23 din - Leto XXXVIII - Št. 32 KRANJ, torek, 23. 4. 1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^8 Čisto Loko — Krajevne skupnosti in krajevne konference SZDL Škofje Loke so v soboto dopoldne pri-£st°tkov. Govedoreja prinaša izgubi.? ne le to: onemogoča izgradnjo na Trati pri Skofji Loki in r fi^evan-'e nacrta ° obnavljanju ^ i1*1 in dotrajanih farm. KŽK vi temeljni organizaciji Jijstvo so lani namolzli 3,5 milijo-k i ?*rov mleka in čeprav je vsaka kra-k *la 5446 litrov mleka, so ob visoki« ■ pOsti in storilnosti dela prigospo-J r s prirejo mleka 36,2 milijona di-/ff?v izgube. Podobno je bilo v KŽK-^ttieljni organizaciji kooperantov ,°vljica, kjer so na družbenih poseli j? Ha Blatah pri Bledu in v Poljčah gf j s prirejo 2,6 milijona litrov mleka ^ Povprečno mlečnostjo 6915 litrov 13,4 milijona dinarjev izgube. Mleko je teklo z »rdečimi številkami« celo v Poljčah, kjer imajo slovenske, jugoslovanske in evropske rekorderke. Čeprav je vsaka njihova mlekarica lani dala 7261 litrov mleka, to ni zadoščalo za po-oiovarvjo brp7 v/p.ube: le-ta je znašala 3,5 milijona dinarjev. V prvem letošnjem četrtletju so se razmere v prireji mleka še poslabšale. V KŽK-jevih strokovnih službah so izračunali, da je v tem obdobju prireja litra mleka veljala kombinat 66 dinarjev, medtem ko je mlekarna zanj plačala le 41,6 dinarja. Razlika je velika in bo prinesla 150 milijonov dinarjev izgube. Podobne so razmere v prireji mesa. KŽK-jeva temeljna organizacija Kmetijstvo je imela s prirejo 422 ton klavnega goveda 12,1 milijona dinarjev izgube oziroma 28,4 dinarja pri vsakem kilogramu. V tej kmetijski dejavnosti predstavljajo velik problem obratna sredstva (denar za proizvodnjo). Vzre-ja bikov nameč traja dve leti in tri me- POKROVITELJ YUQOSLAV SKI POOL I Mi razlogov |Ka zadovoljstvo M Rast proizvodnje v gorenjskem gospodarstvu v letošnjem prvem j*°Uetju najbrž ne bo ugodnejša od lanske. V tem trenutku pa se kaže Precejšen porast zalog končnih izdelkov; januarja za 33 odstotkov, fe-^Uarja za 26. To sicer še ni razlog za dramatiziranje, vendar naj bo °Pozorilo, da se nekaj dogaja. pgotovitev je z razgovora najodgovornejših komunistov v gorenj-j*ih organizacijah združenega dela, ki ga je v četrtek, 18. aprila,prijavil Medobčinski svet zveze komunistov za Gorenjsko, udeležil pa >e ga*HJe tudi podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije anez Bohorič. Razprava o uresničevanju družbenega plana in stabilizacijskega programa v zadnjem obdobju je pokazala, da v prvih mese-lh letos na Gorenjskem ne beležimo posebno ugodnih rezultatov. Cene in stroški proizvodnje naraščajo. Za večino »manjših« delov-organizacij bi lahko rekli, da dobro poslujejo, težave pa se kažejo v večjih. Lani je bila vrsta sanacijskih programov na Gorenjskem uspeha. Ob tem pa izstopa ena najpomembnejših ugotovitev, da je gorenj-ko gospodarstvo v pretežni večini zastarelo in zato obremenjeno t'idi velikimi stroški. Pri nagrajevanju se kaže vedno večja uravnilovka. V prvih dveh mesecih je zabeležena za 6,3 odstotka večja indu-j rijska proizvodnja kot lani v tem času. Vendar se hkrati kaže zaosta-^hje v kovinskopredelovalni industriji in črni metalurgiji. Cene suro-lh in reprodukcijskih materialov še vedno hitreje naraščajo kot cene gotovih izdelkov. V kovinskopredelovalni industriji so zaloge porasle * 3,3-krat. Podobno naraščanje beležijo tudi v proizvodnji kmetijskih t rojev, gradbenega materiala, tkanin in konfekcije pri lesnih izdelkih uvoz pa sece; toliko časa pa tudi mine, da rejci za vložene surovine in delo dobijo plačilo. V kombinatu so si za letos zagotovili za 60 milijonov dinarjev obratnih sredstev (kot ugotavljajo, dvakrat premalo) in od tega zneska bodo samo za obresti plačali 25,2 milijona dinarjev. Govedoreja ne prinaša izgube le družbenim posestvom, temveč tudi zasebnim rejcem. Vsi opozarjajo na resne probleme, ki pestijo to kmetijsko panogo. Vsi pa bodo morali bolj kot doslej razmišljati tudi o tem, kako poceniti prirejo. Z izboljšanjem tehnologije, z večjo oporo na domačo krmo, z boljšim izkoriščanjem naravnih možnosti — ali kako drugače? C. Zaplotnik V Kovinoservisu »za«, v Kovinu »proti« Jesenice — V delovnih organizacijah Kovinoservis in Kovin na Jesenicah so se zaposleni v petek, 19. aprila, na referendumu odločali o predlagani združitvi. V Kovinoservisu so se glasovanja udeležili vsi zaposleni, za združitev pa jih je glasovalo 66,6 odstotka. V Kovinu jih je od 129 zaposlenih glasovalo 115, za združitev pa je bilo le 57 zaposlenih ali 44,18 odstotka, a 2. tf . *r mesu in mesnih izdelkih. Konvertibilni izvoz je večji za 15, 5 * 29 odstotkov. v -___ l Ob ugotovljeni zastarelosti gorenjskeg ^3 zaskrbljuje velika suša na investicijsk S ^eijnih organizacij združenega dela na Go. 0 ; Icijsko nesposobnih. Ena od rešitev gorenj ki se vse bolj nagiba k dodelavnim pošlo kovanju. tva pa toliko Kar 150 te-nutno in vene industri-snejšem po- A. Žalar Obvestilo o zapori ceste DO Elektro Gorenjska TOZD Elektro Kranj obvešča, da bo 24. aprila 1985 od 22.30 do 25. aprila 1985 do 5. ure popolna zapora ceste Pivka—Naklo zaradi vzdrževalnih del na visokonapetostnih kablovodih. V SREDIŠČU POZORNOSTI Zakaj ne moremo obrzdati inflacije Dosedanja gospodarska gibanja kažejo, da so se realni osebni dohodki v Sloveniji v enem letu povečali za odstotek, da se proizvodnja in izvoz izboljšujeta in je zaustavljeno naraščanje zalog. Ključna težava pa še vedno ostaja inflacija, ki je najmanj šestkrat višja od planirane. Zakaj je ne moremo obrzdati? Na petkovi seji Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je bilo poudaijeno, da je velik del krivde subjektivne narave. V protiinflacijskem programu niso dovolj upoštevani vplivi zadolženosti in tečajnih razlik, zato tudi načrtovana dinamika zmanjševanja inflacije ni bila realna. Vzrok visoke inflacije niso glavni ukrepi ekonomske politike, kot so realne obresti in prostejše oblikovanje cen, temveč to, da hkrati niso bili uveljavljeni drugi predvideni ukrepi. Pri proučevanju vzrokov inflacije so premalo upoštevani globji družbeni vzroki, kot so etatizem in tehnobirokratske tendence, ki s svojim vplivom pospešujejo razvrednotenje dinarja. S tako visoko inflacijo, kot jo imamo sedaj, smo dosegli kritično točko z ekonomskega in političnega vidika. Zato je potrebno od načelnega soglašanja za obvladovanje inflacije preiti v učinkovito ukrepanje na vseh ravneh. To je nujno potrebno, saj bi nas dolgoročno obdobje nadpovprečno visoke inflacije lahko pripeljalo do bistvenih sprememb v družbeni reprodukciji in družbenih odnosih, ali pa celo v nov model ekonomske politike. Obvladovanje inflacije mora temeljiti na uveljavljanju kakovostnih dejavnikov gospodarjenja, torej na porastu produktivnosti dela, zniževanju stroškov, učinkovitejšem izvozu in uveljavljanju polne odgovornosti za posledice odločitev v delovnih organizacijah, bankah in družbenopolitičnih skupnostih. L. Bogataj J Največja samopostrežna trgovina Živil V petek so jo odprli v Marlesovem montažnem objektu na Ko-krici pri Kranju Kokrica pri Kranju — Na prostoru, kjer je bila po prvotnem načrtu predvidena izgradnja potrošniškega centra, je v petek dopoldne na Kokri-ci pri Kranju Trgovska in gostinska delovna organizacija Živila Kranj odprla samopostrežno trgovino. Načrtovati so jo začeli že 1981. leta, želja in zahteva krajanov pa je stara že več kot deset let. Že pred trinajstimi leti so pridobili zemljišče, kjer je poleg sedanje trgovine še vedno dovolj prostora za uresničitev programa potrošniškega centra; to so okrepčevalnica, skladišče kmetijske zadruge, banka in pošta. V Živilih so se lani predvsem zaradi hitre izgradnje odločili za Marle-s&v montažni objekt. Celotna površina trgovine, ki sta jo SGP Gradbinec Kranj in Marles iz Maribora začela graditi novembra lani, je 615 kvadratnih metrov in ima kar 342 kvadratnih metrov prodajnega prostora. Ta prodajni prostor jo uvršča med največje Ziviline' samopostrežne trgovine na Gorenjskem. V trgovini je 440 tekočih metrov prodajnih polic, založena pa bo s prek 3000 vrstami različnega blaga. Trgovina je tako za Kokrico kakor tudi za okoliške kraje velika pridobitev. V njej bodo imeli boljše delovne pogoje tudi zaposleni. Izgradnja z opremo je veljala prek 50 milijonov dinarjev. Na otvoritvi je direktor Trgovske in gostinske delovne organizacije Živila inž. Lojze Urbane poudaril, da je ta investicija v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah pomenila za delovno organizacijo veliko nalogo. To sicer ni edini objekt, ki so ga zgradili v tem srednjeročnem obdobju. Vendar zaradi težav, ki jih ima danes celotna trgovinska dejavnost, programa ne bodo mogli uresničiti. Na gradnjo novih samopostrežnih trgovin še težko čakajo v Naklem, Čir-čah, na Golniku, Brniku, Gorenji Savi, Visokem, v Besnici, Predos-ljah ... Kar dvanajst novih samopostrežnih trgovin bi morali zgraditi samo v kranjski občini, osem pa jih modernizirati. A. Žalar Za tesnejše stike s Koroško Tržič — Predsedstvo Občinske konference socialistične zveze Tržič je na seji v petek, 19. aprila, sklenilo, da razen sveta za mednarodne odnose in stike z zamejstvom ustanovi še posebno sekcijo za stike s Koroško. V njej naj bi bili zastopani vsi.ki tako ali drugače že sodelujejo s Slovenci onkraj Karavank: planinci, borci, gasilci, športniki, kulturni delavci in drugi. Podvajanja del in nalog v sekciji in svetu ne bo, kajti svet za mednarodne odnose in stike z zamejstvom ima širše naloge, saj sodeluje z vsemi pobratenimi mesti: Ste Marie Aux Mineš, Zaje-čar, Ludbreg in Reutlingen. Sekcija pa bo zadolžena le za Koroško, kjer naj bi bili stiki najtesnejši. D. D. KRETA '85 VABI - KOMPAS vaš turistični servis KOMPAS KRANJ tel.: 28-472 28-473 KOMPAS JUGOSLAVIJA SMfi GLAS 2. STRAN. NOTRANJA POLITIKA TOREK, 23. APRILA POJUGOSLAVIJI Sovo termalno kopališče Z uradnim odprtjem nove stavbe portoroških term so v soboto v Portorožu proslavili sto let organiziranega turizma, hkrati pa je portoroški turizem dobil novo oporo za razvoj. Poleg drugega dela portoroške marine je to največja letošnja naložba v slovenskem turizmu. Ljubljančani očistili mesto V soboto, ko je kot zaključek akcije za čisto in belo Ljubljano tekla množična čistilna akcija, so Ljubljančani pometali poti in zelenice. Tako so se vključili v priprave na praznovanje 40-letnice osvoboditve mesta in pripomogli, da bo za praznik Ljubljana lepša. Očistili so tudi bregove Ljubljanice in drugih voda v Ljubljani in okolici. Štafeta zapustila Slovenijo Včeraj je po tednu dni poti po Sloveniji štafeta mladosti, ki simbolizira bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi, zapustila Slovenijo. V soboto so mladi prinesli štafeto do Trbovelj, kjer je prenočila, v nedeljo pa so najprej sprejeli v Zagorju, potem v Litiji, Trebnjem, Grosuplju, Ribnici, Kočevju, Metliki, Semiču in Krškem, kjer je prenočila. V ponedeljek je nadaljevala pot proti Bregani, kjer so jo iz rok slovenskih sprejeli hrvaški mladinci. 14. seja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Razmere zahtevajo drugačno delo komunistov le Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je razpravljal o nalogah komunistov po 16. seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije — Na odgovorna mesta morajo priti najsposobnejši — Ljudje od Zveze komunistov pričakujejo več, to pa bo terjalo kadrovske osvežitve Glavne naloge komunistov, ki jih nalagajo sklepi 16. seje CK ZKJ, so v Zvezi komunistov Slovenije na področju najpomembnejših družbenoekonomskih in idejnih vprašanj. Zveza komunistov se mora čim bolj konkretno lotiti reševanja življenjsko pomembnih vprašanj delovnih ljudi ter nakazati strateške usmeritve družbenega razvoja Slovenije in Jugoslavije. To terja ofenzivnejšo akcijo članov Zveze komunistov pa tudi vseh drugih organiziranih subjektivnih sil. Tako bi lahko strnili misli in usmeritve iz uvodne besede sekretarja predsedstva CK ZKS Mihe Ravnika na petkovem plenumu centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Člani centralnega komiteja so ugotovili, da so sklepi 11., 12. in 13. seje centralnega komiteja ZK Slovenije, sklepi problemskih konferenc o idejnopolitičnih vprašanjih v usmerjenem izobraževanju in nalogah komunistov pri razvoju vzgoje in izobraževanja kot tudi usmeritve problemske konference o inventivni dejavnosti, zadostna opora za delo komunistov v obdobju do 10. kongresa Zveze komunistov Slovenije. Na tej osnovi so člani CK ZKS tudi sprejeli program dela centralnega komiteja in njegovih teles. V razpravi je sodelovalo enajst govornikov, ki so opozarjali na najbolj pereča družbenoekonomska vprašanja in vlogo komunistov pri njihovem reševanju. Niso se mogli ogniti naraščajoči inflaciji, ki postaja ključni problem našega gospodarstva in življenja. Poudarili so, da je treba od načelnega soglasja za obvladovanje inflacije preiti v učinkovito ukrepanje v vseh okoljih in na vseh ravneh. To je nujno, saj bi nas lahko dolgoročno obdobje visoke inflacije pripeljalo do bistvenih sprememb v družbeni reprodukciji in družbenih odnosih, lahko pa celo v nov model ekonomske politike. Pogoj za hitrejši in uspešnejši razvoj je predvsem večja in kvalitetnejša proizvodnja, s tem v zvezi pa tudi večji izvoz. Tega v sedanjih gospodarskih razmerah ni lahko doseči, vendar pa so posamezni razpravljal-ci s konkretnimi primeri iz delovnih organizacij — Mure in Tarna — pokazali, da je z boljšim delom in ob večji angažiranosti komunistov in drugih subjektivnih sil tudi to mogoče. Za uresničitev vseh teh nalog in nalog, ki jih vsebujejo sklepi 16. seje CK ZKJ, je potrebno tudi drugačno in manj togo dolo Zveze komuni^tov. fceta keta Ljudje pričakujejo od kom" ^ei več in to bo terjalo tudi kad tov d osvežitve. Pri njih pa je bistv* ilacjj bodo na odgovorna mesta pri', nično najsposobnejši ljudje. *i — °boto Tržiški delegati bodo zborovali TRŽIČ - V sredo, 24. aprila, ob 17. uri bo v Tržiču 30. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič, v četrtek, 25. aprila ob 17. uri pa 30. seja zbora združenega dela in seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič. Vse bodo imele naslednji dnevni red: — poročla o delu za leto 1984: • Temeljnega sodišča Kranj • Temeljnega javnega tožilstva Kranj • Sodišča združenega dela Kranj • Javnega pravobranilca Gorenjske v Kranju • Organa za postopek o prekrških občine Tržič Postaje milice Tržič ko s .čev lgo ir lev, •orače ov r Razkorak med gospodarstvom in šolstvom Tržiški šolniki: Širjenja dejavnosti na račun osebnih dohodkov zaposlenih na šolah ne dovolimo več — Težave tržiških osnovnih šol obravnaval tudi izvršni svet skupščine občine Tržič Tržič — Že dolgo je slišati pritožbe zaposlenih v tržiških osnovnih šolah: vsako leto po resoluciji šolstvo zaostaja za gospodarstvom, zato se razkorak med gospodarstvom in šolo vedno znova povečuje, s sredstvi, ki jih šole dobijo, zavodi naraščajočih cen ne morejo kriti materialnih stroškov, dejavnost šole pa se vedno širi. Nove dejavnosti zahtevajo sredstva, kot na primer za regresirano prehrano učencev, učbenike, šolo v naravi, delavsko univerzo, zdravniške preglede in p >dobno. Kljub vedno novemu širjenju programov pa osebni dohodki zaostajajo za gospodarstvom. Osebni dohodek snažilke znaša 17.500 dinarjev, profesorja s 25 leti delovne dobe pa 38.000 dinarjev in to ob večjem obsegu dela, kot ga določa normativ. Sramoten je tudi položaj prosvetnih delavcev, ki odhajajo v pokoj, poudarjajo tržiški šolniki, saj se dogaja, da dobe od 17.000 do 19.000 dinarjev pokojnine. Letošnja resolucija namenja zaposlenim v šolstvu povečano stopnjo za osebne dohodke in materialna sredstva, vendar dobe povečano dvanajstino vedno z nekajmesečno zamudo in tako je ob današnji visoki inflaciji prosvetni delavec spet prikrajšan. Po drugi strani pa nekatere samoupravne skupnosti z izgubo povečujejo osebne dohodke in sredstva za osebne dohodke sproti valorizirajo. Slab materialni položaj šol povečuje še nesolidna gradnja šolskih stavb, ki terjajo stalna popravila. V bližnji prihodnosti bo nujno vse tri zgradbe dodatno izolirati, saj je izgu- ba energije izredno velika. Treba bo obnoviti strehe, ki so tudi stalen problem. Nejevolje se je med delavci tržiških osnovnih šol zadnje čase nabralo zelo veliko, zato so razpravo na februarski seji odbora sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja pri občinskem sindikalnem svetu zaključili s sklepom, da za tako ceno svojih storitev ne bodo več opravljali. Rešitev, da bi se izenačili z gospodarstvom, vidijo le v tem, da dobe več sredstev za obstoječi program, ali pa bodo program krčili. Nikakor pa ne dovolijo širjenja dejavnosti na račun osebnih dohodkov zaposlenih na šolah. V sredo, 17. aprila, je probleme v šolstvu obravnaval tudi tržiški izvršni svet. Člani izvršnega sveta so povedali, da so za kar najboljšo zadostitev potreb tržiškega šolstva storili vse, kar je bilo v njihovih močeh. Zavedajo se,da so šole nujno potrebne obnove. Za najnujnejša popravila bodo potrebovali najmanj 60.000 dinarjev. Do leta 1990 naj bi obnovili vse tržiške osnovne šole, delavsko univerzo in glasbeno šolo. Res je, so poudarili člani izvršnega sveta, da izobraževanja ne morejo obravnavati posebej, temveč le skupaj z ostalo skupno porabo. Trži-^ki izvršni svet bo skušal upoštevati usmeritve republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje v okviru možnosti. Osebne dohodke v šolstvu naj bi odslej usklajevali sproti, delež denarja za šolstvo pa bi se nikakor ne smel zmanjševati. D. Dolenc PRAVNIK SVETUJE VIŠINA DODATKOV Pri našem odgovoru o višini varstvenega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo je prišlo do pomote in zato dajemo ponovni odgovor. Za pomoto se opravičujemo. Odgovor: Pravico do varstvenega dodatka imajo starostni, invalidski in družinski upokojenci, če njihovi dohodki skupaj z dohodki družinskih članov ne presegajo mesečno 13.805,40 din ali letno 165.664,80 din na posameznega družinskega člana. Kaj se všteva med dohodke upokojenca in članov družine, določa 115. člen statuta SPIZ. Všteva se tudi ugotovljeni dohodek iz gozda od dejansko posekanih količin lesa. Varstveni dodatek k starostni pokojnini se odmeri od razlike med pokojnino in zneskom najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo in znaša 60 odstotkov razlike pri uživalcu in 70 odstotkov razlika pri uživ»i-ki pokojnine s pokojninsko dobo 15 let ali manj. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se poveča višina dodatka za 2 odstotka do dopolnjenih 100 odstotkov. Varstveni dodatek k invalidski pokojnini za uživalca se obračuna najmanj 70 odstotkov osnove za odmero varstvenega dodatka, za uživalko pokojnine pa najmanj 80 odstotkov osnove, za pokojninsko dobo do 20 let. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se poveča višina dodatka za 2 odstotka do dopolnjenih 100 odstotkov. Varstveni dodatek k družinski pokojnini se odmeri od razlike med družinsko pokojnino in zneskom najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo in znaša 70 odstotkov za enega, 80 odstotkov za dva, 90 odstotkov za tri in 100 odstotkov razlike za štiri ali več uživalcev družinske pokojnine. Dodatek za pomoč in postrežbo posameznim starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, ki jim je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, znaša od 1. januarja 1985 dalje 8.526 din mesečno. Ta dodatek znaša 5.410 din mesečno, če je upravičencem potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje večine življenjskih potreb. PRODAJA GOSPODARSKEGA POSLOPJA A. P. iz Kranja Sprašujete nas, kakšne dokumente potrebujete pri prodaji nepremičnine, kako je z davkom pri prodaji ter koliko funkcionalnega zemljišča lahko proda- poročila o delu zborov v 1* )e vc je Tr poročilo o gospodarskih *ndi banjih v občini Tržič v letu 198 jhak odlok o poslovnem časti °cen čini Tržič l1. d odlok o družbeni konti1 ^ iz n v občini Tržič :rsk* predlog za imenovan ernl, družbenega pravobranilca saJ" upravljanja občine Tržič ls^e — imenovanje direktorja i1 j^k< detske uprave občine Kranj ' ^tilr občine Tržič Ječ, — delovanje delegatskega i ^ stema v krajevnih skupnostih ^ 1 odgovori na delegats' Setrr vprašanja. $e ^ Mite Itkil —T>gru tov; te. Zanima vas tudi, kako je z davkom v primeru p daje prek stanovanjske zadruge; fne Odgovor: Navedli ste cel splet vprašanj. Glede pr p daje nepremičnine vam zadošča, prodajna pogodba, V $ jo boste po plačilu davka overili na sodišču; Gle1 Ijšu plačila davka na promet nepremičnin lahko v pogod |y in določite, da plačadavekkupec. Po zakonu o davku i promet nepremičnin je zavezanec za prometni dav* *keti res prodajalec, pa kupec lahko pogodbeno prevzafl1 obveznosti plačila davka. Davek se plača glede " prometno vrednost m2 objekta oz. zemljišča, višino P £rj določa občinski odlok. Glede funkcionalnega zemlj šča se boste morali posvetovati na občini na oddelj* za urbanizem. Svetujemo vam, da si prej preskrbijo zemljiškoknjižni izpisek na sodišču in mapno situ1 * K cijo na Geodetski upravi. Menimo, da prodaja pr* ,Sv^ stanovanjske zadruge ne vpliva na to, ali boste del1 *nt žni davčnih olajšav. Davčne olajšave so namreč odv £ds sne npr. od tega, ali boste kupnino porabili za gradrtr16 nove hiše. ŠKODA NA AVTOMOBILU B. L. iz Tržiča Na cesto pred avtomobil vam je ponoči skočila na in vam avtomobil močno poškodovala. Ob nesr* so miličniki napravili ogled, toda zavarovalnica val škode iz naslova obveznega zavarovanja ne povrne Odgovor: Zavarovalnica vam iz naslova obvezni zavarovanja v prometu škode res ne -bo povrnila. O govoren subjekt v tem primeru je organizacija, ki # spodari z loviščem, na katerem se je zgodila nesreč V lovišča kot zaokrožene in naravne gospodarske I lote se štejejo tudi ceste, saj jih zakon ne izvzerfl' Odškodnino boste dobili povrnjeno, če boste dokazal1 da ste ukrenili vse potrebno za preprečitev nesreč Prav tako je pomembno, tega pa v pismu ne navajat* ali je na tistem predelu prometni znak za nevarno' — divjad na cesti, zaradi česar bi morali skok sf pričakovati. _ DODATEK ZAKONCU VOJAŠKEGA INVALIDA T. T. iz škofje Loke Sprašujete nas, kdaj je zakonec vojaškega invajj da ob njegovi smrti upravičeni do dodatka za postre* bo in pomoč? Odgovor: Če je imel invalid do smrti pravico do d< datka za postrežbo in tujo pomoč, ima njegov zak" nec, ki uživa družinsko invalidnino, pravico do inv^ lidskega dodatka, če je dopolnil 55 let starosti (moš^ oziroma 45 let (ženska). Pogoj je tudi, da zakonec ni delovnem razmerju, da ne opravlja samostojne $ spodarske in poklicne dejavnosti ter da del redni' prejemkov ne dosega osnove za invalidski dodatek »zal Uzc >sti 'za Delavci nočejo odločanja iz zadnjih klopi Na problemski konferenci ZK o uresničevanju samoupravljanja v Savi Kranj niso opozorili le na tiste težave, ki bi jih lahko zmanjšali ali odpravili sami, pač pa tudi na možne spremembe predpisov — Med gosti tudi Vinko Hafner in dr. Ciril Ribičič Kranj — Nadvse kritično je zvenela ocena enega od razpravljalcev, da imajo v kranjski Savi samoupravne akte vzorno urejene in zanje dobivajo tudi laskave ocene, toda praksa naj bi bila povsem drugačna od idealne slike. Takšn~> ocene v kasnejši razpravi ni nihče zanikal. Celo nasprotno. Delegati so opozarjali na celo vrsto pomanjkljivosti, ki delavce v Savi motijo in ovirajo pri samoupravnem odločanju. Že to, da o tem zelo konkretno razpravljajo in odkrito kažejo na vrzeli, zaradi katerih delavec ne more v celoti uresničevati svojih samoupravnih pravic, kaže na to, da v kranjski Savi vendarle prevladuje zrela samoupravi] alska kultura. Ni namreč tako pogosto, verjetno gre celo za nekaj izjemnega, da bi se delovna organizacija s konkretno analizo svojega uresničevanja samoupravljanja vključila v razpravo o političnem sistemu, ki pri nas poteka že nekaj časa. Vendar komunisti kranjske Save niso le naštevali področij, kjer so v široki razpravi tako v Zvezi komunistov kot v sindikatu ugotavljali sedanje stanje, pač pa so v pripravah na problemsko konferenco komunistov Save o uresničevanju samoupravljanja navedli tudi že vrsto predlogov. Ti zadevajo iskanje notranjih možnosti za izboljšanje razmer na področju organiziranosti, kadrovske politike in vsebine dela samoupravnih organov, niso pa se izognili tudi predlogom za nekatere zakonodajne rešitve. In katere pomanjkljivosti, tako organizacijske kot sistemske, savske samoupravljalce najbolj motijo? # Več razpravljalcev je govorilo o racionalni organizaciji delegacij in delegatskih skupščin. Pri tem je delegat Andrej Jereb iz tozda Energetike opozoril na to, da so v njihovem tozdu s 70 zaposlenimi našteli kar 61 takih z delegatskimi funkcijami. Ob izmenskem delu lahko kajpada večina le-teh le teoretično opravlja svoje funkcije, ne da bi pri tem motili delovni ritem. Brane Pečjak iz Gumarsko izobraževalnega centra je govoril o pomanjkljivostih pri razlagi gradiva v 120 samoupravnih delovnih skupinah ter menil, da bo treba razlagalce strokovnega gradiva za opravljanje te naloge še dodatno sposobitiJanko Lončar, predsednik sindikata, je govoril o vzrokih nezainteresiranosti delegatov, ki nastaja zaradi dolgih dnevnih redov delegatskih skupščin in občutka nemoči, da je možno nekatere zadeve spreminjati. Opozoril pa je tudi na to, da prevelika pomoč strokovne službe delegatom lahko omogoča vnaprej pripravljene odločitve, ne pa delegatsko odločanje. Več razpravljalcev, med njimi tudi Davorin Šeru-ga iz TAP, je govorilo o delovanju delavskega sveta. Zdenka Jurančič je menila, da pravzaprav ne znamo uporabljati političnega sistema, ki ga imamo. Če ima delegat toliko težav pri opravljanju svoje funkcije, pomeni, da mu ne znamo dobro pripraviti vsega, kar potrebuje in mora imeti za odločanje. Na usposobljenost delegatov je opozoril tudi Dušan Ziž-mond iz GTI, ki je dejal, da so po sedanji praksi le dobro izobraženi delegati kos zamotanim strokovnim gradivom in predlogom. Zato se dogaja, da o pomembnih odločitvah, na primer, o milijardnih investicijah, skoraj ni razprave, pa se že glasuje, dolge pa so na primer razprave o tem, koliko naj bodo vredni boni za prehrano. ;• V razpravo se je vključil tudi dr. Ciril Ribi-' čič, ki je sodeloval že pri pripravi fcradiva na problemsko konferenco ZK Sava-. Omenil jeV" da je možno marsikaj narediti za racionalfza-cijo delegatskega sistema tudi v Savi in na- sploh. Sistem pa bo uveljavitev dosegel jo aktivnostjo družbenopolitičnih organ1 ter vseh samoupravljalcev. Če pada za*1 nje delegatov in delovnih organizacij z* v zboru združenega dela, potem to kaže da je treba izbirati vsebino, ki zanima d1 te, to je bistvena vprašanja gospodarje; občine do federacije, ne pa da o tem gov1 le občasno in zgolj informativno. Tudi z1 še ni zgodilo, da bi katere od delovnih o> zacij želela celo več delegatskih rrfest J sobru. Seveda je za dobro delo delegate' memben tudi odnos do njihovih pob1 vprašanj, ki jih postavljajo v deleg^ skupščinah. Ali se bo sedanja praksa, na ta način zavira pobude delegatov, kaj menila, je odvisno tudi od prodornosti d1 tov, ki jih v delegatske skupščine pošilj šna delovna organizacija kot je Sava. Vendar pa samo z ocenami, da je upravna organiziranost ustrezna, le pral treba izboljšati, kot je naglasil že uvo^ programske konference Jože Čopek, sed1 razmer ni mogoče spreminjati. Savski K nisti niso zadovoljni s tem, da sedanje 1 potiska glas delegatov vedno bolj v zadw ste skupščinskih dvoran. Tudi v svojih * in delovni organizaciji se vedno ne tako, kot da si dejansko sami krojijo r pomembne za gospodarjenje. Zato si vajo to stanje spremeniti. Problemska k renca je bila vsekakor korak v pravi si*1* vreden, da bi ga posnemali še v kateri de™ organizaciji. L' Mi ttK. 23. APRILA 1985 BILA---- GOSPODARSTVO .3. STRAN (^IMSSSojmilOLAS led najboljšimi v občini jjeta je stara 25 let — Začeli so dobesedno iz nič, danes pa je keta sodobna tovarna z 200 zaposlenimi, ki vsako leto izdelajo omu D|ftetre etiket in okrasnih trakov — Lani so ustvarili 463 mili- kadi lov dinarjev celotnega prihodka in 86 milijonov dinarjev aku- stv; dacije prw [ e. Jri — Delavci Etikete iz Žirov so , °boto proslavili 25-letnico ustano-^ podjetja. Začeli so dejansko iz 4 !,ko so se v Žireh odločili, da je ra-1 čevljarske treba razvijati tudi 'So industrijo. 8. marca 1960. leta [e v prostorih gasilskega društva °račeva začela proizvodnja keper *°v na dveh statvah. Novo podje-v V je vodil Emil Strlič, imenovalo pa |e Trakotkalnica Žiri. :ih I endar je tkalski program kmalu 198 ^alo, kajti tržišče potrebuje le asu '°Čene količine traku. Zato se te-"]i direktor dogovori z zasebni-•ntr ^ iz Ljubljane, da jim proda tipske stroje. Trak naj bi začeli vafl zijati s tiskom. Tako začnejo iz-satf °vati tekstilne etikete, po katerih •šče vedno bolj povprašuje. Tudi i g« "lika rotacijskega tiska na bele nj i stilne trakove kmalu ne zadostuje, zato začno razvijati sitotisk. ,a j stara sitotiskarska miza za ro-Ijj 1 sitotisk ne zdrži dolgo, zato ti-■ arji in mojstri sami naredijo novo ats ^tmetrsko tiskarsko mizo. Delo hitreje, več lahko naredijo in __J '^itetneje. Prav zaradi izredno ^kih dobavnih rokov Etiketin —' "Sram kmalu poznajo vse tekstil-f Warne po Jugoslaviji. Doma raz-1 P aJo tudi tiskarska orodja, risbe in ^e. S takšnimi uspehi zaključijo s Jo petletko. V drugem petletnem obdobju iz- tle<> 'Jsujejo proizvodnjo tekstilnih tra-;o^' !y in stalno napredujejo v tehnolo-u j I Začno izdelovati samolepilne av^'kete, uveljavijo pa tudi knjigotisk °{entelin 85 elk^anj — Tekstilna tovarna Zvez-•bi^bo v četrtek, 25. aprila, na Brdu itui^ Kranju organizirala strokovno prometovanje o lepljivih medvlogah iel^ntelin 85«. Na posvetovanju bodo >dv ^dstavnikom jugoslovanske obut-Jnj^e in konfekcijske industrije pridali uporabo medvlog, ki jih Zvez-*lzdeluje, med njimi tudi nekaj no-sti v programu, predvsem medvlo- *a lažjo konfekcijo in obutev. Direktor Tone Oblak in natiskajo kilometre in kilometre etiket. Za tretje plansko obdobje se lahko pohvalijo s prvimi novimi proizvodnimi prostori in novimi, zahtevnejšimi izdelki. Začno pa graditi še dodatne prostore, tako da bi se celoten kolektiv združil na enem mestu. Leta 1979 se preselijo v novo tovarno. V sedanjem srednjeročnem obdobju pa je razvoj tehnologije usmerjen v sitotisk. Izdelava etipres etiket in strojev za prenos teh etiket na izdelke je glavi cilj razvoja. Sitotisk opremijo s sitotiskarskimi polavtomati, ki so visokoproduktivni in omogočajo kvaliteten tisk. Tudi poslovno so uspešni. »Lani smo v Etiketi izdelali 6 milijonov metrov trakov, v sitotiskarni potiskali 186.000 kvadratnih metrov etiket, v rolo tiskarni 14 milijonov metrov, v grafični tiskarni 882.000 kvadratnih metrov etiket in izdelali 1,100.000 metrov okrasnih trakov. Ustvarili smo 463 milijonov dinarjev t- /a) je *J (•.. na razgovoru o uresničevanju družbenega plana in staji bilizacijskega programa, ki ga je z najodgovornejšimi ko-4 munisti v gorenjskih organizacijah združenega dela v četr-uji tek pripravil medobčinski svet ZKS za Gorenjsko). Rekli SO • Janez Bohorič: »Ob sedanjem nazadovanju proizvodnje sta - stroškovna in strukturna inflacija tisti, ki jo najbolj povečujeta. To, a. kar se zdaj dogaja, ni trenutni rezultat, marveč odraz ekonomskih za-!^» ^onitosti. Iz težav se bomo rešili, ko bomo ustvarjali za 20 odstotkov " Več in ko bomo iz izvoza zabeležili 6 milijard dolarjev priliva. Nekateri cenijo, da bo inflacija že konec leta manjša in da bo prihodnje leto začela postopoma padati. Kakršnokoli administrativno poseganje na tem področju je nesprejemljivo. Edina sprejemljiva diagnoza je uveljavljanje ekonomskih mer, povečevanje proizvodne rasti, povečevanje izvoza in obvladovanje stroškov. Ob uzakonitvi novega sistema družbene kontrole cen smo pričakovali odstopanja. Sedaj pa višji indeksi od pričakovanih povzročajo Nervozo. To nas ne sme zavesti, da bi posegli po ukrepih, ki smo jih bili vajeni v preteklosti. Cenovno problematiko bi morali obvladovati z ekonomskimi ukrepi, tudi znotraj gospodarstva v reprodukcijskih verigah. Podatki o izplačanih osebnih dohodkih kažejo, da nekako sledimo inflaciji. Slika pa je zelo popačena, če pogledamo, kako je s stimulativnim nagrajevanjem. Povsod je vedno bolj prisotna uravnilovka. Če ne oomo resnično začeli nagrajevati dela, ne moremo pričakovati bistveno drugačnih proizvodnih rezultatov. Ob vseh težavah, s katerimi se spopadamo, pa ne bi smeli zanemarjati varstva okolja.« • Janez Tavčar: »V primarni kmetijski proizvodnji se v družbenem sektorju letos kaže padanje in sicer za 4,1 odstotka; pri mleku za 4.1, pri mesu za 3, pri proizvodnji olja za 18,7. Vzrok je vedno večje naganjanje na lastno krmo. Nekaj bo treba narediti na področju intervencij in obrestnih mer.« • Rok Gašperšič: »Zaradi lanskega vetroloma je letošnja gozdarska proizvodnja že 50-odstotno uresničena. Več težav je v lesni proizvodnji. Izvoz v letošnjih prvih treh mesecih ni zadovoljiv, manjše pa je tudi domače povpraševanje. Na zunanjih trgih se srečujemo z (domaČo) nelojalno konkurenco.« t • Vlado Sodin: »Kljub ukrepom za razbremenjevanje gospodarstva je leto še vedno preobremenjeno.Sproščene cene surovin predelovalnim delovnim organizacijam na Gorenjskem ne dajo, da bi zadihale. Če bodo šle stvari po tej poti naprej, ni moč pričakovati dobrih rezultatov. Gorenjski manjkajo predvsem dobri, izvozno usmerjeni investicijski programi.« • Slavko Zalokar: »Ker smo še včeraj vztrajali, kaj in kje je prioriteta, je težko čez noč postreči s kvalitetnimi investicijskimi programi. Kar pa zadeva problematiko cen, se srečujemo z naravnost nemogočimi primeri. Indeksi podražitev v primerjavi z letom 1984 se začnejo pri 125 in končajo pri 600 in čez ..« • Tomaž Košir: »Zdaj vidimo, da tisto, kar smo o tečajni politiki Sovorili pred letom dni, ne vodi nikamor. Kaže, da moramo pri nas nekatere nenehno učiti, da je dva in dva štiri, ne pet. Vsi skupaj bi se morali odločneje zavzemati za odpravljanje uravnilovke.« • Bojan Urlep: »Marca in aprila bo, kot kaže, potrjeno enako šte-yilo izvoznih spričeval kot januarja in februarja. To vliva upanje, da kvoz tudi v prihodnje ne bo nižji od februarskega.« • Franc Podjed: »Kar zadeva investicije, se na Gorenjskem kaže velika suša, tako po sestavi kot po številu. Se največ je investicijskih Programov in teženj za vlaganja v infrastrukturo..Ni pa kvalitetnih iz-voznih programov.« k_Až- nI K celotnega prihodka in 86 milijonov dinarjev akumulacije,« je na sobotni proslavi v počastitev 25-letnice dejal direktor Tone Oblak. »Nimamo večjih stanovanjskih problemov, ima- i mo urejeno letovanje delavcev, prav tako otroško varstvo in podpiramo kulturno in športno udejstvovanje naših delavcev v krajevnih skupnosti.« »200-članski kolektiv Etikete je med najuspešnejšimi v škofjeloški občini in tudi v tekstilni panogi zavzema ugledno mesto,« je dejal slav-nosti govornik, predsednik občinske skupščine Škofja Loka Matjaž Cepin. »Razvoj Etikete je temeljil na pridnosti in ustvarjalnosti ljudi, na lastnem denarju in opiranju na lastne moči, kar se jim danes bogato obrestuje.« Matjaž Cepin je v svojem govoru opozoril tudi na nekatere ključne razvojne probleme v škofjeloški občini. Dejal je, da je eden največjih problemov visoka odpisanost in zastarelost opreme, saj proizvodnja le s pridnostjo delavcev ne more več naraščati. S takšno opremo je nemogoče spremeniti sestavo proizvodnje oziroma izdelovati kvalitetnejše in zahtevnejše izdelke. Razen tega pa v delovnih organizacijah še vedno najraje zaposlujejo delavce z nižjo stopnjo izobrazbe. Potrebujejo le 20 odstotkov delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, čeprav več kot tri četrtine mladine želi končati vsaj srednjo šolo. S tem je povezano tudi premajhno zanimanje za inventivno dejavnost. Kako malo pozornosti ji namenjajo v delovnih organizacijah, dovolj zgovorno pove že podatek, da ni omenjena niti v planih niti v poročilih o uresničevanju planov. Na proslavi so poslovnim partnerjem, najbolj prizadevnim sodelavcem, tistim, ki so pomagali graditi in razvijati tovarno in tehnologijo, podelili plakete in priznanja Etikete — grafike Tomaža Kržišnika. Potem so lep kulturni program pripravili ženski pevski zbor Svoboda Žiri pod vodstvom Slobodana Poljanska, reci-tatorji osnovne šole ter Vladimir Novak. , _ L. Bogataj Hribovskemu kmetijstvu večjo veljavo Kadarkoli nanese beseda na hribovski svet, vsi v en glas zatrjujejo, kako pomembno je to področje za splošni ljudski odpor, kako važne so »žive« zaloge hrane v hribih, kako potrebni so tod ljudje, ki so že pred štirimi in več desetletji nudili zavetje partizanom. Poudarjajo, da je to omočje pomembno tudi danes, ko se prizadevamo za ustalitev gospodarskih razmer in za 85-odstotno samooskrbo s hrano. V p.aksi je marsikaj drugače. Tudi trdni hribovski kmetje že zgubljajo voljo, ne toliko zaradi težjih obdelovalnih razmer, dražjih kmetijskih strojev, večje porabe goriva in maziva, težje dostopnosti, nižjih hektarskih pridelkov, daljše poti do trgovin z živili, s krmili, z gnojili in drugim blagom, bolj zavoljo neuresničenih obljub, od katerih so vsi že siti. Pred novim srednjeročnim obdobjem se v Sloveniji in v Jugoslaviji ponovno dogovarjajo, kako naj bi z raznovrstnimi ukrepi okrepili gospodarsko dejavnost hribovskega in višinskega (gorskega) sveta in kako naj bi to področje zadržali živo in poseljeno. Se bo uresničevanje smelo zastavljenih načrtov tudi tokrat ustavilo, ko bo treba odveza-ti mošnje z denarjem in prispevati za dobrobit (delegatskim klopem) odmaknjenega sveta? Povsem razumljivo je, da »injekcije« v hribovski in gorski svet ne bosta zmogla le kmetijstvo in gozdarstvo, temveč bodo morali program podpreti tudi drugi. Nekaj bo treba do sedaj spremeniti tudi v meselnosti, saj je, denimo, vsakršna razprava o tem, kdo bolj potrebuje telefon, občan v mestu ali kmet tam visoko v hribih, odveč. V Etiketi vsako leto natiskajo kilometre najzahtevnejših etiket. Več domače krme V radovljiški občini načrtno pospešujejo pridelavo domače krme, melioracije in ponovno oživljanje višinskih območij — Kmetijske zadruge igrajo pri tem še premajhno vlogo, saj jim manjka strokovnjakov Radovljica — Lani je poraba močnih krmil upadla za tretjino, ugotavljajo v radovljiški občini. Nadomestila jih je večja pridelava domače krme, kar je preprečilo padec staleža živine, tudi pridelava mleka ni upadla. Na marsikaterem poprej opuščenem travniku, pašniku in ko-šenici kmetje spet kosijo in pridobivajo zeleno krmo. Melioracije kmetijskih zemljišč so lani opravili na Selški gmajni, planinah Mežaklja, Javornik in Prevala (kjer je bil urejen tudi dostop), delno na Konjščici in na nomeljskem pašniku. Ureditveni načrti za 320 hektarov pa so pripravljeni za Bodeško in Ribensko gmajno, Belsko planino, pašnik Nomelj-Log, Beljavo nad jezerom, Poljano, planine Uskovnico, Praprotnico in Konjščico. Vedno bolj se ukvarjajo tudi z višinskimi območji. V okviru ukrepov družbenega varstva v gozdarsko kmetijski zadrugi Srednja vas v Bohinju je občinski intervencijski sklad uvedel dodatne spodbude za večjo pridelavo v teh predelih; učinki so že opazni na Koprivniku in Gorju-šah. To je kmete spodbudilo tudi k urejanju kmetijskih zemljišč. Večinoma v višinskem in hribovitem območju so kmetje meliorirali 65 hektarov travnikov. Kmetijsko zemljiška skupnost pa je z denarjem podprla gradnjo cest in poti do težje do- stopnih predelov: Krniški rovt, Zev-tar, Podjelje. Pospeševanje pridelave domače krme, melioracije in ponovno oživljanje višinskih območij pa zahtevajo dobro organizirane kmetijske zadruge. Rečemo lahko, da so bile spremembe v zadružni organiziranosti preskromne in da so k takšni kmetijski naravnanosti več prispevale planske usmeritve v skupščini občine in v skladu za intervencije v proizvodnji in porabi hrane. Opazno pa se veča zanimanje kmetov za združevanje v skupnosti. Boljše delujejo pašne skupnosti, povečalo se je število strojnih skupnosti. Seveda bodo morali spoznati tudi kmetje, da za sodobno kmetijsko pridelavo potrebujejo organizacijsko, denarno in kadrovsko močno kmetijsko zadrug. Med pomembne naloge razvoja kmetijstva v radovljiški občini je zapisana prav strokovna okrepitev vodstva zadrug in pospeševalne službe. Strokovnjake je težko dobiti, saj je dvajsetletna zanemarjena kadrovska politika v kmetijskih organizacij an pač pustila posledice, ki jih v dveh, treh letih ne bo moč nadoknaditi. Izboljšano kadrovsko štipendiranje v zadnjih letih pa naj bi v naslednjih dveh letih vendarle nadomestilo pomanjkanje kmetijskih strokovnjakov. m. V. Napredek v hribih je počasnejši kot v ravnini Kakšna- je problematika hribovskega in višinskega kmetijstva v kranjski občini in kakšna so izhodišča za naslednje srednjeročno obdobje (1986—1990) — o teh vprašanjih so v petek razpravljali člani sveta za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL Kranj, kmetje, kmetijski pospeševalci, zadružni delavci, predstavniki Gozdnega gospodarstva Kranj in drugih za razvoj hribovskega in gorskega kmetijstva odgovornih organizacij in organov. V kranjski občini so na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih uvrstili v hribovsko območje vasi in zaselke nad 600 metri nadmorske višine in tiste kmetije, ki imajo polovico obdelovalnih zemljišč v 25-odstotnem nagibu. To so vasi Babni vrt, Povije, Zalog nad Goricami, Možjanca, Štefanja in Šen-turška gora, Stiska vas, Apno, Vi-ševca, Vrhovlje, Sidraž, Nemilje, Njivica, Pševo, Zabukovje, Javornik in Čepulje. Pri opredeljevanju višinskega območja so poleg nadmorske višine upoštevali še dostopnost do naselja ali kmetije, oddaljenost od prometnih zvez, šole, zdravstvenega doma, nakupovalnih središč in občinske uprave, možnost uporabe kmetijskih strojev in podnebno-pridelovalne razmere. Na osnovi teh meril so v to območje uvrstili vasi Zgornje in Spodnje Jezersko, Kokro, Ambrož, Lenart na Rebri, Jamnik, Lavtar-ski vrh in Planico. 