Leto IX., it. 17.
Enotna
O vprašanju zedinjenja vsega delavstva v enotno fronto se zadnje čase prav mnogo govori. Vse to govorjenje je pa zavito v neko tajinstveno meglo, kajti tisti, ki tako pridno govore o potrebi zedinjenja, ne zamude nobene prilike, da ne bi razbijali še tega, kar je ostalo.
Seveda je med tistimi, ki si žele enotnih proletarskih organizacij tudi mnogo poštenjakov, ki delajo za zedinjenje iskreno in, ki govore tako, kakor v svoji notranjosti čutijo. Tudi mi smo med tistimi, ki se zavedajo, da je v teh hudih časih predvsem treba močnih organizacij, trdimo pa, da je za edinstvo treba nekaj več. od golega govorjenja.
Predvsem se moramo vprašati, zakaj se je proletariat razcepil. Treba je, da te vzroke najdemo in jih odstranimo, ker sicer nobeno zedinjenje ne bo dolgo držalo.
Po vojni je pridrvelo v naše organizacije vse, kar je bilo z medvojnimi razmerami nezadovoljno. Ta masa ljudstva ni vprašala, kakšen program in pravila imajo naše organizacije, vedela je samo to, da so naše organizacije že pred vojno delovale proti militarizmu in to ji je zadostovalo.
Proti vojni pa ne zadostuje, če samo kričimo nad militarizmom, kajti militarizem je le orodje kapitalizma, proti temu je pa boj težak in dolgotrajen.
Kdor se hoče bojevati proti kapitalizmu. ki je oče militarizma, ta mora imeti predvsem dobre in disciplinirane organizacije ter natančen načrt, po katerem bodo te organizacije delale. Tukaj ne zadostuje samo govorjenje o bratstvu in slogi, temveč je treba zavihati rokave in delati na zgradbi teh organizacij. Kakšno delo je to, vedo najbolje tisti sodrugi zaupniki, ki se dan in noč trudijo, pa se še komai vidi napredek.
Masa ljudstva pa, ki je v naše organizacije pridrvela, pa ni bila tega dela vesela, ni bila zmožna za grajenje, temveč je hotela le rušiti. Domišljala si je, da se to delo napravi z enim zamahom, dasiravno je nasprotno resnica, da bo kapitalizem premagan le v dolgotrajni in naporni borbi. V boju proti kapitalizmu Posameznik ne pomeni ničesar, treba jih ie več, ki so tesno organizirani in. ki imajo kakor rečeno svoj načrt, po katerem se morajo vsi ravnati, če hočejo imeti Uspehov.
Vsi tisti, ki tem našim naukom niso verovali, so šli rajši za onimi, ki so pri-digovali, da je za osvoboditev proletariata treba le nekaj mesecev ali celo tednov.
Poitnlna platana v gotovini.
V Ljubljani, 1. julija 1322,
fronta.
Silna kapitalistična reakcija ie iztrez-nila marsikoga, ki se danes zaveda, da smo imeli mi od vsega začetka prav. Ako žele oni, ki so uvideli, da imamo mi prav, zedinjenja z nami. naj vedo, da jih pozdravljamo. Vstopijo naj v eno izmed naših organizacij, imeli bodo iste pravice kakor naši člani, seveda tudi iste dolžnosti.
Krajše povedano bi rekli: Kdor hoče isto kar hočemo mi. naj z nami koraka.
V organizacija je mol,
kolibo? rr.oJi — toliko pravice!
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, selenburgova ulica štev. 6/IL
Stane posamezna št. 50 p, mesečno 2 Din. celoletno 24 Din. — Za člane izvod^o 40 p,
Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
■Bananam mmwwimhhiiu«h ■mmcaiM—
kdor hoče kaj drugega kot mi, pa ne bo mogel.
Dogodki, ki so se zadnje čase dogajali, so pokazali, da imamo mi prav, zato ni povoda, da bi svojo smer spremenili mi. temveč jo bodo morali oni. kjer se je pokazalo, da niso na pravi poti.
Naša smer ie: Amsterdam in zedinjenje je mogoče z vsemi, ki hočejo tudi tja.
Drugačnega zedinjenja ni in ga ne bo.
Delavska telovadba na Jesenicah.
Zavedali smo se, da bo nastop telovadcev »Svobode« z Jesenic in »Sloge« iz Maribora prav lep. da bo pa tako impozanten, pa niti z daleka nismo pričakovali.
Prostor nam ne dopušča, da bi podrobno opisovali celo prireditev, omenimo nai k telovadbi le to, da gorenjska sokolska župa kaj takega ni v stanu prirediti, kot je priredila »Svoboda«.
Proste vaje so bile izvajane precizno, zlasti Jeseničani so pokazali kaj zmore izborna disciplina.
Telovadba na orodju je bila istotako vzorna od obeh društev. Skupine, ki so jih uprizorili Mariborčani, so pa naravnost nedosegljive. Kot novost smo opazovali žensko telovadbo na orodju.
Prireditev je posetilo tudi večje število zunanjih gostov. Najštevilnejše so bile zastopane Vrhnika. Zagorje in Celje. Tudi strokovne organizacije so bile po-voljno zastopane, zlasti podružnice kovi-
narske organizacije so domalega vse od-poslale svoje zastopnike.
Pevski zbor »Sava« je zopet dokazal. da ima na Gorenjskem prvenstvo. Tudi kovinarska godba iz Jesenic vidno napreduje.
Med zunanjimi gosti je prireditev izzvala mnogo navdušenja in uverjeni smo. da se bo vsak v svojem kraju zavzemal za to, da se tudi tam ustanovi telovadbo, petje, godbo itd.
Obisk pri telovadbi je bil ogromen, število gledalcev cenijo preko 2 tisoč.
Naj večje težkoče, ki jih je delavska telovadba imela, so prestane''"— led je prebit.
