeha, kot če sam za- radi česar sta civilna in politična sfera zelo prepleteni. ga je želela zadržad, vendar papeža Janeza Pavla IL in kon postavi takáen sistem, v Niti temu nismo ugovarjali, ji ni uspelo in iz te izkušnje posvetitvi Benedikta XVI. sta katerem vladajoča koalicija s kajti nedvomno so v Sloveni-bi se klfub dejstvu, da mne- si radio in TV s celovito in svojo večino izbere ali vpliva ji še ugledni ljudje 2 znanje ni bilo obvezujoče, lahko korektno informacijo prislu- na izbor vseh» ki odločajo o njem, ki formalno niso niko- veliko naučili. Na vprašanje, žila zahvalo ljubljanskega programu, o finansiranju in 11 bili v politiki. Toda, to ne kakšno mnenje pričakuje od nadškofa in metropolita tudi o nadzoru nad javno spreminja bistva; v prihod- strokovnjakov Sveta Evrope, Alojzija Urana, sedaj pa ma- rtv; v tako organiziranem nje bodo odločali na rtv le za katero je namesto parla- riborska Škofa Kramberger sistemu postavlja svojega ge- ljudje, ki jih bo izbrala vlad- menta ali predlagateljev za- in Stres govorita ravno na-kona zaprosila vodja parla- sprotno. Sicer pa dodaja, da neralnega direktorja, svoje urednike in na ta način v ce- na koalidja." mentame delegacije Darja ima vladna stran pri posku- loti odloča o javni RTV. v Če bi zakon pisala vaša poli liivtižar Bebler (LDS), pa Ka- su uveljavitve tega zakona tem kontekstu je veljavni začin pravi, da profesionalno, politične dlje. Branko Grims kon nedvomno boljši. Ncna- 5 zaradi česar vladna stran je namreč predsednik sveta zadnje so ga tudi evropski Učna opcija, katera država vam bi bila pri tem vzor? "Ne poznam enega same- tudi nasprotuje mednarod- Demokratske stranke, zakon eksperti ocenili kot prime- ga modela, v katerem bi for- nim primerjavam. Bi zakonska dopolnila, kj o RTV pa je politični projekt ren model tranzicijskih dx- malno samo en organ, to je Žav iji ga celo priporočali ne- državni zbor, imenoval veli- televizijo/' so jih opozicijske stranke v popolna oblast nad I^topku sprejemanja vloži- javno RTV li na zakon o rtv, lahko po- skim državam." Jasno in ostro stališče do pravili vtis zakona. Jelko Ka- vladnega zakona o radiotele- cin meni, da se vtisa ne da viziji ima evropski poslanec popraviti, mc^oče mu je pri- in kandidat za predsednika trditi ali ga zavrniti. "Sam stranke LDS jelko Kacin. bom na referendum šel in "Predlagani zakon je eno bom proti. Tudi zato, ker mi samo veliko sprenevedanje, v času desetdnevne vojne ni- o čemer se prepričamo. Če koli ni prišlo na misel, da bi pozorno prisluhnemo njego- uvedel cermiro, kaj Šele, da vemu avtorju Branku Grim- bi zavzel radio ali televizijo, su. Gre za težnjo vladajoče To je takrat poskušala JNA, koalidje po sovražnem pre- ki se je spravila na oddajnike vzemunadonalnega medija, in zveze, da bi utišala radio Sam sem bil nekoč minister za informiranje in vem, kako zahteven projekt je in televizijo, ali pred tem Rdeča armada v Baltskih republikah, da bi preprečila Miran Potre: ustanovitev novega medija. njihovo osamosvojitev." Ko Stane veliko denarja in za- je bil še čas pogovarjati se o Miran Potrč "Za novim hteva veliko časa, ki ju seda- novem zakonu o RTV, se je katerim drugim tranzicij- ko večino vseh članov sveta in to iz vladajoče koalidje. V Nemčiji, na Portugalskem Vendar je veljavni zakon in na Madžarskem se tehtni- produstaven. ca izrazito nagiba na stran "Formalno je to sicer res. dvilne družbe. Poleg tega so Govoriti, da je protiustaven Številne države, v katerih dvanajst let, pa je gromo- predstavnike v svet javne zanska demagogija. Proti- RTV imenujejo različni ustaven je od maja letos, od organi. V Avstriji, recimo, takiat torej, ko je tako presodilo ustavno sodišče. Se- imenuje predstavnike pet različnih subjektov. Na Fin- veda nima nihče pomisle- skem velja načelo, da mora kov, da je treba to urediti. S tem vsi soglašamo. Toda za- biti odločitev sprejela s konsenzom. Se vam lahko na- zakonom stoji groba resnica, nja vladajoča struktura nirru, zato ne želi ustanoviti svojega lastnega medija (tudi gledal in poslušal ga ne vladajoča koalicija z Bran- radi tega ni mogoče RTV števarn zglede, ceio Hrvaška podrediti vladi. Niti glede je stvari uredila v evropskem uvedbe tretjega programa duhu, mi pa naj bi sprejeli in povečanja vloge gledalcev zakon, ki v Evropi nima pri-in poslušalcev nima, se razume, nihče pomislekov. Skratka, marsikaj je nespor- Torej je generalni problem v no. Ampak, ko sta gospod imenovanju sveta RTV? mere. kom Grirasom na Čelu po- Stranka Socialnih demokra- Branko Grims in gospod "Tako je. V imenovanju stavila po robu in je deiovala tov zakon o RTV v celoti zav- Vaško Simoniti sporni za- programskega in nadzorne« kot valjar, pravi Kadn in do- rača. O tem, kaj je najbolj kon o RTV načrtovala, nista ga sveta ter vseh individual- bi nihče), zato se hoče na tak daja, da ta zgodba razgalja sporno, vodja poslanske sku- kije način polastiti nadonalnega ambicije vladne koalicije: pine SD Miran PolrČ; medija," je dober teden pred "To je zgodba o labodjem razmišljala v tej smeri. Zakon sta načrtovala v smeri "Spremembam ne na- popolne oblasri vladajoče nih funkcij. To opredeljuje vpliv ene politične opcije na celotno strukturo in način predlagatelji lefeiendumom za naš časo- spevu, ki se je tej vladi že sprotujemo. saj dvanajst let koalicije nad javno RTV in delovanja RTV. Gre za javno RTV, ki ni pod vplivom bst-nikov in tuj bi delovala v ko- povedal, kaj v novem zakonu zil medijem. Će nekdo ni jemo predlagani vsebini, ker Predlagani zakon iz vodstva rist vseh. Zato bi tudi mora- RTV med dniam izključuje la biti vodena v korist vseh, pis dejal Jelko Kacin. "Na- zgodila v začetku devetdese- star zakon terja določene po- na to opozarjamo javnost Spion ne mesto da bi gospod Grims tih let, ko je Janez Janša gro- pravke. izrecno pa nasprotu- skrivajo, glasi pravzaprav piŠe, manipulira pripravljen sobivati z mediji, z javnostjo Ln obljublja nižjo ki nam nastavljajo ogledalo, pa sei na rtv naročnino, kar je spet v politiki njma ka) iskatj. To stojnost pomem organiziran poseg vladajoče politike v samo- neodvisnost m tiste, Id so se v zadnjih petih ne pa ene, vladajoče politiČ-letih dejavno uicvarjaU s poli« ne opcije. Za novim zako- dokaz, da gre za sovražni je kot zgodba o čarovnici, ki RTV. Ta je zakon sprejela v tiko. Se vam ne zdi, da to do nom stoji groba resnica, ki je volitvah smo prevzem teh medijev, saj le dolži ogledalo, da je krivo za zelo kraticem času ob na- neke mere vendar omejuje predlagatelji sploh ne skriva- lastnik lahko odloča o pri- njeno zunanjo podobo. Vsi sprotovanju večine stroke in politični vpláv? jo, glasi pa se: na volitvah dobili oblast in hodklh in stroških. Tretje, nezadovoljni s svojo podobo ne da bi sprejela katero koli To je ena od možnih re- smo dobili oblast in vso pra- kar očitam predlagateljem razbijajo in menjajo ogleda- dopolnilo, ki smo ga opozi- šitev, ki razmejuje med ne- vico imamo, da jo izvajamo VSO pravico zakona, pa je strah pred pri- la. Kdor ni pripravljen pri- cijske stranke predlagale." dobitviio mednarodnih sluhniti kritiki, je politično posrednim političnim vpli- tudi v javni RTV. Če se voliv-vom posameznikov m ji nis- ci s to filozofijo strinjajo, imamo, da jo ocen," v zvezi s slednjim Ka- mrtev. To v politiJd ne gre in |e bila potemtakem RTV di> mo ugovarjali. Vrednost te bodo zakon pač podprii, ^ ^ » •• «A ^ A* ^A* i* M*^ • f A f 1 dn omenja izkušnjo, ki jo je očitno bodo morali to še en- sle j samostojna in neodvisna izvajamo tudi v Imel z beneško komisijo. krat ugotoviti in sestopiti z ustanova? rešitve pa je relativna. Pred kratkim so se nekateri raz- Ampak, upam» da se veČina s tem vendar ne strinja in bo Spomnimô, da je tedaj (des- oblasti, ker ljudstvo misii avni RTV/' na) vlada zaprosila beneško drugače." "V formalnem smislu go- glašali za dvilno družbo, re- na referendumu glasovala tovo." dmo, Aleksander Zom, Va- proti." 14 CORENISKI GLAS petek, 23. septembra 200$ ZGODOVINA Razgledi Blejsko veslanju letos praznuje stoto obletnico ilei, ki je Bledu Slovencem ponos Ob Vilma Stanovnjk iz lako imenovane "mteme" ....................................... regate. To pa je zanimiv poŠto let je veliko in mâio. datek, saj je bila ta regata Veliko v življenju človeka", organizirana le pet let pomalo proti Človeštvu. Težko tem, ko je veslanje postalo je preceniti, koliko je sto let tudi olimpijska športna panoga (Pariz, i<)00). Kronisti so nato še opisovali nekatera veslaSka tek- V razvoju športa. So pa v športu • k sreči • neizogibna dejstva. So velika tekmovanja, so rezultati, so kolajne, movanja na Bledu, prvi po- so trenutki, ki jih je težko membnejši podatki o držav- pozabiti. In vsega tega je nem prvenstvu pa segajo v bilo v sto veslaških letih na leto 1930, ko je bila organi- Bledu veliko. Toliko, da so zirana tudi mednarodna re- lahko nastale zgodbe, toliko, gata. 0 takratnem dogodku da je lahko nastala knjiga, so ohranjena tudi poročila v Avtorji, večinoma veslali in tisku. ljubitelji veslanja, so jo po- Po drugi svetovni vojni je imenovali "Pot na vrh". Lah- bilo kar nekaj pobud za raz- ko bi jo naslovili tudi pot voj veslanja na Bledu, po- proti vrhu in naprej ali zrna- membni pa sta predvsem ge in porazi ali kakor koli dejstvi, da so leta 194S na drugače. Kajti vsega se je v skupščini Veslaške zveze Ju- praznovanju sto letih zgodao veuko. Stoletnice Najprej ie bila ''interna*' veslanja so goslavije Bledu zaupali državno prvenstvo leta 1949 in da je bilo istega leta na Bledu ustanovljeno Športno društvo "Gozdar" v njegovem ^^ jubileju je minulo nedeljo znova zaveslal blejski osmerec iz leta 1962. Na sliki so . , , Velikokrat je težko posta- okviru pa tudi veslaška sekci- Bošicovski {krmar), Jože Bere, Peter Klavora. Vekoslav Skalak, Franc Koželj. Ludvik minulo soboto viti mejnik in uko je Uidl pri ja. Njen prvi predsednik je ^^^^^ ^livmk. obletnici veslanja. Ob opiso- bil inž. Jože Osterman, ob del Kidričeve vanju dogodkov na Bledu so ustanovitvi pa je sekcija štela Od sekcije ceste na Bledu kronisti namreč dostikrat dvanajst članov. Že nasled- do veslaškega kluba navajali veslaške tekme na nje leto je bila na Bledu prva jezeru ob različnih slovesno- mednarodna regata po drugi nih nalog veslaške sekcije bilo trenerjev in veslaških na Bledu, da piidobi čim sodnikov iz leta v leto več, več danov, članic in tiener- že leta 1955 pa je bilo čianov Kot je v kroniki ob stolet- jev. Sprva so strokovno po- veslaške sekcije 55, imeli pa preimenovali stih in obletnicah, dejstvo pa svetovni vojni, ta pa je posta- niči zapisal Robert Krašo- moi dobili iz bivše Jugosla- so tudi pet čolnov, Leta • . je, da prvi otipljivi dokaz o la tradicionalna in je do letos vec, je bil pred petinpetde- vije, Zagreba in Beograda, 1956 se je veslaška sekcija V Veslaško veslašld regati na Bledu sega odpadla le dvakrat • enkrat setimi leti veslaški šport v leta 1953 pa sta trenerski te- odcepila od Športnega druš- j v leto 1905, saj družina Be- zaradi evropskega in enkrat Sloveniji razmeroma ne- čaj opravila Robert Golob in tva Bled in postala Veslaški promenado. nedlk hrani srebrno plaketo zaradi svetovnega prvenstva. znan, zato je bila ena glav- Katka Dežman. Kasneje je klub Bled. MIHA NAGUČ GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE OD A DO Ž 131 Kulturo in umetnost ljudstvu! stoječega Sindikalnega kul- Člani novega SKUD so umrl îi. junija istega leta, telj lepše zadoščenje? / To to ne bo tako kmalu mogoče. turno umetniškega društva sklenili svoje novo dmStvo jim je odgovoril v svojem pis- me še bolj veseli, ker vem, / Pa tudi v duhu velja, j Z (SKUD) Oton Župančič Žiri. Zadnjih nekaj podlistkov Slednje pa ima svoj zametek smo posvetili nekdanjemu v sindikalni podružnici To-Telovadnemu društvu Sokol vame športnih čevljev Žiri, poimenovati po pesniku Otonu Zupančiču- To svojo mu. há se glasi, kot sledi. "Spoštovani, dragi mi to- da so bili Vaši kraji med narodnoosvobodilno borbo najlepšimi pozdravi / Vaš / Oton Župančič." In spodaj odločitev so mu spo- variŠiÍ Prejmite mojo naj- težko preizkušacii in preiz- je pripisal še tedaj obvezni: Hnp iskrenejšo zahvalo za prijaz- kušnjo krasno prebili. Želim "S Titom v petletko!" Žiri, ki bi letos, Čebišeobsta- pozneje imenovani in še da- arja 1949. "S tem ko vaše no pozomost in čestitke ob Vam iz vsega srca, da bi Čemu je bilo treba ime ve- jalo, oziroma Če bi se ga nes splošno znani pod ime- ime kumuje našemu druš- mojem enainsedemdesetem ostalo vaše društvo toplo Hkega pesnika, bolnega star- spomnil še kdo dnig, lahko nom Alpina. VeČina tedanjih tvu rojstnem dnevu, še lepšo pa. ognjišče ljudske prosvete, ca, ki se je na njihovo pobu- siavilo svojo stoletnico. Je pa Žirovcev je bila zaposlena v umetniki še bolj zavedali da ste izbrali moje ime za svedo žarišče napredne soci- do tako prisrčno odzval, že v Žireh še eno društvo, ki je tej tovarni 5n tako ni čudno, svoje dolžnosti do ljudstva." svoje kulturno umetniško alistične miselnosti, ki vas Sest let pozneje iz imena pol mlajše, staro "le" pol sto- da je postala tudi žarišče kul- (Delovno geslo tedanjih Ijud- društvo. Kako bi Vam izrazil bo pri političnem in strokov- društva izbrisati? In name- letja. To je Delavsko prosvet- turne dejavnosti- S preime- skih no društvo (DPD) Svoboda novanjem pa so hoteli poka- ture bilo: Kul- svoje veselje in Vam prav po- nem delu zanesljivo vodila v sto njegovega imena upora- Ijudstvu!) vedal, kako resnično počaš- pravo smer. / Oprostite mi biti abstraktni in mnogo- Žih, osrednje kulturno dru- ^ati, da ne gre le za sindikal- Pesniku so pisali dan pred Čenega se Čutim po Vašem prosim, da sem s svojim od- značni pojem svobode? Moštvo v kraju, ustanovljeno no oziroma Čevljarsko sta- njegovim 71. rojstnim dne- sklepu. Saj mi ta Vaš sklep govorom tako pozen. Vzrok goče pa je ravno obletnica 1955. Na občnem zboru 3. novsko društvo, temveč za vom, ki ga je praznoval 23. ja- priča, da je moje delo res je ta, ker sem ves Čas upal, priložnost, da se ta napaka popravi in ime društva spremeni nazaj v Kulturno aprila tistega leta pravzaprav krajevno društvo, v katerem nuarja. Ob tem so mu ponu- prodrlo med Široke delovne da vas bom osebno obiskal v ni bilo na novo ustanovljeno, zaradi pretežno delavskega dili "svojo Žuljavo roko" in množice našega ljudstva, to Žireh, da bi v resnici stisnil Šlo je le za politično spodbu- značaja kraja pač prevladuje- voščili še mnogo jeno preimenovanje že ob- jo delavci. takrat se pravi, da je doseglo svoj ponujeno mi roko Žirovsldh umetniško društvo (KUD) namen. Ali more dobiti pisa* čevljarjev, zdaj pa vidim, da Oton Župančič Žiri ... GORENJSKI GLAS petek, 23. septembra 2005 ZGODOVINA Razgledi LeU velikih tekmovanj Tako ni Čudno, da ie tovnega pokala in za organi- Bled v naslednjih letih in de- zacijo svetovnega prvenstva Prvo res veliko tekmova- setJetjih le dostikrat prizoriš- spet kandidiral v letu 2011. nje na Bledu je bilo leta ^ç velikih tekmovanj: od tro- 1956, ko so se na evropskem ix>jev Koroèke • luliiske Kra Največla imena prvenstvu najprej pomeriJe ji^e in Slovenije, do prvo- fale skeea veslanja ženske, za njimi pa le mo- majskih regat, pa tudi sveto- ' ® ' ški. Za to tekmovanje so mo- vnih prvenstev. Bled je pivič Predolg bi bil seznam, Ce rali zgraditi 'čolnarno z gar- svetovno prvenstvo gostil lela bi v njem skušala našteti vse, derobami, ciljno hišo, štart, ,^(5(5, to pa je bi)<) diugo sve- ki so delali ali bili vsaj člani tribuno in postaviti tekmo- tovno veslaške prvensWo na- Veslaškega kluba Bled. Za- valno progo. Pokroviteljstvo spioli, saj so prvo pripravili gotovo pa je nekaj takih, ki so nad prireditvijo je prevzel leta 1962 v Luzemu v Švici, se za vedno vpisali v njegovo predsednik losip Broz Tito, Drugič je bilo svetovno pr- zgodovino. Ob že omenje- organizacijskj komite pa je venstvo na Bledu leta 1979, nem )ožetu Ostermanu, ki je vodil predsednik VeslaSke tretjič pa še leta 1989. Vmes bil prvi predsednik veslaške zveze Slovenije Boris Koci« je bilo na Bledu leta 1971 tudi sekcije pri Športnem društvu janČiČ. Prvenstva se je udele- neuradno mladinsko sveto- Gozdar, so to zagotovo vsi žilo 22 moških in 15 ženskih vno prvenstvo (leta 1971), kasnejši predsedniki: Robert reprezentanc, ogledalo si ga prav tako pa je Bled dvakrat, Golob. Božo Benedik, Anton je okoli deset tísoč obiskoval- leta 1986 in 1995, gostil sve- Ažman, Stanko Slivnik, cev, na koncu pa je bila tovno prvenstvo veteranov. Franci Cop, Miloš lanša, skupna ocena vseh, da je Če bo vse po sreči (kar pred- Miha Šlibar in sedanji. Peler bilo to najlepše in najbolje vsem pomeni dovolj denaria Fajfar. Nekateri med njimi pripravljeno tekmovanje do za prenovo veslaškega cen- so bili tudi trenerji» veČino- takrat tra), naj bi Bled za tekmo sve- tna tudi veslači. Dolg je tudi Zlati olimpijski kolajni Luke Špika In Iztoka Čopa sta vrhunec uspehov blejskih veslačev. "Veslanje predstavlja identiteto Bleda in je šport, ki je s svojimi uspehi ponesel ime Bleda in Slovenije po vsem svetu," pravi dr. Peter Klavora, nekdanji veslač, veslaški delavec in predsednik organizacij skega odbora stoletnice ob stoletnici je blejski veslaški center vsaj delno obnovljen, za prenovo pa so poskrbeli nekdanji In sedanji veslači, barve sta prispevala Hdios In jub, pri prenovi pa so pomagati učenci pleskarskega oddelka srednje gradbene šok iz Kranja skupaj s profesorjem Mihom SuSnikom. seznam blejskih veslaških Aten. Luka Špik je osvojil Veslanja olimpijcev. To so: Veko Ska- zlato in srebrno kolajno, Sa- lak, Jože Bere, Alojz Colja, dik Mujkič dve bronasti, Bo- na Bledu Slavko janjuSevič, Boris Kla- jan Prešeren, Denis Žvegelj, vora, Marko Mandič» Miloš Jani Klemenčič, Sašo Mitja- Janša, Jurij Potočnik, Janez nič in Milan fanša pa po eno Ambrožič, Milan Janša, Sašo bronasto. Mirjanič, Sadik MujkiČ, Bo- Zadnji uspeh blejskih jan Prešeren, Iztok Čop, Jani veslačev sta dve odličji na Klemenčič, Denis Žvegelj, letošnjem svetovnem pr-Luka $pik, Miha Pirih, Gre* venstvu v Gifu na Japon- ga Sračnjek in Tomaž Pirih. skem, kjer sta Iztok Čop in Med njimi jih je osem osvo- Luka špik osvojila naslov jilo tudi olimpijske kolajne, svetovnih prvakov v dvoj- Največ, zlato, srebrno in bro- nem dvojcu ter bila skupaj nasto, jih ima v svoji zbirki z Davorjem Mizeritom in Iztok Čop, ki je s kolajno pri- Matejem Prelogom podpr- šel iz Barcelone, Sydneyja in vaka v dvojnem četvercu. V imenu očeta in sina in sv. Repovža SEDMICA e strinjam se s tistimi, yvq/evryína skrb partije za čisto nJem lako zakoreninjen, da ostal Grega Repovi v zgodo- Tore; politični vpliv le prevze-ki a priori kritizirajo in zdravo zobovje prihodnjih mu svoboda duha, torej demo- vinskem spominu Mvaden no- ma, ne pa, recimo, vnovič in omalovat ujejo vse, generacij. Katere druge nepoli- kracija, ne predstavlja nobene vina rsk i po halin, ki se je ne- vzpostiivlja, kar je n ekda nji partijsk i rež im tične oddaje pa pri najboljši vo - vrednote. In bi bilo zanj najbo- kdanji pa rt ijsk i elit i udinjal Ja, haj pa drugega? Naiven pomenil in predstavljal. Wzt- Iji, žal, nimam v spominu. IJe, če bi scpn si^Jih Častitljivih zaradi lastnegi udobja. Da ve- Je tisti, ki veriame, da se lahko mimo reèimsko televizijo. Celo Vse, kar Je takratni osrednji v najtrfem obdobju partijske medij predvajal, seje t^ko ali Utih iz medijskega prizorišča umaknii Kar ne ruje v nezmotljivost partije in v Javna televizija kadar koli ali a satno za njeno nesmrtnost, namreč ne kjer koli izogne političnemu diktature Je imela teleidzija na drugače skladalo s partijskim staroste slovertskega novinar-razpolago nekaj povsem nepo- duhom m moralo. Od igrivi h stwï, pač pa tudi za predsedn i- veijamem. Je pa res, da je slovenska par- ivu. Še bolj naiven pa je tisti, fei priiak uje, da bo ja vno te- Mastfta Smolnikar litiinih 7ninut. Se pravi minut, otroških do resnih političnih ka Društva slovenskih novinar- tija izjemno trdoživa. Ko Je de levizijo nadzoroval s položaja namenjenih vsem državlja- oddaj. Pri čemer je partija z jev Grega Repovža, Ari pozicije jure že poražena, njeni posa- opozicije. Ki Je v demokratičnom ne gUde na njihove poli- enako budnostjo bedela nad nekdanje partijske dite brani s mezni Sleni de facto Še vedno nih sistemih po logiki razmer v tične ideale. Mislim na priljub- notranjepolitično kot tudi zu- takšno gorečnostjo, da ga rdeča migajo. Recimo. RTV. Daje manjšini. Povedano drugače, Ijeni dk-cak, ki Je takratnim nanjepolitično redakcijo, ki je tovarišija mirne raz^si nacionalna televizija tudi po politična manjšina ima lahko staršem pomagal pri obvlado- imela na skrbi, da ne rečem na za svojega svetnika. Vendar porazu na lanskih državno- javno televizijo pod nadzorom vanju naraščaja. Ko so Šli spat uesti edino zveličavno neuvr- obstaja med Jurijem Gustinči- zborskih volitvah še vedno v ro- izključno v totalitarnem reži- zajčki, so morali vposteljo tudi ščenost. Zato tisti, ki zdaj trdi Čem in Gregom RepovŽem bi- kah nekdanje politične elite^je mo. Tega pa smo, iskreno otroci. Zelo domiselno. In Še ( red mo, Jurij GustinČiČ), da stvena razlika. Medtem ko se posredno priznal tudi Pavle upam, preživeli. Ce bodo po/i- enega nepolitičnega i^ojnega mu partija ni dihala za ovrat• bodo lahko prihodnji rodovi Gantar, ko je na okro^i mizi tični sinovi nekdanje partijske elementa ne smemo zanemari- nik, bodisi potvaija zgodovino slovenskega novinarstva ceha na temo nedeljskega rejerendu- avantgarde na prihodnjih vo- ii. Preden so namreč zajčki bodisi brani lasten ugled. Ali učili pri Juriju Gustinčiču, ki ma prostodušno izjavil, da