St. 1.
V Gorici, dne 3. jatitiarija 1896.
TeČJ>j XXVI.
„Soča"
izhaja v-aii petek o poldne in v^lj-j   s  priloKO   „lilJM<Tlki Lili' vred p., j. oš ti ,.reje!iiana aH v Unrici nu  dom  poSiljaiia:
4j^].i>(-   pri upnuniSlvj.
„Gaspodarski List" izba j !•> <m:i;;. Kadar je v pefrk
SOČA
(Izdaja za deželo)
Oznanila
in ..POSIAHICE" plačujejo so za petsiopno petil-vrslb: 8 kr., če se tiskajo 1 krat,
Večkrat —  po pogodbi.  —  Za večje  črko po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v tolmkarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavrcnčiču nasproti velike vojašnice in pri Pipan« v ulici Ponte ddla Falira po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništva, naročnina in reklamacije pa upravniStvu .Soče'. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.  —  Rokopisi  se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišLvo je v Gosposki ulici !).
Izdajatelj  in odgovorni  uradnik   Andrej Gabršček.
, Bogr in narod!'*   —
Tiska „Goriika Tiskarna A. Gabršček" (odgovoren Josip Krmpotič).
l'"(lpi-ar;i .ravl.jaio s U«.u, da , -.• ku1 rit-nt dfb-Mi^d /Inmm jinkiu'-. ni« ^ruloviiir fJnii-ke firadi-kt' /.družili .ididarno dfl-iv.ut.if „v ktsil) < I ii-.. i, - h i It \i s I ;s li r i- v d »• / •' ! u »> <• a ¦inif.l    (/iwi> k ffT.l"     {»•[¦     -i     i/V-iIiii j  ••
,;.d~i'ilu:ki.iii iir.  Antona »Jiv-ntviea. ] '.-a   iia!in-.!!iikiirii Altivda   -,,'nira   ('.<>- J 'v .1 ni i: i-j ji  in tajnikom   dr. Kviirika I i
'•»'»"¦                                                      i;
V lii.un. din-  :!'». di-i-fjid.M   I*»!».V j ¦
•:. *I«i^i|» Ahram. |ifi{. Ivan HitIhu*'. • ' iirnMl :-:..! Vonmini, ¦/¦¦i^rnk Muzi j i < irra,  dr. Anton lircsoivii*,  :¦::;. i.: tntoii hliini-ic, r> . a. Ivan Kapaii.jc, , .[mi Anion Miiliti.di-.AIcksij Kojlr. ; \ dr. Henrik Tinini.                 !
j r
0 volitvah na Krasu.      j,
Vi«.ika    i i -,.... i!              Et   ..-..::      .-:n  !  <
,-, (i,i iu   |..ii.. .'..;'. i  ..  v.,.!:..  :;.   k:..-i. d i  I  '
i   ..-.m  '¦   t.i;..|.-.'c:e K t't:   da u i-,:i t.: i.i •   ;  ' *.;:!!._*•¦  m m;  i-".  il-» ./••.:(»  k ik •   :i j-ia-. I-  '  .
1«   •->:»      v     J,.  i».   !.i,   ti;-,!,     M.fc.KH     v*"-"-".       I
, ,vJIS--:   «.,:;,«.,   ..ii...^.,^..   k..r.:«. j:,.-a5.,  r
;">,.','.:»!i.   da   ''¦'  .1." ',':,.•;.'....,   '*¦',    «','•*,'¦. "i   p
v>> -u;    |...».   !.    da    »•    .:a«    i:^    n.aN-i,   ,   I
M.ilrat: k. I ji;.j,-li:i) |.:.niai-. :.-.i-na * w I-   ,   ¦
^.i.t|c   d« Hi.   >   Lin:   'r.!!»ia::!, ji. llimih   ,   ¦
r ,ww vu.itw jtra;«::.! |.:mh:. :-> ::imim. ::;.• ' \ .^rij-tuK; j:.i;»v.i ./:i-Ua m i't;;i\'tte !: «. , *r. \!a.ii-. kt ;>> iaur.i: i |>:i-".ikm.ih. .L; r:./c;
kr.i^a, a.t   ur jj-ivor:::; i> u-i L v  *. :--jk>-.-uu
•..»(.,.¦!!> k.-m. }•!» ,;..t..:u.ii.> !a I:  !i.'a-  kf.>_'.-.  k.:-
;an   }«.-;.  •>   . .p.-::-*!   [    -*.k:i:...   j   *.•/„   v
v. D: j a v,...a, .-.;...-^ r. v- , :. ,,: '   -.5  .j.-:.. :.:H:-:..  -    .-? „-i, u    s :.-.;..
, -.m   {-..    :.-vi'.: l.  v.   :*.... :i.   ;r.   .- !.. _
- ¦. j..- .:,. *..> -. 1
'      a:.::i......:.   \   .   n  '      ,-.   ¦     ' .    ._¦{..
>¦•:.. 'k...      v. : ;•      -.-:,v :<   '       1"   .-   -.;•. '
'¦ r.....   t- ;.    ...i!t» V v"..:,:' 'h-i:!. -;.:   -. .-
:..ir-*.v„.      rl|.   ..„.   .,¦;   y .,,..!    :;:.    .^^^
«. I-¦¦•¦'-«-'• I:«,v\:,itr,,'kit.,.i.^»..w.:'!-.VT-.i«--i!.**-w |Tw.'!:.l, %lll; ,.v , ,;„¦ ,. k(l.,_.. .^ " r.i.-v:ii. '. d. ?.., v,5 ;,..- .. ».- .,-,,.• v \i.::'!..::-   /    :: k-a /»   .l,*.-,,   ^ '..¦',:'ir7j: 1,  .
. i.;«,- i.i..:s-k,  w\iv.». i;V- ",,";' V?*..'/
tisf1-'*':!  K *•¦¦-'¦:   v,-! i   i^.n.,M   i., i;...,:
!{|i.ti t'rna.i':..^i 51V'^k.i, ^.:'i. ^..^.- A:kri-   !
'"¦   vladni   k i.siis.ir,   ki zc.  j)*.:^..vi   j,-,;;.. r-.A\   j
'!<.'f'ltn»^Sior-K 1;  uil;;ti"!i  1:1; u-.>.-v .: nin..;;',-.;   j
'1-iUi.ko w;::t-»,  ?,¦ ni ii>'{»;-:;: « ;>r.j\jr .11  ij{   j
i.i -v<v> in;c \aMjeti \t>;-. če ic ,c ;vi; In !n   i
•¦ iipl-v,ln iu  ,.-i,|  viiiilv...   ka;tE l.-^A dv,E.   j
»¦'>:.0;h ?.-,!r.ir»--i jo ^nv.'i • .'5. prr.',: dni,:;   j
-| riukait-i in.,-   \*i',:lni:u:   !i:y,>.:i!;   >li;.:o   ¦->.,. -a   j
1?- vo:i!i;i!t imenikov  j« dalje   raz vi is:o. j
l<ia:o« štiri oui-imirji na jnnii.i-i §, i., o |- j s-nvk ±, Črka u in ]i ohriu- m volilnima wd,». kati-riis o Času zndnjih občinskih vo-'!}f, t» Iiilo Se v oLt ini; a neki drujri oh-'-'"ur 5 popolnoiiia enakimi zii.iki nt bi! sprejet v volilni imenik. Volilni zapisnik sam mora tr,f>'j, nko je popolcn, pričati u dvojni meri, s kl>tero se je v Komnu merilo.                            I
!.' vn!i!in,M   Mp;-nii;:i  pno! m   volitM-v   j i»'J nižini v.\ ilni.i'iiilj aktov ,«•  i.i/.\iiliio.   »l.i
pr-j  i..iV«.J i.i  Mii^e   iuln-i   ni-;«)   bili   kla.ini   i
pit ji;,:  i<-:!ii, u <:,i   tt|i|i  ni-«i   pridi  k vo-   i '..Ui. tu da '.:-i>  uyuv,u\di  "m*-proti smiiioI-
/..n;.'.!  -.%.> :li  ;m. n, m    pioti \i»i;Ui,   ki m>  ;,•   !
U- '..i    !,;(/     !l,lli.    I,-     ,',i|ii-lllk.l    !ll     k   ll,«'l;ili   j
-p., i.i 0..S1 p- :n i.> lii.lt ra/\i.l!iti. da ti -lin
,>:.i:.,M   I..   *,. bu i.ir   !»iv«„,.:,.:,   na i/Mu   ;
\«...:\.-. ,-.- '.ni: i); m- ;.- I.i!: udeležili. Vki.iili   j
'• .m -i- cki.i ::i ^:.i\..u r.i/if!,.ivi! jirvi) miIjI-v   '
!t r.i'.;.-.«. i!i:sr"'.ki ••¦ dn'r:o «\i-1 ra/lmr, 1.1   i ,!:,;..,   v   ,.:..¦,,;.  Z i.^.l::.*!,¦,,,.•¦,, ,.rv,\.,-
.!¦.   ii •. j-H.....I-I .v.i-..i.i m! sir.iiik.>. .m   ;
^..\.!f .!.   ...I  V.' da".'   ini.!.t'.li.'i,M \..|il...    '
:....:•,.•. p..-...',., u 1/. t.                                                      j
!,; v.::::. r-., ...,,i>r.;k.i,   pi-an-v..-    * S,-   !
.' ::s •:=     H«.  - pivu.It.;.  •«• 1.1 v i<liu.. 1I.1 .lv.i   (
i ,...-,.   i:..   -.  ¦,...!.-:  ..   -¦"lii-la    ii.M<-/:i.i   \n-   J
,:!•,>. i-  ¦;>:,.'Mi, .." 1.....¦,,   ki   :i- |h^i--.|ii\.i1
!l..'l :*i\-.:.::. /'.i« il -II! III lli I-! I. W pi-.l-r..f-: ;.:,.¦• ..!.i .I...M lili lli.tii>V. lir i,' ¦.-!(..,      ::.   |..-iii. ::.pm   pn.'h u.ja   t-kr.i:iu-»r.i
r-;.u : .1 .1:1.' r-i. ,.• |m  /11,11111. * i. i t.i  um; 1
m rM    fr:,r,,i[',.i    11.1   iiji'.    Kiiiiko   ,..•    prit: .[.al  j uki.i.ii: vi.is.u1 tj1   dva   drima   vnliiii.t   iim/.i, i,,".-..,,   ki    -*'   um   »M.i   ini.il).   Z   l»nl!-iiii ti-]> Sji.:.» puit-kai  ;- -i,i r.i^iu'   .Irn/f \n!il.-f
• -pi.i!li,ir.i. i" pi|':i-if'.l klMsi, k,lt.'|o «• \ .1-!:! V -u.;i. J..- <li:<i .lil «li.M.i\.il |.h pn-U,-:!. < V-!.i::..!,. O -n-ki luiisiMliik ".¦ v.uVI "..1 i-.i U-, .,M.c.i...kr.i1«.«r.i,!.iv.iri.. 1.1 -1 i-•H..!.:ai.il, k.r.. 1 ... .• I.:i-. ilvmu.i tudi iiUmI.
i-.ii r^uiun. lu"','^-'litino ,'..¦ ni.".!., p.1 j/r.m vo,,l-.i  ,¦¦ nki.ijiii j'|.i\.ii\ !,i ni fl.iii
li-r t.* 1- |ir» i;r.t kuhi pnjdedo.u, k.rr -<¦ mu ••¦ ,'.:.-:o |iii(iit::,ii, •|.i.>ii(l..ii   il«i nii-.tij.   k!i'i'
..... o.l.l.i-..:i VU n\i. .I.i i   vo!iini   ml   <»l-
;-n'i!«> pr.m.   da   r L tja   in'i:ne   komi ijc   klKe I i..!,:,... .It o,!.!.,.,,, .v,,,  ,!.,...
^< •<.....s»t-»   »    :-.|.M..ki!,   i.,   u /..- j
i':'---.....^ ••!"» "• !'¦> v>" «'t'.i"    ^ ^" "»'-
t.:i j. mu •:.-in.!.!-,.- .tk....-riii.-, \ k.itfi-iii n.»
-   vi ::¦>   ,r;.,-!!_;,    ii-v..:in./!i.,i-,h..   u>'.A*>   \
«;-.-ji.-i lii.icr.i.i:.c {ir.i\i. .i.i  |uitu;ji.'
l:i (s'.Im i-|..,:]jiii!i. <i.i {.niS--t -d ,..i.J|.is.ili 1:..:» \ot.lc,,ii kch-.i-i, ii; \oii!ni iim/,,1'. ki •-. u.i -i-v .).; v:.!-;i in im M«(j;t u;.^.i .-!i-~.i',i, k.jr ^.- „.• ^.ulil,.. k.il<-i':i!i ,;:.• ton-j j.u- j foliM i.r.i. <':•• -!.« .U.i 11.0/« |.o,i|.i...!.i s\4.ji I i!ii.:.i ^ :-;k.. n.»... .• tr.l... «*i»*tiifi.ll. .I.i v o.l*.!r„-...:i. I^ll^, ,., ,.,.,1 „„»„¦> t., „ku-iS-" e:.j  iiikolt r.'- is: m '-.1   \-!;.s\" |n!>!|n^>.    I'i i
(-¦••;.      .    V      '1        ¦¦   -..    W       V    !!!,..-    ki'.    -   .I!..-    .
i. :-.:,>   k      ~   •.  :..   .:..  hi ¦•   in-n u si h/..1-- ; ..'..   -i .   '  :.i    .    ¦:.» (jI   l:i    ¦,.•::,11-   niti/..- ! «^'.   \«.. .  •    ::.!-r\.'. Jik.i .i.i hm   i.-m.'il   li.i- j
,.   .-.   :     •    ].'• !  ¦..'  v.,.!.::- ».vv- i   -i... -,.¦-..   !
m-.  :. • *..»:.:>  <•   t   «l!ii.-«..   .1    ,.i..i    M.|.t-   :::..i   ¦
.:- :   .i.i     -  •-.:   - .•:../.• p«. , 1 ,-:.. k:,,i m   !
»>:•:... .i    j:    i    ..-.  .;,.   kos:.;-! ...   ::-•   .i.i   hi   j
:¦¦%.....,¦:.. si.-v......:,.,'... -,{;»;»_i.....i.„.;i,.ki j
"'"" ' i''f.,^"«, t-j i.]"!:.":., iii m:..!.i:.. :.:!i :.u- !
