Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L 1.750
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 83-177	Letna naročnina . .	. . . L 3.500
PODURF.DNIŠTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . L 4.500
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XXIV. - Štev. 47 (1229)	Gorica - četrtek, 30. novembra 1972 - Trst	Posamezna številka L 80
Dragoceno dejo 0 mladi Mini V Trstu zmaga leve sredine
»V DVOJE. KNJIGA ZA POROČENCE«
Priredila Komisija za pastoracijo družine pri Medškofijskem pastoralnem svetu. Izdala in založila »Družina« 1972, Natis dovolil Nadškofijski ordinariat v Ljubljani.
O knjigi, ki bi jo rad predstavil cenjenim bralcem, že zgaraj navedeni podatki veliko povedo. Povedo namreč, da imajo v Sloveniji pri Medškofijskem pastoralnem svetu tudi Komisijo za pastoracijo družine in da je ta pripravila knjigo za poro-čenice. Če je nadalje naivedeno, da je natis dovolil (imprimatur) Nadškofijski ordinariat v Ljubljani, je za obravnavana vprašanja tudi to velikega pomena. Na drugem mestu (Cerkev v sedanjem svetu 1972, št. 7-8, str. 155. - Zakaj ne kar v uvodu?) zvemo, da so knjigo dolgo in skrbno pripravljali. Vse to nam pove, da imamo pred seboj temeljito pripravljeno delo o važnih vprašanjih.
Knjiga govori o »Skrivnosti krščanskega zakona« (p. Miha žužek), o »Življenju zakoncev« (primarij dr. Eman Pertl), o »Krščanski zakonski ljubezni« (dr. Štefan Steiner), o »Šoli skupnega življenja« (Majda Musek), o »Vzgoji otroka v družini« (dr. Valter Dermota), o »Smernicah za versko vzgojo predšolskih otrok« (Jože Bertoncelj) in o »Krščanskem urejanju rojstev« (dr. Štefan Steiner).
Čeprav se ne morem več šteti k mladim zakoncem, katerim je ta knjiga zlasti namenjena, moram reči, da sem jo tudi jaz s pridom prebral. Srečen sem bil, da nam je slovenska Cerkev dala tako dragoceno delo o zakonu oz. mladi družini.
Knjiga pomeni prelomnico v slovenski krščanski literaturi na tem področju. Pisana je iz pristnega krščanskega stališča, vendar v duhu današnjega časa. Kar je bilo prej, se mi zdi nekako tako, kot bi zakonci živeli v »stari zavezi«, s to knjigo pa smo stopili v »novo zavezo«. Prej je bil zakon zakon, zdaj pa je zakon ljubezen.
V	tem je naznačen ves premik. In vendar je treba tudi tukaj takoj pristaviti: zakon ljubezni ne razveljavlja zakon po zakonu, temveč ga dopolnjuje.
ZAKON LJUBEZNI
Kdor hoče vedeti, kaj je zakon ljubezni, bo to našel v tej knjigi. Na tem mestu bi samo rad razmišljal o stavku, ki tako lepo sklene celotno vsebino knjige: »Ljubezen je kot prstan, ki nima konca«. Če nekaj nima konca, tudi začetka najbrž nima. Če ga ima, ga ima lahko le v Bogu, ki je neskončen. Če najdemo ta izvor ljubezni, potem je razumljivo, da je tudi ljubezen lahko samo neskončna — brez konca kot prstan. Pomeni pa lahko ta preprosti stavek tudi nekaj drugega: Če je nekaj brez začetka in konca, je tisto nekaj nemogoče meriti. Zato moremo razumeti, zakaj se ljubezen ne daje ne na centimetre ne na grame. Lahko je samo neizmerna.
Kdor koli poskuša v zakonu ali družini »meriti«, koliko bo dajal, kdaj in pod kakšnimi pogoji, je zakon ali družino že ponižal na raven tistih nepopolnih človeških oblik sožitja, ki jih družba pravno ureja in sankcionira. To so npr. pravno urejena delovna razmerja, vojaška služba in družbena ureditev nasploh, življenja v zakonu in družini pa pravni predpisi ne urejajo in ne sankcionirajo, temveč samo ščitijo, šele ko zakon ni več zakon, ko zakon ljubezni torej odpove, se zakonci srečajo s pravnimi predpisi. Pravno urejanje zakonskih razmerij pa se navadno konča v razporoki, kar je samo dokaz, da zakon ljubezni med dvema zakoncema ni ali ni več obstajal.
Ob takem razmišljanju se človek šele zave, kaj pomeni za današnji čas poudarek: »da je poglavitni smoter zakonske zveze medsebojna ljubezen zakoncev« (str. 57). Odgovorno starševstvo namreč (str. 145), o katerem se danes toliko govori, je mogoče razumeti in zastopati samo tedaj, če sprejmemo medsebojno ljubezen zakoncev kot poglavitni smoter zakonske zveze. Le to pojmovanje zakona vidi v za-
količili »svobodne in odgovorne Stvarnikove sodelavce« (Pavel VI.).
Če sprejmemo to stališče in če vemo, da zakonci morejo priti do pravilnih odločitev tudi pri urejanju rojstev samo po poti resnične medsebojne ljubezni, potem je vprašanje zakonske ljubezni ključno vprašanje, vredno, da vsakdo od nas o tem tazmišlja.
REŠITI DRUŽINO POMENI REŠITI NAROD
Pojmovanje zakonske ljubezni pa je lahko zelo različno. Krščansko pojmovanje in življenje po njem zasluži v današnji krizi zakona in družine vso pozornost. Številni drugi »recepti« so zakon in družino privedli v krizo, reševati je vsekakor ne morejo. Razporoke in samomori (največje število samomorov v Sloveniji tvorijo prav zakonski razočaranci) zgovorno pričajo, da je človek kot samo družbeno bitje odpovedal, človek hrepeni po neskončnosti. V kolikor pa tudi veruje v božjo Neskončnost, neskončno Dobroto in Ljubezen, v toliko nosi tudi v sebi neskončno ljubezen, ki osrečuje tako njega kakor njegovega bližnjega.
Slovenska Cerkev se njenega poslanstva na tem področju zelo dobro zaveda. Rubrika »Mlada družina« v štirinajstdnevniku »Družina« že več let izvršuje to nalogo. »Nova mladika« iz Celja ima tudi »Družinsko posvetovalnico«. »Cerkev v sedanjem svetu« letos v št. 7-8 piše še o drugih pobudah na tem področju.
Zdi se mi, da je to za slovensko družbo v današnjih razmerah zelo pomembno delo. Prav je, da ga tudi izven domovine poznamo in cenimo. Kdor hoče namreč delati za narod (o tem se prav izven domovine veliko govori in piše), mora začeti pri srčiki — pri zakonu in družini. Vse drugo je brez podlage oz. bo kmalu brez: podlage, če zdravih družin več ne bo.
* * *
Na tem mestu nisem podal niti »dobrohotne kritike« niti »predlogov za izboljšanje, da bo naslednja izdaja ustreznejša (Predgovor), želel bi samo, da bi knjiga prišla v vsako slovensko krščansko družino, čeprav je bila zamišljena bolj kot »vademecum« za poročence. In sicer Iz preprostega razloga: v družino prihajajo vsemogoče stvari, radio in televizija pa sla že kar notri. Otroke in mladostnike imata poleg tega še šola in cesta v rokah.
Lepo pisana knjiga »V dvoje« je lahko vsakomur ob svojem času vodnik pri iskanju in zorenju. Zakonec se namreč izoblikuje prej, kakor bi kdo mogel misliti. Družina, iz katere izhaja, je podlaga in Izhodišče za njegov zakon.
Suharto je predsednik velike indonezijske republike, ki mu je uspelo pred leti rešiti državo pred komunizmom in pred gospodarskim polomom. Z modro politiko je vnesel red v javno življenje in pomiril razbičane strasti.
V	začetku novembra je šel rna pot, da obišče evropske države. Ustavil se je tudi v Rimu, kjer ga je med drugimi sprejel sv. oče Pavel VI. Vodilna vera v Indoneziji je muslimanstvo (sam Suharto je musliman), katoličanov pa je dva odstotka. Največ jih živi na otokih Timor in Cele-bes. Ti niso tako vplivni kot tisti, ki žive po mestih kakor sta npr. Džakarta in Medan. Katoličani v Indoneziji imajo celo svojo »Katoliško indonezijsko stranko«, ki je imela svoj čas kar 30 poslancev v parlamentu.
Indonezijski kristjani uživajo v javnosti velik ugled. Mnogi so sodelovali v boju za neodvisnost Indonezije. Sedanja ustava podčrtava, da mora biti verska strpnost vedno glavni zakon sožitja. Prvi člen omenjene ustave pravi, da je ena dolžnosti za vsakega državljana »verovati v Boga«. Seveda si muslimani Boga nekoliko drugače
Volitve v tržaški občinski svet so v redu potekale. Volilna udeležba je bila visoka, saj je dosegla 92,06 odstotka. Od 213.955 vpisanih jih je volilo 196.905. Pri prejšnjih občinskih volitvah je znašala volilna udeležba 91,6 odstotka, tj. 196.138 oddanih glasov.
Na nedeljskih volitvah so prejele največ glasov stranke, ki so sestavljale v okviru leve sredine dosedanji občinski odbor. Te stranke so Krščanska demokracija (K D), socialisti (PSI), socialdemokrati (PSDI), republikanci (PRI) in Slovenska skupnost (SS).
Brez dvoma se je leva sredina z ozirom na leto 1966, ko so bile zadnje občinske volitve, zelo okrepila. Tedaj je ta blok strank prejel 49 % glasov, letos pa kar 57 odstotkov.
Najbolj so napredovali krščanski demokrati. Od 60.295 glasov v letu 1966 so se dvignili na 67.666, v odstotkih pa od 31,9 na 35,2. Do sedaj so imeli 21 občinskih svetovalcev, sedaj pa jih bodo imeli 22.
Socialisti in socialdemokrati so leta 1966 nastopili združeni v eni stranki in si osvojili 8 sedežev. Sedaj so si jih bratsko razdelili: 4 in 4. Socialdemokrati so prejeli 14.614 glasov (7,6 %), socialisti pa 12.217 glasov (6,4%).
