GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠKA V LJUBLJANI
UREDNIK: CIRIL DEBEVEC
SEZONA 1928/29 20. SEPT. 1928
Številka
i
IZHAJA DVAKRAT NA MESEC <»<»<« <s» «» «» CENA MN 3
NARODNO GLEDALIŠČE V UUBUANI
RAZVRSTITEV SEDEŽEV
DRAMA
SEZONA 1928/29 — 20. SEPTEMBRA 1928 — ŠTEVILKA 1
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Izhaja dvakrat na mesec	Cena	Din	3'—
Pred začetkom letošnje dramske sezone
Letos poteče deseto letu, odkar smo otvorili po štiriletnem molčanju pivo povojno gledališko sezono. Po mrzličnem pripravljanju in napetem pričakovanju so se jeseni 1918. leta svečano dvignile zavese — in slovenska beseda, slovenska pesem je zadonela raz oder, kranjski fantje in kranjska dekleta so v »Divjem lovcu« zablestela v narodnih nošah. Pet mesecev pozneje so se odprla vrata tudi teatru v Gradišču. Z Jurčičevim »Tugomerjem« se je nemški Jubilaumstheater spremenil v slovensko dramsko gledališče.
Ob tem skromnem jubileju bi bil pač umesten bežen pogled v to kratko preteklost našega gledališkega udejstvovanja. Izkazalo bi se, da je naše gledališče kljub vsem oviram in ostrim, neprestanim finančnim težkočam ® umetniškem oziru sicer počasi, a vendarle vztrajno in zanesljivo napredovalo. Brez vsakega bahanja ali precenjevanja lahko z mirno vestjo ugotovimo, da se je naša gledališka umetnost kljub vsemu pomanjkanju in kljub vsem zaprekam, ki jih sami najbolje vidimo in tudi najbolje občutimo, vendarle pomaknila za znaten korak naprej. Naključje nam je pomagalo, da uživamo ugodnost dveh gledaliških poslopij, s čemer nam je dana neprecenljiva možnost, da gojimo opero in dramo vsako posebej, nemoteno in povsem ločeno eno od druge. Povzpeli smo se do repertoarja, ki po svoji vsebini in vrednosti prav nič ne zaostaja za repertoarjem svetovnih odrov. Enajsto Shakespearovo delo, ki pride letos na pozorišče, je za to trditev gotovo najboljša priča. Igralsko osobje, ki je slonelo prvotno na ramah nekaterih odličnih posameznikov, se je polagoma skoro povsem preosnovilo in predstavlja danes že dragoceno, trdno sklenjenoJn lepo ubrano družino, ki je, če že ne po številu, pa vsaj po svojih sposobnostih zmožna biti kos tudi najtežavnejšim nalogam. Celo v tehničnem, odnosno fceničnem pogledu smo se razvili za toliko, da smo dobili vsaj približne slutnje, kako rešujejo •taka vprašanja na drugih, evropskih in zaresnih gledališčih. In' vse to smo dosegli pri razmeroma minimalni državni subvenciji, pri razmeroma malo prijazni kritiki in pri razmeroma majhnem posetu občinstva.
1
Tako trezno preudarjanje in premišljevanje pa nas navdaja z neomajnim zaupanjem tudi v našo bližjo in najbližjo bodočnost. Vsi pogoji za najuspešnejši razmah nastopajoče sezone so malone dani. R e p e r t o ar n i n a č r t je sestavljen tako, da mora zadoščati tudi literarno najstrožjemu okusu, ne da bi pri tem nespametno izključeval ali omejeval veselo in zabavnejšo literaturo. Imena iz starejšega slovstva kakor so Shakespeare, Ben Jonson, Goethe, Buchner, iz novejšega Ibsen, Tolstoj, Cankar in iz najnovejšega Rolland, Raynal, Klabund pričajo pač najzgovorneje o visoki umetniški stopnji izbranega sporeda. Tudi umetniško o s ob j e (režiserji in igralci) nam je ostalo v celoti ohranjeno. Vrhutega se je vrnila z daljšega bolezenskega dopusta ga. Mila Šaričeva (ki bo letos spet redno nastopala), novo angažiran pa je g. Val o Bratina. V zadoščenje in pobudo nam služi nadalje dejstvo, da zna tudi občinstvo ceniti resna prizadevanju gled. uprave in da se je letos število abonentov v primeri z lanskim številom izdatno povečalo. Dobro in prav je tako in še to je premalo — kajti nikjer drugod niso dajalci in odjemalci tako tesno zvezani in odvisni eden od drugega: brez gledališča ni občinstvu, brez občinstva pa ne gledališča.
