VESTNIK
—	. j.	^
E Pošlni urad 9020 Celovec = = Vertag$po$tamt 9020 Klagenfurl §
tzhaja v Cetovcu	E
Ernheinungsort K)agen(ur)
Po:amezni izvod 3 šitinge	§
Š	me:ečna naročnina 12 Siiingov	E
)	P. b. b.	)
nmnnmtm<m!Mtnmmm)nmnnmmm)nnmtm))mm)nun)K
LETNtK XXX).
CELOVEC, PETEK, 22. OKTOBER 1976
ŠTEV. 43 {1784}
TEDEN VARČEVANJA:
Skrbni hranimo in varčujemo
V:ako jesen pospravlja kmet sadove svojega deta in jih skrbno hrani v kaHah. To zahteva ritem ietnih čarov in izkušnja čioveka, ki ve, da v trdi zimi ni prideikov.
Oktober vsakega ieta na: poziva s Svetovnim dnevom varčevanja, da : rodovi rvojega deia ravnamo podobno: Hraniti jih moramo za trše čare in za dni, ko ne vemo, aii nam bodo daii zadostnega zaslužka. To je za skrbnega trajni naiog, neglede na splošni in posebni gospodareski razvoj. Odgovornosti za bodočnost nam namreč nihče ne more odvzeti, ne ugodne napovedi, ne raznovrstna zavarovanja. V veiikem družbenem presajanju in go-rpodarskem dogajanju smo izročeni nepričakovanim spremembam in odvisni od nepredvidijivih dogodkov kot posamezniki in kot skupnosti. Kdo še iahko prisega na varnejio naiožbo v biagu in trajnih vrednotah ob pretre-rih gospodarstva zadnja ieta in ob potresnih sunkih v zadnjem tetu!
Res, tudi varčevanje je doiiveio že hude udarce in mnogi se sprašujejo, aii ima v tem času hitrega razvrednotenja in stainega naraščanja cen spioh Se svoj nekdanji pomen in smisei. Aii ni morda boij pametno, da težko prisiu-ženi denar takoj sproti spet izdamo in si oiajšamo in osiajšamo vsakdanjost!
Kdor tako misii, je v dvojni zmoti. Prvič pozabi, da si ob taki miseinosti nikdar ne bo mogei izpoiniti žeija, ki presegajo najnujnejše. Kdor ne hrani, tudi ne ohranja in nič mu ne ostane za iepše stanovanje, nič za sproščenost brezskrbnega dopusta, nič za žeijeni novi stroj aii avtomobii. izkušnja dokazuje, da so varčevaici najspretnejši in naisiainejši porabniki višjih življenjskih vrednot.
To je tudi iahko možno, če varčevanje ne pojmujemo zgoij kot zbiranje Prihrankov v knjižici, v kateri nam pripisujejo običajne obresti. Današnji čas pozna donosnejše obiike varčevanja: Premijsko varčevanje nam donaša poteg obresti še nagrado države, kar skupno vsekakor presega stopnjo iet-"ega razvrednotenja. Stanovanjsko varčevanje pa še predvsem nudi davčne ugodnosti ter donaša pomebmno državno premijo. Kdor zavestno in premišljeno hrani in varčuje, tudi v sedanjem času množi svoje imetje in iahko gieda brezskrbneje v bodočnost.
Gotovo ni splošno veijavnega re tepta za najboijšo obiiko varčevanja. Te so odvisne od možnosti, od predvidene dobe, od ciija in namena varčevanja vsakega posameznika. Malo jth bo, ki si v enem aii dveh ietih morejo privarčevati znesek za novo hišo, zanjo bo potrebna daijša varčevaina doba in često povezava z dodatnim posojiiom, kar sistem nagrajenega stanovanjskega varčevanja tudi nudi. Skromnejše žeije bodo uresničijive v krajši dobi in ob manjših zneskih prihrankov. Dota za otroke, zgodaj načrtovana, prenaša dvajset in več iet zbiranja in jo iahko dodatno zavarujemo. )n takšnih raziik je toiiko, koli kor je raziičnih žeija, ki jim hočemo zadostiti, koiikor je raznih citjev, ki jih hočemo doseči.
Večno veijaven, vsako ieto, ne samo oktobra v tednu varčevanja, pa ostaja 'ecept, da skrbni hrani in varčuje, hrez ozira na prognoze in potrese. To 9°rantira varnost posamezniku in skupnosti.
Jr. Afirt Zwitter
Sami znamo presoditi
kaj nam koristi in kaj nam je v škodo
Kampanja .pojasnjevanja", s katero nas hočejo ..prepričati", da se moramo dati prešteti, postaja če-datje boij perfidna. Zavajanju javnosti potom oglasov v množičnih medijih (kamor je vlada menda ^investirala" celih pet milijonov šilingov) so se zdaj pridružita še množična „romanja" visokih in najvišjih vladnih predstavnikov, ki potujejo od občine do občine in povsod delijo nauke, kako moramo biti pokorni zakonom. Sklep o štetju je vendar zakon in zakon je treba izpolniti, tako zatrjujejo in pri tem spregledajo samo eno dejstvo: kako so oni sami .spoštovali" zakon leta 1972, ko je na Koroškem pred očmi odgovornih oblasti divjala .napisna vojna".
Poleg lepih besed prigovarjanja pa obsega ta kampanja tudi dosti manj lepe besede groženj in izsiljevanja. Ne mislimo samo raznih pri-fs^itev kjer so bližnje ugotavljanje materinega jezika že povsem jasno in programatično prefunkcionirali v nov plebiscit o priznavanju k Avstriji ali proti njej. Marveč tudi odgovorni politiki se vedno bolj poslužujejo govorice, ki smo je sicer vajeni le iz krogov nemških nacionalistov. Saj je tudi deležni glavar Wagner že nedvoumno povedal, da rezultati štetja ne bodo le orientacijska pomoč, marveč bodo odločilna podlaga za izvajanje člena 7: kjer delež Slovencev ne bo dosegel 25 °/o, tam jasno tudi ne bo dvojezičnih napisov; odgovornost pa prevzemajo tisti, ki pozivajo na bojkot štetja. (Miselnost, ki jo izdajajo te besede, je res vredna človeka, ki se je kot .hochgradiger Hitlerjunge" povzpel na položaj deželnega glavarja.)
S svojo izjavo pa Wagner nehote potrjuje pravilnost in utemeljenost svaril in opozoril na posledice, ki jih bo imelo štetje, ki v takšni interpretaciji nujno predstavlja enostransko revizijo državne pogodbe. Na te posledice je pred dnevi opozoril tudi dr. Ermacora, ki se kot strokovnjak mednarodnega prava dobro zaveda, da stopa Avstrija na .nevarno pot", če postavlja štetje kot pogoj in podlago za izpolnitev člena 7. Seveda pa je njegova lo-
gika le preveč poenostavljena, če misli, da se bo Avstrija .nevarnosti" izognita že samo s tem, da bo štetje enostavno deklarirala kot .orientacijsko pomoč"; kajti pravi namen in pomen štetja dosti bolj kot besede izdajajo dejanja in zato tudi v mednarodni javnosti čedalje manj nasedajo zvijačnosti in dvoličnosti avstrijskih predstavnikov.
Enega izmed dosedanjih .viškov" vse te kampanje pa si je brez dvoma privoščil južnotirolski deželni glavar dr. Magnago, ki je pred inozemskimi novinarji koroškim Slovencem in njihovim predstavnikom očital, da so neumni, če se ne pustijo prešteti. Magnago se je vsekakor premalo seznanil s problematiko, preden se je pustil vpreči v voz avstrijskega .manjšinam naklonjenega" hujskanja proti manjšinam. Kajti sicer ne bi mogel po eni strani pravilno trditi, da manjšinske pravice ne morejo ^a.iseii od številčne moči manjšine v isti sapi pa .svetovati", naj vendar ravno s štetjem pokažemo, da pravice, ki jih doslej imamo, še ne zadostujejo, češ: .čim manjša je neka manjšina, toliko bolj je potrebna zaščite". Prav tako tudi ne bi mogel zagovarjati znižanja .manjšinskega deleža" od 25 na 15 ati celo 10 "/o, ker s tem svojo lastno izjavo, da pravice ne smejo zaviseti od števila, postavlja na glavo. Predvsem pa .utemeljenost" in .upravičenost" štetja ne bi smel utemeljevati z opozorilom, da se tudi južni Tirolci pustijo prešteti vsakih deset let pri rednih štetjih, ko pa se vendar isto dogaja tudi pri nas v Avstriji, medtem ko gre tokrat — kakor pove že ime — za .štetje posebne vrste", pri katerem, kot smo prej dokazali, zasledujejo tudi povsem .posebne" namene in cilje.
Takim .posebnim" nakanam, zlasti ko vemo, od kje izvirajo in čemu naj služijo, pa smo koroški Slovenci napovedali odločen bojkot. Tukaj ne potrebujemo nobenih takih ali drugačnih svetovalcev, ki bi nas prepričevali, nam prigovarjali, nam grozili in nas izsiljevali. Sami smo zreli dovolj, sami znamo presoditi, kaj nam koristi in kaj nam je v škodo!
Zveza koroških partizanov
vabi na
3. tovariško srečanje
v nede!jo 24. oktobra 1976 ob 13. uri v Robežu pri Apačah
Spored:
#	Pesem
#	Odkritje spomenika partizanskim borcem
#	Govori
#	Pesem
Sodetuje
TRŽAŠK! PARTtZANSKt PEVSK) ZBOR Za prehrano in pijačo je poskrbijeno.
Vsi bivši partizani, njih sodeiavci ter prijateiji borbene pesmi prisrčno vabtjeni!
Giavni odbor
Ob državnem prazniku 26. oktobra 1976
PrihoJnji teJen — 26. obtobra — bomo obhaja/i avstrijsbi Jržavni praznih, bi spominja na zgoJovinsbi JogoJeb, bo je Avstrija po oJboJa zaveznišbib si/ Joseg/a popotno svoboJo /M saverenost ter je prog/dsi/a svojo trajno nevtra/nost.
$ $pet bomo s/iša/i vznesene Jeb/aracije o Jržav/jansbi zavesti in o priznavanja Jz Jržavi. Le reJbo v babšnem govora pa bo taJi poveJano, borna se imamo zabva/iti, Ja je Avstrija po temni Jobi z/očinsbega nacizma in krvavi Jragi svetovni vojni spet zažive/a bot svoboJna in Jemo-bratična Jržava. .Kajti Janašnja „araJna" Avstrija ne izbazaje zas/ažene hva/ežnosfi nebJanjim protifašističnim borcem in žrtvam nacističnega na-siija, marveč so zaščite voJi/nib preJstavnibov Jržave Je/ežni nebJanji pripaJnibi ziočins^iL nacističnih eJinic.
Qao vaJit, zlastria?
^ Spet bomo s/iša/i /epe beseJe o tem, babšen ag/eJ aživa Avstrija Janes v sveta. 7*oJa čajno ho Jo zvene/e samohva/ne izjave o pogoJbeni zvestobi, bajti prihaja/e bojo iz ast Jržavnibov, bi ne samo Ja nosijo ojgovornost za to, Ja Avstrija svojih meJnaroJnih pogoJbenih obveznosti ne izpo/njaje, temveč taJi sami zavestno prispevajo b enostransbi reviziji Jržavne pogoJbe, torej tistega meJnaroJnopravnega fanJamenta, na ba-terem je zgrajena neoJvisnost in saverenost avstrijsbe repab/ibe.
Qao vajis, /lastna?
^ Spet bomo s/iša/i zagotovi/a o Avstriji bot pravni Jržav;, o njen; Jemobratičnosti in svoboJi. VenJar jim bo težbo verjeti spričo Jejstev, bi govorijo povsem Jragačno govorico. Kajti v Avstriji v/aJa Jvojna pravica, Job/er smejo nemšbi naciona/isti neovirano in nebaznovano bršit; ve/javne zabone v navzočnosti in torej z Jovo/jenjem varnostnih organov, bi pa se pos/ažijo brata/ne si/e, če s/ovensbi m/aJinci protestirajo proti na-ciona/tstičnim bajsbačem a/i če napreJni štaJentje nastopijo proti neonacističnim izzivačem.
Qao vaJis, /lastria?
^ Spet bomo s/iša/i izjave o tem, babo širobograJno in vzorno ravna Avstrija s svojimi manjšinami, /n to bo brez Jvoma višeb sofizma. .Kajti nesramno je govoriti o manjšinam nab/onjeni po/itibi v trenatba, bo so v po/nem teba priprave za agotav/janje manjšine, s baterim nameravajo JoscJanjo raznaroJova/no po/itibo araJno sanbcionirati in jo za-b/jačiti s statističnim genociJom, bar pomeni popo/no bapita/acijo v/aJe, zabonoJaja/ca in oj/očajočib stranb prej tistimi si/ami, bi so bi/e že enbrat grobobop avstrijsbe samostojnosti, neoJvisnost; in saverenosti.
Zato ob Jržavnem prazniba /Ivstrije res preostane /e vprašanje,-
Qao vaJis, /lastria — Avstrija, bam greši*
M.tiM.tNUMf!
M\)E DAMO SE PREŠTEVATI^
PerAdna cfvo/ičnosf
poMike ^Sv5(ri/e do /ugrosiavj/e
„V mnogih primerih, zlasti pa ob sedanjih represivnih ukrepih zoper slovensko in hrvaško manjšino, se je izkazalo, da je avstrijska politika do Jugoslavije perfidno dvolična."
To je eno izmed stališč članov komisije predsedstva CK ZKS za mednarodna ekonomska in politična vprašanja, ki so po predhodnem usklajevanju stališč z ustrezno komisijo predsedstva CK ZK Hrvatske razpravljali o osnutku delovnega dokumenta „Odnosi z Avstrijo z ozirom na položaj slovenske in hrvaške manjšine". V dokumentu, ki je namenjen delu predsedstva CK ZKJ, je med drugim poudarjeno, da bo Jugoslavija aktivna predvsem v treh smereh: odločno se bo zavzemala za uresničevanje državne pogodbe s strani Avstrije; z vsemi silami bo nastopala proti politiki avstrijske vlade, ko ta na pritisk strank dopušča oživljanje neonacizma in tolerira pojave nacističnega terorizma; borila se bo proti sedanji očitno antikomunistični vlogi avstrijskega nacionalizma, ker — kot so poudarili — Avstrija ne identificira Karavank kot genocidno narodnostno mejo, temveč tudi kot ideološko-poli-tično pregrado med ^svobodnim svetom" in ..komunistično Jugoslavijo".
V okviru razprave o mednarodnih odnosih so posvetili posebno pozornost avstrijsko-jugoslovanskim odnosom tudi na zadnji seji predsedstva SFRJ. Tozadevno poročilo navaja, da
je predsedstvo SFRJ razpravljalo tudi o razmerah v jugoslovansko-avstrij-skih odnosih, „ki so posledica kršenja državne pogodbe s strani Avstrije in sprejetje zakona o preštevanju manjšin".
Prav tako pa je bilo govora o manjšinski problematiki tudi na seji predsedstva zvezne konference SZDL Jugoslavije, kjer so obravnavali rezultate nedavne pete konference predsednikov neuvrščenih držav v Co-lombu ter razpravljali o nalogah SZDL. Uvodni referat je imel sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, ki je obširno osvetlil vlogo Jugoslavije in njene neuvrščenosti v svetovnem dogajanju.