Zelo so se uveljavili republikanci. Od enega sedeža so prišli na tri, v glasovih od 4.191 na 9.807 (2,2 oz. 5,1 %).
Komunisti imajo 13 mest, enega manj kot do sedaj. Na glasovih so z ozirom na leto 1966 nekoliko porasli (od 38.100 na 40.936 ali od 20,1% na 21,3 %).
Skrajna desnica, ki jo predstavlja MSI, je spet napredovala: od 18.361 glasov (9,7%) na 23.969 ali 12,5 %. Misovci imajo sedaj v občinskem svetu 8 sedežev, dva več kot do sedaj. Gotovo so se okoristili z glasovi liberalne stranke. Ta je pravzaprav edini poraženec na teh volitvah. Leta 1966 je še prejela 22.737 glasov (12 odstotkov), letos pa skoro polovico manj: 13.944 ali 7,2 %. Temu primerno so šli v izgubo tudi sedeži: od 7 so padli na 4.
KAJ PA SLOVENCI?
Obstajalo je tiho upanje, da si bo lista Slovenske skupnosti pridobila dva sedeža. Te želje pa se
predstavljajo kot mi kristjani.
Duhovščina ni zadostna za delo, ki bi ga morala opraviti. Veliko bolj številne so redovnice, ki pomagajo pri učenju verouka. Škofovska konferenca ima 32 članov in je razdeljena v sedem komisij. Njen predsednik je kardinal Darmojmvono, nadškof v Semerangu.
Posvet sudanskih škofov
Sudanski škofje so se zbrali na skupen posvet. Odkar je prišlo v deželi do pomir-jenja in se številni begunci vračajo domov, je treba preurediti dušnopastirsko delo. Predvsem so škofje povabili vse sudanske bogoslovce, ki so se zatekli v sosednje dežele, naj se vrnejo. Od januarja 1973 bodo nadaljevali študij v bogoslovju v kraju Bussere. Povabili so tudi gojence nižjih semenišč, naj se vrnejo v rodne škofije, da bodo doma nadaljevali študije. Škofje so tudi porazdelili duhovnike, ki jih imajo na razpolago, po posameznih škofijah v sorazmerju s potrebami.
niso uresničile. Ostali smo pri enem svetovalcu. Če je bilo v letu 1966 oddanih za Slovensko skupnost 4.911 glasov ali 2,6 %, je znašalo letos število slovenskih glasov za slovensko listo 4.692 ali 2,4%. Osip je torej 219 glasov. Kje je vzrok? Ali nas je vedno manj ali pa mladi rod ne čuti tako slovensko kot starejši, ki so šli skozi fašistično preganjanje.
Največ preferenčnih glasov je prejel nosilec liste dr. Rafko Dolhar (1083). Prof. Boris Pahor, kandidat Slovenske levice, je prejel 362 glasov, dr. France Mljač od Slovenskega ljudskega gibanja, ki je imel na listi številko 5, pa 257 glasov.
Štirje Slovenci so bili izvoljeni na listi komunistične partije : Spetič (954 preferenc), Kocjančič 851, Wilhelm 410 in Roncelj 386. Na listi socialistične stranke je bil izvoljen Dušan Hreščak. Prejel je 754 preferenčnih glasov.
V	tržaškem občinskem svetu bo torej sedelo v bodoče 6 Slovencev; žal bo le eden zastopal v polni meri slovenske interese. To bo dr. Dolhar, izvoljen na listi Slovenske skupnosti. Ostali bodo najprej zastopali koristi svojih strank, ki so italijanske. Za slovenske interese se bodo smeli zavzeti le v toliko,
Katoliški škofje Zahodne Nemčije so v zvezi z zadnjimi državnozborskimi volitvami izdali skupno pastirsko pismo, v katerem so opozorili svoje vernike na nekatere pojave v nemški družbi, ki rušijo nravne vrednote in zavajajo politike k demagogiji. Posebno so zastavili besedo v obrambo nerojenega življenja.
Razprava o reformi 218. člena nemškega kazenskega zakona je namreč pokazala, da za nekatere hoteni splav ni več zločin, temveč dopustno dejanje. Škofje so poudarili, da nima nihče pravice jemati življenja sicer še nerojenemu, a vendar že živemu otroku.
Škofje nadalje ugotavljajo, da se množijo nasilna dejanja kakor tudi premišljeni umori iz ideoloških razlogov. Še hujše pri tem je to, da jih mnogi odobravajo. Dopuščajo prikazovanje nasilja na filmskem platnu, prodajo brošur s podrobni-nimi opisi takih dejanj in širjenje pornografskih listov, kjer se spolnost povezuje s sadizmom in nasilnostjo.
»V zadnjih mesecih smo bili priča,« pravijo nemško škofje, »nasilnim dejanjem v službi nasprotujočih si političnih sil. Poleg malih terorističnih skupin, ki se poslužujejo bomb in umorov, obstoji tudi nasilje političnih skrajnežev, ki pritiskajo na stranke, sindikate, univerze, šole in na druge ustanove. Kakor spet opozarjamo pred skrajno desnico, tako moramo opozoriti tudi pred skrajno levico in njenimi utopistionimi mislimi.«
Te skupine si izrecno prizadevajo pridobiti zase šolsko mladino. Tu gre za veliko nevarnost, če mladina ne spozna temeljnih moralnih vrednot, išče drugih idealov, ker hoče dati svojemu življenju neki smisel. Zato ne smemo pustiti, da bi se šolski pouk duhovno in moralno siromašil in izpraznjeval.
Družba vedno manj skrbi za družine, zlasti za tiste s številnejšimi otroki. Z e od leta 1964 se družinske doklade niso povečale. Socialna pravičnost zahteva, da se to zgodi. Poleg tega razne oddaje in predstave družbenih občil izpodkopavajo zakonsko zvestobo ter spoštovanje med spoloma (zlasti pred očmi otrok in mladine). Katastrofalno zmanjšanje števila rojstev je zelo resno opozorilo, o katerem bi morali vsi razmišljati.
Kdor je odgovoren za javno življenje,
v' kolikor jim bo vodstvo strank to dovoljevalo.
Poleg tega, kako bridko je ugotoviti, da je za Slovence volilo le 4.692 oseb. Vse ostale slovenske glasove so vsrkale vase italijanske stranke. One se dičijo z našimi glasovi, ki žal pred italijansko javnostjo veljajo kot italijanski. Kako nespametno je tako zapravljanje glasov v prid neki namišljeni delavski in mednarodni solidarnosti ! Škodo od tega ima konec koncev vsa slovenska manjšina v Italiji.
IZJAVA DR. ŠTOKE
Ob objavljenih rezultatih tržaških volitev je podal za Slovensko skupnost priložnostno izjavo deželni svetovalec dr. Drago Štoka. Dejal je, da je Slovenski skupnosti uspelo ohraniti svoj položaj. Za to gre zahvala vsem volivcem, ki so v tem trenutku Slovensko skupnost podprli, še posebej vsem tistim iz mladega rodu, ki so to pot prvič volili. Že sedaj pa je treba misliti na deželne volitve, ki bodo prihodnje leto meseca maja. Te volitve morajo postati nov mejnik v boju za slovenske narodnostne pravice in nov uspeh v naši zamejski skupnosti.
je dolžan storiti vse, kar more, da bodo ostali državljani svobodni in bodo mogli delati s polno odgovornostjo ter ne bodo postali zgolj figure, za katerimi bi stali uprava in državno načrtovanje. Treba je spodbujati ustvarjalne pobude mladih in svobodno združevanje v družbi, kar je nekaka protiutež preveč osredotočenemu nadzorstvu države. Zaščita življenja je neodsvojljiva dolžnost države. Treba je zagotoviti spoštovanje življenja in človeškega dostojanstva v pravnih predpisih, zakonskih odredbah, v vzgoji in v izobraževanju kakor tudi v sredstvih obveščanja.
Huda železniška nesreča nri Nabrežini
Vožnja z železnico je v današnjih časih sorazmerno nekaj varnega in nesreče so zelo redke. Tudi v naši deželi že dolgo ne pomnimo, da bi prišlo do kakšnih posebnih železniških nezgod.
Zato je tem bolj vse pretresla vest, da je v petek 24. novembra v jutranjih urah prišlo blizu železniške postaje Nabrežina do trčenja brzovlaka s tovornim vlakom. Vse kaže, da je prišlo do nesreče zaradi nepozornosti strojevodje tovornega vlaka, ki je vozil z Opčin proti Benetkam in je pred nabrežinsko postajo spregledal rdečo luč. Tako je vlak zapeljal na slepi tir in se zaletel v poseben stroj za posipanje kamenja po železniškem nasipu.
Pri tem se je prvi vagon tovornega vlaka nagnil na levo proti prostemu tiru, po katerem je pravkar prihajal električni brzovlak Trst-Milan, ki odhaja iz Trsta vsak dan ob 6,10. Strojevodja brzca zaradi velike hitrosti ni mogel več preprečiti trčenja. Prvi vagon je iztiril, zavozil po nasipu, se skoraj zvil od silnega udarca in obvisel na nasipu, ki je tam visok 30 metrov. Pri tem je izgubil življenje strojevodja brzovlaka, njegov pomočnik pa je bil hudo ranjen kakor tudi eden od potnikov. Drugih sedem potnikov, ki so bili v prvem vagonu, je odneslo le lažje poškodbe.
Oblasti so uvedle preiskavo, strojevodjo in njegovega pomočnika pa zaprle, dokler se ne ugotovi, kdo je nesrečo zakrivil.
LUDVIK VRTAČIČ
Suharto pri sv, očetu
Opozorilo nemških škofov
Slame« lačetek mn slovenske duhomie i Sorici
BESEDE ŽIVLJENJA
V nedeljo 26. novembra opoldne, na praznik Kristusa Kralja, je nova slovenska duhovmja v Gorici tudi dejansko začela živeti, saj je goriški nadškof slovesno umestil prvega dušnega pastirja msgr. dr. Franca Močnika.
V cerkvi sv. Ivana se je zbralo izredno veliko število vernikov, ki so željno čakali trenutka, ko bo novo slovensko dušnopa-stirsko središče postalo stvarnost. G. nadškofa je ob vhodu v cerkev sprejela skupina enajstih slovenskih duhovnikov, med njimi njih starosta msgr. Anton Rutar, škofijski kancler msgr. Rudi Klinec, kapucinski pater Ciril ter msgr. Močnik s svojim pomočnikom Jožkom Markužo.
