DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. ko* P"**' .BLOVMNCO* ». prvi in tr*Vi detrfk m«««oa. Ako j, t« W» po ioftmom. tiprtjntajo m liter. 16. V Ljubljani, 14. avgusta 18»5. Letalk TI1I. _—_____ Kaj je novega po sveto? Zadnji »Domoljub* je dragim čitateljem sporočil, da m nali drtavni poalanci zapustili Dunaj ter tli podirat vsak oa avoj dom. Drtavna zbornica j« tedaj taprta Akoravno ao M gospodje poslanci obilo trudili, jim dalo — ilaeti proti koncu — vsled hude vročine ni ilo po-leboo dobro it pod rok. Kar bode »Domoljubove« Citatelje posebno zanimalo, jt gotovo davčni tnkon, katerega' so poslanci sklenili in katerega ao presv cosar koncem preteklega saeaece potrdili. Vsak izmed njih je gotovo radoveden, koliko dohodkov in itrolkov bo imela M*a polovica ceaaratvn — brez Ogarake — v tekočem letu. Vaaj bo marsikateri bralec sam moral globoko poseči v top, da ga na bo obbkal tisti mot z rudečo kapo ia da njegovega imena aa bodo klicali kako nedeljo pred cerkvifo. * KakSna je tedaj letošnja davčna postava? Ceearski ministri in poalanci ao izračunili, da bo letoa nafta polovica cesarstva imela 644,518,696 gld. dohodkov in pa «44,481.087 gld. stroškov, Marsikateri bralec ae je pri teb velikih Številkah ta glavo prijel, in je izdihnil: »Krit botji I Od kod m bodo ti ■iljoni dobili, in kam bodo izginili v 365 dneh? — Poaluftaj dragi moj I 302 miljona gld. bodo alotili — radi ali ne radi ve&noma revni državljani, kateri ai z rokami slutijo vsakdanji kruh. K>ko? Pri nakladah na sladkor, kavo, petrolej, Ipirit, Pivo, i. t. d. 112 milijonov gld. pa bo temljiSnegs, hišnega in dohodninskega davka. — Kam bo itginilo 644 milij. gld. Židovski bankirji in kapitalisti bodo pospravili 161 mil. gl. za obresti po svojih nikdar polnih Čepih, ker jim je nafta državna polovica dolina več kakor 4400 milij. gld. — Okoli 100 milijonov pojde za nafte fante, kateri nosijo cesarsko suknjo. Nafti poalanci, kateri nam kujejo na Dunaju dobre in slabe postave, bodo tudi zaslutili nad 800.000 gld. i. L d. Koncem leta ne bo nobenega krajcarja več, In zopet bo treba napolniti pratne blagajnice po ^»vkarijab. — Zadnji čas je tedaj, da nafti poalanci to vendar sklenejo take postave, po katerih ne bodo davki težili samo kmete in obrtnike — temveč Indi bogatine, kateri na svetu nimajo druzega opravila, kakor da pospravljajo obreeti, katere jim država plačuje. Sicer pa sedaj v pasjih dneh ni posebnih novic v naften: cei1 obiskat — Toda kaj se ti imenitni goepodje med aeboj posvetujejo, kaj sklepajo, lega radovedni svet no Izve, tednj vam ludi časnikarji — da si bi radi — ne moremo povedati. Po nekaterih kronovinah pa se pridno pripravljajo ta tlcielno sborskevolUve katere ae bodo vrtile tekom prihodnjih mesecev n. pr. v Galiciji, Goriškem itd. V Galiciji so kmetje oanovali svojo atranko, ker hočejo kolikor mogoče veliko svojih prijateljev in zagovornikov spravili v deželni zbor. Plemenitatev, advokatov in notarjev galiftki kmetje ne marajo več sa tvoje zagovornike v delelni zbornici. — Tudi pri nas na Kranjskem bi bilo dobro, da se kmetje te sedaj posvetujete med seboj, koga boste volili pri prihodnjih volitvah. Ali boste daU avoje glasove pofttenim katoliškim motom, ali pa liberalcem. Kateri so Vasi pravi prijatelji, Vam je »Domoljub, te mnogokrat povedal. Prav lahko jih razločite. Treba je tedaj samo, da ostanete kakor skala trdni pri svojem prepričanju, in da ne verjamete priliznjenim liberalcem, kadar v volitvah okoli vas brusijo pete. Obetali vam bodo vse, naredili pa — raisun novih davkov — ničesar. Torej pozor I Vstaja, ki se je pred nekaj tedni pričela zoper turško oblast v Macedontft, je zatrta. Macedonci, kateri so večinoma slovanskega, — bolgarekega in srbskega plemena, so se hoteli otreati turškega jarma — toda podlegli so. Morda bodo morali Se dolgo čakali, preden tudi za nje napoči dan svobode, kajti evropske države skrbno čujejo nad bolnim Turčinom, da ae mu kaki kristljan nr. iztrga iz krempljev. V Btlgiji »o »i katoličani »en d ar le priborili kolikor toliko versko i o! o. Ves ropot in krik prosto-mavtarjev je bil zastonj. Pred par tedni se je zkrslo nad 80 000 teh rogoviležev v Hruselju, ter so v dolgem sprevod« žugal' ministrom in poslancem. ako potrdijo verski (tolski zakon. Vse zastonj' Katoliški ministri in poslanci so ostali stanovitni in postava sc je sprejela — Med liberalci vseh detel je zaradi tega veliko jav-kanje! Tudi nns liberalni bratec .Slovenski Narod, toči t,ritke solze, ker Belgija dobi versko *olo. Tbogo rev*e! Na Kfneikem v daljni Aziji, kjer je bila lansko leto huda vojska z Japonci, sc je te dni pričelo hudo preganjanje domačih in evropskih kriati-j,n0*. _ Pomorili so ta več katoliških kakor tudi angUskih'misijonarjev, požgali in razd|ali veliko cerk\A, Sol in bolnišnic. — Taka preganjanja se po (em cesar stvu, katero Šteje nad 400 milijonov poganov, akoraj vedno ponavljajo. — Hal liog, da bi ludi tem nesrečnim kmalu prisvetila luč svcle vere, da bi nastopile lake razmere, v kalerib bi se sv. katoliška cerkev mirno razvijali zamogla I Kaj Je novega po Slovenskem? Kranjako It Sent-Vida nad Ljubljano se aam poroča: 5. avg. zjutraj ob 8. uri je strela vdarila skozi* dimnik v bilo Martina lampiča, mizarja na Brodutt. 