Leto XV.« St. 23.
Poitnina platana v gotovini.
V Ljubljani, 10. decembra 1928.
V organizaciji Je mol, kolikor moti — toliko pravic«.
AMSTERDAM
Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 290.
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10. in 25. dne v mesecu.
Stane posamezna Številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za Slane izvod po 1.— Din.
Oglasi po ceniku.
Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter opremljeni z Štampiljko dotičn« organizacije.
Teleion štev. 3478.
Ček. račun 13.562.
V januarju se imajo izvoliti delavski zaupniki v vseh tovarnah in podjetjih. Sodrugi in sodružice! Izvoljeni morajo biti naši organizirani sodrugi in sodružice. Vi ste tisti, ki to izvršite!
Obrtniki zahtevajo, da se mora vršiti šolski pouk v obrtno-nadaijevalnih šolah v nedeljo. Vajenci so jim ob delavniku potrebni za profit. Otroci so sicer, ali sveža sila je v njih, pa se jo mora izrabiti za —-profit. Spomenica, ki so jo poslali oblastem, govori, kakor mora govoriti zares samo nekulturni žlovek.
Mi, organizirano delavstvo, protesti* ramo proti takim poskusom Zveze obrtnih zadrug in zahtevamo, da mora biti vajenec ob nedeljah prost. Dovolj je časa med tednom za Šolski pouk
vajencev.
Pošast brezposelnosti.
Zadnja leta se je gospodarski položaj Evrope precej zboljšal. Brezposelnost pa se vsled tega ni zmanjšala in vkljub zboljšanju gospodarskega položaja je povsod v vseh državah Evrope zavladala strašna brezposelnost in s tem nepopisno trpljenje in uboštvo proletarijata. Zakaj velika brezposelnost grize kakor rak v proletarske vrste in v njih akcije.
Internacionalna strokovna zveza poroča, da je bilo sredi letošnjega leta v 18 državah Evrope preko 4 milijone brezposelnih. Če računamo k tem družinske člane, vidimo, da je bilo v teh 18 državah 18 do 20 milijonov ljudi brez dela in s tem brez zaslužka in da je bilo 18 do 20 milijonov ljudi izročeno največjemu pomanjkanju in gladovanju.
Ker pa brezposelnost k jeseni in posebno na zimo vedno narašča, in da se je med tem zadnje čase konjunktura začela slabšati, da je začela industrija zopet padati, se lahko brez pretiravanja računa, da bo število brezposelnih naraščalo. Po zimi pa je položaj brezposelnih naravnost obupen.
'S tem vprašanjem so se bavili zadnja leta razni krogi, a kakor se vidi, vsi neresno, kar je razumljivo, saj brezposelnost muči samo delavstvo, kapitalistu pa pomaga do dobičkanosnosti.
Mnogokrat se je kazalo na Ameriko in govorilo, naj se 'posnema njene produkcijske metode. Ponovno se je pripovedovalo, da je Evropa postala ubožna in zato ne more konkurirati Ameriki in cenejše producirati. Raditega se je v nekaterih industrijskih državah produkcija reorganizirala, obrati so se racionalizirali, vendar brezposelnost se vkljub temu ni zmanjšala. Ker reorganizacija produkcije in racionalizacija se je izvršila tako, da je dobiček podjetij ogromno narastel. Blagoslov te reorganizacije, ki se ji pravi tudi naci-jonalizacija, ni veljal resničnemu pro-ducentu-delavcu in nastavljencu in konzumentu, nego trotu-kapitalistu-delničarju. Mezde se vkljub ogromnemu dobičku niso dvignile, niti niso produkti v cenah padli, da bi jih lahko konzumenti in to vsaj1 za svojo nujno potrebo kupovali.
Različne industrije so se med tem v državi in v internacionalnem okviru kartelirale in sindicirale, zavladale neomejeno trgu, diktirale cene in zato grabile dobičke in dobičke. Par industrijskih kapitenov razpolaga danes s produkcijskim aparatom mnogih za življenje važnih industrij, obvlada trg in nad delavstvom izvaja diktatorsko oblast in njihova moč sega mnogo dalje, kakor moč nekdanjih suverenih vladarjev.
Ako hoče delavstvo in nastavljen-ci posledice tega gospodarskega razvoja paralizirati, mu prestaja samo eno sredstvo, in to je, nepretrgana vpcstavitev svojih strokovnih organizacij, preko katerih bi ne mogel noben sklep teh mogočnih industrijskih kapitenov. Proti mamonskemu divjanju kapitalistov po dobičku, drvenju za zlatim teletom, in to preko delav. življenj, mora delavstvo postaviti svojo trdno in neprodirno organizirano voljo in se mora zavedati, da vsak posameznik nosi del proletarske moči v sebi. Ako se bo delavstvo v tem smislu postavilo v boj, tedaj se bo situacija spremenila in brezposelnost bo prenehala. Osemurni delovnik se mora uveljaviti na celi črti in brezposelnost se bo zmanjšala.
Akordni sistemi se morajo odpraviti in brezposelnost se bo zmanjšala. In kakor se bo manjšala armada brezposelnih, tako bodo naraščale mezde in se boljšal položaj delavcev. Rezervna armada industrijcev bo skopnela in strašna počasi bo odstranjena.
In ker privatnokapitalistična družba te pošasti trajno neče odpraviti, treba proletarijatu stopiti odločno na plan in izvojevati novi družabni red, v katerem bo imel vsak človek pravico do dela in do človeku dostojnega življenja.
ni čuda, saj je njih kulturno obiležje še v srednjem veku.
Le poglejmo njih spomenico, ki so jo 18. oktobra 1928 poslali velikemu županu v znak protesta proti ukinitvi nedeljskega pouka:
Spomenica.
V letošnjem šolskem letu obrtno-nada-ljevalnih šol so nekatera šolska vodstva (Splošna obrtna nadaljevalna šola na Erjavčevi cesti in Strok, obrtna nadaljevalna šola za meh. tehn. obrt v Komenskega ulici) u-vedla šolski pouk le ob delavnikih in ukinila nedeljski ipouk. Uvedla so pouk ob delavnikih samovoljno, brez tozadevnega sklepa šolskega (sveta) odbora in brez sodelovanja prizadetih zadrug. Tak nastop šolskega vodstva pomenja že sam po sebi kršitev avtoritete šolskega odbora in omalovaževanje zadrug.
Zveza obrtnih zadrug proti takim samovoljnim ukrepom šolskih vodstev najodločneje protestira.
Argumenti, ki se v zadnjem času navajajo za ukinitev nedeljskega pouka, ne morejo prihajati v poštev niti iz gospodarskega, niti iz socijalnega in pravnega razloga. Iz teh argumentov sledi, da hoče baš šola proletarizirati vajenca, ter da ga podpira v naziranjih, ki jih propagirajo delavske organizacije.
Vajenec ni delavec v splošnem pomenu besede, temveč učenec, ki si v določeni učni dobi pridobiva znanje za svoj bodoči oklic. Pri njem more prihajati v poštev za-on o zaščiti delavcev le glede dela v delavnici, nikakor pa ne glede strokovne izobrazbe. Vajenec si mora v svojem prostem času pridobivati teoretične izobrazbe in baš to ga loči od navadnega delavca.
(Strokovna naobraziba vajenca mojstru nič mar, kaj ne, ker ta ne daje zlatega znoja. Op. ured.)
Ni potreba, da bi zagovarjali nedeljski pouk iz stališča časov pred 20 in 30 leti. Vajenec svoj prosti čas ne uporabi za svojo naobrazbo, marveč za razne njegovemu položaju kot učencu primerne športe, pa niti to ne, temveč za pohajkovanje, obiskovanje kinov, gostiln itd. Nedeljska šola ne ovira vajenca za njemu primerne izlete, obisk muzeja itd., kakor se trdi, ker traja šola le v zimskih mesecih, ko je manj iprikladen čas za izlete, ko so zaprti muzeji, ko je edino dobro, ko vajenec uporabi ta čas za svojo, za njegovo življenje bolj potrebno naobrazbo, kakor so športi, ples itd.
Ni v prid učencu, če se baš šola poteguje za ukinitev nedeljskega pouka. Učiteljstvo obrtnih nadaljevalnih šol je samo povdaTjalo, da je sodelovanje mojstra s šolo neobhodno potrebno. Pri nas, ko z največjo težavo vzdržujemo te šole, ko se šele gradi temelj temu šolstvu in je treba šele vcepiti smisel- za obrtno nadaljevalno šolo, pa šolska vodstva s svojimi ukrepi odbijajo mojstre in sama s takim postopanjem povzročajo mržnjo med vajencem in mojstrom.
Obrtništvo tako postopanje najostrejše obsoja in v interesu vajencev odločno zahteva, da šola sistematično odbijanje vajenca od mojstra opusti. Pač pa naj šole z iniciativnim delom v sporazumu z obrtništvom delujejo na to, da bo šola ustrezala vajen-čevim potrebam, česar žal danes pri nas še ni. To bo hvaležno- polje usipešnega udejstvovanja, ki bo v prid vajencu in obrtu.
Zveza obrtnih zadrug vsako namero po ukinitvi nedeljskega pouka odločno zavrača in bo vsak tak poskus od strani šolskih vodstev z vsemi sredstvi preprečila.
Zahtevamo od merodajnih iaktorjev, da samovoljne ukrepe obeh šol v Ljubljani, ki sta ukinili nedeljski pouk, anulirajo ter da se uvede v obeh šolah nemudoma nedeljski pouk.
Ali naj k temu še kaj pripominjamo? Saj »spomenica« govori tako jasno, kakor ne more noben človek, ki se le nekoliko šteje med1 kulturne ljudi, govoriti. »Ni v prid učenčevi vzgoji tedenski pouk , . ,« Strokovna naobrazba je samo v delavnici, a teoretično si mora sam v svojem prostem času pridobivati, ker ni delavec v splošnem pomenu besede, temveč učenec . . . itd. itd.