Ko je opozoril na beograjski sestanek prihodnje leto, kjer bodo temeljito izmenjali mnenja o uresničevanju priporočil in dokumentov lanske helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, je Dolanc naglasil, da je poleg drugih Jugoslavija še posebej zainteresirana za priporočila, ki se nanašajo na zagotavljanje položaja in pravic narodnostnih manjšin. „Žal smo priče — in to prav na evropskih tleh, v našem sosedstvu — nespoštovanja osnovnih človekovih pravic, tudi pravic narodnostnih manjšin do svobodnega razvoja," je poudaril Dolanc. „To pa slabo vpliva na meddržavne odnose tudi v širšem pogledu. Zato smo že na letošnjem zasedanju generalne skupščine OZN predlagali, naj Zdru-
ženi narodi razpravljajo o tem problemu in temeljito pretresejo obveznosti držav v tem pogledu, na koncu pa naj bi sprejeli dokument, ki naj bi obravnaval zaščito pravic in napredek položaja narodnostnih manjšin."
Dolanc je opozoril na prizadevanje Jugoslavije, da bi z vsestranskim razvojem bilateralnih odnosov in enakopravnim sodelovanjem vzpostavili dobre in stabilne odnose z vsemi sosedi. Takšna usmeritev je naša naravna potreba, uspešno pa jo je mogoče uresničiti samo, če bodo tudi naši partnerji v soseščini podobno ravnali, je dejal pri tem pa z očitnim namigom na Avstrijo opozoril: „Kar pa zadeva urejanje položaja in pravic naših manjšin v sosednjih deželah, tu ne najdemo razumevanja, pri nekaterih pa naletimo tudi na njihovo negiranje oziroma na pojav asimilacije. Toda menimo, da je vprašanje narodnostnih manjšin mogoče reševati samo z uresničitvijo njihovih pravic do narodnostne individualnosti ter svobodnega in neoviranega razvoja, ne pa z zatiranjem."
Ob koncu je Dolanc dejal, da je Jugoslavija v narodnostnih manjšinah vedno videla mostove in dejavnike povezovanja med državami in narodi in iskreno želi z vsemi sosedi razvijati trajno in trdno sodelovanje, ob ustreznem spoštovanju pravic narodnostnih manjšin.
Smrt
den VaterlandeverBtem unaeree geliebten Heimatlandes " K & r n t e n "
Schlusč mit dieeen Dreckschleuder Kommuniaten,wie
Grilc
Z w i t t e r
Tischler
und Koneorten.aie in Oeeterreich Millionen verdienen und als Dank hieftir auf das grobste Verleumden und Ver-aten
Das Haas iat voli Ihr Stinktiere uneerer Heimat und wir werden und wir werden geschlossen gegen jeden einzelnen dieser Versterbande unaeree Heimatlandee eo vorgehen,wie wir ee im eraten 'Neltkrieg getan haben.
Tod
den VerRtern bia zur letzten Konequenz vor allen Grilc den groaeten Schweinehund und Schmarotzer de6 2o.Jahrhunderte.Ftihlen Sie aich ab heute nicht mehr sicher meine Herren von der Ver&terbande,wir werden Ihnen noch daa Grusaeln beibringen.
Kako svobodna
je „svobodna oprede!itev" v koroškem ozračju
Pravijo, Ja Fo pr: preftcpanfa 74.
novoTiFra šlo za „M)oFoJwo opredelitev", F;er l<o waF laFFo fafao in Frez vp!:vgr:j% navedel, F FaFfao^a wa-terineTnK ;cz:Fa „se priznava." KaFor da F: in! 7Mater:M ;ez:F politično prepričanje, F: ga je moč menjati, ne pa oije^tivno dejstvo, F: ga n:Ače ne more spreminjati po mili volji/ Am-paF na Korošcem, id je res prav čudežna dežela, je celo Fa) takega možno .. .
/n FaFo „svoi?odna" Fo ta „woFo-dna opredelitev", JoFazajcfo dogodki, F! smo jim priče iz dneva v dan, še posebej pa v sedanjem navala araJn/F in zaseimi/) „prepričeva!cev",
F; nas svarijo in nam grozijo z najrazličnejšimi posledicami, če se ne id pastili prešteti Fot poidevna živina. Naš deželni oče Wagner sFaša v svoji prepričevalsFi vnemi prehiteti celo Fe!)wa^J:c):^:ovcc in že dela za-FljačFe.' rezalfaf: štetja FoJo vseFa-For podlaga za nadaljnje izpolnjevanje člena 7 in če Fo prišlo do manjšega števila dvojezični!) napisov, potem Fodo Frivi tisti, Fi napovedujejo FojFot štetja.
AaFo „svoi?odna" je v resnici svo-Foda na AorošFem, pa Faže predvsem miselnost, Fi jo zastopajo določeni Frogi v deželi. Poglejmo le dva izmed „odgovorov", Fi so jiF dali ne-Fi anonimneži ftoliFo pogama, da Fi povedali, Fdo in Faj so, taFi „jana-Fi" seveda nimajo/j na letaF, s Fate-rim sta osrednji organizaciji ForošFiF Slovencev povedali svoje stališče F vprašanja preštevanja. Enega teF „ odgovorov" oFjavljamo v sliFi, dragega pa navajamo doFesedno,-
SlatviscFe F/etzer — Ao^anLfLcFe F/andlanger. /etzt aaj einmai Fonnt iFr deatscF ("verjetno Foijši Fot anonimni sapernemec — op. ared.j/1 Wat Fiidct iFr eacF cin?? Wol!t :Fr gegen einen A/cFrFclfsFMcFla/? der Oster-reicFiscFen Regierang aajleFnenf Ajjen, pacFt eacF Finanter voFin fFrgcFortnacF/agoslamafM/ Dort wartet man scFon aaj eacF dort Fonnt iFr FFetzen — DeHF7wa!fr zerstoren
—	die WacFFca?MfeH FescFimpjen —
Fei ans in O^fcrrelcF nicFt. Wir sind ein einig VolF von Fradern — in Fei-ner Not ans trennen nocF GejaFr.
Aarnten deatscF — jrei — angeteiit
—	aaj immer/ ScFreiFt eacF das Fin-ter eare angewascFfHeM OFren Ftaatsvcrrater — GeForsam Verwei-gerer//
Na faFo „Fa!tarno raven", Fi vse preveč izdaja miselnost razni!) nedelj-sFiF govorniFov, so res laFFo ponosni . . .
4 Tod den Ver&tem
Die R&cher der K&rntner Heimat
Protest k!ubov OZN
proti preštevanju v Avstriji
Vsesplošnim protestom proti preštevanju stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji se je pridružiia tudi repubiiška konferenca kiubov OZN Siovenije.
V protestnem pismu, ki so ga postati avstrijski ambasadi v Beogradu ter ktubom UNESCO v Avstriji, med drugim vprašujejo, zakaj se Avstrija, ki je ugiedna čtanica OZN, ne drži dotočit, ki so jasno zapisane v ustanovni tistini organizacije Združenih narodov, v sptošni dektaraciji o čtovekovih pravicah in nekaterih posebnih mednarodnih pogodbah, ki so bite pripravtjene v okviru OZN in njenih speciatiziranih agencij! „Se botj nerazumtjivo pa je dejstvo, da se kot suverena in odgovorna čtanica mednarodne skupnosti ne drži dokumentov, ki jih je podpisata in katerih dotočita predstavtjajo osnovo medncrodnega sodetovanja in borbe za mir in btaginjo človeštva," je poudarjeno v izjavi, ki nadalje opozarja, da čten 7 avstrijske državne pogodbe jasno dotoča obveznosti Avstrije do narodnostnih manjšin. „Ali je torej preveč zahtevati to, kar je pravica!"
Predsedstvo repubtiške konference ktubov OZN se obrača na vso napredno avstrijsko javnost z žetjo, „da vendarte spregteda in uvidi prevaro, s katero stepijo ne samo naše manjšine, ampak tudi njo". Ob koncu pa javno izraža vso moratnopotitično podporo stovenski in hrvaški manjšini v Avstriji.
Nemška „peta kolona'
se vključuje v boj proti Slovencem
Določeni krogi nam kot enega „velikih grehov" očitajo, da hodimo preveč v Ljubljano in Beograd, namesto da bi rešitve iskali v Celovcu in na Dunaju. Ne samo, da se s takimi očitki postavljajo proti splošno uveljavljenemu in priznanemu načelu v sodobni manjšinski politiki, ki izrecno poudarja potrebo in pravico do stalnih neoviranih stikov med manjšino in njenim matičnim narodom. S takimi očitki odkrivajo tudi svojo dvoličnost, kajti gre za kroge, ki so na drugi strani najbolj goreči zagovorniki najtesnejših povezav med avstrijsko manjšino v Italiji in njeno matično državo Avstrijo.
Sicer pa: kako bi v tej luči lahko ocenili nedavni nastop predsednika koroškega Heimatdiensta dr. Jo-sefa Feldnerja v Zahodni Nemčiji, v Bonnu, kjer je na predavanju in na tiskovni konferenci govoril o ..nevarnosti", ki jo za Koroško predstavljajo Slovenci. Seveda se je pri tem posluževal svojega že znanega izrazoslovja. In tako so poslušalci zvedeli za nezaslišano teroriziranje, ki ga zadnje čase izvajajo „s!o-venski nacionalkomunisti" nasproti večinskemu narodu; za .dejstvo", da Slovencem sploh ne gre za pravice (saj jih je Avstrija izpolnila že preko mere), marveč samo za mejo in za slovenski teritorij; in prav tako za .resnico", da so koroški Slovenci tako ..privilegirani" kot sicer nobena manjšina v Evropi . . .
Toda pri tem ni tako važno, kaj je govoril, dosti bolj zanimivo in značilno je, komu je s takšnimi .ar-gumenfi" slikal koroško problematiko in na koga je naslovil svoj zaključni poziv. Tukaj pa se bomo začuditi, kajti srečali bomo „stare
znance": organizator predavanja je bil namreč VDA, to je .Volks-bund tur das Deufschtum im Aus-land"!
O tej organizaciji in njenem delu v dobi med obema vojnama smo v našem listu že večkrat poročali, zlasti o tistem času, ko jo je kot „Reichs!eiter" vodil dr. Hans Stei-nacher, ki je v imenu nemštva v inozemstvu pošiljal udanostne izjave „velikemu tuhrerju" Adolfu Hitlerju. Sicer pa so o delovanju VDA kot nemški .peti koloni" izšle številne obsežne znanstvene publikacije in dokumentacije.
V ilustracijo današnjega VDA samo nekaj podatkov: Vodja njegove deželne organizacije za Severno Porenje-Vestfalijo (kjer je tudi dr. Feldner imel svoj nastop) je neki podjetnik z imenom Heiko Moeh-ring, o katerem je nzano, da celo z nalepko na svojem avtomobilu demonstrira za izpustitev nacističnega vojnega zločinca Rudolfa Hessa, nekdanjega Hitlerjevega .namestnika". Zvezni predsednik VDA pa je munchenski odvetnik dr. Rudolf Aschenauer, ki slovi kot branilec .zapeljanih" nacistov.
Če temu še dodamo podatek iz znane nemške enciklopedije Brock-haus, da je bil VDA leta 1938 .podrejen nacističnim ciljem" in da se je po vojni spet obnovil šele leta 1955 (torej približno v času, ko so se tudi pri nas v Avstriji in posebej na Koroškem spet začele obnavljati določene organizacije — op. ured.), potem se ob Feldnerje-vem nastopu v Bonnu vsekakor odkrivajo značilne povezave. Tako .koroški boj" spet kaže svoje stare dimenzije.
OGORČENO PISMO — OGORČENO PISMO — OGORČENO PISMO — OGORČENO P!SMO — OGORČENO P!SMO —
Okrutni šovinizem na Koroškem
Premišljam in premišljam to našo koroško stvar, usodo in zgodbe naše tamošnje manjšine, pa seveda tudi psihiko in moraini tik predstavnikov tiste večine, ki je Kriva te sramotne in boieče stovenske Kalvarije. Boiečino čutimo vsi, ki smo z irtvami istega rodu in istega kul-turnega občestva in ta boiečina se noče umirit), mora se izraziti in če ne drugače, nametano, neurejeno, brezobzirno, toda upravičeno. In moramo si priti na jasno, kaj se vse to, kar sc dogaja onkraj Karavank, pravi, kaj to je in kaj so tor kaj predstavijajo tisti ljudje večine, ki so krivi...
Seveda se zavedamo, da živi v človeštvu še veliko atavizmov, med katerimi je eden najmočnejših ta, da se človek pokori, in to rad pokori takim ali drugačnim predsodkom, ki jih je prejel od prednikov ali ki si jih je ustvaril sam in ki si jih ustvarja zato, da se kot posameznik lahko počuti vzvišenega nad bližnjim, da ga lahko podcenjuje, zaničuje, sovraži, zatira ali da si celo lasti pravico zatirati ga telesno, ial, toda ta atavistična po treba živi. In to ni dobro.
Razlikujemo se mod sabo po tem, kako )n koliko se ta ali oni vdaja tej prazgodovinski potrebi. )n še po tem, kakšni so razlogi, ki jih ima za vztrajanje pri tem nagonu, kajti ti razlogi so vsakršne vrste, od idejnih in normalnih do najneznatnejših, do najnespametnejših in do najbolj neutemeljenih.
Nagona te zadnje vrste sta gotovo rasizem in narodnostni šovinizem. Toda če je rastzem vendarle še nekako razložljiv, dasi nikoli opravičljiv, s fiziološkimi posebnostmi ras, je šovinizem, nestrpnost in sovraštvo med pri^ padniki iste rase, ki pač govore različne jezike, ki imajo različne zgodovine in ki se morda nekoliko razlikujejo med sabo po takih ali drugačnih psihičnih lastnostih, sposobnostih ali nesposobnostih. !n težko si je izmisliti bolj nesmiseln razlog za neprijazno čustvo do bližnjega ali za vzvišenost kogarkoli nad komerkoli. Toda za ev-
ropskega primitivca je ravno ta razlog najbolj pri roki.
Seveda poznamo tudi šovinizme raznih stopenj od kabinetne neprijaznosti pa do divjega in krvavega sovraštva in zaničevanja. Po vsebini to neprijaznosti do pripadnikov drugih narodov sc ravna naša sodba o razvitosti posameznikov pa tudi narodov. Mislim, da so najpopolncnjšo stopnjo šovinizma, ki bi ga že lahko imenoval) kratkomalo kanibalski šovinizem, vzgojili v sebi pod vodstvom in sugestijo svojega rjovečega genija, Hitlerja — Nemci. Pretresen sem prav pred kratkim prebira! fn prebiral Antipootični cikel koroškega rojaka Valentina Polanška. V ciklu govori o usodi svoje rod bine: pradeda, starega strica, stare tete, bratranke, bratranca, očeta, brata, sestre: vsi so bili poklani, po streljeni in sežgani v lastnih domovih, eden ali dva v slavnih nemških taboriščih in naimlajša dva v bojih na strani partizanov. Strahotna podoba morilskega divjanja v imenu naroda gospodovalccv, so pravi v imenu napol blaznega šovinizma. Toda takih podob bi mogla podati Koroška precej, veliko ves naš svet, zlasti pa ves vzhod s svojim! tisoči in stotisoči uničenih. Pošastno pričevanje o organizirani in gojeni kanibalščini. Pri nekih mojstrih tega duha in posla pa ni šlo niti za šovinizem, temveč za mrzlo superiornost ljudi, ki so bili trenutno v premoči. Med temi mojstri pa je bilo tudi lepo število odločnih mož iz vrst naših nestrpnih sosedov. In nobenega dvoma ne moro biti, da ne bi bili ravno ti pobudniki, navdihovalci pa tudi izvrševalci nasilnega izseljevanja in pobijanja. Danes se imenujejo Avstrijec, bili pa so še včeraj navdušeni pristaši tretjega rajha in nemštva in seveda tudi njegovega kanibalstva Ravno tako pa tudi ne more biti dvoma, da so sedanji avstrijski nacionalisti raznih odtenkov isti mojstri svojega posla ali pa sinovi teh mojstrov in da velja zanje prilika
balščino si ie mogoče razlagati okrutni šovinizem, ki til pod vsem dogajanjem na Koroškem in ki ga že zaradi gnusa resnično ni prijetno čutiti v bližini in ki je eden od najsramotnejših madežev na človečanskem zemljevidu Evrope. Z njim bosta morala prej ali slej dokončno opraviti nemški in ..avstrijski" narod sama, če ne želita doživeti še tretjega krvavega poraza. Vse emana-cije te šovinistične sovražnosti mi lahko samo obtožujemo pred obličjem evropsko humanistično zavesti ib moramo se zavzemati za žrtve, ki so našo krvi.
