Državni prosvetni proračun za 1.1931/32. V celotnem državnem proračunu za pro* računsko kto 1931./32., ki znaša skupno iz= datkov 13.210,303.954 Din odpada na ministr* stvo prosvete vsota 926,222.670 Din. Točnej* šo sliko o skupnih državnih izdatkih dobimo, ako odbijemo vsote za državna gospodarska podjetja in izvzamcmo vsote, določene za občo državno administracijo; tako odbijemo od vsote skupnih državnih izdatkov vsoto 4.687.944.662 Din, tako da ostane kot izdatek za občo državno administracijo vsota 8.522,359.292 Din; a od skupne vsote, določe* ne za ministrstvo prosvete, odbijemo za ra= čun državnih gospodarskih podjetij vsoto 31,145.294 Din, tako da ostane za državno administracijo ministrstva prosvete vsota 895,077.376 Din ali: 105% obeo državne ad= ministracije. V primerjanju z državnim proračunom za proračunsko leto 1930./31., pokazuje to povečanje za 0\3% (8.534.561.553 Din obče državne administracije z 872 166.734 Din ad« ministracije ministrstva prosvete), ki znašajo v vsoti povedano 22,910.642 Din, za ko« likor je letošnji proračun ministrstva prosvete povečan v primeri z lanskim proračunom. Na posamezna poglavja se deli ta skup« na vsota sledeče: Poglavja Biblioteke  Specialni znanstveni zavodi Pravoslavne bogoslovije . . Kat. semenisca in bogoslovije Serijatska gimnazija in ser. sod. sola  Velika medresa v Skoplju . Starokatoliska bogoslovija . Osnovno solstvo in narodno izobrazevanje .... Visie i edagoske sole . . . Oblastna narodna gled«ttsca Umetniski zavodi .... Investicijski izdatki • . . Vsota . . . Redni izdatki 21,354.497- 1,376.080- - 82,977.079 - 1,384 529- 894.655'— 5,886.345-- 2,930.652- 139 765 574-- 30 617 174- 8,939 196 - 6,120 927-- 2,021.260-- 1,813 994- 50 000 — 517,455 885- 2,355.083- - 262.372- - 2,792.368- - — 828,997.670 — la leto 1931./32 Izredni izdatki 30,740.000 — 1,620 966 - 7,211.510- — 18.000 — 1,242.720 — 68 00>— 1,971.872 1,855 00 J-^ 500.000 - — — — 7,470.000 — — — 1,050 000 — 12,331 638 — 66,079.706-— Skupno 52,094.479 — 2,997.046-— 90,188.589 - 1,384.529-— 912 655"- 7,129 065-- 2,998 652 — 141,737.446- 32,472.174-— 8,939 196 — 6,620.927-- 2,021 260-— 1,843.994-— 50.000- 524 925 885 — 2,355.083 - 262.372 - 3,842 368-— 12,331 638 - 895,077.376.— Zal.l930./31. Skupno 44.888.909-— 2,761 696 - 83,673 863-- 1,427.317 — 1,029 207- 7,240 937- 1,906 464-- 135,425.472-- 29,114.398 — 8,633.112 — 6,670 203-— 1,761.010- 1,615 960 — . 50.000-— 525,801.163-— 2,287 930 - 283 860 — 3,827 703 — 13,726 520 — 872,166.734-- Razlika (+ -) + 7,205 588-— + 235.350 — + 6,514.726 — — 42 788.- — 116 552- — 111.872 — + 1,092.880-- + 6,3 1.974-— + 3,357.776-— + 391.084-- — 49.276-— + 260 250-— + 198 034- — - 875.2 8 — + 67.153 — + 21.488 — -+¦ 14665— — 1,394 882- +22,910.642 — Od kreditov v posameznih poglavjih gornje razpredelnice nas zanimajo na tem mestu le krediti, odobreni za poglavje narod= nega šolstva in narodnega izobraževanja. Ti krediti s svojo skupno vsoto 524,925.885 Din tvorijo 58-66% vseh kreditov za administra* cijo ministrstva prosvete. Lansko proračun« sko kto so tvorili ti krediti 60-3% celotnega proračuna ministrstva prosvete, ta zmanjša* na razlika % pa znaša vsoto 875.278 Din. To zmanjšanje zadeva k materijalne in izredne izdatke, kajti osebni izdatki z vsoto 506,928.385 Din so v primeri z lanskimi oseb* nimi izdatki povečani za 6,006.338 Din (proti vsotr v lanskem proračunu 500,922.047 Din), oziroma starin povečani tudi za ¦ vsoto 13,617.180 Din, kolikor so iznašali dodatki v južnih krajih, ki so se izplačevali do 31. mar< ca t. 1.; tako da so osebnr izdatki za narodno šolstvo povečani v resnici za vsoto 19,623.518 Din, vendar hočemo v nadaljnjem računati le s pokazanim povečanjem. Od sktipne vsote kreditov za osebne