16 Puh je iaoo pahnil ia vete na proato, fanta pa ja pritisnil k ateni; v veliko arečo ae ni nikomur zgodilo nič hudega. Strela je ravno po potresu poškodovani, sedaj prezidani dimnik preklala od vrha do tal, v veii in v sobi napravila več prask tar razbila ateklo v oknib. — Strela je ubila 5. avg. po aedmi uri ajatnu 63letno leno Magd. Lebes ia Bizavika It. 39 Po caati ja Ha med hčerjo io neko drugo lenako. Prod njimi je peljal voz parilo v Ljubljano. Strela ji je atrgala vao obleko in čevlje ras nog. Okrvavila jo ja in ratdjala obraz, da je ni bilo več poznati. Bila je na mestu mrtva. Spremijo valkama in drugim na vosu ae ni zgodilo nič lalega. Nagle in neprevidene smrti: reii nas, o Gospod I — V petek 1. avg. je pri podiranju Cenkerjeve bile v Gra-ditču radel strop na delavca Fr. Verbeka iz Smartna pod šmarno goro ter ga tako polkodoval, da bo težko okreval. — Hrenov ice 8 avg. Se ae mamo oddahnili od strahu, ki ga nam je napravila airela, ki je v ponedeljek na vse zgodaj vpepelila I Santeljna posestvo v Ooričah. te Vsm moram o enaki nesreči poročati. V torek 6. avg. okolu poludne treščilo je na Malih Brdih pri Turk u v gospodarska poslopja, kjer, hvala Bogu, ni velike Škode napravilo. A davi po eni uri irelčilo je pred Jamo v graščinske hleve, kateri so pogoreli, kakor tudi hlev Janeza Sever, ubilo jedno junico knezovega logarja in lako precejšno škodo napravilo. - Iz Hadeč, 30. julija. Truplo 8. m. m. v sevniski fari ob 8avi umorjenega mola ao dne 16. m. m na acvnilkem pokopališču od-Aopali, da bi dognali njegovo identiteto. Pa kako naj bi ga kdo spoznal ko je *• akoraj 14 dnij bil kopan, če gs la takej po zločinstvu nikdo nI. Culo ^ je da je bil nesrečoe«, ki jo imel kakih 40 let, b» e delavec iz Pilstajna, ki je sel v Hrastnik ogledov« „zi-roma kupovat kmetsk» kajlo in imel ^»ri »ebi bl«u 60l) gld. A golovoKli menda ni nobene. Zločinci *0 mu pobrali vse. kar je imel. Do sedaj so zaprli dvs mim Ijiva kmečka fant* iz sevniske fare Jeden izmed nju je imel srajco zelo pokrvavljeao. — Z nožem je napadel Jurij Zevmk. delavec is Dnilovka pri Kranju pri p. Maj-diču v Kranju službujočega 2 tau eovc ntprMur. i mduimi ter vohMv hroir , iiriD. • ® kf- (K tat »«0 ' »r — kanom v diann< u tua M?t»c skasa Mfi ,V» k take rraeoiii' • ho, »i. **v KiK h* to ttn t prtv vkuof H vr vrtn ■ >ri *j»t v odmfc. o. ona- v n»c- vrnCmi stanov* B TTt na i*-' z t narr>«. kmi o bofl- rac r»«n«t*\ prostor- S (*• troc » vzboflni rarkv u uk n zon« ris. proomniaik ume ksvrer v sat oataniv \ Larrra. tr m narof kat n, dobiva ontremi- srni t vzdrževane ter tarna. • kateroi »• Doe tniaomi izonrazsva s* H* i* n ntetnvak »krt «\ (»•• tac s mikom to« troti. t *« kazr« donr - volu vrni: naro*i»s rrikv« oani oa r' provr oan it d I i' podam tudi vzboonm on#«a. make mir bm orne v nooun mrr i in sprave Hazmrr me r • »Anton ir tnrSUc sultan o: • tak opoon ; Kr toftk roemnu r Htm bo taaaiu ibk nova: Itaie Ht k t>oo- pnona- %\ <*at draeoooa danu tr o« natoorner. euttannv ■ matu Sulta obli« buit Ma boo- nodnin. nadinuo-- makom- rarkve h; vaa. na C: o. i» potov«, a., a razmer- me tarSkir. auitanrn u. »h a '»eotoi: mnor < nc lj nruazn«- kakcr v aae maral tairr drtato. k a> imenu- trtcansk. Ne. samostana; vi< bi. je pr auUoni v avdnen t: o mori nrohvalri rrrnoe; lurkr naanrt, katolikoc »li- an. i •v >•<1 fte< »tr k na fcuan- ^ puvnez. t!' moMBMMtr: vr« ae nrnnamie iavn^ med tac to r t kimu, ptainei maslu kiOtenstva PTronvaeanr Ne «iavuaoar doti" rv v Lnrd od te- t. o. i liani! vtar de- lirolafc Hnr>< in HranraMki t«oa a. II! razre ta nc od (»unain oo Lavo« m naze II 1 pk Ako b kdo BKnroner toiei it' notesu: Msri»n v Lard u prosit jo milfl«: as> naznar tn % kraUom tesu g uaral. ( m kr kanetan v Ltoin K.0 i» novi rasi ca- nastor viaa naoeia am sc Oa podi itn« nens! nrenniaii katoiitene nn 1'oiiakan A zahoo. te na*, naa* **■ nis aroemeiK 1 Kai t*- «»• vlaa n^ver ran? bn je dubonuKr nreonani. Havni tato kruc kairr nonreo nostonn n ha*, a katolik Ka' zpiedrir bo to notrdilr k nohta« sirot*- oaram . »• v razkolnir airmiamcar tatolitk' aunovniK rr trn« sinit v tok kje- raztotr pni nčr katoliftko BUadin Mnor Ikof; ir la- je Mtrtt 6f, pa 8ltfvt aJ| lupnij uarru teka' mora naslednik mmr- m nest, N, mibioof du n- mnrf tnmema t « zakramentov N; katolitkit semen i Kh; nasisviiei ar rattolc uftitei Mno^ takih oser se naide. ki so bile nrernan- v Matij' «atf ker so se odeletevate nobotnor. m teaeema tre: a stani noaiuzn- Oi tiuamv vi aocnrta. \ ikon Mam t vaaai ta nor ana a ruaa niaomk aa nraair vau anravi.j h< a- »• u , rraaz n-aa— voion u fcravaab i je uno«. Ovna oiaeeii tula. ai Oeviai* oe>a » ^ ma kaio oonabuao zmn< • '»aaaem . umr b uu saodn aa a« api anroua var« ■ h a- aaorv asu vona..,)« i ka umori laof«. ■ , ^ e»si v oukat. arza\ J »si »kot. au v aannji | > umri v motri, ve a< ju potna »z oeaai- <>uu>> o. oa- ki w t« kruios t-mi •» »» ti rvtJ m mornvt veaoos. . u a- oo, fotov • j*. ai iu< os- »etan ko«, rmt p neaoizaaa t-o«»>« v Himri) tx u- Q z««i" katolika oerti m nuakoa kmai ik.iii qo«i Kak aei a. a- aociiaua n tioerai rrotrti,, novem aoiaaeni zaton v toaipi am a« aaoi oa» m. 1: kotovoaj' boee) n. v«ai aaci praprt- B t a L. nosmv. vanreisi u prtrnjai v«Uaam>» anou g: kaien. a« a. vi ac zaaavu oa anooviua rt t» urncva ministr ti; s tramotii var ■ i oraino &as razaiviaz. n a socimuis nr«c maae aoy ae. i • i zroa me*: ivanr- v tiari Neti socuau tMar- p imen. ona j« v me» Kar«- t aoboi zvaee ' neooii ziutn o or a. a< poo v laOKian * -nif a r.sian. aier ie baa rnrn > pnra a naa K i« znooi aei a oboam, ookmca uu Hoar- I oboam: mi. Kaao' nitro n.. t« r noauj > uokvi a- m kPoaouK) «a dot m lena kater t* I« bH osni' v praaa tJUC SMO* • Ki nun v Mistik kremo as ram krCmtnmr, h t k> mboia:i Hate-na- rtsv u pninvit' uai. k vs« tamnrr' Or to aamor pn n on« i noknie - — Kreaanova tr-i pvaaao nnaiisa tmi as «r oddahne, ta- tae tator atm Ketr »/Oa pran oi s- v m i tok.' rarkr it noter to svoii sta? aoesn - h— iiPiu n« len. N * Itoki aamni tati Or v Marma nrr* r tovaiel jr t\ obtatn m nov«nd< (e niioa 1 • nosu* ' toanCnu- Nnt' noe v Ora«tvi> nmniatai' noM»' va-tn od tobak. umaaaa> bmaim Tffan on mn m drair proa. Imb fr aan" sad Sflc ir »e " n"**" tavi.l lrntsvr nrsvdml m ir da zarvr«' i: P tot Ali n' tn prozpr JvOe. ie proda Jasa* brniko\ ta hudobne on 'J pl;- ' N« nwn •* *•" " eudiU er na hoj- trni knr. ve- sv« ak t tu. ti l uHtim - tai.. .Isruait prav Mkrann v «v H«sn'«T I*" /.adnit *mc iwote,i o iuna«lrth tonfn ir dube' nikm k «r vklin: va«n. nronovadln oanrsvi Iteemee^ tet«!.! lairn J„ f>> ,nw,„ g^rl v Karim«« neiial nornmsSniki v slovMm nrr»r«i'ji iv ren^'«*' se ve mi o jr bi kacnivar Tod- d rut »n0"* lin pnae uatsr »lil to tr t ni«6i SC' bil- knnovari r droanan. ko «o v* " pri t) i od sodisčs, jih ja ljudstvo burno pozdravljalo. Zato te pa lramazonski velika*! tudi z« nekoliko jezč nad to »nepokorščino«, kakor imenujejo prodiranje katoliikega duha. Drlava je zato naročila škofom, naj ne pohujšujejo ljudstva, drugače jim bo vsem plačo odtegnila. Tako n. pr. se je že zgodilo da so Škofu mesta Kambre, ki je ravnal kot zvesti pastir, odtegnilo plačo 6 80 gld. na leto. Neki drug Škof prosil je za pokojnino, katera mu je Sla po poeta vi a dali so mu ensrat za vselej l 7 5 gld. Ko so ljudje to zvedeli, takoj su jeli nabirati denar za Škofa in v malo dneh nabrali so deaetkrat toliko, kolikor je znašala cela pokojnina. A francoska vlada na sprevidi, da ne more ljubezni vdanih ovčic do viSjega pastirja omajati tudi ne s tem, ako jim pridržuje plačo. Tako smo v duhu obiskali naSe brate katoličane po raznih deteluh in jib videli v veselju in trpljenju. Ozrimo se pa zdaj tudi na ledino krščanstva, v razne misiione, koder misijonarji najrazličnejših drutb in redov sejejo seme sv. vere v srca dijakov, katerim so poprej izruvali malikovanje. — V Kini so od do 31. maja tega leta podrli razdivjani in naSuntani Kitajci v Ceng-Tou misijonsko hiflo, cerkev, tolo, sirotišnico, bolniinioo in Se več drugih hi*. Tudi *kof in nekaj duhovnikov je več ali manj ranjenih. I panje je, da se bodo tuje vlaati potegnile za preganjane kriatijane in da bode kitajska vlada povrnila Škodo, ki znata nad 7 milijonov goldinarjev. Drugače se kaj bolj natančnega Se ne ve. — Na severnem Kitajskem pa vlada lakota in pomanjkanje, ker je lanska povodenj vse pridelke uničila. Letos so pa pritisnili te pred Japonci bežeči kitajski vojaki in so snedli, ksr je Se ostalo. Semenišče pred njimi ni bilo varno in zato so je vzele tuje vlade pod svojo obrambo. Misijonarji so v hudi stiski. Oglejmo ai življenje Afrikancev in prizadevanje mi-sijonsrjev za blagor njih duS od druge strani. Zanimivo je namreč sliSati, kar nam misijonarji iz onih vročih krajev poročajo o položaju žensk pri zamorcih. Zamorci cenijo žene ne dosti več, kot živino in z njimi tudi tako ravnajo. Zene na zgornjem Sambesiju so le sužnje. Obsojene k najtežjim delom ne uživajo sploh nikake časti. Kraljeve žene delajo na polju, spravljajo žetev v skednje, pripravljajo pivo itd. Ako kralj potuje, sledč mu pomešane med sužnji in živino in nosijo na glavi buče, napolnjene s pivom, s ksterim si kralj žejo hladi. Le krščanstvo zamore stanje žene in mstere v vsakem oziru z boljšati. Ne u 6e se deklice nič in ostanejo svoj živ dan v nevednosti; je pa tudi zamorcem popolnoma vse jedno, ali kaj znajo ali nič, kajti po njih mnenju ženi ni treba nič vedeti in znati. Zakon se sklepa na jako čuden način. Mož ženo tako rekoč kupi, kakor kako kravo ali vola. Celo mesetarja ne manjka pri li kupčiji. Ce so se za ceno domenili, ne vpre&a oče hčere, ali hoče ali noče, ampak kar naložč jo na nosilnico in jo nes6 na ženinov dom. Taka zveza je zakonita, in oče zamore svoje otroke prodati, ako mu je drago. Po moževi smrti pripade žena bratu. Pri vsem tem pa Afrikanci jako grdo ravnajo s svojimi ženami. Arabec svojo ženo s palico natepa po podplatih, ako mu ni kaj po godu. Zgodilo se je, da je da je mož ženo tako pretepel, da je mrtva obležala, a nikdo ga radi tega ni pozval na odgovor. Ako katera žen glavarjevih slabo opravlja svojo službo, zapade smrti. Danes ji odrežejo jeden prst, jutri druzega in tako vse ude, dokler vsled bolečin ne umre. Koliko dobrega stori tedaj tukaj krtčanstvo, ki slavi ženo na isto stopinjo z možem! Krščanstvo zabranjuje surovo ravnanje in koder koli misijonarji morejo, upeljejo sv. zakon v smislu svete cerkve. S tem jih privadijo družinskega, složnega življenja, napeljujejo jih k skrbni vzgoji otrok, k delavnosti in pridnosti Misijonarji pa delajo dobra dela, i telesna i duSna. Listek. Gospod Jožef. Povest. — Spisal Tr. III. Pisar Leman, ki so ga vrgli prevalskl uporniki skozi okno, hitel je naravnost v mesto N., pol dnč hoda od Prevala. Pot mu začne curkoma liti čez zabuhli obraz in nogč mu odpovedo. Da si odpočije, leže na travo kraj ceste. Od straha se se vedno zdaj pa zdaj strese po vsem životu, kakor bi bil mrzličen in oči se mu bliskajo od srda. »Ti, vrag, boS mene metal skozi okno? Kakor gotovo sem Leman, tako gotovo nataknem na kol tvojo kmetsko glavo!