Nedeljski počitek je vajencem škodljiv; tako trditev lahko izreče samo srednjeveški tip, a ne človek v XX. stoletju. Res je le, da je nedeljski počitek vajenca škodljiv mojstru-obrtniku in pa s tem — kapitalizmu.
Sicer pa je reakcijonamost kapitalistov, pa bodisi »malih« ali »velikih«, vedno enaka. Že pred 20. leti so bili ob ukinitvi večernega pouka vajencev tako divji, kakor so sedaj ob ukinitvi nedeljskega pouka.
Volitve delavskih zaupnikov.
Pred volitvami smo. December še in stopili bomo v mesec januar 1929, torej v mesec, ko se imajo izvršiti ponovno volitve delavskih zaupnikov. V tem mesecu morajo biti volitve izvršene.
Mnogo ne bomo govorili. Pač pa primimo za delo in delajmo. Povsod, v vsaki delavnici, v vsaki tovarni se morajo postaviti kandidatne liste razredino-zavednih isodrugov in so-družic in povsod morajo biti oni izvoljeni.
Razredni bo} se bije z vso silo, kapitalistična ofenziva se pojavlja na vseh koncih, in delodajalci se trudijo celo s protizakonitimi metodami, da zlomijo institucijo delavskih zaupnikov, ali pa da jo izigrajo iproti strokovnim organizacijam. Zakaj, samovoljno, despotično hočejo vladati nad delavstvom v delavnicah in tovarnah in zato so jim vsi ti zakoni in pravilniki, ki govore o zaščiti delavstva, protivni in morajo, po njih mnenju in delovanju, izginiti.
Mi pa moramo, kot proletarci, kot razredno bojevni proletarci, postaviti vse svoje moči na plan, da zlomimo ofenzivo kapitala, da despotizem in samovoljo delodajalcev oslabimo,
da jih prisilimo spoštovati zakon o zaščiti delavcev. To je naloga danes in to moramo izvršiti in doseči danes. Kajti, to bo korak k nadaljnim zmagam in korak h končnemu cilju.
Vsak razredno-zaveden proletarec mora biti organiziran in mora stati v bojevnih vrstah za izvolitev razredno-bojevnih sodružic in isodrugov za delavske zaupnike.
To je naše geslo danes. To mora biti naša volja, volja organiziranega proletarijata na predvečer volitev obratnih zaupnikov.
V naših rokah je uspeh in neuspeh. V naših rokah je naša osvoboditev in naše ponižanje. Kdo je, ki hoče izbrati drugo, ne prvo? In ako izvolimo povsod za delavske zaupnike razredno-bojevne sodruge in sodružice, strokovno organizirane v raz-redno-borbeni strokovni organizaciji, smo proti kapitalizmu postavili mogočno silo in strokovne organizacije bodo korakale od uspeha do uspeha, od zmage do zmage. Izboljšanje naših mirnih razmer nastopi, naše gla-dovanje preneha.
Pokažimo torej, sodružice in sodrugi, koliko nas je in kakšni smo.
Na delo do zmage!
„Visoka“ kultura Zveze obrtnih zadrug in
njenih članov.
(Škandal v XX. stoletju.)
niki, ker profit trpi škodo. Vajenec se vendar zato uči, da ima od tega obrtnik kakšno korist in obrtnik že zna, kako največ izvleči iz te mlade, sicer še otroške moči — dobička.
Da se vajencem — obrtnemu naraščaju — da v nedeljah popoln počitek, da se jih vsaj: kulturno prizna za ljudi, je pred meseci ma nujen predlog socijalističnih občinskih svetnikov ss. Likarja in Miklošiča ljubljanski občinski svet sklenil, da se mora z letošnjim šolskim letom reorganizirati pouk na obrtno-nadaijevalnih šolah tako, da se bo vršil le ob delavnikih med rednim delovnim časom in da bodo imeli tako vajenci v nedeljo popoln nedeljski počitek.
Ta sklep se je za vse ljubljanske obrtne vajence tudi izvršil in nedeljski pouk se ije ukinil. Obrtni vajenci imajo sedaj šolski pouk samo med tednom po dvakrat in to popoldan. Ali to je izzvalo velik krik med' obrt-
Odprava nedelj, pouka in vpeljava istega v tednu, to je nezaslišano poseganje v koristi in profitarstvo obrtnika. Res je sicer, da industrija dan za dnem obrtnike rekrutira za proletarce, vendar oni tega — ker so udarjeni s slepoto — nočejo videti. Godi se, kakor je Jack London v svojem socijalnem romanu »Železna peta« (glej slovenski prevod str. 107. do 127.) tako resnično in točno zapisal, da moramo reči: Rekruti za proletarski razred so udarjeni s slepoto in to
Prava, naša domača.
Kolinska
Varnjarnli pristnost in jakost !
Ako imajo lahko trgovski vajenci že šesto leto ukinjen nedeljski pouk na trgovski gremijalni-nadaljeval-ni šoli, a zato trgovina ni propadla, se more istotako ukiniti nedeljski pouk za obrtne vajence — ker radi tega obrtništvo ne bo propadlo, pač pa ga bo, pa četudi bo nedeljski pouk
za vajence ostal, pohrustala veleindustrija in razni trusti in sindikati.
Naj bo za tokrat povedano dovolj. Organiziran proletarijat zahteva z vso odločnostjo, da se nedeljski pouk ukine povsod in da se vajenca ne smatra kot sredstvo za profit.
Zakaj sem strokovno organiziran?
Ker stremim, po večjem koščku kruha, boljšem življenju in za čim manjšim izkoriščanjem! Ker se raje borim proti čredi mojih nasprotnikov, kakor da zapustim svojega brata pri delu!
STROKOVNI VESTNIK.
Jože Berdajs:
Obrtno-nadaljevalno šolstvo v Sloveniji
za časa desetletnega osvobojenja 1918/19—1927/28.
I.	tabela:
		03 C <u		Število vajencev(k) v						letu		
Tek. Kraj šole		> 03	o.	o		CM	CD	rr	lO	S lO	r—	cc
štev. v ljubljanski oblasti		C" rt	00	(M	CM o	CM	CM CM	CM CD			MO	r--
		c«			CM	CM	CM	CM	CM	(M	CVI	CM
		D	Si	—		—		*-	*-»	—	—	—
1	Bled		1912	—	45	58	68	76	72	81	74	71	72
2	Brežice		1908	—	—	47	31	—	59	104	85	83	81
3	Cerknica		1903	—	—	—	—	43	45	43	35	39	39
4	Črnomelj		1911	19	31	—	—	—	—	51	47	47	50
0	Dev. Mar. v Polju		1921	—	—	114	98	65	70	74	63	55	63
6	Dolnji Logatec		1922	—	—	—	—	62	49	50	48	51	52
7	Domžale		1921	—	—	—	102	118	122	117	112	104	100
8	Hrastnik		1924	—	—	—	—	—	—	66	86	78	93
9	Jesenice (tovarniška)		1923	—	—	—	—	—	29	29	84	40	36
10	Kamnik		1885	27	65	93	—	119	107	123	90	94	100
11	Kastav		1925	—	—	—	—	—	—	—	28	—	—
12	Kočevje		1891	—	—	—	—	—	141	103	115	125	112
13	Kranj		1884	85	123	113 127		134 119		117	106 120 107		
14	Kranjska gora		1922	—	—	—	—	22	26	25	—	—	—
15	Križe na Gorenjskem		1924	—	—	—	—	—	—	65	68	57	—
16	Kropa		1912	29	17	37	22	38	17	29	15	12	28
17	Krško		1891	—	29	—	—	75 107		90	91	89	81
18	Laško 		1911	—	—	—	—	—	56	—	58	65	61
19	I.esce		1923	—	—	—	—	—	26	23	—	—	31
20	Ljubljana (splošna)		1856	.—	—	68	89	—	100	130	128	147 172	
?1	» oblač. moška		1909	—	—	242 345		—	249 320 334 325 317				
22	» oblač. ženska		1911	—	—	171 214		—	186 284 263 324 348				
23	» stavbna		1856	—	—	361 432		—	324 359 366 320 351				
24	» mehanična		1856	—	■—	259 352		—	293 352 348 350 321				
25	» gostilničarska		1923	—	—	—	—	—	36	50	48	56	61
26	» grafična		1924							43	36	36	24
27	» elektroinonterska . . . .	1923	—	—	—	—	—	41	35	42	42	45
28	» — Rakovnik		1919	—	16	43	35	42	63	64	79	79	71
29	Mengeš 		1908	—	50	62	59	—	47	56	47	50	56
30	Metlika (trg. tečaj)		1890	—	21	—	—	—	—	—	41	—	—
31	Mokronog		1911	—	27	35	—	43	—	40		39	156
32	Novo mesto		1876	—	103	128	111	—	—	151	144 149		
33	Radeče pri Zidanem mostu . . . .	1924	—	—	—	—	—	—	50	60	—	-r
34	Radovljica		1908	—	60	79	71	48	71	66	—	—	38
35	Ribnica		1911	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
36	Sevnica 		1911	—	22	—	—	65	32	28	24	38	39
37	Št. Vid nad Ljubljano, splošna . . .	1894	—	136	69	65	69	75	64	80	87	86
38	Št. Vid nad Ljubljano, mizarska . .	1919	—	—	94 109 121			120 115		102	92 103	
39	Škofja Loka		1889	—	—	—	—	—	88	85	84	65	57
40	Šmartno pri Litiji		1898	—	—	42	39	44	39	36	46	48	52
41	Trbovlje, na Vodah		1912	54	72	—	77	81	76	95 118 100 139			
42	Tržič na Gorenjskem		1882	71	101	80	95	95	83	98	93	89	89
43	Vič pri Ljubljani		1922	—	—	—	—	73	93	59	42	36	44
44	Vrhnika		1911	39	—	—	85	90	73	97	87	—	—
45	Toplice pri Zagorju		1900	68	80	94 132 111			86	95 134 171			142
46	Zgornja Šiška		1924	—	—	—	—	—	—	22	25	26	44
47	Žiri		1912	—	95	94 104 116			103	111	94	86	—
			N	CD	cd	CM	o	CD	TO	o	IO	r—1
	Skupaj	•	O, ro	8	00 © (Ni	80 00 CM	lO t—	CM CD CD	1	T O rt"	cc 3	MO 00 ro
Opomba: Z vodoravno črtico (—) zaznamovane rubrike pomenijo, da v istem šolskem letu ni bilo pouka v dotičnem kraju za obrtne vajence in vajenke. (Nadaljevanje sledi.)