Kar zadeva premagovanje to nacistične bolezni v Avstriji, si, po dogodkih sodeč, za zdaj in za bližjo prihodnost ne moremo obetati nič dobrega. O tem nas prepričujejo sklepi troh vodilnih strank o posebnem popisovanju Slovencev, zakon o manjšinah in izjavo različnih vidnih oseb avstrijskega javnega življenja Kaj pomeni za našo manjšino zakon o preštevanju in splošn) zakon o tej stvari v resnici, lahko razločno vidi vsak, ki ni politično in družbeno popolnoma slop ali zaslepljen. Zadnji smisel vse to parlamentarne komedije je kajpada iztrebitev in popolna asimilacija Slovoncov. In to jo sklep treh strank! A kaj pomoni to dejstvo?
Možnosti sta dve: ali nagon, ki je vzrok za kani-balščino, ki jo danes pripisujejo Hitlerju, še tako ali drugače živi v vseh treh strankah, ali pa so morajo vse tri stranko bati nerazpoloženja svojih volilcev, če b) pokazale odpor proti poniževalnemu in sramotnomu raznarodovanju. Obe možnosti sta enako strašni in obe sta porazni priči o moralni kulturi avstrijskega ..socializma", ravno tako pa tudi avstrijskega očitno nokrščan-skega krščanstva. Saj vendar vemo vsi, vos svet, ki pozna abocodo političnega ravnanja, da jo politika y svojem bistvu vendarlo tudi neko dejansko iskanje smt-sla in da ima zato ne samo dolžnost upoštevat) hotenje in okus vsakršnih množic, marveč jo hkrati dolžne tudi te množice osveščati, vzgajati in divjo nagone v njih
Zborovanje siovenskih zgodovinatjev
V dneh od 29. septembra do 2. oktobra so zborovati stovenski zgo-dovinarji v Kranjski gori. Letoinje XV!H. zborovanje je imeio poseben pečat, ker je praznovaio ob tej priiiki Zgodovinsko društvo za Siovenijo tridesetietnico svojega obstoja. Ob tem svojem jubiieju je prejeto viso-
ko odiikovanje kot priznanje za svoje deiovanje.__________________________
Pregied tega deiovanja je poda) predsednik dr. Tone Ferenc, vendar se ni ustavi) pri običajnem prikazovanju dosežkov in uspehov, temveč je skušat oceniti dejavnosti in uvetjavijanje društva v družbe-nem živtjenju zadnjih trideset iet. Pri tem je kritično pretresaj, kar ni biio doseženega in dajat smernice za nadatjnji in še uspešnejši razvoj društva v bodoče.
Petdesetletnica smrti
pesnika Srečka Kosovela
Ob tetošnji SO-tetnici smrti znanega kraškega pesnika revo-iucije Srečka Kosoveia so se in se še bodo zvrstite po vsej Sto-veniji najraztičnejše prireditve, posvečene vetikemu siovenskemu umetniku, ki je zapustit ogromno titerarno bogastvo, čeprav je umrt izredno miad, star komaj 22 tet.
Osrednja prostava ob 50-tetnici smrti Srečka Kosoveta bo jutri, soboto, ob It. uri v Sežani. Prireditev bo imeta vsenarodni značaj ter se je bodo udetežiti tudi predstavniki zamejskih Sio-vencev iz ttatije in s Koroške. Stavnostni govornik bo Cirit Ztobec, spomenik Srečku Kosoveiu pa bo odkrit Mitja Ribičič, predsednik repubiiške konference SZDL Stovenije.
Predvsem pa bo prireditev obsegata bogat kutturni program, ki ga bodo izvajati otroški in mtadinski pevski zbor osnovne šote Srečka Kosoveta v Sežani, mešani pevski zbor DPD Svoboda v tzoti ter znani stovenski dramski umetniki Mira Sardo-čeva, Poide Bibič, Rudi Kosmač in Rado Pavatec, ki bodo recitirati Kosovetove pesmi, kakor bosta tudi oba zbora izvajata izktjučno priredbe Kosovetovih umotvorov.
ZBOR SLAVtSTOV [ZJAVLJA:
Preštevanje Slovencev
je politično dejanje zoper avtohtonost in suverenost celotne slovenske skupnosti
Ob življenjskem jubileju (60-lecni-ci) sta prejela visoka odlikovanja tudi profesorja za zgodovino na Ljubljanski univerzi dr. Ferdo Gestrin in dr. Bogo Grafenauer.
Prvemu se imamo zahvaliti za dolgoletno odkrivanje doslej nepoznanega gradiva k slovenski zgodovini zgodnjega novega veka v italijanskih mestnih arhivih. Iz njih sta razvidna pomen in obseg trgovskih vezi med slovenskimi deželami in takozvanimi italijanskimi markami v popolnoma novi luči. Profesorju Gestrinu je uspelo dokazati, da paralelno s temi trgovskimi vezmi segajo tudi vplivi italijanskega kulturnega prostora v slovenske dežele in v tej dobi celo zdaleč prekašajo vplive z severa. Tudi v poznejši dobi odločilno sooblikujejo slovensko zgodovino.
Drugi jubilant akademik prof. dr. Bogo Grafenauer pa je posvečal svojo pozornost predvsem kmečkim uporom ter si ustvaril ime kot strokovnjak za zgodnjo slovansko zgodovino, za naselitev Slovanov v alpskem prostoru in karantansko kneževino. V znak spoštovanja in zahvale za delo, ki ga je posvetil raziskovanju koroške zgodovine in v korist koroških Slovencev, so mu zastopniki Kluba slovenskih zgodovinarjev in geografov na Koroškem izrazili najboljše želje in mu poklonili skromno darilo.
Prvi odsek predavanj letošnjega zborovanja slovenskih zgodovinarjev je veljal reviziji slovenske zgodovine v letih 1893 do 1904. Markanten dogodek v tem razdobju predstavlja vsekakor ustanovitev posebne Jugoslovanske socialno-demokratske stranke leta 1896. Močna težnja, da bi postali samostojni kot bratje Hrvati, je tmela vzrok v popolnem neupoštevanju drugih narodnosti s strani nemške socialno-demokratske centrale na Dunaju. Zamisel, da bi ustanovili slovensko socialno-demokratsko stranko kot jugoslovansko, ki se kaže v povabilu Hrvatom, Srbom in tudi Bolgarom, nakazuje že v tej zgodnji dobi širši [ugoslovanski značaj političnega kon-
cepta. Vedno ostrejši narodnostni boj v habsburški monarhiji ter poudarjanje zgolj kulturne plati nacionalnega vprašanja s strani dunajske centrale, sta nepopravljivo zaostrila narodnostni razkol tudi v vrstah avstrijskega delavskega gibanja. Vsa lepa teoretična razpravljanja niso mogla prikriti resničnega vsakdanjega go-
Izjava
SAZU
V zvezi z zadnjimi dogodki na Koroškem in :p)oh v zvezi s profimanjšinsko po-titiko Avstrije je Siovenska akademija znanosti in umetnosti sprejeta posebno izjavo V tej izjavi najvišja siovenska znanstvena in kuiturno-umet-niška ustanova med drugim ugotavtja, da poiitika avstrijske vtade v manjšinskem vprašanju v cetoti nasprotuje prepričanju vsega civitizirane-ga sveta.
tzjavo SAZU, ki so jo po zagotovita sveta akademij SFRJ v cetoti podprte tudi vse najvišje jugostovanske znanstvene in umetniške ustanove, bomo objaviti v prihodnji šte vitki našega tista.
spodarskega izkoriščanja negospodu-jočih narodnosti v posameznih deželah. Rezultat tega gospodarskega in nacionalnega pritiska je bil čedalje tesnejše povezovanje socialnih zahtev z nacionalnimi.
Zal so obravnavali tako referat
prof. dr. J. Pleterskega, ki je podal pregled celote, kot tudi posebni referat V. Vrbnjaka za Štajersko, dr. A. Malleja za Koroško, B. Marušiča za Goriško in B. Gombača za Trst predvsem strankarski razvoj, manj pa gospodarskega ozadja tega razvoja in njegove usodne posledice: vse širše odseljevanje s podeželja, izseljevanje v Ameriko itd., ki so odločilno posegle v nacionalni sestav slovenskih dežel.
Razvoj in osamosvojitev Slovencev v državnem zboru habsburške monarhije, v katerem se pojavljajo v tej dobi na Dunaju razni skupni politični klubi slovenskih, hrvaških, ru-sinskih in čeških poslancev, je ponazoril dr. V. Melik.
Drugi dan predavanj se je bavil pretežno z regionalno zgodovino Gorenjske, še posebno z vprašanji železarstva v slovenski zgodovini. Popoldan je bil posvečen osvetlitvi značilnosti narodnoosvobodilne borbe na Gorenjskem ter ogledu železarne v bližnjih Jesenicah. Dopoldan tretjega dne je bil pridržan razpravam in diskusiji o vlogi zgodovine v šolah in vprašanjem njenega poučevanja.
V petek popoldne so bila predavanja s tematiko Koroške. Prof. dr. Bogo Grafenauer je osvetlil Karantanske temelje kasnejše koroške vojvodine, posebno še z ozirom na takozvani jubilej „1000 let Koroške", ki mu nikakor ni priznati pomena in veljave, ki so jih vanj vnesli organizatorji slavja na Koroškem.
Na primerih narodnih šol v Št. Rupertu pri Velikovcu in v Št. Petru v Rožu je skušal prebrani sestavek dr. Avguština Malleja prikazati težnje po obnovitvi slovenskega osnovnega šolstva na Koroškem v dvajsetih letih našega stoletja.
Žal prof. dr. Metod Mikuž napovedanega predavanja o „Koroški v mednarodnih odnosih po drugi svetovni vojni" zaradi obolenja ni mogel opraviti. Gotovo bi rezultat njegovih raziskav temeljito pojasnil nekatera izhodišča, ki nikakor ne dopuščajo sedanjih poizkusov, da se obstoj Slovencev in Hrvatov v Avstriji šele s štetjem ugotavlja.
Soglasno odobrena resolucija in ostra obsodba avstrijske vlade v zvezi s pripravami posebnega ugotavljanja manjšin sta jasna dokaza, da se slovenski zgodovinrji zavedajo odgovornosti svoje stroke za reševanje vprašanj sedanje situacije koroških Slovencev.
dr. AfirgM Zwitter
Na štiridnevnem strokovnem zborovanju, ki je potekalo v Portorožu, deioma pa tudi v Trstu, je okoli 600 slovenskih učiteljev in profesorjev slovenskega jezika in književnosti osnovnih, srednjih in visokih šol razpravljalo o uveljavljanju slovenščine doma in v zamejstvu. Posebno še zaključni občni zbor republiškega združenja slavističnih društev je bil v znamenju prizadevanj za uveljavljanje slovenskega jezika, za krepitev jezika, za krepitev slovenske jezikovne zavesti, za strokovno usposabljanje slavistov.
V tem okviru so slavisti protestirali zoper ravnanje Avstrije oziroma njenih oblasti do slovenskega življa na Koroškem ter hrvaške manjšine na Gradiščanskem. Poudarili so, da je preštevanje politično dejanje zoper avtohtonost in suverenost celotne slovenske narodne skupnosti, kajti Koroška je bila pred poldrugim tisočletjem in potem še tisoč let zibelka prve slovenske srednjeevropske kulture, bila je eno nezamenljivih središč sodobnega slovenskega narodnega preporoda. ..Sleherno dejanje zoper njeno avtohtono slovensko prebivalstvo in kulturo pa ni samo dejanje zoper slovensko narodno skupnost sploh, marveč je obenem dejanje zoper najbolj avtentično koroštvo, pa naj bo to koroštvo slovensko ali nemško," je rečeno v izjavi slavističnega zbora. „Ko-roška duhovna in širša družbena
tradicija namreč ne pozna tistega sovraštva, na katerem temelji nameravano preštevanje." To sovraštvo je za Koroško politični in ideološki uvoz, poudarja izjava slavistov in spominja, da je bilo tisto, kar je resnično, avtohtono duhovno koroško sporočilo istovetno z najbolj plemenitim in resničnim evropskim sporočilom. ..Preštevanje na Koroškem je zato preštevanje tega, do kod že se je Koroška izneverila svoji resničnostni podobi."
Protestom so se pridružili tudi slovenski bibliotekarji, ki so poslali društvu avstrijskih bibliotekarjev pismo, v katerem prosijo svoje kolege za pomoč v boju proti preštevanju Slovencev na Koroškem. Posebej opozarjajo v svojem pismu na dragocene prispevke narodnih manjšin, ki bogatijo kulturo večinskega prav tako kakor matičnega naroda. „Zato vas, dragi kolegi, pozivamo, da tudi vi dvignete svoj glas zoper nameravano prikrito in žal tudi odkrito nasilje, ki ga predstavlja preštevanje slovenske in hrvaške manjšine, saj vse preveč očitno računa s psihološkimi in ne zgolj psihološkimi pritiski nad morda nacionalno manj zavednimi posamezniki ..."
Proti ravnanju s slovensko in hrvaško manjšino v Avstriji so protestirali tudi prevajalci iz vse Jugoslavije. S svojega delovnega srečanja v Radencih so poslali avstrijskemu pisateljskemu društvu pismo, v katerem prosijo avstrijsko društvo pisateljev, da kot kulturno društvo, ki se zaveda pomembnosti materinega jezika za kulturo vsega človeštva, podpre zahtevo po uveljavitvi državne pogodbe, ki je poroštvo miru in prijateljstva med narodi.
Zveza novinarjev Jugoslavije pa je pozvala avstrijske novinarje, naj bi se tudi za rešitev manjšinskega vprašanja doma zavzeti tako odločno, kot so svoječasno podpirali boj svoje manjšine v Italiji. Hkrati so jugoslovanski novinarji odločno protestirali zaradi načina, kako kancler Kreisky obravnava jugoslovanski tisk, o katerem je izjavil, da ne more svobodno poročati ter da je nestrpen in hujskaški. ,Svoboda, ki smo jo izbojevali v spopadu s fašizmom, tudi avstrijskim, je popolnoma naša stvar," so poudarili jugoslovanski novinarji ter opozorili, da v Jugoslaviji ni nikoli nihče delit naukov Avstrijcem o svobodi ali nesvobodi njihovega tiska. „Ce pa je jugoslovanski tisk .nestrpen' in .hujskaški', potem je to zato, ker si ne more dovoliti, da bi ostal pasiven do poskusov zatiranja naše manjšine."
OGORČENO PtSMO — OGORČENO P!SMO — OGORČENO P!SMO — OGORČENO P!SMO — OGORČENO PtSMO —
je eden od najsramotnejših madežev na čtovečanskem zem!jevidu v Evropi
Kubtimirati ati ce!o zatreti. Nikakor pa jim no smo streči, Kakor to vidimo v Avstriji, kjer po vsem storjonom ros "e moremo pričakovati nikakršnega obračuna s pred igodovinskim atavizmom. !n to seveda ni dobro.