« Hoče se vzdigniti, pa nogč se mu v kolenih ud^jo, da počene na zemljo. Usta je imel čisto suhs in želel je, da čim prej pride do kakSne gostilne. Solnce se je že precej nagnilo in Leman je slastno dihal večerni hlsd. Jezilo ga je neizmerno, da ni mogel naprej. Takrat se pripelje po praSni cesti kmetsk voz. ki sta ga vlekli dve mrtavi kobili. Jeana je na vso moč silila naprej, a druga je resno kimala z glavo in zaostajala. Na vozu je sedel prileten kmet s pipo v ustih; ni se brigal dosti za kobili in je že na pol zadremal. »Očka, postojte no malu, da sedem na Va* voz!« kliče Leman in stopi na cesto. Kmet pa ali res ni slišal ali samo hotel ni slišati: voz je drdral dalje, a l^eman se je lovil za njim; jedno nogo je že spravil gor, a z drugo je skakal po cesti. Še-le zdaj se voznik obrne. »A, kaj pa počnete? Čakajte, živali ve, plesnjive!« Globoko se oddahne nas pisar, ko sede na neki zaboj in si brise pot a čela. »Odkod pa tako zsprsSeni?« •Iz Prevala.« »Aha!« namuzne se kmet in pogledp Lemanovo obleko, ki je izdajala pisarja ali kaj podobnega. »Kako pa je zdaj tam? Saj ste se skozi peljali.« »Tam je grozovito I« laže se kmet, da bi ga vstraSil. •Uporniki koljejo in davijo, posebno pisarje in take ljudi.« •Jej, jej I« stoče Leman, »dajte, prosim Vas, vozite hitreje!« •Ali «e Vaui mudi?« •Seveda.« »V N. ste namenjeni, ne?« •Tja, tja, pomoči klicat« • Komu?« • Poštenim ljudem, da jim povemo upornikom kaj smo.« »Hm.« Leman obmolči, kmet pa ludi. Solnce je zaSlo in ob cestnih jarkih so se začele oglaSati tabe. Holm se vrsti sa holmom, porasten z grmičjem in nizkim drevjem; cesta vodi zdaj navkreber, zdaj navzdol in konja le Se s trudom sopihata dalje. Zvezde zasvetijo in luna vzhaja, ko se prikažejo iz temo črni zvoniki mestnih cerkvi. • Hvala Bogu!« vsdihne voznik, ko obstoji pred neko gostilno. I.eman spije v naglici kozarec vina, potem pa biti k županu Ta žareži nanj osorno, čemu prihaja tako pozno in odkod. • Vzdignili »o se novinci v Prevalu in z njimi so potegnili iržam in vsi kmetje it okolice. Zdaj pa strahovito počno z zvestimi privrženci vlade . . . Da, gospod župan, čuje se celč, da udarijo nn naSe mesto; predrzni so dovolj.« • Tako, tako!« kima debeli župan. »No, zarad take malenkosu ine ne bi bilo treba nadlegovati ponoči. Temu »e jutri ravno tako lahko opomore . . . Sploh pa, zakaj Jih niste aami ukrotili? Saj imate žandarmo in nArodno stražo • Lernana je ailno poparil ta hladni odgovor. • Imamo, imamo vse«, jeclja zmeden. >A vrag vedi, vse se je nekam izgubilo; nekateri ao potegnili s uporniki, drugi ao zbežali.« »Ze dobro. Jutri na vae zgodaj odrinejo vojaki ija, da tepce povežemo in pošljemo v Pariz. Lahko noč!« Bolj kakor župan pa ao se zanimali meščani za novico, ki ae je Se ponoči razneala po meatu. Komaj je priaveula zora je bilo že vse kvišku in ae menilo o uporu. Največ jib je bilo tacvražniki ao pred nami!« Takoj obstanejo na Vernejevo povelje vai oddelki. Kmalu ae vrnejo z jednako novico vsi drugi ogle-duhi, ki ao jezddi naprej. Kako velika |e naaprotna voiska, tega ni vedel povedati nikdo. kajti vmsh sovražnikov ni mogel videti nikdo. Na ravnini bi se dalo vaaj približno uganili, a lukaj ni bilo mogoče. Hrib ae vr«ti za hribom, zdaj večji zdaj tnanjSi. Poli in ceste ho akrite in globoko zasekane; vrb *ega pa se čaaib Uko zapletejo veje nizktga drevja, ki ra*te po hoimih in ob potih, da s« zdi, kakor bi imele ceste zeleno "tre bo Lahko ae je loraj sovražnik varno bližal, a težko mu je bilo bežati po leh potib. ki ae vijo m križajo med holmi lako, da Se domačin lahko zaide, kaj ie-le plujec. Za kmete, ki ao bili tod dotua. je bilo to dobro, kajti preganjali so lahko nasprotnika, ne da bi ta vedvl, od kod so priftli in kam se vračajo. Verne je aklenil, da se kolikor mogoče približa sovražniku io udari nanj isnenada, da ga zbega in napodi ; če bi bilo pa Število nasprotnikov preveliko, mislil je uničiti samo oddelek vse vojake, potem pa se vrniti po sknvn h potili nazaj proti Prevalu. To bi storil labko takoj in dobro je vedel, da bi bilo to ludi patuetnejie, ker Se ni imel zadosti vojakov; a Verne se je bal, da bi kmetov ne oplaiil in jun ne vzel poguma, če bi a< umaknil. Pomičejo se dalje počasi in oprezno. Prej se ie vrstil oddelek za oddelkom po veliki cesti, zdaj pa H zdaj pa se je razdelila mala vojaka v tri dele. Srednjega in najmočnejšega je vodil Verne sam, levega navduSem starec Peter Marin, desnega pa Mibael Pelan, vročekrvn mladenič, liati, ki je vrgel Margeta iz gostilne »pri trti«. Ze se čuje od daleč nekak hrup. Uko kakor bi vriskala velika množica pijancev. Bili ao vojaki vladini, ki ao gredoč plunili po va*eh in vzeli vae. kar jun J« prijalo; kedor se jim je pa ustavljal, je bil pa tepen. Nekateri ao hodili po cesti, drugi pa ao se drevili kar črez holme; žeja po krvi jih je delala neslrpne; komaj ao čakali, da dospo v Pieval. Največji oddelek te čudne vojske pride na viaok hrib, ki se polagoma vzdiguje nad nižjimi bolmi. Glej tja v daljavo ! Ah se ne bliskajo bajoneti iz grmičevja?.