UREDNIŠTVO IN	UPRAVA
.14100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824 , 34170 Gorica, piazza '/ittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-'a postale) Trst 431. Poštni če rovni račun Trst, 1 1 / 8 4 8 4 Poštnina plačana v gotovini
N
I
NOVI UST
NAROČNINA: četrtletna lir 1.250 - polletna lir 2.500 - letna 5.000 :: Za inozemstvo: letna naročnina lir 6.000 - Oglasi po dogovoru -Spediz. in'abb. post. I. gr. bis
SETTIMANALE
ŠT. 1034
TRST, ČETRTEK 1. MAJA 1975, GORICA
LET. XXIV.
Saigon v rokah sil nacionalne osvobodilne fronte
V	sredo se je končno končala »tridesetletna vojna« v Vietnamu — v Saigon so vkorakale sile Nacionalne osvobodilne fronte oziroma začasne revolucionarne vlade in sevemovietnamski oddelki. V mestu je bilo — če se izvzame nekaj posameznih poskusov skrajnega odpora in samomorov dosedanjih visokih funkcionarjev — mirno. Nekaj sto oddelkov je ploskalo rdečim oddelkom, drugi so ostali mirni ali pasivni in precej ljudi se je v prvem trenutku poskrilo ali poskusilo, da bi se še na kak način izmaknili z begom, posebno tisti, ki so bili aktivno udeleženi pri akcijah Van Thieujevega režima.
Napovedi o koncu »tridesetletne« vietnamske vojne zvenijo morda nekoliko preveč optimistično, kajti že za bližnjo prihodnost ni mogoče na tamkajšnjem nemirnem območju in spričo anarhičnega razpoloženja vietnamskega prebivavstva ničesar napovedati. Vendarle je logično pričakovati, da se je vietnamsko ljudstvo do smrti izčrpalo in utrudilo v neskončni vojni in da si želi neglede na vse politične in ideološke razprtije za zdaj predvsem miru, da si zaceli svoje rane. Veliko je odvisno tudi od nove oblasti: ali bo s spravno politiko skušala premostiti grozne razpoke, ki so nastale v narodnem organizmu, ali pa jih bo z brezobzirnim maščevanjem in preganjanjem nasprotnikov še razširila. Vendarle je pri-
čakovati, da ne bo ponovila napake Van Thieujevega režima, ki se je zanašal samo na nasilje in na teror.
Zelo verjetno je, da bo Južni Vietnam o-stal zaenkrat še ločen od Severnega Vietnama in da bo združitev obeh Vietnamov. ki sta bila ločena samo zaradi učinkov državljanske vojne in tujih posegov, potekala postopno. Ne more pa biti dvoma, da bosta oba Vietnama prej ali slej združena v eno državo z enakim, t.j. sedanjim sever-novietnamskim režimom rdeče barve. Nova vladavina pa ne bo imela pred seboj lahkih problemov. Morala bo gledati, da čimprej spravi v tek obnovo od vojne močno razdejanega Južnega Vietnama, pa tudi Severnega Vietnama, da spravi milijone beguncev iz Saigona in od drugod nazaj na njihove domove, da obnovi opustelo poljedelstvo in trgovino, da postavi temelje industrializacije in elektrifikacije. da reši politične probleme itd. Predvsem pa, da se ne da stisniti v pretesen objem Kitajske, kajti Kitajci so bili v mnogih stoletjih »dedni« sovražniki vietnamskp države. ki so jo skušali spraviti pod svojo oblast, in nova Kitajska bi gotovo tudi hotela dobiti odločilen vpliv nad Vietnamom, že zato, da prepreči vpliv Sovjetske zveize.
Po drugi strani pa vietnamski vladavini tudi ni do tega, da bi prišlo pod vpliv Moskve, že zaradi tega ne, da ne zbudi ljubo-
Slovenska televizijska oddaja o Rižarni
Slovenskatelevizija je oddajala v začetku tedna zelo zanimivo in pretresljivo dokumentarno reportažo o Rižarni. Po uvodnem pogovoru s časnikarjem Albinom Bubničem, ki je, kot znano, z dolgoletnim skrbnim trudom zbral doslej največ zgodovinskega gradiva in pričevanj o »hiši mučenj in smrti«, so sledili pogovori z ljudmi, ki so bili zaprti v Rižarni, pa so imeli srečo, da so prišli živi iz nje, a navadno ne brez posledic za vse življenje.
V	oddaji so pripovedovali o svojem trpljenju in izkušnjah z rablji in njihovimi pomočniki v Rižarni in v raznih SS-ovskih brlogih možje in žene s Tržaškega, s Krasa, iz Istre in z Reke ter iz Sušaka. Prfi-povedovali so preprosto, celo redkobesed-
no, kajti pravo trpljenje je težko izraziti z besedami. A njihovo pričevanje je bilo ravno zaradi svoje preprostosti in redkobesednosti ganljivo in pretresljivo. Iz njihovega pripovedovanja brez retoričnosti se je pokazala resničnost še tem bolj strašna, npr. ob pripovedovanju žene z Miljskih hribov, rojene nekje pri Poreču, o tem kaj so počenjali v Rižarni in v SS-ovskem bunkerju na Oberdanovem trgu z njo in z njenim n-četom. ko ii je bilo komaj šestnajst let in pol, ali ob pripovedovanju žene iz Velikega Repna. Škabarjeve, ki so jo kot dekle obešali SS-ovci za kite v istem bunkerju.
Težko, da je ostalo kako oko ob teh strašnih in stvarnih pričevanjih suho.
sumnosti in nasprotovanja ali celo sovražnosti Pekinga. Zato bo verjetno skušala o-hranit.i svojo neodvisnost od obeh velikih komunističnih sil, tembolj ker v Vietnamu ne gre niti toliko za »komunizem« kot pa za pravo »narodno osvobodilno vojno« — za silovit napor vietnamskega naroda, da se reši vseh tujih oblasti in izkoriščanja, od kitajskega in francoskega kolonializma do japonskega in ameriškega imperializma. Ravno iz tega značaja narodno-osvobodilne vojne so zajemali Vietnamci moč, da so toliko časa vztrajali v boju in končno porazili celo najmočnejšo silo sveta — Združež-ne države, ne samo z orožjem, ampak predvsem s svojim hotenjem po nacionalni svobodi in neodvisnosti.
Nekateri napoveduieio za novi Vietnam nevtralnost »jugoslovanskega tipa«, to je neuvrščenost, kar je verjetno. Toda napovedi bi bile, kot rečeno, preuranjene. Zdaj gre tudi za to, kako stališče bo zavzela do novega Vietnama, Amerika. Najbrž bo skušala počasi premagati svojo osramočenost in užaljenost in pomagati pri obnovi z denarjem in materialom. To je imel morda v mislih Kissinger, ko je spregovoril o nujnosti »revizije« ameriške politike.
—o—
KOMU KORISTI?
Kot strela z jasnega je v četrtek, 24. aprila zvečer, udarila med slovensko zamejsko javnost vest, da je po nalogu predsednika republike Leoneja njegov vojaški svetovalec položil lovorjev venec na brezno pri Bazovici prav v trenutku, ko je v tržaški Rižarni bila v teku svečanost proglasitve nacionalnega spomenika odporništvu. Naši ljudje so spričo te vesti imeli jasen občutek, da je državni poglavar s svojo gesto dejansko dal potuho vsem tisttto krogom :n posameznikom, ki že leta in leta bazov-sko brezno izrabljajo v politične in izrazito protislovenske namene.
Položitev venca pri Bazovici v trenutku, ko se najvišje državne oblasti klanjajo spominu žrtev Rižarne, torej žrtev nacifašistov, daje povod za odpiranje starih ran in poleg tega razlog za nove razprtije v demokratičnem taboru. Zares ne vemo, komu vse to koristi.
»Instrumenti oblasti« fašističnega režima
RADIO TRST A
:: NEDELJA, 4. maja, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9 00 Sv. maša. 9.45 Antonio Vivaldi: 3. Sonate a tre: -La Follia«. 10.15 Mladinski oder »Pisana žogica«. Napisal Franjo Kumer. 12.00 Nabožna glasba. 12 15 Vera in naš čas. 12.30 Glasbena skrinja. 13. Kdo, kdaj, zakaj. 13.30-Glasba po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 »Zvok brez teže«. Radijska drama, napisal Dan Treston, prevedel Vinko Beličič. Izvedba: SSG v Trstu.
17.00 Operetna fantazija. 18.30 Nedeljski koncert. 19.15 Zvoki in ritmi. 20 00 Šport. 20.30 Sedem dni v svetli. 20.45 Pratika, orazniki in obletnice, slovenske viže in popevke. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.20 Pesmi za vse okuse.