\.i:..   i'    ,.-{.;-:.:.:. ..mi   .¦ poviti:   j.imi-.:«•»   j
5-.-.::;. <!.; j.r   h: .   .   ? .,'!-..1  vi.;.!- v,  >i> okr.iui   1
/:i.i;-   J.:-.-.!! h.   it,:.:., m   i....;i.::,.;.' tl.t • tit-n   '
k..:: :. i .t.;'.   ,¦:!¦: 1  ; .-.v.m   vni.irt'- pr.iiii -. «i t-i   ¦
?¦ ,'..;:-k'.   i»it  <ir;;,'i pri'-!t;i \.>!:l\i  v K-rmi;i  ' i;i   bu   di,y,~;> ;i   u-ilfti \i.;;:><- k  vc::hi. k-r I >• ii:!u u-. r'ini>   kr.-ttio  t.-'.-   »i.ij...'i:o   pi-.u.n : v   i:...:.ik-:. .1 .-i m,   iriVom   !:».:l.-r!,.t:r:.»   v.i- ' '..::..¦    pMv:r.t  p: i.-ii.iv..;!  i^:  f-:.«:«   inli;,«'  k.i-:::.-;.. turv  -.;:>i'i iM-ii fnMiMlmv.i pivte^.'. V >-/a:^kfi.i \>> :::.•¦!» iiiK-uik;! !>:!o )«•   ^If.ii' !: i t>;.si'!:'; :j..vm k.sj.-li.l.tla v fi.fiit.tltiiMii o/.iiu v-- v let t, kt r <:-/it>ki  pn i/;ip.u. ;c   liti   s p:.i-.::.i t»..-!u>= :  ::i p.-!;:.ik«i:n lip^.ui v  p:v.v-:::j::uk'!i! ir-n-tiin   prvotnih   voiilccv: ;i!i okraju ¦/.i\dT ^.t jo r.i?.r'i.is!i kol !if.-pusolnii-«M k«ui-; ilt.i.tt.:. t'.f5, k.-r i.i»,.i nt.iicjij.tlrio voi;!m; pra-I \u-c.  Ton-j   v   Koiiiiiii   j-1   vi>!j;tl ptv'r«'Sck v I uli.tki. v Sr/.::Li >!iMiiii po/n-Ai-k: ;. vodno v i pri!or* is'.i Mr.iitki.
i              (io«ptt.i v).iditi za-h>T,:>ik bo morda ii'hrn-
| v.irj.d, tia vj.tdnvitiu koir.is.ir;ii .;<-• 11 tlo^.t, po-j uf-ilt volili t«, d,\ ne bodo volili iicvuljtivno in j ton-j   brfv.tbpL>ino. V leni   utu 110 oporekam. Ali kttko so s-lriuja s to vlatlino nalogo ono, I kur  so -vladni komisarji   razkladali   prvotnim j volilceni n,t :nnugiii krajih, da namivC tiC-ilflj, I Ce opr.tilj.i oit 1-iii'Ui   začasno službo  občinskega tajnika, nima pasivno voiiiue pravico V Taka trditev je v na?prolju z zakonom in /. rtizsodliami deželne vlado; tak poduk ,j<- popolnoma   kriv   in je zapeljal   volilce, da niso volili   volilnih mož, za  katere so se bili   na-I menili.«
.Možje, ki so pudpi>d; protest, pritaji;, kako jo vlada po svojih organih uplivaia na v..;ijee. ji-iiiala jim častno besedo ter »a »jo pritiskala, da mi \olili v njenem smislu, kur •-i' suk iker tu1 nniiv oi<<t4r,ivali,
NihViii ^pn^iili sti v iiitdiiljm' jiodroh- | ini-li: li- lu hodi iv.viiu, tia m« rndim. kako .,!• |iri-i.i «¦. k. \l,ida .lo l,-i, da jo na slo-¦mi'iii:i na i/:.in j wii-ki, lon-j na silikoni strani, skuhala pri-iitli>li-/ili. Vk!,!ili j linliili kali-nv.1 posl.mra /a so, mod lom, ko avil prvo Minirv [ mi'd Italijani, to jo m.i »mfno.M slrani, so i ra-.i ra.dmr; iii ' t;i Mikala, kolikor inoni znano, v iclo^njo iii7i-liii)zliiii-<.ki> vnlilvo. \h Imli na slovotiski •tiatn m> ji'| po'.kit!- ni po.-r.vil. Mnžii, za kalna m- .;«• Ima slada o,:ro!a m \pivski, jo -pi-:i\il.i .'iirr v n.pri.l.ii p.il../ai, .la si> jo o n.iit diimnovalo. kaknr hi imoia i. nio kako '»ivii. I.t jima ji-laku kodoial.i pri volilrili; a -.iiii.i m« ni.la u.li-l.vii.i vladi..« potijo in jo !,.•,!,! odoliraiala. .lodi-ti >. m. d ntili ,,.' i/.n^no i/javil, d,i ni imri in niii-a opt.aila z vlado; a oha -ta s Mojim p..stiipaii|ciii kn|, k» slu stopila v d.-;',.-|ni Wior. pu!;a/.aia, <la Imn-Iii kol pio.-la /a-!opmka svojo^ta naroda zaMopiiti po svo-joni pri'prii\nijii in po svoji vosi i koristi >.\u-,il. vulilivv in dožrlo. Poka/.alasla, da imala mlprlih noij za lo, kar so ^odijor široko sivo, ki uti|oma /. enako ljiilii-zuijii vso do/.elo; a .1,. trsta laka, kakm-Mi.i ;ili jo Imtola pokazali vladna ii^ihicija. Zalo i/javljaiii v svojem in ovojih somišljenikov imomi, da homo ;:JaMi\iih /a potrditev |e vo!itve, u da oh enem oleaiiamo ozna^ono vladno vtikanje v na-o \oli,vo |<>r to odločno /airaeamo' kol tte/akoinlo in iievreiino vladnih m^ai^ov,
po*.-t»u	<!.!¦.•	n.-;.:i!   1
|. .•..-.:,.   v	ii--- t.	i nikoh
pO: l.llirr
Interpelacija
dr.  (»rcKorMni  in  tovarišev  do
V,vi-.i tto-li ;:o poda e. k. Ilanie^liiika v 1'ritiiot ju radi s!o\..n-,!;.' |jtnt<iko ftole v (Soriei. Meželni   -olski   ¦.¦¦'.«.   :•.   iln.<   ti.   maja ls7n., ,|,./.. Ziik. M. HO, določuje v fj, 7, kakor slnli:  ,Vm>   okoliM'-ine.   ki   so   za   nsla-
nii;l;>-iii" mi|c in za nje nrautanjo.....rodiijno,
ima doioeili koitii-ija, M-slailjena iz vseh iidel.Ji-iii-.-v, I.t iih. -iV je Ireha. na me-ln ¦-'";«.....>nv!,,lali: liomi-ij^ki zapisnik je podi !..: i «l.iljiiiin iliili^liiiiu-. Ua/.M.dh.i »prav-ne-a soilisiM z dne 17. tnija I.S1I1-. šlejo mod okoli-rine, ki mi za n-lano.ljenje Šole inero-
katei
posla
so!-ko po.-iopie. na/.Miilhe z dno tis. junija KsSO.. j. lehrnarja 1SSI. in S. julija lSISa. pravijo, ^U ft„Nki pr.isln,- se ima'določili po kiimi-'i:i L- l.'da:. ko m- ii^lanavlj., m.va Šola, .i tedaj hro/piijjijjtin. in sieer lako. d.i se iidei.v.ij.) komisije v<- piizadeto stranke. Ko -e ;e .loinf. t ala ko-arna v Podluriiii kol šnl-ko poslopje edini sl|,\(.»^|<i soli, ki so ::ii.i n-lariovili v (Joiai. ni hiio nie s|j;,i|i o komi-r.i, katere hi ->¦ hil: udeležili imi, ki s1( :\.!aY\ali (o i,,!., in ki -oprite) stvari ^olovn pir-Md-li.
Minisl.'isk.i naredha z dne <•. iuuiju \>>T.\. i.: ill. I-I..J.1 1SS.",. doloMie v Š- J, odšla* kil I. in i., d i snl>ki pru-ior se ne sine za -!.i!im izlir.di, dokler ni privolil v lu okrajni, oziroma v (Jorei mestni šolski svet. iti da se naua izhrati po nioZiiosti v središču -o|sk«vM ok.iii-a. Kaliti.-li,.'V.i kosarno je pa odohrii deželni m.I-ki sv. I kol Šolsko po-s!op;e i:{. novemhra, jn-edno je <ni'slni ši l-ki svet v lo privolil, na podlagi .sprifov.il raznih ','.' '.-"    i od-ekov m-slmva slaraSiiislv.i, ki se nikakor
,ok!.;;;;!i|Iie imrejo id,,,.;iu.,v,., , „,...„;.,, soKu,,,
\ svetom, m   sicer  <.i> rohn (juTilenji) mestne j ohfine. dasi ie hiio možno dohiti šolske pru-j s(„ro v srediičii okoii.ša. i           Ta   formalni   |io-r.'Sek — polen  neod-
i iiii<!in;.'.!   stviiine[.M ^reha -- je moral čutili j tudi   deželni   š.   -,v«-t.   k. r drn^ai".- »i -.imeli, j zakal je zapoveda! komisijo mestnega SoNkiva j -vili, i^j se je vršila  1'1.  novemhra.   Pri   tej J pii.iki   sta   splavila   nOiteljska   strokovnjaka, j ki s»,i >,.  j,,   udeležila,   o.sti.i   poročilo   proti j ie.,j!i, da In se kos.irna rahila kol šolsko po-s'.op,,f slovenski š.,|i, Ali lo poročilo ni prišlo v mke višjim šoiskim ohl.islim, ker. ko se je imel pi-ati  Is. novemhra zapisnik o oni komisiji, naznanil jo predsednik, da od dež. š. -veta   je   došel med lom dopis, ki pravi, da ni   Iroha.   da   hi   s«   komisija   izjavila   o lej
Dne -21. novembra bila je že dru^a komisija v Podlnrnu, poslana od dež. Sol. sveta, kateri je lila baje dana naloga, izrazili se o rabijivosli kosarne za .šolsko rabo brez ozira na i.jeno daljavo od mesta, dasi je ta daljava sama na sebi zadosten uzrok, da se kosama i e more sprejeti kol šolsko poslopje edini slovenski šoli v Gorici.
Po vsem tem je dež. S. svet ostal pri svojem sklepu, da slovenski otroci \ Gorici, ki hočejo bili deležni šolskemu pouka, morajo hoditi v Podluren, poldrugi kilometer iz mesta, na mejo proti Št. Petru. Goriški otroci, ki hodijo zdaj v .Slogino" šolo, bi imeli v Podluren skupne poti 31:20 kilometrov, tako, da   bi   prišlo na enes/a otroka povprek 7-73
km poli na dnu. Mnogi otroci hi morali prehoditi po 10, li>, 15, celo 15) km na dan. Naravno jo, da vsem tem bi bilo nemogočo hodili v soln, kajti ni očeta, ki bi puslil o!roka po zimi in po loti po U, 1, ;> ur na dan na poti v šolo in i/, šolo, kjer se mu prav gotovo telesno in dušno pokvari. Tako poli moro odobravali lo on, ki noče, da bi olroei hodili v šolo in da bi šola uspešno delovala, ki hoče, naj hi šola hirala in /.umrla. In vendar pravi g. (i z^oro omenjenega šolskega zakona: »Šolsko obliislnijo imajo pazili na lo, da so potrebno ljudsko šolo, kjer jih šo ni, brez nepotrebnega odkladaiiju usiit-tiove, in da se za^ohivijo vsi potrebni poboji zalrdttei.M in blanonosno^a njih obstanka". Ta določba so je popolnoma prezirala, ko so je izbrala Ivaliiielijova kosama kol šolsko poslopje edini slovenski soli v Gorici.
Ob onem se je preziral odlok dež. š. sveta z dne Ji. junija ls«l1., kaleri nalaga mostnemu šolskemu svoln, naj poišče središče šolskemu okolišu /, ozirom na lo, da stanujejo slovenski šolski dolžttosli pod-vižeiii olroei poraznih krajil- iiieilnejM ozemlja, na lak način, dr lin mogoče v h e m otrokom, ki so v Gorici všolaui, doseči šolo s pomočjo poli od V km, Kalinelijova kosama ima pa oh nieslui moji takn'le|<ii. da limono otrok hi imelo nad \ km do 5 km poti v šolo. Tem in umorim drugim je nemogoče obiskovali šolo, ki hi so ustanovila v Katinolijevi kosami,
obiskovanje šolo jo državljanska dol/-nost za olroke od (i. do |i!„ oziroma II, leta, kaloro jim nalagajo državni in deželni zakoni, kateri žugajo strogo kazni roditeljem, ki lic hi pošiljali svojih otrok v šolo. Namesto, d.i bi šolsko oblasti, kolikor mogočo, olaiMvale izpolnovinije državnih zakonov, obtožujejo v tem .slučaju izpoltiovaujo in j« dolnjo celo nomo;',(,če, Komu na ljulioV Stranki, ki žuga z nemiri in izgredi, nko hi vlada hotela pravilno izvajali šolske zakolu. Ta stranka jo dandanes višja inšlanea nego dež"lni š. svet v zadevi slovensko ljudske šole v Gorici.
/. ozirom na vse lo slavljam podpisani do Njegove Vzvišenosti gospoda e. kr. nu-.....studia v Primerja naslednja  vprašanja:
I. Kako more Njegova Vzvišenost 'a-govai jati okoliščino, da se je določil kraj slovenski ljudski šoli. !:i se ima ustanovili v Gorici, ne da bi se bil,t sklicala komisija, katero zahteva g. 7. zakona z dne G. maja JS70., dež. zak. št. 30. katere se imajo udeležiti vsi, ki so pri stvari prizadeti ?
:>. Kako je mogla Njegova Vzvišenost predlagali, naj deželni šolski svet sklopa za .stalno o prostoru, kjer naj se »tvori nova slovenska šola, ne da bi se bi! izjavil v tej zadevi mostni šolski svet goriški, kakor to zahteva g. t}., odstavek 1. ministerske naredile z ilue '.I. junija ls7:l. in  K), maja 1SS.V?
;». I/, katerih razlogov je Njegova Vzvišenost odredila, naj se ne piše« zapisnik o komi-iji, I i je bila i'i. novembra v Pon-(tirnu. oziroma naj komisija ne izreče svojega mnenja glede na Kaliiielijevo kosamo, vsled česar ni prišlo do višjih šolskih oblaslij poročilo šolskih izvedencev, ki sla se udeležila komisije, katero so je izreklo odločno proti lomu. i\.\ bi se rabila omenjena kosama kol šolsko poslopje za slovensko *olo ?
t. Ali je res, da je Njegova Vzvišenost naložila komisiji, ki je bila :>7. novembra v Podlnrnu naj se izreče o rabijivosli Kaliueli-;eve kosamo z;> slovensko ljudsko šolo brez ozira na to. da je zunaj mesta in oddaljena od središča'r" Ako je to res, zakaj je Njegova Vzvišenost izločila iz naloge, dane komisiji, oziranje na ti okoliščini in izjavo o rabijivosli kosamo za šolske namene z oziromna eksceu-frično lego in oddaljenost kosamo od mesta ?
:>. Kateri razlogi so nagnili Njegovo Vzvišenost, da je odločila slovenski ljudski Soli, ki se ima ustanoviti v Gorici, tak prostor, ki direktno nasprotuje njenemu uspavanju in obstanku?
(i. Kako moro opravičili Njegova Vzvišenost to, da ju odločila slovenski ljudski šoli v Gorici tak prostor, ki je za mnoge v šo'ski dobi stoječe olroke lega šolskega okoliša oddaljen nad postavno daljavo i- km., dasi je bilo možno dobili primerne proslore blizu središča Šolskega okoliša?
7. Kaj je napotilo Njegovo Vzvišenost, da je odločila slovenskim, šolski dolžnosti podvrženi in otrokom goriškim lako šolsko poslopje, ki dela mnogim otrokom obiskovanje šole, to je izpolnovanje postavne dolžnosti, nemogoče?
V Gorici, L\S. decembra IS95.
Interpelacija
poslancev dr. Al. Rojca in tovarišev do Njegove Vzvišenosti gospoda predsednika mini-sterskega sveta rudi slovenske Ijndske šole v Gorici. Goriški Slovenci se borijo že od leta 1801., da bi   dobili   ljudsko  .šolo na mestne
stroške, kakor  določujeta  državni  šolski  in temeljni zakon.
Ta zahteva goriških Slovencev jo popolnoma opravičena, kajli večina šolski dolžnosti podvrženih otrok na ozemlji goriftkegti mosla je slovenske narodnosti,' ki niornjo obiskovali italijanske mostne ali slovenske zasebne šole uli šole miniij meslnegu ozemlju, ako hočejo bili deležni javnega fcolskogii pouku.
