LETO (ARO) XLVH (41) Štev. (No.) 37
ESLOVENIA LIBRE
BUENO.® AIRES 29. septembra 1988
Protest udeležencev Drage 88
Udeleženci študijskih dni Draga 1988, zavedni Slovenci iz domovine, zamejstva in tujine se čutimo dolžni izraziti (svojie ogorčenje in protest spričo vznemirljivih dogodkov, ki so se na Slovenskem zvrstili v zadnjih mesecih.
Kaj tli ti dogoldiki — aretacije znanih časnikarjev v času razveseljivih demokratičnih gibanj, ter .sojenje četverici pred vojaškim sodiščem v mirnem čalstu — soi razkrili, da. obstajajo v najvišjih oblastnih in političnih telesih jugoslovanske države močne sile, ki so nespravljivo sovražne razpoložene do demokratičnih gibanj na Slovenskem in še zlasti do spremljajočega preporoda slovenske narodne zavesti.
Tako sovražno so te sile razpoložene, d!a so pripravljene, kot se je razkrilo v tej aferi, tudi z vojaško silo nastopiti proti slovenski demokratični in narodni prebuji, seveda z namenom, da z zastraševalnimi akcijami zbijejo v tla njeno moralno moč in d!a z vrsto aretacij odstranijo s prizorišča, njene najvidnejše nosilce.
Nekaterlai znamenja celo kažejoi na jezikovne genocidne nakane proti slovenskemu naroJdlu, nakan, ki nam jih ni težko prepoznati, ker smo poskusa. uresničitve takih namenov izkusili med fašilstično in nacistično o-kupacijo
Vznemirila nas je poleg vsega tega še medlost in bojazljiva opreznost, s kakršno so s,e predstavniki slovenske politične in državne oblasti odzivali na te strašljive dogodke, saj v teh odzivih pogrešamo jasnih in odločnih besed! odpora in nasprotovanja tako očitnim prestopkom zoper osnovne vrednote in pravila civilne družbe in še posebej zoper ustavno priznano, suverenost slovenskega naroda..
Še posebej je za nas (skrb vzbujajoča in porazna spretnjaška lahkota, S katero se predlsedlstvo slovenske republike neodgovorno odreka suvereni svoji pravici do lastnegat ukrepanja zoper dejanja, kii situ nesno, ogrozila dolslej doseženo in krvavo izborjene pravice Slovencev v Jugoslaviji, če predsedstvo republike Slovenije izjavlja., da se n© čuti poklicano („pri-
stojno“) za vprašanja o ustavnosti ali neustavnosti vojaških povelj, ki jih vsebujejo razkriti tajni dokumenti, glavni predmet sodne obravnave, tedaj je s tem pokazalo, da se ne čuti prvenstveno, zavezano slovenskemu narodu, v imenu katerega je postavljen®, temveč da čisto refleksno zgolj varuje svoj položaj, tj. položaj edine obstoječe in edine vladajoče stranke.
Podoficir Ivan Borštner je lahko pred vojaškim sodiščem trdno vztrajal na stališču, da je ravnal po svoji najboljši vesti, ko je sicer nedovoljeno posegel po tajnih vojaških listinah, ker njihova vsebina oziroma namen po njegovem prepričanju predstavlja nevarnost za slovenski narod. Kar je torej lahko storil tako rekoč najmanjši izmed nas, posameznik iz nižjegai socialnega sloja, vendar zaveden Slovenec, tega ni moglo, storiti najviše predstavništvo slovenske države.
Kajfor se lahko veselimo velike, nedavno izkazane množične pripravljenosti’ Slovencev na tveganja ih žrtve. kakor.se lahko veselimo srčnosti kakega Ivana Borštnerja, tako smo lahkici tembolj ogorčeni spričo vedenja slovenskih oblasti, ki1 po svoji moralni pripravljenosti že ne dosegajo. niti najbolj razširjenega razpoloženja Slovencev za uresničitev suverene narodne, eksistence, za demokratični razvoj in za civilno družbo.
Izražamo svojo trdno podporo Odboru za človekove pravice v Ljubljani in želimo, pričakujemo, da bo trdno vztrajal pri svojem poslanstvu, ki ga je plebiscitarno potrdila slovenska javnost. Še posebej velja naša podpor» in solidarnost štirim obsojencem, Borštnerju, Janši, Zavrlu in Tasiču.
Udeleženci Drage 88 se s tem zavezujemo. da, bomo vsak po svojih mo|ieh skušali pripomoči, da bi se gibanje za človekove pravice na Slovenskem utrdilo, in še razširilo in še posebej, da bi dosegli oprostitev vseh štirih obsojencev.
Trst, 4. septembra 1988
Udeleženci 23. študijskih dnevov Drage 1988
London zadržuje podatke o Katynu
Med .poljsko skupino, ki živi v Angliji, je v zadnjem času povzročilo veliko razburjenje zadržanje gospe Margarete Thatcher zaradi objave dokumenta, po katerem je dokazano, da so leta 1940 Sovjeti umorili v Katynu 14.000 poljskih -o-ficirjev, ki so bili zaprti v ruskih taboriščih, čeprav je Mihael Gorbačov preko sovjetskih obveščevalnih sredstev rahlo nakazal, da bi sovjetska vlada priznala Stalinov množični umor Poljakov, sta ga. Thatcher in njen zunanji minister Geoffrey Howe namerno obdržala dosedanje angleško izmikavanje o tem množičnem pokolu. Podminister lord Chel-wood je v angleški zgornji zbornici celo izjavil, da dosedaj ne obstajajo prepričljivi dokazi o tej zadevi. To pa naj bi bilo po mnenju Poljakov popolna neresnica, ki ima svojo o-snovo v dejstvu, da želi gospa Thatcher po odhodu predsednika Reagana zavzeti njegovo mesto kot „voditeljice svo.bonega sveta in posredovalka med Gorbačevom ter neizkušenim, novoizvoljenim predsednikom Severne Amerike“. Zato se noče zameriti Rusom in bo čakala, da bo Gorbačov kot prvi povedal resnico o Katynu.
Čeprav je že leta 1952 severnoameriški kongres — po dolgih preiskavah — izjavil, da so katynski pokol zakrivili Sovjeti in so pred 15 leti angleški dokumenti dokazali, da so bili Angleži že leta 1943 prepričani o tej sovjetski krivdi, je takrat-
ni angleški zunanji minister — verjetno iz političnih vzrokov — zatrjeval, da so poljske oficirje ubili Nemci leta 1941 in na noben način Sovjeti leta 1940. Britanskemu tisku pa je bilo celo ukazano, da naj obtožujejo Poljake, da širijo slabo propagando o Rusih. Znano je namreč, da je od 22. junija 1941 ter do konca vojne leta 1945 bilo prepovedano angleškemu tisku in radiu, da bi poročali kaj slabega, oziroma neprimernega o Stalinu.
iTri leta po objavi britanskih dokumentov o pokolu v Katynu so tam živeči Poljaki — bivši vojaki svobodnih poljskih vojnih sil — odkrili na londonskem katoliškem pokopališču spomenik katynskim žrtvam. Ker pa nosi napis „Katyn 1940“, je takratna laboristična vlada le-tega smatrala kot provokacijo in je zato prepovedala, da bi odkritju spomenika prisostvoval kak zastopnik. vlade. Izrecno je tudi prepovedala, da bi visoki angleški oficirji, ki so se v vojni borili skupaj s poljskimi tovariši, ob tej priliki nosili vojaške uniforme. V zadnjem trenutku so tudi prepovedali sodelovanje vojaške godbe, ki je nameravala izvajati žalno- glasbo ter verske pesmi, čeprav se je veliko število poljskih vojakov borilo v angleških vrstah proti Nemcem in jih je veliko padlo ali pa so bili ranjeni, ob tem, za Poljake tako važnem dogodku — angleške oblasti niso bile prisotne. Še več — vlada je celo izjavila, da Poljaki zlo-
Mitingi Srbov
Kot smo že pisali, Srbe zelo vznemirja njihov problem Kosova. Sedaj pa je vmes posegla še osebna ambicija, ki grozi iz tega — sicer resnega problema —, vžgati hud ogenj!
Predsednik srbske partije — Slobodan Miloševič — je namreč izrabil to narodno srbsko problematiko, da se osebno dvigne na vrh jugoslovanske oblasti. Seveda se mu drugi o-blaistniki upirajo, on pa si skuša pri-obiti množice na svojo stran.
Zato je pričel z „mitingi“.
V zadnjih Mesecih so pričele razne celice ZK in SZDL organizirati ljudi po Kosovem, Srbiji in črni gori ter jih skupinsko, prepel jeva ti z avtomobili in vlaki na razna zborna mesta, kjer že pripravljeni govorniki navdušujejo Srbe za zopetno pridobitev Kosova ter grme proti Albancem, raznim pretisrbskim partijcem, pač p:a slavijo Miloševiča, ki ga prikazujejo kot drugega Tita in novega srbskega narodnega junaka.
Na teh mitingih je možno- videti vse vrste transparentov ter slišati razna vklikanja, ki jasno kažejo, kaj je .zadaj. Naj jih nekaj navedemo: Enotna Srbija; Dol s fašisti; Živel Miloševič; Dajte nam orožje; Zdaj se ve, kdo je drugi Tito, Slobodan ime je ponosi to, Dol z albansko iredento; Nova ustava — vrata sloge; Smrt Šiptarjem, itd.
Sedaj, so namerno obrnili vso to dejavnost tudi v druge republike. Pričeli so v Vojvodini, nadaljevali v Makedoniji, sedaj še v črni gori.
Vrstila so se zborovanja v mestilh: Novi sad, Pančevo, Karadjordjevo, Vrbas, Niš, Nikšič, itd.