KOVINARJI.
Iz podružnice SMRJ, Ljubljana.
Podružnični odbor je sklenil na svoji seji, dati brezposelnim in bolnim članom ob priliki božičnih praznikov izredne božične podpore v sledeči višini:
Člani, ki imajo pravico do redne podpore, dobe dvojno podporo.
Člani, ki še nimajo pravice do redne podpore, dobe enostavno podporo.
Podpore se izplačujejo le 22. in 23. decembra tl. pri blagajniku podružnice v Ljubljani: sekcija livarjev, sekcija strugarjev, sekcija elektromonterjev, sekcija pločevin-ske industrije.
Člani, ki so dodeljeni v poedine sekcije, se imajo zglasiti le pri svojih sekcijskih blagajnikih. Ostali člani pa pri podružničnem blagajniku.
Odbor je nadalje nabavil šah in domino, ter morejo člani v prostem času igrati v društvenih lokalih. Igre izposoja gospodar odbora podružnice, ter se je vsakokrat pri njem zglasiti.
SMRJ Ljubljana, sekcija strugarjev, opozarja svoje člane in pomožne blagajnike, da od 1. decembra 1928 pobira članske -in sek-cijske prispevke le sekcijski. blagajnik s. Franc Završan. Vplačevanje prispevkov se vrši vsako soboto od 16.—18. ure popoldan.
SMRJ Ljubljana, sekcija livarjev, opozarja svoje člane in pomožne blagajnike, da od 1. decembra 1928 pobira članske in sek-cijske prispevke le sekcijski blagajnik s. Franc Grum.
Vplačevanje prispevkov se vrši vsako nedeljo od 9.—12. ure dopoldan.
Vse druge informacije je iskati le -pri tajniku sekcije.
Novi uspehi Saveza Metalskih Rad-nika Jugoslavije na Muti,
Savez Metallskih Radnika zbira pod svoj razredno-bojevni rdeči prapor vedno nove čete in ta strokovna organizacija se širi, krepi in med članstvom vlada navdušenje, zvezano z energijo, razredno zavestjo in disciplino, vsi za enega, eden za vse. Zato so tudi njeni uspehi zaznamovati povsod. V vseh akcijah je izšla organizacija kot zmagovalka in članstvu priborila razne ugodnosti. Edino kamniška stavka je bil -poraz, ki pa ni -prav nič uplašil članstva, nego ga strnil še bolj in strnjene pesti so postale še krepkejše. Kajti nobena armada ne beleži samih zmag.
Kolektivna pogodba, -sklenjena v Železarni na Muti, govori zopet o u-spehu organizacije.
Priobčujemo jo v originalu, da se vsak prepriča o delovanju in uspehih močne razreduo-bojevne organizacije.
Lohnvertrag,
geschlossen zvvischen der Železarna Muta und dem Savez Meta-lskih Radnika Jugoslavije, oblastno tajništvo iza Slovenijo v Ljubljani, als Bevollmachtigen der Arbeiterschaft am 7. November 1928.
1. Das Gesetz -ii-ber den Arbeiterschutz wird im v-ollen U-mfang-e anerkannt.
2. Die bisherigen -Grundlohne werden um 15 Prozent erhoht, mit Ausnahme der jugendlichen Arbeiter, fiir welche eine Ka-
tegorie mit Din 2.50 Stundenlohn. errichtet vvird.
Die Betrauung eines Arbeiters mit einer Arbeit, die be-sser qualifiziert ist, hat den sukzessiven Lohna-ufstieg zur Folge und vvird die Einteilung in die betreffende Ka-tegorie im Einvernehmen mit den Vertrau-ensmannern festgesetzt.
3. Vor Eintritt in die Lehrzeit vvird jeder aufzunehmende Lehrling arztlich. unter-sucht, ob er fiir die Arbeit, vvelche er sich ausgesucht, bezw. die ihm zugeteilt vvurde, taugt, vvorauf das Untemehmen in eine dreimonalliche Probezeit aufnimmt. Auf die Dauer der Lehrzeit wird -den Lehrlin-gen eine Entschadigung nach folgender Ta-belle bezahlt:
Als Einheit vvird der kleinste Lohn eines Gesellen im ers-ten Jahr nach der Lehrzeit angenommen. Von d-ie-ser Einheit bekommt der Lehrling:
Im ersten Halbjahr der Lehrzeit 10 Prozent, im zvveitcn 20 Prozent, im dritten 30 Prozent, im vierten 50 Prozent, im fiinften 70 Prozent, im sechsten 90 Prozent.
Beim Abschluss des -Lehrvertrages soli ausser den Eltern und dem zugeteilten Mei-ster der Hauptvertrauensmann anvvesend sein.
4. Die Akkordlohne vverden so bemes-sen, da-ss ein mittelqualifizierter Arbeiter 12 Prozent liber den Grundlohn verdienen kann; der Akkordlohn vvird jedoch nicht garantiert, vvohl aber der Stundenlohn.
-D-ie Akkordsatze vverden im Einvernehmen mit den Vertrauensmannern unverziig-lich festgesetzt und denselben in den ein-zelnen Abteilungen ausgehandigt. Ein Exemplar vvird dem Kollektivvertrag beige-legt.
In der Giesserei vvird vor Inangriffnah-me einer neuen Arbeit die Regelung dieser durc-h den Vertr-auensmann der Giesserei vereinbart.
5. Der ParaGraph 1154 b vvird im vollen Umfange beachtet.
6. Im Falle einer Betriebsunterbre-chung, vvenn selbe ohne Verschulden der Arbeiter entstanden ist, vverden nach Mog-lichkeit die davon betroffenen Arbeiter andervveitig im Betrieb beschaftigt und mit 100 Prozent des Grundlohnes entlohnt.
7. Die gesetzlichen Bestimmungen be-zuglich der Arbeitszeit (48 Stunden pro Woche) u. die Entlohnung der Ueberstunden vverden anerkannt. Die Zvvischenfeiertage vverden mit 50 Prozent entlohnt, vvahrend an den iibrigen Feiertagen, das ist 1. Mai, Oster- und Pfingstmontag, -die Weihnachts-feiertage, Neujahr und Fronleichnam, die Arbeit ruht. Im Falle, dass ein Feiertag m-itten -in die Woche fallt und d-ie 48 Stunden Arbeitszeit nicht erreiicht vverden, kann die fehlende Zeit im gegenseitigen Einvernehmen eingebracht vverden.
8. Der Vertrag tritt mit 1. November 1928 in Kraft und ist jeden Monat auf ein Monat kiindbar.
Gefertigt am 7. November 1928.
Nachtrag vom 21, November 1928.
9. Um mit dem Beginn der Arbeitszeit die Aufnahme -der Akikordarbeit zu ermog-lichen, vvird den mit dem Schleifen der Kome und Messer betrauten Arbeitern und Holzern:	Breitern,	Schmieden, Breiten-
Heizern, Beschneidern, Brockelheizern und Lochheizern 10 Stunden per Monat ver-giitet. Die Zulage vvird aber nur insolange bezahlt, als die Arbeit noch in der Zeit geleistet und -die Arbeit piinktlich aufge-nommen vvird.
10. Jedem Akkordarbeiter vvird fiir jede Erzeugungsperiode monatlich 10 Stunden gutgeschrieben, vvelche zur Ausfiihrung
Filip Uratnik:
Delavski zaupniki.
Naloge obratnih zaupnikov.
Naša obratna organizacija temelji na načelu podjetniškega absolutizma. Delavec je za podjetnika pravno le stvar, eno izmed produkitvnih sredstev, ne pa nosilec in namen gospodarstva.
S tako vlogo pa se delavec iz razumljivih razlogov ne bc notranje nikoli spoprijaznil. Zanj je delo v obratu sredstvo za njegovo gospodarsko dobrobit, on hoče biti sonosi-lec. gospodarstva v podjetju in svoji skupnosti — namen gospodarske delavnosti podjetja. Naši pozitivni zakoni dajejo v tem konfliktu podjetniku prav: podjetnik je danes v obratu absolutni gospodar, delavec in nameščenec pa sta v okviru take organizacije le produktivno sredstvo.
Delavski zaupniki pa so brez dvoma izraz težnje delavcev, da se gleda na probleme gospodarstva in določenih podjetij iz stališča interesov vseh, ki v podjetjih delajo. Težnje, da bi obratne edinice ne stale nad delavci, temveč bile le sredstvo za njihov dobrobit.
Nastane vprašanje, kako Je mogoče uveljavljatt delavcem pri današnjih razmerah svoje interese napram interesom podjetja, ki so s prvimi deloma skladni, deloma pa ne. Na tri načine.
1. Ali s tem, da sporoče svoje želje podjetniku in dosežejo, da ta njih želje vpošteva. (Za vse veliko področje skladnih interesov mora biti tak postopek obojestransko koristen!)
2. Ali s tem, da posežejo po sredstvih delavske samoobrambe, med katerimi stoji na prvem mestu stavka.
3 Ali s tem, da predlože spor državni oblasti in dosežejo! da se omeji z državnimi sredstvi podjetniški absolutizem v prilog delavcev in nameščencev, v kolikor obstoječi zakoni tako posredovanje dopuščajo.
Kakšen je vpričo tega delokrog obratnih zaupnikov?
Važno je, da ima delavstvo zastopnike, ki morejo zastopati delavske težnje napram podjetju.
V časili političnega absolutizma se je smatralo često že to kot upor, če je podložnik odkrito povedal, kaj ga teži. Taka »upornost« je bila redno povod za težka preganjanja. Tudi v gospodarskem absolutizmu je tako.