:: PONEDELJEK, 5. maja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (za srednje šole) »Sončna Brda«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30' Glasba po željah. 14.30 Pregled slovenskeg tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve.18.30 Radio za šole (za srednje šole - ponovitev). 18.50 Baročni orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.20 Jazz. 22.00 Športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Srečanja - Mezzosopranistka Eva Novšak-Houštka in pianist Ljubo Rančiigaj izvajata, samospeve Marija Kogoja. - Rastline v domačem izročilu - Slovenski ansambli in zbori.
• • TOREK. 6. maja, ob: 7.00 Koltdar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika, prazniki in obletnice. slovenske viže in popevke. 12.50 Medigra za pihala. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Kitaristka Irma Costanzo. Joaquin Turina: Sonata. 18.50 Italijanski jazz. 19.10 Čopova pisma Francu Leopoldu Saviu (Martin Jevnikar). 19.25 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba. 20.00 Šport. 2035 B. Smetana: Vdovi, opera. 22.15 Nežno in tiho.
• • SREDA, 7. maja, ob: 7.00 Koledar. 11.40 Radio za šole (zap rvo stopnjo osnovnih šol): Pogled v naravo: prvo sadje zori«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol - ponovitev). 18.15 Ansambel »Pro Musiča« iz Kolna, vodi Johannes Homlberg. 19.10 Avtor in knjiga. 19.30 Zbori in folklora. 20.00 xport. 20.35 Simfonični koncert. Vodi Daniele Zanettovich. 21.45 Motivi iz filmov in glasbenih komedij.
: : ČETRTEK, 8. maja, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Jutranja glasba. 9.00 Sv. maša. 9.45 Beethoven: Settimino v es duru. 10.35 Praznična matineja. 11.15 Mladinski oder: »Kaj vse veter zna«. Napisala Milica Kitek. Režija: Miro Opelt. 11.35 Slovenski razgledi. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Country in westem. 15.30 Orkester pripoveduje. 16.15 Sestanek v Parizu.
17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Skladatelji naše dežele: Karol Pahor (Milko Rener). 19.10 Narava in sodobni človek (Tone Penko). 19.20 »Pisani balončki« (Krasulja Simoniti). 20.00 Šport. 2035 »Poplavljeno mravljišče«. Igra, napisal Massimo Dursi, prevedla Lelia Rehar. RO. Režija:: Jože Peterlin. 22.00 Oddih ob glasbi.
: : PETEK, 9. maja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Ju-trania glasba. 11.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol): »Korak za korakom«.
12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah, ivoo Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol -ponovitev). 18.50 Sodobni slovenski skladatelji 19.10 Slovenska povojna lirika: »Lirika v Antigoni Dominika Smoleta« (Jrena Žerjal). 20 00 no instrumentalni koncert. 21.20 V plesnem ko-Šport. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.35 Vokal-raku.
: SOBOTA, 10. maja, ob: 7.05 Jutranja glasba.
11.35 Poslušajmo spet. 13.30 Glasba po željah. 15 45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Pianist Roberto Repini. 18.45 Glasbena zlepljenka. 19.10 »Škedenjski etnografski muzej«. 19.40 Pevska revija. 20 00 Šport.
20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Alamut«. Napisal Vladimir Bartol, dramatiziral Miroslav Košuta če-trtldel. RO. Režija: Jože Peterlin. 21.30 Vaše .popevke. 22.30 15 minut z Burtom Bacharachom.
V	četrtek zvečer je bila na sporedu nacionalnega programa italijanske televizije tretja in zadnja oddaja reportaže »Gli strn-menti del potere — 1925-1926: La dittatura fascista« (Sredstva oblasti — 1925-1926: fašistična diktatura), ki je na osnovi točnih zgodovinskih podatkov prikazala, kako ie Mussolini izkoristil Farinaccijevo trdovratno vztrajanje pri impulzivnih skvadristič-nih metodah za to, da je z njegovo odstranitvijo uvedel trdno disciplino v stranki in jo spravil popolnoma pod svoj vpliv, hkrati pa. je izkoristil priložnost, da je napravil konec še zadnjim ostankom parlamentarne
HITLERJEV OBČUDOVALEC V AFRIKI
Predsednik Ugande, diktator Amin je tipičen predstavnik tiste plasti, ki danes vlada nad afriškimi ljudstvi, vsekakor pa je najbolj zgovoren med njimi. Skorai ne mine dan, da ne bi imel nagovora na svoie podložnike.
Te dni jim je razlagal, kako občuduje Hitlerja. Rekel je, da je napravilo nanj zelo neugoden vtis, ko med svojim obiskom v Zahodni Nemčiji leta 1972 ni videl nobenega spomenika Hitlerju, kajti Hitler je bil po njegovem »zelo pomemben mož in velik bojevnik, ki je osvojil mnogo dežel«. Zato mu bo dal on postaviti spomenik in sicer v zahodni Ugandi, na kraju, kjer je prišlo med prvo svetovno vojno do bojem med nemškimi in britanskimi četami. Amin pa najbrže še ni slišal, kakšno mnenje ie imel Hitler o črncih.
Po Hitlerju se zgleduje Amin tudi v sovraštvu do Judov. Kot znano, se dela Amin velikega prijatelja Arabcev v njihovi gonji proti Izraelu, pozablja pa, da so ravno A-rabci stoletja ugrabljali črnce po vseh vzho-dnoafriških ozemljih in iih prodaiali v su-žnost.
Nekateri poznavavci metod ameriške obveščevalne službe in ameriške diplomacije menijo, da je eden glavnih vzrokov za neuspehe ameriške politike v zadnjih letih ta. ker se zdaj začenjajo kazati učinki raznih neumnosti, ki sta iih počenjali. Tako sta imeli npr. ameriška obveščevalna služba in diplomacija manijo zbiranja »podatkov. s katerimi pa■ nista vedeli kaj početi. Od svojih informatorjev sta zahtevali čimveč »konkretnih dejstev«, nista pa hoteli niti slišati
o	kaki politični oceni določenih situacij, češ da bi to pomenilo poskus sugeriranja ameriški politiki, kako naj ravna in kako stališče naj zavzame. Bili sta srečni ob Dodatkih, da je npr. XY, bližnji sodelavec kake avtoritarne vladne osebnosti, izrazil v domačem okolju svoji ženi ali tašči kako nevoljno opazko ali »hudobni vic« na račun svojega šefa, in sta iz tega takoj sklepali na kake razpoke v »vodstvu«. Zelo prav so Uma prišle tudi »zaupne novice« o kakih važnih osebnosti, npr. analize seča kakega diktatorja in podobno, kar bi bilo »sigurno« sredstvo, po katerem se lahko da skle-
opozicije in pozaprl najodločnejše politične nasprotnike med poslanci. Uvedel je tudi nove, veliko strožje policijske predpise in zakone za »obrambo države«, ki so predvidevali tudi smrtno kazen za take »zločine« proti fašističnemu režimu.
V	reportaži je izstopala metoda, ki se je je poslužil fašistični režim — a ki je tipična za vse totalitarne režime — s kakršno se znebijo legalne opozicije in nato s terorističnimi policijskimi ukrepi ter s sodstvom, ki je samo še orodje režima, tudi vseh tistih, ki bi poskusili kak podtalni odpor. Leti 1925-1926 sta bili prelom, ko je postal fašizem iz avtoritarnega in nasilnega režima totalitarna oblast, ki ni trpela več niti sence odpora, oblast, ki ima v vsem prav in vse pravice odločanja samo zato, ker je oblast.
Oddaja je bila izredno zanimiva in živa, tembolj ker je bila prepletena tudi z nekaterimi epizodami poskusov individualnega odpora fašističnemu nasilju, v naivnem zaupanju v objektivnost preiskovalnih oblasti in sodstva. Oddajo sta pripravila Massimo Felisatti in Fabio Pittorru.
KDAJ BO ZA AVSTRIJSKO VLADO REŠENO KOROŠKO VPRAŠANJE
Na Koroškem skušajo slovenski predstavniki obnoviti pogovore z avstrijsko vlado in s konclerjem Kreiskvm, a ta ne kaže prave volje do novih pogovorov. Zdi se, da se bo začela nova dolga faza zavlačevanja, med katero se naj bi slovenska skupnost na Koroškem še bolj skrčila s potujčevanjem v šolah in drugje. To je v bistvu pravi in končni cilj avstrijske vlade in koroških nemških nacionalistov — da se slovensko vprašanje tam samo reši, s tem, da ga — zmanjka.
pati, ali bo tam kmalu prišlo do spremembe na vrhu ali ne.
