MAS. THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF. 'AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero In narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. R DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 'AMERIŠKIH, CHICAGO, ILL., SREDA, 2. JUNIJA — WEDNESDAY, JUNE 2, 1926. LETNIK XXXV, ^LSUDSKI JE LJUBLJENEC POLJSKE, VELIKA VEČINA JE ZA NJEGA IN GA HOČE IMENOVATI KOT SVOJEGA PREDSEDNIKA. — IMA TUDI SOVRAŽNIKE, I GROZIJO MU S SMRTJO. * Waršava, Poljska. — Joe ljudski, ki je prevrnil vlado ^itosa, je danes ljubljenec p°'jske. Na predvečer volitev, Vse kaže, da bo on izvoljen ^dsednikom. Ako Pilsudski bo izvoljen predsednikom,, Mem tudi ne bo dovolil skupki- da bi izvolila kakšnega i Mitičnega sleparja, da bi bil1 5a čelu Poljske. , taenovani so bili nasprotni ^didatl, katerim pa je Pil-takoj pokazal zobe, in j^teal, da je njegova trdna' . % premagati vse in sesti na} J^sedniški stolček. Pa tudi! potniki, dasi uvidevajo, da( v moči in niti v popularno^ .'.ne dosegajo Pilsudskija, no-( J® mirovati, sliši se, da mu J^i-io s smrtjo. Bilo je že tudi. v a«ih nekaj strelov na hišo 'jl^skija, ki pa niso napra-1 i \ škode. Največ sovražnosti ;Zeio sorodniki onih, ki so ijj'li v Warsavi na ulicah, ko D v'sudski napadel mcjsto. ■j šestdeset pisem dobi vsaki j.1\ Pravijo, da njegovo živ-ni veliko vredno. 'Wski veliko obljubljat pj,'1)0 vse storil ko bo izvoljen' Ha ^dnikom. Predvsem mu je L- U' da izeisti deželo sle-ijJev in gnaftarjev, on hoče k 0 v'ado, ki bi bila nepri- tai>ska. -o- ^NDITI IZKOPALI PREDOR DO BANKE. ^Jjjeago, IU. _ Chifeaški H6 !ti so zelo podjetni in se fl^ašijo nobenega dela, ki H' da 1)0 nesl°- Tako s0 profesijonalni svedrovci Lnt.ali garažo pred štirimi "a 2214 South Alba-Ve- Lastnik garaže je vi-ajemnike, ki so se ^1 z,a plumbarje, da so več-Hi)in-S tn»kom odpeljali na- .Vre^e> ni Pa seveda *%]• . vozUo . Bila pa je ki so jo spravljali proč W a' katerega so kopali Square State ban-^ West 22. ceste. Pre- 1 4 Ig y _ t *ao J® Selv luknjo in da- I SlT* tak0 da je pri- v S£d«rdrovcev'kjer «• vlo J, ,tlčkov> pač pa ve- V ie Z1?GK« orodja. Poli-vearovcem nn alcdu. te?10' ^'ii"- -in dvn čast. C 0b življenje, ko e&njene8a vzroka N- ^ija v tovarni za " du je velikanska. ITALIJA IN RAZOROŽITEV Italija zahteva splošno razorožitev, namreč vseh narodov, predno bo ona razorožila, kajti Mussolini nikomur ne zaupa. Rim, Italija. — Italija je pokazala pravo lice v zadevi razoroževanja. Poročano je že bilo, da je videti, da Italija nima volje razorožiti, najbrže radi tega ,ker je nezaupljiva napram svojim sosedom in svetu sploh. Rekli bi — po svojem kopitu čevelj meri. Dolgo časa že rožlja z orožjem; da ima črne naklepe, ki kažejo na vojno, je potrdil v svojih govorih že neštetokrat sam Mussolini, italijanski diktator. Iz Italije seveda, pa veje povsem drugi veter, ki dela Italijo lepo in miroljubno, ki ji niti na misel ne pride, da bi segla po orožju in izzvala vojno. Fa-šistovska vlada odgovarja na razorožitveno vprašanje tako, da bi ji, kdor jo ne pozna, res vtegnil verjeti. Pravi, da je njena smernica :v'i" ' ■ H? ne kaliti svetovnega miru. A pristavlja — "poleg naše želje po miru, pa ne mislimo tudi na razorožitev." Ako rečemo; tako pravi italijanska vlada, pri tem seveda imamo v mislih Mussolinija, kajti on je vlada. Ko je Mussolini izvajal svoj govor v senatu, kateri se je nanašal na locarnsko pogodbo, je med drugim tudi rekel, da je gotovo, da bo tudi Nemčija kmalu postala članica lige narodov. Rekel je, da želi, da bi bivša sovražnica Italije vstopila v ligo. V njegovem nadaljnjem' govoru je Mussolini povdarjal, da ne zaupa narodom, ker ne vidi nikjer pravega resnega duha za živeti v miru; povsod le vidi sebičnost, katera pa vedno le vodi do sporov in ne do miru. Glede imperializma je rekel Mussolini, da je Italiji potreben za ekonomijo in razumno razvijanje. Pravi pa tudi med drugim, da italijanski imperia-1 lizem se ne sme smatrati, ka^ kor bi bil nagačen z eksplozivno snovjo in se pripravlja na vojno, temveč, fašistovska vlada hoče slediti smeri, ki vodi do prijateljstva z vsemi narodi. NEMŠKA BOJNA LADJA V AMERIKI. Križarka Hamburg, prva nemška bojna ladja v ameriškem pristanišču po vojni, je nedavno prispela v Los Angeles. Hamburg, katero nam predstavlja doljna slika, je bila v boju pri Jutland, sedaj križari okrog sveta, na krovu ima 100 kadetov, ki bodo postali mornarski častniki. Iz Jugoslavije ROPARJI NA DOLENJSKEM ZELO AKTIVNI. — RAZBILI SO BLAGAJNO IN DENAR ODNESLI. — NAPADLI SO ŽENSKO IN JI ODVZELI DENARNICO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. STAVKA OMETAČEV KONČANA. Prišlo je do sporazuma med delavci stavbinske industrije; ometači grejo na delo za $13.00 dnevno plače in tudi druge unije so podpisale po-gliabt:. Chicago, 111. — Končana je stavka ometačev, ki je zadrževala v mestu velika dela. Prišlo je do sporazuma, in sicer vsak nekoliko so popustili, z delom se bo nadaljevalo. O-metači so podpisali pogodbo, ki stopi v veljavo 1. junija, sporazumeli so se s plačo dnevno $13.00, to je $1.621/2 na uro. Stavka ometačev se je vlekla skoro en mesec. Prvotno so zahtevali $1.75 na uro, kar pa so delodajalci odločno zavrnili. Stavka je zadrževala velika dela. Ker so imeli nekateri kontraktorji z lastniki poslopij, ki so bila v delu pogodbo za čas kdaj mora biti delo dokončano,' so nastale neprilike, a vendar so bili delodajalci toliko trdovratni, da se niso hoteli podati toliko časa. Velika je bila vstrajnost stavkujočih, a danes lahko rečejo, da so zmagali, četudi ne popolnoma, a vendar v splošno zadovolj-nost članov organizacije ometačev. Vse druge unije, ki spadajo k stavbinski industriji so podpisale s svojimi delodajalci pogodbe, tako se lahko reče, da je na temu polju mir, vsaj za to leto zasiguran. -o- VELIK OGENJ V NEW YOR-KU; OSEM OSEB ZGORELO. New York, N. Y. — V pon-deljek v zgodnji jutranji uri je izbruhnil ogenj v Taaft hotelu v Brooklynu. Plameni so zaprli izhode, osem oseb je našlo žalostno smrt v ognju. Poslopje, ki je bilo v tri nadstropja, je popolnoma uničeno, tako tudi manjše poleg stoječe. Poleg mrtvih je tudi več ranjenih, med temi je neki sprevodnik na poulični železnici, ki je zadobil težke opekline, ko je rešil svojega otroka in ga skozi okno vrgel v naročje gasilcev, nakar pa je hotel rešiti še svojo ženo, ki pa je že bila mrtva .Vnela se je tudi njemu obleka, kakor živa goreča ZOPET NEREDNOSTI NA KITAJSKEM. KRIŽEM SVETA. — London, Anglija. — Strašni ciklon je obiskal ara-kansko obrežje, najhujše je bilo prizadeto prebivalstvo v Burma, kjer je prišlo 1200 o-seb ob življenje, materijalna škoda je velika. — L« s Angeles, Ci.l. — Od tukaj poročajo vest, kakršne ne more vsako mesto. Pravijo, da je v mestu in okolici, nad 40,000 stanovanj praznih. Samo v Glendale, Beverly Hills in Alhambra, je za oddati 20,-000 bivališč. — Manila. — Tukaj se še vedno pojavljajo nemiri, ki zahtevajo človeške žrtve. Poročilo pravi, da je prišlo v petek med banditi in policijo do boja; 25 roparjev je padlo, veliko je bilo ranjenih, pa tudi med možmi postave imajo enega mrtvega in osem ranjenih. — San Antonio, Tex. — A-meriški colninski nadzorniki so v gorovju zasačili 10 mehiških tihotapcev, vnel se je boj, pet Mehikancev je bilo ranjenih in so padli v roke uradnikov, tako tudi tihotapsko blago. — Chicago, 111. — Svedrovci niso hoteli izgubljati njih dragocenega časa ,ko so vdrli v kavarno na 1612 So. Ashland Ave., zato so blagajno ,ki se je tam nahajala naložili na truk in jo neznano kani odpeljali. — Pariz, Francija. — Od tukaj poročajo o strašnem ognju, ki je bil podtaknjen v tovarni za avtomobile, ki se nahaja v Billancourt predmestju in uničil celo poslopje, škoda je zelo velika. Sumijo, da so podtaknili ogenj boljševild. ALI BO ABD-EL KRIM DSMRČEN? Francija se najbrže ne bo sprijaznila z zahtevo Španije, da bi se bivšega vodja Rifi-jancev usmrtili. šangaj, Kitajsko. — V tu-kajšnem mestu so zopet domačini dali duška svojemu sovraštvu do vsega kar ni Kitajsko in napadli belopoltne, iz-l med katerih je nad 40 zadobi-lo težke poškodbe. Bil je že nekaj časa mir, katerega tako potrebuje mesto, a danes zopet zgleda kakor vojaško taborišče, močne patrulje korakajo po ulicah in vzdržujejo red. ŠVEDSKA ŠE NADALJE "MOKRA." baklja je skočil skozi okno. Nahaja se v kritičnem stanju v bolnišnici. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" Štokholm, Švedska. — Dvanajst let so na Švedskem študirali prohibicijsko vprašanje in prišli še le sedaj do zaključka, da bi se prohibicija ne obnesla, zato poročajo, da Švedska noče postati "suha." — Lisbona, Portugalsko. — Od tukaj poročajo, da je v Baraga izbruhnila vojaška vstaja, katero so pa vladne čete takoj zadušile. Osem divizij se je ,uprlo in korakalo proti glavnemu mestu, a so jih zvezne čete še pravočasno ,u»tavile. Madrid, Španija. — Nastale so resne težkoče med Francijo in Španijo, ker slednja zahteva usmrtitev Abd-el Krima, bivšega voditelja Rifijan-cev .Ki-im je sedaj v rokah Francozov, oni ga smatrajo kakor se smatra poraženi so-j vražnik, nikakor se pa ne stri-, njajo z zahtevo Špancev ,da bij se ga usmrtilo. Španija zahte-| va, da bi se Krima smatralo kot upornika, vsled tega je za njega po njenem mnenju smrtna kazen na mestu. Danes še ni odločena Krimo-va in njegove družine usoda.| Gotovo je, da je brez denarja, ker vse njegovo premoženje je bilo konfiscirano. -o- EKSPLOZIJA V TOVARNI; PET ŽENSK MRTVIH. j Rockford, 111. — Minuli pe-j tek se je zgodila velika nesre-( ča v tukajšni tovarni "Sutton Top Shop," v kateri izdelujejo avtomobilske potrebščine. Na-^ stala je eksplozija, ki je p<> vzročila ogenj. Naenkrat je bilo vse v plamenu, delavci so bi-( li v pasti. Pet žensk je bilo tako nesrečnih, da so ostale v ognju in zgorele, osem delavcev in delavk je pa zadobilo težke poškodbe. Tudi lastnik tovarne John Sutton, je zadobil težke opekline. Ker se je vnel celuloid, je bilo delo gasilcev jako otežkočeno. Ko so nameravali rešiti zajete delavce, so bili vrženi nazaj, nobene pomoči jim niso mogli nuditi. Roparji na Dolenjskem. V zadnjem času r.o se pojavili v kočevsko - ribniški dolini pravi rokovnjači. Iz okolice kočevske in ribniške, kjer so iz- 1 vršili več tatvin in vlomov v Ko- i čevju, Stari Cerkvi,-Dolenji vasi in na Bregu, so prenesli kraj svojega delovanja v idilični Or-tnek. V noči od srede na četrtek, 5. in 6. maja, je bila izro-pana pošta na postaji Orinek. Storilci so s surovim orodj i zbili blagajno, v kateri pa ni bilo več kot 500 dinarj >v. K sreči je tamošnja poštarica gč. Peterlin prejšnji dan odnesla ves denar 10,000 Din. V bližnji restavraciji Cvar so se krepko najedli in napili ter nato odšli na daljnje pohode. Obiskali so bližnjo vas Velike Poljane, kjer je domači sin tamošnje branjarije Konecny oddal par strelov proti neznanim obiskovalcem. V četrtek je bila na licu mesta že močna orožniška patrulja, katei-i so prišli na pomoč graščinski lovci. Vsa straža jo je mahnila po gozdovih v smeri proti Sv. Gregorju, istočasno pa je ropar napadel popoldne na deželni cesti nekaj minut od postaje Ortnek v smeri proti Vel. Laščam neko dekle iz Sodražice ter zahteval od nje denar. Ropar ji je denarnico šiloma odvzel. K sreči ; pa je bila brez posebne vrednosti. Županstva so dobila nalog, da sama postavijo straže. Med prebivalstvom vlada veliko razburjenje. -o- Avtomobilska nesreča. Na praznik 13. maja se je pripetila v bližini Petrovč avtomobilska nesreča, pri kateri se je ena oseba hudo poškodova-J la. Avtomobil znamke Citroen j je vozil nekako ob 7. zvečer z veliko naglico proti Celju. V bližini petrovških križev na! kraju, kjer zavije cesta čez ka- j meniti most, je pa avtomobil j zadel z zadnjim koncem ob j močno drevo, kar je imelo za posledico, da se je avtomobil , prevrnil v ob nasprotni strani ! ceste ležeči jarek in se n.'< sprednji strani popolnoma stri. ( V avtomobilu so se vozile tri osebe: šofer, Jožica Steiner in , njen brat, ki so ob sunku odleteli vsi iz avtomobila in se je pri tem padcu posebno hudo poškodovala Jožica Steiner. — Zadobila je hude poško ?be na I obrazu ter si zlomila levo roko ' in levo nogo. Slučajno mimo ' vozeči drugi avtomobil je ra-" njenko odpeljal takoj v celjsko bolnico. MOČNO DEŽEVJE NA JAPONSKEM; 11 MRTVIH. Tokio, Japonsko. — Enajst oseb je prišlo ob življenje v bližini Ilirošima, kjer se je na več krajih podsula zemlja radi silnega deževja in neviht, ki so se vrstile ena za drugo. Neverjetno veliko dežja je padlo. 'AMER. SLOVENEC" JE NAJSTAREJŠI, A MORA POSTATI TUDI NAJVEČJI Nagla smrt generala. Na.Sljemenu pri Zagrebu je zadela kap generala Hrženja-ka na praznik v četrtek, dne 6. maja. Vsaka zdravniška pomoč je bila izključena. Težka avtomobilska nesreča. Na praznik 13. maja so se vršile na progi Samobor-Jaska-Somobor poskusne tekme. Pri tej priliki se je v največji brzini prevrnil avto "Buick", vrgel DENARNA NAKAZILA. ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din --------------9 9-45 • 1,000 " ;______-3 18.60 i 2,500 " ---------$ 46.25 t 5,000 ___-$ 92.00 ' 10,000 "___$183.00 , 100 lir_______J 4.40 200 __9 8.45 500 "_____$20.25 1,000 "____$39.25 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. '*< Zaradi nestalnosti cen je nemogoča vnaprej cene določevati. Merodajno so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. 1 IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO ^ Pisma in pošiljke naslovite na: ** ZAKRAJSEK & ČEŠARK .455 W. 42nd ST.. NEW YORK, N, Y, Volitve na PoljsKem.-Osem oseb našlo smrt v plamenih. ven šoferja in spremljevalca. Zadnji je obležal mrtev. - -o- 801etnico je obhajal dne 16. maja v Novem mestu g. Ivan Smolik, sod', oficial v pok. Ker je še čil in zdrav, u-pamo, da doživi še zlato poro-roko čez 3 leta. -o- 1 Mlad dolgoprstnež. Policija v Mariboru je aretirala mladega, komaj 16 let starega Mirka Štabe j a radi številnih tatvin, katere je v zadnjem času izvršil. Se na policiji je potrdil svojo izvežbanost v tatinski stroki. Med zasliševanjem je namreč izmaknil nadzorniku na policijski stražnici manjšo vsoto denarja in bencinski vžigalnik. -o- Nesreča v tovarni. V tovarni Zora v Mariboru v Linhartovi ulici se je ponesrečil delavec Andrej Mlekuš. Po nesreči je prišel z roko v stroj, ki mu je zmečkal prste, enega pa odtrgal. Prepeljan je bil v bolnico. -o- Obesiti se je hotel. V Limbušu pri Mariboru je • skušal storiti samomor sedlarski pomočnik Franc Vresl. Vi- ■ sel je že na vrvi, ko so ga opa-' žili ter še pravočasno rešili. — ■ Vzrok samomora je neznan. -o-- Hiša se je podrla nad njim. > 72 let stari posestnik Franc Jug iz Potoške vasi, obe. Kot-redež, je imel opraviti pri svoji napol razpadli hiši. Z železnim ; drogom je hotel izpodkopati - zid veže. Pri tem se je nenado-5 raa zrušil strop s petimi po 150 - j kg težkimi tramovi in moža po-11 polnoma zasul. Ponesrečenče- 2 va žena je moža še isti dan po-7 grešila, a šele drugi dan so ga 1 ■ izvlekli mrtvega izpod razva--1 lin. l! -o- ) j Na delo rojaki za katoliško a časopisje! 