Kakor je bila takozvana peticijska pravica, to je pravica podložnikov, da smejo predlagati na višje mesto svoje težnje, začetek politične demokracije, tako predstavlja ista pravica začetek obratne demokracije.
Z našim zakonom o delavskih zaupnikih se delavstvu ta začetek demokracije, ta peticijska pravica po zakonu priznava. Podčrtavamo, da nič več, kakor to, a še to na slab in nezadosten način.
Kakšne morajo biti na podlagi tega naloge obratnih zaupnikov?
Praktično najvažnejša naloga obratnega zaupnika je, da zbira pritožbe in težnje delavcev, da jih prednaša v prvi vrsti podjetniku in da skuša slednjega pridobiti, da jih uva-žuje. Zlasti velikega pomena je tako zastopanje pri urejanju akordnih postavk.
V drugi vrsti je poklican prednašati obratni zaupnik težnje delavstva v slučaju potrebe in brezuspešnosti prve poti seveda tudi oblastem in javnosti. On sodeluje s tem na tretji način pri uveljavljenju delavskih teženj.
Pri akcijah delavske samopomoči zakoniti zaupnik ni poklican sodelovati. Sredstva za mezdne boje zbirajo strokovne organizacije, ne pa zakoniti delavski zaupniki. Zato morejo biti le te organizacije in njih zaupniki gonilna sila pri akcijah delavske samopomoči.
Ker omejuje državna oblast podjetniški absolutizem le v neznatni meri in manj bistvenih rečeh, se lahko po pravici zapiše, da je treba rešiti 90% vseh nalog delavskih zaupnikov z intervencijami pri podjetniku na prvi zgoraj omenjeni način.
Če zaupnik to premisli, si bo znal izbrati ono taktično pot, ki vodi do zaželjenega uspeha. Njegova intervencija bo seveda lažja in uspešnejša, čim večja je možnost, da more poseči delavstvo po sredstvih samoobrambe ali po sredstvih, ki jih nudi socialna zakonodaja, težja in ne-uspešnejša, kjer te poti ni.
Zaupnik je delegat na mirovnih pogajanjih. Kjer gre za nasprotne interese, velja njegova beseda toliko, kot moč vojske, ki stoji za njim. Zato je zmotno, če bi kdo mislil, da morejo institucije zaupnikov ali pa recimo tudi delavske zbornice strokovne organizacije nadomestiti. Vendar so potrebni poleg vojske tudi dobri delegati za mirovna pogajanja.
Pri velikem delu intervencij pa prihajamo do iste rešitve, najsi izhajamo iz stališča podjetnika ali pa iz stališča delavstva: gospodarstvo ne obstoja samo iz interesnih konfliktov, temveč tudi iz interesnih skupnosti! A tudi v takih slučaj ih pridemo lahko do napačnih rešitev, če delavske težnje ne prihajajo do izraza. Vsled nepoznanja razmer ravna podjetje lahko v delavsko in svojo škodo.
V teh primerih bo delovanje delavskega zaupnika posebno uspešno, če bo prav pričeto. la dejstva mora imeti delavski zaupnik pred očmi in on bo vršil že pod sedanjimi težkimi prilikami bolj koristno delo, kakor more slutiti tisti, ki ima polno glavo lepih maksimalnih programov, a pozablja, da mora uravnati delavstvo svoje odnošaje do podjetij, v katerih dela, tudi pod razmerami, kakor so.
S tem pa nočemo reči, da ne bi bilo treba, da dobimo boljše zakone in boljše pravilnike o delavskih zaupnikih, kakor jih imamo danes. To mora biti ena glavnih nalog P °-litičnih predstavništev delavstva. Vse delavstvo mora svoje politične predstavnike pri tem podpirati. Da pa ne bo nasedalo pri tem vsaki demagogiji, mor“ Poznati, pod kakimi razmerami se mora naša socialna zakonodaja pri nas uveljavljati. Zato naj pogledamo najprei na pot, ki je za nami, predno naj govorimo o ciljih za bodočnost.
10. decembra 1928.
»DELAVEC«
Stran 3
von Reparaturen und Instandhaltun-g der Werkzeu-ge dienen sollcn.
Regiestunden ausser dieser Zeit werden nur bei grosseren Reparaturen, welche zu-sammenhangend mindestens 4 Stunden aus-machen, vergiitet. Die Ausfuhrung derarti-ger Reparaturen ist an eine Bewilligung ge-bunden, bezw. falls selbe in der Nacht aus-gefuhrt wird, unverziiglich zu melden.
11. Die Einhaltung der Arbeitszedten und Pausen wird auch d'en Akkordarbeitern zur Pflicht gemacht.
12. Die Auszahlung erfolgt wochentlich, und zwar derart, dass ein Vorschuss in der Hohe des vierten Teiles der monatli-chen Abrechnung erfolgt in der bisherigen Weise.
Železarna Muta.
Podpis načitljiv.
Za Savez Metalskih radnika Jugoslavije:
Vinko Vrankar, 1. r., Podpečan, 1. r„ R. We-ber, 1. r.
Za Delavsko zbornico:
J. Kopač, 1. r.
Obrekovalcu zaslužen odgovor.
V »Enotnosti« št. 45 navaja g. Ravnik Franc v svojem članku, da smo žičarji izrekli sedanjemu glavnemu zaupniku s, J. Jeramu v času ži-čarskega spora — nezaupnico.
Podpisani odbor sekcije žičarjev izjavlja, da je to nesramna laž. Nasprotno smo se žičarji uverili, da je glavni zaupnik pri tem sporu korektno zastopal naše interese, ter da je vse drugo le podlo obrekovanje. Odbor sekcije žičarjev pri KID na Jesenicah.
Ustanovitev »Sekcije težke industrije«.
V pondeljek, dne 26. novembra tl. se je vršila v Beogradu seja centralnega odbora SMRJ. Na seji je bilo podano poročilo o splošnem položaju kovinarjev v Jugoslaviji. Iz poročila posnemamo, da od zadnjega kongresa članstvo v Savezu stalno narašča. Upostavilo se je nekaj novih podružnic na jugu. Tudi v socijalnem pogledu se je položaj kovinarjev na jugu zboljšal.
Soglasno se je sprejel predlog, da se pri Savezu upostavi »Sekcija težke industrije«; za referenta te sekcije je bil izbran s. J. Jeram, Naloga te sekcije je zbirati po-•datke ter držati zveze z inozemskimi sekcijami srednjeevropskega kartela težke industrije. S tem sklepom je bil napravljen zopet korak naprej, kajti sekcija težke industrije bo postala odločujoči faktor v celem delavskem gibanju naše države.
Jesenice.
SMRJ, »Sekcija težke industrije«, odsek žičarji, opozarja vse žičarje, da so si žičarji ustanovili avoj odsek v »Sekciji težke industrije« ter da imajo vsi člani iskati informacije le ipri predsedniku tega odseka.
RUDARJI.
Rudarji zahtevamo nov delovni red.
Ne samo običajno, temveč neobhodno potrebno je, da obstojajo neka določila, katera določajo delovne odnošaje med delodajalcem in delojemalcem. To so sprevideli celo najbolj zakrknjeni konservativci prejšnjega stoletja. Tako vidimo, da že rudarski zakon iz leta 1854 vsebuje poglavje, v smislu katerega se morajo izvesti za vso industrijo, spadajočo pod ta zakon, delovni redi po podjetjih. Pa kakor povsod, kjer se gre le za najmanjše koristi delavstva, tam se za izvršbo zakonskih predpisov ne mudi in če se jih že mora izvršiti, se jih zaobrne tako, da so v škodo prizadetemu delavstvu.
Tako je med prvimi delovnimi redi zagledal luč sveta delovni red Trboveljske
premogokopne družbe šele dne 14. maja 1889. leta in potem za vsa ostala podjetja, in sicer za vsakega posebej. Ti delovni redi so se sicer pozneje spreminjali z raznimi dodatki, ki pa vsi skupaj osnove istih niso nič spremenili, kar bi bilo v korist delavstva. Tako imamo v rudarski industriji po večini še stari delovni red iz leta 1889 in katerega se posebno Trboveljska družba krčevito drži; zakaj, to povemo v naslednjem.
Skoro 40-letna doba je dolga. Marsikaj se je v tej dobi že izpremenilo. Tako se je pod pritiskom razredne sile nastopajočega proletarijata marsikatera reakcijonarna odredba spravila iz sveta in ustvarila socijal-no-zaščitna zakonodaja, katera ima namen ščititi delavstvo pred brezmejnim izkoriščanjem od strani podjetnikov. Samo mi slovenski rudarji s svojo slavno predpotopno rudarsko oblastjo, ki se še menda ni uživela v to, da živimo že 10 let v svobodni (?) državi Jugoslaviji, v kateri so se -že uveljavili razni socijalno-tzaščitni zakoni za zaščito delavstva in kateri nasprotujejo določbam tega do skrajnosti reakcionarnega delovnega reda, še nismo mogli tega spremeniti.
No, ker tega ona ne prične kot nadzorna oblast nad rudarsko industrijo in njeno zakonodajo, smo mi težko prizadeti rudarji primorani, da započnemo borbo za odstranitev tega zastarelega in uveljavitev novega, duhu časa odgovarjajočega delovnega reda.
V ilustracijo širši javnosti hočemo danes samo par cvetk iz tega »Dienstregle-ment-a« navesti, v spoznanje, pod kakšnim jarmom še tičimo mi slovenski riidarji ob proslavi 10-letnice »Ujedinjenja«.
Pod »Razmerje med pazniki (ogledniki) in delavci« je v čl. 16 stavek drugi, ki se glasi: Tudi naj jih takrat (pazniki), kadar ne delajo, nadzorujejo (delavce).
Pod kdaj morejo iz dela biti odpuščeni takoj, čl, 14 točka e: Če so pajdaše (tovariše k uporu proti predpostavljenim šun-tali (nagovarjali), če so jih silili, da 'bi skupno jenjali delati. Ako se pri tem izkaže, da je tako počenjanje zoper splošne kazenske postave, se vrhutega še nemudoma pri pooblaščeni kazenski sodniji tožba vloži.