Svoje zadoščenje imamo pa tudi mi kljub teinu, da so trdili nekateri, da članki o delavski telovadbi ne spadajo v naš list.
Taka kritikarenia smo širokosrčno prezrli, kanti zavedamo se, da je le v zdravem telesu — zdrava duša.
Protidelavski načrti.
Delavski izkoriščevalci vodijo zadnje čase ostro borbo napram delavcem. Našim bralcem je znano, da so hrvaški fabrikanti ob navzočnosti »delavskega prijatelja«, gosp. inž. Šukljeja napovedali delavcem boj. Prvi jim je nasedel We-sten, ki pa je poskusil, da je moč in solidarnost slovenskega razredno zavednega delavstva neziomljiva.
Tudi v drugih državah se ta vojska s strani delavskih pijavk brezobzirno vodi. V Avstriji je mnogo industrijcev odpovedalo kolektivne pogodbe. Prizadetih je na tisoče in tisoče delavcev. Pravijo, da jim ne morejo v dosedanji višini plačevati mezd. Odveč so jim tudi draginj-ske doklade. Sklicujejo se na Anglijo in Ameriko, toda njihove šale so žalostne in smešne, ker so v Angliji in Ameriki popolnoma drugačna razmere. V Nemčiji sami pa plače niso padle.
V	Jugoslaviji pa je delavstvo plačano slabše kakor kjerkoli. Najslabše pa živi državno delavstvo. V tobačni tovarni so razmere slabše, kakor so bile v stari Avstriji. Vpokojenci in vpokojenke umirajo počasne smrti, Vštevši z draginj-skimi dokladami 750 K se niti najskrom-nejši samec ali samica ne more preživeti, ker ta vsota zadošča komaj za kruh.
Ne tajimo, da živimo v težki gospodarski krizi, v kateri trgovina ne more uspevati, ker se države med seboj gospodarsko zapiraio. O potrebi industrije pri nas meščansko časopisje veliko piše. za delavstvo pa se bore malo zanima.
Delavstvu moramo odpreti oči, da bo našlo pota, katera vodijo v neobhodno potrebne delavske razredne organizacije.
Ali se pri nas kaj gleda nato, da se pri sklepanju pogodb državnih del varujejo tudi pravice delavstva? Kaj še! Če delavstvo lepo zahteva svoje pravice.
DELAVEC
Glasilo Strokovne komisiie za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.)
Imajo zanj le sladke besede, če pa nastopi odločneje, Ka pa krote z bajoneti, puškami in vislicami
Draginja narašča v naši rodovitni državi dan za dnem. Vse stopa in vzdihuje. Železničarji in vpokojenci tožijo, da ne morejo s sedanimi dohodki več izhajati. Delavstvu v tobačni tovarni pa so uredili izplačevanje zaslužka tako, da so s tem še na slabšem kot do sedaj.
Delavstvo hoče živeti človeku primerno življenje. Upravičeno bo zahtevalo, naj mu njegove organizacije izbojujejo
boljše dohodke, ker mu država ofezko-čuje njegovo življenje.
Delavske organzacije bodo storile svoio dolžnost. Toda razredno zavedno delavstvo je dolžno, da privede v svoje vrste tudi ono delavstvo, katero še ne pozna organizacije. OdDreti mora oči onemu delavstvu, ki dela parado raznim izkoriščanim organizacijam in tako povečava moč buržoaznemu jugoslovanskemu kapitalu.
Tetoviranje delavskih spričeval
so upeljali jugoslovanski kapitalisti s tajnimi znaki. § 81. avstr. obrt. reda (jugo-slov. še ni) pravi, da se v knjižico ali v spričevaJo ne sme vpisati nič slabega, še manj pa delati kakšne tajne znake v delavčevo spričevalo, ko isti izstopi iz službe.
Te dni odhajajo kvalificirani delavci ;iz Westnove tovarne. V njihovih spriče-•vaJih so razvidni tajni znaki pri onih, ki so bili zaupniki delavstva. Taki znaki se pa juridično ne morejo dokazati, ker iz-,gledajo čisto nedolžni. Najbolj ooasna je ;vodoravna črtica, n. pr. je delal zadovoljno. —
Sodrug Leskošek, strokovni tajnik v Celju, se je bil radi takih tajnih znamenj pritožil pri okrajnem glavarstvu v Celju.
Pritožbe pa ni mogel vložiti, ker se iz pravnega stališča mora predvsem dokazati, da ie vodoravna črta, ali znamenje v obliki kljuke taino in škodljivo.
V	tem slučaju bi kapitalist, ali njegov zastopnik izjavil, da je črtica brezpomembna ali pa da je prišla pomotama v spričevalo.
Oni sodrugi, ki so bili svojčas v Nemčija, pa prav dobro vedo, kaj pomen' »Schwarze Liste«.
Sodrugi! Delavci! Ne sprejemajte ori odhodu iz služb spričeval slabe vsebine. še manj pa s tajnimi znaki.
Tajni znaki so najnovejše moderno kapitalistično orožje, s čimer hočejo zlomiti samoobrambo delavstva.
Iz organizacij.
VSEM GORENJSKIM STROKOVNIM PODRUŽNICAM!
Vse podružnice strok, organizacij na Gorenjskem, katere do sedai še niso prijav He Izvaljenih delegatov In namestnikov za Gorenjsko okrožno strok, komisijo, se poživljajo, da to storijo v najkrajšem času na naslov: »Gor. okrožna Strok, komisija« Sava 107. p. JesenJce-Fužine.
KOVINARSKA STROKA.
Poživljamo vse zaupnike, kateri še niso vrnlH nabiralnih pol za stavkovni sklad, da iste nemudoma oddajo svojemu podružničnemu odbora, kateri naj Uh pošlje centrali
Podružnični blagajniki naj izdelajo mesečne obračune v dinarski veljavi. ker ie to boi) prikladno in manj zamudno.