1 ___ car < Amerikanski Slovenec £«r| jb» aajstauraji) •lovanaki list * Amerik!, tfatanoTljea 2«ta tshaja v«ak d«a razua *ed*lj, pon-is daovov sri raunlfcQi. Izdaj« in tiska i EDINOST PUBLISHING CO NssIot tireduistra in tgjravej 1049 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 009& Naročnin«] Sa celo leto ______|5.00 Ža pol leu____ 2.50 Za Chicago, Kanado fa £tTO90 Za celo leta ...............,., Ilt, 6.00 Za pol leta ___ 8.001 Th« first Ud th« »Most 91» veniaa newspaper in America Established 189.U Xssnai «xc«pt Sunday. 34« dar. fea4 tk* day shw !»»!M*s*. Published by! EDINOST PUBLISHING CO Address of publication Officii 1849 W. 22nd St., Chicago« ILL 'Phone: Canal 009«, kJnbacriptloMl For one year__$5.00 For half a year_____2.50 Chicago, Canada aad Ear*p£j For one year ■ 6.00 For half a yea*__3.80 DOPISI važnege pomena za hitro objavo morajo biti doponlaiil na ar«dni$tro vsaj dan is pol pred dnevom, ko izid« list.—Za zadajo itcvilkoi v tednu je čas do četrtka dopoldne...,—Na dopise brez podpisa se ne ozira.— Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova ua lista zna čl, do kedaj i mat« 8»t plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker ■ tem veliko pomagate listo. Entered as second class matter November 10, 1925, st the post office *t Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Hinavcem in lažnjivcem! Zgodovina ameriških Slovencev ni tako posebno dolga. Slovenci smo eden bolj zadnjih narodov, ki smo začeli prihajati v to novo domovino. Komaj pol stoletja šteje naša zgodovina. In redki so tisti, ki so pol stoletja v tej deželi. Teh je le par v starejših slovenskih naselbinah. Meni gre v 42 leto odkar sem stopil na ameriško zemljo. Kratka se mi zdi ta doba, dasi je bila v resnica dolga. Delavcu, ki si služi vsakdanji kruh z žuljavi-mi rokami pač ne teče čas hitro. V tej dolgi dobi, ko marsikaterega sedanjega ameriškega Slovenca, ki bo čital te vrstice še na svetu ni bilo, ko sem jaz že trdo delal v letih 1885 in naprej po ameriških tovarnah in sem t,udi marsikaj doživel. A na to pridem nekoliko pozneje. Sem že dolgoletni državljan Združenih držav in kot tak sem opazoval vsakovrstna politična gibanja. Politika je v resnici čuden stvor, v kateri prijatelj prijatelja vara, v njej gleda vsak zase, zatp je politika, kakor se je svoječasno izrazil neki vplivni državnik resnično: najbolj neiskrena stvar na svetu. A dragi moji vsaka politika ima svoje meje. Naj ima kdo še takega nasprotnika, še takega sovražnika, proti njemu ne moreš nastopati uspešno z nobeno drugo stvarjo, kot resnico. Samo resnica je vsepovsod konečna zmagovalka. Laž pa doživi slej ko prej končni poraz. To je doživel še vsak politik in vsakdo, ki se je boril za eno ali drugo. Med ameriškimi Slovenci nimamo posebnih političnih polj. Imeli bi jih, če bi imeli kje Slovenci politično nadmoč, da bi Slovenci vladali v javnih uradih, potem bi se tudi lasali naj-brže prav tako, kakor se lasajo v stari domovini. A ker tega ni, se kvečjem polasamo malo pri naših društvih in jednotah itd. To je kar se tiče vladajoče politike. Imamo pa seveda .ameriški Slovenci hud krvav boj med katoliškimi in protikato-liškimi rojaki. Ta boj divja na celi črti in tudi z vso silo. O tem boju bom svoječasno če dočakam še obširneje spregovoril. To pot se hočem ustaviti zgolj pri politiki nekaternikov med ameriškimi Slovenci, ki so v preteklosti veljali kot za neke predstavnike ameriških Slovencev. Upam, da o sebi mi ni treba pisati kdo sem in kaj sem. 12 let sem že v tej deželi in če čitatelj ve enkrat to, potem bo tudi vedel, da mi je znano marsikaj, kar se je skoro od začetka godilo med našimi izseljenci v tej novi domovini. Zasledoval sem s paznim očesom .vse, kar se je dogodilo med nami. Ko se je začela slovenska župnija sv. Štefana v Chicago sem bil med začetniki. Ko se je ustanovljala KSKJ. sem bil med tistimi, ki so prvi postali njeni udje. V vseh teh dolgih letih sem deloval za naša katoliška podporna društva in našo KSKJ. Tega da sem sin slovenske verne matere nisem zabil nikdar in tega se zvesto držim še danes in prosim Boga, da bi se do svojega groba. Še nikdar mi ni očital nihče in mi po pravici za očitati nima kakih nepoštenosti. A na svoja stara leta pa sem doživel, da mi je znani zloglasni liberalni list Narobe Bas vrgel očitko v obraz, "da naj za naprej pazim in pošteno ravnam pri vagi in meri." Obenem me je proglasil kot za nekakega mesarja. In to je storil list, ki se je še vedno postavljal, da je najboljši slovenski list v Ameriki in čigar uredniki vedno utikujejo te reke, da je najboljši list, v razne dopise itd. Na ta grdi podli in lažnjivi napad lista "Narobe Bas" sem jaz razpisal v tem listu "Amer. Slov." pred nedolgim nagrado $1000, če mi lažnjivi, obrekljivi in skrajno hudobni urednik "Narobe Basa" dokaže, da sem jaz še kedaj sekal ali prodajal "pork čaps" itd. Tega ni storil še doslej. Zdaj pa prihajam jaz na plan. Ako misli umazani liberalni gofljač, ki je s svojim umazanim hudobnim jezikom blatil še vsakega res delavnega slov. duhovnika in lajika v Ameriki, ki je netil doslej še vedno le sovraštvo in zgago po naših slov. naselbinah. Spominjam se, kako je za časa Kristana skakal iz enega tabora v drugega, kakor kaka pogrošna baba. Kako je po naših naselbinah držal zdaj s katoličani, zdaj s socialisti in brezverci. Ako misli ta neznačajni, liberalni časnikarski pijani pajac, da mu bo tjudi to uspelo z lažjo in obrekovanjem, teda,^ mu jaz to povem pred vso slovensko javnostjo, da se moralno propadli pijani Zgaga radikalno moti! Chicaški Slovenci me poznajo že dolgo prej, kot je new-yorski liberalni gofljač privandral h liberalnemu trobilu za kruhom in je iz ubogega pivovarnarja postal časnikar. Naj pove kdo, kdaj sem jaz še vodil mesarijo?! Nikdar je še nisem! Pa nikar ne mislite, da bi se jas sramoval biti mesar, če bi bil jaz res kdaj mesar. O ne! Če bi bil j.az mesar, bi vodil obrt pošteno, ker drugače sem prepričan, da bi ne uspeval. Ampak jaz mesar še nikdar bil nisem. Lažnjivi liberalni list me je pa proglasil, da sem mesar, ter naj za naprej gledam in delam pošteno pri vagi in meri. Ali si moreš misliti dragi čitatelj večjo laž, katero si je lažnjivi urednik liberalnega lista zmislil kar na celem? Še nikdar mesar bil nisem, newyorški Narobe Bas pa me hoče proglasiti za mesarja ter da naj zana-prej gledam pošteno pri vagi in meri, kakor, da sem doslej goljufal in varal, kljub temu, da mesar še nikdar bil nisem. Jaz kaj takega še ne pomnim. Tako hinavskih lažnjivih časnikarjev, kakor so newyorški liberalci jaz ne pomnim in tudi še slišal nisem o takih hinavcih in lažnjivcih, dasi je že davno, kar sem Abrahama videl, to je, da štejem že precej nad petdeset let. Newyorski Narobe Bas si je°s tem spletel neminljivo slavo ža svojo podlo hinavsko izmišljeno laž. Kdo vprašam naj temu listu še kaj verjame ? In kdo naj Lažnjivo časopisje podpira ? Kdor lažnjivi tisk podpira je vreden, da za njim v vsaki naselbini s prstom kažejo kot figa-možem, kajti lažnjicev nihče ne podpira! Sramota naj bo odslej za vsako slovensko hišo, pod katere streho bi se našlo lažnjivi list. Katoliški rojaki čuvajte na take ljudi, ki tako neznačajnost podpirajo. Taki ljudje, ki tako grdo lažejo o poštenih rojakih po naselbinah niso vredni, da bi dobili od katoliško mislečih ljudi niti en sam ficek za njih lažnjivo časopisje! O tem bom še spregovoril o svojem času. \ Martin Kremesec, gl. porotnik KSKJ. na farmi rojaka John Bovitz. Odbor je pridno ne delu, tako | da bo z,a vse kar najbolje preskrbljeno. V delavskem oziru vladajo J tu slabe razmere. Ameriški časniki sicer pišejo o veliki j prosperiteti ,katere pa delavci,; zlasti rudarji, ne občutijo. Veliko rudarjev je že mesece brez dela, to pa največ zato, ker so po rudnikih nadomestili človeške delavske moči s stroji. V odprtih rudnikih imajo velike parne ali električne lopate, ki