Pod čl. 27, kazni, so:
1. Posvarjenje; 2. skrajšanje zaslužka; 3, odkazanje bolj težkega dela z manjšim zaslužkom; 4. izguba stanovanja v rudarskih poslopjih; 5. postavljenje v nižjo službo; 6. odpust iz službe.
-Kazni v denarju: Čl. 28 pravi: Kazni v denarju ne smetjo presegati četrti del mesečnega zaslužka.
V čl. 29 se razun prilik, navedenih v čl. 14, naj kaznujejo sledeči prestopki:
a) Neizvršenje podanih ukazov po kakovosti razmer, 1—4 krone; i) slabo zbiranje premoga 1—2 kroni; k) večkratno shbo delo, nezadostna storitev od 60 vinarjev do 120 vinarjev ali pa tudi s črtanjem šihta; s) za vse tu ne omenjene prestopke, posebno za tiste, ki povzročijo krajši ali daljši zastoj dela, 1—4 krone. Te kazni se izvajajo sedaj v valorizirali valuti.
Tukaj smo v glavnem navedli par točk, iki bijejo v obraz vsaki pravici.
Vzemimo za danes samo en primer, kako je Trboveljska družba v stanu, da pride do cenene produkcije in pa da morajo delavci sami sanirati- skrahirane bolniške blagajne bratovskih skladnic. Prvič: Nikjer ni predpisano v delovnem redu (ker se tudi ne da), kakšna mora biti minimalna storitev, tudi ni predpisano, kalkšna mora biti maksimalna. Tukaj tiči smrt rudarja. Recimo, da je bil pred vojno običaj, da sta dala dva rudarja na odkopu 10—12 vozičkov ter zaslužila 4—4.50 K. Bilanca Trboveljske družbe pa je pokazala, da s tem njen profit ni zadosten, pa ije znižala akordne postavke, in rudar je bil primoran storitev za 1—2 vozička dvigniti, če je hotel priti na prejšnjo plačo. To se je ponavljalo
tako dolgo, da je rudar sicer pritiral svojo storitev do skrajnosti, a na drugi strani pa mu je družba plačo zniževala. Nikjer ni minimuma in ne maksimuma o višini storitve.
Ali pri delavcu pa je dosežen maksimum njegove fizične sile. Ali družba se s tem ne zadovoljuje, ona zahteva še večjo in večjo storitev; 12—20 vožičkov in še več morata dva rudarja dati. To celo predpišejo; če sedaj delavec ne more tega izvršiti, se ga po tej točki kaznuje s četrtino ali polovico šihta in poleg tega spozna za manjvrednega delavca in pride pod točko 3., odkazanje bolj težavnega dela z manjšim zaslužkom. Tako, če še zdaj ne napravi čudeža, pride pa na indeks, to se pravi, da bo pri prvi redukciji vržen na cesto, ne glede na to, koliko let že dela pri rudniku in koliko družine ima revež še za preživljati.
Tako izgleda dejanska slika tega srednjeveškega delovnega reda Trboveljske družbe, kateri omogoča isti zakonito in nezakonito krvavo izkoriščanje tisočerih pri njej zasužnjenih rudarjev. Ker kako pride rudar do tega, da za njega ni nikjer meje dovolj visoke storitve, a za Trboveljsko družbo pa nikjer meje izkoriščanja.
V tem oziru zahtevamo od Zveze rudarjev in Delavske zbornice, da takoj pod-vzameta potrebne korake za odpravo tega sistema, a mi rudarji pa pojdimo vsi v Zvezo rudarjev.
Naj živi razredni boj!
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Iz podružnice Splošne delavske zveze Ljubljana.
Pri mezdnem gibanju Združenih papirnic Vevče—Goričane—Medvode, katero je vodila nerazredna meščanska strokovna organizacija, Jugoslovanska strokovna zveza, smo zopet imeli priliko videti, da taka organizacija ne more in nima namena, za delavstvo nekaj uspešnega napraviti. Ker nemogoče je napraviti -tako, da je »volk sit in koza cela«.
Po štirimesečnem kolebanju so izcimili kolektivno pogodbo, ki pravzaprav položaj in mezde delavstvu v nekaterih slučajih poslabša. Ukinjene so družinske in stanovanjske doklade in so v premajhnem iznosu pri-računjene k urnim mezdam. Glavno težišče zaslužka tiči v akordu in premijah. Delavstvu bo mogoče zaslužiti primerno mezdo le tedaj, če bo v akordu podvojilo in potrojilo svojo produktivnost in se tako izčrpavalo do skrajnosti, zato pa dobi milostno premijo. Pravtako so tudi tokrat pustili pasti delavske plačane dopuste, dasi so mnogo govorili o tem. § 1154 b so v delovnem redu popolnoma predrugačili, to je poslabšali.
Vse slabosti pogodbe se bodo pokazale šele v prakisi, iko se bode pogodba začela izvajati. Delavstvo naj se pa iz tega uči, da samo iraizredno-bojevna organizacija, ki je za nekompromisarski boj, lahko izboljša njegov položaj. Obrnite hrbte meščanskim organizacijam. Vsi v razredno-fcojevne organizacije, ker tam je vaše mesto.
Kolektivna pogodba, dasi smo tudi mi, kot trenutna manjšina v teh obratih, sodelovali, ni od nas podpisana zato, ker takih pogodb ne moremo podpisovati. Naši predlogi se niso uvaževali, ker bi — bili neprijetni vodstvu Združenih papirnic, stavka se pa ne sme dopustiti, ker bi s tem delavstvo pokazalo, da rač.una samo na svojo organizirano moč. To pa ni v skladu s katekizmom.
2IVILCI.
Značilna izjava.
V »Jutru« z dne 1. decembra je podal pekovski pomočnik Fišinger naslednjo izjavo:
»Izjava«. »Delavec« me ie v številk! z dne 10. t. m. izključil iz socijalistične orga-
____   —' i r-<- liU_______________
Kako so se pravilniki o delavskih zaupnikih pripravljali?
Odredbe o delavskili zaupnikih so del zakona o zaščiti delavcev. Ta zakon se je izdeloval pod vplivom konvencij mednarodnega urada dela, ki so na drugi strani zopet le izraz povojne delavske politične tnoči. Kodificiran pa je bil ta zakon že v času, ko se je pričenjala pri nas socialno-politična reakcija. Zato je šlo zelo težko z uzakonitvijo tega zakona in še težje z njegovim izvajanjem.
Zakon o zaščiti delavcev je bil sprejet v narodni skupščini dne 14. decembra 1921. Sankcioniran je bil 28. februarja 1922. A že sankcionirani zakon je čakal na objavo do — 14. junija 1922. 2e v tem zavlačevanju se dajo slutiti težke zakulisne borbe. Še bolj pa v dejstvu, da pravilniki k temu zakonu, ki bi morali iziti v šestih mesecih, dolgo časa sploh niso izšli — končno pa so po šestih letih vendarle izšli.
Tako se je godilo s pravilniki o delavskih zaupnikih, ki so izšli dne 29. decembra 1927.
Med tistimi, ki so delali zelo aktivno na tem, da so izšli, je bila tudi naša Delavska zbornica. S tem pa ni rečeno, da ona ni hotela boljših pravilnikov, kakor so izšli, kakor bi hotela dopovedati	delavstvu	nelojalna kritika.	Da	dobi delavstvo nekaj pojma o tem,	v kakih razmerah	se	je vodila
borba za pravilnike e delavskih zaupnikih, naj citiramo nekaj odstavkov iz prvega pravilnika o delavskih zaupnikih, ki nam je bil predložen leta 1923. Ta pravilnik pravi:
»Delavski zaupniki morejo postati le delavci, ki so polnoletni, neomadeževani, ki uživajo vse državljanske pravice in so v vsakem oziru neoporečenega vedenja ter ne izpovedujejo načela o izpremembi obstoječega družabnega reda.« Govoreč o dolžnosti delavskega zaupnika pravi ta	pravilnik:	»Zaupniki so dolžni	zavzemati
strogo pomirljivo	stališče v	vseh vprašanjih,	ki	tangirajo
medsebojne odnošaje delavstva in podjetij in morajo imeti pri urejevanju teh odnošajev enako v vidu tako interese delavcev, kakor poslodavcev. Radi tega so dolžni biti nevtralni v vseh sporih, najsi bodo individualni ali kolektivni ter imeti
pred očmi tudi interese podjetij, v katerih so zaposleni, kakor zahteva to njih položaj kot pomočnikov inšpekcije dela.« — Dalje pravi ta pravilnik: »O vsakem sestanku, ki ga bodo imeli zaupniki, je dolžan obvestiti starešina zaupnikov lastnika podjetja, ki more na takem sestanku osebno prisostvovati ali pa poslati nanj svojega zaupnika.«
Glede udeležbe zaupnikov pri mezdnih gibanjih pravi ta pravilnik:	»Ako se udeleži zaupnik stavke pri podjetju, v
katerem je zaposlen, ali vobče pripravlja ali sodeluje pri akcijah, ki materijelno ali moralno škodujejo podjetju, ako se obnaša surovo ali nevljudno napram gospodarju ali njegovemu pomožnemu osobju, ako ne vrši nepristransko svoje službe in s tem odnošaje med delavci in delodajalci poslabšuje, ako ne dela po navodilih in naredbali inšpekcije dela. je prekršil svoje dolžnosti kot delavski zaupnik.«
Razumljivo je, da so morali delavski zastopniki vsako razpravljanje o takem projektu pravilnika o delavskih zaupnikih najodločneje odkloniti, ker načrt ni bil v skladu z zakonom, ki vkljub svojim hibam vendar le jasno predpisuje, da so delavski zaupniki to, kar pravi že njih ime, to je zaupniki in predstavniki delavstva v obratu, ne pa zaupniki podjetja.
