smučina LETNIK XXIV OKTOBER 1985 EZ.AA/ GLASILO DEL. ORGANIZACIJE ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM Elan 1945 -1985 35 LET SAMOUPRAVLJANJA 28. septembra je bila v Športni dvorani na Bledu proslava 40-letnice Elana in 35-letnice samoupravljanja, katere se je udeležilo nad 5000 gostov, članov kolektiva in njihovih svojcev »Uspeh in ugled Elana je rezultat dolgoletnega načrtnega in vztrajnega dela njegovih delavcev, strokovnjakov in vodstva DO,« je v svojem pozdravnem govoru poudaril član Predsedstva SFRJ Stane Dolanc. »Danes je Elanova moč pa tudi občutljivost v njegovi odprtosti v svet,« je eden bistvenih poudarkov iz slavnostnega govora glavnega direktorja DO Elan Dolfeta Vojska. Govor člana Predsedstva SFRJ, tov. Staneta Dolanca Tovarišice in tovariši, delavci DO Elan! Veseli me, ker se mi je ponudila priložnost, da vam lahko čestitam k jubileju — 40. obletnici ustanovitve vašega kolektiva — ter da vam hkrati zaželim, da bi v prihodnosti dosegali še nove uspehe. Razraščali in razvijali ste se hkrati z novo Titovo Jugoslavijo, v njej pa ste postali eden izmed najbolj vzornih delovnih kolektivov. Spomnim naj, da segajo pr\ i začetki Elana v partizanske delavnice v Cerknem. Po vojni ste se iz majhne obrtne delavnice, ki je imela peščico delavcev, razrasli v svetovno znano podjetje in proizvajalca športne opreme. Z njegovimi proizvodi dosegajo danes športniki z vseh celin olimpijske, svetovne in evropske rekorde ter odličja. Za uspehe in rezultate, ki ste jih dosegli v večletnem obdobju, ste prejeli najvišja priznanja, med drugim tudi nagrado A VNOJA. Vsakdo izmed vas lahko ponosno reče, da je Elanov delavec. Ob tem hočem takoj povedati, da vaš uspeh in ugled, ki ste si ju pridobili na jugoslovanskem in mednarodnem tržišču, nista naključna. Vse to je rezultat dolgoletnega načrtnega in vztrajnega dela vaših delavcev, strokovnjakov in vodstva delovne 'organizacije ter prizadevanja, da bi dosegli in ohranili svetovno raven produktivnosti in kakovosti proizvodov, da bi šli v korak s tokovi tehnološkega razvoja v svetu in spremljali znanstvene dosežke na področju proizvodnje, s katero se ukvarjate. Danes, ko se bojujemo za gospodarsko stabilnost države in si prizadevamo z uspehom in enakopravno konkurirati na mednarodnem tržišču, sta vaša zgled in izkušnja dragocena tudi za druge — posebno za tiste delovne organizacije, katerih ambicija je, da bi se prav tako prebile na svetovno tržišče in da bi se obdržale na njem. Odpiranje in nastop v svetu sta že zdavnaj bistvena značilnost in pogoj naprednih tokov na vseh področjih življenja in dela — tako v ekonomiji, kot v znanosti in v kulturi. Vsaka zaprtost in ostajanje v ozkih provincial- njh in regionalnih okvirih predsta vi jata nazadnjaško dejanje, saj je s tem izgubljena vsaka razvojna perspektiva. Nihče več ne more biti sam sebi dovolj, in sicer niti v širši mednarodni skupnosti, kaj šele znotraj svojih meja! Perspektiva je v združevanju, v delitvi dela po najširših jugoslovanskih in svetovnih prostorih. Lahko ste se prepričali sami, da je postalo jugoslovansko tržišče že zdavnaj preozko za vsako tisto delovno organizacijo, katere ambicija je proizvajati več, razvijati se in napredovati. Zapiranje v še ožje prostore je brezumnost, ki škoduje predvsem tistim, ki tako ravna, in vsej skupnosti. Zato se morajo delavci in vsi delovni ljudje sami odločno upreti vsakemu poskusu zapiranja svoje delovne organizacije ali družbenopolitične skupnosti. Če ne bodo ravnali tako, bodo sami najbolj občutili posledice takšne napačne politike. Naša priložnost je — pri čemer je najboljši zgled za to tudi vaš kolektiv — vključevanje v mednarodno delitev dela in preboj na svetovno tržišče, kjer bomo enakopravno in z uspehom prodajali proizvedeno blago. Le tako bomo najhitreje premagali gospodarskek težave, v katerih smo; po tej poti bomo lahko zagotovili devize za odplačilo dolgov in sredstev za reprodukcijo ter nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj naše skupnosti. To je tudi glavni cilj, ki smo ga zastavili v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije. Resno zamujanje pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije neizprosno terja, da tako razmišljamo in ravnamo. Vsakdo izmed nas — od federacije, republike in pokrajine, do občine in delovnega kolektiva — mora preučiti svoj odnos do te najpomembnejše družbene naloge. To ni čas, ko bi potrebovali samoizrekanja in ponovna opredeljevanja. To je čas, ko potrebujemo resnično delo in