Podružnice Jesenice. Javornik, Dobra ra, GuštaoJ, Muta, Store in Celje, Pošljite nam seznam članom, ki so pristopili k bolniškemu podpornemu skladu, ter navedite pri vsakem članu centralno številko. »Pristopne Izjave k bolniškemu skladu« ostanejo Izpolnjene pri podružnici.
Centrali naj se pošljejo samo seznami, ki smo lih poslali. — Centralni blagajnik.
Velenje. Strokovni shod se vrši dne 2. julija 1922, to je v nedeljo ob 10. dop. pri Ztoglerju v Perjem. Opozarjamo tukajšnje delavstvo, da se shoda v polnem številu udeleži, ker bo zelo važnega pomena, za prihodnje delo, ker naš še čakaijo hudi boji za naše bodoče življenje. Vabi odihor.
USNJARSKA STROKA,
Osredriie društvo usnjarjev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Mariboru naznanja, da se bo vršila v nedeljo, dne 2. julija t. 1. ob 9. dopoldne v mariborskem Ljudskem domu četrta redna odborova seja. katere naj se udeleže tudi pregledniki. — Odbor.
MEZDNO POGAJANJE V PTUJU.
V	soboto, dne 24, t. m. se je vršilo v tovarni »PetovIJI«. na Bregu pri Ptuju mezdno pogajanje za čevljarski oddelek. Že od 17. septembra 1921 ni dobilo to delavstvo na svoje mezde nlkakega poviška, vzlic temu. da je delavstvo tega podjetja v celi Sloveniji najslabše plačano. Torej od tistega časa, odkar se nahaja v tej to-
varni ravnatelj Saxl, ki se je pfftepel te 'Aunferi-ke, ker mu Se dalo ameriško delavstvo najbrže zasluženo brco. kar sl domnevamo radi tega, ker se ie pri prihodu v Ptui izrazil, da privede ptujsko delavstvo z revolverjem do discipline, kakor je to storil v Ameriki. Ta brezvestni In zagrizeni sovražnik delavstva sl je domislil, da požene čevljarje v suženjstvo s tem, da nvede v tovarni akord, katerega mora delavstvo brezpogojno sprejeti, Ker je delavstvo trikrat soglasno akord odklonilo, je nalepil v tovarni lepak, ki se glasi: »Kdor z 10. junijem akorda ne sprejme, ie z 24. že odslovljen«. S tem se je hotel iznebiti slovenskega delavstva, ter ga nadomestiti s češkim. a to ne iz ljubezni do svojega naroda, temveč zato, da bi ga lažje izrabljal, misleč, da isto podjetje ne more vsak čas zapustiti. Z ozirom na ta lepak se ie delavstvo nujno obrnilo na pokrajinsko upravo v Ljubljani, da razpiše pogajanja, ter se pri istem, če že ne prepreči pa vsaj uvede akord, pri katerem naj bi delavstvo prišlo do svojega poštenega zaslužka. Pri tem pogajanju pa je delavstvo doseglo edino to, da le podjetje podpisalo posamezne, od ravnatelja diktirane postavke, katere nam bodo služile za podlago poznejšim pogajanjem. Ravnatelja Saxlja pa si bo delavstvo dobro zapomnilo in ne bo mirovalo oreje. dokler bo postopal tako tiransko.
Ravnatelj Saxl je pa tud] prepovedal delavstvu čltatl socialistični časopis »Volksstlm-me«, (ker mu je jsta že parkrat naštela njegove grehe. Radi tega je odpustil tudi dva delavca, za kar pa se bo moral najbrže zagovarjati pred sodnijo. Njegov vohun pa je tovarniški šoler Horvat, katerega nai se delavstvo posebno varuje. Češke sodruge in sodružice v tovarni »Pe-tovla«, pa najlskreneje pozdravljamo, ker so zavedni in ne gredo na limanice svojemu rojaku.
LESNA STROKA.
Dne 24. t. m. se je vršil v Loki pri ŽuSrnu. shod lesnega delavstva. Obisk je bil dober. Poročevalec sodrug Bradeško je poročal o splošnem položaju delavstva, ter pozival navzoče, da se oklenejo z vso silo svojih stanovskih organizacij, ker le s tem bo njihov sedanji gmotni položaj zboljšan. Prebudite se iz spanja, sužnos*i in pokažite moč. da ste vi ono kar drži svet pri življenju.
Osrednje društvo lesnih delavcev, opozarja vse svoje podružnice, da obračunavajo redno do vsakega desetega, ker drugače bomo one podružnice, katere bi se tega roka ne držale primorani imenoma navesti v listu.
MEZDNO GIBANJE PEKOVSKIH POMOČNIKOV V MARIBORU, CELJU IN LJUBL.TANL
V Mariboru so pekovski pomočniki dosegli na skupno plačo 12% poviška. Vsa ostala določila zadnje pogodbe ostanejo še nadalje v veljavi.
V Celju so se pogajanja po zaslugi g. inšpektorja dela in tajnika zadruge orožnika g. Str/ngga razbila. Pa tudi delavstvo samo je mnogo zakrivilo. Upati pa le. da bo delavstvo končno uvidelo. da na ta način ne bo doseglo ničesar in da sc bo bolj oprijelo reda in discipline v svoji organizaciji.
V Ljubljani so se Izvršila pogajanja, ki zaznamujejo naslednji uspeh: Dragonjske doklade so se za obe kategoriji zenačili. kar znaša te-
Iz Becgarbelterzeitung: J. Arh:
Da, da, takoj!
Samo en kraj je na svetu, kjer se te besede Jako pogostoma rabijo in ki nikjer drtugod ne povzročijo toliko nesreč, kakor na tem kraju. In ta kraj je premogovnik.
V rovu dela skupina rudarjev. VsJ so potni od napornega dela. Delo je v polnem teku. Voziček za vozičkom drdra iz podzemeljskih rovov. Globoko pod zemljo zbirajo ti trpini črni diamant, v vedni nevarnosti za svoje življenje.
