Gerkvene zadeve. Jurij Matijašič, stolni prošt lavant. škofije. (Dalje.) Od leta 1842 do 1861 so opiavljali preimenitno alužbo učitelja kršeanskega nauka na latinskih žolah Mariborskih. Kakošni da ao sodnijski in vsi drugi učeni gospodje, ki nain pravieo delijo, postave delajo, davke odločujeje, po šolab ndadino učijo in bolnike zdravijo, to vse ni v najinanjši ineri odvisno od učitelja veronauka na latinskih šolah, skoz katere vsi inorajo, ki boeejo priti do viših služb; ne sanio duhovniki, ainpak tudi posvetni gospodjo. Mat.jašič so pa bili uzoren ueitelj in darežljiv prijatelj šolske mladine, in za njinii bi bili drli dijaki, če troba, tudi v ogen.j in vodo. Ko so ljudje leta 1848 po vsej Evmpi noreli in so .se eerkveni in cesarski oblasti upiiali, oznanjevali so Matjašič tein odlieniše besedo Kriatuaovo: »Dajte Hogu, kar je božjega in eosarju, kar ,je cesarjevega!« To je prekueuhoni tako zaanirdelo, da so" so zaeeli pred stanovanjem Matjašičovoin zbirati, da bi jiin po noei zagodli, Vakor mijavkajoči! niačke znajo in pa da bi jiin okna pobili. Matjašičevi dijaki so pa o hudobnem naklopu zvedeli in so so s puškami pred hišo ljubljenega ueitelja postavili, da bi jili v sili branili. Dijaki so bili nainrei: tudi deželni brambovei ali gardisli in so puške inmeee noaili. Ko so rogovileži zagledali dijake, pripravljene se za svojega učitelja polegniti, ki so branili božje in eesarske praviee, tedaj jim je pa kar poguma zmanjkalo in hrušča jo bilo konec. Hojaki, ueiino se tudi od rajnega prošta Matjašiča odločevati za vero, dom, ceaarja, ki so naše tri svetinje, ter jib sramotiti ne damo nikomu ne! Leta 1858 je obhajal naš gimnazij atoletnico svojega obatanka. Tedaj so apiaali Matjašič v giinnazijskem poroeilu zgodovino naših latinskib šol in v svojoj navduSenosti ao eelo prav gladko pesem o veselcin godovan.ju zložili ter jo ravno tam objavili. 0 tej priložnosti pa so uatanovili tudi s poinočjo svojega tovarišsi, e. g. Martina Trstenjaka, podporno društvo v ponioč gimnazijskib dijakov, ki je od onega leta do sedaj razdelilo podpor blizo do dvajati tisoč goldinarjev in inia zdaj glavniee blizo 6000 gld. Pred nekolikirni leti smo ustanovili še poaebej dijaško kuliinjo, ona pa ni nainonjena aanio giinnazijeein, anipak tndi onim ndadenieem, ki se pripravljajo za lako inionilon učileljaki stan, trdno upajoč, "da bodo vsi, ki ao obedovali pri mizi, pogrnjeni od krščansko ljubezni, svoje žive dni hvaležni otroei svete niatere katoliSke eerkve oslali. l'inl.'siii- MatjaSič so l.-ircj «k:-beli za lo, <h niar- ljivini dijakom ni bilo treba vsakdanjoga kruha stradai Oskibeli so pa svo.jej ljubej mladini še nekaj boljžcgi Ko je prišlo od vlade za to polrebno dovoljenje, zaee so a slovenskiini gojenei svojinii pridno prebirat.i sk venske knjige, naj bi pri ueenju nemSkega, latinskeg in grškega je/.ika — ne pozabili slovenakega, katei-eg bodo lnorali rabiti, ko bodo kot dubovniki, aodniki iU nied svojiini ro.jaki delovali. Prijeli so pa tudi saini z pero in ao dopiaovali časnikoni o novicah Mariborskil posebno je zaslovel njihov spiso bitki z uporniini bu sarji pri Kairmici blizo Maribora lela 1848. Več drugi njibovih ypisov sein na.šlel v »SIov. Gosp.