V imenu slovenskih vernikov je g. nadškofa pozdravila dr. Marilka Koršič, msgr. Močnika in g. Markužo pa akademik Niko Klanjšček. Sledila je koncelebrirana sv. maša, ki jo je opravil g. nadškof v sodelovanju z msgr. Močnikom in g. Markužo. Na koru je pel ubrano kot vedno zbor »Lojze Bratuž« pod vodstvom prof. Stanislava Jericija.
Po evangeliju sta tako goriški nadškof kot novi dušni pastir povedala v zvezi z novo duhovmjo svoje misli, ki jih v nadaljevanju objavljamo.
GORIŠKI NADŠKOF O POMENU NOVEGA DUŠNOPASTIRSKEGA SREDIŠČA
Zgodovinsko dogajanje v naši škofiji in sploh na tukajšnjem ozemlju je bilo vsek-dar zelo bridko in polno razprtij ter ostrih pretresov. Cerkev ne sme biti tuja zgodovinskemu razvoju, saj živi in deluje v zgodovinskem dogajanju in tako sodeluje z Bogom pri njegovem odrešilnem delu.
Naša Cerkev, hčerka oglejskega patriarhata, se je že več kot dvesto let trudila, da bi se priličila usodi ljudstev, ki so v teh predelih živela in trpela. Slovenski škofje, večina duhovnikov in gojencev naših semenišč ter župnij so dajali naši škofiji po prvi svetovni vojni poseben etnični značaj. Zadnji bridki vojni dogodki so v tem pogledu spremenili narodnostni sestav, tako da moramo danes govoriti o slovenski manjšini na Goriškem, živeči v nekaterih župnijah. To, s čimer se mi danes ponašamo, je dejansko spoštovanje in možnost sožitja, ki sta se kot izraz
zrelosti uresničila v naši škofijski skupnosti. Svoboda, dialog, sodelovanje na vseh področjih pričajo, da smo pustili za seboj stare prelome in prepreke, tako da lahko vsakdo izmed nas nastopa kot tisti, ki je odgovoren za skupno sožitje.
V	tem zgodovinskem in socialnem okviru se odvijajo življenjske in pastoralne zahteve slovenske manjšine, ki živi v tej širši pa tudi ožji krajevni razsežnosti, in ki je v nevarnosti, da bi životarila pozabljena, ne da bi mogla razviti svojih osebnih in socialnih značilnosti. Cerkev ne sme ostati brezčutna za te zahteve in zato odgovarja na ta človeški in hkrati pastoralni problem.
Ustanovitev Slovenskega dušnopastirske-ga središča v Gorici in pobude, ki jih bomo podvzeli še v drugih narodno mešanih župnijah, imajo za cilj doseči vse vernike. Ob upoštevanju vseh narodnih značilnosti naj vsakdo gleda v pastoralni vnemi Cerkve srce matere, ki hoče vse svoje otroke, dasi v njihovi različnosti, združiti v eno samo družino.
Cilj, ki ga to središče zasleduje, ni ločitev, temveč združitev, ni zatiranje, pač pa priznanje, rast, vrednotenje, tako da bo občestvo, čeprav z različno sestavino, res zaokroženo in iz vseh sestavljeno.
En sam škof, en sam zbor duhovnikov, eno samo ljudstvo, a vsi združeni v Kristusu, tvorijo našo skupno Cerkev.
Pred nami stoje cilji, proti katerim se moramo pomikati:
1. Ne smemo več gledati nazaj! Ko na zares pristen način doživljamo sedanjost, smo dolžni graditi bodočnost, v kateri bosta morali biti soodgovornost in bratstvo značilnosti našega obstoja, tako da bomo delovali res kot živa Cerkev.
2. Osebe, skupnosti, združenja in župnijska občestva so poklicana k odprtosti, dialogu, ne da bi sebe smatrala za kaj višjega ali nižjega.
3. V bistvu gre tu za versko pobudo, ki ima za cilj duhovno krščansko oblikovanje posameznih skupin. K temu cilju bodi vse usmerjeno: liturgična opravila, organiziranje združenj in laičnega apostolata, karitativnih dejavnosti in misijonov.
4. Živahna in resna skrb za zorenje du-hovskih in redovniških poklicev. Resnost položaja je vsem znana.
Zbimski kOKert v terkirist. ton
V	organizaciji Ustanove za kulturo in umetnost (EMAC) je bil v petek 24. novembra zvečer v cerkvi sv. Ignacija v Gorici zborovski koncert v počastitev sv. Cecilije, zavetnice petja. Na koncertu je nastopilo šest zborov iz goriškega mesta, štirje italijanski in dva slovenska. Med italijanskimi zbori smo slišali zbor Seghizzi, goriške madrigaliste, zbor I Ufjej od Sv. Roka ter zbor sv. Ignacija; slovenske zbore sta pa zastopala mešani zbor Lojze Bratuž in moški zbor Mirko Filej. Udeležba občinstva je bila še kar zadovoljiva, če upoštevamo, da so Goričani za podobne manifestacije precej brez posluha.
Zbori so odpeli vsak po tri pesmi, ra-ten madrigalistov in zbora sv. Ignacija, ki sta zapela pet oziroma štiri pesmi. Izbira pesmi pri italijanskih zborih je bila precej enostranska, saj so se vsi poskušali le v polifonskem petju z eno samo izje mo. Med njimi so izstopali zbor sv. Roka, ki ima številne mlade pevce, posebno še v ženski zasedbi, dočim je moških glasov premalo. Zbor vodi domači župnik Ruggero Dipiazza. Pri Sv. Roku je zborovsko petje stara tradicija in prav je, da se nadaljuje. Vendar bodo morali za uspešne nastope pomnožiti moško zasedbo. Drugi zbor na italijanski strani je bil zbor sv. Ignacija. Ta zbor vodi domači kaplan prof. Stanko Jericijo že nekaj let. Iz cerkvenega zbora, ki je pel de pri mašah, je sedaj nastala skupina, ki se dostojno predstavi tudi na koncertih. Vsekakor je bil ta zbor na italijanski strani najboljši. Škoda, da manjka tudi temu zboru širši repertoar pesmi. Menimo, da polifonija ni začetek in konec vsega zborovskega petja.
Oba slovenska zbora sta dostojno predstavila slovensko zborovsko petje tako po izbiri pesmi kot po izvajanju. Mešani zbor Lojze Bratuž je pod vodstvom prof. St. Jericija zapel Gallusovo O mors quam dura, Mavovo Molim te ponižno in pa staro protestantsko Jutranjo pesem v priredbi M. Tomca. Zbor Mirko Filej je pod vodstvom Zdravka Klanjščka odpel Foersterjev Večerni ave, zatem črnsko duhovno v Srebotnjakovi priredbi Deep River in K. Pahorja Oče naš. Zbor je svoje pesmi odpel sigurno in ubrano; posebno je ugajal Foersterjev Večerni ave. Za oba zbora
bi bilo morda boljše, ko bi izbrala samo slovenske pesmi, da bi tako italijanske mu občinstvu nudila širši vpogled v slovensko zborovsko ustvarjalnost, ki ji je tako malo poznana.
Ustanovi EMAC gre vsekakor pohvala za tako pobudo, ki naj v goriškem mestu budi zanimanje za zborovsko petje in tudi medsebojno spoznavanje med slovenskimi in italijanskimi meščani.
K. H.
Podgora
Naša vas je precej zanemarjena in marsikaj ni v redu. Okuženi zrak zaradi predilnice je težko vprašanje kot nobeno drugo. Zdravniška komisija je ugotovila, da je največ otrok bolehnih prav na naši šoli. Kje. je temu vzrok? Odgovor ni težak. Naši kmetje vedo marsikaj povedati o škodi, ki jo trpijo zadnja leta na poljskih pridelkih. Naj jih vendar nekdo povabi na sestanek in jih posluša.
Poleg tega so še drugi problemi, ki nas tarejo, ker že dolgo časa zaman čakamo na njih ugodno rešitev.
Zato je pretekli teden na pobudo prosvetnega društva v Podgoni prišlo do se stanka, kjer so se srečali naši vaščani z goriškim županom in drugimi zastopniki goriške občine in pokrajine, ki so odgovarjali na naša vprašanja.
Razumemo, da občinska uprava ne more kar hipoma ugoditi vsem našim upravičenim zahtevam. Pa tudi občina naj razume, da so naši protesti utemeljeni; zato naj nemudoma in postopoma odpravlja težke nedostatke, ki zadevajo našo vas, predvsem naj hujše — onesnaženje zraka ter umazanijo, ki je ponekod postala že leglo okuženja, in nehigiensko stanje šole in vrtca.
Veliko se je govorilo in pisalo, pravično in zlonamerno o omenjenem sestanku v Podgori. Mi rečemo samo še to, da sestanek ni bil sklican »v okviru priprav za prihodnje deželne volitve«, ampak v zvezi z našimi problemi.
Kako pa bomo zavedni Slovenci volili, ni treba posebej naročati. Volili bomo kot je vsakemu rojaku jasno — po slovensko. Od te naše zavesti nas ne bo odvrnil noben politični manever.
5. Prisluhniti moramo mladini, nositelji-ci prenove, ki če se že ostvarja v svetu, jo moramo sprejeti in uresničiti tudi v Cerkvi! Samo tako bo mladina odgovarjala na zahteve sedanjega časa in govorila na način, ki ga bodo sodobniki razumeli.
Zato pošiljam na delo v vašo sredo duhovnika, ki ga vsi cenite zaradi njegovih pastoralnih odlik in ki mu bo v pomoč mlad duhovnik: msgr. Močnika in g. Markužo.
Vsi verniki, dasi so navezani na lastne Župnije in na lastnega župnika, zdaj vedo, da imajo v teh dveh duhovnikih dušne pastirje, h katerim se lahko obračajo v vseh duhovnih potrebah. Tako bodo najlaže prišli do zavesti, v čem je bistvo njihovega krščanstva in kako naj bodo živi udje ene in iste Cerkve, ki je v Gorici.
Naj bo to bogoslužno opravilo vidno znamenje naše zavesti in prepričanja, da smo otroci istega Očeta in bratje v Kristusu, ena sama družina, ki zavzeto širi v svetu božje kraljestvo. Zato pa skupno molimo, proseč nad nas in nad naše delo Kristusovega Duha, ki je duh edinosti ter pomoč Device Marije, Matere Kristusove Cerkve!
BESEDE POZDRAVA IN ZAHVALE MSGR. MOČNIKA
Naša dolžnost je, da se ob tem, za naše goriško mesto zgodovinskem dnevu, skupno zahvalimo Bogu za duhovnijo, ki slovesno in javno začenja svoje delovanje, v kateri bomo lahko razvijali svoje duhovne zmožnosti v skladu z značilnostmi, ki nam jih je Bog dal, ko je njegova Previdnost hotela, da smo se rodili kot člani slovenskega naroda.
Iskrena zahvala tudi g. nadškofu in vsem, ki so pripomogli k ustanovitvi našega dušnopastirskega središča.
Gospod nadškof je meni in mojemu pomočniku zaupal nalogo dušnega pastirja in ko z božjo pomočjo to poslanstvo začenjava, vas vse, dragi bratje in sestre v Gospodu, iskreno pozdravljava. Mir Gospodov in njegov blagoslov bodi z vami vsemi, da bomo skupno gradili božje kraljestvo Kristusa Kralja, kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru, kot poje danes po vsej širni zemlji sveta mati Cerkev.
To božje kraljestvo pa bo rastlo med nami, če bomo duhovniki in verniki tesno povezani med seboj, pa tudi z našim škofom in po njem s sv. očetom, ker je le to po božji zamisli in je le to prava pot h Kristusu, našemu Odrešeniku. Vsaka druga pot ne vodi h Kristusu, ne gradi, ampak podira.
V	tem duhu nam je 2. vatikanski cerkveni zbor začrtal smernice novega dušnega pastirstva in teh smernic se bomo držali, da bomo skupno z ostalimi mestnimi župnijami sestavljali živo krajevno Cerkev ter dajali tako Bogu dolžno čast, sebi pa ustvarjali časno in večno srečo.
ČESTITKE K NOVI DUHOVNIJI
Ob ustanovitvi našega dušnopastirskega središča so čestitali tudi bivši goriški nadškof msgr. Pangrazio, škofov vikar iz Trsta dr. L. Škerl in deželni svetovalec dr. Drago Štoka.
Msgr. Pangrazio piše med drugim tudi naslednje: »Ko se pridružujem vaši zahvali Bogu za novo ustanovljeno središče, vam voščim, da bi našlo najširši odmev in najbolj živo sodelovanje. Naj postane vsem Slovencem res življenjsko pastoralno središče, ki bo ohranjalo dragocene kulturne in duhovne značilnosti ter trdna verska izročila, da bo novi rod vreden svojih prednikov, ki so goriški nadškofiji dajali svojstven značaj pristne vernosti in zvestobe Cerkvi ter njenemu nauku. Vam, novi dušni pastir, vsem slovenskim duhovnikom in vernikom prisrčen blagoslov!«
ADVENT
»O, da bi stopil dol, da bi pred tabo zadrhtele gore!« (Iz 64, 2)
Advent, zornice, prve snežinke!
Koliko globoke poezije in hrepenenja v teh kratkih tednih pred božičem!
»O, da bi stopil dol... !«
V Izaijevem vzdihu trpijo tisočletja hrepenenja.
In zdaj, ko je Bog med nami, še hrepenimo po Njem?
Vsaj enkrat na leto, v adventnem času?
Pri zornicah ... prisluhnimo klicem prerokov!
In ko bodo »zadrhtele gore«, bo morda po Bogu zahrepenelo tudi moderno človeško srce________________________________
I.Z.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Jesenske lučke 1972
ii.
V	tržaški reviji Zaliv št. 36/37 je objavljen članek koroškega politika Luke Sienč-nika z naslovom »Koroški Slovenci žrtev svetovne politike«. Iz članka je razvidno, da so koroški Slovenci žrtev tudi zgrešene narodne politike slovenske komunistične partije in slovenske vlade v Ljubljani. Luka Sienčnik namreč piše:
»Za 25. november 1945 so bile razpisane prve povojne avstrijske volitve v deželni in državni zbor. Koroški Slovenci so pričakovali, da bodo dobili en mandat več, kot so ga imeli v prvi avstrijski republiki (pred nacistično zasedbo). Pravočasno so pri deželni vladi vložili lastno slovensko listo z dr. Tischlerjem na čelu. A prišlo je povsem drugače.« Prišlo je namreč to, da sta se v koroške razmere vtaknili slovenska partija in pa vlada v Ljubljani. Ta je odrekla zaupanje dr. Tischlerju in zahtevala, da umakne slovensko listo, svojim privržencem pa je naročila, naj volijo avstrijsko komunistično partijo. Luka Sienčnik imenuje ta ukrep, da so koroški Slovenci umaknili lastno listo in se podali na pot intemacionalizma »usodepolno spremembo«.
Kajti avstrijska partija je po svojem zastopniku dr. Ernestu Fischerju kmalu pokazala, kako se misli boriti za slovenske interese, ko je ta izjavil na zborovanju v Celovcu, da niti pedi koroške zemlje ne sme priti k Jugoslaviji. To je bilo naravno, saj dr. Fischerju ni šlo za slovenske glasove, on je iskal glasove nemških volivcev. Seveda koroški Slovenci avstrijske KP niso masovno podprli, Nemci pa tudi ne. Posledica je bila, da so Slovenci prvič v zgodovini ostali brez svojega zastopnika v koroškem deželnem svetu. Kar nista dosegli cesarska Avstrija in prva avstrijska republika, je dosegel ukaz iz Ljubljane.
Posledice te »usodepolne spremembe« so se pokazale v žarki luči tudi leta 1947. Tisto leto so bile nove volitve v koroški deželni svet. Slovenci so nastopili ločeno: lista, ki jo je predložil Narodni svet koroških Slovencev, je dobila 4.617 glasov (demokratični Slovenci); lista, ki jo je predložila Demokratična fronta delovnega ljudstva (levičarji) je dobila 2.017 glasov. Vsaka zase premalo, da bi izvolili lastnega slovenskega predstavnika v koroški deželni svet. Enotnost koroških Slovencev je bila tako za zmeraj pokopana in z njo možnost, da bi izvolili lastnega zastopnika v deželni svet.
Posledice so najbolj vidne danes, ko v koroškem deželnem svetu ni samostojnega slovenskega poslanca, ki bi na tej tribuni zagovarjal pravice slovenskega ljudstva.
VERSKE NOVICE
Letošnja polnočnica sv. očeta
Letošnjo božično polnočnico bo sv. oče Pavel VI. daroval med delavci, ki gradijo novo železniško progo Rim-Firence. Navadno je sv. oče daroval polnočnico v Sik-stinski kapeli za diplomatski zbor.
Mednarodni kongres o sv. Tomažu
Za sedmo stoletnico smrti sv. Tomaža Akvinskega, ki -bo 7. marca 1974, bo v aprilu 1974 v Rimu in Neaplju mednarodni kongres o sv. Tomažu in njegovih naukih.
Rast afriške Cerkve
Afrika je danes najbolj plodna misijon-
Pred drugo svetovno vojno so Koroški Slovenci na volitvah v deželni svet nastopali enotno in imeli zmeraj dva ali vsaj enega poslanca v deželnem svetu. Po drugi svetovni vojni so pa vsa leta brez svojega zastopnika v tej najvišji deželni ustanovi. Krivdo za to nosita slovenska KP in ljubljanska vlada, ki sta vsilili svojo internacionalistično politiko slovenski narodni manjšini na Koroškem. Danes Ljubljana pretaka krokodilje solze, svoje zmote pa noče popraviti.
Nočemo trditi, da bi neodvisni slovenski izvoljeni poslanec v koroškem deželnem svetu delal čudeže, vendar bi pomagal ohranjati politično edinost med koroškimi Slovenci in njegov glas bi odmeval v celovški deželni zbornici. Od tam bi se prav gotovo dalje slišal kot se sedaj sliši glas dr. Tischlerja ali dr. Zwittra, ki nista izvoljena poslanca slovenskega ljudstva na Koroškem.
O	resničnosti te trditve pričajo nastopi zastopnika Slovenske liste v deželnem svetu Furlanije-lulijske Benečije. Čeprav je sam, se njegov glas zelo daleč sliši. Poleg tega sili še slovenske komuniste in socialiste, da so narodno bolj odločni, vsaj zaradi politične konkurence.
(r+r)
ska celina. V Afriki je v zadnjih dvajsetih letih število svetnih in redovnih duhovnikov naraslo od 7.500 na 15.000, redovnih bratov od 3.000 na 7.000, redovnih sester od 14,000 na 27.000. Od konca lanskega leta je bilo v Afriki 234 škofov, od katerih je nad polovica domačinov.
Begunski problem ostaja pekoč
V	Ženevi v Švici je bil 22. kongres združenja za študij begunskega problema. Sv. sedež je zastopal dr. Stark, tajnik mednarodne katoliške komisije za izseljevanje. Med govorniki je bil tudi msgr. Hannett, ki je govoril o beguncih v Tretjem svetu.
Spet smo doživeli praznik pesmi. Dvorana Kulturnega doma v Trstu je bila že precej pred uro nastopa do kraja polna. Ljudje so ponovno dokazali, s kakšno ljubeznijo spremljajo delo cerkvenih zborov in kako jim je pri srcu njihova rast in napredek. Ko so prihajali posamezni zbori na oder, so šteli, koliko članov ima zbor. Izražali so zadovoljstvo, če so v zboru videli nove obraze. Vpraševali pa so se tudi zaskrbljeno, zakaj tega ali onega zbora ni.
Pozdravne besede je spregovoril predsednik Zveze cerkvenih zborov v Trstu dr. Zorko Harej. Kratko je spomnil na razmere, v katerih se delo posameznih zborov vrši. Poudaril je, da letošnja revija idealno povezuje vse Slovence v Italiji, saj poleg tržaških zborov nastopajo tudi zbor iz Kanalske doline »Višarski zvon« ter iz Benečije zbor »Rečan« in zbor iz štandreža na Goriškem.