Rudar s svetilko v roki opazuje strop, ki se mu ne zdi dovolj varen. »Postaviti bo treba les,« pravi svojemu tovarišu. Da, da takoj« samo ta voziček moramo še preje napolniti« in zopet se delo enakomerno nadaljuje. Naenkrat zagrmi, plast se je odtrgala od stropa. Težko ponesrečenega tovariša, morda mrtveca, polože na nosilke.
Na progi so polomljeni losovi. Eno uro P red koncem dela neznani vozač, da ne more več z vozičkom naprej, ker ga ovira les. Je pa tudi nevarno, da ga podsuje. »Da, da takoj, pravi ko-ipač. Na svojem mestu mora preje podpreti in zato ne gre takoj. Med tem časom zopet odpelje vozač poln voziček proti nevarnemu kraju in zadene v les. Les pade, odtrga se plast In pod-swje vozača. Kopač vznemirjen, ker vozača ni tako dolgo nazaj, icre in K a najde kasutega ... .
V povprečnem rovu se prevaža les. Zavirač odstrani varnostni drog. da lažje obvlada zavoro. Sedaj se prevaža zopet premog; zavirač
nima toliko časa. da bi postavil varnostni drog na si voj e mesto. »Drog na svoje mesto« zavpije vozni paznik, ki je zaposlen pri premikanju praznih In polnih vozičkov. »Da, da tako]« se odreže zavirač. Pri zadnjem voznem košu hoče paznik sam podstaviti varnostni drog, a med potjo do tja. vidi, kako pada poln voziček v globočino in z njim zaviirač. Zavora, ki je bila že preje v slabem stanju, je popolnoma odpovedala. Zavirač, navajen pamagatl si z varnostnim drogom, da vstavi vozni koš, izgubi ravnotežje m zgodila se je nesreča . . .
»Tovariš, preišči stropni strel« reče kopač svojemu sodrugu. »Da, da takoj« mu reče ta) in hoče v ozadju pregledati učinek razstrelbe — za njim pa se odtrga kamen od stropa in mu zlomi nogo . . .
s Tukaj ni varno, preveč je strupenih plinov« reče zopet drugi kopač svojemu tovarišu. Oba razstreljujeta predor na kvišku. »Da, da takoj« reče drugi. »Pes je. takoj hočem prostor razčistiti«. Nekai trenutkov pozneje se začne prvi nenavadno snjejati (vsled zastnupljenja od plina), začne se opotekati An se zgrudi. Drugi to videč, hoče zbežati, a je že preslab. S trudom se priplazi nekoliko nižje in pade nezavesten, kjer ga najdejo tovariši. Prvi pa je vsled zastrupitve umrl. Razstrelbe so povzročile ogljeno dušljivi plin, ki je strupen, in povzroči smrt, če se ga le nekoliko preveč udihava. Oba kopača sta šla prehitro nao_rei in ko sta opazila nevarnost. nista šla takoj nazaj . . .
Na prekopu (Oberhaue) se nahajajo, navzlic dobremu prezračenju, tu in tam eksplozivni pli-
ni. Vzrok je najbrž v tem, da ti gorljivi plini včasih v nenavadni množini izpuhtevali« iz premogovne žile. »Takoj moramo stran od tukaj. Svetilka gori nemirno, plamen se dviguje v varnostni mreži in neznosno vroče je«« reče tovariš. tovarišu.« »Da. da takoj, samo nakopani premog morava še preje odstraniti, da se Se dngi voziček, tam spodaj napolni« pravi drugi. 1 zopet delata naprej. Naenkrat ugasne prvemu svetilka, drugi zagrabi za svojo svetilko, ai se speče v prste, pusti jo pasti in oba sta na enkrat v plamenu. Učni kopač, ki pride med teni časom z lesom navzgor, si vsled eksplozije zlomi roko to dobi tudi težke poškodbe na glavi. Oba kopača, težko opečena se priplazita stokaje v temi iz prekopa in vsi trije morajo v bolnišiico. Po preteku 8 dni umrje eden vsled opeklin . . .
Ven iz premogovnika z tem nesrečnim: Da, da takoj! Takoi in brez odloga'morajo biti vse nevarnosti odstranjene. Prvo je žiivijenije, potem je zaslužek, tekmovanje, priganjanje itd. Ali nimate v življenju tudi drugih dolžnosti? Ali niste dolžni svojim ženam, otrokom, svojim staršem. bratom in sestram in sploh človeštvu, da si ohranite svoje življenje?
Le samomorilci in slaboumni se ne izogibajo nevarnosti!
Ne bodiite samo složni v boju napram vaSIrn izkoriščevalcem, ampak bodite složni tudi v vseh nevarnostih, ki vas obdajaio tam doli globoko pod zemljo.
dertstčo 643. H) K. temeljne plače pa so tedensko v prvi kategoriji 200 K. Skupno z dravinjskimi .dokladami dobi delavec v prvi kategoriji 393.10 kron hi v drugi kategoriji 8-43.10 K.
V Ptuju so pekovski pomočniki vložili spomenico, v kateri zahtevajo 35% povišanja na dosedanje plače.
MEZDNO GIBANJE PIVOVARNIŠKIH DELAVCEV KONČANO.
Dne 27. t. m. se je vršilo tretjič mezdno pogajanje pivovarniških delavcev in sicer pri delavskem odseku pokrajinske uprave. Po hudem boju se jo posrečilo delavskim zastopnikom doseči 35% poviška na dosedanje plače oziroma skupne mezde. Ostaiih 20 točk ni moglo zastopstvo delavstva v polni meri izvoievatl. toda sporazum ie zadovoljiv, ker so se unesla v pogodbo zakonska določila (po novem zakonu o zaščiti delavstva) tako, da je vprašanje osemumi-ka tu čezurnega dela. kakor tudi nedeljskega dela s to pogodbo zasigurano zoper vsako kršitev teh delavskih pravic.
