GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
22. februar 1968 — LETO IV. št. 3 (65) — Cena 30 par — Poštnina plačana v gotovini.
PRED MAMI JE REELEKCIJA DIREKTORJEV
Letos bo druga reelekcija (ponovno imenovanje) vseh tistih direktorjev, ki so bili 16. 4. 1964, ko je začel veljati Temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja delovnih organizacij, na tem položaju manj kot 4 leta. Ponovno imenovanje direktorjev, ki so bili na ta dan na svojem položaju že več kot 4 leta pa je bilo opravljeno v prvi polovici leta 1966. Ponovno imenovanje direktorjev, ki so bili imenovani v svojo funkcijo pred več kot štirimi leti v času od 1. januarja do konca aprila, se mora opraviti najkasneje do
30.	6. 1968, ponovno imenovanje direktorjev, ki so bili v svojo funkcijo imenovani v času od 1. maja do 31. decembra pred več kot štirimi leti, pa najpozneje do konca tistega meseca, v katerem so bili imenovani v sedanjo funkcijo. Pri zavodih, ki opravljajo dejavnosti s področja izobraževanja in vzgoje pa mora reelekcija biti opravljena najpozneje do konca junija.
Prosta delovna mesta direktorjev morajo biti razpisana najpozneje tri mesece pred potekom časa za ponovno imenovanje. Razpise prostih delovnih mest opravijo šestčlanske razpisne komisije v delovnih organizacijah, v katere imenuje delavski svet tri člane, ostalo polovico članov razpisne komisije pa imenuje razpisna komisija. Reelekcija mora biti letos opravljena v 18 delovnih organizacijah, in sicer: v komunalno obrtnem centru, lesno industrijskem kombinatu in gostinskem podjetju Paka Velenje do
31.	maja, v Chrom-metalu Velenje, Velmi, II. osnovni šoli šoštanj, osnovni šoli Gustava Šiliha Velenje, osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda Velenje, posebni šoli Velenje, vzgojno varstveni ustanovi šoštanj ter Velenje in delavski univerzi Velenje do 30. junija; v podjetju Oljka Šmartno ob Pa-ki do 31. julija; v gostinskem podjetju Kajuhov dom šoštanj in v trgovskem podjetju Merkur šoštanj do 31. avgusta; v TE šoštanj do 31. oktobra; v kmetijski zadrugi šoštanj do 30. novembra in v veterinarski postaji šoštanj do 31. decembra letos.
Letošnja reelekcija direktorjev mora dati boljše rezultate kot pa tista, ki je bila izvedena pred dvema letoma. Takrat so bili razpisni pogoji pogosto prilagojeni tistim direktorjem, ki so že bili na tistem položaju, tako da je zaradi prav takih pogojev kandidiralo zelo malo drugih oseb na to strokovno in družbeno-poli-tično zelo odgovorno delovno mesto. Letos je potrebno zagotoviti, da se bo na raz-
pise za prosta delovna mesta direktorjev javilo čimveč sposobnih in delavoljnih kandidatov, tako da bodo lahko razpisne komisije in delavski svet izmed več kandidatov izbrali res najboljšega. Prav zaradi tega bodo morali delavski sveti v prihodnjih dneh pregledati določbe svojih statutov o pogojih, ki jih morajo imeti kandidati za mesta direktorjev.
Razpisni pogoji so doslej čestokrat preozki, saj je v mnogih statutih predpisano, da se zahteva točno določena kvalifikacija, npr. šola za strojne tehnike in podobno, tako da se na takšen razpis ne more javiti noben drug kandidat s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo. S spre-mebmami in dopolnitvami statutov bo potrebno take pomanjkljivosti odpraviti, v nekaterih delovnih organizacijah pa bo potrebno razpisne pogoje vskladiti z zakonskimi predpisi, ker se ugotavlja, da so ti pogoji z njimi v nasprotju. Z dopolnjevanjem pogojev za imenovanje direktorjev bo potrebno čimprej pričeti, ker je postopek za spremembo statutov dokaj dolgotrajen, saj se mora predlog za te spremembe predložiti v predhodno obravnavo tudi občinski skupščini.
Menimo, da bi morale delovne skupnosti delovnih organizacij, ki bodo razpisovale prosto delovno mesto direktorja, obširno in objektivno oceniti delo dosedanjega direktorja. Analizirati je potrebno, kakšne poslovne uspehe ali neuspehe je dosegla organizacija v obdobju, ko je vodil dosedanji direktor, zlasti pa še, kako se je organizacija prilagodila novim pogojem gospodarjenja v pogojih gospodarske in družbene reforme.
Prav tako bi bilo potrebno, da se od vseh kandidatov za imenovanje na položaj direktorja zahteva, da organom upravljanja predložijo svoje okvirne zamisli, kako bi vodili organizacijo, če bodo imenovani na ta položaj, kako si predstavljajo njen nadaljnji razvoj in kaj nameravajo storiti, da se bodo dosegli boljši pogoji gospodarjenja, izboljšala kadrovska struktura, zaposlila nova delovna sila, povečala produktivnost dela, zmanjšali stroški in podobno.
Prepričani smo, da bodo organi upravljanja in politične organizacije v delovnih organizacijah letošnji reelekciji direktorjev posvetili vso potrebno pozornost in storili vse, da bodo prišli na mesta direktorjev taki kandidati, ki so sposobni in voljni storiti kar največ za njihov nadaljnji razvoj in za napredek velenjske občine.
DANES OTVORITEV KAJU1I0VE SPOMINSKE SOBE V ŠOŠTANJU
Svet za prosveto in kulturo pri občinski skupščini je sklenil, da uredi v 3o-štanjski prvi osnovni šoli Kajuhovo spominsko sobo. V sohi so razstavili Kajuhovo kulturno zapuščino, ki so jo odstopili njegovi sorodniki.
Danes, ob 24. obletnici smrti partizanskega pesnika Karla Destovnika-Kaju-ha, pa bodo ob 16. uri (o sobo tudi odprli. Oh tej priliki so izdali brošuro o pesnikovem življenju in delu, ki jo je napisal urednik njegove pesniške zbirke, prof. Emil Cesar. Tako bodo v pesnikovem domačem kraju letos dostojno počastili njegov spomin.
Odbor, ki je urejal Kajuhovo sobo. se vsem delovnim organizacijam in ostalim lepo zahvaljuje za denarne prispevke. Hkrati pa prosijo še ostale, na katere so naslovili prošnje, da tudi oni podprejo to kulturno akcijo.
OB 24 OBLETNICI PESNIKOVE SMRTI
Karel Destovnih Kaj uši
22. februarja 1944. leta se je prebila XIV. divizija čez Plesivec »a Kraider. Nemci so jo obkolili s tremi obroči. Partizani pa so obroč presekali ter čez Bele vode, Žleb-nik, Zaloke, Pohorje in Savinjsko dolino prodrli proti Koroški.
V teh borbah, 22. februarja, je padel tudi partizanski pesnik in naš rojak
KAREL DESTO VNIK-K A J U H.
Ko bomo na današnji dan, po štiriindvajsetih letih, s spoštovanjem počastili njegovo smrt, se bomo hkrati spomnili tudi na čas v katerem je Kajuh snoval svoje verze. Kajuhova pesem je del našega par-tizanstva, je pa tudi kos naše vsakdanjosti, čeprav je prej onemela.
Karneval v Velenju 1963. leta.
Turistično društvo in odbor za izvedbo pustnega karnevala vabita na tradicionalni
PUSTNI KARNEVAL PO VELENJSKIH ULICAH
Karneval bo na PUSTNI TOREK, 27. februarja ob J 4. uri.
Zbirališče pustnih šem bo na dvorišču kmetijske zadruge, pri križišču Celjske in šaleške ceste.
Karnevalski sprevod se bo najprej ustavil ob 15. uri v starem Velenju, zatem pa ob 16. uri pred Tržnico v novem Velenju. Pustni sprevod bo krenil po ulicah do hotela PAKA.
OBČANE IN TURISTE VABIMO NA PUSTNI TOREK V VELENJE!
Vzgojno varstvena ustanova Šoštanj je že pripravljena na nov delovni čas
Ob sprejemanju letnega plana v vzgojno varstveni ustanovi šoštanj, je kolektiv razpravljal tudi o urejanju varstva otrok ob prehodu staršev na nov delovni čas. Ker je ustanova že tako odprta ves dan, bodo nastale le nekatere organizacijske spremembe, tako da bomo lahko zagotovili varstvo vsem predšolskim otrokom tudi popoldne.
S tem, da bodo otroci ostajali ves dan v ustanovi, se zavedamo, da jim bomo morali nuditi vse tisto, kar jim starši, ki bodo ves dan tudi odsotni, ne bodo mogli. To je predvsem urejena prehrana, razvedrilo, in pa dovolj bivanja na svežem zraku. Otroci se bodo le na ta način dobro počutili v ustanovi, starši pa bodo le tako brez skrbi na svojih delovnih mestih.
Vse to smo upoštevali in se že pripravili na celodnevno varstvo. Zal nimamo prostorov, da bi lahko nudili varstvo tudi dojenčkom.
Prehrana bo urejena s tremi toplimi obroki. To bo vsekakor podražilo varstvo otrok, posebno pa bodo prizadeti starši, ki imajo več otrok v u-stanovi. Kljub temu menimo, da bo to varstvo vseeno cenejše. kot individualno, ki pa vse-kor ni učinkovito, posebno iz vzgojnih stališč.
Kar zadeva varstvo in vzgojo otrok bomo organizacijo izvedli tako, da bodo vzgojiteljice in otroške negovalke nadzorovale otroke in jim nudile vzgojo ves dan. Otroci bodo torej ves dan pod strokovnim vodstvom.
Ob sprejemu plana je kolektiv sprejel tudi začasne cene, ki veljajo že od 1. januarja 1968 dalje:
# cena varstva, vzgoje, do 12. ure (mesečno 35,00 N-din;
© cena varstva, vzgoje do 14. ure (s spanjem) mesečno; 45,00 N-din;
@ cena za 1 obrok kosila 1,50 N-din dnevno;
# celodnevno varstvo s prehrano 119,00 N-din mesečno.
Moram omeniti, da so te cene nastale na podlagi dosedanjih izračunov. V teh cenah so zajeti le materialni in režijski stroški ustanove. Vse osebne dohodke osebja pa prispeva skupščina občine Velenje, kar znaša v primerjavi s prispevki staršev okoli 70 odstotkov. Iz tega je razvidno, da še vedno velik delež k varstvu otrok nosi skupnost. Kako bo nadalje, kakšne bodo možnosti skupnosti ob razširitvi varstva, pa je še odprto vprašanje.
Vsekakor pa so sedanje cene dosegljive in realne, v primerjavi z individualnim varstvom, celo nizke.
V Šoštanju smo se torej pripravili na spremembe ob novem delovnem času, občinska zveza prijateljev mladine pa bo odkrila s svojo anketo še potrebe, želje in probleme zaposlenih mater.
Ivanka Rabič
DANES PRILOGA! PREDLOG OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA LETOS.

Spremembe predpisov prispevkov in davkov občanov
Vsa zakonska ureditev obdavčenja občanov, kot je bila vpeljana z začetkom leta 1965, s Temeljnim zakonom in posebno še republiškim zakonom o prispevkih in davkih občanov, je težila za tem, da občinske skupščine čimbolj samostojno vodijo davčno politiko v kmetijstvu, do obrti in sploh do vseh zasebnih dejavnosti s tem, da samostojno določajo višino davčnih stopenj in samostojno predpisujejo davčne olajšave. Z zveznim zakonom so bile le maksimirane stopnje prispevka iz delovnega razmerja, stopnje prispevka od storitvene obrti, stopnje prispevka od intelektualnih storitev in prispevka od avtorskih pravic. Stopnje za vse te prispevke so občinske skupščine lahko predpisovale največ do višine stopnje prispevka iz delovnega razmerja. Ker je bila pri tem še osnova za prispevek od storitvenih obrtnih dejavnosti maksimirana do višine povprečnega oziroma v letu 1967 do najvišjega zaslužka delavca podobne stroke v gospodarskih organizacijah, sploh ni bilo mogoče s prispevki zajemati visokih dohodkov nekaterih zlasti storitvenih obrtnikov, ki poslujejo v večjem obsegu.
V navedenih okoliščinah je prišlo do velikih in večkrat po vsem neutemeljenih razlik v višini obdavčenja enakih dohodkov v različnih občinah. Zakon o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji v 3. členu določa, da morajo občine in republika med seboj sodelovati pri izdajanju predpisov, s katerimi se nalagajo obveznosti občanom, vendar se to dosedaj v praksi ni v celoti upoštevalo in so se tako določale različne stopnje zlasti v kmetijstvu, prav tako pa so bila tudi različna gledanja ob razporejanju svojih teritorijev v okoliše oz. skupine katastrskih občin. Prav tako pa so povsem samostojno in neoziraje se na sosedne občine občinske skupščine predpisovale različne oprostitve in olajšave. Po temeljnem zakonu o prispevkih in davkih občanov ima republika pravico, da z zakonom določi meje, v katerih smejo občine določati višino prispevkov in davkov, če je to potrebno, da se zagotovi občanom enakopraven položaj. vendar republika tega sredstva dosedaj ni uporabila. Tudi pri zadnji spremembi in dopolnitvi republiškega zakona o prispevkih in davkih ni postavila republika nekih z zakonom določenih limitov. Izdala pa je nriporočilo, da bi se večja enakost obremenitev občanov v merilu Slovenije, morala doseči s potrebnim sodelovanjem v smislu že omenjenega 3. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji. V tej zvezi je bilo izdano posebno priporočilo občinam s konkretnimi navodili za vodenje davčne politike (priporočilo za višino stopenj v kmetijstvu po posameznih skupinah, merila za uvrščanje katastrskih občin v te skupine, priporočilo za višino stopenj v obrti in drugo).
Z republiškim zakonom so predlagane in sprejete spremembe glede enotne ureditve nekaterih oprostitev in olajšav, ker je sedanja različnost med občinami, predvsem glede socialno političnih olajšav, bila zelo različna.
Stopnje prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijstva in iz osebnega dohodka od gozdov, kakor tudi skupine katastrskih občin so v okvirih priporočila republiške skupščine.
Iz področja obdavčitve prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti in od dohodkov od gozdov, se s spremenjenim republiškim zakonom in spremenjenim in dopolnjenim odlokom občinske skupščine ne obstojajo kakšne bistvene spremembe pri obdavčitvi od kmetijstva, razen, da so občinskega prispevka od kmetijstva oproščena kmetijska gospodarstva v višinskih predelih tj. v IV. skupini tudi tisti zavezanci, ki ne presegajo 3.000 din katastrskega dohodka
od negozdnih površin in da se njihovo posestvo nahaja v višini nad 800 m nadm. višine. Druga nadaljnja sprememba pa je le v tem, da so predpisi glede davčnih olajšav določeni z rep. zakonom, in da so te olajšave enotno določene za celo področje socialistične republike Slovenije. Te olajšave pa se bistveno ne razlikujejo od olajšav, ki so bile določene z našim odlokom.
Razdelitev katastrskih občin v skupine ostane ista. prav tako pa ostanejo tučli stopnje prispevka na sedanji višini v vseh skupinah, razen v II. skupini, kjer se malenkostno znižajo stopnje.
S spremenjenim republiškim zakonom o prispevkih in davkih nastopajo večje spremembe pri vodenju davčne politike do obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti.
Dosedaj je bil cenzus poslovnih knjig za zavezance prispevka od obrtnih dejavnosti celoten dohodek 200.000 din (bruto promet). Ker pa je v posameznih strokah zelo različno razmerje med bruto prometom in čistim dohodkom, kar je predvsem odvisno od rabe materiala, je določen z noveliranim zakonom določen cenzus kot čisti dohodek v višini 15.000 din. Znesek 15.000 din je bil predlagan zato, ker se ta znesek šteje nekako za mejo med povprečnimi in višjimi dohodki.
V dosedanji praksi se je izkazalo, da je brez evidence skoraj nemogoče pravilno odmerjati realno in pravično odmero prispevkov in davkov, zato je tudi eden izmed glavnih pogojev za vodenje poslovnih knjig za obrtne dejavnosti. Zakon pa določa, da bodo morali voditi poslovne knjige tudi tisti gostinci, ki sicer ne dosežejo čistega dohodka 15.000 din letno. Isto določilo velja tudi za prevoznike s tovornimi avtomobili, katerih število v zadnjem času zelo narašča, nekje celo preko potreb in je tudi pri njih skoraj nemogoča kontrola nad plačevanjem prometnega davka in to še posebej, ker poslujejo takorekoč na širšem območju.
Knjige, ki se uvajajo so enostavne in predpisani postopek knjiženja ni kompliciran, zato tudi ni potrebna posebna strokovna usposobljenost za vodenje teh knjig.
