—^fMTNA PLAČANA V GOTOVINI
Lato V. — Štev. 20
CENA 10 DIN
Ureja uredniški ;*dbor — Glavni urednik Štrukelj Karel — Naslov uredništva in uprave- »Posavski tednik«, Videm-Krško 1 — Čekovni račun pri Nti FLRJ Krško štev. 615-T-145 — Tiska Mariborske tiskarna — Celoletna naročnina 400, polletna 200, četrtletna 100 dinarjev — »Posavski tednik« izhaja enkrat tedensko
KRŠKO, dne 22. maja 1954
■ H;	■
PDSaVSKI
, s
\MO
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO
um
conores ZK Slovenije
V torek dopoldne je pričel z delom III. kongres ZK Slovenije, kateremu so poleg izvoljenih delegatov in članov CK prisostvovali še delegat CK ZKJ tov. Edvard Kardelj, delegat CK ZK Srbije Cana Babo-vić, član CK ZK Hrvaške Antun Bibr. član CK ZK BiH Uglješa Danilovič, predstavnik CK ZK Črne gore Vojo Biljanovič, predstavnik CK Makedonije Naum Naumenovsk; ter pied-stavniki JLA.
Sekretar CK ZKS tov. Miha Marinko je o tvoril kongres in pozdravil navzoče. Nato so počastili spomin tov. B. Kidriča in org. sekretarja CK KPS Toneta Tomšiča, ki so ga fašisti ustrelili pred 12. leti, z enominutnim molkom. Šestčlanska delegacija pa je pred grobnico narodnih herojev, kjer počivajo posmrtni ostanki Borisa Kidriča in Toneta Tomšiča, položila dva lepa venca.
Po izvolitvi delovnega predsedstva, v katerega so bili izvoljeni Edvard Kardelj, Franc Leskošek, Miha Marinko, Boris Kraigher, Ivan Maček, Vida Tomšič, Ivan Regent, Stane Kavčič, Jaka Mojškerc, Angelca Ocepek, Janko Rudolf, Lidija Šentjurc, Vladko Majhen, Janez Vipotnik, Olga Vrabič, Viktor Kovač, Marjana Draksler, Franc Simonič in Jože Goričah, je tov. Boris Kraigher prečital pismo, ki ga je poslal kongresu generalni sekretar Zveze komunistov Jugoslavije tov. Tito.
Po osvojitvi predlaganega dnevnega reda so delegati sprejeli osnutek poslovnika za delo
Dosleden socialistični razvoj je mogoč samo, če se komunisti bore kot učitelji in najaktivnejši ustvarjalci sredi delovnih množic
kongresa, po katerem Je kongres delal na plenarni seji in v treh komisijah, t. j. v politično-organizacijski komisiji za ideološka vprašanja in komisiji za vprašanja družbenega upravljanja.
Nato je imel tov. Marinko obširen govor, kjer je govoril o položaju Jugoslavije v mednarodnih odnosih, o vlogi zavestne politične sile, o značaju in problemih komunalnih skupnosti, o idejni in politični vzgoji ter o komunistu v našem družbenem življenju.
Seje ideološke komisije se je poleg izvoljene komisije udeležilo še okrog sto delegatov. Začel jo je tov. Boris Ziherl, ki je nakazal glavne probleme, o katerih bi bilo treba na podlagi referata tov. M. Marinka razpravljati. Razprava naj bi se dotaknila idejne ln politične
ravni ter sposobnosti naših kadrov.
Kot prvi se je prijavil k razpravi tov. Ivan Regent, ki je govoril o temi: Komunisti in »Svobode«. Za njim se je oglasil tov. Rado Demač, ki je govoril o kulturnoprosvetnem delu v našem okraju. Opozoril je na pojav, ki se je pokazal ob ustanavljanju »Svobode« v Sevnici, kjer je prišlo do razcepa pevskega zbora, kjer je »Svoboda« ustanavljala svojega, drugi se je pa formiral pri gasilskem društvu. Iz našega okraja se je k diskusiji oglasila še tov. Albin-ca Mali, ki je poudarila, da se morajo za otroke invalidov in padlih borcev za njihovo usmeritev v šole ter kulturno in idejno raven zavzemati komunisti.
Sejo komisije za družbeno samoupravljanje je začel tov.
Stane Kavčič, ki je opozoril na nekatere probleme samoupravljanja. Tu se je prijavil k razpravi tov. Hegler, ki je dejal, da se v Šentjanžu še vedno čuti to, da posamezniki, ki so bili med okupacijo izseljeni, ki niso šli neposredno skozi revolucijo, ne morejo tako hitro dojemati nekaterih problemov kot drugi, zato zaslužijo tem več pomoči. K razpravi se je oglasilo tudi nekaj delegatov iz drugih okrajev.
Sejo komisije za organizadj-sko-politična vprašanja je vodila tov. Vida Tomšič, ki je nakazala nekaj misli iz organiza-cijsko-političnega poročila o delu ZK med II. in III. kongresom ter iz referata, ki ga je imel tov. Marinko.
V sredo je kongres nadaljeval z delom v vseh treh komisijah. V razpravah so sodelovali Boris Kraigher, Stane Kavčič, Sergej Kraigher, Janko Rudolf, Vlado Krivec, Tomo Brejc, Vladko Majhen in drugi.
K J do} emu 62.rojstnemu dnevu Ti isftreno čestitamo, tovariš lito!
Is govora tov• Edvarda Kardelja
Tretji dan dela III. kongresa Zveze komunistov Slovenije so bila dopoldne na dnevnem redu poročila komisij. O delu komisije za organizacijska in politična vprašanja je poročala tov. Vida Tomšič, o delu komisije za ideološka vprašanja je poročal tov. Boris Ziherl in o delu komisije za družbeno upravlja-
Ženevska konferenca
llpaeio v uspeh le ostalo
Tako vsaj kažejo najnovejša upravičena domneva, da jim do
kakršnega kol; sporazuma ni in da še nadalje vztraja pr; svoji zahtevi, naj se borbe v tem delu Azije nadaljujejo. O*’ tod tudi njih najnovejši načrt Franciji, po katerem naj bi tri indoki-tajske države dobile popolno samostojnost, njih nacionalne armade pa bi urili ameriški izvedenci. Francija naj bi poslala v Indokino tud; svoje redne čete za borbo prot; Ho Si Min-hovemu gibanju. O tem, ali bodo ZDA nudile lastne enote ter se tako neposredno vmešale v francosko-vietnamski spor, za sedaj še ni nič znanega.
Tam, kjer se kažejo želje po novih vojnih pustolovščinah, je seve težko iskati prizadevanj, da bi prišlo do premirja. Francija se bo pač morala odločiti: ali za amerišk; načrt za nadaljevanje borb v Indokini, ali pa za pomiritev s Ho bi Min-hom pod določenimi pogoji. Vse kaže, da se je francosk« narod v precejšnji večini izjasni’ za drugo pot in da ga bo vlada morala upoštevati. Ameriška bojevitost v času, ko pričakujejo ljudje po svetu miru, pa bo kvečjemu služila propagand-, sovjetskega bloka, pa tudi onega dela azijskih narodov —_ m ta ni tako majhen! —. ki ze.i ostati v sporu med dvema svetovnima blokoma ob strani in voditi svojo, azijsko- politiko,
Udarec iredentizmu
_____	,	„	.	Predsednik grške vlade Paka ZDA Eisenhowerja, da je1 pagos je v razgovoru z dopis-osnovn0 načelo ameriške poli- j nikom ameriškega dnevnika tike v Jugovzhodn; Aziji, da »New York Times« pred dnevi prizadete države ustanove moč- jasno izjavil da se Grčija po-
poročila iz Ženeve. Vendar velja ta ugotovitev, žal, le za in-dokitajsko vprašanje, ki je povsem prevladovalo ta teden. Z njim so se ukvarjali predstavniki devetih delegacij, ki imajo pravico razpravljati o tem problemu, na treh tajnih sejah, prav tako pa so se ga vs^."f krat dotaknili tudi na manjših in krajših zaupnih sestankih »med štirimi očmi«, k; so pravzaprav prinesli prve uspehe
O čem so se doslej že sporazumeli? Predstavniki petih velesil, če med nje vštejemo tudi Kitajsko, sc prišli po daljših posvetovanjih do zaključka, da je v Indokini potrebno najprej rešiti povsem vojaška vprašanja (ustavitev ognja in podpisovanje premirja), in se šele pozneje lotil; političnih vprašanj, t. j. bodoče ureditve In-dokine in njen odnos do dosedanje kolonialne matične države Francije. Res je sicer, da se takemu načinu reševanja upirajo predstavniki vseh treh profrancoskih zveznih indoki-tajskih držav. pa. tudi predstavniki odporniškega Ho Ši Minil ovega gibanja, toda pričakovati je, da jih bodo velesile na nek; način prepričale. Podpisovanje premirja bi pomenilo vsekakor velik korak naprej, sa; bj s tem prenehalo več kot sedemletno prelivanje krvi ter nepopisno gmotno uničevanje.
Naj novejše izjave predsedni-
_ r/Th A iri.enn.Vimirario /Jo 1P !
no obrambno skupnost »proti komunistični nevarnosti«, pa so spet neljubo prizadele diplomate v Ženevi V zelo nerodnem položaju je predvsem Velika Britanija, ki sicer načelno ne odklanja takega pakta; sodila je da bedo ZDA o tem paktu znova spregovorile šele potem, k0 se bo izkazalo, da ženevska konferenca ni izpolnila svojih nalog. Takšen je menda bil tudi pivotni dogovor med obe-
vsem strinja z bodočo balkansko vojaško zvezo tako, kakor sta se ob obisku maršala Tita Grčiji domenil; jugoslovanska in turška vlada. Odločno je tudi zavrnil italijanske »grožnje«, češ da bo italijanska delegacija znotraj Atlantskega pakta odločno nastopila proti tak« zvezi in celo uporabila svoj »veto«, ker Italija te pravice nima. Pričakovanja uradnega Rima,
da se bo Grčija morda upirala ma vladama. Britanska diplo- j balkanski vojaški zvezi, So po-macija se je med časom trudila, j gorela do tal. Toda še več. Ka-da bi ta pakt, kolikor bi do nje- koj svoj čas turški predstav-ga prišlo, obsegal čim več arij - j niki, je tudi maršal Papagos sfcih držav, med njimi tudi | izjavil, da vprašanje Trsta ni-nevtralno Indijo. Burmo. Indo- j ma nikake zveze z ba kanskim nezijo in Ceylon, Ameriški vla- i paktom in da so torej tudi rta-di pa se mudi Ker je s takimi; lijanski manevri v tem smislu,; Zato se zdi, da je osnovna me-zahtevami nastopila prav v ča- četudi jih bodo nadaljevali v toda kulturnega dviganja ^našjh su ko se v 2enev= ozračje glede; Atlantskem paktu, obsojen; na Indokine vendarle jasni, je; neuspeh.
nje tov. Stane Kavčič. V razpravi o vseh teh poročilih je govoril tov. Edvard Kardelj.
V začetku svojega govora je tov. Kardelj dejal, da je tudi III. kongres ZK Slovenije potrdil isto ugotovitev, ki jo je izrekel tovariš Tito na III. kongresu ZK Srbije, da so namreč komunisti v Jugoslaviji že premagali pojave dezorientacije, ki so kot posledica velikih sprememb v našem družbenem, ekonomskem in političnem življenju zlasti po VI. kongresu ZK Jugoslavije, ki je postavil na novo vprašanje o mestu komunistov v družbenem življenju in po metodah in nalogah njihovega dela.
Nato je tov. Kardelj poudaril da kongres ni dajal nikakršnih gospodarskih direktiv, nj predpisoval niti kulturnim niti zdravstvenim in drugim delavcem, kaj naj počno in delajo konkretno na njihovih področjih. Dajal ni nobenih instrukcij ljudskim odborom in drugim družbenim organom za njihovo konkretno delo. Dal pa je napotilo komunistom, borcem za socialistične odnose. kaj in kako naj kot borci za take odnose delajo v naši družbeni stvarnosti, naslonjeni na sistem družbenega samoupravljanja. kako naj kot zavedni borci za socializem dvigajo množice in kako naj jih usposabljajo, da bodo same preko družbenega samoupravljanja same sebi gradile usodo in se borile za socialistične odnose.