delovne rezultate. Vest o enem samem odstotku zmanjšanja inflacije je danes vredna več kot vse kritične besede o naši resničnosti, ki jo vsi dobro poznamo. Ljudem je dovolj pripo- vedovanja in ponavljanja posplošenih ocen in sklepov. Na kongrese, ki nas čakajo v prihodnjem letu, moramo s konkretnimi rezultati. Samo z boljšim delom, z opiranjem na lastne moči, z znanjem in moderno tehnologijo bomo lahko ustvarjali tudi večji dohodek delovnih organizacij in večji osebni dohodek delavcev. Večji osebni in družbeni standard delovnih ljudi lahko zagotovimo samo tako, ne pa s povečevanjem cen in hkrati s tem tudi osebnih dohodkov, ki se nato raztapljajo v inflaciji, pri čemer je neogiben padec življenjskega standarda delavcev. Tudi z ukrepi v ekonomski politiki doma in v ekonomskih odnosih s tujino, ki jih sprejemamo in jih še bomo, moramo vzpodbujati učinkovito gospodarjenje; vzpodbujati moramo dobre delovne kolektive in dobre delavce — seveda k temu — da bodo bolje delali, več ustvarjali in več izvažali. Tudi s temi ukrepi moramo ločiti delo od nedela. Delavci, pa tudi delovni kolektivi, ki delajo več in bolje, ki ustvarjajo večji dohodek, morajo to čutiti tudi pri svojih osebnih prejemkih, pri svojem osebnem in družbenem standardu. Nagrajevanje po delu, ki je eno izmed bistvenih načel našega samoupravnega sistema, je tudi temelj naše socialne politike, ki si prizadeva, da bi imeli vsi delovni ljudje zagotovljene možnosti in pogoje za dobro življenje. To pa nikakor ne pomeni, da gre tudi za uravnilovko, kjer bodo dobivali vsi enako, pa tudi enako dobro živeli — tisti, ki dosegajo dobre in nadpo- prečne rezultate in tisti, ki delajo malo in slabo. Od tega je seveda treba ločiti visoke zaslužke in bogatenje brez dela, z rento in drugimi špekulacijami, ki so v nasprotju z našim temeljnim družbenim odnosom. Tovarišice in tovariši, svet, ki v njem živimo, je nemiren, poln nasprotij in konfliktov, kriznih žarišč in vojn; nenehno preti nevarnost svetovnega spopada. Kriza mednarodnih gospodarskih tokov in odnosov je vse globlja in se kaže tudi v vse večjih razlikah med razvitimi in nerazvitimi državami ter v prepadu med bogatimi in siromašnimi, ki je iz dneva v dan globlji. V takšnih mednarodnih pogojih se bojujemo za gospodarsko stabilnost države. Z več državami imamo finančne aranžmaje, ki lajšajo naš boj za stabilizacijo gospodarstva, vendar se predvsem opiramo na lastne sile in aktiviranje vseh rezerv, kjerkoli jih imamo v gospodarstvu in združenem delu, v znanosti — povsod, kjer se dela in odloča. Boj za gospodarsko stabilizacijo ni izredno pomemben le zaradi notranje varnosti in stabilnega razvoja, temveč tudi zaradi mednarodnega položaja in angažiranja Jugoslavije, kot neuvrščene države v boju za mir, enakopravnost in za nove gospodarske odnose v svetu; za sodelovanje in boljše življenje vseh ljudi. To je bila naša politika vselej in bo tudi v prihodnje. Dovolite mi, da še enkrat ponovim čestitko ob jubileju, hkrati pa želim vsem delavcem Elana mnogo novih uspehov in osebne sreče! ELfKN Govor glavnega direktorja Elana, tov. Dolfeta Vojska Spoštovani gostje, drage sodelavke in sodelavci! 24. septembra 1945 je deset mož z Rudijem Finžgarjem na čelu ustanovilo zadrugo Elan. Poleg zanosa in dobre volje so vanjo prinesli vse svoje takratno skromno imetje in tako dali za skupni uspeh vse, kar so zmogli in imeli. Tako je bila v zbirko naše delovne organizacije vsem naslednjim sodelavcem položena velika obveznost, da je lahko dostojen član tega kolektiva le tisti, ki po svojih najboljših močeh skrbi za Elan kot celoto. Danes, po štiridesetih letih, se moramo na kratko spomniti na prehojeno pot in se vprašati, ali smo našim naslednikom ustvarili trdno osnovo za to, da bodo tudi oni lahko skrbeli za razcvet Elana in njegovo prihodnost. Od delavske zavesti in iniciativnosti, ko so Elanovci že v začetku leta 1946 organizirali prvo sindikalno organizacijo v lesarstvu Slovenije, so se dogodki hitro odvijali. 