Iz takih čenč so se porajale neštene novice o »bližnjih« spremembah v sovjetskem, kitajskem ali kakem drugem vodstvu. Ker Da obe ameriški službi nista marali političnih f naliz in ocen, sta bili popolnoma igno-rantni — kot sta še danes — o dejanskem političnem položaju v državah, kjer ni svobodnega tiska, ki bi zrcalil javno mnenje. Zato je dejansko ameriška politika popolnoma presenečena ob vsaki resnični spremembi v takih državah, ki jo najdejo nepripravljeno. Iz političnih vicov, neumnih čenč raznih upokojenih generalov brez političnega čuta in smisla ter sečnih analiz stkana ameriška zunanja politika pač ni mogla pripeljati nikamor drugam kakor k temu, da imajo danes Združene države pred nosom komunistično Kubo, da so vržene iz vzhodne Azije, da je Atlantska zeza v razpadu in da so izgubile vsako trdno zunanjepolitično orientacijo. Zares, Kissinger ima prav, potrebna je revizija.
Metode ameriške obveščevalne službe
PROSTOR MLADIH
Vračanje v srednji vek?
V	nekaterih velikih dnevnikih se je sprožila debata med filozofi, sociologi in zgodovinarji, ali se vrača svet v srednji vek. Ta problem je nesmiseln samo s stališča tehnike, ki se — razen v primeru kake svetovne atomske katastrofe — seveda ne bo vrnil v razmere srednjega veka. Nikakor pa ni nesmiseln z raznih drugih stališč. Tako npr. opažajo sociologi, da se sicer sorazmerno veča število ljudi z visokošolsko izobrazbo, da pa se istočasno niža raven izobrzabe spodaj, pri širokih plasteh. Analfabetov v najbolj razvitih državah sicer skoraj ni več. pač pa je vedno več takih, ki kljub temu, da znajo brati in pisati, nimajo takorekoč nobene izobrazbe, ne poznajo današnjega sveta in dogajanja na njem in vidijo svetovni zemljevid samo kot papir z mnogimi barvnimi lisami in odtenki, ne da bi vedeli kaj pomenijo.
Zadnji čas so ugotovili, da je mnogo ljudi z izobrazbeno ravnjo analfabetov celo med avstralskimi in angleškimi srednješolci. Gotovo je drugje prav tako. Taki ljudje vzamejo tudi najbolj semplicistične propagandne parole presneto zares, kot čisto zlato, in odtod toliko fanatičnih pristašev raznih ekstremističnih levih in desnih skupin in gibanj. Kot papagaji znajo ponavljati gesla, a jih oblije mrzel znoj od strahu, kakor hitro se znajdejo v situaciji, da bi morali v pravi diskusiji braniti in razložiti svoje ideje. Kajti teh nimajo. Niti sanja se jim ne, kakšna naj bi bila v resnici družba. za katero se »borijo« s svojimi gesli tipa »Fašizem je bastardni sin meščanske demokracije« ali »Nočemo konzumne družbe«. Znašli bi se v najhujši zadregi, če bi kdo zahteval od njih. naj mu razložijo, kaj taka gesla pomenijo in kje je najti družbo, ki ni »konzumna« oziroma kako naj bi funkcionirala produkcija, če bi ne bilo kon-zuma, in kako dati potem delo milijonom mladih ljudi? Ali naj gredo vsi ležat na gmajno, si pustijo rast brado in si prilagodijo znano geslo »Ljubezen, ne vojna« v »Ljubezen, ne delo«? Toda tudi za »ljubezen« je potrebna vsaj hrana.
Na vračanje v srednji več spominja tudi poplava vražjeverstva. ki je zajela ljudske mase po vsem svetu, s fanatično zaverovanostjo v horoskope, s širjenjem čarovniških in »hudičevomaševskih« sekt, z vedeževal-stvnm in celo z zavestnim vračanjem v po-
Vseameriška zveza darovavcev krvi je opozorila javnost in oblasti ameriških držav na ilegalno mednarodno trgovino s človeško krvjo, ki jo uganjajo razna podjetja v Združenih državah in v Evropi. Že leta 1962 je bil organiziran sistematičen izvoz človeške krvi iz latinske Amerike v Severno Ameriko in v Evropo, s čimer je kršena resolucija Glavnega zbora Združenih narodov o človeških pravicah, kajti s tem dajejo oziroma prodajajo revni kri boga-
ganstvo. Prav tako pa tudi uvanjanje mučenja kot normalne metode policijskega i> praševanja v državah, ki se najbolj sklicujejo na svojo naprednost, množični pokoli in pasivno sprejemanje gesla »Čigar vlada, tega vera«, kar pomeni, da ima vlada, seveda vlada totalitarnega značaja, popolno pravico odločanja o vzgoji in svetovnemu na zoru ter i virih informacij svojih podložnikov, točno tako kakor v najbolj mračnjaških državah srednjega veka.
Toda nekateri misleci opozarjajo, da vendarle ne gre za vračanje v srednji vek, kajti smeri zgodovine ni mogoče obrniti nazaj. Gre le za čuden in strašen somrak človeškega razuma, ki je nekako naveličan razvoja. Mnogi ljudje so umsko odpovedali spričo nalog in odločitev, ki jih današnji
Na mednarodni konferenci o pomorskem pravu v Ženevi je govoril v petek znani francoski raziskovalec morja, kapitan Cousteau, ravnatelj oceanografskega inšti tuta v Monacu. Rekel je med drugim, da bi morali za polovico zmanjšati svetovni ribolov, da ne bi ogrozili morskega bogastva. Predlagal je tudi ustanovitev mednarodne visoke oblasti, ki bi nadzirala in vodila iskanje rud na dnu morij in oceanov, predvsem pa bi bila njena naloga varovati morje pred okuževanjem in zasme-tenjem ter pred roparskim izkoriščanjem morskega bogastva, ki bi lahko bodoče generacije oropalo tistega, kar lahko morje prispeva k človeški prehrani,
Cousteau je opozoril, da je okuženje o-ceanov že tako napredovalo, da nas mora to vznemiriti. Navedel je statistične podatke. iz katerih je razvidno, da se je ulov slanikov, tunov, sardin in polenovk na tradicionalnih morskih območjih takega ribolova zmanjšal že za 30 odstotkov in da o-hranjujejo donos ribolova na prejšnji višini samo s tem, da so raztegnili ribolov še na nova morska območja in na druge ribie vrste. Ribiška ladjevja pa hočejo povečati donos ribolova do leta 1980 na 100 milijonov ton rib, toda ribje bogastvo v morjih se stalno manjša, če bi hoteli ohraniti ribje bogastvo pri sedanjem stanju, bi morali
tim, namesto da bi človek daroval svojo kri drugemu potrebnemu človeku neglede na to, komu jo da. Kri je zdaj tudi predmet meddržavne trgovine. Po podatkih Svetovne organizacije za zdravstvo prodajajo revne države kri bogatim državam za drage krvne serume, katerih pa si njihovo prebi-vavstvo ne more privoščiti zaradi njihove visoke cene. Samo v Združene države so po teh podatkih uvozili lani 150 milijonov dolarjev človeške krvi iz latinsko-ameriških di žav.
svet zahteva od njih, in bi se hoteli vrniti v dobo »srečnega« divjaštva, ko bi jim ne bilo treba nič več misliti, ko bi jim vladajoči odvzeli sleherno odgovornost za politične, gospodarske in svetovnonazorske odločitve in ko bi lahko utopili svojo individualnost v masi, se popolnoma identificirali z njo, bili v vsem taki kot drugi. Simbol tega je današnja težnja po poenotenju
v	obleki — mladim ljudem ni več do tega, da bi z obleko podčrtali in izrazili svojo lastno osbnost in okus, ampak samo do tega, da bi bili v vsem popolnoma taki kot drugi, da bi izničili svojo osebnost —• v e-notni obleki in kretnjah in enotnih, masovnih geslih in gibanjih.
Ta somrak razuma je nekaj začasnega in ne more biti drugega kot samo nekaj začansega. Temu lahko sledi samo prebole-nje krize in zdramljenje k novi in vedri zavesti, da za človeštvo ni rešitve razen razumske težnje k napredku — ali pa strahoten padec v katastrofo, kakršne si danes ne moremo niti predstavljati.
omejiti ribolov na 30 do 40 milijonov ton letno, je naglasil kapitan Cousteau.
GUMIJASTI JEZ ZA BENETKE
Na konferenci, ki jo je organizirala a-meriška družba Pirelli na sedežu inženirske zbornice v New Yorku, so predstavili projekt, ki sta ga izdelali družbi »Pirelli« in »Furlanis costruzioni generali« in ki predvideva tri gumijaste jezove za Benetke, da bi tako obvarovali beneško mesto pred morskimi poplavami, ki so znane pod imenom »acqua alta« (visoka voda). To naj bi bili prozni jezovi iz gumijastega tkiva, ki bi jih namestili pred morske prehode Lido, Mala-mocco in Chioggia. Jezovi bi lahko vpijali vodo, nakar bi jih lahko spet izpraznili. Ta zanimiva rešitev problema morskih poplav v Benetkah bi stala 2 milijardi dolarjev. Poskusi so se dobro obnesli.