Začeli smo z dobro voljo. Zatrdno upamo, da bomo v tej volji tudi vzdržali in da bomo nadaljevali to težko in odgovorno delo z vsem razumevanjem, ki ga naše mlado in marsikdaj po krivici zapostavljeno gledališče od nas vseh zahteva. Potruditi se moramo složno in vsi, ki smo znotraj in zunaj tega gledališča, da bomo tudi mi Slovenci prišli čimprej do pravega spoznanja, da bomo tudi mi z iskrenim prepričanjem v srcu s ponosom izjavljali svoj svečanostni čredo: mi verujemo v naše gledališče in verujemo v njegovo poslanstvo, mi verujemo v naše igralce, verujemo v našo kritiko in verujemo v naše občinstvo. Verujemo, da se bomo na poti do prave umetnosti srečali vsi brez razločka složni in istih misli in verujemo, da bomo tako skupno gradili nadaljno pot in jasno stavbo naše narodne in človečanske usode.
Dramske premij ere v prvem tednu sezone
Otvoritvena predstava letošnje dramske sezone ho Sliakes-peareova žaloigra »Romeo in Julija«. To svetovnoznano delo spada med najpriljubljenejše in najprivlačnejše drame velikega dramatika. Čeprav mladostno delo, mestoma razvlečeno in prenatrpano s knjižno sicer dragocenimi, a gledališko vendarle manj važnimi kiticami,* očituje kljub temu razkošno ht-astvo dejanja, bliskoviti tempo razvoja, pestra slikovitost, napeta dramatičnost razporov, vroča, a vendar nežno in čisto občutena strastnost prve ljubezni, vedra duhovitost raznih domislic in
* Prireditev je močno črtana.
2
nepremagljiva komičnost nekaterih osel) vse bistvene in nepo-bitne znake genijalne dramatiče tvornosti. V »Romeu in Juliji« je postavil Shakespeare za zmirom neminljivi vzorec in spomenik prvi in čisti ljubezni, ki preko vseh, pa če tudi najtežjih ovir oba izvoljenca združi, če ne v življenju, pa v smrti. Ljubezen je močnejša od sovraštva in smrti. V nekaterih genijalnih potezah ožive pred nami najmogočnejši in najizrazitejši kontrasti; na črnordečem ozadju sovraštva — rožnato-belo, prezgodaj umorjeno cvetje mladostne ljubezni.
To dramo (pisano v verzih) je prevedel' še Ivan Cankar, prolog pa je poslovenil Oton Župančič.
Naslovni vlogi igrata ga. Mila Š a r i č e v a (izmenoma gdč. Vida Juvanova) in g. Slavko Jan. Režijo ima g. prof. Osip Šest.
Prihodnja preniijera bo Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski . V tem znamenitem dramatičnem umotvoru, ki bi moral za nas pomeniti približno in na svoj način isto, kar pomeni Rusom Gogoljev »Revizor«, prikazuje Cankar svojo najljubšo snov — razmerje slovenskega rodoljubarstva in pseudo-naroda do slovenske umetnosti in umetnika — v trpko-satirični luči. Pohujšanje v dolini šentflorjanski je tako visoko in tako globoko, da za umetnost in umetnika v njej ni prostora, da jo celo sam zlodej razočaran in klavern potegne iz kraja, koder je moral na svojo sramoto spoznati, da nima nikogar več teh prebivalcev pohujšati. Pomembna vsebina, satirični način obravnave, zgoščenost dejanja, brezprimerna izrazitost in raznolikost značajev in ne navsezadnje znani pisateljev jezik zagotavljata delu na odru brezpogojen uspeh. Vlogo Jacinte igra gdč. Mira Danil ova, popotnika in umetnika Petra gosp. Slavko Jan, zlodeja g. Emil Kralj, županjo ga. P o -lonca Juvanova, župana g. Val o Bratina. Kežira g. M i 1 a n S k r b i n š e k.