16. septembra 1950 je prešlo upravljanje tovarne na kolektiv kot celoto. Takrat je leta štel že sto članov in je zabeležil prvi, čeprav skromen izvoz. Leta 1953 se je začel Elan seliti preko potoka Zgoša ter je v nekaj letih dosegel cesto proti Begunjam, se nato širil vzporedno s cesto in zasedel kompleks, ki ga v prihodnosti na tem prostoru ni mogoče več širiti. Od ustanovitve naprej, ko je pričel z izdelavo smuči, do danes je Elan venomer izdeloval športna orodja in pripomočke z različnimi poudarki po posameznih vrstah, vendar pa je kmalu postalo jasno, da njegov donosni obseg po vrstah proizvodov sigurno presega jugoslovanske potrebe. Zato si je pričel prizadevati, da bi izvažal. Ta trnova pot, na katero so jugoslovanski kolektivi praviloma stopili mnogo kasneje, je bila brez pravih vzorov in podpore še težja. Od izvoza preko raznih posrednikov, preko izdelave izdelkov za tujega naročnika pod njegovim imenom in njegovim narekovanjem prodajnih in prevzemnih po- gojev v tovarni do izdelave izdelkov z Elanovim imenom in kasneje brez strahu z navedbo Made in Yugosla-via je ta razvoj terjal dobrih trideset let. Danes je Elanova moč pa tudi občutljivost v njegovi odprtosti v svet, saj izvažamo polovico svoje proizvodnje, smuči pa preko treh četrtin. Kakor se je bilo namreč težko prebiti v svet, tako se je na svetovnem tržišču težko obdržati. Elan je danes ena največjih tovarn športnega orodja na svetu. Svoj strm vzpon do sedanjih dni je dosegel z dobrim delom in prizadevanjem, da bi ustvaril korektne poslovne odnose z vsakim poslovnim partnerjem znotraj Jugoslavije ter v celem svetu na osnovi kakovosti svojih izdelkov. Iz teh razlogov lahko na osnovi dokumentacije ugotavljamo, da je krog prijateljev in ugled Elana zelo velik. K temu lahko dodamo še mnogotera jugoslovanska, pa tudi mednarodna priznanja. Elanovih uspehov ne bi bilo brez razumevanja in naklonjenosti številnih organov, organizacij in posameznikov, še posebej pa seveda brez pomoči športnikov, ki so ponesli Elanovo ime v svet. Naš kolektiv smatra, da je Elan, kjerkoli se je pojavil, tudi pripomogel k prijateljstvu in ugledu celotne Jugoslavije, kljub temu, da so ga včasih, zlasti v začetku smatrali za drugorazrednega partnerja. Upamo si celo trditi, da bi bile gospodarske težave v Jugoslaviji danes mnogo manjše, če bi vsi kolektivi izvajali tako principi-elno poslovno politiko in delali tako, kot delamo v Elanu. KAKO DOSEGAMO TE REZULTATE? Veliki napori in tudi dobri rezultati, doseženi v preteklosti, kažejo, da smo v poslovnosti rastli s tem, da smo imeli dosti izvirnih idej, kako uspešno delovati na občutljivem proizvodnem in prodajnem področju. V Elanu namreč ni bilo nikdar enostavno in brezskrbno, saj je bilo na naši razvojni poti mnogo težkih in skoraj pogubnih preizkušenj. To nas je privedlo do spoznanja, da ni izhoda in da nam ne bo nihče pomagal, če sami ne bomo za to storili vsega, kar je v naši moči. Ustvarjalni nemir in kakovostno delo sodelujočih, torej polet je tisto, kar nas je v preteklosti odlikovalo, da smo se lahko spoprijemali z vsemi nalogami in težavami. Tako mora biti tudi v bodoče. Lastne raziskave in razvoj ter tržna usmerjenost so bile logična posledica takšnih naziranj. Iz tega sledi razumljena nuja po pogojevanju kakovosti proizvodov in celotnega poslovanja. Seveda nas je to privedlo tudi do naporov za pridobitev vpliva na trgovanje z našimi izdelki v svetu. Posledica tega pa je bil delni odkup ali ustanavljanje lastnih firm kot sistema izgradnje lastne zastopniške mreže v svetu. Pri teh prizadevanjih ne smemo pozabiti na navezavo intenzivnih gospodarskih stikov z zamejskimi Slovenci v Avstriji in Italiji, s čimer smo pripomogli k njihovemu uveljavljanju v poslovnem svetu. IN KAKO NAMERA VAMO DELATI V PRIHODNOSTI? Potrebno je poudariti, da je vsako industrijsko delo, naj bo še tako zdemokratizi-rano, trdo. Lahko rečemo, da so zaposlitvene razmere za doseganje takšnih rezultatov, kot smo jih imeli, za mnoge sodelavce zelo težke in zahtevajo od njih nenormalne napore ter popolno predanost. Zato bomo ob vsem drugem marali v prihodnosti še bolj skrbeti za delovne pogoje zaposlenih, čeprav je že danes za marsikaj poskrbljeno. Seveda pa bo ob tem potrebno stalno skrbeti za pomlajevanje vrst nosilcev bremen razvoja Elana, to je izpopolnjevati bomo morali strokovne vrste in jim za mednarodno delovanje omogočiti mednarodno raven izobrazbe. Na usodo Elana je vezanih že preko tisoč družin v Jugoslaviji in v inozemstvu. Zato moramo s sedanjimi ukrepi zagotavljati njihovo prihodnost. Ta pa je v smotrni uporabi pri rod ni h in družbenogospodarskih pogojev na našem zelo občutljivem področju industrije za prosti čas. Elan bo tudi v prihodnosti ostal kljub majhni donosnosti te panoge tovarna športnega orodja, vendar pa bo v svojih tržnih in razvojnih hotenjih tako kot v poslednjem času iskal nove izdelke in poti, ki bi mu v hudem konkurenčnem boju in ob slabšanju mednarodnega in domačega gospodarskega položaja zagotavljale dobro prihodnost. Dosegati te cilje pomeni vedno bolje delati, pa ne z več dela, temveč z več znanja, z večjo zavzetostjo in poslovnim čutom. To pa bo možno le ob neprestani skrbi za ustvarjanje človekovemu spoštovanju primernih odnosov in življenjskih pogojev. Ko se ob koncu zahvaljujem vsem bivšim in sedanjim članom kolektiva, zlasti pa nagrajencem za njihove prispevke k našim skupnim uspehom, pozivam vse člane k čim boljšemu in skladnejšemu ter zavzetemu delu tudi v naprej, da bi bili naši poslovni uspehi še nadalje porok naše prihodnosti ter svetal prispevek naši lepi domovini za njen ugled v svetu! Učenka in učenec Osnovne šole »4. maj« iz Begunj čestitata gl. direktorju Dolfetu Vojsku — Elanu ob 40-letnici elKn ' ) Med gosli na proslavi so bili predstavniki republike, gospodarske zbornice, občine in krajevne skupnosti. Na sliki med Dolančevim govorom Tekmovalci na proslavi — z desne: Miro Cerar, Bojan Kri žaj, Ingemar Stenmark in Bruno Kernen »Štiridesetletni« Elan, Begunje Pevci »KUD BEGUNJŠČICA«, v katerem je tudi nekaj naših delavcev, je začel proslavo s pesmijo »Triglav moj dom« Padalci so z jadralci vred pokazali svoje veščine domačim novinarjem na letališču v Lescah, kakor tudi občinstvu pred Športno dvorano na Bledu. Prvi od leve je naš delavec Darko Svetina Elanova priznanja ob 40-letnici, podeljena na proslavi na Bledu 28. septembra 1985 I. GRAFIKA »BLOŠKI SMUČAR« — za dolgoletno in uspešno poslovno sodelovanje: a) trem tujim poslovnim partnerjem: - firmi FINEX - ZRN - firmi VITALCO — Italija - firmi GLASER-DIRKS -ZRN Podelil jih je Jure FRANKO. b) GRAFIKA »BLOŠKI SMUČAR® naslednjim domačim poslovnim partnerjem: - METALKA, Ljubljana - NAMA, Ljubljana - NAMA, Zagreb - PEKO, Tržič - LOVAC, Beograd - SLOVENIJALES, Ljubljana SLOVENIJAŠPORT, Ljubljana - VATROSPREM, Beograd - JUGOOPREMA, Skopje - BELIŠČE, Belišče - SPAČVA, Vinkovci Podelil jih je Ivo ŠIMENC. II. KIPEC »SMUČINA« - za afirmacijo Elana doma in v svetu, (zunanji sodelavci) - Willi MOSCHITZ — Avstrija - Giancarlo COLOMBO — Italija - Minoru SUZUKI - Japonska - Orjan OLSSON - Šved- - Tim JAMIESON - ZDA - dr. France ARHAR — Jugoslavija - dr. Božo LINHART — Jugoslavija Podelil ga je Miro CERAR. III. GRAFIKA »PRIJATELJ ELANA« — za izredno uspešno in prijateljsko sodelovanje z Elanom - Boris GREGORKA Podelil ga je Miro CERAR. IV. KIPEC »BLOŠKI SMUČAR« — za izredne usluge in afirmacijo Elana doma in v svetu so prejeli: - Andrej ROBIČ - Pavel KODER - Branko RENKO - Vinko BOGATAJ Podelila jih je predsednica DS — DO Elan, Nevenka KRMPOTIČ. V. KIPEC »SMUČINA« (isto kot II.) — za afirmacijo Elana doma in v svetu so prejeli tekmovalci: - Bojan KRIŽAJ - Jure FRANKO - Boris STREL - Bruno KERNEN Podelil jih je glavni direktor Elana, Dolfe VOJSK. VI. ZLATO PLAKETO »ELAN« — za utrditev ugleda znamke Elan v svetu: je prejel Ingemar STENMARK Podelil jo je glavni direktor Dolfe VOJSK. Na slavnostni seji DS DO pa so priznanja prejeli: Elanova priznanja podeljena na slavnostni seji delavskega sveta DO Elan > -------------------------- I. - KIPEC SMUČINA: Za afirmacijo Elana doma in v svetu: URBANC Janez, RAVNIK Janez, ŠLIBAR Avgust, POTOČNIK Pavel, IGD Elan II. - GRAFIKA »BLOŠKI SMUČAR«: Za usluge pri delu: 1. Jerala Vinko 2. Ozmec Ivan 3. Poklukar Marija 4. Lukman Majda 5. Peternel Marija 6. Bešter Marija 7. Justin Anton 8. Kolman Marjana 9. Mrak Angela 10. Nadižar Marija 11. Kosmač Stane 12. Knavs Alojz 13. Rupar Stane 14. Urh Jože 15. Jamšek Majda 16. Selčan Vinko 17. Posavec Vinko 18. Gašperin Florjan 19. Repe Marija 20. Oblak Cilka 21. Weithauser Avgust 22. Pavlenč Marko 23. Stunkovič Franjo 24. Zupan Ivanka 25. Hirci Marija 26. Dolar Filip 27. Cvenkelj Franc 28. Rupar Marija 29. Jagodic Ljudmila 30. Jesenko Danica 31. Stošič Vladimir 32. Zupan Drago 33. Kralj Franc 34. Peterman Marija 35. Krmpotič Mladen 36. Vuzem Emilija 37. Resman Andrej 38. Erman Alojz 39. Zima Janez 40. Šiško Rajmund 41. Janša Stane 42. Mravlje Janez 43. Hrovat Katarina 44. Zupan Jože 45. Kralj Rudi 46. Prašiček Janez. III. - PLAKETA »BLOŠKI SMUČAR« : Za požrtvovalno družbenopolitično delo v DO in na terenu: SITAR Rok, JANC Janez, TRIPLAT Pavel, BULOVEC Franc. Tujim in domačim poslovnim partnerjem ter sodelavcem G. Loro, predstavnik firme VITALCO — Italija Vili Pleško in g. Millonig, predstavnika firme FINEX — ZRN G. Minoru Suzuki, predstavnik japonske firme DAI-ICHI-SHOJI G. Mario Colombo, sin lastnika Giancarla Colomba — Italija iSji Tim Jamieson — ZDA Jože Šlibar, predstavnik «SLOVENIJALES-a« Ljubljana Mijalko S. Nastasovič, direktor