« 1887. let v 15. številki. Ko so profesor Matjašič zvedeli, da bi knezoškof Slomšek radi svoj prestol iz KoroSkega v Maribor, v srce svoje škofije, preslavili, da jim pa veliki stroski preglavieo delajo, segli so prav globoko v žep, ali bol.je bo, ee rečein, obrnili so ga in čisto izjiraznili; vloi.ili so, kolikor so lakrat preinogli, 200 goldinarjev in darovali so z veselini srcem, kar so preinogli; njibova plara je bila namree silno majhna. (Konec prib.) Podružuica sv. Cirila in Metoda za Ti-bovlje in okolico. (Dalje.) l'o tajnikovein poroeilu podeli vle. g. prvoniestnik besedo g. Drag. Hribar-ju. Lo-ta (\kkazujo, kako poti-ebno je, da se otroci v šoli iiei.jo p<>aameznih polrebnih predinetov v maternein jeziku, scdan.ja neinškntarska šola vzgojuje pa zgolj bedake. Oseni let. Irgajo obleko po šolskib klopeh pa se ne nauei.jo zadoatno ne brati, ne račnnili, za poduk v krščanskem nauku, kateri je kljue, da se reši ž njiin poreče današnje aoeijalno vprašanje, pa se sedanja libeialna šola it.ak ne zin(;iii. Kaj pa se naj poreče Se o pravopisu? Pravopia.jc takošen, kakorSno govorjenje; prava godlja. Ena beseda je neniška, druga slovonska, tieija noinška, slovenski prikrojena n. pr. >tega erstega«, »cvajtega«, »sleree« sino jedli, »stordabrika«, inoram »lumte .fulati <, »bacingo« napraviti, »zabaeali«, »lasati« »v tern evajten berkbauzi je za aufbelareo pri puršib« itd. Sloven« i nisino zoper to, da bi se otroci učili nemški, pač )ia hočeino, da bi se to godilo painetno začenši še le v eetrtem Solskem lotu; vsolej pa edino le na podlagi niiiternega jezika. Kako pa se godi sedaj? Žo v prvein Solakem letu, ko še niaraikalei-i otrok ne inoie razločno ponoviti slovenske besede začne se niii blažena neinšeina vbijali v glavo. Noniške pesniice se lnorajo ueiti. V drugem šolakom lotu se poduk v neinšeini še bol.j razširi. V tretjem šolskem leiu pa — ostrmi — že neinški niolijo. Odkod pa lolika gorečnoat nekalcrih učitoljev in ueiteljic v poueevan.ju neinščine ? Edino le od tod, da bi ae prikupili — svojemu božanatvu — šolskeniu nadzorniku, da bi jih ta pobvalil zarad izvrstnoga napredka v nemščini; drugi prednieti so nui pleva, torjiiu avoječasno priskrbel easlno in inastno inesto. Zakaj, kakor so otroci v ncmščini podkovani, to je dandanašnji žal merilo za aposobnost in jakost učitelja. Kaj pa je z otroci, kateriin se tolika vnebovpijoea kriviea godi, o tem inia.jo doliene učiteljsko inoei šiioko veat, nadzornik pa nobene. Tudi ugovor, da brez znanja neinščino ne morc alovenaki inladenič pri vojakih napredovati, je piškav. Ako bi edino znanje neinSkega jezika eloveka tako spreinenilo, lako preinotonoga, bistre;_'a slorilo, da bi bil apoaoben za podeaatnika, korporala ali vodja ali celo narednika, lodaj bi vsak neinSki vo.jak moral poatati kaka »šarša«. 1'oda za napredek pri vojakih ni potrebno toliko ntunSuine, pač pa zdravi, prebrisani možgani, s teini pa se, kakor akuSnja uči, ne niore vsak Neinee pobabat.i. l'ač pa ko slovenski dečki, kolikov še ,jib lilicialna neiueurska šula ni pikvarila. lako bistre glave, da se v nekoliko meseoih zadostno priuče potrebniin vojaškim vedani, ako jim je vežbalni korporal le toliko na roko, da jiin nemško komando posloveni. Zahtevajte toraj stariši, da se vaši otroei v šoli, katero morate vi vzdrževati, vi plačevati z denarji, ki jih s krvaviuii žulji zaslužite, bodi-si na polji ali v rudo-. kopih, da se vaši otroci, vaš najveei in najidražji zaklad in vaša podpora v starosti, v tej šoli v niateineni joziku nauče dobro btati, pisati, računiti in pa krši-anskega nauka. To zahtevati, imate ne le pravieo, ainpak tudi svelo dolžnosl. Ne dajto se od volkov v ovčjib oblačilib prealepiti, da je neobbodno potrebno za »vsakega« človoka znanje več jezikov. Naši nasprotniki tega saini no verujojo, ker drugače bi se Nemei v svojib Ijudskih šolab, ee tudi ne slovenski, vaaj franeoski ali angleSki učili, kar pa nikjer ne najdenio. Ako bo kateri Slovenee nenisčino polreboval, bode se ,je kinalo naučil tako, da bo v govorjenji in j)isavi storil manj pogreškov, ko nemški dijak žosle šole. kakor iz laalnega preprieanja venio. (Konee prib.)