Tretja novost pa bo Klabundova, po kitajskem izvirniku dramatizirana igra »Krog s kredo«. Ta prekrasna pravljica mladega, prerano umrlega nemškega pesnika si je osvojila z neverjetno naglico vsa večja evropska gledališča, s posebno velikim uspehom pa so jo izvajali zlasti na Dunaju, v Hamburgu, Breslavi in Pragi. V preteklih sezonah je bila tudi na sporedu zagrebške drame. Žalostna zgodba nedolžne deklice Haitang, ki, prodana v javno čajnico, osumljena umora moža in ugrabljenja otroka, obsojena na smrt pod krvnikovim mečem, pred kitajskim cesarjem Paom po modri razsodbi krednega kroga končno vendarle najde milost in ljubezen — ta prisrčna, tožno-vesela zgodba je doslej še povsod globoko ganila srca in je kritiko kakor tudi občinstvo vedno nenavadno navdušila. Svetovna gledališka literatura je s tem prekrasnim delom gotovo
3
obogatela za enega najdragocenejših prispevkov. Slovenski prevod je oskrbel 0. Ž u p a n č i č. Vlogo Haitange (ki jo jr kreirala pri krstni predstavi slavna nemška igralka Elisabeth Bergner in ki jo je v Zagrebu igrala ga. Vika Podgorska), bo igrala pri nas ga. Mila Šaričeva, njeno nasprotnico, zvito morilko Yft Pei gdč. Mira D a n i 1 o v a, Haitangina mati je ga. M e d-v e d o v a, Haitangin uporni brat Čang - Ling g. Ciril 1) e -bevec, bogati mandarin Ma g. M. Skrbinšek, oblastni sodnik v Nankingu Ču-Ču g. L e v a r. Yii - Pein pomagač in lju bimec Čao g. Gregorin, mladi cesarjevič Pao g. Jan, tolsti evnuh in zvodnik Tong g. Cesar, babica ga. Rakarje v a ter oba kulija gg. Sancin in Smerkolj. Režijo v p r i -zoritve ima g. C i r i 1 D te b e v e c,
Shakespeare: Prolog
k drami »Romeo in Julija
(Poslovenil Oton Župančič).
Dve hiši, mestu obe veljave vzor veronskemu — kjer igra se godi — iz stare svaje planeta v nov spor, da bratske roke skruni bratska kri.
Iz kril sovražnikov zlosrečnih teh. rodila za bridkost se ljuba dva, ki še-le konec žalosti obeh in njuna smrt očetom boj konča Ljubezen to, ki grobu gre uaprot in nevtolažni starišev prepir, ki le otrok propast mu vstavi pot, zgostimo tukaj vam v dveh ur okvir. Potrpežljivo vsak poslušaj, glej; pogreške radi izboljšamo čimprej.
0st:	Shakespeare:	Romeo	in Julija
(Izpoved ob premijeri.)
Zame je to: ljubljena Italija, tista stara, znana iz renesančnih novel, iz Decamerona, Bandella, pa magari Casanove — o kateri sem sanjal kot mlad človek... In Verona... Če jo izgovorim. to besedo, mislim na Romea in Julijo in če izgovorim imena teh zaljubljencev, vidim Verono, piazze in areno ... Za uprizoritev navodilo: vrtovi in zidovi, kotički in statuete, pokopališča in grobovi, balkoni in duri. duraki in modrijani, otroci in starci. — italijansko nebo preko vsega in solnce in luna. Dosti solnca in dosti lune.