Opravičeni /.»Ulovi goriških Slovoncov so trdovratno upira mestni /uslop goriški, ki je iltilijunkogu mišljenju, lu sumim kol svojo glavno nalogo, varovali ilulljiniskl značaj mostu goriškemu.
l»o dolgih pravdah razsodili so; deželni šolski svet -21. junija 18!H'., mitično mini-storslvo i!.'), oktobra lSlU-, in upravno sodišči! 2i\. juniju tS«>r,,, du ||U,S|,) g»risko Jo dolžno ustanovili šliriruzrediio ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom s I Ti, Koplem« hrom |S'.i1., '/, odlokom od dno 15, februarju lH«,ir>. šl, 171)1) podaljšalo jo mitično mi-uislorslvo hi mit do 15. Kopi. IHtlo,
Uprava nioslu goriškega se je Irdo-vralno usluvljulu mnogoštevilnim ukuzntil višjih ohluslij, da Iti ustanovila pulroliiio ljudsko šolo, in pogosln ho jo čid glun, tla mestni zuslnp ne udu lo sili, In ju okm<» kuciji, ioft, du drugače mu ne dopufiea minulim čast in ponos, Zulo ju e, kr. nanioHl-uik delni vsled višjih ukazov pripravo, du izvedo razsodbo upravnega sodišča oksoku. cijskim polom,
To jo bila njegova iIoIžiiohI, knjli kol najvišji uradnik v deželi inorii, čuvali in vršili zakone in naredile, če ludl ho v prilog Slovencem in neprijetne kateremu Italijanu, Slovenci so se ekstikiicije veselili, ker »n prepričani, da po drugi poli no pridejo do lake šolo, kakoišuo potrebujejo, in ker ho pričakovali, da cesarski uradnik, kol zastopnik in izvrševalec zakonov, uslunovi le dobro šolo, mej lom ko nasprotniki šole je sploh nočejo, ali pa dopuščajo, ako že mora bili, le kolikor mogočo s 1 a h o.
Cesarski namestnik ti ustanovil šole s 15. septembrom, kakor je bila njegova dolžnost, in kakor mu je bilo lahko mogoče, marveč se je začel pogajali z nasprotniki šole. z mestnim zaslopom goriškim. Ta je hitro razumel, da, ako se ustanovi šola ekse-kucijskim polom, so mora ustanoviti dobra, a da njemu bo dovoljeno ustanovili slabo šolo, ako hoče prostovoljno k nje ustanovili pripomoči, ter rešiti cesarskega namestnika dolžnosti in neprijetnosti eksekucije. Naravno je in lahko innljivo, da slaba slovenska šola jo manj nevarna italijanskemu značaju mosla nego dobra golti, ako je sploh nevarna; zato se je mestni zaslop brez težave odločil /ai s l:i h o šolo, a ob enem za pozitivno sodelovanje pri nje ustanovitvi.
Načelnik deželne vlade jo sporočil la sklop mestnega zastopa osrednji vladi kol veliko pridobitev svojega modrega postopanja nasproti italijanskemu zustopu ter kol znamenje in dokaz mirnega in zmernega mišljenja v mostni hiši, knkor je bilo lo že prej trohljono v Iranskem odcijozriom listu /, dne S. junija. Slovenci so pa smatrali bi sklep kot lo, kar je v resnici, kol oškodovanje šole, ki se itiisi ustanoviti, otrok, katerim je namenjena, in roditeljev, ki so zii njo prosili, kol kršenje razsodbo e. kr. deželnega šolskega sveta z dne 21. junija 1891., v kaleri jo rečeno, da nova šola mora zadostovati šolskim potrebam slovenskih šolski dolžnosti podvrženih olrok na ozemlji goriškega mesta. Slaba šola, za katero so ogreva cesarski namestnik, ne zadostuje re-čeuim potrebam, ne ustreza šolskim zakonom, no odgovarja naredbam višjih oblaslij v tej zadevi.
To priznava cesarski namestnik sam, ko pripoveduje, da Slovenci naj bodo zadovoljni, da so načelno zmagali, da je mesto obsojeno vzdrževati slovensko šolo, če tudi ta ni taka, kakor si jo Slovenci želijo. Ti pa ne morejo »iti zadovoljni z na-č e 1 n o zmago, marveč zahtevajo, n a j s e razsodba izvrši, kakor ni upnik zadovoljen, da se dolžnik samo obsodi, da je dolžan plačati, marveč po pravici zahteva, na i plača kar je dolžan. Slovenci morajo toliko bolj zahtevati, naj jim mesto dii, kar je dolžno^ namreč d o b r o šolo, ker je ta njihovim otrokom neobhodno potrebna, kakor vsakdanji kruh, ako hočejo, da se izobrazijo in da ne bodo vedno »podlaga tujčevi peli". Mestni zastop jo dolžan skrbeti z enako očetovsko ljubeznijo za svoje slovenske, kakor za italijansko občinarje ter deliti obojim, kakor so si tudi po številu in po razmerju davka enaki, enaka sredstva za pouk in izobrazbo. Cesarski namestnik nima pravice odvezovali mestni zastop od njega dolžnosti mi veliko škodo slovenskim obeinarjem in njih otrokom. To pa je storil, ko je dopustil, da sme mestni zastop ustanoviti slabo šolo namesto d o b r c,. do katere imajo goriški
Slovenci pravico in katero potrebujejo, kakor riba vodo, ne da bi bil pa odpustil davke, katere plačujejo. Tako postopanje tesarskega namestnika bodo nekateri Italijani in poita-lijanCenci hvalili; ali Slovenci tega nikakor ne morejo odobravati, marveč oporekajo odločno proti takemu postopanju.
Slabost omenjene šole obstoji v tem, da se ima naseliti v nekem nepriprav-nem, slabem poslopju zunaj mesta, na periferiji, kamor bi imeli otroci tako dolgo pot, da večina njih bi nikakor ne mogla hoditi v šolo, kamor bi jih roditelji ne mogli pustiti, ako nočejo postati krvniki svojih otrok in sokrivci velikih telesnih in dušnih nevarnostij in gotovih nesreč na daljnem polu. Uradnik, ki potrjuje tako poslopje kot Šolsko poslopje za edino slovensko ljudsko šolo v Gorici, ne postopa kot izvrševalec zakona in prijatelj šole, marveč kot pristaš in pokrovitelj nasprotnikov slovenske šole v Gorici.
Cesarski namestnik nima niti enega pedagogičnega razloga za to, da je potrdil Kalinellijovo kosamo pod Turnom kot šolsko poslopje za slovensko šolo, marvcC vsi pe-dogogični razlogi so odločno proti njemu. Ostanejo mu torej le politični razlogi, ki v šolski zadevi nikakor ne morejo biti me»e-dajni in ne smejo odločevati, A tudi politični razlogi niso v prilog njegovi pogubni politiki v Primorju, kajti resnično avstrijska politika ne more nikoli zahtevati, naj se kratijo Slovencem ob državni meji proti Italiji po dr2avnih zakonih zajamčene pravice, zato, da se ugodi italijanskim nemirnim in nestrpnim zivljem.
Dne 16. novembra je bila pod Turnom komisija mestnega šolskega sveta goriškega. Šolska izvedenca, ki sta se udeležila, sta sestavila ostro poročilo proti temu, da bi se ona kosama rabila za slovensko šolo. Ali cesarski namestnik je odredil, naj se ne piše zapisnik o tej komisiji, češ, da njena izjava ni potrebna, in tako ni prišlo ono po* ročilo na znanje višjim oblastim:
Dne 27. novembra bila je druga komisija, katere se je udeležil tudi deželni šolski nadzornik. A tej komisiji je bilo baje naloženo, nai se izreče o rabjjivosti kosarne za šolske namene brez ozira na njeno o d d a 1 j o n o s t. To pa jo znano, da velika oddaljenost poleg slabih, ozkih, nevarnih, smrdljivih dohodov, je glavni pogrešek na onem poslopju, in da radi tega bi ne bilo sposobno za šolsko rabo edini slovenski šoli v mestu, če tudi bi 3e premenilo v šolsko palačo.
Vidi se torej, da namestnikova poročila o sposobnosti Katinollijcve kosarne za rabo edini slovenski šoli v Gorici so, kolikor zadeva pedagogično stran, nepopolna; — da namestniku so služili politični razlogi pri razsodbi o kulturnem vprašanju velikega pu-mena, kakeršno jo vprašanje, ali naj se Vi goriškim Slovencem dobra šola, kakeršno zakoni in naredbe zahtevajo, ali na slaba, ničvredna aola, kakeršno so pripravljeni dati sovražniki slovenske šole; — da cesarski namestnik se ni potegnil za izvršitev zakona in vladne naredbe, marveč da se je oziral na upitje in pretenje neke stranke v Gorici, ki ima široka usta, a nikake moči, ako ji je vlada ne da; da je torej šel na roko razdirajoči stranki ter pustil v veliko škodo državne koristi in državne avktorilele, da se kršijo Slovencem v državnem temeljnem in šolskem zakonu zajamčene pravice.
Zato stavijajo podpisani do Njegove Vzvišenosti gospoda predsednika ministerskega sveta nastopna vprašanja:
1.  Ali hoče Njegova Vzvišenost odrediti, da se mu direktno in neposredno predloži poročilo šolskih strokovnjakov, ki sta se udeležila komisije 16. novembra, ter natančno poročilo deželnega šolskega nadzornika, ki se je udeležil komisije 27. novembra, da se do dobra prepriča o popoln! nesposobnosti Kati.nellijeve kosarne za namene slovenske ljudske šole v Gorici?
2.  Ali hoče Njegova Vzvišenost naznaniti politične razloge, katere je navedel cesarski namestnik v Primorju, da bi visokemu ministerstvu dokazal, da treba sprejeti Kati-nellijevo kosamo kot šolsko poslopje slovenski šoli, a da ne kaže sprejeti niti začasno šolskih prostorov zasebni šole, ki so se ponudili brezplačno za namene nove slovenske ljudske šole?
3.  Ali hoče Njegova Vzvišenost naročiti cesarskemu namestniku v Primorju, da naj napne vso svojo moč in veljavo v izvršitev zakonov in naredb državnih oblaslev tudi tedaj, ko so v prilog slovenskemu prebivalstvu v Primorju, kakor n. pr. v zadevi ustanovitve slovenske ljudske šole v Gorici, ter opozoriti ga, da nikakor ne gre, da bi z napačno izvršitvijo to pokvaril, kar določujejo praveveljavne razsodbe v prilog slovenskim, šolski dolžnosti podvrženim otrokom v namen, da se hvršijo obstoječi šolski zakoni ?
4.  Ali hoče Njegova Vzvišenost opozo-zoriti c. kr. namestnika v Primorju na to, da Slovenci v Gorici imajo z Italijani enako pravico, da se varuje in goji njih jezik in narodnost, da se varuje njih čast, imetje in življenje, da uživajo državljanske in politične pravice, da dobivajo potrebna sredstva za pouk in izobraževanje, da vladni organi ž njimi blagohotno ravnajo, in da tedaj popolnem različno postopanje vlade nasproti Slovencem in Italijanom v Gorici je neopravičeno, nepravično in državi kvarno?
5.  Ali hoče Njegova Vzvišenost zapo-vedati cesarskemu namestniku v Primorju, da kot načelnik deželnemu šolskemu svetu, kateremu pripada pravica in dolžnost ustanavljati nove šole, poskrbi slovenski liudski šoli v Gorici, ki se ima ustanoviti, v najkrajšem času primerne in spodobne prostore, da se zatre opravičena in rastoča razdra-ženost, ki je nastala mej slovenskim ljudstvom radi izzivajočega postopanja   cesarskega   namestnika  v  tej   šolski
zadevi?
V Gorici,
28. decembra 1895.
Interpelacija
poslancev dr. H. Turne in tovarišev do Njegove Vzvišenosti gospoda naučnega ministra radi slovenske ljudske šole v Gorici.
Deželni šolski svet je razsodil z odlokom z dne 24. junija 1894., da je mesto goriško dolžno ustanoviti za slovensko otroke v Gorici ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom s početkom šolskega leta 1894/95, t. j. z dnem 15. sepL 1894. Mestni zastop goriški se je odločbi uprl in je ni ivršil.
Visoko c. kr. naučno ministerstvo je z odlokom z dne 25. oktobra 1894. potrdilo zgore navedeno razsodbo deželnega šolskega sveta in ta je z dne 1. novembra 1894. pozval mestni šolski svet goriški, naj radi otvorenja te šole nemudoma ukrene, kar treba, ter naj poroča o tem v štirih tednih deželnemu šolskemu svetu. Mestni šolski svet goriški se je uprl odloku ter ni ničesa storil.
Visoko c. kr. naučno minjsterslvo je z odlokom z dne 15. februarja 1895. zavrnilo prošnjo mestnega zastopa goriškega, da bi se odložila ustanovitev slovenske ljudske šole v Gorici, dokle* bi upravno sodišče ne izreklo razsodbo v tej zadevi, rekoč, da v slučaju odložitve bi bila slovenskim otrokom v Gorici le zasebna šola dPJštva .Sloga" na razpolago, katere obstoj, kakor je iz aktov razvidno, ni zagotovljen, Cs torej ozir na javne koristi ne dopušča odložitve.
Vsled tega je deželni šolski svet goriški pozval z odlokom z dne 25. februarja 1895. načelnika mestnega šolskega sveta goriškega, naj nemudoma ukrene vse, kar treba, da se šola začne s početkom šolskega leta 1895/96., t. j. s 15. septembiom 1895, ter naj o svojih ukrepih prav gotovo in natančno poroča v štirih lednih. Mestni šolski svet se je tudi temu uprl in ni ničesa storil.
Dne 2«. junija 1895 je upravno sodišče zavrnilo pritožbo mestnega zastopa goriškega ler spoznalo, da mesto je dolžno izvesti, kar je bil deželni šolski svet razsodil glede na slovensko šolo. Sledilo je na lo mnogo ukazov deželnega šolskega svela, ki so zahtevali ustanovitev slovenske ljudske šole. Mesto se jo vsemu temu uprlo in ni ničesa storilo.
Zdaj se zopet govori, da visoko c. kr. naučno ministerstvo je ukazalo, naj mesto goriško brez odloga sezida novo poslopje v sredi mesta za slovensko ljudsko šolo, in vladni organi zagotavljajo Slovence ler jih tolažijo, tla to se prav gotovo zgodi. Slovenski roditelji v mestu mislijo pa pri takih zagotovilih in tolažbah na to, kar se je do zdaj godilo, ler so prepričani, da s..« hovi ukaz ne izvrši, kakor se prejšnji niso izvršili, ker vladni organi sploh nimajo rosne volje, da bi zahtevali izv Sitev svojih ukazov, marveč ji.n zadostuje vsak piškav izgovor neprijatcljev slovenske šole, da jim prezrejo očiten in ostentativen upor proti jasnim na-redbam državnih oblastij.
Enkrat se je bil vendar popul goriški mestni zastop do pozitivnega dejanja, ko je namreč odločil slovenski šoli v Gorici kol šolsko poslopje staro podrtijo zunaj Gorice, na občinski meji, v stari kosami, katere niti vojaki niso mogli rabiti, zidovje, ki nasprotuje v obeh oxirih določbam minislerskih naredb z dne 9. junija 1873. in 20. maja 1885. o uredbi šolskih poslopij za javne ljudske in meščanske šole. Do lega poslopja vodijo poti po dolgih, ozkih, nezdravih in smrdljivih ulicah, po katerih se cdceja gnojnica v odprtih kanalih, kakor spričuje italijanski goriški list, .Corriere di Gorizia", ne da bi mu kdo ugovarjal. Okolo poslopja so gnojišča, stoječa voda in svinjski hlevi. Poslopje je od mesta oddaljeno in v taki legi, da bi imela polovica šolskih clrok po 2, 3, 4 in celo 5 kilometrov do šole. Šolski izvedenci so se brez izjeme izrekli proti temu, da bi se to poslopje rabilo kot šolsko poslopje za edino slovensko javno šolo v mestu goriškem. Šola na tem mestu postav- I ljena, je uničena, predno dobro začne svoje delovanje, ker nosi kal smrti v svoji odda- | ljenosti, in ker je večini otrok popolno nemogoče, da bi jo obiskovali.
