Agroživilstvo občine v teravah
Pridelava in predelava hrane imata v naši občini nadpovprečen delež v strukturi gospodarstva in predstavljata skoraj polovico ljub-Ijanskega kompleksa. Ekonomski položaj organizacij združenega dela s tega področja pa se je leta 1984 občutno poslabšal, kar se najbolj očitno kaže v povečevanju izgub, ki so v devetih mesecih leta 1984 znašale že 90 odstotkov celotne izgube gospodarstva naše občine.
Izvršni svet občinske skupš-čine je zato na svoji 135. seji 18. decembra 1984 sprejel sklep o imenovanju delovne skupine, ki naj bi analizirala nastali položaj v agroživilstvu, opozorila na pomen, ki ga ima ta industrija za oskrbo prebivalstva mesta in šir-šega območja, ter predložila ukrepe za reševanje nastalih ra-zvojnih vprašanj. Delovna sku-pina. v katero so bili imenovani predstavniki izvršnega sveta, ob-činskega komiteja za družbeno planiranje in pomembnejših agroživilskih organizacij združe-nega dela v občini, je že pripra-vila gradivo z naslovom Proble-matika in razvojna vprašanja agroživilslva v občini. Naša skupščina bo gradivo obravna-vala na svoji februarski seji.
Delovna skupina je ugotovila, da so se leta 1984 posebno po-slabšale možnosti poslovanja v
primarni kmetijski proizvodnji, mlinsko-pekarski in mesnopre-delovalni industriji. Izgube v teh dejavnostih so predvsem posle-dice struklurnih neskladij med cenami surovin in končnih izdel-kov in povečanja obrčsti za ko-mercialne kredite. Cene končnih izdelkov, ki so v večini primerov pod družbeno kontrolo, niti po višini niti po sočasnosti ne sledijo cenam surovin. Krmilo NPK se je npr. podražilo v enem letu za 92%, krmilo za pitance za 110%, krmilo za krave za 123%, krmtlo za prašiče za 62 %, medtem ko so prodajne cene končnih izdelkov (prašiči pitanci, goveji pitanci, mleko) v enem letu podražili za 31 do 37 odstoikov. Takih neskladij zno-traj organizacij seveda niso mogli nadomestiti.
Drug glavni razlog za izgube so obresti. Možnosti gospodarjenja
v preteklih letih so onemogočale formiranje zadostnih lastnih sredstev, značaj kmetiske in dela živilske proizvodnje (dolg proi-zvodni ciklus, sezonski nakupi surovin) pa terja počasnejši obrat sredstev in s tem vezavo večjih obratnih sredstev. Po-manjkanje obratnih sredstev so organizacije reševale s kratko-ročnim zadolževanjem, ki pa je hkrati s povečevanjem obrestnih mer vplivalo na porast obresti, ki so v devetih mesecih lanskega leta predstavljale že 28 odstot-kov dohodka.
Povsem razumljivo je, da se na ta dva vzroka nanašajo tudi predlogi za odpravo izgub. Pred-lagana je dopolnitev projekcije cen in selektivnejša kreditna po-litika. V reševanje nastale situa-cije naj bi se še nadalje vključe-vala sklad za intervencije v proi-zvodnji hrane občin in mesta Ljubljane in sklad za blagovne rezerve mesta. V reševanje eko-nomskega položaja mlinsko-pe-karske industrije pa bi se morale vključiti še vse druge občine, ki jih Zito oskrbuje s kruhom in moko, pa tega doslej niso storile.' JANKO KRAMŽAR