4
Nadalje: Romeo in Julija zame ni tragedija ljubečih — o ne, zame je to tragedija mladosti. Zato je -Romeo in Julija poleg -Hamieta- najbolj znano delo Shakespearea, in najbolj ljubljeno. Mi vemo vsi — mi vsi smo biti mladi, mi vsi smo bili nekoč Rpmeo nlj.Julija, nas,vse je napolnjevala ijekoč slast prve ljubezn> orvega srečanja. — Pismouki pravijo, da spada tp delo med prva Shakes-peareova. In 1k> resnica kajti le človek, ki je sapi to’1?! ie zmožen podati svojemu čustvu tako dovršeno formo. — ^n čudno je to: stoletja so minula in čustvo se ni izoremehilo..: Kje si ti. dečko Shakespeare, ti ljubeznivi kolesa — ka? vse zmore danes svet — a liubezen ie ostala!... Koliko Romeov in koliko Tulij živi... in koliko b^kbriskih seeri se odigrava . in koliko časopisnih' notic iim piše skromne nekrologe ... vsak dan
*
Razčleniti potek dejanj je bila naloga. Dejanje, ki ni tako jasno kot je sicer pri Shakespeare« navada. Romeo in Julij« sin dvojen oreh — razluščiti ga pravilno je težava. Zalo ad urimo: rdeči svinčnik, ad secnndo: ustanoviti navze v dejanje. Najprej je veseloigra. Romeo ljubi nebeško Rozalindo Ljubi jo kar se da. Nato sreča Julijo in vzljubi• njo. Ona mu ljubezen vrača —- sreča sama sreča. Vse kaže dobro. — Zdai nasloni nepričakovano, od drugih izzvana tragedija -r- Romeo ulvie Tytwlta — tu nrične drama — zato tu prva zareza. — Brusi del drame obsesa slovo Romea in poročno noč — obsega razdvojenost Julije in njeno navidezno smrt — druga zareza Tretja na je konec v besedah knezovih:
Otožen mir nam jutro to prinaša, še solnce se je od bolesti skrilo.
Usodo grenko doumela sta Romeo in njegova Julija.
*
Kako sijajno, kako spretno predoči Shakespeare sovraštvo Ca-puletov in Montagujev. Takoj, ko še zastor dvigne, par stavkov pade in že je afera, že vidimo vse razmere obeh hiš, vsa nasprotstva. Pa vendar teče bliskovito deset slik. kar svetlo, skoraj da brezskrbno. Da nismo vseeno čisto mirni za usodo našega parčka — zato skrbi Shakespeare lahkotno, neusiljivo: Romeo izve, da je Julija hči Capuletova.
Ona je Capuletova? O draso plačilo; dal sem bil sovražniku ■ življenje svoje.
Kasneje dobi Julija odgovor na poizvedovanja o mladem kavalirju:
Ljuba V edina torej', iz sovraštva edinega rojena! Videla sem prezgodaj in spoznala sem prepozno, i O kakšna pač usoda je nemila ljubezen to mi v srcu porodila.
5
Pa mladost zmaguje in prvi del je sama sreča, da celo veselje. Kasneje pa zmeša dramatik Shakespeare temne barve in pokaže slutnjo do Hamleta, do Leara — pokaže se kot veliki tragik — ki pusti pozabiti sovraštvo le nad trupli nedolžne mladosti. V enem kratkem stavku izrazi Romeo brezmejno gorje. Ko izve o smrti Julije in s tistim stavkom je drama pravzaprav že zaključena.
»Zvezde moje ugasnite ...«
Sledi samo še izvršitev sklepa.
*
Zame je vse, kot sem dejal: drama mladosti, potem renesansa, Italija, pestrost, barvitost, sijaj in bogastvo ... Romeo otrok in mladenič, srce in junak, princ in košček te renesanse ... In Julija je ljubezen, mlada, čista in brezmejna. — Tu nastopa dvajset oseb. vse so važne — a tu. v tem slučaju sta Romeo in Julija le najvažnejša. Dvigniti se morata nad povprečno črto skupnosti. Tu prelomimo principe ansambla, da res. —
*
Inscenacija? Tu se mora zliti okolica z lepoto občutja, pomagati mora in ne sme motiti. In hitro se mora dejanje odvijati. —
Tako! Enajstemu Shakespeareu dajem popotno spremnico in hotel in želel bi, da ne bi bilo potreba apelirati na Shakespeareovo modrost in previdnost:
Potrpežljivo vsak poslušaj, glej;
pogreške radi izboljšamo čimprej.