Ali vladni organi so bili tako presenečeni od onega pozitivnega koraka mostnega zastopa, da so staro podrtijo potrdili kot sposobno za šolsko rabo, ne da bi jo bili videli ali dali preiskat. Se le na ministrovo zahttvo odposlal je deželni šolski svet komisijo, ki naj bi potrdila kot dobro, kar je deželni šolski svet že 14 dnij prej odobril.
Zdi se, da visoko c. kr. ministerstvo je spoznalo po vrednosti prenagljeno in nepremišljeno postopanje podrejenih mu organov, ali skrb za njih avtoriteto, ki je splošne in javne važnosti, nagnilo je kakor se zdi, najvišjo učno oblast, da je, potrdila ono razpadajoče zidovje vsaj za začasno rabo oni šoli, ki se ima ustanoviti za slovenske otroke goriške.
Ponudilo se je sicer visoki c. kr. učni upravi po vseh pravilih zdrave pedagogike in uradnih določb zidano šolsko poslopje skoro v sredini mesta goriškega, ki naj bi se rabilo za slovensko ljudsko šolo, dokler ne bo zidano za njo novo poslopje, ne da bi se zahtevala za to kaka odškodnina, ali visoka vlada, čuvarica in izvrševalka šolskih zakonov, ni našla poguma, da bi bila sprejela to ponudbo, ki bi bila šoli v veliko korist, a v veliko jezo mestnemu zastopu goriškemu, izrecnemu nasprotniku slovenske šole, čegar glas velja več nego zakon in uradna razsodba.
Z ozirom na vse to stavijo podpisani na Njegovo Vzvišenost gospoda naučnega ministra naslednji vprašanji:
1.  Kakih sredstev se hoče poslužiti Njegova Vzvišenost, da se točno izvrši minister-ski odlok, ki nalaga mestu goriškemu, naj brez odloga sezida novo posloje za slovensko ljudsko šolo, ki se ima ustanovili v Gorici?
2.   Kaj je napotilo njegovo Vzvišenost k temu, da je odločil kot začasno šolsko poslopje slovenski ljudski šoli v Gorici kosamo pod Turnom, ki je po spričevanju pedagogov popolnoma nepripravna za šoisko
rabo, ter da je odklonil popolnoma pravilno zidano, z vso šolsko opravo preskrbljeno šolsko poslopje v sredi mesta, ki se je ponudilo v brezplačno porabo za omenjeno šolo?
V Gorici, 28. decembra 1895.
Interpelacija
dr. Bojea in tovarišev na  Njegovo  Vzvišenost gospoda ministra notranjih zadev radi rabe nemškega jezika pri pol. oblastih.
Na dan 22. jan. 1895. nameravali so občanje v Renčah obhajati god sv. Vincenca, zavetnika zidarjev, kakor po navadi se iz prejšnih let, tudi s streljanjem s topiči. Zupan, kot krajevni oblastnik, dovolil je streljanje po starem običaju na trgu pred cerkvijo. Dne 21. jan. 1895. došel je županu dopis iukajšnega c. kr. okrajnega glavarstva, pisan v nemškem jeziku, da naj streljanje prepove, ako se mu zdi (streljanje) nevarno. Župan, ne znajoč nemškega jezika, razumel je glavarstveni dopis kot prepoved ter je vsled tega odločenemu streljavcu velel, naj ne strelja pred cerkvijo, ampak zunaj vasi.
Dne Sv. Vincenca odpotoval je župan v Gorico po nujnih opravkih. Ker se je prepoved streljanja razširila že pozno in se vsled tega ni verjela, lotili so se zidarji streljanja.
Istega dne bil je eden c. kr. orožnikov na ogledovanju v okolici in tudi v Renčali. Občinski tajnik čutil je dolžnost, sporočiti mu prepoved županovo. Dotičn; orožnik ni vešč slovenske govorice, marveč rabi neko zmes, ki je več ali manj nerazumljiva, vsaj prostemu tukajšnemu ljudstvu. Naravno j« tedaj, da je svojo nalogo: ustaviti streljanje, slabo izvršil in se pri tem pa S«) culi! po obnašanji zidarjev menda osebno žaljenega. Kajti, dosi je zabeležil imena upornikov, — kar bi biio zanj čisto dovolj —- pisal je poleg tega še po izdatno pomoč na orožniško poslnjo v Gorico. Le-la je dospeli že popo-ludne, ko je bilo streljanj'; že pri kraji, tedaj c. kr. oro*ni3tvn ni imelo nikakega posla več, tudi ni biio nikakor umestno kakor-sibodikoli posegati med ljudstvo, ki je bilo vsled godovania in pitja razgreto in nejevoljno vsled pi(.-povedi streljanja.
Že vsled radovednosti, in tudi vsled razpoloženja se je ljudstva ob prihodu ornž-ništva nabralo na stotine. Manj razumljivo bilo pa je obnašanje orožnikov, ki so vkljub ogromni množini ži. nekoliko opitih zidarjev začeli preiskovati in zapisovati še drugih prestopnikov prepovedi streljanja in žaljcnja c. kr. orožniku. Kako neprevidno in netakltio je bilo postopanje c. kr. orožnikov, pokazalo se je iia lici: mesta s tem, da so se c. kr. orožniki z ljudstvom spoprijeli, rabili orožje in razmesarili več ljudij tako, da sla dva od njih umrla.
Vse lo dognauo jo kot ncnlajljivo dejstvo po sodni javni obravnavi, ki se je vršila dne 20. in 21. decembra I. I. pred luk. c. kr. okrožnim sodiščem.
Poslcdek onega dogodka bila je tedaj — kakor rečeno--žrtev dvoje življenj in po-sledek obravnave pa še obsodba trojih do sedaj poštenih Kcnčanov na težko ječo radi hudodelstva javnega nasilstva.
Ker se sicer c. kr, orožnistvu v naši deželi ne more ne le ničesar očitali, marveč uživa isto med deželam slovenske narodnosti dovolj spoštovanja; ker se sploh nase slovensko ljudstvo s prijazno besedo da lahko krotili in miriti; pripisati je nesrečo zgolj ter neposredno neznanju deželnega slovenskega jezika od strani c. kr. orožnika, posredna pa tukajšnji c. kr. politični oblasti, katera, dobro vedoč, da nemški jezik ni tukaj niti deželni, niti po deželi nmljiv, vendar ne neha dopisovati našim slavnim županstvom v nemškem jeziku. Iz neopravičenega strahu sprejemajo naša slavna županstva take nerazumljive dopise, iz katerih izvirajo našemu ljudstvu take in druge nesreče.
Goriški politični okraj obljuden je, izv-zemši deloma občino Ločnik in mesto Gorico, le s Slovenci. Nastavljajo se pa vkljub temu politični uradniki, ki slovenščine ali do cela ne znajo, ali pa se niso nikedar potrudili naučiti se je; če jo pa znajo, ali r.e smejo, j ali nočejo rabiti je.
Da je to istina, kaže gorenji dogodek. Glede na to, da tukajšnja politična oblast prezira naravne in ustavne zakone, in glede tudi na dejstvo, da občuje in dopisuje ista politična oblast ž nižjimi oblastvi po Furla-niji, v mestu Gorici in v občini Ločnik jedino le v laškem jez:ku, vprašajo podpisani c. k. vlado:
1.  Je-ii resne  volje,  nastavljati   v po- j litičnem okraju goriškem  le  take  uradnike, ki so slovenščine ne le  popolnoma  zmožni, ampak tudi kot deželnemu jeziku v občevanju ne prolivni?
2.  Je-li misli pozvati na odgovor onega, ki je posredno zakrivil smrt dveh ljudij in ostro obsodbo onih do sedaj poštenih Ren-čanov ?
V Gorici, dno 28. decembra 1895. (Podpisi vseh članov slovenskega kluba).
Deželni zbori.
Goriški. — V soboto ob 10. uri je bila slovesna sv. maša; udeležili so se je vsi slovenski poslanci, deželni glavar in dva Italijana. — Ob 11. je bila prva seja; posl. B e n a r d e 11 i je zbolel (in odstopil; glej niže); navzoč je bil tudi knezonadškof. — Zastopnik vlade vitez Bosizio je naznanil imenovanje deželnega glavarja in njegovega namestnika, na kar je storil grof Franc G o-ronini slovesno obljubo in potem govoril otvoritveni govor. Navajen je ubogati ukazom Nj. Veličastva, zat6 sprejme tudi zdaj to Častno nalogo. Njegova naloga bo težavna iz raznih uzrokov, zatd prosi podpore gg. poslancev. Žal. da ni več stare složnosti; časi so se spremenili. Ali on je ostal tak, ka-koršen je bil početkom svojega političnega delovanja. — Poslanci so raznega mišljenja,
ali edini so v cuvstvu do Njegovega Veličastva, kateremu naj zbor zakliče trikratni .Evviva" in Živio*. — Na to je pozdravil zbor še vladin komisar s svojim prestarim stereotipnim pozdravom. — Deželni glavar prečita v obeh je/.ikih slovesno obljubo, katero so potem storili poslanci po abe-ced..2m redu v njegove roke. S tem je bila končana prva seja.
Druga seja popoldne ob 5.45. V tej seji ni bilo več nadškofa; Benardelli tudi odsoten. Dež. glavar prečita veliko vrsto došlih peticij, ki se izroče odsekom. Na to so sledile interpelacije, katere smo ponatisnili spredaj. — Slede poročila o volitvah; potrdi; se vse. Poročilo o volitvah na Krasu je imel dr. P a j e r, ki je priporočal potrditev. Pri tej točki je govoril dr. Gregorčič ter po vrednosti ožigosal vladno postopanje. (Glej govor na prvem mesiu.) Volitev je bila na to potrjena soglasno. — Začasni p.Jračun se sprejme le za mesec januar; odbor je predlagal neomejeno, kakor zadnjič; ali dr. Rojic je slavil predlog imenom slovenskih poslancev le na en mesec, kar je bilo po nekaterih pojasnilih dr. Gregorčiča tudi sprejeto.
V deželni odbor so bili izvoljeni: za skupino veleposestnikov dr. Verzegnassi, namestnik dr. Lovisoni; za mesta in trge dr. Pajer, nam. dr. Marani; za kmečke obč. dr. T uma, nam. dr. Gregorčič; iz celega zbora dr. Abram, nam. prof. Berbuč.
Deželni odbor predloži sklep računov 2a I. 1S91. in proračun? za I. 1891'».. ki se izroče posebnemu o-1-.ekn 7 udov. Volita se dva odseka. V finančni so bili voljeni: Berbuč, Gregorčič. ** irani, Locdelh, Hiller, Rojic. Verzegnassi (predsed). V policijski odsek: Dottori (preds.), Abram, Coroniui, Klaučič, Lapanja, Michielli, Ventili.
Sklep. Ktlaj bo prihodnja seja, naznani dež. glavar pomenu gij. poslancem.
Kranjski. —• Deželni predsednik baron II e i n je omenjal v svojem (»govoru težavne naloge, katero imajo poslanci izvršiti zlasti zaradi zadnjega velikt ?.i potresa. Skrbeti no treba, da se dežela, ki je tako osiromašena, preveč ne obremeni, in da se pospešijo dela glede vodovodov, ce*t iu železnic. Deželni glavar je potem olvorif sejo, Pozdravi vši vse poslance, izreka trdno voljo, da bo vstr.ijal delujoč v blagor domovine na oni poli. !:a-tero mu kaže zvestoba iu udauost do presvetlega vladarja, domoljubje in pravičnost; v tem naj ga blagovolijo poslanci složno podpirati. Opozarja na slabo stanje kranjskega, zlasti dolenjskega poljedelstva, ko so vinogradi večinoma uničeni. Vendar bo mogoče vse srečno izvršiti, eko poslanci složno delujejo, opustiv.si vse nepotrebne strankarske prepire. Po volitvi raznih odsekov je bila prva seja zaključena.
Štajerski. -- V odsotnosti slovenskih poslancev je začelo zasedanje dež. zbora štajerskega. Dež. glavar grof A 11 v m s je v svojem ogovoril rekel mej drugim: Obžilu-jem, da so prazna mesta, kjer so skoraj du konca zadnjegu zasedanja sedeli zastopniki kmetskih občin dolciiješlujerskih. Dogodbc, katere so se primerile koncem zadnjega zasedanja, so nam v živem spominu. Vsled tega sem si svest. da nagibi, katere so navedli ti gospodje poslanci za izstop, izvirajo iz krivega tolmačenja glede stališča dcželno-zborske večine. Smatral sem se zategadelj opravičenim misliti, da se zbere danes štajerski deželni zbor zopet polnostevilno, in ker mi gospodje niso novic ničesar naznanili, sodim, da smem upati, da bodo sodelovali še v tem zasedanju poslanci vseh okrajev pri opravilih dež. zbora, -- Tudi namestnik marki Bac(|iieiicm je pozdravil poslance ali, kakor je razvidno iz poročil, ni omenil odsotnosti slovenskih poslancev.
Moravski. Deželni zbor je bil olvorjen 28. pr. m. z navadnimi formalnostmi. Poslanec Promber je stavi! neki predlog glede volitve odsekov, kateremu je zbor pripoznai nujnost. Poslanec Straziskjr je pri tem ua-glašal, da fiehi radi delajo v odsekih, če tudi niso v deželnem /.boru zastopani, kakor bi morali biti po Številu češkega prebivalstva. Obžalovat je, da se nijeden Oh ne voli za predsednika kakemu odseku.
Gališki deželni zbor je (»tvoril deželni maršal grof Stanislav 1J a d e n i. KiiMnoat je obetal dobrohotnost in pravičnost. Namestnik knez Sanguszko je hvalil zasinge njegovega prednika za Galicijo, (»beta!, da bode vlada pravična iudi Rusinom, da se bode pa upiral pojavom strankinih strastij. Poslanec 1» a r-\v i u s k i je obžaloval, da se pritiska It- na rusinski narod pri volitvah in je protestoval proti temu, da bi se nad^Iasevalt Ritniui v deželnem zbor«.
DOPISI.
Od nekod. •¦- Spremenilo se je torej uredništvo pri glasilu ,o katoliškem napredku", in Vi g. urednik, gojite mule, da bo mogoče .vsporedno* delovati. Najprej moram opomniti, da vsikdar naj Vam plava pred očmi značaj sedanjih in odstopivsih urednikov. .Vsporednega* delovanja z onimi osebami menda ne doživimo na Goriškem, kajti narodnost se smatra kot paganskain vsa „So-čina* stranka se prišteva zaradi narodnosti radikalcem. To je vendar glavna točka, ki nas razdvaja. Da bi ono glasilo ostalo le pri »katoliškem napredku*, gotovo od »Šočine* strani bi ne biio treba bati se ovire, pač pa bi smelo pričakovati podpore. Toda žalostne skušnje zadnjih šest let nam skoraj dajo zagotovilo, da bo treba še na dalje odbijati napade, kajti po našem mnenju v resnici uredništvo ostane isto, le na zunaj velja mcž. ki ni še zgubil vsega kredita, kakor znane zatemnele zvezde. — Prejšnji urednik na zunaj (v resnici so bili uredniki osebe, označene v zadnji »Soči*) je tudi s početka še rekel kako dobro besedo o sedanjem voditeljstvu, a polagoma se je vse to zgubilo. To je bilo znamenje, da je bil urednik najet od poraženih življev, dasi je zatrjeval svojo neodvisnost. Tudi sedanji  urednik bode na   vsa usta razgrajal,
da je neodvisen in da nima ničesar opra vili z znanimi osebami. Nekateri mu boal tudi verjeli, vsi pa ne. Prizadeval si bod* nezavisno uredovati svoj list in odklaniM bode upliv —• poraženih politikarjev. Vendar .kukavičjih jajec* se ne bo mogel ogniti, ke» .dotičoiki" imajo že take osebe pri rokah" ki uživajo pri sedanjem uredništvu prijaznost in spoštovanje. Sedanji urednik sam ne h0 vedel, kedaj pridejo kukavice in svoje jajce puste v glasilu .katoliškega napredka*-.