Dolgih pet let so se borile delavske organizacije neprestano zato, da se uredi institucija delavskih zaupnikov vsaj na ta način, kakor predvideva to zakon. Čeprav zaupniki tudi po zakonu samem niso dovolj zaščiteni, se je zdelo delavskim in nameščenskim organizacijam vendar važno, da pride v obrate vsaj toliko demokracije, da bo delavstvo moglo izražati in prenašati svoje težnje potom zaupnikov napram podjetju in oblastem in da se po pozitivnem državnem zakonu delavstvu to — rekli bi peticijsko pravo — prizna. Četudi je to zelo skromen pričetek obratne demokracije, je vendarle pričetek. Če bo spravljena enkrat institucija delavskih zaupnikov v življenje, bo naloga nadaljnih političnih borb delavstva, da izboljša tozadevne zakone in pravilnike in jih uredi tako, kakor so urejeni v drugih državah.
nizacije, ker nisem poravnal članarine. Izjavljam, da sc za izključitev zahvaljujem, ker so me proti moji volji smatrali za svojega člana. Sem sokol. — Anton Fišinger, pekovski pomočnik pri 13izjakti v Ljubljani, Gosposvetska cesta.
Izjava je stilizirana tako, da je razumeti, kot da je bil izključen iz »Socijalistične stranke«, dočim je bil izključen iz strokovne organizacije Zveze živilskih delavcev Jugoslavije, podružnica pekov v Ljubljani.
Kdor pozna Fišingerja in Bizjaka (kjer je zaposlen), se tej izjavi ne bo čudil.
Sedaj se tudi ne bo čudila Jugoslovanska strokovna zveza, da ji ni uspelo po Fi-šingerju organizirati pekovskih pomočnikov, kot se mi nismo čudili, da je prirajžala od J. S. Z. Fišingerju izdana pola, na katero naj bi se vpisali ljubljanski pekovski pomočniki kot člani Jug. Strokovne zveze v našo centralno pisarno, kjer smo se je zelo razveselili, a žalostilo nas je to, da sta bila na njej vpisana le dva kalina, in sicer Fišinger Anton in Marinček Janez.
Ta izjava je zelo značilna, ker se po vsem tem vidi, s kakšnimi ljudmi operira J. S. Z. in pa kakšne člane ima »Sokol«, in kako jih vzgaja.
Delavci! Tu imate dokaz, da meščanske organizacije niso za delavce! Izjava Fišingerja Vam jasno pove, da član sokola, dasi |c delavec, ne sme biti razredno-za-veden.
Član sokola ne sme biti član svoje strokovne organizacije.
Član sokola si ne sme potom svoje strokovne organizacije zboljšati svojega položaja.
Član sokola mora ostati zvest suženj kapitala.
Član sokola mora za korist kapitala Izdati svoje sodelavce!
Delavci, ven iz meščanskih organizacij! Tam, kjer se ne smeš boriti za svoj obstoj, ni mesta zate!
Mesarji Ljubljana.
Nedeljski počitek.
Končno bo uveden delni nedeljski počitek tudi za mesarje. Vse mesarske prodajal-nice, stojnice in barake v okolišu policijske direkcije ljubljanske bodo vsako leto od 1. novembra do 1. marca zaprte. Letos se prične nedeljski -počitek v nedeljo 16. tm.
Tak-o bodo imeli tudi mesarski pomočniki vsaj v zimskem času par nedelj prostih.
Med nekaterimi mesarskimi mojstri je strašno završalo. Dočim -je pretežna večina mojstrov zadovoljna, da jim ne bo treba v najhujše-m mrazu zastonj stati v mesnicah (po zimi se v nedeljo skoro nič ne proda), se par starokopitnežev strašno razburja. Med tem se posebno odlikuje g. Lautižar, češ, lepega vraga ste naredili, sedaj ibodo imeli pomočniki čas, pa bodo izdelali načrt za revolucijo. Štrajk bodo hoteli, osemumik bodo zahtevali itd.
Strah ima res velike oči! Toda gospodje, dokler vam garamo 16 do 22 ur, toliko časa ne bomo dobili 8-urnika, vsekakor pa bo treba sčasoma napraviti tudi v naši stroki red.
Smo pa mnenja, da niso vsi mojstri taki »Lautižarji« in ne borno pustili, da radi par starokopitnežev zaostane naia stroka v razvoju še ibolj kot je že.
Treba se je prilagoditi moderni tehniki, razvoju, napredku, ki bo prej ali slej obračunal tudi z našimi starokopitneži.
Peki Ljubljana.
V nedeljo, dne 2. decembra se je vršil redni članski sestanek podružnice pekov, na katerem se je poročalo o poteku akcije glede nedeljskega in nočnega dela. Iz poročila smo točno sprevideli velikodušnost naših mojstrov, posebno tistih, ki ob vsaki prilik-i posameznikom povdarjajo, »ja, saj jaz sem za odpravo nočnega dela, a drugi no-
Naš zakon o delavskih zaupnikih brez dvoma ni dober. Da se to uvidi, je treba samo primerjati, kako ščiti delavske zaupnike avstrijski zakon o obratnih zaupnikih in kako jih ščiti naš zakon. Avstrijski zakon pravi: »Podjetnik ne sme ovirati svojih delavcev in nameščencev pri izvrševanju volitev v zaupniški odbor, ne sme omejevati delovanja volilnega odbora in zatipniškega odbora in ne sme tem odborom pripadajočih članov v nobenem oziru oškodovati. Zaupnik sine biti odpuščen le, ako je zakrivil dejanje, ki opravičuje odpust po obstoječih zakonih. Odpovedi ali odpusti se smejo izvršiti le s privolitvijo poravnalnega sodišča.« (Poravnalna sodišča — Einigungsaniter — so sestavljena v Avstriji približno tako, kakor naša obrtna sodišča. V njih so zastopani: Poklicni sodnik ter zastopniki delodajalcev in delavcev.) Naš zakon pa pravi v § 119 zelo nedoločno:
»Delodajalci ne smejo odpuščati niti preganjati delavskih zaupnikov zaradi pravilnega vršenja njih dolžnosti po odredbah tega zakona.«
Delo za zboljšanje zaupniškega zakona je brez dvoma važna politična naloga delavstva. Zakonodaja drugih držav kaže tu smer in pot.
S tem, da se bo izpopolnjevala delavska zaščitna zakonodaja. bodo mogli intervenirati zaupniki češče pri oblastih, kakor morejo intervenirati danes. A tudi ta izpopolnitev se mora izvojevati na političnih mestih.
Za enkrat je naloga delavskih zaupnikov, da se uveljavijo pod sedanjimi razmerami. Delavska zbornica bo storila vse, da jih po svojih močeh zaščiti. Ona bo pri upravnih in sednih instancah z vso doslednostjo branila vsaj tiste pravice, ki jih daje zaupnikom veljavni zakon in veljavni pravilnik. Institucija delavskih zaupnikov se bo na našem področju brez dvoma odlično uveljavila. To je razvidno že iz tega, da je bilo izvoljenih v ljubljanski in mariborski oblasti, čeprav so bili pravilniki pozno objavljeni, v celoti nad 500 delavskih zaupnikov.
Ti zaupniki bodo glasni tolmači želj in potreb delavstva na našem področju!
čejo«. Prepričali smo se, da načego in ne I bodo hoteli vsi, dokler jih ne ibomo mi sami j prisilili, a prepričani smo tudi, da vzlic podlim indiferentskim dušam prihaja čas, ko bodo pekovski pomočniki prenehali biti sužnji in si bodo svoje zahteve znali uveljaviti.
Dalje se je govorilo tudi o božičnici, to je, da bodo sodrugi zbirali prostovoljne prispevke od pomočnikov v poslu, da izamorejo obdarovati in vsaj nekoliko podpreti stare onemogle člane naše podružnice, za katere se nihče ne zmeni, dasiravno so vso svojo silo, vse svoje življenje pravzaprav posvetili delodajalcem. Zato naij se vsi brezposelni naši člani javijo v nedeljo, dne 23. decembra, v društveni pisarni (palača Delavske zbornice).
Dalje se je slišalo, da se posamezni pekovski pomočniki jezijo, ker so bili radi zaostale članarine iz naše podružnice izključeni. Sklenilo se je, da se mora vsak član brezpogojno ravnati po pravilih in pravilniku. Vsakega, kdor ibi tega ne upošteval, se ho brezpogojno javno izključilo. Dalje se je tudi sklenilo, da imajo dostop na članske sestanke le člani podružnice, odnosno oni, ki se na sestanku vpišejo in tako postanejo člani. Članstvo podružnice pekov v Ljubljani je osvojilo načelo: Kdor ne pozna discipline, ta ne spada k nam! Kdor ni z nami, je proti nam!
Pivovarji Ljubljana.
Vsako zimo je pri nas jok in stok med delavstvom, ker je vsako leto ipo sezoni na dnevnem redu redukcija. Letos je sklenil u-pravni svet pivovarne Union d. d., da bo reduciral delovni čas, to se pravi: da bodo delavci v posameznih oddelkih pričenši s 1. decembrom po potrebi delali le 5 dni na teden.
Radi tega se je vršil sestanek pivovarniškega delavstva, na katerem je bilo delavstvo silno razburjeno in so padle na račun vodstva pivovarne zelo pikre besede. Centralni tajnik je na sestanku jasno povedal, da sedaj razburjenje ne pomaga, pač pa se je treba pripraviti, da odbijemo še hujše napade, kaiteri bodo prej ali slej sledili. Pozval je delavstvo, da se do zadnjega organizira, ker le tako bo mogoče v bodoče se braniti proti podjetniku, kateri postopa z delavstvom tako, kakor je delavstvo močno. To so namreč lastne besede člana vodstva pivovarne. Iz teh besed je pač lahko razumljivo, kaj misli in kako sodi podjetnik o delavstvu. On sam pove, da vas bo toliko časa izkoriščal, toliko časa izžemal, dokler sc boste pustili vi izkoriščati in iz-žemati. Da se pa obranite tega, imate pred seboj le eno pot: pot v organizacijo.