Razgovor z režiserjem „Pohujšanja“, g. Milanom Skrbinškom
1. Kako sodite o »Pohujšanju« sploh?
»Hlapci«, »Za narodov blagor« in »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, drama, komedija in farsa, so med Cankarjevimi dram. deli stilistično najenostavnejša. V slovenski literaturi jim ni para. Da si je priborila farsa največjo popularnost je razumljivo, in da je Cankar sin velikega naroda bi šlo njegovo »Pohujšanje« v svet kakor Gogoljev »Revizor«.
2. Kakšne namene zasledujete predvsem, v svoji režiji?
Lotil sem se režije »Pohujšanja« s hotenjem, da ga podam tako,
kakor ga občutim danes. V slogu, ki je v njem, in v duhu modernega teaterskega človeka.
3. Kako postavljate sceno in kako jo utemeljujete?
Scene ne postavljam. Scena mi zraste nehote iz dela samega,
je torej tesno ž njim zvezami, je ž njim eno, zato scena pač podpira besedo, beseda sceno, nikdar pa druga druge ne podčrtava. — Sceno utemeljujem torej vedno z delom, ki ga režiram.
6
4. Nekateri so mnenja, da je stiliziranje Cankarja tvegano. Kakšno je Vaše zadevno mnenje?
Tvegano bi bilo Cankarja podajati brez onega sloga, ki je utemeljen v njegovem posameznem delu. Če je delo stilizirano, a ga ti podaš nestilizirano, si oderski diletant. — Seveda iz različne perspektive se vnanja forma dela spreminja, ostane pa vsebina, ki daje vsaki teh form spet svojo značilnost. Živ odeiski človek hodi vzporedno z razvojem sodobnega teatra, zato je danes njegov pogled na »Pohujšanje« — modernejši.
5. Kako se Vam zdi, da na>preduje razumevanje Cankarjevih del s strani igralcev, kritike ali občinstva?
Razumevanje Cankarjevih oderskih del pri igralcih, kritiki ali občinstvu napreduje z vrednostjo njih oderske oblike. Prvo dejanje komedije »Za narodov blagor« se je smatralo kot neodersko, peto dejanje »Hlapcev« kot nedramatično, in »Jakob Ruda« kot odersko šibko delo. Danes je ta zmota popravljena! — Kar se tiče igralcev, moram reči, da sem se baš ob priliki režije »Pohujšanja« znova preveril, da je naš ansambel izredno elastičen in da je v njem poleg daru toliko ljubezni do odra, da mu ob danih prilikah do skrajne izčrpanosti žrtvuje vse. Cankarja obožuje.
GLEDALIŠKI LIST Tlarodnega gfedafišča v Cju6fjani 60 izfjajaf fetos v zmanjšanem o6segu in sicer na osmifj stranef) dvadrat na mesec. ‘Prinašat 60 predvsem poročita in čfanRe o igranem dramskem in opernem repertoarju. Posamezna šfevitka stane 3 ~ Din. Cetotetna naročnina (20 števitk) znaša 50 - Din. 72aprodaj je v gtavnifj trafikafj, pri gtedafiški Bfagajni in zvečer pri gfedatiškifj vratarjitj.
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI.
Farsa v treh aktih. Spisal Ivan Cankar.
Režiser: Milan Skrbinšek.
Krištof Kobar, imenovan	Peter	.	.	.	.lan
Jacinta...................Mira Danilova
Zupan	....	Bratina
Županja...................P. Juvanova .
Dacar.....................Peček
Dacarka...................Rakarjeva
Ekspeditoriea	.	.	.	Balatkova
Šviligo]..................Gregorin
Notar ....................Plut
Šlacunar..................Lipah
Štacunarka .... Medvedova
Cerkovnik.................Cejsar
Debeli človek . .	.	Potokar
Popotnik..................Sancin
Zlodej....................Kralj
Prvi gosi.................Smerkolj
Drugi gost .... Danilo
Dve slugi
Vrši se farsa v dolini šentflorjanski ob današnjih časih. Dekoracije po načrtu g. Skružnyja ml. izvršila gled. slikama. Scenično godbo zložil A. Ralatka.