Pogodba se je podpisala samo za pivovarno »Union k y Ljubljani in Tomaž Gotz v Mariboru. dočim pivovarna Laško ni poslala svojega zatopnika in se je kakor po navadi izmuznila pravičnim zahtevam delavstva.
Upati je, da bo delavstvo pivovarne Laško vendarle enkrat uvidelo položaj, in znalo izsiliti potom solidarnosti v organizaciji, od svojega delodajalca one ugodnosti, ki jih uživa delavstvo ostalih pivovarniških podjetil Slovenije.
Jako hudo je ravnateljstva pivovaren bo-lela pasivna resistenca. katero le bilo delavstvo prisiljeno uporabiti kot orožje napram »Zvezi ln-dustrlicev«.
Zveza indusirijcev ie tudi tukai dokumenti-rala svoje stališče napram delavskim zahtevam, povedala pa je tudi svoje nazirartie o osemurnem delavnem času.
Vse to dejanje kapitalističnega trusta, jo samo pouk organiziranemu delavstvu, šola za bodoč! nastop v zadevi eksistenčnega vprašanja.
Kar velja za eksistenčno vprašanje, to velja tudi za vsa socialna prldobitvena in politična
vprašanja.	.	.
Dosegel se je tudi sporazum v tem, da bo ravnateljstvo pivovarne Gotz dogovorno z delavskimi zaupniki zenačilo nekatera določila stare pogodbe z določili do sedaj obstoječe pogodbe pivovarne »Union« v Ljubljani.
BLAGAJNIKI IN ZAUPNIKI POZOP!
V soboto 1. Julija poteče 26. teden. Člani, kateri imajo plačane prispevke samo do 18. tedna tekočega leta, inoraio ta teden vplačati, sicer izgube članske pravice.
Podpore vseh vrst se smejo izplačati ie članom, ki imajo vplačan 17. letošnji teden. Ako nima član vplačano do tekočega, to še 26. tedna, nal se mu manjkajoči prispevki odračunajo od podpore.
Razno.
Prva seja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Na podlagi zakona o zavarovanju delavcev se je ustanovil v Zagrebu Osrednja urad za zavarovanje delavcev, ki obstedi iz ravnateljstva. v katerem je 12 delojemalcev in 12 delodajalcev ter ravno toliko namestnikov in iz nadzorstva, ki šteje 5 delojemalcev. 5 delodajalcev in ravno toliko namestnikov. Dne 17. junija L 1. se je vršila v Zagrebu prva seja ravnateljstva in nadzorstva. Sejo je otvaril pokrajinski namestnik za Mrvatsko in Slavonijo Dr. Demetrovič, nakar se je ravnateljstvo konstituiralo. Za predsednika ravnateljstva je bil soglasno izrvoljen sodnng Vili m Bukšeg, za I. podpredsednika j. Rudolf Pilepič. predsednik karlovške lesne industrije v Zagrebu, za II. podpredsednika pa sodni? Vladimir Pfeifer, tajnik Delavske zbornice v Zagrebu. Strokovno komisijo za Slovenijo zaslona sod rog Ignacij Kaiser. Nadzorstvo se je konstituiralo sledeče: predsednik Stjepan Strzal-kovsky. klepar v Zagrebu. I. podpredsednik Mirko Kajba, stavbinski delavec v Zagrebu, ib. podpredsednik g. Dr. Aleksander Fatur, centralni nadzornik južne železnice v Ljubljani. Zakon o zavarovanju delavcev predpisuje, da stopi zakon z 1. julijem t. 1. v veljavo, kar pa je povsem nemogoče, ker ravnateljstvo mbna niti _ izvršilne narodbe, vsled česar je tudi delo jako otežkočeno.
Splošna prometna stavka >e Izbruhnila v Avstriji, ker so se dne 24. t. m. razbila paga-ianja med zastopniki dunajske vlade, ter med zastopnikom železniških, poštnih in brzojavnih uslužbencev, ki so stavili radi narasle draginje nove zahteve. Ko je ob določeni uri potekel zadnji rok. se je pričela stavka na pošti. Telefonski 'in brzojavni promet se je takoj ukinili. Nato se je začela železniška stavka. Boj med stavkajočimi in vlado bo. kakor sodimo, jako hud.
Strokovni kongres v Leipzigu na Nemškem. Dne 18. junija t. I. so otvorili v Lipskean (Leip-
zig) II. strokovni kbngrčš nemiškili btrokovnlK organizacij. Zanimiv je napredek te velike delavske armade. Pred vojno so iimele strok, organizacije v Nemčiji 2 in pol milijonov članov. L. 1916 je padlo število članstva na 966.009. L. 1919 pia se je zopet dvignilo na 5 in pol milijonov, lansko leto oa na 7,720.000 članov, to je sedemkrat več kot je velik cel slovenski narod.
Stavka zidarjev v Brodu. Ker podjetniki niso ugodili delavskim zahtevam, da se jim zviša mezda raa 8 Din na uro in da se jim prizna 10 urni delavnik je stopilo delavstvo v stavko.
V	cementni tovarni v Splitu je izbruhnila stavka, ker podjetje ni privolilo delavstvu povišanja mezd.
Za obvladanje na olju bogatih pokrajin. Olje ie središte. okoli katerega se suče tudi diplomacija. Radi olja sta vzdrževali ^Anglija in Francija republiko Georgio. Olje odloča o usodi Mehike. Olje je povzročilo, da so plačale Zedinjene države ameriške 25 milijonov dolarjev Ko-lumbijii, kot odškodnino za oropano Panamo. Francija si je pridobila podporo Anglije v boju proti sirijskemu narodnemu kralju Feizal-u ie s tem. ker je dovolila Angležem prevoz olja preko Sinije. Mezopotamijo so si obdržali Angleži le radi tega, ker je jako bogata na olju. Kakor Je stremelo vse za premogom in železom, tako stremi sedaj vse za oljem.