via- li tua h vnovič prevzeli oblast, zlezli v posteljo, so si umili zob- pa je sistem centralnega moz • je svojo novinarsko pot p rehodil dajoča koalicija s p redlaganim bodo z njo vno vič p ridob i I i ke. Ka r Je bila ( v pri meija vi s ga. ki signa I iz ira oko IJu sve - v drugačn i h {nedemok rat ič- zakonom o R TV v ja vnem za- vpli v naJavn i TV. Do tu in niČ sedanjimi ministri za zdravje) tovnonazorsko orientacijo, v nih) političnih okol^inah, bo vodu prevzema politični vpliv, dlje namreč seže demokracija. i6 GORENISKI GLAS petek, 2J. septembra 2005 USODE y GODOVI Razgledi Ko sem bila že med vrati, je pripomnil, da bi mamo lahko dala v dom. Da se tako dela Muca / moja Milina Miklavčič dobro pest najrazličnejših ta- Zaradi slabih živcev je Šla Leilo v iiaročju, me je opom- blet Nekaj ^aça jç potem osta- predčasno v invalidski pokoj, nil, da mučim Svali. Da mora nlla, kaj je o moji Leili govo- "Zavedam se, da je še pravica vedala nešteto zgodb, z njo se jo šla obiskat, me ni hotela vi- dobro del. Saj v šoli ni bilo sla- mišiindamoratekatipovrta na svetu Nekoč i« "deleževala tudi različnih detj. Vztrajno je zavračala bo, le nenehni kraval, ki so p Bila sem ^j^ženal Kako si je Nenadoma sem se spom- Berta mi je o mud LejU po- la tudi na psihiatriji Ko sem Mir, ki ga je imela doma, ji je biti mačka svobodna, loviti ril hčerkin fant. Odločno sem potrkala na njuna vrata in mu odkrito zalučala v ob- tekmovanj, toda kakSnega po- moje obiske, dokler nisem zganjali otrod, ji je paral živ- drznil reči kaj takega! Da bi raz obtožbo, da jo je on ubil. se bo Že izdal mesta nista nikoli kar sama stopila do njen^a ce, da celo ponoči ni mogla moja Leila lovila miši! Celo Njegov smeh mi je povedal in takrat ga bo oblast kaznovala. Če dosegli. Žal je strokovna ko- lečečega zdravnika in mu to spatL popoldne sem se jokala ob teh vse. Tresla sem se od žalostí misija ocenjevala mačke le po povedala. Nikoli ne bom po- Hd se jeponekaj mesedh bogokletnih mislih! Potem in od besa, toda še sem zmo- zunanjosti, nepatudipoduši, zabila, kako mi je zabrusil v vrnila iz l:>olnišnlce. To sem sem se izogibala vsakemu sre- gla toliko moči, da sem mu zato, je dodala jezno. obraz, da me hči nima za vedela po. tem, ker se je Iz nje- čanju z njim. Toda s hčerko šele potem, ko je že stresla mamo. ker da sem jo zavi^, nega stanovanja spet slišala sta kar dobro vozila. Prvič zabrusila, naj se me pazi. Da znam biti maščevalna in da ze ne narava sama. Ko bi le vso jezo zaradi nesposobnih ko me je najbolj potrebovala, glasba in tudi po tem, ker so si sem slišala, da se je smejala in mu tudi jaz lahko naredim strokovnjakov, sva spet pove- Bila sem tako šokirana, da kljuke podajali najrazličnejši, tudi objela sta se. Celo pred kaj hudega. Gospa, mi je rezali niti njene zgodbe v eno sem se enostavno sesedla na sumljivo oblečeni neznanci, mojimi očmi. Po svoje sem kel, v vas sploh ni nič dove-celoto. bližnji stol. S tresočim glasom Nekoč sem jo ustavila na stop- biJa vesela, da je spet srečna, škega. Ni čudno, da vam je Še Pripovedovala mi je o ti- sem razložila zdravniku ta- nicah in jo lepo prosila, naj v Bolelo me je le to, ker me ni mačka uSla. Njegove besede stem tednu, ko se je hčerkin ljubimec odselil nazaj k svoji kratno situadjo. Povedala sem mu, da sem morala biti hišo ne spušča vsakega, ki pri- spustila v svojo bližino. Ni- so se mi zažrle v srce in zde-de mimo. Da nama lahko kaj sem vedela, kaj dela, s dm se lo se mi le, kot bi mi nekdo 1 v 1 1 T j}ui;uri^ cxiacUi iiaza} k »vu|i bciii iiiu, ud ^ciii iiiuiaid uiu uc iiiuiiu. U4 luuiui uuíMkKí m) ^iij vcucu, a^j uo«i, b euii se iv ^c lui jc, kui 01 uu ijcruu laHKO pOVeCiaia, dmžinl. do takrat sploh ni ve» Štiriindvajset ur zraven bolne ukrade. Ni ostala tiho. Odgo- ukvarja, od česa živi. Pa ji je porinU v hrbet oster in dolg kako Leilo dela, da jo je imel, in hd men da tudi ne. mame in da me je to tako iz- vorila mi je, da v hiši ni ni-črpalo, da nisem mogla skrbe- Česar, kar bi bilo kaj vredno. moralo iti dobro, ker sta kupila celo nov avto. Veliko sta nož..." Leile ni nikoli veČ videla. II v I Nekega jutra se mi je zde- ti še za otroka. Saj ne boste Nisem se želela z njo prepira- tudi potovala po svetu, bila sta Čeprav je vztrajno iskala ka- pOgreSarn. l© v njenem ateljeju nenavad- verjeli, kaj mi je rekel! Ko sem ti. Ni minilo leto, ko je dobila v Nepalu, Braziliji. Tega mi ni kršnokoli sled za njo, ni ni- VT« 1 J no tiho. Bila sem ravno v trgo- biJa že med vrati, je pripom- drugega moškega. Ta je bil povedala sama, temveč sose- česar našla. Trdno je prepriča- iN litiam deseci, vini in zmeraj, ko sem šla nil, da bi mamo lahko dala v njenih let Menda tudi umet- da, s katero se je včasih zaple- na, da jo je hčerkin fant ubil « . . ^ . mimo vhodnih vrat, se je sli- doni. Da se lako dela. Samo nik ali nekaj podobnega. Bil je ta v klepet. Mislite, da mi je S Katerimi D1 šala glasba. Hd jo je posluša- zaloputnila sem za seboj, brez tudi vegetarijanec in po naravi kdaj poslala kakšno kartico? lahko izrazila la ne glede na to, ali je delab ali samo čemela na kavču. Na- pozdrava. Kako si je drznil iz* reči kaj tako bogoklemega! zelo zgovoren fant. Velikokrat Nikoli!" ^ • rahlo sem odprla vrata in po- Mojo lastno mamo da bi dala kako je meso Škodljivo in ga dne. ko je Berta nenadoma SVOlO ZaiOSt. kukala v notranjost. Česar po- v dom! Nemogoče! Ljubila kako z njim zastrupljamo svo- ugotovila, da Leile ni. Da je iz- navadi rusem počela. Ležala je sem jo iz vsega srca i' in potem zakopal na kakšnem skrivnem mestu. "Zavedam se, da je še pravica na sveta Nekoč se bo že izdal in takrat ga bo oblast kaznovala. Ce že ne narava sama. je življenje. No, nisem bila ginila. PorUknila. Iskala jo je Ko bi le lahko povedala, kako sva poklepetala, učil me je, Veliki šok se je zgodil tiště- na pol na kavču, na pol na Berti je bilo ob teh sporni- ravno ljubiteljica zrezkov in po vsej hiši in soseščini. Na Leilo pogrešam! Nimam be tleh. Takoj sem videla, da je nih res hudo pri srcu. Ko pečenk, toda kosila brez mesa njene klice ji ni odgovarjala, sed, s katerimi bi lahko izrazi-nekaj narobe. Poklicala sem nama je nalivala čaj, se ji je si pa res msem predstavljala! Minil je dan, pa še eden in še la svojo žalost, Še takrat, ko sosedo, ta pa rešilni avto. Že- roka tresla in zato sem si z li- lodec so ji izprali zadnji trenu- mono in sladkorjem postregla tek, kajti pogoltnila je več kot sama. Zato sem se mu zmeraj \ijud- no zahvalila za nasvete in šla eden. Cela ulica ji je pomaga- mi je umrla mama, mi ni bilo la iskati muco, toda brez- tako hudo," je zaključila svoje naprej. Ko me je nekoč videl z uspešno. misli Berta. Prazniki in godovi Tonček Jože Košniek orna nije sporočil sedaj že pokojni papež /anez Pavel II. pred škofije, ki je imela sedež pri Sv. Andražu v Labotski doli* V ponedeljek, 26. septem- stanu sv. Lazarja, kamor se je bra, bo dan svetih mož, mu- preselil in začel zbirati okrog Čencev Kozme in Damijana, sebe duhovnike, ki so bili pri-ki sta umrla leta 303 med Di- pravljeni pomagati ubogim, okledjanovim preganjanjem Leta 1625 je ustanovil Misi- kristjanov. Sta edina svetnika jonsko družbo, ki je leta 164S vzhodne Cerkve, ki ju Častijo poslala prve misijonarje na tudi katoličani. Legende pra- Madagaskar, skupaj z Ludo-vijo, da sta čudežno preživela viko Marillac pa je ustanovil Danes, 23. septembra, je 200.000 verniki, ki so se ni na Koroškem. Leta 1859 je številna mučenja, zato so jih Se Družbo usmiljenih sester, praznik posebej v Italiji zelo zbrali na Betnavski poljani izbral pogumno odločitev; na koncu ol^lavill. Bila naj bi ki so pomagale bolnikom. La-spoštovanega svetega moža pri Mariboru, Anton Martin sedež škofije je prenesel v brala dvojčka, rojena v Arabi- zaristi in Družba usmiljenih sester sta po zaslugi škofa Slomška začeli delovati v SIćk kapucina patra Pija iz Pie- Slomšek je med tistimi Slo- Maribor in s tem veliko pri- ji, delovala in umrla pa sta v treldne v Italiji, ki se je leta veno, ki so v Času svojega speval, da je ostala Štajerska Siriji. Bila sta zdravnika, ven- 1887 rodil kot Pij Forgione. življenja naj\eč. kar so mo- slovenska. Umrl je 24. sep- dar nista zdravila za denar, venijileta 1852 in 1843. Umrl je leta 1968, za blaže- gU, naredili za svoj narod, tembra leta 1862. Pokopan Upodabljajo juv dolgi vzhod- nega pa ga je pokojni papež Tonček, kot so v otroštvu kli- je v mariborski stolnid. njaški obleki,z visokim pokri V sredo, 28. septembra, bo praznoval" češki knez in Janez Pave! II. v Rimu pred cali kasnejšega škofa in bla- več sto tisoč vemlki razglasQ 2. maja leta 1999. Pokopan ženega, se je kot prvi od osmih otiok rodil 26. novem- V nedeljo, 25. septembra, valom, zdravniško steklenič- mučenec Venčeslav (904 - bo praznik posebej v Rusiji ko ali kačama, ki sta že od ne- 929), v četrtek, 29. septem-čaščenega svetnika meniha kdaj simbol zdravnikov. Za bra, pa nadangeli Mihael, Ga- je v kraju San Giovanni Ro* bra v kmečki družini na Slo- Se^ja RadoneŠkega (1319 • zavetnika so ju izbrali zdrav' brijel in Ra&eJ. Nadangeli so tondo, kjer je bival v samostanu in ustanovil tudi bol- mu v župniji Ponikva pri Ce- 1392). Imenuje se po kraju niki, lekarnarji, zobozdravni- božji poslanci Vsak od njih lju. Novo mašo je "pel" v nišnico. Njegov grob je po- Olimju. kjer je bil župnik Radonež, kjer je živela njegova družina. Pred odhodom v ki, kirurgi, zdravniške Šole, ima svojo vlogo. Mihael je drogisti, brivd, fiziki in^slaš- skupaj z angeli premagal sa- stal zbirališče romarjev in njegov dobrotnik fakob Praš- duhovništvo mu je bilo ime dčarji. Ime Damjan, ki je pri tana in je zato zavetnik zoper molitvenih skupin. nikar. Kasneje je v Celovcu Jernej. Ustanovil je zname- nas pogostejše, pomeni "kro- zle diihove. Gabrijel je ozna- Jutri, 24. septembra, bo skibel za bogoslovce in jih je niti samostan Svete Trojice v tilec". Ime Kozma pa "ureje- nil rojstvo Janeza Krstnika in praznik edinega slovenskega blaženega, Škofa Antona udJ tudi slovenščino. Znano kraju Zagorsk okrog 70 kilo- je njegovo geslo: "Sveta vera metrov od Moskve. V sovjet- ni". Jezusovo rojstvo, Rafael pa je V torek, 27. septembra, je zavetnik popotnikov. Po Martina Slomška (iSoo • bodi vam luč, materin jezik ski Rusiji je bij eden redJdh "glavni" svetnik Vincencij njem se imenuje krščanska 1862). To novico je 19. sep- pa ključ do zveličavne naro- samostanov, v katerem so Pavelski (1581 • 1660), usta- organizadja Rafaelova druž« tembra leta 1999 med svojim drum m obiskom Slove- dove omike." Leta 1846 je lahko pri sii^bi božji sodelo- novitelj lazaristov. Red se ba, ki skrbi za pomoč izse- prevzel vodenje lavantinske vali tudi romarji. imenuje po pariškem samo- Ijencem. plenicah, ozoljih in m ljubezni Razmišljanja o vzgoji Avtorica: socialna pedagoginja Damjana Šm!d 'Včasih se mi zdi. da bistvo vzgojeni vtem, da starii vzgajamo otfoke. ampak v tem, da otroci naredijo iz na$ boliie fjudl. " 'To, kar vam dajem, so 290!) moja rdimiiljan}d/ ki nastajajo v vsa kodrMvnem življenju, ob lekcijah, ki jih ck>bivam kot mama, kot žena, kot pedagoginja, kot človek. Ka rkoi i delate, de(aj te 2 dobrim namenom In ko ne veste več naprej, vpraia/te za pravo pot. Sker pa poslušajte sebe m otroke m vse bo tako, kot je prav." I Nepreklicno naročam knjigo O plenicah, mozoljih in LJUBEZNI ftnt in pntmrk' «VP GO'«' ^ni nûsiw. LJLJLJLJLJI LJLJLJ LJ LJLJI_J LJ LJ LJ LJLJ LJ LJ LJLJLJLJLJLJLJ LJ Naroùtiki H ne H àû NoroinitiLa Ha^ilka. I ^i^h nomùnih tzvcdov Knjigo o pl&nicah. mozoljih in l]U9EZmi lahko kupite na sedežu poojctja Gorenjski glas, na Zoisovi 1 v Kranju» vsak oelovnik od 7. do 13. URe, jo NrAfíO^iTe pomcronu 04/2014241 ali s pailožsno naročilnico in s pućilom pc povzniu. IL Gorenjski Glas Smo del vodilnega mednarodnega podjetja na podmiju maloprodaje živil z več kot 3000 poslovalnicam) po svetu. Poslovno skupino tvorijo podjetja v Avsthji. zahodni In južni Nemčiji, ter tudi v Združenih drlavah Amerike, VelikJ Britaniji na Irském In v AvstrsllJK Ndi uspeh temelji tu odličnih sodelavcih. Hofer Za naft« podlovdinlee na ŠIrftem območju Gorenjske lš6emo pripravnice/-ke za poslovodkinje/poslovodje Vaše delovno področje bo obsegalo: of^anizacijo in razporejanje dela v pc ogovarjanje za doeeganje poslovnih vodenje in razvoj sodelevcev Biovoinici cHJev poslovalnice sodelovanje pri delu v poslovalnici (tudi na blagajni In Od vas prlSakulemo: Ponujamo vam; ob4utek za odgovornost in nadpovprečno zsvzetoet 2a delo odprtost» komunikativnost In vodstvene sposobnost) vsselje pri delu s strankami konč^K> usbBzno poklicno Izobrazbo V. stopnje oz. oprs^^jsn poslovodski IzpH pripravljenost na večmesečno Izobraževanje v Avstrfji znanje nemSČIne Je prednost večmss^o temeljno uvajanje v delo zagotovljefK) delovno mesto v mednarodno uspelnem podjetju dinamično in pestro doSo nwžnost postati poslovodja nadpovprečno plačo tudi v času uvajar)ja v d^o Kandidatke In kandidate, ki Vas delovno mesto zanima, vabimo» da nam v roku dveh tednov poSIJete proinjo v slovenÛIni aH nemSčlnl z ročno napisanim ihrljer^eplsom, fotografijo ter z vsemi zaključnimi spričevali In delovnimi dokazili Delovno razmer)« bomo najprsl sklenil» za določen čas šestih mesecev z možnostjo naknsdrw sUenitve pogodbe za nedoloČM čas. Hofer trgovina na drobno d.o.o. 6fnčičeva ulica 49 1231 Ijubijans - Črnuče Tel 01 SaO 71 26 Paks 01 660 71 U www.tiofer-stoventja.si Gorenjski Glas WWW.CORENISKICLAS.SI i8 GORENISKl GLAS petek, 23. septembra 2005 REFERENDUM Razgledi Na veliko presenečenje javnosti je Sindikat kulturnih ustvarjalcev RTV Slovenija podprl novi Zakon o RTV Zato nas je zanimalo, kaj o njem pravijo drugi zaposleni na RTV. Večina novinarjev ni hotela dati izjav. Novi nova možnost Dominik Freuh sabljanje telerâijskega novinarja, ki lahko dovoli smvere- V sindikatu kulturnih in no pripravlja prispevke 2a na umetniških ustvaijalcev pra- primer TV Dnevnik, potreb- vijo, da javni zavod RTV za- nih najmanj pet let trdega posluje mnogo odličnih ka- dela. za voditelja pa §e nekaj drov, ki iim je treba ponuditi let več." Ni ji vseeno, kernlko- dm bolj profesionalno okol|e gar ne zanimajo kadrovske za opravljanje njihovega stiske- Trenutno je v iiďorma- dela. Menijo, da jim bo novi tivnem programu zaposlenih zakon to možnost dal. Ugo- za pripravo vseh informativ- tavijajo tudi, da se je javna nih oddaj skupaj samo 60 no-razprava prevei vrtela okrog vinarjev, voditeljev in uredni- vodstva RTV in novinarjev, kov. Skrbi jo tudi. kerzakono- premalo pa okiog tehnične- dajalec nikjer ne razmišlja o ga dela v celoti, ki je ključni finančnih in tehnoloških te- soustvarjalec RTV programa, žavah, s katerimi se spopada- Izvor neučinkovitosti v hiši jo že dolga leta. Pravtakoniso vidijo v tem, da sta svet RTV zanimale nikogar do sedaj. in generalni direktor dva pre- "Nasprotno, doslej se je politi-več ločena organa, kar ka, ki vedno na koncu odJoča, ustvarja neradonalnost v po- prepLraJa samo o tem, katera »me postransko vprašanje, ba sprejeti slabega zakona, enopartijskih struktur v veliki Slovan ju, 2etijo si tudi večjO politična opcija bo dobila več- Kot ustvarjalca programov Ta zakon pa po mojem mne* meri ohranile kadrovski, pro- izenačenost plač z drugimi ji kolač na TV ekranih, nikoli me zanima samo. kakšne po- nju ni dovolj dober za Slove- gramski m tudi finanáii vpliv delavci javnega sektorja, kot pa o tem, kako omc^odti za- goje za delo bom imel. Če ta nijo," pravi. Ko sem jo spom- na U javni medij do današ- so zdravniki, šolniki, tožilci posîenim, da bodo lažje in s zakon prinaša boljše, ga po- nil, da je v bistvu prepisan iz njili dni. Neodvisnost in novi- in sodniki. Zahtevajo natan- tem tudi bolje delali," še pravi zdravljam. Sam po sebi pa avstrijskega in bavarskega za- narska avtonomija, ki sta ga- čen pregled porabe davkopla- Staričeva. čevalskega denarja, enako- tega Še ne zagotavlja. Je po- kona, je rekla, da zagovorniki rant, da medij ne spolzi v tak Ta hiša potrebuje prenovo laroslav Skrušnv, urednik vredno vrednotenje dela za» poslenih in zunanjih sodelavcev ter boljšo komunikacijo med zaposlenimi in vod- uredništva tujih igranih spo-stvom. Žeíijo tudi, da lehnič- redov za tuje filme in nadaije- na plat programa ne bi bila vanke, ni bil pretirano zgovo-več zapostavljena na račun vsebinske. tendalna možnost." še pravi Skrušnv. preveč manipulirajo s podatki. "Določeni termini v eni "servis", sta stvar demokratič-, ne razvitosti družbe in oblasti. državi pomenijo nekaj druge- predvsem pa posameznikove ga kot v drugi. Tudi zaradi osebnostne drže in ne novega tega, ker se narodi in države zakona, še manj pa starega, med seboj razlikujejo po kul- Malo za Šalo: če bi imela jav- Svoje mnenje je brez za- turi in zgodovini, Tudi zato nost priložnost videti, kako je Formaliziranje pritiska politike Nov zakon je potreben ren. Pravi, da o referendumu drtkov povedala tudi direkto- Svet Evrope nima enotne za- bilo ob prvem obisku novega ne more reči nič, kajti to je nca TV programov Mojca konodaje na tem področju, premiera na TV Slover^ja, ko ljudska volja, ki se bo izrazila. Menart, ki ima občutek, da se Nikoli ni dobro, da se politika mu je ena od vodilnih gospa Meni, da novi zakon ne bo Je hoče sedanja oblast znebiti- vmešava v medije. Formalizi- na TVS, kadrovana po volji bistveno vplival na program- Pravi, da za ustvarjalce TV ranje vmešavanje je seveda prejšnje vlade, padla v objem, Če bi imela javnost ^ Za mnenja o novem zako- sko podobo nekega javnega programov vedno postane prikladno za katerokoli barvo bi res pomislili, da je RTV- pnlOŽnOSt nu smo povprašali nekatere zavoda. Glede sedanjega sta- problem, ko postanejo politič- politike, vendar pa se bo javni servis oblasti," se je po- . J , . - , vodstvene ljudi iz RTV. Zani- nja m RTV pa ima precej kri- ni drobiž. Bistveni elementi moja generacija, ki ni bila ni- Vldetl, kako je "^»vo je, da so bin nekoUko tičnih pripomb. "V zadnjih se zaradi t^ i^bijo in po- koli v partiji in je rušila meje M « * « « « šalil Možina. Po njegovem ni idealne zakonske ureditve bol) odprti za izjave, kot pa lebh se je zgodila degradacija javi se veliko lažnih infomia- nekdanj^a sistema, zelo tež- RTV. Modelov iz tujine pa ne precej programskih, uredni- dj. Na primer to, da bodo de- ko sprijaznila z metodami iz moremo kar nekritično pre-ških in vsebinskih kompe- lall boljši program za manj petdesetih in šestdesetih let," našali na naša tla. Svoj model moramo še poiskati, kar pa se lahko zgodi le skozi prakso. novinarji. Njihova mnenja so različna. bilo ob prvem obisku novega Tanja stanč, urednica in- tenc ter funkdj. Okrepila pa denarja. "V Ewopi smo po le pravi Menartova. formativnega programa» je se je organizacijska in poslov- produktivnosti šesti po vrsti ______..........., premiera na TV govorila predvsem o infonna- na struktura. Vsa vprašanja med javnimi TV, sedmi pa po Novinarka mu ie oadla Za mnenje smo povprašali tivnem prc^mu. Meni, "da se osredotočajo le na poslov- gledanosti. S podatld se mani- y Qhjem » ^^ fl^BH^ » A^B ^^ flB I a m » « ^^ / ^m^ ^^ ^ > a MB ^^ a m im^m^ ^^ » fl^ ^m « I » ^^ ^^r ^^ ~ ~ ^^ f # 4 i # 1 ^ \ ^ 9 Slovenija, ko razprava o zakonu o RTV ne in finančne vidike. Zane- pulira in človek je slabe voJje spolidzirana in se v tem času marjena so programska vpra- zaradi tega. Javni servis je dol- mu je ena težavah, s katerimi se spo- Sanja." Pravi, da so pogoji gon^čno pomemben za vsak padamo zaposleni na RTV dela uredniškega snovanja narod, tudi za majhnesa» kot tudi tv voditeljico Simono Ra kuàa. Ni se želela opredeliti, Od novinarjev v infonnativ- ker pravi, da takoj dobiš nalepko, da si levi ali desni. Nc zdi pa se ji fer, da se na hrbtih nem programu mi )c se naj več povedal fože Možina, ki je od vodilnih slo, resno sploh ne moremo oddaj, intelektualnega in je naš. Bojim se, da je pot, po z Rajkom Geričem v preteklo- novlnaijev bije politični boj. pogovaljati. Mislim, da je nov ustvarjalnega dela. čedalje ' kateri je zakon nastal in poka- sti cenzuro politike občutil "Novinarji bomo brez dvoma gospa na TVS, zakon potreben, da pa je bil slabši. Ta hiša potrebuje te- ten se bo scenarij nadaljeval, tudi pri lastnih prispevkih, znali obraniti svojo neodvis- novi sprejet tako, kot si ga gle- meljito prenovo in novo za- zelo slaba za gledalce in po- Upa» da se bodo z novim za- nost," pravi. Rada opravlja kadrovana po plačniki naročnine, ki bi snovo glede tega, kaj so pno- slušake. Javni servisi, k^er se konom začenjale razmere svoje delo in meni, da je veli- , ^ . morali imed največji vpliv na ritete. To pa sta dober TV in vse ne gleda skozi komerdal- premikati na bolje. Trenutno ka večina novinarjev in ured- voi j 1 pre j sn j e nadonalno TV hiâo, ne zašlu- radijski program. Nato pa no logiko in je treba pripraviti je zaradi referenduma raven nikov svojemu delu predana. žijo." Pravi, da ta hip nihče v tudi, kako omogočiti dobre kaj tudi za zelo ozko publiko/' politizacije RTV dejavnik, ki Tudi bivši dopisnik Matej še dodatno paralizira in kon- Šurc ni želel povedati kaj več. Prepričana je, da novi za- zervira sedanje nezdravo sta- Vse to se mu zdi grob in nizkoten način, da se politika Pravi, da je bila RTV do de- vmeša v medije. "V Avstriji je vlade, padla resma ne ve, kaj bo novi za- pogoje dela v finančnem, pravi Menartova. kon prinesel, pomembno pa organizacijskem, material- ________________ __ V objem, bi res se h zdi, da zakon določa nov nem in poslovnem smislu." kon formalizira pritisk politi- nje. r i é ^ Ř % % nadn upravl|ania javnega za- Skni5ny pravi, da zakon ke. Pravi, da