Krščansfvo y šole! Moralna vzgoja rnladine — vzgoja za krepostno, vseskozi značajno življenje — je brez vere nemogoča. Vsi dobri katoličanivseh narodov so o tem bilivedno prepričani. Skladno s tem prepri.anjem so tudi vedno zahtevali,da se moravzgoja otrok v šolah vršiti na verski podlagi. Da te katoliške zahteve niso v vseh državah zmagale ter se uresničile, za to nosi krivdo svobodomiselstvo, organizirano v liberalnih meščanSkih in socialističnih delavs_ih strankah. Liberalizem in za njim tudi socializem je proglasil šolo ikot politično zadevo, ki jo ima urediti edino le država, to je, stranke, ki imajo državo v svojih rokah. Liberalizem in socializem se povsod trudita, da onemogo.ita vpliv staršev na vzgojo njihovih otrok, osobito pa, da katoliško Cerkev popolnoma izrineta iz šole. Tudi na Čehoslovaškem se je to zgodilo. V tej državi je narekovalo prosvetno in šolsko politiko takozvano svobodoumje, organizirano v vrstah socialnih demokratov in narodnih socialistov. Narodno-demokratična strarika je v kulturnem oziru zmes liberalnih in konservativnih elementov, ki se niso mogli zediniti na skupen program in za odločen nastop. Agrarna (kmetiška) stranka je stremela za tem, da je ostala na vladi ter je — ali prostovoljno ali prisiljeno — tudi trobila v svobodomiselni rog. Tako je ostala ljudska stranka osamljena v svojem boju za krščansko šolo. Po številu je bila prešibka, da bi bila mogla v parlamentu preprečiti protiverske in proticerkvene šolske zakone. Med temi zakoni je tudi bil sprejet zakon, ld ukinja verski pouk v srednjih šolah. Učinek tega zakona med češko mladino, ki se šola v srednjib. šolah brez verskega pouka, je ne samo slab, vsega obžalovanja vreden, marveč naravnost strahovit. Iz vrst mladine je izginil strah pred Bogom, ki še more edini brzdati strasti. Med mladino se je razpasla skrajna lahkomiselnost, ki smatra zabavo in uživanje kot edini življenja vredni cilj. Samoumori ali celo umori radi ljubezenskih spletk ali radi slabega šolskega uspeha niso več izjema. Zanika se potrebno spoštovanje do avtoritete, do zakonite oblasti. Podivjanost se širi med mladino po velikih in manjših mestih, po trgih in celo tudi po deželi. Mesto da bi se ta nevaren tok med mladino zajezil, pa ga sedanji prosvetni minister dr. Derer, ki je ,lan socialnodemokratske stranke, s svojimi protiverskimi in proticerkvenimi naredbami podpira. Spričo žalostnih posledic protiverske, Cerkvi nasprotujoče vzgoje pa so spregledali tisti, iki so prej proticerkveno šolsko zakonodajo in politiko s svojim sodelovanjem podpirali. To so agrarci. V njihovem imenu je bivši minister dr. Štefanik, poslanec agrarne stranke na Slovaškem, v kulturnem odseku parlamenta v Pragi izjavil: »Proglašam v imenu svoje stranke, da je glede na vero stališče stranke pozitivno ter da ne smatra verouka v srednjih šolah za nepotrebno breme, ampak zahteva, da se upelje veronauk v te šole ter da naj bodo profesorji veronauka znanstveno vzgojeni na vseučiliščih.« To izjavo je podkrepila resolucija parlamentavnega kluba agrarne stranke, ki se glasi: »Klub je sklenil vztrajati na tem, da se tudi v zgodovinskih deželah čehoslovaške republike, to je, v Češki, Moravski in Šleziji (na Slovaškem je že od prej obvezen verouk) uvede v vse šolske razredc obvezen verouk ter da se pošlje ministrskemu predsedniku in prosvetnemu ministru pismo, izražajoče obžalovanje, da so učne osnove za srednje šole bile izdane kljub protestom posameznih strank zgolj z naredbo, in zahteva, da se v bodoče šolska vprašanja  rešujejo samo z zakonom.« Ta izjava, odnosno ta sklep agrarnih poslancev bi se mogla smatrati za dokaz, da je agrarni Savel, ki je nastopal proti pravicam vere in Cerkve na šolskem polju, postal Pavel. Želeti bi bilo, da bi to spreobrnjenje ostalo ne samo trenutno, marveč stalno ter da bi se pokazalo v dejanjih. V parlamentu se bo kmalu dala prilika, da agrarni poslanci svojemu spremenjenemu mišljenju dajo izraza z glasovanjem o zakon- skih predlogih, tičočih se šole in šolske vzgoje. Agrarci so stopili na pot, ki edina vodi do prave blaginje mladine, družbe in države, na pot verske vzgoje. Le po tej poti je mogoče preprečiti in zatreti pretečo boljševizacijo duhov. Liberalizem in socializem sta nesposobna rešiti to nalogo, ker je nemogoče hudiča izganjati z belcebubom. Rešitev se glasi: Krščanstvo v vse šole! Krščanstvo v vsa področja mladinske vzgoje!