246 kmetij v višinskem in hribovskem območju kranjske občine razpolaga s skoraj šestino zasebnih kmetijskih zemljišč, na katerih »pridela« le 7,4 odstotke vsega mesa v občini in 5,2 odstotka mleka. Nesorazmerje kaže na slabšo izkoriščenost naravnih možnosti in tudi na težje obdelovalne razmere v hribih. Na 26 kmetijah, kjer imajo več kot en hektar kmetijske zemlje oziroma več kot štiri hektare gozda, ne redijo živine. Število glav velike živine je od leta 1971 do lani poraslo s 1270 na 1432. Ob tem ne moremo reči, da ni bilo napredka; nedvomno pa je, da je bil veliko počasnejši kot v ravnini. Število prebivalcev se je v obdobju med zadnjima popisoma v občini povečalo za šestino, v hribovskem območju le za tri odstotke, medtem ko je v višinskem upadlo za desetino. Divjad, ročno delo, socialni problemi... Zakaj odseljevanje, zakaj počasnejši napredek? • Franc Šolar, pospeševalec za hribovsko kmetijstvo v kranjski občini: »V hribovskem in višinskem območju je le še četrtina .čistih' kmetov. Na kmetijah, kjer sta glavni vir dohodka gozd in tovarna, pogosto ne posvečajo zadosti skrbi zemlji. Stroji za obdelovanje v hribih so zelo dragi, saj, na primer, samo hodni obračalnik za seno stane prek sto starih milijonov, (»udoben stroj za delo v ravnini pu petkrat manj. Če je kmetija majhna, z malo živine v hlevu, potem tudi ni denarja za nabavo takšnih strojev, odvečna delovna sila pa je že zdavnaj odšla v dolino. V hribih so se bolj kot drugje nakopičili socialni problemi. Kjer ni naslednikov ali so ti ostali brez življenjskih družic, kjer ostareli kmetje nočejo prepustiti vajeti mlajšim, tam ni volje do dela in napredka.« • Franc Jerič, kmet s Šenturške gore: »Divjad nam povzroča veliko škode na poljih in v gozdovih. Pšenice se nam ne splača sejati, macesna ne moremo vzgojiti, z lovci pa ne najdemo skupnega jezika.« (O škodi po divjadi sta govorila tudi Janez Perčič iz Babnega vrta in Jože Klemenčič iz Nemili.) • Anton Robič iz Zadružne zveze Slovenije: »Še pred štirimi leti so nas nekateri spraševali, češ, zakaj se zaletavate v hribe, ko je dovolj hrane v ravnini. Zadnja leta se je brezbrižniški odnos le spremenil. Vsi po vrsti poudarjajo, da bomo hribovite predele ohranili obljudene, če bomo okrepili kmetijstvo in druge gospodarske dejavnosti, izboljšali dostop do hribovskih vasi, zaselkov in kmetij, poskrbeli za regresiranje močnih krmil in visokih obrestnih mer, zagotovili višje premije, znižali prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, napeljali telefon in podobno-« C. Zaplotnik GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 23. APRILA Razstava v Šivčevi hiši v Radovljici Likovna dela učencev smledniškega zavoda ČRTOMIR ZOREČ PO PREŠERNOVIH STOPINJA V KRAN V Šivčevi hiši v Radovljici bo do 12. maja odprta razstava likovnih del učencev Vzgojnega zavoda iz Smlednika. Predstavlja izjemen dogodek v likovni ustvarjalnosti zavoda, ki je za svoje likovne dosežke prejel že številna domača in mednarodna priznanja in nagrade. Likovna dela učencev Vzgojnega zavoda Fran Milčinski v Smledniku privlačijo oko gledalca tako z bogastvom motivov kot likovnih tehnik in ga čustveno pritegnejo s kreativno močjo mladih ustvarjalcev. Zavod se očitno zaveda kompleksne vzgojne in izobraževalne vloge likovnega pouka in cene svojega likovnega pedagoga. Drugače si skoraj ni mogoče predstavljati kvalitete razstavljenih likovnih del. Les, glina, kovina, papir, žica itd. so materiali, iz kateih pogosto nemirna, slabo prilagojena, večkrat vedenjsko in osebnostno motena mladina ustvarja kipe, reliefe, posode, grafike, ki so polni bogate in sproščene ustvarjalnosti in kdaj pa kdaj pretresljiv odraz njihovih emocionalnih stisk. Ob tankočutnem vodenju svojega likovnega pedagoga učenci ob delu spoznavajo lastnosti materialov, iščejo zanje ustrezne likovne tehnike in se v premagovanju tvarine v svojih stvaritvah hkrati izpovedujejo, si ob njih nabirajo znanje, delovne izkušnje in navade. In ne nazadnje ob kvalitetnih rezultatih občutijo vrednost svojega dela, ki jim pomaga vračati zaupanje vase in v soljudi. V galeriji so razstavljena dela v tistih likovnih tehnikah, ki jih v drugih šolah ne srečujemo redno. Reliefi in plastike v lesu predstavljajo predvsem človeške figure: v celoti, doprsne ali samo glave. Odlikuje jih statičnost in ekspresivnost. Patiniranje lesa je skrbno izbrano ter poudarja njegovo strukturo in ureze z dletom. Disproporcionira-nost posameznih figur njihovo izraznost še stopnjuje. Reliefi in posode v žgani glini razkrivajo pedagogovo spretnost v zaposlovanju mlajših in starejših, bolj ali manj kreativnih učencev, ob tem pa so likovni rezultati vedno sveži: preproste posode, grajene iz glinastih svaljkov ali ornamentirane s svaljki in kroglicami, plastike kot kombinacije »kiparskega« oblikovanja in grajenja s svaljki. V reliefih ustvarjajo otroške roke iz svaljkov in krogcev različnih dimenzij bogato razgibane ornamentalne površine, dosegajo čipkasto razgibanost površin z utiskovanjem različnih drobnih predmetov v mehko tvarino gline. V tanko aluminijasto pločevino »rišejo« mladi likovniki s hrbtne strani s svinčnikom ali zlasti v orna- Praznik na Bohinjski Beli — V kulturnem domu na Bohinjski Beli je bila v petek zvečer svečanost v počastitev krajevnega praznika, ki ga krajani te krajevne skupnosti v radovljiški občini vsako leto praznujejo 20. aprila. Tega dne se spominjajo dogodka iz leta 1941, ko so se na Slamnikih nad Bohinjsko Belo zbrali na posvetu komunisti iz tega dela Gorenjske. Na petkovi svečanosti so po govoru predsednika skupščine krajevne skupnosti Antona Kristana fCastopili recitatorji DPD Svobode in šolski pevski zbor osnovne šole Bohinjska Bela. Ob tej priliki so podelili bronasta priznanja O F Alojzu Razingerju, Minki Ropret, Ani Klavora, Marku Sokličii in Milanu Kokalju. V prostorih kulturnega doma so odprli še razstavo domače obrti in ročnih del. Različne izdelke je za razstavo pripravilo 17 krajanov. V počastitev praznika je bilo konec minulega tedna v krajevni skupnosti še več drugih prireditev. Praznovanje so v nedeljo sklenili s spominskim pohodom na Slamnike in z dramsko predstavo. — A. Ž. Obnovljena pregrada na Kokri v Preddvoru — Reka Kokra je lani v Preddvoru spodkopala temelje stare betonske pregrade in del le-te tudi porušila. Pregrada služi za stabilizacijo dna Kokre, hkrati pa odvaja tudi del vode na območju proti Brdu. Vodnogospodarsko podjetje Kranj je porušeno pregrado lani zasilno uredilo, da ne bi prišlo še do večje škode. Takoj nato pa so se na tem odseku lotili tudi obnovitvenih del. Nova betonska pregrada jč zdaj že skoraj gotova. — A. Ž. mentalnih kompozicijah dosegajo zanimive rezultate. Struktura površine, na kateri se prelivajo svetlobe in sence, katerih igro poudarja še polirana pločevina, dobiva ob bolj izpisanih črtah izrazito abstraktno podobo. Reliefi v mavcu so v svoji naivni likovni govorici zelo sugestivni. Tehnika je primerna tudi za mlajše učence in zahteva poznavanje vrste postopnih del, ki kultivirajo in disciplinirajo otrokovo ustvarjalnost ih roko. Privlačnost grafike, ki je pravzaprav odtisnjeni kolaž, je ploskovitost in bogastvo različnih struktur površine ter monumentalna izraznost upodobljenih figur pri delu in športu. Kreativna igra pri sestavljanju kolaža spodbuja otrokovo »odpiranje«, cenenost »matric« in preprostost reproduciranja pa omogoča pogostejšo uporabo tovrstnega likovnega izražanja za odkrivanje otrokovega notranjega sveta. Iz spretne povezave žice, papirja in barve nastajajo maske in skupine razgibanih figur. Neposreden prispevek pedagoga se kaže v izbrani rabi različnih materialov, v izboru barve in poliranja. Ali so si plesne in športne igre skupinskih plastik zamislili otroci sami? Ne glede na izbor motivov je v maskah toliko sugestivno izrazne sile in v skupinskih plastikah toliko živega ritma in razgibanosti, toliko v trenutku zaustavljenih »akcij«, da zgovorno pričajo o izrednem ustvarjalnem naboju gojencev. Li-kovnikova pomoč jih je le usposobila, da so svojo kreativnost lažje izrazili. Kombinacija modro-zelenih ploskev in bakreno-rdečih robov deluje tako v maskah kot v skupinskih plastikah izredno privlačno. Likovna vzgoja je bila po jugoslovanskih osnovnih in srednjih šolah postavljena na moderne temelje v začetku šestdesetih let na pobudo in po smernicah 18. konference ljudske prosvete leta 1955 v Ženevi, v okviru Organizacije združenih narodov. Ali so danes ti cilji še živi? Se še zavedamo vsestranskega vzgojnega vpliva likovnega pouka na mladino v estetskem, intelektualnem in moralnem pogledu? Vzgojni zavod Fran Milčinski v Smledniku se tega polno zaveda, kar nedvomno potrjujejo tudi likovni rezultati njihovih gojencev in veliko število domačih in tujih priznanj in nagrad, ki jih prejemajo za svoje delo. Maruša Avguštin TUDI TO SE ZGODI Tržičani ugotavljajo,da so robovi njihovih cest polni odpadkov. Da izgleda okolica vsaj malo lepše, se je zahvaliti le travi, ki jih visoko preraste. Nekega občana pa je na javni tribuni o varstvu okolja v Tržiču zanimalo, kako daleč morajo seči s čiščenjem delavci Cestnega podjetja, ki skrbi za zelenice ob cesti. Ker tega nihče od poklicanih strokovnjakov ni vedel, mu je krajan iz Se-benj, nekdanji kranjski turistični delavec Franc Dolinar, nazorno pojasnil: »Najbolj boste vedeli, do kod naj cestni delavci čistijo okolico ceste, če boste hoteli postaviti turistično tablo. Nikoli ne bo dovolj proč od ceste. Tam, kjer ne bodo dovolili postaviti table, tam morajo čistiti!« Ali, vsaj morali bi čistiti, (dd) Zadnje planinsko predavanje v Kranju Kranj — V sredo, 24. aprila 1985, ob 19. uri bo v kranjskem domu JLA zadnje predavanje, ki ga letos prireja Planinsko društvo iz Kranja. Tokrat bodo lahko obiskovalci spoznali južnoameriško goro Illampu, kjer se je mudila primorska alpinistična odprava. Njen vodja Žarko Trušnovec jih bo ob sliki popeljal v božanske Kordiljere; tam so veter, sonce in sneg naredili čudovite oblike na že tako lepih gorah. Bera planinskih predavanj v Kranju je bila letos resda nekoliko skromnejša kot leta poprej. Razlog za to je treba iskati v organizaciji festivala alpinističnih filmov, ki je terjala kar precej naporov. Ta festival naj bi postal tradicionalen, prihodnja sezona planinskih predavanj pa se bo predvidoma začela že pred novim letom. (18. zapis) Vrnimo se k pesnikovem prepisu Nebeške procesije, ki so ga UUrichovi potomci toliko let zvesto in skrbno hranili. Kako to, da je Ullrich dobil od Prešerna to pesem v dar? Takrat, pred sto in več leti, je bila splošna navada, izkazovanje posebne pozornosti, če ja kak prepis poklonil lastnoročni pripis svoje pesmi spoštovani ali ljubljeni osebi. Prav šega je bila, da so pravi pesniki ali pa •>pesniki za domačo rabo* podarjali rokopise svojih srčnih izlivov izbrankam svojih sanj. Na drugi strani pa so se širili prepisi paskvi-lov (zabavljic ali sramotilnih pesmi) skoraj izključno v rokopisnih zapisih, saj drugače tudi ni moglo biti zaradi tedanjih strogih in licemerskih cenzorjev. Eden takih prepisov Nebeške procesije je prišel tudi v družinsko posest kranjskih Ull-richov. Na tem primerku je z izredno lepo pisavo (grafološka študija Prešernovega rokopisa, žal, še ni-bila izdelana) napisano posvetilo: »Blagorodnimu Gospodu 1 Gospodu Svetoimenu Ulrihu.« Dvojni »gospod« je bil v tistih letih prav poseben izraz spoštovanja, ki so ga bili sicer deležni le najvišji duhovni in cerkveni dostojanstveniki. Poglejmo sedaj ta dragoceni Prešernov rokopis! Na prepognjeni poli, že močno porumene-lega starinskega papirja v izmerah 355 mm x 244 mm je na treh straneh v dvojnem stolpcu napisanih vseh 26 štirivrstičnih kitic znamenitega paskvila. Na četrti, zadnji strani pa je že omenjeno posvetilo, napisano vertikalno. Pesem in posvetilo sta pisana v gajici. Nebeška procesija, napisana po vsej verjetnosti leta 1845 (in ne leta 1835, kot je hudomušni pesnik sam namignil, da bi zmedel sled vohunski cenzuri), je bila prvič objavljena v petem zvezku Kranjske Čbelice, ki je izšla leta 1848, torej v letu nekake relativne svobode, ko so se strogi cenzorji previdno potuhnili. Sicer pa je bila cenzura v avstrijskih deželah odpravljena z razglasom marčnega patenta 20. marca 1948. leta. Morda ne bo napak nekoliko bolj osvetliti poti, ki jo je napravil kranjski zapis Nebeške procesije do trenutka, ko ga je 23. septembra 1935 poslednja Ullrichova hčerka Radojka izročila za 250 dinarjev tedanje vrednosti ravnatelju ljubljanske licealne knjižnice prof. dr. Janku Šlebingerju. Na ta rokopis je prvi opozoril že leta 1881 dr. Jože Pajek v celovškem Kresu. Omenil je, da hrani mariborski odvetniški kocipient dr. Ferdinand Ullrich Prešernovo pesem — paskvil Nebeška procesija. Hrani jo v spomin na svojega očeta, Hieronima Ullricha iz Kranja. Prešernovo lastnoročno posW Nebeškega procesije »Blagorodtf Gospodu Gospodu Svetoimenu hu« Ponatis te važne novice je kmalu # objavil še Ljubljanski Zvon in sicer | tembra 1881. leta na strani 577. Ur* Fran Leveč si je hitel sposodit to izred' nimivo najdbo, da bi jo natanko prep'1 objavil v svojem listu. Iz neugotovljenih razlogov pa Lev*9 koncu leta 1881 rokopisa ni vrnil v Ma* pač pa ga je poslal vdovi Hieronima Uj§ Mariji, ki je tedaj še živela v Kranju, je prešel rokopis v last njene hčerke ke. Vdova Marija, roj. Strojeva, z Bi1 preživela svojega moža za 32 let, hčerki dojka pa svojega očeta za celih 78 let! O tej vrli narodnjaki nji je vredno p* ti nekaj toplih besed! Ne le zato, ker j^j vse svoje dolgo življenje zavedna Slo' pač pa tudi zato, ker je tako vzorno h1 dragoceno literarno listino in jo potem čila v edino prave roke. Radojka Ullrichova je bila na stara predvsem v letih med obema vojnam* bezniva in skrbna dijaška mamica "* je bila vneta pevka pri čitalniškem z1 učiteljica klavirja — »klavirleverca«. H* jaška gospodinja je številne generacij* dih fantov vzgajala v rodoljubju in i šernoljubju. Radi se je bomo sporo1' drobne, majhne ženičke, živahne in i" žene, »gospodične Radojke« ... Naključje je hotelo, da so 92-letno ko Ullrichovo 19. novembra leta 1944 pali prav blizu Prešernovega groba-zemski ostanki ob opustitvi starega po) lišča niso bili prekopani. Mirna in srefi vedno spi Radojka poleg svojega lj"1 Prešerna ... Vedno manj zasebnih turističnih sob Še pred desetimi leti so zasebna ležišča predstavljala tretji' vseh prenočitvenih turističnih zmogljivosti v jeseniški obč» zdaj pa sestavljajo le še četrtino — Kompas naj poskrbi za s lovanje z vsemi lastniki zasebnih turističnih sob in uredi rec* cijsko službo 01. i *sti\ mat eč tag ivt« •fesen fodne *a n Prisj *gled jih j vsafc tonih Za d ■ lelili Nteto Alpi r%rc > Gu [edig IGO »snel >s Ai rt fi "ade; ician 'ta p iz F »ski Š 'lPav< *-BE ?rta hta I /a a JlTi M« rade e*ijo in« tis *ubs radi Jhet ^lad Froži Ne i Jesenice — Kompasov tozd Inozemski turizem, ki ima poslovalnico v Kranjski gori, naj do konca tega leta z vsemi lastniki zasebnih turističnih sob v Kranjski gori in Gozd Martuljku sklene pogodbe o poslovnem sodelovanju, hkrati pa uredi tudi centralno recepcijsko službo, ki bo omogočila celovit pregled o številu gostov in prenočitev v zasebnih turističnih sobah. Takšen sklep je na zadnji seji sprejel izvršni svet jeseniške občinske skupščine, ko je razpravljal o poročilu o kategorizaciji zasebnih turističnih sob v občini. Kategorizacijo je konec minulega in v začetku tega leta skupaj z inš-špekcijskimi službami in turističnimi društvi v občini opravil komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj pri občinski skupščini. Pokazala je, da število zasebnih turističnih sob v občini upada, kvaliteta le-teh se slabša, na celotnem področju zasebnega turizma pa-je tudi precej nereda. Se pred desetimi leti so zasebna ležišča v jeseniški občini predstavljala tretjino vseh prenočitvenih turističnih zmogljivosti, zdaj pa sestavljajo le še četrtino. Pred petimi leti je bilo v občini še 790 sob s 1656 stalnimi in 152 pomožnimi ležišči. Zdaj je le še 473 sob, v katerih je 975 stalnih in 177 pomož? nih ležišč. Število postelj se je zmanjšalo v Kranjski gori, Gozd Martuljku, Podkorenu, Ratečah, Mojstrani in na Jesenicah. V Srednjem vrhu turističnih postelj sploh ni več, pred desetimi leti pa jih je bilo še 20. Le v Planini pod Golico in v Žirovnici je stanje po številu postelj nespremenjeno. Ob teh pa je vseeno spodbujnejša ugotovitev, da se kakovost sob izboljšuje. Pred petimi leti je bilo kar 58 odstotkov vseh sob razvrščenih v tretjo in četrto kategorijo, zdaj pa je takšnih še 33 odstotkov. V prvo kategorijo je danes razvrščenih 36 sob, v drugo pa 303. Razmisliti velja tudi o ugotovitvi, da je oprema v sobah neustrezna in dotrajana, da so stavbe in okolica neurejeni. To velja predvsem za Kranjsko goro, Gozd Martuljek in Podkoren. Med tistimi, ki V oceni o opremi sob in ure]* nosti okolice ter stavb je bilo seji izvršnega sveta rečeno, da1 veljalo vse kranjskogorske last ke zasebnih turističnih sob pof ljati z avtobusom v Žirovnico, bi videli, kako se dela. Večja %A zetost kot je v Kranjski gori.Go* Martuljku in v Podkorenu je ie\ Ratečah. Vso pohvalo pa zaslu^ jo v krajevni skupnosti ŽirovnK Pri zasebnih turističnih sob' je večkrat slišati tudi pripomjj na davčno politiko. Na seji izv» nega sveta je bilo posebej po^ darjeno, da je davek sicer prof siven, vendar so stopnje v vs* gorenjskih občinah enake, mnenju razpravljalca davčna _ litika ni tista, ki bi krojila odM janje sob. Če namreč ni prijavlja nega dohodka, tudi olajšav more biti. t zdaj oddajajo sobe, kar polovic^] ma sklenjenih pogodb s Komp* vim tozdom Inozemski turizem-ta je pooblaščen za posredovanja' stov v Kranjski gori in Gozd tuljku. Lastniki se za sodelovanj*! zanimajo tudi zato,ker morajo[ odstotkov provizije odvesti tudi zfl ste goste, ki jih pridobijo sami-zen tega pa morajo pri Kompas^ plačilo čakati tudi po več mesečni Izvršni svet se je strinjal, da sjj jo med vzroke za upadanje turji čnih sob v občini neugodni kred^J pogoji, visoki stroški za vzdržev* in ogrevanje. Menijo, da se bodo} mere izboljšale, če bo Kompas ffl nil obljubo: poskrbeti bo rnoral boljše finančno poslovanje, iz^J prospekta o zasebnih sobah in W nejša posojila. a. Zal* V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS 23. APRILA 1985 KULTURA .5. STRAN ©©IMiSSoJMEII1 I. mednarodni ival aterskega filma pečina Pagrad tujim Avtorjem Jesenice — Na letošnjem med-c*r°dnem festivalu amaterskega r"8 na Jesenicah, za katerega F Prispelo 163 filmov, je žirija Izgledala in ocenila 128 filmov, % je odbrala selekcijska ko-siJa. Podelila je po tri nagrade vsako zvrst filmov in več po-'«iih nagrad. °a\ irij dokumentarne filme niso t Al1 E™6 na8rade' srebrno nu aketo Zelezar pa sta prejela U11 SAFARI NEL DOLORE Bal-u Alpidia iz Merana in film SOL-u z»| ANTO PER CARNEVALE Euni-erT j Ja Gutmana iz Ria de Janeira. reS &>»nimi filmi Je ZmaSal TE" epi* LnGOS EN