tudi obstojefiza- pomislili, da le n« P^ kakšne bodo sam po sebi ne bo rešil niče- kon ni dober in bi ga bilo tre- mokratičnih sprememb leta res tako, da se z vlado zame- vsebme programa- Te bodo še sar. Lahko pa ponudi pnmer- ba dopolniti. Siabo pa je, če bi 1900 oblasti, države, niaio tudi urednila. Ampak RTV-jaVni naprej ustvariali novinari! in nejSi okvir za nujno debato o telela politika na vsak način oziroma ene partije. "Potem novinarji morajo bid vedno servis oblasti. diugi dolgoletni sodelavci, tem. "Ali je primerljiv z dru- vplivati na zamenjavo petih pa vendarle manj, čeprav so kritični do vlade," je še pove- Treba je vedeti, da je za uspo- gimi evropskimi deželami, je ali desetih ljudi. "Zato ni tre- "napredne" sile. ki so izšle iz dal. / GORENJSKI GLAS petek, 23. septembra 2005 EKONOMIJA stefan.zargi @g-elas.si 19 Varstvo okolja je dober posel Med nominirane) za Gorenjsko gazelo je tudi družba Ekol, ki je na vei kot 700 prevzemnih mestih po Sloveniji lani poskrbela za 6000 ton nevarnih in drugih odpadkov. ŠTEFAN ŽARGI aien namen proizvodnje bio- za več 6.000 ton nevar- dieselskega goriva. nih in drugih odpadkov. Ste- Kranj • Začetnik in prvi lastnik Ekola je bil v letu i'990 Martin |enko na lokaciji stare kurilnice v Lazah pri Kranju 2 zbiranjem zaoljene embalaže pri podjetju Petro]. Kmalu se je pokazala tudi potreba po zbiranju odpad- nili olj, kar je v letu 1996 postalo glavna dejavnost Ekola. Dejavnosti so širili Še na zbiranje zaoljenih krp, starih oljnih filtrov in širše embalaže z nevarnimi snovmi. Z za- Samo KrĆ oslrovanjem predpisov o varstvu okolja so se vedno pogo- storitve razvijal postopoma dejavnost preseli iz začasne Pomembna prelomnica za vilo zaposlenih se je v dveh Ekol je bila v letu 1996 odlo- letih podvojilo iz 12 na da- âtev za odkup lokacije v La- našnjih 24. Še bolj pa so ras- zah in začetek izredno za- li poslovni rezultati: v teh le-htevnih priprav na gradnjo zbiralnice in sortimice od- tih se je promet potrojil in lani dosegel 561 milijonov to- padkov. Z gradnjo zelo po- larjev, Čisti dobiček pa je z 52 gumno za s ta vi) enega objekta milijoni tolarjev za več kot so pričeli 2002 in se znašli v dva in pol-krat većji. krizi. ReŠiia ga je dokapitali-zadja in prevzem večinskega lastništva s strani družbe Re- in kaj j pomem nominacija za Gorenjsko gazelo? Samo Krč pravi, da je nomi- šet, ki je Ekol tudi sanirala. V nacija potrditev njihovega letu 2004 je bil objekt do- dobrega dela in doseženega razvoja družbe. Hkrati je tudi izziv in obveza za dobro končan in omogočil, da se šteje začeli uporabljati lovilci in, za razliko od mnogih za- lokacije v Kamniku. V poseb- delo v priliodnje, Že lani so olj na parkiriščih in proiz- četnikov - "garažnih junakov no zadovoljstvo jim je» da se ustanovili družbo Ekol Hrva- vodnih dvoranah in pri Eko- v eko-biznisu", sproti poiskal je po enem letu delovanja v ška s sedežem v Karlovcu, z so se usposobili za njih primeme partnerje dama Ln novih pogojili nov objekt iz- namenom, da svoje pridob- V tujini, ki so prevzeli prede- kazal kot zelo ustrezen in da Ijeno znanje in izkušnje upo- Kot nam je razložil Samo lavo (recikliranje) ali uničeva« so se izpolnile obljube okoli- rabijo tudi na trgu sosednje Krč, Id kot direktor vodi Ekol nje zbranih odpadkov. Tak d, da s svojo dejavnostjo ne države. Uredili so že prosto- strokovno âiienje. od leta 2003, danes opravlja- pristop jim je tudi omogočil, bodo motil5 tega okolja. re, vzpostavljajo potrebno in- jo štiri glavne skupine stori- da so pridobili za svojo dejav- Danes je Ekol eden o štirih frastrukturo in pridobivajo tev: zbiranje, sortiranje in od- nost vsa potrebna dovoljenja največjih akterjev v dejavno- potrebna dovoljenja. Hrva- stranjevanje nevarnih odpad- tudi po predpisih, ki so bili sti ravnanja z odpadtd v Slo- ška je namreč država, ki ima kov, dščenje oljnih lovilcev, usklajeni z zakonodajo EU. veniji in največji pri zbiranju okoljsko zakonodajo že čiščenje rezervoarjev v indu- Zadnje v letošnjem letu pri- odpadnih olj. Zgovoren je asklajeno z EU in ko bo to striji in gospodinjstvih in do- dobljeno dovoljenje se nana- podatek, da imajo v naši dr- seglo še tudi v ostale države bavo ekološke opreme. Za ša na zbiranje odpadnih je- žavi več kot 700 prevzemnih na Balkanu, se želijo širiti Ekol je značilno, da je svoje dilnih olj za vedno bolj aktu- mest in da so lani poskrbeli tudi tam. Polnilnico selijo / dolgov ne Polnilnica karavanške vode Juliana se mora umakniti, saj novi íastnik, mariborska nepremičninska družba Tibar, pripravlja gradnjo stanovanjsko poslovnega kompleksa. ŠTEFAN 2ARGI tivno, so za dve leti našli v pridobivanja dovoljenja kon- za dobrih 56 milijonov privi- druibi Donit Tesnit v indu- čal v razumnem roku. legiramh terjatev» ki bi jih Bolj zaskrbljujoči pa so za- poplačali v treh mesecih, za lesenke - Kot smo v torek že strijski coni nasproti jeseni- na kratko poročali, se je pre- ške železniške postaje. Na- pleti pri postopku prisilne 1,8 milijarde tolarjev terjatev tekli teden začela selitev pol- meščanje opreme in druga poravnave družbe Voda Juli- naj bi dobaviteljem v šestih nilnice karavanške vode juli- potrebna dela bodo končali ana v stečaju. Kot smo že po- mesecih poplačali pedno, za ana, saj je Železarna Jesenice do konca tega meseca, kdaj ročali, je Radenska kot upnik 867 milijonov tolarjev terja- dosedanjo lokacijo na ob- pa bodo začeli s polnjenjem, terjatevvvišiniiyomilijonov tev so upniki že spremenili v močju Hrenovice prodala pa je odvisno od tega, kdaj tolarjev preprečila potrditev lastniške deleže, medtem ko mariborski nepremičninski bodo dobili uporabno dovo- načrta finančne reorganiza- za 641 milijonov terjatev ste- družbi Tibar, ki namerava na ljenje. V družbi Voda juliana dje in s tem uspešne prisilne Čajni upravitelj prereka. Te tem območju graditi stano- je zdaj zaposlenih šest delav- poravnave. V torek se je se- naj bi poplačali v šestih me- vanjsko poslovni kompleks, cev in Še dva v hčerinski stal upniški odbor in se z več secih le, če bodo upniki na Novo začasno rešitev za delo- družbi juliana Cool. Ko pro- kot tri četrtinsko veČino zav- sodišču dobili tožbe. Nasled- vanje polnilnice, ki vse od za- izvodnja stoji, bodo oskrbo- zel za predlagani načrt. Vseh nji narok na kranjske okrož- Četka stečajnega postopka v vali iz zalog, ki naj bi za- terjatev družbe je za 5,36 mi- nem sodišču je sklican za lanskem maju posluje pozi- dostovale» Če se bo postopek lijarde tolarjev, pri čemer je prihodnji petek. (t^ůUi^n^ Ki/9 Ol Lepo je biti med svojimi še lepše na svojem. I našimi stanovanjskimi krediti vam bo ziaiika uspelo, saj jih ugodna obresuia mera, polovični stroški odobrit\'e. do 25-leina odplačilna daba za mlajše od 45 let in možnost 100% i/.plačila v gotovini pri novogradnji, prenovi In rekonstrukciji. Naredite prvi korak in nam pišite na stan ovanje(^si. ba cat .c o m. da se dogovorimo za srečanje. Ponudba velja do 29. decombra 2005. Uresničujemo vaše sanje. BanlvVVuslria Credilanstalt bxk Akrtm« CrHiLvniali dd ijuf m, 140, IH')'«^' LjUBljANA Kako s trgovinami po novem letu v sredo so se na ministrstvu za gospodarstvo sestali predstavniki ministrstva. Združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije In predstavniki obeh reprezentativnih sindikatov delavcev trgovine z namenom, da proučijo možnosti za spremembo zakona o trgovini v luči referendumske odločitve pred skoraj dvema letoma. Če naj se nova ureditev uveljavi z novim letom, je Še v tem mesecu potrebno pripra-i nov zakon, ki na] bi ga v oktobru obravnaval In sprejel državni zbor. Po referendumski odločitvi, da se prodajalne, razen izjem, v nedeljo zaprejo» so se začela porajati Številna vprašanja, kot so omejitev prodajnih površin na 80 kvadratnih metrov, definicija življenjskih potrebščin, kaj bo s prodajalnami v starih mestnih jedrih in turističnih središčih. Predstavniki ministrstva za gospodarstvo in socialnih partnerjev so tokrat le izmenjali Informacije o postopkih uresničevanja odločbe ustavnega sodišča o odpiralnem Času trgovin in aktivnostih socialnih partnerjev glede problematike delovnega časa v trgovinski dejavnosti. Š. Ž. Kranj Iskrateling predstavlja vojaški program Iz kranjske družbe Iskrateiing so sporoČIH, da se na sejmu Sodobna vojska 2005, edinem tovrstnem sejmu v jugo- vzhodni Evropi, ki so ga včeraj odprli v Gorenji Radgoni, predstavljajo s svojim za obrambne namene prilagojenim programom. Tako samostojno, kot del Iskratef gruop, predstavljajo telekomunikacijske rešitve za vojsko z digitalno telefonsko centralo SÎ2000 v maskirnem ohišju, dispečersko komandnim posredovalnim mestom, predstavljajo mobilne videokonferenčne sisteme Aethra, ki jih uporablja tudi ameriška vojska, IP sistem Zultys, ki jih uspešno uporabljajo v švedski vojski, videotelefon Voyager Star s podporo NATO KIv7 in druge rešitve, primerne za vojsko, Iskrateling letos prvič sodeluje na tem sejmu, ki bo odprt do nedelje. 5. Ž. Laze i&a, 4000 K rani KURILNEGA HfANlirJlC.^ LON 40. Křor^ nfôtmôcf« O4/2W0-777> wvAv.fon^l BREZPLAČNA POPRAVILA? 4 I f| fl I r f wtff \h fl \tj*]\ «ri/il 'K* N V i .It^ll ÎM u^ ml > ^vlvkl« ii ÍJ V \Ut tMTi r^^g I^P * l^u^u^tpt' «t till %f rn 4%* IN Fr^ k I ^ d I r> mo rt btirtù rík- sen/i$ Skoda Avto hi ia Vrta< d.0.0 Oelavjka c. 4 4000 Kranj telefon: 04/2700 200 v » 20 KMETIJSTVO eve to.zapl otnik (§)g-glas .si GORENISKÍ GLAS petek, 23. septembra 2005 Nevarna gripa Ptičja gripa je nevarne za ljudi in živa cvfto Zaplotnik lezni pomanjkanje apetita, ............................................................................zmanjšanje nesnosti, živčne Krarij - Da se ptičja kuga iz motnje, oteklina in modra Azije ne bi razlirila tudi v Ev- obarvanost rože, podbradkov rope, je stalni odbor za pre- in kože nog, izcedek iz oči, hransko verigo in živalsko kašljanje, kihanje in driska, zdravje potrdil načrte dižav, Smrt se lahko pojavi nenado- članic Evropske unije, za ma, pri tem pa je smrtnost okrepljen nadzor. Republi- lahko tudi loo-odstotna. Pri Skâ veterinarska uprava je že nizko patogeni okužbi se priporočila rejcem perutni- znaid bolezni kažejo v blagih ne, naj zagotavljajo živalim obolenjih dihal in zman j laní zdravstveno neoporečno pit- nesnosti. Od okužbe do p)0)a- no vodo in krmo, skrbijo za va prvih znakov bolezni lah- higienske razmere, omejuje- ko mine od nekaj ur do treh jo nepotrebne stike ljudi, pe- dni, do razširitve bolezni po rutnine in ptic z njihovo jato, vsej jati pa dva ali tri tedne. spremljajo zdravstveno sta Domača perutnina se naj- nje živali, Čimbolj omejijo pogosteje okuži z virusom dostop perutnine do potokov prek vodne perutnine, pri in mlak, kjer se zadržuje tudi tem pa je možna okužba z divja perutnina, in za perut- neposrednim stikom ali po- nino v prosti reji po možno- sredno, preko iztrebkov oku- sti zagotovijo krmljenje in ženih živali, potokov in mlak napajanje v zaprtih oz. pokii- ter s Čevlji in prevoznimi tih prostorih. sredstvi. Bolezen se prenaša Ptičja gripa je zelo naleriji- Z obolelimi živaJrni, njihovi- va virusna bolezen. Okužba mi iztrebki, mesom in jajci, je lahko zelo ali nizko pato- vir okužbe sta lahko tudi gena, v prvem primeru pov* zroča visoko obolevnost in voda in krma. Med gospo- díďstvi se prenaša predvsem MESECE smrtnost, v drugem le bbga z okuženimi iztrebki, obolenja. Medtem ko je do- _ mača perutnina zelo dovzet» _ na za bolezen, je vodna običajno naravno odporna, predstavlja pa vir okužbe za domačo perutnino. Ljudje redko zbolijo za ptičjo gripo, bolezen se običajno kaže z blagimi znaki in je prehodnega značaja, ob zelo patogeni okužbi pa je lahko tudi smrtna. Pri zelo patogeni okužbi perutnine so glavni znaki bo- Kranj Še veliko neizkoriščenega lesa za kurjavo Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije pripravili pro- jekt o virih in rabi lesne biomase v energetske namene, ki ga je sofinancirala tudi organizacija za kmetijstvo in prehrano pri OZN. Kot so ugotovili^ je v Sloveniji za energetske namene vsako leto na volje približno tri milijone kubičnih metrov lesa. Če bi posekali vse dopustne količine lesa, bi samo iz gozdov lahko pridobili 2,15 milijona kubičnih metrov lesa za kurjavo, k tej količini pa je treba prišteti še 276 tisoč "kubi-kov" lesa iz sadovnjakov, travnikov in zemljišč v zaraščanju ter od 5S0 do 800 tisoč kubičnih metrov lesnih ostankov iz lesno predelovalnih obratov. Gospodinjstva, del industrije in večji ogrevalni sistemi porabijo na leto okrog 2»i milijona . Po oceni strokovnjakov bi pri pripravi kubičnih metrov in izrabi le^ne biomase za energetske namene lahko "odp li" Še okrog sedemsto delovnih mest. C. Z. Prašiči ob lovski preži Kot bi se divji prašiči norčevali: Vodnikov travnik pri Sv. Barbari so najbolj razrili prav ob lovski preži. "Prašičev je preveč, upleniti bi morali tudi vodeče svinje," je prepričan gospodar Ivan Cuzelj. Cveto 2a?iotni k « 9 Sv. Barbara - "Odkar pomnim, imamo na kmetiji težave z divjimi prašiá. enkrat so večje, drugič manjSe. Zadnja leta se škoda, ki jo povzročajo, stopnjuje, a tako hudo, kot je bilo letos, še ni bilo," nam je v torek, med ogledom razritega travnika pri- povedoval 43-letm Ivan Gu-zelj, gospodar na Vodnikovi kmetiji, kjer na 670 metrih nadmorske viSine obdelujejo 14,5 hektarja kmetijskih zemljišč in skrbijo še za dobrih 68 hektarjev gozda. Sedemčlanska družini je glavni VÎT preživljanja gozdarstvo, Ivan Guzelj rta travniku, ki so ga v minulih dneh razrili divji prašiči, redijo pa tudi dvajset govedi. Letos so jim divji prašiči prašiči cazrijejo in otežijo ob- pogosto potlej povzročajo še Lov na divje prašiče je med skupno razrili približno pol- delovanje. Po Ivanovi oceni večjo škodo na travnikih, vsemi vrslami lovne divjadi drugi hektar travnikov, naj- se na njihovem območju zapřej pred prvo in drugo koš- drtuje okrog dvanajst praši- zato Jih običajno lovijo v jesensko zimskem času. In kai najbolj svoboden, lovske družine lahko v primeru pretira- njo ter zdaj še med tretjo čev, med njimi naj bi bile bodo storili za zmanjšanje nih škod zaprosijo območno košnjo, koje bila trava že po- tudi tri vodeče svinje z mladi- škode? "Lovci smo letos pri združenje upravljavcev lovišč košena, "Lovci vsakič porav- či. Ce lovci njihove števijčno- lovu na divje prašiče prebili za povečanje odstrela» ki o najo tiavno rušo, letos so pri sti ne bodo zmanjšali, bodo že veliko časa, doslej smo tem odloči v sodelovanju z nas opravili že 130 delovnih travnike ogradili z električ- imeli tudi nekaj smole, po- zavodom za gozdove. Doslej ur, za kar se jim javno zahva- nim pastirjem, s tem pa trudili pa se bomo, da bomo še nobenega predloga za po- Ijujem. Vsako leto dobim bodo omejili gibanje Še dru- načrt izpolnili in zmanjšali večanje odstrela niso zavrnili. tudi odškodnino, od 500 do 70 o kilogramov koruze, pro- gim živalim pa tudi ljudem. V lovski družini Skofia njihovo Številčnost. Lastniku smo že poravnali rušo, plača- biem pa ostaja, " pravi Ivan in Loka, ki upravlja s 6.600 li bomo tudi odškodnino, ' je poudarja, da je Lovski druži- hektarji lovišča, naj bi po le- dejal Simon Pleško in naponi Škofja Loka že večkrat tošnjem načrtu (ob dopust- vedal, da bodo v bližini Vod-predlagal, da bi na tem ob- nem odstopanju nav^or ali nikove kmetije uredili krmiš- močju povečali odstrel in navzdol) odstrelili štirinajst če za privabljanje prašičev, zmanjšali številčnost tudi z divjih prašičev, od tega naj- OD 15. 9. DO 14, Î0, PODARIMO odstrelom vodečih svinj. Kot je pojasnil Miran Haf-več dve svinji. Kot je povedal ner iz kranjske območne Pri Vodniku so v preteklo- predsednik Simon Pleško. so enote zavoda za gozdove, je sti vložili veliko truda in de- doslej uplenili pet prašičev, divje svinje dovoljeno loviti narja. da so travnike uredili za strojno obdelavo, zato jih svinje pa še nobene. V času rastne sezone odstrel ni smi- od i. julija do 31. januarja, pri tem pa jih uredba ne deli na VSTOPN^ROVIZIJE Še toliko bolj jezi, ko jim jih seln, saj mladiči brez svinje tiste z mladiči in brez njih. I AS LE javnost ne pozna prave slike Covedorejsko poslovno združenje, ki kot krovna organizacija slovenskih govedorejcev združuje rejce govedi lisaste, čr- nobele in dkaste pasme ter mesnih pasem, je predstavilo javnosti svoje stališče do referenduma o novem zakonu o RTV. Kot so zapisali v izjavo za javnost, podpirajo sprejetje novega zakona, predvsem pa si želijo medijev, ki bi v javnosti korektno predstavljali razmere v kmetijstvu, javnost doslej ni imela možnost spoznati prave slike o slovenskem kmetijstvu. Ker so ji osrednji mediji predstavili kmeta kot privilegiranega Slovenca, ki živi pretežno od davkoplačeval-skega denarja oz. od subvencij, se je oblikoval negativni odnos do kmf^tijstva^ kakršnega v državah Evropske unije ne poznaio C. Z. VM «liVittta. k( MQ ■riffelM bt pcMta v «Mf« «4 vk^uŽM 11 f. 20ÛS 49 vU^miM U. tO I IzMtafcM. kc tO tamtiMrts 1 ■. u vsa ijtovi 115.9. 2ĎCI5 M tz. «t M Mr 14.1CL 2D05 «t TlU b u McMi • firMM , Si 15.9. 20« p6 IL »1H fSe •• K «L 2005 •• fww C. *6, t M «saienM^i tiûààà. řmA m^n fsttpM rtnii» prt 1 i» f nmtmÊà «Mai, >1 inrit pristop» k fO/tiÊm upn^wM raé^mn* 2005 prrtt prtitopUt k MfcfMM ^bČil« I > rtTpjfct prt t^nimm pnviM ipnvM« M skM. b Me prtsptii itt^ SO % pppi Hion^ U «steeb M » skMa « kitef« Uett*di$ki rsčim ttnikiti. méM Afecii* »«tM Vufli vUçeteSee v pctfsàMf KO OcUa. kJtcrHi plifii Mi vt sr«S. 200S 4e SM ftM tf. to KD M i. M. ig 2005 iritfPH 11 ppKfcai r^tm Witu» L, v Éw tnistii âte* 2«àwto 50 % rstep* 080 1208 • t,!».* • • • .r. WWW.kd-9r0up.Si www.financna-tocka.si KD Usodni križec na vlogi Kmetje, ki na osnovni vlogi za lanske subvencije niso označili, da vlagajo zahtevek tudi za mlečno premijo, je doslej še niso dobili. CvïTO Zaplotn i k da bi dgendja pozvala priza-..............................................................................dete kmete k dopolnitvi vlog Kranj - V Sloveniji je okrog ali da bi ugotovila njihovo 2400 kmetov, ki so lani od nenamerno zmoto in jim iz- države dobili individualno plačala premijo. Ko je to pro- kvoto za oddajo mleka, ne pa blematiko na nedavni seji še tudi mlečne premije za obravnaval svel gorenjske lani. Čeprav ima agencije območne enote zbornice, jo uradne podatke registriranih je podprl pri prizadevanjih odkupovalcev mleka o tem, za reSitev problema, ki ni koliko ga je vsak od njih od- tako majhen. Med kmetija- dal v mlekarno ali ga nepo- mi, ki so ostale brez premije, sredno prodal na domu, bi je tretjina večjih prideloval- kljub temu morali v osnovni cev mleka, med vsemi pa sla- vlogi s križcem označiti, da ba desetina 2 Gorenjskega. V se potegujejo tudi za mleSno razpravi je bilo slišati, da je premijo. Tisti, ki tega niso postopek za pridobitev mleč- storili ali so naredili kakáno ne premije in vseh drugih drugo napako, so ostali brez plačil zelo zapleten, še zlasti premije, za katero sicer 70 za starejše, in da bi država odstotkov denarja zagotavlja vsaj nekatere premije lahko država, ostalo pa Evropska izplava kmetom že na pod- unija. Kmetijsko gozdarska lagi ažurnih uradnih evidenc zbornica se zavzema za to, in registrov. I GOREN)SKI GLAS petek, 23- septembra 2005 FIN NCE cveto.zaplot n ik@ g-glas. si 21 Pravočasno do želene inflacije Svet Banke Slovenije ocenjuje, da bo Slovenija pravočasno izpolnila inflacijski cilj» kar je eden od pogojev za prevzem evra. Cveto Zaplotnik Največje tveganje §e naprej poselnih avgusta preseglo posledica ugodnih pogojev ..............................................................................predstavlja vztrajno poviše- lansko raven, dokaj močna je zadolževanja. Poleti so bila Ljubljana • Svet Banke Slove- vanje cen nafte. Stopnja rasti tudi rast stroškov dela. Za- cenovna gibanja celo nekoll- nije na podlagi analize go- slovenskega gospodarstva se ostajanje rasti stroškov dela ko boljša od pričakovanih, spodarskih gibanj v drŽavi po zelo nizki stopnji v prvem za produktivnostjo se v zad- Julija je bDa inflacija, merje- ugotavlja, da je denarna poli- polletju spet poveííuje na ra- njem obdobju postopoma iz- na s harmoniziranim indek- dka ustrezna, saj je raven ob- ven dolgoletnega povprečja, ničuje, previsoki stroški pa bi som cen življenjskih potreb- restnih mer usklajena s sta- povpraševanje zaostaja za po oceni Banke Slovenije ščin in po izločitvi cenovne- bilnostjo nominalnega tečaja ponudbo, kar ugodno vpliva lahko poslabšali konkurenč- ga vpliva nafte, četrta najniž- tolaria do evra, trenutna gi- na zniževanje inflacije, troše- nosi slovenskega gospodar- ja v Evropski uniji, Po oceni banja cen pa s cilji srednjeročne cenovne stabilnosti. Po zastoju v gospodarski ra- stí svetovnega in evropskega nje gospodinjstev se krepi, stva in se odrazili v težnji po sveta Banke Slovenije bo še ugodna gibanja so tudi na poviševanju cen. Rast širših naprej treba spremljati po- področju zunanje trgovine. Pozitivno sliko nekoliko kazi denarnih agregatov je še naprej zmerna, nadaljuje pa se sledíce morebitnega prenosa cen naf^e na cene ostalih iz- gospodarstva pričakujejo do dogajanje na trgu dela, kjer pospešeno kreditiranje go- delkov, predvsem v trans- konca leta okrepljeno rast. je število registriranu^ brez» spodinjstev, kar je predvsem portni dejavnosti. IguegANA Predčasno izplačilo obveznic RS43 Ministrstvo za finance bo imetnikom petletnih državnih obveznic RS43, izdanih v letu 2002 z obrestno mero TOM + 3 odstotke, 17. oktobra predčasno izplačalo vse obveznosti (glavnico in pripadajoče obresti) v skupnem znesku milijarde. Ministrstvo je za izpolnitev obveznosti prejšnji teden izdalo triletne obveznice RS58 z nespremenljivo ?,25-odstot-no letno obrestno mero v skupnem znesku 24,4 milijarde tolarjev. C Z. VO Dl CE Samostojni podjetnik v stečajnem postopku Okrožno sodišče v Ljubljani je 9. septembra začelo stečajni postopek za dolžnika, samostojnega podjetnika Nova Mari-ča iz Vodic. Za stečajnega upravitelja je imenovalo Eda Rozmana iz Ljubljane. Dolžnike je pozvalo k poravnavi dolgov In upnike k prijavi terjatev, za kar Imajo dva meseca časa. Narok za preizkus prijavljenih terjatev bo 5. decembra letos. C. Z. Rodio TfigloY® M OorvojAe^ Pi^ 9 lo/^Cofei^*^ fíúo TngUy Jiscnc«. d.ao. Trg T4Aeu 6«s|& 4. Jasam STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89.6 - J«6enicfi. 