Izobrazba in razvedrilo.
TONE SELI&KAR:
SEDMOROJENČKI.
Razparale so sc bajte in gledal sem lepe in grozovite ure:
Ko je bil prvi sin spočet, je šla mati v prelepi svet, pod cvetoče drevo sinu uspavanke pet.
Ko je prvi sin bratca dobii,
se je oče od veselja napil
in je svojo ženo po licu hvaležno pobožal.
Ko ie zajokal tretji sin.
se je priplazil iz neznanih globin
majhen črviček v njeno srce.
Ko se je rodil četrti krik, je bil oče kakor gobav bolnik s 'krvavimi žulji pokrit.
Ko je bil sedmi sin spočet
(a zaikaj je bil!), je bil od očeta - pijanca preklet.
Gledam in štejem, pa ne morem sedmo Dojenčkov prešteti:
Nad bednimi in sklonjenimi visi glad, pred črnogledimi se vije strupen gad, pred norci gre prazna cesta v prazno življenje.
Žalosten sem pogledal Krista na Klečci —
O, Kriste, kdaj pride tisti veliki čas.
ko bo šla mati ob vsakem rojstvu v prelepi svet,
pod cvetočo drevo sinu uspavanke pet —?
Pesem, ki smo jo tu objavili Je bila priobčena v prvi številki »Rdečega pilota«,
Ta pesem kaže v vsej nagoti nevzdržen družaben sistem, ki mu pravimo kapitalizem.
Pesnik opisuje z redko jasnostio križev pot delavske rodovine, kateri se vkljub vsemu po-žrtvovanju ne posreči vzgojiti svojih otrok v srečne Slane človeške družbe.
Kdob bo pesem natančno prečital, jo bo razumel Sn bo znova potrjen v svoji veri, da je za srečno življenje ljudstva brezpogojno potrebno — zrušiti kapitalizem.
KITAJSKI ZID.
Vsa severna meja velikanske kitajske države je zagrajena proti tatarski in mongolski deželi z velikanskim zidovjem. Človeštvo je gradilo malo tako velikanskih stavb, le pirasni-de v Egiptu se dajo s tem zidom primerjati. V, nekaterih delih je ta zid že popolnoma razrušen, v drugem pa dobro ohranjen. Zid je dolg 2000 kilometrov, to je približno desetkrat tako dolg, kakor železniška proga iz Celovca v Trst, Deloma se zid razteza Pio ravnini, potem se pa vzpenja tudi kvišku v planine, deloma je le eden, deloma pa dvojen zid. V rednih prestan-kih je zkl utrjen s stolpi. Velikanska vrata vodijo semtertja skoz zid in služijo še danes kot mesta, kjer se plačuje užitnina. Kjer ie zid še ohranjen v popolni moči, je pri tleh 7 metrov, v višini 4 metre močan. Višina ni povsod enaka1: v ravnini, posebno v jarkih, je zid visok 10 metrov. Temelj je napravljen iz obdelanega granita, zgoraj je zid napravljen iz opeke. Ta
Opeka Je 50 centimetrov dolga In 12 centime-* trov široka, toraj dosti večja kakor naša.
Velikansko zgradbo je sezidal cesar Se-kon-ti. ki je vladal v 1. 246—200 pred Kristusom. Ogromen zid naj bi bil obramba zoper Mongole, obenem pa lep spomenik cesarjeve oblasti. Celo tretino prebivalcev vsega cesarstva je cesar prignal na delo. Granitni kvadri so se morali natančno obrezavati, da se med dvema niti žebelj ne da vtakniti vmes. Gore im vode niso smele zgradbe zadrževati in vrh zidu je bila napravljena pot. po kateri je moglo vštric jahati osem jezdecev. Dva tisoč let se je zgradba vzdržala, v 1. 1465—1487. je bila zopet popravljena.
Cesar Še-koang-ti je bil na zgradbo tako ponosen, da je dal uničiti vse zgodovinske spise, razven tistih, ki so opisovali njegovo zgradbo; hotel je. da nai ljudstvo pozabi vse druge vladarje in se naj spominja edino le njega.
Dandanašnji nima zid nobenega pomena več. Med narodi pa je nastala prišlo vic a o kitajskem zidu. ki brez potrebe loči soseda od soseda.
Zid, ki ga gradi okoli naše države naša vlada seveda ni kitajski, pač pa — jugoslovanski.
OBJAVE IN ZAHVALE.
Podpisani se iskreno zahvaljuje vsem so-drugom lesnim delavcem v Celju za nabrani znesek 250 K ob času pettedenske bolezni. Enako se zahvaljuje tudi centrali v Ljubljani za podarjenih 200 K. — Jožef Vidovič, Celje.
Majska zbirka za gladujoče v Rusiji znašai po odbitku stroškov Din 3061.50. Nabirali so S steklenicam sodrugi: Franc Žigovič. Anton Ma-telj. Ivan Kralj, Miloš Tnobonjača, Žvagert-Hauptman, Josip Modry. Franc Skuk, Matevž! Vehar in gdč. Mravljak. — Odbor.
Za gladujočo Rusijo je darovalo delavstvo tavarne kopit v Loki pri Žusmu 14 Din. — Posnemajte!	»
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Od odbora lesnega delavstva smo sprejeli, notico, ki polemizira z uvodnim člankom, ki je bil priobčen v 133 št. »Naipreja«.
Ker ne moramo v strokovne organizacije zanašati političnih polemik, bomo dotično notico predložili plenarni seji Strokovne komisije. — Uredništvo.
UTRINKI.
Najvišji sodniki, kj .mečejo delavske zako. ne v koš, sodijo tako. kakor delavci volijo. To je čisto naravno. Kadar bodo delavci volili drugače, bodo tudi sodniki sodili drugače.