Na odru se je potem zvrstilo 13 zborov, ki so šteli skupno 311 pevcev. Prvi je nastopil zbor z Opčin pod vodstvom Staneta Maliča; potem dekliški zbor iz Devina, ki ga vodi Herman Antonič; zbor iz Boršta vodi Drago Petaros; zbor iz Bazovice, ki ga je pomagal pripraviti in ga vodil Zorko Harej; zbor Novega sv. Antona in Bar-kovelj, ki ga vodi Janko Ban. Zbor »Višarski zvon« pod vodstvom Avgusta Ipavca je zaključil prvi del revije.
V	drugem delu je prišel prvi na oder zbor iz Katinare (dekleta v lepih narodnih nošah) pod vodstvom Justa Lavrenčiča; nato zbor iz Sv. Križa, ki ga vodi Albin Verginella; zbor iz Mačkovelj jc pripravil in vodil Dušan Jakomin; zbor »Fantje izpod Grmade«, ki ga vodi Ivo Kralj; zbor iz Štandreža je nastopil pod vodstvom Iva Bolčine; zbor »Rečan« pod vodstvom Rina Markiča; revijo je zaključil zbor iz Rojana pod vodstvom Humberta Matnola.
Vsi pevski zbori so bili deležni toplega pozdrava in priznanja, še prav posebej pa zbor iz Kanalske doline »Višarski zvon« ter zbor »Rečan« in zbor iz štandreža.
Hvaležni smo Zvezi cerkvenih zborov v Trstu za letošnjo revijo. Vemo, da priprave zahtevajo veliko truda, a gre za trud, ki je bogato poplačan.
S.	Z.
Pod tem naslovom v italijanskem jeziku (»L'eredita europea del Patriarcato d’Aqui-leia«) je pred kratkim izšla v Vidmu nova knjiga o zgodovini in pomenu oglejskega patriarhata. Njen avtor je dr. Arduino Cremonesi, že znan po svojih -raziskovanjih zgodovine in velik ljubitelj ter poznavalec slovenske kulture, zlasti še literature. Večkrat je že predaval v našem mestu, med drugim v Katoliškem domiu, zato je tudi svojo knjigo dr. Cremonesi nedavno predstavil v Gorici in sicer v Krožku za svobodo kulture.
Avtor že v uvodu pripominja, da knjiga ni namenjena strokovnjakom, ampak je pisana za furlansko ljudstvo, ki ljubi svojo zemljo in spoštuje vso bogato dediščino preteklosti. Obenem je dr. Cremonesi hotel predvsem podčrtati veliko vlogo Slovenije in Koroške ter njun doprinos k splošni evropski kulturi v tem delu sveta. Lepo pravi v zadnjem odstavku uvoda:
»Evropa naših dni, in zlasti še jutrišnja, ne more mimo dežel nekdanje patriarhalne škofije v Ogleju, ne more izključiti iz svojega živega telesa Furlanije, Koroške in Slovenije. In prav zaradi te dejanske stvarnosti in teh zahtev imajo ljudstva treh dežel skupne interese in skupne naloge v prihodnosti.«
Cremonesijeva knjiga se deli na petnajst poglavij, v katerih zajema celotno zgodovinsko, versko, socialno, kulturno ter narodnostno problematiko omenjenega prostora. Poleg samega govora o izvoru in razvoju oglejskega patriarhata avtor še posebej omenja vlogo raznih tujih narodov in njih vdorov, kot Ogrov in Turkov. Posebno mesto imajo v njegovem delu samostani. Dr. Cremonesi poudarja veliki doprinos meništva na ozemlju nekdanjega (zanj na žalost ukinjenega) patriarhata. Svoje ustrezno in zaslužno mesto najdejo v tem sklopu glavni slovenski samostani, od nekdanjega benediktinskega Gornjega gradu mimo cistercijanske Stične in Kostanjevice do kartuzijanskih Pleterij, Žič, Jurkloštra in Bistre.
V	ostalem vodi avtor bralca skozi obdobja protestantske reformacije in katoliške verske obnove na oglejskem ozemlju do vloge kulturnih tokov in tradicije zgoraj omenjenih ljudstev. Vodilna misel celotne knjige spet izstopa v poglavju o skupnem duhovnem temelju furlanskega, koroškega in slovenskega ljudstva. Na koncu lahko še v sintetični obliki preletimo glavne dobe in podobe kulturnega življenja treh narodnosti.
Prava usmeritev celotne knjige pa izzveni iz zadnjega poglavja, po katerem nosi naslov delo samo. V teh vrsticah, ki so toplo doživete in prežete s čustveno komponento, Cremonesi ugotavlja, da je oglejski patriarhat predstavljal edinstveno tvorbo v katoliškem svetu. Njegova vloga se po avtorjevem mnenju da izenačiti le z ono habsburškega imperija na svetnem področju. Pri tem dodaja, da bi morala prav duhovna vloga Ogleja biti danes vzor evropski federaciji, osnovani na medsebojnem spoštovanju in valoriziran ju vseh narodov, kultur in jezikov. Knjigi je avtor dodal obširno bibliografijo.
Dr. Cremonesi je s svojim delom nedvomno potrdil lastno zavzetost za osvetlitev domače zgodovine. Ce knjiga ne prinaša kakih novih izsledkov — saj to tudi ni njen namen — je vseeno bogat dopri-
nos k medsebojnemu poznanju m zgodovinski domači publicistiki. Še posebej lahko z zadovoljstvom pozdravimo omenjeno delo, ki nakazuje vedno veljavno »evropsko« duhovno dediščino nekdanjih ustanov. Kot Slovenci pa spet z veseljem beležimo dejstvo, da italijanski zgodovinski pisec objektivno in z ljubeznijo prikaže slovenski kulturni svet in s tem posreduje svojim sonarodnjakom vsaj nekaj drobcev iz naše zgodovine, skupno s perspektivami za bodočnost.
Knjiga se dobi v Katoliški knjigami. Cena 3.200 Mr.	a.	b.
ZA KMETOVALCE
Zimsko škropljenje sadnega drevja
Razne glivične bolezni, ki so med letom napadale sadno drevje, prezimijo na rastlini in čakajo pomladi, da obnovijo svoje razdiralno delo. Zato jih moramo pozimi prav tako skrbno zatirati kot med letom.
Breskve, marelice in slive, ki jih poznamo kot koščičasto sadje, škropimo prvič v novembru brž ko je odpadlo listje in še ni hudega mraza. Drugič nastopimo spomladi konec februarja preden začne drevje odganjati. Glavne bolezni, ki ogrožajo omenjeno drevje so: kodravost listov (boila), luknjičavost ali kozavost listov ali smolikavost (vaiolo, gommosi), rjava gniloba plodov (muffa a circoli) in lesni rak (cancro). Proti tem boleznim rabimo pripravke, ki vsebujejo Ziram ali TMTD ali Captano. Škropivu dodamo lepilno sredstvo, da se bolje prime in dalj časa obdrži na vejah. Le za češnje je bolje rabiti 2 % bordoško brozgo (modro galico in apno) ali pa — kar je še enostavneje —
1	% bakreni oksiklorid (ossicloruro di rame).
Jablane in hruške, ki jih prištevamo med pečkasto sadje, ogrožajo spet druge bolezni, med katerimi je razširjen škrlup (ticchiolatura) in v zadnjih časih tudi lesni rak. Proti tem rabimo 2 % bordoško brozgo ali bakreni oksiklorid. Sedaj izdelujejo tudi tako imenovano industrijsko brozgo (poltiglia bordolese industriale), v kateri je že primešano apno v pravem razmerju; takšno brozgo le še razredčimo z vodo.
Škropljenje izvedemo v mirnem, oblačnem in razmeroma toplem vremenu. Če škropimo pravilno, uničimo dobršen del teh bolezni, ki nam v poletnem času ne bodo več delale tolikšnih preglavic.
Inž. Janko Košir
Dva tečaja o varstvu rastlin. Na Tržaškem je Zveza, neposrednih obdelovalcev tudi letos poskrbela za kmetijske strokovne tečaje. Nedavno sta pričela dedovati diva tečaja v Repnu in Trebčah. Poučuje inž. Janko Košir o rastlinskih boleznih in škodljivcih ter o protizajedavskih sredstvih. Za oba tečaja se je prijaivilo mnogo udeležencev, med katerimi je tudi precej mladine, ki išče novih možnosti za ovrednotenje svoje zemlje in se zato živo zanima za izboljšanje kmetijstva. V kratkem ihosta začela delovati druga diva tečaja, id sta namenjena predvsem ženam, in na katerih bodo obravnavali razne predmete, iki zanimajo kmečke gospodinje.
Mladika št. 10
Za uvodnik je poziv, naj bi naši ljudje pri občinskih volitvah v Trstu podprli listo Slovenske skupnosti. O smrti revije »Kaplje« poroča M. M., Marija Mislej pa je prispevala črtico »Naloga«. Ž. predstavi slikarja Roberta Kozmana, Anton Kacin piše o Stanku Staniču, prof. Bednarik pa pove tehtne besede o goriškem nadškofu Fr. B. Sedeju.
V	mladinski prilogi najdemo spis Estere Sferco »Pesem ponosa« ter pesmi Nathalie »Zamujeni trenutki«. Alojz Tul opiše slovenski tabor v Dolini leta 1878. Z vzgojnega področja je vzeta razprava »Ne grem v vrtec«. Ivan Peterlin že obravnava bodoče olimpijske igre, ki bodo v Montrealu leta 1976. Silno zanimiv je članek Jožefa Sme-ja »Slovenci v Porabju, v Radgonskem kotu in ob naši severni meji«.
Martin Jevnikar ocenjuje literarno dejavnost Zore Piščančeve, zlasti njeno povest »Dom v tujini«, Vinko Beličič govori o knjigi Alojza Rebule »Smer Nova zemlja«, neznani avtor pa se ustavi pri zadnji, 26. številki revije »Kaplje«. Govora je tudi o novi sezoni v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu in o prvem koncertu Glasbene Matice v Trstu v novi sezoni.
—ej
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI
sporoča vsem svojim članom in ostalemu občinstvu, da 'bodo od ponedeljka <1. decembra 1972 njeni uradi po sledečem umiku:
— od ponedeljeka do petka vsak dan od 8.30 do 12.30 te rod 16. do 17. ure;
— ob sobotah pa le za nujne zadeve od 16. do 17. ure.