iz= datke znašajo krediti za meščansko šolstvo 37,665.517 Din, krediti za narodno šolstvo pa 469 262.868 Din. Iz vsote za narodne šole se plačajo: 21.857 rednih učiteljev s polno učiteljsko kvalifikacijo (v Dravski banovini 3406), 144 kontraktualnih učiteljev (v Dravski banovini 92), 705 rednih učiteljev z nepopolno učitelj* sko kvalifikacijo — učiteljice ženskih ročnih del, zabavilje in podobno (v Dravski bano= vini 127), 325 učitel.jevsdnevničarjev — zasilni, ho= norarni učitelji (v Dravski banovini' 56), 1200 novih učiteljev s polno učiteljsko kvalifikacijo (v Dravski banovini 110), 200 novih veroučiteljev '(v Dravski bano^ vini 25). Vsota, pokazana v državnem proračunu za osebne izdatke za učiteljstvo narodnih šol, ne pokazuje tudi vsote, ki je potrebna za iz= plačilo vseh učiteljskih prejemkov; prišteti bi se morala še okrogla vsota 60,000.000 Dm, ki jih po § 29. zakona o narodnih šolah pla= čujejo (vštevši naturalna stanovanja) učitelj* stvu narodnih šol občine (banovine) kot sta= narino, tako da iznašajo stroški za državno učiteljstvo narodnih šol, okroglo 530 milijo* nov dinarjev. ; Ostanek 10,527.500 Din pri rednih izdat« kih je razdeljen sledeče: I. Nagrade — skupno 6,479.600 Din, in sicer: a) Nagrade upraviteljem (predvidene v občem pravilniku k zakonu o narodnih šo= Iah), razrednikom i(v meščanskih šolah), ve= roučiteljem, strokovnim učiteljem in za nadure učiteljem meščanskih šol: 2,379.600 Din (za Dravsko banovino 561.801 Din); b) nagrade učiteljem za poučevanje v analfabetskih tečajih, učiteljem gospodarsko= zadružnih, higijenskih in drugih prosvetnih tečajev (§ 153. zakona o narodnih šolah): 3 350.000 Din; * c) nagrade učiteljem za delo v ambulant= nih šolah in šolskih stanicah (§ 18., odst. 3. zakona o narodnih šolah): 500.000 Din; č) nagrade učiteljem in drugim osebam, ki se bodo odlikovale z delom na narodnem izobražanju (§ 153. zakona o narodnih šolah): 50.000 Din; d) nagrade pomožnim učiteljem gospos dinjskih šol in tečajev >(§ 154. zakona o na= rodnih šolah): 200.000 Din. II. iPotnine in selilni stroški: 1,360.000 Din (Dravska banovina: 109.850 Din). III. Upravni' izdatki za državne meščan= ske šole: 1,187.900 Din (Dravska banovina: 89.900 Din). IV. Za odkup in izdajanje knjig za knjiž= nice: 300.000 Din. ¦ V. Za vzdrževanje gospodinjskih šol in raznih tečajev (§ 154. zakona o narodnih šo* lah): 1,200.000 Din. Vsota izrednih izdatkov 7,320.000 Din je razdeljena sledeče: i. Za zidanje šolskih poslopij narodnih šol v siromašnih krajih (§ 33. zakona o na= rodnih šolah): 3,000.000 Din. II. Prinos šolskemu fondu — II. obrok (§ 35. zakona o narodnih šolah): 4,000.000 Din. III. Podpora zasebnim društvom in ustas novam, ki delujejo za narodno izobražanje (§ 156. zakona o narodnih šolahV 200.000 Din. IV. Podpora za zidanje kulturno-prosvet^ nih domov (§ 156. zakona o narodnih šolah): 100.000 Din. V. Za ekskurzije učiteljev in učencev od* seka za narodno izobražanje kakor tudi druge mladine v naprednejše kraje in v ino= zemstvo (§ 154. zakona o narodnih šolah): 20.000 IDin. Toliko smo posneli iz državnega proračuna za leto 1931./32., osobito kar se nanaša na šolstvo in prosveto. V eni prihodnjih šte^ vilk »Učit. Tovariša« bomo skušali prinesti celotno sliko izdatkov za šolstvo in prosveto iz banovinskih proračunov. Slika bi bila pa popolna šek tedaj, ko bi nam bilo mogoče podati tudi kredite za šolstvo in prosveto iz občinskih proračunov, kar nam bo pa žal za enkrat nemogoče. Iz proračunov lahko presodimo, koliko razmaha nam je pričakovati glede šolstva in prosvetc v dotičnem proračunskem letu, zato je treba na proračune obračati posebno pažnjo. * Kjer ni pokazana vsota za Dravsko ba* novino posebe, pomeni, da je v proračunu nedeljena vsota za vso državo.