Kapitalistična družba sloni na ignoranci iz-koniščandh slojev.
Ljudje brez ponosa so kakor trstfka, ki stoje plava na vodi, pa nima korenin v zemlji.
Kdor sl domišlja, da zadosti ve, ne »zapazi kdaj po napačnem potu gre.
Široko naokrog v temdni krt pota rije. to dela tudi koritar. d_a se navzgor prerije.
Čimbolj je neumen, temveč govori, vmes mu ne sili, kolo se vrti!
Iz organizacij.
Svoboda govora, kakor go tolmačijo kaj*, taiiistični vladarji, je samo za tiste, ki nič ne govore.
Srečni sužnji so največji sovražniki svobode.
*
Branimo osemurni delavnik!
*
Eden bog je. katerega priznavajo in čast e vse cerkve brez razlike to je bog Mamon.
Tedenski pregled.
Ljubljana. 27. jiutija 1922.
Zunanja politika Anglije ubira glede Palestine povsem druga pota kakor v Indiji. Dočim dela v Indiji z neizprosno sik), v Palestini popušča. Pripravljena ie celo dovoliti Arabcem avtonomijo. Obe angleški zbornici sta sklenili, da odlaga Anglija mandat nad Palestino. Kaj je tern« vzrok, še ni prav jasno. Stoji pa, da igrajo tu vlogo razlogi, ki Angliji prav gotovo ne bodo v škodo.
Tiho a dosledno se razvija boj med Rusijo in Japonsko na Daljnem vzhodu. Dočlra se v ne-
srečnem Kltajn sujjeio generalske armade, zasužnjuje japonski kapital obširna kitajska ozemlja. Zadel pa je ob ruske interese In spopadi so neizogibni. Zlasti v okolico Vladivostoka pošiljajo Japonci ranogobrojne vojaške oddelke, ker je to mesto važno vojaško oporišče. Ni torei izključeno, da se rusko - Japonska vojna s še večjimi srozotanii ponovi.
Amerika evropske horuatiJe še vedno (c opazuje, presoja in šteje. Tudi na haaški gospodarski konferenci, ki je nekako nadaljevanje genovske konference, bo zastopana le po svojem opazovalcu.
V Tirano je dospel pred kratkim ameriški zastopnik, iz česar sklepajo, da so Zedinjene države priznale Albanijo.
V ospredju evropske politike stoji haaška konferenca, ki je te dni zaključila svoje priprave za redno zasedanje. Vstajajo proroki. ki ji napovedujejo prav tak konec kakor genovski konferenci, optimisti pa so prevzeti upanja, da prinese konferenca red v evropsko politično zmešnjavo. Pričakujejo le še Rusov, potem Se delo začne. Nafrveč dela so imele do&lei podkomisije za kredite, dolgove in zasebno lastnina. Vsekakor je želeti, da bi storila ta konferenca vsaj prvi korak h konsolidiranju evropskega gospodarstva. Konferenc Je bilo vendar že dovoli in Je čas. da se premakne delo naprej na trdnejšo podlago.
Anglija se skuša orientirati v pomirljivi politiki tudi proti Franciji in Italiji. Vendar svojih interesov ne zatajuje. Denar, kar ga 'je posodila tujim državam, tu prihaja v prvi vrsti v poštev Franclja, hoče Imeti nazaj. Kakor Je dejal angleški ministrski predsednik Lloyd George v poslanski zbornici, angleški davkoplačevalec nikakor ne more odstopiti od svot, ki Jih dolguje AtjffBjl inozemstvo.
'Antanta si na vSe kriplje prizadeva, da bi svoje vrste čimbolj strnila, ker se faoil na haaški konferenci zopetnega presenečenja s strani Rusije. $e pred rednim zasedanjem konferenco se sestanejo ministrski predsedniki Anglije, Fran-cUe bi Italije, da se dogovore o enotnem nastopanju. Na drugi strani opažamo ojačevanie vezi med Rusijo in Nemčijo. Mala antanta- koleba med obema poloma, ne vede. kaj naJ stori. Njen napredni del — Cehoslovaška se nagiblje proti vzhodu, proti Rusiji, njen nazadnjaški del — Jugoslavija z Romunijo pa bežita proti zapadu. proti Franciji in Italiji. Resnično povedano, sl človek te naše politike ne more razlagati, saj vendar dobivamo od teh dveh držav same klofute in Italija nas ogroža na lastnih tleh. to ie v Dalmaciji, kjer še sedal ni izpraznila taltozvaue^. tretje cone.	*
Politični umori v Evropi so na dnevnem red«. Komaj se le poleglo razburjenje radi umora generala VVilsona. bivšega vrhovne« poveljnika angleške vojske, ki sta ga usmrtila dva Irca. ze iavUaio o novem zločinu, in sicer iz kjer Je bil ustrelien nemški zunanji minister Rafthenau. Dogodek bo imel razne posledice ua politične razmere v Nemčiji. Komunisti stopajo v ospredje in ni izključena državljanska vojna. Delaivstvo se pripravlja, da stre monarhistični kači glavo, ki Jo že zopet dviga. Vpostava monarhije bi pomeniala za Nemčijo propad In antantne držve tega že koma! čakalo.
V Avstriji preživljajo prometno krjzo. Nevzdržno gmotno stanje železniških, postnih m brzojavnih nameščencev, povzročeni po boli in boH naraščajoči draginji, le privedlo imenovane nameščence do splošne stavke. Ves promet počiva. a draginja narašča. Odigravalo se obupni prizori. Stavka zna Imeti tudi za sosednje države usodne posledice. Tu vidimo, kam Je privedel državo slepi bnperlallzemi in nenasitni kapitalizem. tuji kakor tudi lastni.