Vsi zavezanci obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, gostinci in avtoprevozniki bodo od 1. marca dalje obvezno morali voditi predpisane knjige, i-azen tistih storitvenih dejavnosti, ki ne dosegajo 15.000 din letnega čistega dohodka. Slednji pa bodo lahko še nadalje obdavčeni po pavšalni osnovi oziroma pavšalnem znesku v kolikor gre za dopolnilno storitveno obrt.
Stopnje prispevkov za prispevek iz osebnega dohodka od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti ostanejo za pavšali-ste na istem nivoju kot so veljale za preteklo leto. Stopnje za prispevek iz osebnega dohodka od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti po dejanskem obračunu oz. dejanskem dohodku so progresivne in stimulativne za doseganje višjega čistega dohodka.
Stopnje za zavezance po dejanskem dohodku so predvidene za osnove do 15.000 čistega dohodka 12 % in se progresivno dvigajo do dohodka 50.000 na 35%.
Take stopnje pogojujejo realno ugotavljanje dohodkov, kjer so za nižje osnove razmeroma blage. Te stopnje so tako smhronizirane. da bodo v vseh občinah v SR Sloveniji skoraj enake.
Posebna novela v republiškem zakonu o prispevkih in davkih je tudi ta, da so olajšave za vajence predpisane k republiškim zakonom enotno za celo Slovenijo in se poleg drugih socialnih olajšav pri odmeri prispevkov od obrtnih dejavnosti, priznajo še olajšave za vajence. Za vsakega vajenca se zavoznncem odmerjen prispevek zniža za 10 %.
Stopnje amortizacije so prav tako vsklajene med občinami in se ne določajo;
— na orodje 20 %, na stroje 15 %, na zgradbe 3 % in na motorna prevozna sredstva 15 %.
Z novimi predpisi je tako dosežena večja enotnost v prispevnih stopnjah. Enotnejše prispevne stopnje pa bodo preprečevale preseljevanje obrtnikov iz ene občine v drugo.
Zavezanci, ki opravljajo obrt kot postranski poklic bodo v pogledu obdavčenja izenačeni z rednimi obrtnimi dejavnostmi. V pavšalnem znesku se bodo obdavčevali le tisti, ki opravljajo storitve posameznikom. Zavezanci, ki opravljajo storitve družbenemu sektorju, ali se celo pečajo z obrtno proizvodnjo kot s postranskim poklicem, pa bodo obdavčeni po dejanskem dohodku.
Z navedenimi spremembami so odpravljene nekatere ugotovljene pomanjkljivosti v davčnem sistemu. Nekoliko spremenjeni davčni sistem pa bo še nadalje podpiral razvoj in modernizacijo ter vzpodbujal zavezance k večji produktivnosti dela, ob tem pa skrbel za vzpostavitev čimpravič-nejših sorazmerij v obremenitvi.
OBISK IZ BORA
Obvestilo zasebnim obrtnikom o
nagradah vajencev
V uradnem listu SRS št. 29 z dne 23. 9. 1965 je izšel zakon o nagradah vajencev. Ta zakon v 2. členu določa, da občinska skupščina lahko določi najnižji znesek nagrade, ki pripada vajencu. Skupščina občine Velenje je na podlagi tega člena dne 4. 3. 1966 sprejela odlok o najnižjih nagradah vajencev, objavljen v Uradnem vestniku občine Velenje št. 2 z dne 28. 3. 1966. S tem odlokom je določen najnižji znesek mesečne nagrade, ki jo morajo vajenci prejemati med učenjem poklica na območju občine Velenje in znaša:
1.	v prvem letu učenja najmanj 12.000 din;
2.	v drugem letu učenja najmanj 16.000 din;
3.	v tretjem letu učenja najmanj 20.000 din.
Tretji člen zakona o nagrajevanju vajencev pa določa: »Samostojni obrtniki morajo vajencem plačevati nagrade najmanj v višini povprečnega zneska nagrad, ki jih plačujejo družbene obrtne organizacije na območju občine svojim vajencem. Ta znesek ugotovi pristojni občinski organ.
Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Velenje na podlagi prej navedenega odstavka vsako leto posebej ugotavlja in izračunava povprečje mesečnih nagrad vajencev na območju občine Velenje.
Izračunano je, da povprečje mesečnih nagrad vajencev za leto 1968 znaša:
1.	v prvem letu učenja 140 N-din;
2.	v drugem letu učenja 180 N-din;
3.	v tretjem letu učenja 230 N-din.
Ker je povprečje vajeniških nagrad višje od najnižjih nagrad, določenih z odlokom, morajo obrtniki kot najnižji znesek vajeniških nagrad upoštevati povprečje vajeniških nagrad, ugotovljenih za leto 1968, ne pa minimalne nagrade, določene z odlokom.
Pripominjamo, da se zasebni obrtnik, ki vajencu ne izplačuje mesečne denarne nagrade ali pa jo izplačuje neredno, kaznuje za prekršek v smislu 12. in 30/8 čl. odredbe o vajencih.
ODDELEK
ZA GOSPODARSTVO
Skupščine občine
Velenje
Prejšnji teden so prišli v našo občino predstavniki občinske skupščine in organizacije SZDL iz Bora v Srbiji. Zanimali so se predvsem za delo občinske skupščine in krajevne samouprave. Najprej so se pogovarjali v Velenju na sedežu občine. Zatem pa sta jili predsednik občine Peter Krapež in sekretar občinske konference SZDL Jože Veber odpeljala v Bele vode. Tu so se zanimali za način dela krajevne skupnosti. Jože Melanšek jim je razložil, kako njihovi vaščani. preko krajevne skupnosti, uveljavljajo svoje samoupravne pravice.
Na sliki: sekretar občinske skupščine Bor Dragomir Ducič, podpredsednik občinske konference SZDL Milivoj Poledica in predsednik krajevne skupnosti Bor Slavo-ljub Zecevič v družbi s predsednikom naše občinske skupščine P. Krapežem, sekretarjem občinske konference SZDL J. Vebrom, predsednikom SZDL Bele vode M. Slemen-škom in tajnikom krajevne skupnosti J. Melanškom.
JE PREMEŠC\MJE
»EL4VCEV
DOPUSTIMO?
Ob koncu lanskega leta je centralni delavski svet rudnika lignita Velenje na svojem 4. rednem zasedanju sprejel prečiščeno besedilo pravilnika o delovnih razmerjih. Že od sprejetja prvega besedila Temeljnega žakorta o delovnih razmerjih in njegovih dodatnih novel, se je na področju delovnih razmerij marsikaj temeljito spremenilo tako, da si povprečen bralec — delavec, marsikdaj ni na jasnem glede vprašanj, ki ga zanimajo ali pa se z njimi v lastni življenjski praksi srečuje.
Temeljna zakonodaja vedno bolj prepušča delovnim organizacijam, da s svojimi splošnimi akti urejajo delovno pravna razmerja, vendar pa kljub določeni ustaljenosti, življenje in dinamika zahtevata določene občasne spremembe in dopolnitve splošnih aktov. Prečiščeno besedilo pravilnika o delovnih razmerjih delavcev rudnika obravnava marsikatere zanimive institute, katere si je vredno večkrat od časa do časa osvežiti. Marsikaterega člana kolektiva zanimajo vprašanja, ki se nanašajo na premestitev delavca v okviru delovne organizacije. Kdaj je taka premestitev upravičena, dopustna in možna? Pravilnik o delovnih razmerjih pravi v svojem 31. členu, da je delavca mogoče premestiti na vsako delovno mesto v delovni organizaciji le pod dvema pogojema, to pa sta: če tako premestitev narekuje potreba delovnega procesa, in če to ustreza delovnim sposobnostim delavca.
Ni pa mogoče premestiti delavca brez njegove privolitve na drugo manj zahtevno delovno mesto, če na svojem prvotnem delovnem mestu uspešno izvršuje redne delovne naloge. Izjema od tega pravila pa je, da je delavca možno razporediti na drugo delovno mesto le takrat, kadar je njegovo prejšnje delovno mesto ukinjeno zaradi skrčenega obsega dela ali pa zaradi reorganizacije oziroma spremembe strukture poslovanja.
Kot že povedano, je mogoče premestiti delavca, ki ne izvršuje delovnih nalog kot to zahteva delovni proces, brez njegove privolitve na tisto delovno mesto, za katerega se
smatra, da bi ga lahko opravljal. To dejstvo pa mora ugotoviti posebna tričlanska strokovna komisija. Za vodilne delavce imenuje tako komisijo upravni odbor rudnika, za ostale delavce pa samoupravni organ ekonomske enote ali obračunske enote oziroma delavski svet ekonomske enote ter odbor obračunske enote, ki izdata o tem odgovarjajoči sklep, ki ga pa izvršita vodja ekonomske enote oziroma vodja obračunske enote. Zoper tak sklep pa se lahko delavec v roku 15 dni pritoži na delavski svet ekonomske enote v kateri dela.
Poleg navedenih primerov premestitve, obstoja po pravilniku o delovnih razmerjih še tako imenovano operativno razporejanje delavcev. Tako operativno razporejanje delavcev pa je mogoče le, če je namen takega razporenjanja smotrna, uspešna in pravilna
izvedba delovnih nalog v okviru iste vrste del ali v okviru delovnega mesta. Tako razporeditev pa lahko izvršuje neposredno nadrejeni starešina. Delavec, ki se s tako premestitvijo oziroma razporeditvijo ne strinja, lahko takoj v roku 8 dni ugovarja pri svojem vodji ekonomske enote, ki o tem dokončno odloča.
Poseben primer razporeditve oziroma premestitve delavca pa je podan ob višji sili. V takih primerih, kadar je primer višje sile že nastopil, ali pa neposredno pričakuje, lahko direktor, vodja ekonomske enote ali sektorja začasno razporedijo delavca na vsako delovno mesto v podjetju, vendar pa samo za toliko časa, kolikor je nujno, da se višja sila odpravi, da se delovna organizacija zavaruje pred večjo škodo, sli pa da se rešijo človeška življenja.
-CAN
Kakšne komunalne takse bomo plačevali na cestna motorna vozila v zasebni lastnini?
Proračunski dohodki občin se v letu 1968 zaradi nižje stopnje udeležbe na prispevkih iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja bistveno znižajo. Tak izpad naj bi občine vsaj delno nadomestile z uvedbo nove oblike davščine na določeno potrošnjo. Republiška skupščina je prav na zadnjem zasedanju sprejela zakon, po katerem je dana možnost, da občinske skupščine predpišejo kot posebno obliko davščin — komunalne takse na cestna motorna vozila v zasebni lastnini in s tem dohodkom za-sigurala oz. porazdelila določena sredstva za potrebe cestnega sklada.
V vseh sosednjih državah so lastniki motornih vozil znatno višje obremenjeni in se te obremenitve v veliko večji meri prelivajo v sklade, potrebne za vzdrževanje rekonstrukcijo in gradnjo novih cest.
Sredstva, ki bi se v letošnjem letu iz občinskega proračuna izločila v cestni
sklad, bi bila znatno manjša kot pa so potrebne in bo občinski skupščini predložen predlog odloka za u-vedbo komunalnih taks na cestna motorna vozila v zasebni lastnini.
Po predloženem predlogu odloka so predlagane naslednje takse:
1.	za tovorne avtomobile (po nosilnosti od 400,00 do 10.000 - ND);
2.	za traktorje (po moči KM) od 120 do 270,- ND);
3.	za osebne avtomobile (na delovno prostornino) od 80 do 1.500,- ND;
4.	za motorna kolesa od 30 do 60,- ND.
■ Taksa se bo plačevala v času in na način kot se plačujejo cestne pristojbine za cestna motorna vozila tj. ob registraciji.
Taksa za leto 1968 za lastnike motornih vozil, ki imajo že registrirana vozila, se bo predpisala s posebno odločbo, za čas do naslednje registracije v letu 1968, za posamezno vozilo.
Kdo je kriv?
Kdo je kriv, da pride za zimo pomlad? Precej nenavadno vprašanje, kajne? Vsekakor bi bilo bolj primerno vprašati, po čigavi zaslugi po mrzlih zimskih dneh zašije zopet toplo pomladansko sonce, kajti večina izmed nas že težko pričakuje pomladi. Razen nekaterih...
Da, le občani velenjske občine, v skrajnem severovzhodnem delu naše Šaleške doline, se toplega pomladanskega sonca ne vesele, ampak boje.
Da pa ne bi prišlo do nesporazuma, kdo so pač ti čudni ljudje, povejmo kar naravnost: to so prebivalci zgornjega Družmirja, Gaberk in Velunje. To so torej tisti čudni ljudje, ki zaskrbljeno opazujejo vedno toplejše sončne žarke, ki pridno talijo sneg na doslej ravni in gladki (včasih še pre-gladki) njihovi cesti ter neusmiljeno razgaljajo in odkrivajo zoprne luknje, jame, razpoke in vgreznine.
2e dolga tisočletja se dogaja, da za zimo pride pomlad, ker so pač takšni naravni zakoni in' temu ni kriv nihče, niti nima kdo za to kakšnih posebnih zaslug. Nekdo pa je kriv, da nam pomlad vrne zopet tisto staro, neoskrbovano in raz-drapano cesto — le še slabšo, kot je bila pred zimo.
Dejstvo je, da cesta Druž-mirje—Gaberke—Velunja v vsej zgodovini Šaleške doline še ni bila v tako slabem stanju, kot je sedaj, niti ne pred letom 1941!
Ne bi naštevali koliko preglavic, sitnosti, jeze in hude krvi povzroči ta cesta šolarjem, ostalim pešcem, kolesarjem, mopedistom in voznikom osebnih avtomobilov. Ugotovimo lahko le, da je hoja in vožnja po njej večkrat življenjsko nevarna, da škode, ki nastaja na vozilih, ne omenimo.
Da se domačini razburjajo in negodujejo, potrjujejo razne hudomušne in pikre opazke raznih »tujcev«, ki so včasih le primorani svoj avto prisiliti IJ3 take vrste cesto.
Pravijo: »Te koristne rume-no-rdeče palice, ki so se jeseni pred snegom pojavile ob obeh robovih ceste, naj bi tudi še spomladi kar ostale. Saj bodo še vnaprej koristno služile svojemu namenu, kajti tako bomo vsaj približno vedeli, kod vodi cesta...«
Komentar menda ni potreben!
Kdo je torej kriv za takšno stanje ?
Komunalno obrtni center, ki je odgovoren za redno vzdrževanje občinske ceste Družmir-je-Gaberke—Velunja vedno znova zatrjuje, da za uspešno popravilo in vzdrževanje ceste dobi od občinske skupščine malo finančnih sredstev, da bi s tem denarjem napravil kaj učinkovitega in da še lanskoletne situacije niso poravnane. Občinska skupščina priznava, da je sredstev, ki so predvidena za občinske ceste premalo, vendar občinski proračun ne dopušča nikakršnih drugih možnosti.
Kje naj torej iščemo krivca?
Kljub vsemu nam ostane le golo dejstvo, da je cesta v takem stanju nevarna za promet, saj niti ni primerna za pešho-jo.
Pa so prizadeti občani sklicali sestanek z eno samo točko dnevnega reda: CESTA. Povabili so predstavnike občinske skupščine in komunalce. Na sestanku so ugotovili dejansko stanje, skušali so ugotoviti krivce, ki so cesto spravili v tako stanje, se dogovorili za zasilno popravilo, obljubili prostovoljno delo itd., kot se to na sestankih pač običajno dogaja. Zatem so se dogovorili še za drugi sestanek, za tretji... Ostalo pa je pri starem! Sneg je učinkovito, žal, le začasno rešil problem. Toda kaj bo sedaj, ko bo prišla nova pomlad, cesta pa bo ostala stara — le slabša?
Skušajmo le nekako najti krivca. Mogoče jih je celo več...?
Kot je znano, je bila cesta Družmirje—Gaberke—Velunja pred desetletji le skromna krajevna pot, vendar za takratno
tribuna vaših mnenj
obremenitev in takratni promet več kot zadovoljiva. Cesta potemtakem nima prave
osnove in je le z občasnim posipanjem bila usposobljena za promet z lažjimi vozili, nikakor pa ne za promet s težkimi tovornjaki, ki nenehno prevažajo kamenje, gramoz, les in drugo. Ker so to predvsem tovornjaki vodne skupnosti in gozdnega gospodarstva, ki cesto prekomerno uporabljajo in obremenjujejo, bi prvega krivca menda že lahko našli.
Mimogrede bodi povedano, da je škocla, ki jo tovorna vozila napravijo na cestah neprimerno hujša, kot pa ona od lahkih osebnih vozil. Tako napravi 2-tonski tovornjak na cesti toliko škode, kot 175 osebnih avtomobilov, 4-tonslti tovornjak poškoduje cesto za 4.375 osebnih avtomobilov, 6-tonski za 14.000, tovornjak z nosilnostjo 8 ton pa napravi na cesti toliko škode, kot 41.176 osebnih vozil. Te zelo zgovorne
VAŠA PISMA
podatke je zbral ljubljanski zavod za raziskavo materiala in konstrukcij in menda tudi ne potrebujejo komentarja.
Ce z iskanjem krivcev na-natjujemo, pridemo do občinske skupščine. Ker je problematična cesta v sklopu občinskih cest, bi se potrebna sredstva le morala najti, če
ne drugače, pa z dodatnimi prispevki. En tak način bi bil, z odlokom predpisati na cesti maksimalno dopustno obremenitev in od prekomernih porabnikov zahtevati dodatni prispevek.
Med krivce bi menda prišteli tudi komunalno obrtni center, kajti z odstranitvijo dolgoletnega cestarja, ki je le še nekako krpal in zasilno vzdrževal cesto in zgolj z obetanjem sodobnejšega vzdrževanja, do katerega pa še ni prišlo, ter z neprimernim posipnim materialom, se prizadeti prebivalci nikakor ne morejo strinjati.
Lahko nadaljujemo z iskanjem krivcev tudi med prizadetimi občani. Vendar njim ne bi mogli naprtiti hujše krivde, kot to, da nekateri niso bili preveč navdušeni za prostovoljno delo. Dejali so, da nima smisla udarniško posipati ceste, ker tovornjaki tako čez nekaj dni pometejo ves nasuti material v obcestne jarke, v kolikor ti sploh obstojajo. No, navsezadnje imajo celo prav.
In končna ugotovitev: problem ceste torej je! Ta problem pa bo vedno bolj problematičen in je res skrajni čas, čla nekdo izmed krivih, ki se čuti krivega, prične ukrepati!
Kajti, če ne bo takojšnjih in učinkovitih ukrepov se ne smemo čuditi, če bo treba postaviti na pričetku ceste dodatne prometne znake in sicer ob suhem vremenu: »Cesta zaprta — dostop mogoč samo vozilom z neuničljivimi vzmetmi!«
Ob deževnem vremenu pa: »Cesta zaprta — dostop mogoč samo s čolni!«
M. Lomšek
Gaberke 94
NOV IZDELEK NA JUGOSLOVANSKEM TRGU
Občani Lokovice so z udarniškim delom ter z denarno pomočjo občinske skupščine zgradili novo cesto, in sicer od odcepa glavne ceste, ki pelje proti Pesju pa do Draja. Ker pa je ta cesta občinskega značaja, jo je v oskrbovanje prevzelo komunalno podjetje.
Bo marca lani je bila cesta še do neke mere oskrbovana. Zaradi novogradnje cestc v Penku, se je večina prometa preusmerila skozi Lokovico, kljub temu, da je bil obvoz nakazan drugje.
Od meseca marca pa do konca novembra ni bilo na tej cesti cestarja, ki bi vsaj očistil glavne jaške ter odtočne kanale. Kljub temu, da je bilo suho leto, je cesta zaradi preobilnega prometa zelo uničena.
Občani v Lokovici skrbimo za svoje ceste in smo v lanskem letu naredili 2.019 udarniških ur ter prispevali samoprispevek v denarju — 884 novih dinarjev. Zato nam ni vseeno, predvsem pa ni vseeno odboru SZDL, ko se občani spotikajo ob svoje žulje, tla se cesta, ki je bila zgrajena udar-

Hotel P A K A
VELENJE
> Mednarodni barski program
I Strip-teas Strip-tcas
I Vsak dan razen ponedeljka

V našem listu je bilo dne 21. 12. 1967 pod naslovom »Kje naj bo spomenik Karlu De-stovniku-Kajuhu« objavljeno pismo Ota Trbovška iz Šoštanja in odgovor predsedstva občinske skupščine ter občinskega odbora ZB NOV Velenje na to pismo. Med drugim pisec navaja, da je družbena skupnost doslej premalo pomagaja pri obnovi pred leti pogorele Žlebnikove domačije v Šentvidu nad Zavodnjo, kjer je padel partizanski pesnik in narodni heroj Karel Destovnik-Kajuh. Pismo in odgovor nanj so nedavno obravnavale krajevne organizacije ZB NOV Zavod-nja in Bele vode na svojih rednih letnih občnih zborih. Člani ZB NOV so na obeh zborih soglasno ugotovili, da je bila pomoč občinske skupščine pri obnovi Žlebnikove hiše, ki je
TE DNI SE JE PRVIČ POJAVIL NA NAŠEM TRŽIŠČU KUHINJSKI ČISTILEC ZRAKA PROTI VONJEM IN PARI V KUHINJI. - IMENUJEJO GA AERFILTER, IZDELUJE PA GA CHROM-METAL VELENJE.
Cesto v Lokovico sti lice it e vzdržuje
niško, pusti vnemar. Zato zahtevamo, da se ccsta popravi.
Vemo, da ni denarja, vendar bi lahko odgovorni iz komunalno obrtnega centra prišel do odbora krajevne skupnosti in se z njimi pogovoril. Ce že ni denarja za vse, bi se prav gotovo našlo nekaj denarja za gramoz. Vse ostalo bi pa naredili sami občani z udarniškim delom. Novembra pa je komunalno podjetje navozilo od Draja proti zadružnemu domu navadno blato namesto gramoza.
Krajevni odbor SZDL Lokovica
Gospodinje se jezijo nad neprijetnim vonjem in parami, ki uhajajo iz loncev ter onesnažijo stanovanjski prostor. Ponavadi si pomagajo s tem, da na stežaj odprejo okna in prezračijo stanovanje. V Chrom-me-talu pa so izdelali električni gospodinjski aparat, ki bo sproti čistil onesnaženi zrak.
Njihov izdelek, ki ga imenujejo AERFILTER, so dalj časa
preizkušali. Pred nedavnim pa so ga dokončno osvojili in začeli serijsko izdelovati. Aerfil-ter je v plastičnem ohišju, ki ga izdeluje šoštanjsko podjetje Polypex. Opremljen je s tremi filtri, ki uspešno čistijo zrak. Prvi filter zadrži delce maščobe, drugi pa čisti zrak, ki je onesnažen z dimom. Zadnji, tretji filter vsrka najmanjše molekule in očisti zrak ne-
prijetnega vonja. Filter je potrebno po določenem času zamenjati, oziroma oprati. To je zelo enostavno opravilo, ki ga zmore vsaka gospodinja.
Naj povemo, da so dimenzije aerfiltra prilagojene kuhinjski opremi, ki jo izdelujejo v Stixu in grelnim elementom iz Gorenja. Kot so povedali predstavniki Chrom-metala, bo cena aerfiltra enotna za vso Jugoslavijo. V trgovinah ga prodajajo za 750 novih dinarjev. Na našem področju ga bodo prodajali v trgovinah Bazena, Velme, Zarje in Merkurja.
Strinjajo se s stališčem predsedstva občinske skupščine in občinskega odbora ZB NOV
bila leta 1961 dodeljena last družini Trbovšek. zadovoljiva in da bi bila lahko hiša že v celoti obnovljena, če bi hotela ta družina pri tem bolj sodelovati.
Zadevo je obravnavala tudi odborniška komisija za vloge in pritožbe občinske skupščine, ki je bila 7. 2. 1968. Tu so sodelovali tudi predstavniki nekaterih družbeno-političnih organizacij. Tudi ta komisija se s stališčem predsedstva občinske skupščine in občinskega odbora ZB NOV v celoti strinja. Navzoči so se tudi strinjali s sklepom občinskega odbora ZB NOV, da bo namesto spominske plošče na Žlebni-kovi hiši obeležil kraj Kaju-hovc smrti na kakšen drug način, če lastniki hiše, fasade hiše v doglednem času ne bodo obnovili.
Pritisnila je na gumb in aerfilter bo očistil slab zrak. Delo v kuhinji pa bo zanjo prijetnejše.
Obvezno strokovno izpopolnjevanje rezervnih oficirjev in podoiicirjev
Ze več let si organizacije rezervnih oficirjev in podoficir-jev v naši občini prizadevajo, da bi z organizacijo raznih predavanj, testiranjem in podobno, čimbolj usposobile rezervni starešinski kader za opravljanje nalog v JLA, če bi bilo to potrebno. Tako usposabljanje je nujno potrebno spričo nenehnega razvoja oborožitve v naši armadi in v svetu sploh in zaradi novih konceptov obrambe naše domovine v eventualni ovjni. Dosedanji način izobraževanja pa ni bil dovolj uspešen, ker je bilo obiskovanje predavanj in vaj prostovoljno, tako da jih nekateri sploh niso obiskovali. Zaradi navedenega so pristojni upravni organi za narodno obrambo predpisali, da bo od leta 1968 dalje strokovno izpopolnjevanje rezervnega starešinskega kadra v JLA obvezovala vse tiste rezervne oficirje, ki se po zakonu lahko od-iočijo na vojaške vaje. Skrb za to izpopolnjevanje bodo v prihodnje prevzeli oddelki za narodno obrambo občinskih skupščin, ko bodo poleg ostalega skrbeli za kvalitetne predavatelje, vodili evidenco o obisku na predavanjih in vajah ter predlagali v kaznovanje tiste, ki se vabilu na predavanje in vaje iz neopravičenih razlogov ne bodo odzvali. Po končanem ciklusu predavanj bo preverjanje znanja s pomočjo testiranja in se bo tistim, ki bodo na testu dosegli ugodne rezultate, obisk predavanj in vaj štel v vojaške vaje in za napredovanje v višji čin.
Po planu, ki ga je izdelala komisija za rezervne oficirje pri občinski zvezi združenj borcev NOV skupno z oddelkom za narodno obrambo občinske skupščine, bo letošnjo pomlad organiziralo 5 predavanj za rezervni oficirski in podoficirski kader. Konec februarja bodo v Velenju in Šoštanju predavanja o metodah in delu tujih obveščevalnih služb, v marcu pa bodo predavatelji obdelali naslednje teme: splošna ljudska vojna in narodna obramba, radiološka
kontaminacija in zavarovanje teritorija z vajo na terenu. Predavatelji bodo v svojih predavanjih opozorili samo na najvažnejše probleme in bo potreben tudi individualni štu-
dij tozadevnega gradiva, ki je že, oziroma še bo objavljen v »Vojaškem informatorju«, da se bodo lahko dosegli ugodni rezultati testiranja, ki bo v mesecu aprilu letošnjega leta.
Tudi letos bodo lahko borci letovali v Rovinju
Kot prejšnja leta, bodo tudi letos člani ZB NOV s svojimi družinami letovali v počitniški koloniji Zveze borcev v Rovinju.
Naše občinsko združenje ima na razpolago 4 počitniške hišice s skupno 20 ležišči. Skupno bo organizirano 7 izmen za letovanje, tako da bo lahko dopust v Rovinju preživelo 140 borcev in njihovih družinskih članov.
Posamezne izmene bodo lahko letovale takole:
I.	od 23. 6. do 3. 7. 1968;
II.	od 3. 7. do 13. 7. 1968;
III.	od 13. 7. do 23. 7. 1968:
IV.	od 23. 7. do 2. 8. 1968;
V.	od 2. 8. do 12. 8. 1968;
VI.	od 12. 8. do 22. 8. 1968;
VII.	od 22. 8. do 1. 9. 1968;
Cene letovanja bodo tudi letos znašale za odrasle 18 dinarjev, za otroke do 10 let starosti pa 9 dinarjev s tem, da otroci do 4. leta sta-
rosti ne morejo na letovanje. Cena oskrbnega dne za prehodne goste pa bo 25 novih dinarjev.
Kandidati, ki bi želeli letovati v Rovinju, se naj o-sebno priglasijo v pisarni občinskega odbora zb nov od 15. 2. 1968 dalje. Skušali bomo upoštevati njihove želje glede časa letovanja in počitniške hišice v kateri bodo med letovanjem prebivali.
Ob prijavi je potrebno plačati akontacijo v višini 50 odstotkov, celotne oskrbne stroške pa 14 dni pred odhodom na to letovanje. Prednost pri letovanju v Rovinju bodo imeli tisti člani ZB NOV, ki v Rovinju še niso letovali, vojaški vojni invalidi in tisti člani zb NOV, ki so zaposleni v delovni organizaciji brez lastnega počitniškega doma.
Obvestilo
Organizacija ZKS Velenje obvešča svoje člane, da je v svoji pisarni v prostorih delavske univerze v Velenju uvedla poslovni čas, vsak četrtek od 17. tlo 18. ure.
Vabimo komuniste, pa tudi druge občane, ki se zani-
majo za delo organizacije Z K, tla se zglasijo v pisarni kjer jih bodo sproti seznanjali z delom organizacije. Vsi komunisti s terena bodo lahko v pisarni plačali članarino ter kupovali »Komunista« in drugo literaturo. Vsak četrtek bo v pisarni blagajničarka in član sekretariata, ki bo po potrebi dajal razna obvestila in pojasnila.
pripomb glede lokacije pokopališča. Zato je občinska skupščina 11. maja 1963. leta ta. načrt sprejela in se po njem še danes ravna. Tudi takrat šoštanjski občinski odborniki niso imeli pripomb. Moram povedati še to, da v Šoštanju, v avli prejšnje občinske zgradbe, že več let visi urbanistični načrt, na katerem je zarisano tudi novo centralno pokopališče.
Noipice iz Šoštanja
Drži, da nismo vprašanje lo-	HH kacije načenjali znova, ker smo bili prepričani, da je lokacija s občanov spre-	H^H^HHI^^^^^^^^^^H jeta in zato nesporna. Razložim naj še, da je nismo »na	Iz Houstona, to je kraj v pamet« izbrali, temveč je so-	Texa.su, kjer je bila Marta Ac-delovala pri iskanju posebna man operirana, pa prihajajo 20-članska strokovna komisija,	nova razveseljiva poročila. Predpisi ki urejajo pokopava-	Šestnajstletno dekle uspešno nje pokojnikov so vedno ostrej-	okreva in kot kaže bo kmalu ši, zato je morala komisija naj-	prišla domov. Njeno srce je se-ti ustrezni prostor, ki najbolj	daj popolnoma ozdravelo, odgovarja sanitarnim zahte- Zdravniki sporočajo, da je srce vam.	pred operacijo bilo neenakomerno, sedaj pa že udarja po-Sprašujete, čc bi Šoštanjčani	vsem normalno, kljub vsemu lahko uredili po-	Kot smo že poročali je Mar-sebno pokopališče? Če bi ho-	ta Acman odšla v Ameriko 8. teli določiti novo pokopališče	oktobra lani. Na metodistični za Šoštanj, to ni le v pristoj-	kliniki v Houstonu je postala
TUDI ŠOŠTANJČANI BI LAHKO IMELI SVOJEGA
TAKO MENIJO NAŠI ANKETIRANCI — MERODAJNI PA POJASNJUJEJO DRUGAcE
Zakaj centralno pokopališče ravno v Podkraju?
MARTIN PRIMOŽIČ
FRANJO STANOVŠEK
MILAN NOVAK
FRANC PEROVEC
Na šoštanjskem področju ljudje negodujejo, ker urejajo v Podkraju pri Pcsju novo centralno pokopališče za Šaleško dolino. Ne gre jim v račun, da bi Šoštanj ostal brez lastnega pokopa-
lišča. Ker ne želijo, da bi zaostajali za Velenjem, se šoštanjski lokalpatrioti zadnji čas borijo
z vsemi štirimi in skušajo še zadnji hip stopiti na stopnico drvečega vlaka. V tem ne vidimo
nič slabega. Težje pa je razumeti, kadar hočejo ljudje s takšno ihto naprtiti krivdo mero-
dajnim in jih obmetavajo s kratenjem njihovih demokratičnih pravic ali pa, če se laično spu-
ščajo v stvari, ki zahtevajo kvalificirano reše vanje.
Zvedeti smo hoteli, če so šoštanjčani res kritično razpoloženi do lokacije novega pokopališča in kaj jih pri vsej stvari najbolj moti. Zato smo se pogovarjali z nekaterimi meščani in jih vprašali kakšne pomisleke imajo. O ukinitvi šoštanjskega pokopališča in ureditvi novega so šoštanjčani, s katerimi smo se pogovarjali pred tremi tedni, med drugim povedali:
»Upokojenci se ne strinjamo s takšnim načinom reševanja, da smo zvedeli za novo centralno pokopališče šele iz časopisja. To pomeni, da pri delu ne uveljavljamo dovolj ustreznih demokratičnih oblik, s katerih pomočjo bi uspešno vključili občane pri reševanju družbenih problemov. Ne bom pogrešil, če primerjam zadevo okoli novega pokopališča z besedilom, ki sem ga prebral pod neko karikaturo. Tam je pisalo: »prosim pohitite s predlogi, ker vam bi rad potem na kratko pojasnil, zakaj jih nismo mogli upoštevati.« — Tako je povedal svoje mnenje predsednik šoštanjskega društva upokojencev FRANJO STANOVSEK, ko smo se v Šoštanju pogovarjali o problemih okoli novega pokopališča.
»Ker gre za vprašanje, ki globoko posega v človeška čustva, zato menim, da bi morali občane že poprej bolj temeljito z zadevo seznaniti,« je povedal predsednik krajevne organizacije SZDL MARTIN PRIM02IC. »Naši občani niso seznanjeni z zakonskimi predpisi in si povsem po svoje razlagajo. Odpor bi bil brez dvoma manjši, če bi bile komunikacije do centralnega pokopališča že urejene. Mislim pa, da imamo pri nasprotnikih opravka s precejšnjim številom ljudi, ki so konzervativno usmerjeni in namerno klubujejo. Zal imamo v Šoštanju tudi ljudi, ki se neodgovorno spuščajo v razpravo. Ne moramo dopustiti, da bi vsakdo po svoje odločal, ker urejevanje tega vprašanja ni enostavno. Občinska skupščina je pristojna, da rešuje zadevo okoli pokopališča, zato bi morali vprašanje reševati po naših odbornikih. Ti bi morali biti aktivnejši. Nekateri pa celo preteklosti smo imeli v okoliških krajih več vaških pokopališč in smo zastopajo stališča, ki niso istovetna
FRANC PEROVEC, upokojenec, pa je dejal: »šoštanjčani moramo imeti svoje pokopališče. Novo centralno pokopališče je preveč oddaljeno, zlasti za nekatere predele, ki gravitirajo nanj. Skupaj z okoliškimi naselji uporablja pokopališče blizu 8 tisoč prebivalcev. Možnosti so, da bi šoštanjčani uredili za tolikšno število prebivalcev svoje pokopališče v Pod-hojah ali Podhrastniku. V tem primeru bi bilo lažje glede prekopov in prestavljanja spomenikov. Menim, da bi tudi naše pokopališče lahko sodobno uredili.
Ce se bo ukinilo pokopališče, potem bo potrebno prestaviti tudi cerkev. Mnenja sem, da bi morali začeti graditi novo že takrat, ko bodo prenehali pokopavati na sedanjem pokopališču.«
MILAN NOVAK, tajnik krajevne skupnosti: »Res je, da gre za kočljivo vprašanje, ker želijo prebivalci našega mesta imeti svoje pokopališče. Ne spuščam se v to, če se da še kaj narediti. Vsekakor bi bilo bolj ugodno, če bi bilo pokopališče čim bliže. Na zborih volilcev bomo skušali občanom povedati, da mora biti tudi pogrebna služba sodobno urejena. Mislim, da so občinski organi, ko so se odločili za centralno pokopališče, imeli pred seboj predvsem ta vidik.«
»Na nedavnem zboru krajevne organizacije SZDL v Družmirju so tudi predlagali naj bo pokopališče v Šoštanju,« je povedal IVAN NARALOC-N1K, tajnik društva upokojencev. »Prepričan sem, da bi ljudje radj sodelovali pri urejanju ipokopališča s prostovoljnim delom in prispevki. Predvsem nas skrbijo prevozi in stroški. Bil sem 13 let upravnik pokopališča in vem, da radi ljudje sami opravijo kakšno malenkost samo, da bi bili manjši pogrebni stroški. Menim, da bi lahko dovolili različne velikosti nagrobnikov.«
RUDI BOLHA, upokojenec: »Preseneča me, da so kar naenkrat začeli urejati pokopališče v Podkraju. Bil sem v občinskem svetu za komunalne zadeve, kjer smo pred dvemi leti razpravljali o gradnji novega pokopališča, vendar so takrat povedali, da ni denarja. Nihče ni omenil, da bodo opustili šoštanjsko pokopališče. .
Ljudje se bojijo večjih stroškov, nekateri tudi niso preveč za enotne spomenike. Slišal sem že, da bodo svojce pokopavali na sosednjih pokopališčih v Zavodnjah, Belih vodah, Gorenju in celo Mozirju.«
ZDRAVKO ŽAGAR
z interesi volivcev. Poglejte, tudi v jih sčasoma opustili, ker se da na centralnih pokopališčih bolj organizirati pokopališčna služba.«
MILOŠ VOLK, član sveta krajevne skupnosti: »Sprememba je za. ljudi boleča, zato bi jih morali poprej nanjo temeljito pripraviti. Morda bi našli tudi drugačno rešitev, če se bi skupaj pogovorili. Centralno pokopališče sem si zamišljal le za Velenje in okolico. Prepričan sem, da tudi stroški na šoštanjskem pokopališču, če bi bilo samostojno, ne bi bili višji, če bj ga upravljalo komunalno podjetje. Najceneje je bilo, ko so pogrebno službo opravljali gasilci.
Predlagam, da bi zadevo dali na referendum.«
ZDRAVKO ŽAGAR, gostilničar iz To-
polšice: »O centralnem pokopališču ne bom govoril, temveč o tistem, ki ga nameravamo urediti v To,polšici. Pogovarjali smo se ž.e in bi Marija Kotnik rade volje odstopila svoje zemljišče. Vajeni smo vsako nedeljo obiskati grobove, tega pa v Podkraju ne bi mogli, ker je predaleč.«
Napisali smo le nekatera mnenja prizadetih Šoštanjča-nov, ki so sodelovali na našem razgovoru. Vse kaže, da bi v Šoštanju radi imeli svoje pokopališče. Vemo pa, da so odborniki na zadnji seji že sklenili, da mora biti novo pokopališče urejeno do 1. julija, ker bodo po tem času začeli na
acmanovi Zeljno
čakajo marto
ŠE VEDNO ACMANOVI IZ SKORNEGA NE VEDO, KDAJ SE BO VRNILA IZ AMERIKE NJIHOVA HČERKA # MARTA PA JE PISALA, DA SE PO OPERACIJI DOBRO POČUTI
njem s pokopi. ALI SO MOŽNOSTI, DA BI ZA ŠOŠTANJ IN OKOLICO UREDILI POSEBNO POKOPALIŠČE? S tem vprašanjem smo se napotili do predsednika občinske skupščine PETRA KRAPEZA, dipl. inž. Ta je takole pojasnil : »Ne morem se strinjati s Šoštanjčani, da smo jih postavili pred dejstvo. O lokaciji novega centralnega pokopališča so lahko razpravljali na zborih volilcev že pred petimi leti. ko so obravnavali urbanistični načrt razvoja Šaleške doline. V zapisnikih je zapisano, da takrat šoštanjčani niso predlagali nobenih bistvenih
IVAN NARALOČNIK
nosti naše občinske skupščine. Spremeniti bi morali urbanistični načrt in znova opraviti vso proceduro.
Tudi pri pokopališki službi gre razvoj naprej. Menim, da ne smemo povsem zaostajati. Ta služba zahteva druge materialne možnosti, zahteva pa tudi sodobnejše pripomočke, tako mrliške veže, prostore za seci-ranje, zmrzovanje itd. Zdaj pa vprašam občane, ali ni bolj varčno res lepo in dostojno urediti eno samo pokopališče, kakor pa sredstva in moči drobiti? Ce tudi bi pokopališče uredili s prostovoljnim delom, so to tudi družbena sredstva.«
MILOŠ VOLK
MILAN STERBAN, predsednik občinske konference SZDL, pa glede očitkov na demokratičnost postopka ugovarja: »Lokacijo za novo pokopališče smo določili skupaj z volivci po normalni poti in povsem demokratično. Nihče je ni šoštanjčanom pred petimi leti vsiljeval na zborih volilcev. Kol mi je znano, takrat niso imeli novih bistvenih predlogov. Zalo nismo čulili potrebe, da bi lokacijo pred pričetkom gradnje še enkrat obravnavali. Sicer bi pa lahko šoštanj-ska krajevna organizacija SZDL sama obravnavala problem, če so ga smatrali za problem. Vsi se bi morali zavedati, da gradimo skupno novo pokopališče, do katerega imajo Velenj-čani približno enako daleč kot šoštanjčani. Menim, da bi se na zborih volilcev zlasti morali pogovarjati o pokopališčnem redu, cenah, prevozih, skratka o stvareh, ki nas bodo resnično zadevale.«
pacientka znamenitega specialista za srce prof. dr. Michaela de Backeya. Dekletu so zamenjali srčno zaklopko z umetno. Pri operaciji pa so morali uporabiti umetni srčni prekat. Ameriški metodiki so tokrat že sedmič uporabljali umetno srčno črpalko, vendar le v dveh primerih uspešno. Pri Acmanovi so umetni prekat odstranili šele po štirih dneh, ko je njeno srce končno le začelo samo biti.
Umetni srčni prekat, ki so ga uporabljali pri Martini operaciji so izdelali v Los Angelesu. Zdravniki so povedali, da je izdelan na enak način kot tisti, ki so prav tako uspešno uporabili pri Mehikanki Valle Vasques pred dvemi leti. Ta živi sedaj v Mexico Cytiju kot manekenka. Poročila pravijo, da je izdelava umetnega srčnega prekata, s pomočjo katerega so rešili življenje našemu dekletu, veljalo več milijonov dolarjev, sredstva zanj pa je dala ameriška zveza.
Ko smo nazadnje obiskali Acmanove v Skornem pri Šoštanju, so ti še vedno zelo zaskrbljeni nad usodo hčerke Marte. Čeprav jim je dekle že samo pisalo, da uspešno okreva, nehote podvomijo nad skorajšnjo vrnitvijo. Njena mati Terezija je povedala, da je bila Marta vedno pridna in potrpežljiva. V tem pa vidi tudi kanec upanja, da bo z voljo in potrpežljivostjo le prestala najhujše in se slej ko prej vrnila domov.
RUDI BOLHA
Pred novim letom so starši dobili iz Amerike zvočno pismo. Znašli so se, in kartonsko ploščo zavrteli na gramofonu. Iz zvočnika so spoznali Martin glas. Ta jim je povedala, da je operacijo, ki je bila sicer zelo huda, srečno prestala in se dobro počuti.
Miloš Pleteršek
V soboto, 3. februarja so v Šoštanju pokopali Pavlo Pi-
rečnik.
Ze kot delavka je v usnjar-ni delala v naprednih delavskih organizacijah. Ko pa se je leta 1932. poročila z Ivanom Pirečnikom, je skupaj z njim in šoštanjsko napredno mladino sodelovala v vseh akcijah proti izkoriščanju delovnega človeka. Njen mož je ze pred okupacijo zbiral »rdečo pomoč«, bil je član KPJ, sodeloval je pri partizanskem napadu na Šoštanj oktobra 1941. leta in zbiral orožje ter ga odnašal partizanskim skupinam. Za vse to je vedela tudi njegova žena, ki mu je uspešno pomagala.
Ivana Pirečnika so izdali, 5. novembra 1941 pa so ga Nemci aretirali in zaprli v celjski Stari pisker. Od lam
so ga poslali v Maribor in ga 21. decembra istega leta ustrelili kot talca.
Pol leta kasneje so Nemci aretirali tudi ženo Pavlo, hčerko Marico in eno leto starega sina Ivana. Oba otroka
so Nemci odvzeli in ju dali v nacistično vzgajališče, pokojna Pavla pa je bila v taborišču Auschivilz. Nemška družina je posvojila sina Ivana. Mednarodno sodišče je šele leta 1952 odločilo, da sin pripada slovenski materi.
V Šoštanju so 25. januarja pospremili k zadnjemu počitku najstarejšega člana krajevne organizacije ZB NOV Miloša Pleterška.
On in njegova žena sta že pred okupacijo nudila pomoč Ivanu Rocku — Bibi, ki so ga vseskozi preganjali. Kasneje pa sta organizirano podpirala NOB, zato so ženo Ano Nemci aretirali in je v Auschwitzu umrla 1942. leta. V Pleterškovi hiši pa so se zbirali mladinci, aktivisti in revolucionarji pred vojno in v času okupacije.
Martini najbližji: oče, mati in najmlajši brat Jožek
JAKI:
LIKOVNI METEOR ALI ZVEZDA STALNICA
Rodil se je kot Jože Horvat 4. III. 1930 v Murski Soboti in se je po nepohlevni mladosti samorastniško in bliskovito povzpel do evropsko - še več - svetovno znanega slikarja samouka: JAKU A. To ime si je izbral za umetniški vzdevek.
Že leta živi v Nazarjih pri Mozirju, vmes pa dirja po svetu z ene razstave svojih del na drugo. In - tudi te poti so del njegovega sedanjega imena (beri slovesa), so del njegovega izpolnjevanja in so odraz njegove nemirne, kot s trinitrotoluo-lom nabite narave.
mimi
Jaki pri ilelu v svojem ateljeju
Začel je skromno — po dosežkih in tedanjih cenah svojih del. Vendar — Jakiju se je vedno mudilo. Sprva je svoja dela prodajal po 5000 in manj starih dinarjev z geslom: »V vsak slovenski dom ena moja slika!« Pa tedaj še ni našel svojega izvirnega izraza. Naglica pa ne bi bila dovolj, če bi Jaki ves čas tudi mrzlično ne delal. Poslikal, porisal in popraskal je menda na hektare papirja, stekla in drugih slikarskih materialov.
Popraskal? Da. To je celo še danes osnova njegove slikarske tehnike. Ni njegov izum, kot mnogi nepoučeni zmotno mislijo. Je pa tehnika, ki omogoča hitro delo in to je pri Jakiju zelo važno. V prvih časih je bilo morda celo najvažnejše. Nenadoma pa se je v njegovem delu nekaj bistvenega spremenilo. Z neumornim garanjem — to je bilo hkrati tudi njegovo učenje — se je nenadoma, dejal bi čez noč — dokopal do lastnega izraza, do lastne izvirne motivike.
Tedaj se je začela njegova strma pot navzgor.
NE PRIZNAVA NOBENEGA VATLA
Jaki, in iz njegovih del je razbrati povsem isto, ne priznava nobenih doslej v likovni umetnosti ustaljenih meril. Zanj ni vatla — menijo nekateri. Kot samouk je bil in je ostal neobremenjen od likovnih dogem, ki jih vcepljajo svojim gojencem razne likovne šole. Zakon, ki se mu podreja je le vročično, hitro slikanje. Pri tem se pusti voditi brez zavor razumske kontrole le svojemu nagonu.
Ko naslika v enem dnevu več desetin slik, zastokajo nekateri: »To ni resno delo. To je igračkanje otroka!«
Ko več let vztraja pri oblikovanju iste motivike v vedno številnejših različicah, ugotavljajo drugi: »Pošla mu je domišljija!«
Kadar na Jakijevih razstavah divjaške barve z njegovih slik kar pobijejo ogledovalce; zastokajo tretji: »To je barbarska packarija in ne slikarstvo !«
Kadar pa spet neke četrte ogledovalce Jakijevih podob po hrbtu spreleti srh pri opazovanju grozljivih, domišlijskih, zmajem, kačam in sploh samo Jakijevim bitjem podobnih stvorov — le ti vklikajo: »Kakšna fantazija! Kako lepe barve! Oh — nenadkriljiva umetniška moč!«
Kdo ima prav? Kje je resnica?
Vsake oči imajo svojega slikarja, bi mogli odgovoriti, vendar to ni odgovor na vprašanje o resničeni vrednosti Jakijeve-ga slikarstva.
KAJ MENI JAKI O SEBI SAM?
Lahko ga pobarate o njegovem slikarstvu, pa vam bo odgovoril: »Ne znam govoriti in razlagati. Stopite v galerijo in oglejte si moje slike. Govorim s svojimi slikami.«
Rad, in na dolgo in široko pa se razgovori o drugih, z njim in z njegovim delom povezanih rečeh: Dandanes ne moreš uspeti v svetu, če ne delaš na veliko. Poglejte, tudi v industriji se danes obnese le ve-likoserijska proizvodnja. Lahko si še tako dober, pa ti nič ne pomaga, če ljudje ne zvedo zate in za tvoje delo. Da pa postaneš znan — je zvezano s stroški. TI se pa ne krijejo, če ne narediš mnogo.«
V tej izjavi je skrit drugi Jaki. Ne slikar, temveč trgovec. In že poskakuje ozkosrč-ni slovenski svet: »Ha, ste videli! Samo trgovec je.« V resnici pa je v tej Jakijevi značilnosti skrita širokopoteznost, ki za Slovence sicer res ni značilna (še najmanj v kulturi) — bi jim pa bila resnično zelo potrebna. Jaki kot pojav v malem slovenskem kulturnem ribniku je prav v tem novost. In prav s tem resnično vpliva na spreminjanje iz ne vedno koristnih tradicij izvirajočo slovensko miselnost o kulturnih dobrinah. Povzdigujemo jih v nebo — ne znamo pa sve-
tu pokazati in prodati, kar i-mamo.
Jaki zasluži danes za svoja dela veliko. Za slovenske pojme — nezaslišano ogromno. Vendar zasluži glavnino vsega za mejo — ne doma. In kako? Prav gotovo ne lahko, ker tujina nič ne poklanja. Tam Jaki ne prodaja sam svoja dela. To delajo poklicni umetnostni trgovci. Oni določajo njegovim delom ceno. Oni poberejo večino izkupička. Zato pa plačujejo razstavišča za Jaki-jeve razstave, reklamo zanj in še marsikaj, da njegove stvari lahko prodajo.
Kljub temu pa Jakiju ostane toliko, da v veliki meri vzbuja domačo nevoščljivost. Zgradil si jc nov dom. Ob njem veliko delavnico. V sredini med obema pa kar največjo zasebno galerijo, ki si jo je po vojni postavil jugoslovanski likovnik. Vse to stoji v Nazar-ju. Za take, ki jim je v življenju zveličavni vatel tisto, kar ima kdo pod palcem — postane tedaj vse jasno: »Ce ima Jaki vse to, potem je že velik umetnik!« Kako zgrešeno! Kakšna krivica tudi Jaki-jevemu delu.
Jaki sam pa meni: »Vse sem pridelal s trdim delom. Res, imam veliko — vsaj za naše razmere. Sem pa zato, da bi imeli pri nas vsi več od mene, če si bodo to z lastnim delom
Jakijevo stanovanje, galerija in atelje
prigarali in ne bom jim niti najmanj nevoščljiv.«
O tujih umetnostnih trgovcih pa mi je nekoč dejal: »Res, poberejo mi levji delež. Zato pa so zame tudi naredili več kot drugi. Pri nas imamo za kulturo nešteto komisij, svetov in kaj vem še vse, pa vsi skupaj za slovensko slikarstvo ne napravijo ne doma in ne po svetu toliko, kot en sam spreten inozemski umetnostni trgovec. Res pa je, da umetnikom tudi nič ne vzamejo.«
IN VENDAR - KAJ JE JAKI?
Genij? Trgovec? Sušmar? Porogljivec? Naivec? Izvedeli smo, kako je v svetu trgovsko uspel. Je trgovski uspeh po svetu že hkrati poroštvo za visoko umetniško kakovost? Če dosti vemo o zahodnih umet-

nostnih trgovskih načinih, potem nas izkušnja uči, da to ni nujno povezano. Na osnovni veliki vprašaj ob Jakiju torej še vedno ni odgovora.
Tega si moramo poiskati sami prav tam, kamor nas je napotil Jaki sam, ko je dejal: »Pojdite v mojo galerijo in si oglejte moje slike. Jaz ne znam pripovedovati o njih — jaz slikam!« Napotimo se torej iz njegove delavnice, kjer gosta rad pogosti s cvičkom (to vino ima najrajši) v galerijski prostor. Korak nam za-doni po tlaku iz klinker opeke, pogled pa nam obvisi na razstavljenih slikah, medtem ko nam uho boža šumljanje malega vodometa v bazenčku v kotu. Nad slikami lesene oplate okrašene s kiparskim reliefom. Nad glavami nam visi beneški lestenec. V takem okolju se ogledovalec seznanja z Jakijevimi deli pri njem doma.
Na slikah prevladujejo' domišljijske pošasti, kot vzete iz morečih sanj. Najti pa je tudi krajine in skrotovičene upodobitve človeških likov. Motivika je ista pri oljih in grafikah. Skoraj povsod je tudi zaslediti tehniko praskanja (Kammzug) večinoma kombinirano z raznovrstnimi drugimi. Podrobno je Jakijevo sli-
Notranjost Jakijeve galerije
Posnetek: D. Skolič
Velenjski turistični delavci pred občnim zborom
Na zadnji redni seji upravnega odbora turističnega društva Velenje, so se med drugmi pogovarjali tudi o pripravah na občni zbor. Ta bo konec februarja v kulturnem domu. Takrat bodo predvajali tudi barvni turistični film Vikend v Velenju. Poleg tega pa bodo podelili nagrade hišnim svetom za trud pri urejanju mesta.
Barvni turistični film o Velenju si je že ogledalo preko 200 tisoč ljudi. Zato so turistični delavci mnenja, da bodo morali tudi v bodoče poskrbeti za turistično reklamo. Dogovorili so se že, da bodo založili turistični vodič po Velenju in okolici. Tega bodo izdelali do aprila v nakladi 100 tisoč izvodov.
Večkrat so že razpravljali o ureditvi Hude Luknje, tega kraškega fenomena v bližini Velenja. Pred nedavnim pa so skupaj s turističnimi delavci iz Slovenj Gradca ustanovili pripravljalni odbor, ki že zbira potrebna sredstva in pripravlja program ureditve. Tako bo-
do Hudo luknjo še letos usposobili za ogled.
Ni bilo pj-av, da zadnji dve leti niso priredili priljubljenega pustnega karnevala. Zato so se letos odločili, da bo na pustni torek popoldan v Velenju pustni sprevod. Ta se bo prvič ustavil ob 15. uri v starem Velenju, uro kasneje pred tržnico in krenil naprej do hotela Pake.
Na seji upravnega odbox-a pa so tudi sklenili, da letos v Velenju ne bodo organizirali tradicionalne mednarodne prireditve Evropa pleše 68. Letošnji plesni turnir, ki bi bil že četrti zapovrstjo, so odpovedali zaradi pomanjkanja finančnih
sredstev. S predstavniki plesne zveze Slovenije, ki so bili na seji upravnega odbora, so se domenili, naj prihodnje leto spet vključijo mednarodni plesni turnir v evropski koledar plesnih prireditev.
iiimiiinuMiMHMMimiiimiiiiiiimiiiiuiimiiiii
Hotel PA K A
VELENJE
i Mednarodni barski program
I Strip-teas Sirip-teas
i Vsak dan razen ponedeljka
Posnetek: D. Skofič
karstvo, ki je nedvomno močno izpovedano, pri omenjenem prostoru nemogoče opisati. Ne-zlonamerni opazovalec teh slik pa mora priznati, da gre za iz-. virno izpovednost, porojeno in izraženo s pomočjo bujne domišljije. To sta neposredni močni strani Jakijevih del.
O vsem tem pa Jaki več aH manj zanemarja vse zakonitosti gradnje (kompozicije) svojih podob. Tem zakonom se ne podreja v nobeni osnovni slikarski prvini. Tu pa ostaja še naprej odprto veliko vprašanje, na katerega bo moral odgovoriti čas. Človeštvo je vse doslej od vseh začetkov štelo gradnjo za neobhodno sestavino vsake likovne umetnine. Za tako nujno sestavino likovne umetnine je štelo tudi izpovednost, pa vendar se ji je abstraktna umetnost v svojih skrajnostih povsem odpovedala. Vprašanje, ki mu bo odgovor dal čas se torej glasi: Je Jaki toliko silen umetnik, da bo .njegova poudarjena izpovednost nadomestila odrekanje gradnji likovne ufnet-nine? Če da, potem bo vštet med največje likovne revolucionarje tega sveta — če ne, ga bo čas proglasil za iskalca na poti, ki ostaja na svojem koncu jalova.
J. Kislinger
Izvedli so recital o Prešernu
Vse preveč pozabljamo na kulturo, pozabljamo na umetnost, človeško kulturo. Ce bo tako naprej, bomo nekoč le stroj, ki upravlja stroje, in ki bo pozabil, kar je ustvaril, ko je bil še človek. To pa se ne sme zgoditi, tega ne smemo dopustiti. Ne!
Mladi recitatorji iz Velenja pa slovenskega kulturnega praznika niso pozabili. Mnogo je bilo že povedanega in napisanega o Prešernu, mnogo še bo. A ostalo nam bo še vedno toliko nepojasnjenega, lepega. Marsikaj se je spremenilo od takrat, ko je živel največji slovenski pesnik, tako da si le s težavo predstavljamo življenjski utrip njegove dobe in krajevno ozadje za nastanek njegovih del. Prešeren je bil v sporu z okoljem svojega časa. Sam je stal nasproti kramarsko misleči družbi svojega časa, nasproti deklici, ki ga ni marala ljubiti, nasproti sovražni usodi. V nobeno družbeno plat se ni mogel vključiti. Za slo let in več je prerasel svojo dobo. Njegove misli so še vedno pred nami.
To so bile vodilne misli recitala PESNIKOVO IZROČILO. ki so ga pripravili učenci RŠC in gimnazije pod vodstvom profesorja Boža Vrač-ka. Predstava je bila ob 9. uri za učence gimnazije in ob 11. uri za učence RŠC. Sodelovali so: Meta Rotovnik, Matjaž Klemenčič, Sonja Jamnikar, Andrej Kobale, Maja Kirar, Anton Špeli, Jaro Vrtačnik, Drago Ririg, Jana Srebotnik, Janko Poles, Mira Postenšek, Rast ko Lah in Maja Natzk. Recitatorji so predstavili Prešerna preko njegovih del, saj so ta polna njegovih spoznanj, večnih resnic.
PESNIKOVO IZROČILO je
težko za izvajalce, zato so se mladi recitatorji potrudili, da so po svojih močeh kar najbolje predstavili pesnika sošolcem in prijateljem. Ali jim jc uspelo?
M. N.
Avto moto društvo »Šaleška dolina«
vabi vse člane, lastnike motornih vozil, in ljubitelje avtošporta na
redno letno skupščino
ki bo 3. marca ob 9. uri v dvorani skupščine občine Velenje. Poleg običajnega dnevnega reda, bo razvitje prapora (10. obletnica obstoja društva v Velenju in 22. obletnica obstoja društva v Šaleški dolini — Šoštanj — Velenje).
DVE ZGODBI
imam ga že tako dolgo
Menda nam leži v krvi, da si za praznične clni želimo vedno kaj novega. Kaj novega, kaj čednega, kaj svežega. Ena bi rada obiepila omare z novim cvetličnim papirjem, druga si želi lešnikov rjav kostim, tretja... ah, kdo bi vse našteval.
laz bi strašno rada imela nov obraz. Kajti stari... no, dobro, saj še gre. Tak spet ni, da bi ljudje govorili: »Le kako si upa takšna tekati okrog!« Toda imam ga že tako dolgo. Prej je bil mlad. Zdaj se počasi stara; za kratek čas bo nemara še »mladosten«, toda vsakokrat, kadar se pogledam, si mislim: Le kako bi se ga lahko znebila!
Seveda bi si lahko na glavo poveznila nov klobuk in si sešila nov ovratnik, toda to ni nadomestilo, kajne da ne?
Lahko bi odšla tudi v kozmetični salon, kjer bi me strokovno zmasirali, napravili lepotno masko in me nato obarvali s šminko, s pudrom, s črtalom za obrvi in s tekočino za trepalnice; toda obraz bi ostal, čeravno ozaljšan, še vedno isti. Ta nos, ki ga moram gledati že toliko let in ki je bil v moji mladosti vzrok manjvrednostnih kompleksov ...! Pravzaprav je okrutno nekomu naprtiti obraz, ki si ga ni izbral sam, za vse življenje. Ni ga moč zamenjati, ni se ga moč znebiti, vedno ga je treba nositi s seboj! Včasih si rečeš: »Zdaj mi je vsega dovolj! V svet hočem!« Pri tem pa pozabljaš, da te bo spremljal isti obraz, pa če se odpraviš v Luksemburg, Tokio ali na Baleare. Kjerkoli že bi morala biti trgovina z izveskom v pisanih barvah: »Nova pomlad — nov obraz!«
Vstopila bi in rekla: »Rada bi imela nov obraz, kaj modernega, a ne predragega!«
»Kako vam ugaja tale, milostljiva gospa? Zelo ženstven je. Lahko ga nosite vse poletje. Ali pa tale, z nosom kot vne-bohod ... ker je šaljiv, je po njem veliko povpraševanje ...«
»Ne,« bi odgovorila, »preveč vsakdanja sta. Ni mi treba ponujati tako cenenega blaga.«
»Oh, potem bi bilo tole kot nalašč za vas, izredni model s temnimi lasmi, izrazitimi očmi in klasičnim nosom ... čisto malo zvezdniški, petdeset tisočakov. Ni malo, vendar je nekaj posebnega, nekaj izrednega!«
»Mhm,« bi mrmrala, mhm ...
»Ce vam ta ne ugaja, imam prav takšnega s svetlomo-drimi očmi.«
»Dobro, vzela ga bom,« bi rekla. »Kar takoj si ga bom nataknila. Starega mi, lepo prosim, zavijte; v mraku ga bom lahko še ponosila.«
»Bi nemara hoteli še prijeten, nov značaj?«
»Kako? Nov značaj? fCaj tudi te prodajate? Zelo zanimivo!«
»Seveda, imamo veliko izbiro značajev. Pokazala vam bom vso kolekcijo!«
»Da, kar rada bi imela nov značaj; mojega prenašam Že kar dolgo, njegov kroj postaja sčasoma dolgočasen. Prosim, kar pokažite mi jih!« Na tihem sem premišljevala, kaj bi bilo, če bi vzela altruističnega... To bi pomenilo, da bi morala sleherno jutro vstati prva, počakati, da bi mi drugi pred nosom pojedli kruh z maslom, prepuščati drugim boljši prostor v avtobusu ...
»Ne,« bi odgovorila kot iz topa, »dajte mi raje ka; bolj vsakdanjega, normalnega, z zdravim egoističnim odtenkom.«
»Pomerite tale primerek. Pravkar smo ga dobili. Sončen je in brezskrben, malce površen, vidite? In zagotovljeno brez očitkov vesli! Tudi mečka se ne!«
»Prav,« bi rekla, »pa mi ga zavijte.«
Če hi bilo to res, kakšna prijetna tolažba. Toda takšne trgovine ni na vsem božjem svetu. Torej si bom navsezadnje le sešila nov ovratnik, kupila črtalo druge barve, moderen slamnik in tekala vse poletje naokrog s starim obrazom, ki mi že preseda in za katerim se skriva stari značaj, ki ga tudi ne maram več.
Smrt na službeni dolžnosti
Mesto kar plameni v ognju.
Sonce razliva pravcate potoke in slapove po rdečih strešnih opekah in dvignjenih glavah psov, ki se kar kuhajo v vročini.
Osamljeni prodajalec rož žvrgoleče razglaša, da je dobil omejeno pošiljko cvetja, zato ga bo danes prodajal samo stalnim kupcem, vsi drugi, ki bi radi rož, pa bodo ostali praznih rok.
Ulice pa so malone prazne.
Stopil sem na sonce, čeprav tvegam, da dobim sončarico.
Jaz sem namreč novinar.
Bralci časopisa čakajo mojih novic, zahtevajo, da registriram tuja junaštva, da s prstom pokažem na nove pojave.
Ne bojim se ognjenih zubljev, ne žarke vročine, ki lije prav iz središča neba.
Grem k svojemu heroju, moram ga intervjuvati.
To je prodajalec, ki mi je prodal steklenico vina in ki je, ko sem mu potožil, da nimam denarja za kavcijo, samo mahnil z roko in rekel:
»Prava figa... boš prinesel jutri.«
O tem sem pisal na prvi strani časopisa in pokazal s prstom nanj. Rekel sem bralcem:
»Njega posnemajte! To je bodoči državljan našega planeta.«
No, zdaj grem gledat, kako je z njim. Grem, da bom slišal besede zahvale in radostne solze v njegovih očeh.
Padel mi bo okrog vratu, poljubila se bova, potem pa skupaj zasanjarila o čudoviti prihodnosti.
Na bojim se ne vročine in ne sončarice.
Prava figa, teh štirideset stopinj!
Naj bo magari šest tisoč stopinj vročine, naj bo vse okrog nas ognjena plazma — bomo pa plavali v nji.
Odprl sem vrata trgovine, razširil roke.
In dobil klofuto.
Pa še drugo in tretjo.
»Lahko bi te usekal še četrtič,« pravi prodajalec, »vendar nisem tako pokvarjen. Pri mojih kolegih si me spravil v posmeh. Vsi vedo, da sem ti kavcijo že dvakrat zaračunal. Zdaj pa marš ven! In če še kdaj prestopiš ta prag, ti bom polomil tace.«
In res, steklenica je veljala petsto dinarjev in petdeset par, jaz pa sem dal petstopetdeset dinarjev. Potem pa sem še obljubil, da jutri prinesem za kavcijo, kar je prodajalec pograbil z. obema rokama.
Zdaj pa pomislite: prav njega sem bralcem predstavil Z.a zgled, in celo na prvi stretni časopisa.
Vse se je zasukalo okrog mene, telebnil sem na pločnik.
Pokopali so me na državne stroške, saj sem padel pri izvrševanju svoje službene dolžnošti.
Mirni Malenšck



22
I
Zelo malo sem bral, veš. No, mislim si, da je pravzaprav edino tisto, kar imaš v sebi, nekaj vredno. Da bi se čutil svobodnega, veš.« Utihnil je in zamišljeno opazoval hrbet stare kobile.
Dekle je nekaj časa molčalo, potem je reklo:
"Kako lepo znaš govoriti. To si zmeraj znal. Če si hotel biti svoboden, bi bil šel v tovarno in potem bi lahko...«
»Dobro veš, da tega nisem mogel storiti!« je rekel ostro. »Toda zakaj je moj stari tak? Zakaj so vsi ljudje taki?«
»Saj nima smisla govoriti o tem,« je odvrnila Mihela.
»Mogoče res ne.«
Okrog njiju je pel pomladni dan, ki ga nista videla. Eden zadnjih pomladnih dni. Zelenje je bilo prebujeno, da bi moglo dolgo ostati tako in modrikasti blesk jelk se je preživo spajal s soncem nad temno asfaltirano cesto. Ciril in Mihela sta hodila po soncu in skozi mrežaste sence, videla pa nista ničesar in ničesar čutila, razen tistega, kar bi si rada povedala — tisto pa je bilo težko, podobno sivim vrečam cementa na vozu. Oba sta se ukvarjala z zelo podobnimi vprašanji. Najbž ji ni nič več zame — ali pa? se je spraševal Ciril in Mihela je mislila: Z lepimi besedami bi me rad potolažil zato, da me je zapustil, ker mu ne pomenim prav nič več — ali pa morda vendar? Bilo je nemogoče, da bi sama našla odgovor, zato je Ciril rekel:
»Zdaj si seveda misliš, da sem lagal, kaj?«
»Ne,« je rekla in mu prvič na skupni poti pogledala naravnost v oči. To ga je zbegalo. Po dolgem času je spet videl njene oči, tako preproste in ponižne, tako nezmožne lagati, da takih ni videl še nikoli. Zmeraj mu je bila vsa kakor na dlani in nikoli tako zelo, kakor v tem trenutku. Bilo je, kakor da je Mihela še zmeraj otrok, ki je prihajala po klancu in postajala od trenutka do trenutka večja. Ko je bila že teka po vasi v svoji kratki srajčici, segajoči komaj do trebuha in se ne zaveda svoje golote.
»Takrat nisi lagal,« je rekla. »Mislil si pošteno. Samo — kaj pa pomeni, če ti nekaj misliš? To so samo pisani milni mehurčki...«
»Milni... kaj ?«
»Da. pisani milni mehurčki. Tako lepi in mavričasti, a se razbijejo, če se jih le z bilko dotakneš — in če se jih ne dotakneš, počijo sami od sebe.«
»Zelo nizko me ceniš,« je rekpl in se nasmehnil, ker se mu je primera z mehurčki zdela nenavadna.
»Ne, ne,« je rekla. »Nič slabega ti nočem reči.«
Spet ni več vedel, kaj bi ji rekel. Težko je stopal zraven voza v svojih nakovanih čevljih, kakor bi bil nanj prešel del teže, ki jo je kobila hrope vlekla v klanec, Mihela pa je šla zraven njega čisto neslišno v svojih gumijastih čevljih. Oba sta gledala navkreber, kjer se je cesta izvila iz gozdnatega klanca in se spustila čez kratko ravnico naravnost v vas. Oba sta mislila na to, da bo dekle vrh klanca sedlo na kolo in se odpeljalo.
»Kako pravzaprav živiš ?« je vprašal Ciril s težkim, hri-pavim glasom.
»Tako, no. Nič posebnega. Vsak dan tovarna, zmeraj isto.«
»A se z Lojzo dobro prenašata ?«
»Z Lojzo že.«
»Z župnikom pa ne, kaj?« je rekel in se prisiljeno zasmejal.
»Z župnikom? No, ja... Nerad me gleda v župnišču, to je res. Barba je hujša. Župnik mi je samo rekel, naj
si preskrbim sobo drugod in zakaj ne hodim k nedeljski maši.«
»Pa pojdi... kdaj pa kdaj!«
Odkimala je in se drobno nasmehnila. »Odkar sem šla zdoma, nisem bila več v cerkvi.« Zagledala se je predse, kakor bi razmišljala, zakaj je nehala hoditi v cerkev. Pa ni mislila na to. To se ji sploh ni zdelo važno. »Kako pa ti živiš?« je vprašala.
»Jaz? Kakor hočejo drugi!«
»Zdaj si sam gospodar.«
»Mhm.«
Vrh klanca se je bližal. Ciril je ustavil kobilo in podložil coklo pod zadnje kolo. »Težko je,« je rekel in pogledal vreče cementa, iz katerih se je prašilo. »Vsak dan to vozarjenje.«
»Lepa hiša bo,« je tiho rekla Mihela, ki se je nehote tudi sama ustavila.
»Bo. — Mihela, zdi se mi, da si mi vendar prehudo zamerila.«
»Zdaj ni več vredno govoriti o tem,« je rekla razburjeno. »Če bi bila vedela, da si na klancu, bi bila počakala spodaj.«
»Torej me imaš še zmeraj rada,« je rekel počasi, skoro zmagoslavno.
Ni mu mogla tajiti. Za njo so bili meseci, ko je dan za dnem hrepenela, da bi ga videla vsaj od daleč in je hkrati storila vse, da bi se ne srečala. Toda zdaj sta se srečala in čemu bi tajila. »Ti imaš drugo. Le srečen bodi z njo,« je odvrnila.
»Srečen z njo ne bom nikoli. Srečen bi bil lahko s teboj, samo s teboj. To šele zdaj vem. Če bi mogel vzeti nazaj, popraviti...«
»Ne,« je rekla hitro, prestrašeno, »tega ni več mogoče popraviti!« Naglo je po-prijela kolo in ga potiskala pred seboj.
»Ti!« je zaklical Ciril. »Obiskal te bom!«
»Ni treba!« je odvrnila. Na nekoliko položnejši strmini je sedla na kolo. Gledal je, kako ga s težavo in sunkoma poganja.
»V soboto pridem!« je zaklical za njo.
Niti obrnila se ni, samo trudoma se je vzpenjala proti vrhu. Ciril je smehljaje opazoval njene bose, vitke noge in pisano krilo — bila je skoro kot šolarka, tako drobna in nerazvita. Njeni gosti rjavi lasje so se bleščali in so dobili v poznopomla-danskem soncu bakren nadih. Mladi Zaletel nenadoma ni mogel več razumeti, kako je prebil brez nje tri mesece in več. »V soboto zvečer poj-dem,« si je rekel in naglo pognal kobilo.
— Ko se je v soboto zvečer preoblekel, se ni nihče zaradi tega vznemirjal. Stari Zaletel, ki je žlevil svojo cigareto in prodajal dolgčas, je rekel: »No, se pa z Ano zmenita zastran opeke... če bo prišel tovorni vagon, jo bo seveda treba takoj zvoziti, ker bi sicer morala plačati ležarino,« in Cila, ki je po-grinjala poribani pod z vrečo, je dejala samo: »Pa nikar se preveč ne zamudi.« Zaradi tega je Ciril spotoma ugibal, ali naj najprej stopi v krajevno gostilno in potem v farovž, ali naj se pri Ani oglasi šele domov grede. Odločil se je za pozneje, ker bi se sicer utegnilo zvedeti, da je bil v gostilni zgodaj zvečer in da je kmalu odšel.
V župnišču so še svetili, ko je prišel. Farovška Lojza in Mihela sta spravljali otroke v posteljo, po vseh stolih so ležala razmetana otroška oblačila in v kuhinji je vonjalo po pravkar poribanem podu. Ciril je pozdravil, a mu ni nihče prijazno odgovoril. Mihela je bila rdeča in si je prizadevala, da bi skrila zadrego, Lojza je robato pehala otroke skozi vrata in
celo otroci so gledali, kakor bi vedeli, zakaj je prišel. Lojza je zavpila nad otroki: »Da mi ne boste zganjali vrišča v sobi, drugače nas bo župnik lepega dne vse skupaj postavil pod kap,« in zadrlesnila vrata, potem se je vrnila, pobrala umazano perilo in ga nekam odnesla, kmalu spet prišla nazaj, oprla roke v boke in izzivalno gledala Cirila. Ciril je izvlekel iz notranjega žepa steklenico žganja in jo postavil na mizo. Lojza je zaničljivo pogledala pijačo in zbadljivo rekla:
»No, kaj pa ti? Misliš spet začeti s steklenicami?« Obrnila se je k Miheli in malone zarohnela: »Če bi bila jaz na tvojem mestu, bi mu pokazala vrata!«
Mihela je z nervozno vnemo brisala moker stol in se ni upala niti ozreti, Ciril ni vedel, kaj bi - najraje bi bil spet odšel — Lojza pa je široko stopila po kuhinji in sedla na posteljo. »Človek bi dejal, da si ji nakopal že dovolj gorja in sramote — ampak ti si seveda zadnji, ki bi pomislil na to,« je rekla nejevoljno.
»Kdo ji je nakopal gorje in sramoto, o tem bi se dalo govoriti,« je prisiljeno mirno odvrnil Ciril. »Zatrdno pa to ni bil moj namen. Ti, Lojza, pa nikar ne bodi tako prekleto tečna — včasih si rada pila z menoj. Če skupaj iz-pijemo nekaj kozarčkov žganja — kaj pa je to takega? Navsezadnje si nismo čisto tuji.«
»Zanjo bi bilo bolje, če bi si bili,« je menila Lojza in namignila z glavo proti Miheli. Dekle je odložilo cunjo in se naslonilo na rob štedilnika. Stala je tam tako trudno in zbegano, da se je Lojzi zasmilila. »Bodi no!« je rekla na svoj odrezavi način. »Vem, da ga ne boš vrgla ven. Ampak hudo je le, da se je že v treh mesecih naveličal Cile in se ti skuša spet prisliniti. Če imaš kaj pameti, ga izpodre-caj — pa saj je nimaš! V tem pogledu smo vse enako neumne«.
»Jaz ga nisem vabila in sem mu rekla zadnjič na klancu, da...« je začela Mihela, a Lojza ji je ostro odrezala besedo:
»Vem, da ga nisi! Sam je prišel, kakor breznov maček! Ampak jaz ne maram imeti s tem nič opraviti. Kar sama bodita, jaz grem pa spat.« Vstala je in se s svojimi širokimi boki skoro zagozdila med mizo in štedilnik. »Nočem, da bi pozneje meni kaj očitala!«
»Daj no, Lojza, raje prine-si kozarčke,« ji je prigovarjal Ciril. »Nisem pijan in sploh ... Prekleto dobro vem, kaj misliš! Mogoče imaš do neke mere prav, toda človek le redko ve vnaprej . ..«
»Ti si pa res pravi mož!« je posmehljivo rekla Lojza.
»Nikar ne hodi spat,« je prosila Mihela.
»Ne?« je zadržano odvrnila Lojza. »Mislim, da tale ni prišel zato, da bi ti pred pričami povedal, kako je nesrečen in da mu je vsak dan žal in hudo, da te ne more pozabiti... in kar je še podobnih neumnosti! Jaz bi mu ne verjela niti besede! Ni on nesrečen — ti si nesrečna! On ima grunt in mlado ženo, doto in balo je priženil, kaj pa imaš ti? Vsak dan navsezgodaj v tovarno ob soncu in grdem vremenu, pa še to povrh, da ti fajmošter ne da miru in bi te Barba utopila v žlici vode, če bi mogla!«
»To si se pa razčeperila,« je rekel Ciril. »Navsezadnje boš postala prava tercijal-ka ...«
»Nikar se ne prerekajta,« je proseče dejala Mihela.
Lojza se je počasi obrnila in stopila h kuhinjski kredenci. Poiskala je tri kozarčke in jih prinesla na mizo. »Drugič pa ne hodi sem,« je rekla. »Samo pomisli, kaj bi bilo, če bi se zvedelo!« Zaradi tebe se nočem ravsati z župnikom in navsezadnje še z odborom!«
Potem so sedli za mizo in si niso imeli prav nič povedati. Lojza je jedko zbadala
Cirila in Mihela je bila še bolj molčeča kot prejšnje čase, ko je prihajal vasovat. Sedela je nekoliko odmaknjena od onih dveh na stolu in njene večno mirne roke, ki so zdaj ob popoldnevih delale za Lojzine otroke, so počivale na krilu, vsak hip pripravljene, da se spet zganejo. Ciril in Lojza sta se napol pogovarjala, napol prepirala in Mihela je komaj dojemala, da se vse to nesmiselno prerekanje vrti samo okrog nje. Ali je tega treba, je rekla Lojza, tvoj stari ima vendar denarja več kot dovolj, saj vsi pravijo, da bo on postavil Ani hišo — ali pa ima morda Drago še kaj tistega denarja, ki je takrat tako čudno izginil iz zadružne prodajalne in se Drago pred sodiščem sploh ni mogel spomniti, kam bi ga bil dal? — ali je treba, da se je polakomnil še Ciline dote? Kaj pa je imel očitati Miheli? Delavka je, da ji ni para in kaj more ubogo dekle zato, da nima svojega človeka na svetu? Sicer pa si je vsega kriv Ciril sam in če bi... Mihela je morala poseči vmes in reči:
»Nikar no, Lojza ... «
Bilo je, kakor da je onadva ne slišita. Če bi ga ne imela rada, je rekla Lojza, bi nič ne rekla. Toda Mihela prav gotovo ni mislila na Za-letelov grunt! In samo ona ve, da je bila čisto obupana in si je tiste čase v skrbeh mislila o njej: Nekega dne se ne bo več vrnila iz mesta! Še storila bo kaj! Pod vlak bo šla, ali pa kaj drugega... Nič čudnega bi ne bilo! Ne, je rekel Ciril in Mihela je čutila, da jo je pogledal — samo čutila, ne videla — ne, zakaj naj bi šla pod vlak? Nič hudega ji ni hotel prizadeti... Če bi bila dobila otroka, potem bi že razumel... ampak potem bi je ne bil nikoli zapustil! Ne, potem bi ga tudi s parom konj ne bili zvlekli s Cilo k poroki!
»Slišiš? je rekla Lojza in se obrnila k Miheli. »Ce bi bila pričakovala otroka, pravi! Samo tega je še manjkalo, da bi bili vsi križi dol! Kam pa naj bi šla z otrokom? Kam, te vprašam?«
»Rekel sem, da bi je ne bil zapustil.«
»Pravi se je oglasil! Zapustil bi jo bil, kakor gotovo sem tukaj! Kvečjemu, če bi te Cila ne bila marala!«
»Ti greš predaleč, Lojza.«
»Ker si ti nisi upal. Stari bi vama ne mogel nič, čisto nič...«
Potem spet besede. Besede brez konca in kraja. Kako je vse to ničevo, si je mislila Mihela. Govorita o meni in o otroku, ki ga nikoli ni bilo, kakor bi me ne bilo zraven. Sploh govorita same neumnosti. Nič. Tak prazen, brezpomemben, popoln nič. Z eno besedo: nič! In ne pomislita na tisto, kar je glavno: da sem ga imela rada. Še zmeraj ga imam rada. Ne morem si pomagati! Lojza se moti: nikoli nisem mislila, da bi šla pod vlak! Ves čas sem na tihem nekaj pričakovala. Nisem vedela, kaj. Najbrž tisto srečanje na klancu, ali pa da bo na vsem lepem prišel s steklenico žganja, kakor nocoj in bova spet skupaj. Lojza ničesar ne razume ... Ne ve, da ga vidim, kakršen je in da sem od vsega začetka vedela, da je nezanesljiv, a sem ga kljub temu ljubila. In če bi je zdaj ne bilo tu, on pa bi prisedel k meni, bi mu spet omahnila v naročje, kakor tistikrat na zgornjem odru v mrvi in vsakokrat pozneje! Nič ne morem proti temu!
Ko je Ciril odhajal, je bila Lojza nekoliko pijana. Sedela je na stolu in se hahljala Miheli. »Vrata mu odpri, no, vrata mu odpri,« je momljala. »Barba bo mislila, da je bil spet kdo pri meni. To bo spet nekaj zanjo — zdaj že dolgo ni ujela nič takega! Ampak ti si mi lep patron, Ciril, res!«
Nista se zmenila zanjo. Šla sta in trenutek pozneje je Mihela previdno odklenila vrata. »Lahko noč,« je rekla.
Se nadaljuje
šport šport šport
Zimska štajerska liga v košarki
V Slatini Radencih je bil III. turnir zimske štajerske lige. Nastopili so Murska Sobota, ki je bila gostitelj tekmovanja, ZKK Maribor, KK Ruše, KK Rogaška Slatina in KK Partizan — Rudar Velenje.
Velenjčani so ta turnir dokaj nesrečno igrali, saj so izgubili od vseh nasprotnikov z minimalnimi rezultati — s košem razlike.
Organizator IV. turnirja, ki je bil 4. februarja 1968 v telovadnici RŠC, je bil domači KK Rudar — Partizan Velenje. Za ta turnir so se temeljito pripravili in ga tudi brezhibno iz-
vedli. Gledalcev je bilo približno 100, organizacija tekmovanja je bila dobra, nastopili pa so: Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Murska Sobota, Rogaška Slatina in domači Partizan—Rudar, prosti pa sa bili ekipi ŽKK Maribor in KK Ruše. Tokrat so bili najboljši košarkaši iz Slovenske Bistrice, ki so premagali vse nasprotnike turnirja z visokimi rezultati in si že zagotovili X. mesto. Domačini so zabeležili dve pomembni zmagi in to proti Murski Soboti in Rogaški Slatini.
Vrstni red po končanem IV. turnirju:
1. Slovenska Bistrica	9	9	0	556-	-349	18	+	207
2. Slovenske Konjice	8	6	2	386-	-3i8	12	+	58
3. Murska Sobota	9	6	3	390-	-359	12	+	31
4. ŽKK Maribor	8	6	2	338-	-308	12	+	sd
5. KK Ruše	9	3	6	247-	-315	6	—	68
6. KK Partizan — Rudar								
Velenje	12	3	9	477-	-554	6	—	77
7. Rogaška Slatina	12	1	11	351-	-549	2	—	198
Vodi Pukmajster
Na občinskem šahovskem prvenstvu Velenja, ki sta ga priredili šahovski sekciji DPD Svoboda Velenje in TVD Partizan Šoštanj od 24. 12. 1967 do U. 2. 1968 v domu Partizana Šoštanj, so bili doseženi naslednji rezultati.
Vodi — Pukmajster 8V2 točk, Osojnik 8 točk, Radosavljevič 7 točk, Azola-Mihelič 6'/2 točk, Taušič 5'/2 točk, Urisek — Jam-nik 5 točk, Preložnik 4'/2 točke, Hojan I. - Drev 3'/2 točk, Go-
dec 2V2 točki in Labuz 1 točko.
Na turnirju četrtokategorni-kov, ki je bil v delavskem klubu Velenje od 24. 12. 1967 do 11. 2. 1968 so bili doseženi naslednji rezultati:
Vodi — Hojan L. in Kozo-vinc 7 točk, Vedenik in Korošec 6'/2 točk, Brešar M. 3 točke, Filipič, Zagorc, Fidej 1 točko, Zerdin, Marinkovič, Pogorele in Sušek brez točk.
Ivan Hojan
Škripač slovenski prvak
Na prvenstvu Slovenije v j udu v Mariboru, so nastopili tudi velenjski judoisti: Anton Škripač, Ivan Tajn-šek, Rihard Grobelnik, Milan Knez, Franc Krulej, Jože Voglar in Apat.
Najve čuspeha je imel škripač, ki je v pol težki kategoriji osvojil naslov republiškega prvaka. Grobelnik je do-
segel drugo mesto (pol srednja), Apat tretje mesto (težka) in Tajnšek četrto mesto (srednja).
Na državnem prvenstvu v Novem Sadu pa sla dosegla Grobelnik in Škripač peto mesto v svojih kategorijah.
Občni zbor
Partizana Šmartno ob Paki
V soboto, 3. februarja je imelo telesno vzgojno društvo »Partizan« Šmartno ob Paki svoj redni letni občni zbor.
Iz poročila predsednika društva tovariša Bolela je bilo razvidno, da je doseglo društvo na telesno-vzgojnem področju lepe uspehe. Posebno delavni sta bili nogometna in namizno-te-niška sekcija. V zadnjem času sta pričeli z redno telovadbo pionirska
Smučarski tečaj v Šoštanju
V organizaciji Partizana in osnovnih šol so v Šoštanju v polletnih počitnicah imeli smučarski tečaj, ki ga je obisikovalo 60 otrok. Vrste so vadili: Marjan Pusovnik, Jelka Čretnik, Tone Herman, Janez Ramšaik in Matjaž Natek. Tečajniki so v enem tednu pridobili veliko smučarskih izkušenj
Zahvala
Ob tragični izgubi moža, očeta in starega očeta
Jožeta Špeha
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence. Zahvaljujemo se tudi rudarski godbi in upokojenskemu pevskemu zboru.
Posebna zahvala pa velja dr. Ivanu Zupancu, ki je zanj nesebično skrbel in mu lajšal bolečine. Zahvaljujemo se tudi sestri Olgi Kraševec.
Žalujoči: žena, otroci in ostali sorodniki.
BORCI
POJDITE M REPUBLIŠKO SREČANJE V BEOGRAD
Koordinacijski odbor, sestavljen iz predstavnikov občinskih članov ZB NOV Zagreba, Slavonskega in Bosanskega Brocla, Županje, Peči, Titovega Velesa, Kra-gujevca, Titograda, Mostar-ja, Makarske, Banje Luke, Cukarice, Beograda, Slov. Konjic in Velenja, je lani organizira} posebno medrepubliško srečanje borcev NOV v Banja Luki. Srečanje Je zelo uspelo in Je mnogo prispevalo k medsebojnemu spoznavanju udeležencev narodnoosvobodilne borbe iz najrazličnejših krajev naše države. Tudi letos bo podobno srečanje organizirano v Beogradu, in to 4. julija, ko se proslavlja dan borca.
Po okvirnem programu tega srečanja bo na predvečer dneva borca organizirana posebna kulturna prireditev za vse udeležence srečanja. Na sam dan borca se bodo udeleženci sre-
čanja udeležili zborovanja, ki bo na Košutnjaku v Beogradu, nato pa bo še isti in eventualno tudi naslednji dan ogled kulturno-zgo-dovinskih in drugih znamenitosti našega glavnega mesta.
Predvidevamo, da bi borci iz naše občine na to srečanje potovali z vlakom. Po dosedanjih predvidevanjih bi znašali vsi stroški prevoza, prenočišča in prehrane okoli 150 dinarjev na osebo.
Borci, ki se nameravajo udeležiti srečanja se naj prijavijo krajevni organizaciji ZB NOV Velenje, vsak 1. četrtek v mesecu od 16. do 18. ure v domu upokojencev, najkasneje do 10. 5. 1968.
Vsak prijavljenec mora ob prijavi vplačati akontacijo v višini 50 dinarjev.
Prepričani srno, da se bodo borci tega srečanja udeležili v čim večjem številu.
Odbor
Turistični klub ADRIATIC ima
v Velenju svojega predstavnika
Turistični klub Adriatic iz Kotora ima preko sto svojih predstavnikov širom Jugoslavije. Z njihovo pomočjo prireja izlete, družabne prireditve, turistične razstave, reklamira turistična področja i. dr. Skratka, oblik njihovega dela je veliko. V črnogorskem primorju imajo tudi pet lastnih avto-campingov.
Klub Adriatic pa ima svojega predstavnika tudi v Velenju. Njihov zastopnik je PETER PODKRAJSEK iz Velenja. Zanimalo nas je, kaj pripravlja v okviru svojih pooblastil.
»Mnogi še ne vedo, da je turistični klub Adriatic pestra in organizirana turistična organizacija,« je začel pripovedovati Peter Podkrajšek. »Tudi v Velenju bomo letos imeli več izletov in ostalih priredi-
in vrsta članic, kar je vsekakor hvale vredno. Zaživela je tudi smučarska sekcija.
Upamo in želimo, da bo novo izvoljeni odbor nadaljeval z uspešnim delom in uspel vključiti v redno telovadbo še ostale pripadnike društva in dosegel na tclesno-vzgojnem področju še lepše uspehe!
T. S.
in novega znanja. Da je tečaj tako uspel, imajo veliko zaslugo smučarski delavci termoelektrarne, ki so postavili na Goricah 150-melrsko vlečnico. Ob ikoncu pa so izvedli tekmovanje, kjer je zmagal Ado Cverlin.
M. N.
ZAHVALA
Ob hudi izgubi našega očeta, starega očeta, brata in strica
Baltazarja Aubrehta
se iskreno zahvaljujemo rudarski godbi, dr. Korunu za poslovilne besede, darovalcem vencev, sosedom za pomoč in vsem, ki so nam izrazili sožalje! Iskrena hvala.
Žalujoči: sinovi Franc, Alojz in Stanko z družinami ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame
Pavle Pirecnik
iz Šoštanja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tolikšnem številu spremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili cvetje in vence.
Posebno se zahvaljujemo predstavnikom občinske skupščine, občinskega združenja ZB, ZVVI Velenje, krajevnega odbora SZDL in ZB NOV Šoštanj, kolektivu Polypex. sodelavcem termoelektrarne in ožjim sodelavcem tovarne usnja, za spremstvo in vence.
Žalujoči: sin Ivan, hčerka Marica in vnukinja Irena.
SAJENJE SADNEGA DREVJA
tev. Prva bo v soboto, 16. marca. In sicer jo bomo imenovali večer slovenskega nageljna.
Ta družabna prireditev bo v velenjskem delavskem klubu, izbrali pa bomo tudi nevesto nageljnov. Pel bo Pero Dimi-trijevič, ki je tudi član našega turističnega kluba. Zatem bomo priredili dvodnevne izlete v Postojno, Bohinj in še kam drugam. 6. aprila pa bo v delavskem klubu elitni rudarski ples z originalno rudarsko dekoracijo. To naj bi ostala tudi v bodoče tradicionalna prireditev za velenjske rudarje. Prvega maja pa bomo priredili posebni izlet v Linski fjord s poizkušnjo rib.«
Velenjski zastopnik Adriatic kluba pa nam je še povedal, da se lahko vsakdo včlani v njihovo organizacijo. Letna članarina je 50 novih dinarjev.
Preden se lotimo sajenja, moramo vedeti, v kakšnih medsebojnih razdaljah bomo sadili. Različni načini vzgoje sadnega drevja ter cepljenje na različne podlage nam omogoča zelo različno število dreves na hektar. Ce hočemo imeti visokodebelni nasad, potrebujemo 100 do 150 sadik na hektar, če pa se odločimo za nizkodebelnega, pa jih potrebujemo desetkrat več. Ker v sodobnejših nasadih težimo za nižjimi vzgojnimi oblikami, bodo tudi medsebojne razdalje manjše. Paziti pa moramo, da bomo v sadovnjakih še vedno lahko uporabljali stroje.
Razdalja je odvisna tudi od bujnosti in od vzgojne oblike, ki naj bo taka, da čimprej napolni proizvodni prostor. Ce se odločimo za starejše visbko-debelne nasade, naj bo sadit-vena razdalja v mejah med 7 in 10 metri, če pa se odločimo za srednji ali nizkodebelni nasad, bodo razdalje precej manjše.
V naših razmerah je najbolj razširjeno sajenje v drevesnih jamah. Priporočamo saditi že jeseni. Bolje je saditi mlajše enoletne in dveletne
Škrlup in
na jabo
kah
Sadno drevje ima toliko bolezni in škodljivcev, da imamo premalo prostora če bi jih hoteli našteti. Zato si bomo raje temeljiteje ogledali le najnevarnejše bolezni škrlup in rao-nolijo.
Vsakdo pozna drobna nenormalna in krastava jabolka, pokrita s črnimi pegami in velikokrat razpokana. Pege in razpoke je povzročil na njih škrlup in fuzikladij — glivična bolezen, ki je pri nas najbolj razširjena. Pri delu ji pomaga ameriški kapar, ki oslabi odpor sadnega drevja. Bolezen nastopa predvsem v deževnih poletjih na listih, ki ostanejo zakrneli, in na plodovih. Poznamo tri vrste škrlupa: jabolčni, h ruško v in češnjev, ki napada češnje in breskve. Kali bolezni prezimujejo v odpadlem listju in se začno razmnoževati, brž ko je dovolj vlage in toplote.
Kjer imajo intenzivno sadjarstvo, škropijo tudi do tokrat na dan v dobi rasti. Največ škropijo proti škrlupu. Organizirano imajo tudi tako an-tifuzikladijsko službo, tako kakor pri nas antiperonospor-no. Treba je škropiti že, ko se brsti odpirajo, in škropljenje redno ponavljati vsaka dva do štiri tedne, kar je odvisno od
sadike, ker se raje primejo. Drevesna jama, za katero je dobro, da stoji dalj časa odprta, mora biti prostorna, široka vsaj 80 cm in globoka 60 cm, če pa je zdravica plitva, pa naj bo jama plitvejša in širša.
Sadimo le krepke sadike, ki imajo dobro razvite korenine. Pred sajenjem obrežemo dolge in poškodovane korenine in spodnji del sadike namočimo v mešanico kravjaka, vode in ilovice. Se pred sajenjem za-bijemo v odprto jamo kol, ki smo ga poprej ožgali, ali namakali v raztopini modre ga-lice ali ksilona, da bo dlje držal. Preden sadimo, nasujemo v jamo del živice in mrtvice, ki ji dodamo komposta ali cestnega blata. Na to položimo korenine z rodovitno prstjo, ki smo ji dodali dobrih 50 kg zrelega komposta. Lahko uporabljamo tudi gnoj, vendar ne sme priti v stik s koreninami. Hlevski gnoj vložimo bolj na obod jame v obliki kolobarja, ki ga vsako leto še razširimo. Sadike privežemo h kolu v obliki osmice ter poskrbimo za zaščito pred zajci in živino, predvsem pa jih varujemo pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci.
monolija in hruškah
vremena. Škropimo lahko z bordojsko brozgo (galica in apno). Ker pa ta često liste malo ožge, je bolje škropiti z bakrenim apnom ali žvepleno-apneno brozgo. Zelo dobri so tudi pripravki dithan, zineb, orthocid, kaptan, dition, delan in maneb, toda ti ne delujejo najbolj učinkovito. Ce škropimo v cvet, moramo to delati v jutranjih ali večernih urah, da ne oviramo čebel pri nabiranju medu in opraševanju.
Monolija je bolezen, ki nastopa na vseh vrstah sadnega drevja. Napada plodove, cvetje in vejice ter je povzročiteljica sadne gnilobe. Zunanji znak, da so pričeli plodovi gniti, so rjave lise, ki se hitro širijo. Prekrijejo se s sivimi ali rumenkastimi kupčki, razporejenimi v krogih. Plodovi odpadejo ali pa obvise na drevju in so leglo okužbe za prihodnje leto. Gnili plodovi lahko postanejo poplnoma črni, posebno pri jabolkah.
Boj z boleznijo še ni dobljen, ker nastopa, kljub temu da redno škropimo, seveda ne v tolikšnem obsegu. Ker pridejo klice bolezni skozi rane v sadje ali vejice, se najbolje upremo bolezni tako, da zatiramo že opisano bolezen škrlup — zavijača, ki vrta sadje.
v ^
Živahen promet na tovorni postaji v Šmartnem ob Paki
Znano je, da ima Šmartno ob Paki eno najlepših postajnih poslopij na progi Celje— Dravograd. Znano pa je tudi, da je tu ena največjih tovornih postaj na zgoraj omenjeni liniji. V letu 1967 je bilo na šmar-ski postaji naloženih 5.997 vagonov blaga, največ rezanega lesa iz Zgornje Savinjske doline, katerega obdela za izvoz in domačo uporabo moderno urejena žaga v Nazarjih. Precejšnje število vagonov pa se tu naloži tudi tufa, ki ga pridobivajo v kamnolomih v Gorenju.
Razloženih pa je bilo v tem letu tudi 040 vagonov raznega blaga, tako bukove hlodonine, ki prihaja za žage Nazarje iz Bosne in Hrvatske, nadalje moke, katera se vskladišči v Veležitarjevih skladiščih v
Smartnem in potem razvozi po Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Jasno je, da tudi precej vagonov raznega gradbenega materiala, kakor cementa in opeke.
Poleg gornjega je prispelo na postajo tudi 2.191 komadov kosovnega blaga, odpravljenih pa je bilo 2.330 komadov takega blaga. Razume se, da lahko prispe na en tovorni list tudi po več sto kilogramov ali več blaga.
Težko delo imajo delavci na-kladači, ki morajo svoje delo opraviti v vsakem vremenu. K sreči je nakladalni prostor sedaj asfaltiran in jim ni treba več broditi po največjem blatu ali snegu, kakor so to morali še pred leti. Svoje plače si v resnici pošteno zaslužijo.
Z. K.
ŠALEŠKI RUDAR — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-0S7 — Lastnik ln Izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški	odbor — Glavni ln odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane
30 par (30 starih dinarjev) — Letna naročnina 7 dinarjev ln 50 par (750 starih dinarjev) —■ Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK,	ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo —
n«k la frlliejt: UV »Celjski t!»fc« Celje.
Goljufala je upokojence LUKNJE NA CESTI SO BILE VZROK
USODNE NESREČE
PRIKUPNO DEKLE SE JE PREDSTAVLJALO ZA USLUŽBENKO SOCIALNEGA ZAVAROVANJA IN GOLJUFALO LJUDI, ZLASTI UPOKOJENCE.
Greta Grejan, 23-letna drzna goljufivka iz Družmirja pri Šoštanju je organom UJV znan obraz. Dvakrat je bila že kaznovana zaradi goljufij. Prvič je odsedela eno leto, drugič pa
nalnega zavoda za socialno zavarovanje. Ker je imela uglajen nastop, si je hitro pridobila med njimi zaupanje. Obljubljala je, da jim bo izposlo-vala poceni kurjavo in pri tem
~	---J^v-v,*.. ivuijavu 111 p.
dve leti. Komaj pa se je vrnila zahtevala od njih denar.
na prostost, je s svojim delom spet nadaljevala. Organi UJV Celja so jo kmalu zalotili na novem delu in jo pred nedavnim tudi prijeli.
V zadnjih dveh mesecih, odkar je prišla iz zapora, je UJV Celje ugotovila 31 goljufij, ki jih je izvršila v Kranju, Mariboru, Ljubljani, Velenju in verjetno še drugod. Upravičeno domnevajo, tla je Greta
Grejanova je »službovala« tudi v velenjski občini. Postaji mi'ice Velenje je znan naslednji primer. 12. decembra lansko leto je v popoldanskem času prišla na stanovanje M. P. in se predstavila za uslužbenko komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Povedala je, da pozna njene družinske razmere in po svoji službeni dolžnosti pomaga družinam, ki
Ne moremo mimo resnega opozorila voznikom, da so skoraj vse ceste močno poškodovane in zahtevajo previdno in počasno vožnjo. Zadnji čas je bilo precej prometnih nesreč, ker vozniki niso dovolj upoštevali slabo cestišče.
Tudi zadnja prometna nesre-	ču, nastalih zaradi zmrzlin. 15.
ca na našem območju, ki je	februarja okoli 12.50 je na ce-
zantevala življenje, se je pri-	sti drugega reda v Bevčah pri
petila zaradi lukenj na cestiš-	Velenju izgubil življenje 30-
-	-	------- [junmsd ui uziuam, ki
Grejan od novembra lanskega imajo slab gmotni položai Ce
leta ko je prišla iz zapora, iz-	M. P. želi ji bo izposlovala po-
vrs.la se vec goljufij. Zato UJV	ceni kurjavo. Domenili sta se
Celje poziva vse druge more-	in Grejanova je zahtevala 50
bitne oškodovance, ki so na-	N-din. Tri dni kasneje ie snet
sedli njenim obljubam, da to	prišla in zagotavljala da no-
pnjavijo lakoj UJV v Celju ali	maga družinam pri popravilu
najbližji postaji milice. Greja-	'- - ^ nova je srednje postave, prikupnega obraza in lepo oblečena.
Grejanova je goljufala po večini starejše ljudi in se predstavljala za uslužbenko komu-
hiš in obnovi stanovanj. Obljubila je, da bo poceni priskrbela zidno opeko. Za uslugo pa je zahtevala 140 N-din.
Drzna mlada goljufivka spet sedi v zaporu in čaka na kazen.

Prometna nesreča s smrtnim izidom, v Bevčah pri Velenju, opozarja voznike, da so cestišča slaba, zato naj vozijo počasi
V odstavku
S SEKIROSTRAHUJEDOMAČE
aSs?^ ~ rsjsgas&si
ŠMARTNO OB PAKI (zk) — Člani	dokii ri„ Je/e večkrat na	razumljivo dejanje. Vzel je
Zveze borcev so.pred nedavnim pre-	^ način hotel ustra-	svojega majhnega otroka in ga
gledali delo svojega odbora za pre-	novatl svoje domače. Večkrat	orlnespl nreH Vnčr,
teklo leto. Menili so, da je odbor	se vrne z del-i •zar^d	oanesel pied hiso. Kncal je
svoje elelo v redu opravil. Ta je reše-	^dPOSien je v	nad zeno in ji grozil, da bo ma-
va! gmotne, stanovanjske in druge	, &osPoainJSKe opreme,	lega neboelienčka vreel nn
probleme. Med člane kmete, ki so	nekoliko vinjen. Takrat ie nai- , ,	^ 8
bili tega najbolj potrebni, je Odbor	bolie. da a 'I«J" ce se ona ne 130 v™la-
razdelil 3,5 milijonov starih dinarjev	tj'', - eiL1 odstranijo.	Zena se je strahoma približa-
vlntn??™v b	pa ie vzel sekiro
razdelil 3.5 milijonov starih dinarjev
kredita za popravila njihovih stano- . ------- p11^ umuuv	ia, njen moz pa
vanj. Med letom si je' Zveza borcev	v vinjenem stanju. Po hiši je	in jo hotel ubiti
nabavila prapor ter sa v juliju slo-	začel razpraia+; c,,«- ,	,, "uiei uuiu.
Vesno razvila. Uredili so tudi sporne-	^ lazgia^ati, svojo mlado Ko so v Silovo prišli usluž-
nisko varstvo tako, da so tukajšnja	Pa Pretepati. Ženina star-	benci velenjske nostaie milirp
podjetia in kmetijska zadruaa prevze-	Sa sta morala zbežati nrerl nio	Ho rp„_,„t , . ,	imuce,
h v oskrbo posamezne spomenike,	govo briitilnnttf^ V - J	Toplak ležal V postelji. Ker
Menili SO tudi, da bi bilo potrebno	- Dluuun°st]o. Končno je	je bil še vedno nevaren za oko-
pokojninski zakon urediti, da bi bor-	lUQI. zem uspelo zbežati. Doma	lico, so ga odoeliali s sehni in
ci dosegli pokojnino v 55. lelu staro-	pa je pustila 4 mesece starep-a	notni * ® -V, - ,	m
sti po 35 letih službene dobe, kajti	dojenčka Tnnii	starega	nekaj časa pridržali v prostoru
orecej je borcev, ki so vsled naporov	.. 10PlaK &e se m umi-	za pridrževanje vinjenih oseh
v nob postali za težje delo nespo-	^ sprijazniti pa se tudi ni	da se je iztreznil sobni. Ce pa s težavo dobe lažje delovno mesto, dobijo potem tudi nižji
b^fv iSlrSm^^rle^	,ZGUB° B°M%^DOMESTILI Z IZREDNIM
daj 165 članov.	rKlsftVKOM
- (ts) Prosvetno društvo Jože Le- .V komunalni skupnosti so-tonje-Kmet je priredilo v počastitev cialnega zavarovanja delavcev n slovenskega kulturnega praznika Pre- Ravne na Koroškem ie v letu ravoSrad
Š™toPPTtodi- mošPkfrepcvsViijlzbPor; ??«* nastal primanjkljaj v vi- Kat».i« «b Dravi
... ----------------------------sini 366,202.795 starih dinarjev. Ravne na Koroškem
Ta primanjkljaj v posameznih Slovenj Gradec
6 420nn1n Znala «?. .nnU0Rr;ul"	Velenje 0,420.0 i 0, v Radljah ob Dravi
rošk°em51i4 20lR^nah «t K°~	OS"°Va Za 1,laieva"'<> i^ed-
rosktm 14.201.501 m Slovenj	nega prispevka za zavarovance
Gradcu 75,861.396 starih dinar- v delovnem razmerju je njihov jev, v Velenju pa kar	osebni dohodek. Organi-
217,610.237 starih dinarjev. Sklad zdravstvenega zavarovanja nima rezerv, da bi se iz njih pokril nastali primanjkljaj in bo zaradi tega potrebno ta primanjkljaj kriti z izrednim prispevkom samih zavarovancev. Po sklepu Skup-
/o 0,41 0,81 0,19
2,35 2,79
zacije, pri katerih so zavaro vanci v delovnem razmerju, lahko sklenejo, da bodo delno prispevale k kritju izrednega prispevka, vendar ne smejo prispevati več kot 5011',,. Ta prispevek organizacije plačujejo iz sredstev za osebne dohodke ali iz sredstev skupne porabe.
„ " ---------------,,, i7ii»iJt;vcli za K1HJC
na Koroškem z dne 16. 2. 1968	primanjkljaja se bo plačeval
bodo zavarovanci iz posamez-	od 1. marca 1968 dalje, vse do
nih občin plačali izredni pri-	pokritja celotnega primanj-
spevek po teh-le stopnjah:	kljaja v posamezni občini.
vič nastopil tudi moški pevski pod vodstvom tovariša Klančnika. Pevci so bili prisrčno sprejeti.
—	(ts) V začetku tega meseca so imeli taborniki izredni občni zbor. Sprejeli so nova pravila taborniške organizacije in spremenili njeno .ime. Njihova enota se bo imenovala taborniški odred Hudi potok.
—	(ts) Namizno teniška sekcija TVD Partizan je priredila v nedeljo 11. februarja dvoboj med domačini in mladinci iz Pesja. Zmagali so šmarčani /. rezultatom 6:3. Igralki namizno teniške sekcije Podgorškova in Svet-niikova sta se uvrstili v II. kolo slovenske namizno teniške lige.
ŠOŠTANJ — (mv) — Na zadnjem obnčem zboru krajevne organizacije ZB NOV Šoštanj so izvolili novo vodstvo. Predsednik je Lazo Zrnič, nje- v gov namestnik Franc Grebenšek, taj- ___
nik Miloš Volk; blagajničarka Mara SCllie komunalne skupnosti SO
« claI"«*a ^varovanja Ravne Izredni prispevek za kritje
nekatere ulice imenovali po šoštanj-	~ -1"" "" " .... ......
skih revolucionarjih. Prav tako naj dobita ime po domačih narodnih herojih obe osnovni šoli.
—	V četrtek, 15. februarja so bile v usnjarni nadomestne volitve odbornika za občinski zbor delovnih skupnosti. Na odborniško mesto, ki ga je zapustil Vokoslav Valentinčič, so izvolili Franca Stropnika.
—	V Napotnikovi galeriji so v počastitev slovenskega kulturnega praznika odprli razstavo slikarskih del 80-letnega mojstra Janeža Mežana iz Ptuja.
VELENjE — Planinsko društvo bo 24. in 25. februarja priredilo pohod po poteh XIV. divizije od Paškcga Kozjaka do Graške gore. Pohoda se bodo poleg planincev udeležili predvsem mladinci gimnazije in rudarskega šolskega centra. Z njimi pa bodo odšli tudi preživeli borci NOB.
—	Zaenkrat je oddelku za finance pri občinski skupščini prijavilo davek za odmero prispevka iz skupnega dohodka 481 občanov, ki so lani presegli 20.000 novih dinarjev čistega do-hrtdka. NajVečji prijavljeni Znesek znaša 55 tisoč, ki ga je prijavil zdravstveni delavec. Lani je bilo v naši občini okoli 390 občanov, ki so zaslužili več kol 20 tisoč dinarjev. Ker po mnenju oddelka za iinance vsi občani še niso vložili prijave za odmero prispevka iz skupnega dohodka (prijave bodo sprejemali še do konca marca) bo letos to število nekoliko večje.
—	Prejšnji teden so imeli člani komisije za verska vprašanja sejo. Nanjo so povabili tudi duhovnike iz velenjske občine. Pogovarjali so se predvsem o odnosih in dejavnosti cerkve na našem področju. Izrazili so potrebo, da bi se tudi v bodoče večkrat sestali in sproti usklajevali dejavnost cerkve z veljavnimi zakonskimi določili.
Razpisna komisija sveta delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Velenje RAZPISUJE prosto delovno mesto
referenta za kmetijstvo in gozdarstvo ter kmetijsko inšpekcijo
Poleg pogojev iz 23. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji mora kandidat za to mesto izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	končano II. stopnjo agronomske fakultete;
—	3 leta delovnih izkušenj;
—	strokovni izpit.
Osebni dohodek je določen s pravilnikom o delitvi dohodka v upravi Skupščine občine Velenje. Poskusno delo traja 3 mesece.
Stanovanje ni na razpplago.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi tega razpisa. Kandidati naj priložijo k prijavi kratek življenjepis z navedbo dosedanjih zaposlitev in prepis diplome.

Hotel PA K A
VELENJE
Mednarodni
barski program
-
•	Strip-teas Strip-teas
•	Vsak dan razen ponedeljka
k
DOPISUJTE V NAŠ LIST!
letni IVAN VIDENŠEK iz Velenja. Iz celjske smeri je pripeljal tovornjak s prikolico MB 78-03. Tega je vozil Mihael Ferk iz Mežice. Na nepreglednem ovinku se je hotel izogniti večji jami na desni strani in je zavil nekoliko v levo. Hkrati je močno zavrl, tako da je prikolico zaneslo v levo. Iz velenjske smeri pa je tedaj pripeljal na mopedu Ivan Vi-denšek. Tudi ta se je hotel izogniti večji jami na svoji desni strani cestišča. Zavil je z mopedom nekoliko v levo in je pri tem levo kolo prikolice zadelo vanj. Po glavi pa ga je j treščil tudi nosilec prikolice, j Ivan Videnšck je takoj po ne-: sreči umrl.
# Na našem območju pa so se zadnji čas pripetile tudi druge prometne nesreče. V soboto, 27. januarja ob 13.25 sta v Ložnici pri Velenju trčila avtobus CE 68-40, ki ga je upravljal IVAN MAROLT in osebni avtomobil CE 38-11, ki ga je vozil JOŽE VUClNA iz Šoštanja. Nesreča se je pripetila zaradi zasnežene in slabo posute ceste. - Na križišču Šaleške in Kidričeve ceste pa sta v nedeljo, 28. januarja trčila osebni avtomobil CE 174-29, ki ga je vozil VLADIMIR VI-DEMSEK in Izletnikov avtobus CE 11-51, katerega je upravljal JANKO VIHAR. Voznik osebnega avtomobila je nepravilno zavijal v križišče in trčil v avtobus. - BENO KIR-BIŠ pa je 1. februarja ob 7.30 s svojim osebnim avtomobilom MB 231-58 zavijal v desno in ga je na poledeneli cesti zaneslo v tovornjak CE 198-25, ki ga je vozil IVAN KRlCEj! Nesreča se je pripetila v križišču Kidričeve in Jenkove ceste v Velenju. - V nedeljo, 4 februarja ob 14. uri sta v Skornem pri Šoštanju trčila osebna avtomobila, ki sta jih vozila MARJAN MLAC in EMICA MEH. Voznica osebnega avtomobila CE 89-07 Emica Meh je zavirala na poledeneli cesti in je vozilo zaradi tega zaneslo v nasproti vozeči avtomobil. Škode je za okoli 2.500 N-din.
CENIK
o najvišjih tarifah za dimnikarske usluge še ni v veljavi
V drugi številki Šaleškega rudarja dne 1. 2. 1967 smo objavili cenik o najvišji tarifi za dimnikarske usluge dimnikarskega podjetja Prevalje, ki je bil sestavljen po sporazumu Republiške gospodarske zbornice SRS o enotnih cenah za dimnikarske storitve.
Dimnikarsko podjetje Prevalje je ta cenik poslalo Skupščini občine Velenje — službi za kontrolo cen, v potrditev. V tem času pa je Zavod za cene SRS v Ljubljani dal svoje mnenje, da ni mogoče predpisati enotnih cen za dimnikarske storitve za celo republiko, ker so pogoji dela te službe v vsaki občini različni. Zato cenik, ki je bil objavljen še ni potrjen je le predlog za sestavo novega cenika. Dimnikarsko podjetje Prevalje še ni zaračunavalo po tem ceniku. V veljavi je še vedno cenik iz leta 1965, potrjen od Zavoda za cene v Celju dne 17. 9. 1965, objavljen pa je bil v šaleškem rudarju v letu 1966.
Prosimo občane, da vzamejo to spremembo na znanje.
Iz pisarne oddelka za upravno politične zadeve Sob Velenje
Vaš obveščevalec
ŠitEŠKI RUDAR
_ ---kSAVVVV4,'
tudi vas jezi. .?
...če v stanovanju vonjate .jedi, ki jih pravkar kuhale?
... če se mora vaš otrok igrati na slabem zraku?
...če se vam oblačila na-v zame j o vonja po jedeh in ste v zadregi pred gosti?
... če je vaše vsakodnevno delovno okolje polno pare, dima in neprijetnega vonja, pohištvo pa vlažno in mastno?
Rešitev je tu! V tujini, kjer izdelek že nekaj časa s pridom uporabljajo, so mu nadeli ime »čarovnik v kuhinji«. K nam prinaša to korist CHROM METAL iz Velenja. Imenuje se
NEVŠEČNOSTI JE KONEC - »AERFILTER« HO STORIL SVOJE!
CIIROM METAL - VELENJE