RO »LOVAC« Beograd Franc Štrumolj, gl. direktor »NAMA« Ljubljana Tekmovalcem... Dušan Grabnar, generalni direktor »Slovenijašport-a« Lju bljana Ingemar Stenmark, Švedska Bojan Križaj Jure Franko Boris Strel Bruno Kernen, Švica Borisu Gregorki NAGRAJENEC BORIS GREGORKA član Sokola od 1.1913, državni prvak v gimnastiki leta 1935 in 1937 in član državne reprezentance v gimnastiki je bil vsestranski športnik (tudi slovenski prvak v skoku s palico). Njegovo veliko poslanstvo je vzgoja kadrov. Od leta 1946 do 1964 je bil trener državne reprezentance v orodni telovadbi, med 1954 in 1968 pa je treniral Mira Cerarja in je najbolj zaslužen za njegove uspehe. Trener- sko delo je opravljal ljubiteljsko. Z Elanom je začel sodelovati leta 1963, od tedaj pa je njegov neutruden sodelavec. Je pobudnik razvoja sodobnega orodja za vrhunsko gimnastiko, ki je doživelo premiero na svetovnem prvenstvu v Ljubljani 1970. To 'ariš Gregorka je izdelal strokovno podlago ter pričel z akcijami za standardizacijo telovadnega orodja in kasneje telovadnic na področju Jugoslavije. Skupaj s profesorico Vaz-zasovo ima velike zasluge za VINKO BOGATAJ je član kolektiva od 1957. dalje. Ves čas je vodil komercialne posle, od leta 1979 pa je direktor TOZD-a Smuči. S tem je odgovoren za najbolj občutljiv in naj večji del Elanovega proizvodnega programa. Tovariš Bogataj je odločil- razvoj orodja in ritmične telovadnega orodja na Slo- gimnastike nasploh. Skupaj venskem«, ki je dragoceno pa sta tudi zbrala, obdelala gradivo za delo na tem po- ter napisala knjigo »Razvoj dročju tudi v Elanu. Borisu Gregorki je priznanje izročil njegov nekdanji učenec Miro Cerar Učitelj in V učenec: Boris Gregorka in Miro Cerar Delavcem Elana za izredne zasluge in afirmacijo Elana doma in v svetu ... no sodeloval in vplival na razvoj Elana od njegovih skromnih korakov v tujini do današnjega mednarodnega trženja. V tem času je Elan v inozemstvu prodajal praviloma samo smuči in še to preko domačih izvoznikov. Od takrat do danes, ko Elan večino prodaje doseže preko lastnih firm, je tov. Bogataj uspešno sooblikoval te tržne cilje in rezultate z velikimi napori in težo odgovornosti. Njegov prispevek k temu, da imamo v Jugoslaviji na športnem področju firmo svetovnega slovesa po kvaliteti in količinah, je nepogrešljiv. Elanovih smuči, saj še pred nekaj leti v svetu, pa tudi v Jugoslaviji, niso mogli verjeti, da smo sami sposobni razviti tako kakovostne proizvode. Tovariš Robič je s svojim strokovnim delom odločilno prispeval k prodoru in ugledu Elana v strokovnem svetu, kar danes izpričuje tudi njegovo članstvo v več mednarodnih strokovnih telesih s tega področja. PAVEL KODER je član kolektiva od 1976 dalje na mestu direktorja gospodarskega sektorja. Zaposlil se je v času Elanovega najburnejšega razvoja. Ob večjih investicijskih posegih v Begunjah so bile v istem obdobju ustanovljena Elanove inozemske firme, med njimi tudi po sredstvih zahtevna proizvodna enota v Brnci v Avstriji. Nastali so težki finančni problemi že od prekinitve pogodbe s takratnim Elanovim zastopnikom v ZDA dalje, saj so bila potrebna velika sredstva za odkup delnic ali ustanovitev firm, še posebej pa za njihovo nadaljnje obratovanje. Inflacija in devalvacija ob hkratni razširitvi poslovanja sta še posebej povzročali ogromne težave predvsem finančni službi. Tovariš Koder je na svojem področju skrbel za to, da je Elan uspešno uresničeval svoj zahtevni poslovni program, po katerem se je uspel izogniti velikemu upadu prodaje izdelkov in jo celo povečati. Največjo osebno obremenjenost je v vsem tem času prenašal brez pritoževanja, z veliko vero v Elanov kolektiv, da bo dosegel skupne cilje, h katerim je vseskozi prispeval maksimalno požrtvovalnost, znanje in delavnost. BRANKO RENKO je član kolektiva od 1956. dalje, ko se je izučil za ključavničarja. Ob zahtevnih delih se je izobraževal do visokošolske druge stopnje. Od leta 1979 je direktor TOZD Vzdrževanje. V vsem tem času ga sodelavci poznajo kot izjemno skromnega, resnega in vestnega sodelavca ter vodjo. Velika požrtvovalnost in predanost Elanu je tovariša Renka silila v razmišljanja o čim umnejšemu gospodarjenju. Tako je nastala vrsta rešitev, ki so zgled dobre izrabe vseh vrst energije, odpadkov, v danih razmerah pa tudi skrbi za varstvo okolja. Pod vodstvom tovariša Renka je Elan uspeval sam izdelovati mnoga zahtevna orodja in priprave, v zadnjem času pa tudi stroje, ki bi sicer zahtevali velika dinarska, pa tudi devizna sredstva. ANDREJ ROBIČ je v Elan prišel 