*" zjavo poiitično visoko prosvetijenih? Dunajski zunanji minister so bori za nenavadno pravico Siovcncev do ..asimitacije". Asimiiacija je kajpada narodnostni od-Pad a!i dozortorstvo, ki ga nazadnje označujemo kot renegatstvo. Avstrijska država naj bi po mnenju tega jdsokoga poiitika daia aii pa jo ie daia Siovencom na Koroškem občudovanja in zavisti vredno pravico do re-"ngatstva. !n kako io s to pravico? Dati je ne more nihče nikomur, niti Avstrija ne. No, spioh pa io biio renogat-brez dunajskega dovoijonja na Koroškem dosiej Kar zadosti. O tom pričajo štoviina siovenska imena no te vindišarjev aii Čušev, tomveč mnogih korenitih Koroških nomško nacionainih mož od raznih Gtobotsch-niggov in podobnih pragormanov pa vso do bog vodi ko 9a Še. )n izkoriščanjo te pravice do ronogatstva so na Poseben način zrcaii tudi v posebni bosnosti koroških Ptogormanov s toiikorimi siovonskimi imeni; pri nas, na "oikanu namrč poznamo progovor o poturicah . . Mi-ni*tor tedaj skrbi in so bojujo za pravico, ki je nikomur no moro dati nihče, namesto da bi skrboi za to, da bi "Osimiiiranjo", ki jo brez sramote skorajda nemogočo, no Prišio nikomur niti na mise). Kakšni so vzroki vseh teh nocionainih probogov, vemo vsi, nemara pa tudi mini-?*or. )n to bi bito treba odstraniti s potitičnim bojem, Ki bi zastuiit to ime.
A toga nikakor noče videti in še manj priznati. Toga "o sme. (o pa so potrudiš njegovo domistico razmistiti **o kraja, moraš sprevideti, da je nastata in da so ie *nogta izraziti v tako btoščoči ideji prod vso javnostjo *Qradi toga, kor ni nič drugoga kakor samo prikrita oija, kako koroškim Stovencom čim botj otajšati rene-
gatstvo, pa četudi s sito. To pa zato, da bi sptoh zginiti s površja koroške zemtje, na kateri so vsekakor živeti prej kot kateri koti Nemec. Toda seveda! Spominjam se nekoga izreka ati povetja nepriznanega vzornika in predhodnika vseh podobnih nacionatnih širokogrudnežev. Ati ni reket sam Hitter nekomu v Mariboru: ..Machen Sie mir das Land wieder deutsch!" tn ta ukaz je treba v zvezi s Koroško prav mato spremeniti in nastata nam bo jasna obtika skrite žetje ati tendence vse obravnavane avstrijsko potitiko v takitc obtiki: Machen wir uns end-tich das land deutsch! tn to je vsa resnica. Vso drugo, vsi sktepi in zakoni in njihove raztage so skrivatnice, posek v oči in stepito. To pa seveda ni in ne more biti dobro.
Mistim, da je isti potitik ati kateri drug, njemu na tas podoben, izjavit še drugo državniško modrost. Ker je bi! opozorjen, da so Avstrijci nemške narodnosti v ttatiji doscgti dogovor gtedo pravic nemškega živtja v lužnih Tirotah, je naše! seveda najpropričovatnejši izgovor, češ da ta dogovor ne more bdi prenesen na Koroško za našo manjšino. Ni pa povedat, zakaj io to nemogoče. Toga najbrž brez preočitnega sofizma ati brez čisto nedostojne žatitve ne b) moget storiti in vrhu tega ga je strah pred koroškimi šovinisti in morda četo pred nečim v njem samem. Lo kje se ie naučit tega! Ah, seveda! Tam, kjer ima vsa ta potitika nekakšen patronat. V Ameriki! Brati smo pred nedavnim, da predsodnik Ford ne bo dopusti! normatnih odnosov z Vtetnamom, in to zaradi tega ne, ker jo baje v nekdanjem Sevornom Vietnamu brez stedu izginito nekaj sto ameriških državtja-nov. Kako jasno! Kaj pa Vietnamci, ki so brez stedu izginiti pod ameriškimi škornji in tanki? Ti seveda ne štejejo. Čeprav odgovarjajo zanje v predetih, ki so jih zasedti Američani, tahko samo ti. Toda o marsikom teh bi bito Američanom zagotovo neprijetno dajati kaka pojasnita. tn če so tistih nokaj sto v Severnem Vietnamu
raztrgate ameriške bombe? Skratka, tjudje nismo ne enaki ne enakovredni in to ne v Ameriki ne v Aziji in seveda tudi ne v Avstriji, še najmanj pa na Koroškem, tn to resnično ni in ne more bi dobro.
Govorit sem spočetka o kanibatskem šovinizmu ati o ravno taki superiornosti pri mogočnih narodih tega sveta, predvsem seveda pri Nemcih. Toda to ni edini narod, ki je v nedavni pretektosti dokaza! svojo sposobnost za to btago čustvo. Pa Američani v Vietnamu? čeprav so brez steherne pravice pobijati, požigati, po habtjati, uničevati take množice nedotžnih tjudi, je mo-gc! in smet predsednik Ford, če smem verjeti dnevnikom, nedavno izjaviti pred vsem svetom: če so storiti Američani v vietnamski vojni kako napako, je bita ta samo v tem, da so biti premato trdi. Če je katera izjava tega stotetja zgodovinska, ta je gotovo, in to resnično ni dobro. Ni pa samo to, da je zgodovinska, temveč bati se je, da je tudi vzgojna. Nikakor ni nemogoče, da bi kak bodoči avstrijski voditni potitik iz priznane docit-nosti teh srednjeevropskih demokratov skušat posneti in parafrazirati vetikega predsednika in da bi k stovenske-mu probtemu na Koroškem izjavit, češ Avstrijci so biti s Stovenci samo premato trdi. tn to ktiub temu, da svet ubija tako duševno kakor totosno in ktjub temu, da ta potitika nasproti Stovencem ni nič drugega kakor pod ovčjim runom skrito votčje zverstvo nacizma, za katerega so vsektikor soodgovorni tudi Avstrijci. Tega ne bi smeti pozabtjati. Mi zagotovo ne bomo. Na četu nosijo koroški in drugi njihovi fanatiki Kajnov ktjukasti križ; tajd ga in prikrivajo, a kakor vidimo, se mu ne odreko. tn to prav zagotovo ne more biti dobro, ztasti ne zanje.
losip Vidmar
predsednik Siovenske akademije znanosti in umetnosti
NOVA OBČINSKA HIŠA V BOROVLJAH:
Kraj srečanja in zbiižanja
kjer pa za slovensko besedo ni prostora
Ljubezen in enotnost, red, pravičnost, pomoč za sieherni stan ter zvestobo domovini je obtjubijaio gesto, pod katerim je potekata minuio soboto otvoritev nove občinske hiše v Borovijah. V pestrem sporedu so nastopiti domači ansambii od pihaine godbe preko moškega in mešanega zbora do recitatorjev, in svečanemu trenutku primerne besede so govoriti župan Woschitz, dežeini giavar Wagner in zvezni predsednik Kirchschiager, ki so posebej poudariti, da je nova občinska hiša zamišijena kot kraj srečanja in zbiižanja, kot dom vseh občanov — ne giede na poiitično aii versko prepričanje, ne giede na jezik, ki ga govorijo ...
Kmetijska šota na Grmu
obhaja svojo devetdesetietnico
Tako bi človek imel vtis, da je bilo vse v najlepšem redu, naravnost vzorno v smislu ^koroške idile", ki menda pozna samo mirno in že tisoč let prijateljsko sožitje. Toda v resnici le ni bilo tako lepo, marveč se je tudi ob tej priložnosti nehote vsiljevala globoko resnica, ki jo izpoveduje naslov najnovejšega pregleda sodobne slovenske književnosti na Koroškem: „Ta hiša je moja pa vendar moja ni". Kajti svečanost je bila uravnana in je potekala tako, da je deklarativne izjave o srečanju in zbliževanju že kar na licu mesta postavljala na laž: v ceiotnem sporedu ni biio sio-venske besede in siovenske pesmi, kakor tud) iz napisov na novi hiši nikjer ni razvidno, da bi občani bo rovetjske občine pripadati dvem narodnim skupnostim.
Nova občinska hiša bi morala biti dom tudi slovenskim občanom, vendar kako naj bo, če pa v njej ni prostora za slovensko besedo. Prav na to dejstvo je opozoril slovenski občinski odbornik Feliks Wieser tudi zveznega predsednika Kirch-schlagerja. (Pravico, da mu je ob prihodu v Borovlje lahko izrekel kratek pozdrav v imenu slovenskega prebivalstva občine, si je moral šele priboriti, kajti župan mu je to najprej prepovedal, kakor je tudi odklonil, da bi pri sporedu sodelovala kakšna skupina domačega slovenskega prosvetnega društva!) Tudi Slovenci smo ponosni, da smo
Siovenska prosvetna zveza v Cetovcu
vabi na
PEVSKi KONCERT
v nedeijo, dne 31. oktobra 1976 ob 19.30 uri v tam) dvorani v Škocijanu.
Gostuje: SLOVENSKi OKTET Pred koncertom bo ob 17. uri na doma Vaientina Hartmana v Kiopinju odkritje iesene pia-stike „Rej pod tipo", ki jo je Siovensk) oktet ob svoji 25 tetnici pokioni) našemu za siužnemu zborovodji.
Ljubiteiji siovenske pesmi prisrčno vabijenii
Odbor
Siovensko prosvetno društvo . Košuta" v Setah
vabi na
PEVSK) KONCERT v spomin Hermanu Veiiku
v nedeijo 31. oktobra 1976 ob 13.30 uri v tam) dvorani v Seiah.
Gostuje:
..SLOVENSKi OKTET
čigar petje je pokojni sei-ski župan in narodnopoti-tični deiavec Herman Ve iek nadvse ijubi).
Ljubiteije tepega petja vabimo, da pridejo v čim večjem števiiu.
Odbor
dobili novo občinsko hišo, ki smo jo zgradili nemško in slovensko govoreči prebivalci občine Borovlje, je izjavi! Wieser ter dodal, da smo koroški Slovenci vedno bili in smo pripravljeni s svojim delom prispevati za boljši jutrišnji dan v naši domovini. ..Vendar pa moramo ponovno ugotoviti, da je naša narodna skupnost v javnem živijenju zapostavije-na," je naglasil slovenski občinski odbornik in to svojo trditev tudi dokazal: na novi občinski hiši ni sio-venskega napisa, v občinski sobi siovenščina ni enakopraven uradni jezik, kajti če siovenski občinski odbornik spregovori v svojem jeziku, tega v zapisniku niti ne zabeiežijo. In še je navajal: domače siovensko
prosvetno društvo dobi za svoje bogato kuiturno deio iz občinskih sredstev na ieto ceiih 1000 šiiingov od skupnih 231.000 šiiingov, ki jih bo-roveijska občina v svojem 70 miii-jonov veiikem proračunu predvidi za kuiturne namene. Občinski odbornik Wieser pa je zveznega predsednika opozoril tudi na delovanje nemškonacionalnih organizacij, ki stalno hujskajo proti slovenski manjšini na Koroškem. „Pod temi pogoji bo jezikovno štetje oz. ugotavijanje manjšine izvedeno v ozračju, ki tistim, ki govorijo siovensko, ne dopušča, da bi se odio-čaii svobodno, zato odkianjamo tako ugotavijanje," je poudaril
Za djake, ki stanujejo v Dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu, se s pričetkom novega šolskega teta ni pričelo te učenja, marveč imajo v Domu poskrbljeno tudi za kulturno in drugo dejavnost mladih prebivalcev; vse seveda kolikor dopušča prosti čas.
2e takoj na začetku so pričeli s pevskimi vajami domskega pevskega zbora, pa tudi z drugimi oblikami kulturnega delovanja, ki ga je vodstvo doma sprejeto v načrt za tekoče šolsko leto. Med drugim so sklenili, da bodo priredili vrsto literarnih večerov, na katere bodo povabili domače besedne ustvarjalce, da jim sami predstavijo svoje literarno ustvarjanje in jih s tem mladina čim bliže spozna.
Prvi tak literarni večer v Dijaškem domu SŠD v Celovcu, je bit prejšnji četrtek. Kot prva domača avtorja sta se mladim poslušalcem predstavila pesnika Valentin Polenšek in
Wieser ter prosil zveznega predsednika, da bi se zavzel za reševanje odprtih vprašanj brez revizije državne pogodbe. ^Prepričani smo, da tudi mnogi nemško govoreči Korošci in Avstrijci nočejo ugotavljanja manjšine. Koroški Siovenci ne žeiimo nič drugega kot pa popotno in pošteno izpoinitev državne pogodbe. Tudi v bodoče se bomo zavzemati za boijše sožitje med pripadniki obeh narodov na Koroškem."
Zvezni predsednik Kirchschiager je svojim izjavam, ki jih je o manjšinski problematiki podal na letošnji akademiji slovenske gimnazije, na sobotni svečanosti v Borovljah dodal samo toliko, da je odkrito prepričan, da sta bila oba manjšinska zakona (zakon o štetju posebne vrste in zakon o narodnih skupnostih — op. ured.) sklenjena na podlagi pozitivnega odnosa do manjšin in da ju je zato treba spoštovati — v duhu medsebojne odkritosti.
Zupan Woschitz je bit vsekakor že odkrit, ko je takoj po otvoritvi
nove občinske hiše v radiu izjavil, da po ugotovitvah ustavne službe člen 7 za občine ne velja, zato je v občinski sobi uradni jezik samo nemščina; in bil je še bolj odkrit, ko je povedal, da izjav slovenskega občinskega odbornika ne morejo protokolirati, ker nimajo prevajalca.
Ne bi se čudiii, če se je ob lakih dejstvih ludi občinski odbornik Wie-ser spomni) omenjenega nasiova „Ta hiša je moja pa vendar moja ni" — ziasti ko ga je že na poli v Borovije „pozdravii" na transformatorju vetik svež napis z nedvoumnim pozivom:	TSCHUSCHEN
RAUS!
Andrej Kokot. Oba avtorja sta gojencem brala iz svojih del, v prostem pogovoru pa so se dijaki zanimali o njunem ustvarjalnem delu. Mlade poslušalce je predvsem tudi zanimalo, koliko del sta doslej že napisala in koliko knjig sta izdala.
Čeprav je bila mladina nekoliko zadržana, je bila prireditev vsekakor zelo umestna in spodbudna, saj je to prava oblika približevanja avtorjev mladim bratcem in s tem
Kmetijska šola na Grmu v Novem mestu letos praznuje 90-letnico obstoja. Ob tej priložnosti so pripravili obsežen spored proslavljanja, ki se je pričelo v četrtek 21. oktobra in se bo zaključilo prihodnjo nedeljo.
Kmetijska šola Grm v Novem mestu je v tem obdobju izšolala nad 2.500 absolventov.
V	grmski šoti se niso šolali te učenci iz Slovenije, ampak tudi slovenski fantje iz zamejstva. Iz šolske kronike je razbrati, da je v
Koroška stvarnost
na razstavi na Ravnah
V	prostorih Študijske knjižnice na Ravnah na Koroškem so prejšnji četrtek odprli zanimivo razstavo o koroški stvarnosti. Pri tem gre za prikaz fotografske dokumentacije, ki ne-spodbitno dokazuje trpljenje in diskriminacijo koroških Slovencev za čas nacizma in vse do današnjih dni. Slikovno gradivo je v slovenščini, nemščini in italijanščini podkrepljeno z ustreznim besedilom.
Prireditelj razstave je časopis ..Ljubljanski dnevnik", pripravil pa jo je Edi Šelhavs v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja v Ljubljani in s slovenskimi listi na Koroškem.