ZADNJE POTOVANJE LADJE »RAFFAELLO«
Prejšnji ponedeljek popoldne je italijanska oceanska potniška ladja »Raffaello« družbe »Italia« zadnjič odplula iz newyor--Vega pristana proti Evropi. Ko je plula mimo kipa Svobode pri izhodu iz pristana so častniki in mornarji molče stali na krovu in pri srcu jim je bilo tesno. To je 227. prekooceansko potovanje te ladje, ki bo odslej ostala v domačem pristanu in bo razdrta ali uporabljena v gostinske namene, enako kot njene sestre »Leonardo«, »Cristofr-ro Colombo« in »Michelangelo«, ki bodo tudi v prihodnjih dveh letih potegnjene iz prometa. Ladijski potniški promet preko Atlanskega oceana se namreč zaradi konkurence letal stalno manjša. Lani je odpotovalo z ladjami iz sevemoamerikih pristanov (s kanadskimi vred) proti Evropi samo 100.000 potnikov, medtem koj ih je odpotovalo okrog leta 1960 še en milijon. Tudi turistično križarjenje po morjih ni moglo nadomestiti te izgube.
Mednarodna trgovina s človeško krvjo
Mednarodna konferenca o morju
Seja sveta Slovenske skupnosti o perečih problemih
Dne 23. aprila se je na sedežu Slovenske skupnosti sestal Svet SS, ki je poglobljeno ocenil varianto devinsko-nabrežinskega regulacijskega načrta in na podlagi izraženih mnenj pooblastil izvršni odbor stranke, da posreduje svetovalski skupini devinsko-na-brežinske občine smernice za nadaljnjo izpopolnitev variante.
Na dnevnem redu je bilo tudi daljše tajniško poročilo o vseh perečih problemih političnega značaja. S posebnim zadovoljstvom je bilo vzeto na znanje, da je prav
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH VABI
na redni letni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju dne 27.4.1975 ob 10. uri IN V NEDELJO 4.5.1975 OB 10. uri V DRUGEM SKLICANJU V FINŽGARJE VEM DOMU, NARODNA ULICA 89 (zraven Hranilnice) na Opčinah s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega in nadzornega odbora, razprava in odobritev obračuna za poslovno leto 1974 ter razdelitev čistega dobička.
2. Izvolitev novih odbornikov in nadzornikov.
3. Določitev višine posrednih in neposrednih kreditov posameznim obvezancem, aktivnih in pasivnih obrestnih mer ter odplačila n« članski delež novovpisanih članov
i	Slučajnosti.
+ Dr. VLADIMIR GLAJSER
V	Trstu je pred dnevi umrl dr. Vladimir Glaser, ki je bil po drugi svetovni vojni več let uslužben najprej pri zavezniškem tiskovnem uradu in po letu 1954 pri tiskovnem uradu vladnega komisariata. Pokojnik se je rodil v Trstu pred 81 leti in je bil po poklicu odvetnik. Bil je mož vzornega značaja in zvest sin svojega naroda.
Gospe vdovi in sinovoma izrekamo globoko občuteno sožalje.
V	Gradežu se je te dni končal izpopolnjevalni tečaj za sodobno zgdovino, ki sta ga organizirala dežela in Deželni zavod za zgodovino osvobodilnega gibanja sodelovanjem z deželno šolsko intendan-co in šolskimi nadzomištvi. Tečaja, ki ga je pooblastil in za katerega je dal podporo minister za javno vzgojo, se je udeležilo 50 šolnikov iz nižjih srednjih in prav toliko iz višjih srednjih šol Fualanije - Julijske krajine.
Do izpopolnjevalnega tečaja sodobne zgodovine je prišlo ob priložnosti praznovanj za 30-letnico osvoboditve, posebej pa se je zanj zavzel deželni odbornik za šolstvo Carlo Volpe, ki je poudaril tudi politični pomen pobude. Predavanja so zajela problematiko zgodovine Italije od Giolittijeve dobe do časa po drugi svetovni vojni, obse-
odločno posredovanje tajnika Slovenske skupnosti, v povezavi z drugimi naprednimi silami onemogočilo mahinacijo nekaterih krogov, da bi ob proslavitvi žrtev naci-fašističnega terorja v tržaški Rižarni, v prisotnosti predsednika republike Giovannija Leoneja, ne prišlo do govora v slovenščini, kar bi bila velika krivica, saj je znano, da je bila večina žrtev v tej mučilnici slovenske, oziroma hrvaške narodnosti.
Ob tej priliki bo Ginvanni Leone sprejel tudi delegacijo slovenskih predstavnikov, ki mu bo iznesla najnujnejša še nerešena vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Ob tej priliki je bilo na seji še enkrat poudarjeno, da naši ljudje sicer niso po-
V	ponedeljek je bil v Društvu slovenskih) izobražencev večer posvečen medvojnim taboriščem v Gonarsu, na Rabu in v Da-chau-u. Kratek uvod v večer je povedel po-slušavce v tisti medvojni čas, ko se je va-kdo, ki se je čutil Slovenec, bil že s tem na črni listi, ki se ga je bilo treba tako ah drugače znebiti.
Za tem je Ado Lapornik nanizal nekaj slik iz Gonarskega taborišča. Povedal je, kako so jih tedaj v Ljubljani polovili in kako so jih odpeljali v Italijo. »Jaz se nimam za mučenika«, je dejal, »ker je bilo to tabo rišče še eno izmed najbolj znosnih, vendar tudi tu ni bilo letovišče«. Povedal je še, da so laže prenašali to osamelost zaradi paketov, ki so jih dobivali od doma, da pa so nekateri zelo težko prenašali zimo. Posebej pa so bila težka taborišča v Renicci in še v nekatarih drugih krajih.
Sestra Leandra iz Doline je povedala svoje spomine na taborišče na Rabu. Ona
gala pa so razna vprašanja, kot na primer gospodarski razvoj in industrializacijo, odnose ambient — zgodovina in vlogo delavskega gibanja. Udeleženci so tako dobili na razpolago zanimiv diskusijski material tako s političnega, kot z ideološkega in didaktičnega vidika.
Resolucija, ki so jo šolniki odobrili ob koncu tečaja, govori o opravljenem študijskem delu in obsega konkretne operativne predloge. Sklepna misel zadeva predvsem
io,	kar bi moral danes predstavljati pouk sodobne zgodovine: to je način za uresničevanje tesnejšega odnosa med šolo in družbo, obenem pa je moment, ki kvalificira šolsko delo, v katerem lahko sovpadajo prispevki šolnikov, učencev in vseh socialnih sil, ki se zavzemajo za demokratično upravljanje šole.
vsem zadovoljni s predlagano rešitvijo na tej manifestaciji, ker ni bila dosledno upoštevana enakopravnost Slovencev, da pa sprejemajo predlagano obliko kot doprinos in pričevanje o skupnem antifašističnem boju in njegovim žrtvam. Ob tridesetletnici osvoboditve se je svet spomnil vseh, ki so dali svoje življenje za svobodo in se je poklonil njihovemu žrtvovanju. Zmaga nad nacifašizmom je odprla novo stran v zgodovini narodov. Slovenci smo v tem dolgoletnem boju dali še posbno hud krvni davek in zato še bolj cenimo z odporništvom pridobljene vrednote svobode in demokracije. Čuvajmo pridobljene ideale in ne dopustimo, da bi jih kdo poteptal!
—o—
NAŠE GLOBOKO SOŽALJE Ob smrti dr. Vladimirja Glaserja izražajo njegovi tržaški prijatelji in bivši sodelavci vdo-
vi	in družini vse svoje globoko sožalje.
je bila dodeljena temu otoku zato, da bi tam vodila otroški vrtec. A poleg vrtca se je posvečala skrbi za taborišče takoj v začetku, ko je nastalo. Povedala je nekatere pretresljive dogodke, ko so odtrgali otroke od mater in kako so zaman klicali svoje matere, govorila je o času, ko taborišče Š6 ni bilo organizirano in so ljudje ležali tako-rekoč v blatu. Ko je prišel med prvimi obiskat škof Srevmič in kako je nujno zahteval v Rimu, da se taborišče izboljša in da vsaj odgovarja minimalnim zahtevam človeka. Hrana je bila zelo pičla in jih je seseda zato ogromno umrlo. Govore o 11.000 mrtvih.
