91091W ft R ff ■■■HB
Ižisls vsak petek.
Ör8di!st¥ß:
Kopitarjeva Rlisa štev. 6.
Karotni;» znak:
celclstna .... K 4'—
P9:!il8toa......... Zm—
četrtletna. . . . „ V— Fesatnezna štev. „ ß 10
IS«
g AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. |
Št. 5.
V Ljubljani, dne 30. januarja 1914.
Leto VIL
Misli o bodočnosti.
Starcem se poživi duša pri spominih preteklosti, mladini se dviga pogum ob mislih na prihodnjost. Narod pravi, kakoršna glavica, taka govorica, take misli. Delavska mladina nima časa za prazne misli in besede. Organizirana in strokovno izobražena mladina mora misliti, na prihodnjost organizacije in naroda, pa tudi na prihod-njost politične stranke.
Pogosto nam nasprotni preroki obetajo slabo politično, prihodnjost. To je sicer ravno tako utemeljeno prorokovan)e kakor napovedi kake kartenšlagarice, vendar ljudje smo že taki, da se nas kolikor toliko prime, tudi najbolj prazno govorjenje, če ga le mnogokrat slišimo. Naša politična organizacija je velika in močna, kakor je Slovenci še nismo imeli, kakor je nimajo tudi drugi večji narodi. Veliki narodi nas radi nje zavidajo in se hodijo k nam učit. V njej je združena tako ogromna večina slovenskega naroda, da čisto mirno lahko rečmo: Mi smo slovenski narod! Kakor pa je velika naša moč, naša večina, tako je brezmejna nesramnost naših nasprotnikov. Skromna peščica jih je, da jih tujec, ki gleda naš narod iz daljave, niti ne opazi, pa nas zmerjajo, da smo brezdomovinci, protinarodni, sovražniki ljudstva. Kdaj se primeri, da bosopeti paglavci zmerjajo odrasle ljudi, da so majhni in neumni in, da se jih čisto nič ne boje.
Kot skromna bajtica je bila zgrajena naša stranka. Ni imela drugega bogatstva kakor modrost in ljubezen mož, ki so jo gradili in zvestobo slovenskega kmeta in delavca, ki sta takoj spoznala, da je to njih pravi dom. S tem bogastvom je osramotila slabe preroke, ki so ji od začetka napovedovali sramoten pogin.
Ali je danes manj modrosti, ljubezni m zvestobe v nas? Vse skupaj nas žali, kdor to pravi, prav posebno pa žali čast nas mladih, kdor nam obeta slabo prihodnjost. Bodočnost je mladine!
Slovensko delavstvo ima v mogočnem domu naše stranke udobne in obsežne prostore. Delavska mladina bo te prostore razširila in zboljšala. Za prihodnjost se ne bo bala, ker v poštenem delu je bodočnost vama. Komaj se ji bo zdelo vredno pogledati iz mogočnega doma na cesto, kjer bo zmerjal nebrzdani nasprotni pritliko-vec in čenčala neumnosti ciganska prerokinja.
Pristopate k „Jugoslovanski Strokovni Zvezi“!
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
SOCIALNO DELAVSKI TEČAJ V IDRIJI.
Načelstvo Jugoslovanske strokovne zveze je sklenilo, da priredi v nedeljo dne 1. februarja 1914 v verandi Didičevega hotela v Idriji socialno delavski tečaj. Prične se ob 9. uri dopoldne in traja do 12. ure, popoldne se nadaljuje od 3. ure naprej. Spored se mu je določil tale:
a)	Političen, kulturen in gospodarski pomen delavskega vprašanja.
b)	Ob 20-letnici slovenskega kršč. soc. delavstva.
c)	Delavska zavarovalna	posta vo-
daj?«.
d)	Perspektiva delavskega gibanja na Slovenskem.
Načelstvo J. S. Z. v Ljubljani, dne 27. januarja 1914.
Dr. Ivan Zajec, načelnik.
Fran Kcrhne, zapisnikar.
Delavsko gibanje. Jugoslovanska strokovna zveza ima na Štajerskem že lepo vrsto dobrodelujočih skupin. Mnogo je pa še krajev, kjer bi bila organizacija delavstva nujno potrebna, ker sicer nam bodo velik del dobroinislečega delavstva ugrabili socialni demokratje, liberalci ali Nemci. Rodoljubi, ki imate srce za dobrobit ubogega delavca, pojdite povsod na roko našemu gibanju. Poročajte štajerskemu okrožju J. S. Z. v Mariboru, kje bi bilo potrebno prirediti delavski shod ali ustanoviti skupino J. S. Z. Ne omalovažujte naših delavcev. Na graškem shodu J. S. Z. dne 18. t. m. se je sklenilo, da se bo odslej posebno skrbelo za vzajemnost med posameznimi skupinami na Spod., Sred. in G. Štajerskem. Okrožno načelstvo bo skušalo v vseh ozirih doseči ožji stik med našimi člani v vseh delih naše dežele.
Državni zbor.
Dunaj, 23. jan. 1914.
Današnja seja je slabo obiskana. Poslanci so že večinoma Dunaj zapustili. Bolj kot za stvari, ki so na dnevnem redu, se zanima zbornica za spravna pogajanja med Čehi in Nemci, ki so se zopet pričela. Ko se odobri učiteljska službena pragmatika, se prične razpravljati predloga
o obrtno pravnih predavanjih
na pravnih in na državnopravnih fakultetah. Po kratki razpravi (poročal je za
obrtni odsek Einspinner) se predlog sprejme.
Živinoreja in vnovčenje živine.
Poslanec Povše poroča na to v imenu poljedelskega odseka o uporabi zakladov za pospeševanje živinoreje in za vnovčenje živine leta 1910 in 1911. Poročevalec obžaluje, ker se niti polovica v te namene razpoložljive vsote ni izdala. Umevno, ker je mobilizacija izpraznila drž. blagajne.
Poslanec Brenčič
je grajal, kako mačehovsko ravnajo Nemci s Slovenci na Spod. Štajerskem in Koroškem s tem fondom in ga večinoma Nemci porabijo za Zgornjo in Srednjo Štajersko, Spodjne Štajerci pa ne dobijo nič, kvečjemu kakšno oglodano kost ali pa kakšnega slabega bika plemenjaka. Nasprotno si pa Nemci iz virov tega fonda svojo živinorejo izdatno zboljšujejo. Poljedelsko ministrstvo je nastavilo posebne živinorejske nadzornike, kateri morajo po vseh kronovinah naše države nadzirati in polj. ministrstvu o tem poročati. Tudi za južne dežele naše monarhije je nastavljen en živinorejski nadzornik in sicer za Kranjsko, Goriško in Gradiško, kakor tudi za Istro in Dalmacijo, samo Spodnje Štajerci in Spodnje Ko-rošči nimajo nobenega nadzornika. Ali ti deželi niste južno naše monarhije in ali se je od višjega mesta pozabilo na gmotno stanje in njih eksistence? Naše zahteve so: 1. V Mariboru samostojna kmetijska družba za Spod. Štajersko; podobno za Koroško. 2. V Mariboru osrednja zadruga za živinorejce, katera bo skrbela, da se po živinorejskih krajih ustanovijo živinorejske organizacije. 3. Za Spodnje Štajersko in Spodnje Koroško slovenski živinorejski nadzornik, kateri bi skupno z mariborsko kmet. družbo in živinor. zvezo izvrševal živinorejski program. Roko v roki bi se podpiralo tudi vnovčenje živine in v ta namen že v Mariboru deluje Osrednja zadruga za vnovčenje živine. Ob koncu govora je stavil Brenčič resolucijo, v kateri vlado poziva, naj nastavi lastnega živinorejskega nadzornika, kateri mora živinorejski program sestaviti, s katerim se bo živinoreja na Spodnje Štajerskem in slovenskem Koroškem sistematično pametno pospeševala.
Zastopnik poljedelskega ministrstva sekčni načelnik dr. pl. Ertl se zahvali v imenu zadržanega poljedelskega ministra za kritiko in izjavi, da bo ministrstvo vpo-števalo izražene želje in navodila. Ministrstvo bo nadaljevalo sporazumno s prizadetimi interesenti v posameznih deželah zapričeto akcijo in upa, da doseže uspehe, ki bodo zadovoljili in dvignili poljedelstvo. Vlada se svoje odgovornosti za-
veda tako nasproti poljedelcem kakor tudi nasproti konsumentom.