Bili smo Irdnega prepričanja, da je dosedanja skušnja zmodriia sedanjega urednika vsled česar smo pričakovali, da se ne bo spuščal v dnevno politiko. Posebno zapelja-nec —• bivši urednik — bi moral bili vsakomur v svarilen izgled. Ali varali smo se. Boj proti bratom se bo nadaljeval, in stari škandali se bodo vprizarjali. Glavna tarča bosta .Soča" in naš voditelj! Že toliko let pišejo, izdajejo liste itd., pravijo, da se bo-rijo za katoliško stvar. Kje so pa uspehi? Prosimo gospodo pri glasilu .katoliškega na-predka*, naj nam pokažejo, kakšne uspela so dosegli v tem času, odkar so se začelj potegovati za takozvana .katoliška načela*. Zelo nam vstrežejo, ako nekoliko pogledajo nazaj ter obračunijo. Mi nismo trdovratni, d.i bi se ne dali prepričati. Ako nam gospod,.-naštejejo le nekoliko uspehov, mi jih pri-poznamo ter pridemo do prepričanja, da jV hoj opravičen. Mi ne zahtevamo, da nam dokažete uspehov \- narodnem oziru, ker tel, od Vas nismo nikdar pričakovali, pač p.i želimo, da nam mirno iu stvarno dokažete. koliko dobrega »te z bojem proti sedanj em vodstvi dosegli cerkvi, ali veri. Ako V J';kažete, da ste z bojem le nekaj          istili   veri, tedaj
riii umolkne m o »er poreče m o: Bratje, zdaj pa le naprej! Ker boj koristi veri, torej udrihajte, kar se da!
Ko h.«s novi urednik teg» prepriča, hočemo pa mi dokazati, koliko hudega se je storilo veri v zadnjih Šestih letih. Zdaj je novo leto, navadno se v leni ča->u sklepajo računi. Torej — dajte račun hisevanja!
U zahodnih Brd. (Naše ceste). Ne da se zanikati, kajti očividun je, kako so zalndiu Brda glede javnih cest iu potij zapuščena ukljub temu, da morajo veliko več davkov plačevali v primeri z drugimi sodeželani; dozduj se je le malo ozira jemalo na nje.
Kdor je imel priliko, ogledati -,i zahodna Brda, gotovo je moral kar strmeti, videč, rta kak način je tukajšnje nho^i ljudstvo na tukajšnjih kozjih cestah iu o*h hudournikih razpostavljeno s svojim življenjem, blagom, živite« in orodjem raznim n-slečalii. kajti vsled slabih cest pripetile so se že o raznili prilikah mnogovrstne nesreče, tako, da so s>< pobili l,,iidje iu živina.
Ni torej čudi, ako je med zahodnimi Mrici nastala splošna nejevolja, ko vidijo, da med druge sodež'latie delijo kur ni kupe tisočakov i/, deželne in drugih blagajiiic /a ceste, za sušenje močvirjev, vodobrane itd. Kaj pa zahoduji Urici, so li res sužnji in naj fte vedno taki odan-jo tu <»!» meji italijanskega kraljestva!?
V prvi vrsti sle občutile vsled preslabih cest prav skelečo rano kat »strahii občuti Krasno in Višnjevek.
Te dve »hNiii ste I. lS't:j. napravili rt.i svoj račun načrt nove cestne črte Višnje-v(.k-KiMsno do Vrhovlja. Kakor se razvidi i/, stroškovnika, stala hi ti cesina črta nad 70«W ghl: vezala bi se s ski.id.ivuo cesto pod Dobravem iu z uno, katera drži či-z Gradec v Plave, kakor tudi z uno čez Kojsko v Gorico.
Vkljub slabih letin so se torej občinarji iz Krasnega in Višnjevka na cestni črti pridno lotili dela tako, da prav vrlo napreduje. Pa tudi slavni cestni odbor za gori-ko okolico je prihitel ubogim občinarjem s hvalevredno svoto na pomoč, da se graditev lo etsle toliko boij pospešuje, za kar bodi ^avljeua tu najtopleja zahvala. Zatorej je želeti/ >U «te le od strani ce»tnega odbora, ampak tudi iz deželne blagajne, katero pomagamo tudi mi polniti, dobimo za to cestno črto Visujevvk-Krasiio-Vrhovlje izdatno podporo.
Z ozimni iu neobhodno potreh,i guri-imesim-.ine iv»liie črte, po katen bi edino mogli prizadeti občinarji dospeti do hohs-v.t blagostanja, iu z ozirom na. t.>, da ivimi občinarji nikakor iv- mor-j^ omagati bi!ik-u>; ogromnega in znamenitega delu, se je navajati, da naši gg. deželni poslanci bodo podpirali ru4(> prošnjo.                           F.    O.
Iz tolminskih hribov. Oprostite, g. urednik, da Vas zopet nadlegujem zaradi naših gozdov. Gozdi so za rir.se hribe skoraj jedino bogastvo. Ž njim je lesno združeno dušno iu gmotno blagostanje našega okraja. Občcznano je. -ia dolgi in prostrani okraji na Grškem, v Dalmaciji, na Spanjskem, v južni Franciji, kjer so se nahajali temni in kosati gozdi, so zdaj opustoSeni in razdejan: od brezsrčnih špekulantov, kajti zomljopisec Beclu- pravi o teh krajih, da se prav vidi. kako se vrhovi, kjer so rasli krasni n«>zdi. topilo vsled hu tih ploh in divjih hudournikov. Sklicuje se tu zgodovino, pravi, da nekatere dežele v Siriji, na Grškem, v Mah Aziji, Afriki, so priMe ob prebivalce samo zato, ker so uničili njih pnuiedi gozde. Dvem;« okrajema v visokih Alpah prerokujejo, da v nekaterih letih ne bosta več imela domačih prebivalce?, ker preveč sekira poje v on-dašnjih gozdih. Od 1. 1S03. do tStJti., torej v treh letih, se je v teh dveh okrajih zmanjšalo število prebivalcev za 2 5.0 0 0 duš, torej skoraj zu deseti de!.
Povejmo odkritosrčno. Mi Slovenci smo slabi gospodarji, ker živimo od danes do jutri, in ne pomislimo, kaj pride za nami. Že kmetijstvo je na nizki stopinji, kaj še le gozdarstvo. Da bi se kdo pobrinil za gozdne nasade, da bi kateri gospodar gledal na boljše vrste zaradi kupčije, o tem ni duha ne sluha. Na gozd se ozirajo ljudje le tedaj, ko ga rabijo za drva ali kupčijo. Vzemimo samo orehov les. Pred leti je bila kupčija orehovega • lesa zelo živahna, ker se je rabi!
»a les za nove puške. Kar je bilo kaj prida, j vse se je posekalo. In zdaj? Le tu pa tam I ge »idi Se kako debelce pri onih gospodarjih, i ki niso bili v denarnih stiskah. O kakih nasadih orehov Se govoriti ne smemo. Kakor z orehi tako je Judi z drugim trdim lesom.
Poleg splošne /anikernosti v gospodarstvu pride se laški nenasitljivec, ki žuga nam vse pokončali. K sreCi imamo odločno c. kr. okrajno glavarstvo, ki z vsemi silami deluje proti tej" nevarnosti. Zal — da v Trstu — v znani hiši gredo na roko uničevalcem naših gozdov. R a z u p i t e rn o že nam pošiljajo kot vescake, da pregledujejo naše gozde.
Toda ne postave, ne naSi dopisi, ne pritožbo, ne gozdna policija ne opravijo ve, liko, kerseda.ija nravoveljavna nareuba lastninske pr-vice je že taka, da posestnik je v'"i*ih prisiljen; zlorab ti svoje gozde. Dokler bod.-> v sedanjem socijalnem redu veljalo nadelo o neomejeni lastninski pravici, to je dokler bodo postave take, da sme vsakdo s svojim premoženjem samovoljno ravnati, dotlej ni npanja, da pridejo ljudje do spoznanja. Kako lep in vzvi^n je nauk sv. .erkvt. ki pravi, da človek prav za prav ni •leomejen gospodar svojega premoženja, nego V uživalce, torej, da ne sme zlorabiti premoženja, pač pa ž njim je dolžan spobto-v.iti dolžnosti do sebe in svoje družine, do rlovcske družbe in do Boga. Da bi ta hitik i.bv.-lja! pri naših postavah in ne kapita-h-tično in skrajni, sebično rim .ko pravi, ^.{uvo nikdar ne bi se j rito/.ovaSi o razdejanih gozdih in prostranih goiič,«vah. Ni ruda, ako scaiiaini demokrat;*-, vidi-či zlorabo lastninskih pravice, vpijejo, naj* so od« pt-avi lastnina.
Ker n.i*«» postave n** slone na naravnem /.iliiiiHi, zalo pa tudi lako   rekoč   s.vna   na-
,,,„i   «.-    Ki-iVlIjr-.    (Ht,..i     V.-ii\aii,ki    liifriftt-
karu: dolgo* i, opustošenje celih okrajev, 'imet, ki zlorabi premoženje, pride ua boben in mora   dom   zapu-liti.   Da, sama   narava ga
nekaki)   |ial..... <vl   s-Im-, k.r si- jr nad   i,in
iuvgre;il. In tu v: bodi- bi li z nami godilo, An bodo u..-i kmetje tako kratkovidni in .••lor.ibiti lepe gozde Bes je, da imamo u-le knjige odlokov, postav in miuisteiskih narrdb, litVrdi se iiu/din- polii ij<>, ali v.-i- to ne izd';, dokler l.i«Uiin-ke po*hve prepusti;«) neonu-;eiio lasi, tiin bob, k«r še one postave m> i- na papirju.
Povodnji. hoL-ziii na trtah.. potiv-i. Ve-lii.aii.-k" nesreče pri rudok«;pih, ogenj itd. vse vpiek dainlajii-s vladajo, kakor nikdar poprej. Kvo kazen, k«-r človestvo zlorabi naravo. Nar.ivino maščevanje je očividiio. Mi   katoličani   iiazivijamn to   prikazen z do-
Domače in razne novice.
Zaplemb«. L»t.o lMiti. je ki »mi« zatVlo: prvo i!.'-vi!ko nam ;¦¦ zaseglo dr/ ivno pravdi/iMvn zaradi pot> mike s .Triester Tfigbl altom", ki je bil v/et v tibiambo namestnika vit. lii tialil itiij a proti ioVilu v zadnji »Soči*. V odgovoru »imi u.igl;*«ali op«!ii:ij-*ko stalile slov. de?.. p«)siann-v in .Sore*  proti sedanji vladi v Trditi.
Niiroc-llikoill. Po l."». januarji po-terjumo potom poštnih na logu v \se z«, statike do konca I. |S'.lo. in naročnino /a prvo potuletje I. !S'.«». ¦ - Tiste g/, naročnike, ki niso Se ponovili naročnine za ti -ko«"«* leto, prosimo uhiduo, da storijo to fini prej. ker drugače dobe tu-.li oni našo pobotnico po pismonoši. kateremu bo treba plačati.
Saroeajte   tmli   .Primorca". --  Ta
najcenejši slovenski listič z.i navadno ljudstvo ji- potreben takim naročnikom tSoče*. katerim je premalo le enkrat na teden list h »lonce. Ž njim dobe vsaj vsak drugi teden kr. rta   leto
kr.tl gor liku   m.	skt lis!. ;hna,   <l	t;	•na M ngn-š
vvnee. SvoV c med t	prijjt.*tj-ucNtvi. !	pro-	
Osebne vetti i.', wžb. nik pri		ti e.kr.	Hp.   I okri/.
.oršu. in	euovatt	i'- «¦	kr.
' ".--! itailio ! — (Jg. tltite!,! Sef:«t!iič iz !>!- I Line in Simčič i,f. Ko?1.ne -!a /.m:et:j;«!a ' »'ai/.bi. Prvi ji- sedaj v Ko2»;t:-i, drogi v Bitjani. |
¦ Gozdni vežbenifc g. Karol   Jelen   je   bi! i-neuovan pristavom.
dopolnilna   volitev.   -   Rt/elni  po-
sali-.:!.   Za   laško   VclepOsCslvo  g.  Niko; ij    iie-
nan<ells je vd.oU-l in zat«'» odlo/i'. n.anda'.. Naitiesitisitvo je tako; rjzpisaio novo voiih-v t;a dan 1>. l/m. ,() s.si-r v a tore* z dn-.51. <5c«% je objavi! že imenik veleposestnikov; vseh j<> iuj., .„„ '••„ hvaie vrc-ti«o hitrii-o tržaške vlade jt-mlji-iuo na znmje in -,o obranimo za take čase, ako bi dol.-tel kda- nas Slov enot' tak st-.ii».ij.
Za V«»larIt-eTe sirote mho prejeli do novega lel.i :;ir> ^,1. ,w kr. Viož:Ii mko v .Coriško !.: udsko p o s o ; i l u i c o" okroglo sv«>to :HN) gH.
t)a!,e so dr-Ii darovi: Čisti ostanek v<-se!i':e pevskega «trnitva .Siavee- v I^ubljani X gld. I ."i kr. Co-p. Igu. Uruntar'. c. kr. notar v Ribnici, 5 gld. -- Vesela <lružba v ilenčah 3 gld.
Udova g. Frančiška VolariC v Devinu je jirejela: Sežansko učiteisko društvo -20 fiA. — .Matira Slovanska* ?> gld. — 3 gid. ~~> kr. je naijral g. naduc. Janko Leban v Heguniah,
Čujemo, da vrli Cerkljani nameravajo prirediti veselico v korist Volaričovim sirotam. ^- Presrcna hvala rodoljubnim dobrotnikom, ua! Bog posnemovalcev!
Pokojni Volarič je imel prejeti že okolo ^0 gld. za razposlane skladbe. Kdor ima še kaj vesti, naj izpolni svojo dolžnost vsaj nasproti njegovim sirotam!
Kadodarni doneski. — Za »Slogine" zavode je dalje došlo: Simon Gregorčič na Gradišču b gld. - Mons. Janez Curnar v Gorici  5 gld. — Poslanec Ivan  Lapanja v
Kobaridu 2 gld. — Vesela družba pri kozarcu rmenega vinca v krčmi grofa Atemsa na Kornu zložila gld. 1*15. — Sinovi dekel in hlapeev pri okrogli mizi zložili 60 kr. — Fran Razpet, vikar v Orehku, novol. dar, 4 g|d. — Alojzij Sort v Bolcu, mesto novol. voščil, 3 gld. (Enako g. M. Kante, okr. Sol. nadzornik v Sežani, po položnici 3 gld.) — Anton Mikluž pri Sv. Luciji namesto voščil 1 gld. — Enako 4 krone Jos, Štrancar, kaplan v Kamnjuh.
Za otročki vrtec v Pevmi nam je poslal g. prof. dr. A. Primožič na Dunaju 3 gld.
Za dunajske visokošolce nam je poslal g. Vinko Vetrih iz Bočna na Tirol. 2 gld.
Drugi darovi po položnicah prihodnjič, kajti s prostorom smo zelo v stiski. — Presrcna hvala dobrotnikom naše goriške mladine! V taki požrtvovalnosti je naša zmaga!