opravljajo delo mnogo ceneje in hitreje. Lansko leto se je izpeljalo iz železnega okrožja v Minnesoti okrog 59 milijonov ton železne rude. Da se je moglo producirati tako ogromno množino, omo-gočujejo to le stroji, pri katerih se potrebuje le malo človeških delavskih moči. Veliko družin se je zato že letos izselilo in odhajajo v mesta, kakor Milwaukee, Cleveland, Detroit in dr. Tudi letos nimamo veliko upanja, da bi se obrnilo na bolje. Poročevalec. -o- SMRTNA KOSA V PITTS-BURGHU. Pittsburgh, Pa. Navada je ,da vsak dopisnik začne o delavskih razmerah. Kaj pa bomo delavci drugega pisali, kakor o delavskih razmerah ,v katerih živimo in v katerem je naše življenje. O vremenu naj govore vremeno-slovci in o drugem drugi. Mi delavci pa govorimo o delavskih razmerah. Pri nas v Pittsburghu in okolici fco delavske razmere bolj slabe in zato ni za svetovati za sedaj nobenemu, da bi tukaj dela iskali. Poleg drugih novic je pa vedno tudi mnogo žalostnih, Tako imam naznaniti tužno vest,sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja rojaku Joe Tehovniku, ki je preminul v bolnišnici .sv, Frančiška 8. maja t. 1. za pljučnico. Star je bil 45 let .V stari domovini zapušča 3 brate in 2 sestri. Pogreb se je vršil na katoliški ' način in je pokopan na pokopališču sv. Marije v Sharps-burghu. V imenu bratov in sester izrekam vsem skupaj lepo zalivalo ,kakor Mr. in Mrs. Pe-klaju, ko sta m^u stregla v bolezni in ko je pokojni ležal na mrtvaškem odru pri njih. — Hvala Mr. Frank Magistru za podarjeni venec in Mr. in Mrs. Šušteršio. za venec, istotako Mr. in Mrs. Kravjanu, ko je plačal za maše in vsem drugim, ki so pokojnika obiskovali na mrtvaškem odru in ga spremili na zadnji poti na pokopališče. Vsem izrekam- naj-iskrenejšo hvalo. Tebi Joe pa bo.di lahka ameriška zemlja.. Spa.vaj mirno ,dokler se ne sni-, demo nad zvezdami! Žalujoči1 prijatelj Joe Jamnik. ZAHVALA. "Tem potom izrekam naj-iskrenejšo zahvalo vsem ti- j stim ,ki so kaj prispevali za, orgije in zvonove za cerkev | sv. Jožefa v Starem trgu ob Kolpi pri Črnomlju. Zlasti se , zahvaljujem velikodušnim do-! brotnikom v East Heleni, Mont. j Bog plačaj vsem skupaj! Marko Mihelič, ; 2323 So. Hoyne St., Chicago. i PISMO IZ STARE DOMOVINE. Ig pri Ljubljani. Misijon, birma in druge novice. — Ker je precej tukaj-šnih rojakov tam v Ameriki, ! zato bo marsikdo rad bral v Amer. Slovencu nekaj novic iz domačega kraja. Na Igu smo imeli letos cel , teden ,od 21. do 28. marca sv. ' misijon. Vodili so ga gg. patri ' jezuiti Žužek, Kopalin in Ram-! šak. Cas je bil zelo dobro izbran, ravno tisti teden pred cvetno nedeljo. Vreme je bilo bolj deževno in zato je bilo! vsako delo na polju nemogoče in so ljudje tako utegnili sej udeleževati sv. misijona skozL cel teden. Še bolj kot vreme in ugoden čas so pa gg. misijo-| narji s svojimi lepimi govori privabili ljudi tako, da je bila farna cerkev skozi cel teden, vsak dan pri vsakem govoru in pobožnosti nabito polna,i, kot je sicer le ob nedeljah in j praznikih pri 6. in 10. sv. ma-' ši. Sv. misijona so se udeležili in prejeli sv. zakramente celo taki, o katerih bi še od daleč nihče ne pričakoval niti ne verjel, če bi jih sam ne videl. Morda je v celi fari bilo ko-j maj 10 ljudi, ki se niso udele-J žili sv. misijona. V naši fari je, bil sv. misijon potreben, saj ga že 42 let ni bilo. — Nepo-; zaben nam pa ostane vsem oni j prizor v cerkvi ob sklepu sv. j misijona.na cvetno nedeljo po-j poldne. Govoril je pater Ram-; šak o sv. križu in naši obljub^ Kristusu .Cerkev je biLa nabi-( td polna: mož in žena, fantoVj in deklet ter šolarjev. Na vpra-j sanje g. patra: ali se odpoveste hudobnemu duhu, njegovemu dejanju in napuhu?" je vsa cerkev na £las odgovorila: "Se odpovemo !" — In na vprašanje pridigar j evo: "Ali .'ver-, jete v Boga Očeta, v Jezusa Kristusa, v sv. katol. Cerkev?". — je zopel polna cerkev odgovorila jasno, glasno: "Ver-j jemo!" Ta prizor ostane vsem v neizbrisnem -spominu! Zelo veliko je ta misijon storil za versko prenovljenje cele fare. Versko življenje v fari ni, slabo ampak zelo dobro, a za; marsikatere je ta misijon nuj-j no potreben. Bog daj, da bij tudi za prihodnost ta sv. misijon obrodil lepe sadove. Dne 23. aprila je bila na Igu birma. Škof so prišli že J prejšni dan popoldne. Sredi vasi pri studencu je škofa sprejela najprej požarna hramba in pa ižanska godba. Požarna bramba in godba sta' nato odkorakali pred škofovim vozom k glavnemu sprejemu, ki ga je cela fara pripravila svojemu škofu na običajnem mestu. V imenu fare je škofa pozdravil domači g. župnik, v imenu ižanske občine g. župan, v imenu finančne straže g. načelnik, v imenu požarne bram-bi! pa novi načelnik g. Jožei Kozin. Za uradnimi pozdravi! so škofa pozdravili: v imenu dekliške Marijine družbe od-bornica Neža Kramar iz Iške vasi 42, v imenu Orlov br. čelnik Jakob Tancek, v imen« Orlic s. načelnica Mar. Rep^ Najginljivejši pa je bil P0' zdrav otrok, v imenu katerih je škofa pozdravila učenf Mihaela Mencej z zelo lepo deklamacijo. Med drugim Je deklamirala škofu, 761etncnW I apostolu, v pozdrav in voščilo-1 53 že let beseda Vaša Ovčicam kaže pota prava, j Že 28 let kot apostol po naši selili - |J Iz Vaših ust doni Mariji slava- l I Močni Bog! čuvaj Vas in podpiraj! Dobri Bog! ki celo ptice P0® nebom živi, Naj Vam da še srečne, vesele dni! — Ob tej deklamaciji so vse® ' okoli stoječim, tudi moški® zaiskrile solze v očeh ob P gledu na nedolžnega otroka)8 na osivelega škofa, voditwl Slovencev, ki je že 53 let "f' hovnik in 28 let že škof WI ,ljanski. ;:M Po sprejemu, ki je bil ze slovesen in prisrčen, so šli v cerkev k blagoslovu. ] cerkve so šli škof v šolo- j imenu učiteljstva, ki se J® vso šolsko mladino udele2 tudi sprejema, je škof3 P zdravila učiteljica gdč. Jamšek. "j\Jl V šoli so otroci prav dol> odgovarjali, tako, da škof zelo veseli. _ Jj Ista dan zvečer sta P1'^.1^ škofu podoknico društven1 ^ ški zbor pod vodstvom ^ bavnika, in pa tudi godba je pri podoknici la tri komade. Tak je bil ^ jem, ki ga je ižanska f^'.p. pravila svojemu velikem11' fu. Fantje so postavili sko čast okrog 25 mlajev, so pa farno cerkev ]f venci in cvetjem. Drugi bila birma, pri kateri 75 birmancev. — Ves „, in slavnost je pokazal3, v^o kako verno slovensko bll j. globoko spoštuje in lj11^' jega škofa, ki že 28 le ^tl dan od ranega jutra do " ^ noči trpi, dela in moli ^ vensko ljudstvo. Vse to '' škofu v zadoščenje za 0j napade, ki jih mora ti P ^ strani slovenskega inie! W vrednih časopisov "Don1 in "Jutra." ^ ,,.0f< V juniju odidejo nas' ^ Ameriko v Chicago 113 gres! Bog naj ga vai''1^.,,! tja in nazaj po tej težki poti! Marsikatere«" ^ vencu v Ameriki bod° ^ ji zaigrale solze hvalez"^ ! ljubezni ob pogledu I,a ' jef ! apostola Slovencev, " ' j liča! , 14 V! 1 Na Igu je umrla i Uršula Podržaj, žena K , ničarskega mojstra in \, t f I ni št. 7 je umrla 21. i1^,/' ! rija Strle, mati cerkv. p j 'ja Antona Strle, v vis° j rosti 7(i let. Umrl je V"'\ [I Igu stroj ar Fr. Čebul«1'- ( t —<>—r f KATOLIČAN BREZ ŠKEGA LISTA in Mrs. Frank Žagar sta bila' obdarjena s prijazno punčko. — Vsem iskrene čestitke. Zadnje-čase je bilo tu veliko ljudi bolanih; dosti izmed njih pa je že boljših, in tudi za druge upamo, da kmalu o-krevajo. Pozdrav vsem rojakom Mrs. A. Okolish. -o- NOVICE IZ ŽELEZNEGA OKRAJA. Chisholm, Minn. V ponedeljek, dne 24. maja se je poročil v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa rojak Mr. Albert Samsa z Miss Frances Musich. Bilo srečno! Umrla je v tukajšnji bolnišnici v ponedelek, 24. maja, rojakinja Mrs. Marija Jančar. Pogreb se je vršil v sredo, 26. maja dopoldne s sv. mašo. Pokojna je bila doma iz vasi Vr-bičje, fara Šenturje pri Ljubljani .Stara je bila 65 let in je živela v Ameriki dolgo vrsto let .Tu zapušča moža, dva sina in omoženo hčer. Naj v mi-I ru počiva. 