Nemir je. kakor povsod, opažati tndl v parlamentih. Lasajo ae v praškem parlamentu »n psujejo se v budimpeštanskl skupščini. Povsod se resno delo umika šarlatantstvu. Ljudstvo pa mora te komedije hočeš - nočeš plačeva^
Bolgarski ministrski predsednik StamboUj-ski Je v sobranju svečano Izjavil, da Bolgarija ne more Plačati reparacij, ako JI zavezniki ne no-magalo. Mislila Je. da Ji bo z mirovno P^odbo pomagano. pa pomenja to zanjo smrtno obsodbo. Torej tudi tu ne pride antanta na svoj račun.
V Rimu Je umrl znani romunski državnik, prHateli Jugoslavije. Take Jonescu. Njegovo truplo se prepelic v domovino, kjer bo slovesno oo-
koP^Zvozi narodov sc predlože predlogi razmejitvene komisije mA Madžarsko ter Jugoslavllo in Romunijo. Razmejitev bo nato kmalu dovršena, kar je v interesu vseh treh držav.
V Rusiji se Je zadnje dnj vršil proces proti socialnim revolucionarjem, kar ie dalo povod za burne demonstracije. Zagovorniki obtoženih sc baje odložili svoja mesta. Avtentičnih vesti o vsej tej stvari nimamo, ker prihajalo vsa poročila preko HeislngSorsa ln Londona, kjer jih »an-
tantno« pobarvajo, — Iz (e nesrečne dožele prihajajo vedno obiipnejša poročila o neznosni bedi. Kdai se bo svet zgani! in se zavedel svojih človečanskih dolžnosti?
V	narodni skupščini se je vršila koncem prošlega tedna burna seja narodne skupščine. Finančni minister dr. Kumanudi jo podal obširno poročilo o državnem proračunu. Govoril je lepo in tolažil navzoče poslance, da bodo naše finance kmalu v redu. Če bo le res! Razna ministrstva so znižala proračun za svoje resorte s tem. da so prenesle svoje izdatke ua druga ministrstva. Sploh se dela tako, da se meče denar iz enega žepa v drugi.
Danes je dozorelo popolnoma vprašanje zasedbe notranjega ministrstva. Demokrati upajo. da bo vodil Imenovano minstrstvo še nadalje dosedanji notranji minister Voja Marinkovič. Z druge strani upajo radikalci, da priboro to mesto zase. Bije se pritajen, a srdit boj med obema strankama.
Posebni odbor proučuje tiskovni zakon, ki pride baje na dnevni red narodne skupščine, takoj ko izglasujeta zakonska načrta o proračunu iti posojilu. Skrajni čas Je že, da pridemo do zakonov. doslej smo itak živeli Ie od naredi) in načrtov. Predvsem pa potrebujemo pravičnega tiskovnega zakona, da ne bo vlada tiranovala nad tiskom po svoji volji.
Kralj ie pomilostil atentatorja SteJlča. ki pa ie pomiloščenie baje odklonil.
Zadnje dni je hotela vlada bolnice in dobrodelne zavode oropati še tiste borne podpore, ki so jo uživali doslej. Ljudje plačujejo davke, da se jim dela tema pred očmi, vlada pa razsipa za drage jahte, avtomobile itd., subvencija ministrom in špekulantom, za podporo bolnemu in onemoglemu ljudstvu pa nima drugega kot obljubo. Zares, da mora človek zmigovati z glavo nad tako »moderno državo« in nad njenimi modrimi voditelji.
Afera med sedanjim ravnateljem »Jadranske banke« in demokratskimi mladi vzbuja vedno več prahu in smradu. Na dan prihajalo zelo nečedne stvari, Enega inšpektora v ministrstvu so morali že odstaviti, tako je bila stvar kričeča.
Pokrajinskemu namestniku Hribarju ali kakor ga nazlvlia široka Javnost, cesarju Janezu, so ure štete. Še malo in se ne bomo videli! Želimo mu zasluženi pokoj!
V	imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek.
Odgovorni urednik:
Ivo Meznarič.
z omejeno zavezo
b preloma hracallue vloge vsak delavnik od 8. do in Jih obrestuje po čistih
MT* 47«
Rentni davek plača drufitvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vlojje^ se obrestujejo po dogovoru. rosojUa daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eakomptajejo po bančni obrestni meri.
mr Edini, res deMi denarni zavod. ~*m
LEPOTA
    ..............................
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nogo lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellerja:
.,EX8A“ tILIJ.VO BILE(WO MULO najbolje blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 K.
„ELSA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, solnčne p9ge, zajodance, nabore, i. t d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino SOK.
„JŽXSA“ TAKOCHIN4 POMADA ZA RAST ITiAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaproeuje prhut, prerano osivelost i. t. d. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 K.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi.
RAZNO: Lilijno mleko 24K; Brkomaz 10K; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v velikih originalnih škatuljah 40 K; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljali 40K; puder za gospe v vrečicah 8 K; zobni prašek v škatljah 12K: v vrečicah 8 K; Sachet dišava za perilo 12 K; Schampoon za lase 8 K; rumenilo 12 listkov 48 K; najfinejši parfum po 48 in 60 Ii; Močna voda za lase 80 K. Za te razno predmete se zamot in poštnina posebej računa.
EVGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA
donja Elsatrg št. 358. Hrvaško.
Keller
Naiboliie in naivarneiie naložite svoje prihranke v
Poštni predal št. 13.
Telef. Int. št. 178.
Post. ček. rač. št. 10.532.
Brzoj. nasl. „Kodes“ Ljubljana,
13
Obrestuje hranilne vloge po vloge proti V2 1. odpovedi po
4 I2 j® \ brez odbitka rentnega in inva-gO|Q j	lidnega	davka.
Vloge se lahko vplačujejo osebno ali pa potom položnic v centrali v Ljubljani ali pa v podružnicah: Celje, Store, Rogatec, Borovnica, Litija, Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Crna I., črna H.
Hranilni kapital K 4,000.000.
Vlagajmo prihranke le v lastno hranilnicoI