Na razpolago smo vam za vse usluge, ki spadajo v naš delokrog.
Upravni odbor
Posvet o italijanskih božjepotnih svetiščih
Zadnje dni novembra so se v Rimu srečali na svojem sedmem zasedanju ravnatelji italijanskih svetišč in božjih poti. Govorili so o liturgični dejavnosti v svetiščih.
V svetiščih in na božjih poteh se zbira veliko romarjev, a liturgija včasih zelo trpi, čeprav je liturgija odlično sredstvo za krščansko vzgojo vernikov.
V Indiji si želijo v bogoslužju več svojskih običajev
Med indijskimi katoličani je v teku živahno razpravljanje o vprašanju, kako bi naj v liturgijo indijske Cerkve vnesli več indijskih običajev in verskih navad. S tem naj bi evangelij bolj približali indijskemu človeku. Kaže, da ni nobenega razloga, zakaj ne bi smeli obrednih navad indijskih verstev prenesti v liturgijo krščanstva. Doslej je odnose med indijskimi kristjani in ostalimi Indijci motilo to, da je katoliška Cerkev v Indiji še vedno predstavljala zapadno Evropo.
Srečanje Miklavža z otroki v Borštu pri
Trstu bo v torek 5. decembra oib 16.30 v divorani pri sestrah. Pred Miklavževim nagovorom in delitvijo darov bo igrica, ki jo pripravlja skupina 'mladih iz Krekovega doma.
Rojan
V ponedeljek 23. novembra je na tržaški univerzi uspešno branil tezo in postal doktor fizike Boris Fabijan. Člani rojan-skega cerkvenega zbora mu iskreno čestitajo.
f France Slokar
Po kratki bolezni je v Trstu preminil France Slokar, ki je dočakal skoro 70 let. Doma je bil iz Lokavca pri Ajdovščini v skromni delavski družini. Njegov oče je bil žagar v času, ko so lokavške žage še tekle. Pri Krtelcu v Ajdovščini se je izučil krojaštva, postal pomočnik, pomagal materi Rozi vzdrževati mlajše brate in sestre, ko ni bilo več očeta in so postale gospodarske razmere težke. Ko se je mojstrov brat Kristjan preselil v Idrijo, je šel z njim, bil nekaj let pri njem, se preselil v Cerkno, kjer si je s pridnostjo postavil lastno krojačnico in prodajalno. Ko se je dobro postavil na noge, je prišla vojna in mu prekrižala vse načrte. Preselil se je v Trst, kjer je v skromnem obsegu nadaljeval svojo obrt do konca. Bil je zaveden slovenski katoličan. Njegovi ženi Zorki, ki je najbolj prizadeta, hčeri Nadji Černič in sinu Marijanu, ki je naš radijski napovedovalec na radiu Trst A izrekamo iskreno sožalje, pokojniku pa želimo večni mir in pokoj.
Odhod šolskih sester iz Marijinega doma
V prejšnji številki našega lista smo med »Tržaškimi novicami« objavili vest, da so Slovenske šolske sestre v začetku letošnjega septembra zapustile hišo v ul. Risorta 3 v Trstu. Naš dopisnik je pri tem zastavil vprašanje: »Kje je razlog, da so šle iz hiše po tolikih letih?« In je še dodal: »Ali ne bi bilo prav, da bi slovenska katoliška skupnost vedela za razlog?«
V zvezi s to novico smo prejeli dve pismi. Eno nam je poslal dr. Jože Prešeren, voditelj Marijine družbe Marije Milostljive v Marijinem domu v ul. Risorta, drugo pa provincialka Slovenskih šolskih sester s. Elizabeta Likar, ki je smatrala za primerno, da sestre odpokliče. Upamo, da po objavi teh dveh pojasnil ne bo nadaljnje polemike o tej zadevi.
PISMO DR. PREŠERNA
V številki prejšnjega ledna ste objavili poziv, da se pojasni, zakaj so šolske sestre »zapustile hišo v id. Risorta 3 v Trstu... Slovenska katoliška javnost bi rada vedela za razlog«. Če kdo pričakuje odgovora od Marijine družbe Marije Milostljive, ki je Marijin dom zgradila, naj najprej pove, kdo tiastopa v imenu »slovenske katoliške javnosti« ali se morda celo z njo istoveti. Jasno je vsakomur, da morejo točen odgovor dati samo šolske sestre, ki so ta korak naredile. Marijina družba bi mogla samo kaj razložiti. To pa bo storila le, če pove, kdo v imenu »slovenske katoliške javnosti« poziva, da se povedo razlogi. Predsta\n pa naj se jasno, s pravim imenom, ne pod izmišljenim, kakor se je tisti, ki je začel pisati glede duhovniške obleke. Zdi se mi, da se
je iz moškega, morda celo duhovnika, prelevil v žensko — Netko Jelinčič. En del »slovenske katoliške javnosti v Trstu« je tudi Marijina družba s svojimi članicami. Ta del bo rad dal pojasnila o sebi ali skupini, ki se predstavlja kot celotna »slovenska katoliška javnost«, če kdo od nje kaj pričakuje.
POJASNILO S. PROVINCIALKE
V	pojasnilo na javno vprašanje, zakaj smo Šolske sestre zapustile Marijin dom v Trstu, ulica Risorta 3, odgovarjamo:
Splošno krizo pomanjkanja duhovnega in redovnega naraščaja občutimo tudi me.
Poleg tega pa današnji čas zahteva od redovnic globljo umsko in versko izobrazbo, zato je nujno, da se sestre izobražujejo.
Da nudimo sestram možnosti za usposabljanje, smo bile primorane omejiti svoje delokroge.
Težko nam je, a zaupamo, da bomo z božjo pomočjo in z duhovno oporo dobrih ljudi v bodočnosti lahko veliko več storile za širjenje božjega kraljestva med nami.
Trst, 27. novembra 1972.
V	Marijinem domu v ROJANU bo v sredo 6. decembra ob 15. uri
MIKLAVŽEVANJE
Vabljeni!
Vesela novica
Iz Amerike je prišla vesela novica, da je škofijski proces za razglasitev škofa Baraga za blaženega končan. Vse listine bodo v teh dneh poslali v Rim, kjer se bo potem proces nadaljeval. Vsi ameriški škofje bodo podpisali spomenico sv. očetu, naj pospeši proces za razglasitev škofa Baraga za blaženega. Zaupno molimo, da bi se končno uresničile naše želje in prošnje, da bomo smeli škofa Baraga javno častiti in klicati na pomoč.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 3. do 9. decembra 1972 Nedelja: 11.00 Otroška matineja. 11.55 Mestece Peyton. 18-20 Dvanajst stolov, film. Ponedeljek: 17.50 Gori, doli, naokoli.
18.30 Kremenčkovi. 20.35 Jajčarji, drama. Torek: 17.50 Mlada Breda. 18.30 Popevke.
19.05 Kmečka arhitektura. 20.35 Bele sence, film. 22.15 Likovni nokturno.
Sreda: 17.50 Vitez Vihar. 18.30 Po domače z ansamblom Toneta Žagarja. 19.00 Od filma do filma. 19.20 Med Indijanca v Kordiljerah. 20.35 Stendhal: Rdeče in črno.
Četrtek: 19.00 Sedem morij. 20.35 Četrtkovi razgledi. 21.25 Popje ožganega grma. 22.15 Ženitev.
Petek: 17.45 Veseli tobogan: Pobrežje.
18.30 Drsanje. 18.40 Ekonomsko izrazoslovje. 18.45 Poje Mitja Gregorač. 20.40 Dekle v izložbi, film. 22.00 Sedem morij.
Sobota: 16.30 Košarka Olimpija : Jugo-plastika. 18.15 Gospod Piper, film. 18.45 Filmska burleska. 20.35 Planica 72. 21.10 čez tri gore, čez tri vode. 21.40 Na poti k zvezdam. 22.05 Medicinski center.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll .
Praznik Brezmadežne praznik naše mladine
iiiiiiiiiiinMinHiiiimMmuMimNiiiMimmiiiiiiHiNiMNiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii!!,|,miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiii,!!^^
Ekumensko potovanje po Sovjetski zvezi 2
Saj to je vse, kar lahko prejmejo od Cerkve. Ni verouka za otroke — niti v cerkvah ne. Edini verski pouk je pridiga. Tudi verskega tiska za vernike ni. Izhaja le službeni list moskovskega patriarhata in pa, a zelo redko, strokovna teološka revija. Izdali so pa celotno sveto pismo — ponatis starejše izdaje. Le pravopis so prilagodili novemu. A sv. pismo si lahko nabavijo samo cerkve.
Zanimivo je, da v času, ko na Zahodu, v katoliških deželah, ponekod odpravljajo osebno spoved, v Zagorsku s ponosom poudarjajo, da hodijo ljudje radi k spovedi (osebna!). Slovenskim romarjem so pokazali kapele, kjer se to vrši. Pri omenjeni maši je bilo veliko obhajil, tako da so trije duhovniki istočasno zelo dolgo obhajali.
še eno zanimivost je razkril rektor duhovne akademije. Kljub temu, da niti v šolah niti zunaj njih ni nobenega verouka,
se vendar vsako leto prijavi trikrat toliko novih kandidatov za bogoslovje kot pa jih morejo sprejeti. To so zares idealisti, ker si v sedanjih razmerah ne morejo obetati v tem poklicu kake materialne ugodnosti ali lahkega življenja.
Nekoliko manj gojencev imajo v Leningradu, v Odesi pa je samo nižje bogoslovje. Tri bogoslovne šole s 500 do 600 gojenci za silno rusko prostranstvo res ni veliko. Je le kapljica v morje. Saj računajo, da je v vsej Rusiji še kakih 50 milijonov pravoslavnih vernikov.
Škofje pa ne obupujejo. 2e samo dejstvo, da se prijavljajo v bogoslovje mladi ljudje, ki nikjer niso mogli prejeti redne verske izobrazbe in jih ni nihče za to »novačil«, dokazuje, da Duh božji veje povsod, tudi tam, kjer mu je uradno prepovedan dostop.