Za božienleo .Sloginih" zavodov so dalje darovali: Ljudska posojilnica v Gorici tO gl. — V blagu: G. Anton Chiurlo darova! o2 in. obleke, g, Clement klobučar 3 klobuke in 3 kape, Neimenovani G kap, Ženska podružnica sv. Cirila ?'i Metoda v Gorici 3 jopice. 3 zavitke nogavic, G parov rokavic, 30 zapestnic, 13 ovratnikov, 24- ko-sitreuih pusic. — Kopač Jernej, svočar, l."»0 kosov sladčič. - - Vodopivec. Fr., c. kr. svetovalec, mnogo sui. potrebščin za prvi razred ulice Barzellini. — Ku*Urin Anton, trgovec, o ducatov svinčnikov,400 risank, •>.'¦!I pisiink. — Jerkič Anton, fotograf, i masne knjige, 3 ducate svinčnikov, I skatljico peres, 'JO radirk, 14-1 ročuikov, 1 skalijo za svinčnike. Likar G„ trgovec, |-J skatelj, U\ ročuikov, 1<M) knjižic, i mošnji /a knjige, (i torb, Ant. Jeretič, lipovec, 7 torb,;; masne knjige, ."¦ jermenov. —• .Goriška tiskarna" A. Ga-bršček o0 raznih snopičev .Knjižnice /,a mladino".
ohdartivaui tai bili v:-i navzoči otroci pelrazredne ljudske šole »Sloga* iti vsi otroci treh vitcev v Gorili, skupaj (i0.*i otrok. Vsi darovi so vredni nad 700 gl. — ('.revije je pr«j«-!o '.>."¦ otrok, kape in klobuke 13, deslio obleko GJ, jopiče JI, hlače '.VI, žiMisko obleko IJt>, predpasnike 5G, volnene vel. ni le JO, nosne male ITI, rokavice G, nogavice IS, zapestnice .{o, maje G, srajce U, ovratnike 13. masne knjige J7. poučne knjige fiO, koške 11, torhice 13, kosilrein- pnšice 21, mape in pis.mki! 12, Sivalnil.e 3, škarje '.I, pisne oprave t. j. pisanke, peresa itd. 70. - Ako .slučajno ni bil objavljen kak dar, prosimo lepit, da bi nam dobrotnik to naznanil. Pri toliki množini na najra/uovrslniše načini.' došlib darov je lahhO mogoča k;'.ka pomota. Bog ohrani lako roiloljubje ninl nami, pa bo prihodnost ¦sa-'-a!!
Za ». /.t^'tili'0 otm-kega vrla v Pevmi sotUovali- (,'o.p. L. Fiigar v iVvini 10 «ld„ go-p. Št. Pahor, vikarij v Pevmi, 1 gld., gospa baronici Amalija Ti iitlenhach v Pevmi 2 kroni, iMe-pa baronica Adeia TeiilTeubat h v Pevmi ;:   klone,   gosp.   Ang.   Mikulii/,,   poseslnik   v
Pevmi  I  kro..... gosp,  Karo!  Figi,  posestnik
v Pevmi 20 kr., gosp. Janez Miknluž, krčmar v Pevmi J kroni, gosp, Anton Piular, posestnik v Pevmi 2 gld., gospa Terezija Ko-mavli, krčiiiarii-a v Pevmi 30 kr., i;osp. Anion Frgel. po-estnik v (»slaviji J gld.. gosp. Val. Primožič posestnik v Oslaviji 1 krono, gosp, Jožef Figi, posestnik v Oslaviji 1 krono, gosp. Jožef Kiatijšček, posestnik v' Oslaviji 1 gld., gosp. Karo! Kuipfer, hišni posest, v Pevmi 1 gld., gosp. Jakob Mikulii*, trgovec z lesom v Pevmi J krono, g.čna Dolinar za dve oblekci blaga, g.čna Fani Hadolin 1 krono, gosp. Tomasiui vi č kosov za obleke. Učenke 1. razreda c. kr. dekliške vadniee 30 parov zapestnic. Namesto vstopnine h koncertu 10. ilec. g. Franjo Marotli iz Podgrada 2 gld.. (iuspa Josipina Pavletic 1 gld. — Presrcna hvala vsem dobrotnikom .lase mladine!
Slovenski soli v Ločnlku je podaril č. g. And. Znidarčič, vikarij v Giaduem. ,*> gld., a tiva neimenovana gospoda iz Trsla vs,k I gld. Šolsko vodstvo zahvaljuje dobrotnike iti jih priporoča v posneino o»lalim prijab-ijeiii s!oven-.ke šole !
Slovenska Šola v Gorici. Vlada je zahtevala, naj mesto otvori slovensko šolo vsaj 1. dee. IS*.«.**.; potem je privolila nazoru*«' nie»tnega z.i.-t« pa goiiškeg.i, naj se otvori I. ,an. JmUG. a za dicember je dala vlada ,^logi"   MlO gld. podpore.
Aii glejte brezbrižnost in obuemoglosl vlad- nasproti mogočnim brkam dr. Venulija! Prišei je 1. januar, a o šoli ne duha no sluha. Na novo U-to je bilo na več krajih shajališče slov. starišev. ki so se dogovarjali, kaj storiti : vsi skupaj so nameravali iti na glavarstvu proh-stovat proti takemu ravnanju s Slovenci, a naposled je šla tjekaj le deputacija. Vitez Hosizio je brzojavno naznanil zahtevo deput.uije na višje mesto. Stariši so sami brzoj.uf.i na Dunaj in v Trst. Odgovora do danes «o ni! — .Sloga" nadaljuje na soglasno prošnjo in p r i p o m o č slarišev. — Slovenci v deželi, glejte, tako se nam godi v (Jerici! Ali nas pustite na cedit«, ako začnimo neizprosno borbo proti takemu laškemu gospodslvu v Gorici ? Vsi z nami in za nami. in zmaga bo naša!
Popravek.          Gospod   Friderik   vitez
Schvvar«.. c. kr. okrajni glavar, pridebVn namestništvu v Trstu, nam je poslal popravek na zadnji dopis o gozdih na Tolminskem. Popravek je preobsiicn in ne moremo ga priobčiti že danes; to storimo pa prihodnjič. — Ob enem prosimo svojega dopisnika, da nam preskrbi dokaze za vse svoje trditve. Mi hočemo priti bodisi resnici do dna ali pa dati žaljeni pravici zadoščenje, kakor se spodobi med poštenjaki.
Izzivanja. — Štirje pijani Slovenci so se peljali v kočiji in nerodno popevali; .Corriere** imenuje to — izzivanje. Ubogi „Corriere* ne ve, da pijancu se ogne celo voz polu sena, kakor pravi naše ljudstvo, a on celo papir maže s takimi neuinnostimi. Mi pa pravimo, da pijanci si delajo vsi enako pravico, laški prav tako kakor slovenski. Nespametno pa je, delati Še s pijanci — politiko. „Corrierova" vest diši bolj
po hujskanj« nego kričanje pijancev po izzivanju.
PoStna  podružnica v   Gorici zaCri^H8*^ *>"^kk/Nastalje vsled tega menež
s Crispijem! Doli % njegovo afrikansko po-Iitlko4* MonarhiCni dijaki so pa upih* .slava"
poslovati baje že ta mesec — in fo v pritličju Pavletičeve hiše nasproti naši tiskarni. Za najživahnejši del mesta bo ta poštni urad velika dobrota. —Naš poslanec dr. A. Grego r C i č je bil prvi, ki je sprožil v državnem zboru to željo že pred štirimi leti!
Samomorilec. — DncS 27. pr.-m. se je vrgel pod vlak, kateri je drdral iz Italije proti Trstu ob 7. uri, v bližini goriškega kolodvora Jožef LegiSi iz Cerovelj št. 1. na Krasu. Vlak je razmesaril truplo. Pri njem so našli dve pismi: jedno z italijanskim naslovom za ljubico iz Trsta, drugo pa slovensko za svoje prijatelje; v zadnjem naznanja prijateljem, da se je .sam umoril radi tega'.... (menda radi ljubice). Dan poprej je bil v Sovodujah v krčmi pri mostu in tam popraševal, kdaj pride vlak z Laškega. Prodal je tam dežnik za GO kr. in svrhnik za 3 gld.
Kenčanl pred sodiščem.'— Podlem naslovom smo priobčili v zadnji številki vest, da je bil obsojen na 7 mesecev ječe tudi Fr. Gregorič. Popravljamo to vest' tako, da ni bil obsojen Fr. Gregorič, ampak oproščen, ako je on ista oseba s Francem Gregoričem rajn. Janeza iz ltenč. Toliko resnici ua ljubo!
Zgubljeno. — Nekdo je zgubil v ponedeljek petak, in sicer na potu od »Molita" do starega trga in nazaj. Ako je pobral kdo ta denar, stori človekoljubno delo, ako ga izroči » naši tiskarni, 'cjer dobi zakonito odškodnino.
V Komnu je pri sodišču prazno moslo dijuriiista. Deželnih jezikov iu nemščine zmožni Slovenci naj se obrnejo mi In mošnje sodišče.
J'rImon»c" izide v torek; priobči ludi interpelacijo poslanca Grče zastnin znanega obhoda tržaških Slovencev okolu goriškega gradu na Sv. Goro,
Priloga. —- Izdanjii za deželo smo priložili: »Popis tiskovin »Goriške tiskarne" A. GabrSčok", na kaleri opozarjamo veleslavna c, kr. okr. glavarstva, slavna županstva na Goriškem, hrvaške občine v Istri, cestne odbore, c, kr. okr. sodišča, cerkvene iu šolske urade itd,
Društvene vesti.
»Goriška ('lilalnica" je zbrala na Silveslrovo tudi lelofi do 100 oseb v svojih prostorih, kjer so dočakali novo leto IS',11;., katero so si voščili drug drugemu, da bi bilo »srečno iu veselo". V dvorani so bile mize in gostilna je skrbela za postrežbo. Po jedili) pesem so peli niesiiiii, ženski in   možki  zbor.          G.čna  Šantel-ova  je
svirala na gosli dve te/ki skladhi; prva j'e bila velika fantazija ua motive narodnih himen »K de domov iiihj" in »Mor a v o. Mora v o!" Druga skla Iba je tuja, tudi zelo ležka, G.čna Šalili1) je b.liomo rešila svojo nalogo; igrala je z občudovano lahkoto najtežja mesta. Na glasovirju jo je spremljala njena mali, gospa Šantei-ova, kije poleg dovršene   slikarice   ludi   glasbeno   temeljito
izobražena,   .....   Polnoč je   prehitela  zbrane
goste sredi tombole; po kratkem govoru so si gostje voščili novo leto, igra se je dovršila in okoli 1 popolnoči je odšla že večina. — — »Goriška ljudska posojilnica" je dovršila I. ISUii. skoro s četrt milijona prometa. Zadnji čas se je zelo pomnožilo poprašavanje po denarju, da ga posojilnici premanjkiije. Kdor ima denarja na razpolago, naj ga prinese čim prej, dokler plačuje posojilnica Se po l'/sV Ulegne se prigodili, da zniža obresti za nove vlogi; na i''«.
-— S 1 a v n ;i d r u š t v a opozarjamo, da si je na-a tiskarna oskrbela za letošnji I-ust najkrasnejse kartone za plesna povabila in plesne rede. Tisek najokusnejše vrste.
— Z a g o r s k o hra 1n o d ruši v o priredi dne ,">. januarja 1WM'i. koncert v prid zasirotelim Volaričovim, s sodelovanjem Pivskega pevskega zbora. Vstopnina za osebo 20 kr., k plesu 50 kr. Prostovoljni prispevki v blag namen se hvaležno vsprejmejo. Začetek ločno ob G. uri zvečer.           Odbor.
Razgled po svetu.
Židovska predrznost. -- »Organ ffir die Gesanuntinteressen des Judr.nihums" piše: „Nas je 1,200.000 duš, mi predstavljamo velikansko moc, mi imamo znanost in bogastvo v svojih rokah. Protižidovstvo nas je probudilo. S temi 1,2000.000 dušami mora vlada računati. ZaščišCujc naj nas proti vsakemu napadu od strani protižidov in mi jej damo vse svoje moči na razpolago. Ako pa ne stori tega, potem naj si sama pripisuje, če pojdemo vsi v tabor socijalnih demokratov".
Odrska. — Grof Albert Apponv je zahteval naj se na Ogerskem overovljenjc volitev odvzame državnemu zboru in izroči kraljevi kuriji, to je najvišjemu sodišču dežele. V tem zmislu je priobčil članek v glasilih narodne stranke in misli stavili predlog v državnem zboru. Pred leti je bil tudi v avstrijskem državnem zboru podobno misel sprožil grof Coronini, a se, žal, ni uresničila. Ne bi bile mogoče lake volitve, kot so se letos vršile v Istri, Dalmaciji, deloma na Goriškem in v Galiciji, ako bi moralo potrjevati posebno sodišče ne pa državni in deželni zbori sami. Ge se na Ogerskem stvar uveue, treba bode skrbeli, da obvelja tudi v naši državni polovici.
xivlta coitura iz Rima. — Prošli mesce se je vršila na vseučilišču v Rimu slavnost v spomin padlih vojakov v boju proti HubeSanom. Ko je vseučiliščni dekan pričel govoriti o važnosti boja v Amba-Aladži, za-upi'   do socijalistifini in radikalni dijaki: »Doli
'»•(.--^splošni pretep. Štiri sto stolic je vihralo v;žraku. Povsoo so se videle pretepajoče se skupine. S težkim naporom so profesorji uto-lažili duhove — a le začasno, kajti malo potem, ko so nekateri upili „evviva il re", drugi so žvižgali in -r- boj je pričel z nova, da je moralo posredovati redarstvo, katero je razgnalo dijake. Tako seje zgodilo 21. pr. m. v večnem mestu!
Iredentovske skomine po Trstu. — 12. pr. m. razpravljalo se je v italijanski zbornici o porazu italijanske vojske v Afr*k'« m zbornica je ustajanjem izrazila spoštovanJe do padlih vojakov. Poslanec I m b r i a n i je tedaj rekel: Podražil sem se spoštovanju pokojnikov, vendar meni bi bilo ljubše, da se je ona italijanska sveta kri, katera de je prelita v Afriki — prelila na potu proti Trstu! — A to niso samo skomine!
Poiicmceviilnii sredstva. — Nemški •Schtilverein"'nazaduje; njegove podružnice se številno zmanjšujejo, kar pomenja, da Slovani ne spijo večni sen. Nemci pa imajo na razpolago veliko drugih društev, katera pospešujejo ponemčevanje, lako n. pr. »Društvo za pospeševanje nemstva v vzhodnjih pokrajinah", ki deluje proti Poljakom in šteje 20,000 členov; s pomočjo posebno banke, katera razpolaga s 5 milijoni glavnice, kupuje poljska zemljišča in jih ilnja sonnrodnjnkom v zakup. Potem je »Velikonemška zveza*1, katera ima za smoter, razSirjcvali v Avstriji prusko misel, Njega glasilo »Alldoutscho Blallcr" ima veliko naročnikov v Avstriji. »Sttdmark" pa je znano društvo h svojim namenom; »Splošno nemško šolsko društvo" (iSchulverein) šteje, 30.000 členov, ki plačajo členariiie letnih SO.000 matic. Ti dounaki so namenjeni v podporo avstrijskim Nemcem, ali prav zu prav v ponemčevanje Slovanov. Htizuu navedenih je še drugih ponemčovalnili društev, katera so skrivujo za kako dobrodelno svrho, a v resnici so za Slovane — zlodelnii. — Z oziram na lako veliko moč puiiemčovalnili sredstev - je dolžnost vsakega Slovana, delovati v prospeh svojega tm-roda iu zaščiščali svojo narodnost pred požrešnim nemškim volkom.
1'ViinclJii. — Nekateri francoski časopisi napadajo predsednika Fauree rudi dolgov njegovega sorodnika, kaleri jo je popihal iz Francije. — Časopis »La Kratico'" je priobčila 101- imen onih poslancev iu senatorjev ali državnikov, kateri so bili bujn ludi uiiipftani v znano panamsko afero, Ta časopis ponuja dokaze snilnijskim potom n svoji trditvi, Mej navedenimi se niihnja veliko francoskili državnikov sedanjega času. Ta priobčenju so razburila javno mnenje na Francoskem, n nvoI pričakuje radovedno, kako rec konča. Zbornica je pritrdila osnovnemu zakonu, kaleri določuje, elit dobe pokojnino v delu ostareli delavci. •¦-
TurfIJa. Turška vojska je zasedla Zejfuu. Moj je bil jnko hud. Po turških poročilih je palo 2o()0 Armencev in le 250 Turkov, Te vesli pa niso verojelne, kajti neko poročilo trdi, da so Turki vzeli le vojašnico, mesta pa še nimajo. — V Skopljah v Stari Srbiji je bil poboj mej dijaki in profesorji taniošnjega srbskega in bolgarskega učilisča. Mej Bolgari in Srbi v Skopljah je že staro sovraštvo. — Po Carigradu so bili raztreseni listki, y katerih se poživlja prebivalstvo, naj sultana zbacne s prestola. Turška oblaslva ne vedo, če so te listke raztresli Turki ali pa Armenci. Dolžc poslednje, a s leni hočejo uzročili zopet nemire. Turška vlada pošilja vojsko tudi na Kreto, kar zopet ni prav Grški, katera si misli prisvojili Kreto. Tako vse vre na Halkanu.
0 armenskem vprašanju brzojavljajo iz Londona, da piše časopis »I)ady Nevvs", da bi bilo najboljšo rošenje armenskega vprašanja, ako bi se dal Rusiji mandat, naj zasede armenske dežele in jiii upravlja. To seveda ne bi ugajalo Armencem, kaleri hrepenijo po samostojnosti, vendar jim ne preostaja drugo nego proteklorat ali uničenje, ltuska uprava bi bila od koristi Armencem, kajti primera avstro -ogerskega gospodarstva v Hosni-llcrcegovini je dokaz, da vladavina krisli-janske velevlasli more bili koristna tudi vzhodnim deželam, ko ni ista velevlast. v sorodstvu s kakim plemenom takšne iležele. — Armenska liga je priobčila po »Geni. Dur.*, da je bila sprejeta hladno armenska depulacija pri ruskem zunanjem minislerstvu v Petrogradu. Knez L o b a n o v je rekel deputaciji, da je Rusija storila že veliko za turške kristijanske podanike. Ako bi vsaj tri velevlasli, mej njimi Anglijo, pozvale Rusijo, naj naredi red in prevzame upravo v anatolskih deželah, ona bi to storila. Vendar bi moral biti car gotov, da bi imel pri tem delu podporo Kvrope.
po slovanskem svetu.
Hrvaška. — Kot božičnico onim vse-učiliščnikom, ki so bili obsojeni radi demonstracij proti madjarski zastavi, je naznanil akademični senat vseučilišča, da je izključil osem njih — mej njimi oba Frankova sina — za vedno, jednega na štiri in osem na dva tečaja. Ali bo že polna mera!? — Prošli mesec je imela svojo slavnostno letno sojo akademija znanostij v Zagrebu. Predsednik Josip Torbar je razjašnjeval v slavnostnem govoru, kako pospešuje preiskovanje narave napredek človeštva; tajnik dr. Fran Vrba-nid pa je poročal o delovanju akademije v prošlem letu, dočim je čital pravi član Ivan Tkalčič svojo razpravo o izobraževalnem zavodu v Boloniji, ki podaja jasno sliko o nekdanjem življenju hrvaških dijakov v Boloniji.
Dalmacija. — Deželnim glavarjem je imenovan dr. Mihael Klaic, njegovim namestnikom pa dr. R. K ve k vi č. Prvi je Hrvat, drugi Srb. — Kakor poroča »Narodni List«, novoimenovani deželni glavar je nevarno zbolel. — Mestni svet v Zadru je
imel sejo, v kateri je aaključil, poslati na-ucnerau ministerstvu spomenico proti ustanovi hrvaškega gimnazija v Za8ru. Ako" so pomisli, da živi v zaderskem političnem okraju 56,000 Hrvatov in le 8000 Italijanov, torej se more reči, da je upor Italijanov proti hrvaškemu gimnaziju — predrznost, kateri so vajeni sploh vsi primorski Italijani, Palice manjka!
Srb! na Ogerskem, — Srbska bu-dimpeštanska zjedinjena mladina je stopila pred srbski narod s svojim pozivom na vse stranke na Ogerskem, da bi vsi Srbi proslavili složni in zjedinjeni Mileticevo sedemdesetletnico. V pozivu se spominja mladina časa sloge in jedinstva; potem, kako je prišlo do razpora in vsled tega tudi do nazadovanja. Poziva srbski narod, naj podpira misel sloge, kajti narod ne more dovoliti, da so Mitetiču hvaležne le nekatere stranke, ker je on deloval za ves unstranski srbski narod. Poziv zahteva splošno slogo, da se povzdigne ves narodni ponos in povrne spoštovanje^ srbskemu imenu i — K temu pozivu dostavljamo mi kot novoletno voščilo: Bog daj splošno slogo ne samo mej ogerskimi Srbi, marveč tudi mej onimi v kraljevini, a vrhu vsega še moj Srbi in Hrvati v Hrvaški in Dalmaciji!
Ocška. — Mladoceškl poslanec dr. Paca k je napisal broSurico, v kateri rišo način, kaka bi so dosegla pogodbo moj fiohl in Nemci ter uredilo upraSnnjo deželnih jezikov. Potrebo pogodbe moj obema narod nostirna v Češki opravičuje dr. Pac.nk s lom, ker vslod togo spora lina nnjvoco korist Ogerska in veleposestniki. Ruzlnga v broSurlel kot neobhodno potrobno, da morajo bili zmožni v govoru In pisavi oboli J o x I k o v val deželni In državni uradniki, a češki jezik naj bo uradni. SploAnu pogodba se bi imola ruztngnlll ludl na Sluzjo in Moravsko. — V Coskem deželnem zboru, kateri jo otvorjen 18. pr. m., niso Mladocchl hoteli poslušali pozdrava vladnega zastopnika, grofa T lin m u, marveč so protcHtujo zapustili dvorano in izjavili, da ne marajo čuti pozdravov in sploh govorov iz uši grofa Thuna kot vladnoga zastopnika, V odsotnosti Mladočohov, ves hlod, govoril jo grof Tinin in pozdravil rietoln* posloncio najprej v čolkom, n po lom v noinftkam jo» ziku. — Vodijo so dogovori moj Čehi in Nemci o lom, da dobo Nemci gotovo in pri« morno zastopstvo v dožohiomu odboru in v zborovih odsekih. V prvi soji jo bil žo postavljen predlog o ustanovi mučilnih kunj, katero bi imelo pravico volili v dožolnl odbor in v ».borovo odsoko,
Poljvkl Rlns o KiiliHko-riiHkoni od-PohIuuhIvu na Dunaju. — Posmanjskl časopis wGonloe VVIolkopoIski* ju pisal ozlrom nn riuinko odposlanstvo na Dunaju lo-ln: ,Zu Poljako jo žalosten pojnv, ako |o pod« jemajo glicnn potovanja na Dunaj i žalostno je, da si no znamo prikupili naklonjenosti In prijateljstva Ruslnov, kuliH'0 morajo zngovm'-jali Nemci proti nami. Kdor pozna razmero v vshodnji Galiciji, dobro zna, kako malo storijo Poljaki za Rušo, kako jo ta narod zapuščen in nesrečen, Kako no so obnesli dunajski Nemci in njih časopisi nasproti ru-sitiskcmu odposlanstvu P Sumnjlčlli so jih, da jo bila odposlana od »monskalollla*. Ru-sine je poslal na Dunaj glud in beda ter sebičnost gospode velikašev. Poznamo to nemško pomoč, katovo dobe Rusini: »Drang nacli Oslen — Divido et inipera" (Proti vsliodu — deli in vladaj). Žalostno je, da smo dočakali takšen sad svoje samouprave: 70 odstotkov ljudij no zna ne citati ne pisati, narodna beda in splošna selitev črez morje! Kaj ima domovina, kaj ima Galicija od stavljeno politike plemstva; kaj ima od lega, da so mnogi naši . onaiodnjaki odlikovani z redi, naslovi, doJi>j<mstvi in s sino-kurami? Enak z enakimi, iVr'ioden s svobodnimi! Da smo se držali 'ga načela, ne bi šlo na Dunaj rusinsko od osJanslvo. Knj se dogaja v zibelki poljskega naroda, v slari veliki Poljski, to vemo dobro. Srne boli in nam solze prihajajo na oči, ako samo pomislimo na napredek ponemčevanja v poljskih dozeluh". ---- Tako joče pravi poljski časopis, a mi javljamo ta jok čilateljem, da zvedo, kako se resnično godi našim slovanskim bratom na severu pod vlado -- Slovanov-Poljakov!
Bosna ¦ Hercegovina. — Proračun sarajevskega mesta za leto 1896. znaša gld. LU<J.483 rednih in 211.221 izrednih stroškov, gld. 2'.)3.490 skupnih dohodkov, torej ostanka 787 gld. — (!. in kr. vojno rninisterstvo je dovolilo, da se napravi telefon v Sarajevu in v dolnji Tuzli, ako se za lo prijavi dosti naročnikov. — ,61 a s Hercegovca" naznanja, da bo izhajal v povekšani obliki od 1. februarja 1896. naprej in v to svrho vabi rodoljube, naj se naročijo na ta jedini časopis v Bosni - Hercegovini, kateri zagovarja čisto hrvaško misel. Svojemu tovarišu voščimo obilo sreče na trnjovem potu!
Criiugora. — V svojem članku „S!o-vani leta 1885.* piše ,S1. S." o Črnogori: Črnagora nima strank in se drži v strani od škodljivih vpiivov zunanjih držav; ona je v prijateljskih odnošajih z drugimi državami... Letos je porabil knez čas za preosnovo črnogorske vojske in ruska ladija je pripeljala za io potrebnega orožja. Kmetijstvo in šolstvo se je tudi letos pospeševalo. Za književnost delujeta dva mesečnika in knez sam je zgled delavnega pisatelja - pesnika. V Cmigori ni še Židov; zalo so pa toliko bolj v tujih službah, da ovajajo kneza. No on je miren in, če treba, jo tudi oflcijozom zasoii, da morajo molčati.
Srbija. — Zopet je bila delomična minislerska kriza. Nekateri ministri so se odpovedali, a imenovani so bili drugi. — Dijak: so napadli zborničnega predsednika ter ga oklofutali. — Pri carinskem uradu v Bclgradu so odkrili poneverjenje do 100.000 frankov.
BoIgarM«. — V* sobranju so zahtevali Karavelov in tovariši, naj so odbije posojilo za vshodno-rumelski danek (davek), kateri se
mora plačati Turčiji. Sobranje ni zadovoljilo zahtevi. — V Sofiji so ukradli važne spise v srbskem poslaništvu. — Ruske „Novo-s t i* imajo dopis iz Sofije, ki trdi, da ni zadovoljen knez Kobnrg s sedanjim Stojlovim ministerstvom, temveč ga želi zamenjati z drugim v konservativnem zmislu.
Rusija. — »Slavjansko d ob roti'orno druStvo* v Petrogradii je imelo 22. pr. m. slovesno1 sejo. Predsednik grof Ignatijev je pri tem izrazil nadejo, da se Bolgarska zopet sprijazni z Rusijo: O Srbiji je izjavil, da se je zboljšala. Govoril je Judi o Rusinih v Galiciji ter spomnil, da je ta narod v Galiciji, ki šteje :* milijone prebivalcev, zgubil še one predstavnike, kateri so ga zaščiščali pred poljsko upravo. Zaključil je svoj govor: „Mi člani slavjanskega dobrodelnega društva smo bili in ostanemo postranski, vendar ne ravnodušni nadziratei.d dogodkov po slovanskem svetu ter zvesli svoje svrhe — sodelovati v vzajemnem dušnem napredku Slovanov in razjašnjevanju njihovih dušnih slremljenj, — nastavimo svojo mirno delavnost na tem polju, kajti drušlvo sedaj pripravlja poljudna književna izdanja, katera seznanijo ljudstvo s pojmi ,q 1 o v a n o f i I s t v a : pripravlja tudi izdani«1 splošno pristopnih besednjakov v slovanskih narečjih1'. Govorilo je še več drugih govornikov, moj temi Smirnnv o narodni izobrazbi, ter general flilli o pražki razstavi. V govoiu jo risal na kratko gospodarsko, prosvetno in politično položenje Čehov ter obžaloval s!:ih upllv ftehov na ostale Slovane. Kor ni n i-I; a k e zveze mej f!elii in Rusi, Rusija malo pozna Čehe, poslednji pa mislijo o Rusiji, da je to azijska barbarska država. Cehi se rajše selijo v Ameriko nego v Rusijo. Čehi so priredili svojo razstavo, da dokažejo svojo sposobnost za samoupravo, lzrazivši še nauejo, da bi se sčasom slovanska plemena d u š n o zjedhila z Rusijo, je končal svoj govor, in s tem je bila soja končana.
Ntblrak« železni en. -- Zgradba sibirske železnice napreduje naglo. Prošlega lota jo,bilo zgrajeno UlK> vrst železniške poti. V vsem pa jo zgrajeno doslej 2720 vrst. Ker bo vsa železnica dolga tJS58 vrst, je torej nad tretjino že izdelana.
pouk francoskega jezika.
G.fna L. J. Salnt-Sulpice, diplomovana iiiMlrljicft francoščino iParizanka), učiteljici 12 lcl v viljih razredih ogersketm mvadn na Reki, bo jiom!«-vnfa odslej v Gorici. - - <!ono: Tečaj s fi nčenri po 3 k'J. na memtl ••¦- Cel razred po 1 ifltl. za osebo.
LekcHa pombna !l gld, 1'oučip po plovnici neraška-francoiki Floolz • razgovor, Vitanje, književnost. Pouk lahek in praktičen.                                  17. 2-1
Oglasili se je v Nunski ulici St. U, II. nudstr.
Učenca za svo\ Jotogttjtcni zavod
Hprejme pod ugodnimi poboji
ANTON JBRKIČ,
fotograf
a Travniku v Gorici.
Hranite podgane in miti
J-^d$SL pl. Kobbe-SovimHELEOLMf-
""    ' ite-dijiv ue ljuoym na  iluniači fivulj. V «•>¦¦¦*•'¦ "•
aoin"i»"kr.'pre*u«v4J*«vB5liiIi Lekarna Šcfcapla. -& J. Gralich v Brnu (Brnim).           " ~  '
aiaToa ralogii JF. %rT3U«l V »rilU (Brnim).           ». 2-1
8-   Anton Potatzky
«       v Raiielju štv. 7 v Gorici
S: prodsjalniea drobnega
* in ntirnfoerškega blaga
S                    na drobno in na debel«.
•V __—.----------.-------------------------------------------------¦• -----------
J!                    Jcdino            /.^6-1
*:| in najcenejše kupovališee. 1 *' ~—~"                ————
*                     Posabna zalogu J za kupovalce in razprodajake na deželi,  (,
*                za kroSr.jarje in cunja rje.              f
srebr, drž. svetjnjo. - srebrno svetinjo.
I3TA
Twaru izirnib telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-A5
v Pragi na Smihovu
(Praha-Siriicbov) Vinohradskn ulice fislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejo vanju
sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili.
V .'a dokaz je na razpolago mnojto priporovu-jočih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVavadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pcžilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                             13  52 _j
Poprave izvršuje po najnižjih cenah.
*? U> *                Med. dr
doslej skozi 2» let
J UrmM specijslist za prsne bolezni na Dunaja sedaj y Pevmi
h. 5t. 33.
Ordinuje tudi pismeno.    i?
BroSure o tuberkulozi po gl. 1.             i?
j           Pod;tisanec naznanja, da je neresnična govorica
•alera se Siri po Tolminu, kot da bi bilo neko dekle v zavodu v Gorici, nasprotno pa je resnično, da se nahaja na Dunaju v službi.                               F. ft.
*   Čevljarskih,  krojaških, pisarskih, popo-
*           (ovalnih in kadiinih potrebščin. J                  Zimska obuvala.
*     Vozički in stoli na kolesih za otroke. «                 Struno za godala.
*   Posebnost: Semena za zelenjavo in trave,
*          Prosim dobro paziti na naslov:
| Na sredi Raštelja štv. -j.i
*#**#!****#**•»#**#*#*#»*¦¦******
Želodcčni in okrep&tfočl
eliksir iz kine in železa
jo posebnost                     <;, l
Cristofoletti-jeve lekarne.
Ima vsebino železa in kine v jodnaki množini, je prijetnega okusa ter brez dru»ih škodljivih tvarin. UzroCujr tek, olajšuje prebavo in premaguje slabokrvnost.
Jedna steklenica 2."i() gramov stane ©•F" 80 kr. iiiao9aaa409dtt9<
JJZahtcvaJte!!
obzirni cenik, katerega brezplačno in franko razpošiljajo
bratje Placht,
prva In mednarodni«
f tovarna la strune in _________glasbeno orodje,
5chonbach 379 pri fjebu. Češko.
Za slavnoznana svoja godala in strune jamčimo.
Gosli broz toka.  — Loki......   Callo za
koncart«, fino delo.   -   Citre z najčistejšim
ročnikom. — Cifre   z najfinejšim  ročnikom.
-  — PHtali (flauta) za koncorla iz (rrenadil-
2; nega lesa C. H, Fuss. — Klarinall za kon-
¦*' cerla iz grenadilnega lesa C, B, Es, l). — Loki
za gosi1, itd.                                           !>, 1»   I
Poiilja «pi piiliea rnutji. -lame i|ija, se nit zamuja.
Naslov prosimo „Briider Plaeht" ali
»Hm«! Plaeht«.
Dopisuje se nemško, ieSko, francosko in rusko.
Iščemo zastopnike v posam. mestih.
---------------(fino oblanje) kot najbolje, najceneje in najčisleje zamotalno gradivo; lasana oboje za pošiljatve Hiaji     vzorcev vsake vrste;  čistilna tre
___       ščlca za pivovarne in tovarne oeta;
»P* zaboja vsake oblike in velikosti ia za Mšmm- v-sa-° -bo; s stroJ' izdeiane zobnika, ™*^" higijeničuo čiste; specijaiitetb: iz-gka>    ključno patentovane   cevke  za
_____»modko, kakor tudi druge w lesno
¦>•    »»»"oko »padajoče predmete
„           ponuja              •           ut 6_!
EfajSko ioloyška lesna industrija
v JmrSai, pri MengSn na Kranjskem.
voljno0^'? kak°r ludi Prevdarki BlroSkov se rado-
Feliks Stare.
Dr. Rosa balzam
BmmmVBJnV   za zalodac   <a«WBal
iz lekarne
B. FRAGNER-ja V PRAGI
je splošno, že 30 let znano domača zdra<
»Ho, katero uzroča lek, olajšuje prebavo ii
¦   lehko odvaja.
?OZOr! V« deli zaboja su prevideni z zraven na
natisnjen
zakor
priznano   zaSeitno   :
mko.
Glavna saloga:        2, 20-t
Lekarna 0. FRAGNER-ja „pri črnen •rlu"
v Prani,
. Mala slrana. vogel Spornove ulice. Velika steklenica 1 gld., mala50 kr.; s pošlo 20 kr. več. — Dnevno poSUio razpošiljanje. Zaloga  v  vseh lekarnah Avstro - Ogenke.
Liniment. Capsfci ca m p.
iz RiehtcrjcTC lekarn* r Vr»^ pripoznano kot izvrstno ool ubla-žujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljub-
Bicfarjev Liniient s Bsi<riw"  WWH
kot edino pravo in vzame    fl  | !¦
le tako steklenico, ki je pre-    L^X/J
videna s „sidroni* kot znano    rtL^^^n zaščitno znamko.
Richtarjeva lekarna „fri zlaten (enf v Pra§».
^             Najlepše darilo            W
X gedovne in svečane prilike. X
t3a            Oljnati portret 8r»^7"< nn. v5a
$ )\ntona JVlartina 5ton^^a, S)
'Si  najfinojo po najbolj-;«m  izvirniku iz-  '|J
f2<  vfdfii, na p':ilnri naj«l, v zlatih ko-  ^
^  \insko-barok, anlik-barok tvr f-ru\\i  ^
^Ifi  zlato okrašenih okvirih po 10, t-\ l">  ^
M   in 18 fdd., dobiva se v trgovini          JI.
p D. Hribarja v Ceyi $
Mi          Kuj je Anton Marlin Hlotriš.-k SloiMictm M,
rijf bilo bi pivvrč (tovoriti. Nj.-rmt h« iiuaiuo z.i- rif y2\ iivabli z:i družbo sv. Moliora; njemu m- imamo ^ M, zahvalili z.i najbolj«- in na;!.-pM- \,t:UVu»\-U< M> Ymf spi,.- in domovinsko ljubezni vnemi.jor,- p.-r,i. W )Zi "" ir Uii »aj«idlii'nej-;i bii.lileii narr,d.«. in ® iP/j najbolj vneli zagovornik pravic Miivnin-i. Mi 'tf Ni.lirna slovenska liirla naj bi n>> bila bitz 'ta* Q Jik«. tira slauiepa u...?.*, ki je iu „,lane Q iP, vt-ilni ponos in dika Slovencev.                         fl§>
lkfe@SIS^S0CC»OK"& Želodečne kapljice
lekarničarja C. Brady (>I;iri,jiuol,js]i*k žclodcčm* kapljic^
pripravljene                       i, :'•¦>    I
v lekarni angelja varuha
E. Brady-a v Kromefižu (Moravsko)
slnro, priznano in znano zdravilno hreilotvo u^oilrie-a in okrcpr-iijoreipi delovanja za žebulec iu jprebavljauje.
I jfSfilL   Želodečne kapljice
a?   JsaaČak            l"knniifiirjn V, Vram\ya.
I K^^ra|jH(MAiiMA(;Kr,,i.sKR ivAi'i..iicr.)
I ReYg^Mfagi .to zavile v pimebni. Akatljieo ler pre-I^Hflr I videne « sbko MarijaeeljMk«! Mater,. L x JUML^J Kozje (kol zasilno znamko}. 1'od to ¦MKaH^B znamko    morit   se   nahajali   :, 1 o '¦-• ."¦ i
E9ks|m| i,o,ii,is ^'/szaii./.
I 6Ba«a^^B3fl     Viiebiua kajdjic je napovediiiia.
fiftHOALf  1 steklenica stane 40 kr.,
sclmuiiiarke.                   d V OJII lita  70  kr.
Opozarjam odjemiiifcc naj ne kupijo ponarejene želodečne kapljice. I Vi kupovanju pazili jt; nn. Zfiornjo zaščitno znamko s podpisom C. Brarfjr ter zavrniti vse ostale tv.irinc, kot ponarejene, katere nimajo zgornjo zaSčilno znamko ter podpis C. Brady.
IViive zalodsCn« kaplilea t-o na prodaj v (Jorlelv lekarnah: Cristoftilettl, Pontonl, Uironrolt, Kfirunr in GUublvIi. - V Sežani v lekarni Kltsehel
Priporočamo Jtrilan-Pagliaruzzijeve poezije'.
*?;                                                              _______________    ____       ______                       L*,
3 GLAVNI ZASTBP DVOKOLES „SWIFT"
vr
iz orožarne v Steyru
za goYl|tio-^ira&\scat\slio aY05H°
odpreta podpisana
dne 1. januarija 1896. leta na cesti Fran Josipa (Corso Fr. Cr.)  T f
St. -t (nasproti (.'iediščne kavarne)                            'f
Popravljalnieo kakor tndl dclalnico   >
dvokolcs jlllria*, prodajaliiico šivalnih  fa
strojev, pu.%, streljiv« in drazega
orodja, ter tovarno žičnih blazin
[in.i:\nnMti,i'/,-i\  in.iit.i pa
Saunig & Dekleva
v Gorici                 l;!
v Nunski ulici št.  11-1«.
3»
% J. Pserfio!er-jeva lekarna MZum goldenen Reichsapfel" |
M                               Na Dunaju, I.  Sinicor^IrasM' 15.                                (>,
U,                                         J. Pserhcferja                                         ^
0}        otvarjajoče krogljice, p«j i^n-ane kričistilne krogljice        'K-
fg                                                ..•a,1.z«,i,„-,.l:,hk.II,.'v.vu-'«.l.«....-......I 'v-.                                                  *,
J$>                     IV kr<^>    .';,:•.;-,:  i ihalljica z 15 fcrogljicami 21 nt., jadnn za«iteif S «k.   ;>,'
Vjt-.   1 gld. S nt., pri ri.-rl.i:.kov.i:ii  p»;ilja".i ]¦>¦ po; u-m povoju  1 gld. 10 nč.,         A »o -e deiur   'V,
&   naj.M-j   pofilj...   ni treh,  \.U,^ii  ,..,r!o.   iu ,:an..:   I   znw'.-k   ki^-iji.- 1 ^M. -J", nč..   i z..w!Lii -i V\,l   ff/
f*   :!U nč, :; zavitki :; -bl. ::•". iS.. \ zavitki i vil   -Vi r.č,  ;> z.iulk..v :» ^!-l.   >n i;."-..   1» z.iv.rfc.n  '.) W'l.   */
]g|,  -^'i ur. (Manj kol jedcu zaviM. m- ne po.;i!jai                                                                                                   ^
W                     Crnsimo, <i > se iziečNii zahteva JŽHT* J. Paarhofarjawa olvarjajoča hroaljlca "^tQH   'L[
I
J. Psarhotar t rudočlh i»i
^1   je viileti na n.-vi.lilu za po:ab<
fo   IJalzani za o/ol>liii«* Ji^SSl    ^u^ffSČ '""'"""'^ ' """"""'"^   $
M      XU nč., pr^to p,.;tni„e ,r, nč.                                   Mastllo  Za  1'aiH',  « ^'^ ™ *?•     ^
fi!Si     I rnotrrv sok,« "'¦¦"••"i'« w» ir.           .,.. ,       ..         .       .  ,   i ,-s, r,   j"v
H    ni                 ii           i icki.m.a     riiakiM-fskiprsm prasrk, ,I;,V;      K
%    Halzam za jroltjiiuT, .,„i*,"';;!    p,,-;;,!,,,, ,,,-mi,.«!«,-..                                |r;
y   St«»llov,K()l:i-pn'paratS^:,,^„    ,„,„,„lilj(, r:i!1,,,, , ,,„„],,,,,,,..   ,,,,r,r>'  -^
iŠg     za okrrj.č.mje f, |„dca in živev. Mit«-ir>:i ¦.l.-U.        IL.,,...,,,!,,;   nliliv '"' ,,,,k   I""''  St"n'     &
m     K..Ia.viiiiijili.-li'v-irn WW. K, '., lilr.iiil.1.   !¦«'».         J>«in<M,l'IIU   OIH1/ (I|1,.tt>   ,   ,,ieil-,,t  r,l(     j»».'
ffl   Oivnkii tinktura za zvUnlrc    ['nivcr/alnaeistiluasol,»uVrJi«p   (>J
)W     (prej /,iwjcr.,ka es-uca, ali praske kapljice in.-:-       d..m:.če Med-lvo pr»!i pM,I.'dicam -l.ibc pi.-bate!     $*>
Čfo     novana). (talilo laztopijajiiče srciM.0, ki olulja        l muo!  I  t-'id.                                                              rZ*.
Lj!                     ltazvi-n iiij.-nnvjiriit: izdelkov dobivaj-. :e še d.Lij-e tu- m i i<iL"ii:~ki< farma.'. nI:-'!!.'   rpe;i;a.   fr*,
Jj5&   litele,   ki   mi   bile   po   vsili  ;ii,.!rij-kili  čavju-il;   i,.m Hijene   ter >.- lia /ahlnvaiije i.ičii.i iu ..u.. pr.-   '?;
'';4;   hl.rl.ijaj,, ju.li pre lia -Ii,  koJEi ui . z.d.^-i.          Razpošiljanja p« potil u-,.   ~e [,.,-¦.„. a trebi je   (|>;.
'-     '                      p...-l:i!i: vcčj.i naročil t p-, pi.itnciu p.nztij«.                                                             In..*.    I   ,^'<
ri jio.ŠIij:itvi ilenarjii ]i<> postni iiaknznicl stane porto dosti imuij   ^,
kakor po povzetju.   ""•*•!]!                                               ^
W      »*aS»*       1
^               a^       S*.
>3Q                              I
-o
^*   o
>«5

C3
OD

»00        C»
•s   -
o
r, ,af*       ~
r^

Se dobi povsod - 5ž Kile za 25 kr.
t&^*&/?0MM*Jl>fipppfipLilP
§1
i i
fj«> .j«1 zdrava hišna in družinska pijača, '-.<0 ki r*t> i/.dolujt' v Kiitliifint-rji-vih tovarnah ter ima i>ii<lt>l><-n «-kus kak.u* prava l^ bobova kava. Poleg drugih pn-tlnustnij se ta siadna kava že potem okusu odlikuje prod drugimi takimi izdelki.
Kathreinerjeva kava je najokusnejša, najzdravejša in najcenejša primes k bubovi kavi. Ona je čisto priroden plod v celih zrnih in se rabi z velikim pridom namesto cikorije in drugih zmletih tvarhi, ki se h' kavi mešajo, o kterih se pa kupec ne more prepričati, iz Česa da . ,.   T     .  .        ,                                so J   uradne  preiskave  so pa  dokazale, da
so taki kavini nadomestki dostikrat z raznimi pritiklinami popačeni. Iz začetka se vzame ena tretjina Eatkreinerjevo in dte tretjini prave kave- pozneje pa vsake polovico.                                                                                                      ' *
Tako postane kava veliko boj zdrava in tudi mnogo cenejša. Kathreiner-jevo kavo priporočajo najimenitnejši zdravn!ki, vsaki dan je bolj obrajtana kot zdrava redilna pjača v j vnih zavodih, kakor tudi v stotisočerih družfnah. Dobra je pa tudi »čista*, to je, brez primesi bobove kave, ker je zdrava, lehko prebavljiva, redilna in ob enem okusna jed.
Vsaka Vestna gospodinja in mati, vsak prijatelj kave, ako mu je mar za lastno zdravje, naj rabi odslej Kathreinar-Kneippovo slad no kavo.
Le na to naj vsak pazi da ne bo goljufan s kakim ničvrednim ponarejenim izdelkom, zato naj jemlje le izvirne bale zavoje z varnostno znamko, kakor se tu na strani vidi, ter z imenom:
i
1
1
i
1
i
Kafhreinei*!
.Afcr     PoZOr I Bodite previdni in ne pustite se prekaniti. Pristna „Kathreinerjeva WS           kava" ima vedno enake, bele zavoje ia se nikdar ne prodaja odkrita in na vago.