CADENA, ki ga je J>snel Fernando Spiner iz Bue- L° t5 jiSA^resa- Tudi za eksperimenti * *ilm nis0 Prisodili P1™5 na" 1 n Tade; srebrno plaketo je dobil iu » ?Alano Galluzzi iz Rima za film BI** JJ^TA. Pri animiranih filmih je ■-evW C* Plaketa pripadla Filipu Pali-iet! J iz Pančeva za film KONJ. Pla- Jp°J to ^ filmi s0 ostali brez P™6 rJ j^rade; srebrno plaketo je dobil losta iz siov«|£ xae; srebrno plaketo j( o hrij STRUCA Otona Nagk temU^ve, kateremu so dodelili tudi ■ub»asto plaketo za VRANSKO taraJ ^Q0. aIp4lSlmi WO LEBEN SICH DES zbflCJjENS FREUT Helmuta Schu-' f|J^a iz Gradca FATUM Wernerja cl^Kv} Branteghema iz Roeselara, 'l^US AUS DEM ALLTAG Hen-fTSermga iz \Viirzburga in CIR- om" n i ljur ' KUJTo CIUSO Rolfa Mandolesija o RJ? terana so dobili posebne na- 44 J»5-e' po vrsti za naJbol3šo ide3°> *'0*f2iJ°. kamero in montažo. Pre- P,lia na8rado GRAND PRIX je ft? najboljši film festivala prejel f^ando Spiner za film TESTI-C^S EN CADENA. Za najboljšo ;*ubsko selekcijo festivala so na-"pdili Super 8 club Merano z lastniško sliko, za najboljše F'ade ustvarjalce avtorje iz kino-P'ožka srednje šole za oblikovale in fotografijo iz Ljubljane z j^grado Silvo Valentar, za naj-*tj»fc? šPortni film pa Svlvana j,ČiK^Ssuvra iz Huya s pokal so« irefl lo da isti] »oPl o, z*\ 3of že lu*|1Ii»» v čem je bila skrivnost Sedefi^ uspeha v slikarstvu in od-je samo ta: skrivnosti ni! slikal stvari, ki jih ^!S?etnišk IteL e' rad, ker so ga obkrožale, . *V0r ^ui___«_j l^0r obkrožajo hribi njegovo t^n° vas Dobračevo in njegovo |J?nio postajo, kjer bo počival, dj "^r da bi bil dobil svoj mir sre-|^*vojih slik. In prav mir, ki so 'Zražale njegove slike, je tista -C^nota, ki bo ostala za vedno genskemu »slikarstvu oziroma venski likovni umetnosti. /f. Pavlovec ■■r Srečanje pevskih zborov jeseniške občine Letošnje, že tradicionalno srečanje mladinskih in odraslih pevskih zborov jeseniške občine, 12. in 13. aprila, je bilo namenjeno počastitvi ob 40-letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom, Evropskega leta glasbe in Evropskega leta mladine. V petek, 12. aprila, na občinskem srečanju mladinskih zborov v gledališki dvorani na Jesenicah in v soboto, 13. aprila, na srečanju odraslih pevskih zborov v osnovni šoli Gorenjskega odreda v Zabreznici, se je v dvajsetih zborih predstavilo čez 700 pevk in pevcev jeseniške občine. Kot gbstje so v Zabreznici nastopili tamburaši slovenskega prosvetnega društva Jepa — Baško jezero iz Loč na avstrijskem Koroškem. Obisk na obeh srečanjih je bil nad pričakovanji, v polno zasedenih dvoranah je bilo okrog 800 poslušalk in poslušalcev. Na srečanju mladinskih pevskih zborov se je predstavilo enajst zborov: zbor cicibanov Glasbene šole Jesenice — zborovodkinja Ljubica In-tihar, dva otroška zbora in mladinski pevski zbor osnovne šole Gorenjskega odreda Žirovnica — zborovodkinja Darja Kolenc, pri klavirju Slavko Mežik; otroški zbor — zborovodkinja Marija Reichman, pri klavirju Urška Rebernik; mlajši mladinski, pri klavirju Primož Kerštan in mladinski zbor — zborovodkinja Mira Mesaric, osnovne šole Tone Čufar Jesenice; mladinski pevski zbor — zborovodja Davorin Rosto-har, osnovne šole Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela; mlajši mladinski zbor — zborovodkinja Majda Klančnik, osnovne šole 16. december Mojstrana; mladinski pevski zbor — zborovodkinja Majda Klančnik, osnovne šole Jeseniško-bohinjskega odreda Kranjska gora; mešani pevski zbor — zborovodkinja Breda Avsenik, Center srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice, ki je bil ustanovljen v tem šolskem letu in je na srečanju sodeloval prvič. V Zabreznici so se na srečanju odraslih pevskih zborov predstavili: vokalni oktet — vodja Marjan Je-mec in mešani pevski zbor — zborovodkinja Majda Eržen, DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica — Breznica; mladinski zbor z Breznice — zborovodkinja Mojca Legat; mešani pevski zbor Blaž Arnič — zborovodja Roman Ravnic in ženski pevski zbor Milko Škoberne — zborovodja Anton Crmperman, DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice; moški zbor Vintgar Blejska Dobrava — zborovodja Lojze Vengar; "moški zbor Marjan Vodopivec Kranjska gora — zborovodja Dane Škerl; ženski zbor Društva upokojencev Javor-nik-Ko roška Bela — zborovodkinja Breda Prašnikar; moški pevski zbor i Društva upokojencev Jesenice — zborovodkinja Mira Mesaric. Na letošnjem srečanju sta debitirala mešani pevski zbor DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica-Breznica in mladinski zbor z Breznice. Vsi zbori so pokazali zadovoljiv kvalitetni nivo in zelo širok izbor glasbene literature domačih in tujih avtorjev od starejših do sodobnih skladateljev. J. Vari Sloviti Trio Arcadia v Kranju — Drevi ob 19.30 bo v dvorani Glasbene šole v Kranju nastopil sloviti in mednarodno sestavljeni ter uveljavljeni Trio Arcadia. Sestavljajo ga pianist Rainer Gepp (ZRN), violinist Gorjan Košuta in violončelist Miloš Mlejnik (od leve proti desni). Tokrat se bodo predstavili s Triom breis Marjana Lipovška in Brahmso-vim Triom v H-duru, opr. 8. Naslednji koncert bo na sporedu 9. maja, ko bosta v duu nastopila volinist Volodja Balialorskv in pianist Edi Trbovc. Vaška naselja in kmečka arhitektura V petek, 12. aprila, so s krajšim recitalom mlade pianistke Urške Rebernik v razstavnem salonu DOLIK na Jesenicah odprli razstavo slik članov gorenjskih likovnih skupin na temo Vaška naselja in kmečka arhitektura. Zvezi kulturnih organizacij Jesenice, organizatorici letošnje razstave, je na razpis poslalo 49 slikarjev 96 slik iz šestih gorenjskih občin, ki se povezujejo v gorenjski ZKO. Odzvala se ni edino kamniška občina. Žirija je za razstavo, ki je hkrati tudi izbirna za sedmo republiško razstavo na isto temo, izbrala 45 del 33 avtorjev, in sicer: DOMŽALE: Franc Orehek, Ida Rebula, Tone Tomažič in Mojca Vi-lar: JESENICE: Rudolf Arh, Franc Berce, Branko Čušin, Franc Dolin-šek, Zdravko Kotnik, Janko Korošec, France Kreuzer, Pavel Lužnik, Tine Markež, Draga Soklič, Tone To-mazin, Franc Vandot, Cveto Velikaj-ne in Marjan Židanek; KRANJ: Lojze Dežman, Martin Goričanec; RADOVLJICA: Vinko Bogataj, Poldi Gros, Marija Korošec, Marica Repinc, in Jože Smolej; SKOFJA LOKA: Matevž Jenštrle, Andrej Perko, Edi Sever, Snežana Taler in Mirko Polajnar; TRŽIČ: Marjan Pančur, Stane Perko in Milan Piki. Reševanje spomenikov ljudske arhitekture predstavlja eno od osnovnih nalog spomeniškovarstvene službe, muzejev in drugih kulturnih in znanstvenih ustanov in organizacij. Ker mnogih spomenikov, žal, ne bo mogoče reševati, jih je treba vsaj dokumentirati s fotografijami, arhitekturnimi posnetki, maketami, slikarskimi upodobitvami in podobno. V ta prizadevanja se vključuje tudi Zveza kulturnih organizacij Slovenije, še posebno Združenje likovnih skupin Slovenije, kakor tudi občinske in medobčinske zveze. Ker je letošnja sedma republiška razstava, ki bo v jeseni v Murski Soboti, Mariboru in kasneje v Cankarjevem domu v Ljubljani, po vsej verjetnosti pa tudi v Celju ob proslavi 50-letnice zleta Svobod, namenjena likovnemu prikazu naših vaških naselij in kmečke arhitekture, so se za to temo odločile tudi gorenjske ZKO. Slikarji so namreč v preteklosti obvarovali v svojih zapisih marsikatero dragocenost naše kulturne zapuščine, tak pa je bil tudi namen jeseniške razstave. Razstava bo na ogled v razstavnem salonu DOLIK na Jesenicah do 24. aprila. J. Vari KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji NOVA v Kranju bo drevi, 23. aprila, ob 18. uri otvoritev razstave Zmaga Puharja. Razstava bo odprta do 18. maja. Instrumentalni koncert v kapeli Puštal-skega gradu v Škofji Loki Dunajski solisti na flavti, pozavni in klavirju Flavtist RAPHAEL LEONE, pozavnist HELMUT ASCHERL, oba člana slovitih Dunajskih simfonikov in pianist EUGEN JAKOB, gostje Zveze kulturnih organizacij Škof j a Loka so se predstavili v kapeli Pu-štalskega gradu s programom Bacha, Mozarta, Schuberta, Berga in Takacsa. Igra sicer nenavadne zasedbe (štirikrat v soigri vseh treh instrumentov: flavte, pozavne in klavirja!) je dala slutiti o srečanju s presunljivo muziko. In res so vsi trije gostje (z izjemo pozavnista Ascherla, ki se je izkazal tudi kot odlični solist!) največ pokazali prav v nam dokaj neznani glasbi madžarskega komponista Jenoja Takacsa (roj. 1902). Že uvodna in prirejena Bachova koralna predigra »Wachet auf« pa nadaljevanje z Rapfovim (Kurt Rapf, roj. 1922, avstrijski skladatelj) Triom je dalo slutiti, da umetnikom iz Dunaja ni preveč do prežvečenih solističnih instrumentalnih in izmenjajočih se iskanj. Pa tudi njihova igra za Mozartovo zgodnjo Sonato v C-duru za flavto in klavir (KV 14), za oba Schubertova klavirska impromptusa (op. 90/2, 3 v Es- in Ges-duru) ni dala tiste solistične teže, ki jo navsezadnje ta glasba pač terja. Izvzeti sta bili tukaj edinole Bergova solistična klavirska Sonata, op. 1 in pa že Takacsova Sonata za pozavno in klavir, op. 59. Svoje pa je kot je že bilo omenjeno prispeval prav slednji komponist; madžarsko poreklo ter internacionalna kariera in pa zgodnji dunajski študiji (Gal, Marx in Weingarten) so prispevali v njegovi glasbi tehten naslon na kompozicijsko dodekafonijo. Tako trombonska Sonata kot oba Tria za flavto, pozavno in klavir so pač izdelki tovrstne tehnike. Zmerno sodobna glasbena govorica, ki je še vedno čisto instrumentalna in le-tu pa tam prinaša manjše tehnične in izrazne novosti (flatter zunge, glissando, con sordino,...) še vedno v glasbeni govorici 20. stoletja deluje dokaj blago. Izvrstni pozavnist Helmut Ascherl je imel v tej trojnosti še največjo vlogo in jo je v primerjavi z najvišjim pihalom ter univerzalnim klavirjem izpeljal najbolje. Malce nenavaden (ljubiteljski) glasbeni recital s povsem poklicnimi umetniki se je tudi v poznavalskem smislu iztekel za eno boljših letošnjih puštalskih glasbenih iger. Franc Križnar Ljubitelji stare glasbe Radovljica — V Radovljici so osnovali novo kulturno društvo — Društvo ljubiteljev stare glasbe. Član lahko postane vsak, ki ga zanima delo društva in plača članarino. Glavna prireditev društva bo Poletna akademija za staro glasbo v Radovljici, ki jo bodo letos pripravili že četrtič. Sočasno z njo bo Festival s koncerti baročne in renesančne glasbe. Vodstvo mojstrskih in glasbenih tečajev ter koncertiranje so zaupali mednarodno priznanim domačim in tujim umetnikom. Razen teh dveh poletnih prireditev bodo skozi vse leto skušali uveljaviti oblike koncertnega in kultur-no-družabnega delovanja. Predlogi članov bodo nadvse dobrodošli. Radi bi oblikovali glasbeni klub, da se bodo člani društva sestajali in se spoznavali ob dobri glasbi pa tudi ob obiskih glasbenih umetnikov in na predavanjih. Skušali bodo popestriti glasbeno življenje v Radovljici in okolici. Vse prireditve, ki jih bo društvo organiziralo, razen kluba in morda še česa, bodo dostopne vsem, ne samo članom. Vendar pa bodo imeli člani vedno najmanj 50-odstotne popuste. Tako bo, na primer, šolnina za četrto Poletno akademijo za staro glasbo v Radovljici za člane društva znašala samo 6.500 dinarjev, za ostale pa 18 tisoč dinarjev. Vsi člani društva bodo o vsem sproti obveščeni, jeseni pa bodo izdali tudi seznam članov. Običajna posamezna članarina znaša letos 900 dinarjev, družinska 1.500 dinarjev (včlanjeni morajo biti Filmsko gledališče Na vrsti je še zadnji film iz spomladanskega filmskega gledališča, ki nam ga je pripravilo Kinematografsko podjetje Kranj: angleško-indijski film, biografski spektakel Gandhi. V ponedeljek, 22. aprila, ob 16. in 19. uri ga bodo prikazovali v kinu Tržič, v torek, 23. aprila, ob 17. in 20. uri v kinu Dom Kamnik, v sredo, 24. aprila, ob 16. in 19. uri v kinu Radio Jesenice in v četrtek, 25. aprila, ob 16. in 19. uri v kinu Center v Kranju. Film pripoveduje o indijskem odvetniku, ki je postal simbol svetovnega miru, o Mahatmi Gandhiju, duhovnem in političnem vodju Indijcev. Njegovo ime je sinonim in način življenja, ki je spremenilo ritem zgodovine. .V glavnih vlogah nastopajo Ben Kingslev, Candice Bergen, John Giel-gud, Trewor Howard in drugi. Film je dobil kar osem Oskarjev, Zlati globus kot film leta, nagrado britanske akademije in druge. In kaj pravi o svojem najuspešnejšem filmu režiser Richard Attenbor-rough? »Zavoljo vsega, zlasti pa zaradi načina, kako je prikazan odnos Indijcev in Britancev, ni nič čudnega, da je bil film všeč Indijcem. Veliko hvale je doživel v Ameriki in bo, v to trdno upam, uspel v svetu. Trepetam le pred reakcijo Angležev. Mislim, da bi bila v nacionalističnem vzdušju po falklandski vojni lahko zelo ostra in zame neprijetna. Vseeno pa rad priznam, da bi me bolj skrbelo, če bi bil moj film všeč gospe Margaret Thatcher!« najmanj trije), šolska-študentska pa znaša 200 dinarjev. Običajna posamezna članarina je precej visoka, razumeti jo je treba kot podporo društvu za organizacijo prireditev, Poletne akademije in Festivala. Jeseni bo društvo začelo izdajati tudi svoje glasilo. Dotlej pa bodo imeli na voljo najmanj eno stran v reviji Glasbena mladina, ki izhaja desetkrat letno. Vsi, ki boste plačali posamezno ali družinsko članarino, boste društveno glasilo dobivali brezplačno, ostali z doplačilom v višini 220 dinarjev za leto 1985/1986. Če boste na račun društva poslali 50 dinarjev, vam bodo poslali društvena pravila. Če vas torej radovljiško društvo ljubiteljev stare glasbe privlači, pošljite na njegov naslov (Linhartov trg 1, Radovljica) prijavo in po možnosti svojo fotografijo. Uradne ure imajo ob sobotah od 11. do 14. ure, čez teden pa lahko vse informacije dobite tudi v Glasbeni šoli Radovljica, s katero imajo skupno telefonsko številko (75-228). Posojilo za ureditev Dolenčeve hiše Škofja Loka — Izvršni svet škofjeloške občinske skupščine je podprl pobudo Turistične agencije pri Alpe-touru, da bi samostojnima umetnikoma Aljioši in Gorazdu Sotlerjevi-ma odobrili kredit iz denarja, ki se zbira v Ljubljanski banki za pridobivanje novih turističnih zmogljivosti. S tem bi umetnikoma pomagali obnoviti zunanjost hiše, streho in notranje instalacije Dolenčeve hiše v Stari Loki, ki sta jo kupila leta 1980 in jo deloma že odprla za javnost. Po obnovi bi v njej uredili več razstavnih prostorov, kjer bi razstavljali svoja dela Aljoša in Gorazd Sotler ter Darja in Rok Souček, kupiti pa bi bilo moč še originalne škofjeloške spominke. Tudi hiša sama je vredna ogleda z zanimivimi freskami in sončno uro, na vrtu pa bi ob 130 let stari magnoliji razstavili skulpture v naravnem okolju. Razen tega pa bi bili v Dolenčevi hiši na ogled albumi oziroma katalogi z reprodukcijami in informacijami o umetnikih, ki živijo in delajo na območju škofjeloške občine, albumi iz, zgodovine umetnosti s področja Škofje Loke in fotografije javnih spomenikov. Pripravili bi tudi informacijo o umetniški keramiki na Slovenskem. Če bodo uredili tudi stalno galerijo z Miheličevimi umetniškimi deli v Kašči, bo imela Škofja Loka z gradom in muzejem ter galerijo v njem nekaj kulturnozgodovinskih lokacij, ki bi jih lahko vključili v širšo turistično ponudbo Gorenjske. Ker bi ureditev Dolenčeve hiše in razstave v njej oziroma program, kot so ga umetniki predstavili, nedvomno pomenilo obogatitev kulturne in turistične dejavnosti v Škofji Loki, je izvršni svet menil, da je pobuda za odobritev kredita umestna, in jo je podprl. L. Bogataj GLAS 6. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 23. APRILA 1 < uspeli prireditvi je prispevala z nastopom tudi mla-linska folklorna skupina z Visokega. Jože Zorman, predsednik krajevne skupnosti Preddvor (levo), izroča priznanje domačinu Rajku Kopaču (desno), dobitniku bronaste kolajne na olimpijskih igrah invalidov v New Yorku. Športno-zabavna prireditev v Preddvoru Prijeten večer z najboljšimi gorenjskimi športniki Preddvor — 2e uro pred začetkom športno-zabavne prireditve so mladi nestrpno postopali pred prenovljenim domom družbenopolitičnih organizacij / Preddvoru in pričakovali najboljše gorenjske športnike, izbrane v anketi Gorenjskega glasa: domačinko Alenko Cuderman, alpskega smučarja Bojana' Križaj a in pogumne padalce Alpskega etalskega centra Lesce-Bled. Sportni-e pogovorite; že v petek zjutraj pa je odpotoval po opravkih v Bologno. Alenka je bila v četrtek popoldne na slovesnosti v Ljubljani, kjer je prejela primanje za dosežke v minulem letu; za-em je pohitela v Preddvor, na športno-:abavno prireditev, ki sta jo pripravila ■crajevna skupnost Preddvor in Časopisno podjetje Glas in na kateri so zmagovalci ankete Gorenjskega glasa Izbijamo najboljše športnike prejeli poka-e in priznanja. Vse bolj popularni ansambel RŽ, ki ^e je v čast gorenjskim športnikom >drekel honorarju, je že z uvodno »vi-ćo« razvnel obiskovalce in napovedal jrijeten večer z najboljšimi gorenjski-ni športniki in domačimi telesnokul-urnimi delavci. Jože Zorman, predsed-lik krajevne skupnosti Preddvor, je v >ozdravu vsem zbranim izrazil zado-oljstvo, da je prireditev v Preddvoru. 4ilan Bajželj, direktor Časopisnega >odjetja Glas in glavni urednik Go-'enjskega glasa, pa je poudaril, da so ;e za Preddvor odločili iz več razlogov: z bližnjih Tupalič je doma najboljša ;orenjske športnica minulega leta in *dina Slovenka z zlato olimpijsko ko-ajno Alenka Cuderman, preddvorska crajevna skupnost je zadnja leta med najbolj delavnimi na Gorenjskem in na področju preddvorske pošte ima Gorenjski glas 560 zvestih naročnikov. Vrhunec prireditve je bila predstavitev najboljših gorenjskih športnikov. Glasov športni dopisnik Janez Kikel iz Tržiča je spretno zastavljal vprašanja, športniki so postregli z zanimivimi odgovori. Alenka se je v nekaj minutah »sprehodila« po športni poti, na kateri je bilo veliko 'odrekanja, trdega dela, volje ... Po štirih letih igranja za Radnički se je vrnila iz Beograda v Ljubljano, kjer bo pri Belinki Olimpija tudi sklenila športno pot. Potem se bo posvetila vzgoji mladih rokometašic ali (kot ekonomistka) gospodarskim problemom. Bojan Križaj je priznal, da je bil po lanskem »neuspehu« na olimpijskih igrah v Sarajevu potrt, vendar se je po Program je spretno in domiselno povezovala Alenka Krišljeva. Za prijetno razpoloženje je skrbel vse bolj popularni ansambel RŽ. Od leve oroti desni: (stojijo) Tone Iskra iz Begunj (harmonika), Slavko Lenarčič iz Ljubljane (klarinet), pevci — Marta Stare iz Bohinja, Romana Ogrin iz Tržiča in Dare Ogrin iz Cerkelj, Frenk Kejžar z Jesenic (kitara), (čepita) vodja insambla Marjan Ogrin in Sašo Vavpetič iz Moravč (bas). Za prireditev je bilo v Preddvoru in okolici veliko zanimanje. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. treznem premisleku in na prigovarjanje prijateljev le odločil, da poskusi še eno sezono. Po uspehih v pravkar končani zimi je v četrtek zvečer vse razveselil z obljubo, da bo še najmanj leto dni vijugal med slalomskimi in velesla-lomskimi vratci. Na vprašanje, kakšni so bili občutki pri prvem padalskem skoku, je Branko Mirt iz Strahinja odgovoril: »Nobenih občutkov, en sam velik strah. Šele ko se je padalo odprlo, sem se oddahnil.« »Najpomembneje je da se dobro razumemo. Potem je tudi pot do uspehov lažja,« so povedali ostali člani »srebrne« leske ekipe — Dušan Intihar, Darko Svetina, Roman Božič in Benjamin Šmid. Vsi so z mislimi že na naslednjem svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v turškem glavnem mestu. Bojanu je izročil pokal odgovorni urednik Gorenjskega glasa Jože Koš-njek, Alenki predsednik zbora delavcev Časopisnega podjetja Glas Stojan Saje in leškim padalcem Ivan Torkar, predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko. Gostitelji so najboljšim gorenjskim športnikom dali še izdelek domače obrti — lepo narejene čajne s šopkom, predsednik TVD Partizan-Preddvor Bela Loje Gra- i Glasov športni dopisnik Janez Kikel (desno) v pogovoru z Bojanom Kr$ jem. šič pa domačinki Alenki Čudermanovi še posebno priznanje. Po žrebanju vstopnic — deset obiskovalcev bo leto dni brezplačno prejemalo Gorenjski glas — ter po nastopu mladinske folklorne skupine z Visokega in igranju ansambla RŽ so se na odru zvrstili domači športniki in teles-nokulturni delavci: Rajko Kopač, dobit-" nik bronaste kolajne v igri z zvenečo žogo na olimpijskih igrah invalidov v New Yorku, Tone Roblek, pobudnik za ustanovitev TVD Partizan Preddvor-Bela, Jože Cuderman in Božo Crijevič, vzgojitelja mladega športnega rodu in rokometna trenerja, Franci Orehar, dolgoletni predsednik društva, Lojze Vs, Ce, Grašič, član izvršnega odbora druijj od ustanovitve do danes in zadnja leta tudi njegqv predsednik. Njim iN morala na odru pridružiti še Ivko lajnar in Marjan Andolšek, ki pa se radi službenih obveznosti nista m°l udeležiti rireditve. Lojze Grašič je na kratko orisal dejavnost Partizan ki letos praznuje 25-letnico. Ko je Alenka Krišljeva — spretno domiselno je povezovala program napovedala konec prireditve, so gle*"] ci ob poslednjih zvokih ansambla R*. ploskanjem nagradili nastopajoče zaželeli vsem novih uspehov — sp° nih, delovnih ... 