-V hipu obstanejo, Uko tudi drugi, ki ao zaostajali ali naprej hiteli. V nekaterih se je oglasila bojazen, * družit pogum, a vznemirjeni in iznenadeni so bili vsi. Kako ae bodo pač bojevali ti razuzdani in nepoalušni vojaki, če jih napadejo besni in navduAeni kmetje, ki vrh teg* *e vedo, zakaj prelivajo svojo in sovražnikovo kri! Častniki jezdijo od trume do trume da vzdrži red in obrabrč vojake. Prepozno je bilo, da bi odkazali vaškemu oddelku posebej svoj prostor, kajti bili ao raztreseni daleč na okrog, in Um na skrajni levi in desni se jim o sovražniku Se sanjalo ni. NaBtal je nered in prepir. Nekateri so ae hoteli umikati, drugi apet so silili naprej; nekateri so prigovarjali naj bo združi vsa vojska, kolikor je v naglici mogoče; drugi so zopet iz same svojeglav-noiti hoteli, da udarijo kar na slepo, ne meneč se za druge. Častnikov se v tem hruSču niti sliftalo n«. Vročekrvneži hočejo, da obvelja njihova in kakor besni planejo navzdol proti sovražniku, namestu da bi ostali na vrhu. kamor bi se jim kmetje le težko bližali, ker niso imeli dobrih puSek. /.a njimi se poženč Se drugi oddelki. Vseh napadovalcev je bilo krog tisoč, toraj se jedenkrat toliko kakor kmetov. l"da-rili so ravno na Vernejev oddelek. A tudi ta ni bil len; krepki mladeniči so s urnimi skoki a v lepem redu planili ns napadovalce. Nekoliko časa se je sltSalo grozno kričanje in vriskanje, a kmalu čuje! samo sopenje in stok. Po ozkih grapah in zasekati je nasUla strahovita gnječa, da se naposled niso že več mogli bojevati z bajoneti. Bodli ao se s meči in noži in pobijali na tla kar s pestmi. Sovražnikov je bilo preveč in hrabra četa Ver-nejeva je že kopnela, čeravno napadovalci niti za ped niso mogli naprej. Anion sam je sul s kakimi desetimi fanti v globoki grapi, ravno tam. kjer se polagoma Siri v večjo dolinico. Kjer se je prikazal hrabri poveljnik, povsod so se umikale gosle čete in tudi zdaj jih je strah že prevzel; Anton aili korak za korakom naprej in vojaki padajo pred njim mrtvi ali ranjeni. Toda Verne je zaSel predaleč v grapo in v tem trenutku začuje za seboj divje vpitje. Od holma dol se vsuje truma vojakov z bajoneti v rokah in to obrabri tudi druge, ki so že boleli bežsli. »Bog in kralj!« vsklikne Verne in za njim krepki mladeniči, ki se borč Se ljulejse, ko vidijo, ds ni rešitve. »Bog in kralj!« vsklikne drug za drugim, pade na tla s krvjo pokrit in Anton osUne sam Stisnil je ustna in se branil a poslednjo močjo, kajti roke so mu že omagovale. A od dveh stranij se vsujejo trume nanj in mladi poveljnik se spodtakne nad mrtvim truplom m pade na kopo ranjenih sovražnikov. Vojaki zavriskajo od veselja in se vriejo nanj. Nekdo ga udari s puškinim kopitom po glavi, a drugi mu zvežejo roke. »Poveljnik zasluži, da ga s častjo obesimo v Pičvalu!« kriče za-smehovaje in pijani od zmage. A prezgodaj so bili pijani. Kakor vihar zabrumi nanje Mihael Petan s kakimi sto kmeti in v hipu se vladini razkropč in začno bežali. Dva privežeU Verneja na konja ter ga ženeU po grapi. Ker jih Mihael ni mogel v zaseki zgrabiti z vso močjo, »o se lahko nekateri režili, a počepala jih je več ko polovica. A kaj se je zgodilo drugod ? Verne se je v gnječi in hrupu ločil od avojega oddelka in kakor smo videli, ®o ga ujeli in vlekli a seboj. OsUli kmetje so se junažko upirali boljše oboroženim vojakom in jih potiskali nazaj. Pa naposled bi vendar onemogli, ko bi jim sUri Peter Marin ne priskočil na pomoč. Skočil je s Uko silo med sovražnike, da je izgubil klobuk in bo mu sivi lasje vihrali v vetru. Vojaki se ga prestrašijo in se spuslč v beg. Dolgo jih ne preganjsjo kmetje, ker so izgubili že veliko svojih. Sovražniki so pa tudi izvedeli, da se upor-nuki ne dado kar UkO povezati. Sramotni beg jih je kolikor toliko spametoval in zberO se proti večeru na hribu, s katerega so opoldne planili v dolino. Razvrstili so se v red, da bi lažje in z boljšim vspehom vdrugič napadli, čeravno so precej veselja izgubili do boja. Niti poldrugi tisoči jih ni bilo več — kmetov pa je ostalo Se petsto. Peter Marin je dobro vedel, da bi s Uko majhno četo ne mogel vzdržati premišljenega napada. Zalo se umakne hitro, a tako na skrivnem, da ni sovražnik ničesar opazil. Hrabra čeu se plazi med grmičevjem po ozkih dolinicah in predno Se nastopi noč, že so onstran hriba. V Preval niso Se hoteli, ker bi ga ne mogli branili, dokler ne dobe pomoči. Zato odpošljejo sčle na vse strani, da bi pridobili vsaj Se petsto mož in bi mogli osvoboditi Preval sovražnikovih rok — zakaj slutili so. da je namenjen tje, kjer se je porodil upor in kamor misli, da so ubežali uporniki. V uboru na hribu pa ni bilo nič tako glasno veselo, kakor zjutraj. Nekateri so utrujeni zaspali, drugih je bilo sram poraza in priduSali se se, da se maščujejo. Ko nBpoči zora, pogasč ognje, ki so |ih bili zažgali po noči in se napravijo v Prčval. Mislili so, da pridejo v trg z godbo, zmagoslavni, vriskajoč in pojoč, — a Sli so poparjeni in osramočeni. Zato so se znosili nsd ubogimi tržani. — (I)»lje pria.) Podobe iz življenja. (Da|)a) Sam seje kaznoval. Cisto složno so živeli Stržinarjevi, brez posebnih skrbij in težav. Saj se tudi ni bilo čuditi! Si&ra dva sU gospodarila in varčevala, da je bilo kaj. Sin Luka, čeravno