Tov. Kardelj je poudaril, da so vsi kongresi in plenumi ZKS po VI. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije dokazali, da so se komunisti že znašli v novih pogojih in da so začeli uspešno delati na nov način. To dejstvo govori po njegovem mnenju predvsem o dveh stvareh, prvič, da je naš sistem družbenega samoupravljanja dovolj močan, da lahko v svojih okvirih rešuje tekoče probleme socialistične graditve, in drugič, da so komunisti sprejeli linijo VI. kongresa dejansko ne samo v svoji zavesti in svoji notranjosti, temveč da so jo osvojili tudi v praksi. Govoreč o razvoju v zadnjih letih je tov. Kardelj dejal, da se je naše celotno gospodarsko življenje razcvetelo, dvignila se je proizvodnost dela, okrepi] se je tempo razvoja vseh proizvodnih sil v naši deželi.
Drugi del svojega govora je Edvard Kardelj posvetil kulturnim vprašanjem. Dejal je, da kultura ni obleka, ki si jo lahko daš skrojiti pri kateremkoli krojaču in jo potem enostavno samo oblečeš. Kulturni razvoj človeka, to je njegovo lastno notranje dozorevanje in ustvarjanje. Človek naredi prvi korak h kulturi, ko sam karkoli doprinese kulturnemu ustvarjanju, s prvo pesmijo, ki jo zapoje v zboru, s prvo afirmacijo, ki jo kot človek doseže v sistemu družbenega upravljanja itd.
turna delavnost. Potemtakem ni vprašanje samo v tem, kaj dati delovnim množicam, temveč tudi, kako jim dati, da bo to, kar sprejemajo, postalo del njihovega bistva. Ako pogledamo z družbenega stališča, je kulturni dvig delovnega človeka predvsem njegovo usposabljanje za funkcije v sistemu družbenega upravljanja. Samo vsestranski kulturni razvoj in napredek človeka bi lahko maksimalno prispeval k rešitvi družbenega upravljanja. Zato Je dolžnost naših prosvetnih organizacij in tudi komunistov, ki se bore na področju prosvete in kulture, predvsem ta, da se orientirajo v največji mogoči meri na kulturno aktivnost množic samih. Naše »Svobode«, naša kmečka izobraževalna društva in podobne organizacije morajo imeti tak material, na katerem bodo res lahko aktivi-zirale širok krog delovnih ljudi, ki bo lahko kril osnovne kulturne potrebe našega delovnega človeka. To je po mojem mnenju tudi prvi korak, če hočete uvod, v razumevanje višjih kulturnih vrednot, ki jih delovni človek vselej ni sposoben sprejeti in poleg katerih tolikokrat gre, ne da bi jih razumel, ne da bi nanj napravile kakršen koli vtis.
Ob koncu se je tov. Kardelj dotaknil še vprašanja družbenega upravljanja v zdravstvu, prosveti in na drugih področjih družbenega življenja Izven gospodarstva ter govoril o delu komitejev Zveze komunistov.
Iz T itovega ži vijenja in dela
V rasi Kumrovec blizu Klanj-ca v Hrvaškem Zagorju se je očetu Francu Brozu in materi Mariji, roj. Javoršek, pred dvainšestdesetimi leti (25. maja 1892) rodil sin Josip. Kot otrok malomeščanske družine je že v zgodnji mladosti odšel od doma, in sicer k svoji teti Ani Kolarjevi v Podsredo, kjer je obiskoval 5. razred ljudske šole.
Pred dopolnjenim dvajsetim letom (1911) ga je pot za kruhom pripeljala v tovarno »Titan« v Kamniku Delal pa je tudi v Strojnih tovarnah in livarnah (Tdnnies) v Ljubljani. Pred tem pa je bil v Sisku, kjer se je izučil ključavničarske obrti, pa tudi v Zagrebu, na Češkem in drugih deželah Avstrije. Kot de-lavec-kovinar je začel delovati v revolucionarnem delavskem gibanju že pred prvo svetovno vojno.
Po vrnitvi iz ruskega ujet-
, ništva ob koncu prve svetovne Po poročilu revizijske komi- ; vojne je postal član KPJ ter or-sije je bila soglasno sprejeta; ganizator partijskih organizacij razrešnica Centralnemu komite- i po raznih mestih in industrijskih ‘	središčih Hrvatske, zaradi česar
so ga preganjali in zapirali. V
(Nadaljevanje na 2. strani)
iiiininmiimnifiHimiinimnmmnnninnnmmnnmniimHnin
VAZNO OPOZORILO!
Vse tiste, ki bi na kakršen koli način želeli sodelovati z uredništvom Posavskega tednika, vljudno vabimo na posvetovanje dopisnikov in sodelavcev PT, ki bo v nedeljo 23. maja ob 10. url dopoldne v Cateških toplicah.
Za one, ki pridejo z osebnim vlakam, za prevoz iz Brežic do Cateških toplic preskrbljen. Po. svetovanje bo trajalo predvidoma do 14. ure, nato bo pa skupno kosilo.
Stroške bomo povrnili.
Uredništvo PT
Partiji se je od vsega začetka boril proti frakcionaštvu, ki se je zelo razpaslo. Znan je njegov nastop na partijski konferenci zagrebške partijske organizacije februarja 1928, ko je braneč enotnost proti frakcionaštvu bil izvoljen za sekretarja zagrebškega MK. Zaradi revolucionarnega delovanja je bil leta 1927 obsojen na sedem mesecev zapora, že novembra 1928 pa na pet let robi je (po členu 1. Zakona o zaščiti države), ki jo je prestal v preiskovalnem zaporu v Zagrebu in v kaznilnici v Lepoglavi od 30. januarja 1929 do 7. maja 1931, ko je bil premeščen v mariborsko kaznilnico, od koder
delovnih ljudi, vendarle ta, da se razvije njihova lastna kul-
„. .Še dolgo, dolgo vrsto let...
bi vsako leto spet v pozdrav zastave po mestih in vasčh Ti zavihrale
in z nami govorile v svet:
•Naš dragi Tito, narod zvest sprejel darov, čestitk nebtoj Ti od Triglava do Jadrana, želja, da zdrav in čil	od meja madžarskih do albanskih,
še dolgo dolgo vrsto let	od bolgarskih do i tali ionskih,
bi vodil narod svoj	želi še mnogo mnogo
v bodočnost mirno, srečno — srečnih, uspehov polnih let!« da dolgo dolgo vrsto let	D. V. — Svetinov
Od vseh strani države Ti nosijo pozdrave za Tvoj rojstni dan.
In ko štafete zbrane bodo pred Teboj obstale, Ti spet boš nasmejan

So ga orožniki 14. novembra 1933 odpeljali k Sudbenemu stolu V Ogulinu zaradi odsluženja sedemmesečnega zapora, na katerega je bil obsojen, ki se mu je pa takrat izognil.
Kmalu po vrnitvi iz skoraj šestletne rob rje najdemo Tita na važnem -partijskem delu v Sloveniji: septembra 1934 se je udeležil v škofijskem gradu v Goričanah pri Medvodah pokrajinske partijske konference, na kateri so bili po njegovi zaslugi sprejeti pomebni sklepi za nadaljnji razvoj revolucionarnega gibanja in usposabljanja KP. Na tej konferenci se je tov. Tito prvič srečal z mnogimi slovenskimi komunisti. Kmalu potem, oktobra 1934, je bil prisoten na sestanku, na katerem je bil Ivan Maček-Matija izbran za sekretarja PK KPJ za Slovenijo. V letih 1934 do 1937 je Tito večkrat bival prj Ziherlovih. Ker je bilo to v času najhujšega protikomunističnega terorja, je jasno, da je posebno leta 1934 in 1935, ko je ostal v Ljubljani, enkrat kar tri mesece nepretrgoma, moral pogosto menjati bivališče in iskati zavetje razen pri Ziherlovih še po drugih ljubljanskih stanovanjih: tako na primer v Aškerčev; ulici 13, v pritličju Frlanove vile ter pri Francu Leskošku v Ciglerjev! ul. 41.
Izven Ljubljane pa je bil najpogosteje pri teti Ani Kolarjevi v Podsredi, od koder je vzdrževal stike z zagrebško organizacijo in PK za Slovenijo, katerim je pomagal usmerjati in krepiti borbenost slovenskih komunistov. Vsi najvažnejši sestanki in konference so bili v tem času na domačiji njegove tete. Tako v zgodnji pomladi leta 1936 partijska konferenca, ki je presegala slovenski okvir, saj so na tej konferenci bili zVečine delegati iz drugih pokrajin, samo nekaj jih je bilo iz Slovenije, potem je v jeseni leta 1936 prav tam sledil sestanek s tovariši Leskoškem. Šušteršičem in drugimi, v začetku leta 1938 pa zopet večja konferenca delegatov z Slovenije in drugih pokrajin Jugoslavije To je bila zadnja pomebna partijska konferenca na domačiji Titove tete. Naslednja konferenca je bila namreč na Veliko noč 1938 v St. Pavlu. To je b la konerenra KPS na kateri je Tito poudarjal važnost vodilne vlog? KPS v boju slovenskega proletariata in
(Nadaljevanje na 2. strani)
Razgibana komunalna dejavnost v Brežicah ,zZ!™eSf vI*n,a.lLd-±
™	j   vnisko m narti vanslcih odredov
Član uredniškega odbora »Posavskega tednika« je nedavno obiskal predsednika brežiške občine tov. Kolenca in ga zaprosil, da odgovor; na nekaj vprašanj v zvezi s spremembami, ki so nastale v mestnem odboru in komunalni dejavnosti, kj je zelo razgibana v Brežicah. Tov Kolenc se je ra-devolje odzval njegovi prošnji in odgovoril na vprašanja takole:
1.	vprašanje:
Al; bi mi lahko odgovorili, zakaj in na čigavo pobudo je prišlo do spremembe v ljudskem odboru mestne občine Brežice?
ODGOVOR: Do spremembe v ljudskem odboru mestne občine je prišlo zaradi ostavke, ki sta jo podala podpredsednik tov. Zorko in predsednik tov. Grabnar. Po mojem mnenju so ju k temu napotile njune osebne težave, zaradi katerih nista mogla opravljati odgovornih in napornih poslov. Ljudski odbor mestne občine je to uvidel in na predlog Socialistične zveze izvršil spremembo, ki Vam je znana,
2.	vprašanje:
Želel bi, da poveste nekaj o svojih načrtih, 0 tem, kako nameravate reševati razne probleme, ki jih n,- malo v Brežicah?
ODGOVOR: Res je, problemov ni malo v Brežicah. Reševati jih bo treba z vso resnostjo. Mislim pa, da bomo imeli uspehe le tedaj, če bomo delali ob tesnem sodelovanju z množičnimi organizacijami in volivci. Zato nameravam že takoj v začetku obiskati volivce v mestu in vaseh ter se z njimi pogovoriti o vseh problemih. To je namreč prvi pogoj, če hočemo govoriti o uspešnem delu ljudskega odbora. Kajti volivci s<> voljni pomagati pri reševanju še tako težkih problemov, če so jim le-ti pravilno pojasnjeni.
Neki dan sem prisostvoval izrednemu občnemu zboru Kmetijske zadruge Brežice. Na dnevnem redu je bilo povišanje deleža od 500 na 2000 din. Sprva so bili zadružniki proti povišanju, ko pa jim je bilo pojasnjeno, da narekujejo povišanje interesi zadruge in potemtakem tudi interesi zadružnikov, so vsi razen enega pristali na povišanje deleža. Prav to nazorno kaže na razumevanje naših ljudi (ne samo zadružnikov), ki ga kažejo do vseh problemov To mi daje tudi upanje, da bo ljudski odbor reševal vsa vprašanja v zadovoljstvo volivcev. Seveda pa ne smemo misliti, da bomo ustvarjali čudeže...
3.	vprašanje: '
Prosim, ali mi hočete povedati kaj več o razgibani komunalni dejavnosti v Brežicah?
ODGOVOR:	Davna želja
Brežičanov je prosvetna dvorana, kj bo kmalu postala stvarnost, Mislim, da boraj že letos pričeli z delom. Za to so nam. seveda potrebna finančna sredstva, ki jih bomo ustvarili z varčevanjem; upam pa, da bodo tudi podjetja priskočila na pomoč.