1 C. Zaplotnil1 Šport ob delavskem prazniku Tržič — Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu pripravlja v počastitev praznika dela več športnih prireditev. Na kegljišču pod avtobusno postajo poteka do 26. aprila vsak dan od 16. do 20. ure tekmovanje v kegljanju za moške in ženske sindikalne ekipe. Prijave sprejema Drago Koder v BPT Tržič. Strelska družina Štefe Anton-Kostja bo pripravila danes, v torek, med 12. in 18. [Č5|j KOLESARSTVO Sava najboljša na jadranski magistrali KRANJ — Vsi najboljši jugoslovanski kolesarji so od petka do nedelje vozili petindvajseto dirko Po jadranski magistrali. Na startu v Makarski so bili v tej dirki tudi vsi naši najboljši kolesarji, ki so z svojo vožnjo in zmagami v posameznih etapah pokazali, da so res odlično pripravljeni za letošnjo kolesarsko sezono. V skupni dolžini 544 kilometrov dirke je v skupni razvrstitvi zmagal Andrej Žaubi. Odlično so vso svoje znanje pokazali tudi kolesarji kranjske Save, saj so dobili jadransko magistralo kot moštvo, Marn, Kavaš, Cuderman, Ropret in Polanc pa so med prvo deseterico v skupni razvrstitvi. Vrstni red: Posamezno — 1. Žaubi (Rog) 10:34,32, 2. Marn (Sava) 10:34,38, 3. Robič (Novo mesto) 10:35,03, 4. Ka-vač (Sava B) 10:40,42, 5. Papeš (VŠ Kranj) 10:41,18, 6. Čerin (Rog) 10:41,26, 7. Cuderman 10:41,28, 8. Ropret (oba Sava A) 10:41,38, 9. Polanc (Sava H) 10:41,42, 10. Pavlic (Metaliacommerce) 10:41,46, skupno — 1. Sava A 31:57,49, 2. Rog 31:58,22, 3. Novo mesto 31:59,13. -dh (4 uro na strelišču na Cimpru ekipno' movanje v streljanju s puško M-480; roma s PAP. Ekipo sestavljajo tf1 strelci, prijave pa sprejemajo na pri' ditvenem prostoru. Že včeraj se je™ balinišču na Ravnah začel balinar5 turnir za dvojice, ki ga prireja Špo^ združenje 5. avgust. Danes ob 17. bo v domu Petra Uzarja hitropoti šahovski turnir za posameznike. Prl! ditelj, Šahovsko društvo Tržič spi*!**— ma prijave pred začetkom tekmoval V počastitev delavskega praznika vključuje tudi TVD Partizan Križe, bo jutri, v sredo, ob 17. uri pripravi' telovadnici osnovne šole Kokršk^i odreda v Križah posamično namizno' niško tekmovanje. Prijave sprejem*' do 14. ure v pisarni TKS Tržič. J. Kikel Alples odvzel točko Tržiču Kranj — V 13. kolu gorenjskega< gometnega članskega prvenstva Alples iz Železnikov na domačem igf ču odvzel točko ekipi Tržiča, ki še no prepričljivo vodi. Alpina je pretf gala Bled, Polet je v lokalnem derbi gladko odpravil Reteče, LTH je dol* izgubil s Kondorjem, Bohinj in LeS* pa sta se razšla z delitvijo točk. Izidi — člani: — Alples : Tržič 0:lV pina : Bled 2:0, Bohinj : Lesce 2:2, Po1' : Reteče 5:0, LTH : Kondor 1:2; vrS« red: Tržič 22, Alples 15, LTH 14 I pionirji — Alpina : Bled 1:1, Bohinj Lesce 1:3, Alples : Tržič 0:0, Polet : $ teče 0:3, LTH : Kondor 4:4, Jesenic« Polet 13:0; vrstni red: Bled 24, Jeseni 22, Lesce 17 itd.; mladinci — BohinJ Kondor 1:1; vrstni red: LTH 14, Le«f 12, Bohinj 11 itd.; kadeti — Lesce pina 3:0, LTH : Jesenice 3:0, TrigU»v Britof 1:3, Alpina : Britof 1:4, LTH : S" va 2:4, Jesenice : Triglav 0:3, LTH : { pina 3:0, Triglav : Sava 1:3, Britof :Jl senice 3:0; vrstni red: Britof 26, Sav 17, LTH 16 itd. P Nova* u Irebrni« leski padalci prejemajo pokal iz rok Ivana irkarja, predsednika medobčinskega sveta Zveze sin-katov za Gorenjsko. — Vse slike: F. Perdan. Brez njih ni športa. Zaslužni telesnokulturni delavci Preddvora in okolice: (od leve proti desni) Jože Cuderman, Lojze Grašič, Božo Crijevič, Tone Roblek in Franci Orehar. TRIGLAV: KOVINAR 2:1 (1:1). Stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 100, sodnik Petrič (Novo mesto). Strelci — 0:1 Vidovič (17), 1:1 Cotman (24), 2:1 Atlija (65). Triglav: Ste-novec, Mujič, Atlija, Gros, Tkalec, Belančič, Grubič (Vigec), Mrakl, Cotman (Z. Muhaverovič)t Radosavljevič, Murnik (Stankovič). Kovi' nar: Zupan, Novak (Ribič), Lepoglavec, Vidovič, Skozjanc, LapoviČ, Šoberl, Pignes (Klančnik), Zganec, Klakočer, Špehanja. V osemnajstem kolu slovenske nogometne lige so Triglavani doma osvojili točki z moštvom Kovinarja- iz Maribora. Gostje, ki so v Kranj prišli po točko, so začeli dokaj poletno in tudi prvi povedli. Po tem vodstvu so igro v svoje noge vzeli Triglavani in povsem nadigrali moštvo Kovinarja. Plod take igre je bil v prvem delu v korist Triglava, saj je bil po golu Cotmana izid izenačen. V drugem delu tekme so bili domačini še boljši in si z res izrednim zadetkom Atlija zagotovili zmago-(-dh) — Foto: F. Perdan J ISJSLJJ. APRILA 1985 PRAZNIČNE ČESTITKE 7. STRAN ^/mmSSSSSSSOLAS rii1 mira MIRA RADOVLJICA Vsem delovnim ljudem in poslovnim parterjem čestitamo ob dnevu OF in prazniku dela — 1. maju. KTL, industrija Mubl|ana, n.sol.o TOZD JELPLAST KAMNA GORICA n. sub. o. Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za praznik dela — 1. maj in dan OF J DOM OPREMA ŽELEZNIKI Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan OF, praznik dela P- 1. maj ter ob 40-letnici osvoboditve. POHIŠTVO LIP BLED Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplinoln svojstveno prijetnost pohištvu LIP Bled, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Pohištvo LIP Bled s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Pohištvo LIP Bled je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi. Pohištvo LIP Bled prodajajo v vseh večjih trgovinah s pohištvom. Prepričajte se in zadovoljni boste! lip bled lesna industrija 64260 bled, ljubljanska c. 32 tel. 064-77-661 Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan OF in praznik dela — 1. maj. Žito Ljubljana TOZD Triglav — Gorenjka proizvodnja pekarskih in konditorskih izdelkov Lesce TOZD Pekarna Kranj Proizvodnja pekarskih izdelkov Čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan OF in praznik dela — 1. maj Slovenske železarne ■£$5- VERIGA LESCE Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmatsko-hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril, n. sol. o. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem iskrene čestitke za dan OF in praznik dela — 1. maj. IMOS WK 4;OIEIkupaciji vključil v delo Osvobodilne .ronte in kasneje tudi v narodnoosvobodilno vojsko. 9. februarja 1944 je padel in Nemci so ga na skrivaj pokopali v' bližini sedanjega Mihovega doma ob cesti Kranjska gora—Vršič, po vojni pa so ga domačini "prekopali v Podkoren. Dan pred tekmovanjem je na Vršiču zapadlo pol metra snega, v nedeljo, 13. aprila, pa je bil lep sončen dan. Kranjskogorski žičničarji so s teptal1 cem lepo pripravili progo, planinci so izpeljali tekmo. Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje, diplome in plakete z likom tovariša Tita. Rezultati — cicibanke in pionirke: .. Erika Brojan, 2. Sanja Košir; ciciba-li in pionirji: 1. Marko Klofutar, 2. Jroš Pavlovčič, 3. Aleš Brezavšček; mladinci: Sandi Cizelj; članice: 1. Betka Grregori, 2. Senja Kotnik; člani I: 1. Jo-ze Lavtižar, 2. Jože Martinjak, 3. Andrej Kolenc; člani II: 1. Franc Kotnik, Janez Brojan, 3. Janez Košir; člani III: 1. Franci Mrak, 2. Marko Pogačnik; veterani: 1. Janko Šekli, 2. Rafko Kolbl, 3. Miomir Krstič. J. Gazvoda Smrt pod trosilnikom Zgornji Brnik — Pri delu s traktorjem se je v petek, 19. aprila, smrtno ponesrečila 60-letna Ivanka Kepic z Zgornjega Brnika. Kepičeva je na dvorišču čistila trosilec gnoja. Traktor, na katerega je bil slednji priklopljen, je pustila teči, da je poganjal lopatice trosilca. Ko je čistila, jo je za roke zgrabil kardan, nato pa še za lase in jo potisnil ob ohišje trosilnice, kar jo je zadušilo. POŽARI ZGORELO OSTREŠJE Potok — V soboto, 20. aprila, je na hiši Draga Šturma iz Potoka pri Železnikih nastal požar, ki je napravil za tri milijone škode. V sušilnici mesa so se vžgale saje, nato se je ogenj razširil na podstrešje. Domači so skušali ogenj pogasiti, toda to je uspelo šele gasilcem. Škoda je ogromna, saj je pogorelo vse ostrešje in na podstrešju shranjen gradbeni material za novo hišo. Da bi bila nesreča še večja, hiša ni bila niti zavarovana. POGORELA SUHA TRAVA Hotovlja — Na travniku v Pred-mostju je.v soboto, 20. aprila, Marija Krmelj iz Hotovlje trebila travnik. Pomagal ji je 15-letni sin, ki je nedaleč od gozda podnetil suho travo. Ogenj se je bliskovito razširil vse do gozda. Ker so gasilci požar pravočasno pogasili, ta ni ogrozil gozda. Zgorelo je le kakih 200 kvadratnih metrov trave in praprotja, tako da gmotne škode takorekoč ni. POŽAR NA POČITNIŠKI HIŠICI Bled — Vzrok za požar, nastal v soboto, 20. aprila, na počitniški hišici SCT iz Ljubljane Pod Stražo na Bledu, še vedno raziskujejo. Nenadoma so začela goreti bruna na hišnem vogalu, nato pa je ogenj zajel hišico vse do strehe. Ker je hišica stala blizu gozda, se je bilo bati, da bi se ogenj razširil tudi tjakaj, vendar so gasilci s hitro akcijo to preprečili. Na pogorišču je škode za milijon dinarjev- D. Ž. PROMONT LJUBLJANA - ČRNUČE TOZD Ogrevanje — vodovod VABI K SODELOVANJU MONTERJE OGREVALNIH IN VODOVODNIH NAPRAV ter POMOŽNE MONTERJE za opravljanje zahtevnih montažnih nalog po tehnični dokumentaciji ter opravljanje enostavnih rutinskih montažnih nalog na področju Gorenjske. Prizadevnost in uspešnost pri delu bomo znali primerno oceniti in nagrajevati. Sprejetim kandidatom bomo pomagali pri reševanju stanovanjskih problemov. Če vas delo na tem področju zanima, vas prosimo, da se zglasite osebno v kadrovski službi ali pa ponudbo pošljete v 15 dneh po objavi na naslov IMP PROMONT, Pot k sejmišču 30, Črnuče. Prejeli smo Novosti trkajo na vrata starega Kranja Sredi marca je bil v Gorenjskem glasu objavljen prispevek pod naslovom Novosti trkajo na vrata starega Kranja. Omenjena je bila tako imenovana »prometna glava« ki združuje na enem mestu avtobusni in potniški železniški promet. Avtor članka je prikazal svojo vizijo o ureditvi kareja »A«, to je predela severno od bivše gimnazije, levo od ceste Kranj—Jesenice. V načrtu, ki ga je predstavil, je povzel tudi idejo o železniški postaji pod mestom, ki sva jo podala v svojem nagrajenem natečaj nem predlogu o ureditvi centra Kranja Ciril Oblak in Ivan Romih. Tedaj sta bili podeljeni dve nagradi, prva in tretja, sklep žirije pa je menda bil, da se urbanistično urejanje tega prostora izvaja po nagrajenih predlogih. Mislim, da je bil zato predlog o postaji primestne železnice tudi vnesen v NESREČE NEPREVIDNI KOLESARKI Neprevidnost in neizkušenost dostikrat botrujeta prometnim nezgodam. Ob tem koncu tedna sta to potrdili tudi dve prometni nezgodi, ki sta se pripetili otrokoma, neizkušenima kolesarjema. • V petek, 19. aprila, je 11-letna Marija B. z Bleda na drogu moškega kolesa (brez sedeža in stopalk) peljala 8-letno Mojco K. Med vožnjo je Mojca vtaknila nožico med špice kolesa, zaradi česar sta deklici s kolesom padli. V nezgodi sta bili na srečo le laže ranjeni.' • Pri železniškem podvozu na regionalni cesti Radovljica—Kropa se je dva dni zatem ponesrečila 12-let-na Ksenija P. iz Radovljice. S kolesom se je bila namenila v Lesce k stari mami, pa je med vožnjo iz nepojasnjenega vzroka padla in se hudo ranila. Po nesreči je sicer vstala in se odpeljala v Lesce, kasneje pa so v bolnišnici na Jesenicah odkrili zlom lobanje in pretres možganov. PRED TOVORNJAKOM ČEZ CESTO Škofja Loka — V Škofji Loki se je v petek, 19. aprila, pripetila prometna nezgoda. Povzročil jo je 22-letni voznik osebnega avtomobila Stanislav Drnovšek iz Virmaš, ki je v križišču nenadoma zapeljal čez cesto na lokalno cesto. Nasproti je tedaj pripeljal tovornjak, ki ga je vozil 60-letni Milenko Krsmanovič iz Pod-lubnika. V trčenju sta bila voznika laže, sopotnik v tovornjaku, Slavko Nikolov, star 29 let, pa huje ranjen. NA PREHODU ZBIL PEŠAKINJO Bukovica — Voznik osebnega avtomobila Stane Škapin, star 36 let, doma iz Kranja, je v petek, 19. aprila, peljal proti Železnikom. V Bukovici je pri avtobusnem postajališču prečkala cesto 24-letna Branka Foj-kar iz Virloga. Ker je Škapin vozil prehitro, pred prehodom za pešce ni uspel ustaviti in je Fojkarjevo zbil. Huje ranjeno so žensko odpeljali v Klinični center v Ljubljano. D. Ž. 700-kilogramski sod na nogo Jesenice — V jeklarni jeseniške Železarne se je v petek, 19. aprila, ponesrečil 42-letni Mr.rtin Grubar z Jesenic. Stal je na kovinskem pode-stu in s sodelavcem odpenjal z žerjava 700 kilogramov težke sode, polne železnih odrezkov. Pri enem od sodov se je nenadoma zlomila pločevina, kjer je bil sod pritrjen na kovinsko vrv žerjava, in sod je padel Gru-barju na nogo. Hudo ranjenega delavca so odpeljali v jeseniško bolnišnico. urbanistični načrt mesta. Posledica tega je varovanje prostora na predlagani trasi železnice, objekti, ki so bili zgrajeni kljub temu, pa so začasni. Pred par leti smo izdelali načrt za izgradnjo zaklonišč, v katerem smo prav tako upoštevali omenjeno železniško postajo. Glede na vse to je potrebno, da ta predlog obrazložim. Predlagana je bila postaja primestne železnice z dvema tiroma za smeri Ljubljana in Jesenice. Na tej relaciji vozijo električni motorni vlaki dolžine približno 65 m s krmiljenjem na obeh koncih. Za tak namen bi bilo potrebno zgraditi podzemno postajališče, dolgo okoli 150 m, ter ob njem nekaj vzporednih prostorov, tudi v kombinaciji z javnimi zaklonišči. Povezava z avtobusno postajo je bila mišljenja s pomičnimi in običajnimi stopnicami ter klanči-nami tako, da je bila lokacija avtobusne postaje v tlorisu bolj v notranjost mesta. Ostali železniški pro- o, tev že tali hali na i Vzdr feii )bnov( Nizp Jot n, met bi potekal prek stare poS( ^e saj so kompozicije potniških' ^ Jet kov dolge od 200 do 250 m in1 ^n£ vleko imajo samo na enem k°! ^ d Na čelnih postajah je namreč j*c trebno zamenjati vleko (loko!" ^ } I ve). Ujg1 n Mislim, da je pet ali šest vetf j0 ,g£* podzemske železniške postaj*' Kranj preveč, saj imajo take v je le velika mesta s prometom1' ^ zne smeri. Mislim tudi, da je v ' javljenem predlogu premalo ' ^ e van sov na avtobusni postaji. Pre< som sem predlagal lokacijo a1. _ t sne postaje v Kranju na mesti)*— danje začasne lokacije, v katef ac o ei Lth LTH DO THN n. sol kadrovska komisija Objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. VS I SISTEMSKI PROGRAMER Pogoji itn bilo predvidenih okoli 45 boK (po trije zaporedni). Kot je bil" ^ °' javljeno, gre skozi to postajo ' >0j.P1 avtobusov dnevno. Mimog* ^ c naj omenim, da lahko poteka I ^ * met na postaji le v eni smeri, ^ mnogo avtobusov nima sprevo^. kov. rokg Ciril Obla1 le Vg -1--^toem fta gvis b*bi] >tojr etos ;est. o. TOZD RAČUNSKI CENTER ŠKOFJA LOKA, visoka izobrazba tehniške (vključno tehnična matematika ali'^° k zika) ali organizacijsko računalniške smeri; usmerjeno izobraževanje: profil diplomiranega programersk' ečj; ga inženirja ali diplomiranega računalniškega inženirja; ^n 4 leta prakse na programiranju. ' c^h VS II VODJA PROJEKTNE SKUPIN II J*v, Pogoji: višja šola organizacijsko-računalniške, tehniške ali ekonoms1*1 g,ni smeri; PaV usmerjeno izobraževanje profil inženirja informatike, progra^ % \ skega inženirja ali računalniškega inženirja; *° 1 leto prakse na programiranju AOP, do 2 leti prakse na orga"' 2rU zacijskih delih. 3. VS II ORGANIZACIJSKI PROGRAMER Pogoji: višja šola organizacijske, tehnične ali ekonomske smeri Posebna znanja: poznavanja principov AOP, znanje dveh programskih jezikov, znanje angleščine ali nemščine, 3 leta delovnih izkušenj. »2 te n pre] fal, l0,5 Z Na dela in naloge se sprejmejo delavci za nedoločen čas s poskusnim $ lom 3 mesece. Ponudbe sprejema kadrovsko socialna služba LTH DO THN z dokazili dni od dneva objave. . O rezultatu bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po sklepu kadrovsk' ^ komisije. j! *na •n'h OSTROJ LJUBLJANA in j t* str, AGROSTROJ LJUBLJANA Draga 15 Podjetje za proizvodnjo kmetijske mehanizacije in opreme n. sol. o. Ljubljana Po sklepu komisije za delovna razmerja delavcev DSSS objavlja prosta' la oziroma naloge: DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1 KV KUHARICE v počitniškem domu n? Bledu Pogoji: — KV gostinski delavec, 2 leti delovnih izkušenj, — higienski minimum, (bivanje v domu zagotovljeno). 2. SERVIRKE - SOBARICE v počitniškem domu na Bledu Pogoji: — PK gostinski delavec ali z delom pridobljene delovne l&A nosti, 1 leto delovnih izkušenj, (bivanje v domu 2 tovljeno). Delo združujemo za nedoločen čas s poskusnim delom, ki je v skladu s P' vilnikom o delovnih razmerjih delavcev. Kandidati naj v 15 dneh po obL pošljejo vloge z dokazili "o izpolnjevanju pogojev na naslov Agrostroj w bljana, Ljubljana, Draga 15. 5RJEK, 23. APRILA 1985 KRONIKA 9. stran (mmmmmmGLAS elim cestnim oznakam se črno piše [kranjskem cestnem podjetju bo letos komaj dovolj denarja za ratni premaz talnih oznak na gorenjskih cestah — Slaba tudi [Nmljenost s pokončnimi prometnimi znaki — Vseh težav ni opravičiti s pomanjkanjem sredstev, menijo zadolženi za *ost v prometu Kranj — Na Gorenjskem je prek kilometrov kategoriziranih Jj za vzdrževanje katerih je zameno Cestno podjetje v Kranju, le na njih vsako pomlad potreb-veliko obnovitvenih del.-je dobro o. pa tudi o možnostih za ures-tev teh opravil smo v našem gla-*> že pisali. Tokrat nas zanima sta-talmh oznak in druge prometne . 'alizacije, kar v veliki meri vpli-na varnost v prometu. tal^rževa*ce cest sm0 P°Prašaa' j^šni so njihovi načrti za letošnjo °novo talnih oznak, kaj jih ovira j/1 Izpolnitvi teh nalog in kolikšna je I j>reJenost pokončne signalizacije. ,°t nas je za uvod seznanil vodja oS' ^6 za vzdrževanje cest v Cestnem h' ^etJu Kranj Peter Porenta, njiho- n i^nančni plani za letošnje leto še kol dokončno izdelani, zato je tudi ■et »Rovanje obsega del težavno. oC predvidevajo, da bo pri obnovi jT^ih oznak verjetno manjši od lan- »roi j Saj vse ceste, ki to dopuščajo, bo- ije * lahko označili le enkrat, ponovno pO .Mačevanje pa bo najbrž zajelo sa- nV eno tretjino že označenih povr- *Večino cest,« je naglasil vodja njem denarja. Nedopustno je, da vzdrževalci niso doslej označili vsaj prehodov za pešce pred šolami in drugimi javnimi objekti. Prav tudi ni, da ne izbrišejo starih talnih oznak, ko delajo nove; dvojne črte ZRCALCE RAZBITO, POVEJ, KDO LASTNIK TVOJ BO POSLEJ! (Posnetek s križišča Stražiške in Delavske ulice v Stražišču pri Kranju, kjer je brezhibno ogledalo potrebno že zaradi bližine šole) — Foto: F. Perdan e& >^°te za signalizacijo in opremo cest vtd . Žibert, »bi morali označiti dva-jtD |**t ali trikrat na leto, ker se barva tet hitro obrabi zaradi pogostega 0|C S °nieta, včasih pa se tudi ne sprime ilo J>V°U s podlago zaradi prenizkih j 1 v "?}Peratur ob premazu. Ker ni doji* j 'j denarja, je ponavadi možno le a (0, atr»o označevanje v letu in i: na^e n'so stamo brezhibne.