Razne srbske ¡politične skupnosti so se najavile na obisk tudi v Slovenijo. Naravnost vsiljivo pisarijo raznim mestom, da naj skupaj priredijo miting, ali pa naj Slovenci pridejo na njihove v Kosovo.
A slovenska mesta se druga za drugim opravičujejo, češ da sicer čutijo s Srbi, a da taka pot ne pelje nikamor in da zato ne bodo soorganizirali takih srečanj v slovenskih mestih.
Take odgovore so dala Ljubljana, Murska Sobota, Ljutomer, Nova Gorica, itd. Slovenci s-o se izjavili, da če pojdejo na Kosovo, se bodo razdelili in jih bo šla polovica k Srbom, polovica pa k Albancem.
Srbi zdaj apelirajo na sentimentalnost, češ da so oni ljubeznivo sprejeli Slovence, ko so jih Nemci izgnali med vojsko, Slovenci pa odgovarjajo, da pač tedaj oni niso izvažali svojih političnih pogledov na reševanje svojih problemov z vpitjem in hrupnimi demonstracijami.
Vsekakor so Slovenci previdni, ker vedo, da je tu poleg Kosovskega problema še poskus Miloševiča, kako bi lahko na hrbtih demonstrantov dosegel m-oč in oblast- v državi ter se prelevil v novega Tita.
Znano pa je, da je Miloševič precej proti Slovencem in njihovi sedanji liberalizaciji ter da je pristaš centralistično urejene Jugoslavije.
ZADNJE NOVICE
Član predsedstva SFRJ, delegat iz Slovenije, Franc Šetinc je v ponedeljek 26. septembra na TV izjavil, da nepreklicno odstopa s svojega mesta, kajti ko je pred kratkim bil na Kosovem in si ogledoval in študiral položaj, so srbski časnikarji, ki so ga spremljali, popolnoma izkrivili njegove besede, deloma jih sploh zamolčali ali jim dajali drugačne pomene.
. Poleg drugega je še dejal, da vse to, kar se dogaja v zadnjih časih o-krog Kosova, pelje neizogibno v državljansko vojsko.
Obravnava pritožbe štirih slovenskih obsojencev na zadnjem političnem procesu, ki bi se morala začeti ta teden pred višjim vojaškim sodiščem v Beogradu, je bila prestavna za dva dni, kajti vojaški branilec Ivana Borštnerja se je demobiliziral, ker ga ni hotel braniti. Predsednik vojaškega sedišča — Hrvat. — je -odločil, da bo tudi to prizivno sojenje v Beogradu poslovalo v „u-radnem jeziku sodiča“ t. j. v srbohrvaščini, in da bo tajno, kar pomeni, da bo javnost izključena, prisotni bodo lahko- le najbližji sorodniki.
jo obvladati.
Beograjski tednik NIN je ponatisnil staro bojno pesem: „Že slišimo trobente na srbskem Kosovem, vsi Srbi se tega vesele — vedno močneje, bratje, Kosovo je znova srbsko, srbski junaki, naj vam zasije sonce, morate se maščevati...“ Pesmi ponavljajo oklice iz časov pred prvo svetovno vojno: „Kdo- trdi, da je Srbija majhna. Ni majhna, trikrat se je bojevala.“
Vojska, ki je posegla v kosovske nemire in tam pred leti že kruto nastopila, ni zmogla preprečiti vsak dan večjih n-asprotstev med Srbi in Albanci.
Slovenski zdomci si gotovo ne želimo državljanske vojne in smo zaskrbljeni za -usodo naših narodov. Ni dvoma, da ZKJ in JLA iščeta rešitev na Kosovem, sodimo pa, da zvezna jugoslovanska v-lad-a s takimi načini ne bo rešila kosovskega vlpra-šanja. Slovenci seveda tudi vemo, da je Kosovo za Srbe isto kot jo za nas Slovence Koroška in Gosposvetsko pelje.
-erne
■■•*•■■»■■■*»■»*■■■■■■sna■■■■■a■■■■■e«■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■•!■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■
Srbi ogroženi
Dunajski „Kurier“ je 1. septembra priobčil daljši članek: „Živela Srbija, smrt Albancem.“ Dopisnik poroča o nastopu srbskih nacionalistov v Novem Sadu, prestolnici avtonomne Vojvodine. Med drugim poroča :
„V veliki Srbiji in črni gori se že več tedne-v ponavljajo s pristankom Zveze komunistov množični nastopi in to z vednostjo sedanjega srbskega vodje Slobodana Miloševiča. Ta-je pred nedavnim pribil: Srbija je edina republika, ki ne razpolaga s temeljnimi pravicami s svojo zemljo! Miloševič se sklicuje na ustavo iz
leta 1974., po kateri sta Vojvodina in Kosovo avtonomni pokrajini. Albanci so na Kosovu v povojnih časih doživljali preganjanja, sedaj pa ji hoče hrbsk-a vodilna stranka ukiniti celo avtonomijo. Nasprotje je po letu 1981 znova oživelo, zgleda, da je nerešljivo in se približuje smodniškemu dimu. Srbi in Črnogorci zaradi albanskega pritiska zapuščajo Kosovo. Srbi so na Kosovem uvedli obsedno stanje, srbska skupščina je celo razpravljala o probile-1 mu naraščanja albanskih rojstev. Srbija se čuti v jugoslovanskih mejah obkrožena po narodih, ki jo hoče-
Slovenija in
Pod tem naslovom je med pismi bralcev — J;o so najbolj bran in zanimiv del ljubljanskega Dela — 18. junija napisal Mate Dolenc iz Ljubljane izredno resničen in odkritosrčen komentar, ki ga razen uvoda v celoti posredujemo našim bralcem:
„Vsebuje pa (članek iz- Vjesnika avtorja Dragana Djuriča) njegov komentar vprašanje, na katero bi rad tukaj čisto na kratko odgovoril, ker je odgovor v svoji končni konsekvenci od sile preprost, čeprav noši za štaboi celih šestdeset let zapletene, mučne in klavrne zgodovine; gre za Dju-ričevo vprašanje, „zakaj toliko nezaupanja v zakonite organe? čemu vsa ta vprašanja sekretariatu za notranje zadeve, družfoeno-političnim organizacijam in organom Slovenije, zaradi zaprtosti informacij ?“ Videti je, da to vprašanje ne muči samo tega časnikarja, ampak tudi mnoge vodilne komunistične funkcionarje, zlasti tiste pri policiji in v vojski, posebno na jugu te države.
No, odgovor je preprost in čisto
rahljajo britansko gostoljubnost. Danes, po 45 letih, gospa Thatcher iz osebnih nagibov, še vedno molči o katynskem masovnem pokolu.
Po poročilu E. R. iz Londona priredila D-ova.
demokracija
nič nov; zato, ker so komunisti v šestdesetletni zgodovini „svojega" gibanja nesporno dokazali, da njihovim „zakonitostim“ in „legalnostim“ nikakor ne gre zaupati, ker niso nikakršnega zaupanja vredne. Tot so dokazovali od svojie geneze naprej, odi zvitega in krvavega odstranjevanja pripadnikov drugih, legalnih strank, pokola delavcev v Kronstadtu, preklo Stalinovih sodišč in morišč, ki so bila popolnoma „zakonita“, kakor so bili „zakoniti“ tudi procesi na Češkoslovaškem, ki jih je opisal London; pa „zakonita“ okupacija ČSSR leta 1968 — in še prej „zakonito“ zatrtje vstaje na Madžarskem, „zakonita“ . vojaška diktatura na Poljskem — do naših (in ti so za nas najpomembnejši) domačih, povsem „zakonitih“ in „p® zakonih“ vodenih in izvedenih dachauskih procesov, katerih „zakoniti“ izvajalci še danes uživajo sadove svojega „zakonitega“ dela, pišoč dfuhovite epigrame v časopise — ne moremo seveda izpustiti „zakonitega" Golega otoka in „zakonite“ Stare Gradiške* „zakonitih“ ti-solčev današnjih političnih zapornikov, ki jih je več kot na Poljskem, Češkem in Madžarskem skupaj, sever da tudi ne genialnega in seveda strogo „zakonitega“ procesa šestorici v Beogradu... no, dlovolj teh „zakonitosti“, poznamo jih, v tej državi že štirideset let živimo z njimi...
Zato je torej začudenje Dragana Djuriča in „prizadetih“ komunističnih oseb in organov nad nezaupanjem javnosti do „zakonitosti“ postopka proti Janši, Borštnerju in Tasiču seveda popolnoma deplasirano.
* Zgodovina komunističnega gibanja dokazuje, da sigi si komunisti pisali „zakone“ vedno samo po svoji meri, in da tem „zakonitostim“ ne smemo zaupati, ker našega zaupanja niso vredne. To imamo v krvi — in že v genih, za dolgo, dolgo časa naprej.
In zato jim ne zaupamo tudi danes in jim, bomo' težko zaupali jutri.
Vedno več ljudi v Sloveniji jasno vidi vso zgodovinsko in sodobno vrednost komunistične teorije in prakse. V prejšnji številki smo pisali v u-vodniku o vrednosti raznih sodb, ki niso bile in tudi danes niso drugega kot konstrukt sistema za ohranitev oblasti.
Z gornjim pismom tudi mi v vsem soglašamo. Kakor pisec tudi vsa naša demokratična skupnost med revolucijo ni verjela komunistični „zakonitosti“! In tisti, ki so ji verjeli — npr. Kocbek in tovariši — so bili „zakonito“ odstranjeni, včasih po „zakonitih“ obsodbah, včasih po „prostovoljnem“ odstopu, „zakoniti“ upokojitvi itd.
Danes tako mi kot prebujajoča se demokracija med slovenskimi občani enako ne verjamemo in ne zaupamo režimu. Ne danes ne v bodoče!