Nazadnje je povedal svoje spomine na Dachau še g. Peter Šorli, kaplan od Sv. Ivana. Njega so aretirali, ker je imel karitativno pisarno in sq je pri njem shajalo veliko ljudi. Povedal je, kako je bil z drugimi duhovniki v taborišču, kako so delali, kako malo so jedli, kakšne obleke, naropane po vsej Evropi, so nosili. Tehtal je 47 kg in ni mogel pobrati s tal predmeta, ne da bi se oprijel kakega človeka. Potem je naslikal povezanost teh internirancev. Bil je zaprt 5 češkim kardinalom Beranom in ta mu je na božični večer podaril kos črnega kruha. V taborišču so bili zaprti tudi drugi. Spominja se župnika Piščanca, mariborskega kanonika Hrastelja, mariborskega župana Žebota starejšega itd. G. Šorli je pripovedoval živo in duhovito, mestoma kar veselo. Naslikal je dramatično vzdušje pred koncem vojne, ko niso vedeli, ali bodo preživeli. Vendar so jih potem Amerikanci rešili pekla.
V	vseh teh internirancih pa je tlelo u-panje in vera v končno zmago demokracije in v poraz fašizma in nacizma. In to smo hvala Bogu tudi dočakali. G. Šorli je še opozoril, da moramo skrbno čuvati, da se ne bo ponovila tista napaka, ki smo jo tako drago plačali.
Prihodnji ponedeljek bo predaval prof. Ubald Vrabec o Vidalijevi knjigi in o njegovih kritičnih odnosih do nje. Začetek večera kot običajno ob 20,15.
Ob spominih na taborišča je rasla vera v zmago demokracije
Zaključki tečaja za sodobno zgodovino v Gradežu
Ljudska kultura na Gori nad Ajdovščino
V	Goriškem muzeju v gradu Kromberk v Novi Gorici so v torek 15. aprila, odprli zanimivo etnografsko razstavo o ljudski kulturi na področju Gore, ki obsega vasi Predmeja, Otlica, Kovk, Križna gora in Gozd na severni meji ajdovske občine. Razstavo, ki je bila že prej prikazana v Ajdovščini, je pripravil etnološki oddelek Goriškega muzeja in sodi v okvir načrtnega preučevanja zaključenih področij ljudske kulture na območju občin Nova Gorica, Sežana, Ajdovščina in Tolmin.
Razstava se deli na tri dele; v prvem so prikazane značilnosti hiše na Gori, ki pozna dva osnovna tipa: vrhhlevni in stegnjeni dom. Drugi del razstave nas seznanja z različnimi gospodarskimi dejavnostmi, tako z živinorejo kot najvažnejšo gospodarsko vejo, s poljedelstvom, pridelovanjem lanu in tkalsko dejavnostjo, prejo volne kleklanjem, z nabiranjem zdravilnih zelišč in malin, gozdarstvom, oglarstvom in lovom. »Zadnje poglavje razstave —• tako piše kustos — etnolog Goriškega muzeja Na-ško Križnar v prospektu, ki je izšel ob tej priložnosti — sestavljajo portreti ljudi z Gore kot jih je zabeležil fotografski aparat v njihovem okolju, pri delu, med počitkom, v razgovoru, pri igri... Vendar nam kaže u-stvarjalce, nosilce in prenašalce tiste ljudske kulture, ki jo etnolog raziskuje in ki je iz roda v rod neposredno povezana z njimi.«
Pri tej razstavi je treba predvsem poudariti dejstvo, da se ni ustavila samo pri oblikah ljudske kulture v preteklosti, ampak upošteva današnje stanje kot sad zgodovinskega razvoja. Gospodarske in družbene spremmbe zlasti najnovejšega časa so globoko posegle v življenje tamkajšnjih ljudi, ki se v primerjavi s prejšnjimi časi
v	manjšem obsegu ukvarjajo z živinorejo
poljedelstvom, in še to v glavnem ženska delovna sila, moški pa so se zaposlili v gozdu in v dolini ali daleč od doma. Nekatere gospodarske deavnosti, n.pr. pridelovanje lanu, pa so sploh izginile. Tudi stari kmečki domovi so se začeli spreminjati: dobili so moderne kuhinje, kopalnice, v hišo so prišli pralni stroji, hladilniki, plinski štedilniki, radio in televizija. Ta nasprotja nazorno skuša prikazati tudi razstava, kjer n.pr. cb stari kmečki omari vidimo moderno obli-
Marljivi Klub starih goriških študentov še vedno razvija svojo delavnost s postavljanjem spomenikov zaslužnim goriškim slovenskim javnim delavcem.
Klub ima s tem nadvse požrtvovalnim' kulturnim delom, pod vodstvom še vedno mladostnega starešine Ivana Gorkiča največ zaslug če se bo mladi rod spominjal naših mož.
Na m zadnjih sj je klubov odbor razpravljal še o delu in načrtih, ki jih namerava izvesti še do konca leta.
Odkriti namerava spominsko ploščo go-riškemu zdravniku, politiku in javnemu delavcu dr. Antonu Breclju.
kovan televizor, ob lesenem škafu za pranje perila pa sodoben pralni stroj.
Glavnino razstave sestavlja fotografsko slikovno gradivo, poleg tega pa so razstavljeni še pregledni tlorisi in prerezi različnih tipov hiš na Gori, nekateri primeri kmečkega, gozdarskega in tkalskega orodja, staro pohištvo, posodje, pečnice s starih gorskih peči itd. Razstava, ki bo odprta do 15. maja, pomeni vsekakor pomemben prispevek k poznavanju ljudi in življenja teh krajev, ki so se nam tako razkrili v no-
vi	in bolj jasni podobi. Razstava je zanimiva tudi za zamejsko javnost, saj poznamo v zamejstvu gorske kraje, tako n.pr. Beneško Slovenijo, ki v sedanjem času doživljajo podobne socialne in gospodarske procese, /. vplivam tudi na ljudsko kultu'.o.
V	nedeljo popoldne smo v Rupi doživeli res veselo praznovanje ob domačem prazniku frtalje, ki je bilo obenem združeno z resnobnim spominom na domače in vse žrtve ob tridesetletnici zmage nad fašističnimi in nacističnimi tlačitelji. Zares posrečeno so združili praznik domače besede in pesmi s spominskim slavjem vseh padlih za sedanji svobodnejši rod.
Po cerkvenem obredu se je zbrala izredno številna množica domačinov in gostov iz sosednih Vasi, iz Gorice in Trsta na skrbno urejenem veseličnem prostoru v senci pod cerkvijo.
Udeleženci so z zanimanjem prebirali posebno izdajo domačega lista z ustreznimi pesmicami in spomini starega domačina in natančnim sporedom prireditve, ki se je točno začela in razvijala po programu.
Po uvodnem pozdravu agilnega vodje celotne prireditve Durčeka je nastopil veseli godbeni krožek s svojim duhovitim humoristom. Sledili so nastopi različnih pevskih zborov, od najmlajših, ki so s srebrnimi glasovi kar vžgali poslušavce, do zrelih pevcev in pevkinj, domačih in sosednih. Vsi so pod spretnim vodstvom pokazali, da jih veže ljubezen do slovenske pesmi in da jo znajo tudi na strokovni višini podati. Do-
Slavnost je predvidena proti koncu maja v žapužah pri Ajdovščini.
Na Erjavčevi cesti ali aleji naših zaslužnih mož, bo klub postavil še letos tudi kip zaslužnega političnega in socialnega delavca ter alpinista dr. Henrika Tume.
Poleg njega je jeseni na sporedu tudi svečano odkritje poprsja dr Antona Gregorčiča, drugega zaslužnega goriškega politika, poslanca in ustanovnika slovenskega šolstva v Gorici.
O vsem tem delu in snovanju kluba, »starih« goriških študentov bo treba še govoriti v pohvalo in v spodbudo »mladim« študentom.
ESPOMEBO
V	sredo dopoldne je dežlni odbornik za industrijo in trgovino slovesno odprl v dolini Koma pod ljudskim vrtom peti blagovni velesejem.
Razstavišče in stojnice bodo postavljene v športnih prostorih v omenjeni dolini in v poslopju na vogalu ulice sv. Klare.
Razstava, ki jo prireja trgovinska zbornica, ima že mednarodni značaj. Udeleženi so gospodarski dejavniki iz Jugoslavije, Madžarske, Avstrije, Švice in iz drugih sosednih držav.
Pripravljeni so tudi posebni sestanki za razgovore o prevozništvu, vinogradništvu, pomorskemu turizmu, o mladinskem slikarstvu ex tempore.
Razstava bo odprta do 9. maja, in sicer ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 15.30 do 22. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure, ter od 14.30 do 22. ure.
Vstopnina znaša 500 lir.
kazali so tudi, da se zavedajo globoke vrednote domače pesmi za naš kulturni razvoj
Med pevskim sporedom je bil na vrsti tudi priložnostni govor prof. Bednarika, ki je v jasnih in klenih besedah poudaril pomen takih zabavnih in kulturnih srečanj že izza prvih pomladi našega kulturnega prebujevanja pred več kot stopetdesetimi leti in dalje do mogočnih ljudskih shodov, taborov pod milim nebom s starimi, a še vedno živimi gesli: Združimo se! Ne vdajmo se!