Po daljši in ostri debati se je sklenilo, da gredo obratni zaupniki skupno s centralnim tajnikom posredovat. Rezultat posredovanja je bil ta, da ise sklep upravnega sveta preloži tako, da se prične z redukcijo delovnega časa po praznikih in da bodo pri redukciji soodločevali Obratni zaupniki.
Delavstvo pa mora znati, da ga čaka še trd boj, za katerega se mora pripraviti in to skoro, sicer bo prepozno!
LESNI DELAVCI.
Lesni delavci — Ljubljana.
Srečni se upoštevajo nekateri lesni delavci, toda ne »srečni«, temveč tudi svobodni, ko zaidejo v delavnico, v kateri ni strokovne organizacije, o kateri nekateri tako neradi slišijo. Globoko se jim širijo prsi v plačilnih dneh, ko jim ni treba plačevati članskega prispevka, ali kljub temu se vzdržijo z največjo napornostjo na površju tega mizernega položaja, v katerem morajo živeti.
Med vsemi lesnimi delavci — mizarji — so najsrečnejši v St. Vidu in njegovi bližnji okolici. Ne samo to, da jim ni treba biti član kake razredno-zavedne strokovne organizacije, nasprotno pa imajo še drugo ugodnost in sicer to, da morajo biti člani nekake organizacije, seveda ne borbene, nego take, katero vodijo mojstri ali pa njih pooblaščeni, takoimenovani delovodje. Kako umetno so mojstri napeljali vodo na svoj mlin in kako po načrtu meljejo delovne plače svojim pomočnikom. Lesni delavci v Št. Vidu pa ne vedo tega, da se poleg skupnih sestankov pomočnikov in mojstrov sklicujejo tudi tajni sestanki, za katere pa mizarski pomočniki ne smejo vedeti. Da se na takih sestankih nastavlja vso ostrino jekla na delavske plače šentvidskim mizarjem, je umljivo.
»Iščite namere Vaših pomočnikov« — tako se glasi neko vabilo. — Kaj se to pravi?! To se pravi, da mora vsak delodajalec prodreti do srca svojega delojemalca, če se strinja s tako organizacijo, kot jo imajo v Št. Vidu mojstri, in na drugi strani pa, če se ne strinja s tem, naj se ga enostavno odslovi iz dela-. Kajti, kakor iiitro se pomočnik ne strinja z mojstrom, že je na cesti, ker je nevaren njegovemu dobičku. Žal, da mizarski pomočniki ne vidijo, kako umetno zanjko imajo na vratu, ali junaki bodo, ko bodo izcedili zadnjo kapljo znoja in moči za mojstrsko organizacijo. Ker tako bo zaščiten profit. Delavske mezde pa vzemi vrag.
Šentvidskemu lesnemu delavstvu ne bi bilo potrebno takega hlapčevstva napram svojini delodajalcem, ampak razredne zavesti in odločnega nastopa za svoj življenski obstoj in prepričani naj bodo, da ne bo zaradi tega ne enega mojstra in tudi ne enega pomočnika manj. Razlika bo samo ta, da bodo morali mojstri dati za pošteno delo pošteno plačilo. Razredna zavest in pa strokovna organizacija bo delavstvo rešila pred poginom, kateri nam preti od strani meščanskih strank. Nikakor pa ne bo pomagala ona organizacija, katera ni borbena, in pa še celo taka, kakršno imajo v Šent Vidu.
Mizarski pomočniki — pa naj bodo ti tudi izven Št. Vida in okolice kjerkoli, in to ne samp mizarski pombčniki, temveč
vsi lesni delavci v vsej Sloveniji, se ne zavedajo tako dobro, kako velikanskega pomena je strokovna organizacija za delavstvo, kakor pa razumejo to delodajalci in podjetniki, ker dobro vedo, da potem, ako se taka razredna strokovna organizacija upostavi, nimajo več tako svobodnih rok in zato ustanavljajo organizacije, bratovščinam podobne ter s tem kopičijo svoje imetje.
Povojna zgodovina šentvidskega lesnega delavstva se ni veliko spremenila od predvojne. Pri klečcplastvu se je pričelo in pri klečeplastvu se bo nehalo, kajti v Št. Vidu bodo prišli delavci lesne stroke do tega, da se mora tako delo ustaviti, ako hočejo svojim naslednikom priboriti to, kar bodo potrebovali za svoj življenski obstoj. Tudi oni bodo spoznali, da jih mojstrovska organizacija, kakršne člani so, pelje naravnost v propast in če se hočejo propasti ogniti, morajo organizacijo, katero vodijo mojstri, zapustiti ter upostaviti borbeno razredno-zavedno, da jih bo vodila v boi proti svojim nasprotnikom, da jih bo vodila na polje delavskega pokreta ter jih bodrila v razredni zavesti, spodbujala v solidarnosti vsega lesnega delavstva širom Slovenije ter končno spajala z ostalimi delavci vseh strok.
Tako, lesni delavci v Št. Vidu, vzdramite se, obrišite oči in videli boste, kje ste!
Lesni delavci v Ptuju.
Lesni delavci v Ptuju so imeli svoj članski sestanek, kateri je bil prav dobro obiskan. Sodrugi, kateri so bili na tem sestanku, so uvideli, če bodo imeli močno strokovno organizacijo, bodo imeli tudi boljše življenske pogoje, ker tako življenje, kot ga imajo delavci povsod, ne samo v Ptuju, mora človeka pripraviti do tega, da pogine.
Podružnica lesnih delavcev v Ptuju se živo zanima za organizirano delavstvo; to je pokazala v tem pogledu, da so pogodbo, katera že ni bila več pri življenju, zopet zbudili in uveljavili na merodajnih mestih. Drugi večji uspeli delovanja podružnice je osnovanje obratnega podpornega fonda, v katerega je ptujska mestna občina votirala znesek 9000 Din. Lep napredek je to!
Želeti bi bilo, da bi tudi vse druge podružnice lesnih delavcev po Sloveniji oživele v takem delovanju, kakor podružnica v Ptuju in ne samo, da izvojujejo uspeli, marveč, da si vedno pridobivajo še novih članov.
Lesni delavci v Ptuju se zavedajo in štejejo v dolžnost, biti članom strokovne organizacije, da jih bo ona vodila na polju delavskega pokreta. Vsi morajo biti organizirani, nihče ne sme stati izven nje, kajti, kdor ni organiziran, je proti njej! Ta je izdajalec — Iškarijot — kateri misli svojega sotrpina izdajati za judeževe groše. Tega pa pošten delavec ne bo storil, ker biti član strokovne organizacije, je častno — biti pa izdajalec svojega lastnega življenja, je podlo za slehernega lesnega delavca! Vsak tak delavec bo soien od poštenih organiziranih delavcev. Naprej po začrtani poti!
OBLAČILNI DELAVCI.
Kongres oblačilnih delavcev Belgije.
V dneh 1. in 2. septembra se je vršil v Delavskem domu v Bruslju kongres oblačilnih delavcev cele Belgije. Iz poročila je razvidno, da je tudi v Belgiji velikanska gospodarska kriza in brezposelnost ter se vsled tega delavstvo in organizacija nahajajo v težkem položaju. Mala Belgija se je začela na brzo roko industrijalizirati. Tako obstoji sedaj po vojni v Liittichu konfekcijska tovarna z nad 1000 delavkami. Tudi ra-cijonalizacija in moderna tehnika napredujeta. V Bruslju je bila pred vojno tovarna moških klobukov, katera je zaposlovala približno 1000 kvalificiranih delavcev, sedaj pa ista tovarna pri povečanem obratu zaposluje okoli 350 nekvalificiranih delavcev, kateri strežejo samo strojem. Isto se dogaja tudi v drugih mestih Belgije. Vsled brezposelnosti in gospodarske krize je organizacija precej trpela in je njeno članstvo nekaj padlo. Organizacija šteje sedaj 3000 članov. Plače v Belgiji niso posebno visoke, ter znašajo 4.50 do 6 belg. frankov na uro. Krznarji so plačani precej bolje in sicer 9—14 frankov na uro. Organizacija je precej trpela radi politične razcepljenosti in je polagala večjo pažnjo politiki, kot pa popolnoma strokovnemu vprašanju. Kongres je sprejel več važnih sklepov, posebno o organiziranju ženskih članic, katerih je zaposlenih posebno veliko. Kongresu je prisostvoval tudi tajnik naše Internacionale, so-drug Van der Heeg.
Kongres oblačilnih delavcev Norveške.
V Oslo se je vršil od 12. do 16. avgusta kongres oblačilnih delavcev Norveške, na katerem je bilo zastopanih 21 podružnic s 37 delegati. Kongres je bil petnajsti po številu in je obravnaval materijah katerega je predložil tajnik s. Vitalis Andersen za dobo 1924.—1925. 1. Poročilo prikazuje težak položaj norveškega delavstva vsled velike gospodarske krize in vsled bojev proti skrajno reakcionarnemu režimu, kateri ima v rokah delavsko razsodišče in katero je baš v letošnji pomladi s svojini izrekom znižalo plače delavcem oblačilne industrije za 12 odstotkov. Večni mezdni boji so organizacijo financijelno jako oslabili in posledica tega je tudi padec članstva, katero znaša 411 moških in 968 ženskih, skupno torej 1379 članov. Delegati so zagotovili, da se bo članstvo zopet dvignilo nad prejšnje število. Kongres je pokazal, da gredo oblačilni delavci boljšim* časom nasproti.
Brezposelnost oblačilnih delavcev v Rusiji.
14. številka lista oblačilnih delavcev Rusije, »Svejnik«, prinaša poročilo o velikanski brezposelnosti v oblačilni stroki Rusije; Med vojno se je v Rusiji ustanovila oblačilna industrija, katera je v veliki večini izdelovala vojne obleke. V tej industriji so
bile zaposlene skoro same ženske moči, ka- | tere pa niso bile kvalificirane v oblačilni ; stroki. Po vojni pa so se razmere precej | izpremenile. Tovarne, katere so izdelovale preje vojne obleke, izdelujejo sedaj civilne. I Odpustiti pa so morale skoro vse nekvaljfi- I cirane moči. Vsled tega je nastala velika I brezposelnost, katera noče prenehati, dasi- I ravno se organizacija trudi na vse načine, ! da isti pride do konca. Kljub temu, da obla- j čilna industrija v Rusiji rapidno raste, znaša brezposelnost 16 odstotkov neorganiziranih. Iz tega je razvidno, da je poleg organiziranih še polovica neorganiziranih oblačilnih delavcev. Organizacija je sklenila brezposelnosti napraviti konec s tem, da organizira vse brezposelne v organizaciji in da skupno iščejo izhoda iz te situacije. Sklenilo se je, naj se nekvalificirane moči sploh ne jemlje v delo, ker je število dobro kvalificiranih brezposelnih delavcev jako veliko. Blagajne, katere izplačujejo brezposelne podpore, naj v krajih, kjer vlada večja brezposelnost, prejemajo večje vsote za izplačevanje podpor in morajo delavci iz kraja brezposelnosti brezpogojno odpotovati v kraje, kjer ni brezposelnosti, ako tudi v dotičnih krajih razmere niso povsem ugodne. Nadalje se je sklenilo, da posredovalnice za delo ne smejo neorganiziranim delavcem posredovati dela. S temi sklepi in njih izvedbami upa organizacija, da bo tekom treh ali štirih let odpravila brezposelnost.
Članstvo naše oblačilne Internacijonale
znaša z dnem 1. jan. 1928 141.481 moških, 151.006 žensk, skupaj torej 296.174 članov.
RAZNO.
V nas samih je naša moč.
Resnica tega pregovora in našega gesla je sicer znana organiziranemu delavstvu. Ali da vidijo še bolj konkretno, kako ta naša moč, če je organizirana in solidarna, zmaguje, navajamo tukaj dogodek, ki se je zgodil na Dunaju.
Kavarna Pručki na dunajskem Ringu se je nekaj preurejevala. Lastnica te kavarne se je poslužila te prilike in je odpustila vse strežno osobje, ker pri preurejevanju ni bilo dela za to osobje. Ko pa se je kavarna zopet odprla, je lastnica nadomestila osobje z neorganiziranimi. Prej odpuščeni so bili namreč vsi organizirani in to lastnici ni bilo po volji, ker ni mogla teh tako izkoriščati, kakor bi jih rada in kakor se to da neorganizirane. Ali tu je stopila na plan organizacija. Napovedala je kavami energičen boj. Način boja je zanimiv. Organizacija ni pozvala svojih članov in javnosti, naj ne zahajajo v kavarno, nego jo je toplo priporočila vsem in svojim članom zaukazala, da jo morajo vsak dan zasesti do zadnjega kotička. Vendar piti morajo samo sodavico in obrat ovirati na vse mogoče načine. In tako je kavarna bila polna sodavičarjev, ki so vpili na nerodne natakarje in razgrajali za vsako malenkost. Niso se lotevali nikogar dejansko, nego samo zmerjali so za netočno postrežbo in druge nerednosti. Da je kavarna radi tega bridko občutila to, si ni mogla pomagati. Neorganizirani natakarji so bili docela zlomljeni in živčno tako pokvarjeni, da so mnogi čez nekaj dni kar pobegnili. Policija je sicer stopila na pomoč podjetnici in razganjala nepoklicane goste in demonstrante pred kavarno, cesto pred njo je močno za-stražila, ali bilo je vse zaman. Kavarna je bila vkljub temu vedno zasedena s sodavi-čarji.
Tako so naposled zlomili samovoljnost podjetnice in je morala kapitulirati.
Organizacija je bila zmagovalka. Pokazala je, da je v organiziranosti moč in ta moč je v nas zamih. Zato jo moramo gojiti.
Stavkovni sklad steklarjev.
(Nadaljevanje izkaza.)
Dosedaj izkazano.................. 17.977.50	Din
Sodrugi in sodružice konzumnega društva za Slovenijo v Ljubljani .... . ,___________________196.— Din
Vsega skupaj .	.	18.173.50 Din
Delavski žepni koledar za leto 1929 se razpošilja. Koledar je zanimiv in poučen. Vsak delavec in delavka ga morata imeti. Stane lepo vezan in s svinčnikom samo 12 Din.
Jesenice.
Delavsko pevsko društvo »Cankar« priredi v nedeljo, dne 16. dec. ob 4. popoldne v dvorani kina »Radio«, koncert, v spomin na deseto obletnico smrti pisatelja Ivana Cankarja. Želeti bi bilo, da se jeseniško delavstvo v častnem številu odzove temu vabilu, da se s tem oddolžimo spominu na proletarskega pisatelja Ivana Cankarja in damo s tem moralno pobudo nesebičnim delavcem na polju proletarske kulture.
Znižana vožnja na železnici za delavce, ki
se vozijo na delo ali ki iščejo dela.
V sporazumu z železniškim ministrom je izdal minister za socijalno politiko pravilnik, ki ureja način in pogoje za znižano vožnjo na železnici onim, ki se voziijo na delo ali ki iščejo delo. Delavci rokodelskih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in tem sličnih podjetij vživajo polovično vozno ugodnost na vseh državnih železnicah v 3. razredu potniških in mešanih vlakov pod sledečimi pogoji: Da so bili resnično najmanj 3 dni brez posla v kraju svojega bivališča ali če dokažejo, da so dobili v drugem mestu (kraju) službo, delo; da v kraju njihovega bivališča resnično ne morejo najti dela; da so v drugem kraju dobili potom Borze dela ali potom tretje osebe delo ali da vsaj obstoji verjetnost, da delo dobe; da z ozirom na njihovo dosedanjo nezaposlenost
in višino njihovega zaslužka kakor tudi z ozirom na posebne družinske razmere niso zmožni plačati iz lastnih sredstev normalne cele vožnje. Pod navedenimi pogoji se morejo delavci posluževati te vozne ugodnosti samo na podlagi posebnih objav, katere izdajajo javne borze dela, njihove podružnice in ekspoziture. Kjer teh ni, izdajajo objave odseki za socijalno skrib pri oblastnih upravah in okrajnih glavarstvih. V krajih, kjer tudi teh ni, pa občinski urad; ta pa samo na predlog Delavske zbornice. Poleg objave mora imeti delavec še delavisko knjižico, če že nima delavske legitimacije s sliko, izdane od pristojne oblasti, odnosno od organizacije v smislu čl. 120 zakona o zaščiti delavcev. Objava velja samo za enkratno potovanje na označeni progi v roku 14 dni po izdaji. Potovanje se lahko nastopi poljubni dan v tem roku, končati se pa mora v roku veljavnosti objave. V končni postaji mora delavec objavo oddati pri izhodu.
Pod istimi pogoji vživajo enako vozno ugodnost tudi poljedelski delavci, gozdarski, gradbeni, tesarski in opekarski delavci, če potujejo v skupini po najmanj 10 delavcev iz istega kraja v isto namembno postajo in najmanj 100 km daleč ali pa če plačajo za razdaljo 101 km in za 10 delavcev. Ugodnost uživajo samo na podlagi posebnih »uverenj«, katere izdajo zgoraj navedene u-stanove, oblasti.
Izjava.
V »Delavcu« št. 19 od 10. oktobra 1928 je bil priobčen zoper g. Scbvva/ba dopis, ki pa vsled1 napačnih informacij ni odgovarjal dejanskemu stanu. Ker nočemo delati nikomur krivice, to lojalno popravljamo.
Uredništvo »Delavca«.
Zahvala.
Podpisana se iskreno zahvaljujeva vsem sodruž.icam in sodrugom tovarne »Saturnus« za darovane predmete, kakor tudi za veliko požrtvovalnost in naklonjenost ob priliki najine zveze.
Ljubljana, 4. decembra 1928.
Karlo Mrak, Mici Mrak-Snoj.
KONKURS.
Kod ovoga Sekretarijata imaju se po-puniti dva činovnička mesta, i to jedno mesto referenta, a jedno mesto pisara.
Za mesto referenta traži se sem znanja srpsko-hrvatsko-slovenačkog jezika, da kandidat zna bar još dva strana jezika, da na njima govori i piše, da poznaje socijalno-. politička pitanja i stranu literatura o njima, da se bavio književnim radom u oblasti so-cijalne politike. Za mesto pisara traži sc sem znanja srpsko-hrvatsko-slovenačkog jezika, da kandidat zna bar jedan strani jezik, da njime govori i piše, da zna srpsku stenografiju i daktilografiju.
Lica, koja reflektiraju na ova mesta, moraju doprincti dokaze, da ispunjavaju gore navedene uslove.
Plata za mesto pisara je do 3000 Din mesečno, dočim oni, koji reflektiraju na mesto referenta, imaju u svojoj molbi navesti, koliku platu traže.
Molbe se imaju podneti ovom Sekre-tarijatu najkasneje do 15. novembra o. g.
Beograd, 23. oktobra 1928. g.
Za Centralni Sckretarijat Radničkih Komora: Sekretar: dr. 2lvkO TopalOvU.
Alefe. OMfit
Ljubljana
Sv. Petra cesta16
Priporočam svojo veliko zalogo čevljev vseh vrst. Za delavce posebno nizke cene
Mirko Bosotn]
Klobuke v najnovejših barvah in K oblikah z bogato Izbiro Vam nudi špecijalna trgovina'klobukov
Mirko Bogoto] prejPoUturitreU
S
Ljubljana
0)
uvoz In prodaja m« nufakturnegablaga na debelo In drobno
CENENO ČEŠKO PERJE!
1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot puh 200 in 225 Din, boljša vrsta
 	275 Din. Pošiljatve carine prosto,
proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in ne-ugagajoče vzame nazaj. Naročila samo na BENEDIKT SACHSEL, Lobcz št. 26 u Plzna, Češkoslovaška. Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10. din.
V imenu Strokovne komisije kot oblastnega odbora Z. D. S Z. J
Izdal« m urelule ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. Tisk Lludske tiskarne v Mariboru.