Kako neki, saj žalostno, a jasno dokazuje, da ga ne zasluži!
O NIAS PIŠEJO V LJUBLJANI
jezikovni kotiček
HAIMOS MEJSA
„Tik «b Buenos Airesu je okraj (v resnici je polmilijonsko mesto), ki se mu pravi ,Ramos Mejia‘,“ ¡piše rojak iz Argentine. „Ker je tam slovenska kreditna zadruga, ne mine teden, da ne bi v časopisju brali, kaj se godi v ,Ramcs Mejia‘ ali —■ zdaj že čisto udomačeno — v ,Ea-mos Mejiji1. Kei- pa se pravi ,j‘ izgovarja po špansko (,h'), drugi pa kot slovensko sklonilo (,j‘), je stvar hecna. Kako bi ti sklanjal, ali kako tega ,vranca* (bi dejala moja mama) pisal ?“
Takih in podobnih imen je po vsem svetu polno in kakor Slovenci v Argentini jih tudi Slovenci doma izgovarjamo enako, tako, kakor praviš, da je pri vas „zdaj že čisto udomačeno“: (uramos mehiji).
Slovenci namreč v izgovoru na splošno zapolnjujemo zev med nekaterimi samoglasniki, zlasti še, če je prvi ali drugi od njih i, na primer hijena, milijarda, esejistika. To je za končna dva zloga za nekatere zveze že zdavnaj obveljalo tudi v ¡pisavi, na primer Italija, Dioklecijan, ideja, v večini drugih podobnih položajev pa vztrajno pišemo po — recimo temu — izvirnem načelu, na primer higiena, heroičen, revialen. Marsikdaj to pravopisno načelo vpliva celo na izgovorno rabo, da se v tako imenovanem zbornem govorjenju izogibamo naravni zapolnitvi zeva in tudi govorimo ('higi-ena, he-ro-ičen, revi-alen, ker bi nam (hi-
gijena, herojičen, revijalen) zvenelo preveč po domače, preveč pogovorno. S tem pravzaprav delamo silo jeziku in se delamo fine tžlm, kjer ni daleč do izumetničenosti, saj mirno izgovarjamo (hijena, heroji, revija).
Mene osebno v pisavi že od nekdaj moti, ker moram po sočasnih pravopisnih pravilih pisati: V Pavii, ker se pač mestu pravi Pavia, in Marii, IMariin, kadar je kateri od oseb ime Maria.
Zato mi je ljubo, da ste Slovenci tudi v Argentini v praksi uveljavili pisavo „v Ramos -Mejiji“, kakor jo zagovarja novi pravopis, čudim pa se, da se vam zdi izgovorna skupina (-hiji) hecna, saj je v življenju vse polno takih in podobnih glasovnih zvez: v Metohiji, batrahiomahiji, v Bahiji, stihiji, bronhiji, v oligarhiji, v patriarhiji, v anarhiji, v mo-narhji, v hierarhiji, pri preroku Ma-lahiji, Evtihijin...
Pisava in izreka besed z izvirnim — ia — v, slovenščini je že skoraj sto let živo v ospredju in se znova razgreje ob vsakokratnem novem pravopisu, ker nas izvirna pisava bolj veže, kakor je nekdanje Slovence; ki so tuje Sebastiane... mirno spremenili v Boštjane, Matjaže, Danijele, Alojze... ne meneč se za sosede in njihova podoba ali drugačna načela. Tej naravni sproščenosti se znova počasi približujemo, čeprav za nekatere prepočasi.
Janka Minder Nedeljski dnevnik,
Ljubljana, 21. avgusta 1988
Slovenska skupnost v Argentini se še !s«Ij zapira sama vase
„Argentina ni več država, kamor smo prišli, ker drugam nismo mogli. Slovenija ni več raj, od katerega smo se odcepili.“ To sta dve misli iz referata Jožeta Bokaliča, župnika iz Lanusa v Buenos Airesu, izrečeni na okrogli mizi z naslovom „O vprašanju slovenstva v Argentini v cčeh druge generacije“.
Jože Bckalič je bil namreč eden od štirih uvodničarjev na omenjeni okrogli mizi, ki jo je v petek zvečer v Buenos Airesu pripravila Slovenska kulturna akcija. Poleg njega so s svojimi referati nastopili ■še Andrej Rot, predsednik Slovenske kulturne akcije, Marjan Adamič in advokatinja Katica Cukjati. Vsi štirje uvodničarji so bili rojeni v Argentini.
Ravno prvi, Bokaličev referat, je sprožil največjo polemiko, saj avtor
v njem- na podlagi lastnih izkušenj župnikovanja v slovenski vasi v La-nusu med dragim trdi', da je v slovenski skupnosti opaziti zaprtost in predvsem tradicionalno vernost. Povojna slovenska emigracija je v dolgih desetletjih sicer ohranila slovenski jezik in vrednote, vendar za ceno popolne izolacije iz argentinske družbe. O tem Bokalič pravi: „Izkušnja Slovenske vasi nam govori o zaprtosti slovenske skupnosti, ki živi navznoter, saj se je praktično odcepila od vsega ostalega okolja in živi zgolj zase. V tej zaprtosti je tradicionalna vernost zelo močna in trdna, vendar to versko življenje ne daje dovolj moči skupnosti, da bi zaživela na novo. Ta tradicionalni duh, kot da čaka neko izumrtje, kot da nima poleta v bodočnost.“
Pomlad je prišla v deželo, a ni prinesla veselja, marveč le novih skrbi. Načrt, ki mu je vlada dala ime prav po tem letnem času, je sicer prinesel nekoliko miru v inflacijsko spiralo, a nikake prave re-itve za težke probleme argentinskega gospodarstva. Mcrda je eden izmed redkih žarkov svetlobe bila za radikale izvolitev zunanjega ministra naše države za predsednika 43. rednega zasedbnja Organizacije združenih narodov. Naknadno je i-meia ta zmaga še svojevrsten pomen, saj je proti njemu tekmovala Nita Barrows, iz države Barbados, ki je imela vso zaslombo Londona in angleške diplomacije. Govodrilo se je celo, da so ZDA oddale svoj glas zanjo. Vsekakor je zaslomba večine latinskoameriških držav in pa bloka držav tretjega sveta delovala u-činkc-vito, ter je Dante Caputo prejel 91 glasov proti 66: V Londonu so to izvolitev tolmačili kot poraz njihovih naporov. A kot v drugih zadevah, jih bolj skrbijo konkretni problemi, tudi v zvezi z Malvinami, kot pa blesteče a neučinkovite diplomatske poteze.
ZR/AK IN VIHAR
Pod pritiskom zunanjih upnikov se je vlada dokončno zavezala, da iz-
Razmišljanja Jožeta Bokaliča so seveda precej v nasprotju z razmišljanji mnogih drugih članov skupnosti, ki so se v kasnejši razpravi •zavzeli za še večjo zaprtost Slovencev do Argentine, kar je mogoče doseči predvsem s tem, da „se mladina še bolj naveže Tla slovensko skupnost in se ne spušča v argentinski svet“.
ITudi Andrej Rot je govoril o čudežu slovenske zavesti in getu, katerega poslanstvo pa se konkretno vidi v tisoč na tujem rojenih otrok, ki v brezhibni -slovenščini nastopajo na gledaliških odrih. Ko Rot razmišlja o vzgoji, ugotavlja, da imajo argentinski -otroci bolj svobodno vzgojo, getovska mentaliteta ¡pa o-mejuje mladega človeka, saj zunaj svoje skupnosti vidi večjo svobodo.
Marjan Adamič slovenstvo v Argentini pojmuje predvsem kot slovenstvo, za katerega niso potrebne nobene izkaznice, saj je prežeto z eno samo ljubeznijo. Slovence k delu sili slovenstvo iz srca, tu ni nobene prisile, avtor pa meni, da so edine možne poti že narejene in jih je treba samo ohranjati. Spremembe ni-
vede takoimenovano gospodarsko ,,odprtje“. Država je bila doslej, v gospodarskem oziru, neke vrste zaprta trdnjava. Uvoz raznih industrijskih produktov drugih držav je bil v mnogih primerih prepovedan, v večini primerov pa -obdavčen z močnimi taksami, ki so indirektno (ali pa direktno) branile domačo proizvodnjo.
Pod okriljem teh ukrepov, in pa svojevrstnih okoliščin, je. argentinsko gospodarstvo v mnogih področjih pričelo zaostajati za ostalim svetom. Tehnološka razlika je postaja-la-la vedno večja, in se spremenila v velik prepad. Domača proizvodnja dejansko pod enakimi pogoji ni zmožna, kar se cen tiče, in tui glede kvalitete konkurirati tujim izdelkom. Poleg tega se argentinska industrija nahaja še v težkem položaju, zaradi finančnega stanja in davčnih otežitev.
Vendar obramba,' ki so ji tvorili carinski ukrepi, ni resnično koristila argentinski industriji, marveč je le še podpihovala e-starelost in okostenelost. To je nagnila gospodarskega ministra za časa zadnje vojaške vlade, Martinez de Hoza, da je tedaj odredil svojevrstno gospodarsko „odprtje“. Vsekakor ni v tem o-ziru, kot še v mnogih drugih, raču-
so potrebne, ker je „vse že tu“. O vzgoji slovenskih -otrok je govorila Katica Cukjati, ki je opozorila, da so slovanske šole tako kraj setve kot tudi žetve. Pri tem je opozorila na povezavo družine, slovenskih domov in šol in na dilemo, ali je mogoče slovenske kulturne vrednote mladini posredovati tudi v drugem (predvsem španskem in angleškem jeziku.
Druga slovenska generacija slovenstvo doživlja na precej drugačen način kot prva. Jože Bokalič je to v svojem referatu ponazoril z zanimivo prispodobo, ko je dejal, da mora na novih tleh zrasti drevo, ki bo imelo korenine v daljni slovenski zakladnici, vendar pa bo moralo pognati veje v novo argentinsko realnost.