Nova pomlad v prebujevanju našega ljudstva se zopet preraia do stoterih žrtvab padlih v osvobodilnem boju. Tem žrtvam ohranjajmo vedno svetal spomin.
Tn je dolžna zlasti mladina, ki naj ne bo kot žita razvezan snop, marveč kot seme, ki klije, da bo vsega nasilja prost naš rod in svoboden bo spomin na naših očetov grob!
Proti koncu so nastopale še razne folklorne skupine in godbeni ansambli, ki so vžigali srce in tudi noge pri prosti zabavi.
Pohvaliti moramo tudi vzorno postrežbo in red, ki ie vladal ves čas prireditve m zabave do poznih ur.
Vsa pohvala rupenskemu in pečanske-mu zboru, ki je znal tako uspešno prirediti pomladno srečanje »frtalje«, v pestrem zabavnem in kulturnem okviru, v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev.
števerian
PRVI MAJ Domače prosvetno društvo »Briški grič« Drireja že vrsto let prvomajsko praznovanje.
Začelo je že v sredo zvečer z razstavo briških vin na »Dvoru«.
V	četrtek 1. maja je bil ob 15.50 prihod štafete na glavni trg, kjer je nastopila godba na pihala in razni pevski zbori.
Zvečer pa se bo na »Dvoru« predstavila s celovečernim programom folkoma skupina »Tine Rožanc« iz Ljubljane.
Zvečer je prosta zabava s plesom, ob dobro založenih stojnicah.
Spomin na naše može
R. Š.
Veselo praznovanje v Rupi
V	srcu kos nič več ne čuti, spi pod belim rožmarinom,
v	pest je stisnil drobne prste, k Bogu sklenil je peruti.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Druga pesniška zbirka Brune Marije Pertot
Revija Mladika je izdala pred kratkim drugo pesniško zbirko Brune Marije Pertot »Bodi pesem«. Naslov spominja na biblijske besede »Bodi luč« in motto zbirke, vzet iz pesmi »Pesem o pesmi«, se glasi:
Bil je sedmi dan dan stvarjenja —
Ti si tisti čas počival.
Vendar si se mi
nasmehnil
in si rekel:
bodi
Pesem.
To je zelo značilno za Bruno Marijo Pertot in za njen odnos do poezije. Zanjo poezija ni sredstvo boja za neke ideale ali uspeh kakega literarnega truda in kulture, ampak nekaj prazničnega, nekaj, kar je dano človeku navrh poleg vsega drugega, s čimer ga je obdaril Bog, neka posebna milost in radost. V pesmi lahko izpove tisto, česar ne more razodeti drugje, in da utehe svojemu najglobljemu bistvu. V tej njeni zbirki občuti tudi bravec to posebnost in izrednost, to milost poezije kakor le malokdaj in kakor mu je ne more dopovedati niti najdaljši in najbolj učeni esej o pesništvu.
Zbirka »Bodi pesem« obsega 24 pesmi, razdeljene v štiri stkupine ali cikluse brez posebnih naslovov. Tudi vsebinsko ti ciklusi niso strogo ločeni. V vseh najdemo motive o letnih časih na kraški planoti in na morski obali, o morju, o duši, o ljubih ljudeh. Poseben ciklus, če se lahko tako reče, predstavlja dvodelna Pesem o pesmi.
Zora Tavčar, ki predstavlja pesnico na notranjih straneh ovitka, je pravilno zapisala, potem ko je omenila, da je Bruna Marija Pertot glasnica občutij obmorske pokrajine med kon-tovelskim in barkovljanskim portičem ter med robom planote: »Ta naš razčlovečeni, od civilizacije razjedeni obmorski svet ie dobil pod njenim tenkočutnim peresom spet tisto domačnost, tisto čudno obarvano svežino, ki je hkrati pradavna kot takrat, ko smo poselili te bregove, in hkrati današnja, obljudena z našimi dekletami m ženami in starkami«.
K temu bi lahko dodali, da ta obmorska pokrajina magično zaživi v poeziji Pertotove. Občutek imamo, da jo vidi ona drugače kakor mi — z očmi spomina, z očmi posebne ljubezni in osebnih doživetij, pa tudi z očmi ženske, ki vi-de stvari, ki so vredne ljubezni, tudi tam, kjer vidimo mi drugi samo tisto, kar jo kazi.
Če bi hoteli izbrati iz šopka njenih pesmi kako posebno lepo, bi prišli v zadrego: nobena ni »posebno lepa«, vse so enako čudovite, vsaka po svoje — tako tiste, ki govore o pokrajini in o morju, 'kot tiste, ki so posvečene duhovnim doživetjem in ljudem. Do dna duše nas gane »Legenda o stari mami«: lepše pesmi o naših starih mamah, o naših ženah in o njihovemu trdemu življenju ni zapel v slovenskem svetu še nihče. Prav tako lepa je pesem »Štefanč-ku«, v kateri je dosegla Bruna Marija Pertot vrh tistega, kar je sploh možno izraziti v pesmi:
praskrivnost rojstva, življenja in smrti, človekove povezanosti z naravo in z Bogom in njegovo vero v večno življenje, to najglobljo člove kovo tolažbo, vse to v pogovoru z otrokom. Ne mremo drugače, kakor da jo preberemo za vas:
ŠTEFANČKU
Danes ne odpreva knjige, zima lepšo je odprla.
Zemlja kakor da je umrla, spi
pod belo vezenino.
Ti pa tipaš v oknu rože.
Ni bilo jih vrsto let.
Prvič so
nocoj vzcvetele, kar prijokal si na svet
V vejah ždi pozimski čas.
V srcu je toplo, toplo, zunaj kamne stresa mraz.
Kos
je obležal na snegu.
Kaj srce ga nič ne greje?
V	Evropo je prispela nova, tretja številka vestnika (z angleškim naslovom »Nevvsletter«) Društva za slovenske študije (Society for Slove-ne Studies), ki je bilo ustanovljeno lani s sedežem na univerzi Columbia v New Yorku, v o-kviru njenega Instituta za Vzhodno srednjo Evropo. Vestnik izhaja v angleščini.
Ta, tretja številka vestnika dokazuje, da je razvilo Društvo za slovenske študije kar živahno dejavnost. Prihodnji mesec bo izdalo novo številko vestnika. Maja pa bo imelo svoj drugi občni zbor in sicer v zvezi s takoimenovano Slovansko konferenco za ameriški srednji vzhod, ki bo v Clevelandu v državi Ohio. Na konferenci bodo sodelovali udje družtva z dvema osnovnima temama in sicer »Slovensko-ame-riški odnosi« in »Slovenci in drugi Slovani«. Z referati k temi o slovensko-ameriških odnosih bodo sodelovali na konferenci po dosedanjih prijavah Karl Bonutti z univerze v Clevelandu, Erik Kovačič iz kongresne knjižnice, Bogdan Novak z univerze Toledo, Jožef Patemost z univerze Pennsylvania, Rudolf Susel z univerze Arizona in Irene Portis Winner z univerze Brown. Na temo »Slovenci in drugi Slovani« pa
A je moral kos umreti?
Umreti.
Ne bo mogel več leteti, več leteti, niti peti
Več leteti, niti peti.
Jaz ne morem razumeti, da je moral kos umreti!
In bom tudi jaz umrl?
In bom tudi jaz umrl,
sklenil prste, oči zaprl
Ne.
Nikdar ne boš umrl Le telo bo šlo s sveta.
Ti pa jagode nabiral boš po travnikih neba.
To je popolna spojitev forme, lepote in duha. S to zbirko Brune Marije Pertot smo dobili Slovenci odlično pesnico. Naj ponovimo občudujoče besede Alojza Rebula: »To je poezija!«:
Omeniti moramo še žlahtnost njenega jezika, in pa to, da je zbirko zelo okusno opremil Edvatfd Žerjal.
Franc Jeza-.
so pripravili teme Ivan Boh z univerze Ohio, Stanley Kimball z univerze Southern Illinois in Rado Lenček z univerze Columbia.
Iz vestnika nadalje zvemo, da bosta na letnem zborovanju Ameriškega društva učiteljev za slovanske in vzhodnoevropske jetike, ki bo proti koncu decembra v New Yorku, dva predavatelja govorila o slovenskem jeziku in sicer Henning Andersen o drugem razredu samostalnikov v slovenščini in Edward Stankiewicz o opisu slovenskega naglasa.