1951. leta kot tehnik. Po visokošolskem študiju se je ponovno zaposlil v Elanu, kjer dela kot višji raziskovalec v Inštitutu. Robičevo ime je povezano z razvojem smuči, saj se je temu posvetil od svojega prihoda v kolektiv do danes. Njegova zasluga je današnja visoka konstrukcijska raven Med odlikovanci s kipcem »Smučina« je bilo tudi Industrijsko gasilsko društvo (IGD) Elan 35 LET SAMOUPRAVLJANJA Pogovor s tekmovalci Napovedovalka Nataša Dolenc v pogovoru z Ingemarjem Stenmarkom, ki je dejal, da se pri nas počuti kot doma Pogovor z direktorjem jugoslovanske alpske reprezentance Tonetom Vogrincem in Bojanom Križajem Dušan Puh, »kapetan« na naši jadrnici Elan 31 R, ki je postala letos svetovni prvak v razredu tričetrttoncev Ingemar z zlato plaketo Elana zadovoljen odhaja z odra Miro Cerar, naš nekdanji najboljši telovadec vseh časov, je povedal marsikaj zanimivega Druge aktivnosti proslavljanja 40-letnice Novinarska konferenca z inozemskimi novinarji in tekmovalci Tekmovalci: Ingemar Stenmark, Bojan Križaj, Jure Franko ter dir. alpske smučarske reprezentance Tone Vogrinec so bile osrednje osebnosti na novinarski konferenci na Bledu Kipar Tršar nam je za praznične dni odstopil tudi nekaj skulptur, ki krase prostor pred upravno stavbo Novinarska konferenca z inozemskimi novinarji in tekmovalci je bila v GOLF hotelu na Bledu Novinarska konferenca z domačimi novinarji Sprejem domačih novinarjev Odkritje Tršarjevega kipa »SMUČINA« ob navzočnosti domačih novinarjev in predstavnikov DPO v DO 17. septembra 1985 pred upravno stavbo Novinarska konferenca z domačimi novinarji je bila 17. septembra v veliki »rdeči dvorani« v RCOU Poljče Na Bledu je domače novinarje zabaval tudi Andrej Šifrer Ivo Šimenc, najboljši jugoslovanski jadralec, ki je bil na nedavnem Svetovnem prvenstvu v italijanskem Rietiju z našim letalom DG-300 Elan med osmimi najboljšimi na svetu Tudi naši gasilci so dodali delež k proslavi Zaključek sektorske vaje, 27. septembra, na kateri je sodelovalo osem gasilskih društev f£LANt "■ul Glavni direktor Dolfe Vojsk izroča novo gasilsko črpalko svojemu namenu \ Ingemar Stenmark se zanima tudi za proizvodnjo jadralnih letal Vinko Bogataj nagovarja Bojana Križaja, naj prestopi k jadralcem? EZ.A/V Kip » SMUČINA« nam je podaril kipar Tršar za 40-let-nico Elana Delavci Cestnega podjetja Kranj so pohiteli in za praznik 4U-Ietmce dokončali dela na parkirišču pred tovarno Na proslavo je bilo vabljenih 230 športnikov-veteranov, ki so se slikali za spomin V kulturno-zabavnem programu na proslavi so sodelovali: AVSENIKI SO NAM NA PROSLAVI ZAIGRALI IN ZAPELI SLEDEČE: - NA GOLICI - LEPO JE BITI MUZIKANT - POD CVETOČIMI KOSTANJI - CE TE GORENJC POVABI - FRANCI KOLESAR - ENKRAT NA LETO SLAVI SE - NOBENA NI LEPŠA KOT MOJA - DRIJA DRAJSOM POLKA - VETER NOSI PESEM MOJO - PRAV FLETNO SE IMAMO - MAVRICA ČEZ GORENJSKO - TEKAŠKA - NA ROBLEKU - TETA IZ AMERIKE - PRELEPA GORENJSKA - IZ BOHINJA r ------------------------------------~\ Kvintet bratov Avsenik s jjevci, Andrej Šifrer, ansambel »Sok«, kompleten »Moped Show« in gostje iz Sarajeva, ansambel »Sari Roma« Slavko Avsenik je s svojim ansamblom potrdil mednarodno afirmacijo, ne samo svojo, temveč tudi Elanovo TOF s kompletnim »MOPED SHOVVOM« je popestril zabavni del programa Ansambel »ŠOK« Andrej Šifrer je zapel nekaj svojih pesmi Nastop sarajevskega ansambla »Sari Roma« 14 SMUČINA Delovnemu kolektivu ELANA Begunje na Gorenjskem! Uspehi vrhunskega športa in telesne kulture v SR Sloveniji so tesno povezani z uspehi delovne organizacije »ELAN«. Tako kot je rasla kvaliteta v športu teh 40 let in kot so športniki dosegali vrhunske rezultate, je rasla in se v vrhunski »laboratorij« razvijala tovarna. Lahko bi rekli celo obratno: vrhunski izdelki marljivega kolektiva so športnikom omogočali, da so ime Slovenije in Jugoslavije ponesli v svet. Iz nekdanje partizanske delavnice se je »ELAN« razvil v moderno, svetovno priznano tovarno športnega orodja. Vse to je bilo možno zaradi delavcev, ki čutijo pripadnost kolektivu zaradi vrste vrhunskih strokovnjakov in vodstva, ki je zaradi Elanove navzočnosti v svetovnem športu v pravem trenutku povleklo pravilne poslovne poteze. Slovenski športniki in športni delavci smo ponosni na takšen kolektiv in vsak naš uspeh v športu enačimo z uspehom vaše in naše tovarne. Zato mi dovolite, da vam v njihovem imenu in v imenu Zveze za telesno kulturo Slovenije čestitam za teh 40 let in vam zaželim še mnogo delovnih uspehov v bodoče! Predsednik ZTKOS Ljubo Jasnič Dve izmed mnogih čestitk DRAGI ELANOVCI! Med narodnoosvobodilno borbo sem v Cerknem večkrat prespal v mizarski delavnici. Četudi sem ležal na ponku, še sanjal nisem, da se tam z izdelavo smuči pričenja velik pohod slovenske proizvodnje športne opreme in še manj, da je spočet ELAN: Sedaj, ko slavite štirideset let uspešnega vzpona in zdrave rasti, ko je Elan postal jugoslovanski vzor in svetovni pojem, kar ste v soboto 28. septembra očarljivo izrazili v blejski športni dvorani, vsem ustvarjalcem zavidanja vrednih poslovnih dosežkov iskreno čestitam! Desetletja že Elan dokazuje, da je brez zanašanja na tradicijo, le po zahtevnem in težavnem uveljavljanju v svetovni areni možno reševati obstoj in pridobivati ugled nacionalne ekonomije majhnih dežel. Na zemlji, kjer je gorenjski kmet po zdravi logiki stoletja sejal in žel, ste zasadili razum sodobne industrije, ga žlahtili in rodili so se izredni sadovi vredni preloma tisočletja. Telesna kultura je vaš porabnik, zato plodovi vašega dela dvigajo moč in sposobnost ljudi, slavo posameznikov in ugled naroda. V letih največje življenjske moči vam želim, da bi z enakim pogumom korakali tudi v prihodnost, s svojo samoupravno tvornostjo doma oplajali druge, v svetu pa utrjevali jugoslovanski ugled. Le v širjenju elana Elanovcev je naša boljša prihodnost. Gregor Klančnik Spominska darila Elanu za 40-letnico so prinesli ali poslali: - DAI ICHI SHOJI - Japonska - INTERMERKUR - Švica - MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA ZA GORENJSKO - Kranj - KANADSKA PLANINSKA POLICIJA - FAKULTETA ZA TELESNO KULTURO - Ljubljana - GIMNASTIČNA ZVEZA SLOVENIJE - SMUČARSKA ZVEZA JUGOSLAVIJE IN YU SKI-POOL - SPACVA — Vinkovci Darilo Smučarske zveze Jugoslavije Predstavnik firme Lamminaho OY Finska g. Manninhu in V. Lamminaho, naš zastopnik za prodajo smuči na finskem trgu, predaja spominsko darilo ob 40-letnici Elana Predsednik Smučarske zveze Jugoslavije Janez Kocjančič izroča glavnemu direktorju Dolfetu Vojsku kristalno vazo s posvetilom Naši gostje med igranjem golfa na Bledu. Med njimi so In-gemar Stenmark, Minoru Suzuki in Bruno Kernen Prisrčen pogovor Dolfeta Vojska z Ingemarjem Stenmarkom O Elanu so zapisali... PRIMORSKE NOVICE — Koper, 24. IX. 1985: 40 let begunjskega Elana DNEVNIK — Ljubljana, 27. IX. 1985: Rast, dolga 40 let VEČER — Maribor, 28. IX. 1985: Elan kot vzorec OSLOBODENJE — Sarajevo, 29. VIII. 1985 Zatvaranje je ravno bezumlju Stenmark dolazi u Sarajevo DELAVSKA ENOTNOST — Ljubljana, 18. X. 1985: Nemoč pred »jugofaktorji« POBJEDA — Titograd, 29. IX. 1985: Dragocjeno izkustvo POLITIKA EKSPRES - Beograd 29. IX. 1985: Brana zatvaranju VEČER — Maribor, 30. IX. 1985: To je čas resničnega dela DNEVNIK - Ljubljana, 30. IX. 1985: Elanovih 40 let GLAS — Kranj, 1. X. 1985: Elan ima velik ugled in veliko prijateljev TELEKS — Ljubljana, 3. X. 1985: Lahko je s tujci, vse težja postaja domača birokracija Dovolj je reči: Elan 7 D — Maribor, 3. X. 1985: Elanovi veličastni SPORTSKE NOVOSTI - Zagreb, 4 X 1965: Svijetski DNEVNIK — Ljubljana, 6. X. 1985: Življenjska šola neomajnega prvaka PRIVREDNE NOVINE — Sarajevo, 9. X. 1985: Svijet DNEVNIK — Ljubljana, 17. IX. 1985: Kmalu Elanov »dvojček« DELO — Ljubljana, 17. IX. 1985: Obisk ob 40-letnici Elana DELO — Ljubljana, 18. IX. 1985: Bogata zgodovina Elana VEČER — Maribor, 18. IX. 1985: Elanovih 40 let DNEVNIK - Ljubljana, 18. IX. 1985: Smuči razprodane PRIVREDNIPREGLED — Beograd, 19. IX. 1985: Život na skijama SPORTSKE NOVOSTI — Zagreb, 20. IX. 1985: 40 godina »ELANA« iz Begunja GLAS - Kranj, 20. IX. 1985: Prišel bo tudi Stenmark Brez lastnega razvoja ni slave GOSPODARSKI VESTNIK - Ljubljana, 20. IX. 1985: Štirideset let Elana veCer — Maribor, 21. IX. 1985: Ne moremo stati le na eni nogi SPORTSKE NOVOSTI - Zagreb, 24. IX. 1985: »Elanove« smučine POLITIKA — Beograd, 29. IX. 1985: Zatvaranje u uže prostore je ravno bezumlju VECERNJE NOVOSTI - Beograd 29. IX. 1985: Prodor u svet VEČERNJI LIST - Zagreb, 30. IX. 1985 Proizvodnja za svijet Skijaše muče ozljede Skijanje mi je zabava DELO — Ljubljana, 30. IX. 1985: Elan je s svojim delom in izkušnjami lahko za zgled Trdna vez Elana s športniki Stenmark zvest Elanu od vsega začetka SPORTSKE NOVOSTI - Zagreb, 1.X.1985: »INGO« do kraja Elanov KAJ — Maribor, 4. X. 1985: Elan slavil po gorenjsko arhiva Pred 33 leti je Janez Lazar iz Krope (stric našega Tadeja Lazarja) NAPISAL O RUDIJU FINŽGARJU IN O ELANU DVE PESMI, KI STA ŠE ZDAJ ZANIMIVI: Elanov Agitprop Kdor hoče športnik biti, se mora naučiti: za šport vse, prav vsaki dan, dobi v tovarni se Elan. Kdor hoče smučar biti, si mora zapomniti: za smuk vse, prav vsaki dan, dobi.. . Kdor hoče žogo imeti, ta mora pohiteti, za nogobrc vse, vsaki dan, dobi . .. Kdor hoče tenis igrati, ta mora dobro znati: vse rekete in vsaki dan, dobe . . . Kdor hoče močen biti, mora telovaditi, orodje vse in vsaki dan, dobi... Kdor hoče taboriti in se pred soncem skriti, po šotor prav vsaki dan, v tovarno znano gre Elan. Zdaj v roke si sezimo, iskreno zaželimo: po svetu prav dobro znan, naj bo tovariški Elan. Tudi Rudi Ko so pred dvajsetimi leti v Planici jel’ po zrak’ leteti, naj se nihče prav nič ne čudi, če bil je prvi Finžgar Rudi. Kjer se zbirajo skakalci, vsi na tekmah zmagovalci, najlepši se pogled ti nudi, kadar poskoči Finžgar Rudi. Na Jelov’ci in v Švici, v Oberstdorfu in v Planici, povsod v konkurenci hudi, zmagoval je naš vrli Rudi. Ko smo na morju se kopali, pri čaši vina modrovali, prav rad med nami bil je tudi, ves nasmejan, veseli Rudi. Iz srca zdaj mi vsi želimo, da še dobimo pravo zimo, da večkrat z zdravimi bi udi, čez sto potegnil krepki Rudi. Zdaj dvigam tole polno čašo, na tvojo srečo in na našo: še dolgo se med nami mudi, tovariš naš, naš vrli Rudi. Košarkarski turnir ob 40-letnici Elana 20. septembra 1985 je Elanova košarkarska sekcija organizirala turnir v sklopu letošnjih aktivnosti »okrogle« obletnice. V goste smo povabili košarkarje iz Krope — Plamen, z Bleda — HTP in iz Domžal — Helios. V prvi tekmi sta se sestala Elan in Plamen. Po boljši igri se je Elan uvrstil v finale. Druga tekma je bila bolj izenačena, tako da si je Helios šele v finišu priboril zmago. V tekmi za tretje mesto je HTP ugnal Plamen, v finalu je Elan vodil že s 15 točkami, UREDNIŠKI ODBOR: Knalelj Slavko (odgovorni urednik), Mulej Stanko, Jeglič Tone, Mertelj Marjan, Vidic Zdravko, Urbanc Janez, Rupar Marija, Rauh Bojan, Vrčon Iztok. Naša Smučina šteje med proizvode 7. tč. I. odst. 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije št. 421 — 7 — 72); naklada: 1700 izvodov. ELAN _ zmagovalna ekipa v košarki. Stoje z leve proti desni: Matučec, Vauhnik, Kolman, Pintar; čepijo: Pirih, Urbanc, Cerar in Potočnik pa vendar se je na koncu moral pošteno potruditi za zmago. Rezultati: ELAN : PLAMEN 54:39 HELIOS : HTP 49:45 HTP: PLAMEN 55:42 ELAN : HELIOS 51:49 Prvi dve ekipi sta prejeli lične pokale, vse štiri pa diplome. Razšli smo se s priložnostno zakusko in z željami, da se ob podobnih jubilejih ponovno srečamo. Janez Urbanc EZ.AA/ Po atraktivnem spustu v Cerkno, so se kolesarji ustavili ob zgodovinski stavbi, kjer je tekla zibelka Elana, ob nekdanji partizanski smučarski delavnici. V imenu Sindikalnega športnega društva Elan, so ob spominski plošči položili lovorov venec. Seveda je tudi povratek zahteval še kako napete mišice. Vendar neuničljiva volja jih je gnala naprej kljub utrujenosti na zadnjih kilometrih poti. Ko se pred Elanom niso še niti dobro oddahnili, pa so že pričeli kovati načrte za podobne akcije v prihodnjem letu. Če so vas ob branju teh vrstic morda zasrbeli podplati, zavrtite interno številko 277 in se jim pridružite! Čakajo vas vznemirljiva doživetja! Bojan Rauh GORSKI CILJ NA KI.ADJU — z leve: Ivan Bratuša (PL), Franc Cilenšek (SM), Tine Zupan (PL), Bojan Rauh (DSSS), Zdravko Jazbec (IE), Franc Šolar (IE), Alojz Blažič (SO), Janez Reberšak (IE), Filip Praprotnik (IE). Na sprožilec fotoaparata pritisnil Milan Langus (PL), voznik spremljajočega vozila. Elanovi kolesarji osvojili Cerkno Za podvig, kakršnega Elan v svoji štiridesetletni zgodovini še ni doživel, je poskrbelo devet naših sodelavcev s svojim enodnevnim kolesarskim »izletom« v Cerkno. Mimoidoči so samo nejeverno zmajevali z glavo, ko so zvedeli za namero pogumne Elanove ekipe, ki se je pred Elanom pripravljala za odhod na 150 km dolgo pot v Cerkno in seveda tudi nazaj. Ni ga bilo klanca tisto septembrsko soboto, ki bi jim preprečil njihovo namero. Pedala so vrteli najprej proti Kranju, nato so zavili proti Škofji Loki, do Gorenje vasi v Poljanski dolini je šlo še po ravnem, nato pa se je začela vijugasta cesta zlagoma postavljati pokonci. Zagrizenost vsakega posebej je bila takšna, da nihče niti pomislil ni, da bi odnehal. Klanec na Kladje, kdo ga ne bi poznal z junijskega izleta v Cerkno, je bil velik izziv za preizkus moči. Prav vsi so ga zmogli, pa čeprav je bilo včasih treba krepko stisniti zobe. Na vrhu seveda ni izostal ekskluziven posnetek za »Smučino«. ELFkN ELAN V SLIKI )r)an Btomgvut