Poročilo poljedelskega odseka se je vzelo na znanje.
Zbornica nato v drugem in v tretjem branju odobri postavo, po kateri se podaljša sodstvo konzulatnih sodišč.
Vojaška uprava o samoumorih v armadi.
Minister za deželno hrambo pl. Georgi odgovarja na interpelacije, ki so se stavile radi samoumorov v armadi. V zadnjih esetih letih se je število samoumorov od U-51 pomnožilo na IT na tisoč mož v armadi, v deželni brambi pa od 0'28 na 1'8 na tisoč mož. Pri deželni brambi je zato več samoumorov, ker se je povišalo pre-zeneno stanje aktivnega moštva. Povzročali so samoumore nesrečne ljubezni, zmo-tenost duha ali duševne bolezni, dolgovi, nezadovoljnost, rodbinske razmere ali pa bolezni. Tu ni mogoče ničesar ukreniti. IJrugacB pa je, če so samoumore povzročili nezadovoljstvo s službo, strah pred kaznijo m protipostavno obnašenje z možem, na kar je vojna uprava najostr. pazila. Zelo redki so samoumori, ki bi jih povzročilo nepostavno postopanje z možem od strani višjih in po tovariših.
Seja se je zaključila ob 9. uri zvečer, rrihodnja seja se pismeno skliče. Predsedstvo sodi, da se skliče prihodnja seja dne M. t. m., ce bo proračunski odsek v torek ah sredo rešil začasni proračun.
AVSTRO - OGRSKA.
Zastopniki katoliških organizacij in dunajski »Sonntagsblatt«.
V	torek popoldne so se zbrali na Du-naju zastopniki katoliških organizacij in poslali na dunajskega nadškofa protestno pismo proti napadom od strani dunajskega lista »Sonntagsblatt-a«.
V	pismu povdarjajo, da nočejo imeti s tem listom ničesar opraviti, ne zato, ker hoče stati na strogo katoliškem stališču, pač pa zato, ker zastopa list katoliška načela na način, ki ne odgovarjajo ne resnici, ne pravičnosti, ne krščanski ljubezni. Obsojajo, da si list prilašča pravico sodnika o pravem cerkvenem mišljenju duhovnikov in škofov, o pravi zvestobi do rimske stolice, da izigrava enega škofa proti drugemu m sej’e na ta način razkol v cerkev.
Za presojo korektnega cerkvenega mišljenja so merodajne cerkvene oblasti v cerkvi, ne pa »Sonntagsblatt«, ki zanaša take stvari na oder javnosti in uvaja na ta način neke vrste parlamentarizem v cer-
LISTEK.
Mri stirfe
(Poljsko spisal And. Niemojeweki.
Divji, strašen obraz. Vedno namršene obrvi, temen pogled. Barva čela je medena, zagorelo je, pokrito z nesnago, polno brazd. Postava napol naga, odeta v uma-zanobarvno krilo. Na prsih je raztrgana srćijcćif nepreoblecena žc šest let, KdorKoli ta ženski strah sreča, se boječ umakne s poti. To je znana nora starka!
Zakaj stara? — Ha, tu časi hitro beže! Šest let večkrat človeka spremeni v starca.
Vsak dan okolu poldne gre starka v tisto stran, kjer je Radoha. Čudno nemirna je tedaj. Diha hitro, nikogar okolu sebe ne vidi, žalostno gleda v daljo in začenja teči. Leti mimo stare Zigmuntove jame, iz-fiine v Mrtvem gozdu in hiti potem ob Pšemši k nekdanjemu rudokopu »Božjega blagoslova«, ki je podoben danes kakemu fijobokemu kraterskemu žrelu, ki ga je zalila voda. Ko se bliža temu kraterju, zamenja gluho ječati, strašni njen obraz izra-ga velik strah, usta se krčevito pregibajo. Pade na kolena, pokrije obraz z rokami, kot bi se hotela tako oprostiti kake prikazni, njen krik se razlega daleč, nazadnje se ihte skloni k zemlji, vedno tišje plače.
vedno slabejše; zaspi. Še?e po solnčnem zahodu vstane, gre dalje, obkroži polja, bivališča, vedna popotnica, nora starka.
Pred šestimi leti nekega lepega popoldne je šla ona tod kot mlada, krasna soproga. Njen obraz je bil lep, oči jasne, nabrane v smeh. Teden po poroki ;e šla tod nesoč možu obed. Mož je delal v jami. Tega kraterja pa takrat še ni bilo. On je takrat nastal pred njenimi očmi.
Tu je vrelo življenje. Iz mogočnega dimnika se je valil dim, kolesa nad jamo niso stala. Na rampi so rojile množice. Sto in sto malih vozičkov je drčalo semintja. Vse to je izginilo kakor sen.
Na dnu jame je nekaj stotin rudarjev v hodnikih, pri navzdol vodečih potih, tvorilo drug svet, svet podzemeljski. Jama »Božjega b’agolsova«, ena manjših v nižini je dajala velikansk dobiček, radi lahkote, s kakršno se je tu dobivalo oglje.
Toda na južnozahodnji strani, kier ?e bil najdragocenejši sklad, je stala meja rudarskega prepovedanega sadu. Kolikorkrat so se tam lotili, tolikokrat se je pokazal najhujši sovražnik rudnika plin, imenovan pokalni, ker če se enkrat z veliko silo razlije po hodnikih rudnika, povzroči prepih zraka in vzdigne prah.
Več let je bil mir, plin se ni pokazal, pozabilo se je na mejo, ki bi se jo ne smelo prestopiti. Nekega dne pa je zmanjkalo lesa v jami. Sklenilo se je del stare jame oropati, to se pravi, vzeti od tam les, podpirajoči skale. Približali so se tudi onemu usodnemu nasipu
Toda komaj so premeknili prve podpore, se je razlegel strašen tresk, skala je počila, začela se valiti, a skozi odprtine se je razlil plin s tako silo, da je bil po nekaj minutah izhod iz jame že zaprt. P!in je zalil glavni hodnik in prišel po navzgor vodečih potih tudi na nadstropja. Nato se je začela si’no valiti zemlja, ki je bila na kakih dvesto metrov razrita, udiranje zemlje je do-seglo površje, odprlo se je veliko žrelo, iz nevidnih virov je vdarila vanj voda in ga napolnila prav do roba.
Jama »Božjega blagoslova« z nekaj stotinami delavcev zaprtih v njenih globinah je nehala biti.
Kdor je to videl, je lahko znorel.
Dan je bil zelo lep, solnce je prišlo na poldne, okolu so šumela drevesa Radohe, ko se je naenkrat ob nogah mlade žene odprla zemlja, pokazal se črn, strašen prepad, v globino so ropotale rampe, vozički množice delavcev, a čez kratek čas je vse to izginilo kot kaka strašna prikazen, zalito od vseh strani z v prepad vdarjajočo vodo.
Na dnu tega pekla pa je ostala sreča mlade žene, njen mož, njena cela bodočnost, njen razum.
Od takrat blodi v nočeh po okolici, prehitro postarana, raztrgana, temna, divja. Toda vsaki dan okolu poldne se vzbudi preteklost v njenem spominu, nemima hiti skozi Mrtvi gozd, ob Pšemši, teče k oni strani jame, kjer njen mož čaka obeda. Vsak dan prepada pred njenimi nogami zemlja, odpira se strašno žrelo, padajo rampe,
množice, na kar udarja voda. Strašen krik se raz’ega okolu. Z bolestnim krikom pada nora starka na zemljo, valja se, joka, joka vedno tišje, tišje dokler naposled ne zaspi . . .
Kolikorkrat jo vidim na tem mestu, tolikokrat se hoče tudi meni zmešati misel v glavi.
flsierikä - pisia mil!