101.5-KranJ&k»Gora, 1Û1,1-Bohinj Elektromotof)! in gospodinjski «parati. à.d OtoKl 422d ŽeleznIKi, Slovenija http://www.do rrtaS.com I nfo^omel.com Zaradi širjenja palete izdelkov na področju elektroni komutiranih elektromotorjev In sesaJnih enot vabinio k sodelovanju strokovnjake in strokovnjakinje z izobra^»: 1. Univerzitetni diplomirani inženir eiektrotehnike 2. Univerzitetni diplomirani inženir strojništva Bodoči sodelavci lahko phčakujejo dinamično In ustvarjalno okoije. Študentom zadnjih letnikov ponujamo delo preko študentskega servisa in po dipkimi možnost redne zaposlitve, novim inženirjem pa opravljanje pripravništva in sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas. Zainteresirane vabimo, da pošljete pisno prijavo z življenjepisom na spodnji na^ov: DOMEL, Elektronxrtorji in gospodinjski aparati, d.d.. Otokj 21,4228Žele^iki ga. Meta Habjan Tel.: 04/51 17 140, Fa*: 04/61 17 122 E-pošta: meta. habian@domel.com Kran) Triglav namerava prevzeti Slovenijales Finančna družba Triglav namerava objaviti javno ponudbo za odkup vseh delnic družbe Slovenijales in za delnico ponuditi 12.500 tolarjev. Ob koncu lanskega leta je imela v lasti neka] manj kot četrtino delnic Slovenija lesa > približno enak defež pa tudi Zavarovalnica Triglav. C Z. Jesenska ponudba stanovanjskih posojil cvfto Zaplotnik tudi celotno izplačilo posojila ................................................................................v gotovini, pri tem pa je do- Kranj • Banka Austria Credit- volj. če stranka predloži grad- anstalt Ljubljana je v ponede- beno dokumentacijo • pri no- Ijek začela z jesensko akcijo vogradnji pravnomočno gr^d- stanovanjskih posojil Na svo- beno dovoljenje, pri prenovi jem. ki bo trajala do 29. de- popis nameravanih del in pri cembra. Posojila so namenje- rekonstrukciji lokacijsko in- na strankam banke pa tudi ti- formacijo oz. gradbeno dovo- stim, ki z banko poslovno so- ljenje. Pri izračunu posojilne delujejo, vendar so za stranke sposobnosti lahko upoštevajo posojilni pogoji ugodnejši. Pri celotni družinski proračun, tolarskih posojilih z devizno obremenijo ga do polovice. klavzulo, vezano na evro, zna- Končna cena kredita je odvis- ša letna obrestna mera naj- na od sodelovanja stranke z manj i2-mesečni Euribor+ banko, posojilne dobe in vrste 1,75 %, pri tolarskih posojilih zavarovanja (hipoteka, zavaro 2 valutno klavzulo, vezano na vanje). Švicarski fiank, pa najmanj Kot je povedaJ Sle^ Vavti, i2-mesečru Libor * 2%. Stro- dan uprave, pristojen za po-ški odobritve posojila so v slovanje s prebivalstvom in s Času akcije za polovico nižji podjetji, pričakujejo odziv od običajnih. Pri posojilih, za- predvsem med tnladimi, ki bi varovanih s hipoteko, so za radi rešili stanovanjski pro- prosilce, ki so mlajši od 45 let, blem. Pri spomladansld akciji podaljšali odplačilno dobo do je bila povprečna starost poso- 25 let. Pri hipotekamih posoji- jilojemalcev nekaj več kot 37 lih za gradnjo, prenovo ali po- let, dobra četrtina pa je biJa sodobitev stavbe je možno celo mlajša od 30 let. Društvo SOS telefon va^ ženske od 1d. leta starosti naprej na OSNOVNO USPOSABUANJE ZA PROSTOVOUNO SVETOVALNO DELO na SOS telefonu za ženske in otroke - žrtve nasilja. Usposabljanje je brezplačno in bo potekalo v Celju, svetovanje na SOS telefonu pa se izvaja v Celju ali v LJubljani. Usposabljanje borro začeli v soboto. 1. oktobra 2005, ob 9. uri. trajalo pa bo ves mesec oktober, ob petkih in sobotah, na naslovu: Mestna četrt Lava, Iršiceva ulica 2 a, 3000 Celje. Za podrobnejše informacije pokličite v pisarno Onjstva SOS teíefon, na tel. št.: 01/544 3513 ali 01/544 35 14. vsak dela^ik od 9. do 15. ure. Prijazno vabljene! Dnistvo SOS telefon, za ženske in otroke * žrtve nasilja P.p. 2726, 1Û01 Ljubijana, E-posta: drustvo«os(l^rustvo-sos.si Spletr^ stran: http ://www.dr\istv0-50s. ss OQisù BLED če ste komunikativni in vam delo z ljudmi predstavlja veselje ter imate radi dinamično delo v skupini, vas vabimo, da se pridružite naéemu Kotekthai. Od Kandidatov / kanďdatk pnć^iemo: - urejen status studenta za t«koće šobsko leto - zaželeno znanje tujth jezikov • osebna urejenost • ročna spretnost Vade pesne prijava, ki naj vsebujejo kratek žKrljenjepis terpotrdllo o statusu studenta. poèl]ite do vkjjućfK petica, 30. «eptembra 2005. nanaslcv: Casincr Bled /za razpl«/ Ce^ta svobode 15 4260 Bled ali na eleKtronsKo pošto: razpts^casin^bled^l Zizbranáni kandidati Doooravl^n razgovor, irtstóarvsredo, 5.10. 2005. v prostorih Casinoja Bled. O izPor\j in un razgovora bodo kandidati i^veš* ćeni najkasneje do torka. 4. 10. 2005. Cs&no Bled. d.d., Ceata svobode 15,42606ied Tel.: 04/574 1811, E-mail: Info^caaino-bled.sl s* Kl __i KGZ SLOGA KRANJ, z.0.0 Šuceva 27 4000 KRANJ Razpisuje prosti dek>/nl mesti RAČUNOVODJA (m/Ž) Pričakujemo: • dokončana Vli. stopnja ekonomske smeh - najmanj 5 >et delovnih ^ušen) na podobnih detih v računovodstvu - poznavanje SRS in MRS s področja računovodstva in davčne zakonodaje • aktivno znanje angleškega jezika . usposobljenost za delo z osebnim računalnikom (Word, Excel, MS Office....) - r^atančnost in doslednost prí ddu - samoiniciativnost Z izbranim kandidatom (kandidatko) bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s 6-mesečním poskusnim delom. REFERENTA ZA OBRAČUN PLAC in PROIZVODNJE (m/ž) Pričakujemo: - dokončano V. stopnjo ekonomske smeri - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih - pasMio znanje enega svetovnega jezika - poznavanje zakonodaje s podnxja plač in pogodbenih poslov - natančnost, samostojnost Z izbranim kandidatom (kandidatko) bomo sklenili delovno razmerje za določen čas z možnostjo za nedoločen čas, z 2-mesečnim poskusnim delom. Prijave z zK/lj^jepisom pričakujemo v 6. dneh po c^javi na naslov; KG2 SLOGA KfWiJ, z.0.0.. Šuceva 27, 4000 Kranj e-pošta: tajnistvo^^kgz-sloga.si OBL'C NAREDI SAM, O BUČ. d.0.0., Mirka Vadnova 14, Kranj objavlja pnDsta delovna mesta: 1. Za delo v pripravi in kalkulacijah (m/ž) Poooji: -V, ali VI, stopnja izobrazbe tesarske smeri, lahke pripravnik, - poznavanje programov Word, Excel in Avtocad. - aktivno znanje vsaj enega tujega jezika, - opravljen izpit kategorije B, - komunikativnost In interes za delo z ljudmi. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. 2. Več pripravnikov - lesarski tehnik (m/ž) Pogoji: -V. stopnja izobrazbe lesarske smeri, • znanje vsaj enega tujega jezika, - poznavanje osnov računalniških programov, Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 3 mesece z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Prijave z dokazili o iQ>dnJevanju pogojev naj kandidati/tke pošljejo najkasneje do 30.09.2005 na zgornji naslov. O izbiri bomo kandtdate/tlM ii^ ieinw do M 00 u'tKfn« i'< parvObTiubr'ti imdnoucodij ROZMAN BUS, Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Rado^jica TRST 27.9.; MAD2ARSKE TOPLICE 27-10-50.10., 3.11-6.11, 7.11-13.11, 10.n • 13.11; PELJEŠAC 24,9-1.10.200$. KOPALNI IZLETI; MORJE 3,10; RADENCI-BANOVCI 10.10.2005; LENTI 22.10.200$; ARIZONA 23.10.2005. LOSKI oder SKOFJA loka, Spodnji trg 14» 4220 Skofja Loka četrtek, 29. 9., OB 19.30 william shakespeare: BENEŠKI TRGOVEC. komedija, režija: matija milčtnski, premiera, za izven. petek, 30. 9., 08 19.30 william! shakespeare: BENESKI TRGOVEC. KOMEDIJA, REŽIJA: MATI)A M1LŮNSKI, ZA abonma modri, sobota, 1. 10., ob 19.30 william shakespeare: BENEŠKI TRGOVEC, komedija, režija: matija milčinskl za abonma rdeči Osvestila o dogodkih objavljamo v rubriki Glasov kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Srečanje turističnih delavcev Šenčur - Turistično društvo Šenčur vab< v soboto, 1. oktobra, na 35. srečanje gorenjskih turističnih delavcev. Informacije in prijave z obveznim vplačilom zbira do ponedeljka, 26. septembra, Franci Erzin, tel. 041/875 812. Večer pripovedovanja šal Kranj - Ob Dnevih evropske kulturne dedi?Čine Gorenjsk muzej vabi jutri, v sobot, ob 19. uri na vrt gostilne Stari Mayr, Glavni trg 16, v samem mestnem jedru v Kranju, kjer so pripravili VeČer pripovedovanja Šal o Gorenjcih. Mihelov semenj Dovje • V nedeljo bo od 14. do 19. ure na Dovjem Mihelov semenj. Direndaj 2005 Bitnje • KUD Bitnje in KS Bitnje jutri, v soboto, z začetkom ob 10. uri na otroškem igrišču v SP. Bitnjah (ob nogometnem igrišču) prirejata otroško veselico Direndaj 2005. Vasovanje pod oknom Adergas • KUD Pod lipo Adergas pripravlja na dan občinskega praznika občine Cerklje danes, v petek,, ob 20. uri fantovsko vasovanje Pod oknom, če bo lepo vreme, bo prireďitev na domačiji Pr' VirŠku v Adergasu, sicer pa v dvorani v Adergasu. Konjeniško tekmovanje Dvorje • Konjeniško društvo Krvavec prireja v nedeljo z začetkom ob 14. ufi konjeniško tekmovanje v petih disciplinah. Štart bo v Dvorjah pri Cerkljah pod Jenkovo lipo. Mihaelov sejem Mengeš-Kulturno društvo Mihaelov sejem Mengeš vabi na 13. tradicionalni Mihaelov sejem, ki bo v Mergšu potekal od Jesenki Cesta mâT^a T(ta 112,4270 tel. 04 5B6a 100 mo med srednja velike Oolnišnice v slovenskem c^rostoru. Opravljamo zdravstveno dejavnost na sekundami ravni, kt obsega ?lasti podro^a kirur^je, ntemistike, gir>ekologiie. s porodnt^tvofn in pediatr^. Stavimo r^ strokovni tn osetxii razvoi kadrov ter timsko delovno vzdušje. Naš cilj je postat r^t>oljŠa regijska bdniinica v Sloveniji. v r)dš kolektiv zato želimo spreleti več novih sodelavk aii sodelavcev. Zaposlili b vas v dejavnosti, lu prav v naši bolnišnici slovi ko: visoko ka](0v0Stna • na pt>-dročju zdravstvene nege. K sodelovanju vabimo kandkJatke in kandklate. ki izpol* njujejo naslednje pogoje: 2 diplomirani medicinski sestri (VII. si) n 2 tehnlb zdratrstvene nege (V. si) ÏP. > kai^didatk in kandidatov, ki so že opravili iliufcuiii tz^ in imajo izkuienj. 2aposiili bi vas na razli6nih dek^vnih mestih na bofniškem oć(k enoti, zato Dočakutemo, da ste DODOinoma uliiiilmio loosoWl Del^o tazme()e bomo sUenili za nedoločen 6as s S^neseânim poskusnim delom (VIJ. st) 02.2-mesećn»m poskusnim delom (V. si.) in polnim delovnim tssom. vase cenjene ponudbe pncakujemo v roku 6 dm na naslov: Spnm bobmca Jmrtce. Csiti mmtí» Tita lit 4270 Jasenice. Predhodne nas laîiko pokhćete na tel. §1. 04/5868-400 (glavna medicir^ska sestra bolnišnice) ali 5868-415 (kadfi}. Q izboru vas bofno obvestili v 8 dneti po zaključenem postopku. danes, petka, do nedelje, z zaključkom ob 23. uri. Sejem bo tudi v znamenju Čebelarske razstave ob loo-letnici Čebelarjenja v Mengšu. Bučariada na âutni Kamnik • Mladinski center Kamnik in mentorica Vera Preiováek vabita vse ljubitelje buč na bučariado, ki bo potekala jutri» v soboto, od 9. do 19. ure na šutni v Kamniku. PROSTA DELA študentje, dijaki svww.m&4(ranj.sl •/n 4 «A. «mbmk« M i Mim Motociklistrčna dirka Kamnik • V nedeljo bo v Poslovno trgovskem centru Perovo na progi Sitar Pneumatic Center finalna dirka v supermoto • razred 450, Open in Pokal Tomos, mlnlmoto in skuter. Tekmovalci, ki se bodo pomerili za naslove državnih prvakov, se bodo na dirki predstavili ob 13,30, uradni trening pa bo že ob n.30. Vstopnine ni. IZLETI Pohod Živi zdravo Gozd Martuljek • Planinsko društvo Gozd Martuljek vabi v nedeljo na že deveti pohod v okviru akcije Živi zdravo za zabavo v nedeljo. Odšli boste na Lepo plevelnico (^957 m). Odhod ob 7. uri izpred Penziona Špik v Gozd Martuljku. Vse skupaj bo 5 ur hoje. Prijave niso potrebne. Za dodatne informacije pa le pokličite po tet: 041/395 572 • Vasja. Pofužmskih planinah Kranj - Planinsko društvo Kranj vas vabi v soboto, 1. oktobra, na potep po Fužinskih planinah. Na pot boste odšli z avtobusom ob 7. uri izpred blagovnice Globus. Skupne hoje bo okoli 5 ur. Prijavite se v društveni pisarni na Koroški 27, do četrtka, 29. oktobra. Tisti, ki jim bo celotna tura prenaporna, bodo šli samo do Planine pri Jezeru, do koder je dobro uro hoda. Dar jeseni pri Dvojčicah Šenčur • Turistično društvo Šenčur organizira v nedeljo, 2. oktobra. Izlet na "Dar jeseni pri Dvojčicah" • Križeča vas (Studeníce) pri Poljčanah. Pohod bo trajal 1 do 2 uri, sledila bo maša in prikaz nekaterih vaško-kmečkih opravil ter zabavni program s plesom. Odhod avtobusa bo ob S. uri izpred pošte Šenčur. Informacije in prijave z zbira do Četrtka, 29. septembra, Franci Erzin, tel. 041/^75 812. Dleskovška planota Kranj • PD Iskra Kranj vabi v soboto, 1. oktobra, na potep po DleskovŠki planoti. Hoje bo 9 do 10 ur, Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creina bo ob 5 uri. Prijave ir dodatne Informacije: Niko Ugrka, tet. 041/734 049. Kolesarski izlet Kranj - Člani kolesarske sekcije pri Društvu upokojencev Kranj vabijo v torek, 27. septembra, na kolesarski izlet na relaciji Kranj - Trboje • Smledniški grad - Mavčiče • Kranj. Pot je srednje težka, dolga pa je 30 kilometrov. Odhod bo ob 8. uri izpred društva. Stara Fuzma - Vogar - Stara Fužina Kranj - Člani planinske sekcije kranjskih upokojencev vabijo 29. septembra z odhodom ob 7. uri izpred Creine na pohod Stara Fužina • Vogar - Stara Fužina. Pot je srednje zahtevna in primerna za pohodnike z veliko kondicije. Prijave zbirajo v društveni pisarni do srede, z8. septembra, do lo, ure. OBVESTILA Test hoje na 2 kilometra Kranj • jutri, v soboto bo rolkarski progi na Kokrici pri Kranju (ob izvozu oziroma uvozu avtoceste Kranj • zahod oziroma 200 metrov od gostišča Dežman v smeri proti Naklemu) od >0. do 12. ure potekal preizkus hoje na 2 kilometra. Krvodajalske akcije Kranj - Območno združenje Rdečega križa obvešča, da bo krvodajalska akcija potekala 28. in 29. septembra. Odhodi avtobusov; sreda, 28. septembra: 7,00 • pred KS Zlato polje; 8.00 -pred Domom krajanov Primskovo; 8.10 - AP Orehek; 8.15 - AP Mavčiče; 8.50 za Coriče in ostale KO RK - AP pred hotelom Creina Kranj; 9.00 za Planina, Huje, B. Smuk • pred KS Planina, C. 1. maja 5; 9.50 • AP Visoko; lo.oo • AP Kokrlca; Četrtek, 29. septembra: 7.00 • AP Podbrezje; 7.10 • AP Duplje; 7.15 • AP Naklo; 8.00 • AP Vodovodni stolp na Oldhamski c.; 8.io za Kranj Center in Corenjo Savo - AP pred hotelom Creina Kranj; 8,20 • vse AP Bitnje; 9.00 - vse AP Cerklje; 10.00 • AP Čirče. Ročna deia Kranj - Člani sekcije za ročna deia pri DruStvu upokojencev Kranj obveščajo, da bodo s srečanji začeli v torek, 27. septembra, ob 16. uri na sedežu društva na Tomšičevi 4. KegIjaška sekcija Kranj - Člani kegljaške sekcije kranjskih upokojencev obveščajo, da so se redni treningi kegljanja začeli v sredo, 2i. septembra, ob 14. uri na novem osemsteznem kegljišču KK Triglav Kranj (v prostorih nekdanje tekstilne tovarne Intex). PREDAVANJA Osupljive najdbe Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje s predavanji Osupljive najdbe v banketni dvorani Hotela Creina. jutri, v soboto, bo ob 10. uri na sporedu predavanje: "So medsebojni odnosi le rezultat našega znanja, védenja In izkušenj?". Vstopnine ni. KONCERTI Koncert Veteranskega pevskega zbora Radovijka • Območno združenja veteranov vojne za Slovenijo Radovljica - Jesenice vabi na drugi samostojni koncert Veteranskega pevskega zbora, ki bo danes, v petek, ob 19.30 v Graščin^ v f^ovljici. Gost programa bo Orkester harmonik Glasbene šole Radovljica. Koncert zbora iz Porabja Rado^jica - Pevsko društvo Anton Tomaž Linhart iz Radovljice vabi ra koncert M PZ Avgust Pavel iz madžarskega Porabja, bo jutri, v soboto, ob 15. uri avli radovljiške graščine. RAZSTAVE Razstavlja Karel Vouk Tržič V Paviljonu NOB - galeriji Ferda Mayerja bodo danes ob 19. uri odprli razstavo del koroškega slikarja in arhitekta Karla Votka. Foto koledar 2006 Skoija Loka • V Galeriji Fara bo danes, v petek, ob 19. uri odprtje razstave s predstavitvijo foto koledarja in prodajo za podrte domove ob cunamiju v Šrilanki. Razstavlja jaka Ko bal Jesenice • V Razstavnem salortu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del slikarja, Člana dolinskih likovnikov Dolika Jesenice Jaka Kobala^ PREDSTAVE Pastirica in dimnikar Kranj • V Prešernovem gledališču se bo jutri, v soboto, ob i8. uri začela premiera predstave za otroke Pastirica in dimnikar. Predstava je posvečena 200. obletnici rojstva avtorja Hansa Christiana Andersena. PREIEU SMO Komunala samovoljno namerno onesnažujejo okolje (tako podtalnico, kot oTJOĚjt). Vse to počnt^o z namenom, da bi odlagališče čim prej napolnili in izpilili Širita, ker so v preteklosti realizirali slabo poslovno odločitev in Še pred pri-Kranjska Komunala je zače- 4obitvijo gradbenega dovolje-la samovoljno w črno širiti nja odkupili zemlj^če na južni odlagališče odpadkcn> v Teneti- ^^^i odlagališča. Širi deponijo šah. V nedeljo, 11. septembra Odgovornost za takšno sta- 2005.^^ opazU. da ^je pa nosi tudi kranjska oi?-je najubii strani i>diagališča v ^^p^ava in nadzorni svet smeri proti Mlaki Komunala Komunale, ki tega ne znala ali podrla kakih metrov ograje nočeta prepreáti. m začela s podiranjem dreves Za nameček pa večkrat za- in izkopom na površini kakih ^i^^imo tudi razne članke, ki 300 kv. metrov, ter na ta način ji^ objavlja kranjski obánski uresničila besede g. Stružnika, ^^t^ik, ki je hkrati tudi član da tistih "nekaj 800 nezado- voljnežev" z Mlake že ne bo nadzornega sveta Komunale in v katerih stalno poudarja, ustavilo projekta šintve odlaga- ^lajeg. Stružnik nesposoben in hšča odpadkov. že komaj Čaka. da ho Komu- Komunala na čelu z g. „^la dobila novega direktorja, Stružnikom se poslužuje naj- hkrati pa taisti nadzorni svet. bolj primitivnih metod za izsi- po propadlem razpisu za di-Ijevanje Širitve in sicer: namer- rektorja Komunale, g. Stružno ne stiskajo (kompaktirajo) „iku podaljša mandat. odpadkov na odlagališču, ne vzpostavijo sistema ločevanja odpadkov na izvoru v dovolj velikem obsegu in se s tem ne trudijo zmanjšati volumna in količine odpadkov, ter z nestrokovnim odlaganjem odpadkov Odbor za varstvo okolia in urejanje prostora KS Kokrica Igor Ma.ietič i GORENJSKI GLAS petek, 23. septembra 2005 RADOSTI ŽIVLJENJA info@g-zlas, s i 23 Lisičke so aromatične Boris Bercakt Navadne lisičke so verjet no najbolj iskane gobe, ker smetane, 2 žlici sesekljanega peteriilja. lisičke operite, očistite in jih je zelo težko zamenjati s narežite na manjše kose. V , . , n . strupenimi gobami. To pa je posodi raztopite maslo in na P^^^^^e prek stane kremasta. Postrezite njem prepražite sesekljano krompirja, pokrijte s pokrov- kot samostojno jed ali pa _ čebulo. Ko zanmieni, dodaj. majhnem ognju kot prilogo k pečenemu žičnTpoI^gaii^^po"^^^ te osušene lisičke, jih dobro P^f^ite še toliko č^sa. da jajca mesu. raste po gozdo^h veliko prepražite, dodajte olupljen Tako pnpravl,^^^^ ^ ® omleto zvrnite na krožnik m verjetno najbolj smiselna razlaga, da Kudte tako mno- okusnejših vrst gob. Tudi v i" na ^ocke narezan krompir samem rodu lisičk je več ter zalijte z , I vode. Začinite ^ ^ okusnejših vrst. ki pa jih le s česnom, soljo, poprom in no drugo omako. malokdo nabira. Pogoste so l>eliin vinom ter kuhajte siva, plava, bleda» luskasta, li- jasta, žoltava in Se kakšna Nazadnje zmešajte Se . , . , . ^ , . , druga vrsta lisičke, ki so bolj kislo smetano in sesekljan f 30 žen^a zelenega popra. 8 ^ ko Časa. da se krompir zmeh- Rižota z MSičkami Svinjske za rebrn i ce z zelenim poprom in lisičkami Za pet oseb potrebujemo: 10 svinjskih zarebmic, 2 žlici okusne od navadne. Pre- peteršilj ter ii« stre z i te. dnost lisičk je v edinstveni Potem ko dodate kislo sme- ' 4 ojčncga olja dag lisičk, 20 dag riža arborio, masla, lo dag slanine, i čebulo, }0 dag lisićk. 2 žlici seseklja- aromi, ker je meso trdo, žilavo in težko prebavljivo. So zelo obstojne in se v hladilniku obdržijo tudi teden dni. Uporabljajmo jih v juhah, tano, juha ne sme več vreti. strofea (esna. sol. sveže mleti nega peter^lja, sol Krompirjeva omleta z lisičkami poper, peteršiljr 2 žlici nariba- nega parmezana. Zarebmice posolite in jih natrite s strtim zelenim po- Na oljčnem olju prepraži- prom, nato pa jih na stoplie- omakah, golažu', namazih in ^ osebi pC^buJenw: dag seseldjano iebt.lo in do- nem maslu opecite z obeh solatah. Dobro se obnesejo v kuhanega krompitja, 5 dag sla dajte očiščene, oprane in strani, Pečene zarebrnice kisu, 2a sušenje pa niso pri- . lO dag foift, j narezane hs>čke. Malo po- položite na toplo. Na preosta meme, razen ee^ zm^e- i dl mkka. sol. i žlico se- P^^^ite, pr.meša,te r.ž m lem maslu prepražite na mo v prah. Večji in starejši sektjanega peteršilju ali drob- «^f " f« kocke narezano slamno tn primerki lisičk ponavadi gre- njaka, nijo, zato jih raje pustimo kar v gozd u. V ponvi pražite na kocke narezano slanino in na tra- litra juhe ali vode. Na zmer- sesekljano čebulo. Dodajte nem ognju duSite dokler riž očiščene, oprane in narezane ne vpije vse tekočine. Če riž lisičke ter vse skupaj dušite še ni dovoli kuhan, po potre- 15 minut. led po okusu solite Lisičke v juhi kove narezano čebulo. Ko če- bi dolijte še malo juhe ali in potresite s sesekljanim bula oveni, dodajte očiSčene vode in dušite naprej. Po peteršiljem. Pečene zarebr* 2à štiri osebe potrebujemo: in narezane lisičke ter na okusu solite in popoprajte. nice predenite nazaj v ponev, dag lisičk, J Čebulo. 