¡Marko Jensterle, DELO, 30. avg. 1988
Op. uredništva: Marko Jensterle je že nekaj mese-cev dopisnik Dela v Buenos Airesu. Njegovo poročilo je objektivno, edino- naslov ne odgovarja ne debati pri okrogli mizi ne resničnemu stanju.
na s posebnostmi tukajšnjih gospodarstvenikov in trgovcev. Vsem nam je še v spominu poplava tujih izdelkov, od avtomobilov do odvijačev, nekaterih kvalitetnih, drugih naravnost kvalitetno goljufivih, ki so jih ljudje masivno kupovali, medtem ko se je domača industrija rušila, saj so inustrijalci raje delovali kot u-vozni veletrgovci, kot pa da bi aktualizirali svoje obrate. Državno gospodarstvo je bilo res zalprto, in je potrebovalo svežega zraka, a vrata so odprli na stežaj (in še okna povrhu . Vdrl je vihar, in bolnik, ki se je dotlej nekoliko dušil, je skoraj umri za pljučnico.
Ni torej čudno, da je domala ves svet argentinske industrijske dejavnosti, c-stro nasprotoval, in se do konca boril, da bi preprečil uvedbo tega novega „odprtja“. Moč in teža zunanjega dolga je bila večja. Vlada se je vdala tujemu pritisku, in odločila ta nov korak, katerega izid je vsekakor nejasen.
VIHARNI VRHOVI
Ko je vse izgledalo, da bo- prišlo do sporazuma med radikali in pero-nisti glede ustavne reforme, in glede potrditve za predsednika, v volilni zbornici, najbolj voljenega kandidata, so pogajanja padla v vodo. Vzrok je bil enostaven. Predsednik Alfonsin je ob neki priliki pozval ljudi naj se odločijo za „resnega moža“, ne pa za „lahkomiselnega moža“. Vsi so- dobilo razumeli, da je cikal na Angeloza in na Menema. Peronistični kandidat je znan posvoji veseli naravi. Beseda „frivolo“, ki jo je uporabil Alfonsin, se prevede kot „prazen, lahkomiselen nepomemben; opolzek, nespodoben“. Nekoliko hude trditve.
Peronisti so takoj reagirali. A ker niso smeli pokazati, da jih je prizadela „lahkomiselnost“, so se spravili na drugi del predsednikove trditve, ko je rotil naj narod ne vrže „v koš“ pet let naporov. Kritike so torej deževale na pet let radikalnih neuspehov, in pa na dejstvo, da je predsednik postal „vodja Angelozove volilne kampanje“.
A direktna posledica te afere je bila, da so s strani peronizma direktno prekinli vsak nadaljnji stik glede teh „vrhunskih konferenc“. Ko je potem se Angelc-z sam i-zrazil svoje pomisleke, in objavil svoja nasprotovanja temu sporazumu, so politični oipazovalci naredili križ na ta sporazum, vsaj v kratkem roku.
DVOGLAV
Angeloz je od vsega početka, kot smo že omenili, imel pomisleke na sporazum, zlasti na tisti del, ki bi vezal tako radikale kot peroniste, da


aaaaaaaaaaaaaaaaaai
■aai «aaaaaaaaaaaBaaaaaaflaaaaaaaiaaaaaaaaMaaaaaaaaaaa-
Veliki brat
Še višje so segala ušesa slovenske policije in vlade. V Mladini št. 14, 8. aprila letos opisujejo, kako so našli prisluškovalne naprave v počitniški hiši nadškofa Pogačnika v Bohinju:
O Mlakarjevi vili, vikend hiši ljubljanske nadškofije, smo se pogovarjali -z dr. Alojzijem Snojem, danes duhovnim pomočnikom v župniji Šmartno pod Šmarno goro, leta 1979 pa škofijskim tajnikom.
Posodobitev, ki je na neki način pogoj možnosti ¡pričujočega zapis-a, sega v prvo ¡polovico leta 1974, -ko je PTT podjetje Kranj v hišico napeljalo telefon. Ta je deloval brezhibno vse do leta 1979, ko so se med telefoniranjem Začele pojavljati motnje in je telefc-n na trenutke popolnoma umolknil. Kljub večkratnim prijavam ljubljanske nadškofije, PTT podjetju vse do pričetka počitniške sezone, 1. julija, okvare, ni u-spelo najti in -odpraviti. Tako telefon ni deloval normalno niti 15. julija, ko sta se, kot že več poletij pred tem, n'a počitnice odlpravila škof dr. Stanislav Lenič in tedanji tajnik Alojzij Snoj. Že takoj dopoldan drugega dne njunega bivanja v Bohinju se je na ponovno prijavo telefonskih motenj oglasil poštni uslužbenec, da bi telefon popravil. Najprej je skrbno pregledal kakih petnajst metrov dolg kabel, ki je v celoti potekal po površini hišnega zidu: od mesta, kjer se je telefonski kabel, ki je bil iz dnevne sobe napeljan skozi steno,
(3)
fe posluša
pojavil na površini zidu do hišnega vogala. Ker na tem delu kabla ni našel kratkega stika ali kake druge okvare, se je napotil do- telegrafskega droga, vendar kabel tudi tam ni bil poškodovan.
Ker mu okvare ni uspelo odkriti, jo je poskušal najti še na mestu, kjer je bil kabel napeljan skozi steno. Ves kabel od hišnega vogala do telefona je namreč potekal po zunanji strani hišnega zidu, le del, ki je. bil dolg, kolikor je debela stena, je bil skozi zid napeljan neposredno v dnevno sobo, v kateri je bil telefon. Odšel je. torej v dnevno sobo, odklopil žici in nato -z druge, zunanje strani poskušal izvleči kabel, ki je v steni ležal v cevi. Kabel se je sprva upiral, ko pa ga je končno izvlekel, je na njem opazil odebelitev. Del, ki je -bil odebeljen, je bil ovit z izoliranim trakom, zato- sem domneval, da sta bila na tem mestu dva konca kabla zvezana skupaj. Monter je dejal: „Gotovo je bila okvara tu“, odvil izolirani trak in odšel v avto po drug, nov kabel. Sam sem ga ves čas Spremljal, gledal sem, kaj dela in na mestu, kjer je bila izolacija c-d-straujena, opazil lot. Zdelo se mi je čudno, da bi bil kabel kakih deset centimetrov preden je iz stene prišel v dnevno sdbo zvezan in spajkan, zakaj kolikor mi je znano, električarji tega navadno ne delajo v steni. Medtem ko je monter odšel v avto, sem od blizu pogledal mesto,
kjer naj bi bila — kot sem sprva domneval — oba dela kabla spojena, in tam, kjer je bil lot, opazil kot las tanko, morda samo milimeter dolgo žičko. Ko se je monter vrnil, sem ga opozoril na žičko. Prebledel je in mi nekoliko prestrašeno odgovoril 'z vprašanjem: „Ali mislite, da je to kaj bilo?“ Kabel, ki ga je poštni uslužbenec izvlekel iz zidu, sem nato vzel, .monter pa je vstavil novega in telefon zopet priključil na napeljavo. ¡A preden je c-dšel, me je ¡prosil, naj mu kos kabla, ki ga je zamenjal, izročim, češ da mora pokazati, kaj je vse dopoldne delal, da bi tako imel nekakšno opravičilo za svojo odsotnost. Kabel sem mu izročil.
Naslednjega dne sva še z nekim duhovnikof, ki je bil takrat na dopustu v Bohinju poskušala odkriti, kaj bi lahko pomenila prej omenjena tanka žička. Kopati sva začela na mestu, kjer je kabel izginjal v steni in v globini kakih deset centimetrov morda kak centimeter manj — odkrila dve'žički, ki sta vodili od telefonskega kabla v smeri stene, ki meji na hodnik. Sledila sva tema dvema žicama, ki sta v višini kakega metra in pol skozi steno dnevne sobe peljali na hodnik oz. v predprostor in se pod ometom stene na hodniku spustili do tal. Obe žici sta nato tik nad tlemi še šli skozi steno v dnevno sobo. Vsaka od njiju se je razcepila v dve žici, in ko sva kopala naprej, sva pod ometom odkrila dva transformatorja. Do vsakega od obeh transformatorjev sta vodili dve žici, od transformatorja do mikrofona pa le ena. Kmalu sva odkrila tudi prvi mikrofon, ki je ležal komaj kak cen-
timeter pod ometom stene v dnevni sobi. Žica drugega transformatorja pa je vodila skozi steno spet nazaj na hodnik, se nadaljevala po steni hodnika in nato -pod pragom vrat naprej na verando, kjer je bil pod desko v tleh montiran mikrofon. En mikrofon je bil potemtakem nameščen v dnevni sobi, drugi pa pod lesenim podom na verandi. Transformatorja .sta bila v dnevni sobi iprej-kone zato, ker je bil preko stene položen še lesen opaž, ki je transformatorja še dodatno varoval pred odkritjem.
Škofa Leniča najdba naprav ni pretirano presenetila, pa tudi nadškof Pogačnik, ki je takrat vodil ljubljansko nadškofijo, ni bil videti kaj prida presenečen. Morda je bil prej užaloščen, da se te stvari še vedno dogajajo in da vlada tolikšno nezaupanje do vernih ljudi. Sam nisem bil presenečen nad tem, da naprave še vedno nameščajo, bolj me je' presenetilo dejstvo, da sem jih našel.
