Razgledi in razstave po svetu v osemdesetih letih Ko ob že obledelih časopisnih Člankih in fotografijah priklicujem spomine na mednarodno sodelovanje v osemdesetih letih preteklega stoletja, presenečena vedno znova ugotavijam, kako skromne so bile takrat za večino zaposlenih v knjižnici možnosti službenih potovanj v tujino. Kot sekretarka ter kasneje urednica revije Otrok in knjiga sem v približno štirideset-članskem kolektivu Mariborske knjižnice imela glede tega določene privilegije, pa vendar v tem desetletju nisem na primer nikoli obiskala niti največjega jugoslovanskega knjižnega sejma v Beogradu, kaj Šele italijanske Bologne. Tovrstna izobraževanja, ki so danes samoumevna in pogosta praksa, so bila najbrž za naše takratne skromne finančne razmere predraga, kar nekaj let pa so se zaradi strogih administrativnih predpisov tudi komplicirano usklajevala na republiški ravni, od koder so razdeljevali potrebne devize. Teh v banki namreč ni bilo možno kar kupiti. Seveda je zato toliko bolj cvetela menjava denarja na črnem trgu, a za službena potovanja si moral imeti uradno nakazana devizna sredstva z vsemi ustreznimi potrdili, do česar pa je bilo vse prej kot lahko priti. Kako zelo smo zavi- 152 splet znanja in domišljije dali kolegom iz Ljubljane, ki so si uspeli pridobiti vsaj nekaj priložnosti za nezasebna strokovna razgledovanja po tujini! Marca 1982 sem kot vodja Službe za mlade bralce dobila težko pričakovano trimesečno Stipendijo Mednarodne mladinske knjižnice iz Münchna. Zaradi nosečnosti sem samo pettedensko izpopolnjevanje v tej ustanovi z zelo bogatim strokovnim in leposlovnim knjižnim fondom iz različnih dežel vendarle s pridom izkoristila za poglabljanje svojega poznavanja mladinske književnosti in oblik dela z mladimi bralci, pa tudi za navezovanje dragocenih stikov, ki sem jih ohranila vse do danes. Na povabilo organizatorjev (kar pomeni z njihovim kritjem glavnine stroškov) sem se dvakrat udeležila zelo odmevnega vsakoletnega festivala Zmajeve decje igre v Novem Sadu (kjer sem se leta 1985 srečala in pogovarjala celo z legendarno švedsko pisateljico Astrid Lindgren!) in izjemno priljubljenega Festivala djeteta v Šibeniku. Vzdušje na obeh zelo množično obiskanih multimedijskih (literatura, gledališče, film, glasba) prireditvah je bilo navdušujoče. Nova poznanstva pa so kasneje pomagala premostiti kakšne ovire pri uresničevanju naših projektov. Zaradi revije Otrok in knjiga sem si nekaj let zaporedoma ogledala knjižni sejem Interliber v Zagrebu in sodelovala na simpozijih, ki jih je v okviru sejemskih prireditev organizirala strokovna revija Detinjstvo skupaj s svojimi izdajatelji. Spominjam se, kako zelo Razstava slovenskih knjižnih ilustracij v Mestni knjižnici v Gradcu, Z leve: Ivo Gojić, generalni konzul SFRJ v Gradcu, dr. Heinz Pammer, mestni svetnik za kulturo, dr. Helma Roth, vodja matične službe za Avstrijsko Štajersko (foto Danilo Cvetnič, 1984). □arka Tancer-Kajnih. Razgledi in razstave po svetu v osemdesetih letih 153 smo se trudili za korekten medsebojni odnos in za čim boljše sodelovanje s Hrvati, ki pa ni in ni zaživelo tako, kot stno načrtovali. Tudi v Mariboru smo se vsako leto decembra pod okriljem Festivala Kurirček srečevali s predstavniki vseh jugoslovanskih republik. V tem času smo v Pionirski knjižnici mladim bralcem omogočali zanimiva in prijetna druženja s pomembnimi mladinskimi pisatelji, vsako leto pa smo imeli tudi sejo časopisnega sveta revije Otrok in knjiga (Festival Kurirček je bil eden od ustanoviteljev revije in vse do svoje ukinitve lera 1993 rudi eden od njenih izdajateljev), katere so se redno udeleževali uveljavljeni teoretiki mladinske književnosti iz Beograda, Sarajeva, Banjaluke, Skopja, Reke itd, (v Sloveniji takrat še nismo imeli nobenega doktorja znanosti s tega dokaj mladega strokovnega področja!). V živahnih razpravah so se rako rojevale mnoge zanimive uredniške zamisli pa tudi obljube za čisto konkretne prispevke. Se danes verjamem, da so bili našemu delovanju resnično naklonjeni in da smo morda prav v Sloveniji še nekako najlaže našli skupne interese. Za dejavnosti Pionirske knjižnice je pomenilo dragoceno okno v svet sodelovanje s prijateljskimi mesti v Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem in v Veliki Britaniji, ki se je sicer načrtovalo in financiralo na občinski ravni. Ko je postal podpredsednik Skupščine mesta Maribor Rajko Kramberger, je bil zadolžen za medmestne povezave in za najrazličnejše izmenjave s prijateljskimi mesti, zlasti na kulturnem področju. V tem okviru je spodbudil tudi naše sodelovanje v kulturnih projektih. Tako smo leta 1984 za Mestno knjižnico (Stadtbücherei) v Gradcu pripravili reprezentativen izbor sodobne slovenske slikanice; razsravo smo popesrrili z reprodukcijami, ki nam jih je posodila založba Mladinska knjiga, in z obiskom dveh imenitnih slovenskih ilustratorjev (Kamile Volčanšek in Kostje Gatnika). Sama otvoritev je potekala na mednarodni dan mladinske knjige. Graška Mesrna knjižnica pa je za naše obiskovalce lera 1986 pripravila razstavo o sodobni avstrijski mladinski literaturi, ki je nato iz Maribora potovala še v Ljubljano. Obe priredirvi sra bili deležni posebne protokolarne pozornosti. Z razširjeno razstavo, ki je V marburškem časopisu je bit objavljen obsežen članek o razstavi sodobne slovenske slikanice (Ober-hessische Presse, 14. januarja 1986). f-nitTrrhtrwirwrxUtqcAri.àiwZniurtQtuitX'Th \ù.tOtt Mam auf drr 0Ò*n abpfbüdrlni Jifuntaittru tinet àUtuMnttcttwn Kmmtim Fola: hy 154 splet znanja in domišljije A BtRÏSENYI uAMLL MtCrËI KOHYVTAR ■Hindun ÉnlaklUfil 4l