« tem je treba pojasniti, da vzdr r ^alci označujejo le ceste, ki so ši-^ vsaj 5,5 metra. In še na teh jih 0 varčevanje z denarjem prisililo, v* zarišejo le sredinsko belo črto, ejnaze z rumeno robno črto pa so n°rali opustiti, ttazen od denarja je označevanje QVisno tudi od marsičesa drugega, j^te morajo najprej zakrpati, da ne 1 bilo pozneje potrebno ponovno na-i^anje barve. Podlaga mora biti Jfreta vsaj na 15UC, da bi dosegli ob-tojnost barve. Glede na te zahteve 1 f Se n'so začeli z označevanjem j v Predvidevajo, da se bodo dela c^a že ta teden in jih bodo končali c nca JuniJa. Za označevanje osi imajo v cestnem podjetju dva ^cJa stroja, pričakujejo pa tudi en c ^jši, ročni stroj. Ker jim ob koni-c n za ta opavila primanjkuje delav-fVaV'.s^ pomagajo z začasnim zaposlo-»ipj^jem študentov. Dela opravljajo v *vnem ponoči, ko je manj prome-p" vseeno pa opozarjajo na potrebo VecJi previdnosti voznikov ob " ^ačevanju cest. ^*^a obnovo vertikalne signalizaci Uj k? Peter Porenta, »smo predvideli K A K miliinnn flinuriAir 7a nrn_ magistralnih cestah,« je pove- st Ki 2,8 milijona dinarjev. Za pro- . ne znake na regionalnih in lo-lO 'T''1. cestah DO treba zbrati okrog Vj' bilijona dinarjev, kar pa bo od-s^no od financiranja občinskih IJPnosti za ceste. So a na^e ceste ne bi mogli trditi, da *n i?01"0 opremljene s prometnimi »ih Najslabše je stanje na lokal-^. cestah, največ pomanjkljivosti ^ le pri smerokazih. Veliko znakov Uj Poškoduje pozimi med pluženj *n> še več jih objestneži polomijo lij. rno» ker nimamo dovolj zalog oK^ dobave za znake dolg, je pri tj **°vi precej težav. Škodljivo poče-st z znaki bo nujno treba odkriti in da k!!e kaznovati. Obenem mislim, bo treba bolj razumno odločati o postavitvi znakov, saj so bolj v škodo kot korist, če jih je preveč. Kako je z vzdrževanjem ogledal na nepreglednih mestih? Ker gre za pomagala in ne signalizacijo v prometu, ogledal mi nismo dolžni obnavljati. Za to poskrbimo le tam, kjer nam nekdo naroči in financira.« Predlogi niso vedno upoštevani Od vzdrževalcev cest smo se napotili k tistim, ki bedijo nad varnostjo v prometu. S komandirjem postaje milice v Kranju Mitjo Brajnikom in predsednikom komisije za prometno varnost pri SPV občine Kranj Golubom Čovićem smo govorili o problemih v zvezi s prometno signalizacijo, katere bi bilo treba odpraviti. Značilni pa niso samo za kranjsko občino, ampak tudi druge na Gorenjskem. Kot je naglasil komandir Brajnik, je za neurejeno prometno signalizacijo nekoliko krivo tudi ne dovolj premišljeno in s potrebami usklajeno urbanistično načrtovanje. Mnoge pomembne zadeve, takr je tudi z občinskim odlokom o urejanju prometa v centru Kranja, pri oblikovanju obidejo upravo za notranje zadeve in njihovo postajo. Ko se problemi pokažejo, je dogovarjanje o njihovem odpravljanju večkrat težavno in neučinkovito. »Veliko problemov nastane,« je ocenil predsednik Čovič, »ker vzdrževalci cest ne izpolnjujejo dosledno svojih obveznosti. Zakon o varnosti cestnega prometa jih je, na primer v 12. členu, obvezal, da do 20. 2. 1984 opremijo prehode za pešce s signalizacijo z lastnim virom svetlobe; take znake so v Kranju šele začeli postavljati, drugod pa zamujajo še bolj. Za opozorila o nujnih popravilih udarnih jam na cestah stalno iščejo neke izgovore, namesto da bi jih upoštevali. Tudi predlogi naše komisije prevečkrat naletijo na gluha ušesa. Dogaja se celo, da prometne znake postavijo drugam, kot to določa odločba prometnega inšpektorja. Za to sta med drugim kriva delitev del med cestnim in komunalnim podjetjem ter drugimi izvajalci in slab nadzor del.« Kot sta menila sogovornika, vseh težav ni moč opravičiti s pomanjka- nj 'i^HMiuNipmlHi11 to*« v&%Mii^^^ > mmmtmm* kk*US POKUS, KATERI VOZNIK SE ZNAJDE V TEJ ČAROVNIJI? (Posne-bi^^iSča pred Globusom v Kranju, kjer se stare talne oznake mešajo z no-hHh' Velilc zamašek za promet pa je avtobusno postajališče na dveh nekda-voznih pasovih) — Foto: S. Saje lahko voznike spravijo v nevaren položaj. Spisek nepravilnosti v prometni signalizaciji bi bil dolg, če bi naštevali posamezna nerešena vprašanja. Posebno zaskrbljuje dejstvo, da bodo letos zaradi pomanjkanja denarja talne oznake verjetno še slabše urejene kot lani. Belim cestnim oznakam se torej črno piše, ker dinarske škarje odre-žejo vse manj vzdrževalcem cest. Kdo bo odgovoren, če bo zaradi naših vse slabše označenih in urejenih cest bolj črna tudi kronika o nesrečah voznikov?! Stojan Saje Za večjo varnost v prometu Kranj — Prometna vzgoja bo morala biti tudi v bodoče pomembna učna sestavina mladega rodu, saj je promet dejavnik v našem vsakdanjem življenju. Da bi dosegli čim večjo prometno varnost, moramo poučevati že najmlajše. Vsestransko bi si morali prizadevati, da bi prometno vzgojo vključili v redni učni program. Že vrsto let ugotavljamo, da prometne nesreče na naših cestah zahtevajo vse večji krvni davek. Nujni so torej odločni ukrepi, ki bodo zagotovili večjo varnost v prometu. S tem namenom so potekale v kranjski občini priprave za šolska tekmovanja Kaj veš o prometu, najboljše šolske ekipe pa so tekmovale 13. aprila na občinskem tekmovanju. Na prireditvi, ki jo je organiziral svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kranj, so učenci osnovnih in dijaki srednjih šol dosegli zadovoljive rezultate. V osnovnih šolah so tekmovali tudi v pisanju spisov in izdelavi likovnih del o prometu. Najboljše ekipe in tekmovalce so nagradili s pokali in odličji, za najuspešnejše spise in slike pa so podelili praktične nagrade. Prometno tekmovanje je bila le ena od nalog SPV. Sedaj že poteka uresničevanje drugega dela programa sveta, to so izpiti za kolesarje in mopediste. Tudi z njimi naj bi prispevali k večji prometni varnosti. TOM Za večjo prometno varnost Kolesarji Kolesarji se morajo v javnem prometu prav tako kot drugi udeleženci ravnati po prometnih pravilih. Zanje je tudi nekaj posebnih določil. 17. člen zakona o varnosti cestnega prometa pravi: hitrost vožnje koles in koles z motorjem, ki vozijo po kolesarski stezi, ne sme biti večja od 30 km na uro. Kadar kolesarski klubi prirejajo športna tekmovanja, morajo imeti dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa za notranje zadeve. Če prireditev poteka po cestah na območju dveh ali več občin, izda tako dovoljenje Republiški sekretariat za notranje zadeve. Kdor preseže dovoljeno hitrost s kolesom, se kaznuje z 200 din, če pa je bila s prekrškom povzročena nevarnost za druge udeležence v prometu ali prometna nezgoda, je kazen 300 do 1500 din ali zapor do 15 dni. Če pravna oseba tekmovanja ni prijavila pri pristojnem upravnem organu, se kaznuje z denarno kaznijo od 3000 do 30.000 din, odgovorne osebe pa s 400 do 20.000 din. Nenadzirano dirkanje po cestah se ne splača. Najbolj problematične so neformalne skupine kolesarjev v klubskih ali podobnih dresih, ki zavzemajo polovico cestišča in dirkajo tako, kot da so njihove tekme prijavljene po vseh pravilih in zavarovane. Pogosto se tako obnašajo tudi posamezni dirkači, s tem pa povzročajo nevarnosti tako sebi kot drugim. Naj kolesarji vozijo za rekreacijo, trening ali pa je to le vožnja na delo ali po opravkih — vedno naj bo varnost najpomembnejša. ' Mrak S sekiro nad soseda V. Mitrović očitno ni maral svojega soseda, saj ga je lani z vpitjem zbudil sredi noči in napadel, septembra pa se ga je lotil s sekiro Kranj — Na enotno kazen 2 leti in 7 mesecev zapora je bil pred Temeljnim sodiščem v Kranju obsojen 30-letni Vo-jislav Mitrović iz Preddvora zaradi kaznivega dejanja poskusa umora in grdega ravnanja. Dogodek se je pripetil 30. septembra lani. Ko se je popoldne Mitrović vrnil domov, so bila vrata v hodnik, kjer je njegovo in še eno stanovanje, zaklenjena. Zato je z zunanje strani hiše pristavil lestev in se povzpel do kopalniškega okna, pregledal svoje stanovanje in nato čakal na ženo. Ta je prišla iz stanovanje Štefana B. To je Mitrovića razjezilo, začel se je prepirati z ženo in ji groziti, da jo bo s sekiro. Mitrovićeva žena se je zatekla v stanovanje Štefana B., za njo pa je vstopil tudi Mitrović. Ko je žena prestrašena zbežala, sta se moška sprla; Štefan B. je Mitrovića podil iz svojega stanovanja tako, da se je ta ritenske umikal. Na pragu pa je z obema rokama dvignil sekiro in zamahnil proti Štefanu B. Rezilo sekire ga je zadelo v vrat in prsni koš in mu prerezalo mišice na vratu in vratno veno, tako da je močno krvavel. Ko je Mitrović zagledal kri, se je prestrašil in ni več udrihal. S pravočasno zdravniško intervencijo so Štefanu B. rešili življenje. Sodišče je ugotovilo, da Mitrović ni zamahnil v silobranu in ga torej Štefan B. ni napadel. Takrat je bil zelo razburjenj, deloma je bil tudi pod vplivom alkohola, in tudi njegova sposobnost razumevanja dejanja in obvladanja je bila zmanjšana, a ne bistveno. Sodišče je ugotovilo, da je obtoženi agresivna osebnost, saj je bil zaradi takega obnašanja že obravnavan pri sodniku za prekrške. Tudi s Štefanom B. se je marca lani že pretepal. Štefan B. je namreč že spal, ko ga je vinjeni Mitrović zbudil z razbijanjem po vratih in vpitjem, da ga bo ubil. Ko je odprl vrata, ga je Mitrovič udaril s pestjo, v samoobrambi ga je Štefan B. udaril z letvijo, Mitrović pa mu jo je iztrgal iz rok in ga z njo udaril po zapestju. Pri odmeri kazni za prvo dejanje je sodišče uporabilo omilitvena določila in izreklo kazen 2 leti in 6 mesecev zapora. Pri tem je upoštevalo, da je dejanje storil ob zmanjšani prištevnosti. Obe dejanji, za drugo mu je odmerilo mesec in pol zapora, pa je zagrešil iz sovraštva do Štefana B. Sodišče je med olajševalnimi okoliščinami upoštevali, da ima Mitrović dva majhna otroka in da je dober delavec. Ni pa seveda moglo mimo tega, da je Mitrović kar dvakrat napadel oškodovanca in da je tudi sicer nagnjen k agresivnim dejanjem. Prodajal tudi za svoj žep S. K., prodajni referent v LTH, Škofja Loka, je lani in leto prej nekajkrat prodal opremo tako, da je imel sam korist, LTH pa škodo — Na ta način naj bi si bil prisvojil več kot milijon novih din 704.696,50 din. Konec meseca pa je sladoledni pult naročil obrtnik z Gorenjske. Na račun opreme je izročil S. K. 81.000 din. Ta je na dobavnico napisal, da je sladoledni pult že plačan z avansom, ki ga je plačala F. M. Obrtnik je lahko pult takoj odpeljal, četudi je na dobavnici videl, da je napisano drugo, ne njegovo ime. Pult je vreden 180.460 din, vendar LTH tega denarja ni dobila, saj je predujem in račun za pult zadržal S. K., kasneje pa je izdal lažni račun na ime obrtnika. Na ta način je omogočal nekaterim, da opreme niso plačali v celoti. Sam je imel od tega seveda korist, LTH pa škodo. Zaradi suma kaznivega dejanja grabeža v zvezi s kaznivim dejanjem poneverbe so delavci unz Kranj ovadili javnemu tožilstvu 36-letnega S. K., prodajnega referenta v LTH Škofja Loka. S. K. je bil zaposlen v LTH kot prodajni referent kakih deset let in je zatorej dobro poznal finančno poslovanje. Ko je strankam prodajal hladilne pulte in drugo opremo za lokale, je prišel na misel, da bi pri tej prodaji lahko nekaj denarja padlo tudi v njegov žep. Lani in leto prej je nekajkrat poskusil in to uspešno, tako da je oškodoval svojo delovno organizacijo za 1,407.812,00 din, od tega pa si je prisvojil 1,062.287,00 din. Denar, ki so ga kupci plačevali za naročeno opremo, je dokaj preprosto preusmeril v svoje roke. Nekaterim kupcem so namreč na posebne želje izdelovali opremo po naročilu in v dogovorjenem času, pri tem pa so kupci že vplačali nekaj denarja ali so znesek poravnali v celoti. Tu je poegel vmes S. K. Junija leta 1983 je kupec za hladilni pult vplačal predujem v višini 70.000 din, cena zanj je bila 127.271,50 din. Predujem je sprejel S. K., ostalo pa naj bi kupec poravnal v treh tednih. S. K. je napisal dobavnico, iz katere je bilo razvidno, da je kupec plačal pult v celoti in na podlagi tega je LTH pult tudi odposlala. Predujem, ki ga je plačal kupec, je S. K. obdržal, kasneje izdal storno dobavnico ter izdal novo na izmišljeno ime. Nanjo je pripisal, da je bil pult že poslan. Tako vpisan nov naročnik pulta je račun, ki so ga poslali iz LTH, seveda zavrnil, LTH tako ni dobila denarja, S. K. pa je predujem zadržal. Včasih, je ravnal tudi drugače. Ko je lani avgusta kupec iz Struge kupil slaščičarsko vitrino in pomivalno korito, je izročil celotno vsoto — nekaj več kot 164.000 novih din — prodajnemu referentu. Ta mu je napisal dobavnico, tako da je lahko kuoljeno odpeljal. Vendar S. K. denarja ni vplačal pri blagajni, temveč si je celotni znesek prisvojil. S. K. ni pomi.šljal, uporabiti že vplačani znesek naročnika za drugega kupca. Tako je marca lani F. M. iz Zagreba v predstavništvu LTH v Zagrebu naročila in plačala opremo v vrednosti GORENJSKA NOČNA KRONIKA NEKDO ZBIRA PLOČEVINO S STREH Neznanec si je oni dan lepo pripravil pločevino. S strehe barake v Zmincu jo je kakih 10 kvadratnih metrov odvil in kose spravil na zadnji strani barake. Odnesti pa ni več utegnil ali pa je čakal noči. Vendar pa so odkrito streho pravočasno opazili, našli skrito pločevino in zmikavtu prekrižali račune. Da zdaj ne bo poskusil še kje drugje? RAZGRAJAL DOMA V stanovanju enega jeseniških blokov je pred dnevi nastal družinski prepir in pretep. Posredi je bil kajpak alkohol. Pa so vinjenega možaka, ki se je spravil nad ženske člane družine z udarci, prišli iskat miličniki in ga pospremili v prostor za iztreznenje in pustili, da mu je alkohol hlapel iz glave vso noč do jutra. Da pa bo razgrajanje nasilnežu bolj ostalo v spominu, bo poskrbelo še vabilo k sodniku za prekrške. L. M. (mmmmmGhAS m stran PRAZNIČNE ČESTITKE TOREK, 23. APRILA 1 r TEKSTILNA TOVARNA KRANJ, Savska cesta 46 ZVEZDA ČESTITA VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK DELA - 1. MAJ Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ZA ODRASLE Čestita slušateljem, sodelavcem in delovnim ljudem za dan OF in praznik dela — 7. maj. r ZA DOBRO POČUTJE V PRAZNIČNIH DNEH: SO POSKRBELI V POSLOVALNICAH KOKRE KRANJ S PESTRO IZBIRO: — športne konfekcije — pletenin — perila — in ostalih izdelkov za rekreacijo in oddih Čestitamo za praznik OF — 27. april in 1. maj — praznik dela na izletu na pikniku VELEBLAGOVNICA KRANJ KLADIVAR 64226 ŽIRI YUGOSLAVIA TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO P o ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ IN DAN OF 64245 Kropa tel. (064) 79-481 UKO Kropa čestita ob dnevu OF in prazniku dela — 1. maju in vam priporoča, da obiščete našo trgovino! Izbirali boste lahko med kovanimi, graviranimi, cizeliranimi in drugimi izdelki kroparske domače obrti. Trgovina je odprta vsak delavnik od 8. do 14. ure in vsako soboto od 9. do 12. ure! SPAR-MARKT SPAROVEC STRUGA - Strau 66 tel. 9943-4227-23-49 Iz naše posebne ponudbe: margarina 1/2 kg 19,90 Asch riž 1 kg ' 9,90 Asch Alvorado Kava 1 kg 89,90 Asch ZELO UGODNA MENJAVA CENTRALNO SKLADIŠČENJE ZA ALVORADO KAVO HANS MAR ESC H ŽAGA VVEIZELSDORF deske za oblaganje — 16 mm že od 55 Asch naprej za kv. m. povprašate lahko tudi v trgovini Sparovec. M»rc«tor SOZD Mercator n. sub. o. Kmetijsko gozdarska zadruga MERCATOR p. o. 64226 ŽIRI kmetijsko gozdarska zadruga SORA — SORA Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalcem, potrošnikom in kooperantom čestitamo za praznik dela 1. maj in dan OF Poskusite srečo na srečkah majske loterije, saj vas čaka 19. premij in 199.376 dobitkov v skupni vrednosti 48.000.000 din. GLAVNA PREMIJA 8.000.000 din ŽREBANJE 7. maja 1985 SREČO JE TREBA DELITI LOTERIJA SLOVENIJE GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ 1 Komisija za delovna razmerja TZO Naklo oglaša prosta dela in naloge: FINANČNO-RAČUNOVODSKA DELA Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: — srednja šola ekonomske smeri, — 1 leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, Jezerska 41, Kranj, kadrovska služba. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj, p.o. objavlja prosta dela in naloge REFERENTA ZA EKONOM SKO PROPAGANDO Pogoji: — dokončana IV. ali V. zahtev-nostna kategorija (oblikovalni tehnik ali črko-slikar). Za obojestransko sodelovanje za nedoločen čas se bomo odloČili po trimesečnem poskusnem roku. OD je po pravilniku. Kandidati naj pošljejo svoje pri jave v roku 8 dni po objavi n8 naslov: PPC Gorenjski sejeifl Kranj, Stara cesta 25, Kranj. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po izbiri ustreznega kandidata. Obod ELEKTROMOUSTRUA CETMJE SERVIS LJUBLJANA 61000 Cetawika103 Obod Ljubljana Objavljamo licitacijo servisnega vozila: ZASTAVA 435 F, LETO IZDELAVE 1981, št. karoserije 0522055, št. motorja 798178, prevoženih 80.000 km, v nevoznem stanju, začetna cena 40.000,00 din. Licitacija bo 25. aprila 1985 od 11. do 13. ure na Gradni-kovi 4 v Kranju. Ogled vozila je možen med 10. in 11. uro istega dne. KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge ŠOFERJA - VOZNIKA TOVORNJAKA Pogoj za opravljanje teh del je izpit za voznika C kategorije. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema 8 dni po objavi oglasa sekretariat Kmetijske zadruge Škofja Loka. 4^ GIP GRADIŠ TOZD LIO ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge: UPRAVLJANJE KOTLOVNICE Pogoji: — opravljen izpit za kurjača kotla in 6 mesecev delovnih izkušenj. Delo se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 30 dni. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili do 30.4.1985. ifež3. APRILA 1985 PRAZNIČNE ČESTITKE rJSP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Mirka Vadnova 5 Prlmskovo — Komunalna cona Uvajamo: vodnogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne proti-erozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska Jtela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja niz-*ih gradenj čestitamo občanom Kranja, Jesenic, Radovljice, Tržiča in Škofje Loke za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj. 11. STRAN MSPMGLAS A alpina, ŽIRI Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan OF in praznik dela — 1. maj ter jim želi vnaprej veliko delovnih uspehov ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik OF — 27. april in praznik dela — 7. maj j?rojektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in ''bkega toka. deluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja °bdelovalne in druge naprave, 'odaja elektrotehnični material na debelo in drobno, ^rvisira izdelke priznanih firm: Iskra, El, Riz, Elind, Čajavec, Qrundig in Sever. projektira • proizvaja • instalira • prodaja SERVISIRA SLOVENSKE ŽELEZARNE tovarna vijakov plamen kropa po. Za praznik dela in ob dnevu OF čestitamo vsem poslovnim prijateljem, sodelavcem in bralcem Gorenjskega glasa. KOT KOVINSKO PODJETJE KRANJ Šuceva 27 Čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik OF — 27. april in praznik dela 1. maj Q sozd GLG združeno gozdno in lesno gospodarstvo-bled v. r GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ S TOZD gozdarstvo Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TO kooperantov Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik OF — 27. april in za praznik dela — 7. maj! Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi y °jimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, •, dovodno-inštalaterska, kleparska, krovska, avničarska, pleskarska in električarska. VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ " STORITEV TER POLAGANJE PARKETA IN TAPISOMA GQstita vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem *a Praznik OF — 27. april n Praznik dela — 1. maj J E3 Obrtno podjetje Knjigoveznica in tiskarna Radovljica Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan OF 1 in praznik dela — 1. maj t. SEorfona Industrija mesa, mestnih preradževina i konzervi Novi Sad, Predstavništvo in skladišče Kranj v skladišču v Kranju, C. Staneta Žagarja 51, / telefon 063-25-268 in 064-25-267 nudi: sveže meso, trajne in poltrajne klobasičarske Proizvode, suhomesnate proizvode in konzerve. posebno priporočamo trajne izdelke visoke kvalitete. čestita občanom Gorenjske za praznik OF - 27. april 'n praznik dela — 1. maj KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ n. sol. o. - TOZD KOMUNALA, KRANJ, - b. o. - TOZD OBRT, KRANJ, - b. o. - TOZD GRADNJE, KRANJ - b. o. - TOZD OPEKARNE, KRANJ - b. o. in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Delovni kolektiv čestita gorenjskim občanom in poslovnim prijateljem za praznik OF — 27. april in za praznik dela — 1. maj 12. STRAN OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE TOREK, 23. APRILAjJ SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME DELOVNA ORGANIZACIJA p. o. LJUBLJANA n.sub.o. INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV - KRANJ 64001 KRANJ - JUGOSLAVIJA Izdelujemo stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje za kovinsko industrijo. Čestitamo za dan OF in praznik dela — 1. maj JOSIP KRAŠ art. 1560 6.400 din cena brez promet, davka ANTILOP art. 3140 5.900 din cena brez promet, davka JOSIP KRAŠ art. 8778 4.600 din cena brez promet, davka Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan OF in praznik dela — 1. maj. Delavci — TOZD za ptt promet Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, — TOZD Telekomunikacije Kranj in — delovne skupnosti skupnih služb, združeni v PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ čestitajo vsem uporabnikom ptt storitev za praznik OF — 27. april in za praznik dela — 1. maj Gostili LOVEC. Gorice I® telefon 57-033 Čestitamo za dan OF in praznik dela 97: SOZD MODA ELITA KRANJ w Vsem kupcem ČB' stitamo za 27. ap\ in prvi maj in vas v& bimo na obisk. Delovna organizacija EMONA MERKUR, M LJUBLJANA, Smartinska 130 Komisija za delovna razmerja TOZD MALOPRODAJA Ljubljana, Smartinska 130, va" k sodelovanju ZA MARKET STRAŽIŠČE Kranju delavke za opravljani del in nalog: — TOČENJE PIJAČ Pogoji: — KV točajka, delovne izkušfl)1 zaželene, — poskusno delo en mesec. — PRODAJA ŽIVILSKEGA BLAGA Pogoji: — KV prodajalka, delovne 9 kušnje zaželene, — poskusno delo 1 mesec. ZA MARKETA KRANJSKA GORA IN JESENICE k S' 21 n S? 5. — 2 delavca ZA PRODAJO MESA Pogoji: (; — KV mesar z delovnimi izKu j " šnjami, — poskusno delo 2 meseca. Prijave sprejemamo 15 dni P* 1^ objavi na naslov: Emona M^1 kur, Služba za kadrovsko splošno dejavnost, Ljubljafl9 &rei Smartinska 130. O izbiri boflj Ku, vse kandidate obvestili v' dneh po zaključenem roku sprejemanje prijav. __)S _ ci a Železniki Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan OF in praznik dela — 7. maj [K, 23. APRILA 1985 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN (mmm^SlGLAS nex adria aviopromet RED LETENJA »POLETJE 85« Ljubljana, M: 313-366 n^-—- i velja od 1. maja do 31. oktobra 85 NOVE SEZONSKE LINIJE IZ LJUBLJANE V: DUBROVNIK NA OBMORSKA LETALIŠČA PULO SPLIT IZ PORTOROŽA V: BEOGRAD TIVAT TIVAT NA VOLJO SO VAM DRUŽINSKI, SKUPINSKI IN OSTALI POPUSTI Kuzmičeva 7 PODROBNEJŠI RED LETENJA DOBITE V VAŠI TURISTIČNI AGENCIJI metalka prodajalna kamnih Prodajalna je odprla vsak dan od 7 do 19 ure. ob sobotah od 7 do 13. ure P9odna prodaja Parničnih ploščic JSRUB - VS kvalitete, velikosti 20 x 20 cm J Ploščice so primerne za oblaganje fasad, balkonov, teras odporne so proti temperaturi cena za 1 kv. meter 972,40din /Alf« NABIRALKE — NABIRALCI! NABIRAJTE POLŽE kupujemo žive polže s hišicami svetlo rjave in sive barve. Velikost hišice mora biti najmanj 28 mm v premeru. Za ugotovitev pravilne velikosti vam služi na listu označeni obroček. Mercator — Eta Živilska industrija Kamnik Informacije na tel.: 061-831-622 jj^AVA ZA NOTRANJE ZADEVE KRANJ Pisuje javno dražbo — licitacijo za naslednja osnovna sredstva: % °sebni avto Citroen GXF, leto izdelave 1976 4 kom ' 3 kom izklicna cena 140.000,00 din j Jsebni avto Zastava 750, leto izdelave 1979, nevozen 60.000,00 din osebni avto Zastava 101, leto izdelave 1978 in 1979 od 120.000,00 do 145.000,00 din osebni avto VW Golf, leto izdelave od 1978 do 1980 od 210.000,00 do 250.000,00 din e' £sebni avto VW Golf - poškodovan, leto izdelave 1982 175.000,00 din f Motorno kolo BMW R 50/5, leto izdelave 1970 210.000,00 din ' "Uoped Tomos Colibri, letnik izdelave 1968 12.000,00 din j^citacija bo v sredo, 24. aprila 1985 v garaži UNZ Kranj (za stavbo SO * j ar*j) za družbeni in zasebni sektor ob 15. uri. j,, ^fesanti si lahko ogledajo vozila uro pred pričetkom licitacije. V prodaj-prCeni ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec. Interesenti morajo licitacijo položiti 10-odstotni polog od izklicne cene. ^Pec lahko plača kupljeno takoj ali najkasneje v treh dneh po licitaciji. N?£Vska in g°stlnska DO ŽIVILA Kranj, n. sol. o., KrL °* Cesta na okr°gl0 3 — TOZD Delikatesa Kranj, n. sol. o., u*nj, Maistrov trg 11 h!llavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in »aloge: j fRODAJALCA i Kuharja °elavke v kuhinji °8oji: 1. tod. IV. stopnja SI — smer prodajalec, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni; IV. stopnja SI — smer kuhar, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni; osnovna šola, poskusno delo 30 dni, — delovno razmerje se sklene za določen čas, nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu. siirif PriJave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska Vs- a DO Živila Kranj, Maistrov trg 11, 8 dni po objavi. f0/Prijavljeni kandidati bodo pisno obveščeni o izidu izbirnih postopkov v *sj^u 30 dni po opravljeni izbiri. Industrija volnenih izdelkov SUKNO ZAPUŽE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. IZMENOVODJE BARVARNE 2. SKLADIŠČNIKA SUROVIN 3. VZDRŽEVALCA PARNIH IN VODNIH INSTALACIJ 4. MIZARJA 5. ZUNANJEGA DVORIŠČNEGA DELAVCA 6. VEČ NK DELAVK ZA TKALNICO IN PREDILNICO Kandidati morajo za izpolnjevanje navedenih del in nalog poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — tekstilno-kemijski tehnik s 6 meseci delovnih izkušenj; pod 2. — prodajalec z opravljenim tečajem za skladiščnika oziroma nedokončana srednja šola; pod 3. — dokončana šola kovinarske smeri z opravljenim tečajem za varjenje; pod 4. — lesar širokega profila — mizar oziroma PK; pod 5. — nedokončana osnovna šola; pod 6. — dokončana osnovna šola. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Po pravilniku o delovnih razmerjih je predvideno trimesečno poskusno delo. Pisne prijave t dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v roku 8 dni pošljejo na naslov: Sukno Zapuže, Zapuže 10 a, Begunje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končani objavi. IP SGP TEHNIK tegjg^ggg SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA TOZD Gradbeništvo objavlja proste delovne naloge za nedoločen čas: 1. KV KUHARJA Pogoji: — KV kuhar in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni, — delo je v izmenah. 2. HIŠNIKA Pogoji: — KV delavec lesne ali kovinske stroke in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih, — poskusno delo 60 dni. Nudimo dvosobno družinsko stanovanje. 3. KV STAVBNEGA KLJUČAVNIČARJA Pogoji: — KV stavbni ključavničar in 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo je 60 dni. 4. KV KLEPARJA Pogoji: KV klepar in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni. 5. STROJEPISKE za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) Pogoji: — administrativna šola ali strojepisni tečaj, — 1 leto delovnih izkušenj, preizkus znanja pred nastopom dela. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba SGP Tehnik, Škofja Loka, Stara cesta 2, 8 dni po objavi. V MERKURJEV! trgovini UNION na JESENICAH smo poleg velike izbire izdelkov iz porcelana in keramike opazili veliko Izdelkov Iz brušenega stekla. Na zalogi imajo kozarce, vaze, žardinjere, sklede, pladnje... PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge 1. KUHANJE IN PRIPRAVLJANJE HRANE — za nedoločen čas 2. UREJANJE DRUŽBENEGA STANDARDA — za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu) Pogoji: pod 1. — poklicna šola gostinske stroke, — poskusno delo traja 2 meseca; pod 2. — višja šola za socialne delavce ali višja pravna oziroma upravna šola z enoletno prakso na podobnih delih in nalogah. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja DSSS Podjetja za PTT promet Kranj. Komisija bo sprejemala prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri. KRAJEVNA SKUPNOST TRATA ŠKOFJA LOKA Na podlagi 49. člena Statuta KS in sklepa seje sveta KS z dne 10.4. 1985 razpisujemo prosta dela in naloge TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI TRATA - ŠKOFJA LOKA Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske ali sorodne smeri ter 3 leti delovnih izkušenj, — znarije strojepisja, — imeti mora organizacijske sposobnosti ter moralnopoli-tične in osebne vrline. Kandidat bo izbran za 4 leta in je po preteku te dobe ponovno imenovan. Delo je vezano na občasno deljen delovni čas. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi na naslov: Svet Krajevne skupnosti Trata, Mestni trg 38, Škofja Loka. novo inex adria aviopromet Stvitig COLA DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIAUTETE GLAS 14. STRAN. OGLAS!, OBVESTILA TOREK. 23. APRIlA ® RESTAVRACIJA IN ČRPALKA MALLE V RRODEH NA KOROŠKEM ZNIŽANO OD 23.4.1985 - 4.5.1985 KAVA RRASIL 1 kg Asch 89? 90 KAVA VVIENER 500 g Asch 59? 90 NESCAFE KAVA ftO90 200 g Asch V W ■ MARGARINA RAMAlft90 500 g Asch I V ■ RENSDORP ČOKOLADA 300 g Asch 19? 90 ITALIJANSKI RIZ 1 kg Asch 9? 90 ROZINE 1/2 kg Asch 13? 90 GOLO LAOEL WHISKY 0,7 It. Asch 79? 90 KALODERMA KREMA 150-g-Dz. Asch 18? 90 MODERN LAK ZA LASE 1 Oz. Asch 19? 90 MEHCALEC 4 It. Asch 29? 90 TEKOČINA ZA POSODO 4.«.5 44? 90 S£\/m NE MlUlM, MfiDKA rJKViV//MV KA*fN&TONOYM ftCfMOVA KU- PUJ SODOBNO WHftim> toHIŠTVO, Potit, TE&A TA Bo-Vtf /Z6*AIA CIN50U UGOPEN NAKUP! FRKVOZ DO SOKMOb /OtAVA N4K#>A, KtAM D08AVN/ 4o/Cf, $TXOKOWO &VJCT0VANJK ftO-IZMJMCIV, IZHEZA NA t>OMVt MOŽNOST NAKOPA NA POTtOŠNiM K&P1T-KA*. l&£ (jOtOMOZU 00 nakupu, ME / z 05 Tako o$a>u£M KUPU, bova PRtHRAN/LA & za oorusr... OB VSEM "TEHPAlEMRKA ČNA MOH7AiAfcW/NJ GOtEHIE 00 SO KM OO KAAJ4 NAKITA Hi V/t&NOST/ MWM NH> #0,000,00 M! (H KJtt M/SU/Šj VSE TO £... @ metalko blagovnici v Ljubljani in Mariboru ter prodajalna Kamnik od 8. 4. do 20. 4. 1985 SODOBNA KUHINJA - SODOBEN DOM v sodelovanju s proizvajalci Brest Cerknica, Gorenje Titovo Velenje, Lipa Ajdovščina, Marles Maribor In Svea Zagorje. S PAR Naš oredlofl* Naredi,e dom še leP§i . Tapete in fotoposterji VETA vam bodo v pomoč. Kako: Kdaj: Važno: Lahko naredite sami. Oglejte si prikaz polaganja tapet s specialnim priborom Povprašajte v Astri Blagovnici Kranj Popusti, izjemno nizke cene, široka ponudba fotoposterji samo 64,45 din Blagovnica Kranj #e,k GRADIMO SKUPAJ Če polžek bil bi večja ž'val, gradbeni material"^ v Metalki poiskal. od 16. 4. do 30. 4.19** brezplačen prevoz do 30 km od kraja nakupa (m) metalka Metalka, prodajalne na Topniški v Ljubljani, v Domžalah, Kamniku in Ptuju @L23. APRILA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE 15. STRAN @@®SSWESGLAS \LI OGLASI $±27-960 lODAM — lepo jalovo KRAVO za za-Fr1 zamenjam za manjšo pleme-pdrej Pavlin, Sp. Veterno 5, Tr- it^am ZIMSKA JABOLKA po 30 t^dričeva 52, Škofja Loka 4830 T^m stereo AVTORADIO z »fa 2 x 20 W in FOTOAPARAT EM. Vojko Konc, Visoko 5, 4831 fea*m jedilni KROMPIR. Tene-Golnik 4832 ijjijam novo belo dolgo OBHAJA OBLEKO. Pohleven, Zevni-I*> Orehek, Kranj 4833 'Jjam 200 kg semenskega IMPIRJA igor in 100 kg jedilni-^niendska dobrava 1, Komenda 4834 «m moško dirkalno KOLO *n. Drulovka 21 4835 «m rabljeno litoželezno PEČ ftralno, kombiniran ŠTEDIL-P plin, 4 elektrika) in NAPO. "*»24-259 4836 «m več DRUŽIN ČEBEL. Hubat, Šmartno 22, Cerklje 4837 >am ČOLN GT 402 i motorjem PS 18 KM in 1 kub. m hrastovih flOV. Telefon 41-112 od 17. do 4838 am PUNTE. Telefon 26-592 -4839 M^am KOKOŠI za zakol ali nato rejo. Moškrin 3, Škofja Loka 4840 IOHODNI OBRAČALNIK itiritaktni motor, skoraj nov in *ično NAKLADALKO, pro-Komenda, tel. 061/841-089 od •20. ure 24. aprila 1985 4841 AŠIČKE. težke 25 kg in OVES, »l^J- Obveščam da bo prodaja ~K 2. in 20. maja. Fujan, Hraše r^nik 4842 lam SENO. Dragočajna 3 pri *niku 4843 l^am semenski KROMPIR igor. P° 66, Šenčur 4844 ^Jam star KLAVIR, za 8 SM. Šiškovo naselje 38, Kranj, šče 4845 iam 10 dni stara BIKCA sika in KROMPIR igor. Suha 33 dosljah, Kranj 4846 «m rabljen barvni TELEVI-Telefon 24-669 od 19. do 20. ure 4847 am športni otroški VOZIČEK *aj rezervnih delov za ŠKODO Boštjančič, Župančičeva 31, 4848- am semenski KROMPIR rezi Sire. Strahinj 7, Naklo 4849 dam OTROŠKO POSTELJICO. Valjavčeva 13, Kranj 4850 °darri barvni TELEVIZOR grun-iftarejSi. Telefon 22-889 4851 ^jL^dam KOLO »petko«. Javornik p?*n, Struževo 14, tel. 28-758 4852 A ohrar>Jen otroški športni ' K , ' z"amke PEG (moder ža-' [a!" !eseno STAJCO. Mirko Ul-4 {L?lPska 17. Bled 4853 lRr°aam nov kombiniran ŠTEDIL-C'gorenje (2 plin, 2 elektrika) in 0,ft Pogonske traktorske GUME 40 »n 11-2, 10-28. Šifra: Prodaja 4854 iJ^am KRAVO frizijko, v šestem I^V brejosti, drugo tele, A-kon-ff, m ŠIVALNI STROJ varitas. Rovt 10, Selca, tel. 064/65-066 4855 am SENO. Bohinjska Bela 42 k,. 4856 0|ia°dam SMUČI RC 06 z vezmi ty-lU3?0 RD in dva TENIS LOPAR-K^efon 83-109 4857 d^am semenski KROMPIR igor {^ire. Voklo 12, Šenčur 4858 o ^am OBRAČALNIK za kosilni-lo^-s in Z-750 po delih. Pušnik, ££/2. Žirovnica, tel. 80-248 4859 LT**arn 7 mesecev brejo TELICO -'^n lko- Zmrzlikar, Hrastje 46, L 4»60 (°aam OTROŠKO POSTELJICO opremo in NAHRBTNIK. °d 17. do 19. ure. Mrak, Veljka JCv»ca 6, Kranj 4861 Ib^am leto dni star TELEVIZOR K8-Telefon 42-236 4862 i^PECTRUM 48 K, nov z dodat-Ohn010 in programi, prodam. Te-u")l-220 po 15. uri 4863 Hwam termoakumulacijsko PEČ hZi Telefon 47-456 4864 ^»let^am OTROŠKO KOLO od 4 do .^fAelefon 78-206 4865 Vrn m STOLP, 4-komponentni, z 2 x 100 W, z ojačevalci. Telt-«4 «66 L°W°K otroški VOZIČEK PEG, *Vft3, Marija Margarit, Zupančiči^' KranJ 4867 V am 2 kub. m SIPOREKSA, k^. dve trodelni OKNI, TO4«100 cm. Jese ^Mel. 77-759 4868 ugodno prodam skoraj nov St^ za 4 oseDe (dve spalnici, *S6o0stor. in baldahin). Telefon k 4869 A^iatn 50 ^v.m samrekovega OfJvV- širine 8 cm, 100 PUNT in \ EXPRESS. Sp. Brnik 47 po-4917 i4j°0cm. Jesenšek, Zasip, Sebe- ""ta (i1 Pr°dam BOKS ZVOČNIKE 3% w. avtoradio ANTENO elek-\*' novo in dva ODBIJAČA za **n'i stari tip. Jezerska c. 93/A, 4462 f*Hn arn še neuporabljeno in gara-, §°čitniško PRIKOLICO adria I \\£ >n nov BALDAHIN za ta tip ^•Or?6' Ogled in informacije: Tav-%uZ(i Martuljek 15 ali tel. 81-141 Kftn 4918 \ a?*«» rabljena GARAŽNA VRA-y*š Hribar, Tenetiše 18, Golnik k 4919 Jo^m dve otroški POSTELJICI W^n, dolžine 140x70. Danica 'Cankarjeva 16, Radovljica %i 4»20 'Cam STEYLR 18 KM s kosilni-*J*lrji^ktor zetor 491L P° možnosti ^0«\{Jl nakladalcem »Riko«. Tele-1/841-371 4921 Prodam 13 OKEN termoton, 80 x 90 cm, po 11.500 din, 30 rol strešne LEPENKE, po 1.250 din, 3 role IZOTEKTA, po 5.800 din, dve strešni OKNI 74x112, po 40.000 din, 60 KOMBI PLOŠČ, po 950 din, litožele-zni KAMIN alpterm s cevmi, cena 70.000 din. Telefon 24-623 popoldan 4922 Prodam dirkalno KOLO, italijansko, na 12 prestav. Ogled popoldan. Zg. duplje 80 4461 Prodam SEMENSKI KROMPIR IGOR - Jeglič, Podbrezje 86 4924 Ugodno prodam 4-milimetrsko KROMASTO PLOČEVINO - informacije na telefonu 70-059 4925 Poceni prodam dva jogija. Breg ob Savi 83. "Mavčiče 4926 PLANINCI! VIBRAM gumo menjam na gorskih čevljih. ČEVLJARSTVO, Titova 170, Ljubljana. KUPIM Kupim PUHALNIK tajfun in prednji sedež za Z-101 mediteran. Marjan Čufar, Sp. Danje 9, Sorica, tel. 66021 4662 Kupim OBRAČALNIK za TV 18. Franc Brišar, Tržič, Koroška 84 4823 Kupim ISOSPAN ZIDAKE. Telefon 80-141 4870 MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. čestita občanom Gorenjske za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj VOZILA Prodam LADO 1300 S, staro 6 mesecev. Golniška 56, Kokrica 4928 Prodam ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984. Šiškovo naselje 51 (Stra-žišče). 4929 Volkswagen 1300, letnik 1973, generalno obnovljen prodam. Kovač, tel. (064) 70-135 od 8. do 16. ure. Ugodno prodam ZASTAVO 101. Ivan Kuhar, Britof 177 4927 Dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1978, ugodno prodam. Srečko Mraz, Podlubnik 155, Škofja Loka 4713 - Prodam FIAT 126-P, ZASTAVO 750, 250-litrski HIDROFOR in kombi »HOBEL MAŠINO«, s priključki in DIMNIK schiedel, 12 m dolžine, premera 200. Bogdan Kovač, Gorenja vas 61 * 4670 Ugodno prodam LADO 1200 karavan ali menjam za PZ125. Kranj, Stara cesta 7 4682 Prodam CITROEN GS karavan, letnik 1979, z vlečno kljuko, 70.000 km, registriran do februarja 1986, za 38 SM. Marolt, Oprešnikova 22, Kranj, tel. 26-406 4687 Prodam ZASTAVO 101, po delih, nov desni zunanji in notranji blatnik in dve GUMI 12 x 135, novi. Torrric, Golnik 46 4700 Poceni prodam TAM 6500, registriran do 15.3.1986, kason 5,60x220; ter 100 kosov zaključne strešne opeke vesna. Telefon 064/80-134 4714 PEUGEOT 204 karavan, letnik 1968, primeren za dele (obnovljen), prodam. Telefon 28-427 4692 Prodam ZASTAVO GTL 55, staro 18 mesecev. Blaž Ahačič, Koroška 84, Tržič, tel. 064/57-089 4677 Prodam NSU 1200, nevozen. Telefon 47-326 4749 Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske TOZD Komercialni servis, Kranj. OBVESTILO REJCEM MALIH ŽIVALI IN OSTALIM KUPCEM! V našem skladišču pred ŽELEZNIŠKO POSTAJO v KRANJU vam po konkurenčnih cenah nudimo: krmila za perutnino, krmila za zajce, ostala krmila, bo-vivit, koruzo, rženi droblje-nec, ječmen, oves, jajca in olje. Skladišče je odprto od 7. do 14. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Informacije po telefonu 21-652 GENERALTURIST Poslovalnica Ljubljana Gosposvetska 7 tel.: 061-217-215, 217-223 POČITNICE 85 Nudimo vam prijetno bivanje v zasebnih apartmajih s kuhinjo in zasebne sobe s polnim penzionom v restavraciji v krajih: UMAG, NOVIGRAD, POREČ, PULA (Medulin, Premantura, Fazana) CRIKVENICA, NOVI VINODOLSKI, DRAMAU, CRES, BIOGRAD N/M, NOVAUA, PAG, ZADAR, MAKARSKA UGODNE CENE, 7 dnevni paket od din 9.720 do 14.230 v zasebnih sobah. Najemnina apartmaja za 7 dni od 24.700 do 46.620 din. PRODAJA MEDNARODNIH IN DOMAČlfl LETALSKIH IN ŽELEZNIŠKIH VOZOVNIC. Informacije in programi: Gene-ralturist Ljubljana, Generalturist Bled, Generalturist Portorož. URAR FRANC ROBNIK Tavčarjeva 7 Kranj Cenjene stranke obveščam, da sem se 22. aprila 1985 preselil na Vodopivčevo 8. (Mohorjev klanec). Prodam PRIKOLICO za osebni avto, velikost 900 x 1400 ali 1040 x 1600. Telefon 24-917 4871 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Mavec, Kocjanova 14/A 4872 VOLKSWAGEN 1300, prodam po delih, motor odličen. Telefon 27—411 4873 R-12, letnik 1976, vozen, neregistriran, ugodno prodam. Franc Primožič, Tržič, Čevljarska 4 ali tel. 064/22-041 dopoldan 4874 Ugodno prodam LADO SL. Franc Slamnik, Žirovnica 50, tel.80-306 4875 Prodam odlično ohranjen VW HROŠČ. Rekar, Ul. XXXI. divizije 1, Kranj 4876 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Malovrh, Sp. Duplje 27 4877 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Rafet Radončič, Zlato polje 2/B, Kranj 4878 Prodam dve novi GUMI 650 x 16. menjalnik za fiat 615 ter avto prikolico, nosilnost 1 tona. Stane Seljak, Gobovce 6, Podnart 4879 Prodam WARTBURG karavan, letnik 1983, prevoženih 17.000 km. Česnik, Šiškovo naselje 38, Kranj, Stražišče 4880 Prodam GOLF JGL, januar 1981, 60 M. Telefon 064/21-118 4881 Prodam R-4, celega ali po delih. Telefon 061/311-755 dopoldan ali 064/50-958 ooooldan 4882 Ugodno prodam TOVORNI AVTO OM TIGRE 8 T, kason 5 x 2,5 m, letnik 1967. Zelo dobro ohranjen, zaradi preteka amortizacije. Stanko Tri-plat, Zabreznica 35, Žirovnica 4882 Prodam ZASTAVO 750. Janez Kersnik, Ribno 64, Bled 4883 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750. Kajzer, Prebačevo 58, Kranj 4884 Poceni prodam NSU 1200, registriran do avgusta. Martin Mubi, Pre-doslje 69, Kranj 4885 Ugodno prodam LADO 1500, letnik 1981. Toporš, C. JLA 42, tel. 24-720 4886 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Telefon 83-355 4887 BMW 320, letnik 1978, prodam. Informacije v soboto popoldan, nedeljo dopoldan. Roman Hrast, Kranj, Rudija Papeža 5, Planina II. 4888 Prodam TOMOS AVTOMATIC, cena 5 SM. Telefon 22-049 popoldan 4889 Poceni prodam športno opremljeno, dobro ohranjeno JAWO 350, letnik 1977. Tone Tičar, Preddvor 65 4890 Prodam VW 1200, letnik 1964, po delih. Informacije po tel. 77-583 — int. 19 vsak delavnik dopoldan 4891 VW HROŠČ 1500, prodam. Telefon 74-773 od 15. do 17. ure 4892 ZASTAVO 101, po delih prodam. Telefon 47-456 4893 Prodam MOTOR MZ ETZ 20, za 21 SM. Franc Kavar, Čadovlje 4, Tržič 4894 Prodam leva sprednja vrata za CITROEN GS 1220. Telefon 82-243 4895 Prodam TOMOS AVTOMATIC 3 K, letnik 1976. Brezhiben, cena 30.000 din. Telefon 77-292 - int. 16 dopoldan — Majer 4896 Prodam AUSTIN 1300, registriran do januarja 1986. Zasip, Sebenje 45, tel. 77-759 popoldan 4897 Prodam rezervne dele za WART-BURGA in nov ŠOTOR za dve osebi. Telefon 28-564 4898 Prodam tovarniško obnovljen MOTOR, prevoženih 20.000 km za Z-101. Telefon 22-979 4759 KATRCOlprodam PO DELIH in 4 skoraj nove SAVA GUME 145 x 13 z zračnicami. Špehar, Britof 325 (popoldne) 4923 STANOVANJA Zaposleno dekle išče SOBO ali manjšo GARSONJERO v Kranju. Ponudbe pod šifro: Gorenjka 4899 Iščem SOBO ali GARSONJERO, po možnosti opremljeno, v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Nujno 4900 Dvosobno STANOVANJE, 61 kv. m na Planini III., zgrajeno julija 1985, zamenjam za manjše, lahko rabljeno. Telefon 28-071 popoldan 4901 Mlada družina išče enosobno STANOVANJE z možnostjo kuhanja v okolici Kranja. Nudi tudi pomoč pri hišnih opravilih. Šifra: Za dve leti 4902 Mati z otrokom nujno išče STANOVANJE, pomagam ali oskrbujem tudi starejšo osebo. Poizve se v Ore-hovljah 1, Kranj 4903 Zamenjam dvosobno lastniško STANOVANJE za manjše enosobno lastniško v bloku ali manjši hiši. Naslov v oglasnem oddelku. 