NA RUSKI CESTI IN V VASI
Po ruskih cestah, tudi med večjimi mesti, ni videti osebnih avtomobilov, colo avtobusi so zelo redki. A v mestih je veliko avtobusov, tramvajev, v največjih
mestih (Moskva, Leningrad, Kijev) obstaja še izredno dobro, v Moskvi celo luksu-sno urejena podzemska železnica. Privatni avtomobili so v deželi socializma luksus in privilegij posameznih srečnikov. Pač pa je na cestah izven mest veliko kamionov. Na njivah je videti, vsaj ob cestah, velike poljedelske stroje: traktorje, kombajne...
Ruske vasi si zelo sličijo med seboj. Hišice so skromne, skoro vse lesene. Ravninski deli pač nimajo kamna in peska, pač pa imajo veliko gozdov. Zato se imenuje po rusko vas »derevnja«.
Privatnih posestev ni. Vse je ali kolhoz ali sovhoz. Do nedavna je privatnik lahko imel 2 ha »okišnice«, sedaj samo pol hektarja. Ta košček je zelo lepo obdelan. Skoro povsod je zasajen krompir, ki je v Rusiji glavna hrana. Službeno pojasnilo pove, da so privatnikom višek vzeli, ker da to ni ljudem potrebno. Da namreč vsakdo, ki hoče delati, lahko vse potrebno dobi od zadruge.
Poznavalci vedo povedati, da so kmetje veliko ljubezni in truda vložili v svojo zemljo ter iz nje izvlekli zares maksimum
pridelkov, a s tem so si nekako zagotovili najpotrebnejše za vsakdanje, skromno življenje. To pa je seveda pripomoglo, da so mislih preveč »po svoje« in prepočasi prehajali v »novega človeka«.
Teoretično je sedaj dovoljeno, da ima vsaka kmečka družina eno kravico, eno svinjo, do 6 ovc in nekaj kokoši. A le redkokje se vidi, da bi pri hiši bilo kaj živega: odkod naj pa dobi lastnik potrebno hrano, posebej v zimskem času? Tako se človek vzgaja za kolektivizem. Naj se zaveda, da je v vsem popolnoma odvisen od skupnosti in zato mora dati skupnosti-ko-lektivu vse svoje sposobnosti, se odpovedati vsem sentimentalnostim in čustvom.
Rusija ima prostrane pašnike. Mogla bi rediti ogromno živine, a te ni videti. Le redke so črede na paši. Tudi polja so velika. Nekdanja carska Rusija je s svojim primitivnim obdelovanjem pridelala toliko, da je imela veliko za izvoz. Sedaj pa, kakor beremo v časopisju in vidimo iz mednarodnih pogodb, SSSR uvaža velike količine žita. Mnogi ekonomisti po Evropi se sprašujejo, kje je vzrok?
Iz službenih pojasnil zvemo, da SSSR v sedanjem obdobju gospodarskega razvoja in oblikovanja posvečuje vso energijo družbenemu razvoju, zato naj osebni standard še nekoliko počaka. Zato se gradijo številne tovarne, velikanske stanovanjske in javne zgradbe.. Gospodinje pa nimajo potrebnih strojev kot evropske in ameriške. Pravijo, da jih tu ne potrebujejo.
BOJ ZA DUŠE
Pri obisku ruskih mest in vasi pade človeku nehote v oči, da na ulicah in cestah ni otrok. Saj menda ni to dežela brez otrok, se človek sprašuje.
Iz službenih informacij se zve, da so otroci od jutra do večera v zavodih, da se tako starši razbremenijo in se zato laže posvetijo svojemu strokovnemu delu. Obenem pa jih država osvobodi »buržuj-ske in malomeščanske« družinske navezanosti in »omejenosti«, raznih tradicionalnih predsodkov in predvsem verskih vplivov. Tako se formirajo nove in »svobodne« generacije.
(Se nadaljuje)
Občni zbor SKAD-a
Preteklo soboto 25. novembra je bil v mali dvorani Katoliškega doma 15. redni občni zbor Slovenskega katoliškega akademskega društva (SKAD). Udeležba je bila zelo lepa, zlasti novih članov je bilo precej. Veseli smo bili tudi prisotnosti dr. Humarja, dr. R. Klinca in dr. Hrovatinove.
Najprej je dosedanji predsednik Metka Klanjšček pozdravila vse navzoče in povedala nekaj uvodnih misli; predvsem bi bilo treba gojiti več prijateljstva med nami, iskati nove stike in nove izkušnje. Zelo pomembna je bila misel o mesečni mladinski maši z razgovorom. Ob koncu se je zahvalila vsem dobrotnikom ter vsem, ki so pokazali dobro voljo in ki so pomagali društvenemu odboru, zlasti prof. M. Renerju in g. O. Simčiču.
Sledila so poročila odbornikov. Tajnica Lučana Budal je najprej prebrala zapisnik zadnjega občnega zbora, nato pa podala obširen pregled dedovanja v zadnjem letu; zelo pomemben je bil ciklus teoloških predavanj, koristni študijski dnevi v Žabni-cah in koristne razne druge prireditve: tako predavanje dr. Cremanesija o oglejskem patriarhatu, recital Staneta Raztre-
stvarnost; če se bomo odločili za daljšo in tršo pot, bomo na poti lastnega zorenja in v delu za našo skupnost lahko mnogo napredovali.
Udeleženec
Spet smo gledali lepote Koroške
Vsakič, ko pride g. Vinko Zaletel med nas, znova občudujemo njegovo umetniško roko, smisel za motive in njegovo prijetno besedo, ki spremlja čudovite barvne slike. To pot je pripravil 330 fotografij, ki jih je posnel v Zilji, Rožu in Podjuni.
Predaval je dvakrat; v nedeljo 26. novembra popoldne v Katoliškem domu, v ponedeljek zvečer pa v Župnijskem domu v števerjanu. Obakrat je imel veliko hvaležnih poslušalcev. Spet smo začutili, kako krivični so tisti, ki hočejo s silo vzeti Koroški slovenski obraz in ga nadomestiti z nemškim. Predavanje je še enkrat vzbudilo v vseh navzočih ljubezen do koroških bratov, ki imajo en velik greh, M ga je že pisatelj Pregelj tako mojstrsko izrazil z besedami: »Umreti nočejo!«
V župnijski dvorani v ŠTANDREŽU bo v torek 5. decembra ob 19,30
MIKLAVŽEVANJE
za otroke in odrasle. Vabljeni vsi, zlasti otroci in starši.
sena s slovenskimi bridkimi in pikastimi, razstava goriškega rojaka Rudolfa Sakside, tabor zamejske mladine v Trstu, izlet v Planico na svetovno prvenstvo v skokih.
Sledilo je blagajniško poročilo, ki ga je prebrala dr. Helena Knez. Pred volitvami smo še glasovali za spremembo pravil o načinu volitev: na občnem zboru se bo volil v bodoče samo sedemčlanski odbor, predsednik pa določil na prvi seji odbora. Po razrešnici staremu odboru, ki jo je predlagal dr. Damijan Paulin, so bile volitve v novi odbor. Lahko bi rekli, da smo z novim odborom zadovoljni, ker upošteva razne težnje in različnosti pogledov ter mnenj. Novi odborniki so: dr. Helena Knez, dr. Danilo čotar, Metka Klanjšček, Jožko Markuža, Lučana Budal, Di Battista Roman, Darij Frandolič.
Pred zaključkom občnega zbora so bile izražene še razne želje in nove ideje. Predvsem, in to je zelo važno, naj SKAD združuje akademike, naj goji družabnost in naj posveti več časa medsebojnemu spoznavanju; naj se čimprej uredijo prostori, kjer se bodo akademiki shajali; naj se poskrbi, da bodo akademika sami predavali in se poglabljali v razne probleme; naj se vpeljejo glasbeni večeri; naj se čim več mladih pridobi za sodelovanje pri mladinski prilogi »Katoliškega glasa«. Odbor bo poskrbel, da bo priredil tudi letos vrsto predavanj za širše občinstvo.
Odbor Skada, pa tudi vsi ostali imamo sedaj lepo priložnost, da pokažemo, ali smo že zreli za nova gledanja na sedanjo
Škofov vikar za mesto Ljubljano
Ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik je imenoval stolnega kanonika Jožeta Kvasa za svojega vikarja za mesto Ljubljano. Iz dekreta je razvidno, naj bi škofov vikar vzpodbujal in vsklajeval dušnopastir-sko delo v svojem vikariatu, študirati mora pastoralne metode in načrtovati ter organizirati vsakovrstno pastirsko delo. Pospeševati mora tudi teološko in duhovno izobraževanje duhovnikov. Študirati mora pravilno porazdelitev duhovnikov v mestu in skrbeti, da bodo mogli duhovniki čimbolj smotrno uporabljati svoje sposobnosti za pastoralno delo. Novega škofovega vikarja čaka torej veliko dela. Pri delu mu želimo božjega blagoslova.
120 let Mohorjeve družbe
V nedeljo 19. novembra so v Celju praznovali 120-letnico delovanja Družbe sv. Mohorja. Množica vernikov s slovenskimi škofi se je zbrala v prenovljeni opatijski cerkvi k zahvalni službi božji. Mohorjevo družbo je leta 1852 ustanovil škof Slomšek. V 120 letih svojega delovanja je Mo horjeva družba razposlala po slovenskih domovih okrog 30 milijonov knjig.
V Katoliškem domu v Gorici bo v torek 5. decembra ob 15,30
MIKLAVŽEVANJE Z OBDARITVIJO OTROK
Starši, ki želijo, da nebeški dobrotnik obdari njih otroke, naj izročijo darove vsaj do začetka prireditve pri družini Špacapan, Drevored XX. septembra 85 (Katol. dom).
fliKlavza čakamo !
Na praznik Brezmadežne, 8. decembra ob 16. uri Katoliškem domu v Gorici
bo
AKADEMIJA MLADIH
Priredili jo bodo naši otroci in člani mladinskih organizacij v čast Brezmadežne. Nastopilo bo 7 mladinskih zborov, skavti, baletne skupine deklic in skupine z dramskimi prizori.
Vstop prost. Vabimo vso našo mladino, njih starše in prijatelje mladine.
