■/ 2/V - A Zb H. 0 2- M- K . . f ali Razlaganje cerkvenega leta. Predelal Lambert Ferčnik, dekan v Žabnicah. Xa svitlo dala iDružba sv. -Mvfora v {Jelovcu. Z dovoljenjem vis. e. Kerškega knezoskofijstva. I. snopič. 1878 . Natisnila tiskarnica dražbe sv. Mohera v Celovcu. SSj ali Razlaganje cerkvenega leta. Poslovenil Lambert Ferčnik, dekan v Žabnieah. Na svitlo dala Z dovoljenjem vis. č. Kerškega knezoškofijstva. 1881. Aiatisnila tisk&rnics družb« sv. lloliora v Celovca. 41 ‘M O 11)04 III I. del, ki razlaga berila in evangelja za vse nedelje in najimenitniše godove celega leta. Nauk o nedelji, praznikih „ o adventu .... Perva nedelja v adventu . Druga „ v „ Tretja „ v Nauk o postu in zapovedanih postnih dneh. Na kvaterno sredo v adventu Na kvaterni petek v „ Na kvaterno saboto v „ Oeterta nedelja v adventu . Nauk o zakramentu sv. pokor „ o izpraševanji vesti . „ o grevengi ali kesu . „ o terdnem sklepu . . „ o spovedi. „ o naloženi pokori ali za dostovanji. Sveti večer. Božič ali sveti dan .... Nauk o I. sv. mesi na sv. dan „ o II. „ „ „ „ „ e III. ,, „ » n " Nedelja po Božiču .... Nauk o blagoslovu ali žegnu Praznik novega leta . . . Nedelja po novem letu . . Praznik razglašenja Gospodovega ali sv. 3 kraljev . . . I. nedelja po sv. 3 kraljih Nauk o pokorščini in nepokorščini „ od prave pobožnosti II. nedelja po sv. 3 kraljih Nauk za predpostavljene . „ o zakramentu sv. zakona God naj sv. Imena Jezusovega III. nedelja po sv. 3 kraljih Nauk o vdanosti v voljo Božjo stran \ 21 Nauk gospodarjem in poslom . 5 j IV. nedelja po sv. 3 kraljih 7 Verska resnica o previdnosti Božji 13 ; V. nedelja po sv. 3 kraljih . . 20 j Nauk o cerkvenem petji . . . < „ o nagnjenji k hudemu . ““ ‘ " 3. stran 106 107 110 111 114 117 119 IV Torek po IV. ned. v postu Sredo „ „ » v „ Cetert, „ „ „ f » Petek n n rr ^ n Saboto „ „ „ v „ V. nedelja v postu ali tiha ned. Pondeljek po tihi nedelji . Torek „ „ n Sredo » „ „ Cetertek „ „ „ Petek „ „ „ . Saboto n rt rt VI. ned. v postu ali cvetna ned. Nauk o cvetni nedelji.... „ za sveti teden .... Veliki pondeljek. „ torek . Velika sreda. O jutranjkah na veliko sredo, četertek, petek . Veliki četertek. „ petek. Obredi velicega petka .... Nauk, kako premišljevati terp- ljenje Kristusovo. Pasijon ali terpljenje Kristusovo Obredi velike sabote .... Na veliko saboto zvečer . . . Velika noč. Djanski nauk o veliki noči . . Velikonočni pondeljek .... „ torek . Verske resnice o sv. pismu in ustnem zročilu. Bela nedelja. II. nedelja po veliki noči . . Nauk od upanja. III. nedelja po veliki noči . . IV. n rt rt rt V. n rt n n Razlaga sv. Očenaša .... Nauk od procesij. Križevi teden. sept. ali jeseni 346 Kvaterna sreda 351 Kvaterni petek v Kvaterna sabota v „ „ „ XVIII. nedelja po binkoštih XIX. „ „ cerkvenega posveče- 388 l Obletnica 390' vania . 393; 592 594 595 598 606 614 620 627 633 639 644 II. del. Obsega nauke od svetnikov Božjih. Nauk o častenji in priprošnjah Miklavž, škof'.681 svetnikov. 657 Praznik neomadeževanega Spo- Andrej, apostelj. 669 četja Device Marije .... 688 Frančišek Ksaverij. 674 Tomaž, apostelj.698 Barbara, devica in mučenica . 680 Štefan, pervi mučenec . . . 703 Janez, apostelj in evangelist Nedolžni otročiči. Stol sv. Petra. Boštjan, mučenec. Spreobernenje sv. Pavla . . . Svečnica. Blaž, škof in mučenec . . . Matija, apostelj. Jožef, rednik Kristusov . . . Marije Device Oznanenje. . . ,, „ sedmerih žalost . Juri, mučenec. Marka, evangelist. Filip in Jakob, apostelj na . . Najdenje sv. križa. Alojzij. Janeza Kerstnika god ali Kres Peter in Pavl, aposteljna . . Marije Device Obiskovanje . . Marija Magdalena. Jakob stareji, apostelj .... V » stran. j Ana.824 Lorene, mučenec.827 Marije Device vnebovzetje . . 832 '■ Joahim.837 Jernej, apostelj.839 > Angeljska nedelja.844 (Marije Device rojstvo .... 850 \ Povišanje sv. križa.856 ; Matevž, apostelj in evangelist . 861 Mihael, arhangelj.866 ; Roženkranska nedelja .... 869 Frančišek Asijski.875 ; Simon in Juda Tadej, aposteljna 880 . Praznik vseh svetnikov . . . 886 ; Spomin vseh vernih duš . . . 894 ) Lenart, opat.899 < Martin, škof.900 j Marije Device Darovanje . . . 906 i Katarina, devica in mučenica . 909 J Zlato ravnilo.916 ! Tri Božje čednosti.927 stran 709 713 720 730 735 740 747 749 755 760 770 773 777 779 786 794 798 806; 811 815 820 VI Kazalo po abcednem redu. Advent. Aleluja, kaj pomeni .... Almožna (miloščina) si pridobi prjatelje. Alojzij, njegovo življenje . . . „ pobožnost k njemu . . Ana, sv. mati Marijina . . . Andrej, apostelj. Angelji, zakaj se veselijo nad spokorjenim grešnikom . . Angelji hudobni, zakaj se jih Bog ni usmilil. Angelji varhi, kaj smo jim dolžni Angeljsko češčenje se razlaga . Angeljska nedelja. Aposteljni in njih plačilo . . Apostolski možje se malo ob- rajtajo. Barbara, devica in mučenica . Besede Božje moč in krepost . Besedo Božjo, kako jo poslušati Birma, nauk o tem zakramentu Blagoslov, nauk o njem . . . „ očeta in matere veliko moč ima. Blagoslovila ali žegnovanja . . Blaž, škof in mučenec . . . Bližnji, kdo je naš bližnji . . Boga in svetih reči ne zaničuj Boštjan, mučenec. Božič. Božje poti. Cahej , čolnar, njegovo spre- obernenje. Cerkve katoliške razširjanje . . Cerkve prave štiri znamenja . Cerkve učeče nezmotljivost . . postenje svetnikov. „ svetinj. „ svetih podob . . . Časti bližnjega ne žali . . . Čednosti moramo v serce vsaditi Češčena si Marija. Čistost, nauk o nji. 514 794 797 824 669 5 i> Človek je tempelj Božji . 338 ( Čudeži, nauk o njih . . Daritev, nauk o nji . . Davke plačevati smo dolžni Dobra dela, nauk o njih . Duha svetega darovi . . Duše človeške vrednost . Duše v vicah. Frančišek Asiski . . . 484 > Frančišek Ksaveri . . . >Filip in Jakob, aposteljna 54) Gnada Božja, nauk o nji 846 ( Gobe dušne. 768s Gospodarjem in poslom nauk . 844 Grehi z željami in v mislih 738;, Grevenga. : Hinavščina, kaj je. 822 Hudič, ali more človeka obsesti 681 i Hudobni jezik gre berzdati . . 142 Izreja otrok. 144; Izobčenje cerkveno. 418; Jakob stareji, apostelj . . . 63 Janez, apostelj in evangelist . Janez Kerstnik v ječi . . . . 210' Janeza Kerstnika rojstvo in živ- ^, Ijenje. j Jernej, apostelj 501 747 o44'Jezusovega imena moč . . . 637 \ n M praznik . . 730 \ Jeza, kako jo premagati . . . 48; Joahim, Marijin oče .... 668 (Jožef, rednik Kristusov . . . ■ Juda Tadej. 6515 Juri, mučenec. 677 Katarina, devica in mučenica . 367 . Kerst sv., nauk o tem zakramentu 3o8 s Kres. 6o8 Kristusovo terpljenje, kako pre- 663 mišljevati . .. 664 Križ sv., izpraševanje o njem . 5l J Križa sv. najdenje. 132 ; „ povišanje. 765 Križev pot, nauk o njem . . 711 (Kvaterni posti ...... stran 653 403 497 632 509 413 631 894 875 674 779 531 553 106 519 40 197 217 540 803 729 820 709 16 801 839 68 96 496 832 755 880 773 909 434 798 312 791 788 856 858 27 VII stran \ lazarja Jezus obudi .... Ljubezen do Boga . 417, 588— Ljubimo svojega bližnjega . _. Ljudi se bati, Boga pa žaliti, ni prav . Loreno, mučenec. Marije Device darovanje . . . „ „ obiskovanje . . „ oznanenje. . . » » rojstvo ... „ „ sedmerih žalost „ „ spočetje neoma- deževano. ■ • • Marije Device vnebovzetje . . Marija Magdalena. Marka, evangelist . . . . Matevž, apostelj in evangelist . Matija, apostelj. Martin, škof. Mešnikovo posvečenje, nauk o tem zakramentu. Mihael, arhangelj. Miklavž, škof. Mir Božji. Molitev, nauk o nji .... Namen dober._. . Nagnjenje k hudemu, zakaj še ostane v človeku. Napuh. Navado hudo, kako jo iztrebiti Nebeško veselje ...... Nečistost, svarilo pred njo . . Nedelja, kaj je? kako jo posve¬ čevati .2, 3, Nedolžni otročiči. Nepokorščine se varujmo. . . Nevošljivosti, kako se varovati. Nezmotljivost učeče cerkve Kri¬ stusove . Obletnica cerkvenega posvečenja Obredi, nauk o njih .... Očenaša svetega razlaga . . . Odertija, nauk zoper njo . . . Odpustki, nauk o njih . . . Ovčice Kristusove, ktere so? . Papež, nauk o njem .... Pasijon Kristusov. Pavla sv., aposteljna življenje . „ spreobernenje .... Pekel, nauk o njem .... Petra sv., aposteljna življenje . Petra sv. stol. Petra sv. ključi. 261; Petje cerkveno ...... ■590 j Pijančevanje, gerda pregreha . 544; Pismo sveto. ; Pismo sveto, verske resnice o njem 631 j Pobožnost prava, kaj je? . . 827 j Pogrebni obredi. 906) Pohujšanje, nauk o njem . . 811' Pokora sv. zakrament . . 3i 760 S Pokore ne odlašaj na smertno uro 850 j Pokore sad. 770 Pokorščine se učimo .... >, Porodnic vpeljevanje .... 688) Poslednje olje sv., nauk o tem 832 ' zakramentu. 815 1 Poslom nauk. 777 < Post, nauk o njem in o zapove- 861) danih postnih dneh . . . . 749 ' Post štiridesetdanski .... 900 j Posvečevanje nedelj .... < „ nove cerkve . . 555 ‘ Poterpežljivost in prizanesljivost 866 1 Povišanje sv. križa. 681) Pravičnost Božja . . . . . 21 )Prazniki, kaj so? kako jih raz- 385 > ločujemo. 489 (Predpostavljenim nauk . . . Previdnost Božja, nauk o nji . 117> Pridigo kako poslušati . . . 530 Priprava k veliki noči.... 131, Prisege krive in brez potrebe se 612 \ varujmo. 477 ) Procesije, nauk o njih.... : Proglašenje svetnikov . . . . 583; Prosta volja človekova . . . 713 ' Kane na Jezusovem životu po 82! vstajenji. 205 Ravnilo življenja. ) Razdjanje tempeljna in mesta Je- 358 > ruzalemskega. 644; Redovi nižji. 538 \ „ viši. 388;Rešnje telo, nauk o tem pre- 568 svetem zakramentu .. .. 601 s Roženkranc sv., nauk o njem . 372 \ Serce Jezusovo, nauk pd njega 727; Simon in Juda aposteljna . . 315' Skerbeti za bolnike. 807 Sklep terdni .....•■ 735!; Skušnjave, nauk od njih . . . 610 ' Smert, nauk o. nji. 806 ( ' Sodba poslednja. 720 ( Spoved . ._. 725 Spreobernenje sv. Pavla . . . stran 114 481 14 354 83 575 407 i—46 525 24 82 . 746 546 106 25 153 583 645 625 856 19 3 86 110 144 247 643 390 667 118 354 916 522 559 560 452 869 466 880 619 42 170 574 10 43 735 VIII Stol st. Petra. Svečnica. Svetnike kako častiti in na pomoč klicati. Svitne meše. Štefan, pervi mučenec . . . Tempelj duhovni. Terpljenje Kristusovo ali pasijon „ „ kako pre- bridkostih revščini . uboštvu . zaničevanji zopernostih žaljenji na časti apostelj. . . mišljevati Tolažba v boleznih „ T „ ^ T » T >» T ,, T Tomaž sv., Tri Božje čednosti Trojica presveta .... TJčeča cerkev Kristusova zmotljiva. Upanje, nauk o njem .... Ustno zročilo, verska resnica o njem.15, Vdajmo se v voljo Božjo . . Večer sveti. Večerja, podoba katoliške cerkve Vera edino zveličavna .... Vera in vraže . Verabrez dobrih del nas ne zveliča ne- stran ( 720 Vernih duš dan. 740'! Vesti izpraševanje. ) Vice, kaj so ?. 657 \ Voda blagoslovljena .... 6 j Vodakerstna,kakose blagoslavlja 703 < Vpeljevanje porodnic .... 652 | Vraže. 315 (Vseh svetnikov. )Zadostovanje. 312 < Zakon sv. zakrament, nauk o njem 618 } „ civilni, versko mešani 22 (Zakrament sv. kersta .... 567) „ sv. birme .... 246; „ presv. Rešnjega te- 269, lesa. 378 \ Zakrament sv. pokore .... 517 i „ sv. poslednjega olja 698 \ „ sv. mešnikovega po- 927! svečenja. 432 ) Zakrament sv. zakona .... j Zapoved Božjih spolnovanje 358 - Zaničevati Boga in svetih reči 373 j ne smemo. > Zasmehovati druge je greh . . 354 (Znamenja prave Kristusove 105 cerkve. 46 < Zorniee.. 475 > Žegen, nauk o njem .... 585 (Ženitba v Kani. 701) Ženitnini je podobno nebeško 148 < kraljestvo. stran 894 39 694 504 337 746 701 886 45 90 94 434 418 452 37 546 555 90 754 637 637 367 6 63 87 607 IX Kazalo imenitnejših berilskih in evangeljskih tvarin. Opomba. To kazalo naj služi onim čast. gospodom duhovnim, ki nemajo slovenskega svetega pisma, da si polajšajo poiskanje berilskih in evangeljskih tvarin. stran Angelj Gabriel k Mariji poslan. Luk. I. 26—28. . . 696 Antikrist prerokovan. II. Tesal. 2, 1—18.31 Azarija prosi Boga rešenja. Dan. 3, 34—45. 279 Bog obljubi Izraelcem kruha z nebes. II. Mojz. 15. . 291 Cerkev je telo Kristusovo, miNjegaudje. 1. Kor. 12,27—31. 840 Daniel prosi za Jeruzalem in ljudstvo. Dan. 9, 15—19. 192 „ reši Susano. Dan. 13, 1—62. 236 „ v levnjaku. Dan. 14, 28-42. 273 Daritve stare zaveze niso opravičevale. Hebr. 9, 2—12. 595 Daritev Kristusova nas reši grehov. Hebr. 9, 2—12. . 595 Darove naj vsakteri dobro obrača. Rimlj. 12, 6—16. . 85 Del dobrih ne delajmo zavoljo ljudi. Mat. V. 43—48, VI. 1—6.. 161 Dela mesa in dela duha. Gal. 5, 16 —24. 563 Drevo in sad. Mat. VII. 15—21.507 Duh sveti obljubljen aposteljnom za učenika. Jan. XIV. 23—31. 412 „ „ pride nad aposteljne. Dj. ap. 2, 1—11. . . 411 n „ „ „ ajde. Dj. ap. 10, 42—48. . . . 415 Duha svetega darovi so mnogoteri. Kor. 12, 2 —11. . 527 Dvema gospodoma nihče ne more služiti. Mat. VI. 24—33. 564 Edinost imejmo. Efež. 4, 1—6.585 preroka molitev je uslišana. Jak. 5, 16—20. . . 394 Elija in vdova v Sarepti. III. bukv. kralj. 17, 8—16.. 195 ,, obudi mertvega dečka. III. bukv. kralj. 17, 17—38. 260 Elizej obudi Sunumljanki mertvega sina. IV. bukv. kralj. 4, 25—38. 257 Greha plačilo in konec je smert. Rimlj. 6, 19 —23. . 506 X Jakob dobi očetov blagoslov. I. Mojz. 27. 6—89. . . Janez Kerstnik se rodi. Luk. I. 57—68. „ v puščavi. Luk. III. 1—6. Jona v trebuhu morskega soma, predpodoba Jezusa v grobu. Mat. XII. 38—42. Jožef beži z družino v Egipt in se verne. Mat. II. 13—23. stran 208 799 34 180 717 71 Jezusovo življenje, terpljenje, vstajenje in vnebohod. Jezus se rodi. Luk. II. 1—14.51 Jezusa pridejo pastirji molit. Luk. II. 15—20. ... 54 Jezus osmi dan obrezan. Luk. II. 21.67 „ v tempeljnu darovan. Luk. II. 22, 31. 743 Simeonovo pierokovanje. Luk. II. 33—40. 61 Modri Jezusa molijo. Mat. II. 1—12.74 Sveta družina beži v Egipt. Mat. II. 13—18.717 „ ,, se verne z Egipta. Mat. II. 19—23. . . 71 Jezus 12 let star. Luk. II. 42—52. 80 Janez Jezusu pot pripravlja. Luk. III. 1—6.34 Jezus od hudiča skušan. Mat. IV. 1—11.167 Jezusovi pervi učenci. Mat. IV. 18—22. 673 Jezus dela pervi čudež v Kani. Jan. II. 1—-11. ... 87 „ odpusti grehe prešestnici. Jan. VIII. 1—11. . . 240 „ očita farizejem prestopanje postave. Mat. XV. 1—20. 228 „ svari učence pred farizeji in pismarji. Mat. XXIII. „ izganja prodajalce iz tempeljna. Mat. XXI. 10—17. 177 „ Jezus pri Jakopovem vodnjaku. Jan. IV. 5—42. 233 „ pridiga v Nacaretu. Luk. IV. 23—28. 224 „ „ na gori. Mat. V. 1—12.886 „ pervič učence po svetu pošlje. Luk. X. 1—9. . 779 Jezusu žena noge mazili v Simonovi hiši. Luk. VII. 36—50. 817 Jezus obeta Petru naivišo cerkveno oblast. Mat. XVI. 13—19. 722 „ Jezus se spremeni. Mat. XVII. 1—9.190 Marija in Marta. Luk. X. 38—42. 834 Bogatin in ubogi Lazar. Luk. XVI. 19—31.202 Judje hočejo Jezusa kamnjati. Jan. X. 22—38. . . . 277 Marija Lazarjeva sestra Jezusa mazili. Jan. XII. 36—50. 817 Jezusov nauk je Božji nauk. Jan. VII. 14—31. . . . 251 Jezusovi bratje in sestre. Mat. XII. 46—50. 180 Judje se posvetujejo Jezusa umoriti. Jan. XI. 47—54. 282 XI stran Jezus gre v Jeruzalem na praznik. Luk II. 42— 52. . 80 „ „ skrivoma na praznik. Jan. VIII. 1 — 13. . . 275 „ jezdi v Jeruzalem. Mat. XXI. 1—9.292 „ učencem noge umiva. Jan. XIII. 1—15. . . . 305 „ postavi zakrament presv. Rešnjega telesa. I. Kor. 11, 23-29. 451 Jezusovo terpljenje in smert. Jezusu na križu stran prebodejo. Jan. XIX. 31—35. . 471 Jezus od mertvib vstane. Mat. XXVIII, 28, 1—7. . . 340 Žene pri praznem grobu. Mat. XXVIII. 1—7. . . . 340 „ „ „ „ Marka XVI. 1—7.344 Jezus se prikaže učencema v Emavs-u. Luk. XXIV. 13- 35. 348 „ „ „ aposteljnom in je od ribe. Luk. XXIV. 36—47. 353 „ postavi zakrament sv. pokore. Jan. XX. 19—31. 364 „ se da Tomažu otipati. Jan. XX. 19—31. . . . 364 „ oznani aposteljnom, da jih bo kmalo zapustil. Jan. XVI. 16—22. 376. „ obljubi Tolažnika sv. Duha. Jan. XVI. 5—14. . 381 „ razpošlje drugič aposteljne. Mat. XXVIII. 18 20. 433 „ „ „ „ Mark. XVI. 14—20. . 399 „ gre v nebesa. Mark. XVI. 14—20. 399 n n v „ Dj. apost. I. 1—11.398 Jezusovi čudeži. Jezus dd obilni ribji lov. Luk. V. 1—11.487 „ izžene mutastega duha. Marka IX. 16—28. . . 593 „ „ „ hudiča. Luk. XI. 14—23. . .216 „ nasiti 4000 ljudi. Marka VIII. 1—9.500 „ „ 5000 ljudi. Jan. VI. 1—15.244 n obudi mladenča v Najmu. Luk. VII. 11 — 16. . 259 n „ mertvo Jairovo deklico. Mat. IX. 20—22. 635 n „ mertvega Lazarja Jan. XI. 1 — 45. . . . 261 >! očisti deset gobovih. Luk. XVII. 11—19. . . . 552 „ ozdravi gluhega in mutastega. Marka VII. 31—37. 537 » „ gobovega. Mat. VIII. 1—13.101 n „ hlapca stotnikovega. Mat. VIII. 1—13. . 101 n n kervotočno ženo. Mat. IX. 20—22. . . 635 „ n kraljičevega sina. Jan. IV. 46—53. . • 616 n n mertvoudnega. Mat. IX. 1—8.599 „ „ „ Jan. V. 17—26. 428 XII stran Jezus ozdravi osemtridesetletuega bolnika. Jan. V. 1—15. 186 „ „ slepca. Luk. XVIII. 31—43.149 „ „ ,, Jan. IX. 1—38. 254 „ „ taščo Simona Petra. Luk. IV. 38—41. . 231 „ „ vodeničnega. Luk. XIV. 1 —11.581 „ spremeni vodo v vino. Jan. II. 1—11.87 „ vkroti vihar na morji. Mat. VIII. 23—27. . . . 108 „ hodi po morji. Mark. VI 47 — 56. 164 „ uči dati Bogu, kar je Božjega. Mat. XXII. 15—21. 628 „ izgled poterpežljivosti. I. Pet. 2, 21—25. . . . 370 Brez Jezusa ne moremo ničesar storiti. Jan. XV. 1—7. 776 V Jezusovem imenu ozdravi Peter hromega. Dj. ap. 4, 8—12. 96 Prerokovanja Jezusova. Jezus prerokuje aposteljnom preganjanje. Jan. XV. 17 —25. 880 „ „ Jan. XVI. 1—4, 405 Jeruzalemu razdjanje. Luk. XIX. 41—47. 520 „ „ Mat. XXIII. 34—39. 706 „ _ „ Mat.XXIV. 15-35. 640 pokončanje sveta. Luk. XXI. 25—33. . 9 „ „ Mat. XXIV. 15-35. 640 svoje terpljenje. Mat. XX. 17—19. . . 199 „ „ in vstajenje. Luk. XVIII. 31-43. 149 svojo smert. Jan. XII. 31—36. . . . 856 svoje vstajenje v 3 dneh. Jan. II. 13—25. 249 Prilike Jezusove. Prilika od » » v n v v n n >i » ri v n n n n v n delavcev v vinogradu. Mat. XX. 1 — 16. . 129 devic deseterih. Mat. XXV. 1—13. . . .909 dobrega semena in ljulike. Mat. XIII. 24—30. 115 drevesa nerodovitnega. Luk. XIII. 6—17. . 597 hišnega gospodarja in vinograda. Mat. XXI. 33—46. 206 hišnika krivičnega. Luk. XVI. 1—9. . . .512 kralja, kteri obrajt dela. Mat. XVIII. 23—35. 622 kvasa med 3 polovniki moke. Mat. XIII. 31—35. 121 mreže in rib. Mat. XIII. 44, 52. 827 pastirja dobrega in najemnika. Jan. XII. 11—16. 371 XIII straa Prilika od pastirja dobrega in zgubljene ovce. Luk. XV. 1—10. 483 „ „ sejavca in semena. Luk. VIII. 4—15. . . 139 „ „ talentov. Mat. XXV. 14—23. 686 „ „ usmiljenega Samarijana. Luk. X. 23—37. . 542 „ „ večerje in povabljenih. Luk. XIV. 16—24. 474 „ „ zaklada v njivi. Mat. XIII. 44—52. . . . 827 „ „ zgubljenega sina. Luk. XV. 11—32. . . . 211 „ „ ženitnine, ktero je kralj napravil. Mat. XXII. 1—14. 607. n „ ženofovega zerna. Mat. XIII. 31—35. . .121 Kerst je potreben. Jan. III. 1—15.768 „ nas stori otroke Božje. Rimlj. VI. 3—11. . . . 498 „ „ prerodi, zato kopelj prerojenja. Tit. 3, 4—7. 53 Kraljestvo nebeško silo terpi. I. Kor. 9 in 10. . . . 126 Kristus je dal sam sebe za nas. Tit. 2, 14.67 „ nas je odrešil. Gal. 4, 1—7.60 „ se je ponižal do smerti na križu. Filip. 2, 5—11. 289 „ veliki duhoven nove zaveze. Hehr. 9, 11—15. 266 „ živi kruh. Jan. VI. 44—52. 427 Ljubezen do Boga in bližnjega. I. Jan. 4, 8—21. . . 443 „ 3, 13—18. . . 473 „ je najviši. I. Kor. 18, 1—13.146 Ljubiti bližnjega kakor samega sebe. Rimlj. 13, 8—10. 107 „ _ „ „ „ Kološ. 3, 12—17 112 Mardohej prosi Boga za ljudstvo. Ester 13, 8—17. . . 198 Mati Cebedejevih sinov prosi Jezusa. Mat. XV. 21—28. 183 Mir in edinost imejmo med seboj. Rimlj. 15, 1—13. . 4 Mojzes prosi za ljudstvo, ki je malikovalo. II. Mojz. 32, 7—14. 250 n m vdari dvakrat na skalo. IV. Mojz. 20. . . • 232 Molitev farizeja in cestninarja. Luk. XVIII. 9—14. . 529 n naj bo stanovitna, Luk. XI. 5—13.396 n kralja Ezekije. Izaija 38, 1—6.159 » združena je močneja. Mat. XVIII. 19-20.. . 226 n v imenu Jezusovem. Jan. XVI. 23—30.. • • 385 n Elije preroka je uslišana. Jak. 5, 16—20. . . 394 Naaman Sirec se gob očisti. IV. bukv. kralj. 5, 1—15. 222 Nauk raznoteri nravski, zavolj laži itd. Efez. 4, 23— 28. 606 n n zavoljo pijanosti. Efež. 5, 15—21. . . 614- v r, zaradi skušnjav. Efež. 6, 10—17. . . 621 n n gledč pokorščine. I. Pet. 2, 11—19- • 375 XIV stran Nauk, ki priporoča razne čednosti. I. Pet. 3,. 8—15. . 492 „ „ „ gostoljubnost. I. Pet. 4, 7—11. . . 405 „ „ svari pred jezo. Jak. 1, 17—21.380 Nečisti duh se vrača v človeka. Luk. XI. 24—26. . . 217 Nehvaležnost, zmed 10 očiščenih se le eden verne. Luk. XVII. 11—19. 553 Nevošljivost Jožefovih bratov. I. Mojz. 37, 6—22. . . 203 Nevredno obhajilo. I. Kor 11, 20—32. 303 Ninivljanom Bog prizanese. Jona 3, 1 — 10.271 Obiskovanje Elizabete. Luk. I. 39—47. 31 Odpovedati se hudobiji. Tit. 2, 12.50 Odpustiti moramo, kolikorkrat nas kdo razžali. Mat. XVIII. 21—22. 226 Otroci Božji po duhu, ne po mesu živijo. Rimlj. 8,12—17. 511 „ po obljubi, in otroci po mesu. Gal. 4, 22—31. . 242 Oznanenje Device Marije. Luk. 26 —38. 29 Prerokovanja o Mesiji: Da ga bo Devica spočela. Izaija 7, 10—15.29 Da bo mladika pognala iz Jesetove korenine. Izaija 11, 1—5. 30 Izaija prerokuje odrešenje. Izaija 49, 8—15. 263 Simeon „ o Jezusu. Luk. II. 33 -40. 61 Pričevanje o Jezusu: Glas z neba pričuje od Jezusa. Jan. XII. 28—30. . . 285 Jezus pričuje sam o sebi. Jan. VIII. 12—20. 264 n V . n 0 ” . » v 46—59. 268 Sv. Peter pričuje od Kristusa, Mat. XVI. 13—19. . . 722 _ „o Jezusovem vstajenji. Dj. ap. 10, 37—43. 347 ■ P ‘ Vl ” ° ■ " ^ 26—33? 362 ” ’ * 0 ■ " 1 K °.-io: 536 „0 vnebohodu. Etež. 4, 7—13. 880 Luka „ o „ Dj. ap. I. 1—11. 398 Pastirja dobrega Bog obljubi. Ecehiel 34, 11—16. . . 173 „ znamenja. Jan. X. 1—10.423 Peter se iz ječe reši. Dj. ap. 12, 1—11.809 XV stran Pravica naša naj bo obilniša od farizejske. Mat. V. 20 —24. 492 Pravičnega plačilo. Ecehiel 18, 1—9.182 Pohujšanju gorje. Mat. XVIII. 1—-10.848 Pokora, opomin k pokori. Joel 2, 12--19.157 Postava Božja se mora spolnovati. III. Mojz. 19, 1—19. 276 Postiti se moramo prav. Izaija 58, 1—9.160 n ne smemo, kakor hinavci. Mat. VI. 16—18. 158 Posvarjenje bratovsko. Mat. XVIII. 15—17.226 Posvečevanje Gospodovega dneva srečo prinese. Izaija. 58, 9—14. 165 Pot pripraviti Gospodu, kako? Luk. III. 1—6. . . 34 35 Povračati se v stare grebe je nevarno. Mat. XII. 43—45. 180 „ „ v „ „ ,, , n Luk. XI. 24-26. 217 Rešnje telo presveto je duši življenje. Jan. VI. 56—59. 455 Salomona razsodba. III. bukv. kralj. 3, 16—28. . . . 247 Setev in žetev. Jan. XII. 24—26.- • ■ 830 „ „ „ kar človek seje, bode žel. II. Kor. 9, ” ” 6-10. 829 " ” ” ” ” ” _ ”25-22; O^ -IG 569 Skerb Božja za izvoljeno ljudstvo in njega nehvaležnost. Mat. XXI. 33-46. 206 Skušati Boga ne smemo. I. Kor. 10, 6—13.518 Služabniki Božji v čem naj se skažejo. II. Kor. 6, 1—10. 166 Služabniki Kristusovi so delivci Božjih skrivnost. I. Kor. 4, 1—12. 33 Sodba poslednja. Mat. XXV. 31—46.174 Soditi prederzno, ni prav. I. Kor. 4 in 5.33 Sovražniki križa Kristusovega. Filip 3, 17—21. . . • 634 Spokorjencu Bog obljubi usmiljenje. Izaija 55, 6—9. . 176 „ „ odpusti vse grehe. „ 1, 16—19. . 253 Spolnovalcu postave Bog- obeta srečo. „ 58, 9—14. . 163 Stoterno bomo prejeli, kar zavoljo Kristusa zgubimo. Mat. XIX. 27-29. 738 Stiridesetdanski post Elije preroka. III. bukv. kralj. 19, 3—8. 179 Tekanje za stavo. I. Kor. 9—MO.126 Terpljenje aposteljnov zavoljo Kristusa. I. Kor. 4, 9—15. 821 „ Pavla aposteljna. II. Kor. 11 in 12. . • 136 „ svetnikov, njih zmaga po veri. Hebr. 11, 33-39. 733 Udje smo telesa Kristusovega. Rimlj. 12, 4—5. ... 79 XVI Usmiljeni bodimo. Luk. VI. 36—42. 445 Usmiljenost Božja do grešnika. Eceh. 18, 20-28. . . 184 Vera je iz poslušanja. Rimlj. 10, 10—18.671 „ nas reši pogubljenja, smerti. Jan. III. 16—21. . 563 „ premaga svet. I. Jan. 5, 4—10.563 Veselje keršansko. Filip. 4, 4—7.20 Vstati je iz spanja. Rimij. 13, 11 — 14. 7 Zakladov na zemlji ne spravljajmo. Mat. VI. 19—21. . 159 Zapeljati se ne dajmo. II. Tesal. 2, 1—8.31 Zapovedi na Sinai so dane med gromom in bliskom. II. Mojz. 20, 12—24. 227 Zapovedi največi v postavi. Mat. XXII. 34—46. . . 588 Zaupanje v Boga in zanašanje na ljudi. Jerem. 17, 5 —10. 201 Zdibovanje stvari. Rimlj. 8, 18—23. 485 Zunanja služba Božja ne zadostuje. Jerem. 7, 1—7. . 230 Zveličan bo. kdor veruje in je kerščen. Mark. XVI. 15-18. 676. Žena blagruje Jezusovo mater. Luk. XI. 27.217 „ Kananejska na3 uči prositi. Mat. XV. 21—28. . 183 Navadno in cerkveno leto. ? i razločujemo navadno in cerkveno leto. Na¬ vadno leto se ozira na solnce, ktero je središče vseh nebesnih teles in ima štiri letne čase. Cerkvenemu letu je solnce trojedini Bog, ki nas je stvaril, odrešil in posvetil, in razpada v tri svete čase ali dobe, ktere nam pred oči postavljajo in razodevajo najimenitniše dobrote Božje. Pervi je Adventni ali Božični čas, kteri nam oznanuje ljubezen Boga Očeta; drugi je Velikonočni čas, ki nam razkazuje ljubezen Božjega Sina; tretji je Binkoštni čas, ki nam razodeva ljubezen Boga svetega Duha. Oni nam s svojimi prazniki vsako leto zaporedoma pred oči postavljajo vse prigodbe našega po Jezusu dopri- nesenega odrešenja, da jih lebko pregledujemo, kakor bi v bukvah spisane pred seboj imeli. Kako razločujemo dni? Dni so sveti dni in pa delavniki ali vsednji dnevi. Svetim dnevom prištevamo nedelje in praznike, ki so po¬ sebno Bogu posvečeni in vnanji službi Božji odmenjeni ali Odločeni. Kdo je kristjanom svete čase in dneve odločil? Sveta cerkev je svete čase in dneve odločila, ker ima le ona pravico, svete čase in dneve postavljati: zakaj le nji je Jezus oblast dal, vse poskerbovati, kar je Bogu na čast in vernim v zveličanje. Kakor ima le cerkev oblast, praznike postavljati, ima tudi le ona oblast, jih preklicevati ali prestavljati po vsem svetu in po posameznih krajih. Uk sv. cerkve je vedno in povsod ravno tisti, ker je od Boga; kar je pa cerkvenih Slov. Ctofine. 1 2 naredeb, šeg ali navad, so spremenljive in po raznih krajih različne. Sveta cerkev je koj v začetku za svete dni odločila: a) nedeljo in b) praznike. Kaj je nedelja ? Nedelja je pervi dan vsacega tedna in navadni sveti dan katoljških kristjanov. Bog sam je en svet dan vsaki teden že v raji odločil, in zapovedal posvečevati ga: „Bogje blagoslovil sedmi dan ter ga posvetil (2. Mojz. 20). — Sedmi dan vsa¬ cega tedna ali saboto posvečevati je Bog pa na Sinajski gori na novo zaterdil Izraelskemu ljudstvu. Namesti sedmega dneva v tednu so pa že aposteljni po navdihnjenji sv. Duha postavili pervi dan vsakega tedna, kterega mi imenujemo nedeljo. Nedeljo namest sabote pa kristjani praznujemo ne le zato, da se ločimo od Judov, ampak zlasti v spomin, da je ravno v nedeljo : a) Bog začel svet stvariti, b) Jezus Kristus s svojim vstajenjem naše odrešenje do¬ končal, in c) sv. Duh nad aposteljne prišel, ter doveršil naše po¬ svečenje. Vsaka nedelja je toraj zavolj tega trojnega spomina, praznik ali god presvete Trojice, in se zato tudi dan Go¬ spodov imenuje. Ktere dolžnosti nas vežejo ob nedeljah? 1. Nedelja je dan počitka, toraj smo ob nedeljah dolžni počivati ali praznovati. V te namen so nam prepovedana hlapčevska dela in opravila t. j. tista dela in opravila, s kterimi se pridobiva telesni živež, in jih navadno za plačilo opravljajo posli, dninarji, kmetovalci in rokodelci. Prepovedana so nam pod smertnim grehom in smejo se le opravljati: a) kedar jih pripusti ali privoli duhovska gosposka, in b) kedar so v čast Božjo, iz ljubezni do bližnjega, ali v sili. 2. Nedelja je sveti dan vsacega tedna, toraj smo dolžni posvečevati jo, in iz tega namena a) opustiti vsa dela in opravila, ki so posvečevanju nasproti in 3 b) pričujoči biti pri očitni službi Božji, in sploh zlasti za svoje zveličanje skerbeti. Nedeljskemu posvečevanju so nasproti vsa dela in opra¬ vila, ki očitno službo Božjo opovirajo ali motijo, in preveč vlečejo v posvetne misli in skerbi, n. pr. očitna kupčija, sodniška opravila, hrupni lovi z gonjači, hrupne veselice ob času službe Božje. Kako smo dolžni nedeljo posvečevati? Druga cerkvena zapoved nam zapoveduje, vsako ne¬ deljo (in zapovedan praznik) sveto meso slišati, t.j. pričujočim biti pri celi sveti meši, z namenom Boga častiti, pazljivo spodobno in pobožno. Pobožni kristjan je tudi, če mu je le mogoče, vsako nedeljo pri pridigi in tudi pri popoldanski službi B o ž j i t. j. pri keršanskem nauku in litanijah. On po želji svete cerkve opravlja tudi druga dobra dela, n. pr. prejema sv. zakramente, bere duhovne bukve, obiskuje bolnike itd. Kaj so prazniki in zakaj jih je cerkev postavila? Prazniki so sveti dnevi, od katoljške cerkve postavljeni in posvečeni v spomin najviših skrivnost in največih dobrot Božjih, ali pa v spomin prečiste Device Marije, svetih angeljev ali drugih svetnikov. Postavila jih je sv. cerkev, naj se hvaležno spominjamo preblagih skrivnost našega odrešenja in Boga za te prevelike dobrote hvalimo in častimo pri očitni službi Božji; pa tudi, naj svetnike in prijatelje Božje spodobno počastimo in naj se v naših sercih obudijo želje posnemati njih lepo življenje in čednosti. Kako razločujemo praznike? Sv. cerkev je postavila praznike: 1. Gospodove, da nas spominja najimenitniših skriv¬ nost našega odrešenja in posvečenja; 2. Marijine, da častimo prečastito Devico, kije v tako tesni zvezi z našim odrešenjem; 3. Angeljev, ki so tudi imeli kakor poslanci Božji opraviti pri našem odrešenji; 4. Svetnikov, da nam očitno kažejo sad našega od¬ rešenja ; in pa 1 4 5. dni, v kterih se za prejete milosti Božje zahvaljujemo (n. pr. dan cerkvenega posvečevanja), ali Boga za nje pro¬ simo (n. pr. prošnje dni). Ali sme cerkev praznike postavljati? V stari zavezi so že imeli zraven sabote še nekaj dru¬ gih praznikov, ktere je sam Bog obhajati zapovedal, da bi se Izraelci spominjali mnogih milost in dobrot, ki so jih prejeli od Boga. Obhajali so velikonočne, binkoštne praz¬ nike in praznik zelenih šotorov. Zopet druge praznike je vpeljala velika sinagoga, n. pr. praznik Eurim ali vadljejev; pozneje so obhajali dan Juditne zmage nad Holofernem, in praznik E n c e n i j e ali tempeljnovega posvečevanja. Mi kristjani smo od Boga po Jezusu Kristusu prejeli še vse veče in obilniše dobrote. Da bi teh nezmernih dobrot ne pozabili, postavila je sveta mati katoljška cerkev zraven nedelje še drugih praznikov. To oblast in pravico ima od Jezusa, kteri je svoji cerkvi izročil vso oblast, ktero je imel od Očeta, oblast vezati in razvezati, oblast zapovedi dajati, praznike postavljati, pa tudi oblast jih, če je treba, zopet preklicati. Kako gre praznike posvečevati? Ravno tako, kakor nedelje, ker so, kakor nedelje Bogu posvečeni dnevi. Ob enem se moramo ob praznikih hvaležno spominjati skrivnost in dobrot Božjih, kterih spomin ob¬ hajamo. Božična doba ali Božični čas. Adventni čas. Kaj pomeni beseda: advent? Ime „advent“ je latinska beseda in se pravi po naše „prihod“ (namreč Gospodov). Gospodov prihod ločimo trojen : p er vi, ko je bil Sin Božji rojen iz Marije Device; — drugi, ko bo prišel poslednji dan sodit žive in mertve; — in tre tj i, ko Jezus s svojo gnado v naša serca pride in je pri svetem obhajilu tako rekoč rojen v nas. Zakaj je adventni čas? V adventu nas sveta cerkev pripravlja na Božični praznik, ki je veseli spomin pervega prihoda Gospodovega. V te namen ona toraj: a) nam pred oči postavlja v štirih tednih štiri tavžent let, ko so pobožni stare zaveze pričakovali odrešenika in po njem hrepeneli, naj bi se tudi v nas zbudile serčne želje po Jezusu v sv. obhajilu; b) nas drugega prihoda Jezusovega spominja ter nas k pravi pokori opominja, da nam bo njegov prihod v zveličanje, ne v strah in grozo. Adventni čas se začne s pervo adventno nedeljo in terpi do Božičnega praznika; sklene se s svetim večerom. Česa nas spominja adventni čas? Adventni čas nas spominja: 1. neskončne ljubezni Božje do človeškega rodu, ker je Edinorojeni Sin Božji prišel iz nebes v dolino solz, da bi nas odrešil — in nas opominja, naj mu ljubezen vračujemo z ljubeznijo. 2. hrepenenja pobožnih stare zaveze in nas uči, naj smo Bogu iz serca hvaležni, da je Odrešenik že rojen, in da naj svoja serca Jezusu pripravljamo s postom, molitvijo, pokoro. 6 Kako so adventni čas nekdaj obhajali? Nekdaj so se že o godu sv. Martina jeli pripravljati k Božičnemu prazniku, in so ves čas do Božiča se postili, kakor ob štiridesetdanskem postu. Ta navada se je ohra¬ nila še v nekterih ostrejih redih. Pozneje se je adventni čas obmejil na štiri nedelje pred Božičem v spomin štirih tavžent let pred Kristusovim rojstvom. Kako opravlja katoljška cerkev adventni čas sedajne dni ? Cerkev želi, naj bi bil adventni čas vsem vernim krist¬ janom svet in posvečen čas; zato prepoveda o tem času ženitvanja, plese in druge veselice; zapoveduje post ob sredah in petkih; želi tudi, naj bi vsi verni v tem času prejeli svete zakramente. V cerkvi pa za adventni čas zapoveduje posebne obrede: da naj se vsako adventno nedeljo bere sv. meša v višnjevi obleki, izpušča se pri meši „Glorija“ in da molitve, listi in evangelije vabijo k pokori. Kaj so zornice ali svitne meše? Nekaj posebnega v adventnem času so svitne meše, tudi zornice ali K o r a t e imenovane. Zornice ali svitne meše se imenujejo, ker se zgodaj zjutraj, navadno o zori ali svitanji bero; „Rorat e“ pa, ker se zorna meša začne s to latinsko besedo, ktera pomeni „rosite“. Nanaša se ta beseda na hrepenenje pobožnih stare zaveze, ki so zdihovali po Mesiji: „Rosite nam nebesa Pravičnega, oblaki nam Ga dežujte.“ Zornice so namenjene posebno v čast preblaženi Devici Mariji, ki se primerja jutranji zori. Kakor zgodnja Danica in jutranja zora pred solncem izhaja, tako je Marija prihod Odrešenika naznanjala. Pri svitnih mešah se pojejo adventne pe3mi in pesmi Materi Božji na čast, ker se vsi kristjani veselijo časti, h kteri je ljubi Bog povzdignil Marijo, prečisto Devico. Adventna molitev. O preljubi Jezus! ti si svet razveselil po svojem blagodarnem prihodu, dodeli nam Tvojo milost, da se po resnični po¬ kori pripravimo za tvoj prihod v naša serca, in za Tvoj drugi prihod ob koncu sveta. Amen. 7 Nauk za pervo adventno nedeljo. S pervo adventno nedeljo se začne adventni čas in cerkveno leto. V duhovnih molitvenih urah in v meši se cerkev spominja zdihovanja očakov po obljubljenem Odreše¬ niku in verne kristjane budi k pokori, da se pripravijo k Božičnemu prazniku. Začetek ali vvod svete meše se glasi: „K tebi po¬ vzdigujem svojo dušo; moj Bog! v te zaupam, naj ne bom osramoten, in naj me ne zasmehujejo moji sovražniki; zakaj nihče ne bo osramoten, kdor tebe čaka.“ „Kaži mi, Gospod svoja pota in uči me svoje steze. “ (ps. 24.) Čast bodi Bogu Očetu, in Sinu, in svetemu Duhu. itd. Cerkvena molitev. Zbudi, prosimo Te, Gospod! svojo moč, in pridi, da bi se pod Tvojo obrambo rešili od nastoječih ne varščin svojih, grehov in po Tvoji rešitvi zveličali; ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha, Bog od vekomaj , do vekomaj. Amen. Perva nedelja v adventu. Berilo iz lista sv. apost. Pavla do Rimljanov, 13.11—14. Bratje! vemo, da je že ura, da od spanja vstanemo. Zakaj naše zveličanje je bliže, kakor takrat, ko smo verni postali. Noč je prešla, dan pa se je približal. Verzi mo tedaj od sebe dela teme, in oblecimo orožje svetlobe. Kakor po dnevu pošteno hodimo, ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v kregu in nevošljivosti: ampak oblecite Gospoda Jezusa Kristusa. Kaj uči sv. Pavl v tem berilu? List, iz kterega je posneto berilo, je pisal sv. Pavl kristjanom v Rimu, ki jih je večidel sv. Peter pridobil ker- 8 šanskej veri. V poprejšnih verstah jim razlaga dolžnosti ker- šanske, v tem odlomku jih pa opominja k pokori in lepemu keršanskemu življenju, ker je zdaj blaženi čas in te čas je kratek. Zakaj pravi apostelj, da je čas od spanja vstati? V.. . • Življenje v grehu je podobno spanju. Spijoči človek za se ne ve, za prihodnjost ne skerbi, se tudi braniti ne more; enako grešnik svojega poklica ne pozna, za večnost ne skerbi in je ves v oblasti svojih dušnih sovražnikov. Spi- jočega rado motijo sanje, grešnika pa strasti in skušnjave; h koncu pa grešnik od svojih grešnih slasti toliko ima, kot človek od prijetnih sanj. — Dušno spanje v kratkih letih našega življenja je največa zguba, zato pravi apostelj, da je čas od spanja vstati. S tem hoče reči: čas je, da po¬ pustimo grehe in grešno življenje, in začnemo lepo keršansko živeti. Kaj pomeni izrek aposteljnov: Naše zveličanje je bližej? Vsaki dan, vsako uro se bližamo večnosti, pa tudi zveličanju, če bomo Bogu ljubo živeli. Ali pa smemo vsi reči, da se z vsako uro bližamo zveličanju ? Koliko jih je, da se večnosti bližajo, od zveličanja pa čem dalej odstranujejo. Sv. Krizostom uči: ,,Kaj je naše življenje drugega, kakor tek in nevaren tek proti smerti k neumerljivosti ?“ Kaj je „noč“, kaj je „dan“, o kterih sv. Pavl govori? Noč, temna noč je bila pred Kristusom, našim Odreše¬ nikom; ž Njim je nastopil svitli dan, ker je Kristus prava luč, ki razsvetljuje svet. Pred Kristusom je gospodovala nevera, pregreha in pravica; zato veli apostelj: „Noč je prešla, dan se je pri¬ bližal. “ Noč je nevarna, ker je temna, pot se lehko zgubi in sovražniki nas po noči najrajši napadajo, tako je nevarna nevera in pregreha. Kdor pa hodi v solnci Večne resnice, svojega pota ne zgubi in sovražniki zoper njega ne opravijo ničesar. Ktera so dela teme? Dela teme so tista, ki se luči in svetlobe boje, in naj¬ rajši in pogostejši po noči in na skrivnem dopernašajo, 9 Apostelj sam jih imenuje: „Kakor po dnevu pošteno hodimo, ne v požrešnosti in v pijanosti, ne v nečistosti in nesram¬ nosti, ne v kregu in nevošljivosti . 11 Dela teme so, ker otemnjen je duh človeka, ki jih dela, v temi jih dopernaša, večna temota bode njih plačilo. ,,Verzimo jih od sebe !“ liter o je orožje svetlobe? Orožje svetlobe, s kterim se je nam vojskovati zoper temo in sovražnike našega zveličanja, zoper svet, meso in satana, je sveta vera, resnica in pobožnost, posebno pa dela keršanske pravice, ktera smemo delati s častjo pred vsemi ljudmi. S postom, molitvijo in miloščino premagamo hudiča, svet in meso, in pokrivamo veliko grehov. „To orožje oblecimo 11 . Kako zamoremo obleči „ Gospoda Jezusa Kristusa?“ Kdor obleko drugega obleče, mu je nekoliko podoben. Jezus Kristus pa od nas še več hoče; ne le zunaj , temuč tudi znotraj, v duhu in sercu naj Kristusa oblečemo. V djanji, mišljenji in življenji ravnajmo se po njegovih prelepih zgledih; vzemimo njegove misli, njegovega duha v se in posnemajmo njegova dela, da znotraj in zunaj njegovo po¬ dobo nad seboj kažemo. — Ne strezimo svojemu mesu z nezmernostjo in mehkužnostjo! Zdihljej. Daj nam, mili Jezus! gnado, da z resnično pokoro vstanemo iz spanja svojih pre¬ greh in z djanjem dobrih del v luči Tvoje milosti hodimo. Pomagaj nam, da posnemaje Tvoje čed¬ nosti Tebe oblečemo, svoje duše pa okinčamo. Amen. Evangelje sv. Lukeža 21, 25—33. Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Znam- nja bodo na solncu, in mescu in zvezdah in na zemlji bo stiska med narodi zavoljo strašnega šu¬ menja morja in valov. In ljudje bodo koperneli od strahu in čakanja tistega, kar ima čez svet priti; 10 zakaj nebeške moči se bodo gibale. In tedaj bodo •videli Simi človekovega priti na oblaku z veliko oblastjo in Častjo. Kedar se bo pa to začelo go¬ diti, poglejte in povzdignite svoje glave; ker vaše odrešenje se približuje. In jim je priliko povedal: Poglejte figovo drevo in vsa drevesa; kedar že berst poganjajo, veste, da je leto blizo. Tako tudi vi, kadar bote videli, da se to godi, vedite, da je blizo Božje kraljestvo. Resnično vam povem, da te rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle. Zakaj se bere evangelje od poslednje sodbe? Cerkev nas hoče opomniti, kako strašen ho drugi pri¬ hod Jezusa Kristusa, ko bo prišel sodit žive in mertve. Naj hi toraj nikdar ne pozabili svojega cilja in konca in naj bi ne hodili po potih pregrehe in hudobije, ker poslednja sodba bo grozna grešnikom, le ponižnim in pravičnim ne ho strašna. Kakšna znamnja se bodo godila pred poslednjo sodbo? Kakor je Bog razdjanje Jeruzalemsko napovedal po znamnjih, tako se bodo pred poslednjo sodbo godila velika znamnja. Znamnja se bodo prikazala na nebu, na zemlji in v globočini morja. Na nebu bo solnce otemnelo, mesečne bo dajal svet¬ lobe , zvezde bodo iz neba padale, moči nebeške se bodo gibale. Na z e m 1 j i bo velika stiska med narodi in ljudje bodo koperneli od strahu in čakanja tistega, kar ima čez svet priti. Na morji bode strašno šumenje in vspenjanje valov. Na nebu se bo potem prikazalo znamnje Sinu človeko¬ vega, sveti križ in Sin človekov bo prišel na oblakih z veliko oblastjo in častjo. Zakaj se bodo godila tako strašna znamnja pred sodbo ? Da bi se grešniki s strahom navdali in kaznovali. Božja pravica človeka kaznuje v t ;m, v čemur se pregreši. 11 Grešniki so stvari več ljubili, kot svojega stvarnika; po stvarih, ktere so zlorabili, jib bo toraj kaznoval. Pravičnim bodo pa ravno ta znamnja opomin in klic, naj se pripravljajo k sodbi; brez strahu tudi ti ne bodo. Zakaj pravi Jezus: „Povzdignite svoje glave, ker vaše odrešenje se približuje?“ Te besede veljajo le pravičnim, ki morajo na svetu ve¬ liko preganjanja in zaničevanja terpeti. Kedar pa pride Sodnik na oblaku, bo jim obilno povernil, kar so zavoljo Njega preterpeli; —- njih plačilo bo obilno v nebesih, hu¬ dobija sveta ne bo kaj zamogla zoper nje. Kako se bo začela poslednja sodba? To nam je razodel Jezus sam ; kdo drugi bi mogel kaj takega vedeti? O začetku poslednje sodbe nam je to-le povedal: „Bog bo poslal svoje angelje s trobento in velikim glasom in bodo zbrali njegove izvoljene od štirih vetrov, od konca do konca neba.“ (Mat. XXIV, 31). „Zbrali se bodo pred njim vsi narodi“, (Mat. XXV, 32) po preroku Joelu (III. 2, 14.) v dolini Josafat, in jih bo narazen ločil, kakor pastir loči ovce od kozlov . u Ovce (ali pravične) bo postavil na svojo desnico, kozle (grešnike) pa na levico. Po čem bo Jezus ljudi sodil? Jezus bo sodil ljudi po vsem, kar so mislili, želeli, storili ali dobrega opustili. Tem, ki bodo postavljeni na desnico, poreče: „Pridite, blagodarjeni mojega Očeta! po¬ sedite kraljestvo, ktero vam je pripravljeno. Zakaj lačen sem bil in ste mi dali jesti. Unim na levici pa poreče : Poberite se spred mene, prekleti! v večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču in njegovim angeljem. Zakaj lačen sem bil in mi niste dali jesti.“ Zaverženi bodo ti v večni ogenj, ker so opustili storiti dobro, uni bodo v nebeško kraljestvo sprejeti zavoljo dobrih del. Sodil bo ljudi zavoljo besed, ker je sam Jezus rekel, „da zavoljo vsake besedice bomo Bogu odgovor dajali sodnji den.“ (Mat. XII. 36). Sodil bo nas zavoljo misli, ker je že, dokler je na svetu hodil, fa¬ rizejem tolikokrat očital njih hudobne misli; in „takrat bo misli sere razodel.‘ £ (1. Kor 4, 5.) „Vsi se moramo poka¬ zati pred sodnjim stolom Kristusovim, da slehern prejme v svojem telesu, kakor je storil dobro ali lmdo.“ (2. Kor. 5,10.) Zakaj ho Jezus konec sveta vse ljudi skupej in očitno sodil ? Da se bo vsem ljudem razodela Božja dobrotljivost, neskončna pravičnost in vsemogočnost. Njegova dobrotljivost, ker bo povernil tudi kozarec hladne vode, ki se žejnemu da iz ljubezni do njega. Njegova pravičnost se bo razodela, ker bo takrat prejel vsak po svojem zasluženji; nedolžnemu se bo povernila čast, ktera mu je bila vzeta, stiskanemu bo pravica, po¬ božni bo poveličan; skrivni hudobnež, hinavec in opravljivec bo očitno osramoten. Celo truplo, ki bode zopet združeno z dušo, bo prejelo plačilo ali kazen, kakor je z dušo delalo ali dobro ali hudo. Vsi ljudje bodo videli in spoznali, da je Bog do vseh neskončno pravičen. Njegova vsemogočnost bo očitna, ker se nihče ne bo mogel zoperstaviti njegovi besedi; karkoli poreče, zgodilo se bo. Vsi ljudje, vse stvari bodo spoznale, da je Jezus Kristus vsemogočni Sin vsemogočnega Boga. Kako se bo sodba končala? Prejel bo vsak plačilo svojih del pred vsem svetom; nespokorjeni grešniki pojdejo v večno terpljenje, pravični pa v večno življenje. Kaj nas uči poslednja sodba? Naj delamo dobro, tudi takrat, kedar nam svet dobro s hudim vračuje; najmanjše dobro nam bo Bog obilno povernil. Varujmo se greha in hudega, če bi ga mogli tudi na skrivnem storiti. Na sodnji dan bo vse očitno in naj¬ manjšo pregreho, za ktero se nismo spokorili, bo pravični Bog kaznoval..— Premišljujmo večkrat, kaj pravični Sodnik poreče pravičnim: „Pridite blagodarjeni v nebeško kraljestvo!“ in kaj poreče hudobnim: „Poberite se v večni ogenj ! £< ktere besede bi mi radi slišali ? Molitev. Pravičen si Gospod in pravična je tvoja sodba. Prebodi moje serce s Tvojim stra- 13 iiom, da se bojim in tresem pred Tvojo sodbo in in skerbno varujem vsega greha. Oj, da bi mogel tudi jaz s svetim Jeronimom reži: „Naj že jem ali pijem, ali kaj drugega po¬ čenjam , zmiraj se mi zdi, da slišim strašni glas: Vstanite mertvi, pridite k sodbi." Druga nedelja v adventu. Dvojen je prihod Jezusa Kristusa. Vvod danešnje svete meše verne opominja, naj se veselijo njegovega pervega blagodarnega prihoda, z besedami preroka Izaija : „Ljudstvo Sionsko, glej! Gospod pride rešit narode, in ho dal slišati svoj veličastni glas v veselje vašega serca.“ (Ps. 79.) „Izraelov vladar, poslušaj, ki vodiš Jožefa ko ovco.“ Cerkvena molitev. Obudi naša serca, da pripravljajo pot Tvojemu Edinorojenemu, naj bi očiščeni po Njegovem prihodu Tebi z vrednim duhom služiti zamogli; kteri s Teboj živi i. t. d. Berilo iz lista sv. Pavla apost. do Rimljanov 15, 4—13. Bratje! kar koli je pisano, je v naše podučenje pisano, da po poterpežljivosti in tolažbi pisem upanje imamo. Bog poterpežljivosti in tolažbe pa vam daj, da bote med seboj ene misli po Jezusu Kristusu, da z enim sercem in enimi ustmi čast dajete Bogu in Očetu G-ospoda našega Jezusa Kristusa. Zavoljo tega se sprejemajte med seboj, kakor je tudi Kristus vas sprejel, Bogu v čast. Rečem namreč, da je bil Kristus Jezus služabnik obreze za¬ voljo resnice Božje, da bi poterdil obljube očakov, in pa, da bi neverniki Boga zavoljo milosti častili, kakor je pisano: „Zato te bom, Gospod, med neverniki hvalil, in 14 tvojemu imenu pel!* In spet: »HvaliteGospoda vsi narodi in povišujte ga vsa ljudstva!* In spet reče Izaija: »Ko¬ renina Jesetova bo, in kteri bo vstal kraljevat čez narode, v njega bodo narodi upali.* Bog upanja pa naj vas na¬ polni z vsem veseljem in mirom v verovanji, da obogatite v upanji in moči sv. Duha. Kaj uči sv. Pavl v tem listu? Za časa sv. Pavla so bili v Rimu dvojni kristjani; eni, ki so bili pred svojim spreobernenjem judovske vere, ali judovski kristjanje ; drugi pa so bili popred malikovalci in ajdovskega rodu. Kakor se pa otroci dvojih mater ali pa dveh očetov med seboj pogostoma čertijo, tako se tudi ju¬ dovski kristjani z drugimi, ki so bili ajdovskega rodu, niso mogli zastopiti, dokler Boga svojega očeta še niso prav spoznali. Judovski kristjani so djali: »Kristus je bil našega rodu, nam je bil Mesija po prerokih obljubljen, nam gre perva pravica do Božjega kraljestva*. — Ajdovski kristjani so pa judovskim očitali: „Vi ste Kristusa umorili in niste vredni, da bi bili njegovi.* — Tako so se pikali in Boga žalili, ki je Bog ljubezni. Sv. Pavl jih posvari in jim iz svetega pisma kaže, da se je Kristus vseh usmilil, Judov in ajdov, in je vsem po¬ stal Odrešenik; naj ga toraj vsi hvalijo — Judje in ajdje in naj žive med seboj v miru in zastopnosti. Vedno je bila in je še med ljudmi slaba navada, da se eden nad drugega povzdiguje, kakor da bil boljšega rodu ali plemenitnejšega ljudstva. Odkar se je Božji Sin tako ponižal, da je v podobi hlapca med ljudmi hodil in prebival, nas je podučil, da se takšno prevzetovanje kristjanu ne spodobi! Kaj je sveto pismo in čemu je? Sveto pismo so tiste bukve, ki so jih pisali sveti možje, navdihnjeni in razsvetljeni od svetega Duha, in od kterih sveta mati, katoljška cerkev priča in terdi, da so bile tako spisane. Sveto pismo ima dva poglavitna dela; razloči se sveto pismo stare in nove zaveze. 15 Sveto pismo nas uči, Boga spoznati in v njega verovati, ker v njem le to najdemo, kar je Bog sam o sebi po svetih možeh razodeval; nas uči v Boga upati, ker v njem beremo obljube Božje in kako zvesto jih Bog spol nuje; nas uči, kako imamo Boga ljubiti in kaj storiti, da bomo pred Bogom pravični in vredni zveličanja. Vendar ne smemo misliti ali verovati, kakor da bi bilo v sv. pismu vse, kar je Bog razodel; poslušati moramo tudi ustno zročilo. Ustno zročilo so pa tisti nauki, ki so jih aposteljni ali iz ust Jezusa samega slišali ali po navdihnjenji in razsvetljenji svetega Duha oznanovali, pa jih niso v svetem pismu zapisali. Sveto pismo je pisano v naše podučenje, da se iz njega poterpežljivosti učimo in tolažbo dobimo. Zakaj se Bog imenuje: „Bog poterpežljivosti, tolažbe, upanja ? u Bog želi, naj bi se vsi zveličali. Zato ima poterplje- nj e z nami, da si ravno ga žalimo. Prizanesljivo čaka našega poboljšanja in nam pomaga križe in težave voljno preterpeti. Veselje nam dobri Bog v serce vliva in nas tolaži, da ne obupamo. Za vse časno terpljenje nam ob¬ ljubi večno plačilo, da lehko v tem zaupanji vse pre¬ nesemo. Zakaj sv. Pavl opominja kristjane k slogi in edinosti ? Ker se Bog le tam časti, kjer je mir, zloga in edinost; kjer pa miril in zastopnosti ni med ljudmi, ondi se tudi Bog ne časti. Zato želi: ,.Bog poterpežljivosti in tolažbe vam daj, da bote med seboj ene misli po Jezusu Kri¬ stusu . . .“ Judje in ajdje so stvarjeni k časti Božji, poklicani k spoznanju Božjemu in k zveličanju, naj torej z enim sercem in z enimi ustmi čast dajejo Bogu in Očetu našega Jezusa Kristusa. Tudi naši stariši so bili nek daj malikovalci, nas pa je usmiljeni Bog poklical v edino zveličavno vero in cerkev; hvalimo Boga za toliko usmiljenje, skažimo se vredne toliko imenitnega poklica! 16 Zdihljej. O Bog poterpežljivosti, Bog to¬ lažbe, Bog upanja! razveseli naša serca z vsakim mirom in veseljem in dodeli, da mi v veri, upanji in ljubezni in vsem dobrem napredujemo s pri- pomočjo sv. Duba. — Evangelje st. Matevža, 11, 2—10. Tisti čas je Janez, ko je v ječi Kristusova dela slišal, dva svojih učencev poslal, in mu je rekel: Si ti, kteri ima priti, ali naj drugega Ča¬ kamo? In Jezus je odgovoril in jima rekel: Pojdita in povejta Janezu, kar sta slišala in videla. Slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobovi se očiščujejo, gluhi spreslišujejo, mertvi vstajajo in ubogim se evangelj oznanuje. In blagor mu, kteri se nad menoj ne bo pohujšal. Ko sta odšla, je Jezus začel množicam govoriti od Janeza: Koga ste šli v puščavo gledat? Terst od vetra majan? Ali koga ste šli gledat? Človeka v mehko oblečenega? Glejte! kteri se v mehko oblačijo, so v kraljevih hišah. Ali koga ste šli gledat ? preroka ? Prav, vam povem, še več kakor preroka. Zakaj te je, od kterega je pisano: Glej ! jaz pošljem svojega angelja pred tvojim obličjem, kteri bo pred teboj tvoj pot pripravljal. Zakaj je bil Janez v ječi? Za časa Janeza Kerstnika bil je na Judovskem kralj Herodež Antipa, nesramen razuzdanec. Janez Kerstnik mu je očital pregrehe in mu je rekel: „Ne smeš imeti žene svojega brata ? u Zameril se je s tem opominom kralju, še več pa prešestnici Salomi, zato je kralj ukazal, v ječo ga djati. Prislovica pravi: „Resnica oči kolje“ in „resnica je žlahtna mati, ktera pa rodi dva gerda otroka, sovraštvo in preganjanje. “ 17 Janez nas uči, naj mi vselej resnico govorimo, tudi takrat, kedar vidimo, da nam bo v škodo in nesrečo. Boljši je, ter- peti časno škodo, kakor škodo na duši. ^Blagor jim, kteri zavoljo (resnice) pravice preganjanje terpijo, njih je nebeško kraljestvo. 4 ' (Mat. 5, 10.) Zakaj je Janez svoje učence Jc Jezusu poslal? Janez Kerstnik je bil od sv. Duha razsvetljen prerok in je tora) Kristusa dobro poznal. Želel je pa, naj bi ga njegovi učenci spoznali; zato pošlje k njemu dva svojih učencev, naj bi ga sama slišala in potem tudi druge učence prepričala, da je Kristus obljubljeni Mesija, ali Zveličar sveta. Janez je Kristusu pot pripravljal. — Tudi mi smo dolžni, poslušati le pravoverne učenike in od njih se dati podučiti v sveti keršanski veri. Zakaj je rekel Kristus Janezovim učencem: „Pojdita in povejta Janezu: „Slepi spregledujejo, hromi hodijo . . .“? Po preroku Izaiji je bilo napovedano (35, 5—6.): „Ta - krat se bodo slepim oči odperle, ušesa gluhih bodo odmašena. Tedaj bo kraljevi skakal, kakor jelen in jezik mutastih bo razrešen." Tega prerokovanja opominja Kristus Janezova učenca in jima hoče reči: Čudeže, ki so jih preroki napo¬ vedali o Mesiji^ delam jaz: spoznajte toraj, da sem Mesija, starim očakom obljubljen." Pozneje je Kristus tudi Judom, ki so vprašali: „ Ali si ti Kristus?" odgovoril: „Dela, ktera jaz delam v imenu svojega Očeta, ta pričujejo od mene." (Jan. v X. 25.) Čudeži, ki jih je Kristus delal, nam pričajo, da je res Sin Božji naš Odrešenik. Zakaj je rekel Jezus: ,,Blagor njemu, kdor se nad menoj ne bo pohujšal?“ Kdo se pohujša nad Jezusom? Pohujšali so se Judje, ki so pričakovali, da bo napovedani Mesija mogočen, bogat in jim ho do slave in časnega blagostanja pripomagal. Po¬ hujšali so se nad njim in se še pohujšajo drugi ljudje,ajdje in kristijani; prevzetni, ker je bi; Jezus priprost in ves ponižen; lakomni, ker je bil Jezus ubog in prijatelj uboštva; Slov. Gofine. ^ 18 jezavi in serditi, ker je bil Jezus krotek in pohleven. — Te besede so svarilo in to svarilo velja vsem, ki se sra¬ mujejo ponižnega Jezu3a in dvomijo nad njegovo Božjo častjo in natoro. Sv. Gregor uči: „ Človek je dolžan, svojega Boga toliko več spoštovati in ljubiti, kolikor nevrednejše reči je on za njega terpel.“ Zakaj hvali Jezus Janeza še le po odhodu učencev? Nikdar ni dobro človeka v lice hvaliti, tudi ne pred temi, ki bi mu hvalo vtegnili povedati; tako delajo le pri- lizovavci in hinavci. Graja in očitanje človeku ni nikdar tako nevarna, celo škodljiva, kakor pa hvala v obličje, ker pohvala človeka rada omoti in spridi. Ne hvalisajmo ljudi v obraz, da bi se jim prikupili! Zavoljo česa pa je hvalil Jezus Janeza? Ker ni bil terst od vetra majan, se ni oblačil v mehko in je bil prerok. S tem je postal lep izgled učenikom, predpostavljenim in vsem kristijanom; učenikom in pridigarjem, naj se ne bojijo govoriti resnico in grešnikom očitati pregrehe; — predpostavljenim, naj so stanovitni v spolnovanji svojih dolž¬ nost ; vsim kristijanom, naj se varujejo mehkužnosti in naj s pokorjenjem trupla v sužnost devajo svoje meso. Zakaj Jezus pravi: „da je Janez viši od preroka?“ Janez je bil več, kot prerok, ker so vsi drugi preroki Mesija le napovedali, Janez ga je pa videl z lastnimi očmi, ker je na že pričujočega Kristusa kazal in mu kakor angelj ali poslanec Božji pot pripravljal. Kako je Janez Kristusu pot pripravljal? Janez je Judom oznanoval, da se bliža Božje kraljestvo in Odrešenik. Po svojih gorečih pridigah in ostrem življenji je ljudi k pokori budil, s pokoro pa njih serca Kristusu pripravljal. — Kristus pride le v tista serca, ktera so se s pokoro pripravila, sprejeti njega in njegove gnade. Svet je adventni čas; naj toraj tudi mi svoja serca pripravimo Jezusu v zakramentu svete pokore! Molitev. O Gospod Jezus Kristus! Ti si Janeza svojega predhodnika, ki je Tebi pot pri- 19 pr a vij al, pohvalil zavoljo njegove stanovitnosti in pokore; dodeli nam milost, naj bi po njegovem zgledu tiste, ki so nam izročeni, v sveti veri ali sami ali po drugih skerbno podučevali. Vnemaj tudi naša serca, na hi posnemali njegovo nevstraš- Ijivost, da hi nikdar zavoljo ljudi kaj storili, kar žali Tvoje Božje veličastvo. Nauk o Božji pravičnosti. Bog je neskončno pravičen, plačuje vse dobro in kaz¬ nuje vse hudo na tanko, kakor si kdo zasluži. Tako nas sveta vera uči. Danešnje evangelje nam pa drugači kaže, namreč pravičnega Janeza v ječi, hudobnega Herodeža pa na kraljevem tronu. Sploh se po svetu pogostoma vidi in sliši, da morajo pravični na svetu veliko terpeti, dokler se hudobni sreče in časti vesele. Kje je tu pravičnost Božja ? Sveta vera nas uči, da se bo pravičnost Božja še le v večnosti popolnoma razodela, kjer bo vsak prejel, kar je zaslužil. Če Bog pravičnemu terpljenje naklada, ima pri tem najboljše namene, primerne njegovi neskončni modrosti. S terpljenjem mu priložnost daje, pokoriti se za manjše grehe, kterih tudi pravični ni prost; zato kliče sv. Avguštin: „ Go¬ spod ! tukaj reži, tukaj žgi, le v večnosti mi prizanesi ! “ Zlato in srebro se v ognji čisti, čednost človekova se pa v težavah in brhkostih skuša in poterja ali kakor nas sv. Bernard uči: „Kakor se zvezde le po noči svetijo, po dne pa skrijejo, ravno tako se krepost v nesreči kaže, ktere v sreči videti ni. V tem življenji nas Bog pripravlja za večnost; ondi je pa posebno čast pripravil pravičnim, tem večo, čim več za¬ voljo pravice terpijo. Kakor zvezde na nebu nemajo ena¬ kega blišča, tako različno bo plačilo zveličanih v nebesih. Zatorej Bog tiste več ljubi, kterim več terpljenja pošilja, ker jim je svetlejšo krono v nebesih namenil. Tako uči sv. apostelj Pavel: „Naša sedanja kratka in lahka nadloga nam pripravlja nezmerno, visoko, večno čast, ktera vse pre¬ seže. u (II. Kor. 4, 17.) — Bog noče, da bi človek Božjo voljo spolnoval ali pravičen bil le zavoljo časnih dobrot, temuč iz ljubezni do njega. Božja previdnost z nami ravna, 2 * 20 kakor previden zdravnik s slabim človekom; pravičnemu odreka časni blagor in mn težave pošilja, da bi njegovo serce ločil od tega sveta in vnemal za nebesa. „Zato je sedanje življenje z britkostmi namešano , da iščemo drugo življenje, kjer britkosti ni.“ (Avguštin.) Zakaj so hudobni na tem svetu srečni? Tndi hudobneži še nekoliko dobrega storijo. Ker je pa Bog neskončno pravičen in vse, tudi najmanjše dobro plačuje, zato hudobnim že na tem svetu plačuje, kar so dobrega storili; v večnosti jih čaka le terpljenje. Bog celo grešnike ljubi in želi, naj bi se zveličali. Po mnogih potih jih išče in kliče k pokori; tudi z dobrotami hoče omečiti njih terdovratna serca, kakor je Jezus Petra z milim očesom pogledal, po tem, ko ga je bil Peter zatajil. Če vidimo pravične terpeti, hudobne pa v sreči, naj nas to ne moti; Božja pravičnost hodi druge pote, kterih mi ne razumemo. Po smerti prejme vsak, kar zasluži, o vesoljni sodbi pa bo Božja pravičnost vsemu svetu očitna. Tretja nedelja v adventu. To nedeljo opominja cerkev verne kristijane, naj se veselijo prihoda Odrešenikovega. V vvodu svete meše moli: „Veselite se vselej v Gospodu; še rečem, veselite se. Vaša spodobnost bodi znana vsem ljudem: Gospod je blizo. Nič naj vas ne skerbi, ampak v vsaki molitvi naj bodo znane vaše prošnje pred Bogom.“ (Filip. 4, 4—6.) Blagoslovil si, o Gospod! deželo svojo; odvernil si Jakobu sužnost.“ (Ps. 84, 2.) Čast bodi Bogu itd. Cerkvena molitev. Usliši, prosimo Gospod! naše prošnje, obisči nas s svojo gnado in razsveti temo našega duha; ki živiš in kraljuješ itd. Berilo iz lista sv. Pavla apost. do Filipčanov. 4, 4—7. Bratje! veselite se vselej v Gospodu; še rečem, ve¬ selite se. Vaša pohlevnost bodi znana vsem ljudem; Go- 21 spod je blizo. Nič naj vas ne sberbi, ampak v vsaki molitvi in priporočanji z zah valjenje m naj bodo znane vaše prošnje pred Bogom. In mir Božji, kteri ves um preseže, varuj vaša serca in vašo pamet v Kristusu Jezusu. V tem berilu nam sv. apostelj razlaga, v čem je pravo keršansko veselje in kako si ga kristijan dobi. Zakaj pravi: ,, Veselite se v Gospodu?“ Pravo veselje je le v Bogu in pride od Boga, sv. Duha. Veselimo se v Gospodu, ker On je nas stvaril po svoji podobi, odrešil po Jezusu Kristusu, poklical k pravi sveti veri in večnemu življenju ; Božji otroci smo in Bog po oče¬ tovo za nas skerbi. Veselimo se, akoravno smo tukaj pre¬ ganjani, kakor so se veselili aposteljni, da so bili vredni zavoljo Kristusa preganjanje terpeti. Kaj nas sv. Pavl še uči? a) „Vaša (pohlevnost) spodobnost bodi znana vsem ljudem. “ b) „Nič naj vas ne skerbi, ampak v vsaki molitvi naj bodo znane vaše prošnje pred Bogom.“ Dve reči nam rade kalite veselje: hudobni ljudje in prevelike skerbi. Hudobni ljudje nas pikajo in zdražbe na¬ pravljajo. Ti pa niso Jezusovi, ki je bil najkrotkejši in ponižniši in je tudi nas opomnil: „Učite se od mene, ker krotak in ponižen sem.“ ,,Blagor krotkim, ker oni bodo zemljo posedli.“ (Mat. 5, 4.) Tako uči tudi apostelj: „vsi ljudje naj spoznajo, da ste kristijani v tem, ker ste krotki in pohlevni.'“ Nekaj skerbi naj ima vsak človek, tako je volja Božja, ki nas opominja: ,,Iščite, to je, skerbite za nebeško kra¬ ljestvo ; toda prevelika skerb človeka moti in Boga žali, zato nas Jezus pred njo svari, rekoč: ,,Ne skerbite, kaj bomo jedli ali pili . . ( n sv. apostelj opominja: „Nič naj vas ne skerbi— v zaupljivi molitvi mu odkrijmo in potožimo svoje potrebe! V čem je mir Božji? Njegova mati je dobra vest, njegovo prebivališče je po¬ šteno serce, V dobrej vesti se hvali in veseli sv. Pavl. Te 22 mir Božji je tolažil in oserčeval mučence, da so najgroz- nejše martre vsi mirni in veseli preterpeli; te mir Božji tolaži pravične, ako morajo terpeti po nedolžnem; mir dobre vesti nam dela veselo serce v terpljenji in smerti. Skerbimo za dobro vest, obranimo pošteno serce in mir Božji bo tudi pri nas doma. Zdi lil jej. „Mir Božji, kteri naš um pre¬ seže, varuj naša serca in našo pamet v Kristusu Jezusu.“ Amen. Kaj nas tolaži v briikostih? 1. Živo in terdno verujmo, da pride vse, — dobro in hudo, — žalost in veselje, življenje in smert, — cd Očeta nebeškega, ki hoče in želi, naj bi se mi vsi zveličali: še las ne pade z glave, da bi On ne vedel. Pobožni Job se je tolažil: „Ako smo dobro iz roke Božje prejemali, zakaj bi hudega ne sprejeli." (Job 2, 10.) — In ko so mu ne¬ srečo za nesrečo sporočali, je rekel: „Gospod je dal, Go¬ spod je vzel; kakor je Gospodu dopadlo, tako se je zgodilo; bodi češčeno Gospodovo ime." (Job. 1, 21.) 2. Spomnimo se pogosto, da nas terpljenje greha ovarje; po terpljenji se za storjene grehe pokorimo. Sreča je člo¬ vekovemu zveličanju nevarniša, kakor nesreča in veliko več se jih v posvetnem veselji pogubi, kakor po časnem terp¬ ljenji. Neskončno moder Bog z nami ravna, kakor skerben vinogradnik, ki terte obrezuje, da bogatejši in boljši sad rode. „Britkosti odprejo serce, kterega je posvetna sreča zamašila." (Sv. Gregor Veliki.) 3. Upajmo in pričakujmo večno plačilo in krono ne¬ beško, ktero nam je obljubil Jezus sam: „Blagor vam, kedar vas bodo preganjali; veselite se in od veselja poskakujte, ker vaše plačilo je obilno v nebesih." (Mat. 5, 11—12.) — Bog je zvest in nas ne bo pustil skušati bolj, kakor pre¬ moremo skušnjavo prenesti. 4. Spomnimo se Jezusa Kristusa in njegovega križevega pota, njegovega terpljenja in njegove britke smerti; spom¬ nimo se, koliko in kako grozne martre so preterpeli mu¬ čeniki in mučenice Božje. Ako bomo s Kristusom terpeli, — bomo tudi s Kristusom delež imeli v nebeškem kraljestvu. 5. V ponižni in zaupljivi molitvi potožimo Bogu svoje potrebe in težave; tako je storila Ana, mati Samuela pre- 23 roka, in nedolžna Susana, ki je bila krivo obtožena in k smerti obsojena. Tudi kralj Jozafat svoje potrebe samemu Bogu potoži, rekoč: „Ker ne vemo, kaj nam je storiti, nam samo to ostaja, da svoje oči v te obračamo." (II. Kron. 20, 12.) Vsi 30 dosegli, kar so iskali, tolažbo in pomoč. — V svoji britkosti povzdigni svojo dušo k Bogu in reci z Davidom: „Svoje oči vzdigujem k Tebi, ki prebivaš v nebesih. Glej! kakor oči hlapcev na roke svojih gospodarjev, kakor oči dekle na roke svoje gospodinje: tako gledajo naše oči na Gopoda, našega Boga, dokler se nas ne usmili. Usmili se nas, Gospod! usmili se nas !“ (Ps. 122, 1— 3.) Evangelje sv. Janeza 1, 19—28. Tisti Sas so Judje iz Jeruzalema poslali du¬ hovnov in levitov do Janeza, da so ga vprašali: Kdo si ti? In je povedal in ni tajil, in je puvedal: Jaz nisem Kristus. In so ga vprašali: Kaj tedaj? Si ti Elija? In je rekel: Nisem. Si ti prerok? In je odgovoril: Nisem. Rekli so mu tedaj: Kdo si pa, da jim odgovor damo, kteri so nas poslali ? Kaj praviš sam od sebe? Reče: Jaz sem glas vpi¬ jočega v puščavi: Pripravite pot Gospodov, kakor je rekel Izajija prerok. In kteri so bili poslani, so bili zmed farizejev. In so ga vprašali, in mu rekli: Kaj tedaj kerščuješ, ako nisi ne Kristus, ne Elija, ne prerok? Janez jim je odgovoril, rekoč: Jaz ker- ščujem v vodi; v sredi med vami pa stoji, ki ga vi ne poznate. On je, kteri ima za menoj priti, kteri je veči od mene, kteremu jaz nisem vreden od čevljev jermenov odvezati. To se je godilo v Betaniji na unej strani Jordana, kjer je Janez ker- ščeval.“ Zakaj so poslali Judje duhovnov in levitov do Janeza, ga vprašat: „Kdo je?“ Judje so takrat Mesija željno pričakovali in iz svojih svetih bukev vedeli, da se bliža prihod Mesijev. Sv. Janez 24 se je tako ojstro postil in pokoril, tako iskreno je učil, da so Judje lehko menili, morebiti je te obljubljeni Mesija; zato so poslali k njemu mož, ga vprašat: „K4o je ?“ Zakaj so Judje vprašali Janeza: ali je Elija? ali kterikoli prerok ? Ker je po preroku Malahiju (4, 5.) bilo napovedano, da bo pred Mesijem poslan Elija, kteri mu bo pot priprav¬ ljal. Ko je pa Janez terdil, da ni Kristus, so menili, da je morebiti Elija, ali kterikoli drugi prerok. Zakaj je Janez rekel, da ni Elija, ne prerok? Janez je bil prerok; pa ni bil Elija, kakoršnega so si Judje mislili, tudi ni bil, kakor so bili drugi preroki, ki so Mesija le napovedovali, temuč bil je veči in najimenit- niši izmed vseb prerokov, ker je ljudem Mesija s perstom kazal in Njemu pot pripravljal. Kako se Kristusu pot pripravlja? S pravo, resnično pokoro, ako se človek ne samo grehov izspove, temuč tudi vreden sad pokore obrodi. Kako obrodimo vreden sad pokore? Ako se spreobernemo in Bogu in pravici tako goreče služimo, kakor smo prej služili hudiču in krivici; ako Boga tako iskreno ljabimo, kakor smo ljubili prej svoje meso in mehkužnost; ako po nauku sv. apost. Pavla: (Rim. 6, 19.) svoje ude, kteri so poprej služili nečistosti in krivici v hu¬ dobiji, damo služiti pravici v posvečenje. Usta, ktera so govorila nesramnosti, ušesa, ktera so po¬ služevala nečimurnosti, oči, ktere so vstrezale radovednosti, naj zanaprej le govorijo, slušajo in gledajo, kar je Bogu dopad¬ ljivo. Trebuh naj se zderži požrešnosti, roke naj povernejo krivično, tuje blago itd.; kratko, naj slečemo starega greš¬ nega človeka in oblečemo novega človeka v pravičnosti in resnični svetosti. (Efež. 4, 22, 24.) Takšno vredno pokoro so storili spokorjenci: Cahej, Matevž, Magdalena, Peter, Pavl in drugi. 25 Kakšno moč je imel kerst Janeza Kerstnika? Kerst Janezov ni imel tiste moči, kakor jo ima kerst od Jezusa samega postavljen. Kerst Janezov ni izbrisoval grehov, kakor to dela kerst od Jezusa postavljen, temuč bil je le kerst pokore, in je ljudi zavezoval, nagibal in pri¬ pravljal k pokori, po kteri so dobivali glede zasluženja Kristusovega odpuščanje grehov. Kerst Janezov je bil torej le priprava ali predpodoba kersta Kristusovega ali zakra menta sv. kersta. Kaj se še več učimo is tega evangelja? Vprašajmo se večkrat: kdo smo? kaj smo? kako ži¬ vimo? da spoznamo svoj visoki poklic, pa tudi svoje sla¬ bosti, in da se vemo poboljšati. Janez je povedal in ni tajil, da ni Elija, niti prerok, ker je bil ponižen. Bodimo ponižni tudi mi; kaj imamo, da nismo od Boga prejeli? Bodimo odkritoserčni, posebno pred spovednikom in ne tajimo svojih grehov; povejmo brez strahu in sramožljivosti vse grehe, ktere nam očita vest. Zdihljej. O Gospod! odpravi iz mojega serca vso nevoščljivost in prevzetnost! Dodeli mi moč in milost, Tebe in sebe prav spoznati, da bom glede na svoje reve, slabosti in pregrehe vselej krotek in ponižen. Tebe pa kot večno do¬ broto in modrost čez vse častil in ljubil, svojemu bližnjemu vselej rad prizanašal in ga ljubil iz serca! Nauk o postu. Na tretjo nedeljo v adventu se po vseh katoljških cer¬ kvah oznanuje post za kvaterni teden, t. j. sredo, petek, saboto. Kaj je post? in kaj so postni dni? Postimo se, kedar se ali zderžimo samo nekterih jedi, n. pr. mesnih jedi; ali pa si zraven še od teh jedi priter- gamo, da se le enkrat na dan do sitega najemo. 26 Post je toraj dvojni: pervemu se pravi zderžek, drugi je ostreji ali popolni post. Postni dni se imenujejo tisti dnevi, ob kterih nam cerkev zapoveda, naj se ali samo zderžimo mesnih jedi, ali pa ukazuje popolni post t. j. zderžek in priterganje. Ali je postne dni še le katoljška cerkev vpeljala? Posta ni vpeljala še le katoljška cerkev; post je skoraj toliko star, kolikor star je človeški rod. Že pervemu človeku je dal Bog postno zapoved: „Od vsega drevja po vertu jej; od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej.“ (I. Mojz. 2, 16—17.) — Sploh je znano, da je bila Judom poleg nekterih drugih jedi prepovedana tudi svinjina. — Prostovoljno so se postili ljudje takrat, kedar jih je zadela ali jim žugala kaka posebna nesreča, n. pr., ko je bil Niniv- ljanom napovedan pogin, ko je kervoločni Holofern Judom grozno zažugal, ko so bili Judje v velikih nevarnostih ob Esternem času. Tudi posamezne osebe so se postile; na pr. Mojzes na Sinajski gori, kralj David za pokoro, vdova Ana in Janez Kerstnik iz pobožnosti. Zakaj pa sv. cerkev zapoveduje postne dni? Sv. cerkev ima tehtne in važne razloge, da zapoveduje postne dni. 1. Postil se je Jezus Kristus, njen začetnik in po nje¬ govem zgledu so se postili sveti ljudje vseh časov. Te lepe zglede gre posnemati tudi nam. 2. Sv. cerkev hoče, da s postom ponižujemo svojo pre¬ vzetnost, berzdamo svoje poželenje, in se uterdujemo za boj zoper sovražnike svojega zveličanja. 3. Da s postom pokoro delamo za svoje grehe, se z Bogom spravimo in spoprijaznimo in njemu zadostujemo. 4. S postom si najložej zadobimo milost in usmiljenje Božje in si naklonimo mnogo časnih blagrov in dobičkov. Od koga ima sv. cerkev oblast postne dni zapovedovati? Od Jezusa Kristusa njenega začetnika, kteri jej je dal oblast vse to napraviti, ukazati in vpeljati, kar koli spozna, da služi vernim v zveličanje. Sv. cerkev, ktero vodi gv . Duh, je precej v začetku že spoznala, da je post koristen 27 in potreben; zato je že pervim kristijanom zapovedala poste in postne dni. Kristus sam je napovedal: „Prišli bodo dnevi, da bo ženin od njib vzet, in takrat se bodo postili." (Mat. 9, 15.) Kaj gre misliti od teh, hi post zametujejo in zaničujejo ? Nekteri kristijani post prelomijo, ker so v sili in pri¬ morani po uboštvu ali drugih okoliščinah. Tem se ne šteje v greh, ker je cerkev dobra mati, ki ve z otročiči usmi¬ ljenje imeti. Drugi se postu posmehujejo in pravijo, zavoljo koščeka mesa ne bomo pogubljeni. Zavoljo mesa ne bodo pogubljeni; kar jih bo pogubilo, je njihova terdovratna nepokorščina do cerkve, namestnice Kristusove. Od njih veljajo besede Kristusove: „Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor ne¬ vernik in očitni grešnik." (Mat. 18, 17.) Nekteri krivoverci post zametujejo in terdijo, da ni potreben, in da pervi kristijani posta niso imeli. Oni na¬ sprotujejo svetemu pismu, ktero razločno o postu govori, pa tudi navadam pervih kristijanov, kajti sv. Bazilij pričuje: ,_ Čislaj starost sv. posta; zakaj post je tako star, kakor pervi človek." Kteri so najimenitniši postni dni? Sv. katoljška cerkev nam jih našteva v tretji cerkveni zapovedi: „Posti se zapovedane postne dni, nam¬ reč: štiridesetdanski post, kvaterne in drugezapovedanepostne dni; zderžise tudi ob petkih in sabotih mesnih jed i.“ (O štiridesetdanskem postu bomo poznej premišljevali.) Kaj so kvaterni posti? Kvaterni posti so štirikrat v letu in sicer: a) v adventu po tretji nedelji; b) v postu po pervi nedelji; c) po bin- koštni nedelji in, d) po dnevu povišanja svetega križa me¬ seca septembra. V kvaternih tednih so: sreda, petek, sabota zapovedani postni dni. Tudi kvaterni post je silo star; njega začetek sega celo v staro zavezo, kajti prerok Cabarija (8, 19.) našteva štiri poste, ki so jih Judje imeli četertega, petega, sedmega in desetega mesca. 28 Te poste so pobožni kristijani prenesli v novo zavezo, ter so se rado voljno postili ob vsakem letnem času. Ob času papeža Leona Velikega, ki je živel v petem stoletji, bil je kvaterni post v Rimskem mestu sploh v navadi, in iz Rima se je razširil po vsem keršanskem svetu. Zakaj so kvaterni posti? Namen in konec kvaternega posta je:- 1. Da bi ob vsakem letnem času vsaj nekoliko dni po¬ svečevali s pokoro; 2. da bi Boga, stvarnika in začetnika vseh reči in de¬ livca vseh dobrot, prosili, da bi nam sad zemlje dal in ohranil, in da bi ga za prejete dobrote zahvalili; 3. da bi ponižno Boga prosili dobrih in zvestih du¬ hovnov, mešnikov in namestnikov Kristusovih. Kteri so drugi zapovedani postni dni? Drugi zapovedani postni dni so predprazniški ali čuvajni posti, t. j. posti ob delopustih pred velicimi prazniki: a) pred praznikom čistega spočetja Marije Device ; b) pred Božičem ; c) pred binkoštno nedeljo; d) pred praznikom sv. apostelj- nov Petra in Pavla; e) pred velikim Šmarnom ali veliko Gospojnico; fj pred vsemi svetniki. Postavila je sv. cerkev te poste iz tega namena, da bi se kristijani s pokoro in molitvijo pripravljali za vredno praznovanje naslednjih praznikov. In pervi kristijani so to res storili s prav pobožnim in spokornim duhom. Po na¬ vadi so se postili do treh po poldne; zvečer so šli v cerkev, ter so ondi molili, psalme prepevali, poslušali sveto branje ali razlaganje Božje besede. Vse to je terpelo dolgo v noč. Zalibog, da nam od teh pobožnih navad ni ostalo kaj več, kakor samo ime čuvajnih postov. Zakaj cerkev prepove ob petkih in sobotah ocl mesa jesti ? Učeni papež Inocenc nam to razlaga. V petek se po¬ stimo, ker je Jezus Kristus v petek na križu umeri; saboto se postimo, ker je Kristus v saboto v grobu ležal. V ne- kterih škofijah je dovoljeno, ob sabotah od mesa jesti, ker imajo školje od papeža oblast to dovoljevati; verni, kteri se tega polajška poslužijo, so zaderžani v saboto kako drugo dobro delo storiti in ob petkih zvestejše se postiti. 29 Kdo je dolžan se postiti? Od mesa se zderžati ob zapovedanih postih so dolžni vsi kristijani, ki so sedmo leto dopolnili in pravično niso izgovorjeni. Izgovorjeni so 1 . tisti, ki imajo od duhovne oblasti pravično dovoljenje, in 2. ti, ki so težko bolni. — Ob postih smejo večkrat na dan jesti: bolehni in slabi, otroci in stari ljudje, rokodelci, ki imajo težka dela, in ubogi, ki se le malokdaj morejo do sitega najesti. — Vsi ti pa naj bodo iz serca žalostni, ker se ne morejo popolnoma postiti, Na kvaterno sredo v adventu. Berilo iz preroka Izaija 7, 10—15. Tiste dni je govoril Gospod Ahazu: Prosi si znamnje od Gospoda, svojega Boga, ali zdolej v globočini ali zgo- rej na višavi. In Ahaz je rekel: Ne bom skušal Gospoda. In je rekel: Poslušajte tedaj, Davidova hiša! Vam je li premalo nadlegovati ljudi, da ste nadležni tudi mojemu Bogu? Zavoljo tega vam bo Gospod sam znamnje dal: Glejte, Devica bo spočela in Sinu rodila in njegovo ime se bo imenovalo Emanuel. Sirovo maslo in sterd bo jedel, da bo vedel zavreči hudo, in izvoliti dobro. Evangelje sv. Lukeža 1, 26—38. Tisti čas je bil angelj Gabriel od Boga poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Nacaret, k de¬ vici, zaročeni možu, kteremu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove in devici je bilo ime Marija. In angelj je prišel k nji in je rekel: Češčena, milosti polna, Gospod je s teboj, žegnana si med ženami! Ko je pa to slišala, se je prestrašila nad njegovim govorjenjem in je mislila, kakošno bi bilo to po- zdravljenje. In angelj ji je rekel: Ne boj se, Ma¬ rija! ker milost si našla pri Bogu. Glej! spočela boš v svojem telesu in rodila Simi, in imenuj nje- 30 govo ime Jezus. Te bo velik in Sin Najvišega imenovan, in Gospod Bog mu bod dal sedež Da¬ vida, njegovega očeta, in bo kraljeval v hiši Ja- kopovi vekomaj, in njegovega kraljestva ne bo konec. Marija pa je rekla angelju: Kako se bo to zgodilo, ker moža ne spoznam ? In angelj je odgovoril in je rekel: Sveti Dub bo prišel v te, in moč Najvišega te bo obsenčila, in za tega voljo bo Sveto, ktero bo rojeno iz tebe, imenovano Sin Božji. In glej! Elizabeta, tvoja teta, je tudi spo¬ čela sinu v svoji starosti in mesec je že šesti tiste, ki je imenovana nerodovitna. Ker pri Bogu ni ne¬ mogoča nobena reč. Marija pa je rekla: Glej ! dekla sem Gospodova: zgodi se mi po tvoji besedi!“ Cerkvena molitev. Prosimo Te, vsemogočni Bog! dodeli, da nas nastoječe praznovanje našega odrešenja za to življenje poterdi, v večnosti pa zveliča; po Gospodu našem i. t. d. Na kvaterni petek v adventu. Berilo iz preroka Izaija 11, 1—5. Govoril je Gospod: Pognala bo mladika iz Jesetove korenine, in cvetlica zrastla iz njegove korenine. In Go¬ spodov Duh bo nad njem počival, duh modrosti in raz¬ umnosti, duh sveta in moči, duh vednosti in pobožnosti in duh strahu Božjega ga bo napolnil. On ne bo po vi¬ dezu sodil, tudi ne po slikanji svaril, ampak sodil bo po pravici revne, in se bo po spodobnosti poganjal za krotke na zemlji, in bo zemljo udarjal s palico svojih ust, in s sapo svojih ustnic bo hudobnega usmertil. Pravica bo pas njegovih ledij, in zvestoba opasivnica njegovih ledvic. 31 Evangelje st. Lukeža, l, 39—47. Tisti čas se je Marija vzdignila in je jaderno sla v gore, v mesto na Judovem. In je stopila v hišo Oaharijevo in je pozdravila Elizabeto. In zgo¬ dilo se je, ko je zaslišala Elizabeta pozdravljenje Marijino, je poskočilo dete v njenem telesu. In Elizabeta je bila napolnjena s svetim Duhom, in je zavpila z velikim glasom, in rekla: Zegnana si ti med ženami, in žegnan je sad tvojega telesa! In od kod to meni, da pride mati mojega Gospoda k meni? Zakaj glej! ko je prišel glas tvojega po- zdravljenja v moje ušesa, je dete poskočilo od veselja v mojem telesu. In blagor ti, ki si vero¬ vala, ker dopolnilo se bo, kar ti je povedano od Gospoda. In Marija je rekla: Moja duša poveli- čuja Gospoda, in moj duh se veseli v Bogu, mojem Zveličarji. Cerkvena molitev. Prosimo o Gospod! pridi nam v pomoč s svojo mogočnostjo, da bi tim prej se rešili vsega zlega ti, ki upajo v Tvojo milostljivost; ki živiš in kraljuješ itd. Na kvaterno saboto v adventu. Berilo iz 2. lista st. apost. Pavla do Tesaloničanov, 2 , 1 — 8 . Prosimo vas, bratje! pri prihodu našega Gospoda, Jezusa Kristusa in našega zbirališča pri njem, ne dajte se naglo premakniti od svojega spoznanja in ne dajte se ostrašiti, ne po duhu, ne po govorjenji, ne po listu, kakor od nas poslanim, kakor da bi bil že blizo dan Gospodov. K e dajte se nikakor ne zapeljati, zakaj bo prišel odstop, in se bo razodel človek greha, sin pogubljenja, 32 kteri se bo ustavljal in se vzdigoval čez vse, kar se Bog imenuje, ali kar se po Božje časti, tako, da bo v tem- peljnu Božjem sedel in se skazoval, kakor da bi bil Bog. Ali se ne spomnite, da sem Vam to pravil, ko sem še pri vas bil ? In zdaj veste, kaj prideržuje, da se bo razo¬ del ob svojem času. Zakaj skrivnost hudobije je že de¬ lavna, le kdor zdaj prideržuje, naj prideržuje, dokler ni s pota spravljen. In tedaj se bo razodel tisti hudobni, kterega bo Gospod Jezus umoril s sapo svojih ust, in ga pokončal s svitlobo svojega prihoda. Cerkvena molitev. O Bog, ki vidiš, da smo v stiskali zavoljo svoje pregrešnosti, dodeli milostljivo, da bomo potolaženi po tvojem obisko¬ vanji ; ki živiš in kraljuješ itd. Četerta nedelja v adventu. To nedeljo nas sv. cerkev zadnjokrat pripravlja na mi¬ losti polno rojstvo Kristusa, našega Odrešenika. V vvodu sv. meše se berejo goreči zdihljeji, s kterimi so stari očaki zdihovali po obljubljenem Mesiji, naj bi se tudi v sercih vernih kristijanov zbudile enake želje. Vvod sv. meše: ,,Rosite nebesa od zgorej, — de- žite oblaki Pravičnega, odpre naj se zemlja in naj rodi Zveličarja. “ (Izaija 45, 8.) „ Nebesa pripovedujejo Božjo slavo, in dela njegovih rok oznanuje nebez.“ (Ps. 18, 1.) Molitev. Zbudi, prosimo, o Gospod! svojo mogočnost, ter pridi in pristopi nam s svojo ve¬ liko močjo, da nam s pomočjo tvoje gnade to, kar naši grehi nazaj deržijo, milost tvoje dobrote sko¬ raj podeli; ki živiš in kraljuješ . . . 33 Berilo iz 1. lista sv. Pavla apost. do Korinčanov 4,1—5. Bratje! tako naj nas ima vsak kot služabnike Kri¬ stusove in delivce Božjih skrivnost. Tukaj pri delivcih se pa išče, da je kdo zvest najden. Meni je pa celo malo mar, da sem od vas ali kake človeške sodbe sojen, pa tudi sam se ne sodim. Zakaj nič sicer nemam na vesti; toda v tem nisem opravičen. Gospod pa je, kteri me sodi. Ne sodite tedaj pred časom, dokler Gospod ne pride, kteri bo razsvetlil, kar je v temi skritega, in bo misli sere ra¬ zodel, in takrat bo vsak hvalo od Boga imel. Zakaj se bere te list na kvaterno nedeljo? Svoje dni so se duhovni in mešniki posvečevali le v kvaternih tednih. S tem berilom opominja cerkev posve¬ čene mešnike imenitnosti in visokosti njihovega stanu in naj svoja sveta opravila vestno in zvesto opravljajo, da so vernim ovčicam dobri pastirji. Verne pa opominja, naj svoja serca očistijo po svetih zakramentih in Jezusu naj pripravijo vredno prebivališče, da se Njega ne bo treba bati, kedar pride sodit žive in mertve. Kako gre mešnike spoštovati? P o nauku sv. apost. Pavla so oznanovavci vere služab¬ niki Kristusovi, delivci Božjih skrivnost ali sv. zakramentov, angelji ali poslanci Najvišega. (I. Kor. 4, 1. II. Kor. 5, 20.) Zato zapoveda Bog sam, svoje duhovne spoštovati; Kristus pa je rekel svojim aposteljnom in njihovim nastopnikom: „Kdor vas zaničuje, mene zaničuje.“ (Luk. 10, 16.) Apostelj Pavl uči: „Mešniki, kteii so dobri predpostavljeni, naj se dvojne časti vredne štejejo, posebno kteri se trudijo v be¬ sedi in podučevanji." (I. Tim. 5, 17.) Sv. Frančišek je po navadi rekel: „Če bi me srečala angelj in duhoven, bi naj- pred duhovna in še le potem angelja počastil." Ali smejo mešniki sv. zakramente deliti po svoji volji? Ne smejo, ker morajo biti zvesti služabniki Kristusovi in smejo sv. zakramente le takim deliti, ki so jih vredni. Če bi tedaj mešnik dal odvezo grešniku, od kterega ve, da Slov. Gofine. 3 34 je ni vreden, imel bi smerten greh, ker je Kristus učil: „Ne dajajte svetega psom in ne metajte svojih biserov pred svinje." (Mat. 7, 6.) Zakaj sv. Pavlu ni mar, kako ga ljudje sodijo? Sodbe človeške so večidel negotove in nepopolne, ker ljudje sodijo le po videzu, predsodki jih mnogokrat slepijo in strasti jih goljufajo; le Božje sodbe so pravične, ker Bog gleda in pregleda naša serca. Nas pa sv. apostelj uči, da se v svojih djanjih ne smemo toliko po svetu in ljudeh ravnati, temuč le po Bogu in naši vesti. Tisti, ki hočejo le ljudem dopasti, in se boje, svetu se zameriti, Boga pozabijo in žalijo ter so sužnji sveta. „Kaj pomaga ljudem dopasti, ako se Bogu zamerimo, človek toliko velja, kolikor je pred Bogom vreden,“ veli sv. Frančišek Seraf. Zakaj sv. Pavl noče sam sebe sodili? Apostelj Pavl, kteremu vest nič ne očita, se ne pre- derzne pravičnega se šteti; s tem pa spričuje, da človek zavoljo svojega opravičenja pred Bogom zamore le zaupanje, ne pa popolnoma gotovosti imeti, razun takrat, ko bi zastran tega posebno razodenje imel. „Nobeden ne ve, ali je lju¬ bezni ali serda vreden.“ (Prid. 9, 1.) Sv. apostelj hoče Ko- rinčanom reči: „Ne vaša, ne moja sodba bo obveljala, le Gospod Jezus Kristus je, ki me bo po pravici sodil." Preglejmo tudi mi večkrat svojo vest, kako je ž njo. Ako na sebi nič grešnega ali hudobnega ne najdemo, se vendar ne smemo prevzeti in druge zaničevati. Tudi farizeji niso na sebi nič krivičnega našli, pa Jezus jim je vendar rekel: „Če se ne spokorite , bote poginili." (Luk. 13, 3.) Slepa ljubezen človeku slabosti in pregrehe prikriva, da jih ne vidi in se ne poboljša, dobre lastnosti pa prehvali in preceni, da se preveč sam na se zanaša; ona te oslepi in ogoljufa, da ne vidiš tega, kar je, in vidiš, kar ni." (Tertul.) Z d i L1 j e j : O Gospod! moj pravični sodnik, ne hodi v sodbo s svojim hlapcem, ker pred tvojim obličjem ni nobeden živih pravičen. (Ps. 142, 2.) Evangelje sv. Lukeža 3, 1—6. Petnajsto leto cesarstva cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat oblastnik v Judeji, Herod pa če- 35 tertni oblastnik v Galileji, Filip njegov brat pa četertni oblastnik v Itureji in Trahoniškej deželi, in Lizanija četertni oblastnik v Abileni, pod veli¬ kima duhovnoma Anom in Ivajfom, je Gospod go¬ voril Janezu, Caharijevemu sinu v puščavi. In je prišel na vso stran Jordansko, in je oznanoval kerst pokore v odpuščanje grehov, kakor je pisano v bukvah govorov Izaija preroka: Glas upijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodovo, ravne storite njegove steze; vsaka dolina naj se napolni, in vsaka gora in vsak grič naj se poniža; in kar je krivega, bodi ravno, in kar je ostrega, gladka pot. In vse človeštvo bo vidilo zveličanje Božje. Zakaj se tako natanko opisujejo: vladar, oblastniki in druge imenitne osebe na Judovskem o času , ko je Janez oznanoval kerst pokore? Da se ktera dogodba prav verjetna stori, se navadno imenujejo imenitneje osebe, za časa kterih se je dogodila. Tudi evangelist Lukež je zapisal leto cesarevanja Tiberija cesarja, imena rimskega oblastnika v Judeji, treh četertnih oblastnikov, in tedanja visoka duhovna, ko je Janez v puščavi oznanoval kerst pokore, da tem bolj dokaže resnico dogodbe in čas, kedaj se je dogodila. Zakaj se reče: Gospod je govoril Janezu? Bog sam je preroke izvoljeval, od Njega so dobival svoja razodenja, ktera so ljudem oznanovali; ker je bil Janez tudi izvoljen prerok, zato je Gospod njemu govoril t. j. ukazal mu je, ljudi vabiti k pokori in jim oznanovati prihod Odrešenikov. Za te poklic se je Janez skoraj 30 let v ostrej pokori pripravljal. Ne sili se ti v imenitno službo, nar manj v cerkveno, temuč premisli poprej, ali imaš za njo tudi potrebnih zmožnost, in ali si k temu stanu poklican; potem prosi Boga za po¬ trebno razsvetljenje s ponižnim sercem, posvetuj se s svojim spovednikom ali duhovnim očetom in pripravljaj se s po¬ božnim življenjem na stan, v kterega te je Bog poklical. S* 36 Kako se pripravlja pot Gospodu? Že davno popred je prerok Izaija napovedal, da bo neki glas v puščavi klical: „Pripravite pot Gospodu." Gospodu se pripravlja pot z resnično, vredno pokoro, če se grehi obžalujejo in popustijo, storjena krivica pa po¬ pravi. Ta je tista pot, po kteri pride Gospod v naša serca. Kako gre razumeti besede: vsaka dolina naj se napolni, vsaka gora in grič naj se poniža? Kedar se pričakuje visok gospod, popravljajo se pota, globine se napolnijo, griči odkopljejo in znižajo. Janez hoče, naj bi storili ravno to v svojih sercih. Doline in globine v sercih so pomanjkanje keršanskih čednost in nezaupnost v Boga; te globine naj se napolnijo skeršanskimi čednostmi in zaupanjem v Boga. Gore in griči v sercih so prevzetnost, napuh in nepokorščina do Boga; te se morajo znižati v ponižnost in pokorščino. Kako bode ravno, kar je krivega? kako gladka pot, kar je ostrega? Kar je po krivici pridobljenega, se mora poverniti, stor¬ jena škoda se mora popraviti, in krivo bode ravno. Jeza in serd, sovraštvo in maščevanje, vsa nepoterpež- ljivost se mora iz serca odpraviti, da postane, kar je ostrega, — gladka pot. Kaj pomenijo besede: Vse človeštvo bo videlo zveličanje Božje? Te besede pomenijo: Vsi ljudje bodo videli Odrešenika. Torej vsi ljudje bodo videli Odrešenika; vendar se ga bodo veselili le tisti, ki so mu pot pripravili z resnično pokoro. Videli ga bodo tudi drugi, toda ne z veseljem, temuč s strahom, ker bodo v njem videli in spoznali svojega ostrega Sodnika. Kdor Odrešeniku pot pripravlja, k temu bo prišel s svojo gnado, in on bo občutil v sebi njegovo moč in de¬ lovanje. Prošnja. O moj Jezusi naj bi bil jaz Tebi pot pripravil in poravnal tudi v svoje serce! Stori Ti z menoj, kar jaz ne morem storiti. Spreoberni moje serce v ponižno dolino in napolni jo s svojo 37 gnado; popravi mojo krivično in napčno voljo, kakor se Tebi dopade; pogladi spotike moje hude jeze in naglosti. Odpravi ali zboljšaj vse, kar Tebi ne dopade, da boš našel v mojem sercu čedno pre¬ bivališče in da boš pri meni počival in nad menoj kraljeval. Amen. Nauk od pokore. Kaj in kolikoktera je pokora ? Pokora ima več pomenov; pomeni narpred čeznaturno čednost in tudi zakrament sv. pokore. ■ Pokora kot čednost je spokorni duh, ki človeka nagiba, Bogu zadostovati zavoljo žaljenja, ki se mu je storilo po grehih, — torej studi grehe, jih obžaluje in sovraži, ima pa tudi resnično voljo grehe popustiti, za storjene grehe Bogu in bližnjemu zadostovati, s terdnim zaupanjem v milost Božjo in odpuščanje grehov. Zakrament sv. pokore pa je zakrament, v kterem po- oblasteni mešnik na Bcžjem mestu grešniku po svetem kerstu storjene grehe odpusti, če se jih skesano in do čistega spove, in tudi resnično voljo ima. se poboljšati, za grebe zadosto¬ vati ali pravo pokoro delati. Kedaj je Kristus postavil zakrament sv. pokore? Po svojem vstajenji, ko je pri zaklenjenih durih stopil med zbrane učence, v nje dihnil in jim rekel: „Prejmite svetega Duha, kterim bote grehe odpustili, so jim odpuš¬ čeni; in kterim iih bote zaderžali, so iim zaderžani. u (JaD. XX. 22 — 23.) Kaj je boljši in potrebniši, ali čednost ali zakrament sv. pokore ? Oboje je potrebno. Brez čednosti pokore, to je, brez spokornega duha nam tudi zakrament sv. pokore ne more odpuščanja grehov zadobiti; brez zakramenta nam pa tudi čeznaturna popolnoma grevenga ali pokora kot čednost le takrat zadobi odpuščanje grehov, fcelar nemarno priložnosti prejeti zakrament sv. pokore. 