ROMEU IN JULIJA.
Tragedija v petih dejanjih. Spisal W. Shakespeare.
Poslovenil I. Cankar.
Režiser: prof. O. Šest.
Tybalt, nečak grofice Capuletove . 1. . .
Pater Larenzo .
Brat Janez, , .
Abraham, sluga Monia-guejev
Prolog...........................Jerman
Escalus, ruiez veronski C. Debevec Grof Pariš, knežev sorodnik .... Rogoz Montague starešini avcii / Gregorin
Capulet, / sovražnih rodovin \ Kralj Drugi Capulet, bratranec starešine Capu-ieta u .j.,.. .
Romtp, Moutaguejev
sin.......................
Mercutijo, knežev sorodnik in Romeov
prijatelj.................
BenvolLo, iUomagaejev nečak in Romeov prijatelj ......................Cesar
Skrbinšek
Lipah
Potokar
Sancin
Baltazar, sluga Romeov Drenovec
Danilo
Jan
Levar
Simson ,	, P.eiifek
(iregor	| sluge	j	Povhe
Peter	j Capuletovi	j	Plut
Anton '	'Pahor
Paž Parisov .... Boise Paz Mercutijev .	.	.	G amer e
Lekar	|.	.	.	.	.	.	Jerman
Grofica	Momague	.	P. Juvanova
Grofic^	Capulet	.	Marija Vera
Julija, Capuletova hci . šaričeva,—Vida Dojka Julije .... Medvedova Veronski meščanje, gostje Capuletovi, moški m ženski sorodniki obeh rodovin, Capuletovi sluge, maske, stražniki in spremstvo
kneževo.
Pozorišče je v Veroni, samo v prvem prizoru petega dej. v Mantovi. Potek slik: 1. Trg v Veroni. 2. Cesta v Veroni. 3. Soba pri Capuletu. 4. Trg v Veroni. 5. Dvorana, pri Capuletu. 6. Vrt pri Capuletu. 7. Klošterski vrt. 8. Cesta. 9. Vrt pri Capuleiu. 10. Klošterski vrt. 11. Trg v Veroni. O d m o r. 12. Soba pri Capuletu. 13. Celica Lorenzova. 14. Julijina spalnica. 15. Celica Lorenzova. IG. Julijina spalnica. Odmor. 17. Cesta v Mantovi. 18. Celica Lorenzova. 19. Grobnica
Capuletov.	. *	.
Nove dekoracije po osnutkih g. Skružnyja ml. izvršila gled. .slikama. Scenično glasbo je komponiral A. Baiatka.
KROG S KHEDO.
T	'•	f	.	'
Igra v petih dejanjih. Po kitajskem spisal Klabund.
Režiser: Ciril Debevec.
čao, tajnik pri sodišču Gregorin
Dva kulija
Poslovenil Oton Župančič.
Cang-Haitang .... šaričeva čangovka, njena mati . Medvedova Čang-Ling, njen brat . C. Debevec Tong, zvodnik . . . Cesar
Pao, princ...............Jan
Ma, mandarin . .	.	M. Skrbinšek
Yti-Pei, njegova prva , žena.....................Mira Danilova
Sodni uradniki, biriči, vojaki.
Godi se: 1. dejanje v čajnici, 2. na vrtu in iui verandi pri Man, 3. na sodišču, 4. v snežni pokrajini, 5. v cesarski palači. Dekoracije po načrtu prof. I. Vavpotiča izvršila gled. slikama. Scenično godbo je zložil A. Baiatka.
ču-ču, višji sodnik Babica	.	.
i )
Policist Pesnik	.	.
Ceiremonijar
Levar L! a kar je v;i Sancin Smerkolj • Potokar -Jerman Potokar 1
Lastnik in izdajatelj:	Uprava	Narodnega gledališča v Ljubljani.
Urednik: Ciril Debevec. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI
RAZVRSTITEV SEDEŽEV
OPERA
| ^ ~rf> igi " S V 'V^ -» *;,-■*; ma a**?
"I;. . • 'z ?. •' ■ *.. •• s . - ,' -' •...
pl §j£ ■ tv*': A 'p ■
:	i	Šm
II