SLEKOVFC ALEKSANDER NAZORJEVA 15
IZOLA
CENA SO SIT	POŠTNINA	PLAČANA	PRI	POŠTI	66310	IZOLA	ISOLA
tvreme
"blačnMinlKladno,
uKtvtoks,
foto orlando
NOVOGRADNJE. ADAPTACIJE
ZUNANJE UREDITVE
e ka
klasika v modi in sproščenost v oblačilih
namreč ni mačji kašelj, saj so morali starši le za osnovne šolske potrebščine (knjige, zvezki, svinčniki, šolska torba) odšteti od 7 do 15 tisoč tolarjev (odvisno od cene šolske torbe), povrhu vsega pa jih čakajo še stroški šolske malice ali kosila ter cel kup majhnih stroškov, ki jih starši šoloobveznih otrok še kako poznajo. Lahko bi torej rekli, da so nekateri starši ta strošek premaknili v naslednje šolsko leto.
Drugi pomemben razlog za manjše število učencev pa je izpad begunskih šoloobveznih otrok. V Izoli jih je menda za dobrega pol razreda (15), kam se bodo vpisali pa je zaenkrat popolna neznanka. V Kopru so namreč begunsko šolo ukinili, usoda piranske ni znana, tisti begunski prvošolčki, ki živijo v Izoli pa so trenutno doma, saj dogovora o tem, kaj z njimi, še ni.
In na koncu, število rojstev se v Izoli v prihodnje zagotovo ne bo povečevalo, saj se to ta trenutek ne dogaja niti na Kitajskem niti kje v Afriki, kaj šele v Evropi. V Izoli bomo imeli prav kmalu dovolj šolskih prostorov za vse naše šolarje. Ni vrag, da iz njih ne bomo naredili pravih, izobraženih in kulturno osveščenih Izolanov.
(Mef) V treh izolskih osnovnih šolah ugotavljajo, da imajo vpisanih nekaj manj učencev kot so jih pričakovali. Le v podružnični šoli v Kortah so dobili nekaj več prvošolcev, saj so se k njim usmerili tudi nekateri, ki so obiskovali malo šolo v Izoli. Pojav seveda ni alarmanten, saj gre za manjše število šolskih mest, tako da so odprli ravno toliko oddelkov (razredov) kot so jih planirali, le da v njih ni več po 30 in več učencev, kot je bil še nedolgo tega običaj. V principu gre torej za izboljšane možnosti pedagoškega dela, seveda pa vendarle ostaja vprašanje, kam se je izgubil približno en razred otrok, ki so jih skupno pričakovali ob začetku novega šolskega leta.
Denarna stiska staršev je zagotovo eden od razlogov, da so nekateri pogojni prvošolci ostali še za eno leto v mali šoli. Obiskovanje prvega razreda osnovne šole
PTT's NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo vaša pisma, mnenja, odgovore na posamezne članke v MANDRAČU ali kaj drugega, širši javnosti pomembnega. Po sklepu časopisnega sveta in uredniškega odbora objavljamo članke dolge do 40 tipkanih vrstic. Pisma morajo biti podpisana z naslovom avtorja. Nepodpisanih pisem ne objavljamo, prav tako ne objavljamo tistih pisem, ki so po vsebini v nasprotju z zakonom o tisku, novinarskim kodeksom, so žaljiva ali za širšo javnost nezanimiva. Pisem in fotografij, objavljenih na tej strani ne honoriramo in ne vrača-
Naš turizem z balkona
Če mi je že usoda namenila to prednost, da lahko poletje na izolski rivieri spremljam z domačega balkona, naj si dovolim tudi posredovati nekaj vtisov s te balkonske perspektive.
Področje od pristanišča, preko Svetilnika pa vse do Delamarisa je doživelo letos tak naval, kakršnega doslej ne pomnimo. Temu primerna je bila tudi gneča, posebno avtomobilska. Prometni znaki so doživeli popoln boj- kot. Le na parkirišču pred Ladjedelnico je bilo običajno precej prostih mest. Res škoda, da je to parkirišče tako strašansko daleč od plaže. Množica kopanja željnih je zasedla plažo takorekoč do zadnjega kotička. Kljub taki zasedenosti pa je bila plaža dokaj dobro vzdrževana. Celo novi parkovni nasad ob sprehajalni poti je bil deležen nege predvsem pa vode. Prav pomanjakanje vode je vbilo pred leti usodno za ponesrečen poizkus zasaditve z drevjem. Zadostno število smetnjakov je bistveno prispevalo k urejenosti.
Ceste še niso bile nikoli tako temeljito očiščene kot letos. Ni kaj, tisti mehanizirani čistilec je lepa pridobitev za vzdrževanje čistoče. Da bi le tudi v bodoče tako temeljito čistil naše mesto.
Naj pohvali dodam še nekaj kritičnih pripomb, ki niso le moje, pač pa tudi pripombe dolgoletnih gostov iz tujine. Veliko preveč je nadležnega hrupa in nepotrebnega hrupa. Ne gre le za pasji lajež in pretirani hrup, ki ga povzročajo neugnani mladi motoristi, ki jim ni kos niti policija.
Posebnost letošnje sezone je bil tudi preglasen zvočnik, ki je ves dan skrbel za neprekinjeni "kraval".