5 dag kocke narezan krompir. Vse Ko se riž skuha, ga odstavite jih na šibkem ognju Se enkrat pregrejte in takoj ponudite s testeninami ali krom- masla, 50 dag krompirja, 3 skupaj rjavo zapecite. Jajca z ognja, dodajte maslo, pe-stroke česna, sol. sveže mleti razžvrkljajte, dodajte mleko, ter šil j in nariban parmezan poper, J di belesfi wřw, 2 dl kisle sol in sesekljan peter šil j. ter premeiajte, da rižota po- pirjem. ZELENO IN CVETOČE Igor Pavlíč zasaditve v skupine z drugi- primerne za rezanje, ampak mi, saj dajejo zelo dekorati- jih sadimo predvsem zato, ven učinek in dobro kombi- da dobro in hitro prerastejo nacijo Šopka že na vrtni tla, pa tudi dobra barvna gredi. Lahko v istih barvah kombinacija so za med vse ali pa v kontrastih. Vse sorte vrste Čebulruc. Vetrnice tvori- cvetijo razmeroma dolgo - jo z žafrani, zvončki, nizkimi celo drugo polovico poletja narcisami, hijacintami in tu- tja do pozne jeseni. lipani odlično barvno po- Poznamo pa tudi podlesne mladno preprogo v vrtu. vetTTuce, ki cvetijo spomladi. Poizkusite, sedaj je pravi čas. Anemone ali japonske ve- veliko vode, vsak drugi dan, so mnogo nižje rasti, niso da jih posadite, tmice spadajo v družino zla- ko rastlina počiva, pa ne po-tičnic, najlepše pa cvetijo trebuje posebne nege. prav v teh septembrskih Po smemo toplem pasu je dneh. Poznanih je več barv, razširjenih okoli 120 vrst pri nas najbolj množično anemon. Nekatere v višjih cvetijo bele in lila sorte, predelih so nizke rasti s pri-Anemone so trajnice z raz- tlikavimi cvetovi, ki so bele, raslim steblom, visokim več modre, rdeče, rumene barve kot en meter, liste ima deije- in se tudi razmnožujejo s sent, krpaste in na robovih na- meni. Uspevajo na bolj sonč-zobčane. Cveti od avgusta do nih legah. Sorte, ki prihajajo oktobra, večinoma jo gojijo h Grčije \n Male Azije, moža rezano cvetje. Ko jeseni ramo pozimi zaščititi pred odcveti, jo razdelite, če se mrazom, da nam korenike vam je po več letih že preveč razmnožila. Razdelimo kore- ne pozebejo. Sadimo jih do 8 cm globoko, spomladi odie- nine, tako bodo hitreje rasle nejo malo kasneje kot ostale in tudi lepše cvetele, saj bodo imele tudi več prostora za sorte, pa tudi barve cvetov so kombinirane: modro «bele, rast. Najlepše uspevajo v pol- liia-bele. Kitajske sorte ane- senci in v rahli zemlji: navad- mon imajo nekoliko dlakave na vrtna prst, ki ji dodamo liste in večje cvetove, mivko in listavko • v apnen- Zrastejo pa tudi okrog enega časti zemlji pa ne bo uspeva- metra. Vse vrste anemon so la. V sušnih dneh potrebuje zelo priljubljene trajnice, za KUHARSKI RECEPTI Za vas izbřra Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: kokošja juha z zdrobovimi Žličniki, žrebičko* vi zrezki v gobovi omaki, pire krompir, endivlja s fižolom in jajcem, biskvitna rolada z bananami; Večerja: polnjena stebla pora, polnozrnat kruh, pečene paprike. Ponedeljek • Kosilo: rižota z zelenjavo in teletino, radič s krompirjem in koruzo, grozdje; Večerja: v zelenjavi dušeno meso iz kokošje juhe, zelena solata z olivami, Črn kruh, Torek ♦ Kosilo: špageti s paradižnikovo mesno omako, endi- vija v solati, pečena medena jabolka; Večerja: mlečna kaša, rakav. Sreda • Kosilo; krompirjev golaž s hrenovkami, kruh, palačinke s pomarančno marmelado, sadje; Večerja: pečenjak iz žemljic, smetane in jajc, jabolčni sok. Četrtek • Kosilo: sladko zeije z govedino (govnaČ), kruh, grozdna pita; Večerja: zeliščna skuta, zrnat kruh, jogurt. Petek - Kosilo: polenta 2 zelišči (bazilika, peteršilj) in parmezanom, ribji brodet, endivija s paradižnikom; Večerja: oreho* vi Štruklji, sadni sok. Sobota • Kosilo: gobova juha s krompirjem, svinjski zrezki s česnom ir zelenim poprom, pečen krompir, radič s fižolom in jajcem, jabolčni zavitek; Večerja: ričet z zelenjavo in kranjsko klobaso, črn kruh. Medena jabolka Za S oseb potrebujemo: 8 lepih kislih jabolk, olje za pekač. 8 žličk medu. 8 ofehovihjeàre in dve žlici drobno narezanih jedrc, rozine v njmu, mah masla, vade po potrebi, sladkor za posipanje. Opranim jabolkom izdolbemo peščišče in jih zložimo v namazan pekač. V sredino vsakega jabolka denemo žličko medu, po nekaj rozin, namočenih v rumu, narezane orehe, kosmič masia, na vrh pa položimo orehovo polovico. V pekač nalijemo za pol prsta vode in jabolka speČemo pri srednji temperaturi. Pečena jabolka potresemo s sladkorjem in ponudimo. GGI IZLETI Gorenjski Glas C^e^ert Munchen enodnevni izlet: 1. oktober 2005 Odhod avtobusa ob S. uri zjutraj I2 Kranja izpred sedeža Gorenjskega gld$d na Zoisovi 1. Po prihodu v Múnchen sledi panoramski ogled mastnih znamenitosti, po krajšem sprehodu po mestnem središču pa se bomo odpravili na prizoriUe Oktoberfesta - festivala s tradicijo iz leta 1810. Tu bomo lahko uživali v bavarskih spedalttetah in pivo ter se zavneli ob glasbi v icaterem od itevilnih šotorov... med množico ljudi 2 vsega sveta. Vsekakor nas bo bavarska prestolnica očarata s svojo odprtostjo, živahnostjo In kančkom ekstravagance. Odhod iz MOnchna ob 11. uri ali po dogovoru in predviden povfdtek v jutranjih urah naslednjega dne. CENA IZLETA; 7.000 SIT pri udeležbi najmanj 45 oseb ZANAROĆNIKEGORSNSKEGAGLASA-10%-6.300JIT Cena vključuje: • prevozzvisokopodnim turističnlmavtobusom, cestne tn ostale pristojbine, vse zunanje oglede po programu, osnovno nez* godno zavarovanje, strokovno vodenje in organizacijo izleta • splolni pogoji so sestavni del programa Noč Čarovnic Grad tui Goričkem enodnevni izlet: }o. oktober 2005 Odhod avtobusa ob 7. uri iz Kranja izpred sedeža Gorenjskega gfasa na Zoisovi 1. Najprej gremo do Murske Sobote. Kratek postanek in nadaljevanje naie poti do vasi Bogojina s Plečnikovo cerkvijo • domačini jo imenujejo "Bela golobica". v sosednji vasi mojner ie vedno vrti vreteno in obiikuje izdelke iz gline. Ogledail si bdn\o njegovo delo in morda kupili kakien izdelel^ ter se nato odpeljali med goričke griče. V Selu se bomo ustavili pri mali cerkvici Rotundi. Ker je Prekmurje znano tudi po dobri hrani, se bomo ustavili v dobri domaČi gostilni in si privoiùli bograč in domaČo pogačo. Popoldan se bomo podali do vasi Crad v osrčju krajinskega pdrkd Coričko. Vsako leto priredijo znamenito 'NOČ ČAROVNIC. Kaj bo, vam ne izdamo, bo pa zagotovo zanimivo... Prizorilče zabave boste zapustili v poznih večernih urah. CENA: 4.500 $IT pri udeležbi najma nj 45 o$eb ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA - 10% -4.050 SH* Doplačila po želji: malica in vstopnine: 1000 sit Cena vključuje: avtobusni prevoz, parkirnine, vodenje, osnovno nezgodno zavarovanje, ODV in organizacijo izleta. Splošni pogoji so sestavni del programa. POTVJMOZ UNDO. KER J£ DOBRO IN POCENt... 24 ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI GORENJSKI GLAS petek. 23. septembra 2005 NA GORENJSKEM PRED 100 LETI Andraž Kalamar Povzetki člankov o CoRENjSKr in Goren)Cih od 9. do 23. septembra 1 qos UuegANA, 10. SEPTEMeSA 1903 Odkritje Prešernovega spomenika Spomenik našemu največjemu pesniku Francetu Preiernu je bil v soboto slovesno odkrit na Marijinem trgu sredi LjuHja* ne. Slovesnost je bila resnično veličastna» kakor se ob takem veselem dogodku za naš narod tudi spodobi. Odkritja se je udeležilo najmanj 20.000 ljudi tz raznih strani Slovenije, ter raznih krajev slovanskega sveta. Ljudstvo se je najprej zbralo pred Narodnim domom in nato v sprevodu, bogato okrašenem z zastavami, odkorakalo na slavnostni prostor na Madji-nem trgu. Za uvod v slavje so ljubljanska pevska društva zapela nekaj narodnih pesmi. Nato je imel slovesní govor dr. Ivan Tavčar, ki je v vznesenih besedah slavil Prešerna in kazal njegov pomen in tuarod (september 1905) 8 L6j SKA Do B RAVA Paradižnik tehtal 1,7 kilograma Na vrtu družine jožeta Valjavca vsako leto zraste zelenjava ali povrtnina zunaj serijske velikosti. Jože pravi, da seje In sadi po razporedu Luninega koledarja Mete Malus. Tokratni paradižnik je tehtal 1,7 kilograma In imel obseg 54 centimetrov, kar za veliko skledo paradižnikove solate. Janez Pipan UUBO DOMA, KDOR GA IMA Dom za tri muce in kuža Nov dom iščejo trije prikupni mucki. Stari so dva meseca in pol, vajeni so bivanja y stanovanju In čistoče. Za veČ Informacij ali ogled je mogoče poklicati na telefonsko številko 041/386 674. Posvojiti je mogoče tudi petletnega mešanca srednje rasti, ki ga oddajo zaradi bolezni lastnika. Po telefonski številki 041/511 512 se je mogoče dogovoriti tudi za ogled. M. R. Fleksibilnost še nikoli nt bita toko zabavno Novo Opel Zefira. Pravkar pristolo. »v t "S'a 1 . • iT« • Preizkusne vožnje z novo Zofiro v petek in soboto, 23. in 24. septembra! Novo Opel Zofiro vos vobi s svojo fleksibilnostjo, s posebniffl promocijskim prihrankom in možnostjo menjave Staro za novo. Zobavno in udobno voinja se bo prelevtio v novo doživetje s paketom dodctne opreme NJOY, ki go dobite po posebno ugodni cent, če novo Zaflro noročite do 30. septembra. Po zoslugi fleksibilnego sedeinego sistema Flex7 po se boste v novi Zafiri izjemno zobovoll. so; vam bo druibo lahko delalo kor sest sopotnikov. Avtotehno v(S 'i cwo 228 O' do v..^ '>v«c'i'inu Avrofçhno VíS Kry , Ce«'o S'ors-io Za^cino sBo, 04 / Zâ t 7171 »i» 7 i 72. oi «vis V' Avlotehf^o vj5£» Pisek i'v^n i ^po gtf r.' 37. Oi 7 iû2àû n A AM 0 ŠTIRI TAČKE Ana Bešter Pasja mala šola: Vaja "sedi in počakaj" Vajo "sedi ir počakaj" lahko uporabimo kadar koli» ko želimo, da kuia počaka. Zato je pomembno, da ga to vajo tudi naučimo. Začnemo taco, da kuŽku rečemo "sedi in počakaj", ob tem pa mu zamahnemo z roko tako, kot bi mu želeli pokazati stop. Hkrati se odmaknemo za en meter in mu Še vedno govorimo, naj počaka. Čez nekaj sekund mirno pristopimo k njemu in ga pohvalimo ter mu damo phboljšek, če je vajo naredil pravilno. Če je ni, se vrnemo k njemu in vajo ponovimo. To delamo toliko Časa, dokler kuža vaje ne obvlada. Postopoma razdaljo med nam in kužkom povečujemo, ko vajo zna, pa lahko dodamo Še kakšne moteče elemente. Zapomniti pa si moramo, da obstajajo določene situacije, ko kuž-ku lega povelja ne smemo dati, na primer, ko nas čaka pred trgovino ali v avtu. Zakaj? Ker ga ne moremo nad* zorovati in popravljati, poleg tega pa obstaja tudi velika možnost, da se bo kuža naveličal sedeti in bo vstal. To vajo torej izvajamo le takrat, ko obstajajo pogoji, da jo bo kuža lahko naredil, oziroma bomo imeli možnost, da njegovo napako popravimo. nepremičninska družba Pi Strilarjevs K el ! 04/256 73 73 e-poSU' ínfo^fřsst.si n&feni m za nakup il^mo vri rrian;lih nanovanj in hil v Kranju in okolici 2i r^im znane stranke. ?TANOVAN|A PRQOAMO: KRAN) • ŽupanžkžEva: enCKobno kinno stanovanje, v izmçn 52,10 ma, vseíjivo apnl 2CCČ. c«na 11 coocoo.oo SfT. KRAN) - Bs^njska ub dvosobno suno vante, visora pntitćte sta novanjsk^a blo123 mi. 11990, cena ÛCC 000.00 SfT. SiOVENSKI DVORNIK: \/2 stanovanjske hrie. I 19Í0. ^mzstanovanj* s Ve povržine, vsdjivo lakoj, cena 20.000.0c0,00 SfT KRAN) • Stmievo: 1/2 stan&,ra njske hlie v izmeri 1^9 v naravi dve dvosobni stanovanji, dvorišč, garaia, I 195$, obno^jeno v I aooo, cena 25.ooo.oco.oo SfT. VIKEND zc BESNICA- bivalni vikend, stanovanjske površine 31 m2. dvcniče m2.1.19^, cenj )6.900.000.00 Srr. ODDAMO V NAjCM: KRAN^ • DROLOVKA h.U, bfvalne površine 1V5 ma. 1,1997, opwnliena, na^ nini 145,000,00 Srr/mesc< + fiMLO • DUPgE; oarx^vanjSka Hià, bivaln« povritne cca 150 mi. na pa/ce-li 700 mi. 1.opcemljena, najem, nina lOO.COOiOO SfT/mesec+stroSki. ŠENCUft diosobno stanovanje v pmlif* iu već5tvwan|Ske hiie, obnovljeno v letu 2004 àiho oprmljeno, bko) vseiji» vo, najemnina 70.Co0,cû SIT ♦ stro^ PARC^ VODfCE pri Ljubki: ^adbena parcela, 949 rn2. pnmema za podietnISke proizvodnje in poslovne dejavrosti, cena 22.000,000,00 SR*. www.fts&Lsi Tivj^rjevd ulica 21, P.E. StfiUrjcv« ul. 4i 4000 td*: 04/2380 ^30,04/236s*360 fee 04/2365-^65, ^pott»: infb(9ag«ntkr*n].$r CARSONIEJ^E: KftAU} * okolica, kupirrx) već gafson)er velikosti^ za nam že znane stranke!^ £NOSOB^ STANOVANIA: KUPIMO enosobna (unovanja raz[î6 mh vvlikovli u nam 2e zrtane kupce* ZLATO POIJ& prodamo enosobiio sta* ncpvamjei 4146 rm. 2 nad-/^« stare 22 let, balkon, vst pnkljuSg, delno opremlfe* no, vpisano v ZK, \rseljlvo po dogowtu* C£^^A: 15.700.000,« srr. KAAN) * PIANINA I, pfodamo «nosob* no stanovanje 2 lastnim ^»hodom, 32,10 m2, ideti staro is let klasno ogr^anje* VSI priključkih vuljivo po dogovom CENA n.000.000,00 SIT. DVOSOBNA STANOVANIA: RAOOVIJICA^ prodamo dvosobno stanovanje v ^ ndd^pju/4 ^^ ^^ ^ 4946 m2, komplet opremlîenoi balkon« ' VSI priključki, vseljK« po dogovoru. CENA; >7»50a00o.oo SrT» PRIMSKOVO-jEZERSKA C, prodamo ebnov^ieno In delno epp«mlj*r>o dv& sobrK> stanovanje v hiSi, 43 rvkZ, pr^k^, CK^olje, obnovljeno l.200^vsi prihljuč* \q, pomožni obj^. poknt parkirni proi^ tor, vieliivo po dogovoru* CENA: 15 000,000.00 srr Trn- AU VEČSOBNA STANOVANJA; TF2iC - CENTER^ v prenovlj^em Ir^sta^ novanjskem objektu prodamo dve lep^ trisobni çtanovanp, 8476 ms fn 72A4 mz« prMiQe in mansarda, CK * ^in. vsi pnidjL>£Vu ^ideofon, balkon, vseljivo po dogovoru CENA: 19.900.000|00S(T, ORULOVKAi predamo riovo trisobno sta* rvanje v pesonovanjskem o^ldu, ms, 37 m2 parkirnega prostora v garaii. ki je zaprta, 13 m? kM, siaro 1 leta brez bak kona^ CK* p]fn, vsi pnk jučb, kuhinja z tth, jedilnica, komplet opremljena kepa niča, PVC ^ okna. vpisano v Z K,, vseliivo ta CENA: .300.000*00 SfT. tK LOKA* POĐLUBNIIC po, pre* vzem takoj. CENA: goo,oo SIT. HISE: TR23Ć • NA LOCU| prtdamo dvodru* &nsko hiJo, ki sroji na >400 m2 zem-liSča, sUra 20 let. podktetena, balkor\ In terasa. CK^oifi.i^ pnUjuček, bče^ ni vKodI, prevzem po dogovoru CENA; $2.800.000,00 srr, DRULOVKAi prodamo konćr>o vratno hiio Jelovica, ki sto^i na 172 m2 s^m-jilča. velikost Aanovaniske povr^line je250m2 (klel, p^itlic^e, unadsnopje 1er mansarda), stara >3 let, vsi pnkljoi* kj, CK, balkon > erasa* loOMOgradn>a, na 593 m2 z^lfr^ predamo eriodru-finski stanc^ranjski dvo^k Ooosne dl^ menzije 10 k 7 n% Uet pmHíje ^n man^ sarda Primopredaja v 3. podalrSanj gradberij ful,kj ujema urejeoe zunanje terase, ograje, fasade in vsi pnklju^b na ^sadi, Temdjskl pEn. voda, elekthka. KTV, teMbn, kntina Torvdach, stavbno poH^ ' AjM. pnkljućek na b»oloSko 6s(ilno napravo le< ddno urejena okol^ ca, prevzem moitn takoj CENA 46x1co.ooo.oo SfT, KRAN) * OKOLICA kupimo hiše raz- If^ih veliko^, za nam Že znane stranke. CENA med JO.OOO OOO.OO SCT m 40.000.000,00 SIT. PAACa£: BRrrOF ^ VOC£, prodamo več parcel različnih vchkostJ od S17 rrv2 do 443 m2, namenjena 2a gradnjo en> ah dvodružinske h afi hiie v nizu prevzem po dogowu. CENA 3^000,00 srr/mt MLAKA PRI KRANjU, prodamo ^za:^ Ijf/ih zemlpi^ (545 m2* 2x671 mz, ^o (Ta, Ř27 m2),Z«ml|ii^ se ravna, sonć-ru In lepde mima k>kacija, vs^ pnkíjuíkiv neposredni bližíru, pre^rzempod^ovt^ ru. CÊNA 28800.00 ÍTT/mi V centru PREDDVORA prodamo 10.000 mz zemijijía ZemIjiSče tói v co^i, ki je narrvefijer>a gradnji objelrtov za rekreacijo Cena nmijiića je igjoaoo Srr/m2. Nakup je možen vcek»l. ŠCNTURŠKA CORA prodamo $0C rti2zazkl]jive parcele de^no porai^o z gozdno maso, priključki na robo zemljiSća, )V stran, pogted na Kamni-ike Alpe, prevzem po dogovoru, CENA 12X00,00 SíT/m2 BTTNjE, pnddamo zazidljivo zcmljii^ vsmeni500m2, izdano pravrtorrrač' no gradtwno dovoluje za gradnjo enodaďinske hiie v tlorisni Lzmerí et 99.9$ m2. pntfiijeS^éj mz termar^arda9460m2) ZemljiS&je ravr>o In sončw, s prikljuđo na robu zemjliâ Oddáleno od Kranja j km ter7kmod^k l^ke. v&a irtfrastruktu* ra V bližini ter zeto dobre avtobusne povezave, Prevzem je možen lakoj, prodamo. Certs: 2^.000.000 SIT. ^Of)A LOKA « SVfn DUH, proda* moSoo mz zaadfj^e parcele, z vsemi prikljudkr, prevzem možen takoj CENA 2« 800.00 srr/mi LAHOVCE, predamo 373 m2 zaz+dljlve» ga zemljriča. kr se nahaja ob potoku, zemlji^ je ravno in lepo, prv/ze^ po dogwotu. CENA zt.Sco.oo Srr/nu- LANCOVO^ prodamo 4360 m2 zazid* Ijtvc panxic, kž jc rBvnđ v cckrti. km oddaljeno od Blejskega jezera, vsi pn^ klju£ki v neposredni biržinl. Zevnljii^ seprodaja vcebliali po delih CENA 24000.00 srr/m2. POSAVEÇ prodamo zazidano stavb* no zemljišče, v Izmen 1421 m2, na njem stojijO po^&ni obj^i, vsi pri^ ključkJ v mirovanju, kanaliucja na robo zeml)i!ć>, prevzem po dogov^ ru. CENA 27»ooo.coo.oo SrT» V OKOUa KRAN)A kupimo par-cH razlićr\lh velikosti za nam zru ne kupce. KUPiMOi KRAN) • OKOLICA, kupimo već sta* novanj razhinih velikosti, za nam že znane stranke. VS€MPRODA/ALCEM^ KiS£ODLO ÙJO ZA PftODAJO STANOVANJA HtŠíALI DRUCi NEPfiíMtČNtNe, NUOiMO ZMAPJJÎANO PROViZiJO ZAcks^ www»aeenlkranj»si GORENISKI GLAS petek, 23. septembra 2005 MALI OGLASI info® g-das, s i 25 WWW.G0RENISKJGLAS.SI KsKERN nepremičnine Marftrov (rg 1L 4ÙOO Kranj Td. 04/202Sil 202 2$ 66 CiM 05w32o7do. srndil S. 6 mio POStOVNI PROSTORA: Oddamo: IENCUR • poslovni prostor ccâ. 300 ms y I* nad«! objekt star 11fto, virova* no» zunaj dvigalo, ccna * 1.920,00 SlT/ma, ukoj na votjo. Prodamo: SKOFjA LOKA ^ poslovni prostor v centru mi v pritlí£|u fiovlj«no l9ta 2000, cens srr, KRAN): center« postevnf prostor do m2 v pritliiju objekta z izložbo, obno« va pr»d 30 primerno poleg irgovi* ^e. sluinoslne dejavnosti, galerije ali razstave, cena m yi.coo.oo SIT/ma. HiiZ: Pn)damo: KRAN) • smer Škofa Loka: bližina: ^iSo v ill* gr. fazu v pritličju 99 rnz. mansarda ma, podstreha JJ ma, parcela 570 m2, cena m 38^5 mio SIT» KRAN) • smer Krvavec dvostanovanj* ska hiSa v podaljšani lil. gr. fazu vek 12 X 9,5 m, parcela m3, cena = jS^s mlo SIT TRŽIĆ: sftn. dvojček veL 10 x n m (klel, pritličje in mansarda)* letnik 1990. parcela 402 mi, cena » )6,o mio SIT. GOLNIK « v l^em naselju stanovanjska hiia veL lo^n m, klet, phth^je in mansarda, parcela 400 m2i urejena okolica* fura 20 lel. t ru^edom na }iribe. cena « S4a parceli 359 m2, CCJ- 70 m2 v etaji, mirna lokaci-ja^ cena • 43*2 m^o SIT, TR2ic (bliiln«): pred i let) obnovljena hiSai ima 2 stanovanja po 100 rr\i, v vsaki etaži eno. na parceli 2S4 cena » 28.^ mie sit* 2€ML|ISCA: Prodama 8Hnje « stavbna parcela 3.4^8 ^Si možnost delitve, cena • 24.ooo.oo StT/m2^ Zg. Shnjt ^ stavbrta parcela 1.336 m2 za stan« hiio» cena v 21.600^00 SiT/mz* 8ledt pri jezeru: stalna parcela 907 m2 po 42*000^00 SiT/m2. Podbrczje stavbno zemljiiče, ravna* kvadrstna, v«l.« 1467 ms po 19.200,00 SIT/m2. VIKENDI: Prodamo: Sohinp apartma 39 m2 v pntncjy jeVta^ obr>ovt)en pred 2 letomai majh* na terasa, lastna CK, lo^na spalnica^ kletni prostor, cena « 14,9 mio SIT. STANOVANjA: Prodamo: Novogradnja v KRANJU ^ > stanovanj* ska enota, last K j KÇRN íoom Mai-strov trg 12, Kranj trisobno v prřtWju z atrijem vel* 36, m2 za 31,62 mio SIT 2 DDV parkirno mesto. ki je vračunano v ceno m lastno CK na plin* KRANJi Vodovodni stolp: trisobno 85 mz v nad*/S riad«, letnik Î976* za 23,5 mio SIT* KRANJ, Plamna I: dvosobno 4 K 76.3 ms v 7* nad./7 nad^ letník 1976, za 20,0 mio SIL KRANJ, Zlato polje dvosobno 77 ms v pritličju hiie« vsi priključki točeni, pripada tudi vrt, lastna C K na olje, t» 21,$ mio SIT KRANJ, Koroika cesta * trisobno 91,7 m2 v 3. nad., popolnoma obnovljeno leta 19$S, 2 balkona* zelo lepo, cenim 28,0 m tO SIT. KRANJ» planina II; dvosobno 6$.$0 mz v I, nad,/7i le(nkk 82, cena » 19,3 mio SJL RADO vgiCA, Gradnikov«: enosobno m2 v nad«, obnovljen leta 2003, cena • 12.4 mio SÍT, RADOVgiO^ Cr«Jnikova dvosobno 49 ma v pritlič)u/4 nad., obnovljen ela 2002. cena « 18.6 mio SIT* www.M-kírft.si NEPAEHIČNINe R»AI itJAK svat m liHAHj 4CN>0 tKmé^i m J 041f I I^OOO Email kranj^svet^nepremičninesi hup//wvAv svei-nepra» sorićna* zazidljiva parcela* 800 ms* dostop skozi naselje. eL. voda m kana-izacija na parccli* Cena: izo EUR/mî. Podnart. 2244 ms zazidljive parcele v poslovno • obrtni coni prodamo za mirno dejavnost. Cena: 70 EUR/m2. www.v«nijm.si domplan dřtibe^ iftiartrtng, n^pf^mtinm. urbar>OOT> In vevvedko, mm. fi.t 04i/e47-439 tel.! 20 68 700 STANOVANIE PRODAMO Kranj, Vodovodni stolp, dvosob* ne. I* nadstr*, v izmeri mz, CK, leto izgradnje 19651 detno ob^ n ovijeno 2003, cena 17 mio SIT; Tfiid, tnsobno, I. nadstropje. 73,33 leto izgradnje 1962. cena iS,3 mio SIT; Kranj, Vodovodni stolp, tnsobno meiCansko stanovanje* pntlidje. izmere nt ma^ lasten vhod, cen* ogrevanje, garali, cca 250 mz vna, leto izgradnje 1946« cena 31 m?o SIT; HIŠE-PRODAMO Golnik, visokoprithčna. tlorisa lom X Sm: na parceli velikosti S27 ma, dve garaži kto izg* 1960, obnovljena 1994, cena J9 mio SIT; bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tforfsa 12x11 mi^ na parceli 372 mi, staro 12 lei, 39 mio SIT; Visoko, pritliina, tlorisa cca 150 mz, na parceli velikosti 725 mz, starost 3o let, obnovljena 2001, centralno ogrevanje, ccna 25^5 mio SIT; Kranj • Stražiiie ^ polovica hiSei bivalne povrSme 100 mi« na parceli velikosti cca 170 m2, leto izgradnje >92$, obnovljena 1980, cena 26,5 mio SIT; Šenčur, v^sokopntli^na, tlorisa 10 K 8 m, na parceli velikosti 730 ma^ leto izgradnje ^972, cena 50 mio SIT; Bled. enonadstropna, potrebna obnove, tlorisa 11 x 6 m. na parceli velikosti cca 170 mi. leto ^zgrad« cena 16 mio SIT; Žiri, er>onad stropna, tlorisa 12,5 m X 9 m, nd parceli velikosti $$0 m2, leto 12gradnje 2001, cena 32 mio SIT; TUROTCNO REKREATIVNI XOMPifKS. PRODAMO Poljanska dolina. 1 km od Gorenje vasi • gostISće s kuhinjo, apartmaji bazeni, igriUa, na parceli ve* llkostr 2707 m2* skupaj s ie 8 940 m2 zazidljive parcele z možnostjo dodatne gradnje apartmajev ali manjirh počitniških hišic leto iz* gradnje od 197$ dalje postopoma, cena 16S mio. SIT; POSLOVNI PROSTO A ^ PRODAMO Kranj, Planms III. v trgovskem centru Spar 1. nadstropje. 