XI. Memorial »M. Filej«
Odbojkarski turnir. Preteklo soboto 25. novembra so se odigrale izločilne tekme za ženski odbojkarski turnir v okviru tekmovanja »Memorial M. Filej«. Izidi posameznih tekem so naslednji: Hrast A -Sovodnje B 2 : 0; Hrast B - Sovodnje A 2 : 0; Mladost - števerjan 2 : 0. Medtem ko so poražene ekipe sedaj izločene, se bodo ekipe, ki so zmagale, srečale v finalnih tekmah za prva tri mesta v sredo 29. novembra.
Prihodnji petek 1. decembra se bo za-
Takole je mladi rod lani v Jamljah pričakal prihod sv. Miklavža
čel tudi turnir v moški odbojki. Vpisalo se je 8 ekip, ki so razdeljene v dve skupini: prvo sestavljajo ekipe skavtov, Veloxa, Podgore in Sovodenj. Tekme med temi bodo v petek 1. decembra v telovadnici I.T.I.
Ttkme druge skupine, katero sestavljajo ekipe Hrasta, Doma, Mladosti in Šte-verjana, bodo v sredo 6. decembra v isti telovadnici. Finalne tekme bodo pa v četrtek 7. decembra ob 20.30, vedno v telo vadnici I.T.I.
* * *
športno združenje 01ympia bo uneslo svoj 6. redni občni zbor 10. decembra ob
10.30 v prostorih Katoliškega doma v Gorici. Na sporedu so poročila odbornikov, pregled pravil in morebitne spremembe, volitve novega odbora in slučajnosti.
V okviru praznovanj 25-letnice ustanovitve društva organizira ŠD Juventina nočno štafeto v četrtek 7. decembra ob 19. uri. štart in cilj sta na trgu v Štandrežu, proga pa je dolga 1800 m. štartale bodo štiričlanske ekipe, razdeljene v dve skupini: 1. mladinci od 12. do 15. leta; 2. člani od 16. leta dalje. Vpisovanje je na sedežu društva (pismeno: ŠZ »Juventina«, P.za Sant’Andrea 1, 34170 Štandrež-Sant’Andrea, Gorica) in v gostilni »Pri Romani« na trgu v Štandrežu. Nagrajevanje bo isti dan ob
20.30 na sedežu društva, kjer bo tudi razstava slik o društvenem delovanju. Sledil bo kratek govor, združen z nastopom pevskega zbora in recitacijami članov PD »O. Župančič«.
★
RADIO
TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 3. do 9. decembra 1972 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Komorna 'glasba. 11.15 Mladinski oder: »Čopek«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 13.00 Kdo, tedaj, zaikaj... 15.45 Popoldanski koncert. 16.30 Šport in glasba.
17.30 »Zagonetna smrt navadnega človeka«. Kriminalka. 19.30 Kratika zgodovina ital. popevke. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiislka v Italiji. 18.30 Radio za šole. 18.50 Klavirski koncerti. 19.15 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi.
Torek: 11.35 Pratika. 17.00 Za mlade po slušavce. 18.30 Komorni koncert. 19.10 I. Trinko Zamejski: »Oglej«. 19.25 »Miklavžev večer«. Otroška radijska igra. 20.35 Puccini: »Boheme«, opera.
Sreda: 11.40 Radio za šode. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Tržaški baročni ansambel. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 20.35 Za vašo knjižno polico.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 19.10 Ob stoletnici Mazzinijeve smrti. 19.25 Za najmlajše: Pisani balončki. 20.35 »Fi-ziognom«, drama.
Petek: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.20 Praznična matineja. 11.15 Mladinski oder: »Zid hrabrosti«. 11.55 Opoldne z vami. 15.35 »Zgodilo se je v Irkutsku«. Drama. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Sodobni slovenski skladatelji. 19.10 Liki iz naše preteklosti: »Ciril Drakonja«. 19.20 Zbori in folklora. 20.30 Delo in gospodarstvo. 20.45 Vokalno instrumentalni koncert.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 18.50 Orkester proti orkestru. 19.10 Po društvih in krožkih: »Dom Jakoba Ukmarja« v Skednju. 19.25 Revij a zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.35 Iz življenja naših skladateljev: Janez Krstnik Novak. Radijska igra. 2120 Ritmični orkester RAI iz Milana. 21.30 Vaše popevke.
OSVESTILA
Vabilo. Slovenski verniki iz župnij Marije Vnebovzete, sv. Roka, sv. Ane, sv. Justa in Srca Jezusovega so lepo vabljeni na razgovor z novim slovenskim dušnim pastirjem, ki bo v torek 6. decembra ob 20,30 v župnijski dvorani pri oo. kapucinih.
Sestanek »Prijateljev Zavoda sv. Družine« v Gorici bo v nedeljo 17. decembra ob 11. uri v omenjenem zavodu, ul. Don Bo-sco 66. Sestanka naj se udeležijo člani ožjega in širšega odbora, ki bodo pravočasno prejeli tudi osebna vabila. Na sestanku bo podano poročilo o trenutnem stanju gradnje nove stavbe, razpravljalo pa se bo tudi, kako povečati med našimi ljudmi zanimanje za to zaslužno ustanovo in kako pripraviti družabno prireditev v novi stavbi prihodnjo pomlad v korist novega zavoda.
V svetoivanskem Marijinem domu v Trstu bo v nedeljo 3. decembra ob 17. uri predvajala gdč. I. Furlanova barvne diapozitive s svojega potovanja v Moskvo in Leningrad.
Tretji abonmajski koncert Glasbene Matice Trst 'bo 1. decembra ob 20,30 v Kulturnem domu v Trstu. Na sporedu so skladbe primorskih avtorjev: J. Jakončič, M. Kogoj, P. Merku, I. Mignozzi, V. Mink, K. Pahor, C. Pregelj, R. Simoniti, A. Srebotnjak, F. Venturini, U. Vrabec. Rezervacija in prodaja vstopnic je v pisarni Glasbene Matice, ul. Manna 29, tel. 418605.
Stalno SG v Trstu bo uprizorilo dramo Filiberta Benedetiča »Pravila igre« v Kulturnem damiu v Trstu v soboto 2. decembra ob 20.30 (izven abonmaja), v nedeljo 3. decembra ob 16. uri (red C - prva nedelja po premieri) in v petek 9. decembra ob 17. uri (red I).
Mladinsko gledališče iz Ljubljane bo nastopilo z igro »Indijanci v Mali vasi« v torek 5. decembra 1972 ob 15.30 v Kulturnem domu v Trstu.
Za Marijin dom v Rojanu: v počastitev pok. Frančiške Može darujejo Marija Ober-ti 1.000, Ana Trobec 1.01)0, Danica Novak 1.000 lir; namesto cvetja na grob pok. Marije Bandelli darujejo nečaki Ivan in Ana Zini 10.000 iin Vida Bandelli 10.000; družina Cosahi 15.000; Justina Dodini-Mar-sič 5.000; Marija Oberti 1.000; družina Bandelj 1.000; v spomin drage mame daruje hčerka Nada in družina 10.000; Marija Švagelj 2.000 v spomin pok. Pavle Pečar; v počastitev pok. dmžbenioe Marije Može darujejo: Albina Mamolo 1.000, Pina Gd-raldi 1.000, Zmaga Mastellaro 1.000, Marija Močibob 700, Renar Zofija 300, Alojzija Koch 1.000, Terezija Bembič 1.000, Iva Ščuka 1.000 lir.
Za Vincencijevo konferenco v Rojanu: v spomin drage mame Marije Bandeilli daruje hčerka Nada z družino 10.000 lir.
N. N. daruje: 50.000 za Marijin dom v Rojanu, 30.000 za misijone in 20.000 lir za dobrodelni odsek Marijine družbe v Rojanu.
Za Marijanišče: N. N. 5.000 dir.
Za misijonarja g. štanta darujeta dve Barkavijanlki 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
DAROVI
Za novo dušnopastirsko središče v Gorici: ob veselem dogodku nove slovenske duhovnije daruje Milka Goričan 10.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Karmela Milost, Gorica, 5.000 lir.
Družbenica N. N. iz Gorice daruje po 5.000 lir za Zavod sv. Družine in Alojzije-višče.
Namesto cvetja na grob pok. Valentine Radinja daruje sestra Olga po 2.000 lir za Zavod sv. Družine in Alojzijevišoe.
Pokrajinska zveza neposrednih obdelovalcev v Trstu, ul. Roma 20, je uvedla nov’ urnik za stranke in sicer vsak delavnik od 8. do 12. ure, torej tudi ob sobotah.
■
Iščem dvosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami. Javiti na telefonsko številko 83177 (Gorica).
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 8% davek za registrski urad.
Odgovorni urednik : msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Dne 22. novembra je umrl po dolgem bolehanju v 44. letu starosti
Franc Cotič
Pokopali smo ga v petek 24. novembra na vrhovskem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ob tej hudi izgubi izrazili svoje sožalje in z nami sočustvovali. Posebej se zahvaljujemo gg. župnikoma Juraku in Komjancu za pogrebne obrede, otroškemu zboru z Vrha za lepo petje med sv. mašo in pogrebom, darovalcem cvetja, domačim pevcem, katerim so se pridružili še oni, ki živijo v Furlaniji in vsem, ki so se udeležili pogreba.
Vrh, ob sedmem dnevu smrti
29. novembra 1912
Mati Ivana, brata in sestre z ostalim sorodstvom
ZAHVALA
Po kratki in zahrbtni bolezni je v sredo 22. novembra premimi naš dragi
Franc Slokar
Vsem, ki so počastili njegov spomin se iz srca zahvaljujejo
žena Zorka, hči Nadja, sin Marijan, zet Marijan, vnuček Peter ter drugo sorodstvo
Trst, 26. novembra 1972
Potujete v R I M - Italijo ?
Ne pozabite obiskati slovenskih hotelov
Hotel BLED in Hotel DANIELA
00185 ROMA - tel. 777102 - 7579941 Via S. Croce in Gerusalemme, 40
00185 ROMA - tel. 750587 - 771051 Via I.uzzattl, 31
Lastnik : Vinko Levstik
Zmogljivost 85 sob, 150 ležišč. - Vse sobe s privatno kopalnico, telefonom, radiofilodifuzijo, klimatskimi napravami - Nova slovenska restavracija. Osebje pretežno slovensko. - Počutili se boste kot doma. Dobrodošli 1