O tem. da je potreben kulturni dom, ni dvoma. Res imamo v Brežicah DOM JLA, ki nam je šei tudi na roko, toda mesto Brežice potrebuje primemo prosvetno dvorano, če hočemo, da se bo poživilo res pravo kulturno življenje.
Na prvi seji gospodarskega sveta bom tud; predlagal, da bi ustanovili remontno podjetje, ki bi izvrševalo vsa dela: zidarska, tesarska, inštalaterska in druga. Potreba po takem podjetju se kaže že sedaj, ko ima m<> v načrtu adaptacijo vajenskega doma, vodovoda, bolnice, zdravstvenega doma itd. Remontno podjetje pa bo aktualno julija t, 1., ko bodo morali vsi obrtniki vskiaditj svoje poslovanje z nedavno izšlo uredbo o obrtnih podjetjih. Obrtniki
TRETJI KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE KONČAL DELO
(Nadaljevanje s 1. strani) ju in revizijski komisiji, nato pa je bil sprejet pravilnik o volitvah. Popoldne so bile volitve. Od 57 kandidatov so izvolili 51 članov novega Centralnega komiteja, ki je nato izvolil Izvršni komite, ta pa iz svoje srede za sekretarja tov. Miho Marinka.
Za člane novega Izvršnega komiteja so bili soglasno izvoljeni razen sekretarja tov. Mihe Marinka še tov. Ivan Maček, Boris Kraigher, Ivan Regent, Jože Potrč, Stane Kavčič, Viktor Avbelj. Janez Hribar, Vlado Krivic in Vida Tomšič. Za predsednika kontrolne komisije je bil soglasno izvoljen tovariš Ivan Novalc-Očka.
V	Centralni komite in revizijsko komisijo so izvolili tovariše, ki so se izkazali v boju za svobodo in socializem.
V	novi CK ZKS, ki šteje 51 članov, so bili izvoljeni tovariši: Viktor Avbelj, Branko Babič, Dušan Bole, Jože Borštnar, Marijan Brecelj, Tomo Brejc, Franc Čeme, Marjan Dermastja, Rudolf Ganziti, Milko Goršič, Franc Hočevar-Ciril, Franc Hočevar, Janez Hribar, Albert Jakopič, Edvard Kardelj, Pepca Kardelj, Stane Kavčič, Zdenka Kidrič, Franc Kimovec, Vlado Kozak, Boris Kraigher, Sergej Kraigher, Vlado Krivic, Ada Krivic, Maks Krmelj, Dušan Kveder, Franc Leskošek, Ivan Maček, Miha Marinko, Vladko Majhen, Ivan Novak, Angelca Ocepek, France Perovšek, Franc Popit, Jože Potrč, Ivan Regent, Tine Remškar, Mitja Ribičič, Janko Rudolf. Franc Simonič, Lidija Sentjurc, Niko Šilih, To-
ne Šuštaršič, Mira Tomšič, Vida Tomšič, Jože Vilfan. Janez Vipotnik, Olga Vrabič. Mirko Zlatnar, Boris Ziherl in Pavle Zavcer.
V novo revizijsko komisijo ZKS, ki šteje 15 članov, so bili izvojeni tovariši:	Milan Apih,
Ervin Dolgan, Marijana Draksler, Mica Jančar, Viktor Kovač, Fedor Kovačič, Andrej Kumar, Franc Kumše. Jože Levstik, Polde Maček. Matija Maležič, Alojz Ocepek, Vilma Pirkovič, Jože Primožič in Andrej Stegnar.
Izvolitev novega CK in revizijske komisije je kongres sprejel z novim viharnim navdušenjem.
bodo namreč lahko zaposlovali omejeno število tuje delovne siie. Pa tudi obrtniki se zanimajo za tako podjetje. Nedavno je bil pri meni obrtnik, ki je pripravljen zaposliti se v takem remontnem podjetju. Upam, da bo tud j gospodarski svet razumel potrebo po tem podjetju in se zavzel za njegovo ustanovitev.
4.	vprašanje:
V letošnjem proračunu je okraj predvidel precejšnje vsote za adaptacijo raznih objektov. Ali ste zadovoljni z zneski odn. ali mislite, da so ta sredstva premajhna v primeri z ostalimi občinami odn. mesti?
ODGOVOR: Seveda smo zadovoljni. Prav dobro se zavedamo, da nismo sami v okraju in da je tudi še drugih občin odn. mest, ki imajo svoje potrebe.
5.	vprašanje:
Ali h; hoteli povedati, kako si zamišljate sodelovanje ljudskega odbora s podjetji?
ODGOVOR: Znano je, da se bo v kratkem izvršila reorganizacija trgovskih podjetij. Poslovalnice se bodo osamosvojile in bodo postale trgovine v sestavu nekega trgovskega podjetja. Trgovska podjetja na drobno, ki bodo imela v svojem sestavu trgovine, bodo lahko imela tudi grosistični oddelek (če bo OLO izdal dovoljenje), ki pa ne bo smel grosirati iz ven območja okraja. Prav zaradi tega bo potrebno, da se v Brežicah ustanovi grosistično podjetje. Pobud0 za ustanovitev grosističnega podjetja so dal} trgovci in ker je pozitivna za razvoj občine, bo tudi ljudski odbor zastavil vse svoje sile, da se tako podjetje res ustanovi.
Ljudski odbor bo moral nuditi vs0 pomoč žagi, da se uredijo vsa še nerešena vprašanja: knjigovodstvo, administracija in dr. Prav tako bo pomagal tudi ostalim podjetjem. Naše sodelovanje s podjetji si namreč zamišljamo tako, da bodo člani gospodarskega sveta prisostvoval; sestankom delavskih svetov jim pomagali pri reševanju težav, na katere bodo podjetja naletela v svojem poslovanju.
Kako lahko ljudski odbor pomaga podjetjem? V kratkem se bo na primer pričelo z adaptacijo vodovoda. Pametno in gospodarsko bi bilo, če bi ob tej priložnosti dobila vodo tudi tovarna pohištva. To je večje podjetje, kj potrebuje vodovod, pa tudi ukrepi zg zaščito tovarne pred požarom to zahtevajo. O tem bo mera! razpravljati ljudski odbor in če bo ta zamisel realizirana, bo to brez dvoma velika pomoč tovarni.
6.	vprašanje:
Zvedeli smo, da vam je NB
blokirala račun, ker še niste poravnal; dolžnega zneska pod-
jetju Slovenija-ccste. Ali bi hoteli povedati kaj več o tem?
ODGOVOR:	Podjetju Slove-
nija-ceste dolgujemo še 6,662.000 dinarjev, naš proračun pa znaša 5,540.000 dinarjev. To se pravd, da sploh ne moremo črpati sredstev iz proračuna, dokler b0 račun blokiran Zato smo sklenili, da bomo poslali delegacijo v Ljubljano, kjer bo skušala izposlovati deblokacijo računa. Tudi okraj nam gre v tem oziru na roke. Upamo, da bomo uspeli in da bo naš račun v kratkem deblokiran.
Zaradi razumevanja tega ukrepa, ki ga je izvršila NB, moram pojasniti, da dolgujemo podjetju Slovenija-ccste 6 milijonov dinarjev za dela v zvezi z asfaltiranjem ceste, ki je bilo izvršeno pred letom. Čeprav je prebivalstvo Brežic prispevalo približno 2 milijona dinarjev s prostovoljnim delom in čeprav so podjetja prispevala približno 2,5 milijona, š<» vedno dolgujemo prbiližno 6 milijonov, ker se je material, že v teku dela podražil za 150 odst. Mi smo namreč predvidevali, da bo cesta stala veliko manj, ljudski odbor pa je imel tudi garancijo, da bo republika prispevala k cesti več kot je dejansko. Glavna uprava za ceste LRS je pri spevala samo 5J5 milijona d» narjev.	-nc.
demokratičnih množic za njihovo nacionalno in socialno osvoboditev. Po partijskem sestanku pri Št. Lenartu nad Zagorjem je bilo istega leta (1938) še veliko partijsko posvetovanje v Tacnu pod Šmarno goro v hiši Mihe Novaka.
Titovo veliko požrtvovalnost označuje tud; dejstvo, da Je na mnoge sestanke prihajal kot ilegalec naravnost iz inozemstva. V razdobju od leta 1937, ko je prišel Tito na čelo KPJ, do leta 1941, ko je bila Jugoslavija napadena od zunaj, se je po Titovi zaslugi Partija organizacijsko učvrstila, njene vrste so se strnile in poenotile, dvignila pa se je tudi idejno. Z jasnim programom in pravilno partijsko linijo, ki ju je KPS najprej črpala iz. Titovih navodil, zatem pa iz Manifesta Ustanovnega kon_ gresa KPS na Cebinovem nad Zagorjem (18. aprila 1937) je naša Partija dobro pripravljena pričakala dogodke 1. 1941. Po okupaciji Jugoslavije je bil na posebno Titovo pobudo pripravljen načrt za oboroženo vstajo naših narodov. Na čelu upora in boja pa je do zmagovitega konca ostal Tito.
Na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu 29. novembra 1943 je bil Tito izvoljen za predsednika NKOJ — Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije. Hkrati pa je bil za zmagovito vodstvo
4. m 5. SEPTEMBRA
bo na Ostrožnem pri Celju množična politična manifestacija vsega slovenskega ljudstva pod parolo: „Štajerska v borbi"
Kot pred dvema letoma v Dolenjskih Toplicah in lani na Okroglici, tako se bo tudi 4. in 5. septembra na Ostrožnem pri Celju zbralo slovensko delovno ljudstvo, da proslavi zmago slovenskega naroda v borbi proti nemškemu nacističnemu okupatorju na Štajerskem. To ne lxi samo praznik vseh enot, čet, odredov, bataljonov, brigad, borcev in aktivistov, ki so se borili na Štajerskem, temveč vsega slovenskega naroda, ki je že leta 1941, ko je še ves svet trepeta; pred nemškimi hordami, pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije začel z oboroženo revolucionarno borbo v ,tako zvanem nepremagljivem nemškem »Rajhu«.
Pričetek borbe na tako zva-nih samih nemških tleh, ki se je bliskovito razširil tudi preko bivših jugoslovanskih mej na Koroško, je pred vsem svetom zadel v srce nemško »nepremagljivost« Nemški okupator je hotel zatreti ta boj in popolnoma izpremeniti lice naše dežele na Štajerskem; sprožil je val pogromov nad našim ljudstvom. Toda niti umori, požigi, desettisoči .konfiniranih, pobijanje talcev, masovni izgoni na-
$ kmeliicS na ekskurziji
(Nadaljevanje in konec)
Brez okvare na avtomobilu na tako dolgi vožnji seveda ni šlo. Tik pred mejo smo obtičali, tako da smo prispeli v Gorico šele okrog desete ure zvečer. Prenočišča smo imeli rezervirana nekaj v Gorici, nekaj pa v Solkanu. In postelje so nam neverjetno dobro došle, kajti bolele so nas že vse kosti. Tu so še posebno »nastradali« kmetij-ci, ki niso v tolikšni meri vajeni sedenja.
Naslednje jutro smo bili vsi bolj kot ne slabe volje, saj ni čudno, vlivalo je kot iz škafa in ob takem vremenu je tako lepo, če že ne spati, pa vsaj dremati. Toda kaj hočeš, naši kmetijci so vajeni ranega vsta-
janja in razen nekaterih po-časnežev (med katere se štejem tudi jaz, ker zaradi predolgega spanja nisem utegnila niti zajtrkovati), so bili že vsi v avtomobilu. To pot nam je res prav prišel naš neljubi spremljevalec — dežnik.
Popeljali smo se na solkanski most in od tam v Novo Gorico, kjer smo si ogledali novo stavbo okrajnega ljudskega odbora in novo naselje. Od tu smo nadaljevali pot in se ustavili v Krombergu pri Gorici in si ogledali trsne nasade v Kmetijski zadrugi Ajševica.
Imeli smo pa še to smolo, da so bile okvare na avtobusu čedalje pogostejše in tako smo se na poti preko Šempasa, Ajdov-
ščino in Vipave ustavljali vsakih nekaj kilometrov. Pri Vipavi smo si ogledali Sadjarsko kmetijsko šolo Lože. Razkazali so nam nove trsne in nasade sadnega drevja: hrušk, breskev, jablan, kutin in fig. Na 1 hektar vinograda pridelajo po 100 hi vina. Ogledali smo si še hlev. Medtem je bil tudi popravljen avtobus, da smo se lahko odpeljali proti Ljubljani. Okrog pol osme ure smo se ustavili na Trgu revolucije, da si ogledamo še razstavo vin. Obiskali smo Brežičane in Kostanjevčane v njihovih paviljonih, ki so razstavljali svojo dobro kapljico.
V dveh dneh potovanja smo videli res mnogo zanimivega, kar nam bo ostalo v spominu.
vojske in partizanskih odredov Jugoslavije imenovan za maršala Jugoslavije. 19. nov. 1944 je sledila proglasitev za narodnega heroja v znak priznanja za izredne zasluge pri organiziranju partizanskih odredov in jugoslovanske vojske, za vodstvo operacij in prj tem izkazani vztrajnosti in junaštvu, kakor tudi zaradi njegovih zgodovinskih zaslug za ustvaritev bratstva in enotnosti naših narodov.
K njegovi dvainšestdesetlet-nici mu želimo, da bi vsi naši narodi spoznali in pravilno cenili tudi Titove čisto č.oveške odlike, kakor skromnost, tovarištvo, požrtvovalnost in domačnost — k; jih imajo stari partijci še v dobrem spominu — ter ga prav zato še bolj ljubili in si ga postavili za zgled zvestega sinu svojega ljudstva.
Naj živi maršai Tito, vodja jugoslovanskih narodov!
Naj živi ZKJ!
ših ljudi v ostale predele Jugoslavije niso mogli zavreti borbenosti in svobodoljubnost; naših ljudi. Borba je tekla naprej.
Še več, Srbi, Hrvatje in ostali naši narodi so sprejemali vse tiste, ki so bili pregnani, pod svojo streho: v najhujših časih se jo kovalo pravo bratstvo jugoslovanskih narodov. To bratstvo se je potem utrjevalo s krvjo, saj so tisoči slovenskih ljudi vstopali v edinice NOV širom Jugoslavije in na ta način doprinesli svoj delež h končni zmagi nad hitlerjevskimi hordami.
4. in 5. september tedaj n; samo »štajerski« praznik, temveč praznik vseh nas. Na ta dan bo slovenski narod ponovno manifestiral svojo enotnost, svojo pripravljenost boriti se proti vsem, k; imajo še v mislih »Drang nach Suden«, istočasno pa bo to manifestacija iskrene volje jugoslovanskih narodov za dobre in enakopravne odnose z vsemi, ki so za mir in napredek človeštva.
»Štajerska v borbi« je tudi naš praznik. 4. in 5. septembra bo tudi prebivalstvo našega okraja manifestiralo pripravljenost boriti se proti vsem, ki
bi poskušali ponovno zasužnjiti j so ze posajene s ,‘j** našo lepo in svobodno domovi-; koruzo. Cele gruče lju i j^ no. Kajti živi so še spomini na j grozodejstva, ki so jih poče- j njali tujci na naših tleh, ko so
Molski Izlet
Zbralo se nas je nekaj Brežičanov za izlet na Vel. Cirnik pri Mokronogu. Ko je drvel vlek skozi soteske in predore, se nam je nudil lep razgled na dolenjske gozdove, v katerih je med vojno našlo zavetje nešteto naših partizanov. Od postaje Mokronog, ki je nova in lično opremljena, smo se po eni uri hoda približali hribovski vasici Vel. Cirnik. Že med potjo smo čitali razobešena vabila na igro in gasilsko veselico. Spraševali smo se, kje neki bi bila igra in veselica, saj vendar ni gasilskega doma, še manj pa dvorane. Na sredi vasi stoj; šola, bivša gostilna. Končno smo prispeli do velikega senika, ki je bil ves v zelenju in majskem cvetju. Igra je bila kratka, a polna humorja. Gasilci so imeli vaje in pri tem pokazali -svoje skromne priprave. Prav z veseljem in ponosom so nas pozdravili, ker smo se udeležili njihove slavnosti. V živahnem razmahu in o!) zvokih harmonike se je v veselem razpoloženju razvijala veselica.
Prav zadovoljni smo se z lepimi vtisi vračali iz vasi.
Vse priznanje tov. učiteljicam in mladincem za njihovo požrtvovalnost, mi pa jih želimo še obiskati. Izletniki iz Brežic
Poplava
Potok Močnik, ki teče po področju Artič od Gor. Pohance skozi Arnova sela, Sp. Pohanco, dalje skozi Gor. Obrež in Pesje ter pride pod železnico na odprto polje, je povzročil ob zadnjem deževju veliko poplavo. Ob tem potoku so najbolj rodovitni travniki tega kraja, ki so bili vsi poplavljeni ter polni peska, blata in dračja
Še huje je z njivami, kajti te krompirjem in
več deset tisoč nedolžnih ljudi -pregnali iz njihovih domov in jih odpeljali v Nemčijo, kjer so bili prepuščeni na milost in nemilost esesarskim lagerfiih-rerjem. Tudi številni grobovi, spomeniki in spominske plošče, na katerih so vklesana številna imena naših najboljših sinov, so priča grozodejstev, ki so jih počenjale fašistične horde. Nova naselja, ki so zrasla na pogoriščih, so živa meja med črno preteklostjo in sončno svobodo. Prav zaradi trpljenja polne preteklosti, ki se ne sme več ponoviti, bo 4. in 5. septembra več tisoč ljudi iz našega okraja pohitelo na Ostrožno, kjer bodo skupaj z ljudstvom iz raznih krajev naše širne domovine proslavili svojo veliko zmago.
videti, ki so stali na bregu ob železnici in vzdihovali, ko je voda uničevala njihovo delo in seme.
Ta potok poplavlja vsako leto ob vsakem večjem deževju. Zato mislim, da bi bila nujna regulacija potoka. Okoliški prebivalci težko prenašamo to vsakoletno škodo, zato bi bilo treba to vprašanje čimprej rešiti. S-d
KAPELE PRI DOBOVI
Šoloobiskujoči otroci, njih starši in učiteljski kolektiv osnovne šole v Kapelah se Svetu za kulturo in prosveto naj-iskreneje zahvaljujejo za kompletno pohištvo enega razreda, ki je bil vse od uničenja po okupatorju prazen. Upajo pa, da bo z dobro voljo oblasti in iz proračunskih možnosti zamenjano že nad 50 let staro in do skrajnosti izrabljeno ostalo šolsko pohištvo.
Uspela prireditev DPD Svobode v Krškem
Novoustanovljeno gledališče pri DPD Svoboda je v torek zvečer uprizorilo svojo prvo predstavo Nikodemijevega »Scam-pola«. Za predstavo je vladalo že nekaj dni veliko zanimanje, dvorana pa je bila polno zasedena.
Pozdravni govor je imel pred predstavo tov. Barovič, ki je v nekaj stavkih opisal pomen DPD Svoboda in poudaril, da je dobiček prve predstave namenjen za gradnjo kulturnega doma na Vidmu.
»Scampolo« je režiral tov. Stant. Skupno je nastopilo osem igralcev7, ki so svoje vloge dobro podali. Več o tem v eni izmed prihodnjih številk.
Ne smemo pozabiti tudi dobro sceno, ki je delo tov. Milana Štajnerja, za kar je porabil precej svojega prostega časa.
Dramska sekcija pri DPD Svoboda je torej z uprizoritvijo »Scampola« dokazala, da je vredna naslova »Gledališče«.
Praznovali bomo 25. maj
Tako pravijo učenci osnovne šole in dijaki nižje gimnazije v Dobovi. Le še nekaj dni je in že bomo praznovali rojstni dan največjega sina naše domovine — maršala Tita, obenem pa se spomnili, kako so ravno 25. maja 1944, na njegov rojstni dan izvedli Nemci veliki letalski in padalski napad na Drvar, kjer se je na svoi 52. rojstni dan mudil maršal Tito z Vrhovnim štabom.
Pionirji in mladinci gimnazije Dobova se že dalj časa pripravljajo na ta veliki praznik. Pripravljajo pester kulturni program z zbornim in solo petjem, recitacijami, fizkulturnimi točkami in prizorčkom »Izlet v Kumrovec«. Poleg tega programa pa bo še fizkulturni program po navodilih OTVD Krško
Pionirji in mladinci bodo tekmovali v teku na 50 metrov, skoku v višino in dalj.no v matu žogice v cilj in v igri »Med dvema ognjema«. Tudi pionirke :n mladinke bodo tekmovale v istih
disciplinah, le z manjšo zahtevnostjo.
Dijaki in učenci iz Dobove pa ne bodo tekmovali sami. Tekmovali bodo skupaj z učenci Velike Doline, ki nameravajo 25. maja priti v Dobovo in izvesti tudi svoj kulturni program.
Istega dne bodo naši najmiajš! — učenci 1. in 2. razreda — sprejeti med pionirje. Učenci se že sedaj vesele tega dogodka Kako se tudi na bi, saj se bodo poslej imenovali Titovi pionirji
Svečan bo ta dan. Sprejeti bodo v lepo okrašenem razredu, kjer bodo pred Titovo sliko iu pionirsko zastavo dali svojo zaobljubo. Po vsem tem slavnostnem nornv lu b*-4o c-rPoor- v- v zadružni dom, kjer bo skupni kulturni in fizkulturni dom učencev iz Vel. Doline in Dobove.
Po vsem tem pa bodo p,ion rji in mladinci spremljali svoje tovariše do Save, kjer se bodo poslovili od njih in jim želel, veliko uspeha na koncu leta.
¥
l\
USU RAZGLEDI


Naši kmetovalci, ki tu in tam potujejo po domovini, vidijo, da drugje goje tudi razne druge kulture, ki so dokaj koristne našemu gospodarstvu. Tu gre predvsem za grašico, ki ima še svoj poseben pomen v naši živinorejski proizvodnji. Ker je težko iskati knjig in navodil, je prav, da grašico opišemo in ji damo v poljedelski proizvodnji mesto, ki ji gre, še predvsem zato, ker preusmerjamo našo kmetijsko proizvodnjo na živinorejsko področje.
Res je, da bo verjetno letos.
li sej
spet obilo krme. saj v zadnjem času ne manjka vlage, toda vsak gospodar želi svoji molzni in delovni živini dati čim boljše hrane, 'predvsem kadar mu gre za večjo produktivnost. Se eno dobro lastnost ima grašica, mislim jara, da jo sejemo lahko od časa do časa, pač potem. ka_ k0 nam bo pohajala druga zelena krma in jo bo grašica nadomestila.
Grašico kaj dobro poznamo. Več vrst je imamo, pri nas pa se je udomačila njivska, pa tudi ogrska grašica, medtem sta
Pred dnevi se je v Krškem vršil občni zbor Foto-kluba Videm-Krško, katerega se je udeležilo okrog 30 članov. Iz poročil je bilo razvidno, da šteje klub trenutno 96 članov, od katerih je 42 odraslih in 54 pionirjev. S fotografijo se ukvarja 29 pionirjev in 32 članov. Ker se je ustanovila v Celulozi- foto-sekcija, bo klub znatno pridobil na številu članstva.
Uspeh, ki je bil dosežen v preteklem letu, je zadovoljiv. Uredili so laboratorij višjega tipa. izvedli foto tečaj z 11 člani. Po programu so delali skupinske izlete, sodelovali v lokalnem časopisu in množičnih organizacijah.
Čeprav so bili v letošnjem letu delavni, so nekatere stvari spregledali. Glavna pomanjkljivost je bila v tem, da se niso povezali s krškimi gimnazijci in jim nudili teoretično in praktično pomoč. Zato so sklenili, da bodo v jesen; nudili tudi gimnazijski mladini vso pomoč in jo pritegnili v laboratorij. kjer bo lahko spoznala
a Foto-kluba idei
Vprašanja in odgovori
VPRAŠANJE
Neko podjetje zadružnega značaja je navadno odpustilo z dela okrog 12 delavcev, med temi 6 mladincev predvo-jaške vzgoje. Odpuščeni so bili, ne da bi vedeli zakaj, brez vsake predhodne odpovedi. Nekaj dni nato je podjetje sprejelo nekatere delavce nazaj na delo, ni pa sprejelo nobenega mladinca. Osem dni po odpustu z dela so bili omenjeni mladinci poklicani na predvojaško vzgojo.
Prosim uredništvo, da v naslednji številki PT odgovori pod rubriko »Mladinci« odgovor na sledeča vprašanja:
Ker so bili odpuščeni brez vsake prejšnje odpovedi in jim tudi ni bilo pojasnjeno, zakaj so odpuščeni, so li upravičeni zahtevati od delodajalca kakšno plačo (kot je na primer to predpisano za uslužbence)?
Ali imajo pravico do svoje osnovne plače za čas predvoja-ške vzgoje?
Prosim, da date tozadevno pojasnilo v naslednji številki Vašega lista pod značko
»Mladinci«
ODGOVORI
Najprej je treba v vasem primeru ugotoviti, ali je dobilo vaše podjetje od Ograjnega sindikalnega sveta soglasje za odpust oz. odpoved, ker je potrebno po 3. členu Uredbe o postopku pri odpovedih delovnega razmerja delavcem m uslužbencem gospodarskih organizacij, če hoče podjetje odpovedat-; istočasno večjemu številu delavcev, predhodno odo-brenje Okrajnega sindikalnega sveta.
Glede podane odpovedi pa 1° potrebno, da vam je podjetje, če vas je ravno moralo odpustiti, dalo primemo odpoved v obliki odločbe, seveda z utemeljenim pravilnim dopoved-rum rokom, kakor se zahteva Po Uredbi o ustanovitvi in prenehanju delovnih razmerij in bi zato za vaš primer prišla v poštev enomesečna odpoved oz. odpoved z enomesečnim odpovednim rokom in b; se ta' odpoved morala podati prvega v mesecu. Zoper to odločbo o odpovedi bi se vi imeli možnost pritožiti v roku osmih dni
Glede plačila za čas, ko ste bil; na taborjenju pred v o i aske vzgoje, pa v primeru, če je bila odpoved pravilna, to pomeni, če je bil dan pravilen odpovedni rok, če je bila dana o pravem času in če je ta odpoved postala pravomočna, nimate pravice za povrnitev plačila za izgubljeni čas, ko ste bili pri predvojašk; vzgoji Če pa so se te vaje predvojaške vzgoje vršile p0 prenehanju vašega delovnega razmerja, ki je prenehalo z nepravilno odpovedjo, lahko to odpoved izpodbijate in zahtevate ponovno pravilno odpoved ter vam obenem v tem primem mora podjetje povrniti stroške oz. vam plačati redne prejemke, ko ste bili pri pred-vojašk; vzgoji.
praktično delo in v bodoče sama izdelovala slike, Ker se bo število članstva znatno povečalo, bo letos izveden osnovni in nadaljevalni foto tečaj z najmanj 15 oziroma 8 člani. Prav tako naj bi bila v jeseni fotografska razstava, ako se bo to dalo izvesti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
Foto-klub je preživel največjo krizo, sedaj pa ima vse pogoje, da se bo razširil med ljudstvom in usposobil mladino, da bo koristila pridobljeno znanje, kjerkoli bo potrebno.
ostali dve sorti (ogrska in cinasta grašica) manj udomačeni.
Ogrska grašica zraste srednje visoko in so cveti zelenkasto beli, njivska pa ima raznobarvne cvete, po večini rdečevijo-ličaste. Grašico sejemo spomladi (jaro), in sicer za zeleno krmljenje od časa do časa, celo po dvakrat na isto mesto. Grašiči najbolj prija težka vlažna zemlja z dovoljno količino apna. Seveda ji prevelike količine apna in visoka talna voda tudi škodujejo.
Sejemo jo lahko s strojem ali ročno. Če jo sejemo ročno, je porabimo okrog 140 kg na 1 ha, s strojem pa le 120 kg. Mešanica grašice z ovsom je odlična krma za živino, pa tudi delovne konje. Od setve do košnje za zeleno krmo traja le 80 do 90 dni. če torej želimo imet-; grašico za krmo v času med prvo in drugo košnjo detelje, jo bomo sejali še ves ta mesec. Tudi posevek grašice na njive, kjer je bila oljna repica, ječmen ali druga ozimina. da lep pridelek.
Grašič; se izplača gnojiti tudi z umetnim; gnojili. Predvsem ji močno prija superfosfat, katerega rabimo na 1 ha 2 mtc.
Grašica nam daje po 200 mtc in več zelenega pridelka.
Pri molzni živini, ki ji krmimo zeleno grašico, mlečnost močno povečamo in se setev go_ tovo izplača.
Nozricp in d	'oj	risi iz naši	fi ^	iraiev
NOVICE JZ RAKE
Preteklo nedeljo smo doživeli na Raki lep dogodek. Obiskal nas je oktet DPD Svoboda iz Senovega. Pevc-; so nam zapeli nad 20 narodnih, partizanskih in umetnih pesmi. Da je za petje pri nas veliko zanimanje, je pokazal obisk tega koncerta. Račani so napolnil; šolsko dvorano in se tako oddolžili pevcem za njihovo res lepo petje.
Za pionirski festival, katerega bomo tudi pionirji skupno s
tukajšnjo šolo in s pionirji šole na Bučki in Vel. Trnu priredili na rojstni dan maršala Tita, t. j. 25. maja, se marljivo pripravljamo, saj bo za nas lep in velik praznik. Dogovorili smo se, da bomo ta dan izpopolnili s pestrim programom, ki bo obsegal športni in kulturni del. Prireditev bo celodnevna; dopoldne bomo imel; telovadni nastop s tekmovanjem v teku, skoku v daljino in višino ter štafeti. Končno se bomo pionir-
IZ PODBOČJA
jilturni dom na Vidmu
- SRRTmtcn
3BCZ/CE
«-». «oir - tfiizuišm peotA
Minilo je komaj dober mesec, odkar se je ustanovilo na območju občine Videm - Krško DPD Svoboda.
Novoizvoljeni odbor je tako.; spoznal, da ima Svoboda mnogo članov, ki bodo z veseljem sodelovali na kulturnoprosvatnem področju. Istočasno pa so prišli do spoznanja, da Svoboda brez kulturnega doma ne bo uspevala, kaj šele, da bi imela vidnejše uspehe. Sprejeli so prvi :n glavni sklep — sezidati nov moderno opremljen kulturni dom, o čemer je bil že govor na ustanovnem občnem zboru. Da bi priprave in pozneje tudi gradnja dobro uspevale, so se sestali na Vidmu zastopniki vseh množičnih organizacij in društev ter iz svoje' srede izvolili ožji gradbeni, propagandni in finančni odbor.
Gradbeni odbor je že pričel z delom. Predvidel je. da bo
FRANC ŠETINC:
stal dom v bližini temeljev zadružnega doma na Vidmu. Stavba bo dolga okrog 48, široka pa 25 metrov Gledališka dvorana bo imela od 350 do 450 sedežev Poleg te dvorane je predvidena čitalnica s 100 sedeži, klubski prostori, dvorana za orkester, pevce, godbo, prostori na ZB, sindikalni svet, mladino itd. Za sobo se zanimajo tudi zbornice katere bi v ta namen gradnjo finančno podprle
Dom bo stal okrog 100 milijonov dinarjev Kje dobiti denarna sredstva? To nujno vprašanje pa bosta reševala propagandni in finančni odbor, saj bosta iskala pomoči pri Tovarni papirja in celuloze. Pionirju, sindikatih in drugje.
Denarna sredstva za priprave in izgradnjo doma se že zbirajo. Prvi je daroval v ta namen 20 000 dinarjev Okrajni sindikaln; svet.
V	okviru protituberkuloznega tedna RK smo imeli v petek, dne 14. maja t. 1., zvečer v novi dvorani KZ v Podbočju filmsko predvajanje protituberkuloznega dispanzerja repub. odbora RK.
Vrteli so se trije filmi. Prvi film je kazal bolezni zobovja, njegovo nego in zdravljenje, kar je velikega pomena za zdravje.
Drugi film je kazal, kakšne nevarnosti pretijo človeku, ako ne pozna vsaj osnovnih pravil pri uporab; električne struje. Tretji film pa je kazal osebno higieno. Vsi ti filmi so zelo koristni in poučni. Želeti je, da vse to, kar je bilo prikazano, s pridom uporabljamo in poučimo še druge, ki tega niso videli.
Tega koristnega filmskega predavanja se je udeležilo kar lepo število ljudi iz samega Podbočja in okolice in to: nad 160 žena, nad 180 odraslih moških in okoli 80 šolskih otrok, kar priča, da ljudje žele izobrazbe.
Pri tej priložnosti pripominjamo, da dvorana še ni dograjena ter nudi le zasilno streho in prosimo merodajne činitelje, da že enkrat prično z dograditvijo
KAPELE PRI DOBOVI
V	nedeljo, 16. t. m., je bil v Kapelah koncert godb, ki so se ga udeležile gasilske godbe Kapele, Rozga in Strmec. Vsaka go-dba je odigrala po tri koncertne skladbe, nato Pa je bil skupen nastop vseh treh godb; žal da ostale godbe iz krškega okraja iz tehničnih razlogov niso mogle sodelovati.
Godba na pihala PGD Kapele je stara že nad 100 let, zadnji čas pa jo vodi tov. Pohar, šolski upravitelj iz Kapel.
Godba Rozga je bila ustanovljena leta 1920. Leta 1952 pa je bila pomnožena od 9 na 25 ljudi in jo vod; tov. Vukina, veterinar iz Rozge..
Godba Morače-Strmec je bila ustanovljena leta 1927. Ima 10 godbenikov, vodi jo pa tov. Brkovič.
Po nastopu godb je bila prosta zabava s plesom, plesni venček pa so plesal; Selanci.
Slabo vreme, ki je itak že 9. maja preprečilo koncert v proslavo Dneva zmage, je tudi v nedeljo oviralo prireditev, ki bi bila v nasprotnem primeru izvedena mnogo bolje.
Prireditev sama pa je potrdila, da Sotla ne mej; več dveh bratskih narodov, ampak nasprotno, bratstvo Hrvatov in Slovencev je potrdil koncert godb, ki naj bi postal tradicionalen kot festivali.
D V.
Hrepenenje
Opolnoči jo je prebudilo trkanje na okno. Zaslišala je znan glas: »Rezika, odpri!« Ob tem nepričakovanem pozivu ji je srce začelo nemirneje biti. Telo ji je prešinila čudna toplina, ki ji je dobro dela. Bolj kot kdaj prej je začutila svojo nemirno telo, ki kakor da se je šele sedaj napolnilo s strastjo m hrepenenjem.
»Franc!« je od veselja zastokala.
Nemirna roka ni mogla najti mesta v vratih, kamor bi vtaknila ključ. Sele čez nekaj časa se ji je posrečilo. Odprla ie vrata in mu padla v objem.
Nekaj časa sta tako stala na pragu. Prijeten nočni hlad ju je božal in takisto hladen vetrček se je poigraval z njenimi raz-kuštranimi lasmi.
»Ali si sam?« ga je slednjič vprašala. Za roko ga je potegnila v sobo. Tu se je zopet prižela k njemu.
»Tako tih si? . . Se ti ja ni kaj hudega zgodilo? .« ga je zaskrbljeno vprašala.
Ob teh njenih besedah se je zdrznil:
»Obkoljeni smo bili.. . Prebil sem se iz obroča .. « je naposled rekel, mislil je pa: »Kaj naj storim? Al; j; naj povem resnico in nemudoma odidem? . . . Toda .« Njen poljub ga je zdramil. »To noč boš ostaj pri meni!« mu je
rekla ljubeznivo, pa vendar ukazujoče.
Nato se je zdrznila. Nagajivo mu je požugala s prstom:
»Ti, ti, ljubček! ... Tako sj me presenetil, da sem vsa iz sebe ... Ali si lačen? . . . Seveda . . ! Tudi luč sem pozabila prižgati...«
Najprej je zatemnila okna, potem je prižgala luč. Prijetna svetloba je napolnila sobo.
Zaslutila je njegov pogled na sebi. Obrnila se je k njemu in se mu nasmehnila.
Šele sedaj je opazila še ne zaceljene rane na njegovem obrazu. Prišla je k njemu in ga z rokami prijela za lici.
»To je od udarcev, Franc ...«
On se je bolestno nasmehnil.
»Kajpak,« je rekel, »od udarcev. Na bojišču se tudi tepemo m celo ubijamo, če ni drugače... In kakor vidiš, nekdo ni štedil mojega obraza .. .*
Stopila je k posteljni omarici, iz katere je vzela obvezo. Z njo mu je skrbno ovila obraz.
Ko je opazila njegove poželj -ve poglede, ki so spremljali vsako njeno kretnjo, je pritisnila njegovo glavo na svoje prsi. »To noč boš ostai pri meni!« je še enkrat ponovila že izrečeno prošnjo.
Odšla je v kuhinjo da bi mn pripravila večerjo. Na pragu se
je še enkrat ozrla in ga objela s pogledom polnim vdanosti in hrepenenja.
On je zapičil pogled v steno, ki ga je ločila od kuhinje. Kako dobro, si je mi-slil, da me je za trenutek pustila samega. Sedaj se moram odločiti ...
V mislih je še enkrat obnovil vse tisto, kar je doživel zadnje dni.
Pred tremi dnevi je naletel na zasedo. Po krajšem odporu — imel je samo pištolo pri sebi — so ga ranili v nogo. Trije močni esesarji so ga zvezali in ga do nezavesti pretepali. Zavedel se je šele v zaporu.
Z veseljem je kmalu ugotovil, da mu krogla ni prizadejala večje poškodbe na nogi. Čutil pa je, da mu je obraz ves zaripel od udarcev.
Skušal se je zavedati resnosti svojega položaja. O tem, da mu ne bodo prizanesli, je bil prepričan. Verjetno ga bodo tudi zaslišali. Izdal ne bo nikogar! Spomnil se je, da mu je žena večkrat dejala, kadar se je s tovariši oglasil pri njej: »Nemci še vedno mislijo, da s; na delu v Nemčiji ...« Odločil se je, da ne bo odgovarjal na njihova vprašanja Sedaj je tako vseeno .
Tisti dan niso prišli ponj. Tudi hrane mu niso prinesli. Pustili so ga v napetem pričakovanju tistega, kar je imelo prtiti. Zato ni mogel zaspati, Tudi misliti ne. Poskusil je vstati. Po daljšem
doma, ki nam je prepotreben za politično in kulturno udejstvovanje. Rekli bi lahko, da je to zavlačevanje dograditve doma v veliko škodo ljudi in končno naša sramota.
Ne odlašajte z delom! KZ Podbočje je nekako lastnica doma in zato naj že enkrat stori svojo dolžnost.
ji vseh treh šol pomeril: v igri »Med dvema ognjema.« Istočasno pa bomo priredil; šahovsko tekmovanje. Da bomo povečali proslavo tega dne, bomo priredil; razstavo pismenih risarskih in ročnih izdelkov ter pokazali vse naše delo in napredek v tem šolskem letu. Naštudiral; smo tudi mladinsko igrico »Jurček«, s katero se bomo predstavili ostalim pionirjem. Upamo, da ne bo naš pionirski festival praznik samo za nas pionirje, temveč pričakujemo, da nas pridejo pogledat naši starši in ostali starejši, k; se zanimajo za našo vzgojo in nauše delo.
Dobili smo na Raki še drugo novost. Tovariš gozdar Franc Božič je začel urejati prostor za novo gozdno drevesnico. Tako bomo imeli možnost videti, kako se pripravljajo sadike za ponovno pogozdovanje goličav in izsekanih gozdov. Marsikdo si bo lahko ogledal to drevesnico in si pridobil znanja za svoj gospodarski napredek.
Z občnega zbora KZ Pišece
V nedeljo, 16. t. m, se je vršil četrtletni občni zbor KZ Pišece, ki je bil polnoštevilno obiskan. Iz poročil tov. predsednika je bilo razvidno, da je zadruga v celoti rentabilna, čeprav je zadružnike lanskoletni mraz popolnoma porazil, posebno v vinskih pridelkih. Trsnica KZ je v letošnjem letu pripravila še enkrat večje število trt kot v lanskem letu. Vinarsk; odsek ima tudi precejšnje količine vin v zalogi in zaradi tega je denar v vinu, katerega pa ni mogoče' spraviti po ugodni ceni na trg..
Z občnega zbora je bila poslana resolucija okrajnemu, kakor tudi republiškemu odboru za kmetijstvo, da se čimprej prepreči umetno izdelovanje vin, ker le s tem bomo lahko dvignili naše vinogradnike, da bodo dobili svoje pridelke plačane in na podlagi tega lahko obnavljali svoje stare vinogra-
de. Obenem so predlagali, naj bi se prepovedalo sajenje samorodnic, kot je šmarnica, ki je škodljiva zdravju in ker s svojim zoprnim okusom kvari ugled naših slovenskih vin.
Sklenili so tudi, da bi KZ pozimi organizirala tečaj za cepljenje vinskih trt, tako da bi potem spomladi to delo lahko opravljali domači delavci.
Največ govora pa je bilo o pomoči tistim kmetom, ki so bili lansko pomlad prizadeti od mraza, Sklenili so tudi, da bo zadruga takim, kolikor bo v njeni mo-či, pomagala.
Zadružnik; na občnem zboru v P;šecah pozivajo vse kmete zadružnike in vinogradnike, da izrečejo svoja mišljenja glede umetne proizvodnje vin, kakor tudi sajenja samorodnic, da pošljejo podobne resolucije, da se prepreči umetno izdelovanje vin.	M. G.
etn iz ireztc
S silo je poskušala kmetica Elizabeta Merslavič iz Jere-slavcev preprečiti finančnemu izterjevalcu, da bi bil pravilno odvzel njeno zarubljeno kravo. Poskusila mu je iztrgati iz rok vrv, na kateri je imel privezano kravo in ga pri tem hudo žalila. Ko ji to ni uspele, jc s kuhinjskim nožem poskusila prerezati vrv. Vendar ji je izterjevalec nož odvzel in se pri tem nekoliko poškodoval. Ker je ženska s silo poskušala preprečiti uradni osebi izvršitev uradnega dejanja, jo je sodišče obsodilo na mesec dni zapora P>ogojno za dve leti in plačilo 1.000 din povprečnine.
Tri češnje sta podrla v revirju Gozdne uprave Pišece kmečka sinova Stefan K. iz Volčjega in Ivan V. iz Pohan-ce. Les je bil vreden 6.000 din. Zagovarjala sta se, da sta ga hotela pokuriti v hudi zimi, češ da -so bila češnjeva debla že pokvarjena in votla in da je bilo teh češenj manj škoda, kakor če bi bila podrla bukve.
naporu se mu je to posrečilo. Nato je celo noč hodil po celici, da bi prej čas minil.
Drugo jutro mu je debelušast vojak v povaljeni zeleni uniformi prinesel kruh in vodo. Planil je po obojem, kajti bil je že pošteno lačen.
Kmalu nato je vstopil esesar z brzostrelko v roki
»Kommen sie mit!« se je zadrl nad Francem in mu hkrati napravil prostor, da je lahko šel mimo njega.
Peljal ga je iz poslopja Ob pogledu na naravo, ki je obdajala poslopje, je laže zadihal. Takoj je pomislil na beg. Ko pa je ugotovil, da stopata mimogo-zdička, kj se je s svojim južnim delom dotikal ograje poslopja, katerega sta pravkar zapustila, ga je v notranjost; vedno bolj glodala misel na beg,
»Sedaj ali nikoli!« se je v trenutku odloči] in planil proti drevesom
Dolgo je tekel, sopihajoč, brez miši; v glavi. Ni vedel, kam teče, ne kaj se dogaja z njim. Za sabo je slišal vpitje in pogoste strele iz brzostrelke. Nekje je zadel ob štor in malo je manjkalo, da ni padel. Ozr; se je. Visoka drevesa in gosto grmovje sta mu zakrivala pogled na zasledovalca. Nato je z grozo ugotovil, da se gozd končuje. Z nadčloveškim naporom se je pognal na bližnje drevo in zlezel na vrh med košato drevje. (Konec prihodnjič)
~ Oblastni-organi pa so našli še dve popolnoma zdravi češnjevi debli, na kraju samem pa v gozdu vse vejevje in se je tako izkazalo, da sta nameravala storilca porabiti les v druge namene. Kaznovana sta bila vsak na mesec dni zapora.
*
Za 750 litrov vina »se je
zmotil« Lazar Ivašenko, kmet iz Bistrice ob Sotli, ko je pri-, javljal državnemu organu svoj lanski vinski pridelek. Tako se je zagovarjal obtoženec na obtožbo, da je navedel lažne podatke, da bi se ognil plačilu davkov. Ker pa je mož prijavil le 1.500 litrov pridelka, finančni organ, pa ga je izmeril 2.250 litrov, sodišče ni moglo verjeti taki »pomoti« in jc Lazarja obsodilo na 4.000 din denarne kazni ali 20 dni zapora pogojno za dve leti.
*
Kabel je hotel ukrasti poljski delavec Stanko Mohor v Leskovcu kmetu Vinku Butko-viču. V nočnih urah se je spravil s sekiro nad kabel in mu prerezal že tri žice, ko ga je zalotil lastnik pri dejanju samem. Obsojen je bil na mesec dni zapora.
*
Kladivo v obraz je med prepirom vrgel čevljar Ivan Humek iz Bregane Milanu Kranjcu in mu prizadel poškodbo na glavi. Tudi po sekiri je segel v tem prepiru. Kaznovan je bil na 40 dni zapora pogojno za dve leti.
*
Bojevita ženska je Marija Pinterič, kmetica v Spodnji Sušici. Pri domačem napajališču je s kolom udarila Terezijo Osojnik in jo z rokami porinila na tla ter jo še parkrat udarila in ji prizadejala poškodbe na rokah in hrbtu. Kaznovana je bila na 15 dni zapora pogojno za eno leto
★
Do golega je posekal svoj gozd v površin; 30 arov kmet Anton Pangeršič z Dobenega, čeprav ni ime! od logarja potrebnega nakazila za sečnjo Ker pa je vendarle imel sečno dovoljenje, je bil obsojen na mesec dni zapora pogojno za dve leti.
★
Z nožem jc zabodel Anton Gerjcvič, ključavničar v Celulozi, v vinjenem stanju na Brežini brez vsakega vzroka Ivana Jambroviča v stegno. Obsojen ie bil na dva meseca zapora pogojno za dve leti
Štev. 20
Strani 4
F1ZHULTURA IN ŠPORT
Na Vidmu ob Savi vadi državna reprezentanca vaterpola
Ze pred tedni smo izvedeli, da bo prišla na Videm državna reprezentanca vaterpola na trening Zaradi tega je prišel v Tovarno celuloze in papirja kot k lastnikom bazena sekretar Plavalne zveze Hrvaške tov. Rnie da si ogleda bazen m uredi vse potrebno. Vse je bilo v najlepšem redu, preglavice mu je delalo le prenočišče in prehrana za člane reprezentance Tu ga je rešila iz zagate tovarna ki je dala tia razpolago štiristanovanjsko hišo, hranili bi se pa v kolodvorski restavraciji Jesenšek.
V nedeljo so se člani reprezentance pripeljali z dopoldanskim vlakom na Videm v spremstvu tov ing. Rojeta. V razgovoru z njim smo izvedeli naslednje: V nedeljo je prispelo le 12 članov, čez teden pa jih je prišlo še ostalih 9, ki so se do tedaj mudili na Dunaju. Med njimi je tudi trener dr. Kumar in zvezni trener tov. Grkimc.
Državno reprezentanco sestavljajo člani »Mornarja« m »Jadrana« iz Splita, »Mladosti« iz Zagreba, »Juga« iz Dubrovnika, »Primorja« z Reke in »Partizana« iz Beograda.
Po izjavi tov. ing. Rojeta je bazen prvovrsten, voda v njem je ugodna, saj je greta in ima 23° C.
Na Vidmu bo ostala repre-zentanca do konca tega meseca. Užitek jih je gledati vsako do-poldne in popoldne, ko vadijo po dve uri. Vredno je omeniti tudi to, da niso nikoli sami, marveč imajo vedno dosti gledalcev, predvsem v popoldanskih urah se zbere skoro vsa krška in videmska mladina okrog bazena in z zanimanjem opazuje vsak gib naših favori-
Med reprezentanti jih je deset, ki so Jugoslavijo že zastopali na olimpiadi, pet pa jih je celo, ki so se olimpiade udeležili že dvakrat. Tudi tov. ing. Roje je bil že dvakrat na olimpijskih igrah in to leta 1926 v Parizu in 1936 v Berlinu.
Pa še to: konec tega meseca nameravajo pripraviti svečanost, ki er bodo vaterpolistom, ki so se lansko leto udeležili tekmovanja na Nizozemskem, podarili zlate značke, na kate rih bo na eni strani vpisano ime, na drugi strani pa kraj in letnica tekmovanja. Svečanosti se bo poleg članov reprezentance in zastopnikov naše občine in OLO udeležilo tudi več predstavnikov Plavalne zveze Hrvaške.
V času svojega bivanja na Vidmu bo zvezni trener tov. Grkinič imel predavanje o va-ternolu in plavalnem športu sploh, za kar vlada že sedaj veliko zanimanje.
To je prvi del priprav državne reprezentance vaterpolistov za evropski šampionat. 1. junija bodo ti odpotovali v Hercegno-vi, 5. in 6. junija se bodo pa naši vaterpolisti pomerili z Avstrijci Drugi del priprav za šampionat bo v začetku meseca avgusta, verjetno tudi na Vidmu
Tako je čez noč zaslovel videmski bazen in po izjavah vaterpolistov ga lahko štejemo med najboljše v Jugoslaviji. Pravkar so dogradili tudi ba-
zen za otroke, v kratkem pa ritve bazena, to je 1. junija, vse bodo pričeli še z gradnjo ska- gotovo. Za otvoritev bo Okrajni
odbojko, prostore za skoke itd. udeležila vsa telovadna društva Posadili so nekaj drevesc, po- okraja Krško.
sejali travo, da bo okolica res Upamo, da bo vreme v kopal-lična. V kratkem bodo uredili ni sezoni ugodnejše, da bodo še kabine, tako da bo do otvo- kopalci prisil na svoj račun.
Republiško pionirsko
šahovsko prvenstvo
Na republiško pionirsko šahovsko prvenstvo smo se letos vestno pripravljali. Na okrajnem prvenstvu so zasedli prva mesta najboljši šahisti krškega okraja. Po tem izboru je bilo določenih šest starejših in šest mlajših pionirjev za republiško prvenstvo, ki je bilo v Ljubljani preteklo nedeljo.
V nedeljo zjutraj s prvim vlakom so se odpeljali v Ljubljano. V Domu armije je bilo že vse pripravljeno. Mize so bile pokrite s šahovnicami, katere so dali dvorani svečan iz-gled. Poleg tega je vzbujala pozornost pri pionirjih in gledalcih polno obložena miza pokalov in raznih daril.
Ob pol desetih se je pričelo prvenstvo. Naši pionirji so se borili za naslov moštvenega prvaka in prvaka posameznikov. Tekmovanja se je udele žilo 16 starejših in 12 mlajših pionirskih ekip.
Starejši pionirji so presenetili že v polfinalu. V prvem kolu so zmagali 6 :0, pato 5 :1, 5:1 in 2:4. Srečanje z Ljubljančani, ki so postali moštveni prvak, je bilo za naše porazno, ker niso igre dokončali. Vse to je pa na rezultat slabo vplivalo, kajti naši mladi šahisti so se v drugih primerih kljub pre-
moči nasprotnika odločno borili in končno zmagali.
V polfinalu so se z istim številom točk (19) kot mladi Ljubljančani uvrstili na drugo mesto. S tem so si priborili pravico tekmovanja v najboljši skupini finalistov. Na žalost pa je vodstvo tekmovalni program spremenilo in uvrstilo naše tekmovalce v drugo skupino, kjer so se borili za 4. do 7. mesto. V tem kolu so imeli uspeh, si priborili vse zmage in dosegli četrto mesto v Sloveniji. V primerjavi z lanskim letom je to prav gotovo velik uspeh. Dosegli bi pa drugo ali celo prvo mesto, če se ne bi med tekmovanjem program zaradi pomanjkanja časa spremenil.
Pionirski prvak krškega okraja, četrtošolec Stane Preskar iz Artič, je zastopal naš okraj na prvenstvu posameznikov. Tudi na republiškem prvenstvu ni razočaral, saj ni izgubil niti ene partije in si tako pridobil naslov republiškega prvaka nižjih gimnazij v LR Sloveniji in prejel pokal ter knjižno nagrado.
Mlajši pionirji so zasedli še sto mesto. Vse kaže, da se je v našem okraju šah med pionirji močno razširil.
Republiškemu prvaku Stanetu Preskar ju iskreno čestitamo ter mu želimo še nadaljnjih uspehov!
KINO BREŽICE
22.—24. maja: premiera jugoslovanskega filma:	»Hiša na
obali«. FN 13. Nadja Podere-gin Sybile Schmitz. Rene, Deltgen Bert Sotler.
25.-27. maja: barvni dokumentarni film: »Osvajanje Mount Everesta«. Ekspedicija Hunt, Hillary in Tensing leta 1953.
28.—30. maja: premiera francoskega filma: »Zgodovina ene ljubezni«. FN 14. Louis Jou-vet, Danny Robin.
KINO KRŠKO
22.-23. maja: italijanska psihološka drama: »Jutri bo prepozno«.
26.—27. maja: ameriški pustolovski film: »Tajni tovor«.
KINO SEVNICA
22.—23. maja: ameriški barvni film' »Veliki Caruso«.
KINO KOSTANJEVICA
22.-23. maja: francoski zabavni film: »Clochemerle«.
KINO DOBOVA
22.—23. maja: ameriški barvni film: »Plavajoče gledališče«
wš
pripoveduje...
V nedeljo, 16. maja, sem imel priložnost obiskati več krajev; vreme mi je bilo ta dan precej naklonjeno, saj ni deževalo. Do 16. ure je potekalo življenje v krškem okraju še povsem normalno. Po 16. uri so bili pa v našem okraju mobilizirani vsi aparati-sprejemniki ter uglašeni na Ljubljano, kjer so oddajali nogometno tekmo med Anglijo in Jugoslavijo. Istočasno se je vršila tudi v Beogradu tekma med A-moštvom Anglije in Jugoslavije. Zanimivo je bilo opazovati, s kako pozornostjo so ljudje poslušali izvajanja napovedovalca ter z glasnim
Naši prihodnji f lini
Pozdravili smo zeleno pom ad
Pomlad! Težko smo pričakoval1 tvojega zelenja, tvojega cvetja in veselja! Zato smo te hoteli pozdraviti. Izlet: Pozdrav pomladi! je dahnilo med nas. Z veseljem smo se pripravljali na ta dan in med nami se je po razredih razvilo pravo tekmovanje, kaj bomo pripravili za kulturni program. Učili smo se pesmice, recitacije, igrice in vadili rajanja.
Vse je bilo pripravljeno, čakali smo samo še lepega vremena. Kar hudovali smo se na dež, ki nam je že nekaj nedelj po vrsti prekrižal načrt za naš izlet.
A končno smo v nedeljo, 25 aprila 1954, le ujeli lepo popoldne. Nasmejani smo se že kmalu popoldne začeli zbirati pred šolo. In ko je oživelo šolsko dvorišče, kjer se nas je zbralo okoli 350 pionirjev, smo v družbi naših tovarišic učiteljic krenili na pot. Šli smo po Dovški cesti skozi Dovško in Srobotno, nato pa smo zavili proti Jablancam. Naš cilj so bile Ložce, znana partizanska vas pod Bohorjem.
Tam smo najprej izvedli naš program, nato pa smo se zabavali, plesali, peli in vriskali, da
se je razlegalo s hriba daleč naokoli. V vasi smo si ogledali tudi spominsko ploščo padlih partizanov, ob grobeh pa smo počastili njih spomin s kratko in prisrčno svečanostjo.
Ko se je dan že nagibal, smo se poslovili od prijaznih Lozc. Opleteni z zelenjem in cvetjem, veselo popevajoč smo se spuščal1, v dolino. To so pa Se-novčani! smo čuli skozi okna osamelih dobrovskih domov. Utrujenosti res nismo čutili. Se tista dekleta se niso pritoževala, ki so dobila žulje. Saj je bilo prelepo, da bi kdo mislil na take nevšečnosti. Resnično, tako lepega izleta v letošnji pomladi si senovski pionirji še želimo!
Pionirji črnih rudarjev v Senovem
Oglas
Vse potrošnike obveščamo, da s 1. junijem 1954 ukinjamo izdajo potrošniških kreditov zaradi reorganizacije. Potrošniki naj se za nadaljnje kredite obrnejo na NB.
Trgovsko podjetje »Potrošnja«, Krško
Doslej so naši domači filmi prihajali v naša kinogledališča nekako potihoma, dejali bi neopazno. Doživljali smo sicer premiere, toda nikoli ni bilo toliko živahnosti, naglice in reklame, kot je bilo ob filmih »Vesna«, »Stojan Mutikaša«, »Daleč je sonce«, »Poslednji most« in drugih. No, rezultati prilično bučne premiere »Vesne« ter filma »Stojan Mutikaša« kažejo na to, da je naša publika občutila, da producen ti računajo nanjo, pa je zato velikimi simpatijami sprejela poslednje filmske proizvode domače filmske industrije^ Ker je »Vesno« naša publika že imela priložnost videti in oceniti, podajamo danes nekaj podatkov o tekočih premierah domačih filmov »Hiša na obali« ter »Stojana Mutikaše«, ki so na sporedu naših kinogledališč
»STOJAN MUTIKAŠA«
je izdelan v produkciji »Bosna-film«. Glavni junak Stojan je sin siromašnega nercegov skega kmeta, k- ga oče pošlje v Mostar, da se tam izuči trgovske obrti. Film nam pokaže, kako postane Stojan naivni kmetič, lakomen in pretkan trgovec, katerega je »čar-šija« poKvarila On unič: svojega najboljšega prijatelja iz mladih let, zapusti dekle, katero ljubi, ter se oženi z lepo vdovo — svojo gospodarico — starejšo od sebe, vse to zgol; iz pohlepa po denarju. Ko pa se pokaže nevarnost, da bogatega gazdo Stojana zaradi goljufij zapro, on raje izbere smrt.
Stojan Mutikaša« je doživel na krstni predstavi v Sarajevu izreden uspeh. Upamo, da ga bo tudi naša javnost sprejela z istimi simpatijami. Stojana igra mladi beograjski igralec Dušan Staničijevič, lepo vdovo pa znana Mira Stupica.
»HIŠA NA OBALI«
je drugi domači film v produkciji »Bosna-film« in obenem drugi film, sneman skoro istočasno z domačim filmom »Dalmatinska svatba« v Dubrovniku. »Hiša na obali« je v bistvu psihološka drama, ki se odvija v Dubrovniku tik pred drugo svetovno vojno. — V stari hiši na obali živi vdova Ana s hčerko Marino. Njihov sosed, krčmar Bepo, vsiljivo dvor-; mladi, lepi Marini Istočasno pa izsiljuje njeno mater, ki nima
možnosti nit; moči, da b; se ga otresla. Prihod mladega zdravnika Branka postane usoden za obe ženi. Ana se zaljubi vanj, kmalu pa spozna, da ga ji je prevzela njena hči Marina. V njej se pojavi zavist in mržnja do lastne hčerke. Po ostrem prepiru s hčerko Ana izgine. Marino osumijo umora, obsodijo in zapro. Doktor Branko čaka na Marino, Oba izvesta, da Ana še živi Pri ponovnem srečanju med materjo in hčerko Ana po nesrečnem slučaju — umre. Marina in Branko najdeta svojo srečo.
Ano igra znana nemška igralka Sybile Schmitz, njeno hčer Marino pa naša mlada nadarjena igralka Nadja Pode-egin. Rutinirani Rene Deltgen igra krčmarja Bepa, a doktorja Branka slovenski igralec Bert Sotler. Glasbo za film je kom-ooniral Bojan Adamič. Film je izdelan v dveh verzijah — jugoslovanski in nemški. Prepričani smo, d? bo našim gledalcem mečno '.mn5n!	rr
RAKOVEC
PGD Rakovec bo priredilo 23. t. m. ob 14. uri gasilske tekmovalne vaje na prostoru pri gasilskem domu v Rakovcu, po končanih vajah pa vrtno veselico. Upamo, da bo odziv okoliških gasilskih društev čim številnejši, posebno pri vajah, ki bodo pokazale pripravljenost gasilcev v primeru požara.
V primeru slabega vremena bo prireditev 30. maja t. 1.
D. V.
Oglas
Uoraviteljstvo osnove šole Orešje razpisuje sledeča dela: nopravilo ostrešja, vrat. oken. štedilnika in greznice. Rok za prijavo zainteresiranih podjetij je 5. junij.
MIZARSKA IN ZIDARSKA DELA v znesku 445.000 din razpisuie šola Bistrica ob Sotli (Št. Peter). Mizarji, zidarji, javite se v nedeljo. 30. maja. ob 10. uri v šoli zaradi sklermnia pogodb.
SEJMI V okraju Klanjec:
22. maja v Luki,
24. maja v Dubravici.
i; -»j ta naročil
»Posavski tednik"?
odobravanjem sprejemali na znanje objave rezultatov med tekmo. Višek pa je bil ob koncu igre, ko je napovedovalec objavil rezultat borbe v Ljubljani z 2'1 za Jugoslavijo, a v Beogradu 1:0 za Jugoslavijo Takoj po objavi so se gostilniški prostori spremenili v prizorišče navdušenih priznanj in ploskanj za nogometaše Jugoslavije obeh moštev, ki sta porazih obe moštvi Anglije in s tem dvignili sloves naše domovine v tujini. Pri Slovencih je že taka navada, d» se vedno pije, pije se ob rojstvu, ob ženitvi, ob smrti, ob žalosti in veselju in samo ob sebi je razumljivo, da je treba piti tudi ob tako slovesnih trenutkih, kakor je bil v nedeljo ob jugoslovanski zmagi nad angleškima nogometnima moštvoma. Ob burnih komentarjih dogodka so začeli romati na mizo litri in »eksalo« se je na čast Beari, _ Vukasu, Toplaku in kako se že ti vsi imenujejo, neštetokrat. Val radosti in veselja ni zajel samo mladine, temveč tudi naše starine, ki so izkoristili to priložnost’ da so si privoščili precejšnjo količino rujnega vinca.
V Brežicah sem pa moral tolažiti tovarišico Slavko, ki ji je bila odpovedana služba zato, ker je nekdanji gostilničar Nace odpovedal gostilniški lokal v svoji hiši pri Gradu dosedanjemu najemniku kolodvorske restavracije. Služba ji je bila odpovedana zato, ker je tov. Nace stavil pogoj kolodvorski restavraciji, da prekliče odpoved v primeru, da njega sprejme v službo. Ker pa gostilna v Nacetovi hiši ne bi mogla zaposliti še tretjega nameščenca brez škode za svojo rentabilnost, so uporabili linijo manjšega odpora in odpovedali službo tov. Slavki — torej osebi, ki nič nima, je treba službo odpovedati, temu pa, ki že ima nekaj, pa dati še eno službo več.
Na Krškem polju pa bijejo pravdo in borbo za »gmajnske pravice«. Vaški veljaki so se na vse načine dušali in prisegali, da bodo dosegli tak zakon, na osnovi katerega bodo samo siromaki plačevali za pašo na gmajni. Ti veljaki namreč trde, da so oni te pravice plačali že v fevdalni dobi, in napotili so se v Brežice na sodišče po svoje pravice, vendar tudi sodišče v Brežicah jim teh fevdalnih pravic ni moglo dati. Zato so se pri povratku ustavili v neki gostilni in pri litrčkih vina izražali svoje nezadovoljstvo nad krivičnim stanjem in, kakor oni pravijo, o »gmajnskih nepravi-cah«. Kaže, da so tl veljaki, ki se še smatrajo vedno nekaki stebri in uživalci vseh dobrot na račun delovnega ljudstva, prespali dobo od leta 1941 do danes.
Pozdravlja vas	Pepče.
Dobriča Cosič:
DALEČ JE SONCE...
»Prav, razumem. Slo je za dvoje taktik,« ga je prekinil Brka. »Tvoje pojmovanje je pravilno; to je linija Partije. Toda ali nisi mogei po partijski liniji prepričati takšnih komunistov in voditeljev, kakor sta bila Uča in Gvozden?« Brka je govoril tiho.
Pavletu se je zazdelp, da je tudi Brku mučno in neprijetno ker govori o tem.
»Ni bilo mogoče; storil sem vse. Morali smo ga ustreliti. S tem, da smo ustrelili Gvozdena, smo pri borcih ubili dvom. Pozval je odred, naj se razcepi in razbije. Položaj je bilin Pavle je razburjeno razložil vse okoliščine in dogodke za odred v usodnem dnevu. »Slo je za moralo borcev... Prepričan sem, da smo pravilno ravnali. Sicer pa to dokazujejo vsi dogodki, ki so sledili Tvoje pismo me je zelo presenetilo in zadelo,« je na koncu dejal Pavle
»Ravnal si po liniji najmanjšega odpora. Tvoja dolžnost kot partijskega voditelja je bila, da rešiš odred im Gvozdena. Gvoz-denova smrt bo zapustila ljudem težak vtis. To ni pobijanje dvoma, kakor ti praviš; to
je pobijanje vere v idejno moč Partije. Za vse mlajše komuniste bo to mučen spomin. Takšno sredstvo uporablja Partija v svojih vrstah samo proti izdajalcem. To je poslednje in izjemno sredstvo partijske prakse Samo komunist, ki se čuti slabega, ki je bil izgubil perspektivo boja, je lahko storil nekaj takšnega. Da, tovariš Pavle!« je Brka prikimal z glavo.
»Ne strinjam se s takšnim mnenjem! Ni res, da sem izgubil perspektivno, »se je uprl Pavle in začel ves iz sebe glasneje dokazovati ' pravilnost svojega ravnanja. In nikdar se Pavle ni čutil tako trdnega v tem kakor v teh trenutkih. Govoril je pogumno in samozavestno. »Pravila so pravila, življenje pa je popolnoma nekaj drugega!« je na koncu dejal in vstal s stola.
»Voda ti je zalila ušesa. Izognil si se partijskemu nadzorstvu podivjal si, obnašaš se kot poglavar, ne pa kot partijski voditelj. Kaj je s teboj, tovariš Pavle?« Brka ni zvišal glasu. »Nikar ne misli, da boja ne bo brez naju dveh. Nekaj me preseneča: to namreč, da ne vidiš, kako mučno je to delovalo na
ves kraj in koliko bomo s tem politično izgubili med ljudstvom. Malo je takšnih kmetov, kakor je bil Gvozden.«
Pavle mu je znova ugovarjal. »Dooro, tovariš Pavle! Nimava več časa, da bi se prepričevala, iti morava. Ko bomo prispeli na Jastrebac, bomo sklicali partijsko konferenco odreda in to stvar skrbno pretresli. Slišali bomo, kaj mislijo drugi komunisti, pa se bomo glede na to ravnali v našem stališču do tebe.«
Brka je vstal. Pavle mu ni ničesar več odvrnil. Bilo mu je celo vseeno. Ves čaš pogovora je nanj pritiskala misel na Uča. Ko sta prišla ven v temo in se odpravila po polju, so mu po obrazu drsele solze
39. poglavje.
Veter šiba mračno noč, mokro od dežja, pomešanega^ s snegom. V tihem nemiru ždi odred v hrastovem gozdiču in nestrpno pričakuje, da bo odrinil v akcijo. Pod njimi buči v podnožju slemena Morava. Na • njeni desni obali se Zibljejo nemirni in rumenkasti odbleski redkih nizkih luči iz malega mesteca, ki je za železnim mo-
stom objelo reko in jo potegnilo k sebi.
Pavle je z Nikolom in Djur-djem čepe] pod strohnelim hra-stičem, kadil cigareto, jo skrival v pesti in gledal slabo osvetljeno mestece. Tam se bo opolnoči odločalo o usodi njegovega odreda.
Od previdnosti ljotičevskega mitraljezca v bunkerju, od tega ali dremlje ali je zaspan ali se bo v tistem hipu, ko se mu bodo bližali partizani, pogovarjal s svojim tovarišem na straži, od razpoloženja vojakov v bunkerju, je odvisen odred, on sam, vse tisto, kar je bil storil. In tile ljotičevci so hrabri vojaki . Nemci so bili vse predvideli. Stražarjem v bunkerju je bilo sporočeno, naj bodo zlasti nocoj še posebno previdni. Samo če se bo pred bunkerjem spotaknil ob grm ali kamen, če bo bolj trdo stopil, povzročil šum — bo že konec! Kakor bi bilo vse odvisno od slučaja. Kakor pri ruleti.
»Klavrne so tistele luči! Gledam jih in se mi zdi, da jih bo veter vsak hip pogasil ali pa jih bosta zadušila dež in sneg,« je spregovoril Pavle, ki je bil utrujen od skrbi, molčanja in pričakovanja polnoči.
»Mene kar pri srcu stiska, ko gledam razsvetljeno mesto. Povsod je temno; samo Nemcem sveti. . « je onemoglo dejal Nikola	i
»Oh, moj odsluženec! Tebe tu
moči, ti curlja za vrat, srajco imaš mokro, nogavice mokre, želodec se ti je prilepil na_ hrbtenico, tam pa so se možje v toplih sobah, pod odejami stisnili k ženam... Ti se tu stiskaš v dve gube in čakaš polnoči, da boš planil na bunkerje in mitraljeze. Ej, oči bi ti spraskal, pravica...« je vzdihoval Djurdje.
»Tu sem bil vajenec... V mrazu sem vlačil ustrojene kože iz jame... strašno sovražim tale trg! če bi imel bombo, ki bi ga lahko vsega raznesla, bi jo od tod vrgel nanj,« je dejal Nikola.
»Tudi jaz ga sovražim! Vsaka tretja hiša v glavni ulici je kavarna pa še cel špalir mesarskih klad s pečenko in telečjimi glavami imaš,« je dodal Pavle in pomislil: ,Ali je kaj bolj gnusnega kakor pasti v tem trgu!1
»Dve leti sem delal v njem. Gospodar mi je odjedel tri plače. Tožil sem ga, advokat me je oskubel za petdeset kovačev in sem opustil pravdo. Nocoj bomo morali mimo njegove hiše. Potrkal mu bom na okno in ga spomnil, da sem živ. Naj vsaj eno noč ne spi mirno.«
»Pusti hudiča, Djurdje!«
»Zanalašč bom. Da ti povem po resnici, tu imam tudi neki spomin po ženski liniji. Pavle naj oprosti... Ziv človek sem. Bila je neka žena, gotovo je še sedaj tam, tudi mimo njene hiše
bomo šli. Lepa in mlada vdova! Niti mesec dni ni živela s prvim možem; umrl je zaradi vnetja možgan; bil je davčni izterjevalec. Ah, lepa ženska je bila. Polna kot vinska jagoda, temne polti, oči ko pri Madžarkah. Po pravici ti povem, vdov nisem imel preveč rad; pravi krvosesi so. Toda ta je bila — pravi vdov ji biser! Vso zimo sem se opletal okrog nje. Napravil sem si neko tiptop obleko in kupil kačasto kravato, še sodnik ni bil takšen! Kjer ona — tam jaz. Pa zabave in kino. Novo leto, slave ... Ona pa ne bev ne mev. Neka njena sosedica je tako uredila, da sva se spoznala, toda kakšna strašno resna ženska. Čudnega značaja; jaz govorim, šivam kot singerca, ona pa se samo obrača, dolgčas ji je in kliče z drobnim glaskom: ,Da, da!‘ Ni mi kazalo drugega: pošljem snubačico. ,Kaj, z njim naj se poročim? Da bi v postelji smrdel po kleju? O, mili bog! Ne bi se poročila z nikomer, ki ni uradnik, čeprav bi ostala do smrti vdova!1 mi je zabrusila. Spomnim se. v zemljo sem se pogreznil od sramote. Takoj naslednji dan sem pospravil svoje stvari in jo pobrisal od tam. Takrat me je tudi gospodar osleparil za plačo.«
»Ti odsluženec, če bi ona vedela, da boš po vojni postal kapetan, bi gotovo privolila,« mu je Nikola vpadel v besedo.
(Dalje prihodnjič)