Iz »Glasa Naroda« posnemamo naslednje podrobnosti o »dobrotah«, ki jih izseljenci uživajo od nove matere Amerike, pod katere okrilje mnogi tako brezumno hite. Če le mogoče, jih koj ob prihodu na »otok solza« — Ellis Island — neusmiljeno poženo nazaj, odkoder so prišli, ne meneč se za škodo in nesrečo, ki jo revežem s tem povzroče. Tako so pred Božičem kratkomalo zavrnili deset Hrvatov in štiri Bošnjake, ki so se na parniku »Argentina« pripeljali v New York, češ, da ne bodo dobili dela. Vsi ti izseljenci so bili zdravi, močni ljudje in vsak je imel pri sebi nad 25 dolarjev in natančen naslov, kam potuje. Zastopnik avstr, parob. družbe se je takoj brzojavno obrnil na neko tvrdko v Miamisburgu O., če bi hotela sprejeti te izseljence na delo, in tvrdka je tudi takoj brzojavno odgovorila, da dotičniki lahko pri njej nemudoma stopijo v delo. Toda zaman; izseljeniška komisija je ostala pri svojem odloku rekoč, da je v Ameriki delavcev že mnogo preveč. — Neka Ana Mu-
kev. Katoliške organizacije pripoznavajo rimsko stolico in svoje škofe kot sodnike in predstojnike. Zavračajo pa vsako postransko vlado v cerkvi od strani »Sonn-tagsblatta«.
Protest so podpisala sledeča društva: Katoliška Unija, Katoliški »Volksverein*:, Katoliški »Schulverein«, Pijevo društvo, organizacija katoliških gospa, zveza nepolitičnih katol. organizacij, zveza krščanskih delavskih društev in druga društva.
Dunaj. Naslovni škofje, 14 kanonikov mtfrop. kapitelja pri Sv. Štefanu, profesorji veronauka na srednjih šolah, dunajski katehetie, 27 konventov in 1452 duhovnikov dunajske nadškofije je protestiralo proti sumničenju »Sonntagsblatta« ozir. ravnatelja Maussu.
Odpustitev delavcev na Reki.
Danubiusova ladjedelnica na Reki je odpustila minuli teden 200, 25. t. m. pa 300 delavcev, češ da ni zdaj zanje dela, ko se je izdelal dreadnought »Szent Istvan«.
Paki ogrske vlade z Rumunci razbit.
Iz Budimpešte se poroča, da se je ru-munski narodni odbor razšel, ker se glede na Tiszove predloge radikalci in zmerni niso zedinili. Rumunci nameravajo Tiszo prositi, naj še kaj dovoli, a dvomijo, da bi Tisza več dovolil, kolikor je že, ker namerava glede na izjave Czemina podati v zbornici izjavo, da se je pakt z Rumunci razbil.
Poštarji pri trgovinskem ministru,
Dunaj, Povodom uveljavljenja službene pragmatike se je pri trgovinskem ministru oglasila deputacija poštarjev in prosila, da se čim preje uveljavi tudi zanje sklenjena regulacija in naj bodo čim preje tudi poštarji deležni poboljškov službene pragmatike. Obenem so predložili prošnjo, da se tudi poštarjem dovolijo petletne legitimacije za železnice. V tem oziru je deputacija dobila povoljen odgovor.
* * *
BALKAN.
Vojske med Grki in Turki ne bo.
Doseglo se je namreč, da bodo velesile za izvedbo svojega znanega sklepa gie-di na Egejske otoke same poskrbele. Zve-z. med Turčijo in Bulgarijo, o kateri se je toliko govorilo, je gola izmišljotina. Mi smo že davno povdarjali, da le ta zveza z ozirom na popolnoma nasprotujoče si interese Turčije in Bulgsrije v Traciji in Macedoniji nemogoča. Pomenljiva je tudi I. r-ferenca srbskega ministrskega predsednika Pašiča s Sazonovom v Peterburgu, Pravijo, da gre za oživotvorjenje močne balkanske zveze, h kateri bi mogla tudi Bolgarija pristopiti. Pašič se sestane v Peterburgu tudi z Venizelosom in bulgarskim generalom Todorovom.
Poročila o Albaniji.
»Wiener Allgemeine Zeitung«, Berch-toldovo oficiozno glasilo, izjavlja, da se Azvstro - Ogrska ne pripravlja na vojaško intervencijo v Albaniji, kar so nekateri inozemski listi trdili. Za vojaške priprave ni nikakega povoda, ker se poroča iz Albanije, da položaj sploh ni vznemirljiv. »Temps« poroča z Dunaja, da je francoski poslanik na Dunaju Doumaine obrazložil stališče, ki je zavzema francoska vlada glede na albansko posojilo. Francija je pripravljena, da se posojilne akcije udeleži in da posojilo garantira, če se posojilo izvede
temeljem mednarodne enakopravnosti in ne po posredovanju avstrijske ali italijanske banke. Kakor poroča »Temps«, zavzema Anglija isto stališče kakor Francija, a prevzeti noče večnih obveznosti glede na Albanijo in sodi, da more garantirati albansko posojilo le, dokler pripada evropskemu koncertu in si pridrži pravico, da ga lahko kadar hoče zapusti.
POLOŽAJ V ALBANIJI.
Velesile živahno razpravljajo o položaju v Albaniji. Neposredno še ne mislijo v Albaniji nastopiti, ker smatrajo, da je dolžna mednarodna kontrolna komisija v Valoni skrbeti za to, da se v Albaniji mir zagotovi. Demonstracija mednarodnega brodovja ob albanskih obalih bi ostala brezuspešna. Če bi se moralo v Albaniji nastopiti, bi moralo biti posredovanje mednarodno.
IZZET PAŠA O ALB, PRESTOLU.
Pariz. Pariški listi poročajo izjavo Iz-zet paše, da ie bil pripravljen prevzeti albanski prestol, če se za to izreko vsi albanski notabli in če temu pritrdijo vse velevlasti, to pa zato. da prinese svoji domovini, v kateri njegova rodbina živi že 500 let mir. On ni pustolovec in ne mara prelivanja krvi. Prepričan je, da je Albanija sposobna za samostojno državo pod vladarjem za katerega se izreče velika večina prebivalstva. Knez Wied gre nasproti veliki nevarnosti, ako se izkrca, ker je mohamedansko prebivalstvo v Albaniji zelo razburjeno,
STALIŠČE ITALIJE.
Rim. Italijanska vlada stoji glede na albansko vprašanje slejkoprej na stališču, da morajo v Albaniji, ako treba, intervenirati vse velesile skupno. Z Avstrijo samo Italija nikakor ne želi intervenirati, ker je njen največji interes ohraniti slogo vseh velesil. Res je, da italijanske in avstrijske lad’-e križarijo po albanskih vodah, toda v bližini se nahaja tudi nemška ladja, na Krfu pa angleške in francoske in zdi se celo, da tudi ena ruska.
'T*
ESSAĐ PAŠA KORAKA NAPREJ,
Ohrida. Essad paša koraka z deset tisoč ljudmi proti Korici in Argiroka-stru.
KEMAL BEG DEFINITIVNO ĐEMICI-JONIRAL.
Dunaj. Albanska provizorična vlada je demicijonirala in posle izročila mednarodni kontrolni komisiji. Prejšnji ministri sicer ostanejo, dobe pa naslov generalnih ravnateljev. Ker je Essad paša izjavil, da bo tudi on odstopil, ako odstopi Kemal beg, se pričakuje tudi odstop Essad paše.
ALBANSKE SKRBI.
Pariz. V diploma,tičnih krogih povzroča položaj v Albaniji velike skrbi. Najnovejše vesti poročajo, da je ondi položaj vedno resnejši. Tu se boje, da Turčija direktno poseže v abanske dogodke. Mnenja so, da igra Essad paša s svojimi pogajanji z mednarodno komisi io neodkritosrčno igro.
INTERNATIONALNA DEMONSTRACIJA?