1 V nedeljo, 6. junija, bomo imeli v cerkvi sv. Jožefa sveto birmo, ki jo bo delil škof iz Dulutha ,in sicer po sv. maši ob 10. uri dopoldne. Društvo Friderik Baraga št. 93 KSKJ. bo v nedeljo, 13. junija priredilo velik piknik "ie KAJ JE NOVEGA MED SLOVENCI V BARBERTONU? j Barberton, O. Dolgo časa je pritiskalo mrzlo vreme, a končno smo se ga vendar iznebili, in mila pomlad je privabila tisočere cvete na naša drevesa. Ako sodimo po cvetju, bomo imeli letos veliko sadja, zlasti črešenj, in bodo farmarji zaslužili par dolarjev, pri njih. Tu je namreč nava-' da, da kdo kupi kar celo dre-| vo, in ga hodijo nato polagoma obirat. V nedeljo, 23. maja smo i-meli v naši cerkvi krasno pet-' je, ki ga je priredil pevski zbor Danica. Kakor čujemo, bo za naprej nastopil mešani zbor v cerkvi vsako drugo ne-' deljo, kar se je do zdaj godilo le ob praznikih. Od tukaj se je izselil v Detroit, Mich. Mr. Frank Kranjc,, in sicer z družino vred. Menda | namerava ostati tam. Njegovo hišo je kupil Mr. Platnar. Mr. in Mrs. Jernej Gerbec, sta kar čez dan postala stari j oče in stara mama. Ponosno | hodita okrog, kajti postavita se s sinčkom, ki ga je dobil njih sin Anthony, in ki so ga, krstili za Robert Anthony. — j Tudi pri družini John Spetič se | srečne počutijo. Prejeli so J namreč v dar fletno punčko, ki, so si jo zelo želeli. — Tudi Mr. Rev. John Miklavčič: SPOMINI Naj vam povem še to, da se jaz kot dijak nikdar nisem rad vozil, večina sem peš potoval domov. Od Ljubljane do Loke je peš pota 1 ure. Nisem hitro hodil, ker sem venomer opazoval naravo, zlasti so me zanimali kaki lepi vrtovi. Opazoval sem razne cerkve, v te sem tudi vstopil, če so bila vrata odprta. Na tej poti je mnogo lepih vasi in vse polno "znamenj" ob cesti. Hiše, prodajalne, gospodarska poslopja in znamenja vse me je zanimalo. Jaz se le čudim ameriškim o-trokom, da le ti nimajo skoro nobenega zanimanja ne za naravo, ne za razne kraje. To sem uvidel v Clevelandu, v Leadville in t.u v Chicagi. Ko sem peljal tu ali tam o-troke kam, niso imeli nobenih oči za lepoto narave. Spomladi smo šli vonj, vse je bilo v cvetju, a otroci ga niso videli, dokler jih nisem na to opozoril. Poleti smo šli daleč venj iz mesta v parke ali gozde. Otrok drevje in krasota gozda ni nič zanimala, le žoga to jim je bilo nad vse. Jeseni sem jih peljal v take kraje, kjer je veliko sadnega drevja. No to jih jo pa nekoliko zanimalo zlasti, če je mnogo zrelih jabolk ležalo po travi. V Clevelandu "smo jo včasih pozimi kam udarili. No, drsanje jih je veselilo, da bi pa za lepoto narave, ki je odeta z belim plaščem imeli smisel, tega ne. Ne vem, kaj je temu vzrok, morda to, ker so vedno v mestu na ulici, ko drugega ne vidijo kot kupe hiš in ce-mentirana ali drugače tlakovana tla. Opazujoč naravo in delo človeških rok sem čez 4 ure prišel do Kapucinske cerkve. Stopil sem notri in se gospodu lepo zahvalil za dobro spričevalo in srečno pot. Potem sem naj prvo krenil k starišem in sem jim pokazal spričevalo. Mati jc bila jako vesela. Tisti pa, kateri so mi bili nevoščljivi in ko sem šel v Ljubljano v šolo so le ti rekli: Ta bo prišel kmalu nazaj, ker se "firtaha" matere vedno drži, ti so bili osramočeni. Jaz, hvala Bogu, ki sem se firtaha maternega držal sem srečno dovršil 12 let šole v Ljubljani in sem v svojem življenju prepopotoval mnogo krajev Avstrije, Nemčije, Italije, Švice, Francoske in nazadnje sem prišel še celo v Ameriko. Še isti dan sem obiskal našega g. župnika Tomažiča in sem mu pokazal moje spričevalo. Nato mi je rekel: Fant, le dobro se uči, da boš kedaj gospod. Potem sem ši l obiskat moje dobrotniee nune in gospode v samostanu in sem tudi tam pokazal spričevalo. Zadovoljni so bili z menoj in uvideli so, da denar, ki so ga zame potrosili, ni bil proč vržen. Cele počitnice sem bil v samostanu, pomagal sem v cerkvi, na vrtu in drugod, ka- mor so me pozvali. V splošnem smo pa vsi ministranti ves prosti čas prebili v drvarnici. Trikrat na dan smo šli na "porto" in smo ondi dobili v ličnih posodah zajutrk, kosilo in večerjo. Nesli smo v drvarnico in smo ^ani obedovali. Bili smo pa tudi "ma-mirni," ker smo vsakokrat pred jedjo in po jedi molili. Manirni pravim, zakaj? Ljudje ic drug do drugega silno obzirno in manir-io obnašajo, a do Boga mnogi ne poznajo :iobene maniro. K mizi se vseddjo brez /sake molitve in ne vedo tega, da nam Bog laje vsakdanji živež. Živali, ki nimajo nobenega razuma, lete h koriiu in žro, da se lasitijo. Človek ima pa razum in bi moral /edeti, da vsak dober dar pride od zgoraj. ?red jedjo in po jedi je dolžnost vsakega tristjana, da moli in s tem se Bogu vsaj nalo zahvali za vsakdanji živež. Tu v Amerikj opazujem družinsko ziv-jenje in priznali moram, da je v obče do-caj lepo in krščansko; le eno zelo pogre- ,nli»!r. šam in to je: ljudje preveč zant- ^ molitev pred in po jedi. Malo v«'^ jp/ nosti do Boga bi morali pa Yenontača trgovina ^a ©omače potrebščine JQ L, Telser furniture AND house FURNISHINGS. FONOGRAFE IN RADIO 2107-11 West 22nd Street, Chicago, III. Phones: Canal 6138: Roosevelt 2107 ■ Ustanovljeno 1912. ALASKA OMARE ZA LED ne morete dobiti boljše ,pa tudi ne cenejše. Od $15.00 naprej. Naše omare za led so znotraj prevlečene s korkovino, kar zadržuje toploto — to pomeni, da veliko prihranite na ledu in jedila ostanejo dalje časa sveža. \ GOSPODiSUJE 11JQL1ETBI "" so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in groccrijsko obrt. LOUIS STRITAR ac priporoča rojakom za naro« čila premoga, katerega pripeljani na« dom. Prevažam pohi« štve ob času selitev In vse k a V spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. JOHN N. PASDERTZ Mesec junij 1 Posvečen češčenj.u presv. Srca Jezusovega. l'o-Jllu knjiga: "Premišljevanje o božjem Srcu Jezu-VonL" je kaj primerna za vse one, ki želijo mese-,l Junija opravljati posebne pobožnosti. Knjiga N(' 'l'j(! premišljevanje za vsaki dan meseca, kar 11 to pobožnost posebno zanimivo. Stane samo (><> centov. i., ^'Pi presv. Srca Jezusovega se dobe v vseli ve-'kostih. Navadno se rabi velikost 12 inčev, $1.50, 1 Velikost 20 inčev, $8.50. NaroČila pošljite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1S49 West 22nd Street, Chicago, 111. COR. CENTER & HUTCIIINS STS., JOLIET, ILL. Chicago Telefon 2917. POSEBNA CENA $69.50 za emajlirano peč, nikjer ceneje. Druge vrste od $35.00 naprej. Za vsakovrstno pohištvo se obrnite na nas. Mi smo založeni z vsem. N.aša postrežba je prvovrstna. Pridite in prepričajte se! Telefon Canal 0537 MRS NICHOLAS GOETTERT POGREBNI ZAVOD Chapel 2046 W. 23rd Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem v naklonjenost. Slovenskemu občinstvu obenem naznanjam, da nisem več v zvezi v mojom poklicu z MR. AND. GLAVACHEM. Kadarkoli rabite po-grebnika pokličite direktno mojo telefon številko ki je označena ▼ tem oglasu. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chtc&gi 1320 W. 18th St. Chicago, 111. Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. Cene zmerne. Zapadna Slovanska Zveza denver, colo. naslov in imenik glavnih uradnikov za bodoča ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind avc„ Pueblo, Colo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Frank Okoren, 4759 Pearl Street, Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: nadzornik: Joe Shustar, 2131 Routt Ave., Pueblo, Colo. 2- nadzornik: George Pavkfkovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. Porotnik: Joe Ponikvar, 1011 E. 64th Street, Cleveland, O. Porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. uradno glasilo: "Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-n«ga tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proste ža sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške ■^kaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru. On narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-®jva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. ,de ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa Dojasnila in potrebne listine. Slovenci, pristopajte v zapad. slovansko zvezoi Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. c. Smoley tedenski koledar. L^- po bink. — Prilika o veli-večerii. Luk. 14. . 6 Nedelja — Presv. Reš-®Je Telo. 1 Pondeljek — Robert. I 8 Torek — Medard. i, Sreda — Primož in Fc- kil, muč. ' Četrtek — Marjeta. D11 Petek— Presv. Srce Jez., Vaba. K 2 Sobota — Cirin. ^Uga nedelja po bin- KOŠTIH. Človek je pripravil veliko F' večerjo.—Luk. 14, 16. ^'angelist Lukež nam pri- et^ie : Kristus Gospod je tof16^0 s°boto JMi dom neke-terj a.r'z°ia na pojedino, h ka-So i ?e bil povabljen. Navzoči W1*•t,Udi drugi gostje. Go-^ Je porabil to priložnost ^Pomenljiv pouk: da je nam-^ sobotni, to je Gospodov |a * dovoljeno opravljati de-fi;,(|'3mUjenja (on je ravnokar vodeničnega člove-: Povedal jim je, da naj si d^^irajo prvih mest; da i-ltrj.11 del no smemo opravljati lljo 'Judi. Povedal jim je pri-kj.', katero ste slišali v evan-"Človek je pripravil in jih veliko povabil." L-,lem človekom razumemo ta v UsH samega; katera je pa iiihGuer,'a» ko jo je Kristus iil) . viJ \ Večerja, h kateri J?^'' Kristus veliko povabil? to Kristusova cerkev. In ka-i'i| nam je pa pripra- Revj0 -1' CGrkvi ? Dvojno ve-fio ^ dodaja nam resnico, to ^sv d'1 resn'ce i" drugič li v /'R°šnje Telo. O tej dvojki; erJi hočemo danes pre-3 6 Vati. i > * * »i. lca se nam podaja v Kristusovi cerkvi. Vsaka duša hrepeni po resnici. Zakaj sem na svetu? Odkod se je vzel svet? Kaj ima vse na svetu kot svoj konečni namen? Kam pojdem po tem življenju ? Kaj me čaka onstran groba? To so vprašanja, na katera si želi duša dobiti odgovor. In kdo bo nasitil dušo v teh vprašanjih ? Kdo drugi kakor ta, ki je sam večna resnica, Jezus Kristus, Sin Božji! Resnico je učil in ustanovil cerkev ,kateri je izročil svoj nauk in ji ukazal: "Učite vse narode; kdor vas posluša, mene posluša." Cerkev je torej ona velika večerja, k tej nas vabi in kliče Kristus. Toda mnogi se te večerje izogibajo ravno tako kakor evangeljski povabljenci ;nočejo k nji priti, zavrgli so jo. Kdor to resnico Božjega Sina zametuje, kdo bo mogel njegovo dušo nasititi? Iščejo sicer sami resnico na različne načine, toda ves njihov trud je zastonj. Jasno nam slika to iskanje resnice sv. Bernard. On pravi: Videl sem pet mož, ki so se mi zdeli pravi norci. Eden je imel polna usta peska in ga grizel; drugi je sedel na visoki strehi in požiral veter; tretji je sedel v kovačnici in požiral iskre; J četrti je sedel zraven mrhovi- j ne in vdihaval smradljivi duh; J peti je pa gledal na vse te~ in se jim posmehoval, kaki norci so; sam pa je tlafil prsta v usta in jih sesal, kakor da bi se hotel z njimi nasititi. "Smilili so se mi — pravi sv. Bernard, ti možje; stopil sem k njim in jih vprašal, kaj delajo? In rekli so mi: Nasitili bi se radi." V tej podobi nam sv. Bernard jasno opisuje, kako mnogi iščejo resnico, kako nesmi- selno hočejo nasititi svojo dušo s tem, kar jih nasitilo nikoli ne bo. Prvi je imel usta polna peska in ga grizel. S tem' so označeni ti, ki mislijo, da bodo svojo dušo nasitili z namenom, ki mislijo, da je v bogastvu,1 premoženju vsa resnica. Blazneži ! Z bogastvom ne bodo na- J sitili duše. Že prerok Ozija pravi: "Jedli bodo, pa ne bodo siti." Drugi je sedel na visoki strehi in požiral veter. S tem so označeni ti, ki se hočejo poučiti o večnih resnicah od modrijanov in učenjakov tega sveta, ki nimajo vere. Ti brez-verski učenjaki so precej domišljavi, mislijo, da imajo vso učenost v svoji glavi. Toda sv. pismo pravi: "Modrost tega sveta je blaznost pred Bogom." (1. Kor., 3, 19.) In je v resnici tako: k.ar ti učenjaki včasih uče, je prava blaznost. Ne-kolikokrat sem že njihove nauke omenil: Vse prihaja iz prvotne snovi, človek ima svoj izvor od živali, s smrtjo je vsega konec itd. Kdor se ravna po njihovem' nauku, ta požira veter! Tretji je sedel v kovačnicij in požiral iskre. To so ti, ki; iščejo resnico v časnikih in, knjigah, ki bruhajo svoj ogenj| proti Kristusu, proti cerkvi, j proti veri, ki sejejo samo seme sovraštva, da lete iskre tako-rekoč le okoli. S temi iskrami svoje duše ne bodo uspokojili. Četrti je sedel ob mrhovini in vdihaval smrdljivi duh. To so ti — in to se prilega na naše slovensko - ameriške razmere, — ki se dajo "poučevati" od brezverskih propalic, od ljudi, iz katerih ust ne prihaja drugega kakor bogokletno za-: smehovanje vsega, kar je nam j svetega! Peti je pa od daleč zijal na vse te ,si tlačil prste v usta in jih sesal, kakor da bi se hotel z njimi nasiti. To so ti, ki mislijo, da bodo sami iz sebe izvlekli resnico. Blazneži! Ne vedo soditi samih sebe, ne vedo in ne uvidijo niti tega, kar imajo pred očmi, ne vedo niti, iz česa obstoji njihovo telo, pa hočejo druge učiti večne resnice ! Njihove duše so lačne, pa blodijo in iščejo resnico t.am, kjer je ne bodo nikoli našli! Kako smo mi srečni, da imamo vero! "Človek je pripravil večerjo in jih mnogo povabil. Kristus Gospod nam podaja svojo cerkev in v ti cerkvi svoje resnice; blagor mu, kdor se nasičuje s temi resnicami! Druga večerja, katero nam j Kristus v svoji cerkvi pripravlja, je pa Presv. Rešnje Tel^ "Jaz sem živi kr,uh, ki je iz nebes prišel; moje Telo je res živež ;vzemite in jejte, to je moje Telo" — to so Gospodove besede. ! Gospod se je dal nam v ži-1 vež; in zakaj se je nam dal? Daje se nam, da bi med na-1 mi prebival .Kako velika ljubezen! Kdor je moje Telo, prebiva v meni in jaz v njem, ' pravi Gospod sam. Daje se nam, da bi bili ohra-; njeni za večno življenje." Vaši očetje so jedli mano v puščavi, ( pa so umrli," pravi Kristus;; jaz pa sem živi kruh, in kdor je od tega kruha, bo živel na veke." (Jan. 6, 49.) Apostoli i so zauživali ta kruh, in žive na veke; uživali so ga sv. mu-čeniki, in žive na veke; uživali so ga sv. spokorniki, in žive na veke. Uživajmo ga tudi mi, pal bomo tudi mi živeli na veke. To dvoje nam podaja Kristus v svoji cerkvi, v kateri nam je pripravil večerjo. "Člo-i vek je pripravil večerjo. Naj: nas Bog blagoslovi, da bomo1 zavživali obojno večerjo, večne njegove resnice in njegovo' Presv. Rešnje Telo, pa bomo1 srečni časno in večno. Amen. Stopi Pozor S Ako Vam izpadajo lasje ali ste ji[i že izgubili ,moja "alpen-tinktura" napravi ,da v osmih dneh počnejo lasje' rasti. Stari in mladi gospodje, kakor tudi dame, rabijo samo mojo "Alpen-tinkturo" za rast in proti izpadanju las "ker je dokazano, da je "Alpen-tinktura" sililo dobro sredstvo na svetu, moderne znanosti, ki deluje v teku 8do 14 dni na lasne korenine, da lasje takoj začnejo rasti. "Bruslin-tinktura" zoper sive lase tako izvrstno deluje, da postanejo lasje v osmih dneh popolnoma naravni kakor v mladosti. J Dalje imam najboljša zdravila, kot j za Revmatizem, rane, opekline, srbečo I kožo, kurje oči, bradavice, potne noge J j solnčne pike, ali drugo ' nečistost na i obrazu. $5.00 vsakejnu, ki bi rabil zdravila brez uspeha. Pišite po cenik,1 pošljem ga zastonj. — lacob Wahčič, 1436 e. 95th St., Cleveland. Ohio. I Javna zahvala!!! Podpisani Vam na-j znanim ,da bi bil vse lase izgubil, ako ne bi rabil Vaše hvalevredne "Alpen-, tinkture." Lasje so mi takoj prenehali izpadati in so mi lepi in gosti začeli rasti, za kar se Vam lepo zahvalim.— Nfck Narancich, P. O. Box 255, Gary, Ind. sr " SLOVEČI UMETNIŠKI" FOTOGRAFIST WemeceiY 1438 W. 18th St. CHICAGO, ILL. IZDELUJE N AJBOLJŠF SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S I 3Q-LETNO IZKUŠNJO! KNJIŽEVNOST. ! "Ameriška Zgodovina" je ime knjigi, ki je izšla te dni v Clevelandu, O. Za Slovence jo je priredil L. J. Firc, urednik i"Amer. Domovine." Knjiga vsebuje 236 strani in je ilustro-vana s slikami ter ima jako lepo obliko. O vsebini se lahko reče, da je za Slovence informativna, ker seznanja čitatelja z najboljšo dosedaj izdano a-meriško zgodovino za naše ljudi. Čitatelj se v tej knjigi pravilno pouči o razvoju Združenih držav itd. Cena knjigi je 75c, s poštnino vred izven Cle-velanda 85c. Knjigo prav toplo priporočamo, da jo naši rojaki naroče. "Ameriški Slovenci" je ime knjigi, ki jo je izdala SNPJ.— Kar smo prejeli to knjigo v o-ceno je že precej časa. Da nismo prišli z našo oceno na dan jjje vzrok ta, ker smo čakali misleč, da kdo drugi izreče svojo sodbo o njej. Knjigo je spisal Jože Zavrtnik, vsaj tako je napisano v knjigi. Taka knjiga bi bila ameriškim Slovencem, kakor tudi rojakom doma dobrodošla, da ni spisana tako enostransko. V knjigi kar mrgole besede kakor: "klerikalci," "poiklerikalci," tuintam pridejo naprej tudi "nazadnjaki" itd. Ako Jože Zavrtniku rdeča žilica ne da miru, da bi kako stvar stlačil skupaj brez besed kot "klerikalci" in "nazadnja- > PISANO POLJEj K- J. M. Trunk__=! ROJAKI V SO. CHICAGO ___a ali Se ne veste da ima v JO S. GORNIK na 1 9476 — Ewing avenue v zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje? -'j •'f nfllMBH Vsem se priporoča v poset! SPISAL F. V. SLEMENIK IZD AJ A VEC Zgodovinska povest iz turških časov. Na vrhunec slave in mogočnosti je pa spravil T,určijo sultan Soliman II. Spravi, pol Ogrske pod svojo oblast ter pridere dvakrat v sredo Evrope. Nameraval je ta siloviti sultan podjarmiti si vso Evropo in tako ustanoviti največjo državo na svetu. Ko se z neštevilno vojsko vzdigne na pot, da dovrši svoj velikanski namen, pač ni mislil, da bode njegovih namer t.ako kmalu konec. Na potu v zapadne kraje se mu ustavi Sisek, v katerem zapoveduje neprestrašeni Hrvat Zrinjski, in ustavlja se mu tako dolgo in'izdatno, da Soliman umre same jeze. Ko je Soliman II. zatisnil oči, začel se je propad Turčije; odslej je šlo v Turčiji vse rakovo pot. Vojske so se množile, prekucije so jo slabele, malovredni sultani pa še bolj. Vgnezdila se je navada, da je sultan, ko je zasedel prestol, dal pomoriti vse svoje brate in žene svojega prednika. — Akoravno Mohamedova vera prepoveduje piti vina, čislal ga je Selim II. črez vse, in ker je na otoku Cipru r.astla jako sladka kapljica, ni sultan prej miroval, dokler ni otoka Benečanom vzel. Moritve in- prekucije se množe. Krvolok prve vrste, pravi turški Neron, pa je bil Amurad IV. Ta grozovitnež je pomoril nad stotisoč ljudi; med temi so bili njegovi trije bratje in stric. Še enkrat se priklatijo Turki do Dunaja, in to 1. 1683. Sultan Mohamed IV. je imel dobrega vezirja, ki mu je bilo ime Kara-Musta-fa. Temu da močno vojsko, naj ide nad kristjane. In Kara-Mustafa se je podal proti zahodu, pa s samolastnim namenom, da vzame Dunaj in tukaj utemelji drugo veliko turško državo, kateri bo pa sultanoval on sam, Kara-Mustafa. Da ni dosegel svojega namena, za to se mora vedeti hvala poljskemu kralju Ja-nu Sobieskemu, ki je o pravem času prihitel Dunaju na pomoč, da je bil Kara-Mustafa premagan in prepoden. Na begu Sobieski pri-streže Turka, in ga še drugokrat nabije. Ka-ra-Mustafa pribeži v Beligrad, pa zavoljo tolike nesreče ga da sultan zadaviti. Odslej so trgali sosedje kos za kosom od Turčije. Največji in najnevarnejši sovražnik je pa postala Turkom mogočna Rusija. Ta je tudi mnogo pripomogla, da so se Srbi in Grki osvobodili od turškega jarma. V novejših časih nam zgodovina Turkov ne podaja mnogo zanimivega. Večne poskuse delajo, kako oslabelo državo zopet spraviti na noge. Prenaredbe se množijo, kakor nikjer; mnogotere prekucije še to, kar se vpelje dobrega, pokončajo in odstranijo. In vendar so imeli in deloma še imajo Turki najlepše dežele v oblasti; to je južno-vzhodna Evropa, zapadna Azija in severno-vzhodna Afrika. To so bile najlepše, najomi-kanejše dežele starega sveta in Turkom gre žalostna zasluga, da so v teh blagoslovljenih krajih zatrli omiko, uničili blagostanje in razširili sužnost, ubožnost in nevednost po nekdaj najsrečnejših deželah sveta. Pravih Turkov je samo do enajst milijonov in ti gospodujejo čez več kakor petnajst milijonov kristjanov. Kar se tiče omike, so Turki daleč zaostali, akoravno imajo vsa sredstva v rokah, ki pospešujejo omiko. Le pri podložnih Slovanih in Grkih se vidi stanoviten napredek, vkljub vsem hudobnim oviram. — TURKI V šotorje dirja, dirja v skok Turčine seka vse okrog, toliko jih za njo leži, ko snopja za žanjicami, al' drobne trave pod kosa, ko Bog nam dobro letino d>a. —Alenčica. Narodna. ^3itriiiiiii[ic3iiiiiiiii]iic3iifi!i(i[iTrE3iiiEfiiiiiiirai]]iHi[Mncaii]iTiii]]iic3i[iiiii(itiic2iiiiiiiiiiiic3iiiitiiirMfE3iriiiii[iiiira[iiiiMiiMi^ ^^ c = Pozor krojači in šivilje v Ameriki j I INTERNATIONAL CUTTING ACADEMY | LONDON, PARIZ, LJUBLJANA. | Korespondenčni tečaji v slovenskem jeziku za Ameriko. Vsak i krojač ali šivilja se more potom tečaja s pošto naučiti najmodernejši amerikanski, angleški ali francoski kroj po preizkušenem | i sistemu po merah in modelih, s slovenskim podukom in s sloven- g I skimi knjigami. Modni žurnali s priloženim slovenskim podu- = kom. Informacije in vpise. — INTERNATIONAL CUTTING | ACADEMY, London, Pariz, Ljubljana, od ministra za trg. in | = obrt konc. krojne šole. | F. POTOČNIK | I diplomiran v Angliji, izprašan profesor kroja {= STARI TRG 19-1, LJUBLJANA, JUGOSLAVIA | rattiiiniiiMCJiiiuijiifiicjiiiiiiiiMitcjiiiitniiincjmiiJiniiicjiniiiiiimcjiiiiintiiiicaii tiiiiimicjti tiininiicamiiininic juh....................... "Ko snopja za žanjicami," tako poje lepa narodna pesem, in v teh besedah je krasnQ povedano, kako so se. naši predniki junašk^ obnašali proti neštevif,nim Turkom, ki so hoteli slovensko zemljo ieptati, v nji gospodovati. Hrabro so se postavili domovini v bran ter Turke vrsto za vrsto podirali v prah, toliko let, dokler niso Turčini odjenjali prepričani, da na Slovenskem zanje ni drugega, kakor boj in smrt. Odkod so Turki? Zgodovina jih prej ne pozna, kakor šele v prvi polovici trinajstega stoletja. Bežali so o tera času pred silnimi Mongoli iz prvotne domačije v notranji Aziji proti zahodu, in od sedaj se prične zgodovina teh najhujših sovražnikov, kar jih Slovenci poznamo. Bežeči torej se razsujejo po Mali Aziji, po Armeniji in Siriji. Turčija je bila tako ustanovljena. Izvrstni voditelja in vladarji, kakor Osman, po katerem se Turki tudi zovejo Os-mani, in drugi so turško oblast čedalje bolj širili na vse strani. Znamenit je sultan Orkan, ki je svoje vladarstvo posebno utrdil. Vzel je vse trdnjave v Mali Aziji ter se približal Carigradu, v katerem' so stolovali grški carji. Orkan dobi za ženo hčer grškega carja Kan-takuzena, in tako je prišel najprvi v dotiko z Evropo. Vhod v njegovo p.alačo se je imenoval "visoka porta" — visoka vrata — in to ime so začeli že Grki rabiti za turško vlado, in dandanes je splošna navada, da se reče namesto turška vlada "visoka porta." Naslednik in Orkanov sin Soliman, kar je toliko kakor Salomon, pridere prvi v Evropo, in njegov brat Murat I| si leta 1362 že prisvoji Drenopolje, katero mesto je bilo nekdaj stolno mesto Turčije. Pride tudi žalostno leto 1389. Srbski car Lazar postavi močno vojsko zoper vedno naprej sileče Turke. N.a Kosovem polju se vname odločilni boj. Car Lazar pade in njegova junaška vojska si tudi raje izvoli smrt kakor sužnost. Slavnega srbskega carstva je konec, in to je storilo izdajstvo. Srbski izdajavec, Vuk Brankovič, je izdal Turkom svojega carja, svoj dom. Še dandanes izdajavčevo ime vsak srbski otrok dobro pozna in pljune, kadar ga izgovori. Za srbskim carstvom pride v kratkem času tudi grško carstvo v Carigradu na vrsto. Sultan Mohamed II. vzame 26. velikega travna 1. 1453 staroslavni Carigrad, katerega Turki imenujejo Štambul. Le divjaki, kakršni so bili Turki, morejo tako razsajati po dobljenem mestu, kakor so mohamedanci po Carigradu. Kri je tekla v potokih skozi ulice, zakaj vse, ki so jim prišli v roke, so okrutneži podavili in pomorili. Prelepa cerkev svete Sofije je postala prva turška mošeja in namesto svetega križa se sveti nad njenimi oboki turški polu-mesec, znamenje mohamedanstva. N.Y. Dental Parlors DENTISTS ■ 1958 West 22nd St., Chicago, 111. Vogal Robey in 22. cesta. ' DOBRO ZDRAVJE je odvisno — — od dobrih zob. Ne glede na to, koliko časa že niste imeli opravka pri dentistu, vedno je še čas, da pustite zobe pregledati in spraviti v red. Naše delo je garantirano in najbolje, bodisi plombiranja, krone, plošče in sploh umetno čeljustje. Naše cene so najnižje — pridite in prepričajte se! sr Zakaj se mučite S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI! Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00. EICHHOLZER & CO. 527 MAIN STREET, FOREST CITY, PA, BARVE - MIZARSTVO - ZELEZNINA Prodajam vsakovrstne barve, vamiše itd. po najzmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem oziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.) ^CL John Kosmach SLOVENSKA TRGOVINA Z .ŽEI-EZNINO sX* 1804 We8t 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0490. Naznanilo Katoliška ^^S Tiskarna Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil meSI]lC(.1]a grocerijo od znanega rojaka Mr. Tičarja, katera trgovina je vedno na dobrem glasu. Tudi jaz se bom potrudil, da '> svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakov nim okusnim blagom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte se — obiščite me. Se toplo priporoča GEORGE LISJAK, lastnik 110 — 57th STREET, PITTSBURGH, PA' Za dobro pohištvo SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino. Ako hočete Vaše domove opremiti * trpežnim in dobrim f ter lepim pohištvom, tedqj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. 1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. BE PRIPOROČA V NAKLONJENOST —vsem slovenskim društvom in organizacija)^ —vsem slovenskim trgovcem in obrtnik »m, —za vsakovrstna tiskarska naročila« —Naročila Izdeljajemo lično, točno In hitra, —aala cena so vedno med aajniijtml, —poizkusita in prepričajte if< —Naia ipecijaliteta so zlasti društvena dela« —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratne. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO t Amerikanski Slovenec 184» WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILE. Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša d«1^ nost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, . tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem roj Johnu Gornik i SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI iN KROJACNICA. <«217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, ^ Bog ima pač različne "boar-darje." Ena teh čudakov je bila Nemka, kakor poroča Gorenj-ka v Žarkometu, ki v petkih ni jedla mesa, a kradla kakor sraka; druga kurioziteta je pa Gorenjka sama, ki bo jedla meso v petkih magari trikrat brez vsakega premisleka, ko po njenem to ni nikak greh, a smatra za greh, dasi ga ni, kakor pravi ,ako n. pr. njo kdo okrade. Seve, lahko bi ji kdo ukradel celo pamet, dasi je ni mnogo. Jaz serviram, kuha pa le žar-kometar. "Živalica, dušica in živalska morala so klobasice, ki jih periodično kuha in servira moj fajmošter iz daljnega zapada," pravi Žarkometar. Bo mala pomota. Jaz sem vedno le tedaj serviral, in še bom, kadar bo on kaj skuhal in ne bo — prismodil .Če bo "rihta" O.K. kuhana, ne bo servir.anja, kadar pa bo prismojena, bo na mizi. Ker je izbirčen, pravi g. Mo-lek, mi vrača klobasice. Hvala, moram, žal, odkloniti, ker ta klobasica — podahne. Ne gre za to, kako ljudje živijo, temveč z.a načela. Mnogi imajo prava načela, a ne živijo po teh, ker človek ima prosto voljo in ga načela ne silijo. Drugi nimajo nobenih načel ali napačna načela, a se v praksi ne navnajo po načelih. Za to gre. Tudi naš predsednik je nedavno od tega to ; poudaril ,g. Molek je drugega ; mnenja, ker načelo ne gre v ; njegov koš, a slučaji za in proti ; pa so mu voda na njegov mlin. ; Okoliščine mogočno uplivajo, ! a od človeške volje in od nje-! gove prostosti odvisi, kako ! človek ravna. I Zgodovina priča, da so se ' celi narodi pogreznili in padli, i ker so zavrgli podlago morale, ' a zgodovina nima niti enega ' slučaja, da bi se bil kak na-; rod dvignil, ako se ni poprijel ; moralične podlage, i * * * Upi, ki bodo šli po vodi. Vsi zelo kričijo, da je vera ; samo humbug, sezidana samo ; na basni, da z njo duhovniki edinole goljufajo, da naspro-; tuje zdravi pameti itd. Kdor kriči ,ima strah. Kakor toraj kričači sploh, tako tudi nihče drugi ni prepričan, da bi bilo res, o čemur kriči. Notranji glas priča drugače, in ker mu je neprijeten, kriči. P.a je še drugo znamenje, da ni prepričanja v srcih brezver-nih. Ko bi bili prepričani, bi bili mirni, in naj drugi veruje- jo ,karkoli se jim poljubi. K°r pa niso prepričani, morajo druge smešiti, saj so jim neprestan opomin. Še en znak je, da ni prepričanja. Prav značilno se ponavlja na raznih in idejno drugače prav različnih straneh, 1 skoroda nihče ne veruje vec,, da so že vsi odpadli, da se vera ohranjuje le s silo, zvijač"1 da poka na vseh koncih in kra-jih. Ko smo se dijaki prepira'1 o cerkvi, so nasprotniki cerkve | to poudarjali, in neštetokrat sem v teku enega leta nalete na isto, zdaj pa zdaj bo cerkve konec. ,'. m Upi na konec so samo znaKM da je v srcih nemir ,da ni Prej pričanja, o čemur se repencl jezik. Borbe bo cerkev vedn« imela in jih je imela. Bori« se ji je dandanes hudo. Moti , bi se pa, če bi kdo mislil-takih borb še ni bilo, ali da«1,j bila cerkev res v nevarnosti-J Zgodovina je dobra učiteljj" c.a .Ob časih, ko je cvetelo Wj voverstvo, znano pod imen0"1: arijanizem ,je izgledalo, da cerkev ni rešitve. Napol barski narodi so se popr^ arijanstva in z vso divjo™ napadali cerkev. Izgledal0^ v onih časih, da se cerkev i bo mogla več dvigniti, tak° • :j biLa pobita. "Nihče ne if* več, kar cerkev uči," to je i daj veljalo skoroda dobesedni Pa so upi onih, ki so na konec .splavali po vodi- ^ Arijanizem je izginil, da J kratkem ni bilo več sledu-kev pa je ostala. Pritli^ so, ki st.avijo svoje upe na k mo. Taki upi dokazuje.!0^ mo, da pri kriku na pogi11 J kve ni nobenega notranJ J prepričanja, pač pa dosti kega skrivnega strahu. * * * m Bo pač "good" le, ker " z Molekom strinja- j|, Namreč egiptolog Breadsted. Za Trunka b® e. good," kakor meni ^ tar, ker je imenoval ^ > ^ poročilo o ustvarjenju ^ myrot" — bedastoča. * ^ sta toraj egiptolog in metolog enega srca, ]iaZi-in enega "znanstvenega ranja. Ali Breadsted spl°" jo ustvarjenja enako J58' fIn, je, kakor g. Molek, ne bej Morda bo Breadsted 1 ^ egiptolog, a če on, k^1 j^o čital ,zanikuje kako „j poročilo, ker o tem nice^.^ našel v nobenem sp°n1 ( potem utegne stati z S- > kom' na enaki "znanst stopnji. -o—-— I Širite in agitirajte v«eP° za Amer. Slovenca! ^^ i