Razstavo so hkrati odprli tudi v drugih krajih Slovenije in na Primorskem. Prikazali pa jo bodo tudi na Južni Tirolski, v dogovoru pa so tudi z nekaterimi kraji v Avstriji.
Iz Holbič imamo žalostno vest: zapustil nas je Feliks Piček, po domače Kordežev oče. Umrl je v 73. letu starosti. Prejšnji četrtek smo ga na domačem pokopališču v Škofičah položili k zadnjemu počitku
Z rajnim Kordežem smo izgubili zvestega pripadnika naše narodne skupnosti. 2e v mladih letih je bil vnet prosvetaš in tudi pozneje se je vedno rad udeleževal slovenskih prireditev. Pa ne samo to, v zavedne člane naše narodne družine je vzgojil tudi svoje otroke, ki aktivno delujejo v naših organizacijah. Feliks Piček pa se je udejstvoval tudi na zadružnem področju, v domači zadrugi v Škofičah.
vzbujanje zanimanja za njihova dela. Prav fa prireditev, kateri bodo sledite še druge, je nov začetek spoznavanja del domačih avtorjev, zakaj slovenska mladina na Koroškem mora biti seznanjena tudi z dosežki kulturnega oziroma književnega ustvarjanja na domačih tleh, saj so naši slovenski pesniki in pisatelji dosegli že lepe uspehe v sodobni slovenski književnosti.
obdobjih od leta 1920 do 1938 obiskalo grmsko šolo v vsaki generaciji po nekaj učencev koroških Slovencev in Slovencev iz Italije. Iz teh krajev so se prihajali šolat učenci še nekaj tet po zadnji vojni.
Absolventi šole iz zamejstva so obdržali pristen stik z nami tudi potem, ko so postali gospodarji na svojih kmetijah, saj skoraj vsako leto prihajajo na obisk šole posamezniki, pa tudi skupine. Tudi grmska šola se je trudila navezati stik s slovenskimi kraji na Koroškem. Tako učenci večkrat pridejo na počitniško prakso na slovenske kmetije na Koroškem, večkrat pa jih ravnateljstvo pelje na šolske ekskurzije v naše kraje.
Zato je razumljivo, da na grmski šoli želijo, da bi ti pristni in prijateljski stiki z bivšimi gojenci in koroškimi Slovenci sploh še trajali posebno pa, da bi ob 90-letnici Kmetijske šole na Grmu radi med seboj videli čim več nekdanjih učencev iz zamejstva.
Osrednji del proslave je v soboto 23. oktobra, torej jutri. Prične se ob 10. uri z zborovanjem absolventov šole Grm in ostalih gostov v Domu kulture v Novem mestu. Zatem je ogled razstave na šoli in ogled gospodarskih objektov v izgradnji na Trški gori, za zaključek pa je tovariško srečanje absolventov na Kmetijski šoli Grm. V nedeljo 24. oktobra 1976 je še odprta razstava na Kmetijski šoli Grm, ob 17. uri pa zaključna prireditev.
Zaradi svojega klenega značaja je bil med sosedi in v našem kraju sploh zelo priljubljen. Vsakemu je rad pomagal, kolikor je bilo v njegovih močeh. V zadrugi se je zavzemal za pomoč vsem, ki so jo potrebovali. Kot zaveden Slovenec je čestokrat moral prenašati tudi ponižanja. Vendar Kordežev oče se vsega tega ni zbal. Nikdar ni zatajil svojega narodnega izvora, ampak je vedno znova pokazal, da je na svoj narod ponosen.
Ko smo se od njega poslavljali, je prišlo mnogo žalnih gostov, da se poklonijo njegovemu spominu. Pogrebne svečanosti je opravil naš župnik Nadrag, ob odprtem grobu pa se je od njega poslovil tudi predsednik naše zadruge Lovro Kramer. In tudi pevci domačega društva so se pokojniku poklonili s pesmimi žalostin-kami.
Rajnega Kordeževega očeta bomo ohranili v lepem spominu, zaostalim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Narodni svet koroških Sioven-cev in Zveza siovenskih organizacij na Koroškem
Vabimo vas na predstavo tiima
..KAPLAN
MARTiN ČEDERMAC
ki ga bo v petek 22. oktobra 1976 ob 19.30 uri v torni dvorani v Šentjakobu predvajata Siovenska prosvetna zveza.
Po predstavi diskusija, dr. Matevž Griic
predsednik NSKS
dr. Franci Zwitter
predsednik ZSO
Tito odlikoval dr. Tischlerja
iz poročita Tanjuga povzemamo, da je predsednik SFRJ Josip Broz Tito odtikovai bivšega doigoietnega predsednika Narodnega sveta koroških Siovencev dr. Joška Tischierja z redom jugosiovanske zvezde z ziatim vencem „za posebne zasiuge pr) združevanju koroških Siovencev in njihovem povezovanju z matično dežeio ter za prispevek k razvoju sodeiovanja med Jugosiavijo in repubiiko Avstrijo". Veieposia-nik SFRJ v Avstriji Gustav Viahov bo izroči) visoko odiikovanje, brž ko se bo dr. Tischierju izboijšaio zdravstveno stanje.
K visokemu odiikovanju dr. Tischierju čestitamo!
V
Literarni večer v Dijaškem domu SSD
Erklarung
7n Jer rlKsg%7?e Jes čJofensiJ vestmi vom 20. AttgKSt 7976 erscEie?; eine mit Prtt-ter gezeieEnete Giosse, Jie Pe/eiJtgttngen gegen Ernst Pri-moscE, CEe/reJd^teMr Jer KJrntner TdgeszeitKMg, entEie/t.
Der 5(ottens^i vestnih cniscluJJfgt sieE Eiemit ^e: CAeJreJtttbtetrr PrimoscE Jjr Jiese PeieiJigMngen ttnJ zieEt ste mit Jem AttsJrttc^ Jes PeJttMerns zttrJc^.
NoAbiče pri .ŠkoAča/!
Tudi v Miji so solidarni z našim bojem
Pred nedavnim so prosvetaii z Radi: gostovati v Doiini pri Trstu. V našem iistu smo poročati, da so lam biii deiežni izredno prisrčnega sprejema. Med drugimi je naše prosvetaše sprejet tudi župan občine Dotina Edvin Švab s predstavniki vseh v občini zastopanih strank. Ob tej priiožnosti so našim prosve-tašem izraziti vso soiidarnost s koroškimi Siovenci v boju za njihove pravice.
Dne 15. oktobra 1976 pa je občinski svet občine Doiina, v katerem so zastopani komunisti, sociaiisti, Siovenska skupnost in demokristjani, na svoji redni seji obravnava) vprašanje preštevanja pripadnikov manjšin v repubiiki Avstriji in tozadevno priše), na osnovi stainih in neposrednih stikov s pripadniki sto-venske manjšine na Koroškem do ugotovitev, ki jih je strni) v posebni izjavi, kjer je rečeno:
#	Avstrijska družba in država vse do danes nista znati aii nista hoteti ustvariti pogojev, v katerih bi se pripadniki manjšine čutiti enakopravne, zaščitene, pač pa je dejstvo, da manjšina, ki je že iz objektivnih raztogov vedno izpostavtjena nevarnosti asi-mitacije, ni bita detežna podpore v prizadevanjih za tastno ohranitev in razvoj.
#	Dogajato se je nasprotno, da so avstrijski dr-
žavtjani stovenske narodnosti živeti v nekem statnem strahu, negotovosti, brez zakonsko ati de facto urejenih pravic, kajti družba ni ustvarita pogojev za njihov razvoj.
# Ktjub temu je borbenost in zavest Stovencev v Avstriji, po totikih tetih pritiska in neenakopravnosti, še vedno živa in se ob podpori in sotidarnosti demokratičnih sii krepi iz dneva v dan.
Občinski svet občine Dotina izreka vso svojo soti-darnost pravičnim zahtevam koroških Stovencev in izraža žeijo in poziv avstrijskim detovnim tjudem in demokratom, ki detujejo v okviru sorodnih strank, ki jih ta svet predstavijo, da razmištjajo o raztogih upiranja manjšine, ki ne more v nobenem primeru ogrožati večine, ne prevtadati nad večino.
Vztrajanje avstrijskih potitičnih sit na dosedanjih nepopustijivih statiščih in pogojevati priznavanje osnovnih narodnih pravic narodnim manjšinam s šte-vitom pripadnikov ni demokratično.
Zato ta občinski svet izraža koroškim Stovencem svojo popotno sotidarnost, ker je prepričan, da je njihov boj upravičen in pravičen, ter jim žeti, da bi v naporih po uvetjavitvi svojih pravic uspeii.
Borštnikovo srečanje-praznik siovenskega gtedaiišča
V Mariboru letos prirejajo že 7. Borštnikovo srečanje in 11. srečanje slovenskih dramskih gledališč. To je brez dvoma velik praznik slovenskega gledališča, saj se v času od 21. do 30. oktobra v Mariboru in širši okolici odvijajo številne gledališke predstave in druge prireditve, na katerih sodelujejo ansambli vseh slovenskih gledališč. Srečanje pa ni le za gledališčnike velikega pomena, marveč tudi za publiko, ki ima v tem času možnost videti različne cdrske predstave.
Prireditelj teh srečanj, Slovensko narodno gledališče v Mariboru, je
Stovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Ptiberku prireja v okviru Borštnikovega srečanja SMG MARi-BOR z monodramo J. Sve-tokriškega
..EM SREČEM, VESEL! tMU VSEH TROSTOV POLH DAM VOŠČtM"
v nedetjo 24. oktobra 1976 ob 19.30 uri v dvorani pri Schwarztu v Ptiberku.
Ljubitetjt odrske umetnosti prisrčno vabtjeni!
Odbor
ob teh srečanjih pričelo s posredovanjem dobrega gledališča široki publiki od mladine do tovarniških delavcev. Naj v tej zvezi omenimo samo podatek, da je predstave prvega Borštnikovega srečanja obiskalo 3.000 oseb, na lanskem srečanju so zabeležili že 23.000 obiskovalcev, na letošnjih srečanjih pa pričakujejo še večji odziv. Odlično udeležbo teh predstav so dosegli s sodelovanjem delovnih kolektivov v Mariboru in drugih predelih Štajerske, kjer različni ansambli gostujejo s svojimi predstavami. Pri tem gre za predstave z vrhunsko kvaliteto, ker posamezna gledališča pri tem tudi tekmujejo za Borštnikova odličja.
V okviru Borštnikovega srečanja bo letos prvič zajeta tudi Koroška, kar ponovno potrjuje močno povezanost koroških Slovencev z matičnim narodom. V organizaciji Slovenskega prosvetnega društva „Edinost" v Pliberku bo v dvorani pri Schwarzlu gostovalo Slovensko narodno gledališče v Mariboru z monodramo J. Svetokriškega ,En srečen, veseli inu vsih troštov poln dan voščim". Točen čas prireditve je razviden iz posebnega vabila.
Pričakovati je, da bo tudi letošnje Borštnikovo srečanje slovenskih dramskih gledališč povsem uspelo in da bo prireditelj zabeležil še večje število obiskovalcev kot doslej. Želeti pa je, da bi se prihodnje
Borštnikovo srečanje še bolj vključilo tudi v kulturno dogajanje pri nas na Koroškem, zakaj gledališke predstave med našim ljudstvom vedno najdejo hvaležen sprejem.
Končno je treba še zapisati, da so pokrovitelji Borštnikovega srečanja v Mariboru delovni kolektivi večjih slovenskih podjetij, kot na primer Železarna Ravne na Koroškem, Ljubljanska banka in druga.
OB DRŽAVMEM PRAZMiKU
vabi Stovensko prosvetno društvo „Zarja" na
KOMCERT
ki bo v ponedetjek 25. oktobra 1976 ob 20. uri v farni dvorani v Žet. Kapti. Sodetujejo:
*	Obirski ženski oktet SPD ..Obir" z Obirske
*	Moški pevski zbor SPD ..Trta" iz Žitare vasi
*	Mešani pevski zbor SPD ..Dantca" tz Št. Vida v Podjuni
*	Mešani in moški pevski zbor, obe toikiorni skupini in tamburaš) SPD ..Zarja" iz Žeiezne Kapie.
Prisrčno vabijeni od biizu in daieč!
DUMAJSKA AKCiJA 76:
,Meni Dunaja ni biio treba../
(Fran Levstik, Martin Krpan)
— Krpanovo TMMto, nestrpno swo te č%L%/i,	Z?og%to
teto :z rlmerz^e. T% smo te /e fit/e/Z :n vse tvoje nepopisne historične zn%-menitnosti. Od .BKrgthe%tr% do XiosterneMhMrgiZ. Pi! tzzdi tvoje specijzčne šzzrnze, tvoje ročne poijnhe z jj%hhi?n n<zsnzešhonz z<z gospodične, tvojo .Szzchertorto mit AcE/%g, hi jo pohhznjitjo izvstrijshi d%vhop/<zčev%ici tvojim projesorshim mzzzihom — nzz jezo ččorenovo in Afochovo, her j% ne povabijo, hizdar se nanjo spravijo. Pa tvojo siadho PfeMrigenstimm%ng in /ivri-rane jijaberje po cestah in jarmah v Praterja . ..
Ne pogresa/i hi vsega tega. Pa tadi Parhzmenta in mogočnega /astiz-paiasta ne. Pošastna, stara, siva stavba, monamentaina. /n pred njo znamenita boginja /asticia, boginja pravic in enhopravnosti z zahritimi očmi. Abeni se pa /e zdi, da so tej boginji oči ceio izvrtaii, ji porezaii še ašesa in iztrgati ježih, dragače bi gotovo že haj rehia o našem čiena 7. .Saj bi mora/a siiŠati ietošnjo, g/asno, majsho demonstracijo na Danaja/
/n Pariament, značiien prodaht cesarshega razhošja in zapravljivosti, hahšen ho/os in vendar za vhzdajoči razred naše države še mnogo premajhen. Pred njim pa še čadovita Paias zltena, boginja modrosti. Gotovo ji je dnaes ze/o, zeio pasto in verjetno se tadi sramaje in obžaiaje, zahaj so ravno njo postaviii pred to vehhansho zgradbo, v hateri se presiti posianci deiajo važne, ho se napadajo v teieviziji-OPf.
/n Pc^OM^rMtzn ... A/Z osii nesrečni smo si obiehii zahrpane havbojhe in pošvedrane teiovadne čevije. Saj nismo mogii niti vohati niti siatiti, da se je tahaj po tisoč sobah in še več zibaia sama živa hošata A/arija Terezija. Zn ogtedaii smo si znamenito spainico Franca /ožeja, hamor pa ni več hodi/ spat, odhar ma je nesrečneža nehi anarhist zabodi/ E/izabeto. Občadova/i smo saione, jedi/ntc?, av/f, dvorane, strmeii v o/j?Mte portrete in /estencc, shratha počati/i smo se hahor v deveti deže/i.
Zn g/oboho, gioboho smo se prih/oni/i pred hrsto AZarije Terezije, hahor v domači cerhvi pred g/avnim o/tarjem. Zn drbteii pred dragimi cesar-shimi in hraijevimi grobnicami. Tem ijadem sreča res ni mda, saj bi jim dragače bog že hončno pohionii zas/aženi mir in pohoj. Zn hahšen čaden dah v teh grobnicah/ Postajamo morbidni. . . Nihče niho/i ne prezrači teh cesarshih hieti. No hosimo, nam ob mis/ib na sarhojage ni več prav do jedi. AZrtvašhi dah nam si/i har naprej iz nosnic v hrožnthe na go/až.