Dunaj. Pariški listi trdijo, da odpošlje Rusija na inicijativo Francije v albanske vode križarko »Oleg«, dočim tukajšnji krogi pravijo, da je intemationalna brodovna akcija v Adriji nepotrebna.
eller se je s svojimi otroci pripeljala na parniku »President Grant«; namenjena je bila k svojemu bratu Johnn Reiss v New Yorku. Ko so jo vprašali po možu, je povedala, da pride v kratkem za njo, ker ima odslužiti še par mesecev vojaške službe. Komisija jo je z otroci poslala nazaj in bo morala cela družina v očetovem spremstvu še enkrat napraviti dolgo in drago vožnjo v Ameriko. — 17letnega Rubena Gerber so zavrnili, češ, da je preslabotnih kosti, v resnici je pa fant popolnoma normalne rasti. — Radi kratkovidnosti so deportirali 17letno Ethel Fried, ki je doslej vedno dobro videla in vidi tudi še sedaj. — Kako se godi izseljencem, ki so bili tako srečni, da so jih spustili v deželo, nam povedo te-/ le vesti: V Michiganu še vedno divja rudarska stavka; sam vladni komisar Dens-more je izjavil, da je pravica na strani delavstva in da lastniki rovov niso modro postopali, ko so odklonili pogajanja z delavci, Voditelji rudarjev se posvetujejo, če bi ne kazalo proglasiti generalne rudarske stavke po celih Združenih državah. — V Black Diamond premogovnikih so varnostne naprave tako pomanjkljive, da se je nedavno v nekem rovu utrgal strop, o čemer je bilo več rudarjev mrtvih in težko poškodovanih. Zato je 840 rudarjev stopilo v štrajk. — V Indianopolisu štrajkajo mostni delavci. — Uprava Erie-železnice je odpustila 6000 delavcev, ker so mnoge tovarne ob železnici ustavile delo in zato na železnici ni tovornega prometa. Iz istega vzroka so tudi mnoge druge železnice odpustile na tisoče delavcev. Brez dela je nešteto tovarniških in železniških delav-
j cev — sedaj v najhujši zimi. Pennsylvan-I ska železnica je tudi ostalim delavcem v delavnicah znižala delavni čas od 50 na 40 tedenskih ur. Tudi rudniki so odpustili brez števila delavcev. — Ogrski notranji minister je že pred Božičem razposlal okrožnico na vse občine, v kateri svari prebivalstvo pred izseljevanjem v Ameriko. Naši ljudje pa naj bodo posvarjeni po ravnokar navedenih dejstvih, da si vsak preje stokrat premisli, predno se napravi po srečo v Ameriko. Kako nemila je ondi človeku celo mrtva narava, nam z nova pričajo silni viharji, ki so minule dni divjali ob newyorski obali; hitrica je znašala 96 milj na uro. Škoda je velikanska; mnogi hoteli ob obrežju so se podrli, ostali so vsi poškodovani. Po kleteh stoji voda. Ribiške koče je vihar odnesel. Ljudje so v smrtnem strahu bežali po ulicah in glasno prosili Boga, da bi prizanesel mestu. Železniške, brzojavne in telefonske zveze so mnogo-i kod pretrgane; del New Jersey Central I železnice je pod vodo. Prizadeta je vsa vzhodna obal, škoda znaša mnogo milijonov .— V mehikanski državi Sinaloa je zavladala taka beda, da stariši more svoje lastne otroke in jih jedo. Ljudje v strašni lakoti kar blazne; nekatere matere žrtvujejo same sebe, da otroci ne pomrjo gladu. Inžener Otto Hallmer, ki je te strašne razmere videl na lastne oči, je komaj ušel iz nesrečne dežele. S svojim spremstvom se je moral boriti z banditi na življenje in smrt, Nato so 23 dni potovali skozi puščave in se hranili z mesom mul, kač in prerijskih psov.
©©©©©<p
2ZMAIL KEMAL SEJ SE ZAHVALJUJE LAHOl^L
Sim. Izmail Kemal bej se je brzojavno zahvalil laškemu zunanjemu ministru za simpatije, ki jih ima Italija do Albanije ter je prosil naj te simpatije do Albanskeega naroda še dalje ohrani.
SVOBODOMISELNA FRANCIJA REŠENA,
Prešnji francoski mornariški minister Bandin je dovolil tistim francoskim vojnim ladjam, ki se na Veliki petek nahajajo v pristaniščih izven Francije, da smejo obesiti žalobne zastave. Svobodomislece je to dovoljenje zelo vznevoljilo. Novi mornariški minister sedanje Dumergejeve vlade je pa izdal odlok, v katerem ukaz svojega prednika razveljavlja, češ da se ne vjema s postavo o ločitvi cerkve in države v Franciji, Svobodomiselna Francija je torej rešena, četudi njen ugled v inozemstvu trpi.
f FRIDERIK JOBL.
Dne 26. t. m. je umrl na Dunaju znani profesor filozofije, dvorni svetnik Friderik Jodl. Glavna njegova dela so: Das Leben und die Philosophie David Humes, Die Geschichte der Ethik in der neueren Philosophie in »Lehrbuch der Psychologie. Posebno ta knjiga je velike vrednosti, ker podaja dober pregled o vseh psiholoških teorijah. Profesor Jodl je bil rojen 23. avgusta 1849. v Monakovem, promoviral je 1. 1871. in je bil že dve leti pozneje imenovan za itčitelja splošne zgodovine na kraljevski bavarski vojaški akademiji. Na monakov-skem vseučilišču je postal 1, 1880. docent, leta 1885. je bil pozvan na nemško vseučilišče v Pragi, leta 1896. pa na dunajsko vseučilišče. Rajnik je bil monist, hud teoretičen nasprotnik krščanstva, osebno pa jako koncilianten in plemenit človek.
ŠTRAJK NA DUNAJSKI EKSPORTNI
AKADEMIJI.
Birna J, Vsled štrajka eksportnih akademikov je eksportna akademija zaprta toliko časa dokler ho trajal štrajk.
VREME.
Dunaj. Tukaj sneži. Mraz znaša
— 8°.
Monakovo. Bavarska jezera so zamrznila. V zapadni Nemčiji pa je nastopilo južno vreme.
REŠKA TOVARNA TORPEDOV Z DELOM PREOBLOŽENA,
Reka. V tukajšnji tovarni torpedov se živahno dela. 14 držav je naročilo 2000 torpedov. Ker more tovarna na leto izvršiti samo 1000 torpedov, ima dela za dve leti dovolj.
SV. OČE ZDRAV,
Rim. Bivši nemški državni kancelar knez Bülow, ki je bil včeraj v avdi-jenci pri sv. Očetu, je izjavil, da je papež popolnoma zdrav in da so vesti o njegovi bolezni neistinite.
NESREČE.
New-York. Na Ellis Islandu je zgorela ladjedelnica »Manhassetske« družbe. 30 motorskih čolnov je zgorelo. Škoda je ogromna.
Marseile. Vsled poškodbe plinske napeljave v neki hiši so se 3 zadušili, 8 pa jih umira.
DVA AVIATIKA SE UBILA.
London. Angleški aviatik Dibbs se je
ubil.
Pariz. Francoski aviatik Reyband je padel na neko streho ter se tako poškodoval, da je umrl.
POŽAR V KINEMATOGRAFU.
London, Pri požaru kinematografa v Javi je zgorelo več domačinov in dva Evropejca.
Peizijsko zavarovanje.
Dne 1. jan. 1909 je stopil v veljavo zakon o penzijskem zavarovanju zasebnih uslužbencev. Ze prej se je pa oglašalo vse polno zahtev, da se mora ta zakon izpre-meniti.
Zlasti je šlo za to, kdo bodi zavarovan. Dosedanji zakon šteje pod zavarovanje uslužbence, ki imajo pretežno duševno delo. Kdo so ti? V zelo mnogo slučajih je moralo soditi upravno sodišče o tem. Njegove razsodbe seveda niso zadovoljile vseh.
Novi zakon se drži še znaka »pretežnega duševnega dela«; obenem pa z natančnimi določili navaja sloje, ki spadajo v to vrsto. Izmed trgovskih uslužbencev morajo biti po novem zavarovani vsi tisti, ki vodijo trgovino, posamne oddelke ali filialke, ki imajo višje nadzorstvo nad delom drugih oseb, ali ki so zvršili vsaj dveletno trgovsko šolo.
Potniki, ki imajo stalno plačo ali zagotovljen minimalen dohodek do 600 K, bedo tudi morali biti zavarovani.
Uslužbenci v pisarnah in koniorih, razen tistih, ki brez stenografije samo prepisujejo ali pomnožujejo spise ali sicer opravljajo le mehanična dela, spadajo v zakon. Izvzeti so plačilni natakarji, kuharji in loterijski kolektantje.
Kmetijski oskrbniki, gozdni nadzorniki, lovski nadzorniki in vrtnarji na graj-ščinskih vrtovih morajo biti zavarovani. — Advokaturski in notarski kandidatje in zdravniki v bolnicah in sanatorijih so izvzeti.
S temi določbami bo večja jasnost v zakonu in zato manj tožba.
Premije se sicer niso zvišale. Nekatere ugodnosti so se pa v novem zakonu določile za zavarovance, ker se je obrestna mera pri računu sprejela s 4% namesto sedanje 3l/2' Karenčna doba se zniša od 10 na pet let. V tem slučaju pa znaša invali-ditetna renta le dve tretjini temeljnega zneska. Kdor je dopolnil 65 leto in ni več v službi, ki bi moral biti v nji zavarovan, dobi rento brez daljnjih dokazov, da je za delo nezmožen. Starostna renta se da moškim po zvršenem 70., ženskam po zvr-šenem 65, letu, če so plačale vsaj 60 mesecev, oziroma po 35 letih plačevanja premij.
Odpravnino dobi tudi mati, ki jo je umrli zavarovanec vzdrževal. Otrok, ki nima ne očeta ne matere, dobi, če sta bila oba zavarovana, preskrbnine toliko, kolikor je je šlo višje zavarovanemu njegovih starišev.
Druge določbe so manjšega pomena. Zbornica je novelo po kratki debati sprejela. Minoritetne predloge so razen enega vse umaknili. V debati je govoril Gostinčar zlasti o pomenu starostnega zavarovanja.
SsiiK se zavzel za širezversšvo.
»Reichspost« objavlja članek pod go-rejšnjim naslovom, ki dokazuje, kako da moramo katoličani paziti, da se ne žali po oblasteh katoličanstvo. Gre za tale slučaj: Pri c. kr, okrajnem sodišču Floridsdorf je tožila neka šivilja judovskega agenta Viljema Slromeka, ker jo je zapeljal pod pretvezo, da jo poroči. Dve leti je živel ž njo v divjem zakonu. Dva otroka je imel ž njo, nato jo je pa zapustil. Ženska ga je tožila. Stromek jo je pregovarjal, da naj postane brezverka, češ da se potem ž njo poroči. Januarja je bil Stromek in contumaciam obsojen v 14 dnevni zapor, a razprava se je obnovila in pri ponovitvi razprave je izjavil Stromek, da žensko poroči pod pogojem, da postane brezverka. Ženska je izjavila, da ne izpremeni svoje vere. Sodnik je pa nato obtoženca oprostil, češ da je voljan, da se poroči, a od njega se ne sme zahtevati, da vero izpremeni, marveč je v tem slučaju stvar matere, da odstrani zakonski zadržek po § 64. splošnega državljanskega zakona s tem, da postane brezverka. Ko je ženska odločno izjavila, da svoje vere ne izpremeni, je izrekel sodnik sledeči nečuveni stavek: Aber in unserem Jahrhundert ist man doch über solche Dinge erhaben! (A v našem stoletju smo vendar že vzvišeni nad take stvari.] To je nečuvena žalitev katoličanstva in to tembolj, ker od juda niti pričakoval nh da stori, kar je od ženske zahteval. Ah smo res že katoličani v Avstriji izpostavljeni sramotitvam v dvoranah, kjer se deli pravica? Floridsdorfska izzivajoča dogodka mora ogorčiti vsakega katoličana in to tembolj, ker ne bomo trpeli, da bi sodniki nagovarjali ljudi na odpoved od katoličanstva.
led brati m sestrami.
lj Socialno politični tečaj se je pretekli teden otvoril ob zadovoljni udeležbi. Predaval je g. Krhne o temi: Zgodovina in pomen kulturnega boja na Slovenskem. — Tečaj se vrši vsak ponedeljek ob 8. uri zvečer v »Ljudskem domu« I. nadstr.
lj C. kr. deželni plačilni urad v Ljubljani se bo poslej imenoval »C. kr. finančna deželna blagajna v Ljubljani« in načelnik te blagajne bo imel naslov »ravnatelj«.
+ Deželni zbor kranjski se snide v četrtek dne 5. februarja in bo zboroval dobre tri tedne. Po izjavah ministrskega predsednika grofa Stürgkha v včerajšnji seji klubovih načelnikov je smatrati omenjeni termin vendar enkrat kot gotov. Tudi drugi deželni zbori se snidejo približno ob istem času.
lj Ožje volitve za c. kr. obrtno sodišče so razpisane na petek 30. jan. 1914. Pri ožji volitvi v velikem obratu prideta v ožjo volitev: a] za volitev prisednikov c. kr. obrtnega sodišča: Leon Runa, poslovodja, Babna gorica, vsled žrebanja, ki se je vršilo dne 14, jan. 1914 in Ivan Schrey, pc' kovski mojster, Ljubljana; b) za volitev c. kr. obrtnega sodišča: Pavel Seemann, tovarnar na Viču, vsled žrebanja in Ignacij Verbajs, tiskarniški upravitelj v Ljubljani. Knafljeva ulica 5. — V trgovskem obratu prideta v ožjo volitev vsled žrebanja: Anton Kralj, tajnik »Zadružne zveze« v Ljubljani in Vinko Zabukovec, uslužbenec »Za
družne zveze« v Ljubljani, Pri ožji volitvi okolice. — V Clevelandu je umrl 46 let smejo voliti samo one osebe, ki so volile pri prvotni volitvi in se o tem izkažejo z volilno izkaznico, ki je bila pri prvotni volitvi zaznamovana.
-f Posnemanja vredno! Za nagrobni spomenik dr. Žitnika nam je poslal po zaključku 3. izkaza prispevek med drugimi tudi blag. gospod Ant. Kobi, dež. poslanec na Bregu pri Borovnici in sicer lepo vsoto 200 K. Vivant sequentes!
— Slov. katol. izobr. društvo »Straža« na Dunaju si je za leto 1914 izvolilo sledeči odbor: predsednik g. Ivan Kvas, podpredsednik g. Ivan Oražem, tajnik g. med.
Josip Kos, tajn. nam. g. Anton Starčič, blagajnik g. Josip Kralj, blag. nam. Feliks Kodela, knjižničar g. phil. Mihael Plot, knjižničarjev nam. g. Franc Bukšek, revizorja g. Albert Strahovnik in g. Frančišek Vrhovnik.
— Sv. Lovrenc na Drav, polju. Na svečnico dne 2. lebr. ima bralno društvo občni zbor s sledečim sporedom: poročilo odbora, volitev odbora, poučni govori, deklamacije, petje, šaljivi prizor »Zdravnik in bolna žena«.
— Iz deželne živtnozdravniske službe.
Asistent dunajske živinozdravniške visoke šole Rudolf Vertnik je imenovan za živi-uozdravnika v Schladmingu. Za živino-zdravnika v Ljubnem v Sav. dolini je imenovan Franc Baš, Franc Veble za Sevnico in Franc Lobnik za Vransko,
— Iz zapora je pobegnil v Laškem trgu rudar Franc Nadrach, ki je bil zaprt, ker je v Dominikovi gostilni v Trbovljah ukradel 460 K.
— Zaradi suma umora. V Zgornji Sveti Kungoti na Sp. Štajerskem so zaprli 23
staro posestnikovo hčer Amalijo Kolmanič, ker se sumi, da je udeležena pri ^nioru svoje tovarišice Ivano Kovačič, s katero je imenovano dekle oktobra leta 1^10 šlo v gozd na sprehod, pa so pozneje *vano Kovačič našli v gozdu s prerezanim vfatom in oropano. Oče Kolmaničevke in n)en brat Franc sta bila že lani zaprta, ker eb sum tudi na nju. Izpočetka so mislili, da gre za samoumor.
— Umrla je v Mariboru gospa Frančiška Scherbaum, lastnica umetnega mlina, pekarije in obširnih posestev. Rajna je bila ^zgledna katoliška žena. Pogreb rajne je bil v četrtek popoldne. Vodil ga je sam knezoškof eks. dr, Napotnik. Udeležba je bila ogromna. Rajna je bila članica katoliških društev ter velika dobrotnica revežev.
— Umrl j s v Spodnji Polskavi gostilničar in posestnik Jožef Muršec, star 39 let.
— Umrl je Gradcu vpokojeni generalmajor Viktor Tilschkert. Rajnik je bil strokovnjak in pisatelj glede na vojaško tehnična vprašanja.
— Ubilo je 22letno Katarino Bahor iz f-hagovanje vasi fare Dragatuš. Ponesreči-
! ■-etel;
v gozdu, kjer ji je pri sekanju drv pri-a veia s tako silo na glavo, da je oble-
*a mrtva.
stari France Skubi iz Stare vasi pri Grosuplju. — Na operaciji vsled slepiča je umrl v Pueblo Colo Jurij Kerin. — V Kanon City Colo je umrla gospa Marija Ločnikar roj. čoš. — V Elyju je padlo drevo na rojaka Germa in ga ubilo. — V Elly Minn. so pokopali rojaka Franceta Lesarja, doma iz ribniške doline. — V Lowber Pa je umrla Lucija Zupančič roj. Heinšič. stara 45 let, doma iz Vukreda. — V Oberbrucku je umrl rojak Peter Istinič, doma iz Logatca.
— Chile Punta Arenas, 15. dec. 1913, Odpotoval je proti slovenski domovini župnik in katehet tukajšnje trgovske šole g. Alojzij Dejak. Delal je mnogo na verskem in socialnem polju, kar pričajo mnoga društva, katera je tu ustanovil. Gosp. Dejak bo med potom obiskal slovanske, oziroma hrvaške naselbine v Uruguayu in v Argentini. Anton Ivančič, gojenec trgovske šole.
— Tiskarsko gibanje, Z Dunaja poročajo: Vsled posredovanja predsednika socialno političnega oddelka trgovskega ministrstva dr. pl. Gasteigerja se je vršila konferenca zastopnikov tiskarn in pomočnikov. Posledica te konference je, da so sedaj tudi pomočniki pristali na to, naj posreduje nemški tarifni urad v Berolinu.
— Bivši odvetnik dr. Lewok! obsojen. Radi pone ver jenja je prisodilo graško deželno sodišče bivšemu odvetniku dr. Le-wohlu težko ječo 5 mesecev; bivši nevesti svojega sina mora vrniti 2000 K, ki ji jih je poneveril. Lewohl je plakal, ko je čul sodbo, a izjavil je, da se ne bo pritožil.
— Ponesrečen zavirač. Na mariborskem koroškem kolodvoru je skočil z voza zavirač Ivan Tango tako nesrečno, da je padel pod kolo, ki mu je odrezalo desno roko. Ponesrečenca je obvezal železniški zdravnik. Prepeljali so ga v bolnišnico. Tango je oženjen in oče enega otroka.
— Kongres avstrijskih trtorejcev sn kletarska razstava v Gorici. Od 7. do 12. septembra t. 3. se bo v Gorici vršil 9. kongres avstrijskih trtorejcev, združen s kletarsko razstavo. Dne 16. t. m. se je sešel v dvorani dež. zbora v Gorici pripravljalni odbor, ki mu je predsedoval dež. glavar prošt Fajdutti. Namestnika je zastopal na-mestništveni svetnik dr. Pipec, navzoči so bili razni dež. poslanci, trgovska zbornica, ravnatelj kmetijskega kemijskega posku-ševališča dr. Ripper. Za častnega predsednika odboru je bil izvoljen namestnik Hohenlohe, za pravega predsednika pa dež. glavar Mons. dr. Fajdutti.
— Vojna ladja »Panther«, katera se je preje nahajala kot čuvarica naših interesov pred Valono in je pred kratkim priplula v Pulj radi poprave, bo te dni gotova. Nameravano je, da odpluje »Panther« že v nedeljo zopet proti Valoni, kjer se sedaj nahaja Csepel. Na Pantherju vpeljejo radiotelegrafijo in delajo zato zdaj na njem noč in dan.
ga. — Smrtna kosa. Iz Vehovca poro-jjj30' Komendator na Reberci je 22. t. ric.^n. Pogreb bo v nedeljo. — V Go-tj 1 je umrla gospa Frančiška ud. Zot-h r°j. Princivalli, tašča višjega sodne-svetnika g. M. Rutarja.
Op . ' Smrt koroškega domoljuba. Glinje, • januarja. Danes je umrl na Trati pri Gli-r,a jyrisoki starosti eden najuglednejših u0roskih rodol’ubov g. Lovro Zablačan.
du'111 ,e kil» dokler so mu moči dopuščale, I vSa narodnemu gibanju v Glinjah in da-na 0.kro£- Najpomembnejšo delo je bi’o j,- ?n?viifv Hranilnice in posojilnice v Gli-Ust ’	kateri je bil načelnik od nje
nov*IJ°V1jVe' ^siecl svojih zaslug ga je ime-Pr-A1 ? nnniača občina častnim občanom.
Poldfle 86 Vr§i dDe 21 ■ jan- t' 1 ob 3' Uri P°'
Ppi. , Tra£i®na smrt družinskega očeta. Ua K -i m°ister Jurj Kandolf v Šmohoru z dpi-/0- em 1® ^®1 dni na nek bajer se
zajgred^se^eTeVud3?•
Ätrin 8	S:
«besTv Lu?a“e"V“bS|‘j;o6J“f!i0' « j'
nik Anton Prosek. Obesü s?1-	1 POSef.u
f..,■ ._Smrt v tujim. Iz Amerike poro-fp o:	Pri delu dobljenih poškodbah
OploS T Frontenacu Kan. Martin
«Äem°-aTmd,Sv' Pavla na Spod.
Pavel Kiirr, i*6 v Barbertonu Starem trži “el ie alm,ega Polia Pri
mssfm
.	jjj.iemn oiroK. — V cie
ie dmrla 60 let stara Veronika oma iz Loke pri Zidanem m dirtno je zabodel v Taylor ojak Mat. Dobrinič rojaka Po;
Bistriee v Rožni dolini fv, a kaP^ j® umrl vClevelandu rance Medved, doma iz rto^
Okno ? svet
— Koliko žrtvuje Trst za laško šolstvo. Lega Nazionale v Trstu je imela v nedeljo
25.	t. m. svoj letni občni zbor v gledališča Fenice. Dohodkov je imela družba v pretečenem letu 251.842 K, torej 48.096 K 60 vin. več kot v letu 1912. Izdatkov je bilo 63.144 K 18 vin.; oddalo se bo torej v glavno b’agajno 188.699 K 23 vin. prebitka. Za novega predsednika je bil izvoljen dr. Otilij Cofler.
—- Zopet drama pregrehe v Trstu.
34-letna Albina Pavlin in kotlar v Sta-bilimento Tecnico Karol Jesich sta skupaj živela. Pavlinka pa je sklenila te dni se od Jesicha ločiti. Dne 25. t. m. je skregani par po različnih gostilnah in kavarnah za slovo krokal, potem sta se pa še pošteno skregala. Jesich je na to na svojo ljubinko dvakrat usrelil in potem pa še sebe težko ranil. Oba sta težko ranjena.
Stavka na dunajski eksportni akademiji. Stavka eksportnih akademikov se vedno bolj razširja. Gre za to, da bi eksportna akademija bila pripoznana kot trgovska visoka šola. 26. t. m. je policija več akademikov aretirala. Ravnatelj eksp. akademije, vladni svetnik Schmidt je izjavil, da odstopi.
Demonstracija proti tango plesu na Dunaju, Ob plesu kluba turistov na Dunaju v Zofijski dvorani je hotela neka skupina plesati tango, a je morala svoj namen opustiti,, ker so ostali plesalci in plesalke pričeli demonstrirati in izžvižgati. Godba je bila zato prisiljena, da je tango komad takoj iz-premenila v valček.
— Avtomatičen telefon. Dunajska. »Družba avtomatičnih telefonov« je napravila v Trstu deset avtomatičnih telefonov, ki so postavljeni pri desetih tržaških poštnih filijalkah. Govorilna pristojbina znaša 20 h.
Berchtold v veliki nevarnosti. Dne
26.	t. m. okolu 9. ure so se splašili konji, ki so peljali ekvipažo, v kateri se je vozil zunanji minister Berchtold iz Ringa v
Opernstrasse. Konji so padli na tla, oje se je zlomilo, konja sta poškodovana.
— Oproščen prijatelj Črnogorcev. Rovinjsko sodišče je kmeta Ivana Sinošiča iz Sv. Ivana Šterne, ki je bil obtožen, da je rekel: »Če bo vojska, Hrvati ne bomo streljali na Črnogorce, naše brate!«, oprostilo, ker se ni moglo prepričati o njegovi krivdi.
Dva mornarja se na Reki zadušila. Na parniku »Szecheny«, ki ga na Reki popravljajo, sta se zadušila mornarja Jože! Benkovič in Aristido Ripariso. Prosila sta kuharja, da naj jima da oglje, da bosta v kajiti zakurila. Kuhar jima pa oglja ni hotel dati, češ da se lahko zadušita. Mornarja sta pa v kuharjevi nenavzočnosti vzela oglje in ga zažgala v kajiti, a zjutraj so ju. našli mrtva.
Volkovi na Sedmograškem. V Lupenyski okolici so te dni napadli volkovi čredo ovac in jih mnogo raztrgali. Raztrgali in požrli so tudi pastirja Demetresca, ki je prihitel, kakor tudi njegovega 12letnega sina.
Ker je 120.090 K poneveril, so zaprli župana Frana Rado v Kundranici na Češkem.
— Aeroplan se ne more zarubiti. Tako je razsodilo ogrsko višje sodišče, ko se je šlo za to, da se zarubi aeroplan honved-skemu poročniku Antonu Lanyju.
Avstrijska ekspedicija na južni tečaj. Dr. Feliks König, voditelj avstrijske antarktične ekspedicije je odpotoval z Dunaja v Berolin, iz Berolina pa potuje v Hamburg, Kodanj in v Kristijanijo, da izvede podrobne priprave za potovanje na južni tečaj. Potovanja se udeleži tudi neka eskimoška rodbina. Kupili so že tudi 150 eskimoških psov.
Budimpeštanski mlini meljejo na teden le štiri dni.
— 16-leten morilec. Osješki državni pravdnik je vložil obtožbo proti löletnemu Gavru Gjukiču radi zavratnega umora. Naravnost neverjetno je, kar navaja obtožnica. Gavro Gjukič je bil vslužben v nuštar-vški graščini kot konjski hlapec. Za tovariša je imel Janoša Mate, ki je bil sicer dokaj krepkejši, a mirnega značaja, medtem ko je bil Gjukič jako nasilne nravi. Spala sta skupaj v sobi poleg hleva. Kakor že neštetokrat prej, je 24. nov, lani zopet nastal med njima prepir. Ko je Mate svoje delo v hlevu končal, se je vsedel tako, da je bil s hrbtom obrnjen proti vratom. Gjukič je pa šel na dvorišče, vzel veliko sekiro, jo skril za hrbtom in šel v hlev, kjer je nič zlega slutečega Janoša z ostrino udaril zadaj po glavi. Janoš je vstal in se obrnil, Gjukič je pa stekel krog njega in ga z ušesom sekire udaril po preje prizadeti rani. Janoš se je zvrnil po tleh, Gjukič je pa šel na dvorišče in vrgel sekiro preko zidu. Nato je šel nazaj v hlev in ko je videl, da se Janoš še giblje, je vzel vile in ga z njimi pritisnil tako, da se je en zob vil zabodel v rano; glavo mu je tiščal tako, da je umirajoči ni mogel premakniti. Nato je vile potegnil iz rane, ker pa je Janoš še hropel, ga je z vilami tako udaril v zatilnik, da so se vile zlomile. Nato je ugasnil luč in šel k ostalemu služabništvu pravit, da je neki neznan moški Janoša ubil. Hiteli so v hlev in tu je Gjukič prijel ubitega za roko, mu potipal rano in se sploh vedel, kakor bi imel najmirnejšo vest. Vendar je orožnikom kmalu priznal, kar je bil storil. In ta mladi krutež je, kakor poroča »Narodna Obrana«, izrazito lepe zunanjosti; njegov obraz je bel in nežen kakor dekliški, oči plave in veseloživahne. V zaporu se igra, prepeva, pleše in opaziti je, da je zelo nadarjen. O kesanju nobene sledi. Ko mu je zagovornik rekel, da bo obsojen na 15 let ječe, ga je najprej začudeno pogledal, potem mu pa veselo rekel: »Saj se samo šalite!« Čudna uganka. Gjukič je bil pred porotniki v Osjeku obsojen na 15 let težke ječe.
Proti iglam na ženskih klobukih, ki niso zavarovane, so nastopili tudi pruske železniške oblasti.
Pol milijona mark za nemško mornarico je volil nemškemu cesarju slikar Vahl-dick v F.utinu pri Liibecku.
60 do 65 milijonov rubljev si izposodi peterburška občina, da zgradi vodovod iz Ladoškega jezera.
Zima na severu odnehava. V Berolinu in v zahodni Nemčiji je nastopil jug. Toplomer kaže več stopinj nad ničlo.
150 letna zvonarska tvrdka v konkur-zu, V Feldkirchu na Predarlskem je proglasila konkurz 150 let stara tvrdka za vlivanje zvonov Graszmayr.
165 obtožencev in 7 prič. Okrajno sodišče v Eibisv/aldu bo razpravljalo o tožbi, ki jo je vložil zdravnik dr. P. Kniely proti 165 rudarjem, ker so podpisali neko vlogo, v kateri so zahtevali, da naj se drug zdravnik nastavi, dr. Knielv na odpusti.
Napredovanje katolicizma v Indiji. Iz statističnih podatkov o razmerah v Indiji 1. 1912. izhaja, da živi v Indiji in Birmi
2.311.000	katoličanov latinskega in sirskega obreda. Splošni prirastek nasproti leta 1911. znaša 20 6%, prirastek iz anglikanskih vrst 15-6%. Vsega skupaj je v Indiji 4 milijone kristjanov, 220 milijonov brama-nov, 66 milronov mohamedancev, 9 mi i-jonov fetišistov, 11 milijonov budistov in
22.000	judov.
— Obsojena parkeljna. V Dobričevu pri Celju sta se na Miklavžev večer preoblekla v parkeljna delavca Janez Super in Anton Lednik. 13letni učenec Janez U-šen se je parkeljnov tako ustrašil, da se je skril v sosedov hlev, a parkeljna sta ga potegnila iz hleva, in ker ni hotel moliti, sta ga peljala na bližnji travnik, kjer sta ga dvakrat na neko drevo privezala. Ko sta ga pozneje odvezala, sta ga še strašila in je dečka, ki se je tresel in kričal, Super držal nad potokom, ki teče tam in mu grozil, da ga bo vrgel v vodo. Ker je bil deček poškodovan in prestrašen, je parkeljna pozvalo sodišče na odgovor in je obsodil» Superja na štiritedenski, Antona Lednika pa na štirinajstdnevni zapor.
— Jtmakä v boju z divjimi zvermi.
Sarajevski »Hrv. Dnevnik« poroča: T Nevesinju sta dva volka napadla čredo, ki jo je varoval 16-letni Vojislav Miličevič s svojo 17-letno sestro Jelko. Nad volka je planilo pet ovčarskih, psov, ki so enega volka kmalu tako obdelali z zobmi, da je pobegnil. Drugi volk se je še nekaj časa branil, pa se je moral tudi on umakniti. Bežeč je naletel na 16-letnega Vojislava, ki se mu pa ni umaknil, marveč ga je s sekiro mahnil po hrbtu. Kljub hudi rani je volk bežal dalje, 17-letna Jelka pa za njim, dokler ga ni došla in ga s kolcem pobila na tla. Nato sta brat in sestra volka dodobra pobila. — Vojislav je dobil od okraj, glavarstva nagrado, razen tega, pa je dobil tudi precej za kožo. — Y Kalinoviku je pa v gozdu divja svinja napadla nekega vojaka 92. pešpolka, ko je sekal drva. Vojak je na svinjo tako silno in spretno udaril s sekiro po glavi, da je na mestu poginila. Tehtala jo 65 kg in so meso prodali na dražbi m 70 kron.
— Požar v državnih solinah. V Piranu je izbruhnil požar v postranskem poslopju električne centrale v državni solini in sta zgorela dva dinamo-stroja, več sesalk in stanovanje inženirja.
— Nikar v Ameriko! Kakor je razvidno iz raznih amerikanskih časopisov, je tam štrajk in brezdelje na dnevnem reda. Vsled tega je nastala splošna draginja v Združenih državah; in ne samo po mestih, tudi po deželi. Pa tudi ni upanja, da bi se položaj kaj kmalu izboljšal. Komisija na Ellis Islandu brez vsakega razloga izseljence zavrača, češ, da je Amerika že prenapolnjena z ljudmi, ter se boje, da še domačinom kmalu ne bo dosti kruha. Zato kličemo: Nikar v Ameriko! Kdor pa nikakor ne more ostati na rodni grudi, bodisi vsled slabe nerodovitne zemlje ali iz drugih upravičenih vzrokov, naj se raje odloči, da ostane bližje svojega rojstnega kraja. Ker je v Bosni mnogo dobre rodovitne zemlje in nakup zemljišč mnogo cenejši kot doma, svetovali bi, da bi se dotičniki zavzeli za Bosno. Družba sv. Rafaela je v ta namen naprosila razne osebe in družbe v Bosni, da nam grejo na roko pri nakupa zemljišč. Dobili smo tudi povoljen tozadevni odgovor. Kdor se zanima za to, naj se obrne na Rafaelovo družbo v Ljubljani, Dunajska cesta 29, I. nadstr. (Glavna mitnica). Tu dobi vsa nadaljna pojasnila in posredovanja brezplačno.
Dva policista ustreljena. V Katovic» sta dva Rusa ustrelila dva policista, da nista bila aretirana. Morilca sta pobegnila čez mejo.
Srbska kraljeva akademija znanosti razpisuje zgradbo palače, ki bo veljala dva milijona frankov.
— Ponarejevalci denarja v Trstu. Iz Trsta poročajo: V zadevi družbe ponarejevalcev laškega denarja, ki so jo te dni zaprli na Reki in kateri načeljuje neki Lu~ njevič, so zaprli v Tržiču tudi gostilničarja Simonettija. Druge aretacije slede. Družba je videti zelo mnogoštevilna in so njeni člani tisočake kar razsipavali. (Dozdaj so zaprti Lunjevič, krčmar Kavalich iz Trsta in Štefan Troha, ki je bival zadnji čas v Prezidu in tam bržčas ponarejal tudi avstrijski denar. Pravijo, da so ti ljudje tud« v Albaniji razpečavali ponarejeni laški denar in sicer okoli 100.000 lir.)
— »Krvavi dreadnought« pravijo te dni v Reki v morje spuščenemu »Szent Istvanu«. Kajti tekom zgradbe tega velikana se je 7 delavcev ubilo, nad 700 težko ranilo, 36 pa je bilo za celo življenje pohabljenih, mejni grof Pallavicini je ob slavnosti spuščanja v morje umrl, zadet od kapi. Vzrok je ta, da ogrska ladjedelnica za zgradbo dreadnoughtov sploh ni še pripravna. »Szent Istvan« bo šele sredi bodočega leta gotov; do takrat se bo število delavskih žrtev še znatno pomnožilo.
— Grozna smrt. Delavec Anton Blanker, ki je bil zaposlen v škedenjskih plavžih, je hotel v sredo dne 21. t. m. ob 6. uti zvečer prekoračiti železno progo, da bi si s tem prikrajšal kakih 20 korakov daljšega pota. Nesreča je hotela, da se je začel ravno v trenutku, ko je revež stopil na tir, premikati vlak, ki ga je podrl na tla, da se ni mogel več rešiti. Vsi vagoni so šli čez njegovo truplo in ga popolnoma razmesarili, da več ni bilo podobno človeški podobi.
Naša zdravila in njih uporaba ▼ domačem zdravilstva. Cena 1 K 20 vin., vez. 1 K 80 vin., po pošti 20 vin. več. Knjiga se naroča v Katoliški Bukvarni v Ljubljani. — Življenje je boj in sicer večni boj med zdravjem in boleznijo. Tsakdo išče takoj, ko opazi, da nosi v «*ebi kal bolezni in začuti, da mu peša Mrav je, pomoči, a često so vsi leki brezuspešni in umreti mora morda prezgodaj. Človek se ob taki priliki rad spomni svojih prednikov, ki niso poimali bolezni, temveč živeli v zdravju in moči do pozne starosti. Če jih je kdaj napadla kakšna slabost, pomagali so si z domačimi sredstvi, ki so «avadno premagala bolezen že v nastanku. Navadna domača zdravila so istinito tudi v današnjih časih najboljši pomoček proti raznim boleznim. Okrog nas cveto in odcveto, neopažene in nepoznane zdravilne zeli, katerih pa žal večina ljudi ne pozna več. Vrnimo se torej nazaj k domačim zdravilom in starim zdravilnim sredstvom. Navedena knjiga navaja vse navadne bolezni in domače zdravilne leke proii iv ■ katere si lahko na podlagi te knjige vsak sam pripravi. Knjiga bo torej koristila vsaki slovenski hiši in vsakemu posamezniku, radi česar jo toplo priporočamo. Dobi in naroča se v Katoliški Bukvarni v Ljubljani.
Po pošti stane vsaka knjiga 20 h
več.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk Katoliške Tiskarne.
--------------------------------- I
Edlssa la raprašiša ličila d taeriho! Samo 5 dni! f
iz Hawre v New-York
francoska p-ck-morska družba.
Veljavne vozne liste iSifkarte) za franco.K. hniio iz Havre v New-Yurk in listke za ovratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji cent
in brezplačna pojasnila daje samo potovalna pisarna v Ljubliani, Dunajska cesta št. 18 v hiši .Kmetske posojilnici'".
ED. ŠMARDA
»S. IfilvsiEl! ii, li ne in zinili.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50.
X» BR. HOVMOViC
veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja itd.
LJUBLJANA.
Sladili cai-zaitrk!
ifHl 60% prihranka in okusen zajtrk, fužina! dose* Ih! 1 s žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladnl ca J. Ako se ga uporablja pri doienčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. Je za polovico cenejši Dr.pl Trnkoczyjev sladni čai ima ime Sladin in Mil?! ve^n0 “olj priljubljen Povsod */4kg zavoj 60 vin. IUvi# 2 Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavoiev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. G avne zaloge na Dunaju: le-7ffv*9ufol karne Trnköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 100, bUffa w JE ■ losefstadterstrasse štev. ž5, Radetzkyplatz štev. 4 V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Trnköczy j e vih, istotako ugodne sodbe zaupanja vredn.h oseb.
Manii Jri iror Mr. PU. Boi«
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti žeiodčnim olečinam, s eklenica £0 v.
hapij ce za žeiodec, izvrstno, krepil o in slast do jed pospešujoči sre stvo, stv kiei ica 40 v.
Ka Ij'ce zoper želodca: krč, steklenica 5§ v.
Posipainš prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatLca so v.
Eibje olje, steklenita 1 krono *n 2 kroni.
Salicilen kolodij, za dstramtev ku jih očes in trde k ž', steklenica 70 v.
„Sladin“ za o r-^e. škatla 40 v.
iinktura za želodec, o • sredstvo, tek len ca 20
vajalno in želodec krepilno
Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti Kašlju, steku niča 1 krono.
Žeieznato vino, steklenita ? kroni 60 v in 4 krone 80 v.
fjfiatniArd. «► *s2Lrri4*r-iJt£i v£eri	po evni in -
poUpvtjh' ruy js& obmepe)
rSimon™c/fmcte£x<*
» JpijAfami yGotoävoraM» uiđcv2đ.
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
sledilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.

j=>
o
a.
trs
jBogata zatog» zensk’ti ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F Uprifti ummm
a ■ EMslšj» J4M Mestni tru 18.
Trgovino z modim in groimim glogom.
Velika Izber vezeatn, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volno, bombaža, sn-kanca itd.
3*rtdt sKanje in vezonie monogramo» in osa^oorstnih drug h risb.
S
Tovarne za asbestikril) „EEHST“
družba z om. zav. Mor. Žumbcrk
dobavljajo najboljši in najcenejši
krouski matertial
Zastopnik: ZÄJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73
Tovara čevljev v Trilcn, Soreslsko.
Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno
Varstvena znamka.
iujli Bilj M. ZO (BljllH lili).
ürüor & Mejač
LlnMlaim, Frešsnmsanlita 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
lofostl^kobSekcijl n dama.
O
IO
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
JzsikB Čelsilk
fPd	UUBE.JHni3
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnuvejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
0
Solidno izdelane
Vv // "v;	7/ ix is w -7/ vx~n
s
dežnike m solnžnške
priporoča
po stairsižliii cenah
L MlkHSCh. Ä'Ä u
~Y"7/ ~~\y	7/**“	"' //	7/
Suoji k svojim!
H. LUKIČ
Ljubljana, Pred Škofijo It. 19.
Konfekcijska trgovina
za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča.
IVBHIHXmSIH ~
priporoča svojo bo^»to zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
za rodbino in obrt. —
HaiholiSa. naislflnrneiša prilka za štedeniel
Liudsldi Posolilnicn
resisirovana zadruga % neomejeno zavedo
f Ljubilail, Miklošičeva cesta št. 6
pricle, ¥ iastni iiiši, nasproti iiateia „iiiiiefl“ za fraočiškanska cerkvila
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 O 4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4#75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.