—o—
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE MAKEDONSKEGA NARODNEGA TEATRA IZ SKOPJA ŽIVKO ČINGO ZID, VODA
V sredo, 7. maja ob 20 30 IZVEN ABONMAJA
—o—
IZAK BABELJ SONČNI ZAHOD
V četrtek, 8. maja ob 16. uri IZVEN ABON-
MAJA
Nova številka vestnika v ZDA
Proslava 30-letnice osvoboditve v Nabrežini
Sodobno kmetijstvo
Spomladansko gnojenje vinske trte
Za povprečen pridelek, ki se suče okoli 70 hi vina na hektar, so izračunali, da porabi vinska trta letno naslednje količine čistih hranilnih snovi; 120 kg dušika (N - a-zoto), 40-45 kg fosfora (P - fosforo) in 140 -150 kg kalija (K - potassio). To so količine, ki jih moramo v letih, ko ne gnojimo s hlev skim gnojem, v polni meri vrniti zemlji. O-snovno pravilo gnojenja vinogradov za naše razmere je sledeče: gnojenje s hlevskim gnojem (300 stotov na hktar) vsako tretje leto, vmes pa gnojenje s rudninskimi gnojili. S hlevskim gnojem vnašamo v zemljo prepotrbne organske snovi, ki omogočajo mikrobiološko preosnovo tal in s tem zboljšanje zračnih, vodnih, toplotnih, zlasti pa strukturnih lastnosti tal. Z organskimi snovmi založena tla boljše izrabljajo rudninske snovi. Pri tem je potrebno omeniti, da hlevski gnoj le plitvo podorjemo. Sploh pazimo vedno, da zemljo obračamo le plitvo, rahljamo pa nekoliko globlje. Vinska trta ima sicer globok koreninski sistem, vendar se korenine sčasoma bližajo površini, kjer je hrana. Prav zato je potrebno obdelati zemljo v vinogradih le plitko.
Rekli smo, da po izdatnem gnojenju s hlevskim gnojem, kar izvedemo vsako tretje leto, gnojimo v vmesnih letih z rudninskimi gnojili, in sicer, prvenstveno z dušičnimi, fosfornimi in kalijevimi gnojili (sicer tudi s kalijem in mikroelementi). Trta je skromna rastlina, vendar je zahtevna glede na količino dušika, fosfora in posebno kalija. Pravijo tudi, da je trta »kalijeva rastlina«.
Dušik pospešuje predvsem rast listja in mladik in vpliva s tem na količino pridelka. Pretirano in enostransko gnojenje z dušikom tudi takrat, ko gnojimo samo s hlevskim gnojem, povzroča preveliko bujnost slabšo oplodnjo, grozdje se slabše obarva in dozoreva.
Kar se gnilobe tiče, ki jo nekateri pripisujejo čezmernemu gnojenju z dušičnimi gnojili, pa velja povedati, da se pojavlja tudi zaradi neprimerne rezi, pomanjkljive opore, neopravljenih zelenih del na trsu itd. Z dušikom gnojimo spomladi najkasneje do 15. maja, t.j. nekako do cvetenja. Spomladi uporabljamo hitro topni amonijev sulfat, poleti t.j. avgusta in septembra pa gnojimo s počasi topnim dušikom v nitratnih spojinah. Slednje gnojenje služi vinski trti v naslednjem letu.
Fosfor je pomemben element za oploditev grozdja, sicer pa pospešuje zorenje lesa ter grozdja in s tem vpliva tudi na kako-vostp ridelka. Fofsor preprečuje tudi osipa-vanje.
Pomen kalija za vinsko trto je izredno' velik, saj povečuje količino škroba, kateri se spreminja v sladkor in tako neposredno vpliva tudi na kakovost vina.
Če skušamo pomen omenjenih glavnih gnojil prikazati v luči razmer na Krasu, moramo reči, da so tla v naših vinogradih sorazmerno dobro založena z dušikom, ki ga vnašamo prek hlevskega gnoja. Neprimerno bi zato bilo dajati preveč dušika. Zelo pa je potrebno gnojiti s fosforjem in
kalijem, ker obeh je v naših vinogradih odločno premalo. Zaradi tega je treba gnojiti pri nas približno takole (letna količina): 2 in pol stota dušičnih gnojil, 2 stota fosfornih gnojil in sicer superfosfata, 1,5 stota kalijevih gnojil — kalijevega sulfata. Kompleksna gnojila v razmrju 10:10:10, ki jih navadno ponujajo v trgovinah kot najbolj primerna, so seveda iz pojasnjenih vzro-ko vse prej kot primerna in koristna. Mnogo bolj pametno je uporabljati posamezna gnojila in sicer letno v omenjeni količini, ki jo razdelimo na dva ali več obrokov.
—o—
Iz Goriške
V	tržaških pomorskih krogih se je razširila živa zaskrbljenost zaradi nameravane ukinitve pomorskih prog srednjega in gornjega Jadrana, za katere dobivajo družbe državno subvencijo. Iz besedila zakonskega osnutka, ki ga je pred kratkim odobrila senatna komisija za prevoze glede preoblikovanja celotne pomorske službe, se zdi, da utegnejo odgovorni organi ukiniti zgoraj omenjene proge še pred zapadlostjo kon-vecije, ki je določena za 31. december 1977. Skrb je utemeljena, ker za štiri družbe, ki imajo subvencije zaradi izgub na progah na Tidenskem morju, je — od prvega julija 1975 dalje — predvidena preureditev s posegom javnega kapitala v višini 51 odstotkov, medtem ko za jadranska podjetja »Li-nee marittime delPAdriatico« iz Ancone in za »Navigazione Alto Adriatico« iz Trsta ni predviden noben ukrep.
Družba »Navigazione Alto Adriatico« zdaj vzdržuje zveze med Trstom na eni strani in Koprom, Izolo, Piranom, Umagom, No vimgradom, Porečem, Rovinjem in Puljem na drugi. Proga je vsakodnevna. Nadalie ista družba skrbi tudi za zveze med Trstom in Gradežem in Trstom, Grljanom in Ses-ljanom.
Pokrajinska ustanova za turizem in Tržaška letoviščarska ustanova sta ministrstvu za trgovinsko mornarico poslali brzojavki z zahtevo po popravku zakonskega predloga glede preoblikovanja pomorske
to. MAJA V DEVINU
ob 20.30 Odkritje spominske plošče padlim, ob 21.00 Nastop Stalnega gledališča.
Furlanije - Juliske krajine
11.	MAJA V NABREŽINI
ob 10.30 Začetek proslave.
Nastop nabrežinske godbe na pihala. Nastop pevskih zborov (I. del):
»Igo Gruden«
»Fantje izpod Grmade«.
Otvoritev fotografske razstave in razstave del šolskega nagradnega natečaja v dvorani prosvetnega društva »I. Gruden«. Športni prijateljski turnir.
ob 11.00 Slavnostni govor župana Legiše.
ob 11.20 Naaovor predsednika krajevne sekcije ANPI
Izročitev prapora krajevni sekciji ANPI.
službe tako, da bo moč ohraniti krajevne zveze, »Preteče pomanjkljivosti novega zakonskega sredstva — trdi letoviščarska u stanova — bi še povečale različno zadržanje oblasti v korist Tirenskega in na škodo Jadranskega morja, obenem pa bi povzro čile veliko škodo tržaškemu turizmu, ki že po svoji naravi temelji na gibanju tujcev ob obalah severnega Jadrana. Osiromaše-nje jadranske obalne službe — trdi dalje letoviščarska ustanova —■ bi poleg drugega še zelo neugodno vplivalo na razvijajoče se italijansko-jugoslovansko sodelovanje na področju turizma in tujske dejavnosti sploh.«
Poslanca Belci in Marocco pa sta se medtem v Rimu sestala z ministrom za trgovinsko mornarico Gioio. Poslanca sta podčrtala posebnost značaja prog, ki jih oskrbujeta obe omenjeni družbi takop od vidikom mednarodnih zvez, kot tudi pod vidikom turistične dejavnosti, ter sta obenem opozorila, da je vprašanje pereče tudi za stanje zaposlitve, saj na ladjah, ki vzdržujejo omenjene zveze dela približno 230 o seb.
Minister Gioia se je obvezal, da bo zadevo preučil v okviru obstoječih zakonov, da bi lahko zagotovili nadaljnji obstoj obalne službe tudi po zapadlosti roka ob koncu leta 1977. Rešitev je moč videti v okviru funkcij ene izmed družb pretežno državnega pomena.
»GORIŠKA KUHINJA«
Pod tem imenom se je v sredo zvečer odprl v Hotelu Park v Novi Gorici teden »goriške kuhinje«. Sodelujejo pri tej gastronomski spodbudi Trgovinska zbornica v No-
vi	Gorici ter Združenje trgovcev iz naše pokrajine.
Pokužnja kosila in večerje na podlagi izbranih domačih goriških jedil bodo v raznih gostiščih in hotelih na obeh straneh žice in bodo trajale od 19. do 25. maja.
Organizatorji pa niso še povedali kaj holj natančnega in tudi ne. kkašne bodo cene.
ob 11.30 Nagovor zastopnika bivših deportirancev.
ob 11.40 Nastop Stalnega slovensegka gledališča.
ob 12.00 Nastop pevskih zborov (II. del). Polaganje vencev.