Zn zob sv. Petra smo vide/i in ga do dna čeijasti aža/i/i, her smo mis/i/i, da je zob hahega divjega prasca. PPZZzIPP ZZZZA/zINZ/A/ PST/
Zn zZato zobno hrtačho matere AZarije Terezije. Spasno. Shoda, da nam niso pohazaZi še hah njen horzet. Pri njenem obsega in njeni teži. Prosim vas Zepo. . . Nahšna senzacija bi to bi/a za vnete tarisie tega sveta/ ZSahšen sigbtseaing/
Nehi večer pa smo si og/eda/i ce/o opereto „AZadam Pompadoar". Z?i/a je taho ze/o ha/tarna, da se je marsihateri od nas po odmora odtihotapi/ raje na onstran a/ice. Naši vr/i, cenjeni sprem/jeva/ci pa so si gotovo mis/i/i; fantje, jantje, hdaj se boste hončno razvi/i. .. ha/tivira/i. . .
AZračna pasta Stejanova sfo/nica iz /2. sto/etja. Zgrajena v višino, siva stroga, v nebo vpijoča, hahor hahšen babi/onshi sto/p, hi bi se rad od/ašči/ od ta/ in se vzdigni/ v sama nebesa.
Prav gotovo nismo vide/i samo ostanhe avstro-ogrshe monarhije. Občadova/i smo tadi ze/o moderne arbitehtare; DNO Citp, Donaatarm, ftadion v ob/ihi amjiteatra, AZestno dvorano ...
Zanimive in pametne so se mi zde/e schonbranshe opice. 5icer reve ma/o smrdijo, v/ada gotovo nima denarja za hopa/nice. /nte/igentne so pa zato, her mo/čijo nad avstrijsho v/adno ošabnostjo, /n njihovi zadhi so še zmeraj bo/j rdeči hahor srce in možgani avstrijshe SPO.
No, „Wien so/Zte man Zieben .. . an der schonen b/aaen Donaa ...", hi je od samega b/ata in odp/ah že siva.
3tiri dni smo g/eda/i Danaj hot ha/taren, po/itičen center Avstrije. G/eda/i smo ga hot mesto z znamenitimi preostanhi mina/ib dob.
V četrteh pa nas je vodi/ naš domači horošhi projesor, prijazni PavZe Zdovc. Paz/aga/ nam je de/ovanje prvega čebe/arja /anše, pripovedova/ o /erneja Kopitarja, Prana A/ih/ošišča, /osipa /dejana . . . Potem nam je po-haza/ K/inhoTvstrdmov zavod in Ottahring, hjer je shoraj deset Zet žive/ /van Canhar. Zanimivi sta arbitehtonshi stvaritvi /ožeta P/ečniha; ZacherZ-haas in cerhev sv. Daha.
Zvečer smo si og/eda/i „naj/epši hote/" Danaja — Korotan patra /va-na Tomažiča, hjer so nas od/ično pogosti/i.. . Seveda v h/aba s/ovenshih štadentov nismo bi/i de/ežni tahšne hrščanshe Zjabezni. Kaho pa/ Ti imajo samo ozho, stisnjeno, temačno prit/ičje, čeprav živijo v a/ici „faninega
sija". Z/i pa se morda Zepše reče „soja"?/
'	^	!. Tuheno«
IVAN CANKAR	10
Zgodbe
iz doiine šentflorjanske
„In tudi iz drugih ozirov ni čisto nič mogoče, da bi se har tako nakratko poslovil. O, gospod župnik, velikokrat hova še govorila, lepo bova še kramljala ..."
„Kaj?" se je preplašil župnik. „A)i ni še dovolj? Doklej naj še pijem ta kelih?"
Ali po pravici, ali iz hudobne hinavščine je napravil Polikarp zelo žalosten obraz in je očitaje pokimal z glavo.
„Kelih torej in trpljenje vam je moja vdana ljubezen, gospod župnik? Kako grd in velik greh je pač nehvaležnost! Jaz, gospod župnik, sem prosil le kapljico, majhno kapljico ljubezni, tako vdano in s takim upanjem sem prosil kakor hmet dežja, pa mi je nihče ni dodelit. Zdaj pa vam prinašam, ne da bi me bili prosili in čisto zastonj, polno vrečo ljubezni, vi pa: Poberi se! ... To ni lepo, gospod župnik, ni lepo!"
Skoro jok je bit v njegovem glasu, župnik pa je prav dobro opazil rahli, komaj vidni posmešek na robu ustnic in razsrdil se je zaradi tako velike hinavščine.
„Ne boš me sleparil, nič ne misli, da se te bojim! .. . Moji lasje so sivi, šteti so moji dnevi, zato naj se zgodi, kakor je božja volja ... Niti besedice ti ne verjamem, nisi Prišel z ljubeznijo in zelo slabi so tvoji nameni! Vidim že jasno, slutim globoko, da se bliža nezgoda in da ni več daleč tista ura . . . Moje srce pa je pripravljeno in nič strahu ni v njem. Zato ti pogledam jasno v obraz: govori, počemu si Prišel! Napravi brzo!"
Polikarp se je nekoliko začudil, prestrašil pa se ni nic celo posmešek je ostal na njegovih ustnicah.
,.No, no, kako ste vzkipeli! Počem sem pač prišel? Gotovo ne muh lovit, tudi ne iz dolgega časa! Brez vzroka in za salo bi se človek ne upira), zakaj presneto trdni so žeblji, jako soliden je kamen! . . ."
Sklonil se je nekoliko, uprl je pesti ob kolena in je po- ! gledal župniku od blizu v obraz.
„Povejte mi, kaj niste nikoli občutili hrepenenja po meni? Ali se vam nikoli ni zgenilo v srcu, kadar ste se domislili tistih davnih časov ..."?
Župnik je umaknil oči njegovemu pogledu in je iztegnil roko, kakor da bi se branil.
„Minilo je, odpuščeno je! Ne zovi tistih časov, umrli so! ... Pokoril sem se, dokler mi niso osiveli lasje, in Bog
ste bili še mlad in prijeten fant... In kako vam je pri srcu, če se domislite tistega vrta za hišo? . . . Senčen vrt; ne od okna ne s ceste ne prodre oko do skrite lope... Lep vrt, poln poezije ... Stopi človek vanj, in če bi bil sam sveti Alojzij, obšlo bi ga kakor hrepenenje po sreči in grehu. . . Glejte, meni samemu je legla mehkoba v dušo ..."	j
Župnikov obraz se je ves izpremenil; siv je bil in spačen, topo in široko so strmele oči.
„A!i si zato prišel, hudodelec?"
Mirno se je nasmehnil Polikarp.
„Zato sem prišel, gospod župnik. .. Zdaj me pač poznate, čemu me zmerjate s hudodelcem? . . . Jaz bi rad, tako rad, da bi se spominjali, da bi lepo kramljali z mano o tistih lepih, davno minulih dneh. Brez kesanja in tako veselo, kakor se spominja fant dekleta, ki ga je ljubil mimogrede . . . Samo prehitro, ah, tako hitro so minili tisti lepi večeri in spomenik na njih grobu je klavrna karikatura človeka, po imenu Polikarp .. ."
Na župnikovem obledelem čelu so se prikazale potne kaplje. Nič več se ni branil, leno so visele roke ob životu.
„Zdi se mi, da so vam neprijetni ti spomini, Bog vedi zakaj. Da bi bil jaz doživel le eno samo lepo minuto v svojem pustem življenju, nikoli bi je ne pozabil, kakor skrit zaklad bi jo hranil .. . No, če vam je neprijetno, ne govoriva! Zdi se mi že tudi, da so odmerjene moje minute, zatorej se pomeniva kar naravnost o stvari ..."
je usmiljen ..."
Polikarp kakor da ni slišal. .. Tistih davnih časov, I
Vzravnal se je nekoliko, naslonil se je udobno ter je pričel govoriti z enakomernim, suhoparnim glasom, kakor da bi predaval priučeno istorijo.
„Gospod župnik, moja sveta dolžnost je, da vam poročam vse natanko in po vrsti, kako sem živel in kaj sem dosegel. Mislil sem pač nekdaj in sem čakal, da boste vi sami tako prijazni in boste o priliki vprašali po meni. Jaz ne vem, če bi bila to vaša dolžnost ali ne; resnica je, da se ni zgodilo. Tako sem torej prišel, da vam poročam sam, in prepričan sem, da vas bo moja zgodba prav zelo zanimala... Pričniva torej!..."
Poslednjikrat se je vzdramil župnik in se je uprl.
„Čisto nič, o Polikarp, čisto nič me ne zanima tvoja zgodba! Umrla je preteklost in je odpuščena in vse je umrlo z njo. Nič nimaš opravila z mano, ne poznam te in te nisem poznal nikoli!.. . Nisem jezen, da si prišel, Bog ti odpusti, ampak ne prikaži se več! Bog ti dodeli mir, ti pa ga dodeli drugim!"
Skoro surovo se je zasmejal Polikarp.
„Ta bi bila lepa! S kesanjem, mislite, da ste opravili vse? Pokore je treba, pokore, gospod župnik! Bog je trdovraten upnik, pravičen sodnik! Odpusti pač grešniku tatu — ampak denar do zadnjega solda nazaj! Ne boste se mu izvili s par molitvicami, s par vzdihi, s pohlevno solzo!... Kar na dan z resnico, gospod župnik, ali ste sami kdaj mislili, da vam je odpuščeno, ali ste upali kdaj, da je madež izbrisan? . .
Župnik je povesi! glavo.	^
„Nikoli, gospod župnik! ... In če to pomisliti: moje življenje, tako žalostno vse od začetka, je bilo namerjeno do tega cilja, do te lepe in sladkosti polne ure — vi pa bi mi jo kratili? O, ne, gospod župnik, to sladko čašo mislim izprazniti do dna! In kaj vam je naposled hudega, če takole sedite in poslušate? Naslonite se vendar, udobno sedite!"
Župnik se je naslonil po zapovedi; Polikarp je pogledal v strop, da bi za silo zbral in uredil poglavja svoje zgodbe ... Škrtnilo, zdrknilo je ob tistem hipu v zvoniku, prestrašil se je Polikarp in se vzdignil, ozrl se je skozi okno, nato pa je
" — Štev. 43 (1784)
22. oktober 1976




Vzgoja otrok dotžnost staršev
„K^^š?:a zt/rMŽrMrr, f^^š?:^ vzgoja . . ." Ko//-M res^/ce je v te??: pr/s/ot??:/č?:e??: stavbi:/
V Jw?:/ ^rete/:/osfi, v prt?ot?:/ č/ot?eš^/ sMj??:ost/, je vzgoja prep^šče?:^ zgo/j Jr^-ž/?:Z. Poz?:eje, v Jo/?: r^zreJ?://? JrMŽ/?e?:oe^o-?:o??:s^//? o/?/e^, so se poj<%v:/e poseMe MSfa?:o-t?e zr: vzgojo otro^. To so Me preJvse??: so/e, pr: se ?:eMtere Jn:ge MsfgTtove, v Mter//? so vzgaja/: otrobe v/aJa;očeg^ rrrzrcM.
Največ asta?:ov za vzgojo ofro^ šteje Ja?:aš-??ja JražM, foJa Jražma je že veJ?:o rrajpo-tttettt^Ttejš/ vzgoja: Jejav?:/^. Nje?: c Jo/ž?:ost: /z/?ajajo /z Jejsfva, Ja je Jraž/?:a ž/v/je?:jsM sMp??osf. V Jraž/?:/ se ofroe/ Maače Jo oJ/?oJa v šo/o ?iaj/?o/j /?/stve?://? stvar/, Jraž:?:a je torej tewe(j nj/Pove vzgoje. Pa taJ: pozneje, ž?o te šo/a, prež/v/ ofro^ aajvee prostega časa v Moga Jraž/ae.
Da pa Z?/ wog/: start: pravi/rio oprav/jat; svoje vzgojrro pos/aastvo, rrrorajo verjet:, M^o aaj to počao. Po/eg osnova//? Jo/žaost/ — s^r-/?/ za zJravje otro^ — morajo start: s^r/?ao aravaavaf/ otrobov Paseva: razvoj. Otro^ se že o J ?aa/ega zaa:'?aa za svet oM/Z se/?e. Po ajegovo že/jo po aeacMe/a :zpopo/ajevaaja arorajo start: /?ogat;f: /a otroka pravPao odgovarjat: aa ajegova vprašaaja.
Z oJZ?oJo?n v šo/o Jo/?/ otro^ aove obveznost/. Po/eg /gre, s katero se je dos/ej ajvarja/ ves daa, je ta aova, ve/iba aa/oga — aceaje. ^tars: ?norajo vedet/, babo aapredaje nj/bov otrob v so//, baj Zraa za doatačo aa/ogo. Po-a:agat: ?aa atorajo, da z razaraevaajea: oprav/ svoje de/o, bbraf/ pa ga aavajat/ aa sa?nostoj-aost. Če ae vedo, MM je treba ravaat/ s so/-sb/?n ofrobo?n, aaj vprašajo otrokovega ae/te/ja a// procesorja.
Do?n pa raora b/f/ fak, da astvarja otrok:: trgodae /a a:/rae atožaost/ za aceaje /a de/o. Otrokovo de/o raorajo start/ Spoštovat/, kot spošfajejo de/o odras/ega č/oveba.
UgoJea je vp//v sfarsev aa a:ora/a/ de/ vzgoje, ^tarš/ aaj ae pozabijo, da vzgajajo otroke s svoj/a: /asfn/?a zg/edoat, z vsako svojo beseJo /a dejaajea:. /(akta/ so start/ kot dr-žav/jaa/, babšea odaos /majo do de/a /a svoj/k do/žaosf/, fakšaega kodo /me// fad/ aj/kov/ otroc/.
Starš/ morajo ostat/ dos/eda/.- od otrok ae smejo terjat/ f/sfega, česar šara: ae de/ajo. Prav tako je freka asb/aJ/f/ že/je raatere /a očeta, abaze eaega z abaz/ dragega, aač/a kazaova-aja, pokva/e. Draž/atko ž/v/jeaje raora Zraef/ zdravo pod/ago, starš/ pa raorajo k/f/ s/oža/, kadar gre za otrokovo vzgojo.
A/nog/ starš/ so prepr/čaa/, da je do/žaost šo/e vzgoj/f/ ajZkovega otroka. Seveda a/raajo prav. Če pom/s//mo, da prež/v/ otrok v šo/Z
Astma - botezen okotja
Navadno pomislijo ljudje na astmo takrat, kadar slišijo govoriti o tem, da nekoga duši ati da ima težko sapo. Ni pa seveda vsako težko dihanje astma. Zdravniki poznajo pod tem imenom prav določeno bolezen, ki jo imenujejo astma bronchiale, njeni glavni znaki pa so naslednji: bolnik nenadoma dobi napad dušenja in težkega dihanja, po navadi ponoči in kar je morda še važnejše, popolnoma neodvisno od napora. Težko dihanje, ki je v zvezi s kakršnim koli večjim naporom je namreč skoraj vedno znak za srčno obolenje.
Pravi astmatiki svojo bolezen zelo dobro poznajo, saj so vsi preboleli že nešteto takih napadov. Bolezen za življenje ni nevarna, kajti, silno redko se zgodi, da bi kak astmatik umrl zaradi te bolezni, hudo pa je to, da muči ubogega bolnika tudi po 30, 40 ali še več let.