4904 POSESTI DELAVNICO oziroma LOKAL za mirno obrt (okoli 50 kv. m) v centru Kranja ali okolici, išče obrtnik. Dobro plačilo. Telefon 28-427 4796 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranj. Ponudbe pod: Gotovina 4905 Prodam manjšo HIŠO v Tržiču — Kukovniška pot 2. Naslov v oglasnem oddelku. 4906 Prodam GRADBENO PARCELO v Ribnem, 2 km z Bleda. Naslov v oglasnem oddelku. 4907 ZAPOSLITVE Na avstrijskem mejnem prehodu (Loibltunnel) Ljubelj išče firma »TOTAL« bencinska črpalka in trgovina z drobnimi artikli, pošteno in zmožno PRODAJALKO. Pogoji: zelo dobro znanje nemškega jezika, osebni avto za prevoz v službo in domov. V Avstriji ni mogoče dobiti stanovanja (mejni prehod). Začetni osebni dohodek OS 8.000.- t j. približno 100.000 din. Telefon 9943-4227-39333 ali 3323 4806 Honorarno delo na domu nudim samostojni ŠIVILJI. Šifra: Vestna 4908 Iščem DELAVCA za v delavnico pri izdelovanju oranžade. Vili Klđnj-šek, Brezje 76/A 4909 V redno delovno razmerje sprejmem ŠIVILJO ali dekle, ki ima veselje do šivanja. OD približno 30.000 din. Hrastje 94, Kranj, tel. 22-728 4910 HIŠNI SVET Moše Pijadeja 7, Kranj, išče tovarišico za ČIŠČENJE prostorov v bloku in okolici bloka. Telefon 22-966 ali osebno pri predsedniku HS, stanovanje št. 2 4911 OBVESTILA TELEFONSKE NAPRAVE (aparati, zvočni in optični, indikator poziva, avtomatski preklopnik za dva telefona, telefonske centrale itd. ...) vzdržujem, montiram z vednostjo PTT-ja. Telefon 25-867 4266 Sedaj je pravi čas za sajenje LESNATIH OKRASNIH RASTLIN. Nudim vam veliko lepili sadik za vrtove, parke in grobove. Med drugim: magnolije, rdečelistne bukve, javorje in ruj itd. . . ter: brine, omorike itd. . . . Odprto vsak delavnik od 8. do 18. ure. Če je zemlja mokra sadik ne izkopavam. DREVESNICA TUŠE K VODICE NAD LJUBLJANO 4813 OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST KRANJ Objavlja po sklepu Sveta za razvoj razpis raziskovalnih nalog, ki jih bo v okviru programa spodbujanja in pospeševanja raziskovalne dejavnosti sofinancirala v letu 1986. V poštev pridejo naloge, katerih vsebina je interesantna za razvoj občine Kranj, in sicer: 1. Raziskovalne naloge naj bi bile vsebinsko usklajene s srednjeročnim načrtom občinske raziskovalne skupnosti in naj bi zajele naslednja področja raziskovanja: — razvojno preobrazbo gospodarstva, — pospeševanje tehnološkega napredka in inovacijskih procesov, — racionalno uporabo surovin in virov energije, — oblikovanje organizacije, strukture kadra in strukture znanja, — varstvo, kulturo in življenje prebivalstva. 2. Na razpis se lahko prijavijo OZD in institucije, ki se ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo, ter registrirani raziskovalci. 3. Ponudnik raziskovalnega projekta oz. naloge naj navede v prijavi: — ime organizacije, — naslov naloge, % — ime izvajalcev naloge (nosilci in sodelavci), — opis problema raziskovanja in cilje naloge, — vsebino naloge, pričakovane rezultate in uporabnost naloge oziroma projekta, — povezanost naloge z drugimi morebitnimi nalogami ali projekti, — metode in način dela, — program dela s terminskimi plani, — finančno konstrukcijo naloge: lastna sredstva, sofinancerji, predlog udeležbe občinske raziskovalne skupnosti. 4. Naloge, ki so jih nekateri izvajalci že poslali, in so usklajene s tem razpisom, bodo enakovredno upoštevane. 5. Prijave pošljite do 15. septembra 1985 na naslov: OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST KRANJ, Trg revolucije 1, Kranj. GIP GRADIŠ GE Jesenice obvešča, da ima v kuhinji v samskem domu Struževo 3/A, Kranj, na razpolago dnevne ostanke hrane, primerne za prehrano prašičev, cena po dogovoru. Interesentje se lahko zglasijo na naslov: GIP GRADIŠ - TOZD GE Jesenice, Prešernova 5, tel. 81-840 4912 GRADITELJI! Kompletne načrte za prizidke, nadzidave, delavnice, gospodarska poslopja, adaptacije, izdelujemo po naročilu ali pa izberite tipske načrte. Telefon 061/322-502 NAJDENO Zatekel se je JAZBEČAR črne barve. Telefon 41-106 od 15. do 20. ure. 4914 OSTALO_ Oščem žensko ZA NEGO stare mame v dopoldanskem času, Hribar, Golniška c. 121, Kokrica, Kranj 4915 Iščem IZVAJALCA za notranje omete. Telefon 061/841-424 4916 NAJDENO Na prostoru proslave na Okroglem v nedeljo. 21. 4. 1985 smo našli ŠOP KLJUČEV. Lastnik jih dobi pri blagajni v Delikatesi v Kranju, Maistrov trg 11 4929 ZAHVALA Ob izgubi naše drage hčerke BOJANE MAČAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, jo obsuli s cvetjem in nam izrekli sožalje. ŽALUJOČI: oče, mami in bratec Sorodnikom in znancem sporočamo, da je v 84. letu starosti umrla draga, dobra skrbna mama, stara mama in prababica KATARINA MIKIČ Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 24. aprila 1985,ob 16. uri na pokopališču v Tržiču. Do pogreba leži na tržiških Žalah. ŽALUJOČI: sinovi Cveto, Alojz in Edo, hčerke Mira, Simona, Ivanka in Tonica z družinami ter sestra Minka Tržič, 22. aprila 1985 Sporočamo žalostno vest, da je v 73. letu starosti umrl naš dobri oče, mož in stari oče ALOJZ KOŽELJ mlinar v pokoju — Narobetov ata iz Hotemaž . Pokojnika bomo spremili na zadnji poti v sredo, 24. aprila 1985, ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Šenčur ŽALUJOČI: žena Marija, sinovi Slavko, Marjan in Lojze z družino ter hčerka Minka z družino Hotemaže, 21. aprila 1985 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in sina ALOJZA JELARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami. Hvala vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje in se poklonili njegovemu spominu. VSI NJEGOVI Zadraga, Duplje, Smlednik ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice IVANE BERGANT roj. OZEB^K se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem PTT TOZD Škofja Loka in Alples Železniki za podarjene vence, cvetje in izrečena sožalja. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za obiske na domu med njeno boleznijo ter za pogrebni obred. Hvala tudi domačim pevcem. Zahvaljujemo se tudi dr. Rešku in dr. Možganu za zdravljenje. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. ZALUJG m NJENI Zg. Luša, 2. aprila 1985 GLASOVA ANKETA Zvezde plešejo na Gorenjskem sejmu Slovenska turneja profesionalnih plesnih parov Zvezde plešejo se bo sklenila jutri v dvorani Gorenjskega sejma v Kranju: ob 18. uri bo tekmovanje v latinsko-ameriških in ob 20.30 tekmovanje v standardnih plesih Kranj — Študentski plesni klub Kazina iz Ljubljane že šesto leto prireja mednarodne plesne turneje Evropa pleše z udeležbo najboljših evropskih amaterjev, od lani pa tudi turneje Zvezde plešejo, na katerih nastopajo najuspešnejši profesionalni plesni pari iz Evrope in tudi od drugod. Letošnja slovenska turneja »zvezd« se je začela v četrtek v Mariboru, se nadaljevala v Ljubljani ter v Celju in se bo sklenila jutri, v sredo, v dvorani Gorenjskega sejma v Kranju. Ob 18. uri bo nastop v latinsko-ameriških in ob 20.30 še tekmovanje v standardnih plesih. Predstavili se bodo plesni pari z Japonske, iz Avstralije, Italije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Belgije, z Nizozemske, Norveške, iz Velike Britanije in Jugoslavije. Med tujimi plesalci velja omeniti norveški par Johna in Nadio Eftedahl, ki sta v latinsko-ameriških plesih med šestimi najboljšimi profesionalnimi pari na svetu. Jugoslavijo bosta zastopala Kranjčanka Viktorija Tomič in so- plesalec Fredi Novak, ki v kombinaciji standardnih in latinsko-ameriških plesov sodita med deset najboljših profesionalnih parov na svetu. »Na takšnih in podobnih prireditvah skušamo z nastopom tujih plesalcev prikazati dejavnost Kazine, popularizirati športni ples, predstaviti različne plesne zvrsti in dvigniti splošno plesno kulturo,« poudarja predsednik Kazine Brane Križnar iz Kranja. »Polovico programa bodo zapolnili tudi plesni pari, preostali del prireditve plesalci Kazine, med katerimi bodo tudi predšolski in šolski otroci iz Male Kazine. Koreografinja Mojca Horvat je del programa zasnovala tako, da bosta ples in glasba izražala solidarnost do otrok, ki lačni trpijo širom sveta. V Kazini smo se odločili, da tokrat ne bomo solidarni le z besedami. Izkupiček od zadnje prireditve v Kranju bomo namenili kot pomoč lačnim v Afriki.« Vstopnice po 400 in 500 dinarjev prodaja turistična agencija Alpetour v hotelu Creina v Kranju. (Cz) S tekaškimi smučmi na Komno A Bohinj — Odbor za množičnost pri komisiji za smučarske teke Smučarske zveze Slovenije prireja pod pokroviteljstvom Alpine iz Tavom v soboto, 27. aprila, drugi pohod na tekaških smučeh na Komno. Udeleženci bodo krenili ob 10. uri od doma na Komni, mimo doma na planini na Kraju, preko Lepe Komne do sedmerih Triglavskih jezer, naprej do Zasavske koče, kjer bo postanek, odmor ob okrepčilu in nato povratek nazaj do doma na Komni. Telesno dobro pripravljeni in teka vešči udeleženci bodo lahko turo podaljašli do koče na Doliču. Pohod bo le v lepem vremenu. Če bo deževalo ali snežilo oziroma bo na Komni pregosta megla, bo pohod predvidoma 18. maja. Udeleženci bodo razdeljeni v skupine, ki bodo sestavljene glede na telesno pripravljenost in obvladovanje hoje in teka na smučeh. Skupine bodo vodili izkušeni vaditelji ali vodniki. Udeleženci naj vzamejo na pohod smuči, ki jih ni treba mazati, močnejše vezi in palice, toplejše oblačilo, rezervno perilo, nekaj hrane in po možnosti tudi toplo pijačo. Do hotela Zlatorog v Bohinju je ugodna avtobusna zveza. Prtljago je možno oddati na tovorno žičnico, medtem ko je za pot do doma na Komni treba obuti planinske čevlje. J. Pavčič J Ob 43-letnici tragedije v okrogelski jami Trinajsterica mladih, pogumnih.... -.—-Malo je tako lepih pomladnih dni, kot je bila minula nedelja. Sončno je bilo in toplo, da te je kar vleklo ven, na cvetoče travnike, med drevje, ki že zeleni. Če je na tak dan najavljena proslava, kot je bila v nedeljo na Okroglem, se za udeležbo res ni treba bati. Zdi se mi, da na proslavi na Okroglem še nikoli ni bilo toliko ljudi, še nikoli toliko mladih in da tu doslej tudi nobena proslava še ni bila tako lepa, kot prav ta. Množice, ki so se zlivale sem, zastave, ki so slavnostno prapolale v vetru, zelenje, ki brsti povsod, mlada pesem, godba, vse je bilo prelepo. Spomnili smo se mladih borcev, trinajsterice, ki se je pred 43 leti, aprila 1942, pred sovražnikom zatekla v skalno jamo visoko nad Savo. Če bi med njimi ne bilo izdajalca, bi jih sovražnikovi vojaki zagotovo ne našli. Tako pa je okrogelska jama zahtevala enajst žrtev. Stane Žagar mL, organizator SKOJ na Gorenjskem, že prej ranjen v nogo, se je drugi dan boja v jami sam ustrelil, prav tako Lojze Hrovat, komandir Kokrške čete, Stanko Pavlin, Ivan Stroj in Jaka Rabič. Slavko Smuk je padel prvi dan, zadet od drobcev granate protitankovskega topa, enako Tone Poznik. Tončka Zupana, trgovskega vajenca iz Šenčurja, najmlajšega v jami, so nezavestnega prepeljali v Begunje, vendar se iz nezavesti ni več prebudil. Lado Smuk, Stane Šmid in Danilo Rejec so bili, omamljeni od plina, ujeti, potem pa-mučeni in ustreljeni v Dragi. Dvanajsti, Stanko MHkar-Cveto, je bil prav tako ujet, vendar so ga po mučenju izpustili v veri, da bo delal zanje. A se je vrnil med borce in vse povedal. Še ne pol leta kasneje se je znašel v enakem položaju: v noči s 13. na 14. september 1942 se je v Udinborštu, ko je spoznal, da iz obroča ni rešitve, sam ustrelil. Edinole Vladimir Peraič se je rešil. Dva dni je preždel v ledeni Savi. Njihova imena so napisana na spomeniku na robu okrogelske gmajne. Tu se zberemo vsako leto in počastimo njihov spomin, opomin na heroje našega boja. Tu dajemo zgled mladim, kako je treba ljubiti domovino, tu mladi recitirajo pesmi in zapojo, kot tokrat učenci osnovne šole France Prešeren iz Kranja pod vodstvom tovarišice Anice Pajkič, tu zaigra vsako leto kranjska godba na pihala. V spomin in opomin. D. Dolenc Urejen prehod, sicer pa drsalnica — Med urejenimi oziroma osvetljenimi prehodi za pešce v Kranju je tudi prehod za pešce na obvoznici pri Gorenjskem sejmu v Savskem logu. Med sejemskimi in drugimi prireditvaini v Savskem logu se na prireditveni prostor kar lepo število obiskovalcev poda peš. Žal pa je dostop na sejem na obeh straneh urejenega prehoda še najbolj podoben dr-salnici. — A. Ž. Probleme je treba reševati strpno Pred leti, ko so v Ulici Gorenjskega odreda na Planini odprli novo samopostrežno trgovino kranjskih Živil, je bilo v začetku nekaj jeze in nestrpnosti zaradi avtomobilov, ki so bili parkirani pred vhodom v skladišče trgovine. Nekaj stanovalcev sosednjega bloka, ki so zvečer pustili avtmobile na parkirišču, je moralo zjutraj najprej zamenjati gume, če so se hoteli odpeljati. Ali pa so našli svoj avto porinjen na drugo stran ceste. S posredovanjem hišnih svetov in krajevne skupnosti so zadevo uredili tako, da so določili prostor za dostavne tovornjake in ga tudi ogradili z verigo. Zraven pa je bilo treba tudi malo strpnosti na obeh straneh: pri prodajalkah in stanovalcih. Tako je bilo konec tedna in ponoči parkirišče na voljo stanovalcem, čez dan pa za dostavna vozila. Pred nedavnim pa so zamenjali vodstvo trgovine in večino osebja. Vendar je bilo do spomladi vse v redu, že nekaj tednov pa prodajalke jemljejo pravico v svoje roke. Če stanovalci pozno popoldne, ko iz prakse vedo, da ne bo nobenega dostavnega avtomobila več, pustijo avto pred trgovino, ne smejo biti presenečeni, če ga najdejo porinjenega na sredo ceste in s praznimi zračnicami. Tudi grožnje, da bodo drugič gume razrezane, niso nič nenavadnega, četudi pustijo avto izven za trgovino rezerviranega prostora, le (pre)blizu njega. Skratka, stvari se rešujejo na neprimeren način. Res da parkirnega prostora primanjkuje, vendar je treba zadevo reševati strpno. Posebno še, ker za urejanje okolice trgovine prodajalke niso tako prizadevne. »Kontejner« za papir je že na leta brez varovalne mreže, tako da je ob vetru vsa okolica posejana s papirji, posode za ' smeti so največkrat odprte in odpadki ležijo okoli njih in tudi pločnik pred trgovino ni vedno vzorno čist. To pa so zadeve, ki jezijo stanovalce. Zato bi bilo prav, če bi bile prodajalke tudi pri tem tako odlo-r čne, kot so pri vzpostavljanju reda na parkirišču. Izlet v Šaleško dolino Kranj — Planinsko društvo Kranj prireja v nedeljo, 28. aprila 1985, izlet na trasi Ljubija—Bele vode—To-polščica. Tura na delu Šaleške planinske poti bo trajala 5 ur, vodila pa jo bosta Igor Kloar in Alojz Smolej. Prijave z vplačili po 600 dinarjev na osebo sprejemajo v društveni pisarni. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Volje jim ne manjka Bohinjska Bela — Krajevna skupnost Bohinjska Bela z naselji Bohinjska Bela, Kupljenik, Obrne, Spodnji in Zgornji Slamniki sodi med manjše v radovljiški občini. Minuli teden so z različnimi prireditvami proslavili kra jevni praznik. Osrednja svečanost je bila v petek zvečer v kulturnem domu. Posebej velja ob tej priliki poudariti (in pohvaliti), da so zares prisrčno prireditev pripravili predvsem mladi. Največja nagrada za trud pa jim je bil obisk v ne tako majhni dvorani, ki so jo krajani napolnili do zadnjega kotička. Ko smo se pogovarjal* z njimi, smo dobili vtis, da jim v tej sorazmerno majhni krajevni skupnosti ne manjka volje in pripravljenosti za delo. program za praznik so pripra' v glavnem mladi. Tudi krajani vedno zavzamemo za skup1 akcije. To potrjuje iudi nocojšnj' otvoritev razstave ročnih del. lik uspeh je bil, ko smo pred cM ma letoma dobili javno telefon sko govorilnico. Čeprav je telefo* jj danes draga investicija, morali razmisliti tudi o njej. slim, da bi bil za to potreben moprispevek. Nič manj pomem1 na naloga, ki nas čaka, pa je gradnja poslovilne vežice. Kraj ni danes sicer imajo svoje hi vendar pa bi bil ob poslovitvi svojca takšen prostor na pokop lišču nujen.« h. •Jože Zupančič z Bohinjske Bele: »V naši krajevni skupnosti smo Saredili že veliko. Doslej smo se kupaj lotili vseh večjih akcij, marsikaj pa nas seveda še čaka. Ena takšnih akcij je prav gotovo ureditev ceste na Kupljenik. S samoprispevkom, v katerem so sodelovali tudi krajani Kupljenika, smo zdaj domala uredili ceste v krajevni skupnosti. Naš dolg pa je, da uredimo cesto tudi njim. Druga večja naloga, ki jo podpirajo vsi krajani, je izgradnja poslovilnih vežic; pa tudi za izgradnjo telefona bi se jih najbrž precej odločilo. Posebno pohvalo v naši krajevni skupnosti pa zaslužijo mladi. Sem gospodar kulturnega ,doma, v katerem je med letom kar precej prireditev. Na vsaki pa sodelujejo mladi.« • Metka Pod jed z Bohinjske Bele: »Čeprav je Bohinjska Bela manjša vas v občini, smo v zadnjih letih veliko pridobili. Predvsem na kulturnem področju, kjer se še posebej udejstvujejo mladi — predšolska, šolska in odrasla mladina. Tudi današnji BohinjsK« v nasi kra' Mul .'Silo ,tud JniVe a i # Miha Ropret z Bele: »Kadarkoli smo se jevni skupnosti za nekaj odloči" smo to tudi uresničili. Tako sm* na primer, zgradili vodovod in ko Smo Se lotili tudi urejanja 02''jZOrei roma asfaltiranja cest. Ko sm'. Pr< gradili vodovod,smo morda pogre, °r šili, ker bomo pri gradnji kanali' *ao zacije morali spet marsikaj ra^1"' kopatL Zadnje čase se mladi, ^ l' ^ '"Prftn( so zelo prizadevni in delavni, & posebej zavzemajo za izgradnj" igrišča pri Savi ob novem mostU; ^ Čim prej se bomo morali odloči*1 tudi za gradnjo poslovilnih vežiCi ^ 14 S pa tudi telefon nekateri zelo p^P^ <>me nci gresajo.« A. Žal Obvestilo o sanitarnih posekih na zelenicah V Prešernovem gaju v Kranju je bilo drevje zasajeno pred približno 30 leti. Zato je razumljivo, da je potrebno odstraniti določena drevesa iz sanitarnih in gojitvenih vidikov, da ohranimo v gaju zdravo in lepo drevje. Komite za gospodarstvo občine Kranj je izdal odločbo za odstranitev nekaterih dreves, ki je v soglasju z Zavodom za spomeniško varstvo in upravljalcem zelenic. Na predlog krajevne skupnosti Zlato polje in v soglasju z upravljalcem zelenic je bila izdana tudi odločba za posek določenih dreves ob Koroški cesti zaradi nevarnosti ogrožanja varnosti prometa ter zaradi prevelike bližine ob stanovanjskih blokih. To so piramidalni topoli, ki so suhi ali se močno sušijo. Odstranjeno drevje na zelenicah Zlatega polja bo zamenjano s primernejšim in primerno lociranim drugim drevjem oziroma zelenjem, tako da ni bojazni, da bi se zeleni fond zmanjševal. Toliko v vednost, da ne bo med krajani nepotrebne hude krvi. A. B. TELESNOKULTURNA SKUPNOST KRANJ Na podlagi 161. člena Zakfr na o pokojninskem in invalid' skem zavarovanju (Ur. 1. SBS 27/83) in na podlagi sklep/ Skupnosti pokojninskega ij) invalidskega zavarovanja Srw (Ur. 1. 41/83-1642) POZIVA vse športnike v občini Kranj, ki so po 15. maju 1945 opravljali športno dejavnost v last' nosti vrhunskega športnika« da v kolikor želijo delno pokrj' tje plačila prispevka za pokoj' ninsko zavarovanje v obdobji statusa vrhunskega športnika, naj vložijo prošnjo do 15. maja 1985 na naslov: TELESNOKULTURNA SKUPNOST KRANJ, Trg revolucije 1. ALPETOUR DUNAJ — od 10. do 12. maja 1986 cena 17.600 din BENETKE — 18. maja 1985 cena 3.300 din informacije: vse poslovi'J niče ALPETOUR V h\ h n, U il k H n K Obiskovalcem doma na Kališču Kranj — Planinsko društvo iz Kranja sporoča, da bo njihov dom Kokrškega odreda na Kališču ob prvomajskih praznikih stalno odprt od 27. aprila do 5. maja. Zatem ga bodo oskrbovali spet samo ob sobotah, nedeljah in praznikih. GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ustanovitelji Glasu občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — NovM Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, l*a Mencinger, Stojun Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zap'ff Andrej Žalar in Danica Zavrl-Zlebir — Fotoreporter ^ranc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednl»j| januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot pc!tednik ob sreduh ir. sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tis*rt ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-j*j — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, ra^ vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje 75»