38 Komu je potreben zakrament sv. pokore? Vsakemu, ki je po kerstu smertno grešil. To je izrekel sveti zbor Tridentinski: „Zakrament svete pokore je tem, ki so po kerstu padli, tako potreben, kakor je kerst tem, ki še niso prerojeni." (Seja 14. pogl. 2.) Ktere gnade nam deli zakrament sv. pokore? Dobrote, ktere nam te zakrament deli, so neskončno imenitne in velike. Skoraj vsa pobožnost, vsa svetost, ktero nam usmiljeni Bog daje, ima svoj začetek v tem zakramentu. Posebne gnade tega zakramenta so te: Po odvezi od mešnika prejetej se nam odpustijo grebi. Z grebi vred nam milostljivi Bog odpusti vse večne kazni, ktere smo po svojib grebih zaslužili; torej pekla nam se ni treba bati. V dušo se poverne posvečujoča gnada Božja, ktero smertni greh odvzame, in z gnado Božjo tudi pravica do nebes; oživijo se vse zasluge dobrih del, ktere smo zgu¬ bili zavoljo storjenih grehov. Vredna prejema zakramenta svete pokore nam da popolni mir vesti in dušni pokoj. j Kaj je treba, da postanemo deležni gnad in dobrot tega zakramenta ? Vredno moramo prejeti te zakrament. Da ga vredno prejmemo, moramo se skerbno pripraviti in pokoro zvesto opraviti. Ako se hočemo dobro pripraviti, moramo skerbno svojo vest izpraševati, svojih grehov se skesati, in terdno skleniti, da ne bomo nič več grešili. Pokora se zvesto opravi, če se storjenih grehov zgrevano in do čistega spovemo, in za nje Bogu in bližnjemu zadostujemo. Ali zamore vsak grešnik po tem zakramentu se zveličati ? Vsak grešnik, .naj bo še tak velik in hudoben, zamore po vredni prejemi tega zakramenta Božjo milost zadobiti in se zveličati. Gospod Bog sam je govoril po preroku Ecehielu: „Kakor resnično jaz živim, nočem smerti hudobnega, temuč da se hudobni verne s svojega pota in živi." (Eceh. 33. 11.) Ali ni nobene druge poti, dobiti odpuščanje grehov in gnado Božjo? Ni je nobene druge poti. Ker je Božji Sin in naš Go¬ spod Jezus Kristus le aposteljnom in njih naslednikom 39 izročil oblast, grehe odpuščati in zaderževati, treba je greš¬ niku, da se pred njimi svojih grehov obtoži in od njih od¬ vezo grehov dobi. Le takrat, kedar grešniku ni mogoče, pred mešnikom se spovedati, mu čeznaturna popolnoma grevenga zadobi milost Božjo. Zakaj se vendar še toliko grešnikov pogubi vkljub ne¬ skončnemu usmiljenju Božjemu? Zato ker milosti, ktero nam Bog vedno ponuja, prejeti nočejo. Zakramenta sv. pokore ali nočejo prejeti, ali pa ga vredno ne prejmejo. Keršanski resnici se ustavljajo, do lepega opominovanja Božjega imajo oterpnjeno serce, v ne- spokornosti terdovratni ostajajo; s tem pa grešijo zoper sve¬ tega Duha, kteri grehi se ne odpustijo ne na tem, ne na unem svetu. Naj bi ne bili tudi mi med njimi! Priprava k vredni prejemi zakramenta sv. pokore. 1. Izpraševanje vesti. Kaj se pravi vest izpraševati? Vest izpraševati se pravi: premišljevati, kaj smo grešili od zadnje dobro opravljene spovedi, ali pa od tistega časa, od kar smo začeli greh spoznavati. Ali je potrebno pred spovedjo vest izpraševati? Zelo je potrebno in kdor po zanikernosti opusti, svojo vest izpraševati, greši. Le po skerbnem izpraševanji vesti zamoremo svoje grehe prav spoznati, da jih potem iz serca obžalujemo in se jih do čistega spovemo. Kako se opravlja izpraševanje vesti? Najprej naj grešnik prosi Boga sv. Duha za gnado in razsvetljenje s kratko, priserčno molitvijo. Da bo potem grehe in njih hudobijo ložej spoznal in obžaloval, svetuje sveti Ignacij Lojofanski, naj popred pre¬ misli dobrote, ktere mu je Bog celi čas življenja, ali po zadnji spovedi podelil na duši in telesu. Tako bo spoznal, kako dober je bil Bog do njega, in kako nehvaležen in hu¬ doben je bil on do Boga. 40 Potem naj dobro premisli najpred Božje in cerkvene zapo¬ vedi in naj se vpraša, ali se ni pregrešil zoper ktero teb zapo¬ vedi; premisli naj tudi dolžnosti svojega stanu, ali jih je vse in zvesto dopolnoval; ali ni kriv kterega poglavitnih grehov, kterega greha zoper svetega Duha, v nebo vpijočega ali kterega tujih grehov; ali ni del usmiljenja ali kaj druzega opustil. Treba mu bo se spomniti vseh grehov, tudi teh, ki jih je doprinesel le v mislih, željah ali z besedami; pri smertnih pa tudi števila in vseh okoliščin, ktere greh zvekšujejo, zmanjšujejo ali spreminjajo. Med tem, ko izprašuje svojo vest, naj si misli, da stoji pred vsevedočim Sodnikom, ki gleda v njegovo serce in vidi vse njegove kote. Kako dolgo se je muditi pri izpraševanju vesti? To se ne more na tanko določiti. Kdor svoje spovedi večkrat in vredno opravlja, in kdor svojo vest večkrat iz¬ prašuje, bo se ktnalo spomnil vseh svojih grehov in spoznal stan svoje vesti; kdor pa zelo pregrešno živi, svoje spovedi dolgo odlaša in slabo opravlja, in svojo vest malokdaj ali celo nikdar ne izprašuje, te se mora dalej in skerbneje iz¬ praševati , da ne bo po zanikernosti kak greh pri spovedi pozabil. Še veča skerb naj se obrača na to, da se obudi popolna grevenga ali kesanje. 2. Od grevenge ali kesanja. Jedro dobre spovedi je čeznaturno kesanje, zlasti ono, ki iz ljubezni do Boga grehe objokuje. Žalost nad grehi ne more nikdar biti prevelika. Sv. Avguštin pravi; „Človek, zakaj objokaš truplo, ktero je duša zapustila, ne pa duše, ktero je Bog zapustil!“ Kaj je grevenga? Grevenga ali kesanje je stud nad grehom, ker je greh največi hudo in znotranja žalost zavoljo razžaljenja Božjega, sklenjena s terdnim sklepom, Boga ne več razžaliti. Ktere lastnosti ima prava grevenga? Grevenga mora biti, a) znotranja, b) čeznaturna, c) splošna, d) čez vse velika. 41 a) Znotranja je, kedar ni le samo v ustih, ampak tudi v sercu, t. j. kedar je grešniku v resnici žal, da je grešil. Same solze še niso gotovo znamenje prave grevenge. Skerbi le, da Bogu za naprej zvesteje služiš. b) Ceznaturna je, kedar je grešnik z gnado sv. Duha in od čeznaturnih nagibov h kesanju nagnjen, n. pr. ker je z grehom Boga razžalil, ali ker je nebesa zgubil in pekel zaslužil. Ako grehe obžalujemo zgolj iz ljubezni do Boga in ker smo njega razžalili, ta grevenga je ceznaturna popolna. Ako jih pa obžalujemo le iz strahu pred Bogom in nje¬ govo pravico, ker smo nebesa zgubili in pekel zaslužili, ta grevenga je ceznaturna nepopolna. Ako pa grešnik svoje grehe obžaluje iz zgolj naturnih nagibov, n. p. ker je po grehu v časno nesrečo, sramoto ali škodo prišel, — je grevenga le naturna. in s takšno grevengo grešnik ne zamore odpuščanja pri Bogu zadobiti. c) Splošna je, kedar človek vse storjene grehe obžaluje. d) Čez vse velika je, kedar je grešniku bolj žal, da je Boga razžalil, kakor da bil vse na svetu zgubil. Kaj mm sadobi popolna ceznaturna grevenga? Popolna, čeznaturna grevenga grešniku zadobi odpušča¬ nje vseh grehov, ako grešnik nema priložnosti, pa ima res¬ nično voljo, kakor hitro bo mogoče, spovedati se. Kaj moramo storiti, če hočemo popolno grevengo obuditi? Človek ne more iz svoje moči popolno grevengo obuditi, treba mu je pomoči in gnade Božje; zato moramo 1. najpredBoga prositi, da hi nam k temu svojo gnado dal; 2. dobro pre¬ misliti, kdo da je tisti, ki smo ga razžalili.. 3. se v obudo- vanji grevenge pogostoma vaditi. Kako se popolnoma grevenga obudi? „0 moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz serca žal, ker sem tebe, svojega preljubeznjivega Boga, tebe vso svetost in neskončno dobroto, ki te iz vsega serca ljubim, ž njimi razžalil. — Terdno sklenem s tvojo gnado svoje življenje poboljšati in vse, tudi smert raji preterpcti, kakor tebe, svojega Boga, tebe neskončno svetost in dobroto, še kedaj s kakim grehom razžaliti. — Daj mi gnado, spolniti te svoj sklep. Tega te prosim po neskončnem zasluženji 42 tvojega Božjega Sina, našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen.“ Ali nam nepopolnoma grevenga nič ne pomaga? Nepopolnoma grevenga ni tako dobra, kakor popolnoma ‘ grevenga, vendar pa nam more še zadobiti odpuščanje grebov f po spovedi. Če ravno ne izvira iz zgolj ljubezni do Boga, , nas vendar vodi k ljubezni do Boga. Grevenga mora biti sklenjena z upanjem na Jezusovo neskončno zasluženje in na usmiljenje Božje. Ali je treba grevengo samo pred spovedjo obuditi? Ni zadosti, če se grevenga le pred spovedjo obudi. Dobri kristjan jo večkrat obudi, nekteri vsaki dan po izpra¬ ševanji vesti. To lepo navado naj posnema vsak, komur to stan dopusti. Dolžni smo pa obuditi popolnoma grevengo, ; kedar koli hočemo kak sveti zakrament prejeti, pa nismo v stanu Božje gnade in nemarno priložnosti spovedati se; ; tudi po storjenem smertnem grehu, posebno v bolezni, ali v smertnej nevarnosti je treba popolnoma grevengo obuditi. Nihče ne ve, kedaj ga bo poklical večni Sodnik in ali bo imel priložnosti zakrament sv. pokore vredno prejeti. 3. Sklep ali predvzetje. Kesanje brez terdnega sklepa poboljšanja je prazna lupina brez jedra. Sklep je ravno tako potreben za odpuščanje grehov, kakor grevenga. Kaj je ter dni sklep? Terdni sklep je resnična volja, svoje življenje poboljšati in ne več grešiti. Kaj mora storiti, kdor ima terden sklep? Kdor ima resnično voljo, poboljšati se, sklene: 1. varovati se vseh grehov, posebno tistih, v ktere je navadno večkrat padel; ogibati se tudi bližnjih priložnost in nevarnost, ki v greh napeljujejo, t.j. ogibati se oseb, krajev, tovaršij, v kterih je večkrat grešil; 2. vsemu nagnjenju k grehu se ustavljati in se poprijeti vseh pripomočkov, ki so k ohranjenju gnade potrebni; 3. ptuje blago poverniti, popraviti pohujšanje, ki ga je z grehom napravil, in škodo poravnati, ki jo je bližnjemu 43 na njegovi časti, na njegovem premoženji, ali kako dru¬ gače storil; 4. vsem sovražnikom in razžalnikom iz seica odpustiti; 5. vse dolžnosti svojega stanu na tanko spolnovati. Kaj je storiti temu, kdor hoče v dobrem sklepu stano¬ viten ostati? Kdor hoče biti stanoviten v sklepu poboljšati se, te naj 1. Boga prosi za gnado stanovitnosti; 2. naj se nikdar ne zanaša na svojo moč: „Kdor stoji, naj gleda, da ne pade“; 3. večkrat naj premišljuje, da je gnada Božja več vredna, kakor vse časne dobrote, in da je greh veči hudo, kakor vse časne nesreče; 4. hudobnih ljudi naj se varuje, grevengo večkrat po¬ navlja, in naj večkrat vredno pristopi k sveti mizi Božji. 4. O spovedi. Kaj je spoved? Spoved je skesana obtožba, s ktero grešnik pooblaste- nemu spovedniku vse svoje storjene grehe, ki se jih spomni, pove, da bi od njega odvezo dobil. Zakaj se moramo grehov spovedati, če hočemo odvezo zadobiti ? Zato, ker nam zapoveduje Kristus, naš Gospod. V starej zavezi je bilo zadosti, pred Bogom samim grehe spoznati in v znamenje pokore dar darovati; v novi zavezi je pa treba, da se grešnik svojih grehov pred duhov¬ nikom izpove. To vemo iz Jezusovih besedi: „kterim boste grehe od¬ pustili, so jim odpuščeni; kterim jih boste pa zaderžali, jim bodo zaderžani.“ Ker mešniki niso vsegavedni, bi ne ve¬ deli, ali nam zamorejo grehe odpustiti ali zaderževati, če se, jih ne spovemo pred njimi; tako so učili od nekdaj vsi cerkveni učeniki, rekoč, da se nikdar ne smemo zanašati odpuščanja grehov, ako bi se sramovali, se jih spovedati spovedniku; zato je bila spoved v sveti cerkvi vedno v navadi. Go¬ tovo bi se ne bil podstopil nikdo vpeljati je, in nikdo bi se ne bil spovedoval, ako bi ne bila verska resnica, daje spoved postavil Kristus, naš Gospod. 44 Ali so se že pervi Kristijani spovedovali? Že pervi kristjani so se spovedovali; v apostoljskem djanji (19, 18.) beremo: „veliko vernikov je prišlo (k sv. Pavla v Efez) in so se izpovedali in oznanili svoja dela.“ Tudi sv. Jakob opominja: »Spoznajte eden drugemu svoje ' grehe in molite eden za drugega, da bote ohranjeni. “ (Jak. 5, 16.) Kakšna mora biti spoved? Spoved mora biti: a) ponižna, b) čista, c) natančna. Spoved je ponižna, kedar grešnik čuti svojo ne- | vrednost in se ves sramoten pred Bogom obtGŽi spovedniku, j vse nepotrebne izgovore opušča in se spovednikovi sodbi popolnoma podverže. Spoved je čista, kedar se grešnik obtoži vseb svojib ■ smertnib grebov, kterib se še ni spovedal, brez zvijač, kakor se jib po skerbnem izpraševanji svoje vesti zave. Spoved je natančna, kedar pove grešnik število smertnib grebov kakor tudi okoliščine, ktere greb zvekšajo ali spremene. — Človeka, s kterim je grešil, ne sme nikoli imenovati in nič povedati, kar bi poštenju bližnjega škodo¬ valo. Kar se za gotovo ve, naj se za gotovo pove; česar pa za gotovo ne ve, naj pa tudi povč, da prav ne ve. Ali spoved kaj velja, pri Meri grešnik smerten greh, ali iz strahu, ali iz sramežljivosti, ali iz zanikambsti zamolči? Taka spoved nič ne velja, temuč tak grešnik stori še nov smerten greb in zakramentu svete pokore veliko ne- čast dela. Toraj ne sramujmo se grebov pri spovedi, ker se nismo sramovali jib storiti; ne bojmo se, svoje grebe odkritoserčno spovedniku razodeti, ker nas čista spoved grebov očisti, za¬ molčani grehi pa nas še globokeje porinejo v brezen pogube; ne bodimo zanikarni pri spovedi, ker tu gre za naše zve¬ ličanje ! Kaj je storiti grešniku, M za gotovo ve ali vsaj misli, da je nevredno spoved opravil? Te naj opravi, kakor hitro mu je mogoče, dolgo spoved, t. j. spoved, pri kteri ponovimo ali eno, ali več ali pa vse storjene spovedi. 45 Ali smo dolžni, večkrat spovedati se? Dolžni smo, večkrat v letu se spovedati, ker tildi več¬ krat v letu grešimo in Boga razžalimo ; pokoro odlašati pa je nevarno. Večkratne spovedi dušo v gnadi krepčajo, čistost in ob¬ čutljivost vesti povekšujejo in nas nevarnosti in priložnost greha varujejo. Kaj je grešniku storiti, ko se je grehov spovedniku obtožil ? Nauke in opominovanja, ki mu jih spovednik daje, naj verno posluša; na vprašanje naj razločno odgovarja, in nalo¬ ženo pokoro naj si zvesto zapomni. Kaj je storiti, če spovednik komu odvezo odreče? Ponižno naj se podverže njegovi razsodbi in potem naj zvesto vse to stori, kar mu spovednik naroči, da bo kmalo odveze vreden. 5. Zadostovanje. Kaj moramo storiti po opravljeni spovedi? Po spovedi moramo opraviti naloženo pokoro ali za¬ dostovanje. Kaj je naložena pokora ali zadostovanje? Zadostovanje so tista dobra dela, ki jih ali spovednik grešniku, ali pa grešnik sam sebi naloži, da Bogu zadostuje zavoljo nečasti, in bližnjemu zavoljo škode, ki mu jo je storil. — Kralju Davidu je rekel prerok Natan: „ Gospod ti je greh odvzel, vendar pa naj umerje tvoj sin.“ (2. Kralj. 12, 13, 14.) In Cahej je rekel Gospodu: „Glej! polovico svojega blaga dam ubogim, in ako sem koga kaj ogoljfal, povernem čveterno.“ (Luk. 19. 8.) Ali ni Kristus Bogu za vse naše grehe, in za vso ne- čast zadostil? Kristus je za vse grehe vsega sveta v obilnosti Bogu zadostil; vendar pa hoče, da mi sami še zadostujemo. Greš¬ nik mora namreč spoznati, da je po svojih grehih veliko, večno kazen zaslužil, ktera se mu odpusti zavoljo neskonč¬ nega zasluženja Kristusovega. Da bo tega zasluženja deležen, mora sam po besedah Kristusovih sad pokore prinesti, m sam si prizadevati, da kolikor premore, Bogu in bližnjemu 46 zadostuje. Ako si grešnik sam pokore naklada, mu Bog ] lahko okrajša ali odpusti časne kazni, ktere je zaslužil za svoje grehe. Kako gre opraviti naloženo pokoro ? Pokoro opravi ponižno, vedoč, da si jo zaslužil, ~| zvesto, kakor ti je naložena, — goreče, ker veš, da ' si še veče pokore vreden in potreben, — brez odloga, da pred Bogom pokažeš svojo resnično dobro voljo. Ali je spoved veljavna, če kdo ne opravi naložene pokore ? j Kdor pri spovedi ima voljo, pokoro opraviti, je pa po svojem zadolženji ne opravi, njegova spoved neveljavna ni; i vendar pa greši in si odtegne več gnad. Kaj je temu storiti, ki vidi, da naložene pokore ne more j opraviti ? Kdor previdi, da ni v stanu opraviti naložene pokore, j naj to spovedniku spoštljivo pove, kteri jo bo gotovo pri¬ meril njegovim močem in okoliščinam. Ako pa spovednika ni razumel, ko mu je pokoro na¬ ložil, naj ga prosi, da mu jo še enkrat pove. S čem zamore grešnik Bogu zraven naložene pokore za svoje grehe še zadostovati ? Z molitvijo, postom, milošnjo, z vsakim dobrim delom, z voljno poterpežljivostjo v terpijenji, nadlogah in težavah in z odpustki. Sveti večer. Naj bližnje pripravljanje na prihod Zveličarja ali na spomin Kristusovega rojstva je dan pred svetim dnevom, ki ga imenujemo „sveti večer“. Pač se spodobi, da bi krist¬ jani te pripravljavni dan z zbranim duhom obhajali in s serč- nimi željami pričakovali svetega Božičnega praznika; toraj je te dan spokoren dan in zapovedan post, ako ni nedelja; če je pa nedelja, se pred te dan t. j. saboto postimo. \ nekterih slovenskih krajih še sluje lepa šega, da ho¬ dijo na sveti večer pobožni miadenči in deklice proti mraku koledovat, t. j. pred hiše popevat „ko!ednice,“ ali pobožne 47 pesmi od Jezusovega rojstva in detinstva. Skoraj po vsem katoljškem svetu, kjer vlada še ni prepovedala polnočne meše na sveti večer, je navada, da pobožni kristjani te večer ne grejo spat, temuč čakajo na polnočno mešo in med tem časom molijo, ali iz pobožnih bukev berejo, ali pa si lepe pravljice in pripovedke pripovedujejo. Posnemajte to lepo navado tudi vi v svojih družinah! Če pa morate bivati na samem in nemate družine, sker- bite, da tudi sami te večer lepo obhajate. Spominjajte se, kako je Jožef z devico Marijo proti Betlehemu potoval; kako sta bila v Betlehemu zapuščena, da nista dobila kraja, prenočiti; še le v revni štalici zunaj mesta najdeta prostora in prenočišče. In to revno štalico si je izvolila Božja pre¬ vidnost, da se je v nji razodel največi čudež ljubezni Božje do nas. Kedar pa zvon vabi k polnočnemu svetemu opravilu, podajte se v cerkev vsi, kterih dolžnost ne veže na dom, in s pobožnimi serci obhajajte svete skrivnosti te presvete noči. Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov I, 1 — 6. Pavl, služabnik Jezusa Kristusa, poklican apostelj, odločen v evangelje Božje, kterega je bil Bog pred ob¬ ljubil po svojih prerokih v svetih pismih od svojega Sina, (kteri mu je bil rojen po mesu iz Davidovega zaroda, kteri je bil Sin Božji skazan v moči, po Duhu posveču¬ jočem, iz vstajenja od mertvih) — Jezusa Kristusa, Go¬ spoda našega, po kterern smo prejeli gnado in apostoljstvo, da spravimo vse narode pod pokorščino vere za njegovo ime, med kterimi ste tudi vi, poklicani Jezusa Kristusa, Gospoda našega. Evangelje sv. Matevža 1, 18 — 21 . Ko je bila Marija, mati Jezusova, Jožefu za¬ ročena, se je, preden sta vkup prišla, znašla noseča od svetega Duha. Jožef pa, njeni mož, ker je. bil pravičen, in je ni hotel razglasiti, jo je hotel skrivej 48 zapustiti. Kedar je pa to mislil, glej! se mu je angelj Gospodov v spanji prikazal, rekoč: Jožef, Davidov sin! ne boj se (k sebi) vzeti Marije svoje žene; zakaj, kar je v nji rojeno, je od svetega Duha. Rodila bo sina, in imenuj njegovo ime Jezus; on bo namreč odrešil svoje ljudstvo od njih grehov. Cerkvena molitev. O Bog, kteri nas z obletnim pričakovanjem našega odrešenja oveseliš, dodeli, da Tvojega Edinorojenega, kterega kakor Odrešenika veseli sprejmemo, tudi kakor sodnika brez strahu priti vidimo, Gospoda našega, Jezusa Kristusa, tvojega Sina, kteri s Teboj živi in kra¬ ljuje i. t. d. Božič ali sveti dan. Kaj je Božič ali sveti dan? Božič ali sveti dan je praznik, ki ga je katoljška cerkev postavila v spomin milosti polnega rojstva Gospodovega. Kedaj se je godilo rojstvo Jezusa Kristusa? Po ustnem izročilu je bil Jezus o polnoči 2o. decembra rojen; zato se ta noč imenuje sveta noč, ker jo je Gospod Jezus Kristus posvetil s svojim rojstvom. Kako obhaja cerkev sv. Božični dan? Sveti Božični dan sv. cerkev tako posebno obhaja, kakor nobenega druzega praznika: — ona pripusti vsakemu mešniku tri sv. meše Brati in v farnih cerkvah tri slovesne službe Božje ali pete meše obhajati o polnoči, zarano, in pri belem dnevu. — To pa zato: a) da se sveti dan vseh druzih praznikov loči, in b) da nas spominja trojnega Kri¬ stusovega rojstva, časnega iz Marije Device, duhovnega v keršanskih sercih, in večnega od Boga Očeta. 49 Česa nas opominjajo tri svete mehe na Božični praznih ? P er v a sv. meša nas opominja večnega rojstva Jezu¬ sovega iz Boga Očeta, s kterim ima eno naturo in bitje, pa vendar različno osebo ali peršono. Druga sv. meša nas opominja časnega rojstva Jezu¬ sovega v Betlehemu iz Marije Device, od ktere je prejel svojo človeško naturo. Tretja sv. meša nas opominja Jezusovega duhovnega rojstva, po kterem se hoče Jezus v naših sercih roditi in v njih prebivati s svojo gnado in ljubeznijo. Zakaj je perva sv. meša o polnoči ? Zato, ker se je Jezus po noči rodil, ker nam je rojstvo njegovo nezapopadljivo in v spomin, da so ljudje pred Je¬ zusom v temi hodili. Zakaj je druga sv. meša o svitu ? in tretja o belem dnevu ? Z zorno mešo nas sv. cerkev opominja, da nam je roj¬ stvo Kristusovo doneslo pravo luč, ker nas je Jezus učil, Boga prav spoznati. Sveta meša ob belem dnevu nas uči, da se .Jezus v bogoljubnih dušah vselej more duševno roditi. Kako se razodeva veselje nad rojstvom Jezusovim v dru¬ žinskem življenji ? Visoko veselje nad rojstvom Jezusovim se v domačem družinskem življenji mnogotero razodeva in zlasti z naslednjo šego obhaja: a) napravljajo 3e jaslice t. j. vpodobljenje Betlehemskega hleva in vsega, kar se je pri Jezusovem rojstvu godilo; to šego je pričel sv. Frančišek Asisijan; b) v nekterih hišah in družinah postavljajo božičnice t. j. drevesca, okinčana z lučicami, s traki, pozlačenim ali pravim sadjem ali z drugimi darili, v znamenje, da smo po novorojenem Jezusu, ki je za nas na drevesu sv. križa umeri, dušno luč, ki je sv. vera, in vse preblage nebeške dari in milosti prejeli. c) Lepa je tudi pobožna navada, da gospodarji ali gospo¬ dinje vse tri svete večere (pred Božičem, pred praznikom obrezovanja Kristusovega in pred tremi kralji) svoje izbe, vse hišne shrambe, hleve in živino po Avemariji z blago¬ slovljeno vodo krope in s kadilom kade ; potem pa s svojo družino vse tri dele roženkranca molijo kleče okoli mize, z Slov. Gofine. 4 50 belim pertičem pogernjene, na kteri so Božični kruhi ali po- pertniki. (Lesar Liturgika.) Nauk o pervi sv. meši. Vvod perve sv. meše je iz drugega psalma: „ Gospod mi je rekel: Moj Sin si ti; danes sem te rodil.“ (Ps. 2, 7.) Zakaj hrume narodi in si ljudstva domišljujejo prazne reči?“ (Ps. 2, 1.) Reci iz globočine serca angeljsko pesem: „Slava Bogu na višavah/ 1 ktero so angelji prepevali na sv. noč, da po njej Boga vredno počastiš in se njemu zahvališ. Cerkvena molitev. O Bog! kteri si to presveto noč z razsvetljenjem prave luči svetlo storil; daj, prosimo, da, kterega luči skrivnosti smo na zemlji spoznali, tega veselje tudi v nebesih, vži- vamo; kteri s tebo kraljuje i. t. d. Berilo iz lista sr. Pavla aposteljna do Tita 2, 11—15. Preljubi! prikazala se je milost Boga Zveličarja našega vsem ljudem, ktera nas uči, da se odpovejmo hu¬ dobiji in posvetnim željam, ter trezno, pravično in boga¬ boječe živimo na tem svetu in čakamo zveličanskega upanja in častitljivega prihoda velikega Boga in Zveličarja, našega Jezusa Kristusa, kteri je dal sam sebe za nas, da bi nas rešil od vse krivice in sebi očistil prijetno ljudstvo, vneto za vse dobro. To govori in opominjaj v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. V čem se je prikazala milost Boga Zveličarja našega ? Prikazala se je v včlovečenji in rojstvu Jezusa Kristusa, Gospoda našega, v njegovem ponižnem življenji in njegovem nebeškem nauku. Iz ljubezni do nas je postal človek, nam podoben, naš učenik in brat, da bi nas storil otroke Božje in dediče ne¬ beškega kraljestva. Kaj nas uči včlovečeni Bog? Včlovečeni Bog ali Jezus Kristus nas uči, naj se odpo¬ vemo hudobiji in posvetnim željam. H u d o b i j a ali brez- 51 božnost je nevera, kedar v Boga ne verujemo, ali njega prav ne častimo. Posvetne želje so poželjenje mesa, neredno poželjenje po denarji in blagu. Ta hudobija in po¬ svetne želje nam branijo v nebesa, zato odpravimo jih, od¬ povejmo se jim, in živimo trezno, pravično in pobožno, da bomo Bogu in Kristusu prijetno ljudstvo, vneto za dobra dela. Zdihljej. Bodi češčeno, Božje Dete, Zveličar moj, po človeški naturi sin prečiste Device Marije 1 Da bi me učil pot pravice, kotel si v Betlehemu se roditi! Zavoljo tvoje milosti se odpovem vselej hudobiji, sovražnosti, kletvini in rotenji; iz lju¬ bezni do Tebe, presladko Dete Božje! hočem po¬ pustiti pregrešno poželjenje in z gnado tvojo trezno, pravično, pobožno živeti na tem svetu. Amen. Evangelje sv. Lukeža 2, 1—-14. Tisti čas je povelje prišlo od cesarja Avgusta, da naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo pervo pod Cirinom, oblastnikom v Siriji. In vsi so šli, da so se popisali, vsak v svoje mesto. Šel je pa tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nacaret, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, zato, ker je bil iz hiše in rodovine Davidove, da bi se po¬ pisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila no¬ seča. Prigodilo se je pa, ko sta tam bila, so se dnevi dopolnili, da bi porodila. In je porodila svojega pervorojenega Sina, in ga je v plenice po¬ vila, in položila v jasli, ker za nje ni bilo prostora v hiši. In pastirji so v tisti strani čuli, in na po¬ nočnih stražah bili pri svoji čedi. In glej! angelj Gospodov je stal pri njih, in svetloba Božja jih je obsvetila, in so se silno bali. In angelj jim je rekel: Ne bojte se; zakaj glejte! oznanim vam ve¬ liko veselje, ktero bo vsemu ljudstvu; ker danes 4 * 52 Tam je rojen Zveličar, kteri je Kristus Gospod, v mestu Davidovem. In to vam bodi znamnje: Našli bote dete , v plenice povito in v jasli položeno. In zdajci jih je bilo pri angelju množica nebeške vojske, kteri so Boga hvalili in rekli: Čast Bogu na visokosti, in mir na zemiji ljudem svete volje. u Zakaj se je godilo popisovanje o času cesarja Avgusta? Previdnost Božja je to naredila, da se je dopolnilo pre¬ rokovanje preroka Miheja, (5,2.) po kterem se bo Zveličar v Betlehemu rodil. Cesar Avgust je imel pri svojem ukazu druge namene: hotel je zvedeti, kakošna je dežela, koliko prebivalcev ima in ktera posestva podložniki imajo. Bog pa je naredbo ce¬ sarjevo v svoje namene obernil in je s tem cesarskim po¬ veljem Jožefu in Mariji priložnost dal, potovati v Betlehem. Cesar je izročil popisovanje Cirinu, poveljniku v Siriji, njegov podpoveljnik Sekund ga je zgotovil. Zakaj se je hotel Jezus roditi ob času, ko je bil mir po celem svetu? Znamnje nam je dal, da je oče in poglavar miru, in da je prišel, mir na svet prinest. (Izaija 9, 6.) Zakaj se Jezus imenuje Pervorojeni Marije? Ker Marija pred njim in tudi za njim ni imela nobe¬ nega otroka; zato se Jezus imenuje njeni pervi in edinoro- jeni Sin, kakor je bil tudi pervi in edinorojeni Sin Boga, nebeškega Očeta. (Hebr. 1, 6.) Kaj nas učijo okoliščine Jezusovega rojstva? Rodil se je v revni štalici in nas s tem uči, spoštovati uboge in ljubiti uboštvo. — Po noči se je rodil, ker je prišel razsvetlovat temoto v naših sercih. — Ubogim pa¬ stirjem , ne kralju Herodu, ali drugim velikašem, je dal najpred oznaniti svoje rojstve po angeljih, ker le ponižne in priproste ljubi in se ž njimi obhodi, ne s prevzetnimi in mogočnimi sveta. — Kaj pomenijo besede: Čast (slava) Bogu na visokosti, mir na zemlji ljudem svete volje? Angelji so od samega veselja peli: Čast Bogu na vi¬ sokosti, ker je svojega edinorojenega Sina na svet poslal; 53 ljudem pa, ki so svete volje, storiti vse, kar Bog od nas zahteva, oznanovali so mir, — da bodo imeli sveti mir z Bogom, z ljudmi in sami s seboj. To prelepo angeljsko pesem: „Cast Bogu na visokosti“, i. t. d. poje mešnik pri vsaki sv. mesi, razun pri černib mešah, pri adventnih in postnih mešah, kedar se rabi mesna obleka modre barve. Zahvalimo se tudi mi pri vsaki mesi Bogu, da nam je poslal Odrešenika in častimo Sina Božjega, ki nas je rešil oblasti hudičeve ! Bodimo pa tudi dobre, svete volje, storiti vse, kar je Božja sveta volja, da bomo imeli mir na zemlji in vživali enkrat večni mir Božji! Nauk o drugi sveti mesi. Drugi meši na Božični praznik se v mnogih krajih pravi : pastirska meša, ker so pobožni pastirji zarano, ko se ta meša opravlja, v Betlehem šli, novorojeno Dete iskat in molit. Vvod druge meše govori od tega, „da bo svetlost nad nami svetila, ker se je nam rodil Gospod: imenoval se bo: čudni Bog, poglavar miru, oče prihodnjega časa, kterega kraljestva ne bo konca.“ (Iz. 9.) „Gospod kraljuje, veli¬ častvo ie oblekel: Gospod ie moč oblekel in se ie opasal.“ (Ps. 92, 1.) Čast Bogu i. t. d. Cerkv ena molitev. Dodeli, prosimo vse- gamogožni Bog! nam, ki smo po novi luži tvoje vžlovežene Besede obsijani, da se to sveti v na¬ šem djanji, kar po veri sije v našem duhu; po ravno tem Gospodu i. t. d. Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Tita 3, 4—7. Preljubi! ko se je dobrota ia ljubezen Boga, našega Zveličarja prikazala, nas je, ne iz del pravičnosti, k ter e smo mi storili, ampak po svojem usmiljenji zveličal v kopeli prerojenja in ponovljenja svetega Duha, kterega je v nas obilno vlil po Jezusu Kristusu, Zveličarji našem, 54 da smo z njegovo gnado opravičeni, deležniki po upanji večnega življenja. Ali smo mi zaslužili, da je sin Božji se včlovečil? Nikakor nismo mi zaslužili , da je Božji Sin se včlc- večil, ampak le iz gole milosti po svojem usmiljenji se je včlovečil in nas je zveličal. Zakaj se Jezus ni včlovečil zavoljo prevzetnih angeljev? Bogu se je dopadlo grešnemu človeškemu rodu svojo milost skazati, nad prevzetnimi angelji pa svojo pravičnost razodeti. Zavoljo te neizrekljive milosti, ktero nam je Božji Sin v svojem rojstvu skazal, spodobi se, da pademo na kolena, in Boga iz serca hvalimo in častimo. Evangelje sv. Lukeža 2, 15—20. Tisti čas so pastirji med seboj rekli: Pojdimo do Betlehema in poglejmo to reč, ktera se je zgodila, ki nam jo je Gospod na znanje dal. In so hit6 prišli, in našli Marijo in Jožefa in dete v jasli položeno. Ko so pa videli, so povedali, kar jim je bilo rečeno od tega deteta. In vsi, kteri so slišali, so se Čudili temu, kar so jim pastirji pravili. Ma¬ rija pa je obranila vse te besede, in premišljevala v svojem sercu. In pastirji so se vernili in Boga častili in hvalili za vse, kar so slišali in videli, kakor jim je bilo povedano. Kaj se učimo od pastirjev? Pastirji so poslušali Božji glas in so ga vbogali, hiteli so gledat, kar jim je bilo od Gospoda na znanje dano; po¬ slušajmo tudi mi tako radi Božji glas in storimo, kar nam veleva! Ko so pastirji spoznali, da je vse res, kar jim je bilo naznanjeno, so povedali vse tudi drugim ljudem: tudi mi smo dolžni druge ljudi spodbujati in napeljevati k pobož- življenju. . Mari J a j e ohranila vse te besede in pre¬ mišljevala v svojem Sercu. Ohranimo tudi mi keršanske 55 resnice zvesto v sercu, večkrat jih premišljujmo in svoje življenje po njih ravnajmo! Nauk o tretji sveti mesi. Vvod svete meše nas opominja na duhovno rojstvo Je¬ zusa Kristusa; to je na rojstvo, po kterem se Jezus Kristus v duši vsakega kristjana roditi ali včlovečiti želi. „Dete nam je rojeno, in Sin nam je dan in na njega rami je poglavarstvo, imenuje se Velikega miru angelj.“ (Iz. 9.) „Pojte Gospodu novo pesem, ker je čuda storil.“ (Ps. 97.) Cerkvena molitev. Dodeli, prosimo, vse- gamogočni Bog! da nas novo rojstvo po mesu tvojega Edinorojenega reši, ki nas stara sužnost pod jarmom greha derži; po istem Gospodu našem, Jezusu Kristusu i. t. d. Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Hebrejcev 1,1 — 12. Velikokrat in po mnogih potih je nekdaj Bog go¬ voril očakom po prerokih in poslednjič tiste dni nam je govoril po Sinu, kterega je postavil deležnika vseh reči, po kterem je vstvaril tudi svet; kteri ko je svetloba časti in podoba bitja njegovega in vse z besedo svoje moči nosi, je očiščenje od greha opravil, in sedi na desnici veličastva v visokosti, in je toliko boljši od an- geljev, kolikor više ime je memo njih dobil. Zakaj kte- remu angeljev je kedaj rekel: Ti si moj Sin, danes sem te rodil? In zopet: Jaz bom njemu Oče, in on bo meni Sin? In kedar vpelje Pervorojenega zopet na svet, reče: In vsi angelji naj ga molijo. In od angeljev sicer reče: Duhove stori svoje angelje, in plamen ognja svoje slu¬ žabnike. Sinu pa: Tvoj sedež, Bog, je od vekomaj do vekomaj; palica pravice je palica tvojega kraljestva; pra- 56 vieo ljubiš, iu krivico sovražiš; za tega voljo je Bog, tvoj Bog, tebe z oljem veselja bolj pomazilil, ko tvoje tovarše. In: Ti, Gospod, si v začetku zemljo uterdil, in nebo je delo tvojih rok. Ona bota prešla, ti pa ostaneš, in vsa se bota, kakor oblačilo postarala, in kakor ogri¬ njalo jih boš premenil, in bota premenjena; ti pa si zmirej ravno tisti, in tvoja leta ne bodo minula. Nauk. Sv. Pavl nam pred oči stavlja neskončno dobroto in milost Božjo proti človeškemu rodu, ker Božji Sin ni sprejel angeljske, temuč človeško naturo, da bi nas odrešil. Pomisli, duša keršanska! za te je Bog človek postal ; koliko sveto dolžnost imaš, Boga ljubiti in se njemu za toliko dobroto zahvaljevati 1 Posnemaj Kristusa v poter- pežljivosti! Zdihljej. Večna zahvala bodi Tebi, Oče ne¬ beški ! da si poslednjič nam govoril po svojem Sinu, nad kterim imaš posebno dopadenje. Iz serca rad, Oče milosti! hočem njega poslušati in njegov nauk od ljubezni in ponižnosti spolnovati. Evangelje sv. Janeza 1, 1—14. V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je po nji storjeno, in brez nje ni nič storjenega, kar je storjenega. V nji je bilo življenje,. in življenje je bilo luč ljudi, in luč v temi sveti, in tema je ni zapopadla. Bil je človek poslan od Boga, kteremu je bilo ime Janez. Te je prišel v pričevanje, da je pričeval od luči, da bi vsi verovali po. njem. On ni bil luč, ampak da bi pričeval od luči. Bila je prava luč, ktera raz¬ svetli vsakega človeka, kteri pride na te svet. Na svetu je bil, in svet je po njem storjen, in svet 57 ga ni spoznal. Y svojo lastnino je prišel, in njegovi ga niso sprejeli. Kolikor pa jih ga je sprejelo, dal jim je oblast, Božjim otrokom biti, njim, kteri verujejo v njegovo ime; kteri niso iz kervi, ne iz volje mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga rojeni. InBesedaje meso postala, inje med nami prebivala (in smo videli njeno čast, kakor čast Edinorojenega od Očeta), polna milosti in resnice. Kaj dokazuje Janez v začetku svojega evangelja? Sv. Janez dokazuje, da je bil Jezus Kristus ali včlove- čena Beseda pravi Bog, zatorej od vekomaj, pred začetkom vseh stvari pri Bogu, pa vendar od Boga Očeta različna oseba, njegov edinorojeni Sin, z Očetom enega bitja in ene nature. Koga pomeni „Beseda“ ? „Beseda“ pomeni Sina Božjega, kakor je bil pred včlo- večenjem, ki je z Očetom ene in tiste Božje nature, različen pa v osebi. Tudi beseda, ktero človek govori, je ž njim edina, in ob enem različna. Božji Sin se imenuje tudi Be¬ seda Očetova, ker nam je Oče po njem svojo voljo oznanoval: „Te je moj ljubi Sin, nad kterim imam do pa¬ de nje, njega poslušaj te. “ (Mat. 17, 5.) posled¬ njič je tiste dni nam Bog govorilpo Sinu.“ (Hebr. 1, 2.) Kaj pomenijo besede: „ Vse je po nji storjeno ? S temi besedami izreče sv. Janez velike resnice: a) svet ni bil od vekomaj, niti po snovi, niti po obliki; b) stvarila je svet neka moč, ktera je bila pred svetom in od vekomaj, kterej mi pravimo Bog; c) po Besedi ali Božjem Sinu je bilo vstvarjeno vse s tisto močjo, ktera je bila njemu lastna, pa jo ima iz Očeta in s sv. Duhom. Kako je bilo v nji ali v Besedi življenje? Ker je Božji Sin, ali Beseda, vse vstvaril, je začetnik vsega časnega življenja. On je pa tudi začetek našega duš¬ nega življenja, ker 3e je včlovečil, nas odrešil in naša serca s svojo gnado budi k ljubezni do Boga; kot Odrešenik je za¬ četnik vsega dušnega življenja. Vse življenje je v Besedi. 58 Kako je življenje bilo luč ljudi? Jezus je prava luč našim dušam, ker je nas On, ki je večna resnica, učil Boga in njegovo sveto voljo spoznovati in nas je tako razsvetil, kakor luč razsvetluje temoto. Be¬ seda je toraj življenje in luč ljudi. Kaj pomenijo besede: „Luč v temi sveti* ? Ta luč je Beseda ali Sin Božji, ki je hotel biti in je življenje in luč vsemu svetu. Bil je življenje in luč človeku, dokler greha ni storil. Po storjenem grehu je pa človek zgubil gnado Božjo in luč resnice, prišel je v temo; Božji Sin pa je ostal življenje in luč sveta, toda tema je ni zapo- padla, ker je svet namesto resnice le laž veroval in je pod oblastjo hudičevo bil. V novi zavezi in na večne čase je včlovečena Beseda, Jezus Kristus, luč sveta, ker nas uči edino resnico in nam daje gnado k pobožnemu življenju. Pa tudi v novi zavezi vsi niso verovali in ne verujejo v to luč; hudobni so sovra¬ žili in sovražijo luč in ljubijo temo. Jezus je pa vendar luč vsem, kteri v njega verujejo; zato pravi apostelj vernim: „Bili ste nekdaj tema, zdaj pa ste svetloba v Gospodu. Kakor otroci svetlobe hodite.“ (Efež. 5, 8.) Kako je Janez pričeval od luči? Pripravljal je ljudi na prihod Mesijev, ko jim je ozna- noval pokoro in jih je kerščeval. Povedal jim je, da se bliža Odrešenik in je s perstom kazal na njega, kot na Jagnje Božje, daje tisti, ki ima priti, po kterem se bodo mogli vsi zveličati. Kako razsvetljuje (Kristus) vsakega človeka, kteri na te svet pride? Ker je Beseda, Sin Božji bil pravi učenik in zveličar vseh ljudi. Pošiljal je v stari zavezi preroke, ki so ljudi lepo učili; prišel je sam na svet nas učit, da bi Boga prav spoznali in njegovo sveto voljo. Kar je učil, je s čudeži in znamnji poterdil. Znotrajno nas razsvetljuje po sveti ven in svoji gnadi, po kteri moremo spoznati in delati, kar je dobro in se tako zveličati. 59 Zakaj svet Jezusa ni sprejel? Svet je mislil in pričakoval, da bo Mesija mogočen, bogat in veličasten. Jezus je pa bil ubog in ponižen; zato ga svet ni hotel za Mesija spoznati in sprejeti. Kteri so ga sprejeli? Tisti, kteri so v svetlobi njegove gnade hodili, ž njo delali, po njegovem zgledu živeli in tako otroci Božji postali. Kako postanemo mi otroci Božji? Po gnadi Božji, ktera se nam pri svetem kerstu podeli. Kaj je to: Beseda je meso postala ? To se ne da tako razumeti, kakor da bi se bila Beseda, namreč Sin Božji v človeško naturo spremenil, temuč, da je On po mesu ali telesu od Device Marije rojen bil in človek postal, in da ste se v drugi Božji osebi dve različni naturi, Božja in človeška zedinili. Po tem takem je Jezus pravi Bog in pravi človek, to je Bog-človek. Kakor človek je 33 let med nami na svetu prebival, z ljudmi prijazno se obhajal, potem terpel in na križu umeri. Njegovo Božje veličanstvo je bilo razodeto nekterim aposteljnom na gori Tabori, se je prikazalo v njegovem prečudnem vstajenji od smerti in slednjič v njegovem vnebohodu. Kakor človek je niži od nebeškega Očeta, kakor Bog je Očetu enak. V Jezusu je bila tudi dvojna volja: Božja in človeška. Zato je na oljski gori molil: „Ne moja, (človeška volja, ktera se terpljenja boji,) ampak tvoja volja, moj Oče, naj se zgodi!“ Zdi bij e j. O Bog, Oče nebeški! Ti si dal, da se je za nas revne zgubljene stvari Tvoj edino- rojeni ljubi Sin, naš Srednik in Zveličar po pre¬ čisti Devici Mariji nicojšno noč rodil 5 mi se za¬ hvalimo iz celega serca in iz cele svoje duše za to neskončno milost in dobroto, ter ponižno pro¬ simo, da spomin na to milost globoko v naša serca vtisneš in vedno v njih ohraniš, in nas nagibaš, Tebi do konca zvesto služiti, Tebe častiti in hva¬ liti. Amen. 60 Od kod je navada o Božiču po cerkvah in hišah jaslice postavljati? Ta navada je od sv. Frančiška Serafmskega, kteri je novorojeno ubogo Dete Jezusa priserčno ljubil in kaj rad premišljeval. Da bi to ljubezen še bolj in zmiraj v sebi vnemal, napravil je v svoji izbi jaslice in se je v duhu po¬ stavljal v Betlehem, kjer je novorojeno Božje dete v štalici ležalo. Ta sveta navada je močno pripravna, nevedne, po¬ sebno pa otroke o rojstvu Jezusa Kristusa podučiti in jih z ljubeznijo do Jezusa navdihniti; zavoljo tega je lepa na¬ vada daleč po katoljškem svetu se razširjala. Nedelja po Božiču ali pred novim letom. V začetku sv. meše se bere, kako je Beseda večnega Očeta o polnoči iz kraljevskega prestola prišla. „Ko je pokojna tihota vse obsegala in je noč v svojem teku pol pota imela, je tvoja vsegamogočna Beseda priletela iz nebes, s kraljevskega sedeža.' (Modr. 18, 14, 15.) „Gospod kraljuje, veličastvo je oblekel; Gospod je moč oblekel, in se je opasal.“ (Ps. 92.) Cerkvena molitev. Vsegamogočni večni Bog! ravnaj naša dela po svojem dopadenji, da zaslužimo v dobrih delih obogateti v imenu Tvo¬ jega ljubega Sina, kteri s Tebo živi in kraljuje i. t. d. Berilo iz lista st. Pavla aposteljna do Galačanov, 4, 1—7. Bratje! dokler je naslednik majhen, se ne razloči od hlapca, dasiravno je gospodar vsega, ampak je pod varhi in oskerbniki do časa, kteri je postavljen od očeta. Tako smo bili tudi mi, dokler smo bili majhni, sužnji pod pervim ukom sveta. Kedar je pa prišlo spolnjenje časa, poslal je Bog svojega Sina, rojenega iz žene, in podverženega postavi, da bi jih odrešil, kteri so bili pod 61 postavo, da posinovljenje prejmemo. Ker ste pa sinovi, poslal je Bog duha svojega Sina v vaša serca, kteri vpije: Aba, Oče! Zatega voljo zdaj ni več hlapec, ampak sin; ako je pa sin, je tudi deležnik po Bogu. Posnetek iz berila. V tem berilu opominja apostelj Pavl Galačane velike dobrote, ktere smo deležni postali po rojstvu Jezusa Kristusa. Ne kteri kristijani v Galaciji, popred Judje, — so mislili, da so še dolžni ju¬ dovske postave spolnovati. Sv. Pavl jih pa uči, da tega ni več treba, ker jih je Jezus Kristus rešil težkega jarma te postave. Kakor ima sin, dasiravno bo gospodar, dokler je otrok, svoje varhe in oskerbnike, tako je bila judovska postava Judom varučka in oskerbnica. Kedar pa sin do¬ rasle in polnoleten postane, neha oblast varhov in oskerb- nikov; tako je za Jude in za nas vse nehal jarm ju¬ dovske postave, ker se je spolnil čas od večnega Očeta določen. Od Boga poslani Sin Božji, Jezus Kristus, nam je zadobil pravico Božjih otrok, nas je rešil judovske po¬ stave in nas je učil, kako naj živimo kot otroci Božji. Tudi mi smo poklicani k pravi veri, tudi mi smo izvoljeni otroci Božji, dediči nebeškega kraljestva! V tem poklicu je naša najviša čast, največa sreča. »Otroci Božji smo!“ oh, ne pozabimo tega nikdar! Varujmo se greha, da ne pridemo v sužnost peklenskega sovražnika 1 Evangelje sv. Lukeža 2, 33—40. Tisti čas sta se Jožef in Marija, Jezusova mati, čudila nad tem, kar se je od njega govorilo. In Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: Glej! te je postavljen v padec in v vsta¬ jenje mnogih v Izraelu, In v znamenje, kteremu se bo zoper govorilo. In tvojo lastno dušo bo meč presunil, da se misli razodenejo iz mnogih sere. In je bila prerokinja, Ana, Fanuelova hči, iz Aser- 62 jevega roda: ta je bila zelo v letih., in je po svo¬ jem devištvu živela s svojim možem sedem let. Ia ta vdova je bila pri štiri in osemdesetih letih, ktera ni šla od tempeljna, in je s postom in mo¬ litvami noč in dan Bogu služila. Ia ona je ravno tisto uro tje prišla, in je Gospoda častila, in od njega govorila vsem, kteri so čakali Izraelovega odrešenja. In ko so vse dopolnili po zapovedi Gospodovi, vernili so se v Galilejo, v svoje mesto Nacaret. Dete pa je rastlo in močno prihajalo, polno modrosti, in Božja milost je bila v njem. Zakaj sta se čudila Jožef in Marija? Čudila sta se, da je usmiljeni Bog Jezusa tako čudo¬ vito razodel po nebeških in zemeljskih pričah pravičnemu Simeonu, ubogim pastiijem in drugim ljudem, ki so tako lepe reči o Detetu govorili. Kako je Simeon Jožefa in Marijo blagoslovil? Simeon je srečo voščil Jožefu in Mariji, da sta bila vredna to Dete v tempelj prinesti, pa tudi sam se je razve¬ selil in Boga hvalil, da je videl Odrešenika. Kako je bil Jezus mnogim v padec? Jezus Kristus je v padec ali v pogubljenje tem, ki so slišali njegove nauke, pa so jih zavergli; tem, ki so spre¬ jeli njegovo vero, pa po nji niso živeli in tudi tem, kteri ponujenih gnad niso hotli sprejeti ali ž njimi niso delali. Kristus ni kriv, da se pogubijo; kriva je le njih terdo- vratnost in oterpnost. Vsi ti ne bi imeli tolikega greha, ko bi Jezus ne bil prišel, ne bil učil, in niim ne bil ponujal svojih gnad. (Jan. 15, 22.) Kterim je Jezus v vstajenje ali zveličanje? Tistim, kteri njegovo vero sprejmejo in po nji živijo. Kako je bil Jezus znamenje , kterim se je zopergovorilo ? To. se je zgodilo, ko so Judje in neverniki Kristusa za¬ ničevali m zavergli; to se pa še zdaj godi, ker po nauku sv. Beinaida napuhnjeni nasprotujejo njegovi ponižnosti, 63 'lakomneži njegovemu uboštvu, požresn in nezmerni njegovi treznosti, lenuhi njegovemu trudu in njegovi gorečnosti v molitvi. Tako se razodevajo misli mnogih sere, to je, po tem se da spoznati, da so nekteri kristjani le po imenu, v svojem djanji pa Kristusa tajijo. Kako je Manjino dušo meč presunil ? Simeon je s temi besedami Mariji napovedal, da bo morala veliko žalost preterpeti. Njena dušna bridkost bo tako velika, kakor da bi oster meč prebodel njeno materno serce. Dopolnile so se te besede posebno takrat, ko je vidila svojega ljubega Sina, kakor razbojnika na križu viseti in umi¬ rati. Premišljevavši to žalost blažene Matere Marije sv. Bona¬ ventura izdihne: „ Nikoli ni bilo veče žalosti, ker nobena mati ni tolikanj ljubila svojega otroka.“ Kaj se še učimo iz tega sv. evangelja? 1. Vdove se učijo, kako imajo po zgledu sv. Ane Bogu služiti s postom in molitvijo. „Zakaj vdova, ktera v sladnosti živi, je živa mertva.“ (I. Tim. 5, 6.) 2. Stariši se učijo, da ni zadosti, če svojim otrokom le skerbijo za rast na truplu in za premoženje ali časno srečo; temveč naj skerbijo, da se otroci v keršanskem nauku podučijo, spodobno živijo in dopadajo Bogu in ljudem. Nauk od blagoslova ali žegna. „Simeon jih je blagoslovil." (Luk. 2, 34.) Kaj pomeni beseda: blagosloviti ali žegnati? Beseda: „b 1 a g o s 1 o vit i“, pomeni, komu kaj dobrega storiti ali voščiti. V pervem pomenu zamore le Bog blago¬ sloviti, ker nam le Bog zamore vse dobro podeliti na duši in na telesu. Blagosloviti v drugem pomenu zamorejo tudi angelji in ljudje, kedar kaj dobrega komu želijo ali voščijo. Starši blagoslovijo svoje otroke, kedar gredo od hiše, stopijo v zakon, ali pa kedar so sami na smertni postelji; želijo in prosijo jim od Boga vso srečo, vse dobro. Ali tudi sveto pismo omenja takih blagoslovil? Da, celo večkrat! Angelj je blagoslovil Jakoba; . (I. Moz. 32, 29.) Jakob je blagoslovil Jožefova sinova: Efrajma 64 in Manasseta; (I. Moz. 48.) in posebno Judata, svojega sina. (I. Moz. 49.) Melkizedek je blagoslovil Abrahama. (I. Moz. 14, 19.) Rebeko so blagoslovili njeni bratje. (I. Moz. 24, 60.) Ali je dobro, da starši blagoslovijo svoje otroke? Gotovo je dobro, kajti Bog večkrat usliša blagoslovila starišev. Vidi se to na Izaku, kteri je svojega sina Jakoba, in na Jakobu, ki je svoje sine blagoslovil. Žalibog je pa tudi resnično, da pravični Bog hudo tepe otroke, ktere so stariši prekleli. Sveti Duh govori: „ Očetov blagoslov uter- duje otrokom hiše, materna kletev pa jih do tal podera. 44 (Sirah. 3, 11.) Ktero moč imajo cerkvena blagoslovila? Veliko moč imajo cerkvena blagoslovila, ker mešniki blagoslavljajo kot služabniki svete cerkve v zaupanji v Jezusovo neskončno zasluženje, v imenu in z močjo presvete Trojice, ktera se pri vsakem blagoslovilu imenuje in kliče. Zato naj se cerkvena blagoslovila visoko spoštujejo. Po¬ sebno dobro je, ako stariši svojim otrokom prosijo blago¬ slova, če kteri mešnik pride v hišo; tudi Jezus je klical: „Pustite otročičem k meni! 44 in je blagoslovil otroke, ki so jih matere k njemu prinesle. Zakaj dd sv. cerkev blagoslovljati vodo, sol, kruh, me¬ sovje i. t. d. Zato: naj bi jih verni s pobožnim sercem rabili in uži¬ vali, in naj bi po njih bili rešeni vsega zlega in napolnjeni z nebeškim blagrom. To pa dela po zgledu Kristusovem, ki je tudi blagoslovil kruhe in ribe in jih je s tem čudo¬ vito pomnožil. (Mark. 6, 41.) Sveti Pavl določno uči: „Vsaka stvar Božja je dobra in nič se ne sme zavreči, kar se z zahvaljenjem užije; posvečena je namreč po besedi Božji in po molitvi. 41 (I. Tim. 4, 4—5.) Kako se morajo rabiti blagoslovljene reči ? Z blagoslovljenimi rečmi gre spoštljivo ravnati, ker so nekako Bogu posvečene. Kedar jih rabimo, moramo terdno zaupati v njih moč in Božjo pomoč, ker so nam vselej dobre iu koristne, čeravno se ne godi vselej po naši volji in po naših željah. 65 Kaj deli blagoslov Božji ? Blagoslov Božji koristi duši in telesu, na blagu in pre¬ moženji. Duši podeli veselje in moč, dobro storiti, grehov se varovati; telesu pomaga, da grejo dela in opravila dobro in gladko od rok. Blagoslov Božji množi blago in premo¬ ženje in ga škode obvaruje. Zato pravi prislovica: „ Na Božjem žegnu je vse ležeče.“ Prizadevajmo si zaslužiti Božji žegen s pravičnim in pobožnim življenjem. „ Gospodov blagor je nad glavo pravičnega.*' (P/ egov. 10, 6.) Z dih Ij e j. Nagibaj, o Jezus, novorojeni Zve¬ ličar! naša serca, spolnovati tvoje nauke, da ne bi bil nam v padec; kajti veliko boljši bi nam bilo, da nikdar ne bi bili spoznali pota pravice, kakor da po spo¬ znanji zopet od njega odstopimo. (2. Petr. 2, 21.) Novega leta dan. Zakaj se te dan tako imenuje? Ker se te dan začne solnčno leto, kakor se cerkveno leto začne z adventom ; toraj je pervi dan novega, sclnč- nega leta. Česa nas opominja novega leta dan? Pervi dan novega leta je praznik Gospodov in nas opominja, naj novo leto, ktero ravno te dan nastopimo, Bogu darujemo in Njega milosti prosimo, da bi mogli to leto začeti in dokončati Bogu na čast in našim dušam v zve¬ ličanje. Kako moramo novo leto začeti? Začnimo ga vselej s hvaležnim, pobožnim sercem. Spo¬ minjajmo se hvaležno vseh dobrot na duši in telesu, ktere smo v minulem letu prejeli po Božji dobrotljivosti; priporo¬ čimo se presveti Trojici tudi za novo leto in upajmo, da nam usmiljeni Oče nebeški tudi v novem letu svojih darov ne bo odrekel. Obljubimo, da bomo v novem letu Bogu zvestejši služili, zamude in pregrehe starega leta pa, kolikor mogoče, popravili. Slov. Gofine. 5 66 Zakaj si k novemu letu srečo voščimo ? To storimo iz keršanske ljubezni, ktera je naša največa zapoved. Nihče ne vč, kaj novo leto prinese, ali žalost in nesrečo, ali veselje in srečo ; keršanska ljubezen nam pa ve¬ leva, da svojemu bližnjemu vse dobro voščimo in od Boga prosimo. Naša voščila naj pridejo iz dobrega serca in naj so resnična, sicer bi bili hinavci. Česa nas danes cerkev opominja? Cerkev nas opominja, da je bil Jezus danešnji dan po po¬ stavi stare zaveze, kteri se je prostovoljno podvergel, obrezan in Jezus imenovan. Kaj je kila obreza? Obreza je bila zunanje znamnje stare zaveze, ktero je Bog že Abrahamu zapovedal kot znamnje izvoljenega ljudstva. Po obrezovanji so se ljudje stare zaveze med izvoljeno ljudstvo sprejemali, kakor se v novem zakonu po sv. kerstu spreje¬ majo v keršansko cerkev. Komu je Bog dal pervemu postavo obrezovanja? Abrahamu, očaku, je Bog dal pervemu to postavo v znamnje zaveze, ktero je Bog ž njim sklenil, in obljub, ktere je Bog dal njemu in njegovemu zarodu. (I. Moz. 17, 10.) Ali je zapoved, obrezovanja tudi v novem zakonu veljavna ? Gospod Jezus Kristus je v novem zakonu preklical za¬ poved obrezovanja, ker je na mesto obrezovanja postavil sv. kerst. Telesnega obrezovanja ni več treba, pač pa nam je treba na duši se obrezovati. Kaj pomeni obrezovanje na duši? Obrezovati se na duši pomeni, krotiti počutke svojega trupla in zatirati hudo poželjenje svojega serca; to je po¬ trebno za dušno življenje. Telesno obrezovanje ni bilo brez bolečin, tudi dušno obrezovanje boli, včasih še bolj, kot te¬ lesno. Zatorej prosimo danes od Jezusa gnado, da bomo zamogli na duši se obrezovati in takole molimo: Molitev. O ljubi Jezus! priserčno se Ti za¬ hvalim, da si danes pri svojem obrezovanji pervi- 67 krat za me svojo kri prelil; dodeli mi gnado, iz ljubezni do Tebe obrezovati svoje oči, ušesa, usta in roke, da ne bom kaj nečistega ali nespodob¬ nega gledal, poslušal, govoril ali otipal in vsake krivice se varoval. Amen. Vhod sv. meše, kakor pri III. mesi o Božiču. (Str. 55.) Cerkvena molitev. O Bog, kteri si po rodovitnem devištvu svete Marije človeškemu rodu dodelil dar večnega zveličanja, dodeli prosimo, da nje priprošnjo za nas občutimo, po kteri nam je došla sreča, prejeti življenja Začetnika, (Gospoda našega, Jezusa Kristusa, tvojega Sina, kteri s Tebo živi in kraljuje i. t. d. Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Tita 2, 11—15. Preljubi! prikazala se je milost Boga Zveličarja na¬ šega vsem ljudem, ktera nas uči, da se odpovejmo hu¬ dobiji in posvetnim željam, ter trezno, pravično in bo¬ gaboječe živimo na tem svetu in čakamo zveličanskega upanja in častitljivega prihoda velikega Boga in Zveli¬ čarja, našega Jezusa Kristusa, kteri je dal sam sebe za nas, da bi nas rešil od vse krivice in sebi očistil prijetno ljudstvo, vneto za vse dobro. To govori in opominjaj v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Evangelje sv. Lukeža 2, 21. Tisti čas, ko je bilo osem dni dopolnjenih, da je bil otrok obrezan, mu je bilo dano ime Jezus, ktero je bilo imenovano od angelja, preden je bil spočet v maternem telesu. 5 * 68 Zakaj je Jezus na osmi dan po svojem rojstvu hotel ob¬ rezan biti? Obrezovanje se je po Mozesovi postavi godilo osmi dan po rojstvu. To postavo je Jezus spolnoval, dasiravno ji ni bil pedveržen in nam daje lep izgled pokorščine do cerkve in njenih zapoved. Dokazal je pa tudi svojo preveliko ljubezen do nas, ker je že pri začetku svojega življenja, v najpervi mladosti, hotel za nas svojo kri preliti; učil nas je, da je prišel na svet, nas oprat in očistit v svoji kervi. Zakaj je bil Jezus imenovan? „Jezus“ pomenja to, kar Zveličar, Odrešenik. To ime že nas vedno opominja, da nas je Jezus odrešil, da nam je po njem zveličanje došlo. Zalo je ime Jezus sveto, častitljivo in krepko ime, v kterem samem zamoremo zveličani biti. (A P . dj. 4, 12.) Kakšno moč ima sladko ime Jezus? Sladko ime Jezus ima čudovito moč. Jezus je rekel aposteljnom: „Kteri verujejo, pojdejo ta znamnja za njimi: v mojem imenu bodo hudiče izganjali, nove jezike govorili, kače prijemali, in ako kaj strupeaega pijejo, jim ne bo škodovalo; in na bolnike bodo roke pokladali in bodo zdravi.“ (Mark. 16, 17 — 18.) Sv. Peter je hromemu pred tempeljnovimi vrati rekel: „V imenu Jezusa Kristusa vstani in bodi; in je poskočil in , bodil. “ (Ap. dj. 3, 6, 8.) Obljubil nam je tudi Jezus, da bo nam storil, karkoli bomo Očeta, prosili v njegovem imenu. (Jan. 14, 13.) Dobro in koristno je, klicati v sladko ime Jezusovo, zlasti v nadlogah in skušnjavah, posebno pa v skušnjavah zoper čistost in ako smo bili tako nesrečni, da smo v greh privolili in padli. Sv. Lavrencij Justin uči: „Kdor ne more obuditi prave, resnične grevenge nad svojimi storjenimi grehi, naj se spomni sladkega, krotkega, terpečega Jezusa, naj kliče goreče in zaupljivo njegovo sveto ime; zares njegovo serce bo gi¬ njeno in poboljšano. 11 Kako se mora izrekati sladko ime „ Jezus “ ? Izrekujmo sladko ime Jezus vselej ponižno in po¬ božno, pa tudi z živo vero in s terdnim zaupanjem; kajti 69 sv. apo3telj uči: „V imenu Jezusovem se vsako koleno pri¬ pogne teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo.“ (Fil. 2, 10.) Hudo se pregrešijo, ki to sveto ime po nevrednem in nepotrebnem pri vsaki priložnosti kličejo in izgovarjajo. {II. Moz. 20, 7.) Kdo je Jezusu ded ime? Bog sam je dal Jezusu to ime, ker je po angelju Ga¬ brielu Jožefu in Marin ukazal dati Sinu to ime. (Mat. 1, 21, Luk. 1, 31.) Pobožna molitev k Jezusu v raznili potrebah. O presladki Jezus, tolažnik žalostnihI Tvoje ime je, kakor razlito žlahtno olje; Ti od¬ pravljaš dušno slepoto in ozdravljaš dušne bolezni. O preljubeznivi Jezus! Ti nasituješ in napajaš lačne in žejne pravice. O Jezus ! pravi dušni zdravnik, bodi meni Zveličar in ozdravi rane moje uboge duše. O Jezus! prebivališče vsem, ki so v nad¬ logah, varuj me v mojih skušnjavah. O Jezus! Oče ubogih, bodi meni krušni Oče. O Jezus! veselje angeljev, tolaži me v moji bridkosti. O Jezus! naše edino upanje in zavetje, pomagaj meni v bridki uri moje smerti; zakaj „nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v kterem bi mogli zveli¬ čani biti, w kakor le Tvoje presveto ime, o Jezus! (Ap. dj, 4, 12.) Opomin sv. aposteljna Pavla. Sveti Pavl uči: „V imenu Jezusovem se pripogne vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo." (Fil. 2, 10)in: „Yse, kar koli delate z besedo ali v djanji, vse sto¬ rite v imenu Gospoda Jezusa Kristusa." (Kol. 3. 17.) Pecimo toraj s svetim Gregorijem Nancijančanom: Jz ljubezni do Tebe, o Jezus! vstanem, iz ljubezni do 70 Tebe delam, iz ljubezni do Tebe, o Jezus! se Dežem, ker Ti me vodiš s svojo roko." Pristavimo še: »Iz ljubezni do Tebe, o Jezus! jem in pijem; iz ljubezni do Tebe, o Jezus! govorim in se trudim; iz ljubezni do Tebe, o Jezusi terpim vročino in mraz. “ Tako se navadimo vse storiti v imenu Jezusovem in naša dela bodo Bogu prijetna in dopadljiva. Molitev za novo leto. O Gospod Bog, Oče nebeški! Oče milosti in Bog vsake tolažbe! iz celega serca se Tebi zabvaljujemo, da si nas od dneva našega rojstva tako čudovito obranil in do tega novega leta milostljivo obvaroval v mnogo¬ terih nevarščinah. — Prosimo Te po tvojem ljubem Sinu in po sv. kervi, ktero je danes pri obrezo¬ vanji pervikrat prelil, odpusti nam vse, kar smo preteklo leto pregrešili zoper Tvoje zapovedi in za¬ služili Tvojo pravično jezo. Preponižno Te prosimo, obvaruj nas vseh grehov in vsake nesreče na duši in na telesu. Dodeli, da bodo od danešnjega dneva do naše smerti vsi naši počutki in naše misli, besede in naša djanja, ktere Ti zdaj darujemo, vselej po tvoji Božji volji. Daj nam slednjič , v pravi veri srečno umreti, in priti v Tvoje kraljestvo, kjer je en sam dan boljši od tisučerih na zemlji, da bomo imeli tam večno novo leto. Amen. Nedelja po novem letu, Vbod svete meše, cerkvena molitev in berilo, kakor v nedeljo pred novim letom. (Stran 60.) 71 Evangelje sv. Matevža 2, 19—23. Tisti čas, kedar je bil Herodež umeri, glej! se je angelj Gospodov Jožefu v spanji prikazal v Egiptu, rekoč: „Vstani, in vzemi dete in njegovo- mater in pojdi na Izraelsko zemljo, zakaj pomerli so, kteri so detetu po življenji stregli. In je vstal, in vzel dete in njegovo mater, in je prišel na Izraelsko zemljo. Ko je pa slišal, da Arhelaj kra¬ ljuje v Judeji namesti Herodeža, svojega očeta, se¬ je bal tje iti; in v spanji opomnjen se je uganil na Galilejsko. In je prišel in prebival v mestu, kte- remu je ime Nacaret, da se je dopolnilo, kar je; govorjeno po prerokih, da bode Nacarejec ime¬ novan. Nauki iz e v a n g e 1 j a. 1. Herodež, ki je preganjal Božje dete in dal umoriti nedolžne otroke, je umeri. Bog ga je udaril z grozno boleznijo; skoraj tri leta so ga červi živega jedli. Smert njegova je bila strašna in nesrečna, zgubil je kraljestvo in dušo; — smert hudob¬ neža je grozna! Smert torej tudi mogočnim tega sveta ne prizanaša in jim je tčm britkeja, čim več morajo za¬ pustiti, čim več imajo krivic na svoji vesti. — Ysa po¬ svetna čast in sreča je kratka, nestanovitna, minljiva, in nespameten je, kdor zavoljo nje svojo dušo zgubi. Učimo se torej keršanske modrosti, usmilimo se svojih duš in ne delajmo greha, ne za celo kraljestvo, niti za ves denar celega sveta! 2. Bog kliče Jožefa, Marijo in njeno Dete iz Egipta nazaj, ker je nevarnost že minula. Tako čuje Bog nad svojimi ljubljenci, nad pravičnimi. On pripušča, da ter- pijo bolezni, nesreče, krivice, celo preganjanje, vendar ne pripušča, da bi vtonili; ob pravem času jih reši. „ Go¬ spodove oči gledajo v nje, ki se ga boje; in v nje, ki upajo v njegovo milost, da njih duše smerti reši in jih živi v lakoti." (Ps. 32, 18—19). Zaupajmo v Boga in 72 bodimo poterpežljivi: »Pcterpežljivost vam je potrebna, da Božjo voljo storite in dosežete obljubo. u (Hebr. 10, 36.) 3. Jožef je precej vbogal, ker je v Boga terdno zau¬ pal. Šel je tedaj nazaj v domačo deželo, pa ne v Judejo, kjer je bil kralj Arbelaj, Herodežev sin, temuč na Gali¬ lejsko, ker se ni hotel prederzno podati v nevarnost. Po tem zgledu bodimo tudi mi previdni, kolikor nam do¬ pušča sveta vera, in pokorščina do Boga. Tudi Jezus se je sovražnikov ogibal, dokler ni prišel odločeni čas nje¬ govemu terpljenju. In aposteljni, sveti Atanazij in drugi svetniki so ravno tako delali, ker ni pripuščeno, skušati Gospoda svojega Boga. (Mat. 4. 7.) Boga skušamo, če svojo dušo ali svoje življenje prederzno v nevarnost po¬ stavljamo. 4. Bil je Jezus Na c ar e j ec imenovan, ker je v mestu Nacaret bival do svojega tridesetega leta. Po tem se je dopolnilo, kar so preroki napovedali, da bo Mesija Na- carejec imenovan. Galileje! in posebno Nacarejci so bili od Judov zaničevani; tudi v tem pomenu se je dopolnilo prerokovanje prerokov, ker je bii tudi Jezus od Judov zaničevan. Ne bojmo se zaničevanja zavoljo vere ali Je¬ zusa, ker smo učenci Jezusa Nacarejca! Praznik častitega razglašenja Gospodovega ali svetil\ trelv kraljev god. Kaj pomenja te god? Te god je obletni spomin, da so tri modri ali kralji prišli iz Jutrovega v Betlehem, ktere je vodila lepa zvezda, ki se je na nebu prikazala. Blizo Betlehema v eni Malici so našli Božje dete, in so ga molili ter mu darove darovali. 73 Zakaj se temu prazniku pravi „Epiphania“ in JRazgla- šenje Gospodovo? Epiphania je gerška beseda in pomenja slovenski: pri¬ kazanje; zato se te god ruski imenuje: „Bogojavljenje slovenski pa: „Razglašenje,“ ker se je te dan Gospod trikrat o raznih časih razglasil kot pravega Boga. Kedaj se je godilo to trojno razglašenje? Pervokrat se je zgodilo, ko se je Kristus svetim trem kraljem v Betlehemu prikazal: drugokrat, ko je Janez Kristusa kerstil v reki Jordan in je sam Oče ne¬ beški razglasil: „Te je moj ljubi Sin, nad kterim imam dopadenjetudi sveti Duh se je prikazal v podobi goloba in razodela se je sama presveta Trojica. Tre tj o kr at se je dogodilo pri ženitbi v Kani Galilejski, kjer je Jezus svojo Božjo moč razodel ko je vodo v vino spremenil. Po teh prigodbah se je Jezus, ko pravi Bog in Mesija svetu razglasil; zato se te god imenuje : „R a z g 1 a š e n j e Go¬ spodov o.“ Kako se je moglo vse to zgoditi en in isti dan? Zgodilo se je to en in tisti dan, šestega januarja ali prosenca, toda ne v istem letu. To nam spričuje katoljška cerkev, ko v dnevnih urah tega godu veselo poje: „ Častimo te dan, ki ga slavijo trije čudeži: „danes je zvezda modre pripeljala k jaslicam; danes je bila voda v vino spreme¬ njena pri ženitnini; danes je hotel Kristus od Janeza kerščen biti, da bi nas zveličal. (Antiph. ad Magnificat.) Vhod svete meše se glasi: „Glej pride gospodovavec, Gospod: v njegovi roči je kraljestvo, moč in gospodarstvo. (Malah. 3.) „Bog! daj kralju svojo sodbo, in svojo pravico kralje¬ vemu sinuJ (Ps. 71, 1.) Cerkvena molitev. O Bog, ki si danešnji dan svojega Edinorojenega ajdom po zvezdi, vodi¬ teljici razodel, dodeli milostljivo, da pridemo mi, ki smo Tebe po veri spoznali, tudi do gledanja Tvo¬ jega veličanstva; po ravno temGospodu našem, Jezusu Kristusu, Sinu Tvojem i. t. d. 74 Berilo iz Izaija preroka 60 , 1—6. Vstani Jeruzalem! bodi razsvetljen, ker pride tvoja luč in Gospodovo veličanstvo nad teboj izhaja. Zakaj glej, tema pokriva zemljo in mrak ljudstva; nad teboj pa se bo Gospod prikazal, in njegova čast se bo v tebi videla. Narodi bodo pii tvoji luči bodili in kralji v svetlobi, kfcera tebi vzhaja. Vzdigni okrog svoje oči, in poglej, vsi se ti zbirajo in k tebi dohajajo ; tvoji sinovi bodo od daleč prišli, in tvoje hčere od strani vstajale. Takrat boš vidil in boš poln veselja, in tvoje serce se bo čudilo in razširjalo, ko se bo spreobernila k tebi primorska množica, ko moč narodov k tebi pride. Kamele te bodo, kakor povodenj, zagernile, dromedarji iz Madijana in Efe; vsi bodo prišli iz Sabe, ter bodo prinesli zlata in kadila, in bodo hvalo Gospodovo oznanovali. Razlaga. Prerok Izaija napoveda Jeruzalemu, da se mu bliža Mesija in da se nad njim vzhaja veličanstvo Gospodovo. — Kedar bodo druga ljudstva še v zmoti in nevednosti, prikazal se bo nad njim Gospod; — narodi in kralji se bodo k pravi veri spreobernili in hodili s svo¬ jimi darovi v Jeruzalem, slavo Gospodovo oznanovat, njega molit. To prerokovanje Gospodovo se je dopolnilo pervo- krat ravno danešnji dan, ko so prišli modri iz Jutrovega, Mesija iskat, ter so ga v Betlehemu našli in molili. Zahvalimo se Kristusu, da je nas po svetih treh kraljih poklical k pravej zveličanskej veri in recimo s pre¬ rokom Izaijem: „Hvalite, nebesa, in raduj se, zemlja; gore, pojte hvalo; ker potolažil je Gospod svoje ljudstvo, in se usmilil svojih revežev. 8 (Iz. 49, 13.) Evangelje sv. Matevža 2, 1—12. Iveclar je bil Jezus rojen v Betlehemu na Ju¬ dejskem , v dnevih kralja Heroda, glej! so prišli 75 modri iz Jutrovega v Jeruzalem, rekoč: Kje je kralj Judov, ki je rojen? Zakaj videli smo nje¬ govo zvezdo na Jutrovem, in smo prišli ga molit. Herod kralj pa, to slišati, se je prestrašil in ves Jeruzalem ž njim. In je sklical vse velike duhovne in pismarje ljudstva, in jih je izpraševal, kje bi imel Kristus rojen biti. Oni pa so mu rekli: V Betlehemu na Judejskem; zakaj tako je pisano po preroku: In ti Betlehem, zemlja Judova, nisi ni¬ kakor narmanjši med vojvodi Judovimi; zakaj iz tebe bo prišel vojvoda, kteri bo vladal moje ljudstvo Izrael. Tedaj je Herod modre skrivaj poklical, in jih je skerbno izpraševal za Čas, v kterem se je jim zvezda prikazala. In jih je poslal v Betlehem, ter je rekel: Pojdite in skerbno poprašujte po detetu, in kedar ga najdete, pridite mi nazaj povedat, da tudi jaz grem in ga molim. In ko so bili kralja zaslišali, so šli; in glej! zvezda, ktero so vidili na Jutrovem, je pred njimi šla, dokler ni prišla in zgorej obstala, kjer je bilo dete. Kedar so pa zvezdo ugledali, so se silno obveselili. In so šli v hišo, in so našli dete z Marijo njegovo materjo, ter so (predenj) padli in ga molili (tukaj se poklekne) ; in so odperli svoje zaklade, in mu darovali zlata, ka¬ dila in mire. In ko so v spanji odgovor prejeli, ne vračevati se k Herodu, vernili so se po dru¬ gem potu v svojo deželo. Zakaj sv. evangelj posebno povdarja: „ Glej prišli so modri iz Jutrovega ?“ S tem naznanja veselje, ker se je dopolnilo preroko¬ vanje Izaijevo: „Malikovalsko ljudstvo, ki je hodilo po temi (nevere), je ugledalo veliko luč.“ (Iz. 9, 2.) Zahvalimo se Bogu, da nas je poklical k pravej veri, zakaj ti modri ali kralji so bili pervi izmed ajdov poklicani k veri v Jezusa Kristusa. (Iz. 55, 5.) 76 Kaj je modre nagibalo podati se na tako daljni pot, Zveličarja iskat? Nagibala jih je zvezda, ktera se jim je prikazala po Božjem sklepu na nebu; Bog jih je pa tudi znotraj raz¬ svetlil, da so razumeli, kaj ta zvezda pomenja, tako uči sv. Leon papež. Od svetih treh kraljev, ki so Božji glas tako hitro poslušali in se brez odloge podali na daljni, težavni pot, učimo se tudi mi, poslušati in hitro v bogati, kedar Bog nas kliče. — Modri so po Jeruzalemu skerbno in brez strahu popraševali po novorojenem kralju; poprašujmo tudi mi skerbno in brez strahu po tistih rečeh, ki nam služijo v zveličanje. Zakaj je Herodež se prestrašil in Jeruzalem z njim? Herodež je imel hudo vest, in huda vest nikdar po¬ koja nema, celo pred senco se trese, kakor nam priča Go spod Bog sam: „Hudobni nemajo miru. (Iz. 57, 21.) Pre¬ strašil se je ves Jeruzalem, to je, nekteri Jeruzalemčanje so se prestrašili, ker so bili priverženci Herodovi, drugi so se tresli zavoljo svojih grehov, ker je bilo o Mesiji prerokovano, „da bo revne sodil po pravici in se bo poganjal za krotke na zemlji: hudobnega pa bo usmertil s sapo svoiih ustnic.“ (Iz. 11, 11.) Zakaj se je modrim skrila zvezda, ko so pri Herodu popraševali po novorojenem kralju? _ S tem nam Bog kaže, da on svojega razsvetljenja in svoje pomoči tem odteguje, ki se preveč zanašajo na svojo pamet in na ljudi. Zakaj se je zvezda kraljem zopet prikazala, ko so o Heroda šli? S tem nas opominja, da nam je Božja pomoč bliže kedar nas zapušča človeška pomoč. Iščimo ga torej, ko J lehko najti in kličimo ga, dokler je blizo. (Iz. 55, 6.) Zakaj je Herodež sklical više duhovne in pismarje? Božja previdnost ni hotla, da bi tri kralji postav Božjo sprejeli iz kraljevih ust, temuč od duhovnov. „Di hovnove ustnice naj ohranijo učenost in postava naj se išč iz njegovih ust.“ (Mal. 2, 7.) Bog je to reč tako vredil, n: 77 bi tudi Herod in duhovni zvedeli, kje in kedaj bo Mesija rojen, da zavoljo svoje nevere izgovora ne bi imeli. Gorje temu, ki postavo vč, in je ne spolnuje ! Zakaj je rekel Herodeš, da hoče tudi on iti, dete molit? Bil je nesramen, prekanjen hinavec. Njemu ni bilo mar dete spodobno počastiti, temuč v svojem nečloveškem sercu je sklenil, ga umoriti. S prijaznimi, prihlinjenimi besedami je prikrival svojo kervožejno grozovitnost. — Tako delajo vselej in povsod zapeljivci, ki hočejo nam dušo umo¬ riti. Pridejo k nam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grab- Ijivi volkovi; pred njimi nas je Jezus posebno svaril. Kaj je tri kralje nagibalo, da so pred detetom padli na kolena ter ga molili? Luč gnade Božje jih je znotrajno razsvetlila, da so v revnem detetu spoznali pravega Boga, čs ravno na njem in njegovi materi niso videli nobenega bogastva, niti ve¬ ličanstva. Kako osramotijo one nesrečne brate in prevzet- neže, ki zapeljani po krivi veri ali po napuhu nočejo spo¬ znati niti moliti Jezusa v presvetem Eešnjem telesu! Zakaj ne hi mogel tisti Bog, ki je v podobi deteta se prikazal, pričujoč biti v podobah kruha in vina? Zakaj so mu darovali zlata , kadila in mire? Na Jutrovem je bila in je še navada, pred kralji in mogočnimi na kolena padati in jim darove darovati. Po tej šegi so se ravnali tri kralji, in so prinesli seboj darove, ker so menili, da. bo Mesija mogočen kralj ali kraljevsk sin. Z zlatom so ga počastili kot kralja, s kadilom so ga molili kc t pravega Boga, z miro so spoznali v njem tudi umerljivega človeka. Bogata darila pa kažejo , da so bih ti trije možje bogati; mi pravimo, da so bili trije kralji in jih kličemo : Gašper, Melhior, Baltazar. Kako zamoremo tudi mi Jezusu enake darove darovati? Na mestu zlata darujmo njemu resnično ljubezen; na mesto s kadilom počastimo in molimo ga s pravo pobožnostjo; na mestu da mu prinesemo mire, mertvimo svoje hude na¬ gone, zatrimo svoje pregrehe. Zakaj so sv. trije kralji m druaem potu vernili se domu ? Ker jih je sam Bog opomni >, naj se ne vračajo k He¬ rodu. Tako Bog vsakega človeka po opravljeni spovedi opo- minja, naj se ne vrača nazaj v svoje pregrehe , temuč na drugem potu pokore naj ostane. Ktero pobožnost naj danes opravimo? Zahvalimo se Bogu, da nas je poklical po svojem usmi¬ ljenji v edino pravo, zveličavno vero in cerkev, kakor je kralje iz Jutrovega poklical in k Jezusu pripeljal. Molimo tudi za tiste, ki še hodijo v temi nevere ali živijo v zmotah krive vere, naj bi tudi oni začeli Jezusa iskati in naj bi prišli k luči prave vere in cerkve. Molitev. Prosimo Te, o Gospod! razsveti naše duše s tisto lučjo, ktera je svetila modrim, da Te iščemo z deli, ki so tebi prijetna, in spoznamo, kaj nam je storiti in kaj je prav, po Jezusu Kristusu, ki je prava luč. Amen. Perva nedelja po sv, treh kraljih, Naj bi vsi molili Božje dete opominja cerkev v početku sv. meše z besedami sv. pisma: „Videl sem na visokem prestolu sedeti moža, kterega moli množica angeljev in mu enoglasno prepeva slavo : Glej! ime njegovega vladarstva je večno. 1 ' „Ukajte Bogu vse dežele, služite Gospodu v veselji. 11 (Ps. b9.) Cerkvena molitev. Prosimo, o Gospod! spolni z nebeško milostjo želje ljudstva, ki ponižno prosi, da spozna, kaj je storiti, in da zamore, kar spozna, storiti; po Gospodu našem, Jezusu Kristusu i. t. d. Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov. 12,1—5. Bratje! prosimo vas pri usmiljenji Božjem, da dajte svoja telesa v živ, svet in Bogu dopadljiv dar, da bo Yaša služba po pameti. In ne ravnajte se po tem svetu, temuč ponovite se s ponovljenjem svojega duha, da pre¬ iskujete, kaj je dobra, dopadljiva in popolna volja Božja. 79 Zakaj po milosti, ki mi je dana, rečem vsim, kteri so med vami: Nikar bolj modrovati, ampak modrovati, kar je prav, kakor je Bog slehernemu podelil mero vere. Zakaj, kakor imamo v enem telesu veliko udov, vsi udje pa nš- majo ravno tistega opravila; tako nas je veliko eno tel6 v Kristusu, slehern pa smo eden druzega udje v Kristusu Jezusu, G-ospodu našem. Razlaga. Judje so po šegah svoje postave Bogu darovali mesovje klavne živine, juncev, ovnov, kozlov, tudi moke in olja; dostikrat so opravljali te darove iz gole navade; — zato njih služba ni bila po pameti. Sv. Pavl pa nas prosi pri usmiljenji Božjem, naj svoja telesa po volji Božji posvečujemo službi Božji kot pameten dar in naj jih ne oskrunjamo z nečistostjo in nezmernostjo. Dalej nas opominja sveti Pavl, naj ne ravnamo svojega življenja po tem svetu, temuč po svoji vesti in volji Božji in nam priporoča ponižnost, ktera je vsem potrebna, svari nas pa pred nepotrebnim modrovanjem. H koncu berila nas opominja, da smo vsi udje enega telesa po ljubezni v Kristusu Jezusu, zatorej naj radi eden drugemu na pomoč pritečemo, kakor svojim lastnim udom, ne le z besedo, temuč z djanjem. V tem se razo¬ deva keršanska ljubezen. (I. Jan. 3, 17.) Kako mmoremo svoja telesa Bogu darovati? Svoja telesa Bogu darujemo, ako jih čista ohranimo in hudo poželjenje iz ljubezni do Boga berzdamo. Učeni Origen pravi: „Kedarkoli ne ustrezamo svojim hudim željam, prinašamo Bogu živ dar n. pr. kedar svoj napuh premagamo ali svojo jezo krotimo, svojo pohotnost berzdamo ali preženemo raztresene misli. — Po nauku sv. Tomaža Akvinskega zamore človek Bogu trojen dar darovati: pervi je dar duha, če pobožno moli; drugi je dar telesa, če se posti in hude nagone mertvi; tretji je dar dobrih del, miloščine i. t. d. Svoje dni je sv. Ciprijan uboge kristjane, ki so bili obsojeni v rudokope in niso mogli vdeleževati se službe Božje, 80 s tem tolažil: naj darujejo Bogu poteitega duha, kar mu bo tudi dopadlo. Zdihljej! O Jezus, svoje telo in svojo dušo Ti darujem v živ dar; svoje hude želje hočem mert- viti, svojega duha poniževati; varuj me, da svojega telesa ne omadežujem z nečistostjo, požrešnostjo in nezmernostjo. Amen. Evangelje sr. Lukeža 2, 42—52. Kedar je bil Je?:us dvanajst let star, šli so nje¬ govi starši v Jeruzalem po navadi praznika. In ko so dnevi pretekli, in so nazaj šli, ostal je mla- deneč Jezus v Jeruzalemu, in njegovi starši tega niso vedeli. Menili so pa, da je pri družini, in šli so dan hoda, in so ga iskali med žlahto in znanci. In ko ga niso našli, vernili so se v Jeruzalem, in so ga iskali. In prigodilo se je, da so ga tretji dan v tempeljnu našli sedeti v sredi učenikov, ki jih je poslušal in popraševal. Vsi pa, kteri so ga slišali, so se čudili nad njegovim umom in nad njegovimi odgovori. In ko so ga vgledali, so se zavzeli; in njegova mater mu je rekla: Sin, kaj si nama tako storil? Glej! tvoj oče in jaz sva te z žalostjo iskala. In jima reče: Kaj je, da sta me iskala? Nista li vedela, da moram v tem biti, kar je mojega Očeta? In ona nista um el a besede, ktero jima je govoril. In je ž njima šel in prišel v Na- caret in je bil jima pokoren. In njegova mati je ohranila vse te reči v svojem sercu. In Jezus je rastel. v modrosti in starosti, in v gnadi pri Bogu in pri ljudeh. Zakaj je dvanajstletni Jezus s Marijo in Jožefom šel v Jeruzalemski tempelj ? i i^ a ? am kil v izgled. —- Mojzesova postava je ve¬ levala. „ 1 i ikrat v letu naj pride vse tvoje moštvo pred 81 obličie Gospoda, svojega Boga na mesto, ki si ga bo iz¬ volil. “ (5. Mojz. 16, 16.) To zapoved je hotel Jezus spolniti in nam izgled dati, naj smo tudi mi Bogu in cerkvi pokorni. Ako se Jezusu ni stožilo tri dni hoda potovati v Jeru¬ zalem, da v ondotnem tampeljnu moli nebeškega Očeta, zakaj bi se mi zbali še mnogo krajšega pota do cerkve, da ondi Boga počastimo in pobožno molimo. Zakaj reče evangelist: „po navadi praznika ?“ Da nas podučuje, naj se tudi mi deržimo vseh pobožnih in lepih navad, n. pr. da molimo angeljsko češčenje zjutraj, o poldne in zvečer, da pred jedjo in po jedi Boga počastimo, prosimo in se mu zahvalimo. Od Marije in Jožefa, ki sta mladenča Jezusa seboj v Jeruzalem peljala, učite se vi starši, da morate svoje otroke, kedar pridejo k pameti, pošiljati k Božji službi in h ker- šanskemu nauku v šoli in cerkvi. Molite ž njimi juternje in večerne molitve; učite jih: „Oče naš, vero, deset Božjih zapoved 11 ; navajajte jih, dobro spovedati se in pobožno prejemati sv. obhajilo, posebno pa lepo obnašati se v hiši Božji. Zakaj je mladeneč Jezus v Jeruzalemu zaostal? Hotel nam je na znanje dati, da je prišel na svet, poveličat svojega nebeškega Očeta in skerbet za naše zve¬ ličanje. Zakaj sta Jožef in Marija Jezusa tako skerbno iskala? Ker sta Jezusa priserčno ljubila. Vedela sta sicer, da bi bil mogel Jezus tudi sam za se skerbeti, vendar sta hotela tudi sama storiti svojo dolžnost. Učimo se torej, kako skerbno naj se varujemo, da Jezusa ne zgubimo po kakem grehu; ako smo ga pa zgubili, prizadevajmo si na vso moč, da ga čim prej zopet najdemo po zakramentu svete pokore. Marija in Jožef sta Jezusa skerbno iskala in sta po njem popraševala. Stariši! imejte tudi vi takšno skerb za svoje otroke in varujte jih, da ne pridejo v slabo tovaršijo; zakaj med hudobnimi se človek spridi; kdor se smole dotika, osmoli se. Slov. Gofine. 6 82 Kaj to pomenja, da sta mladenča v tempeljnu našla, ko je učenike poslušal in jih popraševal? To nas uči, naj si tudi mi prizadevamo, naučiti se, kar nam je potrebno, ter naši duši v blagor in zveličanje; zatorej zvesto poslušajmo pridig in keršanskih naukov. Nikar ne sramujmo se, svojih dušnih pastirjev poprašati, česar sami ne razumemo, ali pa jim odgovarjati, kedar nas kaj vprašajo. Jezus se ni sramoval popraševati in odgovarjati; kaj bi se mi — nevedni in slabi, — sramovali tega storiti. Mno¬ goteri so, — kar je zelo, zelo obžalovati, — tako napuh njeni, da se hočejo rajši pogubiti, kakor da bi kaj popra šali, ker se bojč odkriti svojo nevednost. Zakaj je rekla Marija: „ Sin, zakaj si nama tako storil?“ Rekla je Marija te besede, da bi na znanje dala svojo žalost in svoje hrepenenje po Jezusu, kterega je nad vse lju¬ bila; grajati pa ali Jezusu kaj očitati ni hotela, ker ni bil v ni- čemu kriv. Vedite pa vsi stariši, da ste, pri svojem dušnem zveličanju dolžni, paziti na svoje otroke, ter jih kaznovati, če kaj pregrešnega storijo. Ker veliki duhoven Heli svojih sinov ni kaznoval, udaril je Bog njega; padel je znak s stola in si zlomil vrat. (I. Kralj. 4, 18.) Učimo se pokorščine; varujmo se nepokorščine. („In bil je jima pokoren. “ Luk. 2, 51.) Kristjani! učimo se od Kristusa pokornim biti Božjim in cerkvenim zapovedim, starišem in predpostavljenim. Bo¬ dimo pokorni Bogu, ker je naš najviši Glospod in je pokor¬ ščina njemu ljubša, kot darovi. Cerkvi bodimo, pokorni, ker je naša mati, Kristusova nevesta in jo vodi sveti Duh. Jezus sam je rekel glede ceikve. „Kdor vas (aposteljne in cerkvene predstojnike) po¬ sluša, mene posluša. 11 Staiiše ubogajmo, ker nam to sam Bog zapoveduje in ker nam so stariši za Bogom največi dobrotniki, da celo namestniki Božji. Večna sramota,tistim otrokom, ki se sramujejo svojih lastnih loditeljev la svoje stariše zapuščajo, kedar so v uboštvu ali delati ne morejo. Prav gerdo je, če so otroci nepokorni, ali celo uporni svojim starišem. Božji Sin je bil podložen 83 in pokoren svoji materi in celo svojemu redniku, ki je bil ubog rokodelec. Sv. Duh uči: „Preklet bodi, kdor ne spoštuje svojega očeta in svoje matere;“ (5. Mojz. 27, 16.) še veče gorje pa otrokom, ki svoje stariše zasramujejo in zapuščajo. V starem zakonu je Bog ukazal, razuzdane in neukrotljive otroke s ka¬ menjem posuti. (5. Mojz. 21.) Gnjusoba Bogu in ljudem so otroci, ki svoje stariše tepejo ali jim s tepenjem le žugajo. Bog veli: „Rdor udari svojega očeta ali mater, naj umerje.“ (2. Mojz. 21, 15.) — „Oko, ktero svojega očeta zasramuje, naj krokarji pri potokih izkljujejo in mladi orli požrejo. 0 (Preg. 30. 17.) Gorje tudi njim, ki cerkev zaničujejo, njene postave sprevračajo, njene zapovedi prestopajo. V peklu bodo mo¬ rali hudiča poslušati, ki na zemlji cerkve ne poslušajo. Zakaj „pokorščina je boljša, kakor darovi, in poslušati več, ko darovati mastnih ovnov; ustavljati se, je kakor greh vraževanja in nepokoren biti je kakor hudobija malikovanja. 0 (I. Kralj. 15, 22—23.) Kako je Jezus rastel v starosti, modrosti m milosti pri Bogu in ljudeh? Jezus, večna modrost, ni modrosti dobival po starosti, niti ni rastel v gnadi, kakor drugi ljudje, temuč pred ljudmi je čedalje več razodeval svojo modrost, da so se mu vsi čudili, ker so menili, da je Sin Marije in Jožefa.. Sker- bimo še mi, da rastemo v dobrem; prizadevajmo si, da s starostjo zadobimo več modrosti in pobožnosti in dopadamo Bogu in ljudem. Nauk od prave pobožnosti. („Našli so ga v tempeljnu." Luk. 2, 4(5.) O pravi pobožnosti se žalibog prav mnogi motijo , ker si jo domišljujejo po svojem nagnjenji in svoji domišljavi. Poslušajmo , kaj sv. Frančišek Salesijan o tej reči govori : „Kdor se rad posti, misli, da je že za tega del pobožen, a si ravno svojega jezika ne varuje obrekovanja m opiav janja. Drugi se tudi dozdeva pobožnega, ako dan na an mnogo molitvic narekuje; za hišne in sosede ima pa e gien^e zbadljive besede. — Zopet drugi rad kaj ubogaime podeli, pa njegovo serce vendar ne more dospeti do tolike ct o 'os i, 6 * 84 da bi odpustil svojim razžaluikom.—Uni sicer rad odpušča sovražnikom, toda svojih dolgov ne plačuje, dokler ga ne primora posvetna oblast. — Vsi ti veljajo sploh za pobožne, pa pobožni niso nikakor.“ (Filoteja I. 1.) V čem je toraj prava pobožnost? Sv. Frančišek Salesijan jo tako-le popisuje: „Prava in živa pobožnost, prav za prav ni drugega, kakor resnična ljubezen do Boga, ktera nas nagibuje, dobro, ne samo hoteti, temuč tudi zvesto, urno in pogostoma storiti, da kratko povem, storiti vse, kar Bog od nas tirja.“ (Filot. I. 1.) Poduk. Navadimo se, kedar opravljamo svojo jutranjo ali ve¬ černo molitev, in kedar smo pri sveti meši, Boga tudi spo¬ dobno počastiti in moliti. Opravljajmo te pobožne navade vselej s tem namenom, da dajemo neskončnemu Bogu čast in hvalo, ktera mu gre. Kedar se v cerkvi priklanjamo, po¬ kleknemo, molimo ali pojemo, storimo to vselej z namenom, pred Bogom se ponižati, njemu služiti, njega počastiti. Ve¬ liko zasluženja ima, kdor sam tako dela in tudi druge uči. Zdihljej. O preljubeznjivi Jezus! v svojem dvanajstem letu si hotel, da so Te Tvoji stariši v Jeruzalemu našli in si nam dal izgled ponižne po¬ korščine do njih; dodeli nam, da bomo tudi mi pokorni in Tvojo sveto voljo vsaki čas dopolno- vali. V aruj našo mladino, da se ne pohujša, ne razuzda. Daj modrosti starišem in pomagaj jim, naj svoje otroke v Božjem strahu izrejajo in jim svetijo z lepimi izgledi. Pomnoži v nas ljubezen do sebe, da raji molimo in Božjo besedo zvesteje poslušamo, naj bi se Tvoje sveto ime od nas in v vseli rečeh častilo in poveličevalo, ktero bodi češčeno vekomaj. Amen. 85 Druga nedelja po svetili treh kraljih. V početku sv. meše vabi cerkev vse stvari hvaliti Boga za včlovečenje Božjega Sina. „Vesoljna zemlja naj te moli in ti prepeva: tvojemu imenu naj hvalo poje, Naj viši ! u ..Ukajte Bogu vse' dežele, pojte hvalo njegovemu imenu, dajajte čast njemu v hvalo.“ (Ps. 65.) Cerkvena molitev. Vsegamogočni večni Bog, kteri vodiš nebeške in zemeljske reči; usliši milostljivo ponižne prošnje svojega ljudstva, in do¬ deli svoj mir našim časom; po Gospodu itd. Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov 12,6 —16. Bratje! po milosti, ktera nam je dana, imamo razne darove: ali prerokovanje po meri vere; ali službo v slu¬ ženji; ali, kdor uči, v podučevanji; kdor opominja, v opo¬ minjanji; kdor podeluje, v priprostosti; kdor je čez druge postavljen, v skerbi; kdor usmiljenje skazuje, v veselji. Ljubezen bodi brez hinavščine; sovražite hudo, deržite se dobrega. Z bratovsko ljubeznijo se med seboj ljubite; s spoštovanjem si pridite med seboj naproti. Ne bodite leni v skerbi; bodite goreči v duhu; služite Gospodu; v upanji bodite veseli; v nadlogi poterpežljivi; v molitvi stanovitni; v potrebah svetim podelajte; ptuje radi spre¬ jemajte. Dobro jim voščite, kteri vas preganjajo; bla¬ goslovite in nikar ne kolnite. Veselite se z veselimi; jo¬ kajte z jokajočimi. Bodite ene misli med seboj; nikar si visokih reči ne domišljujte, ampak nizkih se deržite. Razlaga. Sveti Pavl opominja vsakega kristjana, uaj v dobro obrača darove, ktere je prejel od Boga. 86 Komur je podeljena služba, naj jo vestno opravlja, da bode eiikrat pred Bogom obstal. Dalej opominja sv. apostelj, naj se ljubimo med seboj z bratovsko ljubeznijo, in to ljubezen naj skazujemo z milo- serčnimi deli, da gostoljubno sprejemamo popotne in z mi¬ loščino pomagamo tčm, ki so preganjani zavoljo vere. Veli nam tudi, da se veselimo sreče svojega bližnjega, in da žalujemo ž njim, kedarkoli ga zadene nesreča, ravno tako, kakor se veselimo lastne sreče in žalujemo v svoji nesreči. Kaj največ pripomaga, da z bližnjim živimo v bratovski ljubezni ? Sveti Pavl opominja vsakega kristjana, naj v dobro obrača darove, ktere je prejel od Boga. Komur je podeljena služba, naj jo vestno opravlja, da bode enkrat pred Bogom obstal. Nauk za predpostavljene. Ostra sodba čaka tiste, ki mastne službe lovijo zavoljo dobička. Gorje jim, ki se vrivajo v službe, za ktere niso sposobni; še hujše gorje jim, ki imajo sicer dosti sposob¬ nosti, pa svoje službe ne opravljajo po vesti, temuč sodijo in ravnajo po svoji lastni volji, po obrazih in po darovih. Zaradi takih se Bog pritožuje po Izaiji preroku: „Tvoji po¬ glavarji so neverni, pajdaši tatov, vsi ljubijo darove in ho¬ dijo za plačilom, siroti ne prisodijo pravice in vdovina pravda ne pride pred nje.“ (Izaija 1, 23.) Sveti Duh opo¬ minja v bukvah modrosti kralje in sodnike, da Bog jim je dal oblast in bo torej Naj viši njihova dela preiskaval in nji¬ hove misd pregledoval. „Silno ostra sodba se godi njim, ki so predpostavljeni. 11 (Modr. 6, 1—6.) Z dih 1 jej. Dodeli nam, o Gospod! svojo gnado, naj bi po Lvoji volji in po nauku Tvojega apo- steljna živeli v ponižnosti in ljubezni, naj bi imeli usmiljeno serce do potrebnih in se ne povzdigo¬ vali, temne k najponižnišim se poniževali, da bi bili ž njimi enkrat v nebesih povišani. 87 Evangelje sv. Janeza 2, 1—11. Tisti čas je bila ženitnima v Ivani Galilejski, in mati Jezusova je bila tam. Bil je pa tudi Jezus povabljen in njegovi učenci na ženitnino. In ko je vina zmanjkalo, reče mati Jezusova njemu: Vina nšmajo. In Jezus jej reče: Zena! kaj je meni in tebi mar? Moja ura še ni prišla. Njegova mati reče služabnikom: Karkoli vam poreče, storite. Bilo je pa tam šest kamnitih verčev postavljenih po šegi Judovskega očiščevanja, kteri so deržali po dva ali tri mere. Jezus jim reče: Napolnite verče z vodo. In so jih napolnili do verha. In Jezus jim reče: Zajmite zdaj, in nesite starašinu. In so nesli. Ivo je pa starašina v vino spremenjeno vodo pokusil, in ni vedel, od kod da je (služabniki pa, kteri so vodo zajemali, so vedeli), pokliče starašina ženina in mu reče: Vsak človek da dobro vino pervič, in kedar se napijejo, tedaj slabšega; ti pa si dobro vino do zdaj prihranil. Te začetek čudežev je storil Jezus v Kani Galilejski, in je razodel svoje veličanstvo; in njegovi učenci so v njega verovali. Zakaj je bil Jezus s svojo materjo in s svojimi učenci pri zenitnim? 1. Da je počastil ženina in nevesto, ki sta bila gotovo pobožna in ponižna, ker sta Jezusa, njegovo mater in nje¬ gove učence na ženitnino povabila. — Zaročenci, če bočete Božjega blagoslova svojemu zakonu pridobiti, ne zabite povabiti Jezusa na ženitnino s čisto vestjo in priserčno molitvijo. _ 2. Jezus je šel s svojo materjo in s svojimi učenci na ženitnino , da je s svojo navzočnostjo posvetil vse poštene ženitnine in je dal na znanje, da pošteno se veselovati, m prepovedano, temuč po volji Božji, če se le zmerno vživlja. 3. Pri tej priliki je storil Jezus svoj pervi čudež, razodel svojo Božjo moč in pomagal ubogim ljudem. Žalibog. da sedanje dni mnogi opuščajo Jezusa povabiti na ženitnino«. pri drugih zopet Jezus ne more biti, ker je obnašanje im 88 veselovanje pregrešno; zatorej je pa tudi toliko nesrečnih zakonov. — Zakaj se je Marija potegnila za uboge ljudi, ko jim je vina zmanjkalo ? Ker je usmiljena in mati miloserčnosti, zatorej tako rada pomaga vsem žalostnim in potrebnim, ki se Boga boje. Iz tega dogodka sklepa sv. Bonaventura, da smemo še mnogo več milosti pričakovati od Marije zdaj, ko v ne¬ besih kraljuje. Ge je bila Marija že takrat, ko je na svetu prebivala, že tako usmiljena, koliko več bode zdaj , ko je v nebesa sprejeta, ker tam pred obličjem Božjim naše potrebe veliko bolj pozna, kakor takrat, ko je bila še na svetu; kajti njeno usmiljenje je le rastlo , zatorej so tudi njene želje , nam pomagati, le veče postale. — Ah! zakaj se ne zatekamo v vseh svojih potrebah k Mariji, usmiljeni materi, ki je neprošena toliko skerbljiva za tiste, ki so v potrebah? Pomagajmo tudi mi radi potrebnim, posebno tistim ubogim, ki se sramujejo po hišah prositi ubogajme. Zakaj je Jezus rekel Mariji: Žena, kaj je meni in tebi mar? S temi besedami Jezus ni hotel očitati svoji materi, da ga je opomnila pomanjkanja vina; le pohlevno ji hoče reči, da svoje Božje moči ni prejel od nje, temuč od Očeta, in da mora v tej zadevi le po volji svojega nebeškega Očeta ravnati, le njemu podložen biti. Vsled te volje hoče storiti, kar ga je mati prosila, kedar pride čas in od Boga odločena ura. Marija je bila prepričana, da ji Sin prošnje ne bo od¬ rekel, zatorej reče služabnikom: »Karkoli vam poreče, sto¬ rite^. Poglej kristjan! koliko premore Marija Devica s svojo priprošnjo! Iščimo tudi mi pomoči pri materi usmiljeni in mogočni, in zaupajmo, da nam bo Bog o pravem času pomagal! Kaj nas učijo besede Jezusove: „Moja ura še ni prišla?“ Kristus nas je hotel učiti, naj v vseh rečeh čakamo od Boga odločenega časa, v rečeh pa, ktere zadevajo Boga in njegovo čast, naj delamo po Božjih naredbah, ne gledč na človeške ozire. Sv. Krizostom pravi, da takrat še ni bil čas prišel, da bi bil Jezus čudež storil, ker ni bilo še svatom zadosti znano, da vina manjka, kar jim je vendar bilo treba vedeti, da so se zamogli tolikanj bolj od čudeža prepričati. Kaj pomenja, da je na ženitnim vina primanjkalo? To ima duhoven pomeu. Tudi zakonskim dostikrat vina primanjka, to je, zakonskega veselja, kedar med njimi ugasne ljubezen ali jih nadloge tarejo* Ti naj vsaki dan prosijo Jezusa, naj jim vodo bridkosti v vino spremeni in poverne ljubezen, ali olajša težave. V spomin danešnjega čudeža je v nekterih krajih lepa navada, da se po poroki vino blagoslavlja, in poročanim in svatom piti daje v opomin, naj se ljubezen med zakonskimi vedno ohrani. Zakaj ukaže Jezus služabnikom: „Napolnite verče z vodo?“ Sv. Krizostom na to vprašanje odgovarja, ko pravi: »To se je zgodilo, da je imel čudež svoje priče, kteri so vodo zajemali in so pričati mogli, da tu ni bilo sleparije. Zakaj reče Jezus služabnikom: „Zajmite in nesite starašini“ ? "V vseh rečeh se je Jezus hotel deržati reda in šeg, kolikor se je dalo. Zato je ukazal nesti vino starašini, naj ga okusi, ker je starašina bil postavljen, da je skerbel za lepi red med svati in pri pijači. Starašina, ko je pokusil vodo v vino spremenjeno, po¬ kliče ženina in mu reče: „ Vsak človek da dobro vino pervič, m kedar se napijejo, tedaj slabšega; ti pa si dobro vino do zdaj prihranil . 11 Tako pa je govoril starašina, »ker ni vedel, °J kod da je 11 . Nevedoma je postal čudežu priča, in da je kilo viuo boljše od pervega. Tako nam svet ponuja najprej sladko vino svojih pre¬ grešnih sladnost, a za tem pride grenkoba hude , pekoče v esti. Bog pa svojim izvoljenim mnogokrat na tem svetu [l a je piti grenko vino težav in bridkost, ker jim je pri¬ hranil sladko vino tolažbe za pozneje dni ali za večnost. Z d ih lj e j. O moj preljubeznjivi Jezus! po 1'vojeni dopadenji hočem rajši na tem svetu piti grenko vino britkost, kakor sladko vino pregrešnih sladnost, naj bi le v nebesih smel vživati dobro vino vežnega veselja! 90 Nauk o zakramentu svetega zakona. Kaj je sveti zakon? Zakon je svet zakrament in nerazvezljiva zveza, s ktero se neoženjen kristjan in neomožena kristijana, mož in žena, redoma vzameta in zaročita, in od Boga v tem za¬ kramentu gnado dobita, da bi v svojem zakonskem stanu do smerti pobožno živela, in svoje otroke po keršansko redila. Kdo je zakon postavil? Bog sam, Stvarnik vseh stvari, je zakon postavil med ljudmi, in je tudi določil, kako naj se derži. Ko je bil stvarjen pervi človek, Adam, reče Bog: »Človeku ni dobro, samemu biti; naredimo mu pomočnico, njemu podobno.“ (I. Mojz. 2, 18.) In stvaril je Bog pervo ženo, Evo, „in jo je peljal k Adamu. 1 ' (I. Mojz. 2, 22.) In Bog ju je blagoslovil in rekel: »Nara¬ ščajta in množita se in napolnita zemljo;" (I. Mojz. 1 28.) in ,,zapustil bo človek svojega očeta in svojo mater in se deržal svoje žene." (I. Mojz. 2, 24.) Bog pa je stvaril Evo iz Adamovega rebra, ktero je blizo serca, naj bi si bila mož in žena v zvesti ljubezni vedno vdana, in naj bi eden dru¬ gega nikdar ne popustila; zato je Jezus učil, „da bo človek očeta in mater zapustil, in se bo svoje žene deržal, in bota dva v enem mesu". (Mat. 19, 5.) Je li keršanski zakon res tudi svet zakrament? Tako je katoliška cerkev vselej učila in terdila, ker je vedela, da je Jezus Kristus zakon posvetil, mn nadnatorne gnade podelil in ga povzdignil med svete zakramente. Ker je vse to vedel tudi sv. apostelj Pavel, zato imenuje sveti zakon „velik zakrament v Kristusu in v cerkvi/ 1 in posnemo tiste zveze , ktera je med Kristusom in njegovo cerkvijo. (Efež. 5, 23-33.) Na Tridentinskem zboru je pa katoljška cerkev slovesno določila in izrekla : „ Ako bi k do terdil, da zakon ni resnično in v pravem pomenu eden izmed sedmerih zakramentov evangeljske postave, ter od Kristusa postavljen, ampak da je le od ljudi izmišljen in v cerkev vpeljan, bodi izobčen." (Trki. z b. seja 24 can. 1.) Pri svetem zakonu se nahajajo vse tri reči, ktere so k zakramentu potrebne: vidno znamenje, nevidna gnada, in da je od Kristusa postavljen. 91 Ktere gnacle dodeli zakrament svetega zakona? Te zakrament pomoži pervič posvečujočo gnado Božjo; podeli pa še posebne gnade, 1. da si zakonski ložej obra¬ nijo zakonsko zvestobo; 2. da poterpežljivejši prenašajo težave svojega stanu; 3. da svoje otroke keršansko izrejajo; 4. da si eden drugemu pomagajo pobožno živeti in v nebesa priti. — K vsemu temu je treba posebne pomoči, Božje gnade, ktero dobivajo zakonski po svetem zakramentu. Kako se je pripravljati na sv. zakon? Najbolje se pripravlja za zakonski stan, kdor v mla¬ dosti čedno živi. Kdor pa v mladih letih razuzdano živi, te bo tudi v zakonu težko popustil navajenih slabih potov. Kdor hoče stopiti v zakon, naj pomisli, je li tudi poklican v te stan, to je, ali ima tiste lastnosti, ktere so potrebne k srečnemu zakonu. Kedar snubiš, ali si snubljena, ne gledaj le na lepoto, temuč tudi na zaderžanje, ne na žlahtni rod ali na veliko posestvo, temuč tudi na čednosti in pridnost, ne skerbi le za te svet, nego tudi za večnost. Poslušaj voljo in nasvete svojih starišev in sorodnikov; vendar ni treba, da si jim vselej po volji. Kedar dvomiš, kaj ti je storiti, prosi Božjega razsvetljenja, in zvedenega spovednika, duhovnega očeta za svet. Kedar si v zarokah, hodi vsaki dan k sveti meši, in ne prenehaj Boga prositi toliko potrebne milosti Božje in njegove svete pomoči. Pred poroko se pa čisto in zgrevano spovej svojih grehov in skerbno pripravljen ali pripravljena pristopi k mizi Gospodovi. Priporočaj se prečisti Devici Mariji in sv. Jožefu, ki sta izgled lepega, pobožnega zakona. V zakon stopi s svetim namenom, kakor mladi Tobija, ki je rekel: „Gospod! ti ves, na svoje sestre (tete) nisem zavoljo sladnosti za ženo vze , ampak samo iz ljubezni do zaroda, po kterem naj se tvoje wae hvali vekomaj.“ (Tob. 8, 9.) Kaj je krivo, da je toliko nesi ecndi^ zako Veliko jih stopi v zakon, ki v ® se k zakon- iz zgolj posvetnih in mesenih namen • , ^ j n p re d za- skemu stanu slabo pripravljajo, * el . ce j 0 g p 0 ved pi' ed konom nesramno in grešno živijo, m mislijo brez Boga zakonom nevredno opravljajo. Zope 92 in gnade Božje srečni biti, zato ne prosijo Božjega razsvet¬ ljenja, k sv. poroki stopijo vsi raztreseni, pri obedu se ob¬ našajo pohujšljivo. Vsi ti Boga in blagoslov Božji odganjajo od svojega zakona; ali se je potem Čuditi, da ga nemajo? Ali je zakonski stan potreben? in čemu je? Potreben je, toda ne za vsakega. — Potreben je, in zato postavljen, da se človeški rod obrani in množi; da se otroci keršansko izrejajo in da se zakonski po volji Božji med seboj podperajo, svoje dolžnosti ložej spolnujejo, in svoje meseno poželjenje v redu obderžijo. Zaročence oklicujejo zato, da naj sefajmoštru na znanje da, če ve kdo za zaderžek, kteri bi zakon med zaročencema oviral ali razdiral. Cerkev je namreč postavila nektere raz- diravne zaderžke, kteri zakon delajo nedopuščen in ne¬ veljaven, n. pr. pomanjkanje prostega privoljenja, pameti, telesne zmožnosti, prave starosti, prebiižnja žlahta itd. Drugi zaderžki so zaviravni, zavoljo kterik sicer zakon ni neve¬ ljaven, pa vendar je treba jih popred odpraviti, da postane zakon tudi dopuščen, n. pr. pomanjkanje privoljenja od strani starišev pri maloletnih, prepovedan čas, itd. Kdor ob času oklicevanja ve za tak zaderžek, ima dolžnost naznaniti ga duhovnu ali fajmoštru. Kteri obredi so pri porokah navadni in kaj pomenijo ? ii Pri poroki stopita ženin in nevesta pred altar in sicer tako, da ženin ob nevestini levici stoji, in priči za njima. Mešnik, ki poroča, ženina in nevesto nagovori, jima pomen sv. zakona in njune zakonske dolžnosti razlaga in jima za- terjuje, jih zvesto in na tanko spolnovati. Po nagovoru po- ročevavec najpred ženina vpraša: .,ali je njegova resnična volja, pričujočo nevesto I. v zakon vzeti ?“ — Ženin mora tako razločno odgovoriti: „da“, da poročevavec in priči slišijo njegovo privoljenje; — potem mešnik nevesto popraša: „ah je njena resnična volja, pričujočega ženina I. v zakon vzeti — Tudi nevesta mora odgovoriti: „da“, kakor je ženin storil. — V nekterili krajih Solingraške metropolije je na¬ vada , da se vprašanje do ženina in neveste trikrat, toda vselej nekoliko spremenjeno ponavlja. Ženin in nevesta poročevavcu zakonska perstana podasta, ki ju na altarji blagoslovi, in zopet nazaj da, da si jih ženin in nevesta eden drugemu natakneta. Perstana sta lep 0 93 znamnje nespremenljive zvestobe, ktero naj si zakonska do smerti obranita. Ženin in nevesta si podasta desni roki; sklenitev rok pomeni, da si pred Bogom in keršansko družbo poterdita, eden druzega ne zapustiti, akoravno jima Bog nadlog pošlje, temne vedno ljubeznjivo in eden drugemu pomagaje tako dolgo skupaj ostati, da jib bo smert ločila. Poročevavec v znamnje, da sta nerazvezljiv zakon vpričo cerkve sklenila, sklenjeni roki s štolo obvije, na njo desno roko položi, in pravi: Jaz vaju zvežem v zakon v imenu Očeta f, in Sina in svetega Duha. Amen,“ — ter ju z bla¬ goslovljeno vodo pokropi. Poslednjič poročevavec za nova zakonska še nekoliko moli in potem vsacega posebej z blagoslovljeno vodo v zna¬ menji križa pokropi. Zakaj še po poroki duhoven ženina in nevesto Uagoslovlja ? Kedar se sv. zakon prav po cerkveni želji med sv. meso sklepa, se mešnik po odmoljenem očenašu k novima za¬ konskima oberne , nad njima moli in jima v lepi molitvi prosi za blagoslov Božji, za zdravje na duši in na telesu, in za visoko, srečno starost. Blagoslov Božji je zakonskim posebno potreben, da za- morejo svoje dolžnosti zvesto spolnovati, težave voljno pre¬ našati in pobožno živeti. Te blagoslov se izreka nad po¬ ročenima v imenu cerkve in se sme le tistim podeliti, kteri postave katoljške cerkve glede zakona vestno dopolnijo. On ima posebno moč, ako se zakonski tega blagoslova vredne skažejo , blagoslovi jim hiše, blago, otroke in vsa njihova dela in početja. Ali so zakoni v katoljški cerkvi razrešljivi ? Katoljška cerkev je vselej učila in terdila, daje za¬ konska zveza nerazvezljiva. Ako se je zakon veljavno sklenil po cerkvenih postavah in se je zadostovalo tudi deržavnim tirjatvam, nihče ne sme zakonske ločiti tako, da bi smeli zopet z drugo osebo v zakon stopiti. Da je pa zakon nerazločljiv, učil je Jezus z jasnimi besedami. Vprašali so farizeji Jezusa: ,,Je li pripusčeno, od žene se ločiti ? Odgovoril jim je in rekel: Kaj vam je Mojzes zapovedal ? Rekli so: Mojzes je pripustil, ločiven list pisati in se ločiti. In Jezus jim je rekel: „Zavoljo terdobe 94 3 vašega serca vam je pisal to zapoved. Ali od začetka stvar¬ jenja je stvaril Bog moža in ženo. Za tega voljo bo človek popustil svojega očeta in mater in se bo svoje žene deržal... Kar je Bog združil, naj človek ne loči.(Mark. 10. 2—-9.) Tega nauka se je katoljška- cerkev vedno deržala in nikdar ni dovoljevala, da bi mož ali žena z drugo osebo nov zakon sklenila , dokler še živi drugi zakonski: žena ali mož. Le iz tehtnih uzrokov včasih dopušča, da se zakonska ločita začasno od mize in postelje; zakonska zveza pa ostane. Kaj sodi katoljška cerkev od civilnih zakonov t. j. od takih, ki se sklepajo pred posvetno oblastjo? Katoljška cerkev jih ne spozna za prave in veljavne zakone, dokler niso ti, ki so pred posvetno oblastjo izrekli, da se hočejo vzeti, te svoje obljube ponovili pred svojim dušnim pastirjem ter od njega prejeli cerkvenega blagoslova. Katoljška cerkev obžaluje civilne zakone , pa kjer so vpeljani, tam jih zabraniti ne more. Zato pa verne tem bolj opominja, naj se dajo poročati od svojega dušnega pastirja, čeravno so morali popred že postavi o civilnem zakonu zadostovati. Kaj so versko-mešani zakoni, in kaj sodi katoljška cerkev o n j ih ? Versko-mešani zakoni so tisti, ki jih sklepajo katoljčani z drugoverci. Zakone z Judi in neverniki je katoljška cerkev svojim udom vselej prepovedovala, pa tudi zakone z ne- katoljčani nikdar ni rada dopuščala, temuč odsvetovala, 1. ker je katoljčan v takem zakonu v veliki nevarnosti, svojo vero zgubiti ali oslabiti; 2. ker je v takih zakonih keršanska pobožna izreja otrok silno pomanjkljiva, ali še celo nemogoča; 3. ker je javalne tudi sreča, edinost in za¬ dovoljnost med zakonskimi, ki so v veri, v najimenitniši zadevi, različni med seboj. Dasiravno nerada, vendar sveta cerkev pri tehtnih raz¬ logih pripušča tudi take zakone, toda le z naslednjimi po¬ goji: a) da katoljški del zamore brez vseh ovir po svoji veri živeti; b) da si katoljški del prizadeva, nekatoljškega soprugo k spoznanju prave vere spreoberniti; c) da se vsi otroci po katoljški veri izredijo; v to mora nekatoljški del pismeno dovoliti. Katoljčan, ki z nekatoljčanom zakon sklene brez obljube teh pogojev, se smertno pregreši, in cerkev njegovega zakona ne more blagosloviti. 95 Kaj imajo zakonski po poroki storiti? Kleče naj se Bogu zahvalijo za gnade, ktere jim je po tem sv. zakramentu podelil; s ponižnim sercem naj kličejo: „Poterdi, o Gospod! kar si po svoji gnadi nama dodelil, da midva zvesto derživa, kar sva obljubila pred tvojim obličjem, do dnu Jezusa Kristusa, Gospoda našega/ 1 Da bodo zakonski svojo obljubo ložej deržali, naj se večkrat spominjajo dolžnosti, ktere jim je duhoven pred poroko razlagal in zaterdoval. Najimenitneje dolžnosti za¬ konskih razlaga sv. apostelj Pavi v listu do Efežanov s temi besedami: „Možje! ljubite svoje žene, kakor je tudi Kristus cerkev ljubil in sam sebe dal za njo,“ in „žene naj bodo svojim možem podložne, kakor Gospodu. “ (Efež. 5, 25.22.) Mož je glava ženi, kakor je Kristus glava svoji cerkvi. Žene! ljubite torej svoje može, ktere vam je Bog dal; lju¬ bite jih priserčno in zvesto in spoštujte jih, kajti ravno za tega del je Bog stvaril moža močnejšega in je vpodobil pervo ženo iz kosti pervega moža, da bi bila žena svojemu možu pokorna in podložna. Nič ne pripomaga toliko k za¬ konski ljubezni, hišnemu miru in lepi zastopnosti, kakor pohlevna pokorščina in ljubezniva krotkost. Možem pa pri¬ poroča , naj imajo svoje žene, kakor prijatljice, ne kakor sužne ali dekle; naj jih ljubijo, kakor svoje lastno meso in varujejo vseh nevarnosti, ker mož in žena sta kakor eno meso in nihče ne sovraži svojega mesa. Vsak človek svoje dobre, pa tudi svoje slabe lastnosti ima; zato ste poterpežljivost in prizanesljivost posebno zakonskim živo potrebni. Ce pa zakonska eden drugega obrekujeta, svoje slabosti raznašata, tedaj zakonsko ljubezen podkopujeta m zakonsko srečo podirata; nasproti poterpežljivost naj¬ žlahtnejši sad rodi, iz nje zakonska sreča razcveta. Sv. Avguštin pravi: „Jezus je hotel s svojim pervim Čudežem blagosloviti zakonski stan in vsem zaročenim po¬ kazati, kaj smejo dočakovati, ako Svoj stan z Božjim blago¬ slovom nastopajo/' O premilostljivi Jezus! pri ženitnim v Kani Galilejski si vodo v vino spremenil in po tem Čudežu zakon posvetil; prosimo Te, dodeli, naj bo zakon vernim svet in častitljiv in naj v njem po- 96 ' bo/no in sramožljivo živijo, da s svojimi otroci enkrat srečno v nebesa pridejo. Amen. Praznik naj svetejšega Imena Jezusovega. Kako se je te praznik začel? Že sv. Bernard je po dovoljenji apostolskega sedeža začel z vsem svojim redom to najsvetejše Ime slovesno častiti ; papež Inocenc XIII. pa je leta 1721 zaukazal, naj se spomin presvetega Imena Jezusovega po celem katolj- škem svetu kakor praznik obhaja. V početku sv. meše nam kaže cerkev veličastvo tega imena z besedami: „V imenu Jezusovem naj se pripogne vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo in vsak jezik naj spričuje, da je Gospod Jezus Kristus v časti Boga Očeta.« (Filip. 2, 10, 11.) „Grospod naš Bog ! kako čudovito je tvoje ime po vsi zemlji.« (Ps. 8, 1.) Cerkvena molitev. O Bog! ki si svojega edinorojenega Sina človeškemu rodu v Odrešenika odločil in ukazal, njemu dati ime Jezus, dodeli nam milostljivo, da bi bili enkrat vredni gledati obličje Tega, kterega sveto ime tukaj častimo, po tistem Gospodu i. t. d. Berilo iz djanja aposteljnov 4, 8—13. V tistih, dneh jim je Peter, napolnjen s svetim duhom, rekel: Poglavarji ljudstva in staraširii, poslušajte! Ako sva danes presojevana zavoljo dobrote nad bolnim člo¬ vekom, v kom je te ozdravljen bil, bodi znano vam vsem, in vsem Izraelovemu ljudstvu, da v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa Nacarenskega, ki ste ga vi križali, kte- 97 rega je Bog obudil od mertvih, v tem stoji te pred rami zdrav. Te je kamen, kteri je bil zaveržen od vas zi- davcev, kteri je postal vogelni kamen. In v nikomur drugem ni zveličanja; zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v kterem bi mi mogli zveličani biti. Razlaga. To berilo nam pripoveda čudovito moč Jezusovega imena, v kterem se ne samo čudeži delajo, temuč v Njem je ves naš blagor, naše zveličanje. Zakaj nihče drugi, kakor Jezus, more nas odrešiti in zveličati, ker je Bog le Njega dal Ijudčm pod nebom, da se po Njem zveličajo; le On zamore rešiti vezi zmot in pregreh, v kterih zdihuje človeški rod in vsaki človek; le On je resnica; le On ima kot Božji Sin oblast, grehe odpuščati in nas pravične storiti. In le samo pravični se more zve¬ ličati. — Deržimo se Jezusa vselej krepko in zvesto in ne odjenjajmo od Njega: brez Njega ne zamoremoničesar, ž Njim in po Njem zamoremo vse. Evangelje sv. Lukeža 2, 21. Tisti čas, ko je bilo osem dni dopolnjenih, da j® bil otrok obrezan, mu je bilo dano ime Jezus, ktero je bilo imenovano od angelja, preden je bil spočet v maternem telesu. Besede sv. Bernarda o sladkem Imenu Jezusovem. Sladko ime Jezus nam zbuja svete misli, napolnuje dušo z žlahtnimi občutki, vterjuje čednost, poganja dobra dela in redi čista nagnjenja. Jedi nam ne dišijo, ce^ nemajo onega olja, ktero je ime Jezus, ali one soli, ki jim okus daje. Ako jemljete pero v roke, pisajte ime Jezus; zakaj če bukve spisujete in jaz ne najdem v njih imena Jezuso- Ve ga, prazne so mi in suhe. Naj že govorite ali odgovarjate, če od vaših ustnic ne glasi se ime: Jezus, nemate za nas bla¬ žila, niti nas mikate. Da! le spoznajmo, ime Jezusovo je med v naših ustih, luč v naših očeh in plamen v naših sei ci . To ime je zdravilo zoper vse dušne bolezni. Oe s e žalostni, spominjajte se Jezusa; izrecite sveto ime Jezusovo, in oblaki se bodo razperšili, mir nebeški se bo povemi Slov. Gfofine. ^ 98 Če ste v grehe padli in se v svojem obupu smerti bojite, kličite v ime Jezusovo in kmalo bote čutili, da se povrača življenje. Nobena terdovratnost, nobena slabost, nobena merzlota se ne ustavlja temu svetemu imenu; ni tako ter- dega serca, da ne bi se omehčilo v solzah pri imenu Jezusa Kristusa; če vas obdajajo nevarnosti in bridkosti, kličite na pomoč ime Jezusovo , in vaše zmote pobegnejo. Nikdar še ni človek, ki je bil v stiski ali je že omagoval, tega mogočnega imena na pomoč klical, da ne bi bil našel krepke podpore. Dano nam je v zdravilo vseh naših nadlog, pomiruje silno jezo, hudo poželjivost napuha, hladi nam skeleče rane, gasi žejo lakomnosti, kroti naše strasti in mesene želje. Ako se le spominjamo imena Jezusovega, moramo se tudi spomniti najponižnisega in najkrotkejšega serca Jezu¬ sovega , ki je zapopadek najbolj nežnega in ljubeznjivega usmiljenja. Ime Jezusa Kristusa, narbolj čistega, svetega, žlahtnega in prizanesljivega vseh ljudi, Boga in človeka, je ime vseh milosti in čednosti! Kdor misli na Jezusa Kristusa, misli na neskončnega Boga, ki nam je svoje življenje v izgled postavil, pa tudi potrebno spoznanje, moč in pripo- moč dodelil, da ga moremo posnemati in za njim hoditi, bodi si v svojih mislih in nagnenjih, ali v besedah in djanjih. Ako sega ime Jezusovo globoko v naša serca, zasaja v nje nebeške čednosti. Recimo torej s svetim aposteljnom Pavlom j „Ako kdo ne ljubi Gospoda našega Jezusa Kristusa, bodi izobčen . u (I. Kor. 16, 22.) Tretja nedelja po sv. treh kraljih. Cerkev Božja spozna, da ji je nemogoče Boga zadosti slaviti in častiti; zato vabi v početku nedeljske meše vse angelje Božje : „Mcdite Boga vsi njegovi angelji! To posluša Sion in se veseli in hčere Judove se radujejo." „Gospodkraljuje, raduj se zemlja; vesele naj se mnogo¬ teri otroci.“ (Ps. 96.) Cerkvena molitev. Vsegamogožni vežni Bog, ozri se milostljivo na našo slabost, in iztegni) da nas obvarješ, desnico svojega veličanstva; po Gospodu našem i. t. d. 99 Berilo iz lista sv. Pavla apost. do Rimljanov. 12,16—21. Bratje! ne bodite sami pri sebi modri. Nikomur ne vračujte l^udega za hudo; prizadevajte si za dobro, ne le pred Bogom, ampak tudi pred vsemi ljudmi. Ako je mogoče, kolikor je pri vas, imejte mir z vsemi ljudmi. Ne delajte si sami pravice, preljubi! ampak dajte prostor jezi (Božji). Zakaj pisano je: Meni gre maščevanje; jaz bom povernil, reče Gospod. Temuč ako je tvoj sovražnik lačen, daj mu jesti; ako je žejen, daj mu piti. Zakaj če to storiš, mu boš žerjavico na glavo nosil. Ne daj se hudemu premagati, temuč premagaj hudo z dobrim. Razi aga. Y danešnjem berilu nas opominja sv. apostelj: 1. Naj se ne zanašamo na svojo modrost, ker vsakemu je treba, učiti se od drugih. Kdor se noče od drugih učiti, mora škodo terpeti. 2. Naj ne vračujemo hudega s hudim; kajti to bi bilo nekeršansko; tako delajo ajdje, ki ne poznajo » keršanske ljubezni. 3. Naj delamo dobro, ne le pred Bogom, ampak tudi pred vsemi ljudmi, da jim dajemo lep izgled in posnemamo Očeta nebeškega, ki je neskončno dobrotljiv do vseh. „Ako kdo reče, da ljubi Boga, in sovraži svojega brata, je lažaib.* (I. Jan. 4, 20.) 4. „Naj imamo, kolikor je pri nas. mir z vsemi ljudmi,* da ne žalimo nikogar po krivici, pre¬ vzetji, sebičnosti; vendar ne zatajujmo resnice, ne prodajmo pravice zavoljo miru. 5. Naj prepuščamo vse maščevanje Bogu, Kdor se hoče sam maščevati, daje na znanje, da se ne za¬ naša na pravico Božjo. Naše maščevanje naj bo v tem, da tudi sovražnikom dobro storimo, ako nas potrebujejo. »Kdor tebe s kamenom, ti njega s kruhom*, veli prislovica. 6. Naj se ne dajarno hudemu premagati t- j. hudemu nagnjenju, poželjenju, jezi, zapeljivemu svetu; 7 * 100 temuč naj premagamo hudo z dobrim, s pomočjo gnade Božje. Kedaj se clamo hudemu premagati? Človek se da hudemu premagati, kedar nema toliko moči, da hi prenesel žaljenje in nadlegovanje sovražnikov; kajti to je znamenje maloserčnosti. Ako želodec ne more prebaviti jedi, je slab, in človek, ki ne more prenesti terde besedice, je maloserčen. „Ako si nesterpljiv," uči sv. Ambrož, „si že premagan ; ako pa poterpljivo prenašaš, si ti premagal. 1 ' David je bil od kralja Savla hudo žaljen in celo preganjan; vendar se ni maščeval, ko je Savla v svoji oblasti imel. Kaj nam je storiti, kedar smo žaljeni na časti? Prepuščajmo Bogu maščevanje, kajti On hoče tako, ker govori: „Moje je maščevanje in jaz bom povernil" o svojem času. (5. Mojz. 32, 35.) Prav lepo nas uči sv. Bernard: „Bog bo že poravnal nam storjeno krivico, če le mi ne segamo v njegovo ma- • ščevanje. Kdor se pa sam maščuje , kaže , da v Boga pre¬ malo zaupa, kakor da ne bi bilo njemu mar za našo čast in imetje. Le sovražne živali se praskajo, vjedajo, pikajo, kakor mačke, podgane, ose itd.“ Sv. Frančišek Salesijan nas o tej zadevi takole podučuje: Lepo je, si želeti dobro ime in ga tudi skerbno varo¬ vati ; vendar je nevarno in škodljivo, če bi prenapeto sker- beli za dobro ime. Zaljenjč in obrekovanje pregledati, mnogo¬ krat več koristi, kakor prevelika občutljivost, tožbe ali maščevanje. Jeza človeka le osramotuje. Ako pa obrekovanju in žaljenju le ni konca, poterpimo in svojo reč v Božje roke izročimo, kakor David, ki je rekel: „Moj Bog! zavoljo Tebe sem terpel zaničevanje in sramota je pokrila mi obraz." (Filoteja III. 7.) Je li velik greh svojemu sovražniku voščiti hudo, kakor on nam vošči? Se ve da je velik greh, ker nasprotuje keršanski postavi in ljubezni. Ta nas uči: „Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite, kteri vas sovražijo, molite za nje, kteri vas pre¬ ganjajo in obrekujejo." (Mat. 5, 44.) 101 Kako gre umeti besede: „sovražniku boš nosil žerjavico na glavo“? Sovražniku nosimo žerjavico na glavo, kedarkoli mu dobro storimo zavoljo Boga. Zakaj, ako vidi sovražnik, da mu dobrote skazujemo, obhaja ga sram in peče ga, kakor bi mu tlela žerjavica na glavi, ker je mislil, da bomo tudi mi njemu le s budim vračali. v Sv. Avguštin pa te besede aposteljnove tako-le razlaga : „Ce sovražniku daš jesti, piti, ali kakih drugih dobrot, nosiš mu žerjavico na glavo, ne jeze, temuč ljubezni, ker nič ne nagiba toliko k ljubezni, kakor če komu z ljubeznijo pridemo naproti/' Učimo se toraj po zgledih svetnikov, naj se ne ckjamo premagati hudemu; temuč premagajmo hudo z dobrim, ; i. storimo dobro tem, ki nas sovražijo in preganjajo. Zdililjej. Ob, naj bi se vselej ravnal po opo¬ minu sv. aposteljna in naj bi ljubil svoje sovraž¬ nike, da bi bil otrok mojega Očeta nebeškega, ki daje svojemu solncu sijati na dobre in hudobne in da dežiti na pravične in krivične! Evangelj sv. Matevža 8, 1—13. Tisti čas, kedar je Jezus z gore šel, je veliko množic za njim šlo. In glej! gobov je prišel in ga molil, rekoč: Gospod! ako hočeš, me moreš očistiti. In Jezus je stegnil roko in se ga je do¬ taknil, rekoč: Hočem, bodi očiščen. In kar čist je bil od svojih gob. In Jezus mu je rekel: Glej, da nikomur ne poveš; temuč pojdi, skaži se duhovnu, in opravi dar, kterega je Mojzes zapovedal, njim Y pričevanje. Ivedar je pa v Kafarnavm sel, je stopil k njemu stotnik, kteri ga je prosil, in je rekel: Gospod! moj hlapec leži doma mertvouden, in ga hudo vije. In Jezus mu je rekel: Jaz bom prišel in ga ozdravil. In stotnik odgovori in reče. Gospod! nisem vreden, da greš pod mojo streho, temuč reci le z besedo, in moj hlapec bo ozdrav¬ ljen. Zakaj tudi jaz sem človek, ki sem pod ob- 102 lastjo, in imam vojščake pod seboj, in rečem temu: Idi in gre; in unemu: Pridi, in pride; in svojemu služabniku: Stori to, in stori. Ko je pa Jezus to slišal, se je začudil, in jim je rekel, kteri so za njim šli: Kesnično vam povem, toliko vere nisem v Izraelu našel. Povem vam pa, da jih bo veliko od izhoda in zahoda prišlo, in bodo sedeli pri mizi z Abrahamom, Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu; otroci kraljestva pa bodo pahnjeni v vnanjo temo; ondi bo jok in škripanje z zobmi. In Jezus je rekel stotniku: Pojdi, in kakor si veroval, tako se ti zgodi! in hlapec je bil ozdravljen tisto uro. Zakaj je rekel gobovi Jezusu: „ Gospod! oko hočeš, me moreš očistiti?“ S temi besedami je gobovi pokazal svojo živo, terdno vero, da je Jezus obljubljeni Mesija, ki ga po svoji Božji moči more ozdraviti. —Zaupajmo tudi mi v Boga v stiskah! Vse izročujmo Bogu in recimo: „GrOspod ! če je Tebi po vclji in nam v zveličanje, daj nam to ali uno.“ Zakaj je roko stegnil in gobovega se dotaknil? Jezusu bi bila ena sama beseda, tudi že sama misel za¬ dosti, in gobovi bi bil očiščen. Vendar se je gobovega še dotaknil in svoji vsegamogočni besedi dodal vidno zna¬ menje; s tem pa nam je naznanil, da bo v svojih svetih zakramentih po vidnih znamenjih delil nevidne gnade. Dal nam je tudi zgled ponižnosti ia usmiljenja, kteri nas uči, naj se nam ne gnjusi do bolnikov, kajti najhuje boli bolnike , če vidijo , da se zdravim gabi ali gnjusi do njih. Ostuden je le greh, in tega se je nam najbolj bati. — Svetniki so bolnikom, ki so imeli najgerše bolezni, iz lju¬ bezni do Jezusa z veseljem stregli; storimo še mi tako, zakaj bolnike največ tolaži in veseli sočutna, prijazna postrežba! Z besedami: „Hočem, bodi očiščenj je razodel svojo vsegamogočnost, kteri je treba le reči, in se zgodi. Zakaj je Jezus ozdravljenemu bolniku ukazal, naj nikomur ne pove? Da nas uči, naj mi svojih dobrih del ne delamo za¬ voljo posvetne hvale, sicer sami sebe opravljamo ob ne¬ beško plačilo. (Mat. 6.) 103 Zakaj je Jezus gobovega poslal k duhovnu? Po nau&u Origena in sv. Hieronima je Jezus to storil: 1. Da spolni postavo, ktera je velevala gobovemu, ako se je očistil in ozdravil, naj se pokaže dubovnu in prinese dar. Duhovnim je šlo odločevati, ali je čist in zdrav. 2. Da duhovni ne bi mogli tajiti čudeža in naj bi Je¬ zusovo moč spoznavši vanj verovali in se zveličali. 3. Da nas uči spoštovati duhovne, ker so časti vredni zavoljo visokega poklica in svete službe, ktero opravljajo. Ne zaničujte duhovnov, zakaj posvečenei so Gospodovi! Zakaj je Jezus ukazal, opraviti dar? Da se spolni Mojzesova postava , in da nas uči, naj smo Bogu hvaležni za prejete darove in dobrote. Ozdravljenje gobovega po Jezusovi besedi je podoba za¬ kramenta svete pokore. Kaj nas uči skerbljim stotnik? Skerbljivi stotnik je gospodarjem in gospodinjam lep izgled ter jih uči, naj se usmilijo svojih bolnih poslov in jim v bolezni postrežejo; spodobno pa naj skerbijo, da se o pravem času previdijo s svetimi zakramenti. Nekeršansko in neusmiljeno je, bolne posle odpravljati °d hiše in jih zanemarjati na duši in na telesu. Sv. apostelj u či ■ »Gospodarji, storite hlapcem, kar je pravično in prav, ker veste, da imate tudi vi Gospoda v nebesih.“ (Kol. 4, 1.) Zakaj je rekel Jezus: „Jaz bom prišel in ga ozdravil" ? Da je pokazal svojo neskončno ponižnost. Njemu, ki je ■Bog in Gospod vseh Gospodov, ni bilo preveč,, obiskati 1'evnega hlapca. Ta ponižnost Kristusova osramotuje mnogo gospodarjev, kterim se preveč zdeva, če bi za bolnega posla le eno stopinjo storili. Zakaj je rekel stotnik: „ Gospod! jaz nisem vreden, da greš pod mojo streho “ ? Veroval je v Jezusovo Božjo moč in je s tem spoznal Jezusovo visokost in tej nasproti svojo nizkost, da se je ne¬ vrednega imel, Jezusa sprejeti v svojo hišo. Ponižajmo se tudi mi vselej pred Bogom, zlasti taki at, kedar hočemo Boga in Zveličarja Jezusa prejeti v sv. za¬ kramentu. Zato pred svetim obhajilom molimo: »Gospod 104 jaz nisem vreden, da greš pod mojo streho, temuč reci le eno besedo in ozdravljena bo moja duša.“ Kaj pomenja izrek stotnikov: „Beci le besedo in moj hlapec bo ozdravljen“ ? Očitno je stotnik s tem izrekom spoznal svojo živo vero in terdno zaupanje v Jezusovo vsegamogočno, Božjo moč, ker je zaupal, da zamore bolnega hlapca ozdraviti, čeravno ni pričujoč. Če je ajdovski stotnik imel toliko vere in zaupanja v Jezusa, mora nas kristjane pač sram biti, da smo pogostoma tako maloverni, in da tako malo zaupanja imamo v Boga! Kaj pomenjajo še druge besede stotnikove? Stotnik je hotel reči: Ako smem jaz, ki imam le malo oblasti in moram zopet drugim pokoren biti, vendar svojim vojščakom zapovedovati, in me ti na besedo bogajo, koliko več boš mogel ti s svojo Božjo močjo bolezni zapovedati in bo nehala na tvojo besedo. Zaupajmo v Božjo vsegamogočnost in previdnost, kedar smo v stiskah ali nadlogah! Zakaj je Kristus rekel: „Da jih bo veliko od izhoda in zahoda prišlo; otroci kraljestva pa bodo pahnjeni v vnanjo temo 11 ? Tako je govoril zavoljo terdovratnih Judov, kteri Kri¬ stusove vere niso hotli sprejeti. Veliko ajdov, ki prebivajo na izhodu, bode sprejelo evangelje in ti bodo živeli po evangelji in se toraj z Abrahamom, Izakom in Jakobom ve¬ selili v nebeškem kraljestvu ; Judje pa bodo zavoljo njihove nevere, terdovratnosti in drugih pregreh pahnjeni v vnanjo, najhujšo temo ali v pekel, kjer jih čakajo najhujše muke, ktere se naznanjajo z jokom in škripanjem z zobmi. Judje se imenujejo otroci kraljestva, ker so bili pervi poklicani v Božje kraljestvo in bi bili ga tudi posedli, ko bi sprejeli Jezusovo vero in po nji živeli. — Tako se bo godilo tistim kristjanom, ki po svoji veri ne živijo. —- Kristjan! tudi ti si poklican k pravi veri; a glej , da ne boš pahnjen v vnanjo temo, ker po svojem poklicu ne živiš, dokler bodo drugi namesto tebe zveličani, ker z Božjo gnado zvesto delajo. „S strahom in trepetom delajte za svoje zve¬ ličanj e “, opominja sv. apostelj. (Fil. 2, 12.) 105 Z dihi jej. Dodeli mi, o tolažbe polni Jezus! vero in zaupanje gobovega, da po vsem zaupam v Tvojo vsegamogočnost, da se popolnoma udam v Tvojo voljo Božjo in spoštujem Tvoje duhovne. Dodeli mi tudi, o najponižniši Jezus! ponižnost stotnikovo, da svojemu bližnjemu zavoljo Tebe mi- loserčno pomagam in se s tem vrednega storim Tvoje milosti in usmiljenja. Vdajmo se popolnoma v voljo Božjo. („Gospod! ako hočeš." Mat. 8, 2.) Jezus ras je učil, Bogu popolnoma zaupati, in v voljo Božjo popolnoma se vdati, ker Bog vse prav stori. Učil nas je moliti: „zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemljiin na oljski gori, kjer je najhujše britkosti prestal, slišimo ga moliti: „Oče! ne, kar jaz hočem, ampak kar ti“ (Mark. 14, 36.), in: „Moj Oče! ako je mogoče, naj gre od mene te kelih j pa vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti. 44 (Mat. 26, 39.) V Božjo voljo se vdamo, ako vse, karkoli nas zadene, voljno, da celo z veseljem sprejememo in nosimo. Vdanost v voljo Božjo je na najviši stopinji, ako se kristjan z voljo Božjo poenači in le to misli, želi, hoče, kar Bog hoče; le to dela, kar je po volji Božji; in tudi težave in bridkosti voljno prevzame in nosi. Tako nas je Zveličar učil terpeti. Zatorej recimo: vse, kar Bog' hoče, kakor Bog hoče, in ker Bog hoče. Kristjani, ki so v voljo Božjo popolnoma vdani, uči sv. Krizostom, imajo nebesa že na zemlji in nikdar jih žalost oe premaga, ker jim je vse prav, kar jim Bog pošilja, bodi sl čast ali sramota, uboštvo ali bogastvo, bolezen ali zdravje. Vse jim je po volji, ker le to hočejo, kar Bog hoče. „Uo- spod spolnuje voljo njim, ki se ga boje.“ (Ps. 144, 19.) Kdo ne bi si voščil te sreče, mirno in veselo na tem svetu živeti? Da se je vdeležimo, pomislimo večkrat . 1. Vse, karkoli se na svetu godi, zgodi se z vedenjem Božjim, a H po Božji naredbi, le greh ne; zato uči modri Sirah (11, 14.) „Dobro in hudo, uboštvo in bogastvo je od Boga. 4 P omislimo tudi, 2. da vse, kar Bog stori, prav stori, (Mark. 106 7, 37.) in nam služi v zveličanje. Če se bomo spominjali le teli dveh resnic, bomo z voljo Božjo vselej zadovoljni in potolaženi. Že na tej zemlji bomo vživali mirit Božjega in okusili nekoliko onega veselja, v kterem se radujejo svet¬ niki Božji v nebesih. Tudi ti so prišli v nebesa, ker so le to hotli, kar je Bog hotel in zdaj je njih volja popolnoma poenačena z voljo Božjo. Nauk gospodarjem in poslom. Gospodarji! skerbite, da le dobre posle v hišo dobite, ker Bog hiše požegna zavoljo dobrih poslov. Požegnal je Labana zavoljo Jakoba (Gen. 30, 27.) in hišo Putifarjevo zavoljo pravičnega Jožefa. (Gen. 39, 5.) Dobri posli niso le zvesti, pridni, vbogljivi svojim gospodarjem, temuč tudi pobožni in pokorni Bogu. Gospodarji! varujte svoje hiše malovrednih poslov; za¬ voljo takih Bog cele družine tepe in so največa nesreča hišam in gospodarstvu. Malovredni posli so, ki so razuzdani in nemajo niti ljubezni do Boga, niti strahu Božjega. Gospodarji in gospodinje ! glejte na svoje posle in skerb imejte za njih dušni in telesni blagor. Za duše svojih pod¬ ložnih bote sodniku odgovor dajali, in „kdor za svoje in zlasti za domače nema skerbi, je vero zatajil.“ (I. Tim. O, 8.) Posli! od hlapcev v danešnjem evangelju učite se, voljno, urno in zvesto storiti, kar vam predpostavljeni ukazujejo, če ni zoper Božje zapovedi. Sv. Pavl uči: „Hlapci bodite pokorni svojim telesnim gospodarjem v priprostosti svojega serca, kakor Kristusu in ne služite na oko , kakor da bi hotli ljudem dopasti, ampak kakor hlapci Kristusovi storite voljo Božjo iz sei-ca radi.“ (Efež. 6, 5—6.) Dobrim in zve¬ stim poslom Jezus enkrat poreče: „Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si bil v malem zvest, bom te čez veliko po¬ stavil, pojdi v veselje svojega Gospoda.“ (Mat. 25, 21.) Molitev. Usmiljeni Jezus! ki si z eno besedo gobovega očistil in stotnikovega hlapca ozdravil, prosimo Te, ozri se na veliko slabost in pomanjk¬ ljivost naših duš in teles. Usmili se nas, ki si nas tako drago odkupil in dodeli nam gnado, da bi se po skesanej spovedi duhovnu pokazali, očistili 107 se smertnih gob svojih grehov in Tebe za toliko dobroto vežno hvalili. Amen. Četerta nedelja po sv. treli kraljih. Vvod svete meše kakor poprejšnjo nedeljo. Cerkvena molitev. O Bog, ki veš, da nam v tolikih nevarnostih po človeški slabosti ni ob¬ stati, dodeli nam dušne in telesne kreposti, da v tem, kar zavoljo svojih grehov terpimo, s Tvojo pomočjo zmagamo; po Gospodu našem i. t. d. Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov. 13, 8 - 10 . Bratje! ne hodite nikomur nič dolžni, razua tega, da se med seboj ljubite; kdor namreč bližnjega ljubi, je po¬ stavo dopolnil. Zakaj to: Ne prešestuj, ne ubijaj, ne kradi, ne govori krivega pričevanja, ne poželi, in če je kaka druga zapoved, je v teh besedah zapopadena: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. Ljubezen do bližnjega ne dela hudega. Spolujeuje postave tedaj je ljubezen. Kaj pomenijo besede: „Kdor bližnjega ljubi, je postavo dopolnil “ ? Sv. Avguštin nam jih tako-le razlaga„Ljubezen do bližnjega, če je resnična, izhaja iz ljubezni do Boga^ za¬ voljo Boga moramo bližnjemu dobro hoteti in storiti. Ivdoi pa Boga ljubi, spolnuje perve štiri zapovedi; zakaj on ve¬ ruje in upa v Boga in njega časti, spoštuje pa tudi svoje stariše. Ker ljubi svojega bližnjega, spolnuje tudi druge za povedi; zato ne ubija, ne krade, ne natolcuje, niti ne o i e kuje svojega bližnjega. Tako spolnuje celo postavo, tttera je vsa zapopadena v teh dveh zapovedih. (Mat. A't, ■) 108 Zdihljej. O ljubi Jezus; vlij v naša serca duha Svoje ljubezni, da, kakor si nas Ti ljubil, tudi mi s Tvojo gnado ljubimo svojega bližnjega. Amen. Evangelje sv. Matevža 8, 23—27. Tisti čas je Jezus stopil v čolnič, in njegovi učenci so šli za njim. In glej! velik vihar je vstal na morji, tako, da so valovi čolnič pokrivali; on je spal. In njegovi učenci so k njemu pristopili, in so ga zbudili, rekoč: Gospod! otmi nas, pogi¬ njamo. In Jezus jim je rekel: Kaj ste boječi, maloverni? Tedaj je vstal, in zapovedal vetrovom in morju, in bila je velika tihota. Ljudje pa so se čudili, rekoč: Kdo je te, da so mu pokorni vetrovi in morje ? Zakaj je Jezus stopil v čolnič? in zakaj je v njem spal? Malo poprej je Jezus storil dva velika čudeža, gobovega je očistil, in stotnikovega hlapca je ozdravil. Ze tedaj je bilo mnogo ljudi pri Jezusu. Kmalo jih je privrelo še več, ko so zvedeli ta dva čudeža. Da bi se umaknil toliki mno¬ žici, stopil je Jezus v čolnič in učenci so šli za njim. Ko so bili na morji, vstal je velik vihar, in Jezus je spal. Spal je, da je skušal vero in upanje svojih učencev, in jim po¬ kazal , kako pravični sladko in mirno spi celo v viharjih. Pripravljal je svoje učence na druge, mnogo hujše viharje, kteri so jih čakali, nas pa je učil, naj se v nevarnostih po zgledu učencev k Jezusu zatekamo. Sv. Avguštin pravi: Kristus je spal, učenci so se bali; zakaj? Zato, ker je vera v Kristusa v njih spala. Tako je v viharjih hudih skušnjav tvoje serce zmeteno, tvoja ladjica nepokojna; zakaj ? tvoja vera spi. Torej zbudi Kristusa v svojem sercu, oživi svojo vero, in tvoja vest bo mirna, tvoja ladjica pokojna. Zakaj je Jezus grajal svoje učence, ki so ga zbudili? Očital jim je boježljivost in malovernost; zakaj ako bi bili v Jezusa terdno verovali, bili bi zaupali tudi v nje¬ govo Božjo moč, po kteri jim more speč ravno tako po- 109 magati, kakor budeč. Nič Bogu manj ne dopade, kakor malovernost in nezaupnost v njegovo mogočno pomoč. „Go- spod pravi: Proklet človek, kteri zaupa v človeka in meso za svojo roko izvoli. Srečen človek, kteri zaupa v Gospoda, in je Gospod njegovo zaupanje.“ (Jerem. 17, 5. 7.) Tudi nad nas pošilja Bog včasih viharjev, siromaštvo, preganjanje, obrekovanje, bolezni; tudi nam se včasih zdeva, kakor da bi Bog spal in nas pozabil. Vse to le dela, da skuša našo vero , upanje in ljubezen, in da nas opominja, naj tudi mi vse svoje zaupanje v njega stavljamo. O pravem času se Bog zbudi in nam pošlje svojo pomoč; zato kli¬ čemo v nadlogah in skušnjavah, v dušnih in telesnih vi¬ harjih: „Gospod! otmi nas, poginjamo", ali kakor je David klical: „ Vstani, Gospod! zakaj spiš? vstani in ne zaverzi nas vekomaj." (Ps. 43. 23.) Zakaj je Jezus vstal in zapovedal vetrovom in morju, da je bila velika tihota? Da pokaže svojo vsegamogočno voljo, kteri morajo biti pokorni tudi vetrovi in valovi; in da nam razodeva, kako 1- ad pomaga, kedar ga kličemo na pomoč. Ljudje, ki so videli čudež, so stermeli in rekli: „Kdo je te, da so mu pokorni vetrovi in morje?" Vsaki dan mi vidimo in slišimo čudovita dela Božje vsemogočnosti, modrosti in dobrotljivosti, in vendar nas ne ganejo, temuč naša serca ostanejo merzla in terdovratna. Tako se pa godi, ker gledamo stvari le s telesnimi, ne pa z dušnimi očmi, to je , ker od stvari svojih sere ne po- vzdigamo k Stvarniku. Dokler se čudimo lepim, mnogo- verstnim in koristnim stvarem, pozabimo, kako lep, moder, bogat mora biti On, ki je vse tako lepo in modro stvaril; »ki je ukazal, in je bilo". Vsaka še tako mala stvar je svetnike razveseljevala; ena cvetlica, en červiček je zavnemal serce sv. irančiška Salesijana, sv. Frančiška Serafiškega in drugih, da so ob¬ čudovali mogočnost in ljubezen Božjo. Premišljevaje. stvari Božje so kakor po lestvici dospeli do Tega, ki vsaki stvari daje življenje, gibanje in bitje. Storimo še mi tako, in gotovo bomo Boga več ljubili, bolj goreče po njem hrepeneli! Ako pa tega ne storimo, n e živimo kakor pametni ljudje, ki smo vendar le v to stvarjeni, da Boga spoznamo in ljubimo. 110 Verska resnica od previdnosti Božje. (,.On pa je spal.“ Mat. 8, 24.) Sveta katoliška cerkev uči, da Bog sveta ni le stvaril, temuč da ga tudi ohranuje in vlada, in v tem obstoji Božja previdnost. Nekteri ljudje sicer mislijo, Bog je vse previsok Go¬ spod, da bi se še zmenjal za ljudi, ali da bi mu mar bilo za te svet. Dosti je, da je stvaril svet, potem ga je pre¬ pustil svoji osodi, ali samemu sebi; v svoji blaženosti se ne da motiti po takšnih skerbeh. — Kdor pa tako misli, napčno in nespametno od Boga sodi. Kakšen Bog bi pač to bil, ki ne bi hotel, ali ne mogel pečati se z vladanjem sveta! gotovo je, da ne bi bil neskončno dobrotljiv, vsega- mogočen in vsegaveden, kakor mi verujemo od Boga. Kdor pa veruje, da je Bog stvaril svet, (in kteri pa¬ meten človek o tem dvomi?) mora tudi verovati, da Bog svet ohranuje in vlada. Bodi si ktera koli reč še tako umetno in terdno izdelana, vendar ne more obstati, ako nihče ne skerbi, da se ohrani; kako bi Ji svet, najumetnejše delo, mogel obstati, da ne bi razpadel ali v nered prišel, ako ne bi ga Bog, ki ga je iz nič stvaril, tudi ohranoval in vladal ? Res da so nam poti previdnosti Božje nekterokrat tako skriti in njegovo vladanje tako čudno, da bi človek lehko mislil na osodo, na primerek, na vpliv hudičev ali hudobnih ljudi; vendar se Božja previdnost ne da tajiti in glede Boga ni primerka, ker se tudi najmanjša reč ne zgodi, da Bog ne bi vedel za njo, ali je ne vredoval, ali ne dopustil. „Še vrabec ne pade na zemljo brez vašega Očeta in vaši lasie na glavi so vsi razšteti.“ (Mat. 10, 29. 30.) Kar ljudje go¬ vorijo o namerku, ostdi, slepi sreči, vse je gola domišljija nevernikov, ktero so ceJO pametneji ajdje zavergli. Svet le obstoji, ker ga neskončno modri in dobrotljivi Bog ohranuje in vlada vse stvari. Tudi hudoba ljudi in hudičev služi Bogu, da po njih dosega svoje dobre namene, ker Bog tudi hudo , kar dopušča, zna in more tako oberniti, da se v dobro izide; po nauku sv. Avguština Bog rajši hudo do¬ pušča, da se dobro ne opusti. Sveto pismo temu spričuje na vseh svojih listih. Le spominjajmo se, kaj nam pri¬ poveduje od naših pervih starišev, od Abrahama, egiptov¬ skega Jožefa, Mojzesa, Izraelskega ljudstva, Joba, Rute, Davida, Tobija, Esthere, Judite itd.; vse nam jasno kaže lil Božjo previdnost, ktera po svojej modrosti in ljubezni, z vsegamočno roko vse vodi k časni sreči in večnemu blagru tistim, ki Boga ljubijo. Tudi dancšnje evangelje nam to priča. Zakaj stopi Jezus v čolnič? Zakaj On spi? ali seje vse to le namerilo ? Nikakor ne; ampak zgodilo se je po volji in naredbi Kristusovi, da bi pokazal svojo vsegamo- gočnost in poterdil vero in zaupanje svojih učencev. Neskončno modri, dobrotljivi in mogočni Bog vse pre- vidi, vreduje , vlada in obranuje, červiča v prahu, kakor nebeškega Serafa. To nam pričuje sv. pismo, lastna pamet in vsakdanja skušnja. Le bolj pazimo na vse, kar se po svetu ali z nami godi, lehko bomo spoznali previdnost Božjo, in gotovo jej bolj zaupali, kakor dosibmal. „Gtospod me vodi in nič mi ne bo manjkalopel je David. (Ps. 22, 1.) Da! ničesar nam ne bo manjkalo, če se izročamo volji Božji in smo zadovoljni z naredbami Božjimi: ako 3e pa volji Božji ustavljamo, zabredemo v stranpote in v nesrečo. Kakor mlado dete na rokah svoje ljube matere mirno spi, tako naj tudi človek mirno počiva v krilu Božje previdnosti. »Glej! ne diemlje in ne spi, kteri varuje Izrael." (Ps. 120,4.) Zdihljej. Dodeli nam, o usmiljeni Jezus! dav vseh. svojih potrebah prav terdno zaupamo v Tvojo Božjo pomoč in ne dopusti, da bi bili kedaj malo¬ verni. Ne odtegni nam Svoje pomoči in milosti v nevarnostih, ktere nas obdajajo od vseh strani, pomiri valove in viharje, ki preganjajo Tvojo cer¬ kev, ktero si odkupil s svojo liešnjo kervjo. Naj vlada mir po vsem svetu, da ložej pobožno in pra¬ vično živimo, in tako srečno pridemo v zazeljeni kraj večnega miru in veselja. Amen. Peta nedelja po sv. treh kraljih. Vvod sv. meše kakor tretjo nedeljo po sv. treh kraljih. Ta nedelja nam priporoča lepe keršanske čednosti in nas uči, da Bog grešnike ferpi, naj bi se dobri vadili v poterpt žlji vosti. 112 Cerkvena molitev. Ohrani prosimo, o Go¬ spod! z vednim usmiljenjem svojo družino, da bo, ker se na samo upanje nebeške milosti opira, pod Tvojim varstvom vedno obvarovana; po Gospodu našem i. t. d. Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Kološanov 3, 12—17. Bratje! oblecite, kakor izvoljeni Božji, sveti in ljubi, priserčno usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, pohlevnost, poterpežljivost. Prenašajte eden druzega, in odpuščajte si med seboj, če ima kdo čez koga pritožbo; kakor je Gospod vam odpustil, tudi vi. Pred vsem tem pa imejte ljubezen, ktera je vez popolnamosti, in mir Kristusov naj veselo gospoduje v vaših sercih, h kteremu ste tudi poklicani v enem telesu; in bodite hvaležni. Beseda Kristusova naj prebiva obilno med vami z vso modrostjo; učite in opo¬ minjajte se med seboj s psalmi, s hvalnimi in duhovnimi pesmi, pojte Bogu veseli v svojih sercih. Yse, karkoli delate z besedo ali v djanji, vse storite v imenu Gospoda, Jezusa Kristusa, in zahvalite Boga in Očeta po njem. Zakaj imenuje sv. Pavl ljubezen vez popolnamosti? Kar je telesu lepa obleka, to so duši keršanske čednosti, kterih najimenitnejša je ljubezen; zato jo sv. Pavl imenuje vez popolnamosti. Ljubezen do Boga in bližnjega še le drugim čednostim popolnamost daje in jih med seboj tako tesno in močno veže, da ena brez druge ne more biti. Kdor ljubi Boga in bližnjega, ima gotovo tudi druge čednosti in je usmiljen, miloserčen, dobrotljiv, ponižen, krotek in po- terpežljiv, prenaša slabosti svojega bližnjega, rad odpušča ; da kratko rečem, on doprinaša vse čednosti iz ljubezni, brez ktere ni prave čednosti. Keclaj gospoduje mir Kristusov v naših sercih? Mir Kristusov je tisti mir, ki nam ga je Kristus za¬ služil in zapustil, rekoč: „Mir vam zapustim, svoj mir vam 113 dam; ne kakor svet daje, vam jaz dam. Vaše serce naj se ne prestraši in naj se ne boji.“ (Jan. 14, 27.) Mir Kri¬ stusov je mir dobre vesti, ktera nam nič hudega nema očitati in stori, da smo veselega, mirnega serca. Mir Kri¬ stusov je v terdnem zaupanji v Božjo previdnost, po kterem se na tem svetu ne ustrašimo nobene sile, tudi smerti ne. Mir Kristusov imamo, če smo zadovoljni in krotimo svoje nagone in strasti, zoper hudo in pregrehe pa se serčno voj¬ skujemo. Te mir vse naše misli in želje v pravem redu derži in stori, da imamo mir sami v sebi in s svojim bliž¬ njim in s celo dušo Kristusu služimo. Da si te mir ložej ohranimo, treba je, da Božjo besedo radi poslušamo in pre¬ mišljujemo in se med seboj k dobremu opominjamo in pod- učujemo s prepevanjem psalmov in svetih pesem. Sv. Tomaž Kempčan pravi: „ Ubogi v duhu in ponižni imajo miru obilo ; prevzetni in lakomni ga nimajo. “ Zakaj naj M vse storili v imenu Gospoda Jezusa Kristusa ? Naša dela in opravila so le takrat pred Bogom zaslužna ' n n J emu dopadljiva, ako je storimo iz ljubezni do Jezusa, njemu na čast, po njegovi misli in v njegovem duhu. Za- • e J na ® opominja apostelj, naj vse, karkoli delamo, naj K n )o, pijemo, delamo, spimo itd., storimo v imenu Jezusa _ 11 ®tusa in s tem hvalimo in častimo Boga, nebeškega Očeta. 77 .-* kako bodo žalostni na smertni postelji tisti, ki opu¬ ščajo svoja vsakdanja dela po dobrem namenu Bogu daro- Va -ti; prepozno bodo spoznali, da so prazni dobrih del! Na- s pJ0ti bodo pa uni vsi veseli, kterim vest spričuje, da so I Ji i vsem svojem djanji in nehanji ozirali se le na Božjo 3° in čast. — Naj bi to vsi pomislili, posebno pa tisti, , 1 ' nora j° s težkim delom, v trudih in težavah služiti si • 1 U la ; naj bi vselej vse svoje trude in težave s terpljenjem \ a zas luženjem Kristusovim sklenjevali, nebeškemu Očetu ( arovali in tako Kristusa n asledovali, ki ni poznal drugega kakor storiti voljo nebeškega Očeta in njega pove- Kar je oko našemu telesu, to je namen pri vsakem 'Janji. — „Svetilo tvojega telesa je tvoje oko. Ako je oko ‘isto, bo vse tvoje telo svetlo. Ako je pa tvoje oko hudobno, J0 Vse tvoje telo temno. “ (Mat. 8, 22. 23.) Tako je z na- , e “°m. Dober namen posveti navadno delo in ga stori za- V lzno j slab namen pa najboljšemu delu vrednost in za¬ sačenje jemlje. Obudimo pri vsakem delu dober namen, Slov. Golice. 8 114 posebno zjutraj za vsa dela, ktera bomo čez dan storili. Recimo: Vse, kar Bog hoče, kakor Bog hoče, iz ljubezni in na čast Jezusu Kristusu! Od cerkvenega petja. „ Opominjajte se med seboj s psalmi, s hvalnimi in duhovnimi pesmi, pojte Bogu veselo v svojih sercih.“ (Kol. 3, 16.) Po sporočilu svetega pisma so David, Salomon in Ece- hija že v starem zakonu napravili, da so duhovni in leviti prepevali psalme in druge svete pesmi. V novem zakonu je bila od nekdaj navada, da so se v katoliških cer¬ kvah pevali psalmi, antifone, sekvence in duhovne pesmi. Kristus sam je po zadnji večerji pel hvalno pesem (Mark. 14, 26.) in pervi kristjani so po apostolskem povelji pri Božji službi psalme in druge svete pesmi peli. To lepo na¬ vado je ohranila katoliška cerkev in zapovedala, naj verni pri službi Božji prepevajo pobožne pesmi in posnemajo an- gelje, ki v nebesih neprenehoma s petjem Boga slavijo. Prejšne dni so kristjani tudi tako delali, in so včasih cele noči v cerkvah prepevali, toda ta sveta gorečnost je zdajne dni že močno opešala in s cerkvenim petjem v nekterih krajih prav slabo stoji. — Petje, ako je spodobno in lepo vbrano, močno vnema, oživlja in povekšuje pobožnost pri Božji službi; če je pa nespodobno , posvetno, le moti in pohujša. Cerkveno petje je 1. ali priprosto, posamno petje, n. pr. kakor poje mešnik sv. mešo ali druge molitve pri cerkvenih opravilih; in 2. skupno ali koralno petje, kedar več pevcev vkup poje, bodi si enoglasno, kedar vsi pevci en glas pojejo, bodi si figuralno, t.j. kedar vbrano pojejo pevci več glasov. Kedar se psalmi in nektere druge cerkvene pesmi ko¬ ralno pojejo , se pevci ločijo v dva kora ali dela in pojejo med seboj si odgovarjaje. Ta navada sega v starodavne čase in jo imamo iz antijohijske cerkve, kjer je bila vpe¬ ljana že za časa sv. Ignacija mučenika, ki je bil ondi tretji škof za sv. Petrom. Naslanja se pa na videnje preroka Izaija, po kterem so Serafimi stoječi ob obeh stranih Božjega sedeža eden drugemu vpili: „Svet, svet, svet je Gospod Bog vojskinih trum. 4 * (Iz. 6, 3.) Tudi domače petje mnogo pripomaga k pobožnosti in serca razveseljuje in tudi od tega petja veljajo besede sv. 115 aposteljna: „Pojte Bogu veseli v svojih sercih. 1 ' Nespodob¬ nega petja naj hi ne bilo nikdar med nami, niti v cerkvi, niti v družbah, ker tako petje Boga žali in ni za kristjane. Zd.ih.ljej. O Bog ljubezni! Bog poterpež- Ijivosti, Bog usmiljenja! nagibaj naša serca, da svo¬ jega bližnjega priserčno ljubimo in vse, karkoli mislimo in govorimo ali delamo, storimo v imenu našega Gospoda Kristusa in se Tebi, Bogu in Očetu po njem zahvaljujemo! Evangelje sv. Matevža 13, 24—30. Tisti čas je Jezus množicam to priliko povedal: Nebeško kraljestvo je podobno človeku, kteri je dobro seme vsejal na svojo njivo. Ivedar so pa ljudje spali, prišel je njegov sovražnik, in je pri¬ rejal ljulike med pšenico, in je preč šel. Ivo je pa zelenje zrastlo, in sad storilo, tedaj se je tudi ljulika prikazala. Pristopili so pa hlapci hišnega gospo¬ darja , in so mu rekli: Gospod! ali nisi dobrega semena vsejal na svojo njivo ? Od kod ima tedaj ljuliko ? In jim reče: Sovražen človek je to storil. Hlapci so mu rekli: IločeŠ, da gremo, in jo po¬ beremo? In reče: Nikar, da kje ljuliko pobiraje, ž njo vred tudi pšenice ne porujete. Pustite oboje rasti do žetve, in ob času žetve porečem ženjicam: Poberite pervič ljuliko, in jo povežite v snopiče, da se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico. Kaj pomeni nebeško kraljestvo? Nebeško kraljestvo pomeni sveto cerkev ali zbor vseh pravovernih kristjanov na zemlji, ki so v nebesa poklicani. Zakaj se cerkev imenuje kraljestvo nebeško ? Cerkev se-imenuje kraljestvo nebeško: 1. ker jo je sam Bog postavil in ljudi v njo kliče (Mat. 20.); 2. ker je Bog 8 * 16 1 vedno s svojo cerkvijo in jo vlada, kakor je Kristus ob¬ ljubil (Mat. 28, 20.); 3. ker nas cerkev k Bogu v nebesa pripelje, ako njene nauke zvesto spolnujemo. (Joan. 17, 24.) Kako nam Jezus razlaga priliko od ljulike med pšenico ? „Kteri dobro seme seje, je Sin človekov. Njiva je svet; dobro seme so otroci kraljestva; ljulika so otroci hudobe. Sovražnik pa, kteri jo je vsejal, je hudič; žetev je konec' sveta, ženjice so angelji. u Kaj je dobro seme in kaj je ljulika? . Dobro seme pomeni, po nauku Jezusovem, otroke kra¬ ljestva, to je, pravoverne kristjane, ki so živi udje svete katoliške cerkve; tudi beseda Božja je dobro seme, ker ljudi spreoberne v otroke Božje in rodi sad dobrih del. Ljulika so otroci hudobe, to je tisti, ki grehe doprinašajo in v grehih živijo, kakor uči sv. apostelj: „Kdorgreh dela, je iz hudiča. (I. Joan. 3, 8.) Ljulika je tudi vsaka kriva vera, vsak zapeljiv in slab izgled, ki človeka v greh in k hudiču napeljuje. Kdo seje dobro seme? Kdo seje ljuliko? Najboljše seme je sejal Sin človekov, Jezus sam. Dobro seme so sejali aposteljni in ga sejejo še danešnje dni dobri učeniki, ki učijo pravo Kristusovo vero , in dobri stariši, ki svoje otroke skerbno izrejajo. — Ljuliko so sejali in še sejejo krivoverci, zapeljivci in grešniki po slabih izgledih, — največ je pa seje hudič, človekov najhujši sovražnik. Kteri ljudje spijo? Spijo vsi tisti, kteri ne marajo za zveličanje svojih duš, ne poslušajo Božje besede, ne prejemajo svetih zakramentov, ne berzdajo svojih čutov. Ker spijo, prikrade se jim sovraž¬ nik v serce in va-nj zaseje ljuliko napuha, lakomnosti, ne¬ čistosti in drugih grehov. Posebno nevarno je , ako spijo tisti, ktere je Bog postavil čuvaje, n. pr. škofje, duhovni, predpostavljeni, stariši. Spijo pa, kedar ne spolnujejo svojih dolžnost in ne skerbijo za tiste, kterim jih je Bog pastirje postavil; po svoji nemarnosti so krivi, da se ti zapeljejo ali celo pogubijo. 117 Zakaj Bog ne pripusti pobrati ljuliko , t. j. hudobneže iz pšenice ? 1. Ker je prizanesljiv in miloserčen do grešnikov, kterim daje časa, naj bi se spokorili in dobra pšenica postali j 2. pa tudi zavoljo pravičnik, kteii po hudob¬ nih priložnost dobijo, da se vadijo v čednostih in nabirajo zasluženja s poterpežljivostjo in ponižnostjo. Kedaj bo čas žetve? Kedar človek umerje, dozori, naj si bo pšenica ali lju¬ bka. Velika žetev pa bo sodni dan. Takrat poreče sodnik svojim angeljem: „poberite pervič ljuliko" t. j. odločite hu¬ dobne od pravičnih. „Povežite ljuliko v snopke, da se sežge;" hudobni bodo verženi v večni ogenj. „Pšenico spra¬ vite v mojo žitnico 4 '; pravični bodo sprejeti v nebesa. Ljulika bo torej zvezana v snopke ter v ogenj veržena, to pomeni, da bodo hudobni terpeli v večnem ognji v družbi zaverženih. Z d i h. 1 j e j. O ljubi Jezus! Ker naše duše tako priserčno ljubiš, vsejal si v naša serca dobro seme d>ožje besede, naj bi obilen sad rodilo v večno življenje; naj to seme v nas se oživiti in rodovitno postati; obvaruj nas hudega sovražnika, da ne vseje v naša serca ljulike krivih in slabih naukov in dobrega semena ne pokvari; varuj nas grešnega spanja in lenobe v dobrem, naj bomo vedno cujeci in previdni v skušnjavah sveta, hudiča in mesa, da jih serčno premagamo in srečno umerjemo. A men. Od nagnenja k hudemu. („0d kod ima ljuliko." Mat. 13, 27.) Od kod je naše hudo nagnjenje? Nasledek je podedovanega greha, to je, tistega greha, ki sta ga storila perva dra človeka, Adam in Eva v paradižu po svoji nepokorščini in ga vsi ljudje od nju podedvajo. Pri svetem kerstu se človeku izvirni greh izbriše, tudi dolg in večna kazen se mu odpusti, hudo nagnenje pa vendar še ostane, (Catech. Rom. Part. II. c. 2 § 43) toda to nagnenje k hudemu še ni greh, dokler človek v hudo prostovoljno ne privoli. Zakaj še ostane hudo nagnjenje v človeku po izbrisanem izvirnem grehu? 1. Naj bi se ponižali spoznavši svojo slabost in svojo veliko revščino, in pri Bogu, najboljšem in usmiljenem Očetu zavetja iskali, kakor je storil sv. apostelj Pavel, ko je bil od svojega mesa, od satanovega angelja hudo skušan. (2. Kor. 12, 7.-8.) 2. Da se v nas razodevlje krepost in moč milosti Božje in pomoči Kristusove, in da se poveličuje Božja čast, kar se ne bi meglo zgoditi brez naše slabosti. 3. Da se nam priložnost daje vojskovati se, zmagati in ne opešati. Kjer ni truda, ni zaslužka; kjer ni vojske, ni zmage. Kako bi mogli vaditi se v čednostih in služiti si nebesa, če ne bi nam hudo nagnenje dajalo prilike, da se mu zoperstavljamo in s pomočjo milosti Božje tudi zma¬ gamo. ..Kar bojevavca utruduje, zmagovavca venčuje“ ; pravi sv. Bernard. 4. Da se učimo , pohlevno prenašati pregreške in sla¬ bosti drugih in da se varujemo pasti v enake skušnjave. (G-al. 6, 1.) Nauk od proste volje človekove. Zakaj je dal Bog človeku prosto voljo? Bog je dal človeku zraven pameti še prosto voljo in ta mu je ostala še po storjenem grehu, dasiravno je pohujšana. S svojo prosto voljo se more človek odločiti za to ali drugo reč, za dobro, pa tudi za hudo; v njegovi moči je kaj sto¬ riti , ali opustiti. Prosta volja zamore človeku res tudi v pogubljenje biti, zatorej bi utegnili prosto voljo človekovo za kaj hudega ali slabega imeti. Temu ni tako. Prosta volja je človeku najviša čast, ktera ga povišuje nad vse pozemeljske stvari. Vse druge stvari delajo le to, k čemur so gnane , človek pa dela s prosto voljo. Človek ima prosto voljo, Božji vsegamogočnosti se pa vendar ne more ustavljati in njegovih sklepov ne more prekrižati; tako se razodeva Božja vsegamogočnost vkljub prosti volji človekovi. V 119 Prosta volja je človeku potrebna v zasluženje; zakaj kar prisiljen stori, od tega nema niti časti, niti zasluženja. Če je pa v njegovi moči, dobro opustiti ali hudo storiti in se vendar le za dobro odloči, to še le daje njegovemu djanju vrednost in zasluženje. Prosta volja je človeku dana Bogu na čast in veselje, ker Boga največ veseli in časti služba, ktero mu daruje človek s pametjo in prosto voljo obdarjen. Naj bi torej svojo prosto voljo vedno obračali Bogu na čast in nam v zveličanje! V Šesta nedelja po sv, treh kraljih, Vhod, kakor pri meši na 3. nedeljo po sv. treh kraljih. Cerkvena molitev. Vsegamogočni Bog! prosimo, dodeli nam, naj vedno le to premišljujemo, kar je po pameti in v govoru ter v djanji le to delamo, kar se Tebi dopada — po Jezusu Kri¬ stusu i. t. d. Berilo iz 1. lista sv. Pavla apcst. do Tesaloničanev. 1 , 2 — 10 . Bratje! hvalo dajemo vselej Bogu za vas vse, in vas imamo neprenehoma v spominu v svojih molitvah, in pomnimo djanja vaše vere, in truda in ljubezni, in po¬ trpežljivosti, v upanji v Gospoda našega Jezusa Kristusa pred Bogom in Očetom našim; ko vemo, od Boga izvo¬ ženi bratje! vaše izvoljenje, ker naš'evangelj ni bil le v besedi pri vas, ampak tudi v moči in svetem Duhu, in v veliki obilnosti, kakor veste, kakšni smo bili med vami zavoljo vas. In vi ste posnemavci naši in Gospodovi postali, ker ste besedo sprejeli v velikih nadlogah z ve¬ seljem svetega Duha; tako da ste podoba postali vem 120 vernim v Maeedoniji in Ahaji. Zakaj od vas se je raz¬ glasila beseda Gospodova, ne le po Maeedoniji in po Abaji, ampak tudi na vse kraje je šla vaša vera, ktero imate v Boga, tako da nam ni treba, kaj govoriti. Saj sami od nas oznanujejo, kako smo bili pri vas sprejeti, in kako ste se od malikov k Bogu obernili, služiti živemu in pravemu Bogu, in čakati njegovega Sina z nebes (kte- rega. je od mertvih obudil), Jezusa, kteri nas je otel od prihodnje jeze. Razlaga. Sv. Pavl je bival v Korintu s Silvanom in Timotejem, ki sta mu pomagala vstanoviti cerkev So¬ lunsko ali Tesaloniško. Iz Korinta piše Pavl cerkvi So¬ lunski ali keršanskim Solunčanom. Za pozdrav jim vošči gnado in mir, ker brez gnade ni mini Božjega. Bogu se zahvaljuje in veseli se njih lepega obnašanja; pohvali jih ob enem, da je njih vera bila delavna, lju¬ bezen živa, terdno in stanovitno njih upanje v Kristusa. Zato ima upanje, da so od Boga izvoljeni — k pravi veri in zveličanju, ker je Bog njegovo besedo med njimi s čudeži poterdil in darove sv. Duha nad nje izlil. Hvali jih, da so zavoljo vere velike nadloge z ve¬ seljem preterpeli. Tako so postali posnemavci aposteljnovi in Kristusovi, ki nam je najlepši zgled v življenji in terpljenji. Solunčanom pričuje, da so po svoji lepi obnaši zgled postali vsem vernim v Maeedoniji in Ahaji, ter da se od njih razširja beseda in vera Gospodova na vse kraje. Sami so razglasili na vse strani, kako prijazno so sprejeli aposteljna in kako so se odpovedali malikom, da bi služili pravemu Bogu in čakali Jezusa, Sina Božjega in Odrešenika. Nauki. Sv. Pavl se zahvaljuje Bogu zavoljo lepega zaderžanja Solunčanov in neprenehoma za nje moli. Naj 121 bi se tudi mi zahvaljevali Bogu za sv. vero, brez ktere ni zveličanja, in prosili za gnado Božjo, brez ktere ne moremo nič dobrega, niti početi, niti storiti, niti doveršiti! Sv. Pavl se veselo spominja njih vere, ljubezni in upanja. Vsakemu kristjanu mora biti največe veselje, videti, če se razširja kraljestvo Božje; dolžni smo pa vsi po svoji moči pripomagati k razširjanju svete vere in ker- šanskih čednost, v kterih je kraljestvo Božje! Sv. apostelj upa, da so Solunčanji izvoljeni. — Poklicani smo tudi mi; bomo pa tudi izvoljeni? Jezus je učil: „Veliko je pokli¬ canih, malo pa izvoljenih.* (Mat. 20, 16.) Živimo po svojem poklicu in po veri, da bomo gotovo tudi izvoljeni' Solunčani so posnemali aposteljna in Kristusa v življenji in terpljenji; tudi naša skerb naj bo, posnemati lepe zglede Kristusa, aposteljnov in svetnikov, in tudi mi bomo postali drugim v izgled, in beseda in vera Gospodova se bo širila po svetu! Solunčani so se odpovedali malikom, služili pravemu Bogu ter čakali njegovega Sina Jezusa z nebes. Odpovejmo se tudi mi vsakemu malikovanju, lju¬ bimo Boga več, kakor njegove stvari, bolj, kakor svoje me3o in sladuosti, in čakali bomo z veselim upom prihod Jezusa Kristusa na sodni dan! Evangelje sv. Matevža 13, 31—35. Tisti čas je Jezus množicam to priliko povedal: Nebeško kraljestvo je podobno ženofovemu zernu, ktero je človek vzel in na svojo njivo vsejal. to je sicer najmanjše zmed vseh semen; kedar pa zraste, je veče, kakor vsa zelišča, in je drevo, tako da ptice spod neba pridejo, in prebivajo na nje¬ govih vejah. Drugo priliko jim je govoril: Ne¬ beško kraljestvo je podobno kvasu, kterega je žena vzela in vmesila med tri polovnike. moke, da se je skvasilo. Vse to je Jezus množicam govoril v prilikah, in brez prilik jim ni govoril, da se je dopolnilo, kar je govorjeno po preroku, ki pravi. 122 Odperl bom v prilikah svoja usta, in bom izrekel skrito od začetka sveta. Razlaga. Jedro danešnjega sv. evangelja ste dve priliki. V pervi primerja Jezus svojo cerkev in svoj nauk ženofovemu ali gorčičnemu semenu, da bi kazal njuno rast in razširjanje na zunaj; v drugi priliki pri¬ merja nebeško kraljestvo kvasu, da bi naznanil, kako bota njegova cerkev in njegov nauk delala znotraj v člo¬ veku. Gnada Božja na tihem dela, kakor kvas; žene in raste, dokler ne prešine celega človeka in ga prerodi kakor v novo stvar. Zakaj se cerkev primerja ženofovemu zernu? Ženofovo ali gorčičino zerno je najmanjše izmed vseh semen; gorčica pa je izmed zelišč največe, ker zraste tako velika, kakor drevo, (do 10 čevljev visoko) ima veliko vej in široko perje , tiče prilete in na njenih vejah prebivajo. — Kakor iz majhnega gorčičinega semena zraste veliko drevo , tako se je sv. cerkev na zemlji iz malega začela, zdaj pa se razširja po vsem svetu in sprejema vse ljudi, kteri v nji iščejo zavetja. Ko je Jezus začel učiti, pridružil si je dvanajst apo- steljnov in ti šobili prosti ribiči; zares majhen začetek, —• malo zerno! Zdaj šteje katoliška cerkev svoje verne na mi¬ lijone ; njeni udje so po vsem svetu, celo svetniki v nebesih in verne duše v vicah so njeni udje. Iz malega semena je zraslo veličansko drevo, kterega veje obsegajo cel svet in segajo celo v nebesa, da celo tiče nebeške na njegovih vejah prebivajo. Kristjani! tudi mi smo tiste presrečne tiče, ktere so sprejete med veje katoliške cerkve in prebivamo v senci milosti Božje; hvaležni bodimo za to gnado, zakaj, ako se deržimo Kristusa in njegove cerkve, sprejeti bomo tudi v nebeško kraljestvo! Zakaj se je Kristusova vera in cerkev tako hitro razširila? Pripomagalo je k temu več reči: 1. Božja vsegamo- gočnost, ktera zna iz malega kaj velikega storiti, da.celo 123 še svet iz nič stvariti. Aposteljni so od Jezusa po svetem Duhu prejeli moč čudeže delati in ti čudeži so pričevali, da so res od Boga poslani. 2. Lepota Jezusovega nauka in moč Božje besede. Tako lepo, kakor Jezus, še nihče ni go¬ voril o Bogu in Božji ljubezni do nas, o našem cilju in poklicu ter o svetih nebesih. Božja beseda ima čudovito moč, ona presega kosti in mozeg in sega do duše. 3. Pre¬ lepo življenje pervih kristjanov, zlasti njihova ljubezen med seboj, ktera se je celo nevernikom dopadala; živeli so med seboj kakor bratje in sestre. 4. Celo to, kar so ajdje po¬ čenjali, da bi zaterli Kristusovo cerkev, služilo ji je v raz¬ širjanje; zato je rekel učeni Tertulijan: „kri raučeniškaje postala seme kristjanov.“ Tudi nevera in kriva vera se hitro-razširja, kakor sploh glota na njivi hitreje in bujneje raste, kakor dobro žito in se merčesi nagleje množijo, kakor koristne in plemenite živali. Nevera in kriva vera učite, kar strasti boža in mesenemu poželjenju vstreza, zato se ju meseni ljudje radi poprimejo in strasti človeške pomagajo ju razširjati. Kri¬ stusova vera pa uči in tirja mnogokaj, kar kervi in mesu ni po godu, zato je tako čudno hitro rastla le s pomočjo milosti Božje. Sloveči Tomaž Mor, kancelar krivoverskega kralja an¬ gleškega Henrika VIII., je rekel te pomenljive besede : „Da se je kriva vera na Angleškem tako naglo razširila, temu ne gre se čuditi, kajti tudi kamen po svoji teži v glo¬ bočino leti.“ Zakaj je Jezus tako rad v prilikah govoril? V prilikah je Jezus najrajši učil, da bi njegove nauke razumeti tudi priprosti, neučeni ljudje in jih ložej ohranili v spominu. Nekterih resnic pa ljudje takrat nikakrr ne bi mogli razumeti , in te je hotel Jezus v prilikah ohraniti poznejim zarodom, kterim bota milost Božja in spolnenje odkrila pomen. Nauk. Iz mladega zerna zraste veliko drevo; malo kvasu veliko moke zakvasi. Iz malega zraste veliko — na dobro, kakor na hudo stran. Z malimi rečmi si nebesa ku¬ pimo, po malih rerbh si tudi lehko pekel zaslužimo. Bo¬ dimo torej zvesti v mal h rečeh, le kdor je v malem 124 zvest, njemu se veliko zaupa. Varujmo se hudega, naj hi se nam še tako majhno zdelo, ker je začetek greha in perva stopinja v pekel. Pri izpraševanji vesti posebno na malenkosti glejmo, ker se najrajši skrivajo našim očem. „Kdor misli, da stoji, naj gleda, da ne pade,“ opo¬ minja sv. Pavl. Z dihi j e j. O najkrotkejši Jezus! Ti si pravo ženofovo zerno, iz klerega je izrastlo veliko drevo, čegar verh sega nad nebesa: Tebe hvalimo in ča¬ stimo iz dna svojih sere in priserčno Tebe prosimo, sprejmi nas kot revne tičice v Svojo senco, naj bi ondi zavetja našli pred peklenskimi ropnimi ticami in hrani nas s Svojim sadjem na tem nevarnem svetu. Amen. Velikonočna doba. Z nedeljo „Septuagesimo“ se začne velikonočna praz- niška doba, ktera obsega 16 tednov. V to dobo spadajo: 3 predpostne nedelje, ktere nas pripravljajo na post; 6 postnih nedelj in tednov, v kterih se pripravljamo na Ve¬ liko noč; 6 nedelj in tednov po Veliki noči, v kterih se veselimo Gospodovega vstajenja; in binkoštni prazniki s tednom pred binkošti in po binkoštib. — Ta prazniška doba se konča z binkoštno osmino in nam pred oči stavi neskončno ljubezen Sinu Božjega, njegovo očitno življenje, njegove nebeške nauke in dela, njegovo terpijenje, smert, ■vstajenje in njegov vnebohod. Pomen posta in nedelj: Septuagesima, Seksagesima, Quinquagesima. Post ali postni čas je odmenjen pripravljanju na ve¬ likonočni praznik. Katoliška cerkev hoče, naj bi se verni 125 kristjani pripravljali na velikonočni praznik s postom, mo¬ litvijo in premišljevanjem britkega topljenja in smerti Je¬ zusove v znamenje, da moramo tudi mi grehu odmreti, ako hočemo z Jezusom vstati k novemu duhovnemu življenju. Brez dvoma so kristjani začeli postiti se, ker so hotli posnemati Jezusa, ki se je, preden je začel učiti, postil 40 dni. Prav primerno so postni čas postavili pred Veliko noč, v znamenje namreč, da so se hotli vdeležiti Jezusovega terpljenja. Dandanešnji se sveti postni čas s pepelnično sredo za¬ čenja, — in je zapovedan post ob vseh delavnikih, kterih je do velikonočne nedelje ravno štirdeset. Ob nedeljah ni zapovedan post. Pred šestim stoletjem pa ni bilo tako. Po nekterih krajih se zunaj nedelje tudi niso postili veliki četertek in veliko saboto, postili so se pa v pondeljek in torek pred pepelnično sredo , in tako so tudi 40 dni posta imeli. V spomin te navade, nedeljo tega tedna še zdaj imenujemo „ Vvod svete maše se začne latinski: ,,R e m i n i s c e r > po tej besedici se kliče druga nedelja v postu, & e „Re min i s c e r e.“ gV0 . Vvod se pa tako-le glasi: „Spomni se, o Gospod- jega usmiljenja in svoje milosti, ki je od vekomaj; ^ sovražniki naj nikdar ne gospodujejo nad nami; reši n ’ Bog Izraela! iz vseh naših nadlog. 189 „K tebi, o Gospod! povzdigujem svojo dušo; moj Bog, v te zaupam, naj ne bom osramoten.“ (Psalm 24.) V teh vvodnih besedah slišimo pobožno dušo zdihovati po usmiljenji Božjem, ter prositi Boga pomoči, da bi več ne padla v grehe. Cerkvena molitev. O Bog! kateri vidiš, da sami na sebi nimamo nobene moči, varuj nas znotraj in zunaj, da bomo na telesu obvarovani vseh nadlog, in vseh hudih misli čisti na duši, po Gospodu našem . . . Berilo iz 1. lista sv. apost. Pavla do Tesaloničanov, 4, 1—7. Bratje! prosimo vas in opominjamo v Gospodu Je¬ zusu, da, kakor ste od nas prejeli, kako da vam gre ži¬ veti in Bogu dopasti, tako tudi živite, da ste čedalje bogateji. Saj veste, kakošne zapovedi sem vam dal v Gospodu Jezusu. To namreč je volja Božja, vaše posve¬ čenje, da se zderžite kurbanja, da izmed vas vsak ve svoje telo ohraniti v svetosti in časti, ne po gnanji po- željenja, kakor neverniki, kteri Boga ne poznajo; in da kdo predaleč ne stopa in svojega brata v nobeni reči ne goljufa, ker Gospod je maščevavec vsega tega, kakor smo vam pred povedali in pričali. Zakaj Bog nas ni poklical k nečistosti, ampak k svetosti v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Razlaga. Priserčno in pri Jezusu opominja in prosi sveti apostelj Tesaloničane, naj bi tako živeli, kakor jih je učil živeti in Bogu dopasti. Posebno kaj živo jih svari pred nečistostjo, ktera je morebiti v onem mestu močno gospodovala, ker ta pregreha dušo in truplo ogerduje. Bog nas je pa k svetosti poklical. 190 Z d ili 1 jej. Dodeli, o Bog, da živim po svojem poklicu, čedno, čisto in sveto, ne pa po mesenem poželjenji, kakor neverniki, kteri Tebe ne poznajo! Evangelje sv. Matevža 17, 1—9. Tisti čas vzame Jezus seboj Petra in Jakoba in Janeza, njegovega brata, in jih pelje same na visoko goro. In se je spremenil pred njimi, in njegov obraz se je svetil, kakor solnce, njegova oblačila so bila bela ko sneg. In glej ! prikazala sta se jim Mojzes in Elija, in sta ž njim govorila. Peter pa je spregovoril in je rekel Jezusu: Gospod! dobro nam je tukaj biti; ako hočeš, naredimo tukaj tri šotore, tebi enega, Mojzesu enega, in Eliju enega. Ko je še govoril, glej! jih je svetel oblak obsenčil; in glej ! glas iz oblaka, rekoč: Ta je moj ljubi Sin, nad kterim imam dopadanje; njega po¬ slušajte! In ko so učeaci to zaslišali, so na svoj obraz padli, in so se silno bali. In Jezus je pri¬ stopil, in se jih je dotaknil, in jim je rekel: \ sta¬ nite, in nikar se ne bojte! Ko so pa svoje o& vzdignili, niso nikogar videli, kakor Jezusa samega- In ko so z gore šli, jim je Jezus zapovedal, rekoč: Nikomur ne pravite te prikazni, dokler Sin člo¬ vekov od mertvih ne vstane. Razlaga. Danešnje evangelje nam pripoveduje J®" zusovo prečudno spremenenje. Godilo se je to spremenecj® na gori Tabor v pričo treh učencev, Petra, Jakoba i® Janeza, kterim je Kristus posebne gnade delil. Sv. evan¬ gelist Lukež pravi, da se je to spremenenje zgodilo J ponočni molitvi, in da sta Mojzes in Elija govorila s K® 1 ' stusom od njegove smerti. Prikazal se je Kristus svojim učencem v svetli p°' dobi, v nebeški luči, kakor da bi njegova Božja nator* na enkrat se zasvetila in zatemnila človeško njegovo natoro* 191 Zakaj se je Kristus na gori Tabor spremenil pred tremi učenci ? Kakor v začetku svojega učenja v svetem kerstu, tako je hotel Kristus še enkrat pred svojo smertjo svojim učen¬ cem se razodeti kot Božjega učenika in jim pokazati svoje Božje veličastvo. Bili so pa na gori Tabor z Jezusom ravno tisti tri učenci, ktere je poznej vzel seboj na Oljsko goro v vert Gretsemani, kjer je bila njegova duša žalostna do smerti, in ki so ga videli umirati na križu. Tu na gori Tabor jib je hotel poterditi, da bi bili terdni ostali v veri, ko bodo ga videli v najstrašnejem ponižanji. Svojim učencem in vsem kristjanom je po svojem spre- menjenji razodel, kako veličastna bodo trupla pravičnih po vstajenji od smerti; ob enim nas uči, naj glede na prihod¬ njo čast vse križe in težave poterpežljivo prenašamo. Zakaj sta se bila prikazala Mojzes in Elija? Mojzes je bil postavodajavec, Elija je bil prerok; Kri¬ stus pa se je prikazal v sredi med njima. To pomeni, da je Jezus tisti Odrešenik, kteri je bil obljubljen v postavi in napovedan po prerokih; v Njem je bilo dopolnjeno, kar je bilo o Mesiji prerokovano v postavi in prerokih. Kristus se prikaže med Mojzesom postavodajavcem in Elijem prerokom, ker je bil oboje, postavodajavec in prerok in je ravno ta poklic tudi svoji cerkvi izročil, da bi verne kristjane vodila po naukih in postavah k večnemu zveličanju. Zakaj reče Peter: Naredimo tri šotore? Od samega veselja Peter ne ve, kaj govori; bil je ves zmeden. Želi, naj bi ves čas tako ostalo ; le Jezusu, Mojzesu, Eliju hoče šotore napraviti, na sebe in druga dva učenca pa pozabi. V svojem veselji tudi tega ne pomisli, da ne¬ beške časti ne moremo doseči brez truda, križev in terpljenja. Če je Petru že Jezusovo spremenjenje toliko veselja na¬ pravilo, kako bo še le takrat, ko bomo Kristusa gledali v nebeškem veličastvu! čegav je bil glas: Ta je moj ljubi Sin? Bil je glas Očeta nebeškega, ki je Jezusa že pri kerstu v reki Jordan za svojega Sina proglasil. Kakor takrat, nam Bog še dandanešnji kliče: „Ta je moj ljubi Sin, njega poslušajte!“ 192 Zakaj so učenci na obraz padli in se silno bali? Svete nebeške reči človeka z nekakim strahom navda¬ jajo, ker čuti, da v svoji nepopolnosti ni vreden, jim se bližati. Zato so učenci padli na svoj obraz. S kakšno grozo bomo pa mi na sodni dan gledali Sodnika na oblakih neba? Zakaj prepove Jezus svojim učencem o tej prikazni drugim povedati ? Ker takrat še niso bili pripravljeni; ko bode pa od mertvih vstal, bo ta prikazen nova priča njegove Božje moči in natore ; nam pa so te besede lep opomin, naj svojih dobrih del in svoje časti po nepotrebnem ne razglašamo. Zdihljej. Preljubeznjivi Jezus! učenik vseli narodov! vzel si tri svoje najzvestejše učence s seboj na goro Tabor in si jim dal gledati iskrico svoje nebeške časti; ponižno Te prosimo za gnado, naj bi premišljevanje te visoke skrivnosti nam služilo v zveličanje. Razsveti nam um, naj spoznamo, da nihče ne bo deležen nebeške časti, kdor ne gre popred na goro pobožnosti. Navdaj našo slabo voljo z močno željo, da se za nebeško kraljestvo ne ustraši nobenega truda, ker le po nadlogah) križih in terpljenji pridemo v nebeške šotore; h temu nam pomagaj Jezus Kristus. Amen. V pondeljek po drugi nedelji v postu. Berilo iz Daniela preroka 9, 15—19. Tiste dni je molil Daniel k Gospodu, rekoč: Gospeh naš Bog, kteri si z mogočno roko izpeljal svoje ljudstvo iz Egiptovske dežele, in si ime si napravil, kakor je ^ daDešnji dan; grešili smo, krivično smo delali, o d°' spod! vsi tvoji pravici nasproti. Naj se odverne, prosi®) tvoja jeza in tvoj serd od tvojega mesta .Jeruzalema) ® 193 od tvoje svete gore; ker zavoljo naših grehov in kri¬ vice naših očetov je Jeruzalem in tvoje ljudstvo v za¬ smehovanje vsem , kteri so okoli nas. Zdaj tedaj, naš Bog! usliši molitev svojega hlapca in njegove prošnje; in poglej zavolj samega sebe milostljivo na svoje svetišče, ktero je zapuščeno. Nagni, moj Bog! svoje uho, in po¬ slušaj ; odpri svoje oči, in poglej naše razdjanje, in mesto, ktero se imenuje po tvojem imenu; ker ne (v zaupanji) na svojo pravico, ampak na tvoje obilno usmiljenje pe- kladamo svoje prošnje pred tvoje obličje. Usliši, o Go¬ spod ! bodi milostljiv, o Gospod! zavoljo sebe samega ne odlašaj, moj Bog! saj se po tvojem imenu imenuje mesto in tvoje ljudstvo, Gospod, naš Bog. Kazlaga. Mnogokrat je Bog Jude svaril po svojih prerokih, naj popustč malikovanje in razuzdanost; na¬ povedati jim ukaže sužnost, če se ne spokorijo. Vendar ljudstvo in njegovi kralji prerokov ne poslušajo, da, celo preganjali so jih in morili. Za kralja Joakima pride kal- dejski kralj Nabuhodonosor z veliko armado pred Jeru¬ zalem leta 606 pred Kristusom, vzame mesto in mnogo imenitnih Judov odpelje v Babilon, med njimi je bil tudi Daniel, ki je bil iz imenitne rodovine. Štiri leta poznej pride druga armada, poslana od kralja Nabuhodonosorja v Judejsko deželo, njej se pridružijo še Moabitje in Amonitje, Judom od nekdaj sovražni, ropajo in požigajo po vsej deželi, kralja Joakima ubijejo in pred vrata Je¬ ruzalemska veržejo, da ondi nepokopan segnije. Daniel je bil sicer kralju Nabuhodonosorju zavoljo svoje modrosti ljub ter od njega poslavljen, vendar, ker je bil zvest služabnik Božji, ni mogel pozabiti Jeru¬ zalema in svetega tempeljna; tožilo se mu je po svetišči Gospodovem. Spoznal je, da so kralji in ljudstvo po svojih hudobijah zakrivili vse nadloge, ktere so terpeli v Slov. Gofine. 13 194 babilonski sužnosti, zato se v priserčni molitvi oberne do Gospoda Boga, in prosi, naj odverne svojo jezo in svoj serd od mesta in svete gore. Odločeno je bilo Judom, da bodo celih sedemdeset let se pokorili v terdi sužnosti; prerok pa moli, naj Bog po svojem usmiljenju svojemu ljud¬ stvu pripusti, da bi se kmalo zopet vernilo v svojo domovino. Ta prelepa molitev preroka Daniela naj bo nam y izgled! Skesano moramo spoznati, da smo sami posvojili grehih krivi vseh nadlog , s kterimi nas Bog obiskuje. K Božjemu usmiljenju se zatecimo, pa tudi svoji hudobiji se odpovejmo! Evangelje sv. Janeza 8, 21—29. Tisti čas je rekel Jezus Judovskim množicam: Jaz grem, in me bote iskali, in bote v svojem grehu umerii. Kamor jaz grem, vi ne morete priti. Judje so tedaj rekli: Ali bo morda sam sebe umorili ker pravi: Kamor jaz grem, vi ne morete priti- In jim je rekel: Vi ste od zdolej, jaz sem od zgorej; vi ste od tega sveta. Torej sem vam rekel, da bote umerli v svojih grehih; zakaj, ako ne verujete, da sem jaz, bote umerli v svojem grehu. Tedaj so mu rekli: Kdo si ti? Jezus jim je rekel: Začetek, kten tudi z vami govorim. Veliko imam od vas govo¬ riti in soditi; ali kteri me je poslal, je resničen; in kar sem jaz od njega slišal, to govorim na svetu. In oni niso umeli, da je rekel, da je Bog njeg ga je dal kmetom obdelovati, in je šel na tu J Ko se je pa čas sadu približal, poslal j e sAt | 0 hlapce do kmetov, da bi prejeli njegov sad- ^ ^ Jl J J ? kmetje so zgrabili njegove hlapce, m s ° j j č stepli, enega ubili, enega pa kamnali. 1 s0 spet drugih hlapcev, še več, kakor popred- 1 jim ravno dal „ _ tako storili. Zadnjič pa je pos njih svojega sina, rekoč: Mojega sina bodo sp to- 207 vali. Kmetje pa, ko so sina videli, so rekli med seboj: Ta je erb: dejte! ubimo ga in bomo imeli njegovo erbščino. In so ga zgrabili, in vergli iz vinograda in ubili. Ko tedaj gospod vinograda pride, kaj bo storil tem kmetom? Reko mu: Hu¬ dobne bo budo končal, in svoj vinograd bo dal obdelovati drugim kmetom, kteri mu bodo sad opravljali ob svojih časih. Jezus jim reče: Ali niste nikoli brali v pismih: Kamen, kterega so zavergli zidarji, on je postal glava vogla. Od Go¬ spoda je to storjeno, in je čudno v naših očeh. Zato vam povem, da bo od vas vzeto Božje kraljestvo, in bo dano ljudstvu, ktero bo njegov sad dalo. In kdor pade nad tem kamnom, se bo razbil; na kogar pa on pade, ga bo sterl. In ko so veliki duhovni in farizeji slišali njegove prilike, spoznali so, da od njih govori. In bi ga bili radi prijeli, pa so se bali ljudstva, ker so ga imeli kakor preroka. Razlaga. V tej priliki se nam slikuje skerb Božja za izvoljeno ljudstvo, ktero je pa ni bilo vredno. Hišni gospodar v tej priliki je Bog; vinograd je Božje kralje¬ stvo, kakor se je od začetka med Judi prikazalo; plot je varstvo previdnosti Božje in skerb svetih angeljev; tlačiv- nica je Božja postava, ki slehernega priganja, sad čed¬ nosti in pobožnosti prinašati; turn ali tabor je po¬ svetno varstvo predpostavljenih; vinogradniki so predpo¬ stavljeni : kralji, duhovniki, učeni, solniki; odhod na tuje je podoba Božje nevidljivosti; sad so dobra dela ali dela pravice. Dobra dela morajo sicer zmiraj biti, vendar se da v časih še posebno pokazati. Pošiljal je hlapce, svoje poslance ali preroke n. pr. Jeremija, Izaija, Ciharija, zadnjič svo¬ jega Edinorojenega Srna, kterega so Judje križali, greš¬ niki pa in sovražniki kerščanstva ga še vedno križajo. Zato je bilo kraljestvo Božje Judom odvzeto, in se vzame 208 tudi grešnikom in sovražnikom Kristusovim, ker Gospoda zaničujejo, preganjajo in s svojimi grehi vnovič križajo. Gorje tudi nam, ki smo h keršanski veri poklicani, v njej podučeni, če dobrega sadu ne prinašamo, tudi nam se bo vzelo Božje kraljestvo, sveta nebesa! Cerkvena molitev. Dodeli, prosimo, vse¬ mogočni Bog! da bomo očiščeni po svetem postu, sveti praznik z vrednimi serci obhajali, po Gospodu... V saboto po drugi nedelji v postu. Berilo iz I. Mojz. bukev 27, 6—39. Tiste dni je rekla Rebeka svojemu sinu Jakobu: Sli¬ šala sem tvojega očeta govoriti z Ezavom tvojim bratom in mu reči: Prinesi mi od svojega lova, in naredi mi jed, da jem, in da te blagoslovim pred Gospodom, preden umerjem. Torej, moj sin! poslušaj moj svet. Pojdi k čedi in prinesi dva najboljša kozliča, da naredim iz nju tvojemu očetu jed, ktero rad j 6 ; potlej mu jo poneseš, in bo jedel, in te blagoslovil, preden umerje. On ji je odgovoril: Veš, da je Ezav, moj brat, kosmat, jaz pa gladek; ako me bo moj oče pošlatal in to začutil, se bojim, da bi ne menil, da sem ga hotel zasmehovati, in da bi si ne nakopal prekletstva namesti blagoslova. Mati mu reče: Nad me naj pride to prekletje, moj sin! 1® poslušaj mojo be»edo in pojdi, ter prinesi, kar sem rekla. Šel je in prinesel, ter dal materi. Ona je naredila j®d> kakor je vedela, da ima rad njegov oče. In ga je oblekla z Ezavovimi najlepšimi oblačili, ktere je doma pri sebi j imela, in mu je s kozličevinama roke obvila in goli vrat pokrila. In mii je dala jed, in zročila kruhe, ktere je bila spekla. To je noter nesel in rekel: Moj oče! On pa J e 209 odgovoril: Slišim. Kdo si ti, moj sin ? In Jakob je djal: Jaz sem tvoj pervorojeni Ezav; storil sem, kakor si mi ukazal; vstani, vsedi se, in jej od mojega lova, da me blagoslovi tvoja duša. In Izak je dalje rekel svojemu sinu: Kako si mogel tako bitro dobiti, moj sin? Odgo¬ voril je: Yolja Božja je bila, da mi je hitro naproti prišlo, kar sem hotel. In Izak je djal: Stopi le-sčm, da te ošlatam, moj sin! in se prepričam, ali si ti moj sin Ezav, ali ne ? On je stopil k očetu, in Izak ga je ošlatal, ter je rekel: Glas je sicer Jakobov glas, roke pa so Ezavove roke. In ga ni poznal, ker so kosmate roke podobo starjega imele. Tedaj ga je blagoslovil in je rekek Ti si moj sin Ezav? Odgovoril je: Jaz sem. On pa je rekel: Prinesi mi jed od svojega lova, moj sin! da te blagoslovi moja duša. Ko mu je bil prinesel, in ko jo je bil pojedel, dal mu je tudi vina. Ko ga je spil, mu je rekel: Stopi k meni, in me kušni, moj sin! Pristopil je in ga kušnil. In ko je čutil lepi duh njegovega obla¬ čila , blagoslovil ga je precej, rekoč: Glej duh mojega sinu je kakor duh polne njive, ktero je blagoslovil Go¬ spod. Bog ti daj rose neba in debelosti zemlje, in obilno žita in vina. Služijo naj ti narodi, in rodovi naj se ti priklanjajo! Bodi gospod svojih bratov, in sinovi tvoje matere naj se ti uklanjajo. Kdor te bo preklinjal, naj bo sam preklet; in kdor te bo blagoslovil, naj bo z bla¬ goslovom napolnjen. Komaj je Izak nehal govoriti, in Jakob odšel, pride Ezav in je prinesel očetu skuhano jed svojega lova, rekoč: Vstani, moj oče, in jej od lova svojega sina, da me blagoslovi tvoja duša! In Izak mu je rekel: Kdo pa si ti? On je odgovoril: Jaz sem tvoj pervorojeni sin Ezav. Izak je ostermel in se silno pre- Slov. Gofine. 14 210 strašil, in se je bolj zavzel, kakor se more verjeti, ter je rekel: Kdo je tedaj uni, kteri mi je prej vjeto divja¬ čino prinesel, in od vsega sem jedel, preden si ti prišel? in sem ga blagoslovil, in on bo blagoslovljen. Ko je bil Ezav zaslišal besede očetove, je na ves glas zarjul in prežaljen rekel: Blagoslovi tudi mene, moj oče! On je rekel: Prišel je tvoj brat z zvijačo, in je prijel tvoj bla¬ goslov. On pa je dalje rekel: Ni mu bilo zastonj ime Jakob dano; zakaj, glej, v drugič me je že prekanil. Poprej je pervenstvo iz mene spravil, in zdaj v drugič mi je prevzel še moj blagoslov. In dalje reče očetu: Ali nisi nič blagoslova meni prihranil? Izak je odgovoril: Tro¬ jega gospoda sem ga postavil, in vse njegove brate sem podvergel njegovi sužnosti. V posestvu žita in vina sem ga uterdil, in po tem takem, moj sin 1 kaj hočem še tebi storiti? Ezav mu je odgovoril: Ali imaš le en blagoslov, oče? Prosim te, blagoslovi tudi mene! In ko je silno vpil in jokal, je bil Izak omečen, in mu je rekel: Y debelosti zemlje in v rosi neba od zgorej bodi tvoj blagoslov! Razlaga. Jakob in Ezav, sina Izakova, si želita očetovega blagoslova. Ezav, kot pervorojeDi, ima p ra ' vico do njega , Jakob pa, napeljan po svoji materi Rebeki, prekani očeta in brata in zadobi očetov bla¬ goslov. Gotovo nis f a ni Rebeka, niti Jakob vedela, da ni dopuščena zvijača v dosego dobrega namena. Oba sta delala v dobri vt "ti, misleča, da je le tako prav, mati, ker je Jakoba rajši imela, Jakob pa, ker si je želel očetovega blagoslova in je menil pravico im e ^ do njega. Po vodilih keršaaske vere njunega ravnanja ne m°' remo opravičevati, ker je bilo po zvijači in laž; laži p a 211 sveta vera nikdar ne dopušča, ker je zoperna večni Bes¬ nici in ne v dosego dobrega namena. V izgled naj sta nam brata Ezav in Jakob v tem oziru, ker sta oba visoko čislala in želela očetov blagoslov, o kterem sveto pismo govori, „da očetov blagoslov otro¬ kom hiše uterduje, materna kletev pa jih do tal podera.“ (Sir. 3. 11.) Z ljubeznijo in pokorščino do starišev delajmo se vredne njihovega blagoslova! Evangelje sv. Lukeža 15, 11—32. Tisti čas je Jezus farizejem in pismarjem to priliko povedal: Neki človek je imel dva sina, in mlajši zmed nju je rekel očetu: Oče! daj mi del blaga, kteri mene zadene. In jima je razdelil pre¬ moženje. In malo dni potlej je mlajši vse pobral, ter se je podal v daljno deželo, in je tam zapravil svoje premoženje z razuzdanim življenjem. Potem pa, ko je bil vse zapravil, je vstala velika lakota v tisti deželi; in on je začel pomanjkanje terpeti. In je šel in se pridružil nekemu mestjanu tiste de¬ žele. In ta ga je poslal na svojo pristavo svinje past. In je želel svoj trebuh napolniti z luščinami, ktere so svinje jedle; in nihče mu jih ni dal. Šel je pa sam v se, in je rekel: Koliko najemnikov v hiši mojega očeta ima obilno kruha, jaz pa tu¬ kaj lakote poginjam! Vzdignil se bom, ter pojdem k svojemu očetu in mu porečem : Oče, grešil sem zoper nebesa in zoper tebe! Več nisem vreden tvoj sin imenovan biti; stori me, kakor enega svojih najemnikov. In se je vzdignil, in prišel k svojemu očetu. Ko je pa še daleč bil, zagledal ga je nje¬ gov oče, in se mu je milo storilo; in je pritekel, in se ga oklenil okoli vrata, in ga kušnil. In sin mu je rekel: Oče! grešil sem zoper nebesa in zo¬ per tebe; več nisem vreden, tvoj sin imenovan 14 * 212 "biti. Oče pa je rekel svojim hlapcem: Hitro pri¬ nesite najbolje oblačilo, in oblecite ga, in dajte mu perstan na roko in čevlje na noge; in pripeljite pitano tele, in ga zakoljite; in hočemo jesti in se gostiti. Zakaj ta moj sin je bil mer te v, in je spet oživel; je bil zgubljen in je najden. In so se za¬ čeli gostiti. Njegov stareji sin pa je bil na polji, in ko pride in se približa hiši, je zaslišal petje in ples. In je enega zmed hlapcev poklical in po- prašal, kaj da je to? On pa mu je rekel: Tvoj brat je prišel, in tvoj oče je zaklal pitano tele, ker ga je spet zdravega nazaj dobil. Ujezil se je in ni hotel noter iti. Tedaj je njegov oče ven šel, in ga je začel prositi. On pa je odgovoril in rekel svojemu očetu: Glej! toliko let ti služim, in nisem nikoli tvojega povelja prestopil, in nikdar mi nisi dal kozliča, da bi se bil gostil s svojimi prijatli. Ko je pa prišel ta tvoj sin, ki je svoje premoženje s kurbami zapravil, si mu zaklal pitano tele. On pa mu je rekel: Sin! ti si zmiraj pri meni, in vse moje je tvoje. Gostiti se pa in veseliti, se je spo¬ dobilo, ker je ta tvoj brat bil mertev, in je spet oživel; bil je zgubljen, in je najden. Razlaga. Gotovo je prilika od zgubljenega sina ena najlepših. Iz nje se učimo , kako Bog skerbi za spreobernjenje grešnikov in kako ljubeznivo sprejema us¬ miljeni Oče zgubljene sine in hčere, če se k njemu po- vernejo. Ta prilika nam tudi živo pred oči stavlja rev¬ ščino in nesrečo človeka, ki po smertnem grehu Boga zapusti in svojo Božjo doto, posvečujočo gnado zapravi; na drugi strani nam kaže pot in stopinje, po kterih j® nam mogoče, k Očetu se poverniti in njegovo milost spet zadobiti. Ta pot je zakrament svete pokore, po kte- rem hoče naš Zveličar oteti grešnike, ki po kerstu grešijo- 213 Stopinje so pa petere: izpraševanje vesti, kes, terdni sklep, izpovedanje, zadostovanje. Vselej je pripravljen Oče nebeški nas sprejemati, kajti po nauku sv. Ambroža je „jed Očeta nebeškega naše zveličanje in njegovo veselje, nas grehov rešiti;“ kako dolgo bomo še odlagali? Cerkvena molitev. Dodeli, prosimo Te Gospod! našemu postu dober vspeh, da bo mert- venje mesa služilo v rast našim dušam; po Gospodu našem . . . Nauk za tretjo nedeljo v postu, Ta nedelja se kliče „Ocudi“, ker se vvod sv. meše s to besedo začne. V tem vvodu se sliši glas duše, ki želi in prosi, naj bi se rešila zalezovanja hudičevega. „Moje oči so vedno v Gospoda (obernjene); zakaj on bo rešil moje noge iz zadrege. Glej na-me in usmili se me, ker sem sam in ubog.“ „K tebi, o Gospod! povzdigujem svojo dušo; moj Bog v tebe zaupam, naj ne bom osramoten.“ (Ps. 24, 15—16, 1—2.) Čast bodi Bogu i. t. d. Cerkvena molitev. Prosimo Te, vsemo¬ gočni Bog! ozri se milostljivo na želje ponižnih; stegni desnico svojega veličastva in brani nas; po Gospodu . . . Berilo iz lista sv. Pavla aposteljua do Efežanov 5, 1—9. Bratje bodite posnemalci Božji, kakor preljubi otroci; iu hodite v ljubezni, kakor je tudi Kristus nas ljubil, in se za nas dal v dar in klavščino Bogu v prijeten duh. Kurbanje pa, in vsa nečistost, ali lakomnost se še ne imenuj med vami (kakor se spodobi svčtim) ali nesramnost, 214 ali nespametne ali gerde besede, kar se ne spodobi; ampak veliko bolj zahvaljenje. To namreč vedite in premislite, da nobeden kurbir, ali nečistnik, ali lakomnik, kar je malikovanje, nema deleža v kraljestvu Kristusovem in Božjem. Ne dajte se nikomur zapeljati s praznimi bese¬ dami, ker zavoljo tega pride jeza Božja nad otroke ne¬ pokorščine. Ne bodite tedaj njih deležniki! Zakaj bili ste nekdaj tema, zdaj pa ste svetloba v Gospodu. Kakor otroci svetlobe hodite. Ker sad svetlobe je v vsej do¬ broti, in pravici in resnici. Razlaga ,,Bratje! bodite posnemalci Božji, kakor preljubi otroci.“ Bogu enaki ne moremo postati, niti doseči njegove popolnosti, vendar smo dolžni Boga pos¬ nemati, ker je nas stvaril po svoji podobi. Tudi otroci posnemajo radi svoje očete v dobrem in hudem pomenu; ker smo pa otroci Božji, naj posnemamo Boga najbolj¬ šega Očeta. V čem naj posnemamo Boga? ,,V ljubezni, kakor je tudi Kristus nas ljubil in se za nas dal v dar iu klavščino Bogu v prijeten duh.“ Jezus Kristus je sam rekel: „Yeče ljubezni od tč nema nihče, da kdo svoje življenje da za svoje prijatelje.* (Joan 15, 13.) Dal je pa Jezus svoje življenje za nas, ki nismo mu prijatelji) temoč večidel sovražni njemu in njegovemu Očetu. Lju¬ bimo torej Boga in Jezusa Kristusa, ki nas je prej ljubil od začetka, ljubil do smerti; ljubimo tudi svojega bližnjega, ker ni ljubezni do Boga, kjer ni ljubezni de bližnjega! Ostudna pred Bogom je vsaka pregreha, najreč studi Bog pa dve pregrehi: ^Nečistost ali lakomnost naj se še ne imenuje med vami.* „Vsak greh, ki ga človek stori, je zunaj telesa, kdor se pa kurba, se pregreši nad svojim lastnim telesom. Ali ne veste, da so vaši udje 215 tempelj sv. Duha, kteri je v vas, kterega imate od Boga, in da niste svoji." (I Kor. 6, 18—19). Sv. Hieronim pravi: „Nečistost spridi duha (človeka) in naredi iz pa¬ metnega človeka nespametno žival." — Lakomnost pa je malikovanje, ker lakomnež ne služi Bogu, ampak hlagu in denarju. Zato je rekel Jezus: „Kesnično vam povem, da bogat pojde težko v nebeško kraljestvo; in ložej je kameli iti skoz šivankino uho, kaker bogatemu priti v Božje kraljestvo." (Mat. XIX. 23—24.) in sv. Pavl: „Kteri hočejo obogateti, padejo v skušnjave, in zadergo hudičevo, v veliko nepridnih in škodljivih želj, ktere pc- topč človeka v pogubljenje in končanje." (I. Tim. VI. 9.) „ Ali nesramnost, ali nespametne gerde besede (naj se med kristjani ne govorijo), kar se ne spodobi." Kako potrebno bi bilo ta zlati nauk zapisati na vsako steno, na vsake duri, na vsaka vrata kerščanske hiše, ker se tako rad in pogosto pozabi. Nečisto djanje je greh, pa tudi takšno govorjenje je pregrešno, ker v nečistost na¬ peljuje in iz nečistega serca izhaja. Nespodobni, nesramni govori so strupene pšice, ki ranijo na dve strani: tega, ki jih govori in tega, ki jih posluša. Zato je ljubi Jezus rekel farizejem: „Gadji rod; kako morete dobro govo¬ riti, ker ste hudobni'? Zakaj iz obilnosti serca usta govore. Dober človek iz dobrega zaklada dobro prinaša, in hu¬ doben človek iz hudega zaklada hudo prinaša. Povem vam: za vsako prazno besedo, ktero bodo ljudje govorili, bodo odgovor dajali sodni den." (Mat. XII. 34—36.) »Ne dajte se nikomur zapeljati s praznimi besedami." Od nekdaj je imela vsaka pregreha svoje zagovornike, tudi nečistost in lakomnost. Tako je še danešnje dni. Kolikokrat se sliši: ,Ne verjemite duhovnom, oni vas le strašijo z grehom, sodbo, peklom; greh ni tako hud, kakor ga delajo, ampak le človeška slabost je, in Bog ni tako oster in serdit, ampak sama ljubezen in dobrotljivost." Tako hudobni svet hudobijo zagovarja in ljudi moti; sv. Pavl pa uči: „Ne dajte se nikomur zapeljati s praznimi 216 besedami, ker zavoljo tega pride jeza Božja na otroke nepokorščine." Spominjajmo se, kako lepo in sladko je kača govorila Evi, da jo je zapeljala in kaj je prišlo potem? Verujmo Božji besedi, ne krivim, zapeljivim učenikom! Božja beseda pa veli: »Nečistnik ali lakomnik nema deleža v kraljestvu Kristusovem in Božjem." Kristjani so Bogu preljubi otroci, »otroci svetlobe 4 , naj se torej pokažejo vredne svojega poklica in naj pri¬ našajo sad svetlobe »v vsej dobroti in pravici in resnici 4 . Zdihljej. O Bog! naj se Tebe bojim in naj mi bo Tvoj strah vedno moja usta stražil, da ne bom nikoli govoril praznih, nesramnih, pohujŠ- ljivih besed, s kterimi bi svojega bližnjega zape¬ ljeval; dodeli mi moč, naj bi se tudi sam ne dal zapeljati in ločiti od Tebe po zapeljivih govorit! Evangelje sv. Lukeža 11, 14—28. Tisti čas je Jezus izganjal hudiča, in ta je bil mutast. In ko je bil hudiča izgnal, je mutec go¬ voril, in množice so se čudile. Eni zmed njih pa so rekli: Z Belcebubom, višim hudičev, izganja hudiče. In drugi so ga skušali, in so iskali znam- nja z neba od njega. On pa, ker je videl njih misli, jim je rekel: Vsako kraljestvo, ktero je samo zoper sebe razdeljeno, bo razdjano, in hiša bo na hišo padla. Ako je p>a tudi satan sam zopet sebe razdeljen, kako bo obstalo njegovo kraljestvo, ker pravite, da z Belcebubom hudiče izganjam? Ce pa jaz z Belcebubom hudiče izganjam, s kom jih vaši otroci izganjajo? Zato bodo oni vaši sod' niki. Ako pa s perstom Božjim hudiče izganjam? je res Božje kraljestvo k vam prišlo. Kedar močni v orožji svoj dvor varuje, je v miru njegovo p re ' moženje. Ce pa močnejši kakor on nad-nj pride? 217 in ga premaga, bo vse njegovo orožje pobral, na ktero se je zanašal, in bo delil njegov rop. Kdor ni z menoj, je zoper mene; in kdor ne pobira z menoj, raztresa. Kedar nečisti duh iz človeka pride, hodi po suhih krajih, in išče pokoja, in ker ga ne najde, pravi: Vernil se bom v svojo hišo, od koder sem izšel. In ko pride, jo najde pometeno in osnaženo. Tedaj gre in si privzame sedem dru¬ gih duhov, hujših kot on, in gredo vanjo, in prebivajo tam. In poslednje tega človeka je hujše, kakor pervo. Prigodilo se je pa, ko je to govoril, je povzdignila neka žena glas zmed množice, in mu je rekla: Blagor telesu, ktero je tebe nosilo, in persim, ktere si sesal! On pa je rekel: Veliko bolj blagor tistim, kteri Božjo besedo poslušajo, in jo ohranijo. Ali zamore hudič človeka res obsesti? Sveta katoliška cerkev uči, da ima hudobni duh še neko oblast do človeka, in da mu zamore še škodovati na duši in na telesu. Na duši mu škoduje, kedar ga vabi in za¬ peljuje v grehe in hudobije; na telesu pa s tem, da ga ob¬ sede, mečlje, po njem besni in nori. Da so bili obsedenci v starem in novem zakonu, nam pričajo sv. pismo, cerkveni zbori in cerkvena zgodovina. Sv. Ciprijan piše': „Mi za- moremo nečiste in besneče duhove, kteri obsedajo človeška trupla v pogubo dušam, zarotiti in prisiliti, da se dajo spo¬ znati in izgnati.“ (Epist. adv. Donatum.) V pervih časih keršanstva je bilo veliko takih obse¬ denih od hudega duha in Bog je obsedanja dopustil, deloma v skušnjo, da bi se po telesnem terpljenji k pokori na¬ klonili, deloma v kazen za storjene grehe (1. Kor. 5, 5.) in da bi se očitno pokazalo, da le samo keršanstvo zamore premagati in pokončati hudičevo oblast. Za tega voljo je Kristus, ki je toliko hudičev izgnal, tudi svoji cerkvi, to je, apo3teljnom in njegovim naslednikom podelil moč hudiče izganjati. (Mark. 16, 17. Dj. ap. 5, 16.; 8, 7; 16. 18. itd.) V katoliški cerkvi je še sedanje dni poseben niži red, kteri se imenuje eksor- citat, po kterem dobijo posvečenci službo in oblast iz ker- 218 ščenih in nekerščenih hude duhove izganjati s pokladanjem rok in z zarotitvami. Katoliška cerkev pa vendar svoje služabnike, duhovne opominja, naj so v tej zadevi previdni, da skerbno razložijo obsedenje od natornih bolezni. Sedanje dni smejo zarotenja hudih duhov opravljati le duhovni z dovoljenjem svojih škofov. — Verni kristjani naj ne mislijo precej, da je kdo obseden, če ima nenavadno in hudo bolezen; in naj ne po¬ slušajo goljufov, ampak za svet naj poprašajo pametne zdravnike in dušne pastirje, da ne bodo goljfani. Kaj pomen j a mutasti hudič? Po besedi pomenja hudega duha, ki je človeka obsedel in njegovo truplo tako nadlegoval, da je onemel ali mutee postal. V duhovnem pomenu je pa tista napčna sramožljivost, po kteri grešnik pri spovedi svoje grehe zamolči. Hudič vzame človeku sramožljivost, da ga v greh pripravi; po storjenem grehu mu pa sramožljivost poverne, da svoje grehe zamolči in še veči greh stori. — O kolikokrat hudi duh tudi nas mutaste stori, da molčimo, kedar bi imeli govoriti! Kako izganja Kristus še zdaj mutaste hudiče? S svojo gnado, s ktero nas znotraj razsvetljuje, da spoznamo: grehi, kijih pri spovedi zamolčimo, bodo na sodni den vsemu svetu očitni; in nas oserčuje, da pi' e ' magamo napčno, pregrešno sramožljivost in se svojih grehov čisto izpovemo. — „Nikar se ne sramuj, povedati enemu človeku, kar se nisi sramoval z enim ali morda z mnogim) ali v pričo več njih storiti,“ pravi sveti Avguštin. Premisi' besede ravno tega svetnika: „Odkritoserčna spoved zmaga pregrehe, prevlada satana, zapre žrelo peklu, odpre vrata v paradiž. 1 * S čim je Kristus dokazat, da hudičev ne izganja z Belcebubom? Dokazal jim je, 1. da ne bi moglo obstati kraljestvu hudičevo, če bi eden drugega izganjal iz svojega posestvi 2. da. s tein osramotijo svoje sinove, kteri tudi hudiče m l? a njajo > i Q pni jim vendar ne oponašajo , da jih z Bel ce bubom.izganjajo; 3. z vsim svojim življenjem in djanjem? ktero je hudiču naravnost nasprotno in razdeva hudičev® 219 dela in početja. — Zoper obrekovanje se najboljše obva¬ rujemo s pobožnim in čistim življenjem; če nas pa po ne¬ dolžnem obrekujejo, tolažimo se s tem, da so tudi Jezusa obrekovali, ki je bil ves svet in je v dokaz svoje svetosti in Božje moči celo čudeže delal. Kaj pomen j a perst Božji? Perst Božji pomenja moč Božjo, s ktero je Kristus iz¬ ganjal budiče, ter dokazal, da je pravi Bog in obljubljeni Mesija, s kterim se začenja kraljestvo Božje na svetu. Kdo je močni v orožji? Močni, oboroženi, je bil nekdaj vratar v velikih bišah; varoval je tudi denarnico in druge reči posebne cene. Tukaj je podoba hudobnega duha, ki je res še močen, ker ima še um in moči angeljev, zraven pa najbujšo voljo in sovraštvo do Boga in ljudi, po kterem vedno išče, ako Bog dopušča, človeku škodovati. Ktero je orožje hudičevo? Sveti Janez nam ga imenuje: „Vse kar je na svetu, je poželenje mesa in poželenje oči in napuh življenja, kar ni iz Očeta, ampak iz sveta“ (1. Jan. 2, 16.), ali hudo poželenje človekovo, časno blago, posvetne časti in veselice, s kterimi hudobni duh človeka moti, omamlja in v greh napeljuje. Kdo je tisti močnejši, hi je prišel nad hudiča, in kaho mu je pobral njegovo orožje? Tisti močnejši, ki je nad hudiča prišel, je po spriče- vanji svetega Janeza Kerstnika (Luk. 3, 16.) Jezus Kristus, ki je zato prišel na svet, da bi razdjal kraljestvo hudičevo, uničil njegova dela in izvergel vojvodo tega sveta (Jan. 12, 31.). Pobral je njegovo orožje s tem, ko nam je gnado za¬ služil in podelil, s ktero se moremo ustavljati hudiču in njegovemu navdajanju. Premagal pa je hudičev napuh s svojo ponižnostjo, njegovo lakomnost s svojim uboštvom, njegovo maščevalnost s svojo poterpežljivostjo, njegovo ne¬ zmernost s svojim postom, njegovo lenobo s svojimi trudi v čuvanji in molitvi, njegovo nesramnost s svojo čistostjo, njegov zavid s svojo ljubeznijo. Pred svetom je hotel Jezus največo sramoto in zaničevanje terpeti, da nas uči, naj se 220 ne bojimo zasramovanja zavoljo Njega, in zavoljo dobrih del ali pobožnih vaj. Kdor se pa sramuje Njega in njegovih besedi, tega se bo tudi On sramoval, kedar bo prišel v svojem, Očetovem in svojih angeljev veličastvu. (Luk. 9,26.). Zakaj pravi Jezus: Kdor ni z menoj, je zoper mem Te besede zadevajo najpred farizeje, ki Jezusa niso hotli spoznati za Mesija. Vedno so njemu nasprotovali, na¬ mesti da bi ž njim zoper hudičevo kraljestvo se bojevali. Farizeji so največ ljudstvo od Jezusa odvračali in mu za- branili, da ni moglo priti k edinosti vere in ljubezni p« Kristusu. Farizejem enako počenjajo krivi učeniki, kip« svojih zmotah verne ločijo od edinosti s Kristusom in nje¬ govo cerkvijo, kakor je to delal hudič, oče zmote in laži. Vsi ti, ki menijo, da se ne razločujete resnica in laž, ali da se more služiti ob enem Kristusu in svetu, naj dobro pomislijo, da resnica in laž , da Kristus in svet ne moreta po enem in istem potu hoditi. Kristus tirja odločnosti, ah naj hodimo ž njim, ali pa smo zoper njega; ali se ž njim zveličamo, ali brez njega pogubimo. Kaj pomenijo suhi kraji, kamor gre hudi duh, in M najde pokoja? „so serca „Suhi in brezvodni kraji,“ pravi sv. Gregor — pravičnih, v kterih je moč pokore mokroto mesenega p°' zelenja posušila.“ Na takih krajih se ve, da hudobni du pokoja ne najde: zakaj njegova hudoba pravičnemu človeK ne dopade, in njegova hudobna volja nič ne opravi. 7 gt Zakaj pravi hudi duh: „Vernil se bom v svojo ntso- Ker je le tam rad, kjer ga z veseljem sprejemajo in ohramj«j to je, pri tistih, kteri so po spovedi svoje serce sicer oči® ^ in satana iz njega izgnali, pa kar nič ne skerbijo, da bi tudi poboljšali, ampak gnado sv. zakramenta po novih g 1 '®* 11 zopet zapravijo. N. pr. tisti, ki so v bližnji grešni pij 10 nosti, in je nočejo popustiti; ali pa, ki so vdani grešnin a vadi, in si nič ne prizadevajo, da bi se je znebili. V sercih, ki so prazna vseh čednost in gnad, najde. prostora, v njih biva in gospoduje, ker so njegova hiša. takih hudi® 221 Zakaj se pravi: „In poslednje tistega človeka je hujše, kakor pervo ?“ 1. Kdor se v stari greh poverne, navadno globokeje E ade in hujši greši, kakor popred. Zato pravi Jezus, da gre udič in si privzame sedem drugih duhov, hujših , y kakor on, in ti pomenijo sedem poglavitnih grehov. 2. Človek, kteri v stari greh pade, se težej k Bogu oberne, kakor se tudi bolnik težej ozdravlja, kteremu se stara bolezen po- vrača. 3. Kdor večkrat pada v isti greh, temu greh navada postane, navada pa je železna srajca, ktera se težko da sleči ; zato je takemu grešniku na zadnje težavno, ali celo ne¬ mogoče , da bi se prav spokoril. 4. Po večkratnem ponav¬ ljanji istega greha um oslepi, serce oterpne, in človek se pogubi. Zakaj je šena izmed množice povzdignila svoj glas? Sveti Duh je ženo k temu nagibal, da bi osramotil fari¬ zeje, kteri, vsi slepi v svojem napuhu, niso hotli Jezusa spoznati in častiti kot Boga, temuč so ga zasramovali in zaničevali, kolikor so vedeli in mogli. Ta priprosta žena pa ni samo Jezusa očitno in neprestrašeno za Boga spoznala, temuč blagrovala je še Tisto , ktera je pod svojim sercem nosila Njega, ki ga ne objemata, niti nebo, niti zemlja. Premisli tukaj visoko čast prečiste Device in matere Božjega Sina in poslušaj, kako jo slavijo sveti očaki: Sveti Ciril jo pozdravlja: „IIvalatebi, sveta mati Božja! zakaj ti si dragi biser vesoljnega sveta, luč, ktera nikdar ne ugasne, venec devištva, žezlo prave vere;“ (Or. contra Nestor.) Sv. Efrem: „Bodi češčena, edino upanje očakov, glasnica apo- steljnov, slava mučencev, veselje svetnikov in venec devic, zavoljo tvojega nezmernega blišča in tvoje nedosegljive luči;“ (Sermo de laud. Virg.) in sv. Krizostom: „Bodi po- češčena, mati, nebesa, prestol, lepota naše cerkve .“ (Serm. de Deipara). Zakaj je Jezus rekel: „ Veliko bolj blagor tistim, ki besedo poslušajo in jo ohranijo?“ Jezus je hotel ženi reči: Ti mojo mater blagruješ in si enako srečo voščiš! Res, srečna je moja mati, pa srečni so tudi vsi, kteri besedo Božjo poslušajo in jo ohranijo. In ravno v tem je moja mati še srečniša, ker me je z vero 222 v duhu spočela. — K zveličanju ni zadosti, da besedo Božjo poslušamo , temuč tudi v sercu jo moramo ohraniti in po njej živeti, kakor je to najzvestejše storila Marija, Jezusova mati; zato jo Jezus veliko bolj srečno imenuje. Zdi lil jej: O Jezus, moj Gospod in prava luč sveta! razsvetli moje dušne oči, naj me hu¬ dobni duh nikdar ne zmoti, da bi iz krive sramož- ljivosti pri spovedi kak greli zamolčal, in da hi se potem moji grehi na sodni dan pred vsem svetom odkrili. Poterdi me o Jezus! da spokorno živim in ne maram niti graje, niti hvale ljudi, in tako hudiču orožje poberem; varuj me, da ne padem nazaj v grehe, in se ne pogubim, ampak po Tvo¬ jem zasluženji se rešim iz vseh nevarnosti in nebesa dosežem! Amen. Y pondeljek po tretji nedelji v postu. Berilo iz 4. bukev kraljev 5, 1—15. Tiste dni je bil Naaman, vojskini poglavar Sirskega kralja, velik mož pri svojem Gospodu in časten; za ^ po njem je Gospod dal srečo Siriji; bil je pa mož serče® in bogat, pa gobov. Bili so pa iz Sirije izšli roparjh in so vjeto peljali iz Izraelove dežele majhno dekli® 0 ; ktera je bila v službi pri Naamanovi ženi. Ta reče sv»J e J gospi: 0 da bi bil pač moj gospod pri preroku, ki J 8 v Samariji, gotovo bi ga ozdravil gob, ki jih ima. ^ aaD ^ gre tedaj k svojemu gospodu, iu mu povč, rekoč: in tako je govorila deklica iz Izraelove dežele. I fl reče Sirski kralj: Pojdi, poslal bom list Izraelovi kralju. Gre, in vzame seboj deset talentov srebra, šest tavžent zlatov, in deset prazničnih oblačil; in P rlfl 223 list Izraelovemu kralju teh besedi: Kedar prejmeš ta list, vedi, da sem k tebi poslal Naamana, svojega služabnika, da ga ozdraviš njegovih gob. In ko je Izraelov kralj list prebral, preterga svoja oblačila, in reče: Sem mar jaz Bog, da bi zamogel usmertiti in oživiti, ker je on k meni poslal, da bi ozdravil moža njegovih gob ? čaj te in glejte, kako priložnost išče zoper mene! Ko je Elizej, mož Božji, to slišal, da je namreč Izraelov kralj pretergal svoja oblačila, pošlje k njemu, rekoč: Zakaj si pretergal svoja oblačila? Naj pride k meni, in zve, da je prerok v Izraelu. Naaman tedaj pride s konji in vozovi, in ob¬ stoji pred vratmi Elizejeve hiše. In Elizej pošlje k njemu sporočit in povedat: Pojdi, in umij se sedemkrat v Jor¬ danu, in tvoje meso bo spet ozdravelo, in očiščen boš. Serdit se Naaman oberne, rekoč: Menil sem, da bo pri¬ šel k meni, in bo stojč klical v ime Gospoda, svojega Boga, in se dotaknil s svojo roko mesta mojih gob, in me bo ozdravil. Ali niste boljši Abana in Farfar, reki v Damasku, kakor vse reke Izraelove, da bi se v njih umival, in se očistil? Ko se je tedaj obernil, in je preč šel nevoljen, stopijo k njemu njegovi hlapci, in mu rekd: Oče, ko bi ti bil tudi veliko reč rekel prerok, bi bil jo gotovo storil; koliko bolj, ker ti je zdaj rekel: Umij se, in boš očiščen! Na to gre, in se umije v Jordanu se¬ demkrat po besedi Božjega moža, in njegovo meso se je popravilo, kakor meso majhnega dečka, in je bil očiščen. Tedaj se je vernil k Božjemu možu z vso svojo družino, in pride in stoji pred njim, ter reče: Res vem, da ni druzega Boga na vsej zemlji, kakor le v Izraelu. Nauk. Gobovi Naaman se je po ukazu preroka Eli- zeja kopal v reki Jordan, in je bil očiščen svojih gob. 224 Ta kopelj je bila podoba zakramentov svetega kersta in svete pokore, ki po besedah sv. Ambrozija odvzameta duši gobe, to je greh. — Sprejemaj prav pogostoma za¬ krament svete pokore, da bo tvoja duša vedno čistejša in Bogu dopadljivima. Evangelje sv. Lukeža 4, 23—30. Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Kaj pa da mi bote rekli ta pregovor: Zdravnik ozdravi sam sebel Kolikoršne rečd smo slišali, da si jih delal v Kafarnaumu, jih delaj tudi tukaj v svojem kraji. Rekel je pa: Resnično vam povem, da noben pre¬ rok ni prijeten v svojem kraji. Y resnici vam po¬ vem : V dnevih Elijevih je bilo veliko vdov v Izraelu, ko je bilo nebo tri leta in šest mesecev zaperto, in ko je bila velika lakota po deželi; E k nobeni iz njih ni bil Elija poslan, ampak le v Sarepto na Sidonskem k ženi vdovi. Tudi je bilo veliko gobovih ob času Elizeja preroka v Izraelu; in noben njih ni bil očiščen, ampak le Naaman Sirec. In vsi v shodnici, to slišati, so bili polni jeze. In so vstali, in so ga ven iz mesta izgnali; in ga peljali na rob gore, na kterej je bilo njih mesto zidano, da bi ga doli sunili. On pa je, p°' sred njih grede, stran šel. Razlaga. Nazaretčanje so Jezusa zaničevali zavoljo njegovega nizkega stanu; imeli so ga za sina uboge? 3, tesarja Jožefa. Ko so pa slišali od njegovih čudežev, ki jih je delal v Kafarnaumu, so tirjali, naj bi jih delal tudi v svojem kraji, in pomagal bolnikom in bolehni 111 domačega mesta, kar pa Jezus ni spolnil, ker je videl da prave vere nimajo. — Poglej, kako potrebna ti j 6 živa vera, ako hočeš, da ti Bog pomaga, in da te On ne zapusti, kakor je Jezus zapustil Kazaretčane. Živ* vera pa je dar Božji, za kterega moraš vsaki dan Bog 3 prositi, in jo moraš vsaki dan obuditi. 225 Cerkvena molitev. Prosimo, o Gospod! vlij milostljivo svojo gnado v naša serca, da, kakor se zderžujemo mesenih jedi, tudi svoje počutke ovarujemo vsake grešne nerednosti 5 po Jezusu Kri¬ stusu . . . V torek po tretji nedelji v postu. Berilo iz 4. bukev kraljev 4, 1—7. Tiste dni je neka žena vpila Elizeju preroku, rekoč: Tvoj hlapec, moj mož, je umeri, in ti veš, da se je tvoj hlapec bal Gospoda; in glej posojevalec je prišel, in hoče vzeti moja dva sina, da bi mu služila. Elizej jej reče: Kaj hočeš, da ti storim? Povej mi, kaj imaš v svojej hiši? Ona pa odgovori: Jaz tvoja dekla nemam nič druzega v hiši, kakor malo olja, da se ž njim ma¬ zilim. In jej reče: Pojdi, prosi na posodo od vsih svojih sosedov praznih posod, ne malo; in pojdi noter in zakleni svoje duri, kedar boš že znotrej ti in tvoja sinova; in nalij od tod v vse posode, in ko bodo polne, jih vzemi. Gre tedaj žena in zapre duri za seboj in za svo¬ jima sinoma; ona jej prinašata posode, in sama naliva. In ko so bile posode polne, reče svojemu sinu: Prinesi mi še eno posodo. On pa odgovori: Je nemam. In ustavi se olje. Ona pa gre in pove Božjemu možu. In on pravi: Idi, prodaj olje, in verni svojemu posojevalcu; ti pa in tvoja sina živita od ostanka. Nauk. Elizej pomnoži ubogi vdovi olje, da ga proda in plača svoj dolg. »Tako pomaga tudi Jezus, pravi Elizejgovori sv. Avguštin, (Sermo 256 de tem.) »cerkvi poplačati grešni dolg, s svojo milostjo, svojim usmiljenjem in z oljem ljubezni.* — Posluži se kot otrok svete cerkve Slov. Gofine. 15 226 tč milosti in poplačaj svoj grešni dolg; obžaluj svoje grehe iz ljubezni do Boga in prosi njega, naj ti tvoj dolg odpusti zavoljo ljubezni do svojega Sina in zavoljo njegovega zasluženja. Sveti Magdaleni se je odpustilo veliko grehov, ker je ljubezen njena bila velika. Evangelje sv. Matevža 18, 15—22. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ako greši zoper tebe tvoj brat, pojdi in ga posvari med seboj in njim samim. Ako te posluša, pridobil si svojega brata. Ako te pa ne posluša, vzemi seboj še enega ali dva, da v ustili dveb ali treh pril stoji vsa reč. Ako jih pa ne posluša, povej cerkvi. Ce pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten grešnik. Jiesnično, vam povem, karkoli bote zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v ne¬ besih; in karkoli bote razvezali na zemlji, bo raz¬ vezano tudi v nebesih. Se vam povem, da, ako se dva zmed vas zedinita na zemlji, jima se bo, za ktero reč koli prosita, zgodila od mojega očeta-i kteri je v nebesih. Zakaj kjer sta dva, ali kjer so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz v sredi? med njimi. Takrat je pristopil k njemu Peter, ® je rekel: Gospod! kolikokrat bo grešil zoper mene moj brat, in naj mu odpustim? do sedemkrat? J ezllS mu reče: Ne rečem ti do sedemkrat, ampak sede® desetkrat sedemkrat. Razlaga. Bratovsko posvarjeDje bližnjega, kt® 1 nam je s kakim pregrešnim djanjem pohujšanje dal, lD)a po Jezusovem nauku štiri stopinje, po kterih se ima Pj* viloma zgoditi: 1. Posvari bližnjega prijazno in ra % med seboj in njim samim; 2. ako te pa ne posl u&a ’ vzemi seboj še dva ali tri poštene možč za priče, da S s teboj vred opominjajo in svarijo; 3. ako pa tudi ne posluša, povej predstojnikom cerkve, škofu. faj®° , ali dušnemu pastirju, da oni pohujšanje odpravijo; 227 ako še teh ne posluša, naj ga izobčijo iz cerkvene občine. Cerkveni predstojniki smejo to storiti, ker jim je Jezu3 dal oblast zavezati in razvezati. Tacega človeka se po¬ tem ogibaj, in ne pečaj se ž njim, vendar pa moli za-nj, naj ga Bog razsvetli; kajti Oče nebeški vselej usliši mo¬ litev, posebno če se jih več združi in v Jezusovem imenu moli. — Besedam Jezusovim, naj do sedemdesetkrat sedem krat odpuščamo tim, ki grešijo zoper nas, doda sv. Av¬ guštin še te-le besede: (Serm. 15. de Verb. Dom.) „Jaz si upam reči: in ako te razžali tvoj brat osem in sedem¬ desetkrat, ali stokrat, odpusti mu, kolikorkrat te je raz¬ žalil. Zakaj, če je Kristus našel na tavžente grehov, in jih vendar vse odpustil, tudi ti ne odrekaj milosti.* Cerkvena molitev. Usliši nas vsemogočni in usmiljeni Bog in dodeli nam milostljivo darove zdravilne zmernosti; po Gospodu našem . . . Y sredo po tretji nedelji v postu. Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 20, 12—24. To reče Gospod Bog: Spoštuj svojega očeta in svojo mater, da dolgo živiš na zemlji, ktero ti bo dal Gospod, tvoj Bog. Ne ubijaj; ne prešestuj; ne kradi; ne govori krivega pričevanja zoper svojega bližnjega. Ne želi hiše svojega bližnjega; ne želi njegove žene; ne njegovega hlapca, ne njegove dekle, ne njegovega vola, ne njego¬ vega osla, ne vsega, kar je njegovega. Tse ljudstvo pa je vidilo grom in blisk, in trobentin glas, in goro, ki se je kadila; in vsi prestrašeni in od strahu pretreseni so od daleč stali, in so rekli Mojzesu: Govori ti z nami, in bomo poslušali; nikar naj ne govori z nami Gospod da kje ne pomerjemo. In Mojzes je djal ljudstvu: Ni¬ kar se ne bojte! le skusit vas je prišel Bog, in da bi 15 * 228 bil njegov strah v vas, da bi ne grešili. Ljudstvo je tedaj stalo od daleč; Mojzes pa se je bližal temnini, v kteri je bil Bog. Rekel je dalje Gospod Mojzesu: Tako .povej Izraelovim otrokom: Vidili ste, da sem z neba i vami govoril. Ne delajte si srebernih, tudi ne zlatih bogov. Altar iz persti mi naredite, ter mi darujte na njem svoje žgalne in hvalne darove, svojo drobnico in svojo govedino na vsakem kraji, kjer se obhaja spomin mojega imena. Razlaga. Bog je dal Judom zapovedi, ki so se že vsakemu človeku v sercu zapisane (Rimlj. 2, 15.), med gromom in bliskom, da bi terdovratne s strahom priganjal, jih spolnovati. Pravi kristjan pa spolnuje za¬ povedi iz ljubezni do Boga, ker Kristus govori: »Kdor moje zapovedi ima, in jih spolnuje, tisti je, ki me ljubi.' (Jan. 14, 21.) O tem piše sv. Avguštin: „Ivdor i® 3 moje zapovedi v spominu, in jih spolnuje na poti; kdor jih ima v govorjenji, in jih derži v djanji; kdor jih s tem ima, da jih posluša, in v tem stanoviten ostane, b je, ki me ljubi." (In hunc loc. tract. in Joan.) Ne reci, da ljubiš Boga, ako ne deržiš njegovih zapovedi. Evangelje sv. Matevža 15, 1—20. Takrat so prišli k Jezusu iz Jeruzalema pism$I in farizeji, rekoč: Zakaj prestopajo tvoji učeu cl zročilo starih? Ne umivajo si namreč rok, kedll kruh jedo. On pa je odgovoril in je rekel: ZaMi prestopate tudi vi zapoved Božjo zavoljo svojeg 3 zročila? Zakaj Bog je rekel: Spoštuj očeta in in: Kdor kolne očeta ali mater, naj umerje. 1 pa pravite: Kdor koli reče očetu ali materi: jh ritev, kterakoli je od mene, bo tebi v prid; in nuj tudi ne spoštoval svojega očeta ali svoje Tako ste zapoved Božjo v nič storili zavoljo svojci 229 zročila. Hinavci! prav je prerokoval od vas Izaija, rekoč: To ljudstvo me Časti z ustnicami, njili serce je pa daleč od mene. Pa zastonj me častč, ker učijo uke in zapovedi človeške. In je množice k sebi poklical, in jim rekel: Poslušajte in umejte: Kar gre v usta, ne ognjusi človeka, ampak kar gre iz ust, to ognjusi človeka. Tedaj so pristopili njegovi učenci in so mu rekli: Veš, da so se fa¬ rizeji pobujšali, ko so to govorjenje slišali ? On pa je odgovoril in rekel: Vsak sadež, kterega ni za¬ sadil moj nebeški Oče, bo s korenino izrovan. Pustite jih; slepci so, in slepce vodijo; če pa slepeo slepca vodi, oba v jamo padeta. Peter pa je od¬ govoril in mu rekel: Razloži nam to priliko. On pa je rekel: Ali ste tudi vi še brez uma ? Ali ne razumete, da vse, kar v usta gre, v trebub pride, in se po natornem potu izmeče? Kar pa iz ust gre, to iz serca pride, in to ognjusi človeka. Iz serca namreč izhajajo bude misli, uboji, prešestva, kurbarije, tatvine, krive pričbe, preklinjevanja. To je, kar človeka ognjusi; z neumitimi rokami pa jesti, ne ognjusi človeka. N a u k. Pismarji in farizeji so Jezusu očitali, da njegovi učenci prestopajo zročilo starih. Jezus jim je pa očital, da zavoljo svojih zročil prelomljajo celo Božjo po¬ stavo. Imeli so v svojem zročilu: Ako sin svojim rev¬ nim starišem reče: Jaz hočem to, kar bi za odvernenje vate potrebe storiti zamogel, v tempeljnov zaklad daro¬ vati , to ho potlej vam pomagalo! — taki sin po nji¬ hovem zročilu starišem dolžne ljubezni in hvaležnosti ni prelomil, akoravno svojih starišev ni podpiral. Jezus jim pa naravnost pove, da s tem zročilom prestopajo četerto Božjo zapoved, ktera veleva stariše spoštovati in jim v potrebi pomagati. — Krivoverci in tudi mlačni kristijani oponašajo katoliški cerkvi, da nalaga vernim zapovedi, kterih Jezus ni dal; na pr. da naj se zderžajo 230 mesenih jedi oh postih. Nanašajo se na besede: »Kar gre v usta, ne ognjusi človeka." Res je, da nijedna jed človeka ne ognjusi, če jo vžije zmerno in s pravim na¬ menom, da svoje truplo krepča in telesno moč ohrani. Toda znotranja, hudobna misel, nepokorščina do cerkve, ktero nam je Jezus sam poslušati zapovedal, ognjusi človeka in stori, da greši. — Bodimo pokorni sveti cerkvi, ktero vlada sveti Duh; ona kakor dobra mati vselej za naš blagor skerbi. Cerkvena molitev. Dodeli nam, prosimo o Gospod! da se mi, podučeni po koristnem postenji) tudi škodljivih pregreh zderžujemo, in Tvojo spravo ložej dosežemo; po Gospodu našem . . . V četertek po tretji nedelji v postu. Berilo iz Jeremija preroka 7, 1 — 7. Tiste dni je govoril Gospod Jeremiju, rekoč: Vstopi se med vrata Gospodove hiše, in oznanuj ondi to besedo ter reci: Poslušajte besedo Gospodovo vsi izmed Juda, kteri hodite skoz tč vrata Gospoda molit. To P ia ^ Gospod vojskiuih trum, Izraelov Bog: Poboljšajte svoj* dela in svoje namene, in prebival bom pri vas na tem kraji. Nikar se ne zanašajte na lažnjive besede, ia 119 rekajte: Tempelj Gospodov, tempelj Gospodov, temp^i Gospodov je! Pa če svoja dela in svoje namene dotm vravnate; če pravico delate med človekom in njegovi® bližnjim, če tujcu in siroti in vdovi ne delate krivic®* tudi nedolžne kervi ne prelivate na tem mestu, in ^ tujimi bogovi ne hodite sami sebi v nesrečo: bom prebil z vami na tem mestu, v deželi, ktero sem vašim očetom dal od nekdaj in za vselej. 231 Razlaga. Judje so menili, da že zalega del Bogu dopadejo, ker so imeli v Jeruzalemu tempelj pravega Boga in so zunanjo službo Božjo po postavi opravljali. Prerok jim odvzame to pomoto, ter jih po Božjem po¬ velji poduči, da le tisti Bogu dopade, kteri službo Božjo opravlja z namenom, Bogu dopasti in zraven tudi po pravici in usmiljenji dela. Tudi mnogoteri katoliški kristjani se zanašajo preveč na zunanjo službo Božjo in cerkvene obrede, ktere sicer zvesto opravljajo; pri tem pa zanemarajo svoje serce resnično poboljšati. Samo za¬ voljo tega, da si ud katoliške cerkve in se po zunanjem kot takega vedeš, se še ne boš posvetil in zveličal, temuč, če po volji svete cerkve pobožno in sveto živiš. Evangelje sv. Lukeža 4, 38—44. Tisti čas se je vzdignil Jezus iz shodnice, in je šel v hišo Simonovo. Tašča Simonova pa je imela hudo merzlico, in so ga za njo prosili. In je stopil k nji in zapovedal merzlici, in jo je popustila. In zdajci je vstala in jim stregla. Kedar je pa solnce zašlo, so vsi, kteri so imeli bolnike z mnogoterimi boleznimi, jih k njemu perpeljali. On pa je na slehernega roke položil, in ga je ozdravil. Šli so pa tudi hudiči iz mnogih, so vpili in rekli: Ti si Sin Božji 1 in jim je zažugal, in jih ni pustil go¬ voriti , ker so vedeli , da je on Kristus. Ko se je pa dan storil, podal se je, in je Šel v pust kraj, in množice so ga iskale in so prišle do njega; in so ga priderževale, da bi ne šel od njih. On pa jim je rekel: Tudi drugim mestom moram ozna- novati Božje kraljestvo, ker sem za to poslan. In je oznanoval v shodnicah po Galileji. Nauk. Merzlica, za ktero je bolehala tašča sve¬ tega Petra in jo je ozdravil Kristus, pomeni po razlagi sv. Ambroža, (Lib. 4. in Lučam 4, 38.) človekovo hudo poželjivost in pohlepnost. Ravno tisti Kristus, ki je 232 | Petrovo taščo ozdravil merzlice, prinesel je tudi zdravilo zoper ogenj hude poželjivosti; to zdravilo je rosa gnade Božje, ktero nam je On zaslužil in jo deli v svetih za¬ kramentih. Kristijan! če bolehaš tudi ti za to nevarno merzlico, prejemaj večkrat sveto obhajilo, vpelji Kristusa, nebeškega zdravnika pod streho svoje bolne duše; zakaj sveto ob¬ hajilo je »žito, od kterega se izvoljeni živijo; je vino, iz kterega poganjajo device." (Cahar. 9, 17.) Deviško meso Gospodovo ugaša ogenj pohotnosti, in prižiga v tebi ogeDj svete ljubezni Božje; tako uči sveto pismo, tako pričajo sveti očaki in vsakdanja skušnja. Molitev. Prosimo, Gospod! poveličaj po svoji nebeški milosti, ljudstvo, ki je Tebi udano, in do¬ deli, naj bi bilo Tvojim zapovedim vedno pokorno; po Gospodu . . , Y petek po tretji nedelji v postu. Berilo iz 4. bukev Mojz. 20, 2, 3, 6—13. Tiste dni so se zbrali Izraelovi otroci zoper Moj¬ zesa in Arona, in so se spuntali, in so rekli: Dajta nam vode, da pijemo! — In ko sta bila Mojzes in Aron um°' žico odpravila, šla sta v šotor zaveze, sta padla a a zemljo, ter sta vpila k Gospodu, rekoč: Gospod Bog! usliši vpitje tega ljudstva, in odpri jim svoj zaklad, stu- j denec žive vode, da se napijd, ter neha njih godernjanj 6. In prikazalo se je nad njima veličastvo Gospodovo. Gospod je govoril Mojzesu, rekoč: Vzemi palico, iu z ^ er * ljudstvo, ti in Aron, tvoj brat, in govorita skali p re| ! njimi, in dala bo vode. In ko boš izpeljal iz skale rodo, naj pije vsa množica in njena živina. Mojzes je vzel palico, ktera je bila pred Gospodom, kakor m u l e 233 bil zapovedal. Ko se je bila množica zbrala pred skalo, rekel jim je: Poslušajte, puntarji in neverni! Ali vam bova mogla iz 1 6 skale vode dobiti ? In Mojzes je vzdignil roko, in je udaril s palico dvakrat na skalo, in priteklo je prav obilno vode, tako, da se je napilo ljudstvo in živina. In Gospod je rekel Mojzesu in Aronu: Ker mi nista verjela, da bi me bila poveličala vpričo Izraelovih otrok, ne popeljeta teh ljudi v deželo, ktero jim bom dal. To je voda zopergovora, kjer so se prepirali Iz¬ raelovi otroci zoper Gospoda, in bil je poveličan med njimi. Nauk. Velike in neštevilne dobrote je dodelil Bog Izraelovemu ljudstvu; ljudstvo pa mu je bilo malo hva¬ ležno , ker mu je vedno nasprotovalo. Veliko dobrot si tudi ti že prejel na duši in na telesu; kakošna pa je tvoja hvaležnost? Hočeš mar gerše se obnašati, kakor neumne živali? Poslušaj, kaj pravi sv. Ambrož: „Ali ne mora biti sram tega, ki se ne zahvali svojemu dobrot¬ niku, kedar vidi, da so hvaležne celo nespametne živali.* Evangelje sv. Janeza 4, 5—42. Tisti Sas pride Jezus v Samarijsko mesto, ktero se imenuje Sihar, blizo pristave, ktero je bil dal Jakob Jožefu, svojemn sinu. Bil je pa tam Jakobov studenec. Jezus tedaj, truden od pota, je tako sedel na studencu. Bilo je okoli šeste ure. Pride žena iz Samarije vodo zajemat. Jezus jej reže: Daj mi poiti! (Zakaj njegovi učenci so bili v mesto odšli, da bi jesti kupili.) Beče mu tedaj ta Samarijska žena: Kako ti, ker si Jud, mene piti prosiš , ki sem Samarijska žena? (Zakaj Judje se ne pečajo s Samarijani.) Jezus je odgovoril in rekel: Ako bi poznala dar Božji, in kdo da je, kteri ti pravi: Daj mi piti, bila bi ti niega morebiti prosila, in bi ti bil dal žive vode. Zena mu reče: Saj nemaš, 234 s čem zajeti, in studenec jo globok; od kod imaš tedaj živo vodo? Ali si ti voči, kakor naš oče Jakob, kteri nam je dal studenec, in je iz njega pil on, in njegovi sinovi, in njegova živina ? Jezus je odgovoril in je rekel: Slehern, kteri pije od te vode, bo spet žejen; kdor pa pije vode, ktero mu bom jaz dal, bo v njem studenec vode izvirajoče v večno življenje. Žena mu reče: Gospod! daj mi te vode, da ne bom žejna, in da ne bom bodila semkaj zajemat! Jezus jej reče: Pojdi, pokliči svo¬ jega moža, in pridi semkaj. Zena je odgovorila, in rekla: Nemam moža. Jezus ji reče: Prav si rekla: Nemam moža; zakaj pet mož si imela, in kterega zdaj imaš, ni tvoj mož; to si prav rekla. Zena mu reče: Gospod! vidim, da si ti prerok. Naši očaki so na tej gori molili, in vi pravite, da v Jeruzalemu je mesto, kjtr se mora moliti. Jezus jej reče: Zena, verjemi mi, da pride ura, ko n0 bote ne na tej gori, ne v Jeruzalemu molili Očeta. Vi molite, kar ne veste; mi molimo, kar vemo, zakaj zveličanje je iz Judov. Pride pa ura, im j® že zdaj, ko bodo, kteri prav molijo, Očeta molih v duhu in v resnici; tudi Oče namreč hoče, da so taki, kteri ga molijo. Bog je Duh, in kteri g' a molijo, ga morajo v duhu in resnici moliti. Žena mu reče: \em, da Mesija pride (kteri se imenujo Kristus); lcedar tedaj on pride, nam bo vse oznanil' Jezus jej reče: Jaz sem, ki govorim s teboj. med tem so prišli njegovi učenci, in so se čudil 1 ; da je z ženo govoril. — Vendar pa nobeden ® rekel: Kaj vprašaš, ali kaj ž njo govoriš? Popustila je tedaj zena svoj verč, in je šla v mesto, in y ei ® tistim ljudem: Pridite in poglejte človeka, kteri® 1 je vse povedal, karkoli sem storila; ali je 0,1 Kristus ? Sli so tedaj Jz mesta in prišli k nje^j Med tem so ga učenci prosili, rekoč: Učenik, j e J 235 On pa jim je rekel: Jaz imam jed jesti, ktere vi ne veste. Učenci so tedaj rekli med seboj: Mu je li kdo jesti prinesel? Jezus jim reče: Moja jed je, da storim voijo tega, kteri me je poslal, in da do¬ polnim njegovo delo. Ali ne pravite vi, da je še štiri mesce, in žetev pride ? Glejte! vam povem: Povzdignite svoje oči, in preglejte polje, da je že belo za žetev. In kdor žanje, prejme plačilo, in zbera sad v večno življenje, da se vkupej veselita, kteri seje, in kteri žanje. Zakaj v tem je pregovor resničen: Drugi seje, in drugi žanje. Jaz sem vas poslal žet, česar niste obdelali; drugi so obdelali, in vi ste v njili delo stopili. Iz tistega mesta pa je veliko Samarijanov v njega verovalo zavoljo govorjenja žene, ktera je pričevala: Ase mi je po¬ vedal, karkoli sem storila. Ko so tedaj Samarijani k njemu prišli, so ga prosili, da bi pri njili ostal. In je ostal tam dva dni. In veliko več jih je vanj verovalo zavoljo njegovega govorjenja. In so rekli ženi: Zdaj več ne verujemo zavoljo tvojega govor¬ jenja; zakaj sami smo slišali, in vemo, da je on resnično Zveličar sveta. Razlaga. 1. Na Jutrovem razločujejo živo vodo, ki teče iz studenca, od vode, ki stoji v vodnjaku. Se ve da je živa voda, tekoča iz studenea, v ondotnih vročih, suhih krajih velika dobrota. Živa voda je podoba vsih gnad, ktere iz Kristusa, studenca gnad ia iz njegovih gnadnih pomočkov — svetih zakramentov — izvirajo, s kterimi svoje verne očiščuje, posvečuje in zveličuje. Od te vode so že preroki govorili, in od nje govori evange¬ list tudi v svojem skrivnem razodenji. Ta voda očiščuje, poživlja, ohladuje vročino poželjenja in strast, obroduje dobra dela, in podeluje duši pravo življenje. Tako sv. očaki. Kolikorkrat prejemaš svete zakramente z živo vero v Jezusa in žel uješ goreče Njegovih gnad, tolikokrat piješ iz tega studenca; k temu te vabi cerkev z besedami: 236 „Yodo bote v veselji zajemali iz studencev zveličarje- vih.“ (Iz. 12, 3.) 2. Ko pravi Jezus:. „Bog je duh, in kteri ga molijo, ga morajo v duhu in resnici moliti,“ očita Judom, da Boga le z zunanjo službo Božjo častijo, svojih sere pa ne poboljšajo. Bog ni kako telesno bitje, ampak duh; zato mu samo zunanja služba ne zadostuje, temuč pn si želuje častenja v duhu in resnici. Kristus ni hotel reči, da posihmal ne bo cerkvi, ne postov, ne duhovnov, ne svetih šeg, temuč le to je hotel reči, da bo njegova služba Božja sosebno notranja, kakor je Judovska sosebna zunanja bila. — Jezus graja tudi Samarijane, kteri so imeli tempelj na gori Garizim, in so obhajali ondi službo Božjo, ktero so si po svoji volji napravili, in je bila na* mešana z ajdovskimi vražami. 3. Jezusova jed je bila, da spolnuje delo, ki mu ga je naročil Oče nebeški, da reši, posveti in zveliča ljudi; s tem naznanja svojo preveliko željo po našem zveličanji' Tako naj bo tudi tvoja jed sveta volja Božja; Bog P J tirja od tebe, da ga ljubiš iz celega serca, in da spol- nuješ njegove zapovedi. Cerkvena molitev. Poglej, prosimo Gospod! z milostljivim dopadenjem na naše poste, da, kakor si telesno pritergujemo jedil, se tudi dušno zderžu- jemo pregreli; po Gospoda . . . Y saboto po tretji nedelji v postu. Berilo iz Daniela preroka 13, 1—-62. Tiste dni je prebival v Babilonu mož, in njegov ime je bilo Joakim; in je vzel za ženo hčer Helkijo^’ po imenu Suzano, ktera je bila silno lepa, in se je Bog 3 ; bala. Kje stariši namreč, ki so bili pravični, so P 0( ^ učili svojo hčer po Mojzesovi postavi. Bil je pa 237 silno bogat, in je imel sadni yert blizu svoje hiše, in Judje so se pri njem shajali, zato ker je bil med vsemi d aj častiti j i vi ši. Tisto leto pa sta bila postavljena izmed ljudstva dva stara sodnika, od kakor sni h je Gospod go¬ voril: ker hudobija je izvirala z Babilona iz starašin, iz sodnikov, ki so se vidili, da ljudstvo vladajo. Ona sta zahajala v hišo Joakimovo, in k njima so hodili vsi, kteri so imeli tožbe. Ko se je pa bilo ljudstvo vernilo okoli poldneva, šla je Suzana se sprehajat po sadnem vertu svojega moža. In vidila sta jo starca vsak den vanj iti in sprehajati se; in vnela sta se v poželenji do nje. In prevergla sta svoj um, ter odvernila svoje oči, da nista vidila neba, in se ne spomnila pravičnih sodba. Prigodi se pa, ko pazita priložen den, da pride Su¬ zana, kakor poprejšnje dni samo z dvema deklama na vert, ter se je hotla kopati; vroče je namreč bilo. In nikogar ni bilo tam, razun teh dveh skritih starcev, ki sta za njo gledala. Reče tedaj deklama: Prinesite mi olja in milja, in vrata na vert zaprite, da se skopljem. Ko ste pa bile dekli odšle, vstaneta starca, in tečeta k nji, in rečeta: Glej, vrata na vert so zaklenjene, in nihče nas ne vidi, in imava poželenje do tebe; zato pri¬ voli nama, in se nama vdaj. Ako pa nočeš, bova zoper tebe pričala, da je bil mladeneč pri tebi, in da si zato dekli od sebe poslala. Suzana zdihne in reče: V stiskah sem od vseh strani; zakaj če to storim, mi je umreti; če pa ne storim, ne bom ubežala vajnim rokam. Vendar bolje mi je brez greha vama v roke pasti, kakor gre¬ šiti pred obličjem Gospodovim. In Suzana je zavpila z velikim glasom: zavpila sta pa tudi starca zoper njo. In eden je tekel k vratam na vert, in jih je odperl. Ko so 238 tedaj hišni hlapci slišali vpitje na vertu, planili so vanj skozi zadnja vrata, da hi vidili, kaj da je. Ko sta pa starca povedala, bilo je hlapce silno sram; ker se nikdar ni kaj tacega govorilo od Suzane. In drugi dan, ko se je bilo ljudstvo zbralo pri Joakimu, njenem možu, pri¬ deta tudi starca polna krivičnih naklepov zoper Suzano, da bi jo umorili. In rečeta vpričo ljudstva: Pošljite po Suzano, hčer Helkijevo, ženo Joakimovo. In pošljejo ja- derno. In pride s svojimi stariši, in z otroci, in z vso svojo rodovino. — Jokajo tedaj njeni, in vsi, kteri so jo poznali. Starca pa vstaneta v sredi ljudstva, in po ložita svoje roke na njeno glavo. Ona pa jokaje proti nebu pogleda, ker je njeno serce zaupalo v Gospoda, h starca rečeta: ko sva se sama sprehajala po vertu ,] 9 ona vanj prišla z dvema deklama, in je zaklenila vrata na vert, in dekli od sebe poslala. In prišel je k nji mladeneč, kteri je bil skrit, in se je ž njo spečal. Mih* pa, ki sva bila v kotu na vertu, in ko sva vidila hudo bijo, sva k njima tekla, in jej vidila v nečistem djanji- In njega sicer nisva mogla vzderžati, ker je bil močn$* od naju, in je vrata odperl, in je zletel; njo pa sTS prijela in vprašala, kdo da je mladeneč, in nama ni ko tela povedati; te reči sva priči. Verjela njima je m 110 ' žica, ko starašinama in sodnikoma ljudstva; in ^ sodili so jo k smerti. Suzana pa zavpije z velikim som, in reče: Večni Bog! kteri poznaš vse skrito, in ^ vse, preden se zgodi, ti veš, da sta krivično pričala z°P eI mene, in glej, umerjem, akoravno nisem nič storila kar sta una hudobneža spletla zoper mene. In Gosp 9 je uslisal njen glas. In ko jo peljejo k smerti, Gospod svetega duha v mladenču, kteremu je imeDaui 9, 239 la ta zavpije z velikim glasom: Nedolžen sem jaz nad njeno kervjol In vse ljudstvo se oberne v njega, in reče: Kaj je to, kar si govoril? Stoje v sredi njih reče: Ste li tako nespametni, otroci Izraelovi! da nič ne pre¬ sodite in ne spoznate resnice, ker ste pogubili hčer Izraelovo? Vernite se na sodišče, zakaj krivo sta pričala zoper njo! Ljudstvo se je tedaj hitro vernilo, in Daniel jim reče: Odločite ju daleč narazen, in ju bom zaslišali Ko sta bila tedaj odločena eden od drugega, pokliče enega iz nju, in mu reče: Zastarani hudobnež, zdaj so prišli na den tvoji grehi, ktere si poprej delal, ko si po krivem sodil, nedolžne zatiral, in krivične izpuščal, akoravno Go¬ spod govori: Nedolžnega in pravičnega ne umori! Zdaj tedaj, če si jo vidil, povej, pod kterim drevesom si jo vidil v pogovoru med seboj? On odgovori: Pod masti- kom. Daniel pa reče: Prav sam sebi na glavo si se zlegal; ker glej, angelj Gospodov, ki je od Boga prejel obsojenje, te bo na dvoje presekal. In ko so ga bili odpeljali, ukazal je druzega pripeljati, ter mu reče: Za¬ rod iz Kanaana in ne iz Juda, lepota te je omamila, in poželenje je spačilo tvoje serce. Tako sta delala hčeram Izraelovim, in one so vama iz strahu privolile; ali hči Judova se ni vdala vajni hudobiji. Zdaj mi tedaj povej, pod kterim drevesom si jej dobil v pogovoru med seboj ? On odgovori: Pod slivo. Daniel pa mu reče: Prav zlegal si se tudi ti na glavo; ker aDgelj Gospodov čaka s svo¬ jim mečem, da te po sredi preseka, in vaju umori. Tedaj zaupije vsa množica z velikim glasom, in hvali Boga, ki ohrani nje, kteri vanj zaupajo. In se vzdignejo zoper dva starca (zakaj Daniel jej je bil iz nju ust prepričal, da sta krivo pričala) in jima storijo, kakor sta ona hu- 240 dobno delala zoper svojega bližnjega, ter ju umorijo. In oteta je bila nedolžna kri tisti den. Nauk. Vsi hudobni grešniki, ki živijo, kakor k dva pohotna sodnika, pravijo: »Kdo me vidi ? Tema me obdaja, in stene me zakrivajo, in nihče za menoj ne po¬ gleduje, koga bi se bal? Najviši se mojih pregreh ne bo spominjal.“ (Sir. 23, 25—26.) Sv. Bernard pa takim odgovarja: »Bodi si, da te prav nijeden ne vidi. — Vidi te pa hudobni angelj, vidi te dobri angelj; vidi te tudi tisti, ki je veči od dobrih in hudobnih angeljev, namreč Bog; vidi te tožitelj, vidi te mnogo prič; vidi te sodnik sam, pred čegar sodnim stolom boš enkrat stal; pred njegovimi očmi greh hoteti je ravno tako nespametno, kakor je strašno, pasti v roke živemu Bogu." (Serm. ad Cler. c. 16.) — Vtisni si, moj kristjan! globoko v svoj« serce letd besede, in naj po zgledu bogaboječe Suzan« nikdar ne zgine iz tvojega serca sveti strah Božji; zakaj boljše je vselej zgubiti vse, celo svoje življenje, kakor pa zgubiti svojo edino dušo po smertnem grehu. Evangelje sv. Janeza 8, 1—11. Tisti Sas je šel Jezus na oljsko goro. In zjutraj zgodaj je spet prišel v tempelj, in vse ljudstvo j 6 prišlo k njemu; in jih je sede učil. Pripeljejo m 11 pa pismarji in farizeji ženo, ki so jo bili v p re ' šestvu dobili, in so jo v sredo postavili, in so ff 11 rekli: Učenik! ta žena je bila zdaj v prešestvj najdena. V postavi pa nam je Mojzes zapoved* take kamnjati. Kaj tedaj ti praviš? To so pa rehh ker so ^ ga skusali, da bi ga mogli zatožiti. Jezj lS pa se je pripognil in je s perstom pisal na tla- K* pa niso jenjali ga vprašati, sklonil se je, rekel. Ivteri vas je brez greha, naj pervi verz kamen v njo. In se je spet pripognil, in pisal u® tla. Ko so pa to slišali, so eden za drugima 241 šli, nar pervič starši; in je ostal Jezus sam in žena, ki je v sredi stala. Jezus pa se je sklonil in ji rekel: Zena! kje so tisti, kteri so te tožili ? Ali te ni nobeden obsodil? Ona je rekla: Nobeden, Gospodi Jezus pa je rekel: Tudi jaz te ne bom obsodil; pojdi in nikar ved ne greši! E a z 1 a g a. Danešnje berilo nam pred oči stavi zgled pobožne, čiste žene, ktero je Bog po čudovitem potu rešil iz rok njenih zlobnih sovražnikov; evangeije nam pa kaže veliko, toda skesano grešnico, kterej je Jezus grehe odpustil in jo tako rešil večne smerti. Oj kako neskončno usmiljen je Jezus! Pa kako terdoserčni so mnogokrat kristjani, kteri po farizejsko vsakega greš¬ nika precej obsodijo in ne pomislijo, da so sami tudi greš¬ niki in usmiljenja potrebni, in da zamore tudi največi grešnik, če se spreoberne, še velik svetnik postati. „Kaj sovraži in studi Bog bolj, kakor prederzno obsodbo?* pravi Dorotej, „tako terdijo vsi naši očetje. Oni niso ničesar bolj sovražili, ničesar bolj studili, kakor bližnjega obsoditi.* (Serm. 4, 2.) Pomisli, kristjan! da scditi gre le temu, kteremu je Oče dal vso sodbo, Sinu Božjemu, in zapomni si besede aposteljnove: „ Kdor meni, da stoji, naj gleda, da ne pade.* (I. Kor. 10, 12.) Molitev. Dodeli, prosimo, vsemogočni Bog! da ti, ki svoje meso tarejo in si jedi pritergujejo, tudi po pravici delajo in se greha zderžijo; po Gospodu . . . V Ceterta nedelja v postu. (Laetare.) Vvod danešnje meše se začne z besedo „Laetare“ in se glasi: „Veseli se Jeruzalem! in vsi, ki ga ljubite, sni- dite se. Eadujte se v velikem veselji, kteri ste bili žalostni da se razveselite in nasesate na persih njegove tolažbe.* Slov. Gofine. 242 (Izaija 66, 10. 11.) „Veselim se tega, kar mi pravijo: V Go¬ spodovo hišo pojdemo.“ (Ps. 121, 1.) Čast bodi Bogu itd. S temi besedami in z danešnjim listom nas cerkev opo¬ minja veselja, ktero nas čaka v nebeškem Jeruzalemu, ato se spokorimo s stanovitno gorečnostjo, poterpežljivo prena¬ šamo preganjanje, križe in terpljenje. Cerkvena molitev. Dodeli, prosimo, vsegamogočni Bog! da, ker po zasluženji svojega djanja nadloge terpimo, se odalinemo po razvese- Ijenji tvoje milosti; po Gospodu . . . Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Galačanov 4, 22—31. Bratje! pisano je, da je imel Abraham dva sina; enega od sužnje in enega od proste. Pa kteri je M od sužnje, je bil po mesu rojen; kteri pa od proste, p® obljubi. To pa je v podobi rečeno. To ste namreč 1 živ, (njej namreč se je njen sin v serce smilil.) kralju: Prosim, gospod! dajte uni otroka živega, !1 nikar ga ne umorite! Nasproti pa una reče: Ne hodi ne moj, ne tvoj. ampak razdeli naj se! Kralj odgovori in reče: Dajte uni otroka živega, in naj se ne umori; zakaj ta je njegova mati. Slišal je tedaj ves Izrael sodbo, ktero je toril kralj, in bali so se kralja, ko so vidiii, da je modrost Božja v njem, delati pravico. Razlaga in nauk. Salomon je ob začetku svo¬ jega kraljevanja svoje vladarske dolžnosti zvesto opravljaj- Zaslišal je vsakega, tudi najpriprostejšega svojih podlož¬ nih. Pridete tudi dve ženi, ki niste dobro sloveli, p r0S! •249 kralja, naj jima razsodi pravdo. Po svojem umu kralj ne zna pravico zadeti, zato prepusti razsodbo maternemu sercu, in to je razsodilo po pravici. Sv. Avguštin pravi: Te dve materi ste podobi prave ljubezni pa hinavščine. Prava mati je podoba Božje lju¬ bezni, ktera svojim otrokom ohrani življenje po svetili zakramentih: kriva mati je pa hinavščina, ktera le hlini ljubezen do otrok, pa je nema, ker otroke mori s tem, da jim zaduši življenje svete vere. (Serm. X.) Kdor se grehu poda, po navadi iz enega v drugega pada. Ene teh dveh žen ni bilo sram, očitno se legati, c el 6 tirjala je, naj se še otrok njene tovaršice umori. Ona ni pomislila, da zamore pač goljufati človeka, ni¬ kdar pa Boga. — Varuj se, kristjan! perve stopinje v greh, in pomisli, da je strah Božji začetek modrosti.* (Preg. 1, 7.) Evangelje sv. Janeza 2, 13—25. Tisti čas je bila blizo velika noč, in Jezus je žel gori v Jeruzalem. In jih je našel v tempeljnu, kteri so prodajali vole in ovce in golobe in menjavce sedeti. In je naredil kakor tepežnico iz vervic, in je vse izgnal iz tempeljna, tudi ovce in vole*, in je menjavcem denarje izsul in mize prevernil. In tistim, kteri so golobe prodajali, je rekel: Spravite to od tod, in ne delajte iz hiše mojega Očeta hiše kupčije! Njegovi učenci pa so se spomnili, da je pisano: Gorečnost za tvojo hišo me izjeda. Judje so tedaj odgovorili in mu rekli: S kakošnim ču¬ dežem nam skažeš, da smeš to delati? Jezus je od¬ govoril in jim rekel: Poderite ta tempelj, in v treh dneh. ga bom postavil. Tedaj so judje rekli: Sest in šlirdeset let se je zidal ta tempelj, in ti ga hoš v treh dneh postavil ? On pa je govoril od tempeljna svojega telesa. Ko je tedaj od mertvih vstal, spom¬ nili so se njegovi učenci, da je to govoril; in so 250 verovali pismu in besedi, ktero je Jezus govoril. Ko je bil pa v Jeruzalemu o veliki noči, v dan praznika, verovalo jih je veliko v njegovo ime, ker so vidili njegove čudeže, ki jih je delal. Jezus se jim pa ni zaupal samega sebe, zato ker je on vse poznal, in ker ni potreboval, da bi kdo pri¬ čeval od človeka; zakaj on je vedel, kaj jev človeku. Nauk. Gorečnost za hišo Božjo naj tudi nas iz¬ jeda ali napolnuje, kakor je Jezusa izjedala. Kedar gremo v cerkev, naj bodo naša serca čista vsih posvetnih, ma- ščevavnih, nevošljivih, prevzetnih, nasladnih misel in 7 cerkvi pred Bogom se pobožno in spodobno obnašajmo; pripomagajmo po svoji moči, da se hiša Božja čedno ohrani in z vsim oskerbi, česar je treba, da se Božja služba spodobno in častitljivo opravlja. Kar z dobri® namenom darujemo cerkvi v popravo in olepšanje, damo Jezusu samemu, ki noč in dan ondi prebiva v najsvetej- šem zakramentu svetega Rešnjega telesa. Cerkvena molitev. Dodeli, prosimo, vse ' mogočni Bog! da Ti mi, ki obhajamo sveti post 2 vsakoletno pobožnostjo, dopadamo na telesu in 113 duši; po Gospodu ... V torek po ceterti nedelji v postu. Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 32, 7—14* Tiste dni je Gospod Mojzesu govoril, rekoč: P 0 ^ 1 z gore, zakaj grešilo je tvoje ljudstvo, ki si ga izpelj 3 iz Egiptovske dežele. Hitro so odstopili od pota, rega si jim pokazal; naredili so si zlato tele, im s0 ^ molili, in mu darovali in rekli: To so tvoji bogovi 0 Izrael! ki so te izpeljali iz Egiptovske dežele. Dalj 6 J 8 djal Gospod Mojzesu: Vidim, da je to ljudstvo t er(Jo ' 251 Tratno; pusti me, da se vname moja jeza zopor nje, in da jih. potrebim; storil bom pa tebe v veliko ljudstvo. Mojzes pa je molil k Gospodu, svojemu Bogu, rekoč: Zakaj se je vnela, o Gospodi tvoja jeza zoper tvoje ljudstvo, ktero si izpeljal iz Egiptovske dežele z veliko krepostjo in z močno roko ? Naj ne reko Egipčani: Zvi¬ jačno jih je izpeljal, da bi jih pomoril v gorah, in jih iztrebil iz zemlje. Uleže naj se tvoja jeza in bodi mi¬ lostljiv hudobiji svojega ljudstva. Spomni se Abrahama, Izaka in Izraela, svojih hlapcev, kterim si prisegel sam pri sebi, rekoč: Namnožil bom vaš zarod, kakor zvezde na nebu, in vso to zemljo, od ktere sem govoril, bom dal vašemu zarodu, da jo vedno posedete. In Gospod se je dal potolažiti, in ni poslal hudega, ktero je govoril zoper svoje ljudstvo. Nauk. V tem berilu občuduje sv. Ambrož veliko krotkost Mojzesovo, kteri je pozabil na vse žaljenje, ki mu ga je storilo Izraelsko ljudstvo, je od sebe odvernil ponudbo Božjo, da ga bo postavil voditelja drugemu ve¬ likemu ljudstvu, in tako priserčno molil za nehvaležne Izraelce; s tem pa je dosegel, da so ga več ljubili za- voljo njegove krotkosti, kakor občudovali zavoljo njegovih velikih del. (Lib. 2, de off. c. 7.) Bodi tudi ti, kristjan! vselej krotek; krotkost ti pri¬ poroča Jezus sam, rekoč: »Učite se od msne, ki sem krotek, “ in »blagor krotkim, ker oni bodo zemljo po¬ sedli,to je, pridobili si bodo serca svojih bližnjih. (Sv. Kriz. hom. 29. ad pop.) Evangelje sv. Janeza 7, 14—31. ^ listi čas , ko je bil praznik že napol minul, J v e s . e ^. Jezusov tempelj, in je učil. In judje so se čudili, rekoč: Ivako ume on pisma, ker se ni učil ? 252 Jezus jim je odgovoril in rekel: Moj uk ni moj, ampak tistega, kteri me je poslal. Ako hoče Mo njegovo voljo storiti, spoznal bo iz uka, ali je iz Boga, ali jaz sam iz sebe govorim. Kdor sam iz sebe govori, išče svoje časti; kdor pa išče časti tistega, kteri ga je poslal, on je resničen, in v njem ni krivice. A am li ni Mojzes dal postave ? In no¬ beden zmed vas ne spolni postave. Zakaj me iščete umoriti? Množica je odgovorila in rekla: Hudiča imaš, kdo te išče umoriti? Jezus je odgovoril, in jim rekel: Eno delo sem storil, in vsi se čudite. Poglejte, Mojzes vam je dal obrezo, (ne da bila od Mojzesa, ampak od očakov), in v saboto obre¬ zujete človeka. Ako človek obrezo prejme v saboto, da se Mojzesova postava ne prelomi; zakaj se nad menoj hudujete, da sem celega človeka ozdravil v saboto? Ne sodite na oči, ampak sodite pravično sodbo. Nekteri iz Jeruzalema so tedaj rekli: Ni li ta tisti, kterega iščejo umoriti ? In glejte! očitno govori, in nič mu ne rek6! Ali so višji res spoznali, * da J e on Kristus? Toda tega spoznamo, od kod je; kedar pa Kristus pride, ne ve nihče, od kod je- Jezus je tedaj vpil v tempeljnu, ter je učil in rekel Tudi mene poznate, in veste,- od kod sem! In sam od sebe nisem prišel; ampak resničen je, kteri m° je poslal, kterega vi ne poznate. Jaz ga poznam, ker sem od njega, in on me je poslal. Iskali so tedaj ga prijeti, in nihče ni rok nanj položil, km še ni bila prišla njegova ura. Veliko iz množice p a jih je vanj verovalo. Razlaga. Kdorkoli zvesto spolnuje Jezusov nauk, vselej se je še prepričal in sam na sebi skusil resnic 0 Jezusovih besed, da je njegov nauk iz Boga; le on p°' deli duši, kar si želi, pravo spoznanje, mir in zveličanj 6. Da je pa njegov nauk v resnici Božji nauk, dokazu ] 6 s tem, ker ne išče svoje časti, ampak samo čast svojega 253 Očeta, Vsi tisti, ki krive vere učijo in trosijo, so po navadi prevzetni in od napuha gnani, ter iščejo le svojo čast, s čemur zadosti kažejo, da ni v njih Božjega Duha. Ako bi bili Judje te besede Jezusove prav premislili, ne bi bili tako krivo o Njem sodili, in ne bi bili celo tega na Njem grajali, da o sabotah bolnike ozdravlja, ker so vendar tudi oni ob sabotah otroke obrezovali. Tako je Jude oslepilo sovraštvo, nagla sodba in nevoščljivost, da Jezusovega poslanja Božjega niso spoznali; še celd iskali so ga umoriti. — Oj kako srečen je človek, kteri v Je¬ zusa veruje in spolnuje njegov nauk! Tukaj zadobi sla¬ dek mir, unkraj groba bo imel neizrekljivo srečo. M o 1 i t e v. Prosimo, o Gospod! naj nam ostreje življenje v svetem postu pripomaga bolj pobožno živeti in tvoje usmiljenje zadobiti . . . Amen. V sredo po eeterti nedelji v postu. Berilo iz Izaija preroka 1, 16—19. To reče Gospod Bog: Umite se, očistite se, hudob¬ nost svojih misel spravite spred mojih oči, nehajte na¬ pačno počenjati. Učite se dobro delati, iščite pravice, za¬ tiranemu pomagajte, siroti prisodite pravico, vdovo bra¬ nite. Potlej pridite in pritožite se nad menoj, pravi Go¬ spod. Ako hi bili vaši grehi kakor škerlat, bodo beli, kakor sneg; in ako so rudeči, kakor bager, bodo beli, kakor volna. Če ste voljni, in me poslušate, hote dobre dežele vživali. Razlaga. Vse grehe hoče Bog človeku odpustiti in pozabiti, če ima le terdno voljo svoje krive pote po¬ pustiti, svoje serce očistiti hudih misel in želj, in se skesano k Bogu oberne. — To preblago resnico razodeva Bog po svojem preroku v danešnjem berilu. — Torej 254 znotrajno in resnično se moramo poboljšati, če hočemo zadobiti odpuščanje in milost. Ni zadosti, da le stoj! grehov na spovedi naštevamo ali nektere spokorne molit¬ vice odmolimo; to samo nas še ne more grehov očistiti, kakor tudi j udje še niso bili čisti pred Bogom, čeravno so pogostoma svoje roke umivali. Evangelje sv. Janeza 9, 1 — 38. Tisti čas, ko je Jezus mečno šel, je vidil ol rojstva slepega človeka. In vprašali so ga njegovi učenci: Učenik! kdo je grešil, on ali njegovi starši, da je slep rojen? Jezus je odgovoril: Ni grešil se on, ne njegovi starši; temuč da se razodenejo Božja dela nad njim. Jaz moram delati dela tistega, kten me je poslal, dokler je dan; pride noč, ko niP f ne more delati. Ko je bil to izrekel, pljunil J 6 na tla, in storil blata iz pljunka, in je pomazal ® blatom njegove oči, in mu je rekel: Pojdi, u®J se v kopeli Siloe, (kar se prestavi poslani). Tel«] je šel in se je umil, in je prišel vidijoč. Sosedje tedaj, in kteri so ga poprej vidili, da je bil berač, so rekli: Ali ni ta tisti, kteri je sedel, in vbogaj® 8 prosil. Eni so rekli: On je. Eni pa: Nikakor a’ ampak podoben mu je. On pa je rekel: Jaz Tedaj so mu rekli: Kako so se ti odperle oči ? P govoril je: Tisti človek, ki se imenuje Jezus, J 6 blata naredil, in je pomazal moje oči, in uuj 8 rekel: Pojdi h kopeli Siloe, in umij se. I fl s6 | šel, in se umil in vidim. In so mu rekli: _Kj e ,l tisti? Rekel je: Ne vem. Peljejo ga, kteri je slep, k farizejem. Bila je pa sabota, kedar je J eZ ^ blata naredil, in odperl njegove oči. Tedaj 80 F' spet tudi farizeji vprašali, kako je spregledal- pa jim je rekel: Blata mi je djal na oči, i Q s6 i se umil, in vidim. Rekli so tedaj nekteri farizejev: Ta človek ni od Boga, ker sabote s 255 posvečuje. Drugi pa so rekli: Kako more človek grešnik take čudeže delati? In je bil razpor med njimi. Rečejo tedaj spet slepcu: Kaj ti praviš od njega, kteri ti je odperl oči ? On pa je rekel: Prerok je. Judje tedaj niso verjeli od njega, da je bil slep, in da je spregledal, dokler niso poklicali staršev tega, kteri je bil spregledal. In so j ib vprašali, rekoč: Je li ta vaš sin, od katerega vi pravite, da je bil slep rojen? Kako tedaj zdaj vidi? Njegovi starši so jim odgovorili in rekli: Vemo, da je ta naš sin, in da je bil slep rojen; kako pa zdaj vidi, ne vemo; ali kdo je odperl njegove oči, mi ne vemo. Njega vprašajte, zadosti je star, sam naj govori od sebe. To so rekli njegovi starši, ker so se judov bali; zakaj judje so bili že sklenili, da, če kdo reče, da je on Kristus, naj bo od sbodnice odločen. Zavoljo tega so njegovi starši rekli: Dosti je star, njega vprašajte. Tedaj so v drugič poklicali člo¬ veka, kteri je bil slep, in so mu rekli: Daj čast Bogu! mi vemo, da je ta človek grešnik. On jim je tedaj rekel: Ali je grešnik, ne vem; samo to vem, da sem bil slep, in da zdaj vidim. Rekli so mu tedaj : Kaj ti je storil ? Kako ti je odperl oči ? Odgovoril jim je: Povedal sem vam že, in ste sli¬ šali; kaj bočete spet slišati? Ali bočete tudi vi njegovi učenci biti ? Tedaj so ga kleli in so rekli: U bodi njegov učenec, mi pa smo Mojzesovi učenci. Mi vemo, da je z Mojzesom Bog govoril: od tega pa ne vemo, od kod da je. Odgovoril je tisti človek, in jim rekel: To je čudno, da vi ne veste, od kod ‘K j e i i n je oiperl moje oči! Vemo pa, da grešnikov Bog ne usliši; ampak če kdo Bogu služi, in njegovo voljo stori, njega usliši. Kar svet stoji, se ni slišalo, da bi bil kdo sleporojenemu odperl oči. Ko bi ta ne bil od Boga, ne bi bil mogel nič storiti. Odgovorili so in mu rekli: V grebu si rojen ves 256 in ti nas učiš? In pahnili so ga venkaj. Jezus je slišal, da so ga venkaj izgnali, in ko ga je bil našel, mu je rekel: Veruješ ti v Sinu Božjega! On je odgovoril in rekel: Gospod! kdo je, da ve¬ rujem vanj? In Jezus mu je rekel: Vidil siga, in kteri s teboj govori, on je. On pa je rekel: Gospod! verujem. In jo padel in ga molil. E a zla g a. Kako pa so mogli aposteljni Gospoda vprašati: „Gospod! kdo je grešil on ali njegovi starš da je slep rojen 1“ Med judi je bila močno razširjena kriva vera, da so duše že pred živele in grešile, preda so se s telesom sklenile. Drugi spet so mislili, da so grehi starišev krivi, če otrcci bolehajo. Ees je sicer, d> so nekterikrat otroci na telesu slabi in bolni, ker so j® starši bolehnost zadolžili s svojim razuzdanim življenjem. Velikokrat si človek tudi sam bolezni nakoplje po kakem grehu. Akoravno je temu večkrat taka, vselej vendar t res. Tudi ta slepec, od kterega nam pripoveda danešif evangelje, ni bil zato slep rojen, ker je on grešil, 111 pa ker so grešili njegovi stariši, temuč zato, da bi P 8 njegovem ozdravljenji Jezus razodel svojo vsegamogočnp in svoj poklic , da je na svet prišel, ljudi zveličat, -j Dan, ko je Jezus moral delati dela svojega Očeta, to J 1 čudeže, je bil čas, ko je še tukaj na zemlji živel; P # noči, po smerti se nič ne more več storiti. Dokler ® svetu živimo je čas delavnosti in zasluženja; po sm® ne moremo ničesar več storiti v Božjo čast, niti ^asl' 1 žen ja nabirati za večnost. Jezus je rekel: „Dokler sem na svetu, sem 11 sveta," to je dobrotnik sem ljudem za njih dušo im j e ’ torej hočem tudi temu slepcu pogled dati. In ozdravil J slepca najpred telesno, da je spregledal, potem tudi duši 1 ker je ubogi berač v Jezusa veroval; pregnal mu j 9 . lesno in dušno temo. — Farizejem se niso odperle 01 ker jih je slepil napuh. V njčh očeh bil je Jezus greSn 1 in ker niso mogli čudeža drugače tajiti, so krivo tera>> 257 da Bog grešnikov ne usliši, ker Bog vendar nikoli ne zaverže molitve spokorjenega grešnika. Kristus pa je bil brez greha, m nihče ga ni mogel greha obdolžiti. — Uči se tukaj, kristjan! studiti strašno hudobo napuha, in posnemaj ubozega sle po rojen ca, ki je bil takoj priprav¬ ljen, sprejeti luč svete vere, in potlej se ni ustrašil nobene sile, in se ni bal svojo vero v Jezusa očitno spoznati, čeravno so mu sovražniki Jezusovi hudo nagajali. Cerkvena molitev. O Bog 1 ki pravičnim naklanjaš plačilo za njih zasluženje, grešnikom pa milost zavoljo posta, usmili se nas, ki Te ponižno pro¬ simo, da po zgrevani spovedi zadobimo odpuščanje svojih grehov; po Gospodu ... i 1 it i 6 0 | e- ‘it k Ji. V četertek po četertcj nedelji v postu. Berilo iz 4. bukev kraljev 4, 25—38. Tiste dni je šla Sunamska žena k Elizeju na goro Karmelsko ; in ko jo je videl mož Božji od daleč, rekel je Gieziju, svojemu hlapcu: Glej jo Sunamljanko! Teci ji naproti, in reci ji: Jeli dobro tebi, in tvojemu možu in tvojemu sinu 1 In odgovorila je: Dobro! In ko je bila prišla do moža Božjega na goro, oprijela se je njegovih nog, in pristopil je Giezi, da bi jo odmaknil. In rekel je mož Božji: Pusti jo, zakaj njena duša je v britkosti, in Gospod mi je prikril, in mi ni naznanil. In ona mu je rekla: Sem li sinu prosila od svojega Gospoda! Ali ti nisem rekla: Ne norčuj se z menoj ? In oh je rekel Gieziju: Opaši svoje ledja, in vzemi mojo palico v svojo roko, in pojdi; če te sreča človek, ne pozdravljaj ga; in če te kdo pozdravi, ne odgovarjaj mu; in položi mojo palico dečku na obraz. Na to je mati dečkova rekla: (Kakor resnično) živi Gospod, in živi tvoja duša, te ne pustim. Slov. Goffine. 17 Vstal je tedaj, in šel za njo. Giezi pa je bil pred njima odšel, in je bil položil palico dečku na obraz in ni Mo glasu ne občutka; in vernil se je njemu naproti, in m? je naznanil, rekcč: Deček ni vstal. Šel je tedaj Elizej v hišo, in glej deček je ležal mertev na njegovi postelji; in ko je bil vanjo stopil, zaperlje duri za seboj in a dečkom, in je molil k Gospodu. In je šel gori, in se je ulegel na dečka; in je djal svoje usta na njegore usta. in svoje oči na njegove oči, in svoje roke na nje¬ gove roke, in se je skrivil nad njim, in ogrelo se je meso dečkovo. On pa se je povernil in je šel po hiši, enkrat tje in sem; in je spet šel gori, in se je ulegel na njega; in deček je zazdehal sedemkrat in je odperl oči. Oj pa je poklical Giezija iu mu je rekel: Pokliči to Sunaffl- Ijanko. In ko je bila poklicana, šla je k njemu. la f je rekel: Vzemi svojega sina. Ona je prišla, ter je pa® njemu k nogam, in se mu je priklonila do tal, in je vzel* svojega sina iu je šla ven. In Elizej se je vernil v Galgah Razlaga. Obudenje mertvega dečka, pravi svek Avguštin, bila je podoba našega odrešenja. Kakor je P re ' rok Elizej obudil vdovi mertvega dečka, obudil je.J®®* človeški rod od smerti greha. Sv. Avguštin piše: „JElizej Jj prišel in šel gori v stanico: Kristus je prišel in j® na križev les. Elizej se je ulegel na dečka, da bi S 1 ga oživil; Kristus se je ponižal, da bi vzdignil v zakopani svet. Elizej je djal svoje oči in svoja usta 11 dečkove oči in usta. Glejte bratje! kako se je tisti M® 1 doraščenec, skerčil, da bi se mertvemu dečku vpodobi- Kar je pa Elizej na tem dečku v podobi storil, izpy\ je Kristus na vsem človeškem rodu. Poslušaj aposteljn^ »Ponižal je sam sebe in je bil pokoren do smerti. Oj, zahvalimo se Jezusu, ki nas je iz greha obum večnemu življenju, in storil otroke Božje! 259 Evangelje sv. Lukeža 7, 11—16. Tisti Sas je šel Jezus v mesto, ki se imenuje Najm iu ž njim so šli njegovi učenci in velika množica. Ko se je pa mestnim vratam približal, glejl so merliča nesli, edinega sinu svoje matere, in ta je bila vdova; in ž njo je bilo veliko ljudi iz mesta. In ko jo je Gospod videl, se mu je v serce smilila, in jej je rekel: Ne jokaj! In je pristopil, in se par dotaknil, (kteri so pa nosili, so obstali,) in je rekel: MladeneŠ, rečem ti, vstanil In merlič je sedel, in začel govoriti. In ga je dal njegovi materi. Vse pa je strah obšel, in so Boga hvalili, rekoč: Velik prerok je med nami vstal, in Bog je obiskal svoje ljudstvo. E a zla g a. Sv. Avguštin in sv. Ambrož to evangelje tako-le razlagata: Vdova, ktera žaluje po svojem sinu, merliču, po¬ meni sveto mater, katoliško cerkev, ktera tudi žaluje po svojih sinovih in hčerah, ki so po smertnem grehu zgu¬ bili dušno življenje t. j. gnado Božjo. Kakor se je ža¬ lostna mati Jezusu smilila, da ji je mertvega sina oživil, tako nagibajo Jezusa tudi solze in prošnje naše matere, katoliške cerkve, da njenim mertvim otrokom gnado Božjo poverne. Jezus pride, se dotakne grešnika s svojim križem, opominja ga k pokori z notranjim in zunanjim terplje- njem, pomaga mu krotiti hude strasti, odvzame mu greh, poverne mu gnado in grešnik zopet oživi; on dela dobro, tako, da vsi, ki vidijo njegovo spreobernjenje, Boga. hva¬ lijo in častd. — Zahvali se Bogu, da si otrok te cerkve, v kterej Kristus še vedno oživlja dušno mertve. za ktere ga ona prosi. Cerkvena molitev. Dodeli, vsegamogočni Bog! da nas, ki se s postom pokorimo, sveta po¬ božnost razveseluje; naj bi po ukrotenih posvetnih Željah, ložej do nebeških dospeli, po Gospodu . . . 17 * Y petek po četertej nedelji v postu. Berilo iz 3. bukev kraljev 17, 17—24. Tiste dni je zbolel sin žene, gospodinje, in bila je bolezen silno huda, tako da ni bilo v njem sape. Bella je tedaj Eliju: „Kaj je meni s teboj, mož Božji? Sil zato prišel k meni, da zopet v spomin pridejo moje pre¬ grehe, in da umoriš mojega sina? In Elija ji je rekel: Daj mi svojega sina! In vzel ga je z njenega naročja, in ga je nesel v gornjico, kjer je on prebival, in gaje položil na svojo posteljo. In je klical v Gospoda, ter je djal: Gospod, moj Bog I si li tudi vdovo, pri kteri se jaz, kakor si bodi, živim, z nadlogo udaril, da umoriš nje¬ nega sina? In razprosterl se je, in se je meril ra! dečkom trikrat, in je klical v Gospoda, ter je rekel: Gospod, moj Bog, naj se verne, prosim, duša tega de* v njegovo telo! In Gospod je uslišal Elijev glas, in p°' vernila se je dečkova duša v njega, in oživel je. In Elij* je vzel otroka, in ga je nesel iz gornjice v spodnjo W in ga je dal njegovi materi, in ji je rekel: Glej! W sin živi! In rekla je žena Eliju: Zdaj iz tega spoznam, da si mož Božji, in da je beseda Gospodova v tvoji ustih resnična. Nauk. Ta vdova se ponižno in spokorno preroku obtoži, da je ona sama po svojih grehih otrokovo zakrivila. Ta ponižna obtožba, uči sv. Teoderet, ji zadobi, da ji prerok Elija dečka zopet obudi. — Prenri tukaj, da Bog ne zaverže ponižnega in spokornega s erua ’ in prenašaj terpljenje, ki ti ga Bog pošilja, ponižno, P c ' terpežljivo in spokorno, dokler se Bogu ne dopade, ga odvzeti. 261 Evangelje sy. Janeza 11, 1 — 45. Tisti Sas je bil nekdo bolan, Lazar iz Betanije, iz terga Marije in Marte, njene sestre. (Marija pa je bila, ktera je Gospoda z mazilom mazilila in brisala njegove noge s svojimi lasmi,) ktere brat Lazar je bil bolan. Njegove sestri tedaj ste poslale do njega, rekoč: Gospodi glej, kterega ljubiš, je bolan. Ko je pa Jezus to slišal, jim je rekel: Ta bolezen ni k smerti, temuč k časti Božji, da bo Sin Božji po nji poveličan. Jezus pa je ljubil Marto, in njeno sestro Marijo, in Lacarja. Ko je tedaj slišal, da je bolan, ostal je še dva dni na tistem mestu. Potem pa je rekel svojim učencem: Pojdimo spet v Judejo! Učenci mu reko: Učenik! zdaj so Judje iskali te kamnjati, in greš spettje? Jezus je odgovoril: Ni li dvanajst ur v dnevu? Ako kdo po dnevu bodi, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta; ako pa po noči bodi, se spotakne, ker ni luči pri njem. To je govoril, in potem jim je rekel: Lazar, naš prijatelj, spi; pa grem, da ga iz spanja zbudim. Njegovi učenci so tedaj rekli: Gospod! ako spi, bo ozdravel. (Jezus pa je bil rekel od njegove smerti; oni pa so menili, da od navadnega spanja govori.) Takrat tedaj jim je Jezus razločno rekel: Lazarje umeri. Vesel sem zavoljo vas, da nisem bil tam, zato da verujete; pa pojdimo k njemu. Tomaž tedaj, ki je imenovan Dvojčič, je rekel součencem: Pojdimo tudi mi, da ž njim umer- jemo! Jezus je tedaj prišel, in ga je našel že štiri dni v grobu ležati. (Betanija pa je bila blizo Je¬ ruzalema , 'okoli petnajst tečajev hoda.) Veliko Judov pa je prišlo k Marti in Mariji, da bi ju tolažili zavoljo brata. Ko je tedaj Marta sli¬ šala, da Jezus pride, šla mu je nasproti; Marija pa je doma sedela. Marta je tedaj rekla Jezusu: Gospodi ko bi ti bil tukaj , bi moj brat ne bil 262 ■ umeri. Pa tudi zdaj vem, da, kar koli bos Boga prosil, ti bo Bog dal. Jezus ji reče: Tvoj brat to vstal. Marta mu reče: Vem, da bo vstal ob vsta- jenji, poslednji den. Jezus ji je rekel: Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v me veruje, bo živel, akoravno umerje. In kdor koli živi in v me veruje, ne bo umeri vekomaj. Veruješ to? .Reče mu: Kaj pa da verujem, Gospod! da si ti Kristus, sin živega Boga, ki si na ta svet prišel! In ko je bila to iz¬ govorila, poklicala je na tihem Marijo, svojo sestro, rekoč: Učenik je tukaj, in te kliče. Ona, ko je to slišala, vstane hitro, in gre k njemu. Jezus namrel še ni bil prišel v terg, ampak je bil še na tistem mestu, kjer mu je bila Marta naproti prišla. J Ul ji e tedaj, kteri so bili pri njej v hiši, in so jo tolažit, ko so videli, da je Marija hitro vstala in ven šk so šli za njo, rekoč: K grobu gre, da bo tam jokak Ko je tedaj Marija tje prišla, kjer je bil Jezus, ® ga je videla, padla mu je k nogam, in mu reče' Gospod! ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne ti umeri. Jezus tedaj, ko jo je videl jokati, in jok 1 ' Jude, kteri so bili ž njo prišli, se je zgrozil v dufrjj in se užalil, in je rekel: Kam ste ga položik Bečejo mu: Gospod! pridi in poglej. In Jezus f je zjokal. Judje so tedaj rekli: Glejte, kako g a Jj ljubil! Eni zmed njih pa so rekli: Ali ni ta, ki je oči odperl sleporojenemu, tudi storiti) bi ne bil umeri? Jezus se je tedaj spet sam vse ( zgrozil, in pride k grobu. Bila je pa jama, in ka© e " je bil položen čez njo. Jezus reče : Odvalite ka® e ® Marta, sestra mertvega, mu reče: Gospodi smerdi, zakaj štiri dni že leži. Jezus jej reče: - ti nisem rekel, da, ako veruješ, boš videla d>°žj°? v Tedaj so kamen odvalili. Jezus pa j 0 0 na kviško vzdignil, in je rekel: Oče zahvalim ‘ da si me uslišal. Jaz sem pa vedel, da me vse 1 263 uslišiš; toda zavoljo ljudstva, ki okoli stoji, sem rekel, da verujejo, da si me ti poslal. In ko je kil to izrekel, je z velikim glasom zavpil: Lazar, pridi ven! In kteri je bil umeri, je zdajci ven prišel, povezan na rokah in nogah s povoji, in njegov obraz je bil v pert zavit. Jezus jim reče: Kazvežite ga, in pustite ga iti. Veliko Judov, ki so bili prišli k Mariji in k Marti, in so videli, kar je Jezus storil, je vanj verovalo. Nauk. S tem čudežem, da je Jezus mertvega La¬ zarja k življenju obudil, je dokazal, da je Bog in je po- terdil našo vero, da bodemo tudi mi enkrat od smerti vstali. Tako uči sv. Ambrož, ki pravi: „Zakaj je Jezus k grobu stopil in na glas zavpil: Lazar! pridi ven, če ne zato, da bi pričeval prihodnjemu vstajenju!" Dalje pravijo sveti očetje, da je obudeaje Lazarja po¬ doba obudenja grešnika iz grešnega spanja, kedar nam¬ reč grešnik svoje greha spozna, se jih spove, in od du¬ hovna sveto odvezo dobi. — Prosi Gospoda, da naj vsem grešnikom in tudi tebi na glas zavpije: Pridite ven in zbudite se iz svojega grešnega spanja, spoznajte svoje grehe in bote na veke živeli. Cerkvena molitev. O Bog! ki svet prenavljaš po Tvojih neizrekljivih skrivnostih; do¬ deli, prosimo, da Tvoja cerkev raste po večnih uredbah, in ji ne zmanjka časne pomoči; po Gospodu . . V saboto po cetertej nedelji v postu. Berilo iz Izaija preroka 49, 8—15. To reče Gospod: Ob prijetnem času te uslišim, in ob dnevu zveličanja ti pomagam, in te ohranim, in te dam v zavezo ljudstvu, da zbudiš zemljo, in posestvaš razdjane deleže, da rečeš jetnikom: Izidite! in tistim, kteri so v 264 temi: Pridite na den! Na potih se bodo pasli in po ral planjavah ho njih paša. Ne bodo lačni, ne žejni, in tudi jih ne bo ne vročina ne solnce pritiskalo; ker njih srni' Ijenec jih bo vodil, in pri vodnih studencih jih napajal, In vse svoje gore bom v pot napravil, in moje ste® bodo povišane. Glej! ti pridejo od daleč, in glej! uniod severja in morja, in uni iz poldanje dežele. Hvalite ne¬ besa in raduj se zemlja, gore pevajte hvalo, ker po¬ tolažil je Gospod svoje ljudstvo, in se usmilil svojih re¬ vežev. Sion pa je rekel: Zapustil me je Gospod, in Gospod me je pozabil. More li žena pozabiti svoje dete, da bi se ne usmilila sinu svojega telesa ? In ko bi ga ona pozabila, vendar jaz ne bom pozabil tebe! Razlaga. Prerok Izaija popisuje v tem berilu dn - kovno rešenje po Jezusu Kristusu in njegovi cerkvi, P J ga popisuje' v tacih podobah, ki so posnete od rešenjJ iz babilonske sužnosti; torej ob enem tudi njo prerokuje- Kaže na tisti srečni stan, kterega nam je Jezus pripravh s tem, da je za nas terpel, na križu umeri in stoj® sveto cerkev postavil. Vsem, ki stopijo v Jezusovo c er ' kev, je Jezus voditelj, sveti zakramenti jim gasijo kV 1 '' 1 ' in žejo, in Jezus jim pomaga najtežeje čednosti d°P er ’ našati, — čednosti, ktere so jim bile težavnejše, kat 01 plaziti se na visoke gore. — Srečni smo, udje P r f T ® cerkve, v kteri Jezus tako usmiljeno z nami ravna, toli| milost nam deli! Evangelje sv. Janeza 8, 12—20. Tisti čas je Jezus govoril judovskim množica® rekoč: Jaz seru luč sveta; kdor hodi za menoj, 11 hodi po temi, ampak ho imel luč življenja. Farh e J^ so mu tedaj rekli: Ti sam od sebe pričuješ;. tvoj. pričevanje ui resnično. Jezus je odgovoril, in J 1 , rekel: če tudi jaz sam od sebe pričujem, je ^ 265 pričevanje vendar resnično; ker vem od kod sem prišel, in kam grem. Vi po mesu sodite, jaz nikogar ne sodim. In ako jaz sodim, je moja sodba resnična, ker nisem sam, ampak jaz in Oče, kteri meje poslal. In v vaši postavi je pisano, da dveh človekov pri¬ čevanje je resnično. Jaz sem, kteri sam sebi pri¬ čujem; in Oče, kteri me je poslal, pričuje od mene. Tedaj somu rekli: Kje je tvoj Oče? Jezus je od¬ govoril: Ne poznate ne mene, ne mojega Očeta; ako bi mene poznali, bi pač tudi mojega Očeta poznali. Te besede je Jezus govoril v tempeljnovi hrambi, ko je učil v tempeljnu; in nihče ga ni prijel, ker njegova ura še ni bila prišla. Razlaga. Jezus se imenuje „luč sveta 4 , ker s svo¬ jim naukom in zgledom vse ljudi vleče, resnico spoznati in pobožno živeti, ter jih tako k zveličanju napeljuje, ako le njegov glas slušajo in posnemajo njegov izglei. Kdor njega posluša, njegove nauke spolnuje, in po nje- 1 govem izgledu živi, on ni v zmoti, v grehu in večni smerti, temuč ima resnico in pravo čednost, in bo od I luči, ktera je Kristus, večno življenje sprejel. — Fari¬ zeji hočejo, naj jim Jezus spriča, kar sam od sebe I pove. Jezus jih pa zaverne na pričevanje svojega Očeta, I t) je: na velike čudeže, ki jih je delal v imenu svojega I Očeta. Ce pravi Kristus: Jaz nikogar ne sodim, hoče s I tein povedati, da on ne sodi, kakor farizeji, po mesu, I to je: po zmoti in krivici; ali kakor sv. Krizostom pravi: "O' 1 ne sodi sedaj nikogar, ker je na svet prišel, samo I rešit m zveličat; zdaj še ni čas sodbi, temuč, ta čas še I le pride ob koncu sveta.* /dihijej. O Jezus, luč sveta! daj, da hodim j v odno za Tebo, da Te vselej spoznam za pravega 1 kinu božjega, in da enkrat milostljivo sodbo od Tebe [1 zaslišim. 266 Peta postna ali tiha nedelja (Jndiea). Peta postna nedelja je dobila med kristiiani več $> imenovanj. Kliče se po latinsko: „Judica“, po pervi besed mesnega avoda, in „dominica passionis“, to je nedelja (Kri stusovega) terpljenja, ker cerkev s to nedeljo začne še ki premišljevati Kristusovo terpljenje. — To nedeljo se » grinjajo vsa razpela ali britke martre na altarjih in po ceri' z višnjevimi perti, v spomin, da se je Jezus Judom sh in se jim ni več očitno prikazal (Jan. ll, 54.) noter do dneva ko je slovesno v Jeruzalem šel; zatorej se ta nedelja jj nas Slovencih imenuje tudi „černa“ ali „tiba“ nedelja. j® te nedelje do velikonočne nedelje se pri sveti meši vsej 1 pušča, karkoli kako veselje razodeva n. pr.: Hvalnica: 0* bodi Bogu Očetu itd. in tudi psalm „Judica“ o pristopu 1* meše, ker so danes višji duhovni sovet imeli zoper Je zll! ’ na Njega merijo uvodne besede: „Sodi me, o Bog! in 1>! sodi mojo pravdo zoper nesveto ljudstvo; krivičnega peljivega človeka reši me, ker ti, o Bog! si moja ®o (ps. 42, 1—2.) „Pošlji svojo luč in svojo resnico, da, 11 ; peljete in pripeljete na tvojo sveto goro, in v tvoje šotor] 1 Cerkvena molitev. Prosimo , vsega ® 1 gočni Bog! poglej milostljivo na svojo druži® da se po Tvoji blagodarnosti obrani na telesih pod Tvojim varstvom obvaruje na duši; po Gosp 0 našem . . . 1 \ Berilo iz lista sv. Pavla apost. do Hebrejev 9, Bratje! Kristus je pristopil kakor veliki dub° prihodnjih dobrot skoz viši in veliko boljši šotor, ni z roko storjen, to je, ne tega vstvarjenja, tudi® 8 kervjo kozlov in juncev, temuč je z lastno kervjo ®® v svetišče šel, in je večno odrešenje našel. Zakaj ^ kozlov in juncev in potrošeni jeničin pepel ognušefi® f 267 sveti v telesno očiščenje, toliko bolj bo kri Kristusa, kteri je po svetem Duhu sebe brez madeža Bogu dal, našo vest očistila od mertvih del, da bomo služili živemu Bogu! In zato je srednik nove zaveze, da po smerti, ktera se je zgodila v odrešenje od tistih pregreh, ki so bile pod poprejšno zavezo, prejmejo, kteri so poklicani, ob¬ ljubo večne deležuiue v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Razlaga. Sveti Pavl uči v tem berilu, da je Kri¬ stus kakor veliki duhoven nove zaveze s svojo kervjo, ki jo je na altarji svetega križa prelil, za grehe celega sveta sicer zadosti storil, vendar pa morajo tudi grešniki storiti, kolikor premorejo, da postanejo deležni Kristu¬ sovega terpljenja in njegovih zaslug in zadobijo sad nje¬ govega zadostenja. Kristus je pravo in večuo odrešenje zgotovil; ako je namreč že kri darovane živine in pepel sežgane jenice človeka opravičil, če tudi le pred ljudmi; toliko bolj nas ho krt Božjega Sina, znotrej očistila od del, s kterimi smo si večno smert zaslužili, da potem ži¬ vemu Bogu služimo z deli, s kterimi si zamoremo večno življenje pridobiti. Kristus je enkrat za vselej umeri, in s to svojo smertjo nas odrešil in opravičil, in zdaj v nebesih da¬ ruje zasluženje svoje kervave smerti svojemu nebeškemu Očetu za naše grehe; tukaj na zemlji se pa njegova kervava daritev nekervavo ponavlja. Kdor se hoče vdele- ževati sadu Jezusove kervave daritve, naj hodi rad in pogostoma k daritvi svete meše, in naj jo sluša po¬ božno; naj tudi po želji svete cerkve svojo vest očisti s pravim kesom, in po vredni spovedi spokorna dela prostovoljno dopernaša. Če bo tako Jezusu nasledoval in zaupal v Njegove zasluge, bo vsaj nekoliko tudi sam zadosteval za svoje pregrehe. Zdihlj e j. Dodeli nam, o najmilostljiviši Jezus! svojo gnado, da bomo svoje grebe popolnoma ob- žalovali, dobra dela doprinašali in se potem vde ležili zaslug Tvojega britkega terpljenja. Evangelje sv. Janeza 8, 46—59. Tisti čas je rekel Jezus judovskim množicam: Kdo zmed vas me bo greha prepričal? Ako vaj resnico govorim, zakaj mi ne verujete? Kdor ji iz Boga, besede Božje posluša. Za tega voljo vi m poslušate, ker niste iz Boga. Judje so tedaj odgo¬ vorili, in mu rekli: Ali ne govorimo mi prav, 1» si Samarijan, in hudiča imaš? Jezus je odgovori: Jaz nemam hudiča; ampak častim svojega Očeta, in vi ste mi čast odvzeli. Pa jaz ne iščem svoji časti; je, kteri je išče in sodi. .Resnično, resnih vam povem: Ako kdo mojo besedo dopolni, ne 1» smerti videl vekomaj. Judje so tedaj rekli: TM smo spoznali, da imaš hudiča! Abraham je um® in preroki, in ti praviš: Ako kdo mojo besedo I molit. Daniel odkrije kralju zvijače Belovih p°P°L kralj se razserdi, da ukaže umoriti pope in njih ., in otroke, častili so Babilončani še velikega zmaj« i j celo kralj je molil to divjo zver. Daniel reče kralj«- 275 hoče tega zmaja, njihovega malika, ubiti brez meča in kola. Ko mu kralj privoli, vzame Daniel smole, masti in dlake, jih skupaj skuha, naredi kep in jih zmaju v gobec daje, — zmaj pa se razpoči. Ko Babilončani to slišijo, se silno razserdč, grejo do kralja, ki je Daniela rad imel, in ga primorajo, da ukaže Daniela vreči v lev- iijak. Bog pa ne zapusti svojih zvestih služabnikov. Daniel je šest dni v levnjaku, in levi se ga ne dotak¬ nejo. Daniel je lačen in Bog mu pošlje jedi po čudežu. — Kristjan! izpoluuj zvesto svoje dolžnosti, skerbi za čast Božjo, razdevaj in pokončaj dela satanova in nič se ne boj; Bog svojih služabnikov ne zapusti. Evangelje sv. Janeza 7, 1—13. Tisti čas je Jezus hodil po Galileji; zakaj po Judeji ni hotel hoditi, ker so ga Judje iskali umoriti. Bil je pa blizo judovski praznik zelenih šotorov. Rekli so mu pa njegovi bratje: Idi od tod, in pojdi v Judejo, da tudi tvoji učenci vidijo tvoje dela, ktere delaš. Zakaj nihče ne dela kaj na skrivnem, kteri išče očiten hiti; če to delaš, daj se na znanje svetu. Tudi njegovi bratje namreč niso vanj ve¬ rovali. Jezus jim tedaj reče: Moj čas še ni prišel; vas e as pa je vselej pripravljen. Tas svet ne more sovražiti; mene pa sovraži, ker jaz pričujem od n j e o a ’_ da so njegova dela huda. Yi pojdite k temu prazniku; jaz pa ne grem k temu prazniku, ker moj čas še ni dopolnjen. Ko je bil to rekel, je on o temuč ljudi zapeljuje. Vendar pa nihče ni očitno od njega govoril zavoljo strahu pred Judi. 18 * 27G Razlaga. Celo bratje, kar pomeni sorodnike Jezu¬ sove, niso vanj verovali, zato ga nagovarjajo, naj m v Jeruzalem. Naj se pokaže velikemu zboru, in vpričo njega dela čudeže, ker on jih zamore prav presoditi ii izreči, ali je on pravi Mesija. Jezus jim pa odgovori: Moj čas še ni prišel, to je, moj čas še ni, da bi se Ju¬ dom v roke dal, in s svojo smertjo in s svojim vsta¬ jenjem cel svet prepričal o svojem poslanji; vaš čas p> je vselej pripravljen t. j. vi ste otroci sveta, in nekako z mo¬ jimi sovražniki deržite, ki tudi svet ljubijo, mene pa so¬ vražijo, ker grajam in kaznujem pregrešna dela svet Yas pa ne sovražijo, in vam se ni jih bati, saj vi ljubit« svet, kakor oui. — Resnica teh besed Jezusovih se veto poterjuje. Kdor potegne z lahkomiselnimi otroci teg* sveta, temu se ni nič bati od njih; kdor se pa umih njihovi tovaršiji, tega zaničujejo in preganjajo. Jezus p pravi: „Blagor vam, ko vas bodo ljudje sovražili, in| .vas bodo zasramovali zavoljo Sinu človekovega; veselite * tisti dan, ker glejte! vaše plačilo je obilno v nebesi (Luk. 6, 22—23.) Cerkvena molit e v. Naj ti dopada, prosito Gospodi naš post, ki nas očiščujoč, stori vreM Tvoje gnade, in nas privede do večnih zdravil; F Gospodu našem . . . V sredo po tihi nedelji. Berilo iz 3. Mojzesovih bukev 19, 1. 2. 10— Tiste dni je govoril Gospod Mojzesu, rekoč: ^ vsemu kardelu Izraelovih otrok, in jim reci: J aZ . Gospod, vaš Bog. — Ne kradite, ne legajte, tudi J nihče ne goljufa svojega bližnjega. Ne prisegaj P° H vem pri mojem imenu, in ne skruni imena svojega jaz sem Gospod. Ne delaj krivice svojemu bližnje® 11 ! ga ne zatiraj s silo. Naj ne ostaja plačilo tvojega»' 277 jemnika per tebi do jutra. Gluhega ne preklinjaj, in slepemu ne nastavljaj spodtikljeja, temuč boj se Gospoda, svojega Boga; zakaj jaz sem Gospod. Nič krivičnega ne delaj, tudi ne sodi po krivem. Ne glej na osebo ubo- zega, tudi obraza mogočnega ne časti. Sodi po pravici svojega bližnjega. Ne bodi opravljivec med ljudstvom. Ne vzdiguj se zoper kri svojega bližnjega. Jaz sem Go¬ spod. Ne sovraži svojega brata v svojem sercu, temuč očitno ga posvari, da ne boš imel greha zavoljo njega. Ne išči maščevanja, tudi ne pomni krivice svojih sosedov. Svojpga prijatelja ljubi kakor samega sebe. Jaz sem Go¬ spod. Spolnujte moje postave; zakaj jaz sem Gospod, vaš Bog. Razlaga. Bili so ljudje, in še jih je, kteri terdijo, da ni mogoče spolnovati Božje zapovedi. Njim odgovarja Tridentinski cerkveni zbor: „Bog ne zapoveduje ničesar, kar bi bilo nemogoče, ampak s tem, da zapoveda, te pri¬ ganja , da storiš, kar zamoreš, in da prosiš za to, kar ne premoreš, in on pomaga, da zamoreš. Njegove za¬ povedi niso težke, njegov jarm je sladek, in njegovo j breme je lehko. 8 (Sess. 6, c. 11.) Z d ih. 1 je j. O Jezus! ki hočeš, da naj na se vzamem Tvoj jarm, če hočem svoji duši mir zado- biti; dodeli mi gnado, da ga zamorem veselo za lebo nositi do konca življenja. Amen. Evangelje sv. Janeza 10, 22—38. listi čas je bil praznik posvečevanja v Jeru- i zalemu, in zima je bila. In Jezus je hodil v tem- I peljnu po Salomonovi lopi. Judje so ga tedaj obsuli, m so mu rekli: Doklej nas v nevednosti pustiš ? Ako si ti Kristus, povej nam naravnost. Jezus jim , je odgovoril: Jaz vam pravim, in vi ne verujete. 278 Dela, ktera jaz delani v imenu svojega Očeta, te pričujejo od mene. Toda vi ne verujete, ker niste iz mojih. ovac. Moje ovce moj glas poslušajo; ii jaz jih poznam, in hodijo za menoj. In jaz jim dam večno življenje, in ne bodo pogubljene vekomaj, in nihče jih ne bo iztergal iz moje roke. Kar mi je moj oče dal, je veči, kakor vse; in nihče ne more iztergati iz roke mojega Očeta. Jaz in Oči sva eno. Judje so tedaj kamnje pobirali, da bi ga kamnjali. Jezus jim je odgovoril: Veliko dobrih del sem vam pokazal od svojega Očeta, zavoljo kterega teh del me kamnjate? Judje so mu odgo¬ vorili: Zavoljo dobrega dela te ne kamnjamo, ampt zavoljo bogokletstva, in ker se Boga delaš, H® človek. Jezus jim je odgovoril: Ni li pisano v vasi postavi: Jaz sem rekel: bogovi ste? Ako je tisto imenoval bogove, kterira je bila beseda Božja go¬ vorjena, in pismo ne more overženo biti: hab njemu, kterega je Oče posvetil, in na svet poslal vi rečete : Preklinjaš, ker sem rekel: Sin Božji sem- Ako ne delam del svojega Očeta, mi nikar ne ver¬ jemite. Ako jih pa delam, in ako meni nočete verjeti verjemite deiom, da spoznate in verujete, daje^ v meni, in jaz v Očetu. Razlaga. .Judje so hotli Jezusa v besedah V 1 ;, zato ga večkrat vprašajo: ali je on Kristus? JezuV zavrača na svoja dela, ktera pričujejo od njega; zav# teh del bi morali v njega verovati. Judje pa ne vef41 f J vanj, ker niso iz njegovih ovac in ne sprejmejo njeg° T k nauka, ker se jim preoster zdi. — Tudi med kris ! P|' je več takih, kteri imajo ime, da so Kristijani in se števajo Jezusovim ovcam, vendar Jezusove prave oT niso, ker ne spolnujejo njegovih naukov. Le ti so ®J gove prave ovce, ki slusajo Jezusov glas in zvesto ^ njim hodijo; tem da on večno življenje in se ne zg a ‘J tudi jih ne bo nobeden iztergal Jenisu iz rok, 11 279 svet, niti hudič, niti meso. — Bodi Jezusu zvesta ovčica, slušaj njegov glas in hodi za njim; on te ne ho zapustil ne tukaj, ne v večnosti. Cerkvena molitev. O usmiljeni Bog! razsvetli po tem posvečenem postu serca svojili vernih in usliši milostljivo njih ponižne prošnje, ki jim podeluješ dar pobožnosti*, po Gospodu . . . V četertek po tihi nedelji. Berilo iz Daniela preroka 3, 34—45. Tiste dni je molil Azarija k Gospodu, rekoč: Gospod, naš Bogi prosimo, ne izdajaj nas na večno, zavoljo tvo¬ jega imena, in ne razderaj svoje zaveze. Tudi nam ne odteguj svojega usmiljenja, zavoljo Abrahama, svojega ljubljenca, in Izaka, svojega služabnika, in Izraela, svo¬ jega svetega, kterim si govoril, in obljubil, da boš na¬ množil njih zarod kakor zvezde na nebu, in kakor pesek, ki je ob kraju morja; ker o Gospod! bolj smo zmanjšani, kakor vsi narodi, in ponižani smo zdaj po vsi zemlji zavoljo svojih grehov. In zdaj nemarno ne pogla¬ varja, ne vojvoda, ne preroka, ne žgavne, ne klavne, ne jedilne daritve, ne kadila, tudi ne kraja, kjer bi ti darovali pervine, da bi mogli najti tvoje usmiljenje; pa zavoljo potertega serca in ponižanega duha nas sprejmi. Kakor žgavna daritev ovnov in juncev in veliko tavžent tolstih jagnjet, tako bodi danes naša daritev pred tvojim obličjem dopadljiva; zakaj kteri v tebe zaupajo, ne bodo 03ramoteni. In zdaj hodimo za teboj z vsim sercem, in se te bojimo, ter iščemo tvojega obličja. Ne sramoti nas, ampak delaj z nami po svoji krotkosti in po obilnosti svojega usmiljenja. Otmi nas po svojih čudežih, in daj 280 čast svojemu imenu, o Gospod! in osramoteni naj bodo vsi, kteri hudo delajo tvojim služabnikom; osramoteni naj bodo po tvoji vsemogočnosti, in njih moč bodi sterta, ii naj ved6, da si ti Gospod, edini Bog, in častitljiv na vsi zemlji, Gospod naš Bog. Kazlaga. Kralj Kabuhodonozor si da narediti ma¬ lika na zlatem stebru ter ga postaviti na ravnini pred Babilonom. K posvečevanju tega malika skliče vse ve- likaše svojega kraljestva in da po klicarji oklicati: Ko bodo zaslišali trobentni glas, naj pade vsak na obffl in moli zlato podobo. Kdor ne pade in ne moli, bo Se tisto uro veržen v peč gorečega ognja. Berž tedaj, to ljudstvo zasliši trobentni glas, vse pade na tla in zlato podobo moli; le Ananija, Mizael in Azarija, trije judov¬ ski mladenči, tega ne storijo. Babilončani jih zatožijo kra'ju, in Nabuhodonozor razfcogoten ukaže zakuriti se¬ demkrat bolj, kakor je bila navada in te tri mladež zvezane vreči v peč. Berž se to zgodi. Toda angelj (k spodov varuje mladenče, da se jih ogenj ne dotakne. 1» vezi jim sčžge, s kterimi so bili zvezani. Mladenči ta- kor na ena usta hvalijo Boga, in eden izmed njih, A®* rija po imenu, moli k Gospodu, naj se on usmili svoje? 1 ljudstva, in ga reši iz rok sovražnikov, ker je spozfl*" svoje grehe in je potertega serca. — Posnemajmo te ® mladenče, ne vklanjajmo se posvetnim malikom, niti sla* - nosti, niti prevzetnemu napuhu; za svojo vero vse, tudi zadnjo kapljico svoje kervi. Evangelje sv. Lukeža 7, 36—50. liste dni je nekdo izmed farizejev Jezusa prosit da bi pri njem jedel: in je prišel v hišo farizeji m k jedi sedel. In glej ! žena v mestu, ktera J5 bila g resnica, ko je zvedela, da je v hiši farizeje ) 1 per je< i, je prinesla alabastrovo pušico mazila! j 5 je zad k njegovim nogam stopila, ter mu je za&l J 281 s solzami noge močiti, in jih je z lasmi svoje glave brisala, in mu je noge kuševala, in z mazilom ma¬ zilila. Farizej pa, kteri ga je povabil, to videti, je sam per sebi djal, rekoč: Ko bi bil on prerok, bi pač vedel, kdo in kakošna je žena, ki se ga doti- kuje, da je grešnica! In Jezus je odgovoril in mu rekel: Simon! imam ti nekaj povedati. On pa reče: Učenik povej ! Neki posojevavec je imel dva dolž¬ nika; eden jo bil dolžen pet sto denarjev, eden pa petdeset. Ker nista imela s čem plačati, je obema odpustil. Kteri tedaj ga bolj ljubi? Simon je od¬ govoril in rekel: Menim, da tisti, kteremu je več odpustil. On pa mu je rekel: Prav si razsodil. In se je obernil k ženi, in je rekel Simonu: Vidiš to ženo? Prišel sem v tvojo hišo, in mi vode za noge nisi dal; ta pa mi je s solzami noge močila, in s svojimi lasmi jih brisala. Kušljeja mi nisi dal; ta pa, kar je v hišo prišla, mi nog ni jenjala kuševati. Moje glave nisi z oljem mazilil; ta pa mi je noge z mazilom mazilila. Zato ti povem: "Veliko grehov ji je odpuščenih, ker je veliko lju¬ bila. Komur se pa manj odpusti, manj ljubi. Njej pa je rekel: Odpuščeni so ti grehi. In so začeli, _ kteri so ž njim pri mizi bili, sami pri sebi reči: | Kdo F' ta > kteri celo grehe odpušča? .Rekel je pa ženi: 1 voja vera ti je pomagala, pojdi v miru. hazlago glej na praznik sv. Magdalene v II. delu. Cerkvena molitev. Dodeli, prosimo, vse- gamogocni Bog 1 da se čast človeške natore, ktero je nezmernost hudo ranila, spet popravi po zdra- Ulni treznosti; po Gospodu našem . . ^ petek po tihi nedelji v postu. Berilo iz Jeremija preroka 17, 13—18. Tiste dni je rekel Jeremija: Gospod! vsi, kteri te zapusti, todo osramoteni; kteri od tebe odstopijo, M y priih zapisani; ker so zapustili vir žive vode. Oziru me Gospod! in bom ozdravljen, reši me, in bom re>s ker ti si moja hvala. Glej, oni mi pravijo: Kje je G; spodova beseda ? naj pride! In jaz nisem bil zbegan, 1 sem za teboj, pastirjem, hodil; in si nisem želel dni, b koršne ima človek rad, ti veš. Kar je šlo iz mojih ni je bilo prav pred tvojim obličjem. Ne bodi mi v stri ti moje upanje ob dnevu nadloge! Osramoteni naj tal! kteri me preganjajo, jaz pa naj ne bom osramotenj« naj trepetajo, jaz pa naj ne trepečem; pripelji nadi' dan nesreče, in z dvojim potrenjem jih poteri, o Gosp naš Bog! Razlaga. Prerok Jeremija je Judom neprestral® oznanoval resnice in kaznovalne sodbe, kakor mu jil) Bog ukazal oznanovati. Zato ga Judje sovražijo, z® mujejo in preganjajo. Prerok pa Bogu potoži svojo st$ v njegovo pomoč terdno zaupa in se le s tem tolaži 1 je vse storil le Bogu na čast. — Varujmo se ]>& častiželjnosti! Tako nas opominja sveti Hieronim: »SWj se varuj, da te ne prevzame želja prazne časti; zS kdor hrepeni po praznej časti, ne more imeti vere.' Zato recimo vselej: Ti si moja hvala, o Gospod/ Evangelje sv. Janeza 11, 47—54. Tisti čas so veliki duhovni in farizeji poklicali, in rekli: Kaj kočemo storiti, ker ta W veliko čudežev dela ? Ako ga tako pustim^ l0 , vsi vanj verovali, in bodo prišli Rimljani, ■' našo deželo in naš narod. Eden pa zmed njih, i | po imenu, ki je bil tisto leto veliki duhoven/, je rekel: Vi nič ne veste, in ne pomislite, 3 j bolje za vas, da umerje en človek za Ijudst^ 0 ’, da ves narod ni pokončan. Tega pa ni sam lZv 283 rekel; temuč ker je kil tisto leto veliki duhoven, je prerokoval, da ima Jezus umreti za narod, in ne samo za narod, temuč tudi, da bi otroke Božje, kteri so bili razkropljeni, v eno zbral. Od tistega dne tedaj so se posvetovali, da bi ga umorili. Jezus tedaj ni več očitno bodil med Judi, ampak je od tod sel v kraj blizo puščave, v mesto, ki se imenuje Efrem, in je tam prebival s svojimi učenci. Razlaga. Od dne do dne so Judje Jezusa več so¬ vražili, čim več čudežev je delal; kotli so ga s pota spraviti, kakor bi se le dalo. Zato skličejo zbor, da bi se posvetovali, in veliki duhoven je nevedoma prerokoval Jezusovo srrert za odrešenje celega sveta s pomenljivimi besedami: »Bolje je za vas, da umerje en človek za ljud¬ stvo, in da ves narod ni pokončan." — Kajfa je bil hu¬ dobnež, pa je vendar prerokoval, ker je bil veliki du¬ hoven. Tako dela .sveti Duh v svetih zakramentih po vrednih in nevrednih duhovnih; služijo mu kot orodje, po kterih ljudem deli svoje gnade, kakor nam služijo cevi, da si po njih napeljemo dobre vode. Cerkvena molitev. Prosimo Gospodi do¬ deli milostljivo našim sercem svojo gnado, da svoje grehe s prostovoljnim pokorjenjem krotimo, in se rajse časno mertvimo, kakor da hi bili v večne kazni ; obsojeni, po Gospodu . . V saboto po tilii nedelji. i Berilo iz Jeremija preroka 18 , 18 — 23 . Tiste dni so rekli hudobni Judje med seboj: Pridite, j m zmislimo si naklepe zoper Jeremija, saj zato ne ho I 1 ' zginila postava zmed duhovnov, ne svet zmed modrih, j ne beseda (Božja) zmed prerokov: pridite in udarimo ga c t z J ez >k°m in nič ne marajmo za vse njegovo govorjenje. 284 Glej, Gospod, na me, in poslušaj glas mojih zopernik Se li dobro s hudim povračuje, ker moji duši jamo kop Ijejo? Spomni se, da sem stal pred tvojim obličjem,i bi za njih prid govoril, in od njih tvojo jezo odverii! Za tega voljo daj njih otroke lakoti, in pelji jih metin roke; njih žene naj bodo brez otrok in vdove; in nji možje naj za kugo umerjejo; njih mladi možaki naj tak z mečem prebodeni v boji. Sliši naj se vpitje iz njih K zakaj nanagloma boš pripeljal nad nje razbojnika, ker s jamo izkopali, da bi mene vjeli, in so na skrivnem ffi stavili zaderge mojim nogam. Ti pa, o Gospod! veš rt njih naklep, mene umoriti; ne zanesi njih hudobiji) i njih greh pred teboj ne bodi zbrisan: naj popadajo p® tvojimi očmi, in znosi se nad njimi ob času svojega serk Gospod, naš Bog. Razlaga. Katoliška cerkev ima preroka Jereniijs za predpodobo našega Zveličarja, in njegove sovražnik' 'ot predpodobo Kristusovih sovražnikov; zato se bere' tihem tednu prošnja prerokova, s ktero prosi Boga, 1 *; pošlje Judom nadloge in nesreče pa le zato, da bi* 1 poboljšali. Prerok, ki je le iz ljubezni za svoje iP s vo molil, tudi le iz ljubezni Boga prosi, naj kuduji s šibami tepe in boljša. Zakaj sovražniki so ga H' umoriti, da bi ne slišali več njegovih ostrih pridigi'J da njih krivi preroki toliko bolj po svojem w ra . VI ! a Nikdar ne želi svojim sovražnikom n esre a 1 udega, razun v tem namenu, da bi svoje krivice sp*’ znali m k Bogu se obernili! Evangelje sv. Janeza 12, 10—36. ^ Tisti čas so se veliki duhovni posvetovali) ^ tudi Lazarja umorili, ker je zavoljo njega , Judov šlo, in so verovali v Jezusa. Drugi a 285 ko je veliko ljudi, kteri so kili prišli na praznik, slišalo, da pride Jezus v Jeruzalem, so palmove veje vzeli*, in mu naproti šli, ter vpili: Hozana, kvaljen bodi, kteri pride v imenu Gospodovem, kralj Izraelski! In Jezus je našel oslica, in je nanj sedel, kakor je pisano: Ne boj se, hči Sionska I glej, tvoj kralj pride s e de S na osličnem žebetu. Tega njegovi učenci popred niso umeli, ampak ko , je bil Jezus poveličan, takrat so se spomnili, da je bilo to pisano od njega, in da so mu to storili. 'Pričevala je tedaj množica, ktera 'je bila ž njim, ko je Lazarja iz groba poklical, in ga obudil od mertvih. Zavoljo tega mu je tudi množica na¬ proti prišla, ker je slišala, da je storil ta čudež. Farizeji so tedaj rekli med seboj: Vidite, da nič ne opravimo! Glejte, ves svet dere za njim! Bili so pa nekteri neverniki med tistimi, kteri so gori prišli, da bi molili ob prazniku. Ti so tedaj pri- i stopili k Filipu, ki je bil iz Betzajde galilejske, in I so ga prosili, rekoč: Gospod! Jezusa bi radi videli. , Filip pride in pove Andreju; Andrej pa in Filip jj sta povedala Jezusu. Jezus pa jima je odgovoril, g rekoč: Ura je prišla, da bo Sin človekov poveličan, j, Besnično, resnično, vam povem, ako pšeničino zerno ne pade v zemljo in ne umerje, ostane ono samo; | a ! co .P a . umer -j e > stor i veliko sadu. Kdor ljubi svoje j življenje, ga bo zgubil; in kdor sovraži svoje živ- A Ijenje na tem svetu, ga bo prihranil v večno 4 življenje. Ako kdo meni služi, naj za menoj bodi; in kjer sem jaz, tamkej bo tudi moj služabnik. In ako kdo meni služi, ga bo moj Oče počastil. Zdaj je^moja duša žalostna. In kaj hočem reči? Oče, resi me iz te ure! Pa zato sem prišel v to uro. Oče! poveličaj svoje ime. Glas je tedaj prišel z a neba: Poveličal sem ga, in ga bom spet poveličal. P Množica tedaj, ki je stala in slišala, je rekla, da je zagromelo. Drugi so rekli: Angelj je ž njim govoril. Jezus je odgovoril in rekel: e za volj; mene, ampak zavoljo vas je ta glas prišel. Zdaj je sodba svetd; zdaj bo vojvoda tega sveta izveržea In jaz, kedar bom povišan od zemlje, bom vse 1 sebi vlekel. (To pa je rekel, da je na znanje dal s kakošno smertjo da bo umeri ) Množica mu ji odgovorila: Mi smo slišali iz postave, da Ivristu vekomaj ostane; in kako praviš ti: Sin človekot mora povišan biti? Kdo je tisti Sin človekov: Jezus jim je tedaj rekel: Se malo časa je luč pri vas Hodite, dokler imate luč, da vas tema ne obide: in kdor v temi bodi, ne ve, kam gre. Dokler imate luč, verovajte v luč, da bote otroci luči. To je Jezus govoril, in je šel, in se jim je skril. Razlaga. Glas, da je Jezus mertvega Lazarja* življenju obudil, se je kmalo raznesel in je storil, daj* je še več verovalo v Jezusa. Celo nekteri neverniki* prišli, da bi ga videli in njegov nauk poslušali. Fari«# je to še bolj razserdilo, da so med seboj rekli: »V® da nič ne opravimo.“ Nameravajo tedaj umoriti ne s* 1 Jezusa, temne tudi Lazarja, da bi zaterli vsak spoi® 1 na obudenje Lazarjevo. Toda blizo je bila ura, da * bo Jezus po večnem sklepu Božjem v smert dal, L kakor pšemčino zerno v zemljo zakopan, naj bi po H* go vi. smerti in njegovem zasluženji grešniki življenje® dobili. Kakor mora pšeničino zerno v zemlji umreti, ob svojem času veliko sadu obrodi; ravno tako jej 10 . Jezus umreti, da prinese 3 ai odrešenja, svoje povelW ia spreobernenje ljudi. — Kar tukaj Jezus od 88 govori, velja nam v J m. Ce hočemo sad večnega* 1 ijenja za se in za druge obroditi, moramo P° , bovno ravno tako svojega grešnega človeka z vsiiu ^ govim hudim nagnjenjem merrviti. kakor se je Kri;, po ternsu smerti podvergel. Kdor sam sebe tako ti 11 da noče hudega poželenja v sebi moriti, se bo pOo 0 287 kdor pa sebe sovraži ter svoje pregrešno nagnjenje v sebi zatera in mori, ta se obrani v večno življenje. — Kakor po kerstu Jezusovem, preden je začel učiti, tako tudi v začetku njegovega terpijenja je. prišel glas iz neba. Posvetno misleči Judje niso spoznali, kaj pomeni, ker Božji glas le tisti razume, kteri ga rad in ponižno posluša. — Besede Jezusove: „Kedar bom povišan od zemlje, bom vse k sebi vlekel," sv. Alfonz Liguori raz¬ lag«, da hoče Jezus nas s svojimi zaslugami, s svojim zgledom in z močjo svoje ljubezni k sebi vleči. — Daj se tedaj od milosti, ki ti jo Jezus tolikokrat ponuja, in od ljubezni, ktero ti On na križu kaže, k Njemu vleči. Zdihni večkrat s svetim Avguštinom: »Gospod! vzemi me meni in daj me sebi;* stori, da bom v edinosti s Teboj in Tvojo ljubeznijo, in ne pripusti, da se od Tebe ločim in v temo padem, iz ktere ni več rešitve. i i i ii j i » * sl* It Jr I & # i Cerkvena molitev. Prosimo Gospod! naj Tebi posvečeno ljudstvo raste v pobožnosti, da bo, poterjeno v dobrih delih, tem več obdarjeno z imenitnejšimi darovi, čim prijetnejši bo Tvojemu veličanstvu; po Gospodu . . . V Šesta postna ali cvetna nedelja, Zakaj se imenuje ta nedelja cvetna nedelja in kaj nas uči? 1 a nedelja se v latinskem jeziku imenuje „ do minica palmarum a , v nemškem „Palmsonntag“, po naše bi se ji torej reklo »palmova nedelja,“ od palm, ki jih cerkev to nedeljo blagoslavlja. To ime pa pri nas ni prišlo v navado, menda, ker nemarno palm. — Blagoslavljajo se pa pri nas oljke namest palm, in verni prinašajo ta dan blagoslavljat tudi protje ali šibice drugega lesovja, od verb mačaric, le- skovja, brez, brinovja itd. v butare zvezano, kterim pravijo: prajtelj. Mladina si na prajteljne navezuje zelenja, cvetja, 288 ki je dobiti in’ od tega cvetja je dobila cvetna nedelji svoje ime. Ta dan nam cerkev pred oči stavi, kako da je Jezni, reven sicer, pa vendar kot kralj sveta, veličastno na oslici jezdil v Jeruzalem, kamor ga je velika množica spremljali mu v čast in slavo pot z vejami potresala in palmove veje in oljke v v rokah veselo prepevala: „Hosana sinu Davile vemu! Češčen bodi, ki pride v imenu Gospodovem* 1 (Mat.Žl. Palmove veje so znamenje veselja in zmage, ž nji® so nasproti hodili slavnim vojvodom po zadobljeni zmaji: oljke pa so znamenje miru. Vendar pa spomin te vesel 1 prigodbe za nas ni vesel god, ker se je Jezus jokal naj nehvaležnim, nestanovitnim ljudstvom, ktero je čez malo J® kričalo: križaj ga! križaj ga! Zato cerkev vsa opravilatK* dne obhaja v oblačilih višnjeve barve. Opravila cvetni nedelji lastna so: 1. Blagoslavljajo se palme v spomin Jezusove častit* hoje v Jeruzalem; palme so pa tudi znamenje, da je Je® s svojim vstajenjem premagal smert; oljke ali druge zelen* vejice so pa znamenje našega upanja, da bomo s Kristusom častitljivo od smerti vstali. Da bi se tega večkrat spominjali in po cerkvenem^ goslovu Božje varstvo dosegli, verni palme ali oljke sej: na dom jemljejo, jih na kak očiten kraj obešajo ter hrani do cvetne nedelje prihodnjega leta. 2. Jezusa posnemaje, ki je slovesno jezdil v Jeruzal®*j gredo duhovni z vernimi v procesiji okoli cerkve ali po cerkvi z oljkami ali prajteljni v rokah v znamenje) ^ so in hočejo ostati zvesti služabniki in podložniki nebešw kralja. — Kedar pridejo do velikih vrat, hočejo v c® 1 ^ toda vrata so zaperta; tedaj petje, kakor petje nebeških hov, iz cerkve doni, tudi zunaj cerkve pevci pojo : „Hos^ Ko so se notranji in zunanji pevci enkrat zverstili , * dijakon s križem na zaperta vrata poterka, vrata se 0 f zunanji pevci se z notranjimi zedinijo, ter po cerkvi g|^ ( #' ,er* 1 vsi eno pesem pojejo. — Pač lepa podoba, da so P° bila človeku zaperta vrata nebeška, in so Boga čas .- ^ 1:1; •_ ~i- 1 i* ’ -• • -- - S ® 1 lili in gledali le čisti angeljski duhovi. Po. Jezusovi, na križa so se pa nebeška vrata odperla, in ž nji® 1 ^ p pravični v sveta nebesa ter se zedinili z angelji v slavo Božjo. . jf 3. Pri sv. meši se „passion“ bere, ali poje, in 289 meni po naše „terpljenje“. — O tem pozneje več. (Po Lesar¬ jevi Liturgiki.) Zakaj se šegnujejo ali blagoslavljajo palme? To nam najlepše povejo latinske molitve, ktere duhoven moli pri blagoslavljanji palm: 1. Naj hi bili ti, ki jih pobožno nosijo, obvarovani na duši in na telesu; 2. naj bi prebivalci tistega kraja, kjer se hranijo, dosegli žegen Božji, in naj bi Bog od njih od- vernil vsako zopernost. 3. Naj bi ti, ki nosijo blagoslov¬ ljene palme ali oljke, moč zadobili, zmagati hudiča in nje¬ gova zalezovanja in svoje duše bogatiti z dobrimi deli. 4. Naj bi vsi, ki smo po veri udje Jezusovega telesa, enkrat častitljivi od smerti vstali in vredni bili, da nas Jezus v nebesa sprejme. Od palmovih vej piše sv. Avguštin: „One so hvala, in pomenijo zmago, ker je Gospod premagal smert s svojo smertjo in je s slavodobitnim znamenjem križa zmagal hudiča, kneza temote.“ Precej v začetku sv. meše nas cerkev spominja terp- ljenja Zveličarjevega. Da hi naša serca ganila in v njih obudila sočutno usmiljenje s terpečim Odrešenikom, začne j cerkev danešnjo sv. meso s tem milim klicem: „ Gospod! ne odteguj mi svoje pomoči; glej, da me braniš. Otmi me iz levovega žrela in mene ponižanega iz rogov enorogov. Bog, moj Bog! ozri se na-me; zakaj si me zapustil ? Vpitje mojih < grehov (t. j. grehov celega sveta, ki sem jih na se vzel) ij mi odteguje pomoč. u (Ps. 21.) Cerkvena molitev. Vsemogočni, večni Bog! ti ki si človeškemu rodu kotel dati zgled ponižnosti 1* iv posnemo v tem, da se je naš Zveličar včlovečil alt ' n na križu terpel, dodeli milostljivo, da njegovo »j poterpežljivost djansko posnemamo in se njegovega % vs tajenja vdeležimo; po tistem Grospodu . . . ^ VL lista sv. Pavla apost. do Filipljanov 2, 5—11. > šji Bratje! ravno to mislite med seboj, kar Kristus Je- t 1, /us, kteri, ko je bil v Božji podobi, ni v rop štel Bogu enak biti, pa je sam sebe v nič storil, ko je podobo Slov. Goffine. 290 hlapca na se vzel, človekom se upodobil, in po vnanja najden bil kakor človek. Ponižal je sam sebe in je I pokoren do smerti, smerti pa na križu. Zato ga je tal Bog povišal, in mu dal ime, ktero je čez vsa imena, i se v imenu Jezusovem vsako koleno (tukaj se pokleka; pripogne tčh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemlje in da vsak jezik spričuje, da je Gospod Jezus Kristusi časti Boga Očeta. Nauk. Sv. Krizostom pravi, da nas apostelj v tsi berilu posebno opominja, ponižnim biti; zakaj ponižno? nas Kristusu, Gospodu našemu, najbolj podobne ston Kristus je bil sicer Božje natore in Božjega bitja, po j je vanal tega neskončnega veličastva, ker se je včlove® nam ljudem popolnoma enak bil, razun greha; iz pot® 1 ščine se je cel6 do sramotne smerti na križu poniža Zato izkliče sv. Gregor: *Naj bi pač vsi slišali: Bog j zoperstavlja prevzetnim, in ponižnim deli svojo Naj bi vsi slišali: Kaj se vzdiguješ, ki si prah in pop® Vsi naj bi slišali besede Gospodove: „Učite se od m® ker sem ponižnega serca." Kajti edinorojeni Sin M je zavoljo tega na-se vzel podobo naše slabosti, za« tega je prenašal zasramovanje, zaničevanje in terplj« da bi ponižni Bog človeka učil, naj se ne napihuje- 8 Zdihljej. Oh, naj bi bil jaz enakih®^ kakor Ti, o moj Gospod Jezus! ki si se tako f nižal, in si bil pokoren do najsramotnejše s® na križu. Prosim Te, moj Odrešenik! daj mi g n da tudi jaz vselej zvesto posnemam Tvojo poni^ . sv. mesi se namesto evangelja p as si on b eI ®' poje. ,,Passion“ se pravi po naše „terplienie“, in ta imenuje tisti oddelek štirih sv. evangeljev, v kte*® evangelisti popisujejo Jezusovo terplienie. „Passion“ c j nedelje je iz evangelja sv. Matevža. Kedar se začne pj brati, se pri slovesni meši ne rabi kadilo, tudi luči n a a 291 se pogasnejo: to pomenja, da je Jezus, luč sveta, na križu umeri in tako nam bil odvzet, in da se je pri tej priliki majala, da skoraj ugasnila vera aposteljnov. Med pasijo¬ nom 11 duhovni in verni palme ali oljke v rokah derže v znamenje, da Jezusa tudi v njegovem največem poniževanji spoznajo za svojega kralja, in mu hočejo stanovitno zvesti ostati, tedaj ne posnemati judovskega ljudstva v Jeruzalemu, ki mu je cvetno nedeljo „hosano“ klicalo, v petek pa že kričalo: „Križaj ga“. Kedar mešnik z branjem pasijona pride do besed: „Je- zus je svojo dušo zdihnil,“ duhovni in verni na obe koleni pokleknejo, v znamenje velike žalosti, in v znamenje, da neskončno ljubeznjivega Zveličarja na tihem molijo, in nje¬ govo smert hvaležno premišljujejo. Pri žegnanji oljk bere mešnik to berilo in evangelje: Berilo iz 2. Mojzesovih bukev 15, 27 in 16, 1—7. Tiste dni so prišli otroci Izraelovi v Elime, in ondi je bilo dvanajst studencev in sedemdeset palmovih dreves; in so postavili šotore ob vodi. In vzdignili so se iz Elim, in vsa množica Izraelovih otrok je prišla v puščavo Sin, ki je med Elimami in med Sinajem, petnajsti dan drugega meseca, kar so prišli iz Egipta. In godernjala je vsa ob¬ čina Izraelovih otrok nad Mojzesom in Aronom v puščavi. In so jima rekli otroci: 0, da bi bili umerli v roki Gto- i spodovi v egiptovski deželi, ko smo sedeli pri loncih mesa, in smo jedli kruh do sitega! Zakaj sta nas pri¬ peljala v to puščavo, da bi pomorila vso množico z la- ‘ kotjo? In Gospod je rekel Mojzesu: Glej, dežil vam bom Meha spod neba; in ljudstvo naj gre in naj ga nabira, i kolikor ga potrebuje za vsakteri dau: da ga skus im , ali f ' K! hodilo po moji postavi, ali ne. Šesti dan pa naj pri¬ ti branijo, kar bodo nanosili, in bodi tega dvakrat toliko, i kai so nabirali vsakteri dan. In rekla sta Mojzes in Aroa 19 * 292 vsem Izraelovim otrokom: Drevi bo te spoznali, da vas ji Gospod izpeljal iz egiptovske dežele; in jutri bote vid veličastvo Gospodovo. Evangelje sv. Matevža 21, 1—9. Tisti čas, ko se je Jezus približal Jeruzalemi in je prišel v Betfage pri oljskej gori, je posli dva učenca, in jima rekel: Pojdita v vas, kterajf pred vama, in berž bota našla oslico privezano ii žebe pri nji; odvežita in pripeljita mi ju. In p vama kdo kaj poreče, recita, da ju Gospod potre buje, in berž ju bo spustil. Vse to pa se je zgo¬ dilo, da se je dopolnilo, kar je govorjeno po pr® roku, kteri pravi: Povejte hčeri Sionski: Glej! tv« kralj pride k tebi krotek, in sedeč na oslici, in ® žebetu podjarmljene oslice. Učenca pa sta šla, i: je Jezus ukazal. In sta p«; in so položili svoja obla® „ „ 0 posadili. Silno veliko lj 1 ® pa je razgrinjalo svoja oblačila po potu; drugi f so veje sekali z dreves, in stlali na pot. Mn°^ pa, ktere so predej in zadaj šle, so vpile, reko Hozana Sinu Davidovemu! Hvaljen bodi, kt® pride v imenu Gospodovem. Zakaj je Jezus tako slovesno in vendar spet ponii nt ' Jeruzalem šel? 1. Jezus je hotel pokazati, da je On obljubljeni in kralj Judov, kakor je prerokoval prerok Caharija (J' 2. naznanil je, da pride premagat svet, hudiča j n . Zmago je dobil nad temi sovražniki s tčm, da je bil ki° ponižen in ubog; zato ni jezdaril na čilem konji, u šegi ubogih ljudi je ves ponižen jezdil v Jeruzalem u a . dem žebetu podjarmljene oslice. S tem pa nas uči, krotkost, ponižnost in zaničevanje posvetnega blaga n® 1 .,'; orožje, da zmagamo sovražnike naših duš; 3. ttopol® predpodobo velikonočnega jagnjeta. Zakaj ta dan so j®# L slovesno v mesto gonili, ktera so namenili petek v temp sta storila, kakor jima peljala oslico in žebe, na niiiu in so era e-ori 293 darovati. Tako je šel tudi Jezus kakor krotko jagnje v mesto Jeruzalem, da bi se za nas daroval. (Corn. a Lapide in Mat.) Zakaj je šlo ljudstvo s palmovimi vejami Kristusu naproti? Palma ali oljka je znamnje zmage in mira. Kristus je zmagal smert, hudiča in pekel, vsemu svetu je prinesel sladek mir in odperl nebeški Jeruzalem. Zato je Bog ljudstvo tako nagnil, da je šlo Kristusu naproti s palmovimi vejami. Pri tej priliki spoznamo tudi, kako nestanoviten in spre¬ menljiv da je svet. — Uči se za nič imeti posvetno hvalo, pa ne bodi nestanoviten, kakor je bilo judovsko ljudstvo 1 O veliki noči prejmeš Jezusa v svetem obhajilu; glej! da ga potem kmalo spet ne križaš s svojimi grehi! (Hebr. 6, 6.) Kako naj gremo za procesijo z blagoslovljenimi oljkami? Kedar greš s procesijo z blagoslovljenimi oljkami, misli, da greš v duhu Kristusu nasproti, kakor nekdaj pobožno ljudstvo v Jeruzalemu, in imej namen, Jezusa počastiti kot pravega Zveličarja sveta. Kliči tudi ti v svojem sercu: „Hozana, Sinu Davidovemu; hvaljen bodi, kteri pride v imenu Gospodovem; hozana na višavah. 11 Med obhodom prosi serčno, naj bi ti Jezus dal svojo gnado, da bi pred Bogom vedno zelenel, kakor oljke ali palme, to je, da bi vedno doprinašal dobra dela, ž njim in z njegovo pomočjo premagal svet, hudiča in meso in si s tem zaslužil, ž njim priti v nebeški Jeruzalem. Zdihljej. O Jezus! Ti vedno zeleno in sadu- nosno drevo življenja; dodeli, naj bi kakor palme vedno zeleneli po ljubezni in z doprinašanjem do¬ brih del cveteli in sad donašali! Nauk za sveti teden. Zakaj se imenuje ta teden sveti ali veliki teden? Ves postni čas je sicer namenjen premišljevanju ter- pljenja in smerti Jezusove ; zlasti pa zadnji teden, kterega imenujemo ali veliki teden, ker v njem obhajamo najviše skrivnosti našega odrešenja, ali sveti teden, ker ga s po¬ sebno pobožnostjo obhajamo. — Nemci ga imenujejo: Char- 294 woche, ali od latinske besede „carus“ t. j. ljub, tedaj tedet ljubezni, ali od stare nemške besede „chur u t. j. bolečim ali terpljenje, torej teden bolečin ali terpljenja Kristusove^ Veliki teden se prične s cvetno nedeljo. Kaj je Jezus posebnega storil perve štiri dni tega tekat Ko je na cvetno nedeljo med največim veseljem ljudsl v Jeruzalem prišel in v tempelj šel, kjer so mu še cel otroci klicali „Hozana“, je iz tempelj na izgnal kupce in pt dajavce. Potem je učil cel dan in ozdravljal bolnike, zvečs pa se je podal v Betanijo, v hišo Lazarjevo, kjer je prenoči zakaj v Jeruzalemu ga nihče ni hotel pod streho vzeti# voljo strahu pred Njegovimi sovražniki. Tudi naslednjen: dni je hodil v Jeruzalem, in je čez dan v tempeljnu po noči pa je na oljski gori bedil in molil. V ; je skušal te dni posebno judovskim duhovnom, pismarj® in farizejem dokazati, da je On zares Mesija; prerokoval j® je, da bode umeri in da ga bodo oni umorih, pa s tem i: bodo hudo pregrešili in sebi in celemu judovskemu ljuj^ pogubo nakopali. Kakšna poguba jih čaka, pokazal j# na figovem drevesu, ktero je zaklel in se je precej posusus Jeruzalemu pa je napovedal, da bo razdjan s tempelj 11 ® vred tako, da kamen nad kamenom ne bo ostal. Spor®* se j e ? njimi in jih je zavračal in na sram pripravi)" 1 svojimi prilikami, da so se hudo razserdili in enoij sklenili, spraviti si ga iz pota ter ga umoriti. Da f svoj hudobni sklep res izpeljali, pripomagal je eden « vih učencev, lakomni Judež Jškarijot, ki ga jim j e P 10 !, za oO srebernikov (blizo 20 goldinarjev v našem denajj 1 precej drugi dan, namreč v četertek ga jim je izdal i* roke pripravil. V pondeljek po evetnej nedelji ali velik pondeljek. Berilo iz Izaija preroka 50, 5—10. Tiste dni je rekel Izaija: Gospod Bog mi J 6 ^ ušesa; jaz pa nisem zopergovoril, se nisem u ^ Svoje telo sem dal njim, kteri so me bili, in sV ^|§ njim, ki so me tezali (pulili brado); svojega obli# 295 obernil od njih, ki so me zasramovali in zapljuvali. Gospod Bog je moj pomočnik, zato ne bom osramoten; zato sem nastavil svoj obraz kakor na terši kamen, in vem, da ne bom osramoten. Blizo je, ki me opravičuje; kdo se bo z menoj prepiral? Stopimo vsi kmalo! Kdo je moj nasprotnik? naj pride k meni. Glej, Gospod Bog je moj pomočnik; kdo me bo pogubil? Glej, vsi se bodo ogulili, kakor oblačilo, molj jih bo požerl. Kdo izmed vas se boji Gospoda, in posluša glas njegovega hlapca? Kdor po temi hodi in nčma luči, naj zaupa v ime Go¬ spodovo, in naj se zanese na Gospoda svojega Boga. Razlaga. Vsi cerkveni očetje terdijo, da Izaija v tem berilu od Kristusa prerokuje, kteri je po volji svojega očeta in brez upora ali zopergovora se podal za nas v najsramotnejše terpljenje; poterjen po svoji Božji moči stal je ves poterpežljiv, ko so ga sovražniki bili in zasramovali. Sovražniki pa niso ušli pravičnej kazni, huda vest jih je vjedala, kakor molj obleko, in njih spomin je zginil iz sveta. Kedar moramo s Kristusom terpeti, in hoditi po temi nadlog in težav, pa ne vidimo rešenja nikjer in z nikod, le zaupajmo v Boga. On nam bo gotovo pomagal in nas rešil! Evangelje sv. Janeza 12, 1—9. Sest dni pred velikonočjo je prišel Jezus v Be tanijo, kjer je bil Lazar umeri, kterega je Jezus obudil. Napravili so mu pa večerjo tam, in Marta j c stregla;. Lazar pa je bil eden zmed njih, ki so M ' .P r i mizi. Marija je tedaj vzela libro dragega mazila, prave narde, in je mazilila Jezusove noge, m brisala njegove noge s svojimi lasmi, in hiša je bila napolnjena z duhom mazila. Eden njegovih učenčev tedaj, Judež Iškarjot, tisti, kteri gaje imel izdati, je rekel: Zakaj se to mazilo ni prodalo za 296 tri sto denarjev, in dalo ubogim ? To je pa rekel ne da bi mu bilo skerb za uboge, temuč ker j bil tat, in je mošnjo imel, in nosil, kar je bili vanjo verženo. Jezu3 je tedaj rekel: Pustite ja da to za dan mojega pogreba prihrani. Zakaj ubogi imate vselej med seboj, mene pa nemate vselej, Velika množica Judov je tedaj zvedela, dajeta® in so prišli, ne le zavoljo Jezusa, temuč da b)i tudi Lazarja videli, kterega je od mertvih obudil. Nauk. Marija Magdalena je z dragim mazilom Jez« mazilila noge in to delo je bilo njemu prijetno; zato j zagovarja nasproti lakomnemu Judežu. Mazilimo tudi t našega Zveličarja s tem, da radi in goreče doprinašaffi dobra dela; zakaj vsako dobro delo je Bogu prijetnih kakor dišeče mazilo; po dobrih delih postanemo dol« duh Kristusov pred Bogom. (2. Kor. 2. 5.) — Iškarjot nam je svarilen izgled. Ker je bilo njegovo ser« navezano na posvetno blago in se lakomnosti ni varoval postal je tat, potem izdajavec svojega Učitelja, in na zadaj® je sam sebe umoril. Toda nesrečni Judež ni na tako globoko padel, ni na enkrat tako velik grešnik posl Več je ljubil denar, manj je ljubil Gospoda, ^ zadnjič ga je omamila in oslepila lakomnost, da je ^ in prodal Gospoda njegovim sovražnikom. — Ne zujmo svojega serca na posvetno blago, in ogibajmo lakomnosti, ktera človeku narnevarniše zanjke nastavi ] 8 Zatrimo hudo poželenje precej v začetku, da nas pripravi v greh in v pogubo, kakor nesrečnega J 11 ^ 1 Iškarjota! Cerkvena molitev. Vsegamogočni IM' naša slabost omaguje v tolikih težavah; dod®^ prosimo, da novo moč dobimo po terpljenji TvojC edinorojenega Sina, ki živi in kraljuje . . • 297 T torek po cvetnej nedelji ali veliki torek. Berilo iz Jeremija preroka 11, 18—20. Tiste dni je rekel Jeremija: Gospod, ti si mi razodel, in sem spoznal; takrat si mi pokazal njih. namene. In jaz sem bil kakor krotko jagnje, ktero peljejo v mesnico, in nisem vedel, da so zoper mene naklepe delali, rekoč. Denimo strupeni les v njegov kruh, in strehi mo ga z dežele živih, da njegovo ime ne bo več v spominu. Ti pa, Gospod Sabaot, ki po pravici sodiš in ledvice skušaš, daj mi videti tvoje maščevanje nad njimi; tebi namreč sem razodel svojo reč. Razlaga. Prerok Jeremija je Judom oznanil kazni, ktere jim je Bog zavoljo njih malikovanja poslati sklenil. Zavoljo tega oznanovanja so preroka preganjali in zale¬ zovali rojaki, on pa se pritožuje. K tčm besedam preroka Jeremije opomni sv. Hieronim: Ysi cerkveni očetje so v tem ene misli, da Jeremija tukaj predpodobuje Jezusa Kristusa, in je tedaj njegova podoba. Besede berila za¬ devajo najpred Jeremija, kterega so tudi preganjali so¬ vražniki, on pa je ostal krotek in pohleven. Prav za prav pa kažejo te besede na Kristusa, kteri je privolil, da so ga sovražniki pribili na terdi križev les, On pa je molčal kakor krotko jagnje. — Uči se tukaj, o kristjan! po¬ snemati zgled krotkega jagnjeta Božjega, in molče prena¬ šati vse zopernosti. Jeremija je Boga prosil, naj bi se maščeval nad sovražniki njegovimi; k temu opominja sveti Avguštin: „To ni nobeno maščevanje, kedar se pra¬ vični veseli, da se hudobni kaznuje, temuč le dobro mu j h°š e ; zakaj on se ne veseli grešnikove pogube, ampak le želi, da bi se grešnik poboljšal. Zato hoče, naj se mu po pravici godi, ker se jih mnogo po nji spokori.“ (Sent. 246.) 298 Cerkvena molitev. Vsegamogočni, vežni Bog! dodeli, naj bi skrivnosti Gospodovega ta pljenja tako premišljevali, da bi bili vredni dob odpuščanje; po tistem Gospodu . . . (Tudi danes se pri sv. meši bere pasijon ali terpljen; Jezusa Kristusa po spisu sv. Marka 14,15pogl. Glej veliki petek. V sredo po cvetnej nedelji ali veliko srede Berilo iz Izaija preroka 62, 11, in 63, 1— To govori Gospod Bog: Povejte hčeri sionski: Gl? tvoj zveličar pride, njegovo plačilo je ž njim. Kdo je b ki pride iz Edoma v pobarvanih oblačilih iz Bosre? T® lepi v svoji suknji, ki hodi v obilnosti svoje moči? f sem, ki govorim pravico, in se potegujem za reženj* Zakaj pa je rudeča tvoja suknja, in tvoje oblačilo, Sd* njih, ki tlačijo v tlačivnici? Sam sem tlačil v tlačil in izmed narodov ni bilo nikogar z menoj. Tlačil sem J 11 v svojem serdu, in jih pomandral v svoji jezi, da je G' kri šterkala na mojo suknjo in vsa svoja oblačila s® ogerdil. Ker dan maščevanja je v mojem sercu, n>^ rešenja je po meni prišlo. Okoli sem se ozeral in J® ■ bilo, da bi bil pomagal: pa moja roka me je rešil 3 ’' moj serd sam mi je pomagal. In poteptal sem ljudstv* svojem serdu, in jih napojil v svoji jezi, in njih^ sem ob tla vergel. Usmiljenja Gospodovega se bo® d minjal, hvalil Gospoda za vse, kar nam je dodelil Glosi naš Bog. Razlaga. Kar v tem berilu prerok govori, s®?, naša na Zveličarja našega, Jezusa Kristusa. On J« J. slavni zmagovavec, ki je na cvetno nedeljo slovesno* Jeruzalem, da bi tam dokončal presveto opravilo? * mu je naložil Oče nebeški in Mero je imel Tetino pred očmi in v svojem sercu, naše odrešenje. Prispodoblja ga tlačivcu, ki t tlačivnici grozdje tlači in mandra ; . kakor tlačivec grozdje, je Jezus s svojo smertjo na križi svoje sovražnike, zlasti svet in hudiča sterl in premagal. — Dan Jezusove smerti bil je tudi dan maščevanja nad nje¬ govimi sovražniki, Mere je premagal On sam, Božji sin, po svojem terpljenji. Prerok je vsa to v duhu gledal in se zato zakvaluje v poslednjih besedah Bogu, da je po Kristusu odrešil svet. To nas opominja, naj se tudi mi zahvalimo Zveličarju za Njegovo presveto kri, ki jo je prelil v naše odrešenje. Cerkvena molitev. O Bog, ki si hotel, naj Tvoj Sin na križu za nas umerje, da nas oblasti hudičeve reši, dodeli nam, svojim služabnikom, da se vdeležimo gnade vstajenja, po tistem Grospodu . . (Danes se bere pasijon po spisu svetega evangelista Lukeža 22 in 23. pogl. 1—53. verste. Glej veliki petek.) 0 jutranjicah (matutmum, SVIette) na veliko sredo, četertek in petek. Veliko sredo popoldne se začne premišljevanje Jezuso¬ vega terpljenja, in sicer s tem, da se v cerkvah prepevajo jutranjice t. j. jutranje duhovske molitve. — Nemci te molitve imenujejo: „Mette“, ki je prikrajšana beseda iz la¬ tinske „matutinum“ t. j. jutranjice ali jutranja molitev. Ravno tako godi se tudi veliki četertek in petek. Jutranjice teh treh dni so sestavljene iz psalmov, ža¬ lostnih pesem Jeremijevih in beril, ki merijo na terpljenje •Jezusa Kristusa. V znamenje žalosti se konec psalmov iz¬ pušča navadni hvalivni sklep: Čast bodi Očetu in Sinu in svetemu Duhu itd. Zalostnice ali žalostne pesmi so tiste pesmi, v kterih prerok Jeremija objokuje pogin Jeruzalemskega mesta zavoljo pregreh judovskega ljudstva, in terpljenje Zveličarjevo v preroškem duhu popisuje. Te pesmi naj nas opominjajo, da so naši grehi zadolžili Jezusovo terpljenje, ter naj nas budijo 300 k spreobemenji in pokori, torej se končavajo z besedami „ Jeruzalem, Jeruzalem, spreoberni se k Gospodu, svojem; Bogu!“ — Jeruzalem namreč nas grešnike pomeni. Med petjem je na desni strani pred altarjem postavlja trivoglat svečnik, na kterem je nataknjenih 16 voščeni! sveč, ob robu 14 rudečih, bela pa na verliu. Konec vsakep psalma se ena rudečih sveč ugasne, tako da le bela še gor: To ugasovanje pomenja, da so aposteljni in učenci Jezu zapustili v njegovem terpljenji. Med prepevanjem Caharijeti hvalne pesmi se sveče tudi na altarji pogasč v znamenji daje hudobno judovsko ljudstvo preganjalo tudi preroke n poslance Božje. Po odpeti poslednji versti hvalne Caharijeve pes® strežnik belo gorečo svečo s svečnika sname, jo nese prs altar ter jo kleče na desni strani v roki derži, v znamenji da je z Jezusovo smertjo na videz ugasnila luč sveta; * se začne peti verstica: ^Kristus je bil za nas pokoren' itd., strežnik vstane, svečo nese za altar, kjer jo v znamenj da je šel Jezus v pred pekel pravične tolažit, očem verrf toliko časa odtegne, da se psalm „miserere“ zmoli ali spot in sklepna molitev odmoli; po končanem ropotu strežnik b® gorečo svečo spet natakne na svečnik, v znamenje Jezusove? vstajenja Ko duhoven sklepno molitev odmoli, s palčico na stop njice pred altarjem nekoliko udari, in tedaj se začne v cerkvi ali pred cerkvijo velik ropot, ki nas opo® 1 ? divjega vpitja judov in strašnih prigodb v naturi ob s® e Kristusovej; po tem ropotu tem jutranjicam pravijo ne® s „Pumpermette“. ' j, Veliki četertek. Kteri spomin se ta dan obhaja? Veliki četertek je spomin, daje Jezus pri zadnji postavil presveto Rešnje telo in narsvetejšo daritev me e; sveta cerkev ta dan tudi »Gospodovo večerjo 11 ( -Domini) imenuje. • ar Ju 1 je 80 k velikonočnemu jagnjetu in opresnemu ]edli neka zelena grenka zelišča. (lil. Moj. 12.) To S« posnemali p°. nekterih krajih tudi kristjani, ter so * 6 1 . , ki je bila ravno takrat dobiti. S> e pravi Himioben, so družine, ki imajo veliki četertek 301 zelišča pri jedi. In od te šege je menda nemško ime „&riin- donnerstag“. Zakaj se imenuje veliki četertek? Veliki četertek se imenuje, ker je Jezus Kristus danes postavil zakrament presvetega Rešnjega telesa, ker je danes v vertu Getsemani kervavi pot potil, in za nas terpeti začel. Kaj je Kristus ta dan imenitnega storil? Ta dan je Jezus s svojimi aposteljni zadnjikrat obhajal veliko noč; jedel je ž njimi po Mojzesovi postavi velikonočno jagnje in to je bilo njegova predpodoba. Velikonočno jagnje se je moralo snesti stojč, oblačila so imeli prepasana in palice v rokah, kakor da so pripravljeni na odhod; k ve¬ likonočnemu jagnjetu so jedli opresne kruhe in grenka ze¬ lišča. Tako je bilo Izraelcem zapovedano po Mojzesu v spomin prečudnega rešenja iz egiptovske sužnosti in naglega odhoda po noči (II. Mojz. 12.). Tudi mi kristjani moramo ob velikonočnem času zavžiti pravo velikonočno jagnje Jezusa Kristusa v presvetem Rešnjem telesu; popred pa moramo svoja serca pripraviti s solzami prave pokore in resnične žalosti zaradi storjenih grehov. Po jedi velikonočnega jagnjeta Jezus vstane, svojim aposteljnom noge umije in jih uči, naj bodo tudi oni ravno tako ponižni in ljubezni polni, kakor On. Potem vzame kruh, ki je bil pred njim, v svoje roke, povzdigne svoje oči proti nebu, posveti kruh in ga da svojim aposteljnom, rekoč: „\zemite in jejte, to je moje telo, ktero bo za vas dano.“ Ravno tako vzame tudi kelih z vinom, se zahvali, ga posveti in dd svojim učencem, rekoč: „Vzemite, in pijte vsi iz njega; to je moja kri, kri nove zaveze, ktera bo za vas m za njih veliko prelita v odpuščanje grehov. To storite v moj spomin. u Tako je postavil zakrament presvetega Rešnjega telesa in daritev sv. meše, svoje aposteljne pa je posvetil mešnike, ker jim je dal oblast storiti ravno to, kar je On pred njimi storil. Potem začne slovo jemati od svojih aposteljnov, jim naznani, da ga bo to noč eden zmed njih izdal, drugi pa trikrat zatajil; govori jim še posebno o bratovski ljubezni, ktero naj imajo vedno med seboj, in kakor veliki duhoven opravi prelepo molitev, v kterej priporoča svoje aposteljne svojemu nebeškemu Očetu; svojej cerkvi pa prosi posebno za edinost. Po končani molitvi se poda, kakor po navadi, • 302 na oljsko goro, kjer na svoja kolena pade in goreče mo! Tamkej ga obide velika žalost in bridkost in se začne eje govo terpijenje s tem, da je kervavi pot potil; pa vendar} bil ves vdan v voljo nebeškega Očeta. Ko vstane od * litve, bliža se Judež Iškarjot, Jezusa poljubi in ga ste znamnjem Judom izda, ki ga zgrabijo, zvežejo in peljejo: velikima duhovnoma, Anu in Kajfu. Veliki zbor obsodi i tisto noč Jezusa v smert, Peter pa ga zataji. Vvod svete meše se glasi: „Nam pa se je hvalit v križi Gospoda našega Jezusa Kristusa, v kterem je nai zveličanje in vstajenje, po kterem smo zveličani in # šeni.“ (Gal. 6.) Usmili se nas, o Bog! in blagoslovil* naj razsvetli svoj obraz nad nami, in se nas usmili. “ (pr-f Cerkvena molitev. O Bog! od Tebe j prejel Judež kazen za svojo pregreho, razboj® pa plačilo za svojo pokoro; daj nam občutiti Tvoj usmiljenost, da, kakor je Jezus Kristus v svoje* terpljenji obema, vsakemu po njegovem zasluženj povernil, tako tudi nam staro zmoto odvzame,* gnado svojega vstajenja podeli, kteri s Teboj ^ in kraljuje itd. Kteri posebni obredi so danes pri sveti mesi? j Bridka martra (razpelo) na velikem altarji se ogern* belim pertom v veseli spomin, da je Jezus danes p 03 * 8 ' najsvetejši zakrament sv. altarja ali Rešnjega telesa. . Sveta meša se bere v beli obleki; mešnik „gloria“ v zapoje, na koru mu slovesno odpevajo, oboje petje pa s Pjj lj a j° y si zvonovi z zvonika v znamnje veselja. Ali *, žalostni spomin Jezusovega terpljenja poverne, slovesno p neha, zvonov in zvončkov veseli glasovi utihnejo tel' do sabote, in namesti zvonov lesena derdrača z zvonika l0 P £ in namesti zvončekov leseni klepetci pri sveti mesi Klepečejo. , Zvonovi in zvončeki utihnejo v znamnje velike * zvonovi pa tudi pomenjajo aposteljne, ki so bili na® eI1 J Jezusove nauke, kakor zvonovi svoje glasove, po svetu . pošiljati; molčeči zvonovi torej naznanjajo, da so ap oS zapustili Jezusa v njegovem terpljenji, in da se - eI11 303 dnem še veča tihota spodobi, kakor drugemu postnemu času. Utihnjeni zvonovi nas opominjajo, naj v tihoti in žalosti pre¬ mišljujemo Kristusovo terpljenje. . Veliki četertek se le ena sv. mesa v vsaki iarni ceikvi bere. Pri tej pa mešnik tri hostije posveti, eno za meso tega dneva, drugo za veliki petek, tretjo pa za Božji grob v monštranco; pervo mešnik pri sv. obhajilu zavžije, dve drugi pa skrije v kelih, kterega zakrije. Ker le en mešnik ta dan bere sv. meso, drugi pričujoči duhovni iz njegovih rok sv. obhajilo prejmejo, kakor so ga tudi aposteljni pri zadnji večerji prejeli iz Jezusovih rok. Želeti je, da bi se njim pridružilo tudi veliko vernikov. Po sv. meši se kelih s sv. hostijama v slovesni proce¬ siji prenese v poseben kraj, kjer se hrani do prihodnjega dne. — To prenesenje pomeni Jezusovo pot na oljsko goro po zadnji večerji in je spomin na starodavne čase, ko so hostije za bobline hranili na posebnem kraji v cerkvi. Potem se vsi altarji odkrijejo, med odkrivanjem pa duhoven moli 21. psalm, v kterem je bilo marsikaj prerokovano od Zve¬ ličarja, zlasti pa, da bodo njegova oblačila med se razdelili in vadljali za njegovo suknjo. — To opravilo pomeni glo¬ boko cerkveno žalost in Jezusovo zapuščenje. V stolnih ali škofovskih cerkvah škofje olje blagoslavljajo in dvanajst štarčekom noge umivajo. Umivanje nog nam kaže neskončno ponižnost Gospodovo, ter nas opominja, po¬ nižnim biti in Jezusa častiti in ljubiti v najubožniših in naj¬ manjših udih njegovega duhovnega telesa.' I udi opati v samostanih in katoliški vladarji ta dan revnim štarčekom noge umivajo; papež v Rimu pa dvanajste¬ rim duhovnom. Veliki četertek popoldne je duhovno opravilo, kakor prejšni dan. Berilo iz 1. lista sv. Pavla aposteljna do Korinčanov 11, 20-32. Bratje! kedar se snidete, se to ne pravi Gospodovo v f or jo jesti. Vsak namreč svojo večerjo popred vzame in jč. In tako je eden lačen, eden pa pijan. Ali nemate hiš za jesti in piti? Ali cerkev Božjo zaničujete, in tiste sra¬ mot, te, kteri nčmajo? Kaj hi vam rekel? Ali hi vas ' li, l? \ tem vas ne hvalim. Zakaj jaz sem prejel od 304 Gospoda, kar sem vam tudi zročil, da je Gospod Jezus tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh, in zahvalil, te razlomil in rekel: Vzemite in jejte, to je moje telo, kter: ho za vas dano. To storite v moj spomin. Ravno tab tudi kelih po večerji, rekoč: Ta kelih je nova zavezal moji kervi. To storite, kolikorkrat hote pili, v moj spomin Zakaj kolikorkrat hote jedli ta kruh, iu kelih pili, M smert Gospodovo oznanovali, dokler ne pride. Kdorkoi tedaj bo nevredno jedel ta kruh, ali pil kelih Gospodor, ho kriv telesa in kervi Gospodove. Naj torej človek sai sebe presodi; in tako naj j d od tega kruha, in pije« keliha. Zakaj kdor nevredno jd in pije, si sodbo j . stovanji , po sv. obhajilu, pogosto ni bilo več toliko, bi se bili vsi nasitili. To razvado nezmernosti in njene ljubezni jim očita tukaj apostelj, da je to nevi e pripravljanje k sv. skrivnostim. — 305 Zatorej jim ponavlja, kako je Ml postavljen zakrament svetega Rešnjega telesa in omenja, da mu je to Gospod sam razodel. Potem jih še opominja, naj le vredno pre¬ jemajo meso in kri Jezusa Kristusa, zakaj če kdo ne¬ vredno prejema meso in kri Gospodovo, ima tolik greh, kakor da bi bil Gospoda umoril, in kri Gospodovo pre- lil. — Presodi se torej sam, kristjan! kedarkoli greš k svetemu obhajilu, in dobro premisli, ali nemaš na sebi kakega smertnega greha, in ali si vse grehe serčno ob¬ žaloval in se jih čisto spovedal! Evangelje sv. Janeza 13, 1—15. Pred velikonočnim praznikom, ko je Jezus vedel, da je prišla njegova ura, da bi šel iz tega 1 svetd k Očetu, ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je do konca ljubil. In ko so bili večer¬ jali (in je bil hudič Judežu Iškarjotu Simonovemu I že v serce dal, da bi Jezusa izdal), vedoč, da mu je OČe vse v roke dal, in da je od Boga prišel, in k Bogu gre, vstane od večerje, in dene s sebe 1 svoje oblačilo, in vzame pert, ter se opaše. Potlej 1 vlije vode v medenico, in začne umivati učencem nogo, in brisati s pertom, s kterim je bil opasan. Pride tedaj k Simonu Petru. In Peter mu reče: Gospod! ti mi boš noge umival? Jezus je odgo- ! v oril in mu rekel: Kar jaz delam, ti zdaj ne veš; |vedel pa boš potlej. Peter mu reče: Ne boš mi M umival nog vekomaj ne. Jezus mu je odgovoril: , '\k° te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj. ' Simon . eter mu reče: Gospod! ne samo nog, ampak tudi roke in glavo, Jezus mu reče: Kdor je umit, : !'° P otr ebuje, kakor da noge umije, pa je ves čist. , UM m ste cisti, pa ne vsi. Vedel je namreč, kdo je, kteri ga bo izdal; zato je rekel: Niste vsi čisti. L tedaj, ko jim je bil noge umil, in vzel svoja oolacila, se je spet k mizi vsedel, in jim je rekel: Slov, Goffine. on 306 Veste, kaj sem vam storil ? Vi me kličete: Učemi in Gospod! in prav pravite: sem tudi. Ako sem tedaj jaz, Gospod in Učenik, vam noge umil, mfr rate tudi vi eden drugemu noge umivati. Zglei namreč sem vam dal, da ravno tako, kakor me jaz vam storil, tudi vi storite. Zakaj je Jezus svojim učencem noge umival? Jezus, dasiravno Sin Božji, je vendar hotel svojim apt steljnom opravljati službo nar nižjega hlapca in jim je no? umival. Storil je to, 1. da jim je pokazal, kako serčnojj ljubi in da jih opominja, naj so ponižni, kakor je 0n;< podučil jih je, da, čeravno so čisti smertnih grehov in * vredni sprejeti narsvetejše Telo in Kri, morajo vendar * zbrisovati manjše pomanjkljivosti in slabosti po djanjitk® šanske ljubezni do bližnjega. Zakaj te slabosti se prim? serca in ga omadežujejo, kakor prah noge; v omadeževani- sercu pa sv. obhajilo ne more obroditi veselega sadu. Zakaj umivajo noge duhovni predpostavljeni svoj* podložnim, knezi pa dvanajsterim uhoščekom? | , .. . a navada se nahaja samo med keršanskimi ^ arp m duhovni. Vpeljala jo je katoliška cerkev po Jf so\em povelji: „Zgled sem vam dal, da ravno tako, sem jaz vam storil, tudi vi storite.“ Vladarje pa inf: postavljene opominja, naj se po Jezusovem zgledu pon® k. ,-Z stanov in naj tudi uboge po keršansA ia ovsko ljubijo. Zato poljubijo ubogim noge in papeG lsnejo njih noge na svoje persi in podajo vsakem« sieberno m zlato medaljo s podobo, kako Kristus s W učencem noge umiva Opomin. Na veliki četertek obhajamo spornim . ljubi Jezus postavil zakrament sv. Rešnjega telesa, ne daritev nove zaveze, in nam vsem zapustil zgled n a U ponižnosti in ljubezni. — Spominjajmo se tega p 11 ^ službi, ponižno pokleknimo in molimo Jezusa, našega mka .in Odrešenika, v podobah kruha in vina u pncujočega! Zahvalujmo se Njemu za ta najsvetejši .A'. ment m za vse gnade, ktere nam izvirajo iz tega ^ studenca ljubezni in milosti Božje! 30 ? Veliki petek. Ta dan je bil Judom dan pripravljanja na velikonočni praznik; imenovali so ga „Paraseeve“. Nam kristjanom je veliki petek obletnica ali smertni dan našega Gospoda in Zveličarja, Jezusa Kristusa. Ta dan ni praznik, je pa dan največe žalosti. Sv. cerkev ta dan bridko terpljenje Jezusovo obžaluje in grebe vsega človeškega rodu, ki so krivi Jezuso¬ vega terpljenja in njegove smerti. Zakaj je'kristjanom veliki petek tako svet in častitljiv? Čeravno veliki petek katoliškim kristjanom ni zapovedan praznik, je vendar vsem svet in častitljiv dan; zakaj ta dan so se dopolnili nepresegljivi sklepi večne milosti Božje, kakor nam je to Jezus sam na križi poterdil, ko je izklical: „Do- polnjeno je.“ Ta dan je bil, kakor je bil Jezus popred sam napovedal, nevernikom izdan, bičan, s ternjem kronan, za¬ smehovan in zasramovan, s križem obložen in na goro Kal¬ varijo peljan ; tam je bil križan v sredi med dvema razbojni¬ koma in je umeri na križi. S svojo kervjo je izbrisal naše grebe, s smertjo poplačal je dolg človeškega rodu, na svetem križi nas je odrešil. Zakaj pa je Kristus tolikanj terpel za naše odrešenje? Po svoji neskončni ljubezni do nas je Kristus, naš Od¬ rešenik, tolikanj terpel: 1. da nam je pokazal, kako veliko zlo, kako strašna hudoba je greh, ker je moral narnedolž- niši, sam Božji Sin, toliko terpeti, da je zadostil večni pravičnosti Božji; 2. da nam je razodel svojo nezmerno ljube¬ zen , ker je za nas vso svojo sveto kri do zadnje kapljice prelil; 3. da ni samo za nektere, ampak za vse ljudi Bogu zadosti storil, da bi vsi zamogli večno življenje zadobiti. — Premišljuj, ljubi kristjan! danes in kedarkolipogledaš sveto bridko martro, spominjaj se, kako strašno Bog kaznuje greh, * er ni prizanesel svojemu Edinorojenemu, ki je naše grehe na 80 vze l, da je moral celo na križi umreti. K&košno smert 3, j?° P a mi zaslužili s svojimi neštevilnimi grehi in hudo¬ bijami! Zakaj katoliška cerkev le tiho obhaja veliki petek, dokler je protestantom velik praznik? Protestantom je veliki petek res veliki god ali praznik; 20 * SOS katoliški kristjani ga pa ne praznujemo kakor praznik, ampak ta dan le tiho obhajamo spomin Kristusovega terpljenja, Vsak praznik ima nek veseli pomen; velikega petka pa ne moremo veselo praznovati, ker cerkev žaluje po svojem ženinu in mi kristjani žalujemo zavoljo Kristusovega terpljenja in naših grehov. Ob smerti Jezusovej je celo natura žalo¬ vala. solnce je otemnelo, zemlja se je tresla, skale so po¬ kale ; zato žalujejo tudi katoliški kristjani. — Veselimo se, da nas je Jezus Kristus odrešil; da se pa tega odrešenja vdeležimo, premišljujemo Jezusovo bridko terpljenje in spo¬ korno obžalujemo svoje grehe. Na to merijo vsi obredi da- nešje Božje službe dopoldne. Sv. Krizostom pravi, da je že sv. apostelj Pavl svojim vernim zapovedal, pobožno obhajati veliki petek in obhajali so ga z najostrejšim postom, v tihoti in žalosti. Šege in obredi velikega petka. Veliki petek se ne opravlja daritev sv. meše, ker ra® je ta dan živo pred očmi spomin kervave daritve na križi in ker je s sveto mešo vselej nekaj veselega združeno, veliki petek pa vejete le tuga in žalost. Vendar ima mešnik pred altarjem neko duhovno opravil 11 !, kteremu se latinski pravi: „missa praesanctificata 11 , k er P tl njem povžije hostijo, ktera je bila že veliki četertek posvečen 3. Opravila velikega petka so ta le: , idke martre so s černimi perti ogernjene ; tudi duhov® hetZ k altai > Pretopijo, g se na njegove stopnji* Ponižno rnV” 1 ^ 0 Časa kn< ^° smert Jezusovo obžalujejo,** na križi y ° njeg0V0 Uvezen, iz ktere se je za nas darov® opraviloduhovni vstanejo, in mešnik, ki op>' a 'f bere iz ‘ ne »njega dne, gre k altarju in na listovi str 8 jenje zvf .H ^ re zaveze oddelek, v kterem je pred alta,-;,. J 6V -° bl 0 aa P°vedano, bravec (Jector) g a Kitsrs p*- - Tokrfo j koliko tolažbo ^ ’. dneva predpostavljeno , da nam je kerilo se konča^ molitviS^ bridke ^ a ' zveličanje. tvi J° . Jezusovo terpljenje nam bo« ^d začetka duhovnega opravila se sveče na ne prižgo in tudi v svetilnici se luč ugasne, v znamnje, le ta dan luč sveta tako rp.lrn^, no^aanila. k n ie .TeZUS 309 3. Zdaj se bere tisti oddelek iz sv. pisma, v kterem je zapovedano, kako naj Judje zakoljejo in jedo velikonočno jagnje, ki je bilo predpodoba Zveličarjeva. Zato se potem bere ali poje (kakor cvetno nedeljo) „passion“ ali terpljenje Jezusovo, kakor ga nam je popisal sv. Janez, v dokaz , da je bilo ta dan pravo velikonočno jagnje nove zaveze v resnici darovano. 4. Po „passion-u“ poje mešnik molitve za vse ljudi: za papeža škofa, vso duhovščino, za cesarja in vse verne ; za kerščevance, krivoverce in razkolnike ali ločence, za jude in nevernike. Pred vsako molitvijo vabi dijakon verne k molitvi z besedami: „Flectamus genua“ (kolena pripo¬ gnimo), subdijakon pa jim veleva zopet vstati, rekoč: ,,levate“ t. j. vzdignite se; le pred molitvijo za jude se kolena ne pripognejo, v znamnje studa, da so judje poklekovaje zasra¬ movali Jezusa. Te molitve so pač živ dokaz keršanske ljubezni sv. katoliške cerkve. Kakor je Jezus pred svojim terpljenjem molil za svoje aposteljne in vse verne, na križi pa še celo za svoje sovražnike in morilce, ravno tako moli tudi njegova sv. cerkev veliki dan našega odrešenja s serčno željo, da bi se vsi ljudje zveličali in nikdo ne pogubil. In tako sv. cerkev kaže. da sovraži in zametuje le greh in zmoto, grešnike in zmotence pa miluje in za nje moli. 5. Po dokončanih teh molitvah mešnik s černim per toni zakrito bridko martro v roke vzame ter jo polagoma razkriva, v spomin, da so bili Jezusu oblačila slekli in trikrat zapoje: „ Glejte, les križa, na kterem je viselo zve¬ ličanje sveta. 11 — Pevci pa mešniku vselej odpojejo: „Pridite, častimo! 11 Ko je mešnik odkrito bridko martro, znamnje našega odrešenja, pokazal ljudstvu, jo na pripravljeni, s černimi perti pogernjeni kraj nese, jo tam na černo blazinico položi, v spomin, da je Jezusovo telo bilo položeno v grob; potem se poda na svoj kraj, si čevlje izzuje, bridki martri bližaje se trikrat pred njo poklekne, ter ji iz ponižnosti le noge poljubi. — Ravno tako pričujoči duhovni in verni svetemu križu čast skazujejo. Med tem češčenjem sv. križa se na koru pojejo »očitanja 11 (improperia), s kterimi se judovskemu ljudstvu naštevajo brezštevilne dobrote, ktere je Jezusu s toliko nehvaležnostjo povračevalo. '■ Ko je češčenje sv. križa končano, gredo duhovni v procesiji po kelih, v kterega ste bili v četertek položeni po- 310 svečeni hostiji, ga na veliki altar prineso in potem se pričnd opravila, ki so namesti sv. meše; namreč: mešnik v kelih vina in vode vlije, nekaj molitev opravi, med kterimi je tudi „očenaš“, eno sveto hostijo z desnico s pateno vred povzdigne toliko, da jo ljudstvo more videti, jo potem precej nad kelihom zlomi, kakor pri sv. meši, mali košček v kelih spusti, le zadnjo molitev pred sv. obhajilom moli, se s sv. hostijo ohhaja in vino z malim koščekom sv. hostije iz ke¬ liha zavžije. 7. Drugo hostijo v monštranco dene, ktero z belim za¬ grinjalom zagerne in v procesiji nese v posebni, v to na¬ pravljeni kraj, ki nam pred oči stavi Jezusov, v skalo vse¬ kan grob, ter sveto Režnje telo tam izpostavi medlučicanu in cveticami. Ta kraj imenujemo Božji grob, kije po raznih krajih različno napravljen, olepšan in razsvetljen; večidel pa J 9 vpodobljen grob, v skalo vsekan, na Jožef Arimatejeveffl vertu blizo Kalvarije, od kodar se v daljni daljavi vidi .k ruzalemsko mesto ; okoli groba vertna drevesa in cvetice, pi' 9 “ grobom pa straža. Da bi pač množica, ki ta in prihodnji dan obiskuj 9 Božji grob, vselej navdana bila s pravim spokornim - gom, m naj bi Njega posebno danes prosili, da nas J**' svetli z iučjo svoje vere ih nas skoz temna vrata smerti i gioba pripelje v svetle višave nebeške in enkrat k vesele® 111 311 Ktero pobožnost gre danes opraviti? Posebno dobro je danes križev pot moliti in' Jezusovo terpljenje premišljevati. Prav lepo pravi sv. Avguštin: „Grlej rane Jezusa, na križi visečega, glej kri umirajočega, ceno Odrešenika! Svojo glavo je nagnil, nas vse poljubiti, svojo stran je odperl, nas vse ljubiti, svoje roke je stegnil, nas vse objeti, celo svoje telo je dal, nas vse odrešiti. Premišljuj, kaj vse to pomenja, naj bi On popolnoma v tvojem sercu gospodoval, ki je za te na križ pribit. 1 ' Berilo iz preroka Ozeja 6, 1—6. Tako govori Gospod: V svoji stiski se bodo zgodej k meni vzdignili, (ter porečejo): »Pridite in vernimo se k Gospodu; ker on sam nas je vjel, tedaj nas bo tudi rešil; udaril nas je, in nas bo tudi ozdravil. Oživil nas bo čez dva dni, in tretji dan nas bo obudil; in živeli bomo pred njega obličjem. Bazumejmo in si perzadevajmo, da spoznavamo Gospoda; kakor zarja je pripravljen njegov izhod; in prišel bo k nam kakor zgodnji in pozni dež na zemljo." Kaj ti čem storiti, o Efrajm? Kaj ti čem storiti, o Juda? Yaše usmiljenje je kakor jutranja megla, in kakor rosa, ki zjutraj zgine. Zavoljo tega jih otesujem po prerokih, in ubijam z besedo svojih ust: in tvoja sodba se bo kakor luč prikazala. Ker usmiljenje hočem, in ne daru; in spoznanje Boga bolj kakor žgavne daritve. Cerkveno molitev glej na veliki četertek! II. Berilo iz 2. bukev Mojzesovih 12, 1 — 11. Tiste dni je rekel Gospod Mojzesu in Aronu v egip¬ tovski deželi: Ta mesec vam bodi začetek mescev; pervi mesec vam bodi v letu. Govorita z vsem zborom Izraelcev, in recita jim: Deseti dan tega mesca vzemi sleherni jagnje za vsaktero družino in svojo hišo. Ako je pa premalo 312 družine v hiši, da hi mogla povžiti jagnje, naj privza svojega soseda, bližnjega svoje hiše, po številu duš, is bodo mogli povžiti jagnje. Jagnje pa bodi brez madeža, samec, letnik; po tem povelji smete vzeti tudi kozlift In prihranite ga do štirnajstega dneva tega mesca; ii zakolje naj ga vsa množica Izraelovih etrdk na vete In vzamejo naj njegove kervi, in naj pomažejo oba pol boja in naddurje tistih hiš, v kterih ga bodo jedli. Ii naj jedo meso tisto noč. pečeno pri ognji, in opresti kruh s poljskimi zelišči. Ne jejte ga sirovega, tudi nem vodi kuhanega, ampak le pečenega pri ognji; njegov glavo z njegovimi nogami iu z njegovim drobom vrel povžite. Nič naj ostane od njega do jutra; ako bi utegnili' kaj ostati, v ognji sežgite. Tako pa ga jejte: Svoja ledji prepašite, in čevlje imejte na nogah, in deržite palice! rokah, in hitro jejte; ker je fase (to je: memohod) Gre spodovo. Zakaj se danes služba Božja s dvema beriloma \ znamnje, da je Kristus umeri za Jude in n eve f nike. Pervo berilo je iz preroka Ozeja, ki prerokuje, ® se bodo Judje ob prihodnjih nadlogah k Bogu spreobenu* 1. Drugo berilo je iz drugih Mojzesovih bukev, in napovej kako imajo Izraelci pripravljati in jesti velikonočno jag“J { ' Obojno belilo se nanaša na Jezusa Kristusa, pravo vek®jj nočno jagnje, ki je bil darovan za naše grehe, in se je obu tretji dan. O p o m b a. Duhovno uro v čast Kristusovemu tf pljenju najdeš v „IS T ebeški hrani" pervem delu str. 49-^ 3 ' Nauk, kako premišljevati bridko terpljenje J62d sa Kristusa. . , . sv ' Alfonz Ligvorijan se pritožuje nad tistimi kp s J anl >. hi morejo Jezusa na križi gledati in merzli ostat 1 . pravi: „Kako je mar mogoče, da je toliko kristjanov, 313 Jezusa na križi gledajo, in niso ganjeni. Veliko je. že, če pridejo veliki teden v cerkev, kjer se obhaja spomin Kri¬ stusove smerti; serce jim je pa merzlo in še sledu hva¬ ležnosti ni v njem, kakor da bi bilo vse le kaka basen, ali da bi se obhajal kak spomin, ki jih prav nič ne zadeva. Mar ne vedb, ali ne verujejo, kar nam evangelje pripoveda o terpljenji Kristusovem? Vedo pač in tudi verujejo, toda ne premislijo vsega tega. Ni mogoče, da, kdor to veruje in premišljuje, ne bi se vnel ljubezni do Boga, ki iz ljubezni do njega terpi in umerje.“ Kako je vendar, da nekterim, ki verujejo v Kristusa in njegovo terpljenje premišljujejo, vse to prav malo koristi v dušno zveličanje ? Oni opustijo premišljevati in posnemati čednosti, ki jih nam Jezus kaže in nas uči v svojem terpljenji. „Križ“, pravi sv. Avguštin, „ni samo postelj umirajo¬ čega, temuč tudi leča učečega Kristusa,“ t. j. križ ni samo postelj, na kteri Kristus umira, temuč tudi leča, iz ktere nas uči. Kedarkoli premišljujemo Kristusovo terpljenje, bodi nam perva skerb, posnemati prelepe čednosti, ki se nam svetijo iz njegovega terpljenja in njegove smerti; pa žalibog da se ravno to večidel opušča. Malo sočutja s terpečim Je¬ zusom je vse, kar občutijo in ne pomislijo, kako ves poni¬ žen, krotek, poterpežljiv da terpi, in še veliko manj jim je mar, posnemati te lope čednosti. Da boš. ljubi kristjan 1 iz premišljevanja Kristusovega terpljenja in njegove smerti več dobička imel za svojo dušo, poslušaj, kako te o tej zadevi podučuje sv. Alfonz Rodriguez: Kedar premišljujemo skrivnosti Kristusovega ter pljenja, prizadevajmo si, da se navzamemo nagibljejev posnemati Kristusove čednosti. Polagoma in pazljivo premišljujmo in pretehtajmo vsaktero čednost r,a se, da jo začnemo ljubiti in po njej hrepeneti; potem se bo v nas rodil terden sklep ali sklenili bomo, tudi njena djanja in dela posnemati; njej nasprotne pregrehe pa bomo studili in sovražili. N. pr. kedar premišljuješ, kako je Pilat Jezusa obsodil v smert na križi premisli najprej ponižnost Jezusovo, ki se je tako globoko ponižal, da se je dal od krivičnega človeka, colo od ajda v. smert obsoditi. On, kije bil ves nedolžen, se da obso¬ diti v nar sramotnejšo smert na križi. Tukaj imaš na Je¬ zusu zgled, kako naj se tudi ti ponižaš, vse zamere, krive sodbe,, obrekovanja poterpežljivo prenašaš, se jib celo veseliš, da Kristusa posnemaš. Da se ti bodo pa ti nagibljeji in sklepi zbudili, premisli in pretehtaj pri vsaki skrivnosti A deče reči: 1. Kdo je ta, ki terpi? Narnedolžniši, narsvetejii narljubezniviši je, edinorojeni Sin vsegamočnega Očeh Gospod nebes in zemlje. 2. Kaj terpi? kakšne mukei bolečine, znotranje in zunanje, na svojem telesi in na svoj duši ? 3. Kako terpi vse te muke ? kako poterpežljivo, p- nižno krotko, ljubeznivo itd. prenaša zaničevanje in vi sramoto! 4. Za koga terpi ? Za vse ljudi; za te, ki so i pomerli, še živijo in se bodo še le rodili, za svoje sovražni! in mučitelje, za slehernega človeka. 5. Od koga terpi?« judov in ajdov, od vojščakov in rabeljnov, od hudiča e vseh hudobnih posvetnjakov do konca sveta, ki so bili tatf vsi v duhu združeni z Jezusovimi sovražniki in šopoma?* Njega terpinčiti. 6. Zakaj terpi Jezus ? V pokoro za gr« celega sveta, da poplača dolg vseh grehov in zadostil večni pravičnosti Božji, da nas spravi z Očetom nebeškim > nam nebesa odpre, da nam podari svoje neskončno ženje in podeli moč, gotovo priti v sveta nebesa. Pf’ 1 P 1 * mišljevanji teh reči in pri vsaki skrivnosti nam bodi p®?* skerb posnemati lepe čednosti in izglede, in to je tim potreb^ . ij 1 koristniše, ker v nasledovanji Jezusovem je pravo,1 ljenje in popolnamost keršanska. Kedarkoli torej premi®! Gospodovo terpljenje, naj ti je prav živo pred očmi Jezu* zgled, premisli, ktera čednost se ti kaže v tem ali ®> { j djanji i potem se pa poprašaj, ali imaš tudi ti to šedM j ali pa morebiti se nahaja pri tebi nasprotna pregreha r ,, j nemaš na sebi čednosti, temuč najdeš le pregreho, tedsji obžaluj v vsi ponižnosti in obudi v svojem sercu resju ^ ■ željo^ po nasprotnej čednosti; skleni prav terdno, hočeš za naprej te pregrehe znebiti, v čednosti p a J? y j in prosi Gospoda v ta namen potrebne gnade in P orQ ° j Le tako ti bode koristilo premišljevanje Kristusovega ^ ljenja in Jezusu boš čedalje podobniši; to pa je po bj 3 ® j sv. Ludovika iz Granade kristjanu nar veča čast in e jju da je podoben svojemu nebeškemu Učeniku, pa n e . u kakor je Lucifer htel Njemu podoben biti, ampak J nas je Jezus sam učil, rekoč: Zgled sem vam dal, da H vi stoiite, kakor sem jaz vam storil. 315 Pasijon ali terpljenje Gospoda našega, Jezusa Kristusa, po spisu vseh štirih evangelistov. Približeval se je praznik opresnih kruhov, kteri se imenuje velika noč. In Jezus je rekel svojim učencem: Veste, da bo čez dva dni velika noč, in Sin človekov bo izdan, da bo križan. In veliki duhovni in pismarji so iskali, kako bi Jezusa umo¬ rili. Takrat so se zbrali veliki duhovni in starašine ljudstva v dvor velikega duhovna, kteri je bil imenovan Kajfež; in so se posvetovali, da bi Je¬ zusa z zvijačo vjeli in umorili; bali pa so se ljudstva. Rekli so: Nikar v praznik, da kje hrup med ljudstvom ne vstane. Satan pa je šel v Ju¬ deža, kteri se je imenoval Iškarjot, ki je bil eden zmed dvanajsterih. In je šel in govoril z velikimi duhovni in s poglavarji, kako bi jim ga izdal, in jim je rekel: Kaj mi hočete dati, in jaz vam ga bom izdal? Oni pa, ko so to slišali, so se obvese- lili, in so mu obljubili trideset srebernikov. In je besedo dal in je iskal priložnosti, da bi jim ga iz¬ dal brez hrupa. Prišel je pa pervi dan opresnih kruhov, ob kterem se je moralo klati velikonočno jagnje. Tedaj so pristopili učenci k Jezusu in so mu rekli: Kam hočeš, da gremo, in ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje? In pošlje dva svojih učencev, Petra in Janeza, in jima je rekel: Pojdita v mesto m vaju bo srečal človek, kteri ponese verč vode; pojdita za njim v hišo, v ktero gre, in recita hiš- ne mu gospodarju: Učenik ti reče: Moj čas je blizo, pri tebi hočem imeti veliko noč s svojimi učenci. Kje je moja gostilnica, kjer bom veliko¬ nočno jagnje s svojimi učenci jedel? In vama bo pokazal veliko obednico pogernjeno; ondi nam. 316 pripravita. In njegova učen ca gresta in prideta mesto, in najdeta, kakor jima je bil povedal;i sta pripravila velikonočno jagnje. Ko se je bil pa večer storil, je prišel z k najsterimi. In kedar je ura prišla, šel je kjes in dvanajsteri aposteljni ž njim. In jim je refe Iz serca sem želel to velikonočno jagnje jesti vami, preden terpim. Zakaj povem vam, da a zdaj ga ne bom več jedel, dokler ne bo dopolnjffi v Božjem kraljestvu. In je vzel kelih, ter je zalih in reitel: Vzemite in razdelite si med seboj. Z§ povem vam, da ne bom pil od tertnega sadu, doB Božje kraljestvo ne pride. In ko so večerjali, vstane od večerje, in d® iz sebe svoje oblačilo, in vzame pert, ter se op Potlej vlije vode v medenico, in začne ufflp učencem noge, in brisati s pertom, s kterim j e '* opasan. Pride tedaj k Simonu Petru. In Peter® reče: Gospod! ti meni noge umivaš? Jezus j V govoril, in mu rekel: Kar jaz delam, ti zdaj 1 veš, vedel pa boš potlej. Peter mu reče: Ne mi umival nog vekomaj ne. Jezus mu je Ako te ne umijem, ne boš imel deleža Simon Peter mu reče: Gospod ne sa® voril menoj nog, ampak tudi roke in glavo. Jezus inu re Kdor je umit, ne potrebuje, kakor da noge nn>| potlej je ves čist. Tudi vi ste čisti, pa ne vsi. "A je namreč, kdo je, kteri ga bo izdal: z ato je A Niste vsi čisti. 6 Potem, ko jim je bil noge umil, in vzel s g oblačila, se je spet k mizi vsedel in jim jV k este, kaj sem vam storil: Vi me kličete: P in Gospod! in prav pravite, sem tudi. Ak° tedaj jaz Gospod in Učenik vam noge umil, & 0 ' tudi vi eden drugemu noge umivati. Zgled na , sem vam dal, da ravno tako, kakor sem jaz 317 storil, tudi vi storite. — Resnično, resnično vam povem: Hlapec ni veči, ko njegov gospod: ne poslanec veči, ko tisti, kteri ga je poslal. A ko to veste, blagor vam bo, če bote to storili. Ne rečem od vas 'vseh; jaz vem, ktere sem izvolil. Ali da se dopolni pismo: Kteri z menoj kruh je, bo vzdi¬ gnil zoper me svojo peto. — Zdaj vam to povem, preden se zgodi; da, kedar se zgodi, verujete, da sem jaz. Resnično, resnično vam povem: Kdor sprejme, kterega pošljem, mene sprejme; kdor pa nene sprejme, sprejme njega, kteri me je poslal. In ko je bil Jezus to izrekel, je v dubu žalosten bil in je pričal in rekel: Resnično, resnično vam povem: Eden izmed vas me bo izdal, kteri je z menoj. Učenci so se tedaj eden drugega pogledo¬ vali pomiŠljevaje, od kterega da govori. In silno žalostni so začeli sleherni reči: Gospod! ali sem jaz? On pa je odgovoril in rekel: Kteri pomaka z menoj roko v skledo, ta me bo izdal. Sin člo¬ vekov gre sicer, kakor je pisano od njega; toda gorje tistemu človeku, po kterem bo Sin človekov izdan! Bolje bi mu bilo, da bi ne bil rojen tisti Človek. Eden pa njegovih učencev, kterega je Jezus ljubil, je slonel na njegovih persih. Temu je tedaj pomignul Simon Peter in mu je rekel: Kdo je, od kterega. govori? On tedaj se nasloni 'ta persi Jezusove in mu reče: Gospod! kdo je? Jezus je odgovoril: Tisti je, kteremu bom jaz po- ttmčen kruh podal. Judež pa, kteri ga je izdal, je odgovoril, rekoč: Učenik! ali sem jaz? Reče mu: Ji si rekel. In je pomočil kruh in ga dal Judežu Ukarjotu Simonovemu. In po grižljeji je šel satan v n ja. Jezus mu tedaj reče: Kar misliš storiti, stori berž. Nobeden teh pa, kteri so pri mizi kilini vedel, čemu je to rekel. Eni namreč so oienili, ker je Judež mošnjo imel, da mu je Jezus rekel: Kupi, kar za praznik potrebujemo, ali j bi kaj ubogim dal. Ko so pa večerjali, vzel je Jezus krut, i ga je posvetil in razlomil, ter dal svojim učenca in je rekel: Vzemite in jejte, to je moje tel ktero bo za vas dano. Ravno tako je vzel tu kelih, je zahvalil, in jim dal, rekoč: Pijte iz njej vsi! To je moja kri, nove zaveze, ktera bo zanj veliko prelita v odpuščanje grehov. — To stori: v moj spomin. In so pili iz njega vsi. Ko je bil Judež odšel, rekel je Jezus: Zdaj; Sin človekov poveličan, in Bog je p o veli A njem. Ako je Bog v njem poveličan, ga ho | tudi sam v sebi poveličal; in zdajci ga bo pot ličal. Otročiči! še malo časa sem pri vas. M® me hote, in kakor sem Judom rekel: Kamor j grem, vi ne morete priti, tudi vam zdaj rež* Novo zapoved vam dam, da se ljubite med V tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci,j 1 bote ljubezen imeli med seboj. In ko so bil 1 * bvalno pesem speli, šli so na oljsko goro. Simon Peter mu reče: Gospod! kam Jezus je odgovoril: Kamor jaz grem, zdaj* moreš za menoj iti; potlej pa pojdeš za vm Peter mu reče: Zakaj ne morem zdaj zateDOj 1 ® Gospod pa je rekel: Simon, Simon! glej 69 vas je hotel imeti, da bi vas presejal, kakor p seDl£ | Jaz pa sem prosil za te, da ne jenja tvoja t er in ti, kedar se boš nekdaj spreobernil, p oteč svoje brate. Peter pa mu je rekel: Gospod sem pripravljen v ječo in v smert iti. Svoje Ijenje bom. za te postavil. Jezus mu je odgo v °l Svoje življenje boš zame postavil? ResniČnO ) 1 nično ti povem, da nicoj to noč, preden j; telin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil- bote pohujšali to noč nad menoj; zakaj pisa& 0 '| 319 udaril bom pastirja, in razkropile se bodo ovce. Kedar vstanem, pojdem pred vami v Galilejo. Peter mu reče: Da bi se ravno vsi pohujšali nad teboj, jaz vendar ne. Jezus pa je rekel: Povem ti Peter l petelin ne bo danes pel, preden trikrat utajiš, da me poznaš. On pa je še več govoril: Ako bi mi bilo tudi umreti s teboj , ne bom te zatajil. Ravno tako so pa tudi vsi rekli. Jezus jih. je pa milo tolažil in učil: Vaše serce naj se ne prestraši. Verujete v Boga, tudi v me verovajte. V hiši mojega Očeta je veliko prebivališč. In ko odidem in vam mesto pripravim, bom spet prišel, in vas bom k sebi vzel, da bote tudi vi, kjer sem jaz. In jaz bom Očeta prosil, in vam bo drugega Uče¬ nika dal, da pri vas ostane vekomaj. Ne bom vas zapustil sirot. — Jaz sem prava vinska terta, vi mladike Ako ostanete v meni, in moje besede v vas ostanejo, prosite, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene poprej sovražil, ko vas. To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Ko bi bili iz sveta, bi svet svoje ljubil; ker pa niste iz sveta, ampak sem vas jaz odbral, torej vas svet sovraži. Spomnite se besed, ktere sem vam jaz govoril: Hlapec ni veči, kakor njegov gospod. Ako so mene preganjali, bodo tudi vas preganjali. Iz shodnic vas bodo devali; ura clo pride, da bo vsak, kteri vas umori, menil, da Bogu službo stori. Tega pa vam od začetka nisem pravil, ker sem bil pri vas. In zdaj grem k Njemu, kteri me je poslal, in nobeden zmed vas me ne vpraša: Kam greš? Temuč, ker sem vam to govoril, je žalost napolnila vaše serce. Ali jaz vam resnico povem: Za vas je dobro, da jaz grem. Zakaj ako ne grem, Tolažnik ne bo k vam prišel; ako pa grem, vam ga bom poslal. Se malo, in me več ne 320 f bete videli, in spet malo, in me bote videli, k grem k Očetu. Resnično, resnično vam povem, dl bote jokali in žalovali, svet pa se bo veselil: i bote žalovali, ali vaša žalost se bo v veselje spre- obernila; spet vas bom videl, in vaše serce se 1: veselilo, in vašega veselja vam ne bo nihče vzel Na svetu bote britkost imeli; ali zaupajte, jaz sem svet premagal. To je Jezus govoril, in je vzdigni oči v nebo ia je rekel: Oče. ura je prišla; po* ličaj svojega Sina, da tvoj Sin tebe poveliča: J# prosim za-nje, za te, ktere si mi dal, ker so tvoji, Sveti Oče 1 ohrani jih v svojem imenu. Ne prosim da bi jih iz sveta vzel, ampak da bi jih hudegž varoval. Pa ne prosim samo za nje, ampak tudi tiste, kteri bodo po njih besedi v mene vero» Da bodo vsi eno, kakor ti Oče v meni, in jaz T tebi, da bodo tudi oni v nas eno. Oče! hočem, d* bodo tisti, ktere si mi dal, tudi z menoj tam, ¥ sem jaz, da moje veličastvo vidijo. Ko je bil to izgovoril; je šel s svojimi učeno čez potok Cedron, in je šel po navadi na oljs® goro. Za njim pa so šli tudi učenci. Tedaj je p r *“ e ž njimi na pristavo, ki se jej pravi Getzemani, vj je bil vert, v kterega je šel on in njegovi učen® Vedel je pa tudi Judež, kteri ga je izdal, ta ker je Jezus s svojimi učenci pogosto tje ho j’ Kedar je Jezus na mesto prišel, jim je rekel: f dite tukaj, da grem tje, in molim. Molite, h a ® pridete v skušnjavo. In vzame seboj Petra, Jak® _ in Janeza; in začne prestrašen, žalosten in ' Judov. Ta napis je veliko Judov bralo; krajna^ kjer je bil Jezus križan, bil je blizo mesta. _ ^ ‘ je pa pisano po hebrejsko, po gerško in po lati» s j Bekli so tedaj Pilatu veliki duhovni: Nik^! piši: Kralj Judov ampak da je on rekel: k 1 . Judov sem. Pilat je odgovoril: Kar sem pisal, to 8 pisal. — Vojaki tedaj, ko so bili Jezusa križali, so V njegova oblačila, (in so naredili štiri dele, vsa ) e ., vojaku del), in suknjo. Suknja pa je bila brez V od verha sceloma tkana. Ičekli so tedaj med Nikar je ne režimo, ampak vadljajmo za-njo, bode. Tako se je pismo dopolnilo, ki pravi :R a2 331 so moja oblačila med se, in za mojo suknjo so vadljali. Vojaki so tedaj to storili, in so sedeli in ga varovali. Ti pa, ki so memo bodili, so ga preklinjali, in s svojimi glavami majali in rekli: Aha! kako tempelj Božji poderaš, v in v treh dneh spet sezidaš; pomagaj sam sebi! Če si Sin Božji stopi s križa. Ravno tako so ga zasramovali tudi veliki duhovni s pismarji in starašinami vred. in so rekli: Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. Ako je Izraelski kralj, naj stopi zdaj s križa, in verujemo vanj. V Boga je zaupal, naj ga zdaj reši, če ga rad ima. Saj je rekel: Sin Božji sem. Zasramovali so ga pa tudi vojaki, kteri so pristopili, in mu jesiha ponujali, in rekli: Ako si ti kralj judovski, pomagaj si! Eden razbojnikov pa, ktera sta visela, ga je preklinjal, rekoč: Ako si ti Kristus, pomagaj sam sebi in nama. Drugi pa je odgovoril, in ga je svaril, rekoč: Se tudi ti ne bojiš Boga, ker si v ravno tistem obsojenji? In midva sicer po pravici, zakaj po zasluženji svojih del prejemava; ta pa m eič hudega storil. In je rekel Jezusu: Gospod! spomni se me, kedar prideš v svoje kraljestvo. In Jezus mu je rekel; Resnično ti povem, danes boš 2 menoj v raji. Boleg križa Jezusovega pa so stale njegova mati, m . se stra njegove matere, Marija Kleofova, in Ma¬ lija Magdalena. Ko je tedaj Jezus mater in učenca, -terega je ljubil, videl zraven stati, reče svojej kateri; Zena, glej, tvoj sin! Potlej reče učencu: °J > tvoja mati! In od tiste ure jo je učenec k sebi vzel. Bilo je pa okoli šeste ure, in tema se je storila 1 0 vsej zemlji do devete ure. In solnce je otem- sn °' ^ u . °k devetej uri je Jezus z velikim gla- In zav pil> rekoč: Eli, Eli! lama sabaktani ? To 332 je: Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil? Eni pa tam stoječih, to slišati. so rekli: Glejte! Elija klice. Po tem, ker je Jezus vedel, da je vse dokon¬ čano, da se je dopolnilo pismo, je rekel: Žejen sem! Stala je pa ondi posoda polna jesika. Oni pa so gobo z jesihom napojili, in na hisop nataknili, ter mu jo k ustam podali. Drugi pa so rekli: Pusti, poglejmo, ali pride Elija ga rešit! Kadar je bil tedaj Jezus jesiha vzel, je rekel: Dopolnjeno je! In Jezus je zavpil z velikim glasom: Oče! v tvoje roke zročim svojo dušo. In ko je to izrekel, je dušo izdihnil. (Tukaj se poklekne, in nekoliko preneha. In glej! zagrinjalo v tempeljnu se je pretergalo na dvoje od verha do tal; in zemlja se je potresla, in skale so pokale in grobi so se odperali, iu ve ' liko teles svetnikov, kteri so spali, se je obudilo- In so šli iz grobov po njegovem vstajenji, iu “ 9 prišli v sveto mesto, in so se mnogim prikazali- Stotnik pa, in kteri so ž njim bili in Jezusa varovali, ko so videli potres, in kar se je zgodilo, so s ® silno bali, in so rekli: Desnično, ta je bil Sin BoŽj 1 - In vsi ljudje, kteri so se bili sešli to gledat, kadar so videli, kar se je zgodilo, so terkali na svoj® persi, in se vernili. Vsi njegovi znanci pa, in žen e ? I ktere so bile prišle za njim iz Galileje, med kj® rimi je bila Marija Magdalena, in Marija Jako* manjšega in Jožefova mati, in Saloma, (ktere 80 ! tudi, ko je bil v Galileji, za njim hodile, i a ^ stregle), in veliko drugih, ktere so bile ž j 1 ) 1 ® vred v Jeruzalem prišle, so od daleč stali in gledali. Judje tedaj, (ker je bil dan pirpravljanja), Jj ne bi ostala na križu trupla v saboto, (tisti sab°..) dan namreč je bil velik), so Pilata prosili, ^ . se jim kosti poterle, in da bi se sneli. Vojak 18 333 torej prišli, in so pervemu sicer sterli kosti, in drugemu, kteri je bil ž njim križan. Ko so pa do Jezusa prišli, so videli, da je že mertev, in mu niso kosti sterli, ampak eden vojakov je s sulico njegovo stran odperl, in zdajci je tekla kri in voda iz nje. In kteri je videl, je pričeval, in resnično je njegovo pričevanje; in on ve, da resnico-govori, da tudi vi verujete. To se je namreč zgodilo, da je pismo dopolnjeno: Nobene kosti mu ne sterite. In spet drugo pismo pravi: Gledali bodo vanj, kte- rega so prebodli. Ko se je pa večer storil, prišel je neki bogat človek iz Arimateje, judovskega mesta, po imenu Jožef, imeniten svetovavec, dober in pravičen mož, (ta ni bil privolil v njih svet in djanje), kteri je tudi sam čakal Božjega kraljestva, in kteri je bil tudi sam učenec Jezusov, toda skrivaj zavoljo strahu pred Judi; in je serčno šel k Pilatu, in je prosil, da bi snel Jezusovo telo. Jožef pa je kupil tenčice, in ga je snel. Prišel je pa tudi Nikodem, kteri je bil vpervič po noči k Jezusu prišel, in je prinesel zmesi mire in aloe sto liber. Vzela sta tedaj Jezusovo telo, in ga zavila v tenčico z diša¬ vami vred, kakor je pri Judih šega pokopovati. . j e pa na tistem kraji, kjer je bil križan, vert, m na vertu nov grob, v kterega še nihče ni bil položen, kterega je bil dal Jožef izsekati v skalo, am sta tedaj zavoljo dneva pripravljanja Judov ezusa, položila. In Jožef je zavalil velik kamen v ^ ur im groba, in je šel. Sle so pa za njim tudi ^ene, ktere so bile z Jezusom prišle iz Galileje, m so sedele grobu nasproti, in gledale, kam in 336 I petjem dijakon pet blagoslovljenih kadilnih zern v podoli križa vanjo vtakne, kar pomeni maziljenje Jezusovega te lesa in pet ran Gospodovih ; potem s triroglja eno &ye(i sname, ter ž njo velikonočno svečo prižge v znamnje, i se je Jezus s svojo Božjo vsegamogočnostjo oživil; in p? slednjič tudi vse svetilnice po cerkvi prižge. Blagoslovljena velikonočna sveča se na evangeljski stran k altarju postavi, in se odslej do praznika vneto hoda pri vsaki slovesni službi Božji prižiga. Pozneje se tudi vse druge sveče na altarji prižgd, v znamnje, da se ffl luč, t. j. po aposteljnih razširjeni nauk, od Kristusa km Nekteri pomen velikonočne sveče takole razlagajo: Vi¬ šek pomeni truplo, stenj ali toht dušo Jezusovo, Ini p njegovo Božjo natoro; torej cela sveča Jezusa sameps Ta luč je bila predpodobljena po oblačnem in ognjenem stebru, ki je Izraelove otroke peljal iz Egipčanske suite sti, kakor nas je Kristus, naša prava luč, osvobodil® tanove sužnosti. — Pet jamic, ki se v svečo nart® pomeni petero Jezusovih ran, in pet kadilnih zern pom 011 dišave, s kterimi je bilo Jezusovo truplo maziljeno. Prižgč se pa z eno svečo iz tril ogija najpred 'velitj nočna sveča in potem vse druge sveče, v spomin: a) "j je Kristus od Očeta luči od vekomaj rojen, tedaj Bogjj Boga, luč od luči,- b) da vse razsvetljenje človekovo p rl od Boga po Kristusu, ki je luč sveta, in se z gnado svet 0 Duha čez nas vse izliva. (2. Kor. 4, 6.) Ktero je tretje opravilo na veliko soboto in kaj ponienft' Bere se dvanajst oddelkov iz svetega pisma veze, v kterih se pripovedujejo poglavitna prerokovan] 3 ' predpodobe, ki so se nad Jezusom spolnile. Nanašaj® pa na kerst, s kterim se prerodimo v Kristusu k no® 1 življenju. Ktero je četerto opravilo na veliko soboto? Četerto opravilo je slovesno blagoslavljanje ali kerstne vode, kar se godi vsako veliko in binkoštno s® ^ v spomin, da je svoje dni cerkev odraščence ob teb | j kerščevala. . . Blagoslavlja se pa kerstna voda prav slovesno j mnogoterimi obredi, da bi se spoznalo, kako svet J e v in koliko koristi duši donaša, naj bi se torej pobožn 0 i ^ prejemal in bolje spoštoval. 337 Kerstna voda pomeni Kristusovo kri, ktera očiščuje naše duše in razdene hudičevo oblast do nas; zatorej je ne¬ kako podoba rudečega morja, v kterem se je potopil Farao s svojo vojsko. Kako se kerstna voda blagoslavlja in kajpomenjajo obredi? 1. Duhovnik vodo, v veliki posodi pripravljeno, z roko v podobi križa razdene, v znamnje, da ima sveti kerst po¬ svečujočo moč od daritve Kristusove na križi; 2. se z dlanjo vode dotakne, v znamnje, da bo nad to vodo stal sv. Duh s svojo milostjo, in bo očistil vse, ki bodo kerš- čeni ž njo; 3. nad vodo tri križe zapored z roko naredi in potem nekoliko vode na vse štiri kraje sveta pluskne; — to po- menja prošnjo, naj bi bila vsem ljudem vseb narodov v zveličanje Jezusova daritev na križi, od ktere ima sv. kerst svojo moč; 4. potem v vodo trikrat dihne, v znamnje, da svojo moč zadobi od Boga. Tako je nekdaj Stvarnik dihnul v pervega človeka ter ga oživil; tako je tudi Kristus vdihnul aposteljnom svetega Duha, kteri s svojo gnado in močjo kerščence vnovič oživlja in posvečuje. o. Duhovnik prižgano velikonočno svečo trikrat v vodo potakne, vsakokrat globokeje, in pri tem ponavlja trikrat prošnjo: „Stopi naj v to vodo moč sv. Duha,“ kar pomeni, naj bodo kerščenci s pomočjo sv. Duha vedno oolj razsvetljeni z lučjo Jezusovega nauka in čedalje bolj spoznali, da je ta nauk res od Boga in da bodo očiščeni vseh grehov. 6- Potem vzame mešnik nekoliko te blagoslovljene vode v malo posodo, iz ktere pričujoče verne po cerkvi grede kropi, opomin, da naj se vsi Bogu serčno zahvalijo za gnade, pri sv. kerstu prejete ; te blagoslovljene vode iz velike posode tudi ci ni na dom jemljejo. Verne pa kropljenje z blagoslovljeno ao 0 opominja, da so sicer po svetem kerstu posvečeni; če jP a £ re ®ili > morajo se vnovič očistiti s solzami resnične t. zmaj se z blagoslovljeno vodo napolni kotlič & kerstni kamen in v vodo vlije nekoliko sv. eis S potem nekoliko sv. križme in poslednjič obojega o v znamnie on »ji t-? ele pri sv. kerstu. r-icm nenoiiko sv. križme in posle v znamnje gnad, ki se dele pri sv. kerstu. 8. Po doveršenem blagoslavljanji se mešnik ver velicemu altarju, se na stopnjice altarjeve vleze y °v. Gofftne. 22 ter leže poje litanije. — Z litanijami vse svetnike na po- moč kliče, naj bi se po njih priprošnji vsi ljudje vdeležilil gnad sv. kersta; na obraz se pa vleže zato, da spoznani: svojo nevrednost in ponižnost, in serčne želje po uslišan« naj bi se vsi ljudje v večnem zveličanji zedinili z Božjini; svetniki. Kaj je vernim storiti pri blagoslavljanji Jcerstne vom 1. Hvaležno naj se spominjajo velike gnade in sreče sve¬ tega kersta in za to gnado naj se priserčno zahvalijo 2. terdno naj sklenejo, zvesto ohraniti kerstno nedolžnosti zgubljeno pa spet zadobiti po vredni pokori. Spodobi * posebno danes, da se ponavljajo kerstne obljube t. j. naj se moli apostolska vera in obudijo tri Božje čednosti s ■ popolnoma grevengo, poslednjič pa naj se reče z ustni in sercem: „Odpovem se hudiču in vsemu njegove®! djanju, in vsemu njegovemu napuhu, vabljenju in nasftl tovanju. a Kako se opravlja sveta meša na veliko soboto ? I Daritev sv. meše se opravlja v beli obleki, pa ne® vvoda Vvod sv.. meše je bil nekdaj cel psalm, ki se/ pel med tem, ko je ljudstvo v cerkev dohajalo; to noč P* je bilo ljudstvo že v cerkvi zbrano, in zatorej ni »- treba psalma prepevati; zatega del danešnja meša ne® 1 vvoda. Ker je bila v starih časih ta meša po noči, se njene molitve vjemajo z nočjo in z vstajenjem Kristusom® Ko mesnik „ Glorija 11 zapoje, vsi zvonovi v zvonik 11 ! 1 zvončeki po cerkvi zadone veselo oznanovaie častito vstaj®]' Jezusovo. Po prebranem listu mesnik veselo „alelujo“ trikrat^ z nekoliko vzdignjenim glasom zapoje, ki se mu enako 19 koru odpeva. Kaj pomenja beseda: Aleluja, ki se poje o veliki ^ Beseda „aleluja“ se zlasti o veliki noči in vse® konočnem času pogostoma pristavlja mesnim in drugim kvenim molitvam. Vzeta je iz hebrejskega jezika in v . jeziku pomenja: „hvalite Gospoda 11 ali „Bog bodi hvaj , S pogostim ponavljanjem te besede nas cerkev op 0 ® ,, naj se ljubemu Zveličarju brez prenehanja zahvaljuj®® 1 , ga hvalimo^ zavoljo njegovega častitljivega vstajenj 8, Avguštin tej navadi še drug lep vzrok pridene, rekoč ■ ti 339 likonočni čas (od velike noči do binkošti) nam pomenja večno življenje v nebesih, kjer bomo, s svetniki zedinjeni, Boga brez prenehanja hvalili; postni čas pa je podoba se¬ danjega minljivega in betežnega življenja, kjer nam je s hudim nagnjenjem vojskovati se, grehe objokovati in po nebeški domačiji zdihovati in hrepeneti. V sedanjem življenji še le pričakujemo večnega zveličanja, deležni ga pa še nismo. Torej se aleluja pristuje veselemu velikonočnemu času, ne pa žalostnemu postu.“ — Beseda aleluja se sicer rabi tudi o družili letnih časih, čeravno ne tako pogostoma, ker smo Je¬ zusu vedno hvalo dolžni zavolj njegovega vstajenja, zlasti se pa rabi ob nedeljah, ker je vsaka nedelja spomin zveličarje- vega vstajenja. Cerkvena molitev. O Bog, ki to presveto nož s častjo Gospodovega vstajenja razsvetljuješ, ohrani v novem zarodu Tvoje družine duha svojih, otrok, kterega si jim podelil, da ti, ponovljeni na telesu in duši služijo s čistim sercem, po istem Go¬ spodu našem . . Berilo iz lista st. Pavla a, posteljna do Kološanov 3 , 1 — 4 . Bratje! ako ste vstali s Kristusom, iščite, kar je gori, kjer je Kristus, sedeč na desnici Božji; hrepenite po tistem, kar je zgorej, ne pa po tem, kar je na zemlji. Zakaj umerli ste, in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu. Kadar se bo pa prikazal Kristus, vaše živ¬ ljenje, takrat se hote tudi vi prikazali ž njim v časti. Razlaga. Sveti Pavl nas opominja: Ker smo po svetem kerstn grehu odmeril in k novemu, svetemu živ¬ ljenju vstali, naj pustimo posvetne želje in hrepenimo po tem, kar je gori, po večnem zveličanji v nebesih. — Kaše življenje naj bo skrito v Kristusu, kakor je Kristus skrit v Očetu do sodbe, pred svetom nepoznan in zaniče¬ van. Svetu moramo odmreti, kakor drevo po zimi, ki nema perja, pa ima zdravo korenino, kadar pa pride po- 22 * 340 letje, drevo oživi, pogaDja perje in cvetje in sad ob¬ rodi. Ko se bo prikazal Kristus v svojem veličastvi na sodnji dan, prikazali se bodo ž njim in v njegovi časti tudi udje Jezusovega telesa, njegove svete cerkve. Evangelje sv. Matevža 28, 1—7. Zvečer sabote pa, ko se pervi dan. tedna zasveti, je prišla Marija Magdalena, in una Marija, gledat groba. In glej ! velik potres je vstal. Zakaj angelj Gospodov je prišel z nebes, in je pristopil ter kamen odvalil in nanj sedel. Njegovo obličje pa je bilo kakor blisk, in njegovo oblačilo kakor sn6g. Od strahu pred njim so varhi strepetali, in so bili kakor mertvi. Angelj pa je pregovoril in ženam rekel: Nikar se ne bojte! zakaj vem, da iščete Jezusa, kteri je bil križan. Ni ga tukaj; vstal je namreč, kakor je rekel. Pridite in poglejte kraj, kamor je bil Gospod položen. In berž pojdite, in povejte njegovim učencem, daje vstal; in glejte! pred vami gre v Galilejo, tamkej ga bote videli. Glejte! pred sem vam povedal. Kaj nas uči to evangelje? Žene so zarano vstale in šle k grobu Jezusa iskat. Tudi mi moramo zgodej vstati in Jezusa iskati, to je, preden s e svoja opravila podamo, storimo dober namen, pobožno ®° limo in svete želje obudimo! Kaj je še posebnega v danešnji sv. mesi ? „Kredo“ ali vera se ne moli in Agnus Dei se ne r eC ! zato, ker so nekdaj, in v Rimu še dan danešnji „kredo.' 8 vero kerščenci molijo ; „ Agnus Dei“ ali Jagnje Božje se J e 1 v litanijah pelo. I Kušljej ali poljubek miru se ne daje, ker še ni re e Kristus učencem: „Mir vam bodi.“ . ( Po mešnikovem obhajilu se molijo slovesne k ra večernice, ker je danešnji dan podoba večne sabote v 0 besih, kjer ni več večernic, to je, tisti dan nema konc*- , Opomin. Obišči tudi danes sveti grob, moli h 1 341 Stusa v nar svetejšem zakramentu, zahvali se Njemu za njegovo terpljenje, smeri in za naše odrešenje, počasti tudi njegovo prežalostno mater Marijo! Zvečer pa pridi k slovesnej procesiji v spomin Kristusovega vstajenja. Na veliko saboto zvečer. Velike sabote popoldne nam predočuje velikonočno ju¬ tro ; torej se ob določenem času vesele, velikonočne jutran¬ jke pojo. Po dokončanih jutranjkah mešnik z drugo duhovščino gre v Božji grob, ondi presveto Rešnje telo s kadilom po¬ kadi, z monštrance belo tanko ogrinjalo sname, in mon- štranco v roke primši trikrat vselej z zvišanim glasom zapoje : „A 1 e 1 uj o“ , ravno tako mu pevci odpoje; potem mešnik prične velikonočno pesem: „Kristus je od sme rti vstal." Na to se presveto Rešnje telo v procesiji iz cerkve nese med petjem in zvonenjem, da vstalega Zve¬ ličarja moli keršanska obilna množica, ki se je zbrala k svetemu opravilu. — V cerkev vernivši se, mešnik presv. Rešnje telo na altar postavi, hvalno pesem „Te Deum lau- damus" zapoje, in potem s presv. zakramentom vernim slo¬ vesni blagoslov da. — Velika noč. Kaj je velika noč? Velika noč je spomin tiste svete noči, v kteri.se je •Jezusova duša spet s svojim telesom sklenila m je. nas Zveličar kakor zmagavec smerti in pekla ves častitljiv iz groba prišel; velikonočno nedeljo ali o vuzmi obhajamo spomin častitljivega vstajenja Jezusa Kristusa. Ta god in praznik je v katoliški cerkvi vedno bil pcrvi in poglavitni dan, ali kakor ga sv.. Gregor imenuje, npajveči vseh praznikov in kralj vseh dni.‘‘ S tem, da je . iatus °d smerti vstal, je svetu neoveržljivo dokazal, da J e On res od Boga poslani Odrešenik in Zveličar sveta, da J® torej njegov nauk Božji nauk in čista resnica,. in nas J e zagotovil, da bomo tudi mi vsi enkrat od smerti vstali. 342 Kaj pomenja beseda „Paseha“, kakor imenuje cerha. veliko noč? Cerkev imenuje ta god „Pascha“ — praznik; to pa je hebrejska beseda in se po naše pravi „ memohod. “ Začetek tej besedi je bil tale. Izraelci so bili v Egiptu za časa Faraonov silno stiskani, da se Bogu smilijo. Bog sklene jib rešiti iz sužnosti in si izvoli v ta namen Mojzesa in Arona. Najpred tepe Bog Egipčane z deseterimi šibami, in ko s tem nič ne opravi, pošlje svojega angelja o polnoči, da pomori vse pervorojeno po Egiptu, od pervorojenega sina faraonovega do pervorojenca kake sužnje. Izraelcem pa je bilo po Mojzesu in Aronn napovedano: Naj se tisto noč pripravijo na odhod. V vsaki hiši ali družini naj zakoljejo jagnje, in ž njegovo kervjonaj pomažejo podboje in naddurje. Izraelci storijo, kakor jim je bil Gospod ukazal. In angelj Gospodov je šel meffl®;? prebivališč, kjer so bile duri z jagnjetovo kervjo poškropljen® 1 Egipčanom pa je pomerlo vse pervorojeno. Izraelci so s* J hvaležno spominjali te noči in čudne rešitve ter so jo i® 6- novali „Fase“, „Pascha“, memohod Gospodov. Pa tudi naša cerkev z vso pravico ta god „fase“ *“ „Pascha“ imenuje, zakaj dan vstajenja Jezusovega je s ' res memohod, in sicer memo žalosti v veselje, memo_ v življenje, memo satanove sužnosti v prostost otrok b° z J Kje je bila duša Jezusova od smerti do njegov # I vstajenja ? Ko je Jezus na križi umeri, ločila se je njegova telesa, vendar njegova Božja natora se ni ločila, ne od • ne od telesa. Med tem, ko je Jezusovo truplo v ??’ . Aj, čivalo, je šla njegova duša pred pekel, to je v kjer so pravične duše stare zaveze čakale odrešenja. . duše sicer niso terpele, pa vendar Božjega obličja še dale, ker izvirnega greha še niso bile čiste. Tem pi' aV1 ^ je šla Jezusova duša naznanit, da je rešenje blizo, m jib tolažit. Ktera posebna opravila so o veliki noči navadno- ^ Vsa opravila velikonočnega praznika naznanjajo nad vstajenjem Gospodovim; so pa tale: . jt 3. Altarji so, kolikor cerkev premore, okinčaD j ^ veliki altar je postavljena podoba vstalega Jezusa z 343 dečim bandercem v roki, ker je smert in pekel premagavši iz groba vstal, ter nam mir s svojo kervjo zadobil; zraven velikega altarja pri vsaki očitni službi Božji velikonočna sveča gori. 2. Duhovni se oblačijo v najlepša bela oblačila, kijih ima cerkev; pri sv. meši se pa po zbranem listu „aleluja“ večkrat ponavlja in tudi besedam „Ite missa est“ konec meše se pristavite dve aleluji, ki verne opominjate, da se naj tudi doma spominjajo Gospodovega vstajenja. Vsaka keršanska družina in še celo najubožniša dru¬ žinica si za ta dan nekolika mesa, kruha, jajc in hrena preskerbi, si jih da blagosloviti ter jih veselo vživa in kaj rada prijatlom in znancem in še celo tujcem ž njimi postreza. Cerkev blagoslavlja te jestvine vernim v spomin, da se po opravljenem postu ne smejo vdati požrešnosti, temuč da naj hvaležno in zmerno jedi vživajo, kar jim jih je treba k življenju. Od starodavnih časov so v navadi pirhi ali pi¬ sanke, t. j. kuhana in rudeče pobarvana jajca, ki tudi naznanjajo vstajenje Gospodovo. Jajčeva lupina naznanja Jezusov grob, kterega je Jezus iz lastne moči prederl ; rudeča barva pa veselje, ki ga zlasti nedolžni otročiči s pirhi imajo. Velikonočni praznik se v cerkvi vso osmino obhaja v znamnje vednega veselja nad Jezusovim vstajenjem; za¬ povedan praznik je pri nas dandanešnji pa le še pondeljek. V vod sv. meše: „Vstal sem, in sem pri tebi, aleluja! Ti si svojo roko nad mene stegnil, aleluja! Ču- dovitna je za me tvoja vednost, aleluja, aleluja!“ »Gospod! preiskuješ me, in me poznaš; ti poznaš mojo se jo in moje vstajenje.“ (ps. 138.) Cerkvena molitev. O Bog! ki si da- ttesnji dan po svojem Edinorojenem smert premagal nam vrata vednosti odklenil, pomagaj, da svete obljube, ki jih v nas zbujaš, s Tvojo gnado do- polnujemo; po istem Gospodu našem. Berilo iz I. lista sv. Pavla apost. do Korinčanov 5, 7—8. Bratje! postergajte stari kvas, da hote novo testo, 344 kakor ste opresni. Zakaj naše velikonočno jagnje Kristus je darovano. Obhajajmo tedaj veliko noč, ne v starem kvasu, tudi ne v kvasu hudobije in malopridnosti, ampak i opresnih kruhih čistosti in resnice. Razlaga. Preden so Judje zaklali velikonočno jagnje, morali so iz hiše spraviti ves kvas, da so imeli čisto opresen kruh za velikonočne pojedine. Na to šego Mojzesove postave meri sv. apostelj, ko pravi: »Po- stergajte stari kvas.* — Naše pravo velikonočno Jagnje je Jezus Kristus, ker se je na Njem vse dopolnilo, kar se je godilo z judovskim velikonočnim jagnjetom. Zato gre tudi nam postergati stari kvas; to je, vse svoje storjene grehe moramo resnično obžalovati, zgrevano se jih spovedati in jih potem popustiti, da bomo vredno zavžili velikonočno Jagnje, Jezusa Kristusa, v svetem obhajilu. Reci danes in to celo osmino večkrat s cerkvijo: »Aleluja! Slavite Gospoda, ker je dober, in vekom*! terpi njegova milost, aleluja! To je dan, ki ga je Bo? naredil, radujmo se in veselimo se v njem, aleluja! Nas* velikonočno jagnje je Kristus, ki je bil za nas darovan, aleluja!* Evangelje sv. Marka 16, 1—7. Tisti čas so Marija Magdalena in Marija Jf' kobova, in Salome kupile dišav, da bi prišlo P 1 Jezusa mazilile. In pervi dan po saboti so p rls£! celo zgodaj k grobu, ko je solnce izhajalo. l n s ! rekle med seboj: Kdo nam bo odvalil kamen 0 dur groba? In so se ozerle, ter so videle kafffj že odvaljen; bil je namreč silno velik. In so s , v grob, in so videle mladenča sedečega na desn 1 ' ogernjenega z belim oblačilom, in so osterm e6 ' On pa jim reče: Nikar se ne ustrašite! J e f jS a iščete Nazarenskega križanega; vstal je in m £ 345 tukaj! Glejte kraj, kamor so ga bili položili. Poj¬ dite pa, povejte njegovim učencem, in Petru, da gre pred vami v Galilejo; tam ga bote videle, kakor vam je rekel. Zakaj so svete žene kupile dišav, da bi Jezusovo truplo mazilile ? Pri Judih je bila navada merliče maziliti. Ker pa žene tega niso mogle storiti pred Jezusovim pogrebom zavoljo dne pripravljanja ali velike sabote, so precej po saboti za rano kupile dišav in so ž njimi hitele k grobu, da bi še mertvemu Jezusu skazale svojo ljubezen. Torej iz ljubezni do Kristusa so žene to storile, uči nas sv. Gregor. Učimo se od njih, da naj naša ljubezen do Boga ne bo mlačna in lena; brez odlašanja storimo, kar Bogu dopada! Zli je Bogu dopadla pobožnost teh treh svetih žen? Gotovo je dopadla Bogu. Zakaj, ko se pogovarjajo, kdo nam bo kamen odvalil, bil je že odvaljen, in angelj jih je po¬ tolažil in jim povedal, daje Kristus vstal. — Dela keršanskega usmiljenja so Bogu vselej všeč; karkoli storimo ubogim, nam bo Kristus povernil ravno tako, kakor da bi bili storili Njemu samemu. (Mat. 25, 40). Zakaj je angelj poslal žene k Jezusovim učencem in posebno k Petru? Ker so bili učenci silno žalostni in pobiti zavoljo Je- ZUsove smerti in ker so bili poklicani vsemu svetu ozna- novat, da je Kristus od smerti vstal. Peter pa je bil po- avar aposteljnov, in ker je bil trikrat Kristusa zatajil, je 1 silno žalosten in malodušen; zato je bilo treba njega na jpred potolažiti. H čemu nas spodbuda Kristusovo vstajenje? 2 . Kristusovo vstajenje nam je močen opomin, naj tudi mi njim p° duhu vstanemo in za naprej novo življenje živimo. ložn* 1 'M .Opustimo vsak greh, ogibajmo se grešnih pri- in { (° S,: ’. zn ®ki m ° ge slabih navad, krotimo hudo poželjenje, ^ponašajmo dobra dela, da si ž njimi služimo nebesa! Zdikljej. Veselim se, o moj Jezus! da si °pet zmagovalno iz groba vstal. Po tej zmagi, s 346 ktero si prevladal smert, hudiča in pekel, dodel tudi nam moč, da bomo mogli vkrotiti hudo naj nenje, hoditi v novem življenji, in da v nobeda smertni greh več ne pademo. Amen. Djanski nauk. Jezus Kristus je s svojo smertjo na križi in s svojin vstajenjem Božji pravici popolnoma zadostoval in ves človešii rod odrešil; (Rimlj. 6, 4.) vendar bi bilo krivo, če bi misli da nam ni več treba se pokoriti, delati in vojskovati se s zveličanje. Tudi Izraelci so morali še dolgo potem, ko so Bj po Mojzesu rešeni iz Egiptovske sužnosti, vojskovati se zm» goterimi sovražniki, preden so prišli v obljubljeno deželo« jo posedli. Kristus nas je sicer tudi rešil iz hudičeve sužnosti, p za obljubljeno deželo se moramo vojskovati, dokler živi® 1 ' Naši sovražniki so svet, hudič in meso; naša pomoč J* F v gnadi Božji. Krono prejme le ta, ki se po postavi in sew vojskuje. (II. Tim. 2, 5.) Le s tem. da se tudi sami trudi® in z gnado Božjo delamo, kolikor premoremo, se vdeleži®- Kristusovega zasluženja in zadostenja. To storimo, ce z ves , za Jezusom hodimo, njegove čednosti posnemamo, pobožno>• goreče svete zakramente prejemamo, voljno prenašamo K? Ijenje in nadloge in spokorno živimo. . Pobožni Angelj Silesij nam v nemški pesmici prelep nauk: Da je Božji Sin nedolžno jagnje bil, pomaga nič, moj kristjan ! če ne postaneš ti sam jagnje Iw| In križ na Golgati te ne bo rešil, če si ga s3 ® ; j v svoje serce ne zasadiš. In Kristusova smert ti ne na¬ preden ti sam ne umerješ za Njega v Njem. Velikonočni pondeljek. Vvod danešnje sv. meše je iz drugih Mojzeso 13. pogl. Kakor je Josua Izraelsko ljudstvo peljal v ljubljeno deželo, tako nas Kristus pelje v nebesa, 1 nam je odperl s svojo smertjo in s svojim vstajenje® 1, ^ ’ Gospod je vas peljal v deželo, po kteri se cedi 1,1 -i ti « in med, aleluja; da bo postava Gospodova vedno ustah, aleluja.“ (II. Mojz. 13). _ _ „Slavite Gospoda, in kličite v njegovo ime; med narodi njegova dela. 11 (ps. 104, 1.) 547 Cerkvena molitev. O Bog, ki si svetu v velikonočnem praznovanji podelil pripomočke k zveličanju; prosimo Te, oblagodaruj svoje ljud¬ stvo z nebeškimi darmi, da bo vredno doseči po¬ polno prostost in doraste v večno življenje; po Go¬ spodu . . Berilo iz djanja aposteljnov 10, 37—43. Tiste dni je Peter v sredo med ljudstvo stopil, in rekel: Možje in bratje! vi veste kaj se je zgodilo po vsej Judeji, kar se je začelo v Galileji po kerstu, kterega je oznanoval Janez, kako je Jezusa iz Nazareta Bog ma¬ zilil s svetim Duhom in z močjo, kteri je okoli hodil, delil dobrote in ozdravljal vse od hudiča nadlegovane, ker je bil Bog ž njim. In mi smo priče vsega, kar je storil v judovski deželi in v Jeruzalemu, kterega so na les obesili in umorili. Tega je Bog obudil tretji dan, in ga dal videti, ne vsemu ljudstvu, ampak od Boga pred iz¬ voljenim pričam; nam, kteri smo ž njim jedli in pili, potem ko je bil od mertvih vstal. In nam je ukazal ljudstvu oznanovati in pričevati, da je on tisti, kterega je Bog postavil sodnika živih in mertvib. Temu vsi pre- r °ki pričevanje dajejo, da v njegovem imenu dobivajo odpuščanje grehov vsi, kteri vanj verujejo. Nauk in razlaga. Te besede je sv. Peter govoril v Jopi, v hiši nekega Kornelija, stotnika laške trume, tori je Petra v hišo prosil. In ta je najpred zbrano ljudstvo opomnil na vse imenitneje dogodke iz Kristusovega živ- J en ja, kteri so bili znani vsemu ljudstvu. Zadnjič pa pravi, da je Bog Jezusa, kterega so v Jeruzalemu križali n umorili, tretji dan obudil, in da so on in njegovi l °varši priče temu, ker se jim je Jezus po vstajenji 348 prikazal. Vstajenje pa se je zgodilo, da zadobijooJ puščanje grehov vsi, ki vanj verujejo. Pa vera mora li delavna, živa, ki se kaže v dobrih delih; mertva vera c zveliča. Temu priterduje sv. Pavl v listu do Timoteja (1.1,15): „Resničen nauk je in vsega sprejetja vreden, daj Jezus Kristus prišel na ta svet grešnike zveličat, il kterimi sem jaz pervi. “ — O blagi dan! o srečna ura’ Evangelje sv. Lukeža 24 , 13 — 35 . Tisti čas sta šla dva Jezusovih učencev ravne tisti dan v terg, kteri je bil šestdeset tečajev ol Jeruzalema daleč, po imenu Emavs. In ona sla med seboj govorila od vsega tistega, kar se je til* zgodilo. In prigodilo se je, ko sta se pogovarjat in izpraševala, se je tudi Jezus približal, in je $ Ž njima. Njune oči pa so bile zaderžane, da gj nista spoznala. In njima je rekel: Kakošni so a pogovori, ki jih imata grede med seboj, inf žalostna ? Eden pa, ki mu je bilo ime Kleofa, j* odgovoril, in mu rekel: Si ti sam ptujec v J 611 ' zalemu, in ne veš, kaj se je zgodilo v njem® dni? In jima je rekel: Kaj? In sta rekla: 0 Jezusa Nazarenskega, kteri je bil prerok, mogo^f v djanji in besedi, pred Bogom in vsem ljudstvo®: in kako so ga izdali naši veliki duhovni in obb s j . niki v obsojenje k smerti, in so ga križali- -! smo pa upanje imeli, da bo on Izrael odrešil: a memo vsega tega je danes že tretji dan, kar se J) to zgodilo. Pa tudi ene žene izmed nas so ® ; ostrašile, ktere so bile pred dnevom pri g r0 ,M< in niso našle njegovega telesa, ter so prišle in K* ' 1 da so tudi prikazen angeljev videle, kteri prn Y1 h j da živi. In nekaj naših je šlo k grobu, l 11 s I a ravno tako našli, kakor so žene pravile, njeg a 1- j i niso našli. In on jima je rekel: O vi nespa 11161 349 in kes nega serca, verovati vse, kar so govorili preroki! Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to terpel, in tako v svojo čast šel? In začel je od Mojzesa in vseb prerokov, in jima je razlagal, kar je bilo od njega v vseb pismih. In so se približali tergu, kamor so šli, in on se je delal, kakor da bi hotel dalje iti. In sta ga silila, rekoč: Ostani z nama, ker se mrači, in se je dan že nagnil. In je šel noter ž njima. In zgodilo se je, ko je ž njima pri mizi bil, je vzel kruh, in ga je posvetil in zlomil, in jima podal. In odperle so se jima oči. In sta rekla med seboj: Ali ni bilo najno serce goreče v nama, ko je po poti govoril, in nama pisma razkladal? In sta vstala tisto uro, in se ver¬ jela v Jeruzalem; in sta našla zbrane enajstere in tisto, ki so bili ž njimi, kteri so rekli: Gospod je res vstal, in se je prikazal Simonu! In ona sta pravila, kaj se je bilo na potu zgodilo in kako sta ga spoznala v lomljenji kruha. Zakaj se je Jezus tema dvema učencema pridružil? I Ker sta o Jezusu se pomenkovala. Kjer se pa ne¬ podobno pogovarjajo, tje Boga ni blizo, ker Bog nesramne pogovore sovraži, kakor golobi smrad in bčele dim. Zakaj se Jezus jima prikaže kakor ptujec? ^ v ' jbegor pravi, da se je Kristus tema dvema učen- 8 -P?azal v tisti podobi, ki je bila lastnosti njunih ^ C , n ^h°lj primerna. Dvomila sta še nad Kristusom, nista I jo’ t , 0l ; Se zc ^’ verovala, da je tudi Bog, dasiravno jim ga j° Ve °krat povedal in neovergljivo dokazal; imela sta 3 Ker st ^ P rero ^ a sta dvomila, da je cd smerti vstal. ogjjjj 8 '! ^. a doslej gledala le s telesnimi očmi, ne pa z dušnimi torej’ ° 'y’ jt ei ' n bta še verovala v njegovo Božjo natoro, za- I Je njim , e ičar ni razodel njunima dušama, temuč kazal se r avna ,, a e P° zunanjosti, le njunim telesnim očem. — Tako 8 P f šobim • nava 'd no s človekom; On mu deli milosti po njegovi I ln zvestJ *' v^ a k 0I 'šna je naša vera, naše upanje, naša ljubezen 0 a do njega, takošno je naše spoznanje od Njega, ta- 350 košne so milosti, ki jih od Njega prejemamo in dobrote,if jih nam skazuje. Ali ni Kristus prostovoljno terpel, da pravi: bilo potrebno, da je Kristus to terpel?“ Kristus se je sam prostovoljno v smert dal; tako na , 4 ~ _x ^ *__ _• 1 _ • _ 1, » JlR pričuje sveto pismo: ^Darovan je, ker je sam hoteli (Izaija 53, 7.). Ker je pa po prerokih naznanjal, da M prostovoljno za nas terpeti, moral je tudi terpeti, da sej dopolnilo vse, kar je bilo po prerokih prerokovano. S svoj« prostovoljnim terpljenjem pa je nas učil, da bomo tudir; le po terpljenji v nebesa prišli. Kako je Kristus tema dvema učencema sveto pismo radaf f Prej ko ne jima je Jezus razlagal, da je že davitj besedah in podobah bilo napovedano vse, kar je moral j peti, in tudi njegova smert; n. pr. Jožef od svojih brij prodan, in njegova kervava suknja, ktero so očetu kazali, ste bili predpodobi Jezusa, kije bil prodan srebernikov in po bičanji ves s kervjo polit. *__.‘Tir. ••• • . • i , i -t m Oven, & je na gori Moriji z rogmi v ternje zapletel, bil je prt Jezusovega kronanja s ternjem; Izak, ki je sam nesei za altar, na kterem bi imel biti darovan, bil j e Pjjjjl Jezusa, ki je tudi sam nesel svoj križ na goro Kan 8 ' Noe odgernjen in od lastnih sinov zasmehovan je k** Odrešenika, kterega so pred križanjem do nagega s * e .1 zasramovali. Bronasta kača, ktero je dal Mojzes v P u na visoki steber postaviti, bila je predpodoba J ezuS J križanja. Tudi klavni darovi stare zaveze, posebno P likonočno jagnje so bili njegova podoba, ker je bil tudi na križi umorjen, kosti mu pa niso polomili, kakor ve.* J nemu jagnjetu niso smeli zlomiti nobene kosti. Tudi J 011 ^. rok, ki je bil tri dni v ribjem trebuhu in tretji dan^jj suho veržen, bil je predpodoba Odrešenika, ki je bil th v grobu in je tretji dan od smerti vstal. Kazal je očitno^ sta David in Izaija njegovo terpljenje preroke'’ bi djal popisala. Zakaj se je Kristus delal, kakor da bi hotel daU J ®. v - r j!' ( f or P I- avi, da je Jezus učenca skušal, ali £| • • l b, ca ljubita, ker ga še nista za Boga spoznala •5 ;lf ppložnost dal usmiljeno delo storiti. Zakaj r je ze o všeč, če kdo tujca pod streho vzame m a 351 streže. Tako sta Abraham in Lot angelje sprejela v podobi popotnikov; svetniki nove zaveze so pa Jezusu samemu postregli. Zakaj sta ga učenca spoznala pri lomljenji kruha? Ker jima je, kakor menijo cerkveni očetje, tukaj svoje presveto Telo ravno tako podelil, kakor aposteljnom pri zadnji večerji, kar sta menda slišala iz njihovih ust. To je moč in nasledek presvetega Rešnjega telesa, da človeku odpera dušne oči, in ga razsvetljuje, da spoznava Jezusa in se povzdiga do Božjih in nebeških reči. Kaj naj se še posebno učimo iz tega evangelja? Učimo se, da moramo tudi mi o velikonočnem času Jezusa Kristusa prejeti v najsvetejšem zakramentu. Prosimo ga, naj pri nas ostane, ker se nam bolj in bolj bliža večer našega življenja. Z dih lj e j. Ostani pri nas, o Gospod Jezus Kristus! z močjo in delovanjem svojega svetega zakramenta, zakaj glej! bliža se nam vedno bolj večer našega življenja — smert; naj bi se mi, ki smo po nespameti in omahljivosti podobni učencema v Emavs gredočema, po zavžitji Tvojega presvetega Telesa v veri okrepčali, v upanji poterdili in po ljubezni s Teboj tako se sklenili, da nas nič več ud Tebe ne loči. Amen. Velikonočni torek. Še danes hvali cerkev Boga za odrešenje, kajti vvod 8 |. meše se glasi: Napajal jih je z vodo zveličavne modrosti, aleluja; na nje se bo opiral, in ne bo omahoval, aleluja; povišal jih bo na veke, aleluja, aleluja. “ (Sirahove bukve 15.3,4) »Slavite Gospoda in kličite v njegovo ime; oznanujte toed narodi njegova dela.‘ ! (ps. 104, 1.) E er k vena molitev. O Bog, ki svojo eerkev vedno množiš z novim zarodom, dodeli s ''Ojim služabnikom, da to skrivnost, ktero so po ' 0, i prejeli, v življenji deržijo; po Gospodu. 352 Berilo iz djanja aposteljnov 13, 26—33. Tiste dni je Pavl vstal in z roko mignil, da »j molčč in je rekel: Možje, bratje, sinovi Abrahamove?] rodu, in kteri se med vami Boga boje! vam je besedi tega zveličanja poslana. Zakaj v Jeruzalemu prebiva¬ joči in njih poglavarji, ki niso Jezusa spoznali, ne be¬ sedi prerokov, ktere se vsako saboto ber6, so (jih) z ob-j sojenjem dopolnili; in akoravno nič smerti vrednega nad njim niso našli, so Pilata prosili, da bi ga umorili. I« kadar so vse dopolnili, kar je bilo od njega pisano, »I ga sneli z lesa, in ga položili v grob. Bog pa g a 1*1 tretji dan obudil od mertvih, in videli so ga skozi r dni ti, kteri so bili prišli ž njim vred iz Galileje v d c ' ruzalem in ti so zdaj njegove priče pred ljudstvom. mi vam oznanujemo tisto obljubo, ktera je bila n® 1 očetom storjena, ker to je Bog nam, njih otrokom, ^ polnil, ki je obudil Jezusa Kristusa Gospoda našega- Zakaj govore aposteljni skorej v vseh svojih pridig ^ I Kristusovega vstajenja ? Ker je vstajenje Kristusovo najbolj imenitna reS |K| in je podlaga naši veri, steber našemu upanju, zato p 1 ■ sv. Pavl: „Ako Kristus ni vstal, je prazna naša vera), A ste namreč v svojih grehih. 41 (I. Kor. 15, 17). Zahaja Kristus ni vstal, tudi smerti ni premagal in greha ni zb' , zaradi kterega je prišla smert na svet. če Kristus m j VS« m Ji ul ni bil Božji Sin in naša vera bi bila zgolj človeška, Kristus ni vstal, ne bi mogli pričakovati tega, kar s ® gt j]i grehu zgubili, namreč da smo opravičeni in da bom° ^ k večnemu življenju. Zato je Kristus dopustil, da so apC'®^. in učenci tako dolgo dvomili o njegovem vstajenji, ^ se jim ni večkrat prikazal in so se o tem prepričali z l* S j. j, očmi. Zdaj se ne more reči, da so bili prelahkovetni a so se dali ogoljfati. 353 Evangelje sv. Lukeža 24, 36—47. Tisti čas je Jezus v sredi med svojimi učenci stal, in jim rekel: Mir vam bodi! Jaz sem, ne bojte se! Prestrašili so se pa in zbali, in so me¬ nili, da duba vidijo. In jim je rekel: Kaj ste pre¬ strašeni in take misli obhajajo vaša serca? Poglejte moje roke in noge, da sem jaz sam; potipajte in poglejte, saj duh nema mesa in kosti, kakor vidite, da jaz imam. In ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa še niso verovali od veselja, in so se čudili, je rekel: Imate kaj jesti tukaj? Oni pa so mu ponudili kos pečene ribe in sat medu. In je vpričo njih jedel, ter vzel ostanke, in jim dal. In jim je rekel: To so besede, ktere sem vam govoril, ko sem še pri vas bil, da mora vse dopolnjeno biti, kar je pisano od mene v po¬ stavi Mojzesovi, in v prerokih in psalmih. Tedaj J lm je odperl um, da so razumeli pisma. In jim je rekel: Tako je pisano, in tako je bilo treba Kristusu terpeti, in tretji dan vstati od mertvih; m oznanovati v njegovem imenu pokoro in od¬ puščanje grehov med vsemi narodi. ZaTcaj reče Jezus aposteljnom: „Mir vam bodi“? 1 e besede niso bde le navadno pozdravilo, temuč na¬ znanjale so, da je Jezus spravo in mir prinesel med Bogom p stvarmi; aposteljnom pa je voščil mir, ker je mir največi j agodar Božji. Zato je s temi besedami pred svojim terp- jenjem slovo vzel od aposteljnov, in po vstajenji jih spet ž U‘> u pozdravil. — Mir pa le tam prebiva, kjer je poniž- j pri V - ( .° ma T 1° nau ku častitljivega Tomaža Kempčana, ki [1 n ' U1 dolgo v miru živel, ako si ne prizadevaš, ,i ’ 1 khi. 1 ^. Kjer je ponižnost, ondi je edinost in tudi jf [ ra j ’ agor hiši, kjer vlada sveti mir Božji, v tej hiši je t i ^ na ..^u. V bukvah Pregovorov beremo: „Boljši je js| n> Q Uz, l e J v miru, kakor klavni darovi s prepirom .“ r. 6 v. 17, 1,) Slov. Goffine. 23 354 Zakaj je Jezus svojih pet ran učencem pokazal ? Da bi jih do dobrega prepričal o svojem vstajenji i jih poterdil v veri. Zato se je dal od njih potipati in ž njimi jedel in še druga opravila opravljal. Tako moramo tudi mi v djanji pokazati, da smo rs vstali iz duševnega groba svojih pregreh, in zopet živimi ljubimo Boga in bližnjega, varujmo se greha in grešnih p ložnost, dopernašajmo dobra dela! Zakaj je Kristus tudi po vstajenji ohranil svete rane f svojem telesi? Gotovo je imel Jezus za to več vzrokov. Ne bomo 8 motili, če rečemo, da je Jezus to storil 1. v svojo čast n poveličanje, 2. da bi svoje aposteljne in nas poterdil v j'- v njegovo vstajenje, ker je vstal z i’avno tistimi ranami,* so mu jih sovražniki zadali; 3. da bi nam vedno pričet* njegovo ljubezen do nas, in nas opominjevale k ljubezni 1 . Njega; 4. v tolažbo in brambo vsem, ki so v skušnja® in stiskah, naj bi v Jezusovih ranah zavetja in pot¬ iskali; 5. v strah nesporkorjenim, kterim bo pri 80 . svoje rane pokazal in jim očital njihovo nehvaležnost, ‘ je tudi za nje te rane prejel. Živimo pobožno, da se teh ran ne bomo enkrat usti' šili, ampak veselili! Z d i h 1 j e j. Dodeli, o najdobrotljivimi J ezus! - Tvoja nardrajša kri, ki je tekla iz Tvojih p eter ‘" ran, za me in za V3e grešnike ne bo zastonj p re ^ Verske resnice o svetem pismu, ustnem in da je katoliška cerkev v uku nezmotljiva- „ Operi jim je um, da so razumeli pisma." (Luk. 24, 25.) Kaj je sveto pismo? Sveto pismo so tiste bukve, ki so jih sveti mOŽJ e svetljenjem in navdihnjenjem sv. Duha pisali in 0< *.. sv. mati katoliška cerkev priča ali terdi, da so jih ta T wi svetljeni ali navdihnjeni možje pisali. — V teh b najdemo mnogo mnogo tega, kar je Bog od začetka o raznih časih in priložnostih ljudem razodeval in sV ' 355 ki so te bukve spisovali, pri tem niso se ravnali po lastni volji in razumnosti, temuč pisali so le razsvetljeni in na¬ vdihnjeni po sv. Duhu. Sveto pismo delimo v bukve stare in v bukve nove zaveze. Bukve stare zaveze nam pripovedujejo od stvar¬ jenja sveta, od očakov, zgodbe izraelskega ljudstva do roj- stva Kristusovega; tudi psalme in prerokbe. Bukve nove zaveze obsegajo: evangelje, apostoljsko djanje, apostolske liste in skrivno razodenje. Ali najdemo v svetem pismu vse, kar je Bog razodeval? Nikakor ne! — Že sv. pismo omenja, da se je več svetih 'bukev pogubilo; na pr.: bukve Gospodovih vojsk (IV. Mojz. 21, 14.), bukve pravičnih (Jos. 10, 13.), prerokbe več prerokov (II. Kron. 33, 19.), en list sv. Pavla do Ko- rinčanov (I. Kor. 5, 9.). S temi bukvami se je gotovo ne¬ koliko razodetih resnic pogubilo, ki se v drugih bukvah ne najdejo. Tako spričuje samo sveto pismo, da v njem niso vsa razodenja Božja; ravno to povzamemo še iz sv. pisma nove zaveze na več mestih. Tako pravi sv. Pavl (I. Kor. 11, 34.): potem ko je zapovedal, kar je bilo potrebno zastran svetega obhajila, da bo vse drugo sam naročil, kadar bo prišel v Korint. Nikjer pa ne najdemo zapisano, kaj je naročil. V listih do Tesaloničanov (II. Tes. 2, t4.) in do Timoteja (I. Tim. 6, 20.), govori od ustnih zročil in govorov, kj jih je imel, in od podučnih besed, ktere je pridigal, kte- 'ih pa ne najdemo nikjer zapisanih. Ravno ta apostelj piše do Timoteja te pomenljive besede: „Kar si slišal od mene po veliko pričah, to zroči zvestim ljudem, kteri bodo pri¬ pravni tudi druge učiti 11 (II. Tim. 2, 2.); kje pa so zapisani ti zročeni nauki aposteljnovi, se ne ve. Sv. apostelj Janez na konci svojega evangelja sani spo¬ znava, daje še veliko drugega, kar je Jezus storil in da on ni vsega zapisal (Jan. 21, 25.); tudi sv. Luka pravi, ( *a je Jezus po svojem vstajenji s svojimi učenci govoril °d Božjega kraljestva (Ap. dj. 1, 3.); a kaj je govoril, tega 111 zapisal. Tedaj ti imenitni nauki, ki jih je Jezus svojim aposteljnom dajai po svojem vstajenji, večidel manjkajo v tem pismu; torej se ne more reči, da bi bila v svetem Penili vsa beseda Božja, ali da zodenja Božja. so v njem zapisana vsa ra- 23 * 356 Jezus ni ukazal aposteljnom: „Idite in spisujte nauke, u ampak rekel je: „Idite in učite. £i Evangelje seji" oznanovalo že v treh delih sveta, in je že lepi sad rodilo, preden so bile pisane perve bukve. (Rim. 10, 18.) Kos aposteljni in evangelisti jeli spisovati svete bukve, niso imel namena spisovati vse nauke Jezusove, ampak spisali soji o priložnostih, ko so vstajali krivoverci, ali če se kteri nauk ni prav zastopil. Po vsem tem je razvidno, dar svetem pismu ne smemo iskati celega razodenja Božjega, ali vseh naukov in dejanj našega Odrešenika Jezusa Kristusa. Kje pa se nahajajo tisti nauki Jezusovi, ki niso vsi pismu ? Tisti nauki in tiste verske in djanske resnice, kteri aposteljni niso zapisali, niso se zgubili, temuč so se ohra¬ nili po ustnem zročilu. Ustno zročilo so pa tisti » nki, ki so jih aposteljni ali iz ust Jezusa samega slišali at pa po navdahnjenji in razsvetljenji sv. Duha oznanovali, P* jih niso v svetem pismu zapisali. Nasledniki aposteljij' so resnice, ktere so slišali od aposteljnov, učili druge; E tako so se od ust do ust čisto ohranile resnice, ktere * cex-kveni očetje pozneje zapisali. . Da se je tako godilo, učijo nas besede svetega P av j J ' „Kar si slišal od mene po veliko pričah, to zroči zve® 1 ® ljudem, kteri bodo pripravni tudi druge učiti.“ (II. T®, ; 2.) Ravno to nam pričujejo tudi najstarejši cerkveni Sv. Ignacij (f 107. po Kr.) opominja zvesto se deržati stolskih zročii; sveti Klement (f 101. po Kr.) pomag 8 ^. sv. Pavla pripoveda, da so ga bratje večkrat prosili >.1 spiše, kar je ustmeno slišal od naslednikov apostolsk.il 1 1, I sv. Bazilij pravi: „Verske resnice, ktere se v cerkvi 0 J so ^prišle do nas nekoliko po bukvah, ki so jih spisan ^ svete naj se f Apr steljni, nekoliko pa po svetih ustnih zročilih; s in ustna zročila so enake važnosti, in vsakteri podverže. 11 (de spir. s. c. 27.) Sv. Krizostom piše:_ steljni niso vsega spisali; mnogo so zročili brez p JL tudi to gre verovati.“ (in Tess. c. 2.) , ji Katoliška cerkev se zatorej po V3ej pravici nan ji opera v svojih verskih resnicah in djanskih naukih ta®^ sveto pismo, kakor na ustno zročilo, in se mora tudi ^ operati, ker ji je Kristus ukazal ljudstva učiti vseg a 1 > je On zapovedal in je pristavil, da bota prešla ne f zemlja, njegove besede pa ne bodo prešle. (Mat. 24; •*' 357 svetem pismu pa ne najdemo vsega, kar je Jezus učil ; kako bi torej zamogla cerkev to povelje spolnovati, če ne bi imela tega v ustnem zročilu, kar se ne nahaja v svetem pismu? Protestantje, ki terdijo, da je sveto pismo edino versko pra¬ vilo, in ustno zročilo zametujejo, so v veliki zmoti in si še sami oporekajo. Deržijo se namreč sami nekterik apostol¬ skih naredb, od kterih v svetem pismu ni sledu, n. pr. praz¬ nujejo nedeljo, kakor katoličanje; kerščujejo male otroke; učijo, da se ne sme dvakrat prejeti zakrament sv. kersta, vživajo od kervi i. t. d. Vse to se ne najde v sv. pismu, ali pa še celo nasprotne zapovedi se v njem nahajajo. Kod imajo te resnice, če ne iz ustnega zročila katoliške cerkve ! In vendar nasprotujejo ustnemu zročilu, ter ga zametujejo! — Koliko terdnejšo podlago ima nauk katoliške cerkve! Ima li v katoliški cerkvi sveto pismo, ali pa ustno zročilo več veljavnosti? V katoliškej cerkvi imata sveto pismo in ustno zročilo enako veljavnost. Ker se v obeh hrani razodenje Božje, zato sta sveto pismo in ustna zročila bila katoliški cerkvi od nekdaj enako veljavno vodilo in pravilo prave zveličavne vere. Sveti Tridentinski cerkveni zbor uči: r Vse bukve stare in nove zaveze, ker obojih začetnik je le Bog, kakor tudi ustna zročila od verskih in djanskih naukov, ki jih je ustmeno učil ali Kristus sam, ali so pa bili vdihnjeni od svetega Duha in po nepreterganem sporočenji v katoliški oerkvi hranjeni, spozna sveti zbor in jih časti z enako po¬ božnostjo in spoštovanjem .... Kdor pa ne spozna teh bukev in radovoljno zaničuje omenjena zročila, bodi izobčen. 14 (■ ess. 4. de script. can.) ■AH je res, kar terdijo nasprotniki naše cerkve, da ustno zročilo uči tudi nauke, ki so zgolj človeški, od papeža izmišljeni ? , res, ampak gerdo obrekovanje; zakaj katoliški ,j.' vV1 j e bilo vselej le to ustno zročilo, kar so aposteljni 1 Sai .'. 1 * 0( I Jezusa slišali ali po navdihnenji svetega Duha zrfor ne za prsali, temuč ustmeno svojim naslednikom J,!, 1, ( * Qa se vedno derži pravila: „Le to je pravo ustno krist* 0 ’ se -i e vse l e j > povsod in od vseh pravovernih Ali ni sveto pismo tako jasno, da ga zamore vsak razumeti ? Ne ; zakaj bi bil sicer Jezus svojim učencem pisma raz- iagal, kakor nam pove danešnje evangelje ? Sveta cerkei ne prepoveduje svojim vernim sveto pismo brati, pa želeli je vselej, naj se verni poslužujejo le takih svetili pisen kterih prestava in razlaga je pc terjena od svete cerkve. Kajti vsak človek ne more svetega pisma razumeti, in g« ne sme po svoji volji razlagati. Da je sveto pismo težki razumljivo, omenja že sveti apostelj Peter glede listov sv. Pavla ,11. Pet. 3, 16.), in v svojem listu do kristjanov v Aziji piše: „To najprej vedite, da se nobeno prerokovanji (svetega) pisma ne sme po lastni volji razlagati.“ (II. P® 1, 20.) Komornik kraljice Kandace je na vprašanje ® kona Filipa: „Meniš li, da razumeš, kar bereš (v preroku Izaiji) ?“ odgovoril: „Kako bi mogel, ako me kdo ne p™' uči?« (Dj. ap. 8, 30. 31.) Ako bi bilo sveto pismo vsakemu človeku razumljiv’ ne bi bilo med krivoverci toliko prepirov zastran vere, 1 * tudi ne toliko raznih ver. Vsi se na sveto pismo naslaflj a f in s svetim pismom v roči eden drugega preklinjevajc) j* obsojevajo. Sveto pismo je bilo od svetega Duha vi v njeno svetim možem in zato ga zamore samo sveti Dalij pa tisti, kterim je sveti Duh obljubljen in zares dan, P r * razumeti in razlagati. Sveti Duh pa ni obljubljen vsake®' človeku v ta namen, da bo razumel in razlagal sveto p 16 ,® kakor to spričuje sveti Pavl (I. Kor. 12, 8—10.) ( . vsak v stanu sveto pismo v izvirnem jeziku brati 111 soditi, ali je prevod zvest ali pa spačen, ali je od ,■ tistih pisateljev, kteri so ga pisali, ali hrani v resnici n besedo, ali ne itd. .ji Iz vsega tega je očitno, daje Bog, ki hoče, Dil J ( vsi ljudje resnico spoznali in se zveličali (I. Tim. 2, rečeh, ki zadevajo našo vero in djanja, razun svetega p 1 ^ še drugi temelj postavil, na kterega se smejo vsi bi e * 1 ^ varnosti zanašati in operati, ki želijo pravega spozna 11 ! 1 resnice. Kteri je ta temelj? Ta temelj je nezmotljivost učeče cerkve katolišk 6. Kdo je nezmotljiv v učeči cerkvi katoliški? j 9 W' 1. Papež zedinjen s škofi katoliške cerkve. 359 sami, kadar „ex cathedra 44 govorijo, to se reče, kadar oprav¬ ljajo svojo najvišo apostoljsko dolžnost in delajo ali dolo¬ čujejo po svoji popolnoma oblasti ko Pastir in Učenik vseh kristjanov. Nezmotljivi so pa le v določevanji in oznano- vanji Božjega razodenja in kar je s tem sklenjenega, to je, le v takih naukih, ki zadevajo vero in djanske nauke, za vso cerkev veljavne, torej nezmotljivost ne obsega čisto svetnih zgodb in vednost, ne zgolj človeških djanj, ker to ni od Boga razodeto. Kadar papež na ta način določujejo v verskih prepirih, kaj je verska resnica ter zavračajo nasprotne zmote, ne učijo nikdar kake nove vere, temuč tudi papež se morejo v verskih določbah deržati Božjega razodenja, ki je shran¬ jeno v svetem pismu in v cerkvenem zročilu ter od tega ne smejo nič odvzeti in nič pridjati. Katoliška cerkev nikdar ni učila in ne uči kaj druzega, kakor Kristus in njegovi aposteljni, in kar ji je bilo zročeno, da zvesto ohrani m oznanuje; ta nauk je verno hranila skozi vsa stoletja »kot steber in terdnost resnice !< (1. Tim. 3. 15,), kakor jo imenuje sv. apostelj. Kdo nam je porok, da je nezmotljiva učeča cerkev ka¬ toliška ., a) kadar škofje združeni s svojim poglavarjem, rimskim papežem sodijo in učijo o Božjem razodenji? Porok nam je Kristus sam, ki je to obljubo slovesno dal svoji cerkvi; a) „da bo On ž njo do konca sveta 44 (Mat. 28, 20.) b), „da bo Duh resnice pri nji ostal vekomaj 44 (Joan. 14. 16, 17.) in c) .,da je vrata peklenska ne bodo zmagala.“_ (Mat. 16, 18.) , *4 e ^ bilo mogoče, da bi se mogla zmotiti učeča cerkev, na bi v zmoti tudi poslušajoča cerkev, ker mora ta verovati, . ai j una uči; to bi pa bilo nasproti obljubi Kristusovi, ki jo je dal svoji cerkvi, da je ne bo zmagal niti duh laži, niti pekel. J 5 Kdo nas pa zagotovijo,, da je nezmotljiva ličeča cerkev atoliška, h) kadar papež sami v verskih zadevah določujejo ? p ( . /M’M Kristus sam, ki je a) svetemu Petru djal: „Ti si (M ^ 1 ijjkaU) > in na to skalo bom zidal s^ojo cerkev 4 ' OčV t j n . »peklenska vrata je ne bodo premagala. 44 sice n0 ' ■ US r 1 ’ 1 i zre< 5 e 1- da hoče svojo cerkev zidati, in 1 S>0 J° edino, Božjo, neminljivo cerkev; 2. to cerkev 360 hoče postaviti na Simona Petra ko terdno podlago, :_• _ i i- v i • ° i zato imenuje Petra skalo, in mu ključe obljubi; te na Peta zidane cerkve nobena moč, tudi peklenska vrata ne bodo premagala, ker je zidana na Petra, skalo. Tedaj je Peter | temelj Kristusove cerkve in sicer močen, nepremakljiv temelj. Kakor se skala ne maja, naj viharji ali valovi še tako silno v njo butajo, tako se tudi Petrova vera nikdar ni dala zmajati ne od nevernikov, ne od krivovercev. Kar je bil) Petru rečeno, veljalo je vsem njegovim pravim naslednikom,-, rimskim papežem, ker Kristus svoje cerkve ni vstanovil le j, za dni svetega Petra, temuč za vse čase, da se vsi ljudje po nji zveličajo. Da pa more cerkev večno stati, mora stati tudi skala, na ktero je zidana. b) Petru storjeno obljubo je Jezus ponovil po svojem , vstajenji, ko se je več učencem prikazal pri genezareškem jezeru. Trikrat vpraša Petra, ali ga ljubi? trikrat Peter ■ zagotavlja, da ga ljubi več, ko drugi. In Jezus mu reče; | „Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce.“ (Joan. 21, 15—L'I V so čedo mu izroči, mlade in stare, podložne in predpo¬ stavljene z vsemi pravicami in dolžnostmi, ktere so st" skerbjo sklenjene, ktere ima pastir do svoje čede. — pomeni beseda: Pasi ? Gotovo to: Spolnuj službo pastil]*; vodi čedo na dobro duhovno pašo, ne na strupeno pašo l* a in zmote, ampak na tečno in zdravo sv. resnice, Božje bese® Veli mu pasti jagnjeta in ovce, tedaj vso čedo, škofe i* verne ima Peter v Božji resnici podučevati in jih p n0t | i varovati. Prav lepo govori sv. Leon: „Edeu se izvoli; B *j I je nad vse druge, da, čeravno je več pastirjev, vendar Vs Peter vodi t. j. pase.“ c) Da bi ne mogel nihče reči: Kristus je le v po® •> • - ° .- •- Jezus govoril, imamo še druge bolj določne besede, ktere je govoril pri zadnji večerji. Ko je vsem napovedal bridko® 1 ^,. neyarn0 ? t b oberne se zopet posebej do Petra ter ma f e „Simon, Simon! glej, satan vas je hotel imeti, da bi'f s ' 1 ’ ’ - - ■■ presejal, kakor pšenico. Jaz pa sem zate prosil, da n e op +v™-„-- t? i i tv i i ■ i _:i potei'H m prednost, ktero Jezus kot Božji Sin prosi Petru in tvoja vera; in ti, kadar se boš nekdaj spreobernil, p° svoje brate.“ (Luk. 22, 31—32.) To “je"pa neka _pos e!# nj’egovim naslednikom, naj bi ne pešala, ne majala se, Bit' njegova vera, niti vera njegovih naslednikov. ntlib® 8 * Jasno in razločno je Jezus Kristus izrekel nežni __ nlr učeče cerkve in svojega namestnika na zemlji kakoi 'j dobah, tako z besedami; ni se torej čuditi, da je tu 361 toliška cerkev, zbrana v vesoljnih zborih večkrat to i'e3nico slovesno poterdila, in da so se je deržali vsi imenitneje cerkveni učeniki; tako n. pr. Kalcedonski zbor 1. 451, kjer je bilo zbranih 630 škofov; potem zbor Vienski za Kle¬ menta V. in Florenški zbor 1. 1439 v svoji zadnji seji: »Določimo, da apostoljski sedež in rimski papež ima per- vaštro čez ves svet, in da rimski papež je naslednik sv. Petra, pervaka aposteljnov ter pravi namestnik Kristusov in glava cele cerkve ter vseh kristjanov oče in učenik in mu je v sv. Petru po Gospodu našem dana popolnoma oblast pasti, vladati in voditi vesoljno cerkev.“ Tako so učili Ignacij marternik, Irenej, Avguštin in drugi. Zato je tudi zadnji vesoljni zbor Vatikanski 1. 1870 18. julija slovesno določil tako -le: „Zvesti že od začetka keršanske vere prejetemu zročilu, v slavo našega Božjega Zveličarja, v povikšanje katoliške vere in v blagor narodov s priterjenjem sv. zbora učimo in določimo za od Boga ra¬ zodeto resnico, da rimski papež , kadar govore s katedre ali prestola t. j. ko v spolnovanje svoje službe ko pastir 111 učenik vseh kristjanov po svoji najvišji apostoljski oblasti določijo versko ali nravno (djansko) resnico, ktero 'uo;a sprejeti vsa cerkev, po Božji pomoči, ktera jim je oda obljubljena v sv. Petru, so obdarjeni s tisto nezmot¬ ljivostjo, s ktero je Božji Učenik hotel obdarovati svojo c ei'kev pri določbi svojega nauka o verskih in nravskih ječčh, in da so take določbe rimskega papeža same na sebi ln no še le po priterjenji cerkvenem nespremenljive. Ko bi P a _kdo, kar Bog obvari, se prederznil temu zoper govoriti, na J bo izobčen. “ S tem pa ni rečeno, kakor da papež ne bi mogli grešiti, reba je v papežu ločiti Njih zasebo od Njihovega poklica. °| zasebnik so kakor drug človek in vsak duhoven, slabosti r vei ‘ženi, in ker imajo prosto voljo, zamorejo grešiti tako, Y>.. or vsa k drug človek. Po svojem višjem poklicu ko naj- ‘ S J 1 P as tir . in učenik vse cerkve imajo posebno pomoč od b f'"•} v prUI vse cerkve. Kadar govorijo kot zasebnik, Njih kad'' ° nema i° veče veljave, kakor besede drugega učenjaka; alV U ^ 0 ^°^ u j e j° s katedre o Božjem razodenji v verskih v sak'k V 1 -^ re ^b te< iaj so nezmotljivi in take določbe mora ; n v vat ohšk kristjan spoštljivo sprejeti in se jim z umom ln 8erce ® podvreči. " J J Kedaj pa s katedre govore, lehko zvemo, če ne drngači pa iz tega, aa po takih določbah zažugajo z cerkvenimi kazni tem, ki bi jim ugovarjali. Kako naj odgovarja katoliški kristjan krivovercem, Mm zabavljajo zoper sveto vero, sv. meso, češčenje svetnik itd. in on n etn a tiste tičenosti, da bi se s njimi mohiti prepirati ? Tedaj naj reče: Te in enake resnice verujem zato, ker jih je Bog razodel, in da je to res, verujem, ker je učeča| cerkev nezmotljiva, steber in podlaga resnice, Jezus m st Duh ji na strani stojita, jo vodita in varujeta: cerkev ® pa to verovati zapoveda. Po velikonočna doba. Perva nedelja po veliki noči ali bela nedelja. Velikonočni dobi še prištevamo 40 dni po veliki o*! v spomin, da je Jezus po svojem vstajenji še 40 dni M na svetu, preden je v nebesa šel. Povelikonočna doba P nedelj šteje, perva nedelja se imenuje „bela nedelja . _ Zakaj se perva nedelja po veliki noči imenuje „ bela nedelji 1 1 „Bela nedelja 1 * se imenuje v spomin, da so nekdaj bsb | ki so bili veliko saboto kerščeni, belo oblačilo, ktereg® j pri sv. kerstu prejeli, to nedeljo zadnjikrat nosili. D 0 " 1 . J( potem en „Agnus Dei“ ali Jagnje Božje iz voska naVJ . in od papeža žegnano, ktero so na vratu nosili, naj _ D spominjalo kerstne nedolžnosti in Jezusove krotkosti. vvod sv. meše poje cerkev: „Kakor novorojeni otrociP® z f duhovnega, neskaženega mleka, da bote rastli p° n J zveličanje.“ (I. Petr. 2, 2.) aleluja, aleluja, aleluja. ^ j 8 , „Radujte se Bogu, našemu pomočniku; ukajte Bog’ kobovemu.“ (ps. 80, 2.) t Cerkvena molitev. Dodeli, prosim°> gamogočni Bog! da se pomen velikonočnih l ,r ‘ 363 nikov, ktere smo dokončali, s Tvojo pomočjo v našem djanji in življenji ohrani; po Gospodu . . . Berilo iz 1. lista sv. Janeza aposteljna 5, 4—10. Preljubi! vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet, in to je zmaga, ktera premaga svet, naša vera. Kdo je pa, kteri premaga svet, kakor kdo veruje, da je Jezus Sin Božji? Ta je, kteri je prišel z vodo in kervjo, Jezus Kristus! ne le v vodi, ampak v vodi in kervi. In Duh, je, kteri pričuje, da je Kristus resnica. Zakaj trije so, kteri pričujejo v nebesih: Oče, Beseda, in sveti Duh; in ti trije so eno. In trije so, kteri pričujejo na zemlji: Duh, in voda, in kri; in ti trije so eno. Ako človeško pričevanje sprejmemo, je pričevanje Božje vekše; to namreč je pričevanje Božje, ktero je veči, ker je Bog pričeval od svojega Sina. Kdor veruje v Sina Božjega, ima pričevanje Božje v sebi. Nauk. Sv. apostelj Janez uči, da le tisti premaga svet, to je napuh in hudo poželjenje, kdor veruje, da je Jezus Sin Božji, kajti Jezus mu podeli potrebno pomoč in gnado, da zamore premagati svet. Potem si prizadeva tudi v tem berilu, kakor v svojem evangelji dokazati,, da je Jezus Kristus v resnici Bog, kar je tajilo več krivo¬ vercev. Janez pravi, da je prišel Kristus z vodo in kervjo, prišel je z vodo t. j. s kerstom, s kterim je bil posvečen in vpeljan v svojo Mesijevo službo; prišel je s kervjo, ktero je na križi prelil za naše odrešenje. — »Ni prišel le v vodi, ampak v vodi in kervi* t. j. njegov kerst ni kakor je bil kerst Janeza kerstnika, ki je kerščeval z vodo, temuč v kerstu od Jezusa postavljenem, je voda združena 2 njegovo presveto, za nas prelito kervjo, ter ima moč ljudi očistiti grehov in jih preroditi v večno življenje. Tako se je skazal Božjega Odrešenika. »Tudi sv. Duh spričuje, da. je Kristus resnica*, to je Odrešenik in Zveličar sveta, ker je v 364 vsej popolnosti prebival in delal v Kristusu, in po njegovi srnerti od Njega poslan v aposteljnih in vernih. Kakor tedaj na svetu trije, Duh, voda in kri pričajo, daje Kristus res Boj, in so v tem soglasni, tako pričajo tudi v nebesih trije od Božje natore Kristusove: Oče, ko ga imenuje svojega ljubega Sinaj (Mat. 3, 17.) Beseda, ali sam Božji Sin, ki je tolike čudežev delal in sv. Duh, ki je pri kerstu Jezusovem t Jordanu v telesni podobi goloba nad njega prišel; (Luk. 3,22.) jj in tudi teh treh pričevanje je enoglasno. — Ker je torej | Kristus v resnici Bog, moramo tudi v njega kot v Boga 1 verovati. In ta vera premaga, če je živa, svet, ker na uči Boga Jezusa Kristusa ljubiti čez vse, ljubiti več, kakor ta svet. Prizadevajmo se, naj bo naša vera tako terdna in živa, da bcmo premagali svet in njegove skušnjave ter večno. krono dosegli! Z d i h 1 j e j. O Gospod Jezus! okrepčaj ® e 1 < živo vero, da si Ti v resnici pravi, živi Bog, m pomagaj mi, da v duhovnem hoji zoper meso, hudiča in svet ne omagam, in se vekomaj ne pogubim' Evangelje sv. Janeza 20, 19—31. Tisti čas, ko je bil večer tistega dneva, pervegn v^tednu in so bile duri zaklenjene, kjer so bil 1 učenci zbrani zavoljo strahu pred Judi, je p ris ® Jezus in je v sredo med nje stopil, in jim rekel' Mir vam bodi! In ko je 'bil to rekel, jim je P®’ kazal roke in stran. Učenci so se tedaj obveseh 1 ’ ker so videli Gospoda. Tedaj jim je spet reke • Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, j aZ pošljem. In ko je bil to izrekel, je v nje dihur ! in jim rekel: Prejmite svetega Duha; kterim b® grehe odpustili, so jim odpuščeni; in kterim J 1 bote zaderžali, so jim zaderžani. Tomaža pa, d^? najsterih enega, kteri je imenovan Dvojčič, m y pri njih, ko je Jezus prišel. Drugi učenci te 65 so mu povedali: Gospoda smo videli. On pa jim je rekel: Ako ne vidim na njegovih rokah znamenj žebljev, in ne denem svojega persta v rane žebljev, in ne položim svoje roke v njegovo stran, ne bom 'veroval. In čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri, in Tomaž ž njimi. Jezus pride, akoravno so bile duri zaklenjene, in je stal na sredi in rekel: Mii vam bodi. Potlej reče Tomažu : vloži svoj perst semkej, in poglej moje roke; in podaj semkej svojo roko, in položi jo v mojo stran, in ne bodi neveren, ampak veren. Tomaž je odgovoril, in mu rekel: Moj Gospod, in moj Bog! Jezus mu reče: Ker si me videl, Tomaž! si veroval; blagor jim, kteriniso videli, in so verovali. Jezus je sicer še veliko druzih čudežev storil v pričo svojih učencev, kteri niso zapisani v teh bukvah. Ti pa so zapisani, da ve¬ rujete, da je Jezus Kristus, Sin Božji, in da imate verovajoči življenje v njegovem imenu. Koliko si je Jezus prizadeval s samim Tomažem, da ti ga prepričal o svojem vstajenji! Glede na to uči sv. Krizostom: „Pomisli dobroto Gospodovo, kako on tudi za¬ voljo ene duše svoje rane kaže, in le zato pride, da bi tudi le eno dušo otel.“ Zakaj pravi Jezus trikrat svojim učencem: „ Mir vam bodi “ ? Ker nam je s svojo smertjo in s svojim vstajenjem •vojni mir prinesel: mir z Bogom, mir v samem sebi in mir z bližnjim: — Mir z Bogom imamo, ako se greha ogibamo pa po storjenem grehu z Bogom se spravimo z resnično Pokoro; mir sami v sebi imamo, ako si ohranimo čisto, oobro vest; mir z bližnjim nam varuje ljubezen, ki vse pre¬ naša in vsako razžalienie odpušča. Ta trojni mir je v zve¬ čanje potreben. Zakaj je Jezus dihnil v svoje aposteljne, ko jim je oblast dal grehe odpuščati? Jezusovo dibnjenje v aposteljne je bilo pervič vidno znamnje, s ktericn je Kristus prav očitno hotel pokazati, da sveti Duh od njega izhaja, in da ga aposteljnom vdihne 366 in podeli; drugič naznanja s tem dihnjenjem moč in de¬ lovanje sv. Duha. Kakor je Bog Adama po telesu oživil, ko je vanj dihnil, tako tudi Adamove otroke, ki so smertno grešili, po sv. Duhu zopet oživlja, ker jim podeli posveča¬ jočo gnado Božjo po naslednikih aposteljnov v zakramenti i sv. pokore. Zakaj je Bog pripustil, da Tomaž pervi Kristusovi I prikazni ni veroval? Jezus je vedel, da Tomaž teh besed ni govoril iz hudega serca, temuč le ker je bil omamljen od žalostnih dogodi j tedanjih dni. Zato se ga je Jezus usmilil ter mu je do-* pustil, da je otipal rane na njegovem vstalem telesu. Sv. Gregor pravi: „ko je tisti učenec otipal rane na telesu Z«' : ličarjevem, ozdravil je za vselej v naših sercih nevarnih rano nevere. Tako nam je Tomaž po svoji nevernosti vel pripomagal k veri, kakor drugi učenci, ki so verovali. 1, Ali je imel Tomaž pravo vero, ker je Kristusa s svojim očmi videl? Tomaž je imel pravo vero; zakaj videl je na J ezllS “ ’ le človeško podobo, pa vendar izkliče: „Moj Gospod in ® # J Bog!“ torej očitno spozna, da je Kristus resnično vstal, 11 1 da je pravi Bog. Je li to prav in zaslužna, če kda reče, da noče verov^ preden z očmi vidi, kar ima verovati? Glede Božjega razodenja to ni prav, niti zaslužno; W le to je prava in zaslužna vera, da terdno za res imamo, m TJaO. »nr>A Jnl X« _____- x ’ J „ i-1 » nZrrll. L&' v duhu terdno deržijo. Kdo veruje prav in zaslužno? 1 . : e m Prav veruje, kdor neomejeno za res ima, kai J razodel, naj bo zapisano ali ne, in po tej veri tudi žit j ^ sama vera brez del ne zveliča. Zaslužno veruje, 0 ji um rad in v ponižnosti podverže razodetej resnici, ^ el f s oic* ne zapopade, in to stori zavoljo Boga, ki je večna i e ktera ne more goljfati. TJ ee ravuu ne muremu lega vuieu z — agiuje Kristus tiste, ki ne vidijo in vendar verujejoG si ecm so, ki Jezusa po mesu niso videli, in se vendar nj# 367 Od hod moremo za gotovo vedeti, da je Bog kaj razodel? Od Kristusove cerkve, ktera edina hrani zvesto in nepo¬ kvarjeno razodeto besedo Božjo v svetem pismu in ustnem zro- čilu, ker jo sv. Duh uči vso resnico, (Joan. 16, 13.) in jo Kristus vlada, ki je obljubil, da pri nji ostane do konca sveta. (Mat. 28, 20.) Ali ni mogoče vseh razodetih resnic spoznati in prave vere zadobiti samo z branjem in preiskovanjem svetega pisma ? Ni mogoče. 1. Bilo je že zgorej omenjeno, da se razo- denje Božje ne hrani samo v svetem pismu, temuč v svetem pismu in ustnem zročilu, ki sta oba katoliškemu kristjanu versko pravilo. 2. Kristus svojim aposteljnom ni ukazal pisati, kar je učil, ampak učiti, in vernim ni zapovedal brati, temuč poslušati. (Luk. 10, 16.) Temu priterduje sv. apostelj, ki pravi: „Vera tedaj je iz poslušanja." (Rim. 10, 17.) 3. Ce bi se le samo z branjem in preiskovanjem sve¬ tega pisma moglo priti do prave vere, kaj bi počeli ti, ki ne znajo brati, ne umejo starih pisem, ne morejo razlo¬ čevati, ali so bukve, ktere berejo, tudi res nepopačeno sveto pismo? 4. Cerkvene zgodbe nam pričajo, da je po neomejenem oranji in samovoljnem razlaganji svetega pisma nastalo naj¬ več krivih ver in žalostnih razporov v veri. Ravno med pro¬ testanti, ki svojo vero operajo edino na sveto pismo, je pajmanj edinosti v veri, ker sveto pismo vsak po svoje ume tu razlaga. -be v cerkvi, kteri je dal Jezus nezmotljivo učeništvo, se nam čista, nepopačena vera^Kristusova; le po nji se pride do prave vere. Koliko cerkev je postavil Jezus Kristus? Jezus Kristus je le eno cerkev postavil, zunaj ktere upati zveličanja; zatorej se tudi edino zveličavna imenuje, •ozus naravnost pravi: „Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo Sor nevernik in očitni grešnik.« (Mat. 18, 17.) Bo čem se spozna prava Jezusova cerkev? 1 da^. aV f- '^ ezus0ya cerkev se spozna po štirih z n a m n j i h; ‘ je edina, 2. sveta, 3. katoliška ali vesoljna, 4. apostoljska. 368 V čem mora biti edina? V nauku, da se namreč povsod ravno tiste verske in djanske resnice učijo in verujejo; v zakramentih, ds imajo povsod ravno toliko in ravno tiste zakramente; t svojem poglavarji, vidnem in nevidnem, t. j. da vsi udje prave cerkve spoznajo Jezusa Kristusa za svojega ne¬ vidnega, postavnega naslednika sv. Petra pa za vidnega poglavarja. Prava cerkev pa mora biti edina, ker ne more obstati kraljestvo, „ktero je zoper sebe razdeljeno.“ (Luk. 11, L) Zakaj mora prava cerkev biti svetal Prava cerkev mora biti sveta, ker je Kristus njen za- četnik bil svet in sama svetost, in je svoje zakramente po - stavil, da bi se ljudje po njih posvečevali. Nauk, kteregaj® učil, je bil ves svet in je k svetosti vodil in Jezusova volja je bila, naj bi vsi verni sveto in r živeli. Na to znamnje prave cerkve Kristusove merijo besedo sv. Pavla: ,,Kristus je svojo cerkev ljubil in sam sebe n njo dal, da bi jo posvetil, ker jo je očistil v kopelji vodez besedo življenja, da bi napravil sam sebi častito cerkev, ktera nema ne madeža, ne gerbe, ali kaj druzega taceg*,, temuč da je sveta in neomadežena.“ (Efež. 5, 25—27.) Kako da mora biti prava cerkev vesoljna ali ka\ Ker je Jezus Kristus svojo cerkev postavil za vse lj” za vse kraje in vse čase. Rekel je svojim aposteljn 0 ® ,, Pojdite po vsem svetu, in oznanujte evangelje vsi stvarj - (Mark.' 16, 15.) „Pojdite, in učite vse narode, in Keršcuj jih v imenu Očeta in Sina in' svetega Duha. Učit® L spolnovati vse, karkoli sem vam zapovedal.“ (Mat. 28, Zakaj mora prava cerkev biti apostol) skad Ker jo Kristus svojo cerkev zidal na »posteljne. y. :i stoljska pa je, če le to uči, kar so aposteljni učni, veruje, kar so aposteljni verovali, in če so njem jV ls J. s(( stirji in učeniki pravi nasledniki aposteljnov. „Vzi * ] 5 i na skalo aposteljnov in prerokov, in poglavitni _ kamen je sam Kristus Jezus.“ (Efež. 2, 20.) „Ti S1 ^ in na to skalo bom zidal svojo cerkev. “ (Mat. 16, 1 7 369 V kteri cerkvi se najdejo vsa ta znamnja, ali ktera je prava Kristusova cerkev ? Nobena druga, kakor naša, ki ji pravimo: rimsko-ka- tolška, ker ima rimskega papeža za svojega vidnega poglavarja: zakaj le ona ima vsa znamnja prave Kristusove cerkve. — Naša cerkev je edina; čeravno po vsem svetu raz¬ širjena, ima vendar le enega poglavarja, eno vero, eno daritev, ene zakramente; ona tudi vsakega, kteri noče vsega vero¬ vati, kar ona uči in verovati zapoveda, izobčuje, ali iz svoje srede odločuje. Ona je sveta; svet je njen začetnik Jezus Kristus in njen uk; sveti in posvečujoči so njeni zakramenti; svoje ude k svetosti napeljuje in so zmiraj svetniki v nji, kterih svetost Bog s čudeži poterjuje. Nobena druga ločina nema takih svetnikov. Naša cerkev je katoliška ali vesoljna. Vesoljna je glede časa, ker od apostoljskih časov do danešnjega dnč nikdar ni prejenjala in tudi ne bo; ob vseh teh časih so se od nje ločevali razkolniki in so delali ločine ali sekte. Deblo pa je vselej prej, kakor veje, ki se iz njega razraščajo in potem usušijo; tako je tudi rimsko-katoliška cerkev vselej bila in še bo. Ona ima namen in lastnost, vse ljudi vseh časov odrešenja Jezusovega vdeleževati. Vesoljna je gledč kraja, Prostora in ljudi, ker se je razširila po vsem svetu in se vedno širi, in ker v se sprejema vse narode. Vesoljna je glede uka, ker je ves Jezusov uk ohranila in ga še yedno nespremenjenega hrani. — Za tega voljo so jo katoliško imenovali še celo krivoverci vseh časov in jo še vedno ves svet tako imenuje. Ona je tudi apostoljska; njeni predstojniki, papež m škofje so pravi nasledniki aposteljnov, s kterimi so v neprenehani versti zvezani, kar lehko dokaže; ona hrani • ezuaov nauk, kakor so ga aposteljni oznanovali, in ne s p'ejema nobenega nauka, če ni že od aposteljnov. Ali se morejo zveličati ti, ki niso udje rimske katoliške cerkve ? Sveti zbor Tridentinski je slovesno izrekel, (Sess. V.) "da je le katoliška cerkev tista, brez ktere se ne more j’°gu dopasti;“ in rimski katekizem uči: „Cerkev se imenuje katoliška zato, ker morajo v njo stopiti, kteri se. hočejo zveličati, kakor so v času vesoljnega potopa vsi poginili, ki 30 kili zunaj Noetove barke.“ Slov, Goffine. 24 Cerkev torej uči in sveti cerkveni očetje priterjajo, di zveličanja ne bodo deležni le tisti neverniki in t e r do- vratni krivoverci, ki resnico vedoma tajijo in zaničujejo in z a t o n e s to p i j o v Je z u s o vo cerkev. 1 - Krivovercev katoliška cerkev ne sodi, ne pogublja, marvef. za nje moli in sodbo Gospodu prepušča, ki le sam serci pozna in ve, je li človek kriv ali nekriv, da je y zmoti; Cerkev opominja svoje verne, naj molijo in prosijo Boga« , razsvetljenje krivovercev. Ali bo Mo že zavoljo tega zveličan, da je v katoliški cerhi\ Tega cerkev nikdar ni terdila, temuč je svoje ver® vedno priganjala, naj tudi živijo po nauku, kterega učili naj vredno in radi prejemajo pripomočke k zveličanja,, ktere nam ponuja in naj zvesto spoštujejo in izpolnujejo ■. njene naredbe in naprave. Kteri se pa tega ne derže, nji® bodo veljale besede Kristusove: „Povem vam pa, daj 1 *! bo veliko od izhoda in zahoda prišlo, in bodo sedeli p® mizi z Abrahamom, in Izakom in Jakobom v nebeške® ^ kraljestvu, otroci kraljestva pa bodo pahnjeni v unanjo tem® (Mat. 8, 11—12.) Druga nedelja po veliki noči, Zavoljo radosti polnega vstajenja Kristusovega - voljo gnad, ki nam od tod izvirajo, začne cerkev danesBJ sveto mešo: „Zemlja je polna milosti Gospodove, alewj s ; Po Gospodovi besedi so nebesa vterjena, aleluja, aleluj 3, (ps. 32, 5—6.) . , „Radujte se pravični, v Gospodu; poštenim se sp 0ll " L hvalno petje.“ (ps. 32, 1.) | Cerkvena molitev. O Bog! ki si s p oDl : žanjem svojega Sina svet od padca vzdignili ^ deli svojim vernim vedne veselosti, da, ker si J rešil nesreče večne smerti, jim daš vživati veto e £ veselja; po ravno tistem Gospodu . . Berilo iz 1. lista sv. Petra aposteljna 2, 21 ' 1 Preljubi , Kristus je za nas terpel in vam je za C j in 371 zgled, da hodite po njegovih stopinjah. On ni greha storil, tudi ni bila najdena goljufija v njegovih ustih. On, ko je bil preklinjan, ni klel; ko je terpel, ni protil, temuč se nju je vdal, kteri ga je krivično sodil; on je naše grehe sam nosil v svojem telesu na lesu, da bi grehom odmerli, in pravičnosti živeli. Z njegovimi ranami ste bili ozdravljeni. Zakaj bili ste kakor zgubljene ovce; zdaj pa ste se obernili k pastirju in škofu svojih duš. Razlaga. Ljudje po svetu veliko terpijo, pa, ker so nevoljni, vse zasluženje zgubijo; malokdo se spominja na Jezusa, ki je po nedolžnem in vendar tako voljno terpel. Po nedolžnem terpeti nam pripravlja gnado pri Bogu; v tem nam je Kristus v zgled, ker je nedolžen za naše grehe umeri. Na ta prelepi zgled nam kaže pervak aposteljnov, naj bi nas poterpežljivosti učil. Jezus je najviši Pastir in škof naših duš, mi pa bodimo Njemu dobre ovčice s tem, da zvesto za Njim hodimo in da smo poterpežljivi! Z dih lj e j. O Jezus, moj Gfospodl dodeli mi guado, da Tebe, svojega dobrega pastirja posnemam, in da se ne togotim in ne preklinjam, ako me zadene kaka nadloga. Evangelje sv. Janeza 10, 11—16. Tisti čas je rekel Jezus farizejem: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za svoje ovce. Najemnik pa, in kdor ni pastir, ki niso j>vcp njegove, vidi volka priti, in popusti ovce in bež M in volk popade in razpodi ovce. Najemnik pa beži, ker je najemnik, in mu ni skerb za ovce. •Dz sem dobri pastir in poznam svoje, in moje poznajo mene; kakor pozna mene Oče, in jaz poznam Očeta, in dam svoje življenje za svoje ovce. ■n imam še druge ovce, ktere niso iz tega hleva; 24 * 372 tudi tiste moram pripeljati, in bodo moj glas po¬ slušale, in bo en hlev in en pastir. Kako je Jezus kazal, da je dober pastir ? Da bo Kristu3 dober pastir, so preroki prerokovali in ‘ Jezus sam se kaj rad imenuje dobrega pastirja. Dober pastir je, kdor daruje vse, če je treba, tudi svoje življenje, za svoje ovce. In to je storil Kristus za nas. Daroval se je za nas in je dal svoje življenje za tiste, ki ga niso popred ljubili, in mu toliko ljubezen niso mogli poverniti, umeri je celo I za svoje sovražnike; (I. Jan. 4, 10. Rim. 5, 8.) še sameji - sebe nam je v živež dal in zapustil. Po čem spoznamo, da smo izmed Jezusovih ovčic, tedaj n številu izvoljenih ? 1. Ako Jezusa za svojega dobrega pastirja spoznamo® njegov glas radi poslušamo, kadar k nam govori v pnuip 1 in keršanskih naukih, v duhovnih bukvah in pogovor® posebno če smo pokorni sveti cerkvi, po kteri nas po¬ dobo pastir, in njene zapovedi zvesto izpolnujemo. (Luk. 10, D-J - Sv. Avguštin pravi: „Tisti, ki nema cerkve za svojo niat-j' tudi Boga ne bo imel za očeta. “ 2. Ako hodimo radi i* pašo, na ktero nas vodi dobri pastir in vživamo jed A 1 ; nam je pripravil: njegovo presveto Telo v svetem obhajil 3. Ako smo po njegovem zgledu krotki in poterp® 1 ,] 1 ^ kakor ovčice in svojim sovražnikom radi odpustimo; a j vse ljudi iz serca ljubimo in si prizadevamo jih k J eZ ' pripeljati. Ktere so tiste druge ovce Kristusove ? Tiste druge ovce Kristusove, ki niso bile iz Izraelovi ovčnjaka (hleva), so verni izmed ajdov, ktere bodo nj e ? f( 51 Tl A SU pil Tli in Tintl noolndnilni tr ninfinirnm imoml V aposteljni in njih nasledniki v njegovem imenu > -v.« cerkev pripeljali. Tudi ti so njegove ovce, ker m® J ^ Oče izročil po večnem sklepu odrešenja, in si j®b. odkupil s svojo kervjo ter izvolil po svojem usmilj^j^, -£ — J 'J v UVl JL /J r U I VJ Vili Med te ovce spadamo tudi mi in naši prededje. - se Bogu, ki nas je brez našega zasluženja po skončni milosti pripeljal in sprejel v ovčnjak prave c ® j, Kristusove! Živimo pa tudi tako, kakor se dobrim ° vC U -»»1 Til n Atti n w J « L - I Kristusovim spodobi! 873 Kako bo en pastir in en hlev l Po Kristusovi s mer ti se je poderla ločitev med judi in ajdi, njegovi aposteljni so nosili evangelje na vse strani sveta, pod svetim križem se zbirajo ljudje vseh narodov in jezikov, in njegov namestnik na zemlji jik vlada kot vidni poglavar; tako je katoliška cerkev že .od apostoljskih časov velik ovčnjak pod enim poglavarjem. Pa že preroki so na¬ povedali in Kristus je prerokovanje poterdil, da se bodo vsi narodi in zadnjič še Judje h Kristusovi veri spreobernili, da bo ena sama cerkev pod enim poglavarjem. — Molimo goreče, da se to zgodi! Z dihi jej, O moj ljubi Jezus! Ti dobri pastir! ki si na lesu svetega križa dal svoje življenje za svoje ovce; mi Te prosimo, zavoljo Svoje smerti daj nam gnado, da bomo tudi v resnici Tvoje prave ovSice, in enkrat Tvojim izvoljenim v nebesih prišteti. Nauk od upanja. „Jaz dam svoje življenje za svoje ovce.“ Jan. 10, 15. Kaj nam je Kristus s svojo smertjo zaslužil l Jezus Kristus nam je s svojo smertjo zaslužil odpuščanje grehov, posvečujočo gnado Božjo in tudi druge gnade, ktere 80 nam potrebne, da moremo Bogu dopadljivo živeti, in večno zveličanje. Vse to smemo upati in zanesljivo pričakovati; v se to bomo prejeli, ako bomo zaslužili. V čem pa je zveličanska blaženosti , y tem obstoji zveličanska blaženost, da bomo Boga od obličja do obličja gledali in popolnoma ljubili. Ker bomo Boga ako gledali in popolnoma ljubili, bomo Njemu popolnoma Podobni, ž Njim zedinjeni, in dospeli do najviše popolnosti, ero J e človeku mogoče doseči; ljubezen in gledanje bota nas nav dajala z veseljem, ktero bode izpolnilo vse naše želje. Kako dosežemo to sveličansko blaženosti le • railost nam ponuja potrebnih pripomočkov, da če !es nočemo, tudi zveličanje dosežemo. Najpotrebniša nam 374 je Božja pomcč ali njegova gnada. Da se pa gnade Božje vdeležimo, moramo se radi vaditi v treh Božjih čednostih: veri, upanji in ljubezni, in pobožno moliti. Božje zapovedi zvesto deržati in svete zakramente vredno prejemati. Delati moramo in se truditi, kolikor znamo in moremo; zakaj sv, Avguštin pravi: „Bog, ki nas je stvaril brez nas, ne bo na! zveličal brez nas. u Zakaj smemo zveličanje od Boga upati ? Mi smemo od Boga upati, da nam bo dal zveličanje, ' če ga zaslužimo: 1. Ker je neskončno dobrotljiv in it s m i 1 j e n do nas. Ljubil nas je od vekomaj, več kot telesna mati; v tej svoji ljubezni do nas celo svojemu edi- norojenemu Sinu ni prizanesel, temuč dal Ga je v naj- britkejšo smert; kako bi nam nebesa odrekel, ko nam je v svojem Sinu vse, še več kot nebesa podaril ? 2. Ker je Bog neskončno zvest. Tolikokrat nam je zveličanje obljubil ^ in v svetem pismu na več krajih določno izrekel, da na* hoče zveličati; to obljubo mora spolniti, ker je večna resnica in ne mere ne legati, ne goljufati. (Hebr. 6, 18.) On ne reče, danes je, in jutre ni ,,pri Njem ni premenjenja, tudi® sence kake spremenljivostih (Jak. 1, 17.) 3. Ker je Bo?, vsegamočen; vse kar hoče, tudi stori. Njemu se nič n* more ustaviti. Ako tedaj zaupamo in se zanašamo na p re J možnega, poštenega moža, ki nam je obljubil pomoč v potreb', koliko več moramo zaupati v Boga, ki je najdobrotljiviši, naj zvestejši in vsegamogočen! Kedaj je treba upanje obuditi ? || Upanje gre obuditi: 1. Kadar človek k pameti in spozna, kaj in zakaj sme upati; 2. v stiskah in n ® logah, posebno če ga obhaja skušnjava zoper to čedno , 3. kadarkoli prejema svete zakramente ; v smertni nevarno in na smertni postelji. ^ * Dobro je in zaslužno, da kristjan to čednost z vero | ljubeznijo večkrat v svojem življenji, n. pr. vsako nedeJ 1 še bolje je, da vsaki dan obudi in se v njih vadi. Tretja nedelja po veliki noči Z vvodnimi besedami danešnje svete meše nas še vedno opominja, naj se veselimo Kristusovega vstaj 375 in hvalimo Boga; glasijo se: „Ukajte Bogu vse _ dežele, aleluja! pojte hvalo njegovemu imenu, aleluja! dajajte čast njemu v hvalo, aleluja, aleluja, aleluja! “ „Recite Bogu, kako strašna so tvoja dela, o Gospod! zavoljo obilnosti tvoje moči se ti bodo legali tvoji sovražniki." (ps. 65.) Čast bodi Bogu i. t. d. Cerkvena molitev. O Bog, ki t6m, ki so se zgubili, luč Tvoje resnice kažeš, da bi se mogli verniti na pot pravice; dodeli vsem, ki nosijo keršansko ime, sovražiti, kar je temu imenu na¬ sprotno, in ljubiti, kar se njemu spodobi; po Go¬ spodu . . . * Berilo iz 1. lista sv. Petra aposteljna 2, 11 — 19. Preljubi! prosim vas kakor ptujce in popotnike, zder- žite se mesenih želj, ktere se vojskujejo zoper dušo; imejte lepo življenje med neverniki, da, ko vas obrekujejo kakor hudodelnike, vaša dobra dela vidijo, in Boga čast e na dan obiskanja. Bodite tedaj podložni vsaki človeški stvari zavoljo Boga, bodi si kralju, kakor najvišemu, ali voj¬ vodam, kakor od njega poslanim v maščevanje nad hu- dodelniki, dobrim pa v pohvaljenje. Zakaj to je volja Božja, da z dobrimi deli usta zamašite nespametnim in nevednim ljudem; kakor prosti, in ne, kakor bi prostost imeli v zagrinjalo hudobije, ampak kakor hlapci Božji. Vse spoštujte, brate ljubite, Boga se bojte, kralja častite. Hlapci, bodite podložni gospodarjem z vsem strahom, ne le dobrim in krotkim, ampak tudi čmernim. To namreč je prijetno v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Razlaga. Y tem berilu daje sv. Peter kristjanom P r av lepe nauke za življenje in zaderžanje, zlasti med ajdi m do predpostavljenih. Najpred nas opominja, da ta 6 e ni naša prava domovina; le ptujci in popotniki srna 376 na tem svetu, in vse imetje in premoženje ni naša lastnina, temuč le na posoji ga imamo. Zatorej svojega serca ne smemo nanj navezati, ker nas lehko odvrača i večnega cilja. Kristjani ob času sv. Petra so morali živeti večidel med Judi in med ajdi, ki so jih sovražili in obrekovali kot hudodelnike. Tem kristjanom priporoča sv. apostelj, f naj svojim sovražnikom z lepim zaderžanjem usta zamašijo t in jih s svojimi dobrimi zgledi k resnici pripeljejo; ii! naj so pošteni ne zavoljo ljudi, ampak zavoljo Boga, to to kristjanu veleva sveta dolžnost. Dalej opominja kristjane, naj spolnujejo tudi dolžnosti do svojih pred postavljenih, in naj so jim pokorni, ker le je Božja in ne človeška naredba, da je vsak človek joi oblastjo. Torej tudi gosposki moramo pokorni biti zavoljo Boga, ker je postavljena od njega v vseh rečeh, ki nisi zoper voljo Božjo in zapovedi Božje; tudi davke ji mora# odrajtovati, kakor je Kristus storil in sv. Peter naravi zapovedal. Hlapcem in sužnjim veleva podložnim biti svoji® gospodarjem, ne le dobrim in krotkim, temuč tudi čnior- nim. — Oh naj bi tudi mi spoznali, kako potrebna ato je pokorščina; brez nje ni časne sreče, ni zveličanja! Z dih lej. O Jezus! dodeli mi gnado, imam, dokler živim, za tujca in pop>otnika na te® svetu, in da se le kot popotnik poslužitn časnej? blaga. — Daj mi poterpežljivosti v zopernostibt ,c poterdi me, da bom vikšim tudi takrat pokor® • kadar se mi bodo njih postave in naredbe t eZ f zdele, in davki veliki! Evangelje sv. Janeza 16 , 16 — 22 . Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem- malo, in me več ne bote videli; in spet mal°i . , me bote videli, ker grem k Očetu. Tedaj j e ne ‘ 377 njegovih učencev reklo med seboj: Kaj je to, kar nam pravi: Se malo in me ne bote videli ; in spet malo, in me bote videli; in: ker grem k Očetu ? Rekli so tedaj: Kaj je to, kar pravi: malo? Ne vemo, kaj govori. Jezus pa je spoznal, da so ga hotli vprašati, in jim je rekel: To se vprašate, ker sem rekel: Še malo, in me ne bote videli; in spet malo, in me bote videli. Resnično, resnično vam povem, da bote jokali in žalovali, svet pa se bo veselil: vi bote žalovali, ali vaša žalost se bo v veselje spreobernila. Žena, kadar je na porodu, ima žalost, ker je prišla njena ura; kadar je pa porodila dete, ne misli več na britko3t od veselja, da je človek rojen na sv6t. Tudi vi tedaj imate zdaj sicer žalost; pa spet vas bom videl, in vaše serce se bo veselilo, in vašega veselja vam ne bo nihče vzel. Kaj pomenijo Kristusove besede: Še malo, in me več ne bote videli itd. ? Te besede je Jezus govoril nekaj ur pred svojo smertjo in po sv. Krizostomu (Hom. 78.) pomenijo čas njegovega terpljenja in njegove smerti do vstajenja, kakor da bi hotel •'eČi: Le malo časa me še vidite s telesnimi očmi, petem m e ne bote videli, ker bom po smerti odmaknjen vašim oččm; in spet malo časa in me bote spet videli, ker bom od smerti vstal. Drugi učeniki jih drugaČi razlagajo, n. pr. sv. Avguštin (Tr. 101.) meni, da te besede pomenijo čas od Kristuso¬ ma vstajenja do vnebohoda in do sodnjega dne in pristavi: tf| malo časa je ves sedanji čas. To „malo“ se zdi nam m%o, dokler živimo; kadar pa prejde, takrat spoznamo, kako kratko da je bilo. V nadlogah tolažimo se tudi mi s tem, da bodo kmalo minule, ker vse terpljenje sedanjega asa se ne da primeriti prihodnji časti, ktera čaka v nebesih IS) te, ki voljno in poterpežljivo terpijo. (2. Kor. 4, 17.) Zakaj je Kristus svojim učencem napovedal terpljenje in veselje ? Kapovedal je Jezus svojim učencem, da bodo po njegovi 378 smerti terpeli veliko britkost, težav in preganjanja; pa temu žalostnemu naznanilu dodal je precej veselo tolažilo, da se bo njib žalost v veselje spreobernila. To svoje naznanilo poterja še s podobo od žene, ki je na porodu in velike bolečine terpi, pa jib kmalo pozabi od veselja, da je človek rojen na svet. Žalost pa je svojim učencem napovedal, naj bi se pripravili na britkosti in težave, ker človek ložej prenaša terpljenje, od kterega vč, da ga čaka. Veselje jim naznanja, naj bi se v terpljenji s tem tolažili, da bo le kratko. Sv. Krizostom vpraša: „Če bi bil izvoljen v kralja po¬ svetnega kraljestva, in bi bil moral zadnjo noč, preden greš v stolno mesto h kronanju, prenočiti v kakem zapuščenem hlevu v veliki težavi; povej, ali bi se ti težko zdelo? At bi ne prenašal vsega tega ves vesel v upanji, da boš kraljeval. Zakaj bi mi v tej solzni dolini ne hotli preživeti nekaj časa v nadlogah, ker smemo potem za gotovo upati nebeškega kraljestva ?“ ; Zdihljej. Kazsvetli rae, o sveti Duh! t a j spoznam, da zdanje življenje z vsemi svojimi nad¬ logami le kratko terpi in poterdi me z upanj 6 ® prihodnjega vežnega veselja, da bom vse težave tega življenja poterpežljivo prenašal. Tolažba v zopernostih in britkostih. „Vi bote jokali in žalovali/ Jan. 16, 20. Velika nesreča je, če kdo misli, da je vsa sreča n® svetu v časti, bogastvu in sladnostih. Kristus je 1 ^ nasprotno učil in je ubogim in stiskanim, ki na tem jočejo, zveličanje obljubil (Luk. 6, 21—23.1; bogatinom^ ki imajo dobro na tem svetu in v sladnostih živijo, J® ^ povedal, da bodo večno žalovali in jokali. „Za v ® s ^ pride žalost/ 1 (Preg. 14, 13.) In Jezus pravi: „D° r J e gi bogatim, zakaj svoje oveseljenje že imate. Gorje V > ste siti, zakaj stradali bote. Gorje vam, ki se zdaj ker žalovali in jokali bote. 11 (Luk. 6, 24—25.) ’ ^ bo dopolnilo, ker je Kristus večna resnica in pravi n n govoril. e jjjjo- Žalibog da se kristjani za to resnico tako malo g V sakdo misli: ta resnica, da moremo le po britk® g mnogem terpljenji priti v nebeško kraljestvo, D J e ® Vse 379 zadeva, temuč da je le za druge, za uboge kristjane v Tur¬ čiji, Kini itd., ne za nas. Pa spolnila se je na Kristusu, na Janezu Kerstniku, na aposteljnih in vseh svetnikih Božjih skoz vsa stoletja, in se mora spolniti tudi nad nami. Nar boljša tolažba v vseh britkostih je kristjanu, če terdno ve¬ ruje, da mora najpred s Kristusom terpeti, ako hoče se vdeležiti njegovega veličastva. Kdor pa veruje, da so le križi in težave pot do nebes in se jih vendar ogiba, ta je zgrešil pravi pot v nebesa. Navod, obuditi vero v križih in terpljenji. Ti, moj ljubeznjivi Zveličar! si nam razodel, da so srečni, ki v nadlogah poterpežljivo jokajo in žalujejo, ker bodo potem oveseljeni in potolaženi in da moremo le po velikih britkostih priti v nebesa; Ti si nas učil, da se nam zoper voljo Tvojega nebeškega Očeta nič žalega ne more zgoditi, niti las iz glave pasti; za tega del jaz terdno verujem, da bom tem srečnejši, čim več me preganjajo in čim poter- pežljiviše prenašam preganjanje. Popolnoma se zatorej vdam v Tvojo Božjo voljo, Oče nebeški! delaj z menoj, kakor se Tebi dopada. Prepričan sem, naj se cel pekel zoper mene vzdigne, mi vendar ne more kaj škodovati, če Ti ne dopustiš. Molitev. O Gospod, Jezus Kristus, moj Prednik in. Zveličar 1 ki si v blagor svojim otrokom po očetovsko uredil, naj le po velikih britkostih pridejo v nebeško domovino, kakor si nam tudi J- 1 sam z nar večim in nar težjim križem popred Šel; mi Te prosimo, poterdi nas po svetem Duhu, križ, kterega nam po svoji dobrotljivosti naložiš, v oljno sprejemamo in poterpežljivo za Teboj nosimo, te rdno prepričani, da se bo naša žalost po Tvoji °ld]ubi v veselje spreobernila. Dodeli nam zatorej, ? 'i ezus ! da nas nobena stiska in nadloga v ma- °screnost, nobeno veselje in blagostanje pa v pre¬ vzetnost ne zapelje, ampak, kadar se nam hudo 0( 1 1 naj se tolažimo s tem, da ne bo dolgo ter- 380 pelo; kedar smo pa v sreči, naj se spomnimo, is tudi sreča lcmalo mine. Take misli vedno v nas ohrani, o moj ljubljeni Jezus! in usmili se nas! Amen, v Ceterta nedelja po veliki noči. V začetku sv. meše se Bogu hvala poje za podeljeno pomoč z besedami 97. psalma: „Pojte Bogu novo pesem, ker Čuda je storil, aleluja,' V pričo narodov je svojo pravico razodel, aleluja, aleluja, aleluja!“ „Pomagala si je njegova desnica in njegov« sveta rama.“ Cerkvena molitev. O Bog! ki misli svojil vernih nagibaš, da so zložnega duha, dodeli svojim ljudstvom, ljubiti to, kar zapovedaš in po tflfl hrepeneti, kar obljubljaš, da svojih sere ne obračaj« na minljive posvetne reči, ampak tje, kjer je pravo veselje; po Gospodu našem . . . Berilo iz lista sv. Jakoba aposteljna 1, 17—21- Preljubi! vsak dober dar in vsako popolno darilo/ od zgorej, in pride od Očeta svetlobe, pri kterern ni P rr menjenja, tudi ne sence kake spremenljivosti. Zakaj ra '*j voljno nas je rodil z besedo resnice, da smo nekak' 51 * pervine njegovih stvari. Veste, preljubi moji bratje 1 C 1 človek bodi hiter k poslušanju, kesen pa k govorjenj® in počasen k jezi. Človekova jeza namreč ne dela P rav: ' Božje. Za tega voljo odložite vso nečednost in obilnost W dobije, in v krotkosti ohranite vsajeno besedo, ktera ®° zveličati vaše duše. „ Razlaga. Najboljši vseh darov, ki jih "I dobivamo, je ta, da nas je iz zgolj milosti svoje z be .C ; resnice, s svetim evangeljem in s svetimi zakramenti. 1 381 s svetim kerstom prerodil, da smo tedaj Njegovi otroci in nekakošne pervine vseh stvari. Kolika čast za nas! Zato je treha, da Božjo hesedo, sveto evangelje radi po¬ slušamo, kadar se nam oznannje. Dalej opominja apostelj, naj vsak človek rajši posluša, kakor govori, „ker veliko govoriti ni brez greha, kdor pa svoje ustnice kroti, je prav moder:“ (Pregov. 10, 19.) Naj se človek varuje tudi jeze, ker jeza ne dela, kar je pra¬ vično pred Bogom, temuč človek v jezi marsikaj stori ali reče, kar ga poznej hudo peče. Kako se moremo jeze ovarovati% Prod očmi imejmo Jezusovo krotkost in poterpežljivost; prosimo ga za gnado, naj bi se tudi mi mogli ravnati po tej lepi, keršanski čednosti; posebno pa ogibajmo se skerbno tistih priložnost, ki nas k jezi napravljajo in sklenimo terdno, da hočemo z Božjo pomočjo jezo premagati in krot¬ kost ohraniti. Z d i h lj ej. O moj najkrotkejši Jezusi S Svojim britkim terpljenjem in s Svojo smertjo si mi gnado zaslužil, da zamorem svojo jezo krotiti in prema¬ govati ; po Tvoji preveliki poterpežljivosti in krot- kosti Te prosim za milost, da bi bil pri vseh zo- pernostili krotek in poterpežljiv. „I)eni stražo pred mo ja usta, in na moje ustnice terden pečat, da ž n jimi ne padem, in da me ne pogubi moj jezik. “ Ovirah, bukve 22, 33.) Evangelje sv. Janeza 16, 5 14- Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: G k njemu, kteri me je poslal, in nobec en z me ne vpraša: Kam greš. Temuč, er se to govoril, je žalost napolnila vaše serce., vam .resnico povem: Za vas je dobro, a jaz g Zakaj ako ne grem, Tolažnik ne bo k vam pr ako pa grem, vam ga bom poslal. In na 382 pride, bo svet prepričal greha, in pravice in sodbe; greha sicer, ker niso verovali v me; pravice pa, ker grem k Očetu, in me po tem ne hote videli; sodbe pa, ker je vojvoda tega sveta že obsojen,; Se veliko vam imam povedati; toda zdaj ne morete nositi. Kadar pa pride on, Duh resnice, vas boj učil vso resnico; ne bo namreč govoril sam k sebe, temuč, kar bo slišal, bo govoril in prihodnje | reči vam bo oznanoval, On bo mene poveličal,K ker bo od mojega vzel, in vam oznanoval. Nauk. Aposteljni so bili zavoljo Jezusove ločitve ol | njih tako močno prežaljeni, da celo nič niso mogli govoriti; • zatorej jih je Gospod zavoljo te prevelike žalosti ljubezni posvaril, rekoč: »Nobeden zmed vas me ne vpraša, h" 1 greš ?“ Pa ravno tako je mnogo kristjanov, ki se nikdar J* poprašajo: Kam grem? ker je njih serce navezano m * 1 svčt in njegovo sladnost. In vendar je to za vsahž 1 človeka najimetniše vprašanje: „Kam grem? kam® pelje pot, ktero hodim ? : ‘ Pomisli kristjan! ali te more tvoja zanikernost dobrem, tvoja mlačnost v molitvi v nebesa prip e U a ! Ako pa vidiš, da tvoja pot ni prava, popusti jo » ^ za Jezusom, kteri je tudi le po terpljenji in križi G besa šel. Zakaj učenci niso mogli prejeti sv. Duha pred Kristi vnebohodom ? Sv. Bernard meni, da zato ne, ker so bili uče nC ^ jemu Učeniku Kristusu samo z naturno ljubeznijo Kristus je moral z dušo in telesom kot človek se verniti k Bogu, preden je Bog, sveti Duh, s P°P° . jr sveti Duh, s p°P^ n °' ‘e t6 la 0 ] da svetega duha niso prejeli, kako je mogoče, da svojih gnad mogel priti k človeku. — Ker je lcu jjj r ek turna ali počutna ljubezen že pri aposteljnih bila ^ Duh prebival v človeku, ki je ves zatopljen v nečisto lj .jj S čem tolaži Jezus učence zaradi svoje ločitve o j S tem jih tolaži, da jim bo poslal sv. Duha, )D ta pride, bo svet prepričal greha, pravice in sodbe. 383 Kako io sveti Duh svet prepričal greha, pravice in sodbe ? Sveti Duh bo svet prepričal greha t. j. sv. Duh bo prepričal ljudi, da so močno grešili s svojo nevero, ker so Mesija zavergli; prepričal jih bo po pridigi, čednostih in. čudežih aposteljnov in po znotranjem razsvetljenji; pravice jih bo prepričal in jim dokazal, „da je lažnjiva Judovska pravičnost, ker so jo de vali samo v natančno spol- novanje šeg in umivanj ; in daje prazna ajdovska pravičnost, kteri so jo iskali zgolj v naturno poštenih djanjih. Edino pravičen in začetek vse pravice je Kristus, kterega so Judje in ajdje kot krivičnega zavergli;“ (Cvril.) sodbe jih bo prepričal, ker bodo ljudje videli in spoznali, da je satan obsojen v peklenski brezen, da se njegovo kraljestvo na svetu, — malikovanje, zmote, pregrehe, — čedalje bolj zmanjšuje, kraljestvo Božje pa, — ljubezen in resnica — bolj in bolj razširja. Zakaj ne pove Kristus svojim aposteljnom vsega, kar jim ima še povedati ? Ni jim mogel vsega povedati, ker so bili še preslabega uma, da bi razumeli visokih resnic, in ker so bili še preveč vdani Judovskim šegam; zato jim obljubi svetega Duha, kteri jih bo učil vso resnico. Kako uči sv. Duh vso resnico ? Sveti Duh uči vso resnico: 1. ker vodi in vlada cerkev Kristusovo in jo dela nezmotljivo, da uči vso in samo resnico od Boga razodeto in k zveličanju potrebno; 2. ker razsvetljuje tiste ude Kristusove cerkve, kteri njegovi gnadi over ne Ovijajo, da resnice svete vere čedalje bolj spoznajo in po n jih živijo. Ka J pomenijo besede: On ne bo govoril sam iz sebe, temuč kar bo slišal, bo govorili ( Te besede pomenijo: Sv. Duh bo le to govoril, kar je 0' vekomaj od Očeta in od Sina slišal; njegov nauk bo Popolnoma v soglasji z naukom Kristusovim, in mu ne bo ^ 'proton: zakaj sveti Duh izhaja enako od Očeta in od ^'iia, j e en z og e t 0m ; n Sj n om, in kar On uči, je 0n l -uk Očeta in Sina. Ravno to pomenijo tudi besede: 11 J0 od mojega vzel in vam oznanoval. 384 Z d i h 1 j e j. Oh.! kam jaz grem ? Bo me pot, po kteri hodim, tudi k Bogu pripeljala? Moj Gospod, in moj Bog! vodi moje noge, da hodijo po Tvojih zapovedih in ohrani moje serce čisto od grehov, da sveti Duh ne najde nad menoj nil kazni vrednega, da me uči vso resnico in me 1 Tebi, Večni Eesnici, v nebesa pripelje. Peta nedelja po veliki noči. Vvod svete meše poje zahvalo za odrešenje: nujte z radostnim glasom, dajte to slišati, aleluja! in nesite do pokrajin zemlje: Rešil je Gospod svoje ljudstvo, aleluj*' aleluja!“ (Izaija 48, 20.) „Ukajte Bogu vse dežele, pojte hvajo n jegovemu 1®^" dajajte čast njemu v hvalo. “ (ps. 65.) Cerkvena molitev. O Bog! od ktstfp izhaja vse dobro, dodeli nam, ki te ponižno p r0 simo, da po Tvojem navdihanji le to mislimo, je prav, in pod Tvojim vodstvom ravno to stori® 0 J po Gospodu našem . . . Berilo iz lista sv. Jakoba aposteljna 1, 22—27- s besede, ne pa delavec, tak je podoben človeku, kteri I 385 Čista in pred Bogom in Očetom neomadežana pobožnost je ta: obiskovati sirote in vdove v njih nadlogah, in ne- omadežanega se ohraniti pred tem svetom. Razlaga. Prava keršanska pobožnost je po nauku sv. Jakoba v tčm, da Božjo voljo spoznamo in spolnujemo, da svoj jezik, ki je tolikanj nevaren in škodljiv, berzdamo in krotimo, da uboge in sirote ljubimo, in se jih usmilimo, m da se ne damo zapeljati od sveta, njegovih krivih naukov, nespametnih šeg in pohujšljivih zgledov. Premisli kristjan, kakošna je tvoja pobožnost? Zdihljej. O Jezusi Ti voditelj moji duši! dodeli mi gnado prave pobožnosti, kakor mi jo priporoča sv. Jakob. Evangelje sv. Janeza 16, 23 — 30. Tisti čas je Jezus rekel svoj im učencem: Resnično, resnično vam povem: Ako bote Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. -Do zdaj niste nič prosili v mojem imenu. Prosite, in bote prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno. To sem vam v prilikah govoril. Pride ura, da vam ne bom več v prilikah govoril, ampak vam bom očitno ozna- noval od Očeta. Tisti dan bote v mojem imenu prosili: in vam ne rečem, da bom jaz Očeta prosil *j a ^as. Zakaj Oče vas sam ljubi, ker ste vi mene ljubili, in ste verovali, da sem jaz iz Boga izšel. z sel sem od Očeta, in sem prišel na svet; spet zapustim svet, in grem k Očetu. Reko mu njegovi ačenei: Glej! zdaj očitno govoriš, in ne praviš nobene prilike. Zdaj vemo, da vse veš, in ne potrebuješ, da te kdo vpraša; zato verujemo, da si Boga izšel. Zakaj Bog hoče, naj ga prosimo? '• Zato, da spoznamo: Vse dobro pride od Njega; Slov. Goffine. 95 886 2. da priznamo svojo revščino in slabost, ker nam je; vsem potrebna Božja pomoč; 3. iz gole dobrotljivosti Ji nas, ker hoče, da bi se po molitvi napolnili z nebeškimi Kaj se pravi prositi v imenu Jezusovem ? V imenu Jezusovem prositi, pomenja l. prositi z» upanjem na Jezusovo zasluženje; zakaj po nauku sv. Cirili nam Jezus kot Bog z Očetom vred dobrote deli, kot Srednikpt naše prošnje pred Očeta nosi. Zatorej pa tudi naša cerker skorej vse molitve sklepa s temi le besedami: „po J®*| Kristusu, Gospodu našem itd.“ 5 2. prositi le to, kar miI Kristus sam želi in hoče dati, namreč, kar nam je v i’A ličanje. Kdor pa prosi le časnih dobrot, njegova pro^lj ’ ne dopada Jezusu, zato pravi sv. Avguštin: ,,Kdor pr®! kar je zveličanju na škodo, ta ne prosi v imenu Zveličarjev® In Jezus je svojim učencem rekel: „Do zdaj niste niš p 1 *' v mojem imenu,“ ker po besedah svetega Gregorja $ prosili tega, kar bi jim bilo v zveličanje. Zakaj Bog ne usliši vselej naših molitev? a) Mnogokrat prosimo takih reči, ktere bi nam • i - dovale, zato jih nam odreče Oče nebeški, ker nam v ® 1 neskončni dobrotljivosti hoče boljših in koristnejših , b) včasih skuša našo poterpežljivost in stanovitnost v m° ^ večkrat pa tako molimo, da naša molitev Bo? 1 c) še more dopasti. . ^ Da bo naša molitev Bogu dopadla, moramo moh 1 . stanu gnade Božje in z zaupanjem v zasluženje Kris ^ „ker veliko premore molitev pravičnega 4 ' (Jak. • 2. Molitev naj bo ponižna in vdana v voljo Božjo; mišljena, goreča in serčna; 4. stanovitna. Kedaj naj molimo? Vselej in vsaki čas, kar nas Jezus sam uči )$ „Treba je vselej moliti in ne jenjati." (Luk. 18. !•) Bog s svojimi dobrotami vedno obdaruje, spodobi s e i mu tudi mi vedno zahvaljujemo za prejete dobrote. Vendar imajo pobožni kristjani po starodavni ^ posebne čase, molitvi odmenjene, kterih naj se. keršanska družina. Prav lepo je, če se jutranja in molitev skupno v družini opravlja; tudi pred j e 4l. jedi naj gospodar ali gospodinja s svojo družino m° 1; tudi angeljsko češčenje zjutraj, o poldne in zvečei- 387 Moliti moramo med Božjo službo v cerkvi; kdor pa ne more priti v cerkev, naj med sv. mešo dorod svojo pobožnost opravi. K svetim zakramentom se moramo z molitvijo pri¬ pravljati, vsako imenitneje delo z molitvijo pričeti, hude skušnjave z molitvijo odganjati, in vselej za srečno smertno uro prositi. Kako zamoremo po Kristusovem nauku vedno moliti ? Skerbimo, da pri vsakem delu dober namen obudimo in sklenimo vse storiti iz ljubezni do Boga. Večkrat čez dan svojega duha k Bogu povzdignimo v kratkih molitvicah ali zdihljejih, s kterimi obudimo ali ljubezen do Boga, ali kes čez grehe, ali ponižnost itd. n. pr. O Jezus usmili se nas! 0 Bog, pridi nam na pomoč! — Vsi duhovni očetje priporočajo take kratke pobožne zdihljeje, ker se lahko opravijo in mnogo koristijo. Kaj pomerjajo nektere katoliške šege pri molitvi? Jezus je sicer rekel: „Bog je duh, in kdor ga moli, mora ga v duhu in resnici moliti.“ Pa tudi naše telo je od Boga in za Boga, in z dušo v najtesnejši zvezi; zato se spodobi, da kadar duša moli, jo tudi telo spremlja in podpera s spodobnim zaderžanjem. Verni kristjani imajo pri mo¬ litvi nektere posebne šege, ktere so se ohranile iz staro¬ davnih časov. Kadar molimo na glas, hočemo Boga častiti z dušo in astmi. Kadar glavo odkrijemo, se pripognemo, pokleknemo, r~ se pred Bogom ponižujemo. S tem, da si na persi ter¬ jamo, pričujemo, da smo mi s svojimi grehi krivi Jezusovega erpljenja in njegove smerti. Kadar Boga za milost prosimo, ,. e na persih sklenemo, z razpetimi rokami Kristusovo mo- *tov na križi posnemamo. Kektere teh šeg so že iz stare zaveze, tudi Kristus in aposteljni so se jih deržali, n. pr. da so pri molitvi na mijo.pokleknili, na obraz padli; zatorej so nam svete in Ktera je najimenitniša molitev? .1 .. Ž men Bniša molitev je sveti Očenaš, kterega je ^v Us ustus sam nas učil. Zato ima tudi ta molitev naj- m - če se prav in pobožno moli. (Mat. 6. Luk. 11.) 25 * 388 Kratka razlaga svetega Očenaša. Koliko delov ima Ocenah? Očenaš, ki se imenuje tudi Gospodova molitev, ima ogovor, kteri nas pripravlja k molitvi in sedem proženj, Te obsegajo vse, za kar nam je treba moliti Bogu na čast ter v naše zveličanje. Ogovor se glasi: „Oče naš, kteri a v nebesih 1 “ Zakaj pravimo Bogu: „ Oče naš, “ in česa nas te besi | opominjate ? Boga kličemo: Oče! ker nas je stvaril po svoji podobi, odrešil po svojem Sinu, posinovil in posvetil po svetem Duhu, nas storil deležnike in dediče nebeškega kraljestva in po svoji neskončni dobrotljivosti vedno po očetovsko ta nas skerbi. Zato ljubimo Njega, ki je nas od vekomaj ljubil; ®' bvaljujmo se mu za neizmerne gnade in dobrote, ki jih Njega prejemamo; zaupajmo, da nas Njegova milost nik®' ne bo zapustila; prizadevajmo si, da bomo vedno dobri otroci najboljšega Očeta! % Besedica ,,naš ;< povdarja, da imajo vsi ljudje enega® istega Očeta, torej so si vsi bratje in sestre, ena sama f, lika družina na svetu; za vse in z vsemi smo tedaj 00 “ moliti! Naj bi pa tudi bila ljubezen in mir med vsemi ljn® in lepa ponižnost, kakor med otroci dobre keršanske drno*' ker je bil krotek in ponižen poglavar tč velike družin Jezus Kristus. nebes? Kaj nas učijo besede: „Kteri si v nebesihV Bog povsod ? Bog je sicer povsod pričujoč, vendar sosebno v , ^ Prebiva, kjer se svojim izvoljenim obličje v obličje ka# uživati daje. Nas pa te besede 1. učijo, da so nebesa pravi dom, ker le ondi naš Oče biva; dokler _ sm° ■ svetu, smo le nekako na tujem; 2. nas opominjaj 0 ) bodo naše želje vedno tje obernjene, kjer Oče m ’’" vekomaj kraljuje in kjer je tudi nam mesto pripravil- Kaj prosimo v pervi prošnji: „ Posvečene hodi tvoje l ® 1 ^ V pervi prošnji prosimo: 1. da bi vsi ljudje na 1 Boga prav spoznali in častili; 2. da bi se nevernik 1 • 389 voverci in grešniki k Bogu spreobernili in resnično spo¬ korili; 3. da bi nikdo nikoli nečasti ne delal Božjemu pre¬ svetemu imenu ne s krivoverstvom in nevero, ne z bogo¬ kletjem in nekeršanskim življenjem. — Ta prošnja je za tega del perva, ker nam mora biti čast Božja vselej perva in poglavitna skerb. Kaj prosimo v drugi prošnji: „ Pridi k nam tvoje kraljestvo ?“ 1. Da bi Bog svoje kraljestvo, to je, svojo cerkev in pravo vero širjal in uterdoval, kraljestvo hudičevo pa, t.j. pregrehe, nevero in vse zmote -fazdeval; 2. da bi nam svojo gnado, vero, upanje in ljubezen dodelil in v nas vedno množil; v 3. da bi po tem življenji vsi v nebesa prišli. Kaj prosimo v tretji prošnji: „ Zgodi se tvoja volja, kakor v*nebesih, tako na zemlji P 1. Da bi nam vsem Bog gnado dal, njegove svete zapovedi vselej, na tanko in voljno spolnovati, kakor jih angelji in svetniki v nebesih spolnujejo ; 2. da bi se vselej in v vseh okolščinah v Božjo voljo vdali. V tčh treh prošnjah torej iščemo, po nauku Jezusovem, najpred kraljestva Božjega (Luk. 12, 31), zato, da bi se nam vse drugo pridalo. Kaj prosimo v četerti prošnji: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh? 11 1. Da bi nam Bog dal vse, česar nam je za telesno 111 dušno življenje treba, kar vse pomenja beseda: ,,kruh“ ; toiej vsakdanji potrebni živež, besedo in gnado Božjo, ■ ezusovo presveto Rešnje telo v najsvetejsem zakramentu itd. 2. Da bi Bog lakoto in draginjo, pa tudi greh, kteri Vt krat za sabo vodi take nesreče, dobrotljivo od nas odvernil. Kaj pomenite besedici „danes“ in »vsakdanji* ? g Besedica ,,danes“ nas opominja dolžnosti, da moramo ,1 ’° a vsa k dan prositi potrebnega živeža in terdno zaupati, Qa ga nam bo tudi dal. Druga, besedica: „vsakdanji kruh“, pa nas uči, naj ne z n “ 10 „ . 1 nost i i n bogastva, temuč naj bodimo zadovoljni a Ulm potrebnim živežem. Ker pa le vsakdanjega 390 kruha prosimo, ne smemo potratno živeti; s tem bi zapravljat' živež, ki je odločen za več dni. Kaj prosimo v peti prošnji: „ Odpusti nam naše dolj, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom?“ Da bi nam Bog odpustil naše dolge, to je, grehe, ' kterimi ga žalimo vsak dan, kakor tudi mi odpusti® tistim, ki so nas razžalili. Kdor tedaj svojim razžalnik« ne odpusti, ta sam v ti prošnji reče, naj bi tudi Bog nje« ne odpustil grehov. (Mark. 11, 26.) Kaj prosimo v šesti prošnji: „ In nas ne vpelji v skušnjavo'" j 1. Da bi Bog vse skušnjave, grešne nevarnosti in p rl ' ložnosti od nas odvernil; 2. ali nam pa pomoč dodelil, se jim zoperstaviti® jih premagati. , j Skuša nas in v greh nas hoče zapeljati: a) meso, ali naše hudo nagnjenje in poželenje; b)_ 8 f ( t. j. hudobni ljudje s pregrešnim govorjenjem in življenj* bogastvo, nečimurna čast in druge posvetne reči; c) hun® ki nam pamet slepi, vero slabi in prelomnikom Bozp poved obeta veselje in srečo. Brez skušnjav ni ni^ e svetu in Bog jih pripušča, da nas v gorečnosti in p 1 ohrani, da se nam zasluženje za večnost množi; ker sk®“ bo prejel krono življenja.-' (Jak. 1, 12.) Kaj prosimo v sedmi prošnji: „ Temuč reši nas ^ 1. Da bi nas Bog zlasti hudega na duši, t- J- ? rešil in nas obvaroval večnih in časnih kazen greb a ’ ^ 2. da bi nas Bog tudi časnih nadlog in težav re»ii niso k našemu zveličanju; ji 3. da bi nam dodelil gnado, vse nadloge in t eZ ‘j nam jih pošilja, poterpežljivo in stanovitno preterp® 41, Kaj pomeni beseda: „ Amen. 11 Po razlaganji sv. Hieronima ponavlja se z besedo vse, kar smo popred prosili, kakor da bi hotli i eC1- se, ali zgodilo se bode, česar smo prosili. ,Procesijf Nauk od procesij. Kaj so procesije? . je latinska beseda in pomenja- >’ 391 obhod." Procesije so katoličanom tisti slovesni obhodi, kijih naša mati, sveta cerkev po starodavni navadi večkrat v letu napoveduje in obhaja. S temi obhodi hoče svoje verne buditi k pobožnosti, jih opominjati k hvaležnosti za prejete dobrote ali pa po vzajemni združeni molitvi izprositi Božje pomoči. Procesije imajo svoj visoki pomen in kdor se jih vdeležuje s pobožnim sercem, njemu donašajo gotovo lep sad keršanske pobožnosti. Ali so procesije kaj novega? Procesije niso nikakor kaj novega, kajti v navadi so bile že v pervih časih keršanske cerkve, za sv. Ciprijana, Lucija, Bonifacija; pričajo nam to tudi sv. očetje: Bazilij, Krizostom, Ambrozij, Gregor itd. Omenja jih celo sv. pismo stare zaveze n. pr. v 2. bukvah kraljev (II. kr. 6.) beremo, da je kralj David skrinjo zaveze s slovesnim sprevodom ali v procesiji prenesel. Njegov sin Salomon je napravil še slovesnejši obhod, h kteremu se je sešel ves Izrael in so prišli vsi starašini ljudstvu, ko so duhovni prenesli skrinjo Gospodovo, in šotor zaveze in vse svetiščino orodje v novo sezidani tempelj. (III. bukve kraljev 8.) Od Kristusa nam je tudi znano, da je na cvetno nedeljo spremljan od velike množice ljudstva in svojih učencev jezdil v Jeruzalem. Kaj pomenjajo procesije ? Procesije 1. budijo k pobožni molitvi. Kdor jih po 100 m 1000 vidi zbranih v pobožni molitvi in jih sliši Boga na glas hvaliti in častiti, kako bi li mogel le on merzel ostati ? obožnost vnema in spet pobožnost obudi, h er je Kristus sam obljubil, da bo tudi On tam, kjer sta dva ali so trije zbrani v njegovem imenu. j- Procesije so kaj lepa podoba našega življenja. Po¬ lutniki smo in tujci na tej zemlji; potujemo iz te solzne v ° ln ® proti nebeškemu Sionu. Zatorej konča procesija vselej ceikv!. Procesije se napravljajo pod milim nebom, o živi pred vsem svetom ga častimo in moli; m v molimo, se čnr° se zahvaljujemo za prejete milosti in dobrote, in lm ° kot. ude ene velike Božje družine. Tod je nastala šeg, a v piocesijah obiskovati druge, sosedne cerkve in kadar se procesije srečevajo, se z nagnjenjem križev ali bander pozdravljajo. 4. Procesije so znamnje, da je keršanska vera zmagali nad neverstvom in krivoverstvom ; zakaj kjer vladata neverstro in krivoverstvo, ondi ni veselih procesij. To pomenjajo katoliške procesije. Kjer se obhajajo r lepem redu, s pravo pobožnostjo in jih vodijo duhovni, oni so gotovo podučljive, zaslužne in Bogu dopadljive; zato se pa takošne procesije nevernikom in krivovercem vselej lini bodle v oči. Čemu so pri procesijah križi in bandera? Križ pomeni, da smo kristjani in zbrani v imenufar žanega Jezusa. V njegovem imenu začenjamo in končuje®! vsako molitev, po njegovem zasluženji upamo vse dobiti od nebeškega Očeta, za njim moramo hoditi, če hočemo priti v svete nebesa. Bandera so bela, rudeča in moh® (ali višnjeva). Bela nas opominjajo, naj pod Jezus® 1 ' bandero v nedolžnosti živimo; rudeča pa, naj se vojskuje® zoper greh, svet in hudiča, in naj smo pripravljeni z* T f"' in Kristusa celo svojo kri preliti. Višnjšva pa nas i# naj se z mertvenjem in zatajevanjem samega sebe rf nižnosti pokorimo za svoje grehe in razžaljenje Božje, n® dera so tudi znamnja, da je Kristus premagal smeh 111 pekel in Jezusova vera premagala judovsko in ajdovsko 611 ® Zakaj hodimo v križevem tednu s procesijami popti'" Okoli leta 469 po Kr. so na Francoskem razsajali ““ potresi, bila so slaba leta in polja niso rodila, pritiskaj 6 1 še druge nesreče, divje zveri so se celo v mesta P 1 ), o in plašile zbegano ljudstvo. Sv. Mamert, tedanji škof V lC ® zbira svoje verne ter jih opominja pri Bogu iskati p°® zapovedal je, naj se tri dni pred Kristusovim vnebob°| obhajajo procesije po polji in te tri dni naj se ljudstvo^ Hude stiske so prenehaie. Božje usmiljenje te |a- > O O ; koto, kugo in druge nadloge, ktere so takrat ljudst^^ V hvaležni spomin tč očitne pomoči Božje so se P r . j e po širile po vseh francozkih deželah in poznej so se ^P e J gi5) vsem keršanskem svetu, ker jih je papež Leo III. ( K zapovedal. ' v Ta pomen imajo procesije v križevem tednu se dan in zato hodimo s procesijami po polji, da Bog a prosimo, naj blagoslovi polja in setve s svojim 11 393 blagoslovom, naj nam da in obrani žita in druge sadeže, ki jih zemlja rodi, in milostljivo naj odverne od nas la¬ koto, vojsko, kugo in druge nesreče. — Ob enem se pri¬ pravljamo k prazniku Kristusovega vnebohoda, ki je v nebesih naš mogočni besednik pri svojem Očetu. Kako se je začela procesija na sv. Marka dan ? Procesija na sv. Marka dan se je začela že pred papežem Gregorijem Velikim (590); torej je ta papež ni vpeljal, pač pa je pripomogel, da je še bolj v navado prišla in slovesneje se obhajala, naj bi si verni s svojimi molitvami Božjega usmiljenja izprosili. — Za časa strašne kuge, ki je po rimskem mestu razsajala, je ta sveti papež uredil še drugo procesijo, imenovano procesijo zavoljo kuge. Tudi po drugih laških deželah je ta kuga strašno morila, da so ljudje kar nagloma mertvi se zgrudili, ako so kihnili. Takrat se je začela navada, da pravimo: „Bog pomagaj", kadar kdo kihne, in da si pokrižamo usta, kadar se nam zdeha. — Papež Gregorij je zaukazal, da so se Rimljanje zbrali v 7 poglavitnih cerkvah rimskega mesta in potem v sedmerih oddelkih šli k cerkvi Matere Božje, kjer so se vse procesije združile v eno veliko procesijo. Te obhode so tri dni pred Kristusovim vnebohodom zaporedoma obhajali, in kuga je odlegla. Nosili so s procesijo podobo Matere Božje, od ktere se govori, da jo je naslikal sveti evangelist Lukež, in so tudi mogočno priprošnjico na pomoč klicali. S kdkošnim namenom je treba iti s procesijo ? Čeravno nas Bog sedanje dni ne obiskuje s takimi *^T imi nadlogami, smo vendar dolžni križevih procesij se 'deleževati, s tem namenom 1. da Boga častimo, za njegove obrote se zahvalimo, in v dušnih in telesnih potrebah nje- gove pomoči prosimo; 2. da svojo vero očitno pred svetom spoznamo, in 3. da se za svoje grehe pokorimo, in Kristusa nasludujemo. ^— Ce pa kdo iz drugih, posvetnih namenov g* e s procesijo, td se pregreši zoper Boga in cerkev. Križevi teden. sv mcše; „Uslišal je moj glas s svojega svetega aleluja, in moje vpitje pred njegovim obličjem je njegovih ušes: aleluja, aleluja." (ps. 17. 7.) Vvod tempeljua. prišlo do 394 „Ljubim te Gospod, moja moč, Gospod, moja terdnjava, moje pribežališče, in moj rešenik.“ (ps. 17.2,3.) ČastbodiBogu,, Cerkvena molitev. Do deli, prosimo, vsega- mogočni Bogi da bomo, ker se v svojih stiskal na Tvoje usmiljenje zanašamo, po Tvoji hrambi vseh zopernost obvarovani, po Gospoda našem... Berilo iz lista sv. Jakoba aposteljna 5, 16—20. Preljubi! spoznajte eden drugemu svoje grebe, in molite eden za druzega, da bote ohranjeni; veliko premor« stanovitna molitev pravičnega. Elija je bil človek terpljenjo podveržen, kakor mi, in je iz serca molil, da bi ne M« dežja na zemljo; in ni bilo dežja tri leta in šest mescev- In je spet molil, in nebo je dalo dež, in zemlja je rop 3 svoj sad. Bratje moji! ako kdo zmed vas zajde od resnice, in ga kdo verne, naj ve, da kdor grešnika ^erne od njeg« f « krive peti, rešil bo njegovo dušo od smerti in pokril veliko število grehov. Razlaga. Cerkev je to berilo za križevi teden f' ločila, ker se v njem dokazuje moč stanovitne moli^ pravičnega. V izgled nam stavlja molitev prerok Elij®’ je živel za hudobnega kralja Izraelovega Ahaba. Ta M je storil več hudega, kakor vsi njegovi spredniki, ker } verh druzih pregreh neverko Jezabelo za ženo vzel, je v velikem mestu Samariji maliku Balu tempelj zidal in log zasadil. Tudi 450 Balovih duhovnov je F klical, duhovne Gospodove pa je ukazal pomoriti. ^ Elija stopi pred njega, rekoč: „ Kakor res živi Gospod, lov Bog, pred čegar obličjem stojim, da ne bo ta e ne rose ne dežja, dokler jaz ne porečem!* In bilo je® ’ Potem ko ni bilo tri leta in šest mescev Gospod Eliju napove: Pojdi in pokaži se Ahabu, zopet hočem dati dežja na zemljo. Elija gre. K° S ugleda, reče mu serdit: Si ti tisti, ki nesreče nh 395 Izraelu? Elija mu odgovori: Izraelu nesreče ne napravljam jaz, ampak ti in hiša tvojega očeta . . . Vendar pošlji in zberi k meni ves Izrael na goro Karmel in tudi 450 duhovnov Balovih. Ahab stori, kar mu Elija reče, ker ga stiska huda lakota, in tudi sam na goro gre. Duhovni Balovi pridejo in Elija reče: Oni naj vza¬ mejo enega vola, naj ga razsekajo na kose, položijo na altar, pa ognja naj ne podtikajo; jaz bom pa pripravil druzega vola, in položil na derva, ognja pa ne bom podtaknil. Potem kličite imena svojih bogov, jaz pa bom klical ime svojega G-ospoda: in bog, kteri pošlje ogenj, bodi Bog. Vsemu ljudstvu se dopade svet. Balovi preroki so skakali in se spakovali cel dan do večera, toda Bal ni slišal njih molitve. Proti večeru pa pravi Elija ljudstvu: »Pojdite k meni!“ In ko ljudstvo k njemu stopi, iz dvanajst kamnov altar postavi, dh vkopati grapo okoli in okoli njega, derva nanj naloži, razseka vola na kosove, ga na derva dene in reče vode trikrat vliti nanj, tako da se tudi struga z vodo napolni. Na to Elija k altarju stopi ter moli, rekoč: »Gospod, pokaži danes, da si ti Bog Izraelov, jaz pa tvoj hlapec, ki delam to po tvoji zapovedi. Usliši me Gospod, da se uči to ljudstvo, da ti, Gospod, si Beg, in da si spreobernil njih serca!* Kar ogenj z nebes pade in po- yžije žgavni dar in derva in kamenje, in poliže tudi prah in vodo, ki je bila v vodotoku. Ko ljudstvo to vidi, pade na svoj obraz, in kliče: »Gospod sam je Bog! Gospod sam je Bog! Elija gre potem na verh Karmela, se k zemlji skloni in moli. Glej, kar od morja sem meglica vstaja. Kmalo se pa stemni nebč, in dež se vsuje m vse z novega oživi. Uslišana je bila Elijeva molitev, ker je pravični molil k pravemu Bogu; kričanje Balovih prerokov se ni uslišalo, er , so sleparji kričali k svojim malikom. Molimo prav, prosimo pravega Boga in nas bo uslišal! Solnca in dežja oao P°G a in senožeti vselej potrebovali, oba sta darova 396 Božja; torej prosimo za nju, pa ne še le takrat, je sila, temuč posebno o križevih procesijah! Evangelje sv. Lukeža 11, 5—13. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ivo bi kdo zmed vas prijatla imel, in bi k njemu šel o polnoči, in mu rekel: Prijatel! posodi mi tri hlebe, ker je moj prijatel prišel k meni s pota, ia nčmarn kaj pred-nj položiti; in uni bi znotrej od¬ govoril in rekel: Ne delaj mi nadlege, duri so že zaperte, in moji otroci so z menoj v hramu; ne morem vstati in ti dati. In ako uni le še terka, vam povem: ko bi ravno ne vstal, in mu ne dal zato, ker je njegov prijatel, bo vendar zavoljo njegove nadležnosti vstal, in mu dal, kolikor po¬ trebuje. In jaz vam povem: Prosite, in se vam bo dalo; iščite, in bote našli; terkajte in se va® bo odperlo. Zakaj slehern, kteri prosi, prejme; $ kdor išče, najde; in kdor terka, se mu bo odperlo. Kdo pa zmed vas očeta kruha prosi, pa mu kamen dal? ali ribe, mu bo li namesto ribe kaSo dal? ali če ga jajca prosi, mu bo li škorpij 011 * podal? Ako tedaj vi, ko ste hudobni, veste dob® darove dajati svojim otrokom; koliko bolj bo vas Oče z nebes jim dal dobrega duha, kteri ga prosij 0, Kaj nas Jezus s to priliko učil Malo prej je Jezus svoje učence učil: Oče naš; P 0 !®® jih je pa še hotel podučiti, kakšne lastnosti naj molitev 1 in kakšen sad donaša prava molitev. Kakšne lastnosti naj ima molitev ? Molitev naj bo: 1. zauplj iva t. j. kakor, prijaj Pj, jatla, kakor otrok svojega Očeta zaupljivo prosi, k e ’ ’, o3 i mu ne bo »odrekel prošnje, tako naj kristjan m°h 111 P t l a svojega nebeškega Očeta. — Sred noči pride prijatel p 1 J. prosit, ker se zanaša na prijatelstvo in da mu nadlezo j. bo zameril; 2. prositi moramo najpred to, kar nam l e 397 bolj potrebno. Prijatelje prijatla prosil kruha, kteregaje najbolj potreboval, ne slaščic ali drugih manj potrebnih reči; tako naj tudi mi prosimo Boganajpred tega, kar je duši in telesu najbolj potrebno, pred vsem pa gnade Božje ; 3. molitev naj bo stanovitna. Prijatel ni odjenjal, temuč le še terkal, čeravno uni, ki je bil v hramu, ni precej vstal, in mu dal, česar je želel. Tako tudi mi ne smemo odjenjati, če nismo precej uslišani. — »Vse, karkoli prosite v molitvi, ako ve¬ rujete, hote prejeli.“ (Mat. 21, 22.) Kaj pomenijo Jezusove besede: Prosite, iščite, terkajte% Tudi s temi besedami nam Jezus razlaga lastnosti naše molitve, in so nekako tri stopinje Bogu dopadljive molitve. Kdor prosi, razodeva svojo zaupljivost; kdor išče, ima vse svoje misli v to obernjene, kar išče, torej si prizadeva in se trudi, to dobiti, kar prosi; kdor t e r k a, se že nekako sili, da bi dosegel, kar hoče in potrebuje. Torej naša molitev naj bo zaupljiva, stanovitna, pa tudi z delavnostjo sklenjena. Moli in delaj! Sv. Avguštin pravi: „Mi prosimo v veri, ktera je v ljubezni delavna; mi iščemo z upanjem, ktera se opira na večno resnico; mi terkamo po ljubezni Božji v dopolnitev zveličanja. Kakšen sad Jezus pravi molitvi obeta? Kteri prosijo, bodo prejeli; kteri iščejo, bodo našli; kteri terkajo, njim se bo odperlo. Kakor oče prosečemu otroku ne , ,la j e Mabih darov, tem manj bo Oče nebeški naših prošenj zavergel, in nam potrebnih darov odrekel. Sv. Avguštin uči: „Molitev pravičnega je ključ nebeški; naše prošnje se k nebesom vzdigajo ; z nebes pride usmiljenje božje." — Prosimo, molimo radi, pobožno, zaupljivo, stano¬ vitno v imenu Jezusovem! Praznik vnebohoda Kristusovega, Praznik vnebohoda Jezusovega nas spominja tistega jenutka, ko je Jezus pričo svojih aposteljnov in učencev častitljivo v nebesa šel na oljski gori. s p r 7 vod svete meše je cerkev odločila tiste besede, trumi sta angelja po Gospodovem vnebohodu aposteline m ucenee nagovorila: „Možje Galileje!! Kaj stojite in gle- bo snpf neb -? ? , al ® lla ja; kakor ste ga videli iti v nebo, tako J- pnšel, aleluja, aleluja, aleluja. 4 * (Dj. ap. 1.) 398 „Pokajte z rokami, vsi narodi! ukajte Bogu z veselim glasom/' (ps. 46.) Cerkvena molitev. Prosimo, vsegamo- gočni Bog! dodeli nam, ki verujemo, daje Tvoj Edinorojeni, nas Odrešenik danešnji dan v nebesa šel, naj bi tudi mi s svojim duhom v nebesih prebivali, po ravno tistem Gospodu . . . Berilo iz djanja aposteljnov 1, 1—11. V pervem pisanji sem govoril, o Teofil! od vsega, kar je Jezus začel delati in učiti, do dneva, ko je apostelj- nom, ktere je bil izvolil, po svetem Duhu zapovedi dal in bil gori vzet. Kteriin se je tudi po svojem terpljehi' živega skazal z mnogimi znamnji, ko se jim je prikazoval štirdeset dni in govoril od Božjega kraljestva. Ia je ž njimi jedel, jim je zapovedal, da naj ne hodijo v Ja Jeruzalema, ampak naj čakajo obljube Očetove, ktero sk ( je rekel) slišali iz mojih ust. Ker Janez je kerščeval i vodo, vi pa bote kerščeni s svetim Duhom kmalo p° ^ dneh. Tedaj so ga, kteri so se bili sošli, vprašali, Gospod! ali boš v tem času spet postavil Izraelovo kralj eS * fll: Rekel pa jim je: Vam ne gre vedeti časov ali ur, ^ je Oče ohranil v svojej oblasti; pa prejeli bote ® svetega Duha, kteri bo v vas prišel, in mi bote P r ®, do ijfl Jeruzalemu, in po vsej Judeji in Samariji, in sveta. In kadar je bil to izgovoril, se je vpričo vzdignil, in oblak ga je vz6l spred njih oči. In ko j 0 ' gledali v nebo iti, glej! dva moža sta stala pri ll K, belih oblačilih, in sta rekla: Možje Galilejci! kaj in gledate v nebo? Ta Jezus, kteri je bil vzet od ra nebo, bo tako prišel, kakor ste ga videli iti v 399 Razlaga. Sveti Lukež je v svojem evangelji nekemu Teofilu, plemenitemu kristjanu v Antiohiji, popisal življenje, terpljenje in smert Jezusa Kristusa do njegovega vnebohoda. V djanji aposteljnov, ktero je tudi on spisal, pripoveda dalej in v kratkem, kaj je Kristus štirdeset dni po svojem vstajenji še delal, in kako je v pričo svojih učencev v nebo bil vzet. Veseli se danes s Kristusom, da je svoje drago kupljeno kraljestvo v nebesih v last sprejel in moli tako-le: Veselim se, o kralj nebes in zemlje! Tvojega veličastva, ktero si Ti danes v nebesih posedel. „Kraljestva po zemlji, pojte Bogu; prepevajte Gospodu, prepevajte Bogu! ki hodi po nebes nebesih od začetka. Dajajte čast Bogu, ki je čez Izrael , njegovo veličastvo in njegova moč je v oblakih. — Prepevajte našemu Bogu, prepevajte našemu kralju, prepevajte! Ker kralj vesoljne zemlje je Bog; prepevajte razumno: Bog kraljuje čez narode; Bog sedi »a svojem svetem sedežu." Aleluja, (ps. 67. 46.) Evangelje sv. Marka 16, 14—20. Tisti čas se je Jezus prikazal enajsterim, ko so prr mizi bili, in je svaril njih nejevero, in terdobo njih serca, da tistim, kteri so videli, da je vstal, niso verjeli. In jim je rekel: Pojdite po vsem svetu, in oznanujte evangelje vsej stvari. Kdor veruje in ho kerščen, bo zveličan; kdor pa ne veruje, bo pogubljen. Kteri pa verujejo, pojdejo ta znamnja z a njimi: V mojem imenu bodo hudiče izganjali, nove jezike govorili, kače prijemali; in ako kaj strupenega pijejo, jim ne bo škodovalo; in na olnike bodo roke pokladali, in bodo zdravi. In *ospod Jezus, ko jim je bil izgovoril, je bil v ne 3o vzet, in sedi na desnici Božji. Oni pa so šli, • , so učili povsod, in Gospod je delal ž njimi, o je besedo poterdoval s čudeži, kteri so se potem 400 Zakaj pravi Kristus svojim aposteljnom: „Idite po celrn svetu, in oznanujte evangelje vsej stvari“? , V Kristusovi cerkvi si ne sme nihče sam prilastovati £ cerkve, ne službe; učiti sme le ta, ki je poklican in poslan ! od Kristusa in njegovih namestnikov, ki so postavljeni vladati cerkev Božjo. Tega nas opominjajo besede Jezusove, ki jiii je govoril svojim aposteljnom pred svojim vnebohodom: ,,Idite po celem svetu, oznanujte evangelje vsej stvari." - „Vsej stvari“, ukaže mili Zveličar, „evangelje oznanovati," ker Bog hoče, naj bi vsi ljudje se zveličali, če se pata volja Božja pri nekterih ne izpolni, tega ni kriv Bog, temnč krivi so ljudje sami , ker ali ne sprejmejo evangeljskega nauka, ali po njem ne žive, ali pa spoznani resnici terdo- vratno se ustavljajo, ali v nespokornosti terdovratno živijo in umerjo. Ali je k zveličanju zadosti, da je človek kerščen in vervp Sam kerst človeka, ki k pameti pride, še ne more^ 6 " | ličati; on mora tudi verovati. In tudi sama vera ni zasM* ako ni živa in se v djanji ne kaže. ,,I»e vera, kiJ e ; ljubezni delavna,“ (Gal. 5. 6.) je pred Bogom zaslužila® zveličavna; vera pa brez del je mertva, in po besedah f' | Anzelma, ni keršanska, ampak hudičeva, ker tudi hudič.veruj* daje Bog, po veri pa ne ravna. Kdor se hoče zveličati, ® ■ po prejetem kerstu verovati v Jezusa in v njegov nauk) po tem nauku živeti. jj | Ali naša vera ni prava, ker ne delajo vsi verni ^ znamenj, ktere jim je Jezus obljubil, da jih bodo dd*" Sv. Gregor nam to vprašanje reši, ker pravi: Odrešenik rekel, da bodo čudeže delali oni, ki bodo vali, ne smete si misliti, davi nemate vere, ker teh ču“ e ^ ne delate; o pričetku cerkve so se morali čudeži go^-%/ je prava vera rasla po tčh vidljivih znamnjih Božje mogoču° s . (Hom. 29. in evang.) — Kadar je pa takošnih znamenj da se prava vera širi in neverstvo premaga, _ Kristus še dandanešnji svojini izvoljenim meč, delati zn* in čudeže. • fiidd ' 1 * ■ Ali se res še dandanešnji godijo znamnja w .j katoliški cerkvi ? ^ f Moč, čudeže delati, v katoliški cerkvi ni nikdar p ieD 401 ker je Bog ob vseh časih svoje poslance in izvoljence obdarjal s to posebno gnado in močjo, če se ne godijo pred našimi očmi, ne smemo jih zategadel tajiti; vidijo jih drugi, ki jih ne morejo tajiti; n. pr. sv. Frančišek Ksaveri je vpričo nevernikov več mertvih k življenju obudil. Najočitniši čudež je pa ta, da se je Kristusova cerkev toliko overam vkljub ustanovila in da je vse sovražne in peklenske moči niso mogle zatreti. Nevidno in duhovno delajo pobožni ki-istjani še vedno take čudeže. Sv. Krizostom pravi, „da izganjamo hudiče, ako se s spokoro grehov znebimo, ker je greh hujši od hudiča. Nove jezike govorimo, ako po svojem spreobernenji ne govorimo več od posvetnih in nečimurnih, temuč od duhovskih in nebeških reči. In sv. Bernard pravi, da kače prijemamo, kadar hude želje v svojem serci precej zadušimo, bijemo strup in nam ne škoduje, kadarkoli hudo vdihovanje m nasvetovanje precej zaveržemo. Na bolnike pokladamo roke ter jih ozdravljamo, kadar grešnike svarimo, nevedne podučimo in od greha odvračamo. Porabi vsako priložnost, ljubi kristjan! kadar le moreš takošno delo storiti, Bog ti bo pomagal; s takimi deli boš sam sebi in drugim več koristil in Boga bolj častil, kakor z največimi znamnji in čudeži. Kod in kako je Kristus v nebesa šel? ^ Na oljsko goro peljal je Jezus svoje učence; tod se je v pnčo svojih učencev vzdignil v nebo. Kjer se je začelo njegovo terpljenje, ondi se je začelo tudi njegovo poveličanje. Križ in terpljenje bo tudi nam pot v nebesa, ako ga 'oljno, poterpežljivo in vdani v voljo Božjo prenašamo. — Kristus je šel v nebo iz lastne moči, ker je bil in je pravi 5o g; s svojo duhovno, poveličano človeško natoro se je Sred^k^ ^ e8n * C0 Očeta, da je pri Njem vedno naš Kdo je bil navzoč, ko je Kristus šel v nebo? Navzoč so bili aposteljni in več učencev, ktere je popred > agosiovil in potem se je> vzdignil v nebo ; oni so pa občutili i'o veselje, ko so ga videli iti v nebo, pravi sv. Leon. n 1 80 tuc ^ K, duša keršanska! ker ti je Kristus ta dan >esa odperl, da moreš tudi ti tje priti, če le hočeš, to je, ne |, . ''Jistusa terdn0 in živo veruješ in z dobrimi deli 3i služiš. Prav lepo nas opominja sv. Avguštin: Slov. Goffine. 26 402 „Povzdignimo se s Kristusom v duhu gori v nebesa, da 'bomo mogli, kadar pride njegov dan, tudi s telesom iti za njim, Vedeti pa moramo, ljubi bratje! da s Kristusom ne more gori iti ne napuh, ne lakomnost, ne nečistost, ne kterekoli druge pregrehe; zakaj z najponižnišim ne more se vzdigniti napuh, niti z najdobrotljivejšim iti hudobija, niti nečistost s sinom prečiste Device.“ (Avg. sermo 3. de ase.) Tako tedaj povzdigajmo se gori za njim, da vsakteri svoje pre¬ grehe in hude nagone zatira, in si s tem lestvo napravljal po kteri zamore kviško stopati. Iz svojih grehov pa si na¬ pravljamo stopnice do nebes, ako jih popuščamo in zatiramo. Kaj se je zgodilo potem, ko je Kristus v nebo oši Učenci so stermeli in žalostni gledali za njim, in ^ še potem, ko ga je bil svitel oblak odmaknil njih o5» Dva angelja v belih oblačilih se jim prikažeta in J 1 ® w ' znanita, da bodo Jesusa, kakor so ga videli iti v nebo, n® * sodnji dan spet videli priti sodit žive in mertve. Apočteljni se pa po Jezusovem povelji vernejo v», ruzalem, ondi se zberejo z Marijo, materjo Jezusovo in drug ženami, in čakajo stanovitni v molitvi prihod svetega V (Djanje ap. 1. 12—14.) Kako obhaja katoliška cerkev ta spomin? Od starodavnih časov sveta cerkev td spomin * „ obhaja s praznikom Kristusovega vnebohoda in s icer _ . dan po veliki noči, ki je vselej četertek, ker je ustnem zročilu 40. dan, v četertek ob šestih, t. j* 0 P v nebesa šel. ( Temu godu lastne šege so: a) Velikonočna sve^ ugasne pri slovesni sveti meši po svetem evangelji, v se Jezusov vnebohod pripoveduje, in se od altarja v znamnje, da s tem praznikom jenja velikonočna b) podoba vstalega Zveličarja se z altarja vzame m c) v stolnih cerkvah se po nekterih krajih o poldne snidejo k molitvi, po kteri se da blagoslov s sv. telesom. , j Z d i li 1 j e j. O kralj časti in Gospod v °j s ^ e trum! ki si kakor preslaven zmagovale 0 nad vse nebesa se vzdignil; ne zapusti n& s 403 sirot, temuž pošlji nam od Ožeta Dulia resnice, kterega si nam obljubil. Aleluja! Nauk o čudežih. „Kteri pa verujejo, pojdejo ta znamnja za njimi.“ Mark. 16, 17. Kaj je čudes? Po razlaganji sv. Tomaža Akvinskega je čudež vse, kar Bog dela zunaj navadnega, od njega določenega reda, po kterem se splok reči godijo. Torej čudežev ne more de¬ lati človek sam ob sebi, ampak le sam Bog, in tisti človek, kteremu Bpg v to moč in oblast daje. N. pr. če se tisučeri nasitijo s peterimi kruhi in dvema ribicama; če se na samo besedo ali po dotaknenji mertvi oživijo; če slepi spregledajo, gluhi preslišijo itd.: so to take aogodbe, ki se godč zunaj navadnega naturnega reda, in jih še ni nobeden človek delal iz svoje lastne moči; takim dogodbam rečemo, da so čudeži. Kdo bi mogel tajiti, da Bog čudeže delati more? Bog, ki je naturi*dal svoje postave, zakaj bi ne mogel v teb postavah izjamkov delati? Da se je to res zgodilo, nam pričajo naj¬ tehtnejši, neoveržljivi dokazi. Čudeže nam spričujejo: 1. priče, ki so jih videle, ljudje, ki so zavoljo čudežev verovali in se spokorili; 2. ednajst milijonov marternikov, ki so za sveto resnico svojo kri prelili: za laž in sleparijo se ne da nihče umoriti; 3. celo judje in ajdje čudežev niso tajili, le eoper- 11 'jam in hudim 'duhovom so jih pripisovali, ker si jih po svojem terdovratnem nasprotovanji zoper Kristusa in njegovo vero niso mogli drugače umevati. Ali morejo tudi ljudje čudeže delati? Kakor je bilo zgorej omenjeno, ne moren sam ob sebi delati čudežev, ampak le Bog e m h' z Božjo močjo tisti človek, kteremu Bog v ... ... oblast podeluje. Delali so čudeže aposteljm, sv .* kakor nam pripovedujejo cerkvene zgodbe iz vse i j po Kristusu. Ali se čudeži tudi po svetinjah, sv. ostankih in podobah morejo goditi? Sveti zbor Tridentinski je slovesno določil, da tudi v •tinjah in svetih podobah zna biti nekaka moč, zavoljo ktere se morejo čudeži zgoditi in so se res tudi zgodili i« zatorej gre častiti svetinje in svete podobe, ktere cerkei častiti priporoča. Čudežev pa ne delajo svetinje ali pt- dobe, temuč edino le Bog jih dela po svetinjah in p dobah; dokazuje nam to sveto pismo in zgodbe Kristusov« cerkve. — Da bi se ne godile sleparije s takimi podobami, uka¬ zuje sveta cerkev take čudeže vselej na tanko preiskovat in še le, če so od vseh strani verjetni in poterjeni, j» vernim v častenje priporoča, ker so znamnja Božje mogočno« 1 in milosti. Zakaj se sedanje dni ne godi več toliko čudežev, to« 1 o pervih časih Kristusove cerkve? Ker cerkvi ni več treba takih nenavadnih znamenj 1 dokaz in poterjenje svoje resnice in svojega nauka. & pravi sv. Avguštin: „Kdor zdaj, ko se je svet h kersan veri spreobernil, še čudežev želi, ali pa taji tistih, ® ljudi napeljali k spreobernjenju, temu se je čuditi, ®j še tako nespameten in slaboumen,“ in 'sv. Krizostompj. „ Vprašajo nekteri, zakaj se zdaj ne godijo več cu 8 Jim odgovarjam, da zato ne, ker Kristusa že poznaj 0 ! vsem svetu in je cerkev postala močno drevo, . svoje korenine globoko v zemljo pognalo in visok 0 f nebu zrastlo, torej ni treba, da se podpera ali da se priliva.“ v 9 9 V* šesta nedelja po veliki noct Ta nedelja in cel predbinkoštni teden nas pnpj ' a ^ >. sveti binkoštni praznik; z molitvijo in dobrimi den deležne storimo darov sv. Duha. Vvod sv. meše. „Usliši, Gospod, moj glas, s tebe kličem; aleluja! Moje serce ti je reklo: Moje ? s voj e ? išče; Tvojega obličja iščem, o Gospod! Ne obračaj obličja od mene, aleluja, aleluja. 11 JI 1 „ Gospod je moja luč, in moja pomoč; koga se boa 1 (ps. 26, 7—9, 1.) Cerkvena molitev. VsegamogoČ 111 405 Bog! stori, da svojo voljo vselej Tebi podveržemo, in Tvoji svetlosti s čistim sercem služimo, po Gospodu . . . Berilo iz 1. lista sv. Petra aposteljna 4, 7—11. Predragi! bodite modri in čujte v molitvah. Pred vsem pa imejte vedno ljubezen med seboj; ker ljubezen pokrije obilnost grehov. Jemljite radi eden druzega pod streho brez godernjanja. Kakor je vsak prejel dar, s tem postrezite eden drugemu, kakor dobri delivci mnogotere gnale Božje. Ako kdo govori, naj govori kakor Božje besede; ako kdo služi, naj služi iz moči, ktero Bog daje, da bo Bog v vseh rečeh češčen po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Razlaga. Sv. Peter nas opominja, naj bi bili ker- šansko modri, čuječi v molitvah in marljivi v delih ker- šanske ljubezni. To so trije najkrepkejši pripomočki nam zadobiti darov sv. Duha; po njih so si jih pridobili sv. aposteljni. Kako potrebni smo tudi mi pomoči sv. Duha, ker brez njega ne moremo kaj dobrega misliti, še veliko manj storiti! Prosimo torej vsak dan darov in gnad svetega Duha z naslednjo molitvico: Cerkvena molitev. Pridi sveti Duh! napolni sorca svojih vernih, in vžgi v njih ogenj svoje lju- 'uv.ni, kteri si ljudstva vseh jezikov k edinosti vere poklical. Evangelje sv. Janeza 15, 27—27, 16, 1 4. Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Kadar pride Tolažnik, kterega Vam bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, kteri se od Očeta izhaja, on bo pričeval od mene. Pa tudi vi bote pričevali, ker ste od začetka pri meni. To sem vam govoril, 406 '1 da se ne pohujšate. Iz shodnic vas bodo devali; pride celo ura, da bo vsak, kteri vas umori, menil, da Bogu službo stori. In to bodo vam storili, ker ne poznajo ne Očeta, ne mene. To pa sem vam govoril, da se spomnite, kadar ura pride, da sem vam jaz to pravil. Zakaj se sveti Duli kliče: Tolažnik in Duli resnice? Sam Jezus Kristus poveličuje svetega Duha z najbolj častnimi priimki; imenuje ga: Tolažnika, Duha resnice. Sveti Duh je Tolažnik, ker obilno tolažbe in dubff- skega veselja vlija pobožnim dušam na tem svetu in v ved¬ nosti 5 zlasti je mil tolažnik žalostnim in tčm, ki ® resnice in pravice preganjanje terpijo. Tolažil je aj in svetnike Božje, da so se veselili, ako so zavoljo Kristo 9 mogli terpeti. — Sv. Duh je Duh resnice, ker nas k 0* vso resnico uči in zmote varuje; nasproti pa je hudi nli če jih celo sami v nevarnosti in grešne priložnosti peljujejo. 3. Ce svojih otrok ne kaznujejo zavoljo njih n8 P in si_ ne prizadevajo jih odvaditi. Taki stariši se grozno P grešijo nad svojimi otroci in ti bodo na sodnji dan tožniki. Kako pohujšajo gospodarji in gospodinje svoje p oS ^' 1. Z vsem tem, s čemur stariši svoje otroke 2. kedar molčijo k grehom svojih poslov in jih od P r Inj odvračajo; . 3. če jih ob nedeljah in praznikih k. j, službi ne pošiljajo, ali jih še celo zaderžujejo in J 1 postnih dneh mesne jedi na mizo postavljajo. 409 Kako naj se kristjan pripravlja na binkoštni praznik ? Sveti aposteljni so se na prihod sv. Duha pripravljali s stanovitno molitvijo. Ker je binkoštni praznik spomin, da je sv. Duh po obljubi Kristusovi prišel nad aposteljne in jim podelil svoje darove, ktere tudi nam ponuja, se spodobi vsakemu kristjanu, naj se tudi on pripravlja na sv. binkoštni praznik: 1. Po zgledu svetih aposteljnov in pre- čiste Device Marije, matere Božje,'naj se poda v samoto, ali naj se vsaj ogiba nepotrebnega govorjenja in občevanja z drugimi ljudmi; toliko več in bolj goreče naj pa moli, ker v samoti Bog najrajše h človeku govori. ^Približujte se Bogu, in se vam bo on približal .“ (Jak. 4, 8.) 2. S čisto in z grevano spovedjo naj svojo dušo očisti, in če je v sovraštvu, naj se spravi z vsemi, ker sveti Duh je duh ljubezni, miru in čistosti, in le v čistih, miroljubnih dušah prebiva. 3. Po svoji premožnosti naj daje vbogajme ; zakaj od stotnika Kornelija pripoveda djanje aposteljnov, da je bila uslišana njegova molitev, in. njegove milošnje so bile v spominu pred Bogom; (dj. ap. 10, 31.) ž njimi se je vi - ed- ne ga storil gnade in darov svetega Duha. 4. Večkrat naj obudi gorečo željo po sv. Duhu in nje¬ govih darovih in v ta namen naj ponavlja zdihljej : „Pridi svr - Duh, napolni serca svojih vernih i. t. d.“ Binkoštna doba. C'esa nas spominja binkoštna doba sploh ? Binkoštna doba nam pred oči stavi neskončno ljubezen svetega Duha, ki vernim deli sad odrešenja ter jih po¬ svečuje po cerkvi, ki jo je na zemlji vstanovil Jezus Kristus. Kako se obhaja predbinkoštna sobota? Bredbinkoštni dnevi ali pripravljanje na binkoštni praznik velikonočno dobo sega, kar očitno oznanjajo evangelja že sv rfr * 6 nedel J e P° ve Bki noči, ki naše oči obračajo v cerk".' ’ k" tere £ a je Kristus obljubil aposteljnom in svoji 410 Da se pa na binkoštni praznik posebno skerbno pri¬ pravljamo , nas zlasti predbinkoštna nedelja opominja. To sabcto je namreč zapovedan post, nam v opomin, dasta post in molitev najbolje pripravljanje na darove svetega Duha. Binkoštna sabota se skorej ravno tako obbaja, kakor velika sabota: a) Ta dan se tudi bere prerokovanje iz sv. pisma stare zaveze, toda le šest prerokovanj od Zveličarja in prihoda , sv. Duha, ki so se v novi zavezi na tanko dopolnila; b) tudi se kerstna voda blagoslavlja; c) pri „gloriji“ slovesne sv. meše tudi vsi zvonovi za- zvonč v znamnje veselja nad prihodom sv. Duha. Binkoštni praznik, Kaj je binkoštni prazniki Binkoštni praznik je spomin tistega dneva, kojesv.Djjj v podobi ognjenih jezičkov vidno prišel nafl aposteljne. j so bili eno voljno k molitvi zbrani z Marijo v neki® 11 v Jeruzalemu. Ta praznik je vselej v nedeljo. Zakaj se ta praznik kliče: Binkošti ? Naša beseda bifnkošti, kakor nemška „Pfiog stel1 ' je izpeljana iz grške besede „pentekoste“ , ki P°® e °j, „petdeset“; binkoštni dan je namreč petdeseti dan P° f8 ,, jenji Gospodovem. Ta praznik je to imč zadobil a ;’. za o jj a ) ker je sveti Duh ravno petdeseti dan po velik 11 prišel nad aposteljne, ali pa b) zato, ker je bil tisti dan tudi judovski bjnk 0 s praznik, ki so ga judje tudi petdeseti dan po velik 011 , 0 r j, prazniku obhajali v spomin postavodaje na sinajski ah 50.. dan po izhodu iz Egipta. Tako bi bil® J ud binkošti predpodoba keršanskim binkoštim. Zakaj se ta praznik tako slovesno obhaja ? za jt»i Ker je binkoštni praznik zmed najvišjih g 0 ^ 0 ^.’, pr jje! odrešenje bi nam ne bilo nič pomagalo, ako bi n e \ Ajl > sveti Duh, ljudem delit milost, ki iih je Jezus po svojo smertjo na križi. 1. In ravno ta dan so ap° 6 k piejetem sv. Duhu pervokrat svetu oznanovali m 1 411 jih je Jezus človeštvu zaslužil in pridobil, namreč gnado Božjo, opravičenje in posvečenje. 2. Ta dan so aposteljni, napolnjeni s svetim Duhom, jeli ljudi opravičevati in po¬ svečevati, ko so kerstili v Jeruzalemu tri tavžent ljudi, ki so se spreohernili po pridigi sv. Petra. 3. Binkoštni praznik je spomin dneva, ko se je vstanovila vidna keršanska cerkev, ktera se je ta dan začela in očitno pokazala svojo vero v križanega Zveličarja. Zakaj se na predbinkoštno sabotokerstna voda blagoslavljat Kerstnavoda se ta dan blagoslavlja, ker je sv. Duh začetnik svetosti in vir kerstne gnade. V djanji aposteljnov se prihod sv. Duha „kerst“ imenuje. (Dj. apost. 1, 5.) Vsa vesela zavoljo prihoda svetega Duha poje cerkev v začetku danešnje sv. meše: „Duh Gospodov vesoljni svčt napolnuje, aleluja; in Njemu, ki vse obsega, je znan vsaki glas, aleluja, aleluja, aleluja. “ (Modr. bukv. 1, 7.) „Vzdigni naj se Bog, in razkropč naj se Njega sovražniki, in bežč naj spred Njegovega obličja, kteri Ga sovražijo.“ (ps. 67, 2.) Cerkvena molitev. O Bog! ki si danešnji dan serca vernik po razsvetljenji svetega Duh& U &1; daj, da ravno v tem D uku, kar je prav, spoznamo, in se njegovik tolažb vedno veselimo, po Gospodu našem, Jezusu Kristusu . . . Berilo iz djanja aposteljnov 2, 1—11. Kadar je bilo petdeset dni dopolnjenih, bili so vsi (aposteljni) vkupej na tistem mestu. In vstal je nagloma z neba šum, kakor prihajočega silnega piša, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. In so se jim prikazali razdeljeni jeziki, kakor ognja, in je sčdel na njih slehernega. In YS1 so Kili napolnjeni s svetim Duhom, in so začeli govoriti Y mnogoterih jezikih, tcakor jim je sv. Duh dajal izgo¬ varjati. Prebivali so pa v Jeruzalemu Judje, bogaboječi možje iz vsakega naroda kteri je pod nebom. Kadar se 412 je pa ta glas zaslišal, se je množica sčšla, in se je zavzela, ker jih je slišal vsak v svojem jeziku govoriti. Vsi pa so stermeli in se čudili, rekoč: Glejte! niso li vsi ti, Meri govorč, Galilejci ? In kako mi slišimo vsak svoj jezik, t kterem smo rojeni ? (Mi) Partijam, Medijani in Elamitani, in kteri prebivajo v Mezopotamiji, v Judeji in Kapadociji, v Pontu in Aziji, v Frigiji in Pamfiliji, v Egiptu in v straneh Libije, ktera je pri Cireni in (mi) ptujci iz Eiffl, tudi (mi) Judje in spreobernjeni, (mi) Krešam in Arabci, 1 jih slišimo govoriti v naših jezikih velika dela Božja. Zakaj je sv. Duh prišel s šumom, kakorprihajočega viharju' Sv. Duh je prišel s šumom ljudem 1. v opomin, ^ se ima kaj posebnega zgoditi ;■ 2. in naj bi se ljudstvo, kij® bilo v Jeruzalemu, zbralo k pridigi sv. Petra. Kaj je storil sv. Duh posebno aposteljnom ? , Sveti Duh jim je: 1. Um razsvetil, da so vse pauk« Jezusove čisto spoznali. 2. Voljo jim je poterdil, po na “ k " Jezusovem živeti in umreti. 3. Moč jim je dal, čudeže d* v poterjenje nauka Jezusovega. 4. Podelil jim je dar jem 8 in razločevanja duhov. Evangelje sv. Janeza 14, 23—31. Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: ^ me kdo ljubi, bo moje besede spolnoval; m Oče ga bo ljubil, in bova k njemu prišla, ?. njem prebivala. Kdor me ne ljubi, ne spoluT mojih besed. In besede, ktere ste slišali, ui s0 &°j' ampak Očeta, kteri me je poslal. To sem j , govoril, dokler sem pri vas. Tolažnik sveti ^ pa, kterega bo poslal Oče v mojem imenu, c jf ^ bo učil vse, in vas bo opomnil vsega, karko1|® , vam rekel. Mir vam zapustim, svoj mir vam i1 ■ ne kakor svet daje, vam jaz dam. Vaše serce ^ se ne prestraši, in naj se ne boji! Slišali ste, 413 sem vam jaz rekel: Grem in pridem k vam. Ako bi me ljubili, bi se pač veselili, da grem k Očetu; zakaj OČe je veči od mene. In zdaj sem vam po¬ vedal, preden se zgodi, da bote verovali, kadar se zgodi. Ne bom že veliko z vami govoril. Pride namreč vojvoda sveta, in pri meni nič nema. Ampak da svet spozna, da ljubim Očeta, in tako delam, kakor mi je Oče zapovedal. Zakaj se tretja oseba v presveti Trojici imenuje sveti Duh ? Tretja oseba v presveti Trojici se imenuje sveti Duh, ker se s tem imenom najlepie naznanjajo dela sv. Duha, ktera opravlja z Očetom in Sinom vred. Svete so vse tri osebe v -presveti Trojici, Oče, Sin in sveti Duh; tretjo osebo pa imenujemo sveto, ker je sv. Duh začetnik duhovnega življenja in znotranje svetosti, in brez njegovih darov in gnad se človek ne more posvetiti, nič zaslužnega za večno življenje storiti. . Kaj dela sv. Buh v človeku ? Sveti Duh človeku : 1. um razsvetljuje, da spozna in ume resnice svete vere in lepoto ker Sanskih čednost; 2. voljo mu nagiba po veri živeti in to storiti, kar za prav spozna;, 3. podeluje mu svoje darove. Iiteri so darovi svetega Buha ? Darovi sv. Duha so po besedah preroka Izaija Iz. 11, 2—3, sedmeri, namreč: 1. Dar modrosti, kteri nas uči, vse prav spoznati m razsoditi, izvoliti dobro, opustiti hudo in vse reči tako ojierniti, da so Bogu v čast, nam pa v časno srečo in večno zveličanje: 2. Dar umnosti ali zastopnosti, kteri dušo raz¬ svetljuje, da vč in umč razodete resnice svete vere, in se ovaruje krivih naukov in zmot. Za ta dar prosimo vsi, posebno pred keršanskim naukom in pridigo. ,, 3. Dar sveta ali svetovanja, po kterem razločuje človek dobro od hudega in si ve vselej to izvoliti ali drugim svetovati, kar dopade Bogu in duši služi v zveličanje. Tega aru so.posebno potrebni: a) predpostavljeni; b) tisti ki so mislijo možiti, ženiti, ali na vselej svoj stan premeniti • 414 c) zakonski, ki so t nadlogah ali se med seboj ne zast )pijo 4. Dar moči, ki nam daje moč in serčnost, vse zo- pernosti, tildi terpljenje in preganjanje zavoljo Boga veliko¬ dušno prenašati in premagati skušnjave in vse napotleje zveličanja. 5. Dar učenosti, ki pomaga človeku spoznati Bog* in njegove lastnosti, pa tudi samega sebe in svoje dolžnosti do Boga, in si pridobiti vseh tistih vednost, ktere so mu k zveličanju potrebne. 6. Dar pobožnosti, ki človeško serce le po Bog* ravna, da pri vseh svojih opravilih pred vsem na to mišk kako bi Bogu služil in vse njemu na čast storil. 7. Dar strahu Božjega, ki stori, da se bojimo n® le pravičnih kazni Božjih, ampak vsakega razžaljenja Bož¬ jega, vsakega greha bolj, kot vsega drugega na svetu. Kteri je sad svetega Bulia? Dvanajsteri sad svetega Duha omenja sv. Pavl. 5, 22 —23.) namreč: „Ljubezen, veselje, mfr, poterpežlji^ miloserčnost, dobrotljivost, prizanesljivost, krotkost, zvesto") zmernost, zderžnost, čistost. “ — Da si ta sad zadobiš i* tudi darov sv. Duha, opravljaj vsaki dan molitev: / rI sveti Duh itd. “ ! Zahaj pravi Kristus: „ Oče je veči od mene“? Kristusu je bil Oče res veči od človeka Kristusi f svoji Božji naturi pa je bil Kristus Očetu popolnoma e0 Zakaj pravi Kristus: „ Ne bom še veliko s vami gov^ ' . Te besede je Jezus govoril malo pred svojim terplj e ?J in je hotel reči: Posihmal ne bom več veliko z vaffl . 1 jj| 1 , voril; ker čas se bliža, da me bo satan po svojiB , sl |? a g ! pavolo zbriše, drug duhoven pa še ravno tisto mesto skn- hovo skorjo in soljo osterže, da ne bi se oskrunila sv. križ®* V nekterih krajih pa je bila navada, ravno v tam®' birmancu maziljeno čelo s prevezo zavezati, ktera se j- snela, ko je duhoven maziljeno mesto s kruhovo skorjo« soljo ostergel. .. Ko so škof že vsem birmancem ali vsaj večemu w podelili zakrament sv. birme, molijo nad njimi zadnji . rekoč: „Blagoslovi f naj vas Gospod iz Siona,.da . Jeruzalemske blagre gledali vse dni svojega življenja »■ ^ večno življenje/* Amen. — Pri tem blagoslovu motajo birmanci biti pričujoči. Ali je sv. birma Jc zveličanju potrebna? Sveta birma k zveličanju ni neogibno potrebna: t®, je pa. brez greha zamuditi ne sme, kdor ima P 1 '® 0 * prejeti jo, ker bi s tem na znanje dal, da malo nun ' 31 ^ Duha in. njegovo pomoč. Pri sv. kerstu se duhovn°u ( sansko življenje začne, zato je sv. kerst neogibno p otr , f ; pri sv. birmi se pa duhovno življenje poterdi in . zato je tudi potrebna, vendar ne tako, kakor sv. k« r -rr . . ' 2 Kaj je treba k vredni prejemi sv. bin> lf ’- ^ K vredni prejemi sv. birme je treba: a) manec v stanu gnade Božje, zatorej morajo birman 151 ) ze za spoved, pred sv. birmo prejeti sv. zakra® eD e Aji* b) da je dobro pripravljen, t. j. da je v P°L j, kersanskih resnicah dobro podučen in da ima sej . po gnadi sv. Duha, ktere naj prosi v goreči ®o 1 t ; ^ sak kerščeni, pa še ne birmani človek & 423 birmo veljavno prejeti. — Primerno pa je,. da otroci sv. birmo še le prejmejo, kadar k pameti pridejo; zato je po nekterih škofijah navada, da se birmajo le otroci, ki so sedmo leto dopolnili. Kaj je storiti po prejeti sv. birmi? Po prejeti sv. birmi naj se birmanci v cerkvi zahvalijo Bogu za prejete gnade; ondi naj tudi obljubijo, da bodo Bogu zvesto služili, sv. vero zvesto ohranili in po nji živeli; z lepim, keršanskim življenjem naj vsikdar kažejo, da darov in gnad sv. Duha niso zastonj prejeli in tako priče¬ vanje dajejo sv. Duhu, in katoliški cerkvi, ktero On vodi. Molitev za birmance, (ktero naj večkrat v letu ponavljajo.) Sv. Duh! priserčno se Tebi zali valujem, da si mi pri sv. birmi svojo sveto gnado podelil in me zoper vse skušnjave in preganjanja poterdil. Po¬ nižno le prosim, priganjaj me vedno v mojem serci, dt s prejetimi gnadami zvesto delam, kadar¬ koli je v nevarnosti moje zveličanje, in da nikdar ne prelonim Božjih, ali cerkvenih zapovedi, bodi si iz strdili ali iz krive sramožljivosti. Naj mi rajše umr«ti, kakor da Tebe, sveti Duh! kedaj razžalim, Tebe ne poslušam, ali celo s smertnim grehom Te>e od sebe odženem. Amen. Evingelje sv. Janeza 10, 1—10. Usti čas je Jezus rekel farizejem: Desnično resnično vam povem: Kdor ne gre skoz vrata v ovčji hlev, a^pak lazi drugod vanj, tisti je tat ir razbojnik. Kdr pa vanj gre skoz vrata, je pastil ovac. Njemu dpre vratar, in ovce poslušajo njegoi glas, m klice svoje ovce po imenu, in jih vei no' i. n kadar svojo ovce izpusti, gre prednjimi 424 in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za ptujim pa ne gred6, temuč beže od njega, ker ne poznajo ptujih glasu. To priliko jim je Jezus pravil; oni pa niso umeli, kaj jim je govoril, Jezus jim je tedaj spet rekel: Resnično, resnično vam povem: Jaz sem vrata k ovcam. Vsi, kolikor jih je prišlo, so tatje in razbojniki, in ovcejil niso poslušale. Jaz sem vrata. Ako kdo skoz nene noter gre, bo zveličan, in bo noter in ven todil, in bo pašo našel. Tat ne pride, kakor da kraae, n kolje in pokonča; jaz sem prišel, da imajo živjenje. in obilniši imajo. Razlaga. Farizeji so slepega, kteri je y Jezusa veroval, iz občine pahnili, in so se s tem skazali slaj« pastirje, kteri dobre ovčice, ne da bi jih varoval, & ( razkropljujejo in more. Od tod je vzel Jezus pnložnost, jim priliko od ovčjega hleva in dobrega'pastirja V tej priliki je ovčji hlev občina Božja, prav. cer w Kristusova; njen Gospod je Bog Oče; vrata ^ jih že po govorjenji, po uku spoznajo, da ® m- jih vodijo na dobro pašo dobrih naukov i svetih ^ u mentov. Krivi učeniki so tatje, ker Boai_ in h- r1 ^, y pravemu pastirju ropajo in kradejo ovce, i jih J 6 s ^ last odkupil s svojo kervjo; razbojniki, morivci so, duše morč in pogubljajo. Z dih lj e j. O Bog! Ti vekornj najljuh 62 J 425 viši in najzvestejši Pastir, ki si Svojega preljubega Sina na svet poslal in po njem ustanovil svojo cerkev, ta veliki ovčji hlev, v kterem sveti Duh že osemnajst sto let vodi prave pastirje, papeža, škofe in mešnike; mi Te prosimo, daj vernim povsod takih pastirjev, ki bodo obdarjeni z uče¬ nostjo in pobožnostjo skoz prava vrata hodili, Tvojo čedo s pravim naukom in lepim zgledom skerbljivo pasli, zgubljene ovčice pa k pravi čedi nazaj spravljali. Dodeli tudi vernim, da bodo kakor dobre ovčice glas svojih pravih pastirjev poslušali, jih ljubili in radi vbogali; daj, da bodo sodnji dan s svojimi pastirji na desno stran postavljeni in v večno življenje k Tvojim izvoljenim spre¬ jeti. Amen. V sredo po binkoštili ali kvaterno sredo* Berilo iz djanja aposteljnov 5, 12—16. Tiste dni se je po rokah aposteljnov godilo veliko znamenj in čudežev med ljudstvom. In so bili vkupej vsi enega Duha v Salomonovi lopi. Drugih se pa nihče ni upal se jim pridružiti; ljudstvo pa jih je poveličevalo. Množilo se je pa bolj in bolj število mož in žen, ki so verovali v Gospoda; tako, da so bolnike na ceste nosili, m pokladali na postelje in ležišča, da bi vsaj senca me- mogredočega Petra koga zmed njih obsenčila, in bi bili rešeni od svojih bolezen. Prišlo jih je pa tudi veliko 12 bllžnjih mest v Jeruzalem, ter so prinesli bolnikov in nadleževanih od nečistih duhov; in vsi so bili ozdravljeni. Razlaga. V tisti lopi, ki se je imenovala Salomo¬ nova lopa, in je bila v preddvorišči za ajde, so se zbirali 426 aposteljni, da so Judom in ajdom oznanovali Kristusa. Sv. Peter, vidni namestnik Kristusov, se je pred drugimi aposteljni skazoval s čudovitno močjo; zakaj že njegova senca je čudeže delala. S tem se je jelo dopolnovati, kar je Kristus napovedal: „Kdor v inč veruje, bo deli, ktera jaz delam, tudi on delal, in še veči, kakor tč bo delal/ (Jan. 14, 12.) Evangelje sv. Janeza 6, 44—52. Tisti čas je Jezus rekel Judom: Nihče ne more k meni priti, ako ga ne vleče Oče, kteri meje poslal; in jaz ga bom obudil poslednji dan. V prerokih je pisano: Vsi bodo od Boga podučeni Sleherni, kteri je od Očeta slišal, in se naučil, prid 0 k meni. Ne da bi bil kdo Očeta videl, razun tisti) kteri je od Boga, on je Očeta videl. Resniki resnično vam povem: Kdor v mehe veruje, im* večno življenje. Jaz sem kruh življenja. V aši očetje so jedli mano v puščavi, in so umerli. Ta je kruk kteri z nebes pride, da, kdor od njega j6, ne ume r J e ' Jaz sem živi kruh, ki sem z nebes prišel. V 0 kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj; in ^ ' kterega bom jaz vam dal, je moje meso za Ijenje sveta. Razlaga. Besede Jezusove: * Nihče ne more k®® 1 priti, ako ga ne vleče Oče,“ sv. Ciril tako razlaga? ^ nihče ne pride k veri in nihče se ne more spokofl . zveličati, če ga gnada Božja ne budi ali mn ne ^ maga. Božja gnada nas pa hudi z opominjevaujeBb K učevanjem in razodenjem, vendar nam prosto voljo p 6 ’ da moremo z gnado Božjo ali delati, ali se ji zopers^ zato pravimo, gnada Božja nas vleče, ne sili. R aTU0 tega del se jih toliko pogubi, ker z gnado Božjo delati in poglavitna keršanska resnica veli: Gnada Bo*J je k zveličanju potrebna. . Človekova duša sliši znotranjo govorjenje BožJ e ’ 427 kako jo 'vleče gnada Božja, vendar Očeta na svetu ne more videti, vidi ga le tisti, ki je z Očetom od vekomaj, Kristus, njegov Sin. Nadalje govori -Jezus od presvetega Rešnjega telesa, ktero imenuje: kruh, ki je z nebes prišel, živi kruh, ki daje temu, ki ga jč, večno življenje, in ta kruh je njegovo meso. S temi besedami, ktere gre po čerki razumeti, na¬ poveduje Jezus Judom veliko skrivnost presv. Rešnjega telesa. Akoravno je videl, da so Judje nad temi besedami godernjali, vendar ni besedice preklical ali popravil. — Sv. Avguštin opominja: »Prosi Boga vsaki dan za njegovo gnado, da te k sebi vleče in s pravim kruhom, mesom svojega Sina, živi in redi za večno življenje!" Cerkvena molitev. Prosimo, Grospodi naj razsveti sveti Duh, ki iz Tebe izhaja, naš um, in nas uči vso resnico, kakor je obljubil Tvoj Sin, ki s Teboj živi in kraljuje . . . V petek po binkoštih ali kvateriii petek. Berilo iz preroka Joela 2, 23—27. To govori Bog, Gospod: Radujte se, sinovi sionski! veselite se v Gospodu; ker vam bo dal učenika pravičnosti, in vam bo poslal zgodnji in pozni dež kakor od začetka, in napolnila se bodo gumna z žitom, in tlačilnice bodo prenapolnjene z vinom in oljem. Tedaj bote jedli in vžival in se nasitovali; in hvalili bote ime Gospoda svojega Boga kteri bo čudovitno storil z vami; in moje ljudstvo ne b o>ramoteno na vekomaj; govori Gospod, vsegamogočni. ta ?p Z ! ag 1 a : I>rerok Joel J e napovedal Judom najpri L /n Bož J e \ ktere JA bodo zadele zavoljo njihovih greho m ph opominja k pokori, če se bodo pa spokorili pn ° " Je Jlm ferečen čas > v kt erem jih bo obiskal učenil 428 ki bo učil resnico in pravico, Mesija. — O blaga pokora, ki spokorjencu toliko blagrov pridobi! Evangelje sv. Lukeža 5, 17—26. Tisti Sas se je prigodilo en dan, da je Jezus sedel in učil. In sedeli so farizeji in učeniki postave, kteri so bili prišli iz vseli vasi galilejskih in ju¬ dejskih in iz Jeruzalema; in moč Gospodova je bila, da jih je ozdravljala. In glej! možje so pri¬ nesli na postelji človeka, kteri je bil mertvouden, in so iskali, kako bi ga noter nesli, in predaj po¬ ložili. In ker niso našli, kod bi ga noter prinesli zavoljo množice, so na streho šli, in ga skozi skodlje spustili s posteljo vred v sredo pred Jezusa, k ker je njih vero videl, je rekel: Človek, grehi so ti odpuščeni! In pismarji in farizeji go jeli misliti) rekoč: Ivdo more grehe odpuščati, kakor Bog sam? Ker je pa Jezus njih misli poznal, je odgovoril in jim rekel: Kaj mislite v svojih sercih? Kaj J® ložej reči: Grehi so ti odpuščeni, ali reči: Vstani in hodi ? Da pa veste, da ima Sin človekov oblast na zemlji r grehe odpuščati, (reče mertvoudnemuj' Rečem ti, vstani, vzemi svojo posteljo, in pojdi as svoj dom. In precej je vpričo njih vstal, in vZ f posteljo, na kteri je ležal, in šel na svoj dom jf Boga častil. Ia vse je groza obšla, in so Boga Časti • In so bili s strahom napolnjeni, rekoč: Danes su 10 čudne reči videli. (Razlaga evangelja kakor na osemnajsto nedeljo po binkošti^) Cerkvena molitev. Prosimo Te, usnrilj 6111 Bog! dodeli svoji cerkvi, ki je zbrana v sveten 1 Duhu, da je ne moti nikdar sovražen napad j P Gospodu našem . . . 429 V saboto po binfeoštih ali kvaterno saboto. Berilo iz lista sv. Pavla apost. do Rimlj. 5, 1—5. Bratje! ker smo opravičeni iz vere, imejmo mir z Bogom, po Gospodu našem Jezusu Kristusu, po kterem imamo tudi po veri pristop k ti gnadi, v kteri stojimo, in se hvalimo z upanjem veličastva Božjih otrok. Ne samo s tem pa, temuč hvalimo se tudi z nadlogami, ker vemo, da nadloga poterpežljivost prinese; poterpežljivost pa skušnjo, skušnja pa upanje; upanje pa ne osramoti, ker je ljubezen Božja izlita v naša serca po svetem Duhu, kteri nam je bil dan. Razlaga. Sv. apostelj Pavl v listu do Rimljanov večkrat govori od vere, od postave, inoddelpostave. Te besede krivoverci napek razlagajo, 'terdč, da bo človek samo po veri zveličan. Sv. Pavl pa uči, da vera, ktera človeka opraviči, in ga Bogu dopadljivega stori, mora biti živa, delavna, torej da se mora v djanji spolno- vati. Tista dela postave, o kterih pravi sv. apostelj, da človek tudi brez njih mora zveličan biti, so šege in opravila judovske postave n. pr. obreza, očiščevanja, itd. kterih so se spreobernjeni Judje še tolikanj deržali, in tudi druge kristjane, ki so bili popred ajdje, hotli siliti, da jih spolnujejo. V tem berilu pa sv. apostelj naznanuje sad opravičenja in ta je mir z Bogom; po veri smo deležni gnad, vsčh gnad, ki jih nam je Kristus zaslužil, in jih nam deli sv. Duh. Imamo tudi upanje večnega zveličanja; v tem upanji nam celo nadloge ne morejo škodovati, ker nas nadloge nape jujejo k poterpežljivosti in zvestobi, za ktero nas bo ljubezen Božja bogato obdarila. (bvangelje, kakor v četertek po tretji nedelji v postu I Cerkvena molitev. Izlij, J prosimo Gospodi svojega Duha v na5a seroa, da, ker nas je po 430 svoji modrosti vpodobil, nas po svoji previdnosti vlada; po Gospodu našem . . . Pobinkoštna doba. Pobinkoštni dobi se ves čas od binkošti do adventa prišteva. V tem času navadno 24 nedelj štejemo; že jih je pa več od 24, se pred 24. nedeljo vverstijo tiste nedelje, ki so po sv. treh kraljih ostale. Ta doba je naj daljša celega leta, in nas uči, da cerkve ne bode konec do končanja sveta, začne se s praznikom presvete Trojice. Praznik presvete Trojice. Ta god je vselej pervo nedeljo po binkoštih, ker 8 ® aposteljni precej po prejetji sv. Duha začeli učiti in kersževa v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha ali v imenu presve Trojice, kakor jim je Kristus naročil. Praznik presvete Trojice nam očitno in slovesno P r oči stavi najvišjo skrivnost svete vere, namreč skn vn _ presvete Trojice, in zato ga obhajamo, da svojo vero v P sveto Trojico očitno spoznavamo. — Na ta god ponavj 3 ^ spomin vseh dobrot, ki smo jih prejeli in še prejema® 0 ^, vsake zmed treh Božjih oseb, in ponavljamo vse skrivn ' ktere smo slovesno obhajali o posameznih preteklik P ^ nikih in godovih. Te prevelike skrivnosti in. g na da nas je Bog Oče vstvaril, Bog Sin odrešil, in sV ' posvetil. p aS t Presveti Trojici se zahvaljujemo, kadar rečemo • « fl( j bodi Bogu Očetu, in Sinu in sv. Duhu, kakor J e 1 začetka sveta, zdaj in vse večne čase. Amen.“ cerkev/ ■ Trojih, > V čast in hvalo presvete Trojice poje četku danešnje meše: „Bodi češčena presveta nerazdeljena enota. Hvalimo jo, zakaj milost nam je „j . „ Gospod, naš Gospod! kako čudovitno je tvoje i® vsi zemlji.“ ( ps . 8 , 1.) ^ C erkvena molitev. VsegamogoSnG '' e 431 Bog, ki si svojim služabnikom dodelil, da v spo¬ znavanji prave vere čast večne Trojice, in v mo¬ gočnosti veličastva edinost molijo: mi Te prosimo, naj bomo v terdnosti ravno tiste vere obvarovani vseli zopernosti; po Gospodu našem . . . Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov 11 , 33 — 36 . 0 globočina bogastva, modrosti in znanja Božjega! Kako nerazumljive so njegove sodbe in neizvedljive njegove poti! Zakaj kdo je spoznal misel Gospodovo, ali kdo je bil njegov svetovalec? Ali kdo mu je pred kaj dal, da bi se mu povernilo? Zakaj iz njega, in po njem, in v njem je vse5 njemu bodi slava vekomaj. Razlaga. Sv. Pavl se tukaj začudi, kako čudovit in nezapopadljiv je Bog, da je Jude zavergel, ajde pa poklical k pravi veri. Sveta katoliška cerkev pa te besede po pravici oberne na previsoko skrivnost danešnjega praznika. Res je, da skrivnost presvete Trojice našo pamet daleč, daleč presega, vendar človeku zdrave pameti ni težko, to visoko skrivnost terdno verovati; zakaj Bog, večna resnica, nam jo je razodel. Sveti Pavl, v tretja nebesa zamaknjen, je gledal čudne reči, vendar misel Gospodovih ni spoznal, niti razumel njegovih pravičnih sodb, niti razvedel potov Božjega djanja in nehanja, ampak ves začudjen je vzdihnil prelepe, vi¬ soke besede, ktere katoliška cerkev na presveto Trojico obrača: ^„0 globočina bogastva, modrosti in znanja iNoben človek ne zapopade, zakaj Bog tako sodi i ravna; nihče ne razume, po kterih potih ga Bog vodi njegov emu poklicu; in kdo bi mogel Njemu kaj svetovati n vendar človek toliko rad sodi Božje naredbe i je dostikrat njih nevoljen! Kdor Božje sklepe radovedr 432 pretuhtuje, lahko zabrede v velike pregrehe, znori, ali obupa. Oe Bog komu več podeli, kakor tebi, pomisli, tla ti nisi mu ničesar dal, kar bi ti imel poverniti. — Bodimo zadovoljni s tem, kar imamo; le to dobro porabimo, in zveličani bomo! Kedaj se je sveta Trojica razodela ? Sveta Trojica se je razodela o Jezusovem kerstu. Kadar je sv. Janez kerščeval Jezusa v Jordanu, so se nebesa od- perla, in sv. Duh je prišel v podobi goloba nad Jezusovo glavo; Oče pa se je iz nebes oglasil rekoč: „Ta je moj preljubeznjivi Sin, nad kterim imam svoje dopadenje." Tukaj so bile pričujoče vse tri Božje osebe. In Jezus Kristus je skrivnost sv. Trojice razodel, ko jo pred svojim vnebohodom svojim učencem rekel: „ Pojdite 11 učite vse narode, kerščujte jih v imenu Očeta, in Sina, k svetega Duha.“ (Mat. 28, 19.) In sv. Janez pravi: „Tri so, kteri v nebu pričujejo, 0^ Beseda, in sv. Duh, in ti tri so eno.“ (I. Jan. 5. ?•) Kaj pa je sveta Trojica ? Sveta Trojica je en sam Bog v treh osebah, fkterik perva je Oče, druga Sin, in tretja sveti Duh. Koliko natur ima vsaka teh treh Božjih oseb ? Bog Oče ima eno samo naturo, in sicer Božjo; torejj® le Bog. —. Bog Sin ima dve naturi, Božjo in človeški on je tedaj pravi Bog in pravi Bog in pravi človek- Sveti Duh ima eno naturo, ter Božjo; in je torej tudi samo Bog. .. Akoravno ima vsaka oseba Božjo naturo, venela 1 ! 1 ', trije Bogovi, temuč le en sam Bog, ker imajo vse tri h« J osebe le eno Božjo naturo in eno bitje. Je li ktera teh treh Božjih oseb veča od druf j '■ Nobena, temuč vse tri Božje osebe so si enake, ker so vse tri osebe večne, vsegamogočne, n , j, mo i e, svete, pravične, dobrotljive in popolnoma od ve < o .je tista visoka in globoka, nezapopadljiva **** re j Božja, od ktere je angelj rekel sv. Avguštinu, da b ';J w morje v majhno jamico izčrepal, kakor on (Avg« stlDI 433 skrivnost sv. Trojice razumel. — Verujmo to skrivnost, ker jo je Bog razodel! „Blagor jim, ki ne vidijo, in vendar verujejo. “ Zdililjej. Sprejmi nas, o vežni Oče! v svojo očetovsko skerb, naj po stezi pokorščine srečno k Tebi pridemo. Sprejmi nas, o Božji Sin, v svojo ljubeznjivobraterno, in bodi nam prijatelj, učenik in voditelj. Sprejmi nas, Bog sv. Duh! v svoje usmiljenje, ter razsveti in poterdi našo dušo. Sprejmi nas, trojedini Bogi v svojo gnado, naj se Tvoja sveta volja vselej zgodi. Amen. Evangelje SV. Matevža 28, 18—20. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Dana mi je vsa oblast v nebesib in na zemlji. Torej pojdite, in učite vse narode, in kerščujte jili v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duba. Učite jib deržati vse, kar koli sem vam zapovedal. In glejte 1 jaz sem z vami vse dni do konca sveta. Razlaga. Kakor Bog je imel Kristus od vekomaj ravno tisto moč in oblast, kakor jo je imel Bog Oče; kakor človek pa jo je imel po zedinjenji svoje človeške nature z Božjo naturo in zavoljo neskončnega zasluženja, ktero si je pridobil po svoji pokorščini, s svojim terpljenjem in svojo smertjo. Ysled te oblasti pošlje svoje aposteljne po svetu in jim naroči, učiti vse narode in jih kerščevati. Obljubi jim tudi svojo pomoč do konca sveta, ktera jih bo tolažila v terpljenji, krepčala v preganjanji, in \arovala zmot, in ne samo njih (aposteljnov), temuč tudi VM-njihove prave naslednike, škofe in duhovne do konca sveta. Z dihi jej. O Gospod! bodi pri nas; zakaj brez Tebe ne morejo niti dušni pastirji Božje be- *ede vredno oznanovati, niti verni je razumeti in spolnovati. Bodi zatega del vedno pri nas, ker Slov. Goffine. 28 434 Tvoje pomoči vedno potrebujemo. Vsa oblast je Tebi dana; Ti imaš pravico zapovedovati, mips imamo dolžnost, Tvoje zapovedi izpolnovati, ki jih nam oznanjaš po svoji cerkvi. — To smo obljubili pri svetem kerstu, in to obljubo ponovimo pred Tvojim obličjem. Pa slabi smo! Pomagaj torej, da to obljubo, ki je brez Tebe nismo mogli storiti, ii je brez Tebe ne moremo deržati, spolnujemo v djanji Ne zapusti nas, temuč bodi z nami, in mi bodemo Tebi pokorni, in po pokorščini Tebi dopadljivi it zveličani! Nauk od zakramenta svetega kersta. Kaj je sveti kerst ?, Sveti kerst je pervi in najpotrebniši zakrament'/ kterem je nekerščeni človek z vodo in Božjo besedo 1 * virnega greba in vseb pred kerstom storjenih grehov oči/ 1 in v Kristusu kakor nova stvar k večnemu življenju pi' er ? in posvečen. Ali je kerst res sveti zakrament? Sveti kerst je pravi od Kristusa postavljen zakram® 1 ’ zakaj pri svetem kerstu nahajamo vse tri reči, ktere > svetemu zakramentu bistveno potrebne: 1. vidno zna ®7 _ kerščevalec človeka z vodo oblije in med oblivaj^ izgovarja besede: Jaz te kerstim v imenu 0^ et ^’ sTe . Sina, in sv. Duha; 2 . nevidna gnada, to j e ; P čujoča gnada Božja, zato sv. apostelj (Tit. 3. 5.) sveti kerst: „kopel prerorenja in ponovljenja sv. p 3. postavljenje od Kristusa v naše p09več en J e ' Kedaj je Jezus postavil zakrament sv. kersta- j Jezus je sv. kerst postavil že takrat, kadar se Osp Janeza _ dal kerstiti v reki Jordan, torej P red terpljenjem. Sv. Avguštin pravi: „Ker se je Jezus # Ju potopil, zadobila je voda moč, odmivati vse g re e ’, in že pri Janezu (3. 22.) beremo, „da je prišel J® 435 njegovi učenci v judovsko deželo, in je ondi ž njimi pre¬ bival in ker š če val. Sveti kerst je tedaj Jezus pred svojo s.mertjo postavil, a zapovedal ga je še le po svojem vstajenji, preden je v nebesa šel, ko je svojim aposteljnom rekel: „ Pojdite, m učite vse narode, in kerščujte jib v imenu Očeta, in Sina in sv. Duha“ ; svojo moč ima iz smerti Kristusove. Kaj je k svetemu kerstu bistveno treba ? K sv. kerstu je bistveno treba: a) Vode, in sicer prave naturne vode. Čeravno je pa zadosti prava naturna voda, vendar cerkev veleva, da se pri slovesnem kerstu iz spoštovanja do sv. zakramenta jemlje blagoslovljena voda, in sicer tista, ki se blagoslavlja veliko in binkoštno saboto, ktera se torej tudi imenuje kerstna voda. — Jezus je po svoji neskončni modrosti sv. kerstu v vidno znamnje odločil vodo, ker je bilo to unanje znamnje že judom znano in ker voda kaj očitno in živo naznanja gnade sv. kersta. Kakor namreč voda opere telo, ravno tako sv. kerst človekovo dušo očisti madežev vseh grehov; — kakor voda zemljo rodovitno dela, ravno tako sv. kerst človekovo dušo pripravno stori, doprinašati dela, ki so ji sad za večno življenje, t. j. za nebesa zaslužljiva; b) da se človekovo telo na glavi z vodo moči, kar se more zgoditi s potapljanjem, kropljenjem ali z oblivanjem. Dan danešnji se v katoliški cerkvi latinskega obreda kerst sploh z ohlivanjem deli; c) dasemed ohlivanj em izgovarjaj o imenovane besede, ktere se kar nič ne smejo spremeniti. Kaj dobimo po svetem kerstu? Po svetem kerstu dobimo: 1. odpuščanje izvirnega greha in vseh drugih, pred kerstom storjenih grehov, velikih in majhnih. Zato je. apostelj Peter rekel Judom: „Spokorite se, in aj se kerstiti slehern zmed vas v imenu Jezusa Kristusa v odpuščen, 6 grehov.-. (Dj. ap. 2. 38.) Odpustijo se nam y '' azn A’ V , eČn< ; T ? n časne ; ki smo jih z grehi zaslužili. ,, • 1 sv - D av l ; jiNič obsojenja vrednega ni nad tistimi k.en so v Kristusu Jezusu- t. j. z Jezufom zedinjeni™ sv. kerstu. Za tega del se kerščencem, če so že odraščeni ne naloži nobena pokora za grehe pred kerstom 8 tor T te, *‘ ni U* P™>ej pred 28 * 2. Posvečujočo gnado Božjo, ktera nas opraviči, posveti v ude Kristusovega telesa in za spodobno ker- lansko življenje, da smo otroci Božji in deležniki večnega življenja. „Ne iz del pravičnosti, ktere smo mi storili, ampak po svojem usmiljenji nas je Bog zveličal v kopeli prerojenja in ponovljenja svetega Duha, da smo z njegovo gnado opravičeni, deležniki po upanji večnega življenja, 1 (Tit. 3, 5. 7.) 3. Sv. kerst nas pridruži Jezusovi cerkvi, da postanemo njeni udje in sposobni za druge zakramente in duhovno dobrote sv. cerkve. „ Kteri so tedaj njegov nauk sprejeli, so bili kerščeni, in pridružilo se je tisti dan okoli tritavžent duš, - (Dj. ap. 2. 41.) 4. Sv. kerst vtisne duši neizbrisljivo znamnje, torej st sv. kerst ne sme več kakor enkrat veljavno in brez smertnegt greha prejeti. Po sv. kerstu pa še ostane v človeku hudo poželenje, ktero pa samo na sebi še ni pregrešno j ostanejo po kerst 11 tudi bolezni, nadloge in smert, da bi nikdar ne pozabili, ' kako žalosten stan nas je greh pripravil. Te žalostne našle® pervega greha je neskončno modri Bog še po kerstu p® nad nami, da bi Kristusu, ki je za nas terpel do smer > bolj se vpodobili, in s poterpežljivostjo in stanovitnostjo zasiuženje nabirali pred Bogom. Te nepopolnosti nanj bo odvzete, „kadar bo to umerljivo obleklo neumerljk 08 ■ (I. Kor. 15. 54.) Komu je sv. Jcerst potreben ? Sv. katoliška cerkev je vselej terdila in na Tridentinsko® zboru (Sess. 6. cap. 3. Sess. 7. can. 4. 5.) slovesno dol#«* da je sv. kerst vsem ljudem, tudi najmanjšim otrokom, djanji ali vsaj v željah, potreben. Potreben pa je sv ko vsem, ker pride vsak z izvirnim grehom na svet, «* | le sv kerst izvirnega greha očisti. Zato je Jezus re* -Nikodemu: „Ako kdo ni prerojen iz vode in iz sr ® C .. a > ne more iti v Božje kraljestvo “ (Jan. 3- &•} 1 ; c svojim aposteljnom dal povelje: „ Učite vse narode, kersčujte jih.“ Zatorej je bila od nekdaj v katoliški cerkvi ze male otroke kerščevati, in od nekdaj so se dobri k'^ podvizali, svojim otročičem gnado sv. kersta pridobit 1 1 . otroke, ki umerjejo brez kersta, je cerkev posebno P 437 pališče odločila; za nekerščene pomerte ljudi cerkev nikdar ni dopustila opravljati daritev sv. meše, niti za nje moliti. Silno se pregrešijo tiste matere, ki so bodi si po za- nemarnosti ali pa po zlobnosti krive, da telesni sad ne doseže gnade sv. kersta; in vsi tisti, kteri so krivi, da otrok brez sv. kersta umerje. Ker je tedaj kerst vsakemu človeku potreben, pravimo, daje sv. kerst najpotrebniši zakrament; p er vi se pa imenuje, ker mora človek najpred kerščen biti, preden zamore kak drug sv. zakrament prejeti. Kako se zamore sv. kerst nekako nadomestiti? Akoravno je Kristus le kerst z v o d o postavil in zapovedal in je ta kerst vsakemu človeku v zveličanje potreben, se vendar more pri odraščenih nadomestiti skerstomv kervi in s kerstom v željah. Odraščeni, ki nema priložnosti prejeti kerst z vodo, pa svojo kri in življenje da za sveto vero, on prejme kerst v kervi, ker mu prelita kri namestuje vodo in zavoljo terpljenja Kristusovega izbriše greh in kazni. Ta kerst so prejeli otroci po Herodeževem ukazu zavoljo Jezusa umorjeni, ktere zdaj katoliška cerkev svetnikom prišteva; perve keršanske čase ob preganjanji se je to večkrat zgodilo. Kerst v željah prejme, kdor goreče hrepeni zakra¬ ment sv. kersta prejeti, ko bi le bilo mogoče, in ima po¬ polnoma ljubezen do Boga in se tedaj resnično kesa vseh storjenih grehov. Ta kerst zadobi odpuščenje greha, toda kazen greha se ne odpusti. Neizbrisljivo znamnje, kakor pravi kerst z vodo, ne vtisne niti kerst v kervi, niti kerst v željah. Kdo sme kerstiti? \ sili zamore vsak človek kerstiti, bodi si stanii ali ‘ l ' l } v ® re . kterekoli, da le ima namen tako kerstiti, i"‘Kristus kerščevati zapovedal in katoliška cer- n ,. 8lla P a J e ^krat, kadar bi utegnilo dete iniM^cl Uga8ni lj P re den bi ga kak mešnik kerstiti za- 438 vati vse otroke, ki se vležejo v mejah njegove pastirske oblasti, če ravno bi mati otrokova spadala pod drugo faro, Kdo se sme kerstiti? Starejim in novim krivovercem nasproti je katoliška cerkev na Tridentinskem zboru (sej. 7. can. 12.) določila, da se sme kerstiti vsak človek, ki še ni bil kerščen, naj bo odraščen ali pa še majheno dete. Mertvo povitje se ne sme kerstiti; tudi takšno ne, na kterem ne bi bilo zasledili človeške podobe in nature. Če pa odraščenec hoče sv. kerst prejeti, mora: a) naj- potrebniše nauke sv. vere znati in verovati; b) sv. kerst želeti in zanj prositi; c) svojih grehov se skesati; « d) obljubiti, da bo vse žive dni po keršanski veri živel. Kje in kdaj se sme kerščevatil Sveti kerst se vsaki čas in v vsakem kraji veljavno deli; vendar se spodobi, da se v blagpslovljenih ali svet« krajih, t. j. v cerkvi deli. Na domu se sme sv. kerst leJ smertni nevarnosti, sicer pa le s škofovim privoljenjem d® 1 Čemu so botri pri svetem kerstu? K svetemu kerstu se od starodavnih časov botri,, da so kerščenikom tako rekoč duhovni stariši, P n podeljenega kersta, in da v imenu otrok apostoljsko re molijo in kerstno obljubo storijo. , Treba je le enega botra, bodi si možki ali žensk»i večemu se smeta dopustiti dva, toda nikoli dva ene " spola.. Ako jih več pride, so drugi le priče podeljen^ kersta in ne stopijo v duhovno sorodstvo s kerščence®- kersta v sili pa botra še celo treba ni. Kakošno dolžnost prevzamejo botri in botre? Botri in botre prevzamejo dolžnost, tiste, ki s0 svetem kerstu deržali, v pravi veri dobro učiti in z . 1 m zgledom k pobožnemu življenju napeljevati, zlasti jim starši pomerjč, ali so pa zanikarni. Zato botri ne smejo biti: 1. nekerščeni (nevei luik*^ j udje) ; 2. krivoverci in očitni izobčenci; 3. razozd^ pri pošteni katoličani ali očitni grešniki, in taki, zdravi pameti, ali v poglavitnih resnicah ne ' D C 439 4. lastni stariši, kteri že tako imajo imenovane dolžnosti do svojih otrok. Kaj je duhovno sorodstvo? Po sv. kersti se kerščenec na svoji duši prerodi, pri sv. birmi pa v duhovnem življenji poterdi, in botri so nekako duhovni stariši svojim kerščencem in birmancem, zatorej nastane med njimi tako imenovano duhovno sorodstvo, ktero je po vsem podobno kervnemu sorodstvu med stariši in njihovimi otroci. To duhovno sorodstvo zabranjuje zakon med botri in kerščenci ali birmani, in njihovimi stariši brez cerkvenega privoljenja ali dispetize; duhovno sorodstvo na¬ stane tudi med tem, kteri kerščuje in birma in kerščencem ali birmancem in njegovimi stariši. Cerkev namreč želi, naj bi kerščenci in birmanci svoje botre tem bolj spoštovali; botri pa tem bolj skerbeli za dušno srečo svojih kerščencev ali birmancev. Kaj pomenjajo obredi pri sv. kerstu? Sv. cerkev je obdala sv. kerst z mnogimi in prelepimi obredi, da bi nam živo pred oči postavila važnost in ime¬ nitnost tega svetega zakramenta. Ti obredi so starodavni in segajo do pervih časov naše katoliške cerkve, do aposteljnov; vsi prav lepo zunajno naznanjajo, kar se godi v duši kerščen- cevi pri delenji sv. ker sta. Kteri so poglavitneji obredi pri sv. kerstu ? 1. Pred kerščevanjem. a) Kadar botri otroka h kerstu prineso, ostanejo ž njim pred cerkvenimi vratmi in pričakajo duhovna. — Zakaj, kdor še ni posvečen Jezusu Kristusu, še ne sme z ver¬ nimi stopiti v hišo Božjo, ker še nima deleža do Kristuso¬ vega kraljestva. Mešnik v roketu in z višnjevo štolo pristopi h keršče- vancu m botra popraša: Kako naj bo otroku ime ? Botra povesta ime, ktero želita da bi se kerščencu dalo in duhoven otroka nagovori z izvoljenim imenom. To ime je kerstno ime m pomenja, da bo kerščenec ud družine Kristusove, da hoče Kristusu služiti in za Njega se voisko- I i. ? c . 0 *k' ev želi, naj bi se kerščencem izvoljevali in nadevali le imena keršanskih svetnikov, da bi se 8 tem tudi svetnikom v varstvo priporočevali. m 440 Potem vpraša duhoven: „1. kaj želiš od cerkve Božje? 1 Boter odgovori: „Verot. j. keršanstvo z vsemi zve¬ ličavnimi pripomočki. Dalje vpraša mešnik: „Kaj ti da sv. vera?“ Boter odgovori: „Večno življenje“ t. j. večno zveličanje. Potem kerščevalec govori: „Ako hočeš iti v življenje spolnuj zapovedi: ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega serca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli in svojega bližnjega, kakor samega sebe. u S temi besedami kerščevalec naznanja, da vera brez spolnovanja zapoved, brez dobrih del, še ni zadosti n večno življenje. b) Duhoven kerščevancu trikrat v obraz dihne; pač lepo znamenje kerstnih gnad. Kakor je B»? pervemu človeku življenje vdihnil, in Kristus aposteljnozn sv. Duha, ravno tako dobi človek v sv. kerstu čeznaturit dušno življenje, in izpod oblasti satanove pride pod obla* 1 sv. Duha. c) M e š n i k k e r š č e v an c u č e 1 o d n persi z zna®' n j e m sv. križa z a z n a m n j a. — S tem na znanje dajji da kersčevanec stopi v cerkev križanega Jezusa. Znam^J sv. križa na čelu kerščenca opominja, da mora naj* križanega Jezusa verovati in če je treba, tudi ot i spoznati; na p e r s i h pa, da mora po njegovih n aU tudi živeti. d) Kerščevalec položi kerščevancu sv°J roko na glavo, in med tem p ol aga n j em B°,, ( pomoči prosi. — Polaganje roke pomenja, da bo ko¬ vanec v posebnem varstvu Božjem, s kterim mu bo moč, živeti po Jezusovih naukih. , , 0 . e) Duhoven kerščevancu nekolik 0 0 ® j, slovi j ene soli v usta dene. Sol je znamnj e m ° ,! a vco kakor sol jedi dela okusne in jih varuje gnjilobe, tako modrost dušo prijetno stori in greha varuje. e s(or ; življenje po veri, to je prava modrost, ki člove 8 prijatelja Božjega in ga varuje večnega pogubljenj 8 - j,; Z dosedanjimi znamnji cerkev kerstne gnade na j. er stsi treba pa je, da se tudi odpravijo zaderžki, ki s ° Q ^] a st. gnadi nasproti. Poglavitni zaderžek pa je hudičev 8 j kterej je človek po izvirnem grehu zapadel; torej u 4 jt sledvajo zarotovanja, s kterimi se hudiču odvzame v nad kerščevancem. f) Zarotovanja so slovesne molitve, ktere se 441 z večkratnimi znamnji sv. križa in se hudiču zapovedovalno naznanja, da jenjuje njegova oblast nad kerščevancem, ki bo zdaj pridružen cerkvi Božji. Zarotovanja so tri, konec kterik mešnik detetu čelo s palcem prekriža, rekoč: „In tega znamnja sv. križa, kterega mu na čelo damo, prekleti hudič, se nikdar ne prederzni oskruniti. Po ravno tistem Kristusu, Gospodu našem. Amen. gi Mešnik pelje kerščevanca v cerkev h kerstnemu kamnu; konec štole na njega položi in na štolo svojo desno roko, v znamnje, da bo od zdaj pod Božjim varstvom, in pravi: „1.. . . pojdi v cerkev Božjo, da boš s Kristusom večnega življenja deležen. Amen,“ Ko pridejo do kerstnega kamna, mešnik in botri mo¬ lijo apostolsko vero in očenaš, ki sta poglavitni del keršanske vere in keršanskega upanja. h) Duhovnik kerščevancu ušesi in nosnici s slino pomaže, rekoč: „efeta“ t. j. „odpri se.“ — To spominja na čudež, s kterim je bil gluhomutec ozdravljen, in naznanja, da naj kerščevanec rad posluša Božjo besedo; naj si prizadeva s pobožnim življenjem „lepa dišava biti pred Bogom. “ (2. Kor. 2, 15.) i) Kerščevalec popraš uje kerščevanca: „Ali se odpoveš hudiču ? — in vsemu njegovemu djanju ? in vsemu njegovemu napuhu? 11 Boter na vsako vprašanje odgovori: „odpovem se.“ — Potem mešnik kerščevancu p er si in medplečje s svetim kerstnim oljem, ki ima znamnje S. O. mazili. V starih časih so se bojevavci z oljem mazali, da so bili pri bojevanji krepkejši in gibčneji; ravno tako se kerščevanec pomazili v znamnje, da v sv. kerstu prejme duhovno moč, zoperstati vsem skušnjavam hudičevim in lastnemu mesenemu poželenju, in nositi sladki jarem (»ospodov t. j. spoinovati njegove zapovedi. ... Z< hl kerŠčeva le° višnjevo štolo z belo spremeni; zakaj, /.( se niža trenutek, ko ima kerščevanec prerojen biti za ne icsa. >»e enkrat mešnik kerščevanca poprašuje, rekoč: ■7. ''"'i ; U 7j 8 v 15o ga ( Jčeta, vsegamogočnega. stvarnika nebes Sim’. 'n- • ^ 1 ve ‘ u J eš v Jezusa Kristusa, njegovega tSi r.Tnfti ki i e . bi V°j“ " j« - is ‘ l^uhd, sveto katoliško cerkev, občestvo življe^jeV« ° pUsčanje grehov > vstajenje mesa in večno Boter na trojno vprašanje odgovarja: „Verujem.« — 442 m Potem kerščevalec še vpraša: „1.. . ali hočeš kerščen biti? u — Boter odgovori: „Hočem.“ To odpovedovanje hudiču in spoznavanje poglavitnih verskih resnic ste bistvena dela kerstne obljube in vsega keršanskega življenja. — Dolžni smo kerstno obljubo večkrat ponavljati, t. j. prostovoljno obljubovati, kar so kerstni botri v našem imenu obljubili. Kerstno obljubo ponavljamo: rojstni in kerstni dan, v dan svojega godu, ki nam pred oči sta zgled nebeškega priprošnika, in kadarkoli gremo k svetem! obhajilu. 2. Kako se kerščuje? Pri kerščevanji se kerščevancu glava trikrat z vod« oblije, v znamnji sv. križa in med oblivanjem se izrečejo besede: „1.... jaz te kerstim v imenu Očeta f ® 1Iia ,' in svetega f Duha. 11 — Oblivanje se godi v podobi kri v znamnje, da ima sv. kerst svojo moč v Jezusovi dan” na križi, in sicer na glavi, ker je glava poglavitni našega telesa. Med kerščevanjem botel- otroka na ro derži, botra pa desnico nanj položi. 3. Po kerščevanji. a) Duhovnik kerščencu glavo na temenu med ® litvijo s sv. križmo mazili. — To maziljenje nazn^ daje kerščenec že ud duhovnega telesa Kristusovega m ima delež njegove duhovske in kraljevske časti; duhov 3 ker se vdeležuje daritve sv. meše in se z zvesto pok° lS ^ Bogu v prijetni dar daruje; kraljeve pa, ker je P’ kerstu postal sodedič Jezusa Kristusa, s kterim bo besih kraljeval. _ i.jj, b) Mešnik na kerščenca belo oblačilo pe v znamnje, da ga je sv. kerst popolnoma očistil, m ,J eit min, da naj prejeto kerstno čistost in nedolžnost p 1 pred sodni stol Gospoda našega Jezusa Kristusa, da P večno življenje. ., c) Poslednjič duhoven kerščenemu f 11 ® VJ j. svečo v roko po d d v opomin, da hodi v luči. gelja, se terdno m nepremakljivo derži Jezusovih m po njih vedno ravna svoje življenje. ... 0 pj#f P opisane obrede sv. kersta smejo le duhovnici ^ ^ Ijati. — Kadar se kerst deli v sili, se človek e J 3 je : oblije in se izrečejo besede pri kerščevanji za P® ^ ^ Jaz te kerstim v imenu Očeta in Sina in sV< " 443 A ko pa otrok pri življenji ostane, dostavi duhovnik še druge obrede sv. kersta, le kerstnega znamnja ne sme ponavljati. Kadar duhovnik dvomi, da bi bil otrok v sili prav in veljavno kerščen, vse obrede sv. kersta opravi, pri keršče- vanji pa reče pred oblivanjem: „Ako še nisi kerščen,“ kerstim te itd. d) Mešnik odpusti kerščenca z besedami: „1. . . pojdi v miru, in Gospod bodi s teboj.“ S temi pomenljivimi besedami mu reče: „Mir si dosegel, pojdi in ohrani ta mir, živi v gnadi Božji, da enkrat prideš do večnega mira; Gospod naj ti bo na pomoč s svojo sveto gnado! Amen." Perva nedelja po binkoštih. Praznik presvete Trojice je ob melonin'Opravilo. J ' po binkoštih, ktera ima svojo poseb ' f . “ lsm iljenost z bese- Vhod te svete meše slavi Božjo usmnj dami 12. psalma: „Jaz pa upam,Jjj om Gospodu, ki moje serce se raduje v tvoji pomoči, p "^“pod., » W pop..««^ M« boš obračal svoie obličje od mene r , ^ J J 1A n ti ao . ! Ti moč vseh, Cerkvena molitev. O Bog. ^ . kateri v Teke zaupajo, usliši milostljivo nase pr > in ker brez Tebe človeška slabost nič ne dodeli nam pomoč svoje gnade, da Ti v izp vanji Tvojih zapoved po volji in djanji opa ’ po Gospodu našem, Jezusu Kristusu. Berilo iz pervega lista sv. Janeza aposteljra 4, Predragi! Bog je ljubezen. T tem be je s az ^ ljubezen Božja do nas, da je Bog svojega edmorojenega Sina poslal na svet, da bi po njem živel- ljubezen; ne kakor da bi bili mi Boga ljubili, e uas je On pred ljubil, in da je poslal svojega 444 spravo za naše grehe. Preljubi! ako nas je Bog tako ljubil, moramo tudi mi eden druzega ljubiti. Boga ni nikoli nihče videl. Ako se ljubimo med seboj, ostane Bog v nas, in njegova ljubezen je v nas popolna. Iz tega spoznamo, da ostanemo v Njem, in On v nas, ker nam je dal od svojega Duha. In mi smo videli in pričujemo, da je Oče poslal svojega Sina Odrešenika sveta. Kdor koli bo pričal, da je Jezus Sin Božji, ostane Bog v njem, n on v Bogu. In mi smo spoznali, in verovali ljubezni, ktero ima Bog do nas. Bog je ljubezen, in kdor ostaif v ljubezni, ostane v Bogu, in Bog v njem. V tem J« ljubezen Božja pri nas popolna, da imamo zaupanj® 1 dan sodbe; zakaj kakor je On, tako smo tudi mi tem svetu. V ljubezni ni strahu, temilč popolna ljube®® izžene strah. Zakaj strah ima terpljenje; kdor se pa boji, & popoln v ljubezni. Ljubimo tedaj mi Boga, ker nas je Iz¬ pred ljubil. Ako kdo reče: „Ljubim Boga," in sovrag svojega brata, je lažuik. Kdor namreč ne ljubi svoje? brata, kterega vidi, kakč more Boga ljubiti, kterega vidi? In to zapoved imamo od Boga, da, kdor ljubi naj ljubi tudi svojega brata. > Razlaga. Sv. Janez, ljubeznjivi učenec kaj živo priporoča ljubezen do Boga in do ^ . gJ Zakaj kdor ima pravo ljubezen, je v Bogu, ker J e ' sama ljubezen, , Boga moramo ljubiti, da mu povračamo lj u j| eZ ^i ktero nas je pred ljubil in „v tem se je skazala ^ ljubezen do nas, da je svojega edinorojenega Sm& 1 . na svet, da bi po njem živeli." To je največa i lepša priča, da nas Bog neizrečeno ljubi. . Ker pa nevidnemu Bogu ne moremo svojeA ja® prav skazaci, moramo ljubiti svojega bližnjega, K 445 je Bog tako zapovedal in ker je vsak človek stvarjen po Božji podobi, ljubimo v bližnjem tudi Boga v njegovih podobah. Prava keršanska ljubezen do Boga mora imeti tri priče: 1. mora živo verovati in očitno spozrati, da je Jezus Sin Božji; 2. mora terdno zaupati v usmiljenje Božje, posebno v dan sodbe; 3. mora ljubiti svojega bližnjega. Kdor ne ljubi brata, tudi Boga ne ljubi. Sv. Avguštin pravi: „Ako je bližnji tvoj brat, in ti ga ne ljubiš, kako ljubiš Boga, kterega zapoved tako zaničuješ ?“ Evangelje sv. Lukeža 6, 36 42. Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Bodite usmiljeni, kakor je vaš Oče usmiljen. e so i , in ne kote sojeni; ne pogubljajte, m ne 0 P gubljeni; odpuščajte in vam bo odpuščeno. J ’ in se vam bo dalo; dobro, natlačeno, m P° r in zverhano mero vam bodo dali v va e naročje. S kakoršno mero namreč bote. merili, s ta 0 s vam bo odmerjalo. Povedal jim je P a 1 P r * liko: Ali more slepec slepca voditi ? 1 P _ deta oba v jamo ? Učenec ni več, kakor učeni, popolnoma pa bo vsak, če je, kakor njegov u ^ ' Kaj pa vidiš pezder v očesu svojega bra a, £ pa, ki je v tvojem očesu, ne Čutiš. J * moreš reči svojemu bratu: Brati pusti, aa i izderi pezder iz očesa; ko sam v svojem cn bruna ne vidiš? Hinavec! izderi poprej . ru v Mojega, in potlej glej, da izdereš pezder iz svojega brata. Bodite usmiljeni, kakor je vas Oee ^ ^ dim0 do Ako hočemo hiti otroci nebeškega gy0 ; e solnce sijat hrotljivi in usmiljeni, kakor je J n > 1 vos iti nad. pravični nad dobre in hudobne, in svojo m *° ker dan na dal >n grešnike. Bog je dobrotljiv proti n • ’ m iloserčen, dobivamo toliko dobrot od Njega, » Sj . naS , ker nam dolgo prizanaša; Bog je nsmij nai vselej milostljivo sprejame in nam grehe odpusti, kadarkoli se k Njemu povernemo. — Bodimo tudi mi tako dobrotlj’' in usmiljeni proti bližnjemu. Ako bližnji greši, upajmo, se bo poboljšal; ako nas razžali, odpuščajmo mu; ako ga vidimo v dušnih ali telesnih potrebah, storimo mu dobra po svojih moččh! Ne sodite, in ne hote sojeni; ne pogubljajte, in ne bot« pogubljeni! # Dvojno sodbo nam Kristus prepoveda: soditi in po¬ gubljati, ali prederzno sodbo in prevzetno ali hudobno sodbo, Kdor sodi svojega bližnjega, kadar ni v tč poklican in nima oblasti, prederzno sodi in sega prederzno v Božjo pravico; zato po besedah sv. Doroteja kliče Boga na mašče¬ vanje in se oropa Božjega varstva. — Kdor pa drugem* pri vsakem djanji hudobne namene podtika, kterih morebiti nima, ali ga za hudobneža in grešnika ima, ko mu v serce videti ne more, ta sodi prevzetno in hudobno, — on pogublja? kakor so delali farizeji z Jezusom. Varujmo se prederzno soditi in pogubljati! Sv. a P' uči: „Kdo si ti, kteri sodiš ptujega hlapca? Svojem« Gospodu stoji ali pade.“ (Rim. 14, 4.) In sv. Krizost 0 ,® pravi: „Dvojni, ali celo trojni greh je, druge soditi, ® bruno v svojem očesu nositi, in ne da bi kake boleči 0 čutil. “ Odpuščajte in ram. bo odpuščeno. Drugi ljudje nas žalijo, mi pa Boga. Mi pa vsak ■ v Očenašu molimo: „Odpusti nam naše dolge, kaK^„, odpuščamo svojim dolžnikom.“ In zakaj molimo Zato, ker je Kristus rekel: Odpustite in vam bo odpus^ Tedaj nam Bog naše grehe le takrat in le s tem p°? ^ odpušča, ako tudi mi odpuščamo svojim razžalniko ^ to iz serca. Sv. Krisostom pravi: „Kako si v staJ \ u uS tih roko proti nebesom povzdigniti, ako sam ne 0 P t iti, zakaj če ravno bi hotel Bog tebi- tvoje grehe 0 P. g, mu ti ne pripustiš, ker sovraštvo v svojem serci d° brata rediš.“ Dajte in se vam bo dalo. ^ Vsi smo ubogi in potrebni Božjih darov, : p® vsak dan: „Daj nam danes naš vsakdanji kru 1 ‘ x a0 D0 er ° pa odgovarja: Dajte in se vam bo dalo. S ka e- 3: 447 bote merili, s tako se vam bo odmerjaio, - kakor da k nam hotel reči: „Vi ste moji ubogi : ako hočete, ;da bi vam jaz dal, dajte tudi vi ubogim, ki jih imate okoli s • Kako obilno nam Bog vračuje radodarnost m dobrojivost. Mi dajemo le malo: On nam vračuje obilno, dobr<>, nataSeno, potreseno in zverhano mero nam daje. Kna. p J druga dobra dela, ktera delamo iz ljubezni o nj e g , , še tako malo dobro delo nas bogato obdaruje, tukaj na svet z novimi gnadami in dobrotami, v večnos 1 pa ’ nebeško častjo. . „ _ L f „ rn Pa tudi hudemu bo povernil z ravno tisto mero, s k je meril; kaznoval ga bo po številk in hu o ij J 8 hudobnih del. Čim več je stregel poželjivosti, em J „ bo terpel. „V čemur kdo greši, s tem bo tudi pokorjen. (Modr. 11. 17.) Ali more slepec slepca voditi? Vsakdo vč, da ne. — S to priliko je hotel ^ gami učence svariti, naj ne bodo kakor farizeji, ki s .... slepi in so hotli voditi slepce. Kdorkoli hoče rug , ’ mora biti sam podučen o tčm, kar hoče druge u H i ,. hoče druge svariti, mora biti sam čist tistih pregie ., kterih druge svari. Kaj bi se bili mogli učenci učiti od farizejev, ki so pezder v očesu svojega brata vi e l, v svojem očesu pa niso čutili? Slepi vodniki so * . 8 temi, kterim so bili vodniki, v jamo padli, ker u . več, kakor učenik. Svoje učence, torej Jezus °P°“ J/ ne _ bodo svojim vernim pravi vodniki in naj jih vo ij ,. beškemu cilju. — Ta nauk zadeva vso preiposta J > stariše, učenike in dušne pastirje. Naj. bi bi * P . m mlajšim skerbni učeniki, ne pa. slepi.vo nl . 1 ‘ jj 0 g ne bdi sami čisti tistih napak, zaradi kterih svoj P ,.j. »varijo, in z lepimi nauki in zgledi naj bi J 1 potu k zveličanju! Zdihljej. Oh naj bi bil vselej dobrotljiv m usmiljen do svojega bližnjega, da bi tudi jaz s P r ed Bogom usmiljenja upati! Oh naj bi n o nobenega prederzno ali hudobno ne sodit, ( a ne bom sam enkrat od Boga zavoljo svojih grehov ostro sojen in pogubljen. Obžalujem, o moj Bogi 448 iz celega serca vse svoje grehe in zaupam od Tele odpuščanje zadobiti, kakor tudi jaz odpuščam vsem, ki so mene razžalili. Razsvetli, o Gospod! mojo slepoto, da bom vedel grehov se Varovati, pravi pot k nebesom hoditi, in tudi druge z naukom in zgledom tje voditi! Amen. Praznik presvetega Rešnjega telesa. Zakaj se imenuje ta dan: praznik presvetega telesa ? Cerkev obhaja ta praznik v spomin presvetega zakramenta ali zakramenta presvetega Rešnjega telesa, uterega je Jez® pri zadnji večerji postavil. " 1 •-• • -. . (f Po latinski se imenuje: „SJovesnost Telesa Kristusovega, nQTYlŽlri nn • LL 1-- .. 2 b®" v Kt\s iiuuu * fj N - / -* v/ r v/ujuvot _i_ VJ.U»UI u.> - po nemški pa: „Frohnleichnam,“ kar ,e sestavljeno sedama „Frohn“, t. j. Gospod, in ,,Leichnam“ t. j. telo, torej se po naše pravi: „Telo Gospodovo", ali praznik p rf “ svetega Rešnjega telesa. Ta spomin sicer od apostoljskih časov sem obhaja sveto cerkev na veliki četertek; ali ker ta dan, ki je ravno p r ®“ spominom Jezusove smerti, ne dopušča čistega veselja, l f veseli spomin neizrečene ljubezni Gospodove prestavila n» deseti dan po binkoštih, t. j. na četertek po prazniku p re svete Trojice. Ta čas se v omlajeni naturi nova radost '® krasota oživlja, vertovi in gozdi pa ponujajo pisanih cvet® in zelenih drevesec ali mlajev, da zamoremo veličastno o hajati preveseli spomin. Kako in kdaj se je ta praznik vpeljal i Okoli leta 1230 je v mestu „Litih“ na Nizozemsa- živela pobožna nuna, Julijana po imenu. Bog, ki m , r _ piikriva marsikaj, kar razodeva priprostim, v pobožn' lijam s prikaznijo zbudi misel, da se še en praznik P°8 v katoliški službi Božji, namreč poseben praznik P re ®T e *tra( Resnjemu telesu na čast. Prikazen pa je bila ta-le: Ve& J e v spanji videla svetlo polno luno, ki je pa bila na e • kraji obsenčena ali zatemnela. Julijana prosi Boga, razodene pomen te prikazni in bilo ji je na znanj® _j. fl To 7 ofQmnnl! ’ 1_ • __ 1 _,'lm ^ Ta zatemneli lunini krajec pomenja, da manjka sveti c 449 praznika presvetemu Rešuj emu telesu na čast, in da bo katoliška služba Božja še le takrat v svoji popolni lepoti, kedar se bo ta praznik po keršanskem svetu vpeljal, io prikazen in njeni pomen razodene Julijana, litiskemu so> u in več duhovnom in ponižno prosi, naj bi se j^j ovo i , da bi smela v svojem samostanu kak poseben an v e u odločiti v češčenje presvetega Rešnjega telesa. 1 o so . s svojo duhovščino spoznali resničnost prikazni m sveti pomen, jej prošnjo dovolijo. Leta 1246 so v n škofiji ta praznik pervič obhajali, papež TJ i ban . ga J leta 1264 zapovedal za ves keršanski svet. I o zapoved je pa še le Vienski cerkveni zbor 1311 speljal, noccsija je pa po pobožnosti kristjanov začela, papež Janez • jo je leta 1317 po zahtevanji mnogih učenikov zapove zaves katoliški svet, in sveti Tridentinski ceikvem z jo je na novo poterdil. Da bi verne kristjane k slovesni em obhajanju spodbudili, so papeži mnogo odpustkov po e i ta praznik. Zakaj se je postavil ta praznik? In zakaj se obhajajo ta dan slovesne procesije s svetim Rešnjim te esom. Imenitneji razlogi temu prazniku in slovesnim pioeesijam 80 t '^ e: ' ,.v . a) da se katoliški kristjani nebeškemu Zveličarju očitno in slovesno zahvaljujejo za neskončno ljubezen, ktere hoče Jezus vedno pri nas ostati v presvetem za ^ mentu; ... b) da nevernikom in krivovercem nasproti očl ^? dovesno spoznavajo versko resnico, da je Jezus r pričujoč v presvetem zakramentu; , -„.- 0 c ) da nebeškemu Zveličarju očitno in slovesno za Za toliko nečast, ki mu jo v presv. zakramentu delajo “ , e verni ki, ki ga nočejo spoznati, mlačni k ris J > *?nj ne marajo, in grešniki, ki ga nevredno pre d) da na znanje dajajo: Kristus v P resv \^ „. a f Pravi Bog in gospod vsčh stvari, in da prosijo njegoveg 1 d ^ os l°va ljudčm in poljem. Kako se obhaja ta praznik? Praznik svetega Rešnjega telesa se povsod, Slov. Goffine. ier so še 29 pobožni katoliški kristjani, kaj veličastno obhaja z obhodom ali procesijo: in sicer tako-le: a) Po slovesni sv. mesi, na več krajih po deželi pa pred sv. meso se presv. Rešnje telb iz cerkve nese mel veselim petjem in slovesnim zvonenjem in zvončlanjem. Verno ljudstvo ga spremlja v lepem redu; kdorkoli more od doma, hoče pričujoč biti pri veseli slovesnosti! b) Kjer ima fara več podružnic, pridejo ljudje od po¬ družnic s svojimi banderami k farni cerkvi in se vverstijo v procesijo. Navadni red pri procesijah ali pranganji je pa ta-le. Za križem gredo otroci in šolarji, potem device, mladenči, možki, ti vsi gredo pred sv. Rešnjim telesom, ktero nosi duhoven pod baldahinom ali nebesom. BW presv. Rešnjega telesa se zberb pevci, ki Jezusa častijo 5 prelepimi pesmi, kedar duhovni prenehajo moliti. Za bal dahinom gre deželska gosposka, kjer se še te slovesnosti vdeležuje, in za njo pride ženstvo. c) Koder procesija gre, je pot s cjvetličjem potresena, ob hišah in cestah so postavljena zelena drevesca ali ve J ( (mlaji), na okinčanih oknih pa sveče gore. — Po ^ metI “ procesija na polje gre. d) Na štirih krajih so postavljeni altarji, pri k, procesija postoji, mešnik sv. Rešnje telo v monštranci o* nje postavi, in poje se pri pervi postaji začetek ^ sv. Matevža, pri drugi sv. Marka, pri tretji sv. Luke h pri četerti začetek evangelja sv. Janeza. Po vsake® f gelji obmoli mešnik še nektere molitve in blagoslovu 1 zadnje verno množico s presvetim Rešnjim telesom' vsakem blagoslovu se navadno tudi strelja, da _ se ia po gorah in dolinah in oznanuje Jezusovo čast in sta •„ e) Po zadnjem blagoslovu pri četerti postaji se p 1 ' verne v cerkev. Mešnik postavi sv. Rešnje telo a a altar, ga s kadilom pokadi in molitev od presv. 1 1 telesa odmoli; potem se še enkrat zbrano Ij 11 ^ 8 ^® slovlja s sv. Rešnjim telesom. Na drugih kraji po pranganji ali procesiji še le slovesna velika mesa' . Ta veseli praznik ima svojo osmino. V tej os®® 3 f, v mestih in tudi v nekterih krajih po deželi vsak meša pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom, a a J 0 Jezusa večkrat obiskali, počastili in molili v najsv zakramentu. • _ V stari zavezi so nekterikrat nosili v slovesnem ^ skrinjo zaveze, v kteri je bila mana, kot podoba p ie j e 451 zakramenta, in ti obhodi, so bili ” praa ' ganja“ ali procesij s svetim Resnjim telesom. Za vvod sv. meše se jemljejo besede,Jf a meiu ^ David v preroškem duhu peval o tem sv. Zivd hi iih bil s pšenično maščobo, aleluja, m , mrfom is sfie bi jid bil ua.k.val, aleluja, ‘ IA '%1 VC Be Bogu, našemu pomočniku; »kajto Bogu Ja- kobovemu.“ (ps. 80, 17, 2.) Cerkvena molitev. O Bog, ki si nam v prečudnem zakramentu spomin svojega terp j J J zapustil , mi Tebe prosimo, daj nam . s r ^ va0a j Tvojega telesa in Tvoje kervi tako častiti, a s_ Tvojega odrešenja vedno v sebi občutimo, živiš in kraljuješ itd. Berilo iz pervega lista sv. Pavla apost. do Kormfianov 11, 23-29. Bratjel jaz sem prejel od Gospoda, kar " e * E . tudi zročil, da je Gospod Jezus tisto noč, ko je i 12 > vzel kruh, in zahvalil, ter razlomil in rekel. zenu e, jejte; to je moje telo, ktero bo za vas dano. o ® v moj spomini Ravno tako tudi kelih po večerji, • • Ta kelih je nova zaveza v moji kervi. To s on , korkrat hote pili, v moj spomin. Zakaj kolikorkrat bote Jedli ta kruh, in kelih pili, hote smert Gospodovo ^ rali, dokler ne pride. Kdorkoli tedaj bo nevred J ^ kruh, ali pil kelih Gospodov, bo kriv telesa ' Gospodove. Kaj torej človek sam sebe presodi, Daj J 6 od tega kruha, in pije od kelha. ^ nevredno jč in pije, si sodbo jč m pije» hdesa Gospodovega. 29 * 452 Nauk o zakramentu svetega Rešnjega telesa; ob enem tudi berilna razlaga. Kaj je zakrament presvetega Rešnjega telesa? Zakrament svetega Rešnjega telesa je najsvetejši za¬ krament, je pravo te!6 in prava kri našega Gospoda Jezusa Kristusa v podobah kruha in vina. Imenuje se najsvetejši zakrament, ker človeka ne posvečuje le, kakor vsi drugi zakramenti, ampak ker je v njem Jezus, začetnik vse svetosti. Kdaj in kako je Jezus ta presveti zakrament postavil? Ravno o tem nam pripoveda sv. apostelj v danešnjem berilu, bolj natančno pa sv. evangelist Matevž (26, 26—28.); in omenita tudi sv. Marka in Luka. _ I Jezus je postavil zakrament presvetega Rešnjega telesa pri zadnji večerji, tisto noč, ko je bil izdan; tako pripoveduje ^ sveti Matevž: ,,Kedar so pa večerjali, vzel je Jezus krut) in ga je posvetil, in razlomil, ter dal svojim učencem, 1I j.J e rekel: Vzemite in jejte, to je moje telo. — In je vzel ke , je zahvalil in jim dal, rekoč: Pite iz njega vsi! Zakaj ^ je moja kri nove zaveze, ktera bo za njih veliko prema odpuščenje grehov.' 1 Kaj se je zgodilo pri besedah Jezusovih: „To je I telo; to je moja kri? 11 Pri besedah: „to je moje telo“ se je kruh nevid°® I spremenil v Jezusovo pravo telo. ^ I Pri besedah: „to je moja kri“ se je vino nevi spremenilo v pravo kri Jezusa Kristusa. Kako vemo, da je v tem zakramentu res „prav° ^ j in »prava kri u našega Gospoda Jezusa Kristusa, Jezus Kristus sam pričujoči _ j 1. To nas učijo Jezusove lastne besede, s kteri®.^ postavil ta presveti zakrament. Rekel je namreč: n’ z . ^ r i in jejte, to je moje telo. Pite iz njega vsi, to je nove zaveze.“ Bolj določno Jezus ni mogel govori • ^ besede je Jezus govoril učencem, ko jim je jcosce V^ tedaj pred zavživanjem, da so vedeli, kaj zavživajo. 453 besedami je hotel Jezu, redit To, kar J .0 ™”i'“ " 4i ‘» v podobi boba. „i red kr*, «gk »»J« ‘^ite *; podobi vas dano, ali darovano, in to, sai uuc j J; t : vina, ni več vino, ampak moja kn, kn nov 'valno kakor je bila stara zaveza Božja z Judi potei j ‘ rodom kervjo, tako bo nova zaveza Božja z vsem človeškimrodc»m sklenjena in poterjena z mojo kervjo, t. j. z moji ’ ki svojo kri prelije. - Nihče ne sme teh besed Jezusovih drugači umeti ali razlagati, kakor jih Je . ezus g ■ Jezus svojim učencem ni dal le pripros ega , h • pričajo besede: „to je moje telo;« m da Jim v kelhuni ponudil le priprostega vina, nas učijo bese e. „ J , kri nove zaveze.« - Tudi ne gre misliti, da bi bil v kruhu dal le znamnje svojega telesa, ker je dostavi . J telo, ktero bo za vas dano.« Jezusovo telo pa ni priliki, temuč resnično darovano. V kelhu jim tQ znamnja svoje kervi, temuč svojo pravo kri, ’ er P,.'” je moja kri nove zaveze, ktera bo za njih veliko prelita v odpuščenje grehov.« Na križi je pa iz Jezusov g tekla prava, resnična kri, ne le kri v znamnji. • tedaj v podobi kruha bilo pravo/telo Jezusovo, * £ brez kervi, moramo reči, da se je v podobi *tu . Qg dal sam Jezus Kristus, in je še danešnje dni ez^ _ g- 0r v tem presv. zakramentu v podobi kruha pri ujo . je bila v podobi vina prava Jezusova kri, ravno 1 . ’ . je drugi dan na križi prelil, in se kri ne moi e m.o živega telesa, zato moramo reči, da je bilo ta ra P ^ vina tudi živo telo Jezusovo, torej sam Jezus pne J • ^ hakor takrat, tako dan danešnji in na večne ase, _ ! bar je Jezus storil pri zadnji večerji, ponavljajo p > tv j zapovedi in oblasti mešniki katoliške cerkve pri vsas 8 v. meše. . ^ 2- Sv. aposteljni so verovali in tudi učili, ^ JJ t resnično in bistveno, ne le v podobi v presv. zakamen^ Pričujoč. Najbolj jasno govori in uči sv. a , ^ P ogte y da je to resnico od Gospoda samega P re J el - ^loli b o piavi, kakor beremo v danešnjem berilu. « , br iv nevredno jedel ta kruh, ali pil kelih Gospodov, bo k tčiesa m kervi Gospodove:« in „kdor nevredno jc^m p S B p h °, -j 6 in pije, ker ne razloči telesa zakramentu r " ; LV i.je terdno veroval, da je v Pj' esve , . - n0 tudi s 'do in kri Gospodova, ne navadni k 1114 b - ’ m0 gel ne le podoba telesa in kervi Gospodove. Kako bi S 454 sicer reči, da tisti, ki nevredno prejme ta zakrament, se pregreši nad telesom in kervjo Gospodovo, in si pogubljenje zavživa, ker ne razloči telesa Gospodovega od navadne jedi? Kakor sv. Pavl so verovali tudi drugi aposteljni. 3. To nam poterduje splošna vera in nauk katoliške cerkve, katera je po sv. pismu in po starem, nepreterganem, apostoljskem zročilu vselej verovala in učila, da je v podobah kruha in vina pravo telo in prava kri Jezusa Kristusa pričujoča. Priče nam so cerkveni učeniki pervih treh stoletij, ki pogostoma in razločno govorijo o pričujočnosti Jezusovi v presv. zakramentu. Sv. Ignacij, mučenec in apcstoljski učenec, govoreč od nekih krivovercev pravi: ^Odtegujejo se svetemu Obhajilu in molitvi, ker ne spoznajo, da je sveto i Obhajilo meso našega Odrešenika Jezusa Kristusa, iterojo zavolj naših grehov terpelo in od smerti vstalo.“ (Ep. adSmvr-. Sv. Irenej, učenec sv. Polikarpa, kterega je sam sv. apostelj Janez podučeval, pravi: „Iz kruha postane telo Kristusovo. (Lib. 4. adv. haer.) In sv. Ciril govori: „Ker je Gospod Kristus sam od kruha rekel: to je mdje telo, —^kdo ># smel o tem še dvomiti? Ker je tudi rekel: to je ®°J* kri — kdo bi smel reči, da ni njegova kri ?“ (Lib. 4. regal Cah 1 Na drugem mestu govori: ,.Kruh in vino, ki sta bila, p re(le j se je molilo k presv. Trojiei, le kruh in vino, postaneta P tej molitvi Kristusovo telo in kri.“ (Cat. myrt. I.) K a jT j tako govorijo vsi drugi cerkveni učeniki tedajnih dni pričujejo, da so tudi verni tako verovali. Kaj morejo voverci takim pričam odgovoriti? Zadnjič je vesoljni cerkveni zbor Tridentinski vero toliške cerkve o presv. Rešniem telesu tako le določil, n ,rav naši pradedje, kolikor koli jih je bilo v pravi cerkvi v stusovi, in so govorili o tem presv. zakramentu, so . očitno in jasno spoznavali, da je naš Odrešenik ta p' e : zakrament postavil pri zadnji večerji, ko je z dol° in jasnimi besedami pričal, da po posvečenji kruha > n ^ jim (aposteljnom) daje svoje lastno meso in svojo k rl ) j esJ „ako bi kdo tajil, da v zakramentu presv. Rešnjega ni resnično, pravo in bistveno telo in kri, z dušo. i n ^ j,| naturo Jezusa Kristusa, zatorej celi Kristus pričuj 0 *’ terdil, da se v njem nahaja le kakor v znamnji, ali v P s ali z močjo, bodi izobčen.“ (Sess. 13. c. 1. can. I- ° e Euchar.) V J & 'P Z dihi jej. O premili Jezus, skrit v p° kruha! pri ljubezni, s ktero se v tem zakramentu dušam v živež daješ, Tebe prosim, poterdi in pomnoži v meni in v vseh vernih vero v t& naj¬ svetejši zakrament in dodeli nam, naj bi le skerbno , pripravljeni in s čisto vestjo k njemu pristopili, da ne bi sodbe prejeli, ampak večno življenje. Amen. Evangelje sv. Janeza 6, 56 59. Tisti čas je Jezus rekel judovskim množicam: Moje meso je res jed, in moja kri je re» pj • Kdor jč moje meso, in pije mojo kri, ^ . meni in jaz v njem. Kakor je meno pos a Oče, in jaz živim zavoljo Očeta, tako bo tu 1 18 > kteri mene j6, živel zavoljo mene. la jeim , kteri je z nebes prišel; ne kakor so je i očetje mano, in so umerli. Kdor je ta kru , živel vekomaj. Kdaj je Jezus te besede govoril? Takrat jih je govoril, ko je obetal presveto Rešnje telo. Kako in kdaj je Jezus obetal ta zakrament? Jezus je ta presveti zakrament obetal eno leto, pi eden Saje postavil. Kako se je to zgodilo, pripoveda nam sv. evangelist .Ta nor/ T7T /--1 h w _— »X. F”&W ljudi S peterimi Jezus je bil v puščavi na3ih j eZU sa hotli si kruhi. Ko so ljudje videli ta čudež, jim natibom kralja izvoliti. Jezus pa je to ve , p0zn e noči. Apo umakne nekam na goro in ondi moU ^°^ afarna um, Jezus eteljni se po noči prepeljejo v čoln t0 mesto. . je pa po morji šel in prišel ž njimi v tistem kraji, kj® Drugi dan iščejo množice Jezusa na jdejo, bitij jih je čudovito nasitil, in ker ga tam . + Najdejo g a po suhem v Kafarnaum, Jezusa 1 Iščete oe, ® shodnici. Ko jih Jezus ugleda, j im 16 j kruhov jedli, 111 ker Bte čudeže videli, temuč ker ste 456 —■ nasiteni bili. Delajte, ne za jed, ktera mine, ampak za jed, ktera ostane za večno življenje, in vam jo bo dal Sin človekov." — Opominjal je množice, naj bi ga ne iskali samo zavoljo telesnega kruha, ki mine, in potem jame go¬ voriti od ,,Božjega kruha , kteri je z nebes prišel in svetu življenje daje." (v. 33.) Oni mu tedaj reko: „ Gospod, daj nam vselej ta kruh!' Jezus pa jim razlaga, rekoč: „Jaz sem živi kruh, kije prišel z nebes.“ Judje so tedaj nad tem godernjali, ker je Jezus rekel: „ Jaz sem živi kruh, kteri sem z nebes prišel.' I Jezus jim pa odgovori: „Nikar ne godernjajte med seboj' [ in jim v drugič reče: „Jaz sem živi kruh, ki sem z nebes prišel. Ako kdo jč od tega kruha, bo živel vekomaj; in kruh, kterega bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta." Zdaj se Judje, ki so bili v shodnici, med seboj pr e ' pirajo, in veliko jih reče: „Kako nam more ta svoje meso dati jesti?" Jezus vidi, da Judje teh besed, ktere jim J e govoril o nebeškem kruhu, ki je njegovi meso, nočejo ve- ( rovati in da se nad njimi pohujšajo, vendar jih ne preklice. temuč še bolj zaterdi, rekoč: „Ako ne bote jedli mesaptn človekovega, in pili njegove kervi, ne bote imeli življenj , v sebi . . Zakaj moje meso je res jčd, in moja kri J res pijača . . Ta je živi kruh, kteri je z nebes prišel. j> kakor so jedli vaši očetje mano, in so umerli. Kdor je kruh, bo živel vekomaj." . t Razločno Jezus obeta in poveda, da hoče svoje m j in svojo kri ljudem dati v dušni živež ; tudi Judje * n , u ^ e | )0 j . Jezusovi so te besede tako zastopili, zato so se med ^ prepirali. Neverjetno, celo nemogoče se jim je zdelo, J jim Jezus mogel dati v zavživanje svoje lastno meso, so mislili na njegovo mertvo truplo ali meso. Zato je • njegovih učencev, kteri so poslušali, reklo: „To g° v J je terdo, in kdo ga more poslušati?" ^ ! Jezus jih pa prepriča, da je to mogoče, ker J 1111 - e j da bodo tudi videli Sinu človekovega gori iti, kjer je bil — v nebesa; Njemu, ki je iz nebes, ni nemogoča ^ reč. — Da je to, kar jim je govoril, tudi verjetno, jim z besedami: „Duh je, ki oživlja, meso nič nem 8 nje: Besede, ktere sem vam jaz govoril, so duh in ve- t. j. verjetno je, pa to skrivnost zamore le g D ad* rovati, kterega razsvetljuje sv. Duh in ga v0 Božja. 457 Judom in nekterim učencem se je ta govor preoster zdel ker iik je vodilo le meso m meseno, mišljenje, zato niso ’ verovali. Odsihmal je odstopilo veliko njegovih učencev " niso več ž njim hodili. Kakor je Jezusu k sercu ib pogubljenje toliko duš, vendar le pn ^tem ostane, J treba verovati to skrivnost, m tudi svojim ljub J aposteljnom da na voljo ali verovati ali pa se ločiti od njeg . Torej jih vpraša: „Hočete tudi vi preo i 1 • o vseh mu Simon Peter odgovori: »Gospod,, h komu pojdem«' Ti imaš besede večnega življenja) in mi smo veio\ , spoznali, da si ti Kristus, Sin Božji. 1 ' . . Ta povest sv. Janeza aposteljna nam jasno in dopričuje, da je Jezus gotovo obetal, nam svoje pr . telo in kri resnično in djansko v živež dati; torej m go¬ voril le v prilikah od dolžnosti, v njega verovati, kaKO terdijo nasprotniki in zaničevalci tega sv. zakramen a. bi bil Jezus namenil le v podobah in prilikah govou G bil moral Jude in učence, ki so njegove besede po 'imeli, in ga zatorej niso razumeli, zaverniti,. esa ‘ Ij nikakor ni storil, temuč spet in spet je zaterjal, a J njegovo meso resnična jed in njegova kri resni na pija . Belo ostro je zaukazal njegovo meso jesti in njegov piti, ker je to potrebno v večno življenje. . pusti rajši oditi, kakor da kaj prekliče od svojih e se . Jezus je tedaj, kakor katoliška cerkev vedno v J uči, res obetal, da bota njegovo meso in njegova kui s dušna jed in pijača, in da se bo v tem svetem za ra zavživalo Jezusovo telo, Jezusova kri, ali Jezus Kus • Kar j e Jezus takrat obetal v Kafarnaumu, v shodmu,] le to in dan poznej dopolnil na večer pred svojim terp jef ® Pednji večerji, ko je postavil zakrament presvetega Kesnjeg Z«kaj je Jezus obetal in postavil ta presveti zakrament . Obetal je Jezus ta zakrament in ga postavil. 1 ^ fl. 5 1 rn .3 ,, X ~ - -rr F7 1 17 P r / Z 2» V 6 č 1 y e 6 d o živ- j e n i e ^ ?>V m . d 11 ® a m v živež za v ^ ~ ~ - . je ’ .® kel je sam: „Moje meso je res jed, in moja J 1 os pijača tvj .J + „ v,.,,}, bo živel vekomaj._ kri (Jan. * a večno sam: „Moje meso je i™ r -, 6, 5fi r j ' Sveta zgodovina nam pripoveda, da se je ze v ^ časih svete keršanske vere ta sv. zakrament hranil ^ ^ za bolnike in umirajoče le pod eno podobo, ^ silnega preganjanja so kristjani sv. Rešnje telo ^ seboj jemali in ondi zavživali, da so se krepčali s to ^ hrano. Sv. Pavlin pričuje, da je duhoven Honora P j e irj sv. Ambroziju presveto Telo Gospodovo, in ko ga v ’ dihnil syojo dušo. Res je , da so prejšnje dni tudi verniki iif Gospodov, kakor duhovni; vendar to ni bilo n v vedano, ker je znano, da so drugi verni ta sv- pot«J le pod eno podobo prejemali. Iz važnih uzroRo j p 0 d : ' cerkev zapovedala, da se sveto obhajilo sme le P ^ * kruha deliti. Uzroki so pa ti: 1. da se Gosp 461 presveta Rešnja kri pri obhajanj, vern Vznike v cerkvi onečasti; 2. Ker se mora ta zakrament ^a bolmke v ceik vedno hraniti, bi se podoba vina lahko skazila a * s *“ 3. Nekteri vina ie pokusiti ne morejo. . zaoo- je vino težko in le za dragi denar dobiti. . P vedjo je sveta cerkev obsodila m zavergla zrno ’ . tajijo/ da je Kristus pod vsako podobo cel pnč J • Kakor je cerkev iz važnih uzrokov to zapoved v P^li. a ^' jo more tudi preklicati, če ji drugi še važnej i uzi svetujejo. Vendar mora zmiraj zavreči zmote is 1 > tt..; dijo, da je pod podobo kruha pričujoče samo mei vo e _ stusovo, in pod podobo vina samo mertva Kns us v ’ zakaj Kristus, ki živi in čez smert gospoduje, nema nobeneg mertvega telesa in nobene mertve kervi. Ktere gnade dobivamo po vredni prejemi, tega svetega zakramenta ali po svetem obhajilu. Rimski katekizem pravi: Neizmerne so gnade t g presvetega zakramenta; zakaj on je studenec vse g > ker po čudu Božjem v sebi ima Kristusa Gospo a, J vir vseh nebeških milosti in začetnik vseh zakramentov, jz Njega se, kakor iz studenca, zajema in nape ju] > karkoli imajo drugi zakramenti v sebi dobi ega P polnega. , Sveta cerkev pa omenja posebno šesterih guad, dobivajo tisti, ki ta zakrament vredno prejemajo: h Vredna prejema tega s v. za i a * as Oklene in zedini s Kr is tu s o m, .kar nam On '7 raz ločno pove: „Kdor jč moje meso in pije moj ,i| Kristus, ki_j e P ra , . Večna luč nam naznanja, da tukaj ^ keršanski soses . kč sveta in opominja, naj bi se v .-prdnega upanja, °S e J jasno svetila luč prave vere, plame dajala s tem, ? (; reče ljubezni, in to naj binazmmj J gor i, kakor Prav pobožno živi in da za Božjo čast v ečna luč. . , • x e hočeš biti ka¬ pe tedaj veruješ, moj kristjan- ug Kristus, na tejiSki kristjan, moraš verovati, a j , 0( j o bo kruha pr /'! a P°d in Zveličar v tabernakeljnu p ^ v tem naj “Meč, tedaj je tudi tvoja sveta dol a ' p0 božno moliš i v, 'tejšem zakramentu večkrat obis . j , : J , TQ Bogn naj AS. Sveti Alfonz T.muori nravi: ,^o ulu °1 UJV ”(i 0 tovo je Bognnaj- -- Alfonz Liguori pravi: Jezaga Kristusa j dopadljivo in ljudem najbolj koii > terQ j e naj bo j .Uživati v tem oresv«t»m T .aVramentu. ženitna ‘ u 'juuem najooij k.«™.™, »- } n r, a P re 3vetem zakramentu; za tem je najbolj najdopadljiviša, nam najkoristniša po- 464 božna vaja, da Jezusa Kristusa v presvetem Režnjem telesu molimo. Ne zanemaraj te pobožne vaje, odpovej se rajši razveselovanju z ljudmi in podaj se od danes za naprej vsak dan najmanj pol ali vsaj četert ure v cerkev, da se ondi s Kristusom v najsvetejšem zakramentu pogovarjaš in ve¬ seliš. Vedi, da bodo ti tiste ure, ki si jih temu namenu posvetil, najslajša tolažba na smertni postelji, da za celo večnost/' Kedarkoli se sv. Rešnje telo nese k bolniku, ali »a se Rešnje telo nosi v procesiji po poljih, spremljaj Ga in moli pobožno in spoštljivo. S tem skazeš svojemu Bogu in Gospodu vredno čast, sebi pa nabiraš velike zaslužke in zaupaj terdno, Kristus ti jih bo povernil! Opomba. Nauk od svete meše in njenih obredov se najde konec teh bukev. Praznik presv. Serca Jezusovega. Kako se je začela 'pobožnost do najsvetejšega Serca Jezusovega ? Danešnje dni se močno razširja med katoličani pobožno« 1 . do. najsvetejšega Serca Jezusovega. Leta 1875 so sveti 1 lu ‘ Pij IX. celo katoliško cerkev, kteri so vidni poglavar, fj svetili temu najsvetejšemu Sercu, pa tudi posamne škotiJ e so se temu Sercu goreče priporočevale. , . ■ . Kako pa je nastala ta pobožnost, za ktero kristjan prej niso vedeli? Ta pobožnost ni nikakor popolnoma no'*' le znana ni bila toliko ljudem, kakor je znana danešnje n hia tihem so že davno, davno vse pobožne duše častile svetejše Serce Jezusovo, kakor to za gotovo vemo o " Avguština, sv. Bernarda, Bonaventure, Tomaža Akvinakeg‘> Iranca Salezijana, Ignacija, sv. Klare, Jederte, Men 1 Katarine Sienske, Terezije in drugih. j; . P a naš ljubi Zveličar je hotel, naj bi vsi ljudje spo*^ neizmerno ljubezen Njegovega Serca in naj bi se v _© ^ sercih vnel ogenj nove ljubezni. Novi pripomoček je ^ ezus ljudem podati, da bi jih k sebi privabil, n a j M S ■ ce ega serca ljubili in svoje duše zveličali. Svoje lij. : goreče Serce j e hotel ljudem pokazati in čisto raz°d etl ’ 1 Judje ne samo slišali, temuč tudi gledali z ^ a9 o mi, kako velike ljubezni Jezusovo presladko serce c ( gori. In to se je tako-le zgodilo. 465 Živela je na Francoskem pobožna nuna, z imenom Marjeta Alakok. Bila je vsa ponižna, in čista nevesta Kri¬ stusova. In ravno po tej pobožni devici je kotel Jezus čudež svoje Božje ljubezni tudi dragim razodeti. Ko je enkrat pobožna devica v tibi molitvi zamaknjena — pred svetim Rešnjim telesom klečala, se ji naenkrat Jezus pri¬ kaže. Njegovo serce se je prečudno svetilo: kakor na častitljivem tronu je bilo s plamenom in ognjem obdano. Vidno se je prikazala tista rana, ktero je Jezus takrat dobil, ko je bilo Njegovo serce na križu s sulico prebodeno. Ternjeva krona je bila okoli serca ovita; in verb tega se je znamnje svetega križa veličastveno svetilo. S perstom Jezus na to svoje serce kaže in te le besede milo govori: »Glej, to je tisto serce, ki je ljudi tako močno ljubilo, da je vse preterpelo, se čisto utrudilo in upehalo, jim svojo ljubezen skazati; namesto hvaležnosti pa od večidel ljudi uič druzega ne prejmem, kakor nehvaležnost po njih zaniče¬ vanji, nespoštljivosti, njih Božjih ropih, in njih merzloti proti meni v zakramentu moje ljubezni.“ — „In to me bolj beli," Jezus dalje govori, „kakor vse, kar sem poprej v svojem terpljenji prestal; zakaj ko bi ljudje mojo ljubezen 2 nasprotno ljubeznijo povračevali, bi jaz vse to, kar sem 2 a nje prestal, za kaj malega deržal, in bi rad, ko bi mogoče Mo, še več za nje storil.“ . Potem ji zapove, naj se petek po osmini svetega Reš- £j e ga telesa praznuje kot poseben praznik, da bi se nečast, 1 se Njegovemu najsvetejšemu sercu godi, nekoliko po¬ javila Tudi je ukazal, da se ima podoba Njegovega serca, kakor se je tej pobožni devici prikazalo, napraviti in očitno ustiti, naj bi merzla in neobčutna človeška serca nad. tem P amečim sercem se ogrela in se za Njegovo počeščenje m jnbezen vnemala. Obljubil je tudi, da hoče črez vse tiste, 1 se bojo tej pobožnosti do Njegovega najsvetejšega Serca . , a j> obilnost svojih gnad in blagrov razliti. Med tem je e J bogaboječi devici razodel, da ima ta pobožnost kakoi U.P skušnja biti, po kterej hoče nesrečne duše k sebi Jcati; zakaj On priserčno želi, da bi se ljudje k Njego- sercu obernili, tisto goreče ljubili, in se velikih gnad ^ milost vdeležili, ktere iz tega najsvetejšega Serca vsemu y estvu izvirajo. Marjeta hitro vboga, pa zadene na velike overe in hude za P 10 Mike; celo njene samostanske družice ali sesti e jo smebujejo i n preganjajo. Pobožna devica vse voljno terpi S >ov. G rffiae . 30 466 dolga leta, dokler je ne postavijo čez nunske novinke. Te mlade neveste Jezusove je najpred pridobila za častenje Jezusovega Serca, veifdar njeni gorečnosti to še ni bilo za¬ dosti; ves svet hoče pridobiti in privabiti k častenju tega najslajšega Serca. Jezus, ki jo je izvolil v to častno nalogo, jo očitno podpira, gane in spreoberne terda serca njeni! samostanskih družic, da tudi one začnejo častiti Njegovo presveto Serce. Rimski papeži in drugi viši pastirji so to pobožnost na tanko preiskali, in še le potem, ko so bi! prepričani, da ni od ljudi iznajdena, ampak da je delo Božjega usmiljenja, so jo poterdili in vsem vernim kristjanom posebno priporočali. Kaj častimo v Jezusovem Sercu? V Jezusovem Sercu častimo telesno, živo Serce Jezusa Kristusa našega Zveličarja, ki je bil Bog in človek v eni peršoni, ki sedi zdaj na desnici Božji in biva med nami v zakramentu presv. Rešnjega telesa. To Serce si ne smemo nikdar misliti ločeno od Jezusove peršone, temuč živo m torej sklenjeno ž Njegovo presveto osebo. To Serce pa častimo zato: 1. ker je en del vse časti vrednega telesa Kristusovega in Njegove presvete osebe, T kteri ste Božja in človeška natura vekomaj sklenjeni: * ker je najprimerniša podoba Jezusove Božje in človeške ljubezni. S pobožnostjo do Jezusovega Serca častimo: a) telesno, živo Serce Jezusovo, kakor tudi častimo Njegovo presvet 0 kri, in rane, ktere je prejelo Jezusovo telo, in sveti k*' 1 ’ na kterem je terpel in umeri za nas ; b) Njegovo Serce, k°j je najprimerniša podoba Jezusove Božje in človeške ljub® 211 * do nas, to je, podoba je tega, kar je Kristus iz ljubezn 1 nas mislil, želel, čutil, terpel, in vsega znotranjega življ 00 ! 1 Kristusovega •, . c) samo presveto osebo našega Zveličanj čegar neločljivi del je to presveto Serce. , ,, Jezusovo živo, telesno Serce je najprimerniša p ot j° Njegove ljubezni do na« Tr. J “ —ur-- ljubezen zadevaio naihnl 1 *i 6r < * usm občutki, veselje, - serce od nekdaj J i n Č °a eŠk0 serce > tako da je bd° »h dušnega čutia ' se ™ narodom naturna podoba znotranjeg« Z ato so svetnik? ! p ° pa ^ nbezni - S°rede častili to presvet« 1 ' J ® bil ° Z 0ri omenjeno , od nekdaj JO s sulico odperl Jez,,« erce ’ Avguštin pravi: „Long‘ počivam.“ Sv P BernardTr/ tran; & noter hodim in v.» ir Bernard khče: „Oh kako lepo, kako prijel 467 je, v tem sercu prebivati. — V tem tempeljnu, v tem svetišču, pred to skrinjo zaveze hočem moliti, Gospodovo ime hvaliti, in s prerokom klicati: „Našel sem serce Jezusa, svojega kralja, svojega brata, svojega prijatelja." . . . „Verujte mi, o slepotni ljudje," pravi sv. Bonaventura, „ako bi znali hoditi v Jezusovo Serce, skoz svete rane, našli bi tam ne le čudne prijetnosti za svoje duše, temuč tudi sladki mir za svoja telesa. Če pa celo telo ondi najde miru, kaj me¬ nite, koliko prijetnost bo še le vživala duša, ako se skoz te rane združi z Jezusovim Sercem!" Tako govori tudi sv. reter Damijan: „V tem presvetem Sercu zadohimo orožje, da se branimo zoper sovražnike; zdravila, da se ozdrav¬ ljamo; močno pomoč zoper skušnjave, najslajšo tolažbo v topljenji in najčistejšega veselja v tej solzni dolini!" Kako ljubeznjivo in vse časti vredno da je Serce Je¬ zusovo, ste spoznale in občutile posebno dve svetnici: sv. Mehtilda in sv. Jedert. Za to ste tudi Serce s toliko goreč¬ nostjo častile in molile. Sv. Jedert je od Boga razsvitljena fekla: ,, Gospod je pobožnost do svojega najsvetejšega Serca prihranil poznejim stoletjem, kot zadnje prizadevanje svoje božje ljubezni." M P rero ®k e besede sv. Jederti so se spolnile po sv. Naj bi se spolnile tudi goreče želje Jezusove, da bi ', 51 ljudje in tudi mi spoznali, ljubili in častili posveto Serce Jezusovo! & a j nam pobožnost do Jezusovega Serca priporoča ? Vol-l Pery ič ^ ezus Kristus sam, ki si je priprosto hudo iz¬ za * ’ se v P e lje ta pobožnost do Njegovega Serca, in je povedal, naj se Njegova ljubezen časti v podobi Njegovega sko* 3 ^ . P°dobi je hotel, naj bi kristijani Njegovo ne- Ijub' 1 • y u ° czcn premišljevali, s tem svoja merzla serca v oziu do Njega ogrevali in nevere se obvarovali. p 0r v ru Sjč: sveta cerkev jo je poterdila in jo nam pri- p 0 L° v a ' ^ <: leta 1726 so Rimski papež Inocenc XII. to lepo B °rn° S * : do Jezusovega Serca poterdili. Papeži Klemen XI. hožn + in XIV. so si zlo prizadevali, to lepo po¬ ta k povsod vpeljati. Papež Klemen XIII. so 1. 1765 P;: Pobožnosti dovolili posebno meso in opravilo, papež zapov j P a 26. avgusta 1856 praznik Serca Jezusovega ' dali za vso katoliško cerkev. 30 * 468 Da bi se pomnožila pobožnost do Jezusovega Serca, so papeži vpeljali in poterdili bratovščine in družbe n. pr. bratovščino Jezusovega Serca in apostolstvo molitve, kterim so podelili obilne odpustke za vse veče godove in posebno za praznik Jezusovega Serca, če se družbeniki k tem go¬ dovom hočejo spovedati, obhajati in moliti na namen sv. Očeta in na čast Jezusovemu Sercu. Tretjič: Kristus je tistim, kteri Njegovo Serce častijo, obljubil posebne gnade in milosti. Rekel je v svojem razo- denji do sv. Marjete Alakok: Oznanuj in daj oznaniti, da bom tem, ki častijo moje Serce, podelil vse gnade, ktere so jim po njihovem stanu potrebne; družinam bom prinesel mir; v terpljenji jih bom tolažil; v življenji in zlasti v smerti jim bom zavetje; njihova početja bom blagoslavljali grešniki bodo v mojem Sercu našli mir in neizmerno morje mojega usmiljenja; mlačne duše bodo goreče in popolne; blagoslavljal bom hiše, kjer se hrani in časti podoba mojega Serca; duhovnom bom podelil gnade, ganiti najterša serca; imena tistih, ki bodo razširjali to pobožnost, bom zapij" v moje serce, in nikdar jih ne bom iz njega izbrisal, j- 0 so obljube neskončno zvestega kralja, ki vse svoje obljub' zvesto spolnuje. Četertič: Ta pobožnost je najlepša, najpopolniša 111 Bogu najprijetniša, ker ž njo častimo in molimo neskoncn 0 ljubezen našega Božjega Odrešenika in Jezusa samega. Petič: Vse pobožne duše od nekdaj so častile najsvetep Serce Jezusovo, in častijo ga tudi angelji in svetniki v nebesi Njim se pridružimo, kedar tudi mi častimo to vse ljube 2 ® polno, vse časti vredno Serce. Veselo se sedanje dni/ 8 ® širja pobožnost do Jezusovega Serca po vsem katolik svetu, vsako leto se pridružuje mnogo far apostolstv« ® litve ali se dajo vpisati v bratovščino Jezusovega Serca, tudi vsaki dan sprosijo družbeniki po vzajemni mo 1 . mnogo gnad od Jezusovega usmiljenega Serca. Zato pa b. tebe, kerščanska duša prijazno povabim, naj tudi ti pr® tej družbi ali bratovščini. Pridruži se vsem pobožnim d 11 -’ časti in moli najsvetejše Serce Jezusovo! Kako najložej častimo Jezusovo Serce ? v }: Da j se vpisati v apostolstvo molitve ali p a tovsčmo Jezusovega Serca; vsak duhoven ti more * skerbeti. 469 2. Vsaki dan daruj Jezusovemu Sercu vse, karkoli boš ta dan dobrega mislil, delal ali pa molil in terpel. 3. Vsako jutro moli na čast Jezusovemu Sercu: En očenaš, češčena si Marija, apostolsko vero in zdibni: O presladko Serce Jezusovo daj, da Te ljubim več in več. 4. Vsak petek daruj sv. meso na namen apostolstva molitve, pervi petek vsakega mesca posvečuj posebno Božjemu Sercu, obhajaj pobožno Jezusove in Marijine praz¬ nike, in prejmi vredno svete zakramente. Molitev. O vežni Oče! dovoli mi, da Ti Serce Tvojega preljubljenega Sina Jezusa tako da¬ rujem, kakor se Tebi to Božje Serce pri vseh sv. mešah na altarju samo daruje. V edinosti z vsemi njego vimi voščili, občutki in nameni Ti darujem tudi vsa zasluženja, darove in gnade naše nebeške ma¬ tere in kraljice Marije, vseh angeljev, svetnikov in izvoljenih. Ravno tako Tebi darujem vse svoje lastne misli in želje, besede in djanja, terpljenja in molitve danešnjega dneva. Vedno zedinjen z naj- s vetejšim Sercem Jezusovim hočem danes delati, moliti in terpeti. O sprejmi vse to kakor dar (tešč Žel cenja in zahvale, sprave in prošnje, kterega im opravljati Tvojemu Božjemu Veličastvu. Po- tebno pa naj bo vse to dar prošnje za razširjanje Tvoje časti, za povišanje svete cerkve, za spreo¬ brnjenje nevernikov , malikovalcev, krivovercev, razkolnikov in grešnikov. Enako naj bo ta dar °hranjenje in vterdovanje nedolžnih, pravičnih b umirajočih, za reševanje ubogih duš v vicah. iIe ni p a dodeli milost, da v ponižnosti, pohlevnosti, P°terpežljiyosti, pokorščini, čistosti in vseh čednostih Be z miraj bolj in bolj vpodobim najsvetejšemu Sercu 470 Tvojega večnega Božjega Sina, in da tisto ljubim in ljubim neprenehoma. Amen. Spoznano, ljubljeno, hvaljeno, slavljeno, češčeno in poveličano bodi vselej in povsod Božje Serce Jezusovo in neomadeževano Serce Marije Device! Amen. Vvod sv. meše za ta dan se glasi: „Gospod se bo usmilil po obilnosti svojega usmiljenja. Zakaj On ne ponižuje, in ne zametuje rad otrok človeških. Dober je Gospod njim, ki vanj zaupajo, duši, ktera ga išče.“ (Jerem. žal. pesmi 3 , 32 , 33 , 25 .) „Gospodovo usmiljenje bom vekomaj prepeval od rod«, do roda.“ (ps. 88, 1.) Cerkvena molitev. Dodeli, prosimo Te, vsegamogočni Bog! nam, ki se hvalimo v najsve¬ tejšem Sercu Tvojega ljubljenega Sina in se spo¬ minjamo najimenitniših dobrot njegove ljubezni do nas, da se jih tudi v djanji in vživanji razveselim 0 ) po Gospodu našem . . . Berilo na praznik presv. Jezusovega Serca. Izaia. 12, 1—6. Zahvalim Te, o Gospod, ker si se na me jezik tvoja serditost se je obernila, in si me potolažil, kleji Bog je moj odrešenik, z zaupanjem bom ravnal ifl De bom se bal, ker moja moč in moja hvala je Gospodi ‘ B mi je v zveličanje. Vodo bote v veselji zajemali iz " ttl dencev zveličarjevih, in tisti dan porečete: Hvalk 0 Gospoda, in kličite njegovo ime; oznanujte med lj u0 ' tVi njegova dela; spominjajte se, da je njegovo im 0 Pojte Gospodu, ker je storil veličastne reči; oznaiiuj to po vsi zemlji. Radujte se, in hvalite, Sionski p re 1 valci, ker velik je v sredi tebe Izraelov Sveti. 471 Razlaga. To berilo je zahvalniea za rešitev Judov iz rok sovražnikovih; ob enem je tudi prerokovanje od prihodnjega Odrešenika, kteri bo ves človeški rod rešil greha in smerti. „V vesel ji, “ pravi prerok, „bote zajemali iz studencev zveličarjevih.“ Ti studenci so gnade, ki jih je nam Jezus na križu pridobil, zlasti pa, kakor uči sv. Avguštin, zakramenta sv. kersta in sv. Rešnjega telesa, ki sta iz odperte strani Zveličarjeve cerkve pritekla. Tčh milosti se radujmo, zlasti pa prevelike gnade, da Sveti Izraelov t. j. Sin Božji, Jezus v sredi Siona, t. j. v katoliški cerkvi prebiva v presvetem Rešnjem telesu in pri nji ostane do konca sveta. Le pogostoma se bližajmo temu vednotekočemu stu¬ dencu vseh gnad, presvetemu Rešnjemu telesu in zaupljivo zajemajmo iz tega živega studenca tolažbo, pomoč, kre¬ post in serčnostl Evangelje sv. Janeza 19, 31—35. Judje tedaj, (ker je bil dan pripravljanja, da Li ne ostala na križu trupla v saboto, bil je nam¬ reč tisti sabotni dan velik praznik) so Pilata pro¬ sili , da bi se jim kosti sterle, in da bi se sneli. ^ ojaki so torej prišli, in so pervemu sicer sterli kosti, in drugemu, kteri je bil ž njim križan. Ko pa do Jezusa prišli, so videli, da je že mertev, ln mu niso kosti sterli; ampak eden vojakov je s sulico njegovo stran odperl, in zdaj je tekla kri 111 voda iz nje. In kteri je videl, je pričeval, in resnično je njegovo pričevanje. Razlaga. Judovska postava je prepovedala, ob saootah v smert obsojenega hudodelnika usmertiti, ali pa rnplo usmertenega na morišči pustiti; zatorej so Judje prosili deželnega poglavarja Pilata, naj jim dovoli poko- ; Mt ' dupla Jezusa in obeh razbojnikov. Preden se. je pa 0 zgodilo, so se po rimljanski postavi morale križanim Sostl streti z železnimi kiji. To so storili vojaki najpred 472 obema razbojnikoma, ki sta še živa bila. Ko pa pridejo do Jezusa in ga že mertvega najdejo, zabode mu eden zmed vojakov, Longin po imenu, s svojo sulico v stran, kakor so vse to že preroki napovedovali. Jezus pa si je pustil odpreti svoje presvete Serce, 1. da bi zadostil in izbrisal tiste grehe, kteri izvirajo iz človeškega serca, kakor Kristus sam pravi: „Iz serca izhajajo hude misli, uboji, prešestva, kurbarije, tatvine, krive pričbe, preklinjevanja;“ (Mat. 15, 19.) 2. da bi nam pokazal svojo neskončno ljubezen, s ktero nas je popred ljubil, na ktero naj bi nas opominjala sulica; 3. da bi nam dopričal, kako je hotel za nas vse tudi najdrajše darovati, ker je celo zadnjo kapljico svoje pre¬ svete Rešnje kervi za nas prelil; 4. da bi nam v svojem odpertem sercu zavetje pri' pravil, kakor prelepo uči sv. Avguštin: ^Evangelist j« previden v svojih besedah, ker ne reče: Vojak je p re ; bodel ali ranil Njegovo stran, ampak odperl je jo, da to se ondi življenju vrata odperle, iz kterih cerkvi dotekajo zakramenti, brez kterih se ne pride do tistega življenj 8 ' ktero je pravo življenje." Kolikorkrat nas napada skušnja« ali nas teži ktera težava, le tecimo v tisto zavetje n> ondi prebivajmo, dokler se ne vleže vihar; tako svetuj® prerok: »Zlezi v pečino in skrij se v jamo pod zemlj 0 ^ (Izaija. 2, 10.) Ktera je tista pečina? ali ni Kristus • Kje je tista jama? ali ni to njegova rana? Zdililjej in posvečenje Jezusovem 11 Sercu. O preljubeznjivi Jezus! iz hvaležnosti m v zadostovanje za svojo tolikerno nezvestobo, darujem svoje serce in se vsega in za vselej P j svečujem Tvoji službi; terdno sklenem s ^ gnado Tebe nikdar več ne žaliti. Amen. _ Opomin. Kdor ta zdililjej moli pred podobo a k . ne kpliko postati, kakor da nekaj premišljuje. Vprašajo n a ’ s ?d. P r i tem dela; on pa odgovori: Naša dela so sama °tesaj.' 1 • Ca ^ or su rovi hlod, kterega mora dober namen šele .! 111 olikati, Zatorej pred vsakim početjem nekoliko »m, da ga obernem na Boga, ki mi je pri" vsem slednji J. ln konec. Prav ima sv. Bernard, ki pr ay i, da je ne- Bogu vsa naša pokorščina in poterpežljivost, če ni i f .j°.J° Njega. In Jezus je djal ženi Samaritanski: „Moja ,j J e ) da storim voljo tega, kteri me je^poslal, in jta >olj, ‘JO Bo; 'ga. njegovo delo.“ (Jan. 4, 34.) Tedaj vse za- 490 Kteri je pravi ali dober namen? Dober namen, kterega moramo imeti pri vseh naših delih, je djanje naše volje, po kterem vse naše misli, besede in djanja na Boga obernemo, in vse mislimo, govorimo, storimo in tudi terpimo zavoljo Boga. Dober namen je serčm želja, v vseh rečeh Bogu dopasti, tako misliti, kakor Boj hoče, tako govoriti, kakor je Bogu všeč, tako delati, kakor je sveta volja Božja, in terpeti, dokler in kakor Bog hode, v združenji s terpljenjem Kristusovim. Ali se sme pri enem delu več dobrih namenov zdru0 kov; 6. za ohranenje mini ii 7. za ozdravljenje bol- v krepčanje umirajoči^ V eden dober namen/ do Boga, do bližnjega. Pač! Čim več dobrih namenov pri enem delu združimo, tem širji in popolnejši je poglavitni dober namen. Kadarkoli je oče Peter Faber opravljal molitve duhovnih ur, je storil namen, moliti: 1. v čast Božjo; 2. v počastenje svetnikov: 3. za dopolnenje pravičnih; 4. za spreobernenje ” 5. za povišanje katoliške cerkve; edinosti med katoliškimi vladarji; nikov; 8. v tolaženje žalostnih; 9. 10. za rešenje vernih duš iz vic. združil mnogotera djanja ljubezni_ ~- a -, gorečnosti, miloserčnosti i. t. d. in molitev mu je bik tovo v veče zasluženje, kakor če bi jo bil opravil le kf korščine do cerkvene postave. Sv. Gregor opominja: gleda le na serce, ne na reč; in on ne misli tolik 0 to, koliko kdo dela, temuč s kterim namenom kaj stot 1. Kako gre obuditi dober nameni Precej zjutraj daruj Bogu vse misli, besede in dj il, l: vse molitve, križe in težave, da kratko vse djanje in n°j ia ' celega dneva; in sicer 1. kot dolžno službo, d* S častiš in moliš; 2. kot zahvalni dar, da se bvaljuješ za prejete dobrote; 3. kot spravni dar. pravici Božji za svoje in tuje grebe vsaj nekoliko zados kj 4. kot prosivni dar, da po zasluženji Jezusovem D gnad in darov sebi ali drugim zadobivaš. Pred De , > da pri obudenji dobrega namena vsa svoj* ■ zediniš z zasluženjem Kristusovim, ker le po njem d° vrpdTmsi; „„„i.rv„_,_ j t>—_L __ da dob’ 1 / namena t Vi a R f aSlUŽ ® I1J ' a P red Bogom; varuj se voljo ali o-rp« -^ a fJ ut y a J obudil, ne oslabiš ali uniOis » - J aJl &rCSmm djanjem, ker zraven greha dober 491 nima prostora. Koristilo ti bo, če svoje djanje in nehanje vložiš v Jezusove rane in ga po rokah Marije, preblažene matere Gospodove, daruješ Bogu; in da se dobrega namena spominjaš, ponavljaj ga večkrat čez dan, n. pr. s temi be¬ sedami: Gospod! iz ljubezni do Tebe! Zavoljo Tebe! Vse Bogu na čast! Iz tistega namena, ki sem ga zjutraj storil! Prizadevaj si, priproste in take ljudi, ki ne znajo brati, podučevati, kako gre obuditi dober namen, in tako se boš tudi ti vdeležil njih dobrih del. Čemu je dobri nameni Dobri namen po nauku sv. Anzelma 1. vsa, tudi naj¬ manjša dobra dela v zlato spreoberne in stori, da so Bogu všeč; 2. po besedah sv. Gregorja vsem mislim, besedam in delom zasluženje daja; 3. rlfim zadobi gnado, da bomo v smertni uri, kakor modre device, nebeškega ženina z veseljem pričakovali, kteri nas bo obilno obdaroval. Z d i h 1 j e j. O Bog! nagni moje serce k Tvojim svetim zapovedim. Varuj me, da ne bi delal v noči greha in s svojimi deli ničesar ne zasluzil. Pomagaj tudi dušnim pastirjem, da s Tvojo Božjo besedo duš pridobivajo za Tvoje kraljestvo in jih k Tebi vodijo. Peta nedelja po binkoštili. K začetku sv. meše prosi Boga pomoči, in reci z ®ešnik° m . Usliši, Gospod, moj glas, s kterim v Te kličem; se me, in usliši me! Bodi moj pomočnik; ne zapusti me ’ ne zaverzi me, o Bog, zveličar moj! , Dospod je moja luč in moja pomoč; koga se bom bal. lps - 26.) Č as t bodi ... . . . Cerkvena molitev. O Bog, kteri si tbtim, ki Tebe ljubijo, nevidne dobrote pripravil, v naša serca čut Tvoje ljubezni, da Te v vsem * čez v 8 e ljubimo in se Tvojih obljub, ki vse presegajo, vdeležimo j po Gospodu našem. 492 Berilo iz pervega lista sv. Petra aposteljna 3, 8-15, Bratje! bodite vsi ene misli, usmiljeni, bratoljuki, miloserčni, krotki, ponižni. Ne povračujte hudega za hudo, ne kletve za kletev, temuč nasproti dobro voščite, ter ste v to poklicani, da blagodar v delež posedete. Zakry' kdor hoče življenje ljubiti, in videti dobre dni, naj benda svoj jezik od hudega, in njegova usta naj ne govore goljufije, naj se ogiba hudega, in naj dela dobro; naj išče mini, in naj se ga derži. Ker oči G-ospodove so obernjene v pravične in njegova ušesa v njih molitve] obraz Gospodov pa je zoper' hudodelnike. In kdo vam bo škodoval, ako ste za dobro vneti ? Pa če tudi kaj terpite za pravičnosti voljo, blagor vam! Njih strahu p* se ne bojte, in ne dajte se zmotiti. Grospoda Kristusa p* posvečujte v svojih sercih. Kako moremo in moramo Kristusa Gospoda v svojih sercih? Lepe čednosti nam sv. Peter v tem berilu našteva 11 priporoča: zastopnost, usmiljenost, krotkost, ponižnost, p rl zanesljivost, berzdanje jezika, pravičnost, mirnost. Ak°. te čednosti prilastujemo in se v njih vadimo, častim 0 posvečujemo Kristusa tako, kakor mu je najbolj všeč, j storimo, da ga tudi drugi častč; zakaj naš lepi zgk° JI bo nagibal, Jezusa in njegov nauk ljubiti in po Njem ži v '~ Kristus sam je djal: „Ako me kdo ljubi, bo moje: k"' spolnoval.“ (Jan. 14, 23.) S tčm posvečujemo K r * s v svojih sercih, pa tudi v drugih, in si zaslužimo p ° J darov in Božjega varstva. Čeravno nas hudobni lj. J e u voljo pobožnosti preganjajo, bati se nam vendar m trt ker je Bog z nami in nam je zveličanje prihranil. Evangelje sv. Matevža 5, 20—24. v listi re ^ r ^^^ z i ez0 zasramovanjem, m u<* p 2a pade] ; še S ^ m ^ ratom brez ljubezni jezi, že moji sodbi ’ bo th ako je svoj notranji serd z vnanjim zmer- 494 janjem svojega brata razodel, posebno, ako je bližnjega silni močno onečastil; tedaj si celo večno pogubljenje zasluži, (Avg. Hil. Kriz.) „Sodba in zbor" se ne smete po besedi vzeti, ampak le pomeni, da manjši pregrešenje zoper lju¬ bezen bo menj, veči pregrešenje pa s pogubljenjem kazno¬ vano. (Avg.) Besedi „raka“ in „norec" sta sploh namesti manjšega ali večega pregrešenja zoper ljubezen. „Gehena“ je bila dolina pri Jeruzalemu, kjer so darove malika Moliti in vso nesnažnost sežigali in tje metali — zato je bili ,,Gehena" poznejši — ime pekla, ognjišča vse spridenosti, in brezna vse dušne nesnažnosti. Ali je vsaka jem pregrešna? Vsaka jeza ni pregrešna; grešna je, ako v razkačenj želimo se maščevati, svojemu bližnjemu na duši, telesu afi časnem blagu škodo voščimo ali storimo, ali ga tako an 0, jamo in zasramujemo, da je užaljen na svoji časti in dobre® imenu in s tem razjezen. — Jeza pa ni grešna, ampak sveta jeza, če kdo le g 1 ® in gerde napake ali nerednosti nad bližnjem sovraži, bližaj 6 ? pa vendar le ljubi. Služba in poklic nalagata človeku dolžno 3 bedeti nad podložnimi in temi, ki so mu v skerb izroiM jih kaznovati in poboljšati, kar se ne da vselej z^ minj 1 sercem, brez vsega razserdenja opraviti, n. pr. stariši, niki, predpostavljeni imajo to sveto dolžnost, in če se zaT V napačnosti svojih otrok in podložnih raztogotijo, jim yen . le dobro hočejo, in pri svoji jezi nemajo greha. Vendai 1 ^. tudi pravična jeza svoje meje, kterih ne sme prestop : Sveta jeza je tudi, če se kdo iz ljubezni do Boga ra . z5t j |IJ . nad pregrehami svojega bližnjega, kakor David, ali kdo ^ dobnega zapeljivca, ki ga v pregreh napravlja, z nev°J ^ sebe pahne. Zato pravi sv. Gregor: „Vedeti je treD*> jeza, ki izhaja iz nepoterpežljivosti, je vse kaj. di 112 ^, kakor jeza, v ktero nas nažene gorečnost za pravic 0 - se rodi iz greha, ta pa iz čednosti." Od take s ve vnetega vidimo Jezusa samega, ki nam je zgled polnosti, zakaj kupčevalce in prodajalce je z # Gospodovega tempeljna izgnal. (Jan. 2, 15.) S v - gnu je razserdil nad čarovnikom Elymom (Apost. dj. . 'Lj sv. Peter zaradi goljufije Ananije in Satire. Da j i« m pregrešna, mora izhajati iz gorečnosti za Božjo dušno zveličanje, da si prizadevamo druge poboljša 1 495 greha odverniti. Treba pa je vselej previdnosti, da nam jeza pameti ne prevlada in otemni, ker dostikrat se motimo in mislimo, da je jeza pravična, kar pa ni, ker je le izrodek častiželjnosti in sebičnosti. Zakaj je treba, iti se spravit s bližnjim, preden se dar prinese, ali kako drugo dobro delo stori? Nobena daritev in nobeno drugo dobro delo ni Bogu dopadljivo, ako z bližnjim živimo v serdu, prepiru ali sovraštvu; to je Božji volji ravno nasproti. Pa žalibog gre mnogo kristjanov k spovedi in celo k svetemu obhajilu se derznejo pristopiti z hudo jezo in sovraštvom v sercu. Njim odveza nič ne pomaga in v presvetem obhajilu si jedo pogubljenje. Kako naj se godi sprava s bližnjim? . 1. Hitro; apostelj Pavl uči: ,,solnce naj ne zajde v vaši (Efez. 4, 26.) Če pa tistega ni blizo, kterega si raz- . > pravi sv. Avguštin (Hom. de Serm. D. in monte 1. c.) j 11 ne moreš lehko k njemu priti, si dolžen, vsaj v duhu se n jwi spraviti t. j. pred Bogom se ponižati, Ga odpuščenja prositi, in terdno skleniti, da se boš s sovražnikom spravil P er v V1 priložnosti. Če je pa pričujoč in ti lehko k njemu P 1 * es, poišči ga in prosi ga za odpuščanje, ali če te je on raz- t ! ’ odpusti mu iz serca. 2. Sprava mora biti resnična, ( h odpustiti moraš iz serca, ne na videz, ker Bog gleda oerce; 3. stanovitna, zakaj če ni stanovitna, ni bila res niČna. J Nekdaj je bila v cerkvi navada, da so se verni kristjani I ea Svetim ntlliniilrtrvi nlnTrnom'l> atrnflK mGSclll B n svetim obhajilom kuševali; pri slovesnih svetih dandanešnji to delajo mešnik in leviti, da si dajo.— --j ! ni _ru ali si dajo kušniti kako svetinjišče. _ Ta navada iz- j^j a iz Kristusove zapovedi, pred darovanjem spraviti se z mržnjim. Verne kristjane pa ta navada opominja, najjie .(/O oni pred svetim obhajilom popolnoma spravijo s svojimi z dihi j e j. O Bog! ne vdan me s slepoto ' ar izejsko, da ne bom, kakor oni, s svojimi deli le 'jdiem dopadati želel, in se s tem večnega plačila 496 oropal. Preženi iz mojega serca vso grešno jezo, in daj mi gorečnost svete ljubezni, da bom skerbel le za Tvojo čast in za dušno zveličanje svojega bližnjega. Dodeli mi tudi, da nikogar ne žalim, svojim sovražnikom rad odpuščam, s tem pravo, keršansko pravičnost spolnujem in Tebi dopadam. Pripomočki, s kterimi se OTarujemo hude in grešne jeze. Ker je vsak človek več ali menj k jezi nagnjen, podani ti nekoliko pripomočkov, s kterimi se boš, ako jih zvesto rabiš, ovaroval pregrešne jeze. 1. Vadi se v ponižnosti, ker jeza navadno iz¬ vira iz skritega napuha. „Med prevzetnimi so vedni pre¬ piri (Preg. 13, 10.) ponižni so pa pohlevni in se lebko zastopijo. 2. Spominjaj se pogostoma prelepega zgled* Jezusa Kristusa, „ki sam ni greha storil, tudi ni bif najdena goljufija v njegovih ustih/' (I. Petr. 2, 22.) p a J e vendar od sovražnikov veliko preganjanja, zasramovanja« zaničevanja preterpel. On pa za vse to ni maral. (Hebr- 12, 2.) in ko je bil preklinjan, ni klel; ko je terpel, nl pretil." (I. Pet. 2, 28.) Zato nam je tudi rekel: „Uji te se od mene, ker jaz sem krotek in iz serca ponižen." P“ a ’ 12, 29.) 3. Že zjutraj, kadar vstaneš, pomisli, kaj 'j vtegne čez dan zopernega zadeti in s k 1 e a da boš vse tiho in voljno prenašal. Če se ti pa venj* r kaj primeri, kar ti nevoljo zhudi, pomisli: Kaj ti bo>J, eZ ‘. pomagala? Ali boš ž njo mar sitnost odvernil? /j) ne škoduješ na svoji duši, na zdravji, in na časti ? e . pismo in skušnja nam pričujeta, da jeza podkopuje zdra'J in krajša dni našega življenja." (Sir. 30, 26.) . 4. Prosi Boga vsak dan za gnadoki kosti in poterpežljivosti. Človeška natora temu upira in nemogoče se jej zdi, da hi vse voljno m P terpežljivo prenašala, pa z gnado Božjo jej je tudi to m°8 da celo lehko. 497 Nauk od daritve. „Daruj svoj dar.“ (Mat. 5, 23.) Dar sploh se imenuje vse, kar koli kdo dobrega želi ali stori iz tega konca, da bi Boga častil, in se z Bogom sklenil. Splošen d a r je tedaj dvojen: notranj ali duhoven, m pa zunanj ali viden. Notranj ali duhoven dar imenujemo vsako po¬ božno misel, bogaboječo željo, svet občutljej, resnično voljo Boga vedno deržati se, in torej vse storiti, kar Bog zapo- veduje, vse pa opustiti, kar Bog prepoveduje. Notranj dar je Boga v duhu in resnici moliti, v Boga upati, njega čez T8e r in svojega bližnjega ko sebe ljubiti, svojih grehov se skesati; vsako dobro delo in spolnenje Božje postave je že daritev, kakor pravi sveto pismo: ,,Darujte darove pravice ia zaupajte v Gospoda. 1 ' (Ps. 4, 6.) „Daruj Bogu hvalno daritev. 11 (Ps. 49, 14.) „Dar Bogu je prežaljen duh; poter- lega in ponižanega serca, o Bog! ne boš zaničeval." (Ps. 50,19.) »Zveličavna daritev je, gledati na zapovedi (in od vse hudobije odstopiti).« (Sir. 35, 2.) Zunanj ali viden splošen dar so vsa zunanja °bra dela, ki jih kdo stori iz tega konca, da bi ž njimi Ko ga počastil, in se z Bogom sklenil. „Vsako dobro delo," P>avi sveti Avguštin, „ki ga iz tega konca storimo, da bi z Bogom v sveto družbo sklenili, in v njem ostali, je 'esničen dar, ker se nanaša na cilj in konec vsega dobrega, Da kar nas more zveličati. “ (De civ. Dei lib. 10, 1, 6.) Kadar se tedaj v molitvi pred Bogom ponižaš, se Bogu podariš, svojo voljo Božji volji popolnoma podveržeš, Pimašaš Bogu notranj ali duhoven dar. Kadar pa svoje 0 .Krotiš z zderžanjem, svoje telesne počutke mertvuješ z ’)'a a ^ e J an j ein ) in vse to delaš zavoljo Boga, mu daruješ zu- . ar > „ker daješ svoje ude Bogu kakor orožje pravičnosti." I umij. 6, 13 .) Kadar krotiš hudo poželenje svojega mesa, pacena nagnenja svoje duše, in se odpoveš kteremu koli sv etnemn veselju zavoljo Boga, mu daruješ dar. ViJ(; darove daruj Bogu vsaki dan; brez takih darov Tak ' U ^ e nimajo nobene cene, in ne dopadejo Bogu. žarno f J arove zamoreš tudi vsaki čas Bogu darovati, ker 0reš vsaki trenutek Boga ljubiti, kaj dobrega zavoljo S1 °v. Goffine. 32 498 Boga misliti, govoriti in delati. Prizadevaj si torej, moj kristjan! Bogu najvišemu take, Njemu dopadljive darove darovati. Kakor bodeš ti Njega s tem poveličeval, bo tudi On tebi povračal z neizrekljivim zveličanjem. Šesta nedelja po binkoštih, V v o d sv. meše je klicanje duše, ktera zaupa v mo¬ gočno brambo dobrotljivega Boga: „ Gospod je moč svojega ljudstva, in varh blagosti svojega Maziljenega. Pomagaj, Gospod! svojemu ljudstvu, in blagoslovi svoj delež; ter jih vladaj in poveličuj vekomaj. “ ,,V te, Gospod, kličem, moj Bog! ne molči od mene; da kje, ako molčiš od mene, ne bom enak njim, ki gredo v jamo.“ (Ps. 27.) C e r k v ena molitev. O Bog vseli čednosti, od katerega je vse, kar je v resnici dobro, vsadi v naša serca ljubezen do Tvojega imena, in p°' množi v nas pobožnost, da rediš, kar je dobrega, in kar si izredil, s sveto skerbljivostjo varuješ; p° Gospodu našem. Berilo iz lista sv. Pavla apost. do Bimljanov 6, 3 —& Bratje! kterikoli smo kerščeni v Kristusu Jezusu, smo v njegovi smerti kerščeni. Pokopani smo naiurd ž njim po kerstu v smert, da, kakor je Kristus vstal od mertvih po veličastvu Očetovem, tako tudi mi v n° Vt ' !l: življenji bodimo. Zakaj ako smo (ž njim) vsajeni v P°' dobnost njegove smerti, bomo tudi v podobnost njego^' 1 vstajenja. Ker to vemo, da je bil naš stari človek ■; njim vred križan, da bi se razdjalo teld greha, in ^ več ne služili grehu. Kdor je namreč umeri,, je oprM 1 '^® od greha. Ako smo pa umerli s Kristusom, veruj e ®' 499 da bomo tudi živeli s Kristusom vred; ker vemo, da Kristus, ko je vstal od mertvih, več ne umerje; smert več ne bo čez njega gospodovala. Zakaj da je umeri grehu, je enkrat umeri; da pa živi, živi Bogu. Tako mislite tudi vi, da ste namreč grehu odmerli, živite pa Bogu v Kristusu Jezusu, G-ospodu našem. Razlaga. Sv. apostelj uči: Po svetem kerstu smo vsajeni v Jezusa Kristusa, kakor mladike v drevo; zakaj po svetem kerstu smo otroci Božji, bratje Jezusa Kristusa, udje njegovega skrivnega telesa. Ravno za tega voljo se mora nad nami vse zgoditi, kar se je nad njim zgodilo. Kakor je on greh končal v svoji spravni smerti, tako moramo tudi mi po duhovni smerti grehu odmirati, svojo počutno poželjivost vsmertovati. Kakor je Kristus umeri, pokopan bil, in vstal v Božji moči, tako moramo tudi mi z premaganjem samega sebe svoje grehe pokopati in k novemu življenji vstati. Svoje dni so pri kerščevaDji vsega človeka v vodo vtapljali in spet iz vode vzdigovali, to je bila prav očitna podoba duhovne smerti in pa vsta¬ janja k novemu življenju. — Kakor se je Kristus dal v križanje, in je s tem zadostoval za naše grehe, moramo todi mi križati svoje grešno telo t. j. svojo grešno po- Žp ljivost moramo z mertvenjem križati, umorjevati in po- kopati, da ne služimo več grehu. Kakor Kristus, ko je vstal, več ne umerje, _ ampak Bogu t. j. v Božji časti m za Božjo čast živi, tako naj tudi mi, kadar vsta- uemo iz greha k novemu življenju v gnadi Božji živimo ® pomočjo gnade Jezusa Kristusa le za Boga in ■" ož jo čast. ^ dihi j e j. O Gospod Jezus! jaz zaupam, s em p 0 zasluženji Tvojega britkega terpljenja rti greha vs ne umerješ, da smerti greha vstal; dodeli mi gnado, da, kakor Ve £ ne n-m«TMftX temuč Bogu živiš, tudi moja 32 * 500 duša več z grehom ne umerje, temuč po Tvojem nauku le Bogu živi. Evangelje sv. Marka 8, 1—9. Tisti Sas, ko je bilo veliko ljudstva pri Jezusu, in niso imeli kaj jesti, je poklical Jezus svoje učence in jim reče: Množica se mi smili! ker glejte! tri dni so že pri meni, in nimajo kaj jesti. In ako jih lačne spustim na njih dom. bodo oma¬ gali na poti; nekaj namreč jih je od daleč prišlo. In njegovi učenci so mu odgovorili: Kako jih 1° kdo mogel tukaj v puščavi nasititi s kruhom? k jih je vprašal: Koliko imate kruhov ? Oni so rekli: Sedem. In je ukazal množici sesti po tleh. In f vzel sedmere kruhe, in se zahvalil, ter razlomil j 0 dal svojim učencem, da bi pred (nje) položili, i® so položili pred množico. In so imeli nekaj ribic, in jih je blagoslovil in ukazal pred (nje) položiti- In so jedli in se nasitili; in so pobrali ostanke koscev, sedem jerbasov. Njih pa, kteri so jedh je bilo okoli štiri tavžent. In jih je spustil. Zakaj pravi Kristus: „Množica se mi smili?“ Jezus tako govori, da razodeva svoje usmiljenje in ( ‘j brotljivost do ljudi. Kako ljubeznjivo skerbi Gospod z®.?, lesne potrebe svojih, da rajši čudež stori, kakor da h 1 J,, lačne spustil! Koliko več je poskerbel in še skerbi za nj 1 bove dušne potrebe! . Poterdil je pa s tem tudi resnico svojih besed, ki J je o drugi priliki govoril: „Iščite najpopred Božjega kralj®® m njegove pravice in vse drugo vam bo priverženo.“ k 6, 3h.) Nobeden iz te množice ni skerbel za živež, no ni Jezusa kruha prosil, in vendar je za vse poskerbel. ■ ^ oblačilih pridejo, da priprostih duš ne splašijo; Hk gOVOri -i c ! °T Božje ljubezni, ki človeka ne bo tako Vek ° k/S^bila, ali od Božjega usmiljenja, ki slabemu člo- p^^kgove slabosti in pregrehe tako rad odpušča in ®0Ž1' tem i e mljejo nedolžnim dušam strah Božji in sra- Varu -1VCSt ’ Th potem tem ložeje v pogubljenje pripravijo, in i™ 0 se teh hinavcev, ker imajo zunaj sicer ovčja oblačila . 11 a jeziku, v sercu pa gadovi ali modrasovi strup 0 ln zakrivajo! 2. Krivoverci in vsi tisti, ki učijo in razširjajo krive, pogubljive nauke, ki so pravi Kristusovi veri nasproti. Tudi ti pridejo v ovčjih oblačilih, hlinijo gorečnost za pravo vero, skerb in ljubezen za omiko, srečo in pravo čednost, pa vendar le pravo vero podkopujejo, duše na dvombe in v pomote pripravljajo, in jim zadnjič vso vero pa tudi ves notranji mir v sercih zadušijo. — Ne poslušajte jih, niti takrat, kadar k vam govorijo v kerčmah ali ob shodih, niti tedaj, kadar se v hišo prinašajo ali ponujajo taki časniki ali take bukve, v kterih se zabavlja zoper Kristusovo vero in cerkev! 8 temi lažnjivimi preroki v zvezi so tri najhujši sov¬ ražniki naših duš in našega zveličanja a) svet; b) meso; c) hudič. Svet obeta čast in bogastvo, plačuje pa s sra¬ moto in zaničevanjem. Meso zbuja želje po mesnih slad- nostih, ktere pa zapuščajo pekočo vest in bolehno truplo- Hudič pa zaziblje človeka v prederzno zaupanje v Božjo milost, in stori, da nespokorjen umerje in ostri pravic* Božji zapade