Pravega zdravljenja pravzaprav ne poznamo. Zdravniki zmorejo danes skoraj v vsakem primeru ustvariti in prekiniti napad, na žalost pa ne morejo preprečiti, da se bolezen ne bi več ponovila. Tudi zdravil za zdravljenje astme je verjetno v uporabi prav toliko, kolikor je astmatičnih bolnikov na svetu. Vsaka tovarna tarmacevtskih izdelkov leto za letom pošilja na tržišče nove preparate, za katere trdi, da bodo astmo pozdravili, za bolnike pa je po navadi vsako novo zdravilo le trenutno olajšanje, kateremu kasneje sledijo novi napadi. Saj so vsa ta zdravila sestavljena iz dveh ali treh osnovnih medikamentov, za katere vemo, da prekinjajo napad, na te osnove pa potem vsaka tovarna po svojih izkušnjah naveže še druge manj uspešne, ki jih je mnogo. Tako seveda nastanejo vsemogoče kombinacije in vsemogoča imena. V zadnjem času si je medicina precej obetala od tako imeno-
4 r/o 3 ar aa t/aa, ves prost/ čas pa pr/ star-š/b aa Joma, agofov/mo, M je Jraž/aa t/sta, b/ mora sprejet/ aajveč vzgoja//? o/?vezaost/. N/babršno poMcao a// r/ragačao Je/o ae atore oJvezaf/ očeta a// atafere, Ja Z?/ ae oprav/ja/a svoje aajpoateatMejše Jo/žaosf/ — vzgoje otro^. Zčajf/ taJ/ aaj/?o/jša šo/a ae Z?o ?aog/a Joseč/ aspe/?ov pr/ Je/a, če ae Z?o /?ae/a poJ-pore osaovae ce/Zce č/ovešM Jraž/?e — Jra-ž/ae.
vanih kortizonskih preparatov, ki so v bistvu hormoni, pa tudi tem ni uspelo, da bi se napadi ne ponavljali več.
Astmatikom še največ pomaga sprememba okolja. Ugotovljeno je namreč, da je veliko astmatikov takih, katerih organizem je preobčutljiv na neko snov iz njihovega najožjega okolja. Ta snov pa je lahko vse, kar si lahko zamislite. Tako lepilo, moka, žima v žimnicah, prah v stanovanju, plesen, parketna pasta, milo, plastične mase in še in še. Obstajajo možnosti, da je pri nekaterih bolnikih moč ugotoviti, na kaj so preobčutljivi in če ta vzrok odstranimo iz njihovega okolja, se napadi nehajo ponavljati. Na žalost pa je največkrat tako, da je bolnik preobčutljiv na več snovi hkrati in da ga je praktično nemogoče izolirati od vseh. Odlično pomaga pravzaprav le sprememba okolja. Sprememba klime in okolja pa je vprašanje poizkusa, ki ga zdravnik teže svetuje. Astmatik stori najbolje, če si to mesto poišče sam. Tako je za nekoga dobro morje, za druge nižinska klima, zopet za tretjega visokogorski svet.
Toliko o astmi na splošno, dobro za vsakega astmatika pa je, če ima svojega stalnega zdravnika, ki njegovo bolezen pozna, ali kar je še več vredno, da pozna sredstvo, ki njegove napade preprečuje.
Poskusite!
FIGOVA MARMELADA
Na 7 &g /Zg t?zaa:c?ao 30 J Z: g JaJM?'ja /a /a/?Za:co ter so^ eae /Zatoae.
boijšo marmelado pa jih popolnoma olupimo. Nato jih razpolovimo. V kozico denemo približno 5 dkg sladkorja (za 1 kg fig) in ga karameliziramo (zlato rjavo zarumenimo). Dodamo fige, limonin sok in lupinico. Kuhamo približno 10 minut od časa, ko začne
minut. Marmelado nato vročo do roba zadevamo v pogrete kozarce. Takoj jih zavežemo.
KORENČKOVA MARMELADA
7 ^g s/aJMga vrtaega MrcačM, 7?o/ ^g M///? ;a/?o/^, 73 J^g JaJMrja /a 7 /Zraoaa.
Ostrgan korenček in otuptjena jabolka, ki smo jim izločili peščišče, zmeljemo na mesoreznici. Dodamo
drugega čez četrt ure. Ko s poskusom ugotovimo, da je marmelada kuhana, ji primešamo limonin sok. Z vročo marmelado napolnimo pogrete kozarce in takoj zavežemo. Ta marmelada vsebuje veliko vitamina A.
SAMBA
Nataarc, to/, gorč/čao te?ae, yo^?er, ša/ofM,
M.
gem, iztrebimo iz njih semenje, jih zribamo kot za solato, nato osolimo in pustimo pri miru $ ure. Potem denemo kumare v prtič iztisnemo iz njih vodo. Osušene vložimo na tesno v kozarec: vmes denemo mala gorčičnih zrn, poper, šalotke. Zalijemo s prekuhanim in ohlajenim kisom ter zavežemo.
Kajenje škoduje vozniku
Se vas za voianom hitro po- dencev je s poskusi dognata, da vozi! in razmerja med njimi. Ker tasti nemir, če se zamaši pro- je v krvi kaditcev bistveno več iahko takšne posiedice povzroči met? !n potem hitreje kot po na- og!jikovega monoksida kot v kr- tudi proti vo!ji vdihan tobačni vadi sežete po cigareti, da bi vi nekaditcev, og!jikov monoksid dim, naj bi sopotniki omejiti šte-se pomiriti? Detajo tako tudi vaši pa bode v oči — in to dobesed- vito pokajenih cigaret, če jim je sopotniki? Svetujemo vam, da te- no: vidna moč peša, voznik na- za svoje in vaše iivtjenje. ga ne počenjate. Skupina izve- pačno ocenjuje razdatjo drugih
/e/mo pravdno/
Način, kako jeste, je važnejši kot tisto, kat jeste.
Ravnajte se torej po štirih praviiih: menjajte hrano, uživajte v njej, jejte počasi in ne jejte preveč.
Nobena hrana ni popoina. Vsaki manjkajo nekatere snovi, ki so potrebne za pra-viino deiovanje organizma. To, kako jemo, pa je celo najvažnejše. Deiovanje žiez za iziočanje je v precejšnji meri odvisno od čustvenih razpoioženj. Če ste jezni aii če se nečesa bojite, če trpite zaradi kakega drugega neprijetnega čustvenega razpoioženja, bodo nastopite tudi prebavne motnje. Zaradi tega boste hrano, ki jo imate radi, tudi hitreje prebaviti, kakor pa tisto, ki je ne marate — pa čeprav bi kemična anatiza po kazata, da vsebujeta obe iste etemente. Če jeste z votjo in tekom, dajete vsem prebavnim sokovom pritožnost, da odigrajo svojo vtogo. Za normatno in zdravo prebavo so potrebni namreč tudi iziočki, ki izhajajo iz tizičnih vzrokov kot so: okus, vonj in vid.
Očitna nevarnost je v tem, če jemo preveč. Teto je preobremenjeno in napeto, če zahtevamo, da skrbi za prevetiko kotičino hrane naenkrat. Botje je, da vstanete od mize mato tačni, kot pa preveč siti. Kotičina hrane pa ni totiko važna, kot to, če jo znate porazdetiti. Vetik obrok, ki bi preobremenit žetodec vse dottej, dokter ga prebavni organi ne bi spet razbremeniti, bi tahko povzročit vetiko škodo; ista kotičina hrane pa, ki bi jo vzeti v kratkih razmakih čezdan, bo samo normatna kotičina in ne bo povzročita nobenih motenj.
Zapomniti bi si morati tudi nastednje: v času, ko opravtja teto vetiko deto — prebavo, ne moremo od njega pričakovati, da bo enakovredno zadovotjito tudi druge zahteve. V tem je vzrok, zakaj se najtežje deto ne more opraviti, dokter je žetodec potn. Obiten — težak opotdanski obrok hrane bo gotovo zmanjšat in zadržat vašo dejavnost. Trije obroki dnevno popotnoma zadovotjujejo, toda tisti srednji mora biti tahek.
brez slovesa poskočil na vrt. Ropotoma je zaloputnil župnik okno za njim . ..
Zjutraj je poslal po ključavničarja in po mizarja in za- ' bila sta vsa okna, ki so držala na vrt. Pregledala in popravila sta vse zapahe in ključavnice na vseh durih, tako da sta izpremenila farovž v močno trdnjavo.
Z mrkim pogledom in zlovoljnim obrazom je šel hlapec preko dvorišča in je mrmral; kuharica je jokala in molila, dekla se je napravljala iz hiše.
Na večer je povabil župnik veselo družbo. Odbila je sedma, odbila osma ura, toda bilo ni nikogar. Miza je bila pogrnjena, lepo razvrščeni so stali kozarci, na dvorišču pa se ni oglasil korak. Ne učitelja Šviligoja ni bilo, ne župana, ne notarja, celo dacarja ne. Prišel je naposled pisar, žejen človek, postal je na dvorišču in se je ozrl proti oknu. Bog vedi, kakšna misel ga je nenadoma obsenčila: okrenil se je urno ter je pobegnil.
Župnik je čakal in zmerom bolj je rasla bojazen v njegovem srcu.
„K.aj sem jim storil, da se me ogibajo? O Bog, tako ostavijo človeka v nesreči samega!"
VI
Komaj je odbila polnoč, je potrkalo narahlo na duri.
Z vljudnim in veselim obrazom je stopil v sobo Polikarp, sedel je, natočil si je kozarec vina in je pripovedoval:
„Kakšen je bil začetek mojega življenja, ne vem na- { tanko, ampak toliko je gotovo, da je bil zelo klavrn. Ob tistem trenotku namreč, ko sem se vzdramil ter opazil na svojo žalost, da sem na svetu, sem bil oblečen v cunje, in kdor se mi ! je približal, me je pozdravil z brco .. . Spominjam se še, kako } sem se vzdramil. Tam na velikem travniku je bilo, za vasjo, in fantje, moji tovariši, so bili žogo. Lep dan je bil in tako se je polastila tudi mene čudna želja; premagal sem bojazen — že takrat je bila bojazen v meni — in stopil sem bliže, da bi se igral z njimi. Ugledajo me komaj — vrišč in trušč. ,Hej, Polikarp! Polikarp!' Takoj so bili okoli mene in že
sem ležal na tleh. ,Udari Polikarpa! Udari!' Jaz pa nič prosil, še bolelo me ni posebno. Le mislil sem: ,Čemu me bijejo? Kaj sem jim storil?' Takrat sem bil namreč še majhen in neumen. Vstanem naposled, pobegnem preko plota, ves obraz razbit in bulast. Pobegnem, bežim, vse preko travnika, preko polja, daleč stran, tako da nisem več videl vasi. Tam sedem, in šele ko sedim, se začnem ves tresti, tako čudno, kakor da bi me kdo stresal z obema rokama. Jokal pa nisem in sem le zmerom mislil: ,Čemu so planili name, kaj sem jim storil?' Tako sedim in mislim in nenadoma, kakor po božji milosti, me obsenči spoznanje: ,Zato so planili nate, ker ti je imel Polikarp!' In takrat sem zajokal; spoznal sem takrat, da sem izobčen za zmerom. Tako, glejte, gospod župnik, sem se vzdramil . . .
Zakaj ste me tako hudo kaznovali za svoj greh? Lepo ste napravili, res: sebi greha sladkost, meni pokoro zanj! Ampak zakaj tako strašno pokoro? Kaj mi niste mogli vžgati ečata na čelo? Dal bi se morda zabrisati, zakriti s klobu-om, z nemarno frizuro! Ime se ne da zbrisati, ne zakriti. Veste, kaj mi je prišlo nekoč na misel? Da bi ga izgubil, vrgel mimogrede v vodo, ali da bi ga prilepil morda celo komu drugemu. Zato sem ga napisal na papir .. . Ali to se drži človeka kakor senca. Vse sem poskusil, da bi se ga znebil — brez uspeha. Šel sem nekoč, ne vem kam, in sem došel berača, z eno boso nogo, drugo v cunje zavito. Lačen je bil pa mu dam poslednjo desetico in ga naprosim, da bi menja! ime z menoj. Ime mu je bilo Jakob — kako blagoglasno, sladko ime! Pa me pogleda postrani, povpraša po imenu; ozrem se v tla, ker me je bilo sram, in mu odgovorim natihoma. Takoj mi vrže desetico pred noge in se okrene od mene z velikim zaničevanjem ... Še pes, mislim, da bi me oblajal, če bi mu ponudil kaj takega; in nekateri psi imajo tako lepa imena! .. .
Mislite morda, da bi se dalo kaj napraviti z značajem, da bi čednosten človek tudi z najbolj neusmiljenim imenom za silo izhajal? O zmota! Vedeli ste v svojem srcu, kaj ste storili! Kako sem si iskreno želel, da bi bil šepav, grbast, kakorkoli spačen! Sladko bi mi bilo življenje! Pope je bil grbec, Byron je šepal... Pa recimo, da bi bilo Byronu ime Polikarp! ...
Končano je zdaj, dopolnjena je poslednja štacija, ves kelih je izpraznjen!... Zdi se mi, gospod župnik, da sem bil rojen za liričnega pesnika. Vem, da je to opravilo najnižji klin na lestvici človeške družbe, ampak na lestvici je človek še zmerom. Zdaj pa pomislite, da bi brenkal Polikarp na srbrno liro, da bi Polikarp vzdihoval ob mesečini, da bt sanjale o Polikarpu sladkooke device! . . . Ampak to je posebna stvar, o devicah namreč .. .
Čudovito nežni so bili moji čuti in iz te nežnosti se je porodila bojazen. Bal se nisem samo ljudi; sram me je bilo celo in strah, če sem šel mimo živega polja, preko vriskajočega travnika; in klonil sem glavo ter se nisem upal ozreti, kadar me je vodila pot skozi gozd. Tako so pač hodili izobčenci, prodani narodu v zasmeh in zaničevanje ... Pa sem ostavil vas, polje in travnike in sam ne vem, kako sem prišel v mesto.
Ob tistem času je bilo, da sem se zaljubit. Dekle ni bilo lepo, Bog varuj! Kozava je bila, nosek je imela nekoliko privihan in tako drobna in nežna je bila, da bi jo spravi! brez težave pod suknjo. Premagale so me njene oči, zato ker se mi je zdelo, da gleda iz njih mnogo blagosti in usmiljenja. Čudni so bili tisti dnevi, polni strahu in upanja, in vendar so bili najlepši dnevi mojega življenja. Ah, kako hitro so minili!... Rada me je imela in sladko se je nasmejala, kadar sem jo nagovoril. ,Pa zakaj,' me je vprašala, ,zakaj nit ne poveš svojega imena? Saj ne vem, kako bi te klicala!' — ,No, zgodi se,' pomislim, ,kakor je božja volja!' — Srce pa se mi je stiskalo zmerom bolj in v grlu me je dušilo, tako da nisem mogel izpregovoriti. ,Ali bi se zlagal?' mi je šinilo mahoma v glavo. ,Pa čemu bi lagal, naposled pride itak na dan in sramota bi bila dvojna!' . .. Tako sem se namenil, da j* povem resnico. Govoril sem prav potihoma, šepetaje, ker sern v svoji neumnosti mislil, da na tak način vsaj nekoliko zabrišem, ublažim sramoto. ,Glej, ne bodi huda, zgodila se mi je nesreča ob rojstvu. Pri nas namreč, v tistem kraju, kjer sem se rodil,' — tako sem jo sleparil! — ,v tistem kraju imajo ljudje čudno navado, da krstijo otroke na imena malo znanih svetnikov.	(Dd/je v pri/ioJnj/ !ffviZ%v

TEDEN VARČEVANJA od 22. do 29. oktobra 1976
pri naših
domačih denarnih zavodih
Hraniinicah in Posojiinicah
B1LČOVS
BOROVLJE
CELOVEC
DOBRLA VAS
GALICIJA
GUNJE
GLOBASNICA
HODIŠE
ŠT. JAKOB v Rožu ŠT. JANŽ v Rožu KOSTANJE
KOTMARA VAS
LED1NCE
LOČILO
MARIJA NA ZtLJt
PLIBERK
PODLJUBELJ
PODRAVLJE
RAD1ŠE
SELE
SLOVENSKI ŠMIHEL ŠKOFIČE
ŠMARJETA v Rožu ŠMIHEL pri Pliberku ŠTEBEN pri Beljaku ŠT. TOMAŽ VELIKOVEC VOVBRE
ZILJSKA BISTRICA ŽEL1NJE
ŽELEZNA KAPLA ŽVABEK
ter pri ZVOZ!
stovenskih zadrug
V CaiOVCU Pauiitschgasse 5-7
VESTNIK
^ — Štev. 43 (1784)	Celovec, petek, 22. oktober 19/6
ŠPORTNI VESTNIK
# SLOVENSKI ATLETSKI KLUB REMIZIRAL PROT! ASV-U
Slovenska enajsterica je imela v soboto na igrišču ob Košatovi cesti v gosteh enajsterico iz Annabichla. Spopad teh dveh klubov se je končal po zelo borbeni in zagnani igri brez golov. Sicer pa je bil teren dokaj težaven, saj je dež omehčal celo igrišče. Pokazalo se je, da sta SAK. in ASV približno enako močni moštvi.