Zaključni koncert nabrežinske godbe na pihala.
—o—
SPOROČILO KMETOVALCEF TRZAŠK7 POKRAJINE Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo sporoča, da se je preselilo v nove prostore, ulica della Liberta štev. 7-IV. nadstropje.
Telefonske številke nadzorništva so: 38763 -31581 - 35284.
Pomorske zveze z Gradežem in Istro so v nevarnosti
Dekle z zaprtimi očmi I 18
Napisal Pierre L’Ermite	Prevedel	Lovro	Sušnik
Za danes izbrana partija (igrana v New Orleansu leta 1925) je med privrženci nase igre razmeroma dobro poznana. Če jo kljub temu uvrščamo v našo rubriko, je to zato, ker ne maramo tvegati, da bi kateri od našili bralcev — pa čeiprav en sam — bil zanjo prikrajšan.
Motiv šibke osme vrste je v njej tako čudovito, tako dosledno in do zadnjih konsekvenc izpeljan, da bi mu težko našli para v šahovski literaturi, pa če bi jo zato morali stran za stranjo prebrskati. Kako se bela dama nastavlja črni dami in črni trdnjavi, ki je ne smeta vzeti, ne da bi bili zato kaznovani z matom! Kako ista bela dama, ki ji v pravem trenutku priskoči na pomoč še trdnjava, odje svoji črni vrstnici zadnje koristno polje!
Pa kaj bi filozofirali: preigrajmo raje partijo, ki bo zaradi sveže izvirnosti imela v šahovskih analih zagotovljeno takšno mesto, kakršnega ima v slovenski literaturi Martin Krpan ali v španski Don Kihot. Enkratne storitve človeškega duha!
ADAMS - TORRE Philidorjeva obramba
1. e4 e5, 2. Sf3 d6, 3. d4 ed4: 4. Dd4: Sc6, 5. LbS Ld7, 6. Lc6: Lc6.-, 7. Sc3 Sf6, 8.0-0 Le7, 9. Sd5 Ld5: 10. ed5: 0-0, 11. Lg5 c6, 12. c4. cd5:, 13. cd5: Te8, 14. Tfel o5, 15. Te2 Tc8, 16. Tael (grozi 17. Lf6: Lf6:, 18. Te8: + itd.) 16. .. Dd7, 17. Lf6: Lf6:, 18. Dg4! Db5.
Seveda ni šlo 18. .. Dg4: zaradi mata na osmi vrsti. Načrt belega je prepoditi črno damo od obrambe polja e8. Bele figure, ki prihajajo za to v poštev, so dama, trdnjava Te2 in kmet a2. Vendar je vrstni red potez bistvene važnosti: na takojšnjo 19. a4 bi sledilo neljubo presenečenje: 19. .. De2:,	20. Te2: Tcl + ,	21. Tel
Tel: + , 22. Sel: Tel: mat. Če noče beli umreti iste smrti, kot jo naklepa črnemu (šibka osnovna vrsta), mora igrati zelo previdno. Odveč je poudarjati, da bi izguba tempa vse pokvarila, saj bi se v tem primeru črni osvobodil z g6 ali h6.
19. Dc4! Dd7 (bela dama je še vedno tabu), 20. Dc7! Db5, 21. a4.
Sedaj je ta poteza možna, ker je c-linija zaprta in Tc8 ne more s šahom na prvo vrsto. Pač pa bi bila namesto igrane poteze zgrešena takojšnja 21. Db7: zaradi 21. .. De2: itd.
21. .. Da4:, 22.Te4!l
Najlepša med samimi lepimi potezami! Z napadom na belo damo (torej brez izgube tempa) zapusti bela trdnjava neugodno polje e2.
22. .. Db5, Db7:! črni se vda.
Njegova dama nima na diagonali a4-d7 nikjer obstanka; če pa jo zapusti, privoli v mat na e8.
—o—
ŽE VEČ KOT ŠEST TEDNOV SE JI KOLCA
V	neki bolnišnici v mehiški prestolnici leži 25-letna Carmen Malagon Morales, kateri se že več kot šest tednov kolca. Mlada ženska je že čisto oslabljena in jo morajo hraniti le še skozi žile. Njen mož je povedal, da se ji je začelo kolcati na nekem praznovanju, kjer je spila precejšnjo količino neke alkoholne pijače, ki ji pravijo v Mehiki »pulque«.
»Ah, ta Melanija, saj je dobra ženska... zelo poštena!... Uživa moje popolno zaupanje, toda so dnevi, ko je zelo nataknjena... Nikar si ne jemljite tega preveč k srcu; tudi proti meni ni bogvekako obzirna s svojimi neljubimi nastopi. In vendar sem ji zelo dobra... Končno pa nisva prišli semkaj, da bi govorili o Melaniji, marveč o oblekah. Ta obleka iz modrega žameta vam torej res ne ugaja?«
"Gospa, gotovo ne želite uslužnega odgovora?«
“Ne, vaše iskreno mnenje želim.«
»Nikarte nikoli obleči te obleke.«
»Kaj vam ne ugaja na njej?«
»Nič. So obleke, o katerih se da razpravljati, zlasti glede na različnost nagnjenj in osebnih okusov. So pa tudi take, o katerih je vsaka sodba odveč. Vaša modra obleka, gospa, spada v to vrsto. Nisem je še videla na vas, pa sem prepričana, da bi tako učinkovala name. Ta obleka...? Kaj naj rečem...? Ima pač vse proti sebi: barvo, ki je na človeku nekaj strašnega, blago, ob-šitke...«.
»Ampak, dekle moje, to so prekrasne čipke, vse pretkane s svilo.«
»Preveč jih je, gospa... In potem tudi niso dobro razmeščene...«
»Čeprav... toda glede barve ima Melanija le prav... Sem namreč — kako bi rekla — nekoliko preveč pri barvi.«
»črnina popravi vse tako lepo!«
»Veste, jaz ljubim živo barvo..., barve!... Barva, to je veselo, je raznovrstno, je vidno!... Toda črnina, ta je tako »pogrebna«. Človek ima še vedno dosti časa, da se je nanosi, črnine!«
»Črnina je v nekem razdobju življenja barva, ki se ženski najbolj poda.«
»Kako veste to?«
»Zmeraj sem vedela, gospa.«
»In vendar, ko bi vam povedala ime slavne firme, iz katere prihaja ta modra obleka, in pa ogromno ceno, kolikor me je stala...«
»To pač ničesar ne dokazuje, gospa.«
»Videla sem jo najprej na drugi, na gospodični za pomerjenie oblek. Učinkovala je naravnost sijajno.«
»Hm...«
»Videla jo boste, ko jo bom oblekla zvečer, morda že v nekaj dneh... pri prvem sprejemu. Radovedna sem, oe ne boste ob električni svetlobi sDremenila svojega mnenja.«
»Ne verjamem, gospa.«
»Oh„ mladost!...«
In gospa Hughe poboža s prijazno kretnjo Marijo Durand po licu.
»Menim, da se bova kljub modri obleki dobro razumeli.«
Nato se je v hipu zopet zresnila:
»S čim ste davi postregla mojemu sinu?«
»Z belo kavo, kruhom in surovim maslom, a gospod Ludvik si je želel sifon.«
»Sifon!...«
Gospa Hughe vzdihne in preide od modre obleke k lilasti. Previdno jo izvleče, rekoč :
»Tale se vam bržčas ne bo nič boli do-padla?«
»Zelo mi je žal... tako rada bi napravila gospe veselje!«
»Življenje ni lahko... uboga moja Marija!«
»Tokrat sem popolnoma istega mnenja, gospa.«
»In pravite, da imate dvajset let!...«
»Imam dvajset let...«, ponovi Marija, zroč v daljavo, daljno daljavo...
Ko je bil pregled oblek končan, je opazila Marija Durand, da je bila izmenoma govorila v drugi in tretji osebi, da pa v •/esnici v tej hiši kaj takega dozdevno ni bilo velike važnosti.
»Ne pozabite, da nocoj vi strežete pri večerji, Marija! Ali boste znala?«
»Poskusila bom...«
»Saj nikoli še niste stregla?«
»Ne, gospa...«
»Končno je tudi Melanija tu... Povedala vam bo splošna pravila... Dopolnila jih bom potem jaz.«
»Dobro, gospa,« je rekla Marija in zaprla oči.
(Dalje)
Izdajatelj: Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni 'irednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarno Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51
VABIMO cenjene odjemalce naj obišče/o NOVO TRGOVINO S POHIŠTVOM v Ulici Castaldl 3 v Trstu ■ Tel. 762966 (pri Trgu Garibaldi).
OGLEDALI si bodo med drugim edino razstavo na Tržaškem vseh vrst izdelkov znane TOVARNE MEBLO (kmečke dnevne sobe. skrinje, kmečki koti itd.) in velik izbor kuhinj Podjetja CUMINI.