Razumljivo je, da je taka naprava dragocen kažipot slepim plavalcem, vendar bi po jakosti zvoka prej sklepal, da je namenjen gluhim. Najbolj pa pri tem moti dejstvo, da je vljudna prošnja moje sosede, naj vendar nekoliko znižajo jakost zvočnika, naletela na vse prej kot razumevanje. Njena dobronamerna prošnja je bila deležna odziva, ki nima nobene zveze z dobrososedskimi odnosi. Sicer pa je v nepotrebno nejevoljo posegla pravična narava, ki je poskrbela, da je predčasno prišlo do zaključka kopalne sezone in s tem vseh užitkov in tegob, ki sezono spremljajo. Do naslednje sezone pa so bo še marsikaj, upajmo, uredilo.
R. Makovec, Izola
———
Strinjam se z vašo ugotovitvijo, gospod Jovanovič, in se Vam opravičujem za napako, ki se je pripetila mojemu osebju, da so Vam postregli kalamare s tržaško omako in ne brez nje, kot ste naročili. Enako tudi za premalo zapečene, čeprav normalno pečene girice, za pommes frites pa malo manj, saj ste ga dobili in tudi pospravili.
Včasih, ko je obisk v lokalu zelo velik, se res dogaja tudi to, vendar v Vašem primeru ni bilo tako. Strinjam se z vašo ugotovitvijo, gospod Jovanovič, da je gost kralj, saj ste se tako tudi obnašali, ko ste v petek zvečer (na dan ribiškega praznika) prišli na teraso, ki je bila polnozasedena in se predstavili za inšpektorja ter od natakarice zahtevali šefa ali šefico. Povedali ste tudi, da ste od vseh restavracij, ki so Vam na voljo, izbrali prav našo, vendar niste povedali, da ste jo izbrali zato, da bi v njej naredili nered.
Zdaj razumem, gospod llija, zakaj ste odšli v kuhinjo in zahtevali, da Vaša miza dobi hrano preko vrste. Kralji pač ne smejo čakati. Pozabili pa ste, da je na terasi sedelo dosti takih kraljev kot ste bili Vi, ki so se vedli kakor navadni meščani in čakali, da dobijo naročeno po vrsten redu prihodov in se obenem zgražali nad Vašim obnašan-
jem in kričanjem na terasi. Izjavili ste, da ste bili 15 let gostinec in da so k Vam gosti hodili v kuhinjo. Pomislite gospod, kaj bi bilo v kuhinji, če bi od vsake mize vstal en gost ter prišel v kuhinjo in zahteval isto kot Vi.
Posledica Vašega obnašanja v lokalu je bila, da so Vam sporočili, da ste nezaželjeni v lokalu in da ga zapustite. To sporočilo temelji na uzancah v gostinstvu (Ur. list RS št. 22 z dne 22.04.1995), ki pravi, da gostitelj lahko zavrne nadaljno postrežbo in zadrževanje v gostinskem lokalu tistemu gostu, ki se ne obnaša v skladu z uzancami in ga lahko odstrani iz lokala. Pišete, gospod Jovanovič, da ste lačni odšli iz lokala. Ker so po Vašem odhodu iz lokala za Vami ostali prazni krožniki bi Vam svetoval, da v bodoče za sebe, za prijatelje in poslovne partnerje, ki jih povabite na večerjo, pač naročite dovolj hrane. In ker ne bom več polemiziral z Vami po časopisju se Vam ob tej priložnosti zahvaljujem za napitnino 250 SIT, ki ste jo pustili ob plačilu računa.
Ljubo jurman restavracija Parangal. Izola Pripis uredništva: Zelo nevarna problematika je to-le, saj lahko prav hitro zaidemo na zelo pritlehno raven, zato predlagamo, da nadaljne dialoge na to temo (vsaj v Mandraču) ustavimo. Obema udeležencema (ki ju tudi osebno poznamo) pa svetujemo, da se srečata in nesporazum uredita med štirimi očmi.
DeSUS - Na Mašun
. .  .........................
9. septembra na dan kapitulacije
Italije prireja Regijski odbor južno-
primorskih občin Demokratične
stranke upokojencev	Slovenije
spominsko prireditev ob počastitvi
splošnega odpora Primorcev.
Prireditev in zborovanje članov in
simpatizerjev Desusa	bo v
soboto, 9. septembra na
Mašunu s pričetkom ob 10 uri in
pol. Na srečanje so vabljeni tudi
upokojenci z reškega ter iz Istre in
Furlanije.
Po zaključku osrednjega dela proslave in po kulturnem programu sledi zabava z	igranjem
zabavnega ansambla Snežnik. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno.
Prešite odejeza 2 osebl 5-670 sit
1 za 1 osebo 4.000 n uh	^
n r ì c vk r ___
Popravila, šivanje po meri...
C.A. Company
Zelena ulica H, Livade - Izola tel: 67-870
V] ČETRTEK PRORAČUN
V četrtek 14. septembra se bo na svoji redni 9. seji sestal občinski svet, ki ima na dnevnem redu 14 točk od katerih je osrednje pozornosti seveda deležna tista o predlogu proračuna za leto 1995. Skupaj bodo odhodki proračuna znašali nekaj manj kot milijardo 200 tisoč tolarjev, uprava za finance pa je predvidela takšen-le prednostni vrstni red poravnavanja obveznosti za leto 1995:
1. zagotavljanje plač
2. zagotavljanje materialnih stroškov
3. zagotavljanje stroškov na področju socialnega varstva
4. skupna komunalna raba
5. dotacije za družbene dejavnosti in organe občine
6. urejanje prostora, stanovanjsko gospodarstvo, skupni programi obalnih občin
7. varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, kmetijstvo, turizem, drobno gospodarstvo
8. investicije
Med zanimivejše točke sodi tudi predlog sklepa o določitvi grafične podobe grba občine Izola in grafične podobe izolske zastave, saj je v novem občinskem statutu tekstualno vpisana nova podoba grba in zastave, priloga z grafično podobo pa še ni bila obravnavana.
Na svetu bodo obravnavali tudi predlog odloka o ustanovitvi, delovnem področju in sestavi odborov in komisij občinskega sveta. S tem odlokom naj bi ustanovili:
1. Odbor za gospodarstvo in finance, odbor za družbene dejavnosti in odbor za okolje in prostor
2. Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, statutarno pravno komisijo, komisijo za vprašanja italijanske narodnosti in komisijo za odnose z verskimi skupnostmi.
Na dnevnem redu je tudi predlog stanovanjskega programa za leto 1995 (???) ter poročilo o aktivnostih glede črnih gradenj in aktivnosti za odpravo le teh.
Seveda ne bo šlo niti brez vprašanj in pobud svetnikov ter odgovorov nanje. Za vsakdanje čveke bo zanimiv odgovor na vprašanje o plači direktorja javnega podjetja Komunala Izola. Za pokušino le tri številke: V mesecu maju 1995 je povprečna plača v podjetju znašala 127.510 SIT, direktor je prejel bruto 319.338,70 SIT, svetovalec direktorja na čakanju (bivši direktor) pa bruto 231.665,70 SIT. Na vprašanje svetnika, če je direktor prejemal plačo izven kolektivne pogodbe odgovarjajo iz Komunale, da je to res, saj je prejel manj kot bi po kolektivni pogodbi lahko.
TURISTIČNI TOLAR
V turizmu je mogoče zaslužiti na tisoče različnih načinov. V turistično razvitih deželah se zavedajo tega, zato izvenpenzionska poraba znaša več kot 50 odstotkov celotne porabe dopustnikov. Eden najbolj neverjetnih načinov je ta-le z ene od glavnih barcelonskih promenad. Podjetni zasebnik je kupil 200 starih stolov, jih razporedil ob rob promenade in postavil ceno: 100 peset (100 SIT) za uro sedenja in opazovanja mimoidočih. Kot je videti je zanimanje precejšnje in turisti so zadovoljni, lastnik stolov pa še bolj.
Predstavljajte si nekaj podobnega na Sončnem nabrežju ob robu sprehajališča na ribiški praznik ali kar tako. Da o tem, kako se pri nas na cesto menda ne izplača niti uličnim glasbenikom sploh ne govorimo. Seveda, veliko lažje je le čakati na turistično takso, pa še brez idej jo lahko pokasiramo.
Na vprašanje o dolgoročni lokaciji tržnice pa strokovna služba pojasnjuje, da je v pripravi dokumentacija za projekt Pošta, kar pomeni, da se bo v prihodnosti tržnica preselila na parkirišče za pošto. Dokumentacija naj bi bila nared do konca tega leta, tako da bi lahko že šli v razpis za pridobitev investitorja v celo ali vsaj del tržnice.
Na vprašanje o slabi kvaliteti fasad na obnovljenih objektih v starem delu mesta strokovna služba odgovarja, da bo treba pač preveriti od objekta do objekta.
Vodstvo vrtca pojasnjuje, da oskrbnine ne zaračunavajo za otroka, ki je bolan več kot 10 dni, prav tako ne zaračunavajo hrane za dneve njegove odsotnosti, pač pa, ker starši plačujejo vrtec vnaprej odsotnost otroka obračunajo v naslednjem mesecu. Republiška uprava za javne prihodke (davčna) pa pojasnjuje, da so v Lucijo preselili le službe, ki niso neposredno povezane s strankami (knjigovodstvo, inšpekcija, izterjava ...) tako da stranke večino stvari še vedno lahko uredijo na izpostavi v Izoli.
V Izoli, kjer je danes čakajočih na delo okoli 4.000 ljudi, to Število pa se bo zaradi težav v poslovanju Delamarisa, Opreme in še koga povečalo, je za vse težko najti zadovoljivo rešitev. Kljub temu, da imajo na Zavodu za zaposlovanje razpisanih nekaj prostih del, zanimanja ni. Še zlasti za tako imenovana javna dela. V javnem podjetju Komunala, kjer so že v marcu poslali na Zavod zahtevo po šestih delavcih, so šele v juniju za določen čas dobili le štiri.
Večino iskalcev zaposlitve lažja fizična dela ne zanimajo. Kljub dobremu plačilu, ki presega plače zaposlenih v Delamarisu, ali Mehanu. Tudi za druga dela, denimo v gostinstvu, kjer bi zasebniki krvavo potrebovali tudi nekvalificirane delavce, ni bilo odziva. Se nam priložnostni zaslužek s takim ravnanjem namensko odmika ?
Pa tudi z manj priložnostnim se dogaja nekaj podobnega. Pred dobrim mesecem so nas iz Me-hana obvestili o zanimivem ravnanju potencialno nezaposlenih Izolanov. Delavcem Delamarisa, ki jim grozi izguba delovnega mesta so namreč ponudili delo v Mehanu, s tem da bi Mehano njihovo delo poplačal Delamarisu in to v znesku, ki je verjetno višji od tistega, ki ga prejemajo sedaj. Na njihovo ponudbo se ni odzval nihče od delavcev Delamarisa, saj večina ve, da bo na Zavodu za nič dela prejela kar solidno nadomestilo plače.
Podobne stvari se dogajajo tudi v turizmu, kjer mnogi neuspešno iščejo kuharje ali natakarje, čeprav se precej ljudi s tem profilom potika po Izoli. Za manj kot 1000 DEM plače ni pripravljen delati nihče, pa čeprav z brezdeljem ne zasluži niti za pijačo.
Ali pa smo v Izoli res našli najboljše rešitve, seveda individualne, kjer je biti vpisan na listi čakajočih na delo nekakšen modni dodatek. Zaradi varnosti. Časi, ko smo lahko izbirali, se ponavljajo. Dobro bi bilo, da bi še trajali. Sicer si ni moč zamisliti, da ostajajo razpisana oziroma ponujena delovna mesta, v izolski občini, ki je na vrhu po številu iskalcev zaposlitve, prosta.
Vlado Ostrouška
večstopenjski tečaji
info in vpis: COLLEGE Portorož Tel: (066) 70 - 500
Prvo soglasje za program lastninjenja že na poti.
Delavski svet holdinga Delamaris in sindikat delavcev sta pred kratkim potrdila sanacijski program, ki ga je pripravilo novo vodstvo podjetja. Program temelji na ekonomiki poslovanja, racionalizaciji števila zaposlenih in prilagajanjem tržnim razmeram.
V skladu s sanacijskim programom so ukinili izvoz v skandinavske države, ki je prinašal izgubo, z akcijsko prodajo so se znebili velikih zalog ter na slovenskem trgu prodali milijon pločevink sardel v olju po proizvodni ceni. Dolgoročni cilji pa zadevajo predvsem rešitev težav v predelavi plave ribe. Z obremenitvami v državi namreč ne morejo doseči svetovnih cen pločevink. "Slovenski trg je premajhen, da bi na njem lahko prodali celotno proizvodnjo. Poleg tega je precej upadla tudi prodaja pločevink na tem trgu zaradi konkurence hrvaške ribje predelovalne industrije. Vendar so prepričani, da ima podjetje perskpektivo. Ob ustrezni državni podpori bi konzervna industrija lahko zaposlovala 180 ljudi in predelala 2.000 ton sardel. Družba Riba bi lahko letno nalovila 2.700 ton rib. Dovolj dela bosta po uspešni sanaciji imeli tudi družbi Delmar in Frigomar, je dejal Vojko Maver, direktor podjetja Delamaris.
Kljub temu da se v zadnjem času ukvarjajo predvsem s sanacijo, pa se počasi uresničuje tudi načrt lastninjenja. Prvo soglasje za program lastninjenja, ta predvideva notranji odkup po posameznih družbah holdinga, pričakujejo namreč že ta mesec.
(VO) V Mehanu je precenjenost tolarja v odnosu do dolarja in lire naredila veliko, morda nepopravljivo škodo. Po sedaj znanih izračunih se škoda vrti med 1,7 do 1,8 milijonov mark. Ali se 541 članskemu kolektivu, kjer je 437 zaposlenih za nedoločen uspelo doseči pričakovan dohodek, pišejo boljši časi, je težko reči. Kljub špici sezone, ki bo trajala tja do oktobra in doseženim višjim cenam na tujem trgu. Od 20 milijonov tolarjev zahtev za pomoč izvoznemu gospodarstvu, bo-Za do v Mehanu zaradi pomanjkanja maiošolce državnega denarja dobili veliko
1 osnovnošolce' manl- Kliub nestabilnim pogojem |	... . ' gospodarjenja, vsaj za Mehano, ki
aijaKe ^anes jzvaza kar 97 odstotkov in odrasle celotne proizvodnje, umika ni. Bodo v državi, kjer krojijo usodo izvoznikov ta trud znali razumeti ?
.	foto	Orlando
Vii haii pH/oiotci
1 A: Glavič Mitja, Hočevar Marko, Hočevar Malej, jurcula Marko, Kaligarič Miran, Kleva Matej, Markič Miha, Mencinger Matija, Peruzin Marko, Stepančič Vedran, Tošič Aleksander, Treven Miha, Valdevit Luca, Zuliani Ivan, Ganič Sanja, Gregorič jasmina, Karajkovič Merima, Klun Katja, Korošec Megi, Marič Tina, Omerza Tadeja, Petek Žanet, Rebula Eneja, Ritoša Ines, Rožanec Nataša, Škot Andreja, Turk Petra. Razrednik: Ivica Šiško
1B: Bendra |ozo, Brazzatti Luka, Cvetkovič Marko, Čuk Igor, Dedič jasmin, Jelič Marko, Kofjač Goran, Mahne Andraž, Martinelli Dean, Reščič Borut, Slama Tilen, Sušnik jan, Zulian jan, Čulina Eneja, Dobrajc Tea, Frank Karin, Gabrijelčič Mateja, Hanc Nataša, llievski Darinka, juriševič Gaja, Kekec Patricija, Kljajič Ana Mari, Markončič Vita, Pavčnik Lara, Rožac Arjana. Razrednik: Sabrina Žigante__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
1bi ì\àfi pMOfolci
1 A: Ahmič |asmina, Cerič Smail, Cerič Arnes, Dotlič Viktorija, Djurič Kristina, Fičur Sabina, Frank Doris, Grgurovič Marko, Hrvatin Jan, Imširovič Aladin, jovanovič Dejan, Kapun Tomaž, Mahne Katja, Piantoni Žeger Matjaž, Pohajač Uroš, Pugelj Luka, Samotorčan Vida, Sofič Samanta, Šaule Gregor, Težak Martin, Zorc Mateja. Razrednik: Darija Argenti
1 C: Cotič Ken, Cverle Desiree, Cvetko Nives, Čebulj Matic, Dončič Deni, Filipčič Denis, Hodžaj Aljbuljena, Hrvatin Ines, Jačimovič Sebastian, Karič Asmir, Klobas Aleš, Korošec Simona, Krt Aleš, Markovič Željka, Martinčič jan, Poje Petra, Sinanbegovič Alen, Slavec Rok, Sašek Kaja, Vardič Mateja. Razrednik: Anica Ristič
^	^	foto	Orlando
Ó.y.	Vojka7 h\uc
1B: Begič Aldiana, Behrami Sanja, Bolje Aljoša, Božič Aleks, Božič Tomaž, Bubnič Uroš, Cerič Smail, Čavž Tadej, Eminovič Irma, Gabrič jasna, Guzič jan, Ivančič Timoty, jagurdjija Melisa, jovanovič Maja, Morato Riki, Raimondi Barbara, Rivic Matej, Šango Marko, Škrokov Tina, Šukljan Nika, Zeko Marjan. Razrednik; Dajana Paliska
ID: Antonič Ivana, Brožič Vesel Arn, Djurič Branko, Djerdjaj Antonija, Farkaš Mario, Kovačič jan, Kukolj Adis Lenarčič Damjana, Mušič Elvedin, Padar jure, Piciga Uroš, Radovič Desanka, Ratkovič Sanja, Redžič Amel, Semonič Lojze, Surudžič Goran, Šavle Barbara, Šimer Mojca, Škorkov Tina, Šuran Maja, Vlahovič Sandra.
Razrednik: Nives Škrbina
Vfi l\&fi pu/ofolci
OŠ KORTE 1K: Božac Rok, Černeka Matjaž, Čehajič Alena, Hadžimuratovič Edvin, Hodžič Zeldina, Kleva David, Kuzmin Matej, Lipovšek Valentin, Maslo Luka, MedošTina, Palčič Sara, Rota Elena, Rožac Tomi, Vatovec Zarja, Zukič Nermina
OŠ D. Alighieri 1 classe: Bevitori Michele, Ferfolja Eva, Gej Mikel, Gustinčič Alen, Hrovatin Nina, |erman Jana, |erman Maša, Koradin Ramona, Morato Ivana Petra, Novak Maja, Saražin Sebastjan, Šlosar Luka, Štivanič Marko, Zottich Lara, Žgavec Monika, Sluga Aaron.___________________________________________________________________________________
NOGOMET ŠE ENKRAT NIČ
IZOLA:BELTINCI 0:2 (0:2)
Izola: Karahoda 6, Perkat 5,5, Dalipagič 5,5, (S. Gregorič b.o.), Hadžič 5,5, Okčič 6, A. Ščulac 5,5, Kendič 5 (Mamilovič 5,5), Čendak 5,
Novak 5 (Žlogar 5,5), Kraja
5, Buljukbaši 5
Izolani preprosto niso znali odigrati odločilne tekme tako, kot se takšna tekma * odigra. Stari lisjak Škaper je zapečatil njihov konec z zadetkom v deveti minuti, vse drugo je bila formalnost, vključno z neštetimi zgrešenimi akcijami Beltinčanov, ki bi si lahko dobro popravili gol razliko. Edina svetla točka domačih so uspešni nastopi treh mladincev kar daje vedeti, kam bi moral kreniti izolski prvoligaš.
Po srečanju je bilo v slačilnici domačih zelo komorno vzdušje, saj so prav od tega srečanja pričakovali preobrat v prvenstvu. Nič točk je pač nič točk, en sam zadetek v nasprotnikovi mreži in 16 zadetkov v lastni pa tudi ni statistika, ki bi koga lahko razveseljevala. Novi direktor Sinožič obljublja korenite spremembe, čeprav ni čisto jasna delitev dela med predsednikom kluba in klubsko upravo ter direktorjem klubskega potjetja Sportel. Slišati je tudi o zamenjavi trenerja Softiča (menda prihaja Filip Mendaš), kar pa lahko pomeni le to, da se je tudi Izola dokončno vrnila na pot nogometnega ju-goprofesionalizma, ki ga označujejo nenehne zamenjave trenerjev, prodaje igralcev, čudni medklubski dogovori in še kaj. Morda bo to kratkoročna rešitev, za dolgoročno pa se bo le treba ozreti po domačih dvoriščih.
PRIMORSKA LIGA PORAZ KORT V DEKANIH
Jadran:Avtoplus 3:1 (1:0) Strelec: Hasanagič (46) Avtoplus: Prodan 6, Tul 6, Kaligarič 6, Panger 5,5, Hajdin
6, Furlanič 6,5, Mujanovič 5,5 (Šukljan b.o.), Jerman 6,5 (Kleva b.o.), Hasanagič 6 (Jurman b.o.), Pirc 6, Novak 6 Dekančani so res mlada ekipa a s prvoligaškimi izkušnjami, zato so igralce iz Kort premagali z organizirano igro in nekaterimi izvrstnimi posamezniki. Pri Avtoplusu sta bila še najboljša Furlanič in Jerman, razveseljuje pa povratek veterana Sukljana.
ROKOMET MARINA TRETJA
Na prvem mednarodnem ženskem turnirju Marina 95 je v izolski športni dvorani zasluženo slavila ekipa Karbona iz Zaprešiča (Hrvaška) pred škofijsko Burjo, domačinke so bile tretje, gostje iz Vinkovcev pa četrte. Izolanke so v prvem krogu gladko izgubile s končnimi zmagovalkami. Rezultat je bil 33:15, poraz pa bi bil brez vratarke Škopelje še hujši. V boju za tretje mesto pa so igralke trenerja Bariča igrale celo bolje od pričakovanj in z rezultatom 25:19 premagale Terme iz Vinkovcev. Izolanke se šele uigravajo, po dosedanjih igrah sodeč pa je napredek vendarle opazen in boj za solidno uvrstitev v prvi ligi bo zagotovo izenačen.
ODBOJKA ŠE EN TUJEC
Odbojkarjem Simonovega zaliva, ki so na Češkem opravili tradicionalno uspešen trening se je na turnirju že pridružil nov soigralec, ukrajinski igralec in nekdanji reprezentant	Pavel
Voronkov. Drugi ukrajinski igralec v vrstah Simonovega zaliva bo igral na mestu centra ter bo zagotovo zelo okrepil moštvo iz Izole, ki tako z nekaj več optimizma pričakuje boje za čimboljšo uvrstitev v 1 B ligi in morebitno napredovanje v 1A odbojkarsko ligo.
ŠPORTNI RIBOLOV Slovenija druga, Pugliese deseti
Od 23.avgusta do 4. septembra je bilo v Umagu 5. svetovno mladinsko prvenstvo v trnkarjenju s skalovite obale, ki je potekalo pod okriljem FIPS-M (Mednarodne federacije za športni ribolov na morju). Prvenstva so se udeležile ekipe Irske, Španije, Francije, Hrvaške in Slovenije. Številne reprezentance so nastop odpovedale zaradi strahu za varnost tekmovalcev. Neglede na to pa je bilo prvenstvo zelo kvalitetno in v štirih tekmovalnih dneh tudi polno presenečenj.
S svojim nastopom je presenetila reprezentanca Slovenije, ki je zasedla 2. mesto ekipno (3., 2., 2., in 1. mesto). Naslov svetovnega prvaka so osvojili Španci, razočarali pa so domačini, čeprav so se na tekmovanje zelo intenzivno pripravljali. Ekipni uspeh Slovenije je dopolnil Sandi Oblak iz Pirana z 2. mestom med posamezniki, na 10. mesto pa se je uvrstil Cristian Pugliese (MRK Menola Izola). Pogovor z njim bomo objavili v naslednji številki. Državno reprezentanco sta trenirala Izolana: Savo Bembič in Zvonimir Gr-gurovič.
ZADNJA VEST ali ZADNJA RACA ?
V športno uredništvo Dela je med oddajanjem Mandrača v tisk prispelo faksirano sporočilo predsednika Nacinal socialne zveze Slovenije, Matjaža Gerlanca s katerim javnost obvešča, da bo z 10. 9. postal glavni sponzor NK Izola. Žal, kjub našim telefonskim klicem na vse strani nismo dobili nikogar iz kluba, ki bi to vest lahko zanikal ali potrdil, zato boste morali v naslednjih dneh o tem prebirati v Delu in verjetno tudi v drugem dnevnem časopisju. Za predstavitev takoimenovanega sponzorja pa še kopija senzacionalnega faksa.
ic7S
A0-9
QL fiVW/
/
/ ................
o ml
roidJff'^v* n. vetrni*
Bomo najlepši ?
(VO) Obisk članov komisije za ocenjevanje turističnih krajev pri turistični zvezi Slovenije v Izoli, ni bil samo vljudnosten. V pogovoru s člani komisije za turizem pri izolskem županu so gostje iz Ljubljane lahko iz prve roke slišali, da se turistična miselnost v nekdaj izrazito ribiškem mestu spreminja. Resda počasi, pa vendarle. Temu primerni so tudi doseženi rezultati. V Izoli imamo 2.700 prenočitvenih zmogljivosti, največ v hotelih in avtokampih, 40 odstotkov pa v zasebnih sobah in apartmajih, v prvih 8 pa os turis-tičnidelavci mesecih zabeležili preko 200.000 nočitev. Veliko zanimanje po turističnih zmogljivostih in novi ponudniki v zadnjem času izboljšujejo gospodarsko sliko v občini, kjer je imela industrija še pred petimi leti dominantno vlogo. Na obisku komisije Turistične zveze v Izoli so se v Izolani dokončno odločili, da bodo letos sodelovali v akciji Turistične zveze - Ocenjevanje turističnega kraja, v kateri bo sodelovalo preko 100 slovenskih mest in krajev.
Sicer pa se v Izoli pripravljajo, da bodo slovesno obeležili 27. september - dan turizma in 90-letnico Turistične zveze Slovenije pravtako v septembru. Program prireditev je pripravljen, predstavili pa ga bodo v kratkem na tiskovni konferenci.
DOPISNIKU NOVINARJI
TEDNIK MANDRAČ vabi k sodelovanju dopisnike s področja športa, kulture in dogodkov iz izolskega življenja, še posebej pa vabimo tiste, ki poznate vse velike skrivnosti majhne Izole.
Članke, ki jih bomo objavili, bomo (bogato ?) honorirali po naslednji obračunski lestvici:
1 stran v Mandraču 3.750 SIT 1/2 strani 1.875 SIT 1/4 strani 950,00 SIT 1/8 strani 450,00 SIT
Če si želite vstopiti v majhno, a dobro družbo Mandrača in če le imate nekaj novinarske žilice in volje, se oglasite na uredništvu Mandrača, Veliki trg 1, vsak da od 10.00 do 15.00.
BI S ri
00®.
t
OBLOŽENA MIZA RIBJIH SPECIALITET
RIBONI
ORADI
BRANCINI
ŠKAMP!
KOPAČI
ROMBI
USTI
StP£
Uvožene specialitete LOSOSI
COMOM V SLOOICI PRCKOJZnO JUHO mOJt POUKI v stonici PKiPKOvucnc moji sotoit
SKARPCNC MO L!
Odprto vsak dan od 8. - 12. ure. Tudi ob nedeljah.
Izola! sei predstavlja v/ Celju
V Celju bo od 8. do 1 7. septembra potekal letošnji 28. mednarodni obrtni sejem. To sejemsko prireditev lahko označimo kot največjo mednarodno gospodarsko - tržno manifestacijo v naši državi. Na njej se predstavi nad 2000 razstavljalcev iz 20 držav sveta. Obiskovalci sejma imajo priložnost videti najnovejše dosežke s področja obrti, podjetništva in storitev. Poleg tega pa je sejem obogaten tudi s spremljajočimi strokovnimi programi.
Območna obrtna zbornica Izola bo tudi v letošnjem letu sodelovala na sejmu. Izolski obrtniki se bodo predstavili z novimi dosežki. V okviru obsejemskih prireditev bo potekal "Izolski dan" - promocija mesta Izola, ki ga pripravljata območna zbornica in Občina Izola.
Na izolskem dnevu, ki bo v sredo 13. septembra, na razstavnem prostoru izolske Območne obrtne zbornice v hali A, bo predstavljena Izola kot mesto ribištva, obrti in turizma. Ribiči bodo šivali mreže, izolska obrtnica bo predstavila čiščenje slanih rib, obiskovalcem pa bo omogočena pokušina slanih in pečenih rib, domačega vina in oljčnega olja. Za popestritev bo poskrbel harmonikar.
Matična knjižnica Izola vabi k vpisu v ŠTUDIJSKI KROŽEK PRAVLjIČARSTVO
Srečanja z gosti bodo enkrat mesečno, od septembra do junija 1996, vsak tretji torek v mesecu, izmenoma v dopoldanskem in včernem času. Celoletna kotizacija 14.000 SIT je plačljiva v dveh obrokih, do 5. novembra. Dodatne informacije po telefonu 066 63-412.
Pravljičarstvo je kulturna dediščina, ki nas spremlja skozi vsa življenska obdobja. Pravljičar združuje in razvija v sebi sposobnosti psihologa, vzgojitelja, socialnega delavca, igralca, učitelja, knjižničarja, literarnega ustvarjalca...Umetnosti pripovedovanja pravljic se učiš s pripovedovanjem, poslušanjem drugih in sebe. Pravo pripovedovanje te vedno obogati z novimi spoznanji.
MALI OGLASI
Praznik Bojan roj.13.1.61 v Ljubljani, stanujoč v Šared 35 Izola, Tel.: 68-176 izjavljam, da nisem plačnik dolgov za svojo ženo Praznik oz. Živkovic Hermino roj. 1 7.1.66 v Subotici.
PRODAM klavirsko HARMONIKO ROWAL standard 120 basov.Tel.: 61-522
\rm
Drevored 1. maja 4a Tel./Fax.: 67- OSO 66310 Izola
AKCIJA V SEPTEMBRU (od 4.9. do 4.10)
4 fotografije za mesečno vozovnico v 24 urah = 500 SIT _________________express	=	700	SIT________________
LOVSKI PRAZNIK NA BAREDIH 9. in 10. september 199S
Lovska družina Izola vabi na praznovanje v počastitev 20 letnice razvitja lovskega prapora (1975-1995) PROGRAM
sobota, 9. septembra
15.00 Svečana skupščina lovske družine Izola
16.00 Odprtje prostorov lovske družine 16.30 Predstavitev eksponatov lovske družine
17.00 Lovska veselica s srečelovom Igral bo ansambel BELLAMI
specialiteta: lovski golaž s srnjakom in polento
nedelja, 10. septembra 14.00 Lovski piknik
za hrano, pijačo in zabavo je poskrbljeno
ZAMUDA PA TAKA
Objavljamo zanimivo fotografijo, katere glavna značilnost je, da ima precejšnjo zamudo, saj je nastala že ob občinskem prazniku (11. julij),vendar jo je neurejeni urednik založil in tako prihaja na svetlo dneva šele sedaj. Za fešto (ne za fotografijo) so se zbrali številni občinski funkcionarji iz prejšnjih obdobij lokalne oblasti. Verjetno jih poznate, pa vendarle (od leve k desni - na fotografiji, ne po strankarski usmeritvi): Zvonko Grahek, Jože Bolje, Oskar Jogan in Bruno Podreka.
klasika v modi
eka
Izola, Sončno nabrežje 14 tel.: 65 646
I vsak dan od 8.00 do 12.30 in od 17.00 do 20.00 I ob sobotah od 8,00 do 13,00
in sproščenost v oblačilih
Eureka nagrajuje !
Z nakupom nad vsakih 4.000 SIT boste deležni kupona. Enkrat tedensko bo izžreban kupec, ki bo lahko obiskal gostišče Sidro (Danilo) in se pogostil za račun do višine 4.000 tolarjev.
IZŽREBANA ŠTEVILKA TEGA TEDNA
492
I	REHABILITACIJSKI »
f	_
| OBMORSKI CENTER
I	odslej odprt tudi za Vas
AVTO /
doo Izola
Vabi
Na tečaj za voznike motornih vozil, za cestnoprometne predpise.
Organiziramo tečaj iz prve pomoči in zdravniške preglede Torej ste se le	^^^^	r^i,>	^dicvdu iini
prav, ki Vas v
Torej ste se le prepričali, da je ekipa Avto šole "8ISER" tista v najkrajšem času pripelje do vozniškega izpita.
Pohitite in lepo boste sprejeti.
Pričetek tečaja prvi teden v Septembru.
Prijave na sedežu: Drevored 1. Maja 4a, Tel.: 67-448 (Pri kinidvorani Odeon) vsak dan od 8.00 do ló.OOure.
MANDRAČ je tednik KS občine Izola
Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel / fax.:066 / 6X 139
Predsednik časopisnega sveta:
Glavni in odg. urednik: Drago Mislej
Uredništvo: D. Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), F,. Šahbaz, I. Vrtnik-Blaško,
Tehnični urednik: Davorin Marc
Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 50 Sit.
Založnik / elektronski prelom: GRAFFI! LINE, doo Izola, 61-139
ZR: 51430 - 603 - 32431
Tisk: Birografika BORI, Izola
mimm
FIZIOTERAPIJA
• ko pridejo bolečine
• kadar ste utrujeni
• če se slabo počutite
• ali si želite sprostiti
Vrhunska oprema in strokovno vodstvo tel. dopoldan: 67 320, 67-321
Il	;	Wm
DOM DVA
TOPOLA
Levstikova 1, 66310 Izola
S1FRA
MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI
dipl. oec.
Ivan Konstantinovič
Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211
STANOVAN|A - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBIEKTI - PROSTORI
PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA
SiiositoM'aniifm noeti iki*
xp^etRupmMm	izlet	po
sloyMisKeffWnifriiiimZdail9k(fl)etnase^mestece
»nekoliko
Hudič, pa ta šola. Vsepovsod možje v modrem, tako da ni sploh ostalo prostora, kjer bi lahko stisnil plin in prebil (zvočni) zid. Take in ostale na šolo navezane debate je mogoče slišati. Drugače pa se stanje umirja, le tu pa tam se sprejo kaki zapozneli turisti, razbijejo kozarec ali dva ter se godrnjaje odpravijo spat.
Belvaaaa v diskoteki Belva
na Belvederju je prišlo do pretepa, v katerem je bila ena oseba lažje ranjena in je kasneje iskala pomoč v izolski bolnišnici. Zoper pretepača sledi kazenska ovadba.
Kamionaša
Dva neznana tipa sta se grozno dolgočasila. Pa sta se spomnila, da bi lahko vlamljala v tovorna vozila. In sta šla in to res počela. Pa sta se kasneje domenila, da bosta sunila kar cel kamion. In res sta ga. Pa ne za dolgo, ustavila ju je prometna patrulja pri Škocjanu. Se dve kazenski ovadbi.
Odhod iz Moby Dicka
30.8. se je ob 23.00 zgodil odhod iz Moby Dicka, novega lokala pri reševalni postaji. Baje je bil odhod iz lokala zelo glasen, zato so stanovalci zahtevali intervencijo policije. Ti so prišli na kraj in ugotovili že prej navedene stvari o odhodu, odhajajoče še enkrat opozorili in potem je zavladal mir.
Belvaaa 2.
3.9. je spet prišlo do izpada na Beivi. Trije dokaj "usuti moži" so brez kakršnegakoli razloga razbijali kozarce in se pri tem neznansko dobro imeli. Pa so jih zmotili dečki in jih napotili k sodniku za prekrške.
Delinkvent na vasi
Tudi v Kortah je prišlo do nepridipravščine. Neznanec je razbil okna na Osnovni šoli Korte in s tem šolo oškodoval za 15.000 SIT. Za neznanim storilcem se zbirajo obvestila, kdor kaj ve naj sporoči na tel.: 67-683.
vRmmmA
immmmmmA
msfflmm.
m m
|
e jl -
MkottnanjlmMočzdaj^pridernona vrsto mi v doma c i m. Objavjja m o seznani izžrebanih W^nmomiìoyMkiìsèji^otdo^òWilal^z Mandrcfčem na ' v /Zluffigljffiiim	Franc,	Čok
( ( wì^ìWMj^jf^mn^ciJ^ran.elakacK 1 m	Lonzarič
Nada, Jošt Igor, Mikac Edi (ali Daniel), Podvršič ManiajRqic Jože, Stanič Marija, Št a j d idi ar AmaWul fFrik, Zelinšček Kazimir, Gjmhek ^onkonFaUma Kvrgič, Zmijanec mMelena. Lili Spen^Namesto izžrebanca se lahko izle^ù7Je I ežijd r, uzhd mžin s k i član.
^'v^^t^l(6l^epteml^xob^ ^y^manp^kemMdUìbranu ob Zlatoperki: Za vščJiTT zàJltamlTni iìw^je poskrbljeno.
splošna banka koper
Splošna banka Koper je s 1. septembrom 1995 razširila svojo ponudbo z naslednjimi novostmi:
• podaljšala je odplačilno dobo pri gotovinskih posojilih
Posojilojemalec lahko sedaj dolgoročno gotovinsko posojilo vrne v 3 letih (prej v 2 letih).
• odobrava posojila za nakup starih avtomobilov od fizičnih oseb
Do sedaj je banka dajala posojila za nakup avtomobilov od pooblaščenih prodajalcev. Gleden na veliko povpraševanje tudi po posojilih za nakup avtomobilov od druge fizične osebe, se je Splošna banka Koper odločila pod enakimi pogoji odobravati tudi taka posojila.
• odobrava posojila za nakup zemljišča od fizičnih oseb
Do sedaj je Splošna banka Koper odobravala posojila le za nakup zemljišča od sklada stavbnih zemljišč oziroma od občine, vendar je bilo veliko tudi zanimanje za posojila za nakup zemljišča od fizične osebe. Tako je banka uvedla tudi to obliko posojila, pod enakimi pogoji.
Da se Splošna banka Koper prilagaja novim razmeram na bančnem tržišču, priča tudi podatek, da je za vse vrste posojil znižala obrestno mero; v povprečju za 2 odstotni točki.
splošna banka koper