Sicer pa bi si slovenski fantje zaslužili zmago, saj so bili bolj inicia-
Veliko smole je imel Gustl Zablat-nik, saj je žoga šla po krasnem strelu le nekaj milimetrov čez prečko. Lepe priložnosti sta tudi še imela Hobel in Konrad Blajs.
V slovenskem moštvu so se tokrat izkazali Beton, Marjan Pandel ter Hobel. Slovenska enajsterica zaseda po tem remiju 6. mesto na lestvici.
# SAK !) PODLEGEL $:6
Drugo moštvo SAK-ja je igralo proti rezervni ekipi ASV-a in podleglo zelo tesno z rezultatom 5:6.
Ljubitetji nogometa pozor!
Nedeijo, 24. 10. 1976
Kotmara vas	Ob 13.1$ uti Kotmara vas H ptoii SAK !)
ob 1S.00 uri Kotmara vas ! proti SAK ! Mladinci Siovenskega atietskega kiuba pa igrajo v nedeijo ob 9.30 uri v Woifsbergu proti ATSV Wo!fsberg.
tivni kot pa nasprotnik. Pa tudi v tej igri se je pokazalo, da SAK-ju primanjkuje napadalcev, ki bi znali izkoristiti lepe priložnosti za gole, ki jih tudi proti Annabichlu ni primanjkovalo.
Posojiinica Dobria vas vabi na
SREČANJE
MLADtH VARČEVALCEV
v nedeljo 24. oktobra ob 14.30 uri v Kuiturnem domu v Dobrii vasi. Sodetujejo:
*	otroci iz Dobrie vasi
*	otroška toiktorna skupina iz Žeiezne Kapte
*	tutkovna skupina KDZ z igro ..Rdeča kapica"
*	Stovenska prosvetna zveza z mtadinskim litmom
Otroci
in starši prisrčno vabtjeni!
Igra je bila dokaj borbena, obe moštvi sta bili enako močni, tako da je nasprotnik zapustil igrišče kot srečen zmagovalec. Gole za SAK II so dali: Polanšek 3, Velik in Markitz.
*	MLADtNSKA ENAJSTERtCA SAK JA PONOVNO PORAŽENA
Slovenski mladinci so tokrat na Košatovem igrišču podlegli moštvu SV Št. Vid ob Glini z rezultatom 0:3. Naši fantje so bili povsem prešibki, da bi mogli kljubovati nasprotniku. Treba pa je reči, da je v moštvu nekaj talentiranih igralcev, ki pa seveda ne morejo opraviti česar sami, ker je nogomet slej ko prej moštvena igra.
#	SELAN) DOSEGU NEODLOČEN REZULTAT 0:0
Selani so tokrat igrali na domačem igrišču proti enajsterici iz Krive Vrbe in dosegli le remis. Tudi pri selskem moštvu se nahajajo napadlci v krizi, saj ne znajo realizirati najlepših priložnosti. Kljub izkupičku ene same točke še naprej vodijo Selani na lestvici.
Proti preštevanju
za demokratično rešitev manjšinskega vprašanja
Pod gornjim nastovom prireja KPA soiidarnosfno prireditev, ki bo v soboto 23. oktobra 1976 ob 19. uri v veiiki dvorani Doma gtasbe v Cetovcu
S ceiovečernim sporedom bo nastopit stoviti triašk) PARTt-ZANSKt PEVSKt ZBOR s vojimi 13$ čtani pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra.
Poteg tega bodo sodetovatt Heino Fischer in Rudi Burda z avstrijskimi antifašističnimi pesmimi ter Reinhard Seitner z dunajskim) btuesi in drugimi avstrijskimi domovinskimi napev).
Govorita bosta Hans Kait, čtan potitičnega biroja CK in Mtrko Messner, čtan dežetnega vodstva Komunistične partije Avstrije.
Vsi prisrčno vabtjeni!
Deželno vodstvo ATM z<z Koroško
igra-temeijni kamen živijenja
Pod tem naslovom je v Avstriji trenutno v teku akcija, namenjena staršem, ki se želijo izpopolniti v vzgoji otrok. Akcija, ki jo prireja ministrstvo za pouk v sodelovanju s tiskom, radiom, televizijo ter izobraževalnimi ustanovami, obsega različne prireditve in zlasti tečaje, kjer je interesentom dana možnost, da se podrobneje seznanijo s problematiko igre in vzgoje otrok v prvih šestih letih starosti.
V okviru te akcije je bila včeraj v celovški delavski zbornici odprta potovalna razstava, ki zelo pregledno prikazuje vsa sredstva igre, kot se jih poslužujejo v omenjenih oddajah oz. (ilmih in ki so opisana tudi v posebni knjigi, ki je izšla vzporedno s to akcijo. Razstava v Celovcu bo odprta še do 24. oktobra.
SLOVENSKE ODDAJE RAD!A CELOVEC
SOBOTA, 2S- to.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 24. 10.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši ietji.
PONEDELJEK, 25. 10.: 13.45 Dnevnik — Solistična gtasba.
TOREK, 26. 10.: 7.05 Koncert koroških
SREDA, 27. 10,: 13.45 Dnevnik — Samospevi — Koroški pesniki in pisateiji.
ČETRTEK. 28. 10.: 13.45 Dnevnik — Kronika vasi Biato.
PETEK, 2?. 10.: 13.45 Dnevnik — Kar po domače.
RADiO LJUBLJANA
SOBOTA, 2!. 10.: 5.00 Dobro jutro — 7.20 Beseda na današnji dan — 8.08 Giasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Miadina poje — 10.45 Turistični napotki — 11.03 Sedem dni na radiu — 12.10 Godaia v ritmu — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseii domači napevi — 14.25 S pesmijo in besedo po Jugosiaviji — 15.45 S knjižnega trga — 18.05 Gremo v kino — 18.45 Ansam-be! Mojmira Sepeta — 19.45 Ansambe! Mio-di ievi — 20.00 Sobotna giasbena panorama — 21.00 Za prijetno razvedriio — 21.30 Odaja za naše izseijence — 23.05 S pesmijo in piesom v novi teden.
NEDELJA, 24. 10.: 5.00 Dobro jutro — 7.00 Jutranja kronika — 7.30 Za kmetijske pro-izvajaice — 8.07 Radijska igra za otroke
—	8.43 Skiadbe za miadino — 9.05 še pomnite, tovariši — 11.00 Pogovor s posiušaici
—	11.15 Voščiia — 13.20 Nedeijska reportaža — 14.05 Nedeijsko popoidne — 17.50 Strah ob zori, radijska igra — 19.45 Gias-bene razgiednice — 20.00 Siavnostni koncert ob dnevu Združenih narodov — 21.00 V nedeijo zvečer — 23.15 Piesna giasba.
PONEDELJEK, 25. 10.: 5.00 Dobro jutro — 6.20 Rekreacija — 7.00 Jutranja kronika — 9.08 Giasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravijic in zgodb — 9.40 Vedre meiodije
—	10.45 Turistični napotki — 11.04 Za vsakogar nekaj — 12.10 Veiiki revijski orkestri
—	12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihaine godbe na koncertnem odru — 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom — 14.30 Voščiia — 15.45 Kuiturna kronika — 18.05 iz tuje foikiore — 19.45 Ansambe) Dobri znanci — 20.00 Kuiturni giobus — 20.10 Operni koncert — 22.20 Popevke iz jugosiOvanskih studiov — 23.05 Matej Bor: Pesmi — 23.15 Jazz.
TOREK, 26. 10.: 5.00 Dobro jutro — 7.20 Beseda na današnji dan — 8.08 Giasbena matineja — 9.05 Radijska šoia — 11.03 Promenadni koncert — 12.30 Kmetijski nasveti
—	12.40 Po domače — 14.05 V korak z mia-dimi — 15.45 Svet tehnike — 18.05 Obisk naših soiistov — 19.45 Ansambe) Miiana Ferteža — 20.00 Stovenska zemija v pesmi in besedi — 20.30 Radijska igra — 21.08 Zvočne kaskade — 22.20 Pota jugosiovan-ske giasbe — 23.15 Popevke se vrstijo.
Umetnik Valentin Oman
:e z nami ve:eii Vašega obiska v
ZVEZi SLOVENSKtH ZADRUG Cetovec, Pauiitschgasse $-7 v pefek 29. oktobra 1976 od 13. do 16. ure.
V spomin na teden varčevanja 1976 Vam bo rad podpisa) KOLEDAR 1977 z reprodukcijami svojih dei, ki ga je izdata auta siovenica
SREDA. M. 10.: 5.00 Dobro jutro — 6.20 Re kreacija — 8.08 Giasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Otroški zbor
—	9.40 Samoupravijanje s temeiji marksizma — 11.03 Po svetu giasbe — 12.30 Kmetijski nasveta — 12.40 Siovenske pihaine godbe — 14.05 Ob izvirih ijudske gias-bene umetnosti — 14.30 Voščiia — 15.45 Spomini in pisma — 18.05 Odskočna deska
—	18.30 APZ „Tone Tomšič" — 19.45 Ansam-bei Francija Puharja — 21.00 Giasbena kuiturna panorama — 22.20 S festivaiov jazza — 23.15 Revija jugosiovanskih pevcev zabavne giasbe.
ČETRTEK, 28. 10.: 5.00 Dobro jutro — 7.00 Jutranja kronika — 8.08 Giasbena matineja — 9.05 Radijska šoia — 9.35 Siovenske ijudske — 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po žeiji — 12.10 Zvoki znanih meiodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 14.40 Mehurčki — 15.45 Jezikovni pogovori — 18.05 iz domačega opernega arhiva — 19.45 Ansambei Bojana Adamiča
—	20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Lepe meiodije — 23.15 Popevke in ritmi.
PETEK, 29. 10.: 5.00 Dobro jutro — 6.20 Rekreacija — 8.08 Giasbena matineja —
9.05	Dan mrtvih — 9.30 iz giasbene tradicije jugosiovanskih narodov in narodnosti — 11.03 Po Taiijinih poteh — 12.10 Revija orkestrov in soiistov — 12.40 Pihaine godbe — 13.50 čiovek in zdravje — 14.05 Giasbena pravijica — 14.23 Naši umetniki mia-dim posiušaicem — 14.30 Voščiia — 15.30 Napotki za turiste — 15.45 Naš gost —
18.05	Veiiki interpreti — 19.45 Ansambei Mihe Dovžana — 20.00 Stop pops 20 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.20 Besede in zvoki iz togov domačih — 23.15 Jazz pred poinočjo.
JUGOSLAViJA
SOBOTA, Z!. 10.: 10.00 šol-ska oddaja — 14.25 Nogomet — 18.05 Obzornik — 18.20 Mozaik — 18.25 Šoianje Toma Browna — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepoiitični komentar — 20.00 Ljubezen — 20.40 Moda za vas — 20.50 Deseta žrtev, fiim — 22.20 Dnevnik.
NEDELJA, 24. 10.: 8.10 Poročita — 8.15 Za nedeijsko dobro jutro — 10.20 Otroška matineja — 11.25 Mozaik — 11.30 Ljudje in zem ija — 12.30 Poročita — 16.30 Košarka — 18.15 Moda za vas — 18.25 Siva obaia — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.00 Beograjske povesti — 20.55 Svet UNESCA — 21.20 Dnevnik — 21.35 Jazz — 22.00 šport.
Za zavarovanja vseh vrst, vktjučno gradbeno varčevanje, se priporoča
FRANC DEŽMAN višji inšpektor zavarovaine družbe
Bundesidnderversicherung Cetovec, Bogenweg 2a (Vetrinj) tet. (0 42 22j 21 98 6$
PONEDEUEK, !S. 10.: 9.00 Jezik in književ-nost — 16.15 Kmetijska oddaja — 17.15 Nori besednjak — 17.30 žužeike — 17.55 Obzornik — 18.10 Nega boinika — 18.30 Mozaik — 18.35 Odiočamo — 18.45 Miadi za mtade — 19.30 Dnevnik — 20.00 Fiorina, drama — 21.10 Kuiturne diagonaie — 21 50 Mozaik kratkega fiima.
TOREK, 26. 10.: 8.00 Šoiska oddaja — 16.05 Narodnoosvoboditni boj koroških Sioven-cev — 17.05 Zapojte z nami — 18.00 Obzornik — 18.40 Mozaik — 18.45 Siovenski ijud-ski piesi: Beia Krajina — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Pogovor — 20.55 Pu-stoiovski Simpiicissimus — 21.50 Dnevnik.
SREDA, 27. 10.: 8.10 Šoiska oddaja — 17.15 Kdo pa pesnikuje? — 17.30 Ermitage — 17.55 Obzornik — 18.10 Po siedeh napredka — 18.40 Mozaik — 18.45 Giasbeni amaterji — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mumija, fiim — 21.55 Miniature — 22.10 Dnevnik — 22.25 šport.
ČETRTEK, 28. 10.: 8.00 Šoiska oddaja — 14.25 Nogomet — 16.20 Narodnoosvobodiin! boj koroških Siovencev — 17 20 Beii dei-fin — 17.35 Obzornik — 17.50 izumirajoči svet — 18.40 Mozaik — 18.45 Odprava Ze-tena zmaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kam in kako na oddih — 20.10 V živo.
PETEK, 29. 10.: 8.10 šoiska oddaja — 17.15 Križem kražem — 17.30 Grožnjam 76 — 18.10 Zbori sveta: Donski kozaki — 18.40 Mozaik
—	18.45 Enakopravnost narodov in narodnosti — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepoiitični komentar
—	20.05 Vzpon in padec 2ike Proje — 20.40 Bojna iadja Bismarck — 21.35 SOS — 22.25 Dnevnik.
OBVESTtLO
Maturantje Zvezne gimnazije za Stovence ietnika 1966 se srečamo 2$. oktobra 1976 ob 18. uri v gostitni Ogris (Mlktavžj v Biičovsu.
OBVESTiLO ZKP
V okviru poiaganja vencev na partizanska grobišča bo tetos
OSREDNJA POČASTtTEV v petek 29. oktobra ob 16.00 uri na pokopaiišču v Št. Jakobu v Rožu.
Udeiežimo se te svečanosti, da počastimo spomin naših mrtvih junakov, k) so doravaii živijenje za svobodo v borbi proti fašizmu.
Izdajatelj, založnik In lostnlk: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado JanetH; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 902! Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. S2-5-50 —Tiska: Založniška In tiskarsko družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje
14. novembra se ne bomo zapisati za Siovence!
Zapisati bomo drug jezik Giasovaii bomo neveijavno Oddaii bomo prazno giasovnico Oddaii bomo prazno kuverto Ostaii bomo spioh doma
izbraii bomo eno izmed nasiednjih možnosti
bojkota: