Metelko V slovcnskem slovstvu. 22. Znainenito v slovenskem slovstvu je 1. 1836, ker tedaj pride na svetlo ,,Glagolita Clozianus", to je knjiga, po kteri je rojak naš J. Kopitar pokazal, da tudi on je ,,velikan učenosti" in po kteri je povzdignil tudi Slovence med učeni svet. Dobrovsky Josef, ,,otec slavistiky", kakor mu pravijo Čebi (r. 1. 1753 v Dermetu na Ogerskem, u. 1. 1829 v Bernu), je spisal ,,Institutiones linguae slavicae dialecti veteris" ter s poiuočjoKopitarjevo na Dunaju dal na svetlobo 1. 1822, kadar je malo prej v Celovcu verli Jarnik nabral bil svojo »Kleine Sammlung solcher altslaviscben W6rter, welcbe im heutigen windiscben Dialect noch fortleben, ein Beitrag zur Kenntniss der alten hochslowenischen Biichersprache. Klagenfurt 1822. 8°. 79 S.« — Dobrovskega ,,Institutiones" pa Kopitarjev ,,GlagoIita" sta vzbudila staro jezikoslovstvo slovansko in sta podlaga noveinu učenemu preiskovanju o Cirilici in Glagolici v sedanjem veku. Metelko, kteri je po Dobrovskega ,,Lebrgebaude der bohmischen Sprache" sostavil svoj izverstni nLebrgebaude der slowenischen Sprache", je tudi njegove »Institutiones ling. slav. dialecti veteris" pridno prebiral, in zdaj mu pošlje Kopitar svojega ^Glagolita Clozianus". Kako sc ga je oveselil Metelko! Sprejmite, preblagorodni gospod! mu je pisal na to (po nemški), mojo naj spodobnišo in priserčnišo zabvalo za jako zanimivega ,,Cloziana", kteri v glagolici in slovanščini sploh razširjuje nepričakovano svetlobo. Prebiraje ga sem zapazil nektere reči, ktere se mi zdijo čudne in ktere naj Vam sedaj naznanim; p. XXVIII. pribodg (v Cirilici), na medorezu 4. specimen pre —; str. 55 je dvojno štev. srednj. spola v imenovavnem in toživnem na a, Dobrovsk. pg. 512 pa na e in i, enako žensk. dvojn. To poslednje, mislim jaz, je pravilniše in našemu jeziku sploh bolj primemo; Dolenec namreč govori dve vedr^, polm-, brun3 i. td. (bruno ali brunu je po Dolenskem povsod srednj. sp.), in šeGorenec pravi dve leta, ne dva l*ta. Naš ?¦ je nastal le iz e ali i, ne pa iz a. V enaki razmeri je pri pridevnikih str. 57 tiskano e in a, kjer se mi iz ravno tistega vzroka pravilno zdi le e. Dalje je ondi tudi v toživnem in zvavnem nišča in vendar v imenovavnem nišči. Zahnena imajo dvojn. štev. srednj. sp. v imenov. in toživn. ženskemu enako, in str. 59 pa je brati ja. Se-li ja v dvojn. toživn. srednj. res kje najde v kakeni spisku? Enojn. toživn. mene (mg), tebe (t§), sebe (se), menim da je pervotna oblika rodivnika, kteri je v novejši, morebiti naj novejši dobi, kakor sicer pri moškib imenih živih bitij, prišel v navado za pravi toživnik m§, tg, s§ (v našem sedanjem govoru m«, te, s?). Str. 68 vapno, naše apno dozdeva se mi pervotniše; od tod je Kucharski razlagal ,,Apenine". Str. 71 gasenišča, mar ne •— ica? — išča je po Dobr. 305 Russorum forma augmentativa. — Driikoll, na Dolenskem je zanj navadno r«kah. — »Carniolis est draven, sed non satis probat, cuin tam ex % quam ex e faciant suum e ferme". Po Doleuskem in celo v nekterib krajili po Gorenskern je ta razloček v izreki očiten, in sicer iz § je e (*) s predglasnim in iz e pa je e ( ) z zaglasnim i slišati na tanko, toraj je pravo le dreventi. Te opazke sem si prcderznil narediti Vam le za to, da pokažem, da seni nCloziana" bral. — Malo jib je, ali že te kažejo modrega jezikoslovca. Znameuito v našem slovstvu je 1. 1836 tudi, ker je takrat posebej pervikrat na svetlobo dal Prešern svoj krasni ^Kerst per Savici". — Krajnska Čbelica se je bila priljubila Slovcnccm tako, da so pervih bukvic drugi natis oskerbeli 1. 1834, ali petega roja sama ni mogla več pripraviti na dan. Teni bolj je vstregel Prešern tedaj vsem, in morebiti je ravno ncmila čopova osoda mu navdilmila ta premili spev o Čertomiru in Bogomili, sej ga je prav njemu posvetil, in sej v dotičnem sonetu sam tudi spoznava, De srečin je le ta, kdor z Bogomilo Up srcče unstran groba v persili lirani. Zložen je BKerst per Savici" polog povesti Valvazorjcve, značaja epičnega pa tudi liričnega, v dubu slovenskem in slovanskem, priprosto ter učeno, da se skoraj imcnovati sme cvet narodne ter umetne poezije slovenske, dotlej naj veče delo nedubovskega pesništva. — Sicer se je tudi od 1. 1830 lepo množilo pobožno, nravno-podučno slovstvo, ter pridno gojilo cerkveno pesništvo. Popeval je vzlasti častitljivi Luka Dolinar (r. 1. 1794 v Loki, u. 1803 v Šmartinu Tuhinjskem); pošle so bile tudi že v Meteičici 1. 1827 natisnjene Svete pesiui Potočnikove, in želeli so drugega natisa. Metelko je imel pravico do založništva, in naprošen jo da L. Kremžarju proti tenm, da se natisnejo v ravno tistem enojnem pravopisji ('.'infachen Ortbographie), v kterem so bile pervikrat. Ali kakor je verli Bl. Potočnik pridružil se bil pnsnikom v čbelici, tako so 1. 1837 njegove ,,Svete pesmi" drugega pomnoženega natisa na svetlobo prišle le v Boboričici, ne več v Metelčici. Hvalno je nekdaj Valvazor (r. 1. 1641 v Ljubljani, u. 1693 v Kerškem) preslavljal svojo domovino (cf. Ehre des Herzogtbums Krain. Laibach. 1689); tako so sedaj Slovenci preslavljevati jeli svoj narod in razun besed nabirati tudi pesmi narodue. Da ne omenjam nektcrih ,,Koroških ino Štajarskib", ki jib je bil na svetlo dal Matija Ahacel (r. leta 1779, u. 1845) v Celovcu I. 1833, II. 1838, in drugih, povem naj le, da na Štajarskem je bil med pervimi Stanko Vraz (roj. 1. 1810, um. 1851), na Kranjskem pa za Vodnikom, po kterem so nektere narodne tiskane bile tudi v Čbelici, vzlasti Poljak Emil Korytko (r. 1. 1813 v Levovu, u. 1. 1839 v Ljubljani). Mikavno je brati, kako je 1. 1838 v ta namen budil Slovence po Kranjskem, naj po zgledu druzib Slovanov, na pr. Rusov, Cehov, Poljakov in Serbov, nabirajo i oni narodne pesmi, prislovice, pravljice ter naj popisujejo šege in navade, splob domače življenje svojega naroda (gl. Illyr. Bl. Nr. 25. Den Freunden des Slaventbums in Krain; ein Slave aus Norden), in kako že v št. 29., kjer napoveduje I. zvezek ,,Slovenskib pesmi kranjskiga naroda", za poslano dragoceno tvarino med drugimi bvalo daje tudi profesorju Metelku. Vidi se iz tega, da je Metelko koj pripravljen bil pospeševati napovedano delo slovensko. Do 1. 1844 je prišlo pet zvezkov omenjenih pesmi na svetlobo, toda Korytko ni doživel še pervega ne, ki je bil tiskan 1. 1839 v Ljubljani; v Zagrebu pa je ravno to leto na svet izdao Stanko Vraz ,,Narodne Pesmi ilirske, koje se pevaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i zapadnoj Ugarske".