139,00 m2 {lastna novogradnja), starost 3 leta, cena 31 mio SIT; Skoija Loka; bližina hotela Trans* turist; v III* in IV* nadstropju • posamezna etaža 324 ms, dviga* lo, centralno ogrevanje, leto iz- gradnje 197S1 iS2.S00 2; blizu Zavarovalnice Triglav, primerne za trgovino, banko ah podobno v skupni izmeri 552 mz, leto Izgradnje 1978* 87 mio SIT; Kranj, Planina e. amere 47,26 m2. s celotno opremoi k ma, primerno za trgovino ah pis* arno, leto Izgradnje 1993, ccna 25 mio SfT* POSLOVNI PROSTOR- ODDAMO V NA)EM: Kranju, Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 ma, n 6.500 SI T/mesečno; Podnart, ob glavni cesti, pritličje, Izmere 179 mz, leto izgradnje 1904. prenovljeno leta 2002, primerno za trgovino ali mirno obrt, najemnina i3oo S^T/mz 4 stroški; Kranj« Planinca II* pritli^jCi izmere 43 m2* za mesnico, leto izgradnje 1992, cena 135.000 SIT mesečno ^ strolki; SKUDi$CNI PROSTORU PROIZVODNE HALE « PRODAMO • NAjEM Stegne pri Ljubljani, vetikostî 600 m2, starost jo let. cena 112,5 mio SIT. možnost tudi najema « cena 1 mio SIT/mesec ♦ stroški, PARCELA ♦ PRODAMO Kranjska Gora ^ Podkoren. Izmere 2S0O m2. cena 14 000 SIT/ma; Vrrmaše pri žkofjl Loki, amere V49 ma, cena 25*300 SIT/ma; PARCELA ZA VIKEND« PRODAMO: Palov^če « Bistrica nad Tržitém, v imen 1*097 mz, cena 6*000 SIT m2; www.corenjskiclas*s NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM DVOINPOLSOBNO, v iRadovljIci m2, prenovijorio, opremljeno 12,6 mio SfT. Po 17. un, 873, http://u$ef.volja* SMIM DVOSOBNO STANOVANJE, v Dioku na Planini, ograjeno L 9 &09I9Í DVOSO8NO STANOVANJE, na Bledu. alpeki bloki, « 041 /790-267 kp018i PRODAM ALI ZAMENJAM {5Sm2k v Šenčurju za iss v Kranjti ali okohci2 doplačilom. « 041/949 934 •mm STANOVANJA. novOQradn^, Orehek. možen taKoj. 9 èKOFJA LOKA. Frankovo nas. đvo- soDno 68 m2, adaptirano, v pmi^iu. cena 16.6 mto SIT, « 040/22-90-33 ŠKOFJA LOKA, Podlubnlk, prodam Insobn o stanovanje, 75 m2. visoKo pn- 041 /700-950 TRISOBNO STANOVANJE. Kranj. Planina i. T. Oežmar^a d. 93.62 rr2, VI. nad., neopr9ml|ano. poirebr>o obnove. ZK v Dostopku uredrTve. cena 20 mio SfT. « 031/372-231 TRISOBNO STANOVANJE, v Školji Lûki. «0S1/352-816 W37^ KUPIH KRANJ, ŠkoNa Loka, kuDim starejše 1$S aH garsonjero do 9 Û41/Ôâ2'741 mut STANOVANJE, do 10 mio SIT, aH na)-amem ^ 50.000 SIT meseč najennk ne, okolica Kranja. • 070/971-227 MM647 V KRANJU, v okolicu ZD kupim Ovo-sobno stanovanje v 1, nad., 041 /347-944 ODDAM GARSONJERO. U m2 na Planini I. v3el(lvo 10/06. D^6ilo po dogovoru. 9 04/25-26-860 s4ed3o V KRANJU, Planina, oddamo garsoniéro 28 m2. popoldan, • 041 /277-393 ENOSOBNO STANOVANJE, delno opremljeno, v K/anju - Zlato polje. 9 041/235-410 WW DVOSOBNO, in inscbno stanovanje v okolici Kranja samski ženski, S 040/905-661 WM»4 DVOSOBNO STANOVANJE, na Planini v Kranju, komfortno ooreralieno. za daljâi 9 041/632-577 ïOWM DVOSOBNO STANOVANJE, v RaOov-05l/34d-646 BL£D, Sp. Gorje oddam opremljeno sianovsnje 4S m2. CK. parkirno rne> sto, cena 50.000 SÍT. zvećer. 9 0041 786/591-232 WM7I KftANJ, ëorlijevo naselje, insoDno. 70 rT>2. visoko pritličje, v celoti obn, I. 05, nova oor^ma. cena 90.000 SiT/mes. ÛBD nepremičnine d.d., Gospodinj-akaul. Ô, U. 9 051/338-638 »fiiM V OKOLtCi. Tritca. v ^lil. svoj v^ođ oddam opremljerio trisobno sianuva-nje mirnim liudem. NAJAMEM ZREL PAR. brez oIrOK najame slan> vanje na Bledu z okolico pri starajài osebi za pomoč i n ^itev stroškov. 9 041 /818-407 ^08866 HIŠE PRODAM HléO, v lil. gradirani fazi, na sončni parceli, velikost 120 m2, bližina vrtca. Oš, trgovine, plavalnega bazena in zdravstvenega doma. Železniki okolica. 9 04/51-46-052 HIŠO, z gospodarskim poslopjem, v Britofu, v Izmeri t3SB m2, izredna lokacij. « 031/673-580 HIŠO V DVOJČKU. III. «r. taza, parcela 560 m2. dxilm. ûb glav. cesii Železnlkt-Davča, «041/271-583 «OMOT STANOVANJSKI DVOJČKI. PnmsKc^ vo oO zadružnem Oomu, nasproli cerkve s Dodaljiano III. grad. fazo z vsemi pnkijučkj, zemeljski plin. Inf. Liko, d.d.. 041 /647-257 V LAHOVČAH, smo začeli z gradnjo ir«n samostojnih hiá. Liko, d d,, 9 041/647-257 FAKlLTtTA ZA MANAGEMENT KOPtR avákofiíLuki: I judska \ i^h^tfu Vkiilu I ^ik» la irl.t M IMI lav: im hh M. AIIIO L Visokoivolski Studijski program MANAGEMENT Dlp)on>3nli predvidoma pridobijo strokovni dip). bo Qoiocťi^ v /JKorni a s in i h naslovih. 2. Univeržiietni iludijski program MANAGEMENT 3 pndobijo strokovni na^los ipl. ekonointsi I dip), ekonomi sika • dokončno bo doloier v Zakonu o j in vnniiMvcnih nas Za oha programa .so ^e prosta vpisna me.sta • • pokličite In pošycnto vam prvsvsico. pTÎj;i>« sprejemamo do éeirtka. 29. septembra. iie; 04/506.1^.70 www.lu-skořjaloka.sí www.fin-kp.si KUPJM HI50. tUdI Ovcjćek Oo 44 mio SfT ail iazidir^o parcelo do 16 mto SIT v Kra- i^jU áli OVôliCi, «041/596^1$ ODDAM Hlè0.vokolic.i 746 , •03V678- HWigi PRITLIČJE K1$E. r)d miml lokacij Adsrgadu, cena 100.000 SfT/mes,, MBI« ViKgND<, APARTMAJI PRODAH UGODNO PR00AM, c9reml)9no híáW covTermah ceria po dogovoru, « 041/881-772, 041/277-003 POSESTI PRODAM KRANJ • TRBOJE. 619 m2. lepa sonćna ega. na roDu vasi, vsi ki, 14,7 mio SIT, parcela. Debe S.P.. Međvotte. » 041/708-634 RADOVLJICA • Lancovo. već zazJdljK vih parcel ra2iičnfh veiikosii. 9 031/451.S22 MM'B VODICE, 630 krasen po9(Bio -56-33 uaoii KRANJ, in okolica sko zemljišča. vec)e kmeiif 031/451^2? 6M3?» KRANJ, ŠKOf JA LOKA. ter oKohca kupimo nadomestno gradnjo ali zazidljivo parcelo. Uko, d d.. UbOje. 9 041/647.267 NJIVO, ali travnik v okolici <3oril. 031/326-147 soeo;2 NAJAMEM V OKOUCI. Cerkelj vzamem v najem n^ivo ali (ravnik. 8 040/95d-4i8K«oi6 POSLOVNI PROSTORI PRODAM POSLOVNE PROSTORE, i%li6nih velikosti. ugodno, 9 041/71&477MM6e ODDAM POSLOVNI PROSTOR. pnmer9r> za rr^ovinsko ali stontvano oejâvnost, 110 m2. 9 041/618-506 MOI?« GOSTINSKI LOKAL, 140 m2. v obratovanju na Grorenrskem. šifra: UGODNO NAJAMEM POSLOVNI PROSTOR. 70 do 25 m2, vhiÂI all bioku. obvezno pdtličje. WC m parkirni prostor, 9 040/31S-3S4 wdiio GARAŽ6 ODDAM GARAŽO, na Zoisovi u ici, 9 031/300-764 iûMU NAJAMEM V KRANJU, najamem garažo. • 031/690-95B MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP IN PRODAJA, od I. 97 dalje, plačilo v GOTOVINI. Uredimo prenos la^niitva. Adria avTo. Partizanska I. ákotíá Loka (bfvââ vOjâàAiea) VMSv.raz- iskovalec.com/adriaavto. 9 04/61-34.148. 041/632-577, adfta. avto^siol.nat OOKUP, PRODAJA, PREPISI, rabljenih vozil, go^insko plačilo. Avto , d.0.0., Kranj. Savsica 34. Kranj, 04/20-11-413. 041/707-145, iOtSM AUDI A4, barva, lepo gotovinski . 96. avlomaidka klima. 1. , moina menjava, Q31/49CMD12 BERLINGO 1.4. I. 00. kovinsko sive barve, « 041/718-856 »«iw CITROEN SAXO 1,1, kovinsko rdeč, servisna knj., ^aražir^n. i. lastnica, cena: I.IOO.OOO.OO SIT. «041/499-240 Breiov Pteprotn« 10 4202 NdkJ« T«l 76 DM OOd PS Krsnf&Ka CMII23 4 »2 NâXk) PRODAJA IN MONTAŽA: • pnevmatike m plaiisća • anior1i2ef]i hjin servi s vozil • avtooptika. vse za podvozje vozii. • izpušni M\sm\ kalalizstopi. t>ttD:^/Viniiyw.a41-26 FIAT PUNTO, I, 97. &0.000 km, reg. do 4/08. «041/316-617 FORD ESCORT KARAVAN 1.4, I. 97, epo ohranren. možna menfava. gotovinski popusr. «031/4&CM)12 Mil u HONDA CIVIC KARAVAN 1 4, i. 00. 82.000 km, ugodno. 9 031/639- 640 606tV HYUNDAIACCSMT, I. CO. 40.000 km, « 041/316-617 UM» MITSUBISHI LANCER 1500 QU, i. 87, reg. 2/06, zelo aoûro ohranjen, cena; 90.000,00 SIT, 9 040/201- 2d4 26 MALI OGLASI infb@g-elas.si GORENJSKI GLAS petek, 23. septembra 2005 OPEL CORSA. I. 95. re^ Qo ^20.000 Km, servisna Knii^a, alrbag «00 ohrartien, oDravl>en $«rvu, 041/266-910 STROJI IN ORODJA OPEL COfiSA CITY 1.2, I. 00/3. 79.000 KíTi. modre barve, 1. lasrnica. oQliino ohranjen, Andreja, car>a: 780,000,00 srr. m 04l/985-34t PflODAM PEUGEOT 307 6W 2.0 HDi, I. 03. 6Û.000 Km. 110 KM. Vsa oprema, i- rBdno lepo ohranien. certa po Oooovo- ru. • OSI/604-16d fŮňOOĚ PEUGEOT 406 ST 1.8 13 V, I, dô, ma in ostala oprema. cer»a: 800.000.00 SIT. • 031/&66-130 50917» R 4. V voznen^ stanju. • 04/20-12* 193 60»u* fiSFrVE 1.4. ). 06/4, 129,000 km, 3 vrata, rdeča barve, servisirar^. cena: 2&Û.OOO.OO SIT, 9 040/604-092 50wm? fi 5 FIVE. I, 84. 99.000 K/n. cena po dogovoru aH menjam za karkoli, * 031/523-728 U99é7 R 5, I. 90, rea. 2/08. ohranjen. KOMB IN (RAN STROJ, za lea, ba IKor>-ska vrsta $ poIHnom, notranja vrata samo knio. • 041 /590*002 MM MZARSKO. Tr&či^o bfuailko, doriace izdelave, ugodno, 9 041/582*739 »4074 MIZARSKO PORMATNO ŽAOO, voz 320 cm, stiskalnica, vodno gretje Olosi 130x250 em, poravnalka - de-t>elinKa éir. 50 cm in od$esovsnje na dve vreil.•041/50-88-36 M to» TRAĆNO ŽAGO. za razrez hlodovir>ô, pr^er koles fi 100,8Koraj nova, cena 1,550.000srr, «041/414-702 KUPIM STOJEČI VRTALNI STROJ, MK 3. man^ toristruKcije, lahkov oKvarl, 8 041/603-776 sMOff 1s7 R CLIO 1.2,1.99, 3 vrata, lepo ohrani-ne, ogodno, 9 031/490-012 W9i«o R CLIO 1.2 OASIS, 1. 97, Kovinsko modre berve, DCZ, el. eleka. 041 /235-845 QRADBBNI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM R CUO. I. 98, lepo menjava. 031/490-012 , možna popusl. • «m 182 R MEG ANE. 1. 98. lepo ohranjen. Mořna menjava, gotovinski popust, S 031/490012 M91M RTWINOO. I. 96, rumerve ban,re, plai- nana streha, oKranien. 9 04i/7d2- 475 RENAULT LAGUNA 1.8, |. 00. srabm. 5 vrai, vsa oprema, klima, cena po dogovoru. 9 040/977-068 «oaioa RENAULT SENC 1.6, 1. 97, lepo ohranjen, možna menjava, gotovinski popust. • 031/49CK>12 6cr0i79 RENAULT5 FfVE. I. 9S. rdeče barve. 9 040/933-871 t09i97 SEATTOLEDO 1.9 TDI, I. 04. 19.000 k/n. srelxT>e barve, garaziran. odHirto ohranjen, cena: 3.390,000.00 SET. 031/226-870 BUKOVE PLOHE, In cotarice 6 m3, 041/$2 5-65 5 «»111 SUHE, smrekove colar>ce in épirovce dol. 4 m, «031/716-629 »M h? SUHE. smrekove colarice ter smrekove krajnike in žamanje, 8 041/965-112 iot^fi SUHE HRASTOVE, pFohe In kupim bikca do 100 k^. 9 04/253-11-70 509(66 KUPIM CEVNI GRADBENI ODER. stârejée izvedbe in md. sesalec većje moći sesa* nja, 8 040/352-095, 040/830-678 OOKUPUs^EMO HLODOVINO Lf-STAVCEV. bukev, iavor. jesen, ^ánja m hk^dovino smreke, boljie kvalitete, Cenam rok plačila po dogovoru. Breza Commerce. d.O O.. PoHanska C. 11. Gorenja vas. Booo, 8 041/415-051 »KODO lavoffl. I, 94, reg. pravkar po- lekia. cena! 30 OOO.OO SfT. 9 STAVBNO POHIŠTVO 041/432-017 OOLF IV 1.9 TOI, I. 98, kovinsko nseč, 5 vm, 8 031/276-986 ■C9I01 QOLF IV 1.9 TDI KARAVAN. I. 99/11, 156.000 km, model 2000. modre Ctar^ ve, klima In ostala oprema, cena: 1,850.000.00 srr. 8 041/093-216 Mtja PRODAM GARAŽNA VRATA, lesena dvok/ilna s kovinskim podbojem dim. 224x215 cm, 8 041 /386^55 sňauů KOVINSKA VRATA, dvokiilr^a 2.Sx2.5 m. cena po dogovoru. 8 041/375-311 6Mn« PASSAT 130 KM in gliser Begimer l. 94 205 KM. vsa ODxema £3 ^-oJiiiý &091é9 VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI. L 00/6, 13Ô.000 km, v&a Oprema, s^ Dme barve, kot nov. 8 04/260-64- 00. 051 /3S4-dQ4 MI9086 VW POLO, i. 95/96, lepo ohranjen, možne menjava, gotovinski popust, 9 031/490^12 sniBi Estrih Bele & Co. d.n.o. Zg. Tuhinl12/d. Laze Oken In vrat GSM 041/621 295 Te(.: 01/8347 550 VWTRANSPORTER2.4D. 1.91. 8se-derev, redno servisiran» cena: 770.000.00 SIT. 8 041/697-492 6cei7i KUPIM GOLf IV 1.9 TDI, I, 00-02, do 10C.OOO Km, $ vrst, evt. Klima, ABS, ei. opre^. OKNA. VHODNA IN BALKONSKA VRATA, zimski vrtovi, vetrolovi iz ali>mk ntja In pJastihe, GaraiAa in prohpoiar» na vrsta. FzdeLairio. montiramo. Vojko Remikar e p.. Vojsko 6. Vodice. 8 031 /866-970. www alu-remskar. com, into@ali>remskar.cem DRUGA VOZILA ZUNANJA. vr>odna vrata, nrasl. stara, 031/466-340 «cene PRODAM KURIVO EURO CARGO 100 £18,1. 97, kason 5 m 8 cerado m rampo s pogodbenim delom, 8 041/74-66-90 Maioo PRODAM KOMBI PEUGEOT BOXER 2.5 TD, I. 96. lurçfon poviàan, podaljšan, ohrsh nien, 8 031/566-130 &c«i73 AVTÔDELI IN OPREMA PRODAM ZIMSKE GUME. s píabU* za Hyundai lanlro Karmoran 165/65-R14, 8 031/662-726 10 m3, bukovin. Suhih drv. 041/503-778 509076 BUKOVA, hfdSto.9 in kostanjeva drva tar smrekove plohe, 8 040/270-351 BUKOVA, in meiana drva. 031/635-437 KARAMBOLIRANA VOZILA BUKOVA DRVA, in 2 m3 smrekovin colano. zračno suhih. 8 031/864-146 sooiu MESANA DRVA, Markun, Babni vrt 5. 04/258-0006 SM0é3 KUPIM POŠKODOVANO. no vozilo od I. 90 dalje. Odvoz in prepis na moje stroéke. 8 031/629-504 M»OU POŠKODOVANO VOZILO, tudi lotal- ka • ponujam naiveo. lakojéen odkup. prevoz. 8031/770-S33 SUHA, mešana drva, 490 SUHA, kostanjeva in meiana drva, 031/528-904 6091311 UGODNO PRODAM, lesne bnl^e za kunavo. 8 04/53-31-646, 040/68-74-25 5091M STANOVANJSKA OPREMA POH liTVO PRODAM DNEVNO SOBO. Alples. dof. 3.5 m »na 70.000 SIT. 8 031/512-421 FRANCOSKO POSTEUO, 200x160 S predakpm, cena 25.000 SIT. zraven podanm dve r^uhl. 8 031 /609-724 KUHINJO, dol 1.80 m. malo rabljeno In oknû Jelovica jeloterm 80x120. 031/532-587 KUHINJSKO mZO. 90x160. rjave ban/e, Kot nova, 8 041/682-741 LEPO OHRANJENO, otroško sobo. OTROŠKO POSTEUO, z jo^lje/n in 21 m2 hrastovega parketam za zajč^, 9 040/28^18 somcs POMIVALNO KORrrO, 2omanco. hladilnik. el. radlatofie, el. motorje, srvaJni stroj. tSKalnik, 8 031/608-666 SEDEŽNO GARNrrURO. novo. ie oakirano, 8040/702-147 PODARIM KAve, in §iiri fotelje, • 04/596-19- 02,031/724-542 »090*\ OOSPOPINJSKI APARATI PRODAM ELEKTRtČNI STEDILNÎK, s stekloke-ramično pl0i63, star 2 leU. 8 031 /6S9-639 HLADILNO OMARO. 130 I, bojier 50 ineL peć,8041/499-218 PRALNI STROJ, m zamrzovalno sk/l- 2001. 8 041/878-494 sogm OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM LITOŽELEZNO PE6, malo rabljeno, U90dr>o. 8 041/987-654 5mt63 ZA SIMBOLIČNO CENO. slarejéoso- bno peć 'kipelt^uá^ 8 04/58-63-701 liČBM Ml KDO PODARI, še uc^orabno sobno plinsko peč, lahko brez bombo. 040/222-942 GLASBILA PRODAM HARMONIKO, 04/533-13-16 HARMONIKO. HOHNER MORINO model 5055, letnik 1935. klavirska. 120 basov. 4x uglaáena. 8 041/684- â44 £oei2s POSLOVNI STIKI Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 íet, za v$e zaposlene irt upokoj e n ce tud i 09- do 50 % obremenitve, star kredit ni o^ira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozda stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Telefonske h«vl!ke: 02/252-48-26, >4î/750-s60, cmt9m eobft fo. tf (lmaite TURIZEM UGODNO ODDAMO, apartma za 5 oseb v Banovolh In za 4 osebe v Mo-ravcih. V mesecu septembru n^imo dO%ooDii3ta. mi. v3âk delovni dan od 7. do 14.30 ure, 8 02/234-37-51 UMBTNINK, NAKIT PRODAM TAPtSERUE, različnih velikosti, oblik, motivike in cenovnega razreda od 15.000 - 300.000 SIT. 8 031/225- S70 Maor» OBLAČILA PRODAM KAVBOJ KE, za no$e£nlca ve, 8 051/31d-718 le posta- MMSO OTROŠKA OPREMA PRODAM OTROŠKO KOLO, 16". oiroiki sedež zâ kolo m avto ria peCala. s 03t/329- 207 OTROŠKO KOLO, za starost leta. 041/562-892 MEDICINSKI PRIPOMOČKI PRODAM STOL HA KOLESIH. - sobno strsni^ če. ie dopiačUo. 8 051/302-049 UGODNO PRODAM. WC Stol, 04/531-88-64.040/639-984 »oo2i ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM PSIČKE, br^ jazbedarie. stare 11 tednov, lepe. jelenje rfave barve, brez rodovnika, cena 10.000 srr. 8 04/531* 86-64. 040/B 39-964 609033 UGODNO PRODAM, ped pasme york&nirski teher, star 5 mes., oepljen, zelo phjazen m vajen branja v Kiéi. 8 ROŽE. ugodno, In jagode vzpen}alke. 04/250-31-27 SAOIKE KI VU A. Haywanï. 04/231-14-74, 031/800-484 SMOsr PODARIM 2 MESECA, stare mucke vajene bivanja v stanovanju, 9 04/26-31-309 ĆB MUCKO, staro 3 mes., veterinarsko pregledano, zdrava, čista, zà stanovanje. 8 051/419-804 6O»i02 MUCO, staro 3 meseece. vetennarsko preg edano. zdravo, čistó. 051/419^04 KMETIJSTVO KWETIJSKI STROJI PRODAM MLIN, 2â Sadje in U SrtdÇ, 051/340-723 MOLZNI STROJ, in 100 bazen za mleko PRIKOUCO 141. Kioer. đvoosno. třo- silec umetnega gnoja Vicon, avtomatsko tehtnico za krompir. 8 041755- 313 soeosr TRAKTOR, Zeior 4911. dobrt» ohra- n|en. registnran, možna menjava, 8 041/849-573 500133 TROSSLEC QNOJA SIP. 3,51, cisterno 2200 I in KUPIH ROTACtJSKO KOSILNICO, nad 200 cm in pa)ek naa 400 cm, lahko v okvari. SILOKOMBAJN. Vihar 40 aH Silo 60 e, (3ave. bele piščance za z^ kol. Hraie 5. 8 01/362-70-29 sam KOBILO, starejšo 12 let In mladega osla, 8 04/56-01-267, 040/857- 797 S09010 OČIŠČENE ZAJCE, ali za pleme', jar- kioe pred nesnostjo, sadike jagod. 8 04/255-14-67 »908T PONI. irebfčka, 8 031/734-554 $08679 RJAVE KOKOŠi, v začetku nesnosti, vse cepljene, na količino popust. IN 6EL£ PIŠČANCE ZA DOPITANJE vsak del. od 8. • 17, ure. sobota cd 8. - 13, ure, Perutninarslvo Gasperi In. Moste 99. Komenda. 8 01/63-43-566 sees?? TCLICO, kJ bo ktobra tofila. Poženik 6. 04/25-27.733 509» TEL ICO ČB. brejo 8 mes. in jedilni 04/252-17-39 KWřoo VEČ TEUČK, simentalk, stanh 14 dni. Sr. vas 14. Golnik »eior VISOKO BREJO, leliGo ali kravo stele- tom, obe símentalki. 8 04/25-91-450 ZAJCE, 4 1/2 mes. za zakol ali nadaly nio rejo, 8 04/695-78-21 ŽREBCA, slanega 2 leti in pol. (m, toplokrvne sorle, ubogljiv, p^en, 8 041/811-138 KUPIH 0IKÇA, simenialoa, starega do 1$ <}f\\. BIKCA, aimentalca, težkega 100-120 031/280-774 BIKCA, simertalca, starega do dva meseca, 8 04/25-91-541 uoisi BIKCA, simenlaloa, starega en teden, M tU KRAVO, za zakoi staro do 5 let, 031/722-091 «Miao TELIČKO, simentalko. 04/252-10-24 staro 10 dni, ZAMENJAM TEUCO, simentalko 8 mes. brejo, težko 700 kg za 2 bikca simentalca stara T leto. 8 04/533-68-13 OSTALO PRODAM 120 L kotel, za kuhanje krma za prašiče, 8 01/89-24-104 umr 9 BETONSKIH, stebn^v za kozolec, 8 031/670-845 504cs0 GAJBICE, za krompir ali jabolka. Vt- âelnica 13. Gor^e. 8 04/57-25-251 60913S KOSTANJEVE, kole in volan mehanski za haktorTV 30 KM. 8 04/514-12-97 ÎÔ0140 KOTEL, za žganiekuho 60 I. 04/23-26-391 řM^TJ ULEŽAK, hlevski gnoj, 8 031/676- S091M ZAPOSLITVE IŠČEMO ŠTUDENTKO, za delo v Strežbi v popoldanskem času. o in kie hinjsko osebie. Hotel Grajski dvor. Kranjska 2, Radovljica. Inf, g, Toman 031/352-299 somi REDNO, alr honoramo zaposlim dekle v gostinskem lokalu. Brlinik Bojan a.p.. Kanec 38, Komende. V ŽIVALSKI TRGOVINI, na Logu 32. Poljane nudimo delo prodajalki, 8 041/721-835 »tosi ZAPOSLIM, dekleti za redno ali začasno delo v sirežbi. z izkušnjami. Sirena pub. Kidričeva 67. Školja Loka. 8 041/719-018 »MM H GORENJSKI GLAS petek, 23. septembra 2005 MALI OGLASI, ZAHVALE info@S'eUis,si 27 r. J JEZIKOVNA SOU pri UUD5KI UNIVERZI KRANJ Vabi predavatelje tujih Jezikov AN - NE - ŠP, da se nam pridružijo, timsko delo * nova znanja - nove oblike Pokličite: 280 48 16 v> u i ZAPOSLIMO, natakarja/Ico v Sk0m loMlu v NaKJeoi. Qostifnicâ Krožnik. Kranjskd b. 2d, Naklo, • 041/254-391 909U/ ZAPOSLIMO, sâm<^slo|nega kuhar-ia/co s D^Kso. delo v izmenah, n«^ ij6 prost», iáčamo tUdI kuharica, lahko mlajša uDokojenka za pomoč v kuhinji. Gostilna Pri Viktonu, Partizanska C. 17, Kraříj, 8 Q40/645-U4. 040/435-070 iM\'6 ZAPOSLIMO KUHARJA, ah kuhanco. (ahko (udi začelniKa za 0elo v gostiln Praj^roa v $kot|i U>kl. Spodnji trg 4, 9 ZAPOSLIMO KUHARJA/tCO. In ćistii- AVTOMEHANIKA M/Ž, z ustraznlni pogoji ro4dno zaposli poGjetJ« Ažman, d.o.o.. Tržaška ul i. Lesce. Klemen Aiman. 8 041/444-440 POMOŽNEGA DELAVCA, v pneum&-(10 cer^fu redno zaposli podjetí? man. d. 0.0., L«sce. TriaSka ul, 1, Les« oe. Klemen Ažman, s 041 /444-440 8Ô01M SMO PODJETJE. suhofnonUžnih slo-ntev v gradbeništvu. Zaposlimo deLav* ce z izkuinjsmi eno leto. Marko Do bnlkar s.p., Lahovče 64, Cerklje, Gorenjska c. ca/ko. Goslilna 6. Radovjica. V6ć ni. ns. 15-178 ZAPOSLIMO NATAKARICO. 0em transportu C in £ kal zustrez-r^imi poboji redno zaposli podřetja Až-man, G.o.o .Trtaška ul. 1. Lfisce. Kíe-mor^ Aiman. 8 041/444-440 » ooi»? PRIUČIMO IN REONO ZAPOSLIMO, 2 pn»}ajalca. za direktno pn>dajo ria terenu, območje Gorenjske. Fanfôm international. M, OrevenbroicK 13. C^ 070/788-874 ZAPOSLIM AVTOMCHANIKA. Avto-servis Jože Ov&enik s.p.. Prezrenje 12, Podnart, 8 041/728-308 ZAPOSUM OCLAVCA, 9 sredniežůl- sko izobrazbo in znanjem pro^ran^ire-nja naCNCâiruzniti avlorrvalih. Zaželena starost do 35 let. Pisne proènje na nslov, fiOPRET, d.0 0.. Holemaže 47a, 4205 Predor woio? ZAPOSLIMO EL6 K TRO INSTALATERJE. ludi za nedoločen čas. ElKa KBian>et in dnjgo d.n.o , Špikova ul. 5, Kranj, kličte po 19. un. V 04/233-24* 81 DEKLE, za čiščenje poslovnih rov zaposlimo, Zrno. ď.0.0., E va 69. 8 051/630-018 (0OQ3Û ZAPOSUMO KV TESARJA, ali delavca z izkušnjami pri delu s stresnimi konslnjkcljami. Tesarstvo Plevel, Ciba-âek Vilrnaa.p , Moste SO g, Komenda, 8 031/365-313 eoarea ZAPOSLIMO OSEeO. 2 osnovnosol-sKo ali poklicno izobrazbo, zaželene iz* ku&nje v llčarstvu. Piane proinje na r>a-slov: Glide service. Franc Novak a.p.. Afp&Ka cesta 43. 424S Leace &cb663 ZAPOSLIMO TESARJA, za nedoločen čas s polnim delovnim č89om, Pl^ ve! Andrej s.p., Mosie 81, Komenda, 8 041/689-616 609104 NEPREMIČNINSKEGA AGENTA, z licenco zaposlimo. Dinamično okolje. samostojno delo ter stimulatVno plačalo. Prijavo z življenjepisom : Nepremič* ninska tilšs Frast, d.0.0., P£ ŠJceva 27, Kran|, 8 nepremic njne<^rast. si iOêèêi l&ČEit DUO ROLO. igra na zabavati, port^ka^ n obletnicah. « 041/224-907 IŠČEM DELO, kot varuéKa enega otroka na svojom domu, v dopoldan» skem času. 8 041/427-169 ISČEM DELO« kot varuška r>a svojem domu. 8 04/257*27-62 «aooo IŠĆEM DELO. kol varuâKa. redno ah 041 / 242-37 S IŠtEM DELO. nega stareilih In bolnih ter v«a gospodinjska dela. 8 040/756-409 som» idĆEM DELO, pomoč v gospodinjstsru Jn hišn pov, sistem Knauf In Armstrong ter vgradnja strešnih oken Velux, Andrej Temine S.P., Poljane 45, Pdjene. 8 041 /515-139 iOĚAU TESNJEKJE OKEN IN VRAT. uvožena tesnila do 30 % prihranka pn ogr^ vanju. Prepiha in pr^hu nI veôt Zmarij-san hrup. tO let garancije. BE & MA. d.0.0.. Eksierjeva 6, Kamnik, 8 01/83-15-057, 041/694-229 VSA GRADBENA DEU. notram» ometi, la&ade, adaptacijo, rtovogradnje, hitro in poceni. Bytygl oče In sin. d. n. o.. Cegenica 4$ B. Naklo. 061 /354039. 041 /593^92 POMLAONI VETER, vdova srednjih et. preprosta, žsli spozruli samske^ moákega za resno Tvezc. Gospodje vatijeni. pnčakujemo ves tudi poru>či Tel. OSO 54*24 • NOVO • samo mo&Het naročrikj kitčjie. ŽENtTNA POSREDOVALNICA ZA* U PAN JE. posreduje 23 poátene zveze, za vse starosti po vsej SLO. Mnogo se je že spozr^alo, naj se Vas še veći, IZVAJAMO, sanacije diinnrkov, vrta- nje, zidava, montaža novih, popravita starih, nudimo dimne obloge, dimne kape. Novak & Co, d.n.o,, 69. Domžafe. 8 041/698-102 ZAKLJUČNA DELA SLODOM. stene. Sîit>pj» Knauf. Armstrong, ad. pod» streh, adap. stanovanj, pleskarska dela, laminsti. okna. vrata, str. okna. Markotlč Slavke s.p.. Suéka c. 28. š. Loka, 8 04/515-22-36, 041/605- 751 KéhbS OBVESTILA OD TEM£UEV. Ú0 ornere, fa&ade, adaptacrje, ikarpe, Ha* kovanje ^n urejanje dvor^. z vasim ali nailm matorlAfoFD* S6P Bytyq^ Struževo Kranj, 041/^2^7d1 PODIRANJE* m obrekovanje okrasnih in sMnih drevss : odvozom podrt^ anc \ Sih liĆEH ZABAVNI IN PLESNI VEČER, pripovedovanje vioev o Gorenjcih, ansambel Modrina, Gostilna Mayr Kranj, rezervacije na. 8 041/299-761 POMOĆ, pri 040/705-260 raznih delih. 8 RAZNO PRODAM m obfezaneoa matenala. Vu*icenc j bic s.p., Zg. Bitnje 14. Žabnica, 051/413-373 PREVZAMEM, vsa gradberia dela z materialom ali brez. GIB, d.0.0., T. Odiwe3, Kranj, 8 031/425^10 &067t0 PRONFT, d.0.0., Cesta talcev 39, Kranj, nudic^oslnereš^tvespodročja računovodstva in financ: Infor, reš^, vodenje računovodstva, storitve iz/ači> na plač. svetovanje pri poslovanju. 8 04/28o ohnanieno, v SPOMIN Sandiju Dolencu 24. septembra mineva 15 let, odkar te ni vei. Čeprav so sile te v pepel zdrobile, le vsak dan v spomin prikličem te. Tvoje oči, tvo] glas je čas zavil v večno bolečino. Mama, ata Pušlai, Škofi a Loka V SPOMIN Vsa sreča, smeh, i« Upe s tabo je odSh. iivijenje pa naprej hiti m I Qstalí jami. A vemo, da nihli vU nt bo lepo. koi s tabo je fciío. Danes. 23. septembra 2005. mineva najbolj žalostno ieto, odkar smo se poslovili od skrbnega moža, očeta, ata in tasta Jakoba p.d. Bajdavega ata iz Kranja. Cesta na Klanec 5 Hvala vsem za tolažilne besede, ki so nas tolažile v žalosti, in vsem, ki se ga spominjate ob njegovem grobu, ŽalupoČi: žena Francka, hčerki Mari in Tilka z družinama Kranj, Železniki, 23. septembra 20 o s Odiel si tilw. kakor si iivcl. Zdaj v grob u mi mo spiS. Zciim si. da k kdaj x nasmejiš. kot znal si se U ti, moj dragi Francelj. zahvala Ob boleči izgubi Franca Kaltenekarja se zahvaljujemo sorodiiikom, sosedom, prijateljem, znancem in KS Struževo za podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogiebni obred, pevcem za zapete žaiostinke, dr. Rajku Koseliu za dolgoletno zdravljenje, osebju v Oormi upokojencev. posebna zahvala sestram na varovanem oddelku. Hvala ge. Erlahovi za vsestransko pomoč. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Žalujoči vsi njegovi Struževo. 14. septembra 2005 zahvala Povsem nepričakovano in tiho nas je v 84. letu zapustila Angela Jelar roj. Pfajfar Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. darovano cvetje, sveče in denarno pomoč 1er spremstvo na poslednji poti. Hvala dr. Koširju, sestri in reševalni ekipi Skofja Loka. Hvala organizaciji ZB za venec in poslovilni govor. Zahvaljujemo se tudi pevcem in trobentaču. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. Žalujoči: mož Ivan, sinova Franci z družino, Slavko z Barbaro in hčerka Vlasta z družino, vnuki Mateja. Zlatka z drtižino. Darko in Božo ter pravnuka Matic in Anja Selca, 16. septembra 2005 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda, praděda, brata in strica Ivana Sekneta Seknetov iz Drulovke pri Kranju se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Vrečko vi in vsemu osebju v Domu upokojencev Kranj, bolnišnici Golnik, ga. Milki Rihtaršič za poslovilne besede, gospodu za zaigrano Tišino, pevcem» organizaciji ZB Orehek-Drulovka in pogrebni službi Komunale Kranj. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Žena Francka, sin Stojan in hČi Matilda z družinama, vnuki in pravnuki, brata In sestri z družinami 28 i nfo (g>g-das.si GOREN)SK) GUS petek, 23. septembra 2005 Anketa Cene gor, plače dol slmok šubic Nenehna rast cen naftnih derivâtov Še kako vpliva na naše vsakdanje življenje. Smo zaradi tega Že spremenili svoje navade? Se manj vožirno In varčujemo pri kurjavi? PDIO' Csnzij Kïvfij Miloš Djuran, Krar)): "Zaenkrat je ie vse po starem, Ker z ženo živiva v blo-:u, nama za kurjavo ni treba skrbeti, gledava pa, da Imava radiatorje odprte le tam, ger je potrebno. Tudi vozim se zaenkrat kot ponavadi/' Rok Kristan, Kranj: "Dražji bencin vsekakor vpliva na moje ravnanje. Še kako bom pazil, koliko se bom vozli in kako hitro. Doma kurimo na drva, tako da višjih cen kurilnega olja ne občutimo. Cene bodo Se višje." Savo Vrhovac, Radovljica: "Najslabše je» ker gredo cene gor, plaČe pa se celo znižujejo. Umetniki smo, da vse to zdržimo. Že pričaku- jem, da se bodo položnice za ogrevanje podražile. Avto malo uporabljam." Nina Pire, Cerklje: "Malo že gledam, koliko se vozim, a do sedaj se nisem veliko. Oktobra se začne Študij in v Ljubljano se bom vozila z avtomobilom, Upam, da bom našla Še koga. da s bova potne stroške delila." Metka Zelnik, Kranj: "Pri nas se navade spreminjajo ves Čas. Živimo v podnajemniškem stanovanju, položnice so drage, zato varčujemo, kjer se da. Avtomobila si sploh privoščiti ne moremo. II Brez avtomobila skoraj ne gre Aktivnosti ob letošnjem evropskem tednu mobilnosti so potekale pod sloganom Drugače na pot. Matïia Rant Kranj • Ob včerajšnjem dnevu brez avtomobila $0 tako ljudi posiojšali prepričati, naj avto pustijo doma in se v službo ali šolo odpravijo peš ali s kolesom oziroma naj uporabijo javna prevozna sredstva- VeČina ljudi namreč še vedno prisega na udobje» ki ga ponuja lasten avto, tako da brez njega ne zmorejo niti poti do najbližje trgovine» tam pa bi najraje parkirali tik pred vhodom. Temu udobju se očitno niso pripravljeni odpovedati niti na račun vse večje gneče na cestah ob jutranjih in popoldanskih konicah ali natlačenih parkirišč pred nakupovalnimi središči. "javnega prevoza ne upo- Število potnikov na avtobusih se je v zadnjih desetih letih prepolovilo. / foio.c^uàxniit rabljam, ker mi je najpo- membnejši prihranek pri razmišlja pravnica Nu5a. "V Zaradi naraščanja Števila Na gorenjski progi se je Času. Na poti v službo bi na- službo se vozim z vlakom, osebnih vozil se je po oce* recimo Število potnikov v mreč moral večkrat presesti, saj je najceneje, najudobneje nah Število njihovih potni- zadnjih desetih letih pove-kar pomeni ogromno izgubo in najhitreje. Medtem ko kov v zadnjih desetih letih čalo za skoraj 140 odstot- časa," nam je svoje razloge, da se vsak dan v službo vozi drugi stojijo v koloni, mi samo ždrvimo mimo." Čas več kot prepolovijo, je razlo- kov. "Po rezultatih analize žil Vili Čimžar iz podjetja potovalnih navad se potniki z avtom, zaupal Iztok Na^ič. na vlaku izkoristi za branje Alpetour Kianj. " Dosegli za vlak odločajo predvsem Za pot do Ljubljane v povpre- ali podtek, hojo do službe pa $mo prag, ko se z nami vo- zaradi ugodne cene. na dru- čju porabi od 45 minut do vzame kot rekreacijo. Kom- zijo le tisti, ki so povsem gem mestu je udobje, " so ene ure, stanje v koloni, pra* promisno rešitev je našel odvisni od javnega prome- razložili pri Slovenskih vi, pa ga ne moti. "Ta Čas iz- študent Miha. "Skupaj se v ta, to so učenci, dijaki in de- železnicah. Na gorenjski koristim za poslušanje ra- enem avtu vozimo trije ali lavci, ki nimajo lastnih vozil, progi prevladujejo dnevni dia^" Priznal pa je, da bi ver- Štirje in se izmenjujemo pri ter starejši, ki vozil ne mo-jetno znova premislil. Če v tem, kdo bo peljal. Tako si rejo več sami upravljati." Po Ljubljani ne bi imel zagotov- razdelimo stroške, obenem Ijenega brezplačnega parkir- pa nismo vezani na vozni red nega mesta. Povsem drugače avtobusov ali vlakov. " drugi strani pa po podatkih Slovenskih železnic narašča migranti. Med njimi je največ študentov in dijakov, za prevoz v službo pa vlak uporablja tretjina potnikov število potnikov na vlakih, na gorenjski progi. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes, v petek, bo zmerno do pretežno oblačno, vendar že brez padavin, jutri, v soboto, In nedeljo bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. PETEK 10/16°C SOBOTA 8/19°C NEDELJA 8/1 GLASOVI Nova pica "trije letni časi" Kmetje, ki se po vstopu Slovenije v Evropsko skupnost ubadajo z mnogimi problemi, so končno le Izbojevali prvo veliko zmago. Doslej je namreč lanje veljalo, da jth vsako leto prizadenejo vsaj Štiri naravne katastrofe: pomlad, poletje, jesen in zima. Od letošnjega leta naprej so katastrofe le še I, saj po etja tako aH tako skorajda nI bilo nič. Kmetje so to darilo ozonske luknje neuradno praznovali v sredo, na prvi koledarski dan jeseni, ki pa neuradno traja že od konca junî* ja. Izpad enega letnega časa pa Ima mnogo bolj daljnosežne posledice, kot se na prvi pogled zdi. Picopeki so morali prestrukturirati programe^ saj pice "štiri letni časi" ne gredo več v promet, zato v jedilnike uvajajo "trî letne čase". Glasbene založbe so morale iz prometa vzeti vse zgoščenke z VivaldljevimI štirimi letnimi Časi, na trg bodo poslali okrajšano verzijo, prav tako pa ra Ministrstvu za kulturo že razmišljajo o Izločitvi vsebin na temo poletja za vse otroke, ki so letos vstopili v 1. razred devetletke. Danes izšla Moja Gorenjska g<3ičinstvo navduSiJ mlad ansambli Melos, Slovenski ansambel Radost, ki je dokaz, muzikantje. Lipa, Gregorji in s kvartetom I (fanez Vre- navdušenjem obujal spo- da narodnozabavna glasba ne Bratov Poljanšek ter ivan ček, Vinko Janežič. Jože Te- mine na čase, ko je ansam- bo izumrla, čeprav je bila pu- Hudnik, id se je pridnižil an- ran în Jože Bohinc), duom bel imel l8o nastopov na blika je nad vsemi nastopajo- samblu Franca Miheličain se ŽŽ (župan Franc Čebulj in leto. Trgovci so skupai z an- čimi zelo navda^ena, vse so na ta način spet vrnil v narod- župnik Pavel Juhant) ter so- samblom Upa po 20-ih le- spodbujali s ploskanjem in nozabavne vode. Publiko je listoma Natašo Branko in tih posneli tudi zgoščenko. jih z odra pospremili z buč- nazadnje ogrel §e s skladbo Stankom Janežičem zapeli "Končno nam ie uspelo," je nim aplavzom, so mladi glas- Zelene livade, ki v letos praz« Cerkljansko faro. Skupaj z navdušen Janžič in ob beniki iz ansambla Radost nuje 20-letnic0 nastanka. njimi je navdušeno pela vsa ljubil, da bodo Trgovci tudi nedvomno poželi enega izmed največjih aplavzov. Koncert so zaključili Tr- zbrana množica. Vodja Tr- priho d n j e nas topali v govci, ki so za konec skupaj govcev Vinko Janežič je z živo. Njihov zvok se že več kot 130 let sliši na mnogih prireditvah v Zgornjesavskl dolini, med zamejci in drugje v tujini. Ji MendI Kokot di v Italiji na tradicionalnem kester, V petih dneh so nam spomladanskem koncertu, srečanju orkestrov treh de- veliko pokazali, nastopili čez poletje pa v obeh obči- žel in konec julija v Belgiji. smo v povorki kiaju Waas- nah, jeseniški in kranjsko* o leto je bilo Mislim, da smo pri zelo go- munster, na promenadnem gorski, na promenadnih kar pestro in stoljufanih belgijskih gostite- koncertu in v cerkvi sodelo- koncertih. "Za naprej se delovno. Dva- Ijih naredili dober vtis ter vali pri maši," je zadovoljen bomo pripravljali na novo- krat smo bili dostojno predstavili kranj- predsednik pihalnega orke- tujini: spomla- skogorsko občino in naŠ or- stra [esenice - Kranjska letni koncert, potem so obveznosti ob dnevu mrtvih in CoraPeierMuhar,ki jesam če nas bo še kdo potrebo- godbenik že petdeset let. val»" pravi Muhar. Sicer ig- Trenutno šteje orkester 56 rajo skladbe različnih zvrsti, članov, od tega je 37 mladin- tudi narodnozabavne in par- cev. "Zelo dobro sodeluje- tizanske jim niso tuje. Sled- mo z jeseniško glasbeno nje še najraje slišijo zamejci šolo, nekateri učitelji so tudi v Benečiji, kjer vsako leto so- naši člani in potem je delo delujejo na srečanju planin- lažje." V preteklosti sta po- cev treh dežel. Prihodnje ^ seben pečat pustila dirigen- leto bodo na vrsti za organi- I u Radu Kleč VI Iviiii Kiilfic, zacijo kgiiceila skupaj z • 3 sedaj pa taktirko vihti pozav- godbama iz Avstrije in Itali- s o nist Domen Jeraša, Doma je, s katerima prijateljstvo ^ so letos igrali na rednem traja že četrt stoletja. Zmotili so jih sredi pijače To, da so zmagali na Slovenski popevki, veste že vsi. To, da pripravljajo novo zgoščenko, pa verjetno Se ne. "Glasovanja nismo spremljali, a ravno takrat, ko smo v preddverju naročili pijačo, je pritekel naš kolega iz TV Slovenija in nas napodil na oder z novico, da smo zmagali," je povedal Marko Lednik, Član skupine Yuhubanda. "BHI smo zelo presenečeni, saj je pri festivalih, kot je Slovenska popevka, vedno potrebno Imeti nekaj sreče. Očitno nam je rTeka) sreče prinesla tudi pevka Katja Koren. " Kat* ja sicer nI nova članica benda, razmišljajo pa, da bi sodelovali še s kom, Čez mesec dni bo Izšla njihova najnovejša zgoščenka. Naslov še ostaja skrivnost, ne njej pa bodo uspešnice Črno na belem (drugo mesto na HIT festivalu). Angelina, Sladka kot čokoiada, Za vsak slučaj, Če zdij odtíeš sama, Če je to siovo in že nekaj drugih. Njihov videospot Angelina lahko že gledamo na TV postajah, sedaj ga snemajo še za komad Če je to slovo. D. F DRUŠTVO "ROVTARJI" Škofja Loka vabi na ROVTARSKI BAL na Grebljici pod Starim vrhom v nedeljo^ 28. avgusta 2005^ od 11. do 20. ure Zabavali vas bodo: SUHA ŠPAGA, BOH POMAGAJ HARMONIKARJI FERME, PIANO, PRJATLI nepozaben dan za vso družino: zabavne družabne igre, kravja ruleta, pe&nje koruze in krompirja za otroke, srečelov, dobra rovtarska hrana ... D««dM» Cto^^ATu Sicte JaMVwi Abte« Nezgotliu) C. GG /,avHro\anje Adrulu jiriim'^ ir.i\uv Uiv^IrJiti^M hih^iiiMctjv: o« aU 70 ^ IMfiHť JAVL)ALÊC PLINA Zo ^^jo yOrrtoň yûit^ dcmû.jauljolec Q^tQTQi, ki la/noi^ ^elijilM rn rt/up6n$ pltrte^ Kokofjctntrocfja pliffu yot cpQMfti ^ileim fň /MO^/irm úfo/tnom^ on; 04An 64 04 na ČaMipis za prosti čas Na prodeynih n}tstih Deia Prodaje in ťošte SU) venija.za i^c \tl Jrob\iu. iťttui naročnina > Sso GO into 42 41 Dijn^jun^ Žnrd O plenicah. mozoliih in ^ y K> SM ZA r4àu<$CN^Kt ^ 3 sn } A t k. » I » PříEK 23.9.2005 TELEVIZIJ/ .Odzivi na novo serijo, ki je menda obnorela Ameriko. Slovencev zaenkrat še ni prepričala. Suzana P. Kovačič b predvajanju Čeprav pa malo zabave ne škodi." Jana, Visoko: "Serijo sem prvega dela se- spremljala že na tujem pro- rije Razočara- g^amu (le nekaj nadaljevanj), ne gospodinje, ki je bila na- vendar je čisto nekaj drugega, ko je dana možnost pgle-da te razvpite serije tudi na domad komercialni televlzi- 11 In mniia «^r^na» la řaiř5nili grajena z emmyem m jo da te zdaj predvajajo tudi na POP dom; TV. smo vas povabili, da v ji. In nekaj stavkih opišete, kakš- gosp na se zdi vam. Obljubili deželju NI. Morda se najde smo, da bomo tri komentar- kakšna v ljubljanski metro- je nagradili. POP TV Hele- poH. Kedmo hipotetično. po- ni» Jani in Vinku podarja posebna pralna mila za mikavnega narja, ki "skrbi" za řmolasi ročno pranje perila, ki vam cvet in tako imenovanega jih bomo poslali po poŠti, mičnega Preberite, kaj so napisali! da bosta podil Helena, Železniki: "Ogle- malo manj razočarani Vinko, krai neznan I dam dala sem si prvi del nadaljevanke In sem bila tudi kar malo razočarana, ker sem pričakovala več. Vse skupaj bi se lahko dogajalo tudi deti cinemaskop fflme, kot imela vim] umetninami... Zato tudi verjetno ne bom povsem objektiven ocenjevalec nove serije Razočarane gospodinje. Ob ogledu prvega dela niso bile razočarane one, ampak jaz. To je skrpucalo posameznih insertov, ki naj bi bili smešni, pa niso. Največ je govora o seksu • v besedi in sliki -, o razdiranju družinskega življenja, skakanju čez plot in podobno, vse v pretiravanjih brez prave povezave. Če je ta serija Američanom všeč, naj jim bo, ni pa za to nujno, da bo všeč tudi Evropejcem s tisočletno tradicijo in povsem drugačno vzgojo. " (opomba: komentar je bil dolg, objav-jamo vsebino, ki privede do komentarja Razočaranih gospodinj- O vsebini tv programov na splošno pa, gospod pri nas, kot so pogrebi, so Do pekla in nazaj, Car- Ti so mi ostali tako v sporni- Vinko, ob kakšni drugi pri-osvajanje moških aU žensk, men. Vzhodno nu. da še danes veliko fil- ložnosti. Prosimo vas za na- razne spletke in ostalo, lične vesterne in podobno, mov primerjam s temi slov, da pošljemo darilo.) Avtor: Jelko Petïrneij Kdo je koga masiral Za televizijsko oddajo Avantura sta se voditelja Ana Better in Taiji Tokuhtsa tokrat odpravila v vznožje Pece. Z gostoma. nekdanjim alpskim smučarjem Renejem Mlekužem in smučarsko tekačico Ndtalo Láčen, so se najprej usedli na konje. So za to imelt pogum prav vsi Itirje? V oddaji, ki bo na sporedu v soboto zvečer na TV Pika> boste videli tudi, kdo je bil bolj spreten v premagovanju ovir, ali je Re- neju kaj pomagalo to, da je v svoji kaneh nekajkrat že po- jahal količek in ali je Ani pomagala njena nežna narava in je tako dobfo vplivala na kobilo Tijo. Nadaljevanje tekme je bilo še bolj naporno. 5 kolesi so morali prevoziti težko progo po gozdnih poteh in stranpoteh. Brez padcev ni šlo in tudi brez masaže ne. Kdo je koga masirata S. K. Mateja za kamero Kranjčanka Mateja Slatnar se na CTV Gorenjski televiziji pojavlja v več vfogah, kot voditeljica petkovih zabavnih večerov in tudi kot voditeljica in novinarka Gorenjskih poročil. Pred kratkim nas je presenetila še kot snemal-ka. Mateja pravi, da se z ''živo sliko" že nekaj časa trudi in da se zdaj za kamero že skoraj bolje počuti, kot pred njo. S. K. As bodo odprli za javnost Vseh Î2 tekmovalcev je izbranih za resničnosti šov, ki ga bodo predvajali na POP TV. Njihovo prvo skupno snidenje bo že to nedeljo, ko se bodo vselili v skupno stanovar^je. Začeli bodo z delom v baru in do Četrtka zvečer pripravili vse potrebno za veliko otvoritveno zabavo, s katero bodo odprli vrata lokala As za javnost. Že prvi dan bodo spoznali tudi svojega bar mened* žerja Gabra Žgavca (na siiki), ki Jim bo pomagal voditi bar. Res-ničnostni Sov boste lahko ves čas spremljali tudi na spletnih straneh te televizijske hiše. S. K. ug dnosti /o brùtc^ m nproimkf ios^pno Connjski gfos Prodaja vstopnic^ ^^ Vnatcm ^àdélku zn naroiniru in rnaU ^f^asc. nu Zoi^vi t v Kranju. Uihkojxyic^ artjunja r>aroónÍ7ic, muHh ^^lasov. Mkupa (UiS9piin in prUó^ Na p^tep kupujeU itzji ruzUćr^ knjige, Jdff^ m darila. Oddelek je odprt vsak dtlù^nik ^d % Ap urt. TtrUkr>: 04/20% Aâ 41 SviLANiTOVA BRISAČA Gorenjski glas kopůlňú briíóiú 69ítí4C cm.í k^lHct^, CENA: 2*900 SJT, za naročniki.. 2.500 SIT potuje^ô s turinićo^ dgefici^ Lind4 otMí* pn irđnžmtjph ay^nfîje Lint/« ^^ drufihd^drif.injjih n Star^ctn Z^irjs yt, krinf TvU ^-truiřl; ittťotf linú^.^ « i i Ï í 04 PETEK 23.9.2005 POP KULTUR/ Analiza se je prodala Skrivnostno vabilo, na katerem je bila podpisana Analiza, nas je pripeljalo na §ov. ko na] bi znana blondinka novinarjem povedala nekaj, "kar ne more veČ v sebi držat". Povedala je direktno in podala "AnaliTIČno". Ogledali smo si namreč njen najnovejši reklamni spot, ki ga je posnela za najbolj znanega "soseda". Anaiiza se je trudila ustvariti vzdušje s svojimi seksualnimi šalami, ampak če bi hoteli, da navdušijo novinarje, b( moral povabiti vsaj Še petkrat toliko njenih navdušencev, ki b sprostili ozračje. Izkoristil sem navzočnost para Tič in ju povprašal, kako dolgo bo Še sodelovanje z Mariom. Analize sicer nisem pustil preblizu, ker sem predvidel njen odgovor: "Kar se tiče moških^ jim ob meni vedno stoji." Zato je govoril soprog Gašper: "Za Mariovo oddajo sva podpisala pogodbo do konca letošnjega leta." Je mogoče, da po novem letu ne bo več Analize? "Bomo videli/' pravi Gašper, ki piše scenarije za iik Analize tn prisega na stare vice, ki jih modno preobleČe. D. F. Dandanes imamo kup nenavadnih poklicev in eden od tistih najbolj nenavadnih je biti poklicni klovn, Še bo je, klovnesa. Dominik Frehh iknik se ie bi i vrhuncu in kot gostja j C nastopila tudi klovnesa. ZU vobarviii lasje, rdeč nos, preširoke pisane hlače in obvezen kovček. Klovnesa Eva Škofič Maurer je bUa na odm kot doma. Najprej se je zapodila med in povabila na ples. In kako je biti klovn za odrasle? "Odrasle moraš obravnavati tako kot otroke, otroke pa kot odrasle. Odrasli se namreč zelo radi igrajo. Če jim to prav pokažeS in te sprejmejo, je klovn za odrasle nekakšna vstopnica v svet igre." Eva pravi, da je odrasel človek pač tisd. ki se zna kontrolirati. "Nekdo bi rekel, da nosimo maske. Se- da se otroka v njili sploh ne veda jih moramo, da lahko da več potegniti ven. To je živiino in se sporazumeva- nJim v škodo. Zabavati se je mo. Nekateri pa so s to svojo treba znati, rudi tako, da uži- odraslostjo lako zadovoljni, vaš v igri, " še pravi Eva. glirati s kiji in tiidi žogicami, z obroči ter s kiUjsko vrvjo, Hoje po vrvi sem se prav tako učila, a je ne prakticiram kaj dosti." Za klovne ob-.stajajo posebne §ole. Eva je za klovneso študirala v Moskvi na državni akademiji za cirkuško in estradno umetnost. Nastopa že petnajst let. a nikoli do zdaj ni nastopila cirkusih. "Ne giede na da sem po poklicu nekaj enkratnega, ni bilo laliko najti dela, " zatrjuje Eva. Njen drugi poklic je režija, ki jo je študirala v Sankt Peterburgu. Sodeluje tudi pri projektu Rdeči noski: " Sem del mednarodne organizacije, kjer klovni obiskujemo bolne otroke po bolnišnicah. " Poleg tega ima na Televiziji Koper že štiri leta vsak petek svojo oddajo. Izdala je dve Klovn naj bi obvladal šte- knjigi pravljic in ^oščenko. vilne spretnosti, od žonglira do "Mo n)a ao no|e po vrvi. klovnovski jezik je takšen, da animira. Seveda znam žon- Svoje šole. v kateri bi učila, kako postati klovn, Se nima ... Morda pa, enkrat v pri- hodjiosti.^! i « ffi^ li m o CD i ^ I i CD i GAZELA L i ana Po Rogask^d Slatiria ^lovo mesio Bled Manbor 28 ^^ Ljubljana, Cankarjev dom 12.10. wwwoft/ela.com o @ pniK o k s ❖ ÍU (^»tMA Amicus CM9n p^ftJw^ Bvojv^^tá Ci/M jt TV Slovenija bo začela predvajati novo nanizanko Biisk. Govori o dogajanju v rumenem časopisu. Dominik Fre ih od j a tabloida je francoska Slovenka s polno svetih idej, ki pa se vedno zalomijo, Povrhu vsega ne zna prav dobro slovensko in se prav smešno moti. Kadar se ekipa ne ukvarja sama s sabo, se rekreira v fitnesu, ki postane pravi cen 1er IraČev. Igraiska zâsedba nanizanke je obetajoča. Glavne vloge v Blisku imajo jette Ostan Vejrup, Ksenija Mišič, Iva Babic» Gaber K. Trseglav. Alojz Svete, Vladimir juic, Matjaž Tribušon, Tina G,, Pia ZemljiČ, Gregor Čušin in Brane Grubar. Režiser [ure Pervanje je prepričan, da je na voljo dovolj humor- Iva Babić ja, igralci govorijo po doma- novo sezono nanizanke, re- strica humorja besednih če. "Znebidi smo se knjižne žiser pa zaključuje z beseda- iger, dolga leta je bila novi- sloven.^Čine. Očitno tudi mi: "Delamo eno zgodbo na narka, tako da pozna sceno Stroka na to gleda drugače, dan in pet zgodb na teden, iz medijev. "Danes je vse ker nas niso preveč kregali, kar je hud tempo in najbolj- lahko. Hrana, pijača in tudi To je pač pogovorni jezik še razmerje med vložkom in tisk. Težko je pisati humori- vsakdanjega življenja, ki de- ceno ii stično nanizanko, saj so pri- luje bolj pristno/' pravi reži- Scenaristka Vcdrana Gri- čakovanja ogromna, " pravi ser. Televizija je naročila že sogono Nemeš je prava moj- Nemeševa. PETEK 23.9.2ÛÛ5 NOMIN A \TOR 164 Cot^o Ši NIK Si predstavljate, da bi nam klical užitke. Draž med nara- Carlo FadinI je tržaški Slove- parlament prepôvedâl katero vo in igro, pobw končentra- wee. golf igra od svojega 10. od iger, na primer golf". cije in natančnega tehnične- leta, 56 let. in niu je letos pri« Haha. Prav 10 se je zgodilo ga znanja. Ob pol eni je sig- padlačastvpLsa v spominsko klubsko knjigo. Z igro so ga navdušili ameriški soldati na Škotom leta 1457, a se niso nalni znak napovedal skupni kaj dosti menili in z obsede- zadetek igre. Igral$ki pari, nostjo nad golfsko igro na- "flajti"» so bili razvrščeni po igrišču v Padričah pri OpČi-daljevali. Škotski kraJj James vseh 18 luknjah in zalem ig- iiah, kmalu po vojni pa je z IV. se je v 16- stoletju za igro rali po zaporedju celo igro, igro začel na Bledu. Ljube- Kim in Tina tej kulunji," je bil ob bistrih dovtipih zanimiv kuhar Stojan. "Gobe so zdaj sezonska jed, " se mu je snîejalo ob rezanju svežih jurčkov. Bil je res lep dan» dan nasmeha tudi za otroke v Vrtcu Sled. po dolgem Času smo taisti dan videli nasînejano Sonjo PoljanŠek Škrabec, uspešno Žirovko v Ljubljani. Za Sonjo končno, za nas čarobno, sanjsko,... Superlativ-no! Vse to si zasluži dobro milijardo in pol vredna investicija v Welness center S\m-ny Studio, ki sta ga z možem Janezom Škrabcem postavi- Sunny jans Bohorič, Pok)nca Oblak, Barbara Gunčar, Stanislav Petek celo zavzel, vnukinja Mary, Seveda je prvo igi'alno polje kasneje kraljica Škotske, pa pripadlo predsedniku Jane- je igro prenesla v Francijo. zu Bohoriču in njegovemu Golf je največji razmah do- "flajtu", v katerem je bila še segel po koncu II. svetovne Polonca Oblak, oba spodob- vojne. Pri nas pa očimo po nega "hcp", 1er Barbara zadnjih parlamentarnih vo* CunČar, direktorica STO, ki Htvah, ker navdušenje nad ima le dovoljenje za igro, golfsko igro dokazuje premi- Sproščen in po H C P-j er janež janša. po Tomažu Pero viču, v Studiu City, veliko boljši je bil četrti, Stanislav Pelek. podjetnik spodoben igralec. No, pa ni iz Maribora, ki je ob igri načisto tako. Golfsko igrišče na smejal soigralce- Se predsed-Bledu ima bogato in dolgo nikova slika za spomin in po zgodovino in letos se je zgo- prvem zamahu so odšli ni dan. Takoj zatem, ko sta Janez in Sonja spustila v zrak beia lepotca, je golobar Bojan Mali spustil še 40 golobov pis mon oš. Son jinému rojstnemu dnevu v čast. Verjeti gre, da je vsak golob ponesel proti nebu vsaj eno dobro željo. Kot vsi mi» ki smo ji stisnili roko in privoščiU poljub. Čestitka. "Poglej moj izdelek," se je smejala izza hrbta Vika Potočnik, nekdanja mati županja, in včasih zelo opazna v politiki. "Ana je že 14-. kaj misliš,...a." Ob spominih na mladost, štafe- mlajših, z Brda pri Kranju, la v Dravljah. Najsodobnejša to v Beogradu. VrnjaČko ba- Štimov 8-Ietni Žan Luka pa "SPA" (latinsko • Salus per njo, festival rada.... se prije že pravi mojster igre, mi- Aquam - zdravje skozi vodo) smukne v sliko še golobar nulo soboto je v Kranjski hiša. hiša dobrega počutja, Bojan, Viktoriji« znanec, gori postal državni prvak do bo na dobrih 3600 mz po- Na svežem nebu zasveti 10 let in očitno bo stopal po nujala vse. kar telo potrebu- luna, drobec pred polno, golfski poti očeta Niarka Štir- je, da se napoji nove svežine. zasvetijo še sveče na torti na (hcp 4), Kranjčana, prve- Od fitnesa, raznovrstnih presenečenja, zasveti se še ga diplomanta na temo golf programov, savne,... In teka- sem in tja kaka solzica sre-na fakulteti za šport. In da se §ke tartanske steze na strehi Če. Tudi dobra energija je je ob igri dobro jedlo, je skr- hiše, obdane s travo in ma- tisti večer svetila. Tudi z ob-bel Stojan Rezar, kuharski cesnovim lesom. Kompli- razov frizerskih asov Janija lanez in Sonja Škrabec Stane Bobnar Nikola áo^arič, Mirko Kuniič in Carlo Faldini zen do igre in Bleda še traja. £a glo v preds ed nik S ta n e Bobnar se je preizkušal tiidi letos in s spodobnim netto rezultatom v paru dosegel peto mesto. Gorenjski porîos v mednarodni diplomaciji in politiki dr. Emest PetriČ je igral v paru s starosto blejskega golfa Mirkom Vov-kom. Zanju je bi] dan sijajen že zaradi igre in sodelovanja. Zgodbic 7. tumii^a je biio še nekaj- Nadvse zanimivo pa se je dogajalo na ogrevalnem Marko in Žan Luka "greenu", kjer je blestel 2 in 3 Sutor. lani in Sašo Mali dil že 7. turnir prijateljstva za športjiim uvrstitvam napro- pol-letni Kim ob mamici šef v Kraljevi hiSi, učenec ment arhitektu Janiju Voz- in Saša MaJija, sinova golo-predseHnikov pokal, na k?te- ti. "Na odprtern kliih$lcem Tini V. Žlebnik, včasih igral- mojstra Janeza Lenčka. Ijn. Poljub dvi»ma helíma go- barja Bojana, oba sta minuli mesec postala ponosna očeta hčerama Umi in Liani. V to čast smo spili Burjo skuštranega Primoža Lavrenčiča, bodočega magistra fiziologije vinske tite iz Podrage v Vipavi, Večer pred luno, večer lepe energije in velikega poslovnega izziva. Bravo! rega je vabil predsednik Golf prvenstvu kluba Eagle se mi ki, zdaj učiteljici golfa naj- "Vsaj 20 let se že sučem po loboma za srečo in slavnost- & Country Cluba Bled |anez je očitno prikazala Marija in Bohorič, predsednik uprave sem popravil hcp na 14,6," druibe Sava, ki prav te dni se je smejalo Mirku Kunši- praznuje jubilejnih 85 let. ču, našemu novinarskemu Tudi tokrat je bil namen prijatelju in popolnemu nav- druženja predvsem dobro- dušencu zelene igre. V flajtu delne narave, saj so znesek, je igral z Večerovim novinar- zbran od prijav nastopajo- jem Nikolo ŠošlariČem. ki ga čih, namenDi vrtcu Bled za predšolske otroke s posebni- je nad igro že v mladosti navdušila mama, živeča na mi potrebami. Znesek je bil Škotskem. )n zatem se je spodoben. 680-000 tolarjev, poitiho slišalo pošiljiinje bele skoraj 10 tisočakov na osebo. žogice tja nekam u..,. Carla In če bi bil znesek 100 evrov, Fadinija, pri ponesrečenem bi bila pa že lepa brutto ma- "patanju", približevanju k nagerska plača, kaj. Nena- luknji na "greenu", travici, vadno lep in topel dan je kar na kateri se zaključuje igra. Ernest Petrič cti^ř «s, i lok« Stojan Rezar Bojan, Ana, Viktorija Vi ino.si spletna vinska trgovinâ PETEK 23.9.2005 KRATEK O Draginja "Grozno! Že spet se je podražil bencin!" je potoži Gorenjec sodelavcu. "Kaj pa se ti oglašaš, saj nimaš avtomobila!" "Imam pa zato vžigalnik ns bencin!" "To je pa velika Izguba zate, kajne?" "Seveda je! PrejSnji teden jI Gostje navduSeno: "ja, seveda ..." Gorenjec v odgovor: "MIc- je zdravnik predpisal table- ka, daj en mal okn odprl! te, pa jih je porabila ie\e četrtino škatlice. Le kaj naj z papir TISOČ UGANK ZA ODRASLE ostalimi?" MáriJj Žitntk 12 Vodic Varčnež London Gorenjka v trgovini: "Dajte ml prosim rolo WC papirja." Prodajalka jí odvrne; "Belega dli rožnatega?" Gorenjka pa: "Rožnatega» Dekle, Gorenjka, bi se rado " vsaj manj umaže." poročilo s svojim Izbran- cem. "Pa je tvoj fant kaj varčen?" je zanimalo očeta. "Seveda je! Takoj ko vsto- Okno Londonu? Ogovori te z "How do you do, ejsa." pim v njegovo stanovanje, ugasne luč!" Triatlon Triatlon po Gorenjsko: tek do gostilne, v gostilni dvi- Dobi Gorenjec obiske In jih govanje uteži In potem med klepetom vpraSa: "Ste za kaj osvežilnega?" naza) puzanje Silnik c2 V»dlc Šminka "Kaj podari Gorenjec svojemu dekletu?" Večer šal Gorenjski muzej vas vabi jutri» v soboto, 24. septembra "Šminko, da jo lahko počasi 2005. ob 19. uri v gostilno Stari Wayr v Kranju, na večer jemlje nazaj." Zdravila Gorenjcu je umria žena. Obiskal ga je prijatelj In rekel: pripovedovanja Šal o Gorenjcih. Prireditev prirejajo ob dnevih evropske kulturne dediščine, ki so letos namenjeni nesnovni kulturni dediščini, med katere sodijo tudi šale. Medijska pokrovitelja sta Gorenjski glas In GTV, za sladke zalogaje bo poskrbel Kraljevi Mignon, da pa grla ne bodo ostala sufia, bodo poskrbeli v gostilni. Tudi vas, drage bralke in bralci, vabimo k sodelovanju, Med prispelimi vlci, karikaturami, aforizmi, stripi In drugimi smešnicami bomo enkrat na mesec izbrali najboljšega In ga nagradili z lepim darilom. Vaše prispevke za rubriko HUMOR pošljite na naslovi Valerija PovSnar Kavčič, Gorenjski muzej, Tomšičeva 44. 4000 Kranj. Franc Ankerst vam za* stavlja novo uganko. Vaša naloga je, da ugotovite pravilen odgovor in nam ga pošljite najkas-neje do torka v prihodnjem tednu na SMS pod šifro uganka, pripišite re< šitev + ime In priimek na številko 031/69-1 vil r ali po pošti na Gorenjski glas> Zoisova 4000 Kranj, s pripisom "Tisoč ugank za odrasle". Smiselno zloženo, dokončan koncept, kot ekstrakt zgoščeno, splošen je recept. Izžrebati In nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS in drugega, ki ga bomo prejeli po pošti). Podarili bomo po dve karti za kranjski bazen. Pravilna rešitev uganke, ki smo vam jo Zastavili prejšnji teden, se glasi: nesreča. Pravilne rešitve smo prejeli le po elektronski pošti. Dve karti za k/'anj- ski bazen prejme Irena Žakeli. TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Pinkygirl" Sim redna bralka tyojego horoskopů. Ponavadi se m i skoraj i^e, kar r;opifei. uresniči, kot bi bilo napisano prav zame, Zanima me, kako mi kaže v ljubezni in prijateljsti^u. Kako bom preživela poiitniu? Za horoskop me veseli, da razveseli tebe In ti polepša petek slaba stvar je za nekat dobra in "NCVO Upanje" v tem primeru boŠ s tem lahko naredila prostor novim prijateljem. Med novimi prijatelji, te bodo imeli radi, boš dobila tudi soplesalca za maturantski ples. Nikar se ne boj. Glede ljubezni pa naj ti povem sledeče. Enostavno do sedaj še nisi spoznala pravega tipa. In to ne pomeni, da ne obstaja. Še pred koncem leta se boi noro zaliu- Že nekaj Časa zbiram pogum, da leto februarja boš prišla pod simbol Kolesa sreče, In s tem trenutkom se bo za tebe začelo vam piïem. Ne bi vam rada no- pravo življenje. Vredno tebe, tvo» Stevalo vseh težav, saj bi uas s tem samo obreme/jHa. česar po ne Želim. Rada bi se t^m zahira-fila za va i čas in do ste pripravljeni odgovarjati natv, preprostim ljudem. Ostanite ie naprej z nam i. želja In skritih misli. Lahko ti povem, da bo moŠkI, ki ti je na» menjen, nosil očala, bo srednje postave, In dokaj svetlih las. Po naravi je sramežljiv, Čeprav ko* munikativen, izredno Čustven oziroma romantičen, Trenutno je Se zaposlen, Želi pa si iti na d ova na od prave osebe. Praviš, da si revai^ Ne verjamem. Znaš se opogumiti, če le veš zakaj in kadar je to res potrebno. V vsa* kem izmed nas pa se skrivajo strahovi. Le zakaj bi bila ti Izjema. Počitnice so mimo, a prišle bodo nove. V roku dveh mese» n Še kaj. SI zelo pozitivna In bila in blož ljubl|ena ter obču* Prav nič me ne obremenjuješ. svoje, da bi bH sam svoj gospod je približno tri leta starejši od tebe... Pa kaj bi ti naštevala, saj boš tako), ko ga spoznaš, vedela, da je pravi. Oseba, ki jo imaš v kljub temu direktna, ter ne var- ČujeS z besedami, kadar ti kaj ni prav. Znaš se «zvleči Se Iz tako nemogoče situacije in zelo težko komu odrečeš pomoč. Vse te tvoje lastnosti so temelj dobrega prijateljstva, ki ga nudiš. A rado se ti zgodi, da si skozi prijatelje grenko razočarana. Kar se ti je moralo zgodi* ti ravno pred kratkim. Vsaka cev se ti obeta daljši Izlet, ki ga boš maksimalno Izkoristila. Lepo se imej! Zato sem tukaj. Ta trenutek za tebe, naslednji trenutek za nekoga drugega. Vsak od nas je rojen s posebnim namenom. In prav tako sem preprosta kot ti in ostali, ki smo združeni v verig vesolja. Upam, da bom vedno lahko s svojim darom pomagala doslej. Ljubezen je tista, k ima največjo vrednoto v žlvlje- u. Lepo je, da to veš. Drugo mislih, te ni vredna, kar že sama veš. Res, obeta se ti daljši odhod v tujino, kar pa je večjega pomena, kakor se sploh lahko zavedaš. Veliko, veliko lepega te Čaka. Brez upanja pa tai*^no-novoleind duiU. ...). AEROBIKA Lahko se odločite za naslednje zvrsti aerobike: ZAČETNA, AEROBIKA, STEP, HI-LOW, SALSA LATINO, SU DE, TAE BO, TN2 NOVO! PILATES, BODY PUMP NOVO! ORIENTALSKI PLES MASAŽA ROČNA LIMFNA DRENAŽA ŠPORTNA KLASIČNA REUKSACIjSKA V KOMBINACIJI S SHUTZU % I i a a 9 u o KOZMETIKA beauty center Vse tretfTiaie izvaiamo z vrhunskimi kozmetičnimi preparati: • MATI S • DECLEOR • LAKSHMI • AFRODITA POSTANITE IN OSTANITE VITKI IN V DOBRI FIZIČNI KONDICIII 9 h W « l; Vadba poteka pod strokovnim vodenjem vaditeljev. / \ v Nagrade; 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 35.000 sit 2â ali ae- robiko; 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 10.000 sH za fitrta ali aerobiko; nagrada: trimesečna vstopnica za savno. ReSîtve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz ^rk z oštevilčenih polj In vpisano v kupon iz križanke, ter VAŠO DAVČNO ŠTEViLKO) poStjite na dopisnicah do srede, 5. oktobra 2005» na Gorenjski ^as, Zoisova 4001 Kranj, p.p. 134. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega ^asa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. i FÍTNES sestMu KOVAČ POMUMift HASIO* V9(SK£H »mofi- 9XSM POfRAV. UAUC &ESB>IL ORODJE U LAMJE g-SNEGA .OVEKA PODOBA GOLEGA TELESA KONTAKT LET GLAS TaOVAÚĎA Oa GLASBI NCCCĐM ZAÛFUA W2AIZ- ftEZOVANJg TUTA R£KAV PEAUJU niTn RSKAV FRANCIJI STROJ ZA PKZAKJE NOVO! IŇ NA EOl UUMON nonKA PAPIGA VTTTUUWISI SAVNE ssajA TVOA&A 810VTOQ VOCMM HOMJNKT &D. SMUČARKA IKAČKA WAAAI STÛfHJA PftDEVNIKAI PEVKA BAAOCA. STO V cen WSSE&SIPPI BAMLO ŽSUKOlUE TVA NOWW- DUSKI VOlSKO iir^ à L^JÉ »EMCASTA SNOVV SKOfLfiVRft (N TOPOLOV fOliOt-. AMMO. OOUftO, nOOVNIK. VAftL PRVI SOLMIZA- CUSKI 2L0G PAMJI BABICA PO^MOR SKO SLADKO. AVSTTtJ CRMVZA KOMĚPW ST.tfEAA ZAVIhO 9.SUKAA (JAMEZ) VERÛUEVA OPeRA TENtSA^ SR£fiOTMK MESTO EGPTA KRSTA POKOM mufsmsKi VOOÍTEU (JASBl MÊDAiC VLAS» SPOffTNMEKJiEAajSia IN SEAim CENTZR MONIKA SPORT Rešitve križanke Viessmanm v nagrado: kolesarsko torbico prejme Silva Pavičević, Partizanska 47, 4220 Škofja Loka ; 2. nagrado: digitron prejme Drago Pipan, Gogalova 10, 4000 Kranj; 3. nagrado: majico prejme Helena Kramar, Dovje lU, Mojstrana. Nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Marija Zorman, Beleharjeva 35,4208 Šenčur, Majda Pipan, Zadružna 9, 4000 Kranj, Mojca Kosmač, Zalog 34 a. 4207 Cerklje. Vsem nagrajencem čestitamo! 08 PETEK 2Î 9.2005 DRUZ BN/ KRONIKy Kranjska skupina The Tide je snemala videospot na Sorikem polju, medtem ko je Omar s pomočjo pobalinskega režiserja iz Kranja sredi belega dne na Jesenicah priredil pravi razvrat. Bila so dekleta, goreči panoji, strgane slike, vroči prizori - snemali so spot za Omarjevo pesem Ves tvoj svet. Alenka Brun Na začetku so bili Moonar- ie relirai tudi videospote za Hepo, Moiro in Let 3. Snemanje videospota je bil izvajalec pesmi Omar Na- potekalo na bolj miren na- ber s svojim bendom Kare- The Tide sestavljajo: vo* Čin, z manj pompa, kot to iz- em. Zgodba v videospotu opiti. Nadobuden in zanimiv kal skupine Tomaž, bas ki- gleda pri Okomu - brez glas- suje Omarjev dan, kjer naj-kranjski bend, ki je nedavno tarisl Dejan, kitarist |anez, nosti, tekoče, manager sku- večkrat vidimo, kako Omar razpadel Sedaj imamo sku- električni sintesajzer se do- pine The Tide Tomaž Mirčič trga svoje slike, kako velikan-pino "Hie nde. Na SorJkeni bro počuti, v rokah Drejca, z je skrbel, da ljudstvo ni bilo ski plakati z njegovo podobo polju so sredi gozda snema- bobni se ukvarja Martin. Za lačno in žejno, pa §e mudilo li videospot za pesem Carry njihov video prvenec je sce- se je, ker je dež Tidom dihal on Lovers, ki ga bomo lahko narij spisal Miha Knific, ki za ovratnik'. premiemo videli na malih je Catru pomagal tudi pri gorijo. "Zai^aisemOmaiia," smeje pove Okom in doda o spotu: "Kao rock and roll pa Mitja Okorn pa je tokrat to... " Ker so v spotu tudi zani- zâslonih v prihajajočem me- režiji špota, Miha pove, da snemal na lesenicah. V sta- mivi prizori pevca s štirimi secu. Tidi so pri nastajanju je bil snemalni dan le eden, rih prostorih jeseniške žele- vročimi deklicami na postelji spota sodelovali z RTV Slo- lokacija ena. Zgodbo v spo- zame. kjer si moral paziti, îumiSljene sobe, po interne« venija, režiser spota pa je tu pa opiše na kratko: zade- kako si se prestopil, da se tu že krožijo slike s snema- Tadei Čater. Njemu je sne- va je dokaj enostavna, nisi uřezal ali udaril Prah ni nja, ki je trajalo oseiruiajst ur. manje videospotov bolj umetni raj precej realen, motil nobenega, vzdušje je Delavci na Jesenicah so §Ii hobi» saj je naklonjen doku- Poleg benda v spotu nasto- bilo naelektreno, ekipa je lo- ob petih zfulraj v službo, mentamim filmom, dvanaj- pata na idiiični jasi še Peter vila Še zadnje sončne žarke, utnijena snemalna ekipa pa sto leto pa že sodeluje pri Kardoš in Nina IvaniŠin, ki Snemali so pesem Ves tvoj je odštevala minute in sanja- Studiu City. Med številnimi igrata ljubimca. svet, glavni nastopajoči pa je la o postelji. The Tide oziroma 'plimovanje' brez pevca: Dejan, Janez, Snemalna ekipa videospota skupine The Tide. (Režiser Ta- Orejc in Martin, y coraidK«yc>< dej Cater je v sredini) 1 Feio Cervd Pevec Tomaž Štular (desno) in ljubimca med snemanjem. Pred začetkom snemanja novega videospota: Anja Baš In I Fere: Omar./fofo Tma Dok Bo dovolj le črna podlaga na tleh? Bobnar skupine Kareem Soba in postelja, kjer so snemali vroče prizore. Tokrat na )aka Lipar riče primerno mesto. Ravno prav prahu, pločevi- njej v mirnem stanju stilistka Ttna Cnedič in šefica make- ne, Črepinjic in svetlobe. » ^«t»: ^>0« ook\ upa v Omarjevem spotu Nika Veger. 1 foio-.j^m dou VRTIMO GL BUS Cwyneth ne mara Amerike Cwyneth Paltrow z možem Chrisom Martinom in hčerko Apple že nekaj časa živi V londonu, o vrritvi v Ameriko sploh ne razmišlja več. Hollywoodská Igralka, ki se ne strinja z Bushevo vojaško m okolju škodljivo politiko, meni, da 50 to čudni časi za Američane. Pravi, da je Amerika mlada država, ki je nagnjena k najstniškemu šopirjenju. Sama se vedno bolj počuti kot Evropej« ka, saj premore veliko mero evropske občutljivosti in Ima močan Čut za mu tikulturno raznoJikost. Oboževani Sting Stingova soproga Trudie Styíer je bila zaradi moževih oboževalk nekoČ jezna In ljubosumna, zdaj pa jo zabava, saj je to sprejela kot del njunega življenja. Ne skrbi je več, ko se ženske vrtijo okoli slavnega pevca, čeprav so nekatere tako fanatične» da jo včasih popolnoma Izrinejo. SIcer pa sta se zakonca lotila novega posla, na posestvu v Italiji izdelujeta med in olivno olje. prihodnje leto pa bosta svoje izdelke začela tudi prodajati. 50 cent bo igralec Raper 50 Cent po velikem uspehu v svetu glasbe namerava osvojiti še Hollywood. Po izdaji novega albuma The Massacre bo hip-hop zvezdnik, ki jedo sedaj igral le v svojih videospotih, vso energijo usmeril v vrhunsko igranje. Samozavestno trdi, da je čas, da starejšo generacijo igralcev zamenja nova. Zastavil si je visoke cilje in pravi, da bo postal novi Denzel Washington. Kate se skuša otresti drog Kate Moss le dva meseca po tem, ko je na sodišču dobila primer proti Časniku Sunday Mirror, ki je pisal, da je padla v komo zaradi kokaIr\a. spet polni rumene medije. Po objavi fotografij, na katerih uživa beli prah, je javno priznala, da je odvisna od drog. Britanska manekenka skuša rešiti svojo kariero, zato bo odpotovala na Ibizo. kjer si bo odpočila in razmislila o prihodnosti. Zapustila je tudi divjega rockerja Peta Dohertyja, ki je znan po odvisnosti od prepovedanih substanc. Armina Smajlovič je doma na Hruški, stara je 19 let. Ra-kka po horoskopu rada uživa življenje, občasno sodeluje na lepotnih tekmovanjih. Poletje je preživela v Grčiji, kjer jo je opazil zastopnik nemške agencije za fotomodele. / jBi^rr P»Mn