AVGUST
1	S Vezi sv. Petra
2	N 9. pobink S P Lidija
4	T Dominik
5	S Marija Snežnica
6	č Sprem, na gori
7	P Kajetan	+
8	S Cirijak
9	N 10. pobink. (g
10	P Lovrenc
11	P Suzana
12	S Klara
13	C Janez Berch
14	P Evzebij	+
15	S Vncbovz. M. D.
LOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico —• od boja do emagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
__(Official Organ of four Slovenian Organizations)

NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
STE V. (NO.) 152.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 1. AUGUSTA — SATURDAY, AUGUST»1, 193G
LETNIK (VOL.) XLV,
Anglija za red na morjih
Vlada zaplenila vse privatne trgovske parnike in jih postavila v službo vlade. — Vladne čete zmagujejo na severni fronti. — Vlada mobilizirala celo dekleta in ženske. - Vlada prepričana, da bo zmagala in ukrotila upornike.
Madrid, Španija.— Španska vlada je izdala sinoči posebno odredbo, s katero se konfiscira vso privatno mornarico in isto postavlja pod direktno kontrolo vlade. Ta odlok se utemeljuje na podlagi nujnosti, da je potrebno se poslužiti vseh sredstev, ki so vladi v nujnih momentih na razpolago za boj proti upornikom. Vlada je zasegla še nekatera druga privatna podjetja. Predvčerajšnjem je zasegla tvornice in vse zaloge od General Motors in Ford tvornice in je s tem prišla v posest več stotin vseh vrst av- j tomobilov in težkih trukov, ki jih vlada že uporablja za vojaške potrebe. Z današnjo odredbo pa bo vlada razpolagala s stotinami večjih parnikov, ki jih bo uporabila v boju proti upornikom. Da je prišlo do te splošne konfiskacije, vlada navaja, da so razni privatni podjetniki, vse
DOBRO
POVEDANO
Bernard Shaw, znani angleški satirik' je navedel izborne primere k evropskim razmeram.
Malvern, Anglija. — Znani
angleški dramatik, pisatelj in satirik Bernard Shaw, je ob praznovanju svoje 80 letnice izjavil med drugim tudi par prav umestnih opazk o splošnih evropskih političnih razmerah. O evropski politiki je
INDUSTRILLU CIJA ETIJOPIJE
Italija bo potrošila 20 milijonov lir za nasajanje bomba-
v	p, • • •••
za v Etijopiji.
Rim, Italija. — Italijanska vlada se je odločila, da bo začela razvijati v Ejtijopiji bombažno industrijo, kateri v pomoč bo potrošila okrog 20 milijonov laških lir. Podnebje v Etijopiji je večinoma ugodno za bombaž. Treba bo le tu in tam nekoliko izsušiti obsežna fnočvirja, kjer leži na tisoče in tisoče akrov najrodovitnej-še zemlje in bo bombaž izvrstno uspeval pravijo tozadevni strokovnjaki, ki v Etijopiji delajo načrte za razne pa
VIHARJI V FLORIDI
Jacksonville, Fla. — Hud tropični vihar je prihrul preko mehiškega zaliva in zadel Florido, kjer je po nekaterih krajih povzročil silno veliko materielno škodo. Doslej sta dve osebi zgubile življenje vsled velikega viharja.
KRIŽEM SVETA
— Dunaj, Austrija. — Policijske oblasti so aretirale okrog 100 oseb, ki so o priliki olimpijskih nastopov delovali za prohitlerske demonstracije. Naziji so baje imeli namen strmoglaviti vlado in prijeti za oblast sami v Nemški Austriji. Ti dogodki pravi po-
dejal
"Evropska politika se je potrebuje bombaža. Doslej je
točilo, bodo poslabšali odno-hoge industrij. Italija najbolj |šaje med Berlin0® in Austria
spremenila zadnje čase v trgovino s srajcami." Tu je sarkastično švrknil po fašizmu.
O' političnih voditeljih je izjavil: "Današnji politični li-
,	,	derji niso storili drugega, ka-
povsod namenoma vladi nagaja- kor da g0 povegali produkciio
li, docim so na drugi strani direktno podpirali upornike. S tem, da bo vse pod strogo vladno kontrolo bo tako ravnanje privatnikov udarjeno in omejeno. O nekem magnatu, ki je lastoval prekooceanske linije se govori, da je celo gmotno podpiral upornike in poslal več ladij v tujezemstvo po orožje in mu-nicijb za upornike.
Barcelona, Katalonija. —
yiada poroča, da divjajo v bkolici Zaragoze hudi boji za posest tega mesta. To mesto in Seville in Cardoba so še vedno v pbsesti upornikov. Poroča pa se, da so uporne čete po vseh krajih demoralizirane in da ne bo dolgo, ko bodo na splošnem umiku pred vladro vojsko. Vladne'čete dobivajo neprestano nova ojačenja. V Madridu je vlada pbstavila domalega vse moške v vojaško službo in še nad 400 deklet in žensk se je priglasilo za vojno službo.
JO.
skoro vsega uvažala iz Združenih držav in Južne Amerike, iz Egipta in iz Angleške Indije. Ako se Italija v tem bziru osamosvoji, bo ta zanjo velika gospodarska pridobitev.
srajc, črnih, modrih, zelenih in rdečih." — Glede vlad je dejal: 'S parlamentarnimi vladami je ta težava, da jih vzame trideset let, da izvršijo delo, ki bi moralo biti narejeno v tridesetih minutah." — Dalje je zafrkaval in krtačil španske komuniste in Musso-linija in mnoge druge. O ljudeh sploh pa je izjavil, da ne znajo drugega ' producirati, kakor križe in težave, po njegovem — "troubles."
Starec je to pot par dobrih povedal.
-o-
BONDE, KI JIH JE UKRADEL DILLINGER NAŠLI
New York, N. Y. — Policijske oblasti so tukaj zaprle večkratnega kaznjenca Alberta Montlake. Zalotili so ga v hotelu in pri njem našli paket bondov, glede katerih ie izia Vil aretirani, da mu jih je dal neki chicažan. Po obvestitvi chicaške policije in po primer-
DRŽAVNI PRAVNIK SAM ČLAN ČRNE LEGIJE?
Detroit, Mich. — Te dni se |je raznesla vest, da je državnik Duncan McCrea, ki obtožuje in razkrinkuie v Detroitu
—	Berlin, Nemčija.— ski poslanik pri nemški vladi Francisco Agromonte Cortijo, je poslal rezignacijo madridski vladi. Isto sta storila tudi dva atašeja poslaništva iz vzroka, ker vsi trije se ne strinjajo z nastopi" in akcijo madridske vlade, navaja poročilo.
—	Washington, D. C. — Državni department je dobil poročilo iz poslaništva na Portugalskem, da je bila pri spo-
ANGLO RUSKI DOGOVOR
Rusija in Anglija sta sklenile pomorsko pogodbo glede oboroževanja na morju.
London, Anglija. — Angleška vlada je objavila vest, da so zastopniki angleške vlade in zastopniki sovjetske Rusije prišli do sporazuma in sklenili takozvani pomorski sporazum
t% Jugoslavije.
Na sledu za zločincema, ki sta umorila in oropala finančnega preglednika Ivana Stranjška. Opazili so ju v vlaku in doma na Pobrežju. — Smrtna kosa. — Nezgode, nesreče in drugo iz domovine.
Zasledovanje za zločincema
• Maribor, 14. julija. — Vse bolj zapletene postajajo vesti b Karlu Sternu in Ivanu Ko-larju, ki sta nuino osumljena, da sta oropala in umorila po
glede vseh točk, kar se tiče kojnega preglednika finančne teh dveh pogodbenih držav na kontrole Ivana Stranjška.
morju. V Londonu so s tem
Danes ponoči sta se nenado-
sporazumom^ zadovoljni in ma pojavila na Podbrežju. Že pravijo, da je s tem dogovo-
da
rem dosežen velik uspeh iz vidika na splošno pomirjenje Evropi in Aziji. Dogovor ne določa, koliko število ladij ka-
v večernem potniškem vlaku na progi Ljubljana — Maribor so ju opazili in prepoznali železničarji in o njiju potovanju takoj obvestili orožnike.
teregakoli tipa sme katera dr-|Toda medtem sta oba izgtopi žava graditi, določa pa tona- jla na postaii v Hogah in iz_ Špan- jžo vsakega posameznega par- ginila proti Pobrežju.
■\7lorli rnVo "\To fa' namil TiP Kn v*aK^ ' _____
zloglasno organizacijo Črno,padih v guadarramskih gorah Iegiio, sam član te organizaci-; obstreljena američanka, hčer
Seville, Španija. — Od strani upornikov pr. prihajajo nasprotna poročila, ki govore, da v okolici Zaragoze divjajo ljudi boji, v katerih uporniki kontrolirajo položaj. Neko poročilo celo navaja, da so upor-he čete zajele v neki gorski zaseki nad 2000 vladnih vojakov, katere so do malega s strojnicami uničili vse. Celo v Madridu samem niso uporniki Zatrti, pravi poročilo. Sleherni /lan se pojavijo uporniki, Zdaj tu, zdaj tam in napadajo vladne vojake. Paš včeraj Re je pojavila neka črna am-bulanca, ki je vozila z divjo Naglico po madridskih ulicah 'n streli iz strojnic so kosile yse naokoli. Konečno so jo zalili in Se v njej našli več vlad-n'b miličnikov ubitih.
Razen teh dogodkov ni v Španiji posebno druge spremembe. Se vedno zgleda da bitke še ni tu in da obe strani pridno pripravijo za končni udar. Že zad-11'ič smo povdarili, da ima vbida več ugodnosti kot uporniki, Zdaj s konfisciranjem
Chicago, 111. — Iz zdravstvenih razlogov, ker se je zadnje dni dogodilo toliko kužne stekline med psi, ki so na janju serijalnih Številk na to oorizli otroke, kakor tudi
je. To on seveda odločno zanika in odklanja. Pravijo pa. da izjavlja 13 članov Črne legije, da ie bil resnično član ter da lahko vsi pod prisego potrdijo, da so ga videli pri sprejemnih obredih. Koliko ie resnice v tem se ne zna. ker mogoče je, da ga hočeio zloglasni lecrionarii le d iskre di tirati, ker jih razkrinkuje.
UKAZ. DA
SF POLOVF. PSI
VST
bondih, so oblasti pronašle, da
odraščene ljudi, ie mestna ob-
so to bondi, katere je ukradel jlast ukazala poloviti vse pro, leta 1933. zloglasni Dillinger ,ki se jih zajame na prostem
v Braidwood. Illinois. "Bondi so od neke družbe v Racine, Wis.
-o-
WPA DELAVCI NEZADOVOLJNI
Blue Island. Tli. — Kakih 800 delavcev ie včerai demonstriralo s tem, da niso hoteli izročiti orodia WPA nostaii in so zahtevali, da so iim poveča plača. Nezadovoljstvo se je začelo, ko je prišla nova odredba v veljavo, namreč, da se delavcem odtokuio vos zamujeni čas. bodisi radi bolezni ali slabega vromona ali drucrih vzrokov. Na lice r>ip«tn io prišla, polic?ia in tudi načelnih WPA ki io m +o notr>~-lažil delavce. d;i so dolali nanroj.
na ulicah in iste pobiie. Na ta način edino ie mogoče uspešno nastoniti nroti razširjajoči se pasii kužni bolezni.
ameriškega publicista polkovnika D. B. MacKay v Tampa, Elorida, zdaj poročena z nekim Špancem Gallardo.
—	San Diego, Calif. — Na tukajšnjem patrolskem obrežnem čolnu "YP-88," je eksplodiral gasolinški tank. Pri nezgodi je eden izmed strojnikov nevarno poškodovan. Čoln se je posrečilo odleči na morje, da ni ogenj ogrožal parnikov v pristanu.
—	Washington, D.C. — Na podlagi kongresnega odloka bo tekom leta zgrajenih 23 ladij za mornarico, kjer bodo potrebovali nadaljnih 10,000 mornarjev. Mornariški tajnik je že naročil svojim nabornim postajam, da naj rekrutirajo 10,000 mož za mornariško
nika. Na tai način ne bo nobena izmed teh dveh držav imela nadkriljajočega ali boljšega orožja, kar se tiče bojnega brodovja obeh držav.
Za v jesen pa upa Anglija da bo uspela s splošno pomorsko konferenco, na katero bodo povabljene vse pomorske Velesile iz vseh dfelov sveta. To zanimanje od strani Anglije jasno kaže, da hoče Anglija na vsak način obdržati na morju nekak red in pa da prepreči morebitne nevarnosti za njene morske ceste po vseh morjih sveta.
VSI. KI SO NA RELIFU BODO ZAPOSLENI NA DELIH WPA.
Chicago, 111. — Relifne oblasti v državi Illinois so prišli do soglasja z oblastmi WPA. ustanove, da se bo polagoma začelo uposlevati vse one, ki so dela zmožni in sedaj dobivajo relif na delih WPA. Namen tega je, da se relif kolikor mogoče omeji in da tisti, ki dobivajo relif istega tudi z delom zaslužijo.
-o-
VELIK GOZDNI POŽAR
Sault Ste. Marie, Mich. — Kakih 9 milj severno od New-se je zanetil na nepo-
berry
službo Zdr. držav. Tako bo s jasnen način velik gozdni po-prihodnjim julijem 1937 štela i žar, ki divja po suhi preriji v naša mornarica 100,000 mož v širokem pasu. Gozdni čuvarji aktivni službi.	se trudijo da ogenj zaustavijo.
Okrog dvel^ ponoči sta se zglasila pod oknom stanovanja Kolarjevih v Stranski ulici 4. Mati je prišla na dvorišče, kjer je svojega sina nagovorila. Otožno ga je vprašala: "Zakaj si to storil?" Mesto njega pa ji je odgovoril Kari Stern, ki je dejal, da zaradi tega, ker ga je Stranjšek udaril s sabljo. Nato so zbudili še gdč. Pavličevo, s katero se je Kolar nekaj časa pomenkoval. Karl Stern je postal tedaj precej nervozen in venomer prigovarjal tovarišu: "Pojmo, pojmo, da nas ne dobijo. "Oba sta spet izginila v gluho noč, v smeri proti bližnjemu gozdu. Nikomur ni prišlo na misel, da bi poklical le 10 minut oddaljene orožnike.
Danes okrog 4:30 popoldne pa sta se zglasila na predstoj-ništvu tukajšnje policije oče in mati pobeglega Kolarja. Priznala sta. da sta osumljenca ponoči prišla domov na Pobrežje. Vodja kriminalnega oddelka višji nadzornik Fran-jo Cajnko ju je podrobno zaslišal. Na vprašanje, kje sta sedaj je Kolarjev oče odvrnil, da ničesar ne ve, ker o tem ni-jsta ničesar povedala. Menil je j pa, da njegovega sina ne bodo I več dolgo zasledovali, ker se bo, kakor ga on pozna, gotovo
či orožnik. Orožnik Mičič Alimpije je našel pri aretiran-cu 6122 Din, katere je dobil slepar za prodani vosek oziroma parafin. Obljubljal in ponujal je orožniku 2000 Din, če ga izpusti, a se je v možu postave zelo prevaril. Odvedel ga je nazaj v Zidani most in od tam v Ljubljano, kjer je moral ogljufanemu svečarju vrniti 6122 Din in kjer čaka zaslužene kazni.
-o-
Tragična nesreča
Pod vozom sena je našel smrt na cesti pri Spodnjih Ložah delavec Franc Gorjanc. Ko so seno naložili na vozove, so speli dva voza skupaj ter ju peljali po cesti. Gorjanc se je vsedel na oje drugega voza, pa je med vožnjo izgubil ravnotežje, padel pod voz in kolo mu je šlo preko glave ter mu zdrobilo lobanjo, da je bil na mestu mrtev.
JEZERSKI JEZ GRADIJO
vse trgovske privatne mornarice ter v vseh motornih vozil je vlada dobila še večjo kon-trblb nad vsem in ji daje to vrlo ugodnb orožje v roke proti upornikom.
Smrtna kosa
V Borovnici je'ugledni Ma-jaronovi družini umrl 8 letni sinček Oko. — V Hecegno-vem, Boka Kotorska je umrl Henrik Klinar, kapetan fregate. — V Kočevju je umrla Frančiška Repovž, rojena Uranič, soproga že umrlega rudniškega uradnika stara 74 let. Na Hribu sv. Jožefa nad Celjem je umrla Marija Kone-ktabo, rojena Dokler, posest-nica stara 75 let.
-o-
Avto ga je podrl V ljubljansko bolnico je bil pripeljan 34 letni mizarski pomočnik, Ivan Tobi.ias. katerega je v Zgornjih Gameljnih vrgel na tla neki avtomobilist in ga precej nevarno poškodoval. — Istotako je bil od kolesa povožen 3 letni sinček kovaškega mojstra Peter Zupan iz Nožic pri Homcu, katerega so tudi odpeljali v bolnico.
-o-
Po strani klobuk se je 22 letni dninar
Ko
prej obesil.
Orožniki in policijski agenti (Alojzij Jurjec "s Pristave "pri oba osumljenca z vso intenziv- Šmarju vračal neke nedelje nostjo zasledujejo.
Orožniki se ne dajo podkupiti
Radeče, 10. julija. — V sre-
Bližu Lintona, N. D. se nahaja jezero, iz katerega se iztaka voda radi reke, ki teče mimo. Da ohranijo v bodoče vodo v jezeru gradijo zdaj jez, ki bo preprečeval odtok vode iz jezera.
nedelj«
od maše, so ga na cesti na Ljubečni nahrulili trije neznanci, zakaj ima klobuk po .	- strani in zahtevali, da položi
oo .ie dospela v Zidani most .klobuk ravno na glavo. Jurjec 45 letni RandjeloviČ Dragutin, 'se je 'razburil in neznance ki je izvršil v Ljubljani pri ne- ozmerjal, nakar so ga ti pre-kem svečarju veliko goljufijo 'tepli in vrgli na tla, da si je s tem, da mu je prodal 248 kg1 Jurjec pri tem zlomil nogo. parafina mesta voska. Ko je'
prodajalec za prodano robo kasiral denar, se mu je zelo
Nesrečna smrt
Začudil se je železničar
mudilo kar je, postalo kupcu Smodej v Zgornji Radgoni, ko sumljivo. Takoj je pogledal je nekega večera prišedši iz kupljeno blago in ugotovil, da službe, našel stanovanje za-je bila le zgornja plast vosek, klenjeno. Po dolgem trudu se dočim je bil spodaj veliko ce- mu je vendar posrečilo odpreti nejši parafin. Zadevo je osle- [vrata, a kar je videl, ga je parjeni svečar takoj prijavil ;pretreslo. V sobi je namreč policiji. Slepar se je .odpeljal našel svojo ženo Štefanijo z brzovlakom v Zidani most. [obešeno. — Najbrže je ženska Tu je stopil na osebni vlak in .vsled neke dolgotrajne bolezni se odpeljal proti Zagrebu, sama nad seboj obupala.
Med postajama Breg in Sevni- i	_0_
ca je goljufa aretiral shižbujo-1 ŠIRITE AMER. SLOVENCA*
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 1. august a 1936
^MERIKANSKI SLOVENEC
Etttf in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen lota HCIi
Izhaja viak dan razna sadelj, pone-Belikov in dnevov po prasnikilb
Izdaja in tUkaJ
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprav«; H849 W. Ceronak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
J ;
Naročnina!
„$5.00 _ 2.50 _ 1.50
JEa čelo leto £a pol leta _ fa četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto _._$6.00
Za pol leta___3.00
Za četrt leta____ 1.75
Posamezna številka ___3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerie*. Established 1861.
Issued daily, axcept Snnday. lion-day and th* day after holidays.
Published byl EDINOST PUBLISHING jCO.
Address of publication office j 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription!
For one year -—
For half a year _
For three months -
_$5.00
_ 2.50
_ 1.50 Chicago. Canada and Europe:
For one year --$6.00
For half a year____3.00
For three months - 1-75
Single copy____3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.______
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879..___
J. M. Trunk:
Kredit naj jim bo, ampak...
Zadnji sončni mrk je bil posebno izrazit v obsegu ruskih Sovjetov. Sovjeti sami so pridno opazovali, tja so odšle tudi razne skupine iz drugih dežel, in Sovjeti so tem ekspedicijam izredno uljudno šli na roke, kar je vrlo lepo. Kaj so opazili tisti, ki so opazovali, je drugo vprašanje. Najmanj zanimivo je tudi, da je opazoval tam v Sibiriji tudi eden, ki je bil prav pri nas v Leadvillu rojen, dasi ni izmed naših ljudi. Imel sem priliko se z njim seznaniti, videl sem tudi in čital o sličnem predmetu neko njegovo razpravo, pa vidim iz razprave, da je razen kakega strogo znanstvenega pojava težko kaj opazil. Je pač njegova zadeva.
Sovjetom gre po vsi#pravici še drugi kredit. Menda so v prav izdatni meri poskrbeli za to, da so priprostim ljudem raztolmačili, da je sončni mrk popolnoma naravna in nedolžna prikazen, ne "pomeni nobene nesreče ali kakšne "božje jeze"," kakor ve to povedati g. Molek, ki bo pač o vsebini sovjetskega poučevanja bolj poučen. Malo čudno bi bilo, da morajo ti Sovjeti še vedno govoriti o — božji jezi, in roba izgleda, da še niso dosti uspeli pri iztrebljenju Boga, ali pa, da jim le ljudje ne grejo na limanice. Vsekako pa gre Sovjetom krediti za vsako pametno pojasnilo, in upamo, da se ne bodo preveč jezili, ko so odstranili jezo božjo in skušali odstraniti tudi pri taki prikazni razno praznoverje, ki je v marsičem celo greh, vsekako pa najmanj bedasto. Ali so uspeli vsaj v tem slučaju, ne vem, morda vsaj precej, kar je razveseljivo, kako pa bo tudi tam pod senco Sovjetov, ki ne priznajo nobene božje jeze, pri drugih prilikah in s .prazno vero vobče, pa enako ne morem vedeti, upal bi pa reči, da ne pojde tako lahko, ako kdo malo več razume o tem šmentanem praznoverju. Stari francoski parlament so razpustili v petek, dne 13. maja t. 1. Izmed tedanjih poslancev je bilo do 90 odstotkov framazonov in takih, ki se imajo za silno pri-svetljene. Pa so ti hudo protestirali, ko prvič je petek menda dan nesreče in še bolj pa je to številka 13, in ta dva šmenta sta kar skupaj. In to so parlamentarni poslanci, ne morda kaki ruski mužiki ali indijski kuliji ali gorski kmetavzarji ... in v 1. 1936 smo zdaj. Kako je s to šmentano prazno veri, ve najbolje katoliška cerkev, ampak g. Molek ve menda še veliko bolj, in hoče, ker on skoroda vse ve, flikniti katoliško cerkev in najmanj neko krščanstvo ali pač vero. Vsaj o sedanji Rusiji meni, da "luč znanstvene resnice še ni prodrla povsod debele skorje praznoverja in bedastih vraž, nazidane skozi stoletja kr-ščansko-caristične in muslimansko-caristične teme in tamkaj so ubogi ljudje še trepetali, ali so danes izjeme?" Ca-ristična, še manj muslimansko-caristična roba me ne briga, izgleda pa, kakor bi vsaj tudi caristično krščanstvo bilo namenoma širilo temo in praznoverje, in če se dela g. Molek, kakor bi to naravnost vedel, naj se dela, bo tudi neko — praznoverje, najmanj pa se moti.
Kako je bilo nekoč pri starih Grkih ali Rimljanih, tudi pri starih Judih, ali kako je danes v Indiji, na Kitajskem, in kako si tolmačijo ali so tolmačili razne prikazni, repa-tice, mrke, utrinke . . vse to spada vsej deloma res med praznoverje, ampak še bolj v folkloristiko, in vsaj za neke ljudi je ta najmanj- zanimiva, ako ti ljudje niso Molekove-ga kova, ki je pri vsaki taki robi ježast ... in prav je-žast. Pa je zapisano: "Jeza človeška ne govori pravice", niti ne — resnice, in prav tu je prišel g. Molek z resnico navskriž, ko je zapisal: " .. in končno ne sme izostati tudi v sv. pismu nove zaveze ob rojstvu Kristusa .." in zapiše dalje: " . . seveda niso izostali niti primitivni kristi-jani — in tema je morala zagrniti Jeruzalem ob Kristusovi smrti". Naj ima g. Molek malo veselja, ako smatra on prav vse do njega samega, ko se je prikazal na — znanstvenem nebu, za — primitivno, ampak zvezda ob Kristusovem rojstvu in tema ob Kristusovi smrti je precej trd oreli, in tak oreh se ne zgrize s kakimi — primitivnimi kristi jani, ker tudi kaj takega je le — tema, ni pa znanost ali prosveta. Kaj, ko že piše, ko bi se n. pr. pobrigal prav za robo mrka in teme ob smrti Krista? Ali je znanosti ustreženo, ko se piše v imenu znanosti, pa ni prav nobene znanosti poleg??
Puritanci, Mather, amerikanska kolonialna zbornica.. je pač poglavje zase, in poglavje tudi "ko so ljudje živeli po božjih postavah". Človeku je prisojeno, da. se moti, tudi praznoverje in slična roba spada sem, in ko bodo ljudje potisnili "božje postave" v kot, bo še dosti take robe, nad katero se bi utegnil jeziti g. Molek, pa ga tedaj že davno ne bo med — znanstveniki, ki so sicer O.K., ako so res znanstveniki in imajo resnico in ostajajo pri resnici, in priznajo, da še drugi tudi nekaj razumejo o — pravi znanosti.

CERKVENI PIKNIK jbo poslan častitam sestram v Bridgeville, Pa. [Šmihel pri Novem mestu za
Velik cerkveni piknik bomo imeli v nedeljo 2. augusta. Cerkev sv. Barbare priredi letos piknik, kakoršnega še niste videli. Hladilne pijače, ki je v poletni mesecih tako izred- rike!
no okusna in človeka poživi, I _ i
bo dovolj za vse. Članice Ma- j terinega društva pa bodo na-! pekle potic, da jih boste imeli j vsi dovolj; pa tudi druge okus- j ne pečenke boste lahko dobili i
njihovo 50 letnico delovanje v tamošnji okolici, v namen za Dolenjsko sirotišnico.
Pozdrav vsem mojim znan-'cem in prijateljem širom Ame-M art in Kremesec -o-
KRONANJE KRALJA IN KRALJICE V SHEBOY-GANU
Sheboygan, Wis.
Dasi nekolika pozno, vendar jna pikniku. Na splošno rečeno,'bolje kot nikoli, tako pravi že 'dobili boste na Farovškem Inarodni pregovor, tako bom j vrtu vsakovrstna okrepčila za tudi jaz omenil nekaj z naše-
grlo in želodec.
Pričakujemo, da bo prišlo na ta piknik toliko ljudi, da bodo kar po češnjevih drevesih in po strehah lezli, ker bo na tleh primanjkovalo prostora. -— No, šala gori ali doli, piknik bo pa nekaj takega, kar fara sv. Barbare še ni doživela. Vse to se bo vršilo na župnikovem vrtu, kamor ste vabljeni od blizu in daleč, da se udeležite tega piknika. Če bi bil pa slučajno dež, se bo zabava nadaljevala v dvorani. Pričetek piknika bo kadar bo kdo prišel'na župnijski vrt, dne 2. augusta popoldne, kamor vas prav uljudno vabi
Belokranjica.
-o-
NEKAJ O AKCIJI ZA SIROTIŠNICO NA DOLENJSKEM Chicago, 111.
G. urednik:— Ker sem tudi
ga farnega piknika, ki je bil združen s kontestom kralja in kraljice in je prav povoljncu uspel, sa je preostalo čistega dobička do $400.00. Za kralja je zmagal v kontestu in bil slovesno kronan Mr. Leo Majcen, ki je dobil največ oddanih glasov ter prejel za ra-grado dragoceno zapestno uro. Drugi za njim je bil Mr. Viktor Repenšek in tretji Mr. Stanley Bruder, ki sta oba prejela denarno nagrado. - — Cast kraljice je pa doletela Miss Mary Eržen, ki je bila kronana hi dobila krasen dija-mantni prstan. Na drugem mestu je bila Miss Gustie Pe-kol, ki je prejela tudi lep dar v spomin tega kontesta.
Vreme smo imeli za dan piknika prav vroče, da je toplomer kazal 100 stopinj. Človek bi mislil, da si v tej vroči-
_ . . ,	.ni nihče ne bo upal podati na
jaz sin lepe Dolenjske, sem pot v Zeleno dolino; pa je bilo klenil tudi jaz prispevati ma- celQ popo]dan precej 'občin.
li prispevek $2.00 v ta blagi namen. Prav je g. urednik da ste prinesli to stvar na dan in da zbirate za Dolenjsko sirotišnico. ! Dobrodelni zavodi »o vrlo potrebni. Zlasti v naši stari domovini in vsak Slovenec ne le Dolenjec bi se moral po možnosti te akcije spomniti.
Dolenjcev je mnogo, na tisoče in tisoče v Ameriki, gotovo ce bodo odzvali za to stvar vsak z kakim malim darom. Saj bi ne bilo lepo za nas
stva v Zeleni dolini. Glavna stvar je bila seveda zvečer, ko se je napravil mrak in so zažarele 'elentrične luči. Toč~ no cb 8 uri se je pričel program v dolini pri hladnem potoku, kjer je bil postavljen začasni oder. Prva točka je bilo kronanje kralja in kraljice, pri katerem so sodelovale članice Young Ladies Sodality in cerkveni pevski zbori. Nato so nastopili pevski zbori z raznimi pesmimi pod vodstvom
aH j Mrs. Stanze Francis in Miss Dolenjce, ce bi se ne spomnili Pauline Virant. Nato, SQ nasto_
take stvari, s kakim malim piU razni m)adi plesalci B svo.
darom in če ne bi pomagali jimi umetnimi plesi kot Miss
stvari, ki gre za reveže. Siro- jMaiy Braasch, Jean Schroe-
tišnica, ki bo sprejemala pod der? Mary johnson, Joe Patric,
svojo streho revne in uboge |Boby Fuerst> Shirly Rallhorn
otroke, katerih je v stari do- in Katherine Japjec pod vod-
movim mnogo, zasluži vse stvom Mrs_ Rudolf Finst. Med
?jaše podpore. Zato tudi jaz odmori in po programu je
apeliram na vse rojake. Do- jjfiTala Silver String Senerade-
lenjce, pomagajmo p0 mož- re pod Vodstvom T. Dutkovich.
nosti, da bo znesek od ameri- Zelena dolina še ni videla
primeren, ko toliko ljudstva naenkrat sku-
ških Slovencev
paj, kot ga je bilo omenjeni večer in nobenemu se ni mudilo domov, ker kot nalašč, je bil večer naravnost prijeten, ne prevroč in ne prehladen. Tako so se nekateri zadržali celo do druge ure popolnoči. Menim, da lačen in žejen ni bil nihče, ki je bil ta večer tam in še zlasti, če je imel kaj pod palcem. — Tako se je zaključil letošnji farni piknik.
V nedeljo dne 2. avgusta pa priredi piknik v Zeleni dolini društvo Kršč. žena in mater, kamor ste vabljeni vsi brez izjeme, da se udeležite piknika ter tako pomagate po svojih močeh do večje zabave in napredka.
Naš č. g. župnik Father R. Potočnik, se je podal kot sem slišal za šest tednov na počitnice tja proti coloradskim goram. Sedaj ga nadomestuje Rev. William Tarman iz St. Stephen, Minn. Je prav prijazen mlad go-jspod, kateri je daroval novo mašo letos 11. junija v svoji rojstni fari pri Sv. Štefanu v Minnesota Želimo mu, da bi se zadovoljnega počutil med nami. Ravno tako želimo Rev. R. Potočniku, da bi si nabral in se na-užil čistega coloradskega zraka in bi se čil in krepak zopet povrnil nazaj. — Več ljudi sem slišal, da bi želeli, da bi ostal Rev. W. Tarman za stalno pri nas, kot pomočnik g. župniku Rev. R. Potočniku, toda ker on spada pod j drugo škofijo,, skoraj kaj takega ni misliti. Mogoče pa da Father Potočnik pripelje katerega s seboj, kadar se vrne.
John Udovich
-o—•—
ZANIMIV PIKNIK V MILWAUKEE
Milwaukee, Wis.
Je že tukaj! Kaj ? Dan veselega piknika društva in Zveze Lilija. Prva nedelja v avgustu, to je 2. avgusta, vsako leto je "Li-lijin" dan. In vse kaže, da bo letos res s tem piknikom nekaj večjega kot navadno, dasi so bili pikniki Lilije vedno dokaj dobro obiskani. K temu bodo gotovo mnogo pripomogle, poleg priljubljenosti "Lilije", tudi lepe in u-porabne nagrade. Vstopnice in nagrade so pri društvu Lilija bile redkost vsaj zadnjih deset let. No, zato se pa zdaj člani in čla-Inice s toliko večjo vnemo zavze-'majo zanje. Vsak član in članica i jih je dobil po eno knjižico in do (zdaj še v resnici nismo naleteli I na člana ali članico, ki bi bil re-
I
kel, da jih ne more prodat in da jih bo vrnil nazaj vse neprodane. Nasrotno. Nekateri so že davno se iznebili svojega deleža in prišli po druge ter jih razprodali. Kdor ne verjame naj se pride prepričat, imena so na razpolago vsakemu. West Allis se v tem tudi lepo odlikuje.
Od mnogih slišimo: "a, jaz bom kar sam vse podpisal". To je sicer lepo in prav, kdor more, ali še bolje je, če jih vsak nekaj razproda med svojimi znanci in prijatelji, ker s tem se pripomore za večjo udeležbo. Čimveč bo teh tiketov razprodanih tem več jih bo vedelo za naš piknik in nagrade. In mi hočemo veliko udeležbo. Trud in znoj pripravljalnega odbora, ki je letos tako vneto na delu, se mora izplačati. Saj bo pa tudi res vse tako s skrbjo in imenitno pri-
pravil, da se bo vsakomur izplačalo iti pogledat in pokušat vsakovrstne pripravljene dobrote. Povrhu nagrad bo tudi dovolj daril za vse otroke, ki bodo prišli na piknik s svojimi starši. Posebna nagrada tudi čaka največjo družino in najstarejšo o-sebo, na temu pikniku. Imeli bomo tudi igre za otroke in odrasle in druge zabave bo dovolj.
Kaj pa prostor piknika? Tega že splošno poznamo. Anton Gaz-vodov park. Lep, vzvišen kraj, s košatimi drevesi, ki delajo gosto senco po travnati ravnici. Prostorna dvorana za plesalce in več pripravnih koč za okrepčila. Primeren prostor za oddih in spremembo od mestnega prahu, dima in šundra. — Tistim, ki nimajo avtomobilov naznanjamo, da odpelje prvi truk od Mrs. Tamše dvorane ob 2. uri popoldne in od zemljišča Slov. Audito-rija v West Allisu ob 3. uri popoldne. Prevoz brezplačen tja in nazaj.
Ob koncu še priporočamo vsem članom in članicam Lilije, kakor itudi vsem društvenim tajnikom in tajnicam, katerim so bile poslane vstopnice, da ne pozabijo na stubse. Prinesite jih nazaj, najkasneje do dne piknika, do 9. ure dopoldne do tajnika, ali pa potem v park, kjer se bo pobiralo nazaj vse stubse od prodanih, denar za nje, kakor tudi neprodane vstopnice, clo 6. ure zvečer.
Pozdrav vsem in na veselo snidenje na pikniku Lilije, v nedeljo 2. avgusta, v Gazvoda parku.
Član Lilije.
-o-
O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE
So. Chicago, 111.
Ker naši naročniki radi vidijo da se kaj zapiše iz naše naselbine, sem se zopet spravil k pisanju, da na kratko povem, kako se še kaj imamo pri nas. — Kakor vse izgleda, smo "ta hujše" že prestali. — Glede vročine namreč, kajti zadnje dneve je še kolikor toliko udobno, da se nam zdi, kot da smo v Californiji. Imamo namreč po dnevu precej toplo, noči so pa hladne, da se lahko Človek odpočije, medtem, ko je bilo nekaj tednov ponoči vroče. Le dežja ni. Pa, kaj je meščanom za dež, ko si ga pa lahko napravi kadar želi, samo pipo odpre, pa si namoči svojo "fliko", ali če hočete zaradi lepšega, "yard". Težje je seveda za okoliške farmarje in tako posledico suše občutijo tudi naše gospodinje.
Zadnjič sem omenil, da bom poročal o obiskih, ki smo jih bili deležni to poletje, pa za enkrat spet ne bo nič. Moram zopet odnesti. — O romanju v Lemont k Mariji Pomagaj, sem že zadnjič omenil, da bo 9. avgusta, kakor je bilo oznanjeno. Za sedaj samo to omenim, da se ne pozabi. Kako bo z vožnjo, ali bodo busi ali truki, ne morem nič gotovega povedati. Poslušajte oznanilo v cerkvi v nedeljo.
Za prihodnjo nedeljo se, kakor sem že tudi parkrat omenil v dopisih, pripravlja podporno društvo Svoboda, Zapadne Slovanske Zveze, za svoj piknik, na katerega vabi vse svoje prijatelje. Društvo Svobodi* je dobro in priporočljivo društvo. Do zadnjih par let skoro ni bilo mnogo
« DOGODKI'
med Slovenci po Ameriki
Smrtna kosa
Chicago, 111. — Tukaj je v bolnišnici preminula zadnjo sredo 29. julija Mrs. Anna Žibert, rojena Gabež. Pokojnica je bila rojena 29. junija 1906 v Chicagi. Pogreb se bo vršil v soboto dne 1. avgusta iz cerkve St. Maurice. Pokoj niči želimo raj in pokoj, vsem žalujočim pa naše globoko sožalje!
Popravek glede smrti rojaka Jerovšeka
Chicago, 111. — V včerajšnji številki je bilo poročano, da je 6d kapi zadet umrl tukajšnji rojak Mr. Geoi'ge Jerovšek, živeč na 2329 So. Damen Ave. Sedaj to poročilo popravljamo v toliko, da omenjeni ni umrl vsled kapi, ampak zaradi srčne napake in sicer po pet dnevnem boleha-nju.
Nesreča pri zabavi
Cleveland, O. — Na vrtu pri hiši prekmurskega rojaka Jurija Gostana so imeli domačo zabavo, pri kateri so nekateri, kazali drugim vsakovrstne zmožnosti skakanja in gibčnosti. Nesreča ali slučaj je hotel, da je George Gor-dan padel tako nesrečno, da si je zlomil tilnik in kmalu nato umrl.
Na olimpijado v Berlin
Chisholm, Minn. — Znana iz-borna plavalka Miss Anna Go-vednik, se je podala na olimpijske igre v Berlin, Nemčija, kjer bo v tekmovalnem plavanju zastopala Združene držaye.
Obupal nad slabimi razme- i rami
Pittsburgh, Pa. — Jože Grilc, Ptaf 44 let. je obupal nad slabimi razmerami in si vzel življenje. Doma je bil iz Podkorna pri Kranjski gori na Gorenjskem. Bil je član JSKJ. Zapušča ženo in nedorastle otroke.
znano med nami, dasi bo drugo leto obhajalo že desetletnico svojega obstoja. Kdor je pa to društvo poznal, se je skoro zaničlji-vo izrazil o njem. Temu je bilo največ krivo strankarstvo, ki je zašlo med člane, kar ni nobenemu društvu v napredek in tudi temu ni bilo. Sedaj pa društvo prav pridno napreduje. Zato rojaki, vam prav priporočam, da se udeležite omenjenega piknika v kolikor mogoče velikem številu. Dobre postrežbe na pikniku ne bo manjkalo, tako glede jedi, kakor glede pijače. Še pečenega, janca boste dobili, če si ga boste zaželeli. Poleg postrežbe bo pa vesela družba, kar je gotovo tudi nekaj vredno. Piknik bo na Eggers Grove Forest preserve, ki je nam najbližji prostor za piknike. Zato vam kličem na svidenje v nedeljo 2. avgusta na pikniku. — Kar je drugih novic morajo pač še počakati za prihodnji teden. — Pozdrav vsem, ki ta dopis berejo.
Novinar
KNJIGE
Vse vrsto slovenske knjige, ki jih je mogoče flobi-ti na trgu, se dobijo v Knjig arni "Am. Sloven-ea". Pišite po b r e z p lačni cenik!
TARZAN IN OGNJENI ROGOVI
(Metropolitan Newspaper Service Napisal: Edgar Rice Burroughs
Z različnimi mislimi, ki so Tommyju rojile po glavi, je zvezan korakal pred ostalo druhaljo, ne da bi bil najmanj slutil, da je vodja te tolpe sam gospodar, kateri je najel dr. Jeremijo Jone-sa, ki je na tako skrivnosten način izginil. Pa tudi GaYetto ni slutil, kopa je tako nepričakovano vjel.
Istočasno je Tarzan z vso skrbjo iskal sled za izginulim dr. Jonesom. Bi! je natančen pri tem svojem poslu in se je poBluževal vseh mogočih pripomočkov, da čim prej najde izginulega. Vaien je bil iskanja, v kar mu je dobro služil večkrat njegov vonj, pa tudi na tla se je vlegel in poslušal.
Kar je bil zaslišal ga je presenetilo. Natančno je namreč čuti v ušesu, s katerim se je bil sklonil k zemlji, peke-tanje konjskih kopit. Naglo je vstal in be obenem prepustil čutom vonja in sluha. Zavonjal je bil tudi zverino, toda ta ni bila nevarna. Samo liudje so se mu zdeli nevarni.
Hitro sc je bil obrnil proti strani odkoder je Kačutil vonj konj in ljudi in kakor je bil vajen le on, je spretno splezal na visoko drevo, v fcigar vejah se je skril, da ga mimoidoči niso mogli opaziti, on je pa nje dobro videl. Ni preteklo dolgo in že je opazil, da prihajajo vedno bližje.
Sobota, 1. augusta 1936
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8.
LOV NA SLONA
Mlajli policijski poročnik Slon je bil obrnjen po strani Watson je bil poverjen'z nalo-'proti njim in se ni ganil. S trdim go, da v Lhopurhahiju, majh- j prijemom je Watson pomeril s nem, bednem gnezdu sredi Sun-;puško na korenino njegovega
VODITELJI ŠPANSKE REVOLUCTJE
darbansov razčisti neki umor. Sundarbansi so strašno, ogromno močvirnato ozemlje ob ustju Ganga. Življenje je tam nepopisno. Zrak je pravi kotel, v katerem neprestano vre, tla so ne-
rilca, na edino mesto, ki je obetalo uspeh. Razločno je videl njegovo malo oko in obšel ga je čuden občutek. Še nikoli prej ni bil divjemu slonu tako blizu. Toda oklevati ni smel. Ko je dobil
prekinjena ravnina blata in vod-1 korenino rilca na muho, je spro-nih lukenj. Kamor stopiš z nogo, žil.
povsod zagrgra pod njo smrdeča, rjava, kali mrzlice izpuhte-vajoča voda.
Watson je bil že nekoliko dni v Lhopurhahiju, ko je prišel k njemu predstojnik občine in ga prosil z razburjenim glasom, naj vendar ustreli slona, ki vsako noč uničuje bedna polja domačinov. Posebno zadnjo noč je tako divjal, da je zadnje upanje na letino uničeno. Watson je obljubil, pripravil puško in odpilil nabojem konice, kajti krogle normalne oblike bi težko prebile slono-vo kožo in če bi jo prebile, bi povzročile le rano, ki bi se zavoljG elastičnosti takoj spet zaprla. Nato je v spremstvu treh doma- la val blata preko njega. Trenu
Sprva je slon stal kakor uko-pan, samo njegovi uhlji so se zganili. Potem je planil ta tank pragozda z brzino brzovlaka proti ljudem. Še dve krogli mu je poslal1 Watson naproti, pri drugi je bil že na pol obrnjen za beg. Ko je pa Jiotel teči, so se mu čevlji prijemali tal kakor v le-piju. Pri prvem koraku se je opotekel in padel. Baš ta padec mu je prinesel rešitev. Indijci,1 ki so tekli bosi, so se hitro oddaljevali, preko poročnika, ki je ležal do polovice telesa v močvirju pa je podivjana žival zbr-
Vodilne osebnosti v sedanji španski revoluciji. Od desne je slika generala Francisco Franco. V sredini general Quelpo de Liano in na desni Jose Maria Gil Robles.
zela, ne da bi ga opazila. S svojimi orjaškimi stopali je brizgni-
činov odšel, da poišče slona. Prvotno ga je hotela spremljati vsa vas, da bi bila priča, kako bo divjo žival položil na tla, pa si je Watson to spremstvo prepovedal.
Četrt ure je bredel skozi morje blata, da so dosegli "polja". Ta polja so bila košček zemlje, ki je ležala malenkost višje ih je bila zato nekaj bolj suha. Tla so bila prej zasajena s sladkornim trsom. Kamorkoli si sedaj pogledal, pa si videl samo pol metra globoke jame, jarke in brazde, kakor da je šel ogromen plug križem kražem preko zemlje. Od nekdanjih sladkornih trsov se je ohranil samo beden o-stanek, vse ostalo je bilo objede-no, poteptano, stlačeno v tla. Sedaj je Watson razumel obup ljudi^ letina je bila res uničena. Obenem je zagotovo vedel, da je šlo dejansko za slona, kajti prej je* mislil, da gre za kakšnega bika. Sloni so Sundarbansih namreč zelo redki. A če bi bil še kaj dvomil, bi se moral prepričati po tipičnem slonjen vonju, ki je napolnjeval ozračje tu okrog.
Sledi žival i* se je bilo lahko držati, kajti široka gaz je kazala, kod je slon pobegnil v džunglo. ... Tiho, kolikor so mogli, so zdsle-l 1 J1 dovalci stopali naprej. Spredaj je bil Maduamvala, iskalec sledov, za njim Watson, na koncu pa Kaluana in Faladži, dva mlada človeka iz vasi. Kakšno uro so rinili skozi'sicer neprodirno goščavo, pokriti dp pasu z blatom in ilovico, vsi oznojeni, ko 1 se je Maduamvala nenadno ustavil in namignil Watsonu, naj se splazi potihoma do njega. Ko je dospel tja, nI poročnik sprva videl nič posebnega razen zelenja rastlin in rdečine ter črnine blata. Potem pa je na levi spredaj, kakšnih 35 do 40 korakov daleč, zagledal slona, ki je bil zakrit od rastlinja in posušenega blata.
tek nato jp slon z rilcem zagrabil Kaluano, ki je tekel kot zadnji, ga vrgel večkrat v zrak, in ga treščil potem s strašno silo ob tla. Potem je teptal nekaj časa po očitno že mrtvem mladem možu, pri čemer je pridušeno gr-gral in hrkal. Nenadno je ne- j svečnika ostavil in je vdrl ostro na desno v džunglo. Nekoliko sekund pozneje je Watson začul težak padec. Streli so pokazali sedaj s^oje učinke.
Šele čez nekaj časa se je upal Watson zganiti še vedno v skrbeh, da bi se mogel velikan še vrniti. Napeto je prisluškoval in ko ni bilo slišati nič drugega razen cvrčanja in frfotanja ptic, je počasi vstal. Zaman se je oziral za pobeglima spremljevalcema. Stopil je do Kaluane. Tu se ni dalo nič več napraviti. Besna žival je bila nesrečnikovo truplo steptala meter globoko v tla in to truplo je bilo sedaj ena sama brezoblična rdečkasta masa.
okusa. Omeniti bi bilo, da je poljski šopek lep, ako je v njem povezano cvetje raznih barv, v splošnem pa delajo odličen vrisk enakcbarvne in istovrstne cvetlice, ki so narahlo potaknjene v vaze. — Šopek ne sme biti tesno zvezan, kakor da je šiloma zvit Kadar devljemo v vazo cvetlice raznih barv, 'moramo barve vsekakor premišljeno izbrati in razdeliti. Misliti treba tudi na to, da spada v kmečko sobo drugačno cvetje kakor v salon, v damske prostore zopet drugo, kakor v pisarno ali v sobo za gospoda. Povsod naj vlada harmonija, se-ve, kjer je to dosegljivo. Nič pa ni bolj klaverno in ne vzbuja ne-prijetnejšega občutja, kakor po vazah napol posušeno, uvelo ali morda celo nagnito cvetje, ki žalostno poveša glavice. Pogled in vonj ti vzbuja nehote misel, kakor da si vstopila v mrtvašnico. Cvetlice v vazah zahtevajo skrbno negovanje; ako za to nimamo časa, je bolje, da pustimo cvetje rasti in oveneti v. naravi.
-o-
PRIPRAVA RAZNIH JEDI
Meso mesa imamo različne jedi, ki so ravno tako redilne in okusne. Ne preveč mehko kuhan
GENERAL EMILIO MOLA
POVRATEK RUSIJE V EVROPO
Odlomek iz sodobne diplomatske A. Kuhar.
zgodovin?.)
(Dalje.)
To so štiri glavne etape, po ka-
sovjetsko vlado, da je vendar treba vrniti carske dolgove, češ
terih je moral sovjetski spokor- da dela to slabo kri medi vsemi
nik na svojem povratku v Evropo in k njenim političnim idealom. V Kelloggovem paktu se je Rusija odrekla vojni kot sredstvu mednarodne politike, torej tudi svojemu osnovnemu cilju svetovne revolucije. V londonskem paktu je prevztla od Evrope definicijo napadalca, priznala obstoječe meje, odklonila revizionizem in zavrgla svoj ideal splošne
plastmi francoskega naroda, a se je morala vrniti nazaj s praznimi rokami, med tem ko je sovjetski tisk pošiljal za njo porogljive in zasmehovalne _ članke na naslov "nenasitnih kapitalistov, ki hočejo rezati jermena iz kož ruskih proletarcev" ("Izvestja" decembra 1927J. Semkaj spada tudi dolga doba demagogij, ki jih je sovjetska diplomacija na-
General Mola je glavni vodja španskih upornikov proti rudeči levičarski vladi.
tem jih naložiš s škarjami navzgor preko servijete na skledo
in jih opremiš s petršiljem.
*
Zeleni paradižniki kot kom-
razorožitve kakor tudi zamisel, lašč igrala na raznih razorožitve-prevratnega rovarjenja na škodo njh konferencah, ki so takrat za-
Ponošene rokavice iz ir ho vine nam izvrstno služijo za čiščenje srebrnih predmetov, ker so mehke in se po njih srebro lepo sveti.
-o-
NAJSTAREJŠA KNJIGA
Francoska Narodna knjižnica se lahko ponaša, da ima med svojmi zakladi tudi najstarejšo
kakšni tretji državi. Z vstopom v Zvezo narodov je sprejela pakt te ustanove in ž njim vred obveznost sodelovanja pri vzdrževanju miru in obstoječega političnega reda ter končno avtoriteto mednarodnih razsodišč, ki imajo nalogo, mednarodne spore na miren način poravnati. Z vojaško zvezo s Francijo, ki ji je sledila tu-
čele zasedati z novim navdušenjem. V novembru 1927 je sovjetska delegacija spravila v obup vso konferenco, ko je predložila detajli ran predlog, kako je treba takoj uničiti sploh vse orožje na suhem, na morju in v zraku, ter naslovila nad glavami preplašenih delegatov demagogičen manifest na svetovno javno mne-
knjigo na svetu. Ta knjiga prav ško, pa je Rusija stavila svojo
di vojaška zveza s Ceškoslova- nje, v katerem razglaša miro
za prav ni knjiga v pravem po menu besede, rabila pa je kot takšna v dobi, ko foliantov še niso poznali. Težko je bilo določiti in prevesti vsebino tega zvitka, ko so pa učenjaki to delo končali, so ugotovili, da ne gre za kakšno filozofsko ali znanstveno razpravo, temveč da vsebuje papirus celo vrsto nasvetov za pametno življenje, navodila
rdečo armado na razpolago za obrambo obstoječih meja in za organizacijo kolektivne varnosti proti vsem prevratnikom.
Seveda je doba od prvih stikov med Rusijo in zapadnimi zmagovalkami 1. 1924 pa do podpisa Kelloggovega pakta 1. 1928, pre-
ljubnost države proletarcev ter žigosa hinavstvo kapitalistčnih držav, ki nočejo razorožiti.
Toda viharji so šli mimo. Kurz, ki se je začel 1. 1924, je zmagovito prešel čez vse ovire, saj mu je bila na eni strani pogonska sila lakomnost zapadne-ga kapitala, ki je za plodonosen razmah na sovjetskih tleh brez-
napolnjeno z najbolj pestrimi
diplomatskimi borbami. Razvoj Ipogojno zahteval in tudi dobil ni bil vedno lahek in gladek. Pri- (politično oporo svojih nacional-za nego otrok, svarila pred ne- |šli so sunki in protisunki. Vri- njh vlad, na drugi strani pa so
domače gospodarske neprilike in
zmernostjo v jedi in pijači, na- jvale so se vmes intrige velesil, svete za preprosto in zmerno živ- j"Ki so druga drugo izpodrivale, ljenje — skratka iste stvari, ki jki so tudi druga z drugo tekmo-
grozeče nevarnosti na Daljnem vzhodu sovjetski vladi zlomile
Zdrave in trde naradižni- 'polnijo še danes tisoče časniških jvale za prednost v Rusiji. Tako jhrbet in jo prisilile, da je opu-
krompir zrežemo na rezine ter ga opečemo na vroči masti, dakorju dodaj še eno palčico vani-
postane na obe strani lepo ru-
pot.
ke zreži na tenke ploščice in jih čez noč namoči v kisu, razredčenem z vodo.. Preden jih razrežeš in namočiš, jih stehtaj. Na vsako kilo paradižnikov deni pol kile sladkorja. Sladkor poškropi z vodo in ga dpni kuhati. K slad-
lije in neolupljene, na ploščice
kolon — ne da bi jih ljudje kaj je 1. 1926 izgledalo, da bo Nem- stila demagogijo in se zopet vr-bolj upoštevali nego pred tisoči j^ija zopet dobila premoč, 1. 1927 nila nazaj na začeto pot spokor-
jSo se odnošaji z Anglijo poostri- njka. Evropa pa je uvidela, da
let.
Za egiptske pojme je bila to b, s Francijo pa znatno ohladili, majhna knjiga, kajti v dolžino K° je namreč Rusija dne 10. meri le 6.5 m, dočim meri sloviti 'aprila 1927 obnovila svojo zavez-
sovjetskemu propagandnemu o-rožju ni kos. Tako so bila omogočena trnjeva pogajanja za Kel-
Harrisov papirus iz groba Ram-!"iško pogodbo z Afganistanom. jloggov pakt, v katerem naj bi
z malo mleka, 1 žlico ostrganega
■v . . . , , . , ,sra, soli in sesekljanega peter-Počasi je korakal proti vasi, ajžilja> zHjemo na krompir -pu.
kmalu nato sta mu prišla napro-) timQ> da ge jed zarumeni na obe
jstrani. Ko podamo jed na mizo, jo potresemo s sirom; poleg damo zeleno ali paradižnikovo sa-lato.
men. Medtem stepemo 2—3 jajca zrezane limone. Ko je sladkor
'ti oba indijska spremljevalca za njima pa pol vasi. Navzlic j Watsonovi prepovedi so bili Iju- > dje rta skrivaj sledili lovski eks-i — da bi se polastili slo-novega mesa, kajti bili so že v naprej prepričani, da bo poročnik žival ubil. Za mrtvega Ka-
gost, poberi limone ven na krožnik, v sladkor pa deni ocejene
zesa III. skoraj 40 m. Francoski egiptolog Emile Prisse d'Aves-nes, ki se je proslavil sredi osemnajstega stoletja s svojimi odkritji v dolini Nila, je po na-
paradižnike, ki jih kuhaj tako kli'"čju dospel do tega dragaoce-
Kuhani raki. V mesecih brez
"r", to je v maju, juniju, juliju
. ,	.	in avgustu so raki najboljši. Za-
luano se tolpa pravnic zanimala. trjuje pa se> da najbo]j teknejo
Važnejši ji je bil slon, za tega je (v juniju. Priprav,jaš jih na razšlo ali je se živ ah pa že mrtev. (]ične načine Na primer Kuhaj Nekoliko mož se je splazilo po- L velikem loncu mnogo vode s časi proti mestu kjer bi utegni- |koščki čebule> s petršjljem, ku-la ležati žival. Kmalu je radosten iminn	soijo;
klic naznanil, da so slona našli' in da je ubit. Ležal je nekoliko sto korakov od kraja nesreče, na pol pogreznjen v blato.
Poročnik Watson, ki službuje danes v Singapuru, je odtlej ubil še štiri slone. Toda v tolikšno nevarnost kakor takrat ni prišel nikoli več.
ZA NAŠE GOSPODINJE
PAZI NA ROKE
Kdor je primoran mnogo delati z vodo in jedkimi tekočinami, ima krhke nohte. Proti temu pomaga le maščoba: olje, presno maslo, vaselin ali karkoli mastnega. Nohtov ne režimo dosti, marveč jih pilimo s pesknatim papirjem in pilami. Kjer so se nohti zdebelili, jih takisto na gornji strani opilimo, da ne ti-šče v meso. Bele pike na nohtih so zračni mehurčki med nohti in mesom; rastejo in se pomikajo z nohtom navzgor. — Ako se Preveč množe, kopij imo prste v francoskem žganju, ki tudi okrepi nohte. Nesnago, prah, kisline
dr. ne odpravljajmo z ostrim •tt'lom, niti prepogosto z vodo. v ta namen je priporočljivo sa-1110 eno sredstvo: maščob^ in zo-l)l>t maščoba, ki raztopi Vse in treba potem mlačno vode, kako ,JWo milo ter mehko ščetko. Ma-šcoba pa ne stori vsega. Dobro
sredstvo je tudi citrona, ki naj bo vedno pripravljena na umivalniku, da jo uporabljamo, kadar imamo zadelane roke. Citro-nov sok napravi roke mehke in bele.
SVEŽE CVETJE \
Po velikih mestih v hišah brez vrtov ljudje radi pričarajo v stanovanje vsaj malo narave. Cvetja se lahko dalje časa veselimo, podaljšamo mu življenje, ako menjavamo v cvetličnih ča-šah in vazah dvakrat dnevno vodo. Ta sveža voda pa ne sme biti premrzla, zalo je ne smemo na-točiti naravnost iz vodovoda, marveč naj bo postana. V vodo za cvetlice vržemo vsakokrat za vsako vazo noževo konico soli, kafre, ali jelenove soli. Ako je vaza zelo velika vzamemo tudi tega pridatka več. Urejati cvetlice lepo in spretno v vaze, je umetnost, ki zahteva že nekaj
mino, poprovimi zrni m ko voda močno vre, vrzi vanjo osnažene rake (s svežo vodo in krtačo dobro oprane) in jih pusti ob močili vročini dobro vreti, tako da so po nekaj minutah lepo rdeči. Smeš pa naenkrat samo par rakov vreči v lonec in moraš pustiti vodo močno zavreti, preden vržeš nove vanjo, ker se sicer voda preveč ohladi in raki potem predolgo časa trpijo. Vodi lahko prideneš malo jesiha. Ko so raki kuhani, jih odcediš in ( jih pustiš malo časa pokrite; po- 'hitro izginejo
dolgo, da čutiš, ko ploščice nabo-deš, da so mehke in tudi prozorne. Še tople paradižnike nadevaj v primerne steklenice, ki jih drugi dan dobro zaveži in shrani.
-o-
PRAKTIČNI NASVETI Cvetlicam, ki visoko, bujno rasto, moramo dati pravočasno opore, da se nam ne polomijo. V ta namen izberemo primerno močne količke in rahlo priveži-mo stebla. Da se vez ne zmuzne nizdol, zabijmo na primerni višini količkov žebljičke. Vez mora biti dovolj močna, da ne se-gnije in se ne utrga, zato rafija v ta namen ni porabna. A kakor rečeno, mora ležati vez rahlo, da se more rastlina neovirano razvijati.
*
Pepel od smodk in cigaret je izvrsten za obnavljanje pobranega pohištva. Kroge, ki jih puste gorke sklede na poliranih mizah, otri z mešanico smodki-nega pepela in petroleja in lise
nega dokumenta in ga podaril Narodni knjižnici. Kupil ga je v tebanski nekropoli Dra-Aba-Ne-ga, ne da bi slutil njegovo pravo vrednost, od nekega felaha in je pozneje ugotovil, da izvira iz nekega kraljevskega groba, ki ga je bil sam odprl.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
UPRAVITELJ, ima na prodaj 1000 bungalov, apartment hiš v Chicagi in predmestjih. Prilike. Lahki pogoji. Wm. Eichenbaum, Room 1604, 228 No. La Salle Str., Chicago.
DENARNE P0ŠILJATVE
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene:
Dinarji:
Za $ 2.55.................... 100 Din
Za $ 4.95..........:......... 200 Din
Za $ 7.20.................... 300 Din
Za $ 9.55.................... 400 Din
Za $11.65.................... 500 Din
Za $22.90....................1000 Din
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75
Za $10.00 pošljite..........$10.85
Za $15.00 pošljite..........$16.00
Za $25.00 pošljite..........$26.10
Za $40.00 pošljite..........$41.25
Za $50.00. pošljite..........$51.50
.100 lir
Lire:
Za $ 4.65.................... 50 lir	Za $ 9.00..........
Za $43.00....................500 lir
Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
(V pisarni Amer. Slovenca)
1819 West Cermak Road, Chicago, Illinois

je nastala v Londonu sina liubo- bila Rusija napravila tisto "sim-sumnost. Angleška vlada je bru- bolično kretnjo", ki jo je Ev-talno prelomla sploh vse odnosa- jj-opa potrebovala, .da brez izgu-je z Moskvo ter izgnala celo sov- |be na svoji časti nadaljuje svoje jetsko trgovinsko delegacijo Ar- 'zveze s sovjetsko Rusijo, cos iz svoje prestolice. Prelomu j p0 podpisu Kelloggovega pak-je sledila žolčna debata med ta je prišla zopet popolna spra-obema vladama. Odlikoval se je jVa z Anglijo. V aprilu 1929 se s svojimi strupenimi izpadi po- nahaja angleška delegacija v sebno novi zunanji komisar Lit- Moskvi, da obnovi trgovinske od-vinov, ki je znova začel dolžiti 'nošaje. Zopet se slišijo bolj pri-Veliko Britanijo, "da je začela jazne besede na obeh straneh, novo ofenzivo proti proletarcem Pjatakov govori o "važnosti red-Rusije zaradi kapitalističnih in nih odnošajev z največjo državo
imperialističnih ciljev na Kitajskem, ki pa jim jih bo sovjetska Rusija temeljito iz glave zbila".
na svetu", sir Austen Chamberlain pa govori "o koristih, ki jih Rusija kot trg nudi angleški in-
V tem napetem ozračju je bila dustriji". Amerike, kot je Litvi-sklicana junija 1927 mednarod-Jnov računal, ko je podpisal Kel-
V KRATKEM
začne izhajati v "Amer. Slovencu" nova povest pod imenom:
i 'Usodna žena'j
>
• vrlo napeta in vse skozi zelo zanimiva. Opozarjamo na isto vse naše ; čitatelje, da jo čitajo od ] začetka, da jim ne bo pozneje žal.
Obenem prosimo tudi vse naše prijatelje in somišljenike, da naj opo-zore na to zanimivo povest tudi svoje znance in prijateje, da si tudi oni naroče list, da bodo tako tudi ti deležni te povesti. Vsi oni, ki so na naročnini zaostali naj pazijo, da bodo pravočasno poravnali naročnino, da se jim med to zanimivo povestjo ne preneha s pošiljanjem lista.
ilHtHMMMtttMMM««
na gospodarska konferenca v Londonu, kjer so sovjetski delegati s svojimi demagogičnimi predlogi evropske državnike spravili v obup ter enostavno j konferenco onemogočili. Zahtevali so, naj se izbrišejo sploh vsi mednarodni dolgovi, naj evropske velesile takoj izpraznijo ves Kitaj, naj proglasijo kolonije in mandatna ozemlja za neodvisne dvžave, naj uvedejo povsodi 6 urni delavnik, naj se popolnoma vsi enako razorožijo in podobno.
V to dobo spada tudi zelo ne-
loggov pakt, Rusiji ta kapitulacija ni prinesla, pač pa ji je vrnila Anglijo, kar je bilo skoraj enakovredno. Nadalje ji je odprl tudi na široko vrata do diplomatskih zasedanj, ki so se vrstila po vseh evropskih prestolicah in kjer se je odločevala evropska in svetovna politika. Angleško-sov-jetski protokol, podpisan v Moskvi dne 2. oktobra 1929, je prav za prav zadnji plod Kelloggovega pakta in zaključuje temno poglavje demagogičnega udej-stvovanja sovjetske diplomacije
prijeten spor, ki je nastal med j na zapadnoevropskih političnih Rusijo in Poljsko zaradi Litve, toriščih.
ko je Rusija v uradni listini mesto Vilno uradno proglasila za litavsko prestolico in je bila Poljska na tem, da mobilizira proti sovjetom.
Semkaj spadajo tudi razočaranja francoske delegacije, ki je pod vodstvom ministra de Mon-zieja šla v Moskvo, da pregovori
Ko je bil z Evropo zopet .nekako sklenjen mir, sledi doba velike sovjetske aktivnosti v Aziji, od koder pa se je morala sovjetska vlada nemudoma zopet vrniti nazaj v Evropo, kakor hitro so zabobneli po Nemčiji škornji hitlerjevskih divizij.
(Dalje prih.)
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Phone Canal 4611
Na razpolago noč in dan!
— Najboljši automobiti za pogrebe, krpte in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
r Bttut i
AMfiRIK AN SKI SLOVENEC
Sobota, 1. augusta 1,936
"žil srečo"
POVEST — SPISAL FR. MALOGRAJSK1
Ko pa se mu je bila želja izpolnila, je rekel hčeri, ki je bila vedno ob njegovi strani!
' Jaz mislim, da nisem storil tako slabo s teboj! Preskrbljena si dobro! ..
Brez dvojbe se je kesal nekoliko, da je postopal tako brezobzirno proti njej, in si želel tolažbe. Lojzika pa mu je ni hotela odreči.
"Le mirni bodite, oče, mirni! Dobro ste me preskrbeli in — zadovoljna sem," tako ga je tešila in tolažila.
Srce ji je zakrvavelo pri teh besedah, a nobena poteza na njenem obrazu ni izdala, kaj se godi v njenih prsih.
Drugi dan je bil Gril mrtev. Bilo je ravno tri tedne po tem, ko se je bil preselil s hčerjo h Komarju.
Pogreb je imel lepši, nego ga je mogel za življenja pričakovati. Spremilo ga je mnogo ljudij do hladnega groba, celo taki, ki ga niso imeli v dobrem spominu.
Toda to se je zgodilo manj radi njega, nego radi njegove hčere, katero je ljubilo in spoštovalo vse ...
Dober mesec po očetovem pogrebu je sedela Lojzika v prodajalnici svojega moža. On je bil začel kupčevati zadnji čas z lesom. Bil je padel že prvi sneg, in ker je baš v snegu najlaže spravljati debla iz gozda, bil je zdaj dan na dan v gori, kjer je nadzoroval delavce.
Bilo je ravno po kosilu, tedaj v času, ko prihajajo ljudje najmanj kupovat, zato je bila Lojzika čisto sama. Pletla je nogavico ter gledala na cesto skoz šipe, ki so bile vdelane v vrata. Če bi jo bil opazoval kdo pri tej priliki, bil bi ji bral vdanost, da, skoro zadovoljnost na obrazu. Sicer je bila bleda, in iz nekaterih potez okrog njenih ust se je dalo sklepati na tiho, pritajeno žalost; toda njene oči so bile tako mirne in so izdajale tako malo kak dušni boj, da bi bil moral misliti vsakdo, da ni nesrečna.
Seveda, oni globoki, drhteči vzdihljaji, ki so se ji izvijali kakor nehote od časa do časa iz prsij, in ki so bili podobni skoro ihtenju, so pričali vse kaj drugega. Človek, ki se čuti srečnega, človek, ki ne trpi, ne vzdihuje tako!...
Precej dolgo je sedela Lojzika ter strmela zamaknjena venkaj, ko vstopi hlastno v prodajalnico občinski sluga Muha, ki ni raznašal samo uradnih stvarij, temveč tudi razne novice, ako je upa, da se mu bo kaj plačalo za nje.
Bil je prišel skoz hišo, tako da ga Lojzika ni bila zapazila, predno ni stopil pred njo. Prestrašil^ se ga ni malo, ko je tako nepričakovano butil noter.
"Lojzika . . . Lojzika," je vzkliknil sapo loveč, "kaj bo pa zdaj, ko se je vrnil Pu-tsov France?"
Ona se strese in toliko, da ne omedli. Srce ji zastane za trenutek, kakor bi se ji bilo zataknilo kam, potem pa zatrepeče ter ji zapodi vso kri v obraz. Akoravno pa jo je zapuščala skoro zavest ob tej nepričakovani novici, je vendar občutila zlobnost, kij e tičala v Muhovem vprašanju.
"Kaj bo pa zdaj? ..." je vprašal. Kaj je mislil reči s tem, ni bilo težko uganiti... Sram jo je bilo, da so ljudje tako skle-
pali o njej ... Še hujše pa ji je bilo, ko se je morala sama vprašati: "Kaj bo pa zdaj? . . ." Imela je že ostre besede na jeziku, s katerimi je hotela zavrniti Mu-hovo predrznost, a premislila si je ter vprašala kolikor mogoče mirno:
"Ali je mogoče? Torej se je Tonček lagal, ko je pripovedoval, da se je France ponesrečil . .."
"Lagal je in ni lagal!" odvrne Muha. "Martinov Jakob je res utonil, Franceta so pa še potegnili iz vode ob pravem času. Toda menil sem, da te bo bolj mikalo, slišati to novico, nego te mika."
"Moj Bog, kaj naj mene zdaj mika!" odvrne Lojzika osorno, skoro zaničljivo, Prizadevala si je na vse pretege, da bi ne dala blebetavemu človeku kakega povoda za to, da bi jo dajal ljudem v zobe.
"No, jaz sem mislil, ker sta bila ti in France precej tako, tako . . ."
"Ali se ni zgodilo mar še nikdar kaj takega, da sta šla dva narazen, ki sta se hotela vzeti prej ? . . Zakaj se brigajo ljudje samo zame toliko?"
"No — saj veš, ljudje govorijo pač, da Komarja nisi vzela rada ... Jaz ne morem nič za to!"
"Rada ali nerada, komu kaj mari? Sicer pa, ali je kdo videl v moje srce? In ali sem morda tožila komu?"
Muha jo je hotel že ugnati s tem, da bi jo bil vprašal, zakaj jo je pretepaval oče, če ne radi tega, ker se je branila vzeti Komarja, toda spomnil se je še ob pravem Času, da bi mu to vprašanje nemara več škodovalo, nego koristilo. Potuhnil se je torej ter rekel s ponižnim glasom:
Mislil sem, da bom zaslužil s to novico frakelj tistega hudega, ki ga točite iz one-le steklenice tamkaj v kotu, zdaj pa vidim, da sem se motil. Lojzika, pa vsaj pol merice mi ga daj, no, če mi nočeš dati že cele! ..."
Lojzika mu natoči poln frakelj zahtevane pijače, potem sede. Muha nagne frakelj in ga ne odstavi prej, dokler mu ni skapljalo vse žganje po grlu. Pri zadnjem požirku pa se mu pijača zaleti, in loti se ga vsled tega tak kašelj, da ne more izpregovoriti nobene besedice. Zato pa je mahal z roko in kazal v jednomer skoz vrata na cesto. Ko se ozre Lojzika venkaj, je vedela takoj, kaj je bilo vzrok, da se je občinskemu slugi zaletelo žganje. Po cesti sem je prihajal namreč France. Muha odide naglo, odkoder je bil prišel, Lojzika pa ni vedela, kaj naj stori. Hotela je že zbežati in se skriti, a kaj bi bilo pomagalo! Prej ali slej sta se morala sniti ter povedati, kar sta si imela povedati. Tudi je bilo že prepozno, skrivati se, kajti France je bil že čisto blizu, in imela je samo še toliko časa, da je par-krat prav globoko potegnila zraka vase, kakor bi se hotela nasrkati iz njega moči za to, kar jo je čakalo.
Ko se vrata odpro in stopi France noter, ji je bilo, kakor da se ji zdaj pa zdaj zvrti, in da se zgrudi mrtva na tla; vendar pa mu poda roko ter izgovori še s precej močnim glasom:
(Dalje)
Napačna j e misel -
če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki.
Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas!
Naročite tiskovine od:
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.
Chicago, III
RAZNE KNJIGE
ki se dobe v zalogi knjigarne Amer. Slovenec: y
VERSKE IN NABOŽNE KNJIGE
BERILA IN EVANGELIJI, za nedelje, prazhike in
imenitnejše godove celega leta ....................................$2.00
BREZ VERE. Devet govorov o neveri. Dr. M. Opeka 35c DUHOVNE VAJE, za duhovnike. Urb. Nežmah $1.00 JAGNJE BOŽJE. 12 govorov o daritvi sv. maše. Dr.
M. Opeka .................................................-........................ 6®c
JEDRO KATOL. NAUKA. And. Einspieler................ 95c
jeruzalemski romar. Dr. F. Lampe................ 30c
KAM? Fantom in dekletom spisal Dr. F. Lampe........ 95c
katheze za prvence ............................................ 35c
knjiga o mariji. Spomin na prvi slov. Marijin
kongres v Ljubljani 1. 1924 ........................................$1-75
kralj vekov. 10 govorov o Bogu. Dr. M. Opeka 75c kristusovo življenje in smrt. 1. in 2. del
meh. vezava. Št. Kocijančič. Vsak del po ........*....... 75c
križana usmiljenost ali življenue sv. Elizabete. Dr. A. Stele ................................................................$1-00
KRŠČANSKI NAUK ZA PRVENCE .......................... 35c
krščansko katoliško nravoslovje. F.
Kosec .................................................................................. "c
LEGENGE, o sv. Frančišku in druge. Ks. Mesko........ 75c
LURŠKI ČUDEŽI. Francosko spisal H. Lasser.......... 75c
MALA CVETKA MARIJINA. D. M. Brumat............$1.25
MLADENIČEM. 1. zvezek Obramba vere. Dr. A. B.
Jeglič ...........................................................................-.—■ 45c
mesto na gori. 14 govorov o cerkvi. Dr. M. Opeka .........................................................................................S1-*5
MOST V ŽIVLJENJE. And. Čadež ............................75c
O KRŠČANSKI VZGOJI MLADINE. Okrožnica sv.
očeta Pija XI................................................................. 35c
OB SKRIVNIH VIRIH. Dr. Jos. Jeraj. Pouk za življenje .................................................................................. 60c
od blagoslovil .....................................................—■ 75c
O DVEH GREHIH. Trinajst govorov za moralo. Dr.
Mih. Opeka ...................................................................... 60c
PAMET IN VERA. J. M. Seigerschmied. Slovenskemu narodu v potrdilo njegove vere ............................ 25c
PASTIRSKI LISTI. Ant. Mart Slomšeka.................... 25c
PETER BARBARIČ, vzoren hrvatski mladenič, vzor
mladeničem slovenskim. P. A. Puntingam. S. J..... 95c
podrobni načrt za poučevanje vero-
nauka na ljud. šolah. A. Čadež.............................. 25c
POTA MARIJINA. Kratka šola lepega življenja za
družbenice. Dr. Miroslav Brumat ............................ 75c
premišljevanje o božjem srcu jezusovem ............................................................................. 600
premišljevanje o življenju našega gospoda jezusa kristusa za vse dneve
celega 1. 1. del ................................................................$LOO
PRIDIGE. Mart. Avšič ........................................................$L00
PRILIKE PATRA BONAVENTURA v pojasnjevanje raznih verskih in nravnih krščanskih resnic.... 35c PRI NAJBOLJŠEM PRIJATELJU. Franc Bernik....$1.00 RAZLAGANJE CERKVENEGA LETA ali slovenski Goffine. Msgr. Val. Podgorc ........................................$1-50
sestra benigna konsolata ferreno.
Nje življenjepis ................................................................ 50c
sirahove bukve .........................................................$100
SONCE IN SENCA. Dr. A. Tominec............................$1-00
SV. ciril in METOD. A. Mart. Slomšek................ SOc
SPOLNUJ ZAPOVEDI. Fr. Bernik. 1. in 2. knjiga.
Vsaka po ............................................................................ 50c
SVETI KRIŽEV POT sv. Leonarda Porto-Mavriške-
ga .....................................................................................— 15c
SV. TOMAŽ AKVINSKI. Dr. Angelicus. Življenjepis 75c
UMETNOST V BOGOČASTNI SLUŽBI. J. Flis......$1.00
VEČERI OB LEMANU. Prof. M. Moravski S. J..... 65c
VODNIK MARIJANSKI. Navodilo za vodstvo Marijine družbe ........................................................................
IZ LUČI IN TEME. E. Gangl......................................... 50c
VSTAJENJE DUŠE. 25 govorov za prerod. Dr. M.
Opeka ..................................................................................$100
VZORNIKI PRVEGA SV. OBHAJILA. And. Krzic $1.00 ZA RESNICO. 18 obrambenih govorov. Dr. M. Opeka 50c ZGODBE SV. PISMA. Dr. Jan. Ev. Krek. 1. in 2. del.
Vezane v papirnate trde platnice, vsak del po........$4.00
Fino vezane v usnje, vsak del ep ............................$7.50
ŽENINOM IN NEVESTAM. Dr. A. B. Jeglič............ 25c
ŽIVLJENJE SVETNIKOV IN SVETNIC. Matija Torkar. 1. in 2. del. Vsak del po ................................$2-50
PESMI IN POEZIJE
brstje iz vrta slovenskega pesništva.
Dr Jos. Lovrenčič ........................................................ 50c
CVETJE NA POTI ŽIVLJENJA. M. Elizabeta O.
S. ....................................................................................
ČRNA GORA. Pripovedna pesem ........................................................................"c
gorske pravljice. Jože Lovrenčič ........................................40c
GORSKI VENEC vladikc črnogorskega Petra II. Pe-
troviča-Njeguša ................................................................ SOc
HOMERJEVA ILIADA. I. — VI. spev in VII. —
XII spev. Vsak ................................................................ 50c
izbrane pesmi. Ant. Funtek ...................................... 50c
IZ MOJE CELICE. M. Elizabeta O. S. Urs........-.......$LO0
JEVGENIJ ONJEGIN. A. S. Puškin, Roman v verzih 50c
JOB IN PSALM 118. S. Gregorčič ................................$100
KOBZAR. Izbrane pesmi Tar. Sevčenka........................$1.00
KORENITIM KRITIKOM LJUBSKIM. J. T. Tur-ku5 ........................................................................ ........ 25c
KITICA MOJIH. B. Maister .........................................■'•• 7sc
PESMARICA. Zbirka narod, pesmi ................................ 50c
PESMI. Jos. Cimperman ....................................................
PESMI. J. T. Turkuš ............................................................ 25c
PESMI V NEDELJE CELEGA LETA. L. Dolinar.. 50c
POEZIJE. Frank Levstik ....................................................$100
POEZIJE. S. Gregorčič. 1. del ........................................ 7Sc
IV. del ................................................................................$1-°0
POEZIJE, Zarrtejski .............................................................. SOc
PSALMI. Iv. Vesel .............................................................. 75c
RIMSKI VERZI. Dr.. Mih. Opeka ................................ 50c
slovenske balade in romance. C. Golar 75c
SLOVENSKE LEGENDE. A. Medved.................... SOc
SLUTNJE. Iv. Albrecht .................................................... 35c
STRUNAM SLOVO. B. Miran (J. Stritar).................... 40c
ŠOTOR MIRU. Silv. Sardenko ........................................ 7Sc
VALENTIN VODNIK, svojemu narodu ...................... *5c
ZLATOROG. Planinska pravljica. R. Baumbach........ 50c
RAZNE KNJIGE
KATOLIŠKI SHOD V LJUBLJANI 1. 1923..............$100
KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA, za 1. 1921 20c
LETOPIS LJUBLJANSKE ŠKOFIJE, za 1. 1924...... 50c
NOVA VELIKA, arabska sanjska knjiga. Ilustrovana
s slikafni .........................................................................$2-00
Brez slik .........................................................................$1-°°
MALA SANJSKA KNJIGA .............................................. 45c
III. SLOV. KATOL. SHOD V LJUBLJANI 1. 1906 35c ZGODOVINA ŽUPNIJE ŠENT RUPERT na Dolenjskem ..............................................................................$1.25
ZEL IN PLEVEL. Slovar naravnega zdravilstva.
F. Magister ................................................................... $200
Pri naročilih priložite potrebno svoto v gotovini ali Money Odru in pošjite na
Knjigarna
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Hitro, hitro mine... stavka.
Gre za "sedeče stavke," kakršne so se pokazale po prevratu v Franciji. "Hitro mine — stavka" ni pravilno, ker te stavke so še in niso minile. Še več. Navdušenci, za zmago v Franciji so "sedeče stavke" kovali v deveta nebesa. Morda niso bile tako slabe, ker baje ni bilo nasilstev, ropanja, uničevanja, kakor navadno. Ampak šmenta noče biti konec, in sedanja vlada od sedečih stavk ne mtfre živeti, in tako je res, da "hitro, hitro mine — stavka," ker vidim, da je vlada to sedečo robo prepovedala. Dvoje je mogoče. I Vlada vidi v sedečih stavkah nevarnost za ^voje namene, in vlada je vlada, stavka pa stav. ka, ali pa gre pri sedečih za nekaj drugega, ne gre morda ravno za delavca, za vlado* gotovo ne gre, in vse kaže, da za sedečimi stavkami — sedi nekaj, komunist sedi, in temu ni niti za kako ' socialistično vlado, niti mu ni za delavca, ker komunist pozna le komunizem, in naj pri tem zlomek ves svet pobaše.
V kupico sladke zmage so prilili komradi precej grenko kapljico, da poznajo le sebe, niktagar drugega. Baje bo le socializem naredil iz tega sveta nekakšen raj, ampak komunist mu meša štrene huie od klerikalizma, kakor je socializem dozdaj vpil.
■H
Environment.
Environment ali. okoliščina je baje tisti šment, ki vlada vse na svetu, vlada in dirigira človeka, ekonomijo, mašine,
politiko... vlada tudi v glavah nekih filozofov, v glavah en-vironmistov pač vlada, da vidijo vsepovsod samole tega šmenta. Pred Chestertona je
stopila nekcč oseba in menila: "Ali ne mislite, da je environment vse na isvetu?." Pa je odvrnil Chesterton i "No, madam, environment dela človeka, nikakor pa ne človeka environment."
Od 1 človeka pridejo misli, ideje, teorije, načrti. V glavi 'Marksa se je porodila ideja, [prešla v glavo Leninovo in Stalinovo, pa je pouzročila potoke krvi in prinesla mizerijo, kakršne svet še ni videl. Neka ideja se je porodila v glavi nekega nemškega "kaplaria," jv glavi Hitlerja, pa je zmešala glave prav zadnjemu ' Nemcu, da plešejo, kakor bi bili obsedeni.
Zadnjič so mnogi prejeli bombe v škatljicah za cukrč-ke. Bumf.. pa je bilo po njih, strgalo jih je na drobne koščke. Moderna družba vseh vrst in kovov dobivlja v podobi cukrčkov na zunaj sladke i— ideje. Ni environment, ideje so, ki prihajajo od ljudi v lepih zabojih in škatljicah, pa so te ideje hujše od vsega di-namita po svetu, bombe, kakršnih še ni videl sve+. Svet sprejema te bombe, ker meni, da so sladki cukrčki. Bumf.. pa bo svet zletel na drobne koščke. Pravijo, da je "siučaj bog noi'cev," ampak environment utegne biti bog — bedakov, kar je v bistvu isto.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. A&hland Avenue Tel. Canal 0523 Uradi>e ure vsak dan od 9. zjutraj do 0:30 zvečer.
— Pariz, Francija. — Delavske organizacije na Francoskem. ki životarijo pod upli-vom radikalnih struj, so baje začele zbirati pomožne sklade v pomoč levičarske vlade na Španskem. Akcijo vodijo pod geslom: Pomagajmo sodru-gom bratom na Španskem, da jih oholi kapitalizem zopet *ne podjarmi!
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
DR, H, M, LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal 8817 CHICAGO, ILL.
PRI DITE"' V
JUGOSLAVIJO
dni do vaše domovine, če potu / jete na ekspresnih parnikih
BREMEN E U RO PA
Brzi vlak v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane
Ali potujete s priljubljenimi eksp. parniki:
COLUMBUS HANSA - DEUTSCHLAND HAMBURG - NEW YORK
Izborna železniška zveza od Cherbourga, Bremena ali Hamburga
Za pojasnila vprašajte lokal, agenta ali
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
J30 W. RANDOLPH ST. CHICAGO
LS
Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Clair Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088

SBI

S3