Sami najdbe prisluškovalnih naprav nismo obešali na veliki zvon, ¡nismo ¡pa. je tudi zamolčali ali prikrivali; o napravah se je preprosto govorilo in sčasoma so duhovniki in drugi ljudje izvedeli zanje. Tako je vsa stvar počasi postajala bolj ali manj javna. _
Glede na to, da sta bili prisluškovalni napravi nameščeni zares strokovno, so ju lahko montirali samo ljudje, ki so za to usposobljeni. Po drugi strani jih je lahko montiral le nekdo, ki je te naprave posedoval. Nek zasebnik takšnih naprav verjetno nima in jih tudi ne zna tako strokovno namestiti,..
S tem bi bil celoten primer zaključen, če ne bi na prizorišče stopili najprej komisija za verske odnose, za njo pa policija.
Načelnik oddelka za zatiranje kriminalitete je še z dvema uslužbencema ¡prišel k nam v nadškofijo, od tu pa smo se s črnim službenim mercedesom skupaj odpeljali v Bohinj.
Menili so, da ne gre za prisluškovalne naprave, temveč za neke neznane predmete, ki so bili v hišo ipo vsej verjetnosti vzidani že od samega začetka naprej; dodali so, da je mogoče, da so se v času, ko so hišo gradili, znašli v malti, če Pa bi morebiti le šlo za prisluškovalne naprave, so jih po njihovem mnenju verjetno vgradili ljudje iz cerkvene hierarhije, ki so hoteli drug drugega nadzorovati. V dokaz nam je načelnik pokazal neke revije iz Vzhodne Nemčije, v katerih je bilo s fotografijami dokumentirano, da so cerkveni ljudje drug drugemu nastavljali prisluškovalne naprave. Dodal je, da je kaj takega tudi tukaj zelo verjetno.
S po enim mikrofonom na verandi in v dnevni sobi so bili prisluškovalci na tekočem z vsem dogajanjem, prisluhnili so lahko domala sleherni besedi, ki je bila izrečena. Razgovori škofa in nadškofa z obiskovalci ;so bili prejkone glavni predmet njihovega zanimanja in obenem motiv za postavitev prisluškovalnih naprav. Kako močno je bilo to zanimanje, lahko posredno sklepamo iz dejstva, da je bila počitniška hišica obljudena le dva meseca v letu, škof in nadškof pa sta tu prebila vsak po borih štirinajst dni.
NOVICE IZ SLOVENIJE
m
LJUBLJANA — Lutkovno gledališče
iz Ljubljane je nastopalo na mednarodnih lutkovnih festivalih na Japonskem. V sklopu 15. svetovnega kongresa lutkovne zveze je v japonskih mestih Nagoya, Sida in Tokio nastopajo 15 skupin iz Evrope in med te so uvrstili tudi ljubljanske lutkarje, M naj bi nastopili s Sapramiško Svetlane Makarovičeve. Organizatorji so si izbrali tudi predstavo za odrasle, Aristofanovo Lizistra-to, a zaradi množice potrebnih sodelujočih pri predstavah so lutkarji morali odpovedati nastop. Po turneji so pa še na predolimpijskih prireditvah v Seulu pokazali omenjeno igrico.
MARIBOR — Mariborsko letališče je
v prvem trimesečju pristalo 187, ki so pripeljali 18.600 potnikov in 155 ton tovora. Vendar pa ima 'letališče predviden primanjkljaj v svojem letošnjem proračunu. Upajo ga vsaj nekoliko znižati s prihodkom šolanja pilotov tujih letalskih družb.
LJUBLJANA — Mleko bi moralo stati 1.400 din, so rekli v ljubljanskih mlekarnah. Sieer pa je prodajna cena 695 din, od katere odpade celih 360 din za vrečko iz pvc. S tem naj bi na dan imeli sto milijonov izgube. To pa je tudi razlog, da je začelo primanjkovati m|leka, posebno alpskega, ki je trajnejše. To se občuti še predvsem v obalnih občinah.
KRANJSKA GORA — Jezero Jasna, ki bi moralo dobivati vodo iz Pišnice, je začelo hirati. Pišnico so namreč zregulira[li in z njenimi vodami o-b-
v volilni zbornici oddajo glas za najbolj voljenega kandidata. Kot znano, je argentinski sistem volje-nja predsednika „indirekten“. Na listah imenovani „volilci“ lahko v volilni zbornici volijo katerega koli kandidata. Za potrditev predsednika, pa je potrebna nadpolovična večina.
Tako radikali, kot peronisti dvomijo, da bi mogli prejeti več kot polovico glasov. V zbornici bodo torej potrebovali pomoč. Angeloz tam lipa na sporazum z liberalci, in na predsedništvo, čeprav bi na volitvah zasedel drugo mesto.
A če to ne bi bilo mogoče, in če končno le pride do sporazuma med peronisti in Alfonsinom, sedaj kor-dcibski guverner guverner načrtuje novo strategijo. Obrnil se je na pro-vincijske stranke, ki jih je liberal-no-konservativno-demokratski sporazum pustil ob strani. Tako sedaj pripravljajo povezavo teh strank, ki bi se predstavile s samostojno listo, na kateri bi bil predsedniški kandidat prav tako Angeloz, podpredsedniški pa zastopnik kake provincijske stranke. Morda Leopoldo Bravo, vodja
novili malo vodno elektrarno. S tem pa primanjkuje vode jezeru, ki mu je gladina močno upadla. A najslabše je to, da so odkrili, da je kanalizacija iz bližnjih hotelov žejo neurejena in je zato kopanje sploh bilo prepovedano. Gadino bodo zvišai s posebnim pragom na Pišnici, ki -bi omoča dotok sveže vode, kanaizacijo pa še (dolgo) ne bodo izpopo[Mli.
LJUBLJANA — Iskra in Siemens sta
podpisala polgodlbo o partnerstvu.. Smatrajo za potrebno to partnerstvo, da obdržijo pridobljene usipehe na polju razvoja javnih telefonskih central, ki so danes vse bolj digitalizirane.
NOVA GORICA — Prva mednarodna računalniška olimpiada se je odigrala v prostorih tovarne Iskra Delta. Na njej, je sodelovalo 22 srednješolcev iz devetih držav. Naslednje leto naj bi bi|la olimpiada v Bonnu. Letonje so, se udeležili srednjelšalci iz ZRN, ZISSR, ČSSR, Bolgarije, Poljske, Francije, Nizozemske, Poljske in Jugoslavije.
MUENCHEN, ZRN — Slovenski likovniki so imeli razstavo svojih del v galeriji bavarske deželne banke. Trideset slikarjev, kiparjev, grafikov, foto-glafov in taipiseristov so predstavljali munchenski publiki svoja sodobna dela.
LJUBLJANA — Realni dohodki v
Sloveniji so v začetku junija bi[li za 5,7 odstotka nižji v primeri z lanskim junijem. Povprečen dogodek je znašal 540 tisoč dinarjev (en dolar — 2700 din).
sanjuanskih blokistov? Verjetno. Radikalom je sporazum, glede senatorskega imenovanja v Salti pokazal, da je to ena izmed možnih poti. In veljaki v stranki bi raje izbrali to pot, kakor pa potem zašli v težka pogajanja z Alsogarayevo UCeDe.
Posledica, teh volilnih špekulacij, iskanj in pogajanj pa bo verjetno ta, da bodo po številnih volilnih o-krožjih države kar dve listini z An-gelozovo ipresedniško kandidaturo. Takorekoč dvoglava formula. Kdo bo ■potem podpredsednik? Vprašanje poznejših pogajanj, ko bo izid že ja-
sen.
Medtem pa Menem seveda ne počiva, in tudi skuša pritegniti čim več skupin. Med te spada Krščanska demokracija. Na narodni konvenciji je večina glasov pokopala srednjeleviearsko povezavo, o, kateri je sanjal strankin predsednik Auye-ro. Ta je nato segel po enomesečnem dopustu, medtem ko KD sklene povezavo z Menemom. Vsekakor to za argentinsko krščansko demokracijo pomeni nove težave, in nov korak nazaj.

SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Poroki. Poročila sta se v cerkvi Inmaculada Concepción Ivko Rogina in Andrea Agüero; želimo jima veliko sreče in božjega blagoslova.
V cerkvi Sagrado Corazón de Jesús v Moronu pa sta se poročila Lučka Cesar in Miguel Pereira. Iskreno čestitamo!
Umrli so: v pro v. Santa Fe šolska sestra Majda Grzetič; v torek, 27. sept., pa v Ramos Mejiji Ivanka Trobec. Naj počivata v miru!
V knjižnici Zedinjene Slovenije so na
razpolago sledeče nove knjige:
Velika ilustrirana enciklopedija: Naravna bogastva,
Sodobna zgodovina Doba prevratov Človek in družba
Edgar Wallace:
Skrivnostna bucika Šaljivec
Nenavadna grofica Svet pravičnih
to prijateljstvo pri mnogih ostane celo življenje. Sklenjeno je bilo, naj spremljevalke kolonije podrobno pojasnijo staršem na roditeljskih sestankih koristi, ki jih imajo otroci cd bivanja na koloniji. Končno je predsednik Rezelj poročal o možnosti slovenskega, privatnega pokopališča. Ukrajnici so ga namreč povabili na ogled njihovega pokopališča v Monte Grande. Tam so oni po dolgoletnem trudu dobili 26 ha zemlje. 10 ha so že ogradili in sezidali poslopje za administracijo in stanovanje za čuvaja. Samo- Slovencem in Slovakom nudijo možnost za nakup posamičnih ali skupinskih parcel. Posamezne parcele za grob 1x2 metra prodajajo sedaj po 4.000 do
12.000	avstralov, odvisno od oddaljenosti od vthoda; parcele za grobnice 3x2 metra pa po 35.000 avstralov. Možno bi bilo nabaviti tudi večjo parcelo za skupno slovensko pokopališče. Pb daljši izmenjavi mnenj je bilo sklenjeno, naj Zedinjena Slovenija skliče sestanek interesentov za skupen ogled zemljišča, kar bo ta v najkrajšem času tudi storila.
OBLETNICA ROZMANOVEGA DOMA
Erle Stanley Gardner: Krivoprisežna papiga
MEDORGANIZACIJSKI SVET
V petek, 16. septembra je bila v Slovenskem domu v San Martinu 4. redna seja Medorganizacijskega sveta.
Kakor je že navada, kadar so seje v po-sameznih slovenskih domovih, je najprej podala poročilo o delu v Domu predsednica Doma Marija Keržičeva: Delo v Domu je zelo živahno: vsak dan v tednu je kak sestanek ali vaja: folklora,' odbojka, telovadba, petje, šport, šah, versko in družabno življenje se gojijo v Domu. Šolo obiskuje 31 otrok; vodi jo Katica Dimnikova s sodelovanjem 6 učiteljic in kateheta. Liga žena-mati ima mesečne sestanke s predavanji, katerih se udeležujejo tudi nekateri člani. Živahno delujeta tudi SDO in S-FZ in pridno pomagata pri delu v Domu. Za .stavbo imajo še veliko načrtov.
Nato je predsednik Zedinjene Slovenije prešel na dnevni red: Najprej je povabil na čim večji obisk srečanja javnih delavcev 10. oktobra na Slovenski pristavi. Nadalje je bil razgovor o šolski koloniji v kordobskih hribih. Otroci tam pridobijo veliko v znanju slovenščine in spoznavajo otroke i;z drugih Domov, s katerimi se spoprijateljijo in
V nedeljo, 4. septembra je že sko-ro pomladno sončno jutro privabilo veliko rojakov v prijazen,, v prebujajočem se zelenju, Rožmanov dom,.
Sv. mašo je daroval delegat slovensko dušnih pastirjev v Argentini, prelat dr. Alojzij Starc. V svoji Lomili ji je v zvezi z evangelijem poudaril pomen te ustanove slovenske ljubezni do potrebnih rojakov, poleg drugih dobrodelnih organizacij v naši skupnosti. „Dokler bo med nami moč vere v tej veliki Kristusovi zapovedi, bo tudi zvestoba slovenstvu!“
Po maši je predsednik Rožmamo-vegavega doma Peter Čarman izrekel dobrodošljico in pozdrav vsem gostom. V kratkem je obrazložil stanje dobrodelne usttanove, pokazal potrebe, ki so nujne: Vzdrževanje bolničarke, asistentke in pomočnice.
Zahvalil se je vsem rojakom, ki v nesebični ljubezni kakorkoli pomagajo, da se ohranja in vzdržuje ta potrebna ustanova: Tihim darovalcem, ki v potrebnem rojaku vidijo resničnega brata, za katerega imajo odprto srce in roke, „ne kadar bom imel kaj odveč“; pripravljeni so deliti svoj plašč.
Prav tako gre vsa zahvala vsem ženam in dekletom, katera -ob naših prireditvah nesebično žrtvujejo toliko časa in napornega dela. To pot prav posebno še predsednici Našega doma iz San Justa Ljubi Lipuščkovi in pomočnicam, ki so praktično prevzele vso skrb kosila. Enaka zahvala tudi naši dobri mladini, ki je tako vestno skrbela za postrežbo.
«■■■■■■■■■■■•■■■■■■«»■■■»■■■■■■■■■■»•■■■■■■■■■■■■■■■M

Maksimilijan Osojnik 75 - letnik
Pisatelj, pesnik in vztrajen delavec za slovenstvo Maksimilijan Osojnik je izpolnil 24. septembra letošnjega leta petinsedemdeset let plodovitega življenja. Petinsedemdeset let je doba, ki ima v sebi obilno vsebino. In če je ta vsebina tako pisana in obširna kot Osojnikova, jo je težko opisati v nekaj vrsticah.
Saj je že kot otrok (in preden je vstopil v osnovno šolo, bral razne liste in knjige ter pisal pesmice pri svoji domači vasi Podpeci (župnija Črna pri Prevaljah). Po končani o-snovni šoli ni bilo denarja za gimnazijo, zato se je šele petindvajsetleten vpisal v kmetijsko šolo v Št. J'urju in jo tudi končal. Ravnatelj ga
je hotel poslati v Švico ali Holandsko na nadaljevanje študija, a je moral ostati doma, ker ga je oče potreboval za delo na novem posestvu na Tolstem vrhu pri Ravnah na Koroškem. Tam se je poleg kmetovanja u-kvarjal s stanovskim in prosvetnim delom.
A je nenadoma prišel vpoklic k vojakom v Srbijo. Vojaška služba se mu je zavlekla v jugo-slovansko-nem-ško vojno. Po nekaj dneh hudega vojskovanja je v Grčiji padel v ujetništvo’. Od tam.so jih Nemci gnali peš preko cele Makedonije v Bolgarijo, kjer so brez vsake strehe trpeli grozno lakoto, žejo, uši, malarijo... Od tam v Romuniju, čez nekaj tednov na sever Nemčije, nazadnje so ga pa poslali v munieijsko tovarno blizu Hamburga. Težko delo in hud mraz sta ga skrajno izmučila. Našel pa je — poleg tega — priliko,, da se je naučil nemščine, poljščine in ruščine.
Komaj še živ se je vrnil domov, kjer se je pa razvijala komunistična revolucija. Nemci so ga Vpregli v službo-, istočasno pa tudi partizani v informativno in propagandno delo. Kmalu je spoznal, kaj je partizanstvo- in OF. Uprl se jim je in je seveda bil obs-oj-en na smrt. Moral je bežati v Grebinj, kjer so ga prijeli
in zasliševali gestapovci, a se jim je znal bistroumno izmuzniti.
Bil je prestavljen v Velikovec in tam je 5. maja 1945. za eno uro ušel partizanom, ki, so zas-edali Koroško. Bežal je h Gospe Sveti, od tam pa v ¡Laundsd-orf. Angleži so tam pobrali vse ra-ztresene Slovence in jih odpeljali v Vetrinj k. drugim beguncem. Od tod mu je bila začrtana pot
v	Lienz in ¡pozneje v Spittal. Tu je po 14 mesecih priprave položil izpite čez štiri gimnazije in malo maturo. 11. aprila 1948. se je poročil z Bid-ovčevo Francko (rodilo se. jima je šest otrok), 28. novembra i-■stega leta je pa stopil z novo družimo- na argentinska tla.
Za slovensko skupnost v Argentini že od začetka veliko dela in žrtvuje. -Delcval je, pri čebelici (hranilna podporna ustanova) in Družabni pravdi (ustanova za socialne probleme). V Katoliški akciji je deloval že v taborišču. Tudi pri Vineencije-
vi	konferenci je bil član že od začetka in je še danes odbornik. Za razširjanje slovenskega tiska je vedno veliko- skrbel.
Najbolj ;pri srcu mu pa je ku-ltur-no-literarno delo. še doma je poleg pesmic in črtic napisal drame: Roparski poglavar (igrana v Gušta-nju), Mejnik, Boj za svobodo in Bratovska pravda (dal jih je v popravilo dr. J-osip-u Mešku, a so mu jih pozneje požgali Nemci, skupaj z vsemi njegovimi knjigami in papirji).
Že v Argentini je napisal po-vesti: V nove zarje, Babilon, Rod izpod skal, Izlet v vesolje (izdana kot njegova ¡prva in do sedaj edina knjiga, leta 1985 v Mohorjevi družbi v Celovcu) in še več začetih. Drame pa: Osojski mut-ee, Zaton slave, Planinske rože, Turjaška Rozamunda, Ilirska tragedija, Knezov zet, Družinska kronika, veseloigra- Lovci in lovci; misijonski: črni cerkovnik in Duh veje, koder hoče; otroške: Zaklad -(igrana v San Jiustu in Slovenski hiši, leta 1962), Praprotno seme (igrana v San Justu, 1980), Prekleti grad, -Mlado kraljestvo, Žalostna kraljična. Jaslice; in kot zadnja dela Dežela 'BI-IBA-BO (-prvikrat odigrana lansko leto v San Justu) in Kralj Matjaž. -Posebno v San Justu — pri Balantičevi šoli —• je mnogokrat sodeloval -s svojim delom pri ra-znih šolskih prireditvah. Sedaj se ukvarja z dolgo zgodbo: svojim življenjepisom.
-Črtice in pesmi so ali še vedno objavljajo.: Naš dom, Koroška, kronika, Družina in dom, Vestnik, Med-dobje, Duhovno življ-enje, Svobodna Slovenija.
Vsi, ki poznam-o- jubilantovo delo —• in teh je veliko- — mu želimo, še dolgega življenja in plodnega dela za slovensko skupnost in literaturo. Tem čestitkam se pridružuje tudi naš list, kateremu je bil slavljenec od vse-ga začetka naročnik, posebno pa še sodelavec, kakor tudi poverjenik.
Bog vas živi!
Stran s
V tako prijetnem vzdušju lepe sončne nedelje prijateljskega omizja, ob skrbno in okusno pripravljenem kosilu, pa veseli pe-smi, čutimo in vedno znova potrjujemo, da smo Slovenci ena družina, četudi različnih sekundarnih pogledov; smo ena družina, bomo in moramo ostati ena družina!
PONOVITEV ZLATE IMIAIŠE
V	nedeljo, 11. septembra je bilo za našo srenjo zo-pet veselo doživetje. Župnik Albin Avguštin je opravil zlatomašno -opravilo v našem Domu, ob navzočnosti sobratov in lepega števila rojakov iz, bližnje okolice, pa tudi drugi kraji so bili do-bro zastopani. Ker je bil lep zimski dan in ker bi dvorana ne sprejela vseh navzočih, je. bila slovesnost na prostem na okrašenem športnem prostoru.
Po- sprejemu zlatomašnika, pri katerem sta ga pozdravila fant in dekle v narodni noši in mu izročile slovenski š-o-pak, s-o ga spremljali k oltarju msgr. M. Gogala, dr. J. Rode, M. Borštnar, Fr. Cukjati in bogoslovec Fr. Šenk. Pridigo je imel dr. Gogala, ki je na kratko omenil življenjsko pot zlatomašnika in njegovo vneto ter uspešno delo v dušnem ¡pastirstvu. Omenjal veličino duhovniškega poklica in pomen duhovnika za nas verujoče. Med mašo je bilo ubrano ljudsko petje, ki ga je spremljal na orglah lic. Janez Žnidar.
Po končani daritvi je bila na dvorišču kratka napitnica za vse navzoče, kjer je lahko vsak osebno pozdravil zlatomašnika, ravno tako- pa tudi druge rojake. Po odmoru pa so vsi navzoči bili povabljeni ponovno pred oder, kjer so učenci šole pod vodstvom voditeljice Anice Klemen vpriizori-li kratek kulturni program v čast zlatomašniku, ki je bil začetnik in ustanovitelj slovenske šole v tem predelu. Po programu, so rojaki posedli mize do zadnjega, prostora. Kot ve-dn-o, so se gospe v kuhinji pod vodstvom Mimi Senovr-šnik potrudile, da so bili gostje dobro postreženi.
Proti koncu -obreda je ponovno povzel besedo dr. Goga-la, še bolj obširno in domače pripovedoval življenjsko- pot zlatomašnika, njegovo delo in uspeh povsod kjer je deloval. V imenu sobratov dušnih pastirjev je pozdravil zlatomašnika M. Borštnar, ki sta dolgo skupaj delala na argentinski fari, -obenem pa sta skrbela za dušno pastirstvo med rojaki na tem p-odročjiu.
V	imenu Doma in v imenu verske in narodne -skupn-o-sti je pozdravil zlatomašnika A. Pirc. Omenil prizadevanje zlatomašnika ne samo na verskem polju, tudi v narodnem pomenu. Pripravil je, da je prav on skoraj pred štiridesetimi leti začel povezovati rojake, ki so se naselili v teh predelih, in pa tudi že pred vojno. Kakor je bil zlatomašnik ustanovitelj šole tak-o- je bil tudi prvi pobudnik za naš tukajšnji slovenski dom.
Nato je še povzel besedo zlatoma-šnikov veliki prijatelj pisatelj Jože Krivec, kjer je z lepimi in bogatimi stavki omenjal svoja srečanja s slavljencem, posebno med počitnicami. Omenjal je tudi njegovo družabnost in gostoljubnost in pa ljubezen do naroda.
Končno se je -oglasil zlatomašnik sam, se iskreno zahvalil vsem in vsakemu posebej za izkazano pozornost s to slovesnostjo. Kar je do-sedaj naredil za bližnjega, ni njegova zasluga, to je bila dolžnost, ker mu je to Bog odločil. Nato je v šaljivih besedah pripovedoval razna doživetja in srečanja, tako da ni manjkalo smeha v dvorani. Fant in dekle sta nato njemu izročila skupni dar, za katerega se je lepo zahvalil. Oglasila se je še pesem in nikomur se ni mudilo zapustiti vesele družbe.
-Na fari, v kateri še vedn-o- deluje, pripravljajo slovesnost, ki bo v petek, 30. septembra ob 20 uri, kjer bo n-avzo-č škof iz San Isidro msgr. G. Cas-areto.
Zlatomašniku iskreno čestita tudi Svobc-dna Slovenija, katere naročnik in podpornik je slavljenec že od začetka.
MALI OGLASI
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. T. E. 762-2840.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro; T. E. 743-5985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pela. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - T. E. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 29.
POGREBNI ZAVOD
ORIENTE S.R.L. — Prevozi — Poroke — Rešilni avtomobili — Pogrebi. Za Slovence 15% popusta. Rep. O. del Uruguay 2651 (ex Camiino de Cintura), San Justo, prov. Bs. As. T. E. 651-2500.
ZA DOM
POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnev-' ne sobe, moderno in angleški stil. Martin Kovačič — T. E. 765-1682.
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T E. 654-0362.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Martinez de Hoz 211, San Miguel, T. E. 664-4374,
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel, T. E. 664-1656.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -
Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rena. de Escalada - T. E. 2*8-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M, in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6674, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše).
OBVCSTILA
ČETRTEK, 29. septembra:
Seja izvršnega odbora Zedinjene Slovenije ob 20. uri.
SOBOTA, 1. oktobra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Tečaj za odrasle v Slovenski hiši ob
17.40.
NEDELJA, 2. oktobra:
Tombola v San Martinu, začetek ob 15.30.
Obletnica pri svetogorski Mariji: o)b
16. pete litanije, maa in v dvorani spevoigra Kovačev študent.
Mladinska sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj ob 9.30, nato sestanek.
V	Slomškovem domu po maši razgovor z Božidarjem Finkom o vtisih s potovanja po Evropi.
SREDA, 5. oktobra:
Zveza Slovenskih mater in žena ima
redni sestanek, okroglo mizo o dvaje-zičnosti v naših družinah, pod vodstvom Marjane Batageljeve in Marije Finkove.
PETEK, 7. oktobra:
Kulturni večer SKA: Predavanje dr. Petra Urbanca iz Kanade.
SOBOTA, 8. oktobra:
V	Slomškovem domu koncert Marijinih pesmi v priredbi SPZ Galluis ob 20.30.
NEDELJA, 9. oktobra:
32. obletnica Našega doma v San Jiusto.
PONEDELJEK, 10. oktobra:
Celodnevno srečanje javnih delavcev
ob 9. uri na Slovenski pristavi.
SOBOTA, 15. oktobra:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Tečaj za odrasle v Slovenski hiši ob
17.40.
SREDA, 19. oktobra:
iSestanek Lige žena-mati v San Marti mf Predava rev. Jože Škerbec: Vtisi z obiska domovine.
SOBOTA. 29. oktobra:
Proslava narodnega praznika in dneva slovenske zastave v Slovenski hiši.
Slomškov dom
Sobota, 8. oktobra ob 20.30
KONCERT MARIJINIH PESMI
v priredbi SPZ GALLUS Vabljeni!
SLOGA —'PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sjoge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure. T. E. 658-6574
— 654-6438.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756
T. E. 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 (gdč. Julka Moder).
Cena največ štirih vrstic A 12.- za enkratno objavo, za vsak mesec — 4 številke — A 40.-.
Slovenska kulturna akcija
11. kulturni večer
dr. Peter Urbanc DISIDENTI V SEGAENI JI '
V petek, 7. oktobra v mali dvorani Slovenske hiše oib 20. uri.
SEOVENSKI BOM V SAN MARTINU
vabi rojake in prijatelje na letošnjo vele .
TOMBOLO
DNE 2. OKTOBRA OIB 15.30 URI
Prvi dobitek bo najmodernejši TV APARAT PHILIPS TREND’S C/R 20” na daljinsko upravljanje vreden 9.500 avstralov,
Tudi letos bo celodnevno
SREČANJE JAVNIH DELAVCEV
na državni praznik 10. oktobra na Slovenski pristavi
Pričetek s sv. mašo ob 9.00; razgovor ob 10.00.
Opoldne bo na razpolago kosilo po zmerni ceni, za katero se je potrebno prijaviti najkasneje do 2. oktobra v pisarju ZEDINJENE SLOVENIJE ali po telefonu na št. 69-9503 in 628-3788.
Vabijo Zedinjena Slovenija in vsi Slovenski domovi Velikega Buenos Airelsi»
ESLÜVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4156 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 S
Glavni urednik:
Une Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
O S?	FRANQUEO PAGADO
Si 1	Concesión N9 5775
5 o ¡L O t* fr- g	TARIFA REDUCIDA
	Concesión N9 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1988;
Za Argentino A 259; pri pošiljanju po pošti A 300; Zdruiž. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZIDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
V Evropi lahko kupite Svob. Slovenijo: v Trstu: knjigarna Fortunato, Via Pa-ganini 2;
v Celovcu: knjigarna Mohorjeve družbe, Viktringer 26.
TALLERES GRAFICOS "VILKO” SH.L., ESTA DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES T. E. 362-7215
NOVICE IZ SLOVENIJE
ŠTATENBERG — Grad Štatenberg
je priljuibljena točka za tatove. Vlomi se vrstijo celi dve desetletji. V zadnjem mesecu juliju so odnesli približno 60 starih knjig, med katelimi so nekateri leksikoni, knjige o astronomiji, neka-stare tudi več kot 150 let. Začeteik reševanja tega problema bi bilo nastav-ljenje oskrbnika, ki bi isam živel v gradu. Najbolj zanimivo je pa to, da nihče ne ve, kakne knjige so to bile, ker nikjer ni natančnega popisa knjižnice v gradu...
CELJE'— Obdelovalna zemlja severno od ceste Trnovlje-Ljubečna je za-stluipljena. Z meritvami so prišli do tega, da je ogromno preveč kadmija, arzena, svinca in fh ora. V poročilu pa ni omenjeno zakaj je do te zastrupitve prišlo.
«■•■«•■■■•■■■■•■■a	■■■■»■■■■■■■■■■■•
■ ■
ROŽMANOV DOM
NAŠ DOM
SAN JUSTO
v nedeljo, 9. oktobra
32. OBLETNICA
•	ob 8.00: somaševanje v stolnici
O ob 9.00: akademija v Našem domu:
umestitev novega dušnega pastirja,
•»ob 13.00: kosila .— po kosilu tekmovanja v odbojki, nogometu in balinanju.
•	ob 18.00: slavnostni govor dr. Andireja Finka, nato
igra
Miklova Zala
v režiji Frida Beznika.
Za skic*/: prosta Zabava
ob zvokih ORKESTRA
•••«■»■■■■■BiBaaaa»auBaiaa»BmflnaaairaraiBBMMmaaaiMwaaaaaajiaaaaa'aaaa»aBaaaflrMaaBii •■»«■■■«■»■■■■■«■ «a
: nujno potrebuje za nekaj ur na j « dan vestno gospo ali dekle, ki ■ :	bi bila
a	m
■	a
j	BOLNIČARKA	j
a	a
a	a
■	in skrbna roka potrebnim. ; : Pogoji in plača po dogovoru. :
Tel. 258-8952 ali 658-7027
a	a
Slovenska Pristava v Castelarju
Materinski dan v nedeljo, 16. oktobra 1988
ob 9.30 sv. maša za žive in umrle mame pristavske srenje;
ob 11.00 počastijo otroci in mladina svoje mamice.
XXI. Pristavski dan v nedeljo, 23. oktobra 1988 s celodnevnim programom; slovesna maša za žive in umrle rojake pristavske srenje, skupno prijateljsko kosilo, popoldne kulturni program.
i»ca^MNaaiaaraas*n«aasaa«amaia^ma;caaa«iROBSKuaaiaai ■aaHngBaaiiaaD«iaa»gcBainaia»aaaiB(iaiaaaaHH»mRai
aBaaaasaBBDaaanaaiBBasn&aaaaaaaBBaaaBßci
Ježka Šavli
Nagel) -
slovenska roža
(4)
Sf&^eiiija
/adei«^
Nagelj se v tem obdobju že pojavlja tudi na Marijinih slikah, na katerih se v ozadju pojavlja znameniti božji vrtec (hortus conslusus, Pa-radiesgartlein). Vrtec je z ograjo ločen od ostalega sveta, v njem je u-mirjena narava s cvetjem. Predloga temu motivu je svetopisemska Visoka pesem (Zaprt vrt si, moja sestra, nevesta... Vp 4, 12), ki je prispodoba mistične zaroke Cerkve s Kristusom, vrtec sam pa podoba raja. Slike z rožami v božjem vrtu, med katerimi je tudi nagelj, imata še zlasti St. Lochner (ok. 1410-1451) in M. Griinewald (ok. 1470/75-1528). Med 'značilna dela iz te simbolike sodi npr. bakrorez „Marija s šopkom nageljnov“, ki ga je izdelal M. Schon-gauer (1453-1491). Sicer pa je najbolj znan Marijin simbol vrtnica ali roža. Iz molitvenih rož je sestavljen rožar, rožni venec.
V Slovenskem izročilu se božji vrtec nahaja kot motiv v ljudski pesmi. Kot mistična prispodoba je predstavljal tudi v duhovnosti slovenskih ljudi eno najlepših doživetij. Uprizarjali so ga na Marijinih božjih poteh, kakor omenja še Valvasor (17. stol.). V prejšnjem stoletju ga poznajo zlasti še dolenjske in štajerske
božje poti. Motiv božjega vrta sicer nima neposredne zveze z nageljnom, vendar ga moramo na kratko opisati, saj pomeni enega najlepših mističnih prizorov v zgodovini slovenske duhovnosti.
Uprizoritev božjega vrtca se je vršila na predvečer romarskega shoda. Romarji so se zvrstili po parih v procesijo. Ženske so nosile na glavah vence, navadno iz poljskih rož. Vodja na čelu je med petjem Marijinih pesmi popeljal procesijo na poseben prostor in jo ob petju po polžasto zavijal navznoter, dokler niso bili vsi strnjeni okoli njega. Sledila je potem pridiga. Po njej pa se je znova oglasilo petje, procesija se je začela odvijati navzven in se končno stekla v cerkev. Vrtec je udeležence potegnil v mistično zamaknjenost, pozabili so na vse skrbi zemeljskega življenja in njihove misli so bile osredotočene samo na molitev, prošnje in petje.
V obdobju pozne gotike se nagelj pojavi tudi na svetnih podobah. Flamski slikar Jan van Eyck (1386-1441) izdela sliko „Mož z nageljnom“. Ob koncu gotike in na začetku renesanse t. j. na prehodu iz 15. v 16. stol. so nageljni na podobah že
pogostejši. Slikar hoče z živobarvnim nageljnom ustvariti točko pozornosti, ki se jasneje odraža od temnejšega ozadja. Lucas van Leyden (1496-1533) naslika cesarja Maksimilijana I. z nageljnom v roki. Tudi 'znani renesančni slikar Raffaelo ustvari delo „Marija z malima Jezusom in Janezom“. Jezus ima v rokah nagelj, po katerem sega Janez.
Ob koncu gotike in ob nastopu renesanse postane nagelj simbol ljubezni im radovitosti, kakor se nam kaže na mnogih zaročnih slikah, kakor nam kažejo dela mnogih slikarjev, med katerimi izstopajo A. Pisanello, L. Cranach st., W. Wolgemut, H. Holbein st. in tudi znani A. Diirer. Znani pridigar in naravoslovec H. Bock imenuje nagelj Marijino rožico (Margen Roslin) ter mu v svojem znamenitem delu „Kreuter-Buch‘ (Stasbourg 1546) posveča posebno poglavje pod naslovom „Von Gras-bluemen oder Negelin“. Nagelj pa sedaj že izgublja svoj mistični značaj, v katerem še niti ni docela zaživel.
Obdobje renesanse t. j. preporoda prebudi v Evropi zanimanje za naravo in za odkrivanje njenih skrivnosti. V tokovih novega zanimanja javnosti najde svoje mesto tudi nagelj. Znova zaslovi kot zdravilna roža, katere sok naj pomaga zoper kugo in vonj zoper nalezljive bolezni. V svojstvu tedanjih zdravnikov navajajo nagelj vsled tega že v prvi polovici 16. stol. številni naravoslovci. V svoji knjigi ga omenja npr. znameniti nemški učenjak L. Fuchs (1500-1566), zdravnik mejnega grofa v Ansbachu ter vseučiliški profesor
v Tiibingenu. Njegova knjiga „De historia stirpium“ (IBasel 1542) je bila takoj prevedena v francoščino in je postala uspešnica.
Švicarski naravoslovec C. Gesner' (1516-1566/, ki v svojih spisih prav tako omenja nagelj, pa ni imel Sreče, da bi za svojega življenja našel založnika. Njegova knjiga s številnimi lesorezi rastlin je izšla šele dvesto let kasneje z naslovom „Ge-sneri opera botanica“ (Nürnberg 1751)., Naslednji naravoslovec in zdravnik, ki v svojih spisih ni pozabil omeniti nageljna, je bil italijanski učenjak P. A. Mattioli (1500-1577). Zaslovel je zlasti s svojimi komentarji k Dioskuridu (Benetke 1544), starogrškem naravoslovcu. Bil je osebni zdravnik cesarjev Ferdinanda I. in Maksimilijana II.
V Evropi nastajajo v tem času ob gradovih in palačah zeliščni vrtovi. V njih se praviloma nahaja tudi nagelj, kakor ga za nemške vrtove o-menja npr. H. Sachs (1494-1576). Na Angleškem izda tedaj zeliščnik W. Turner svoj „Herball“ (1550), v katerem navaja, da se nagelj nahaja tudi v angleških vrtovih. Na Nizozemskem je vrtnarstvo že krepko razvito. Gojijo tudi zelišča, jih opisujejo ter preučujejo. Med nizozemskimi rastlinoslovci, ki v svojih spisih navajajo tudi nagelj, so najslavnejši R. Dodoens (Dodonaeus, 1517-1585), ki zaslovi zlasti s svojo „Stirpium historiae pemptades sex“ (1583, 1616); nadalje M. de 1’Obel (Lobelius, 1538-1616) z več deli, med temi „Krydboeck“ (1581); in še zlasti Ch. de 1’Ecluse (Clusius, 1526-1609), najznamenitejši med njimi,
napisal je mdr. „Rariorum planta-rum historia“ (Antwerpen 1601), u-vedel v deželi pridelovanje cvetličnih in zelenjadnih čebulic za trg itd.
In spet izda na Angleškem J. Gérard (1545-1612) svoje znamenito delo „Heiball“ (1597),'vrhunsko delo angleške botanike iz obdobja renesanse, ki pa je samo preved Do-doensovih Pemptades po nekem Prie-stu z nekaj odlomki iz L’Obela. V tem delu poskuša pisec navesti vse vrste nageljnov. Le-te omenja zatem tudi švicarski učenjak C. Bauhin (1560-1624) v svojem delu „Pinax theatri botanici“ (Basel 1623).
Zanimanje za gojenje nageljnov se z nastopom 17. stol. razširi že po večini evropskih dežel. Na Francoskem se mu je posvetil celo bojeviti vojvoda Condé, potem ko ga je dal prvi minister, kardinal Mazarin, zapreti za leto dni. Znana pesnica Madeleine de Scudéry je k temu v pesmi pripomnila,: ,,.. .Et ne t’étonne plus que Mars soit jardinier“. Njih gojenje obravnava tudi Olivier de Serres (1539-1619) v svoji knjigi „Théâtre d’agriculture et mesnage de champs“ (1600, 1668), zlasti druga razširjena izdaja. Izideta tudi posebni obravnavi o nageljnih in njih gojenju, izdani v Parizu, toda izpod peres neznanih piscev, L. B. „Jardinage des oeillets“ (1668) in zatem L.C.B.M. „Nouveau traité des oeillets“ (1676). Y Italiji izda jezuit J. B. Ferrari svojo „De florum cultura“, v kateri posveti nageljnom več strani. Na Češkem so bili nageljni že stoletje , poprej splošno razširjeni (P. A. Mattioli).