sele dvajset let star, je tudi delal za dva druga; Minka, pridna domača hči, je pa Šivala in marsikatero petico prihranila. Pa kmalu bi Sla vsa rodbinska sreča po vodi. Tiali aitni cesarski možje so namreč Luko potrdili k vojakom. Kaj je bilo početi? Brez Luke niso mogli biti, avote, katero ao Um zahtevati za odkup, pa tudi niso mogli kar s kljuko sneti. Pa sila kola lomi. — Par slo-Ukov je bilo že prej pri hisi, drugo se je moralo pa kje drugje dobili. — Morala sta oba konjiča iz hleva. Ni bilo drugače. Dober svetovalec v teh stvareh je bil sosed Bobek. Prav hvaležen ma je bil Stržinar za to. Denar je bil toraj pri hisi. - »Veste kaj?» pravi Bobek Stržinarju. »Osem stoUkov, to je nekaj! Prav Skoda bi jih bik), da bi |ih Uko stran vrgli 1 Če ate pametni, pojd.to v mesto in prosite tam gospode, da ga oprosti. Le meni verjemite, d« se ksj lacega nI samo parkrst zgodilo. Vi recite: Jedinec je; sam sem te slab, in tudi mati ni več pri moči. In roko vam dam, da bode oproMen, ne da bi kaj plačali.« In res se dft pregovoriti Stržinar. Drugo jutro na vse igodaj odide * teno in sinom v mesto, ssmo Minko doma puati. — Bobek si roke mane, ker s tako dobrim svetom jc napeljal vodo na avoj mlin. — Komaj so dobro odšli, namate ai Bobek obraz s sajami io se Se drugače naSemi. Potem pa steče v Str-tinarjevo hiSo. Najprvo skoči v kuhinjo, kjer je Minka ravno pomivala. »Za boljo voljo!« zavpije dekle, druzega pa od strahu ne more izpregovoriti •Molči!« zavpije našemljeni Bobek zamolklo s spremenjenim glasom, ter skoči k Minki in ji zveže s pripravljeno vrvico roke in noge. •Povej precej, kje je tistih 800 goldinarjev! Ce ne. — le poglej ga!.. • Tu izvleče svetlo bodalo in zamahne z njim proti prestrašeni deklici, katera v ailnem strahu vse pove. Hazbojoik hiti v izbo ter zmaSi ves denar v tep. Deklica ga med tem po vedenju in nekoliko tudi po govoru vendar spozna in zakliče: •Ob, oče sosed, to pa je vendar grdo. kar počenjate! vedno smo bili prijatelji, zdaj nas pa hočete oropati!* »•Ti ai me toraj spoznala !•« zavpije Bobek, in jo divje pogleda. ■Da Bobkov oče ate!« • •Nearečnica, sama sebe si obsodila! 1'mreti moraš!«« Minka joka in prosi, pade predenj na kolena, — pa nič ne pomaga, — hudobni sosed sc ne da omečiti. •Samo nekaj le Se uslilim. Izvoliti si smeš smrt sama, kakorSno ai hočeS. — HočeS, da te zabodem, zadavim ali obesim! Izvoli ai!« Deklica ga zopet roti, naj se je usmili, pa zastonj. Ko vidi, da le nič ne pomaga, ga prosi, naj jo obesi, ker mislila si je, pa pride od kod kaka pomoč med tem, ko bode oni pripravljal. Bobek veli potem Minki, naj odmoli, kar se miali, ker potem ne bode več časa. Sam pa postavi sredi sobe mizo, stopi nanjo, in pritrdi na strop močno vrvico. Potem naredi le zanjko, da bi ae vsa stvar tem hitreje zvrsila. Ko misli, da je vže dovolj Irdno napravljeno, vtakne sam glavo v zanjko, da bi se prepričal če je dobro nared.l. Pa glej, v tem bipu pa poči na jedni atrani miza ter se prevrne--zlobni Bobek pa je lepo na vrvici obvisel. Zastonj je poskušal vrv odtrgati od stropa, zastonj je skuSal tudi motvoz pregrizli! — grizel se je le v pesti, iz katerih mu je vrela kri po obrazu. V tem hipu se pa prikate zaročenec Minkin pr-d bilo. Kako se pa začudi, ko najde vrata zaklenjena. Večkrat potrka, a nihče mu jih ne odpre. Ko tudi aosedje to vidijo, pridejo zraven, med njimi je tudi Bobkova žena, ter akupno težka vrata snamejo. V kuhinji dobo mlado Minko nezaveatno in sve-sano na tleh; v sobi pa Bobka obesentga. Naglo od- reiejo vrv, in Bobek pade z vao težo na polomljeno mizo, - iz žepa ae mu ps vsuje vkradeni denar. Skutajo ga .oživiti«, ker je bil kakor mrtev, — in rea ae je posrečilo.-- Se-le, ko se uboga Mlnka zave, zvedo vse, kako in kaj. — Zvečer pridejo Stržinsrjevi domov iz mesta. Sreča jim jo bila ugodna, — oprostili so Luko, ne da bi kaj plačali. — Neizrečeno se prestrašijo, ko pridejo domov' Kdo bi si kaj lacega mislil, pa zlasti Se o Bobku! p« nič ni pomagalo, — kar je, — je. Hvala Bogu, da je le Minka zdrava ostala.-- Nekaj tednov pozneje ao ae pri Stržinarjevih gostili — Minka ae je omožila. — — Malo dn'j po poroki je umrl Bobek v bolnišnici. Zena njegova pa je v žaloati, strahu in sramote zblaznela. D. Razne novice. (Cesarski dar) Blizu kopaliftča lila, kjer po leti nas cesar biva, nastal je zadnje dni hud požar. Mej drugo gospodo, ki prihaja vsako leto Ijekaj na počitnice, pribiti ns pogorišče tudi avitli cesar sam ler tolsži nesrečnega gospodarja, katerega poslopja so bila v plamenu, mudeč se četrt ure na pogorišči. Zadnjo nedeljo popoldne pa prineseta dva uradnika iz cesarske pisarne velikodušni dar 1000 gld. (.To bom pa božo pokazala.") Ko je naSa cesarica Elizabeta bivala v nekem kopališču na Zgornjem Dgerskem. pride nekega dne v bližnjo vas in sreča kmetico, ki je jedla kos črnega kruha. Cesarica jo poprosi za msjhen kolčck in ga vtakne v žep. rekli: »Kadar se povrnem na Dunaj. bodem to možu pokazala., (io-tovo ai je mislila blaga cesarica, čes naj zve tudi cesar, kak kruh mora jesti kmet. (Največja preproga) je sedaj prilla v Kim. Belgijske gospodične in gospe so jo naredile za av. Očeta; preproga je okrogla in ima v premeru 14 metrov. 22 go»-podtčin in gospej je delalo ns njej in ima 2,8O0.0(H> vozlov, ki so vsi z roko narejeni. Ta krasna preproga bode za jedno papeževih aob. Sv. Oče se ni mogel temu krasnemu umotvoru načuditi. (ladija se |e potopila) dne 21. julija nedaleč od Genove. Dva parnika trčila ata namreč vkup in jeden se je pogreznil. Od 178 popotnikov, ki so bili na ladiji, utonilo jih je 148. iTopaičarJi v Kranja.) Dve bateriji 7 diviz.iopni-čarskega polka se bosta za dve leti namestili v Kranju. (Sreča v aeareči.) Iz nižje Avatrijskega se poroia 28. m. m., da je udsrila atrela v neko hilo, in sicer ravno v poateljo, koder sts spala dva majhna otroka. Prestraleni starili naglo privzdignejo otroka in kako »e razveselč, ko vidijo, da sta popolnoma nepoškodovan«. Strela je zažgala postelj ter Ha naravnost med otrokoma v tla. Hila je popolno pogorela. Oči vidno je, da je Tl" rova! otroka svesti angelj varuh. (Vipave! — f—r !| Čedalje botf ae govori od tam* didalov u delelni zbor. Liberalne strank« napenja struno it znanega goapoda ia Podrage. Vipavci f poznate ga dobro I Krtda»sk vokioe mu z mirno vestjo glasu ne more dali. Ake bomo take volilf, potem se iz krstnih bukev iskriftimo. Cuje ae, da so se okcimki sluge dogovorili, da bodo delali zanj. T» bo lepa! Občinski sluge bodo občinskim možem narekovali, koga naj volijo ? Kedo pa jih je postavil r — Sicer pa možaki, ne pozabile, da imamo telo in — duSo. Če bi antikrist prilel — in pred valimi vrati denarje sejal, kaj ^ bote zato za detelnega poslanca volili I (Polit.) Nek visok gospod v Curihu na Švicarskem povabil je k obedu precoj gospodov. Ta uradnik je jako rad jedel polle in tudi za ta obed jih je naroČil en zaboj v »amostanu Kinsidelnu. Ko dobi zaboj, odpre ga kuharica, pa kako se začudi, ko dobi nameulo polžev — podobice. Uradnik takoj piAe v aamostan in se huduje, zakaj so mu to naredili. A kaj dobi za odgovor? «Za nas je ta stvar le bolj sitna, ker smo poslali polte, ka tere bi imeli Vi dobiti, v Južno Ameriko, namesto podobic, katere ste Vi prejeli.« (Žid in cigai.) V neki ogrski vasi je bil židovskemu krofti\jarju ukraden velik bakren kotel. Dočim je lid Abraham zaman potavedoval po ukradenem kotlu, ni bil c gan Peli, ki je bil kotel ukradel, v nič manjši zadregi. Ker ja bil kotel preobseten, ga ni mogel obraM v avojo porabo, da bi gn bil pa nesel na trg, bi bila pa nevarnost, da kdo kotel spozna. Tako se je cigan odloČil, kakor le nobeni tat ne, po noči kotel lidu skrivni vrnili. Prej k« pa cigan ta krepostni čin izvrti, sreča ga Abraham. •Čuj, Pati, moj veliki kotel mi je ukraden.« »Nič hudega, bol ga lete dobit; kaj bode nokt ubogi tat počel z Uko velilmnakim kotlom«. »Kij neki? Z kladvom ga bodo razbil, posamezno kose v vrečo pobral, na trg nesel in baker prodal«, ae odrele premeteni itd C ganu »e pri teh beeedak zaiakre oči; sočutno prime tida za roko in im reče : »Ubogi Abraham, poten pač ne bodes več videl svojega kotla4« (Kremna ielja.) 0 priliki nekega učiteljskega shoda oa Nemškem, ao tli učitelji naposled obiskat nek imenitni grad. Dva dečka, stoječa ob cesti opazujeta strmeč dolgo vrsto učiteljev, samih strogih, resnih mol. Nato ae oglasi jeden izmej obeh: »Vel, Joiek, kaj bi jaz rad imel? Toliko novcev, kolikor so U vsi skupaj udarcev podelili« Posebni vlak na Svete Višarje, > Mariji Pomagaj votil bo po jako aailaoi ceni ▼ sobote dni 7. septembra 1806 i" aicor i/, Cetja - Brotlo, potom ia Vovega mosU io Kodovja. '« Ljubljana vil t enim vlakom. NaUnuoejia poja»nil» |>o na»nanilib. v&«» lutki dobivajo u t potovalni pisarni: 274 1 E. Schmarda v Ljubljani, Kongresni trr it. 17. Vozno Ust ko trob« je proooj narod««. THm ene v 10. avgusta. i fUft, m J«iai«n. . . . Ovsa, . . . Ajda, . . . Proao. . . . K«rasa. . . . Krompir, . . . I*«*. hktf. . . «rak, . . . FUol. . . . as- f Ap»b iv«t |gl.|kr j 2 M Spoh p«v«jw. kgr. . - J e ati e!su 7| 10 H«r«vo muli*. . 78|l Jajo«, j«dn» MJ«k«, liter . . . R 6 HO . Kovaču, ki je vs*4 v itdcUvanju vsakovrstnega kmetijskega oro.ij.» Ur »kovanju votov itd. jc tukaj ugotovljen n.jlepii saslul«* in cotov dobioak . . ...__ Komur je la*:na ireoa inar. naj se oglaai pn meni ali p* posredovala« po c. k. poitarji na Dobrovi. V Breijl pri Dobrovi, dna 24 junija 1S:»4 2«2 4-4 Anil Akof, »lev. 35. Vsi stroji za kmetijstvo, vlnartlvo lu iiioitnrHl vo ! IO. HE1.LK11, Dunaj, 2 2 Prateratraaae 49. 226 k Datira i« lajciiiiji v podpisani likami, ako n naroda i>o počiti. Najb Ijae kakovoati, blagodejen. oživljajoč, krepllen iaalaali aredatvo za vzbujanj« teka je Marijaceljski liker I atekl. 20 kr., 6 atekl. 1 gld. 8 ducate ateklenic 4 gld. 80 kr. ■V Nadalje za želodec: f Kapljice aa tclodao. - Steklenica SO kr., 6 »tcklenic * *ld.._3 ducate 4 gld. «0 kr. ; ; ; ; Odvajala« ali etatUa« krogljlo« tiatijc idedee ari ta kaaaajl, akaiaaaai iclcdil. _ Skalulja 21 kr , jedcu xavoj4«k a 6 Ikatuljami velja 1 gld. 6 kr. Za prsa: m Z«ll*6al aok ali praal alrop xa ilriitmi ,Q »trske; reztvarja alii ia lalia balatin«, n. pr ari kaiiji — Steklenica M kr. 6 aUklenic 2 gld 60 kr. Za trganje: Protlnskl ov.t (Gkhtgeial) Isjia in preganja kolsdlne v «5d 2&\r ' ~ Sukknic* 60 kr-'; »Plenic dobivajo"* U naS'el * TW 'lrl,g* ldj',v'ln,k aredalva »c lekarni | Ubalda pI.Trak6czy-ja Z v LJubljani zraven rotovia Z in>c vsak dan s prvo poJlu razpoliljajo. 252 24-6 T 1 -it Alojzij Vodnik, r* SamcnaraH rooj«t«r Ljubljana [»| >Jnrili •lir« St M < ' prlperot« *a)»o4l« taJo»o na < > Kranjokom Qfob«i« spom« nlh« od »Id 10 naprob «tr»-larsk« plat« «< S'* "»' »»•J. P*«®« »« •« nlh mramorjsv mramor mo i sik a«Okr,po poeti 21 kr. Dobiva a« v .aatoliiki Tiakarai* v Ljubljani. Z (late K> srebrnih kolajn. ISieataih ia prltnalalb diplom. 2.VI 2 Franc Iv. Kwizda. U l*MI MJ M IUk Wlla sedaj Turjaiki lr< il. 1, kjer »c vpi«»;'l» In sprejemajo u.i^e vsak veter od 7 do ure. Delavci In obrtalkl! t deletlt« »« v ..bllnein «cvll» koristi, ki vam jih poauja konsiiiuno druMvo- •H-H ♦ f f f 4"f -f-f4-f Sp' inn in največje priznanje j« dosegi« moja ipocijalitela gr.U 4 3 izvirno genfskih Goldin - Remontoir - žepnih ur. To ure »e odlikujejo po dvojih elegantnih okrovili. ki ostanejo j. d-n.iko fisto zlatim urain popolno neapremonjeni in snjako umetno riu>-lovaui. Posebno opozarjam na kakov»*l kn|o«nvja, ki je vsled iz-vr»hK k"itslniktijf popolnoma zavarovano proti aaprelenja m * u m vaa dotedanja di-la t)' -trok'' pre«ete. — Vaaku ura. za Ulm pravilni tek mi JA triletno p -meno jamstvo, dolu potrdilu n itevilko dotične are. — Cen« k«iu i trajnim GoHin platdem 6-flO (1. Prav« Saldla varliie« « sl|arne-it«la keraWs*rJ«m in ele* breln-kolnm. v fport-. Olieder-. M.inpu« , m Panzer-obliki 1-20 fld. - Po-»rimo to na opozarja na tnane F. E Boikopr Ri-montoir Ank<>r »res pravim nikelnadim ok rovom. ne-ra/ruMjivim kolesjem in natančnim t. knm. fld 10'—, la tako dolgo, dokler j« kaj v zalogi. Dobivajo ae v ztUHiel k**"1 ivlssrsklk ar LEON 8ILBERBEBO, Omij I. FUitchnarlct 5. »II. Raipoiilja se proti povzetju — Ceniki zastonj in fraoko. Zadnja oena 9—7 R. Mlklauc v Ljubljani, Spitalske ulice 5 priporočam ivojo zalogo gvantnega blaga. Imenujem iKw«bn'>4tof in oajgia molka obleka, kakor tudi lepo vol-nato blago in lepi kamrlk aa ien-ska oblačila. Tudi imam ntjnnveji« ildana in volnate rute in posebno mo.'uo belo In rujavo kotonlno U prve tovarne, kakor iploh mi« v to «07 vrsto spadajo«« blago. 10-10 Zadnja oena. Nova hiša na prodaj! Dobro in moAno zidana, na »olnčnetn kraji ia ulitem traku, tri minuta od i^loiniik« poitijd Celjt, s vinokmi prilli£j*iu n tremi •oblini, zadrj hodnik. kleti In zemtjite« ta vrt. Ns hiii ute*n« 840 gld vkDjiienih otUll. Ve4 po v i 2WJ 8-3 MATEJ OORI&EK Breg, Oelje. I m Unlarulna U1o|>i«i-m1Unno izdelaj« ter Ima r talofl ' cerkvena svetilnice ali stalnice no 19 dv« po 194 &-R la koiltarla 12, li, 18, SO gld., Iz medenine 22, 24, 28, K gld., Is tompaka tO, W> gld., ohlinjilne svetilnice Is koaltarja po t gld., Is medenine po 8, 10 gld. pniloe z zvon 5ki sa pobiraaje mlloMIne, Is kosltarja po l'b0 gld. Is medealae b gld. Hedllna železna ognJI^a vsa lelesna la tudi rasaa sa vzidati. ♦ ♦♦♦♦S 11! Pokrivanje zvonikov 11 Barvanje zvonikov napeljevanja strežnih žlebov in etrelavodov m sgrsjs, vrsta, emrelja zs p»k«pall**a N. gjj Herbabny-jev podfoefornaeto-kieli apneno-železni sirup Ta b tt l«t i največjim uspehom rabljoal, od mnogih zdravnikov najbolj* prunani In prip«i otani prsni strop raataplja ■ iet, upokojuje kaielj. pomanJAnJ« pit daje alaat do Jedi poepeAaJ* p r Javljanj« in redllaoet, telo JaAI in krept. Ž«I«m. ki j« v strep« r lahko «1 prt s tajajo* I obliki, j« jako korintno ta narajanja krvi, ratlopljiv« fos-forao-apneae soli, ki «o v nj»m. pa potebno pri slabotalk otroolh po»peiujejo aarajaaj* ko«t|l. Geta «t«kleniei Her-babnjlevega epneno-leletnefta airupaj« 1 gld. <5 kr.. po pofcl «0 kr voo ts zavijanj«. (Polovltelk itckkalc nI.) 196 *>-17 Svarilo! tSSAl pojavljalo pod jednakimi ali podobnimi la« u, a «o vendar po svoji •eitavt la svojem aMaka popolnoma razlite« od naiega orlgi nainega >1 let obttojetoga pod-foafonzasto kltlegm apaeaa-ieleaaofa airapa. ZahUva naj to torej t i« lej ltreAno Herbabnp-lev apnano- fteleanl alrnp. Pasi naj se tndi na to, da Je aravea stoje«* oblastveno protokollraaa »aretirana snaiaka aa t t« ki staklenlol in procimo, a* dajte ae aapeljatl niti a nitjo oeao, niti % drnalaal pretveaaml, da bi kaplll kake poaaredbel 6J7 90—SO Osrednja razpodiijalniea tt provinoii«: aa DnnaJo, lekarna „aar Barmh«rxlgkelt" Keubau, Kalserstraase 75. Prodajajo g»gg.- lekarni&arji: V Ljubljani J, Svoboda, G. Picooli, Ubald pl Trnk6ezj. W Mavr; dalj« ga prodajajo v Calja; J. kupfenchm.ed, Baambaohovi dediči, na Reki: J. Umeiner, U. Prodam. A. Schlndltr, A. Miatam, lekarniiar. F. Prodam. M. Minam, drng ; v Bretah: A. Rspptrt; na Bovodjem (Gmflnd): B. Mtiller; v Celovca: P. Hauter, P. Blrnbachtr. J. Ko-metter. A Egg«r: v Novsmmett«: A. pl. 81adovlcz; v St. Vidu: A. R«ieh«l; na Trbiia; A. Siegl; vtrrtn: E Zanettl, A. 8ot-tina. B. Biaaoletto, J. SeravaUo, K v. Lontonbarg. P. Prendinl, M. Ravstlnl; v Beljaka: F. 8«b«l«. dr. K. Kampf; v Crnomlji: J Biti«k; v Veliko?«: J. Johet; v WoU«herga: J. Hath. (ttfltifc vipaf^r M tnUsLe \irmr*k<> f+irmf*. ViUtovSiiiiltaiiBart^V^ M df M ■'T * 20 t*-11 ft< U>t v« K. . . k.- Hi. 1« Ut. f V ^fttui k i*it* . «a. i* . i . . . Ba-na*.- Tnji|nli4 » » ka« 5U'-- (t: iM »t ruH^lii mm « Vi zi t niče ko ve rte pr pjto*A IsMMiru rT I ftlPlll ln. lili UL1 Iv r#ir. lUala*. M tri)* aalofo rtatT.mtp blaga za mo£ke in ženske obleke kr»«t»r» ulit. rut: >»Imm Nui i« UiUi naVtrU,! mUtnlM kUfrvtM, »•• p»<>■«« la p*tr**Ular u 4 r•]»><. u iiUa«w. piana*« pUtarae la ^bUImU (Urvta Upa« nau. V Ljubfjani i.borao trpaiao traa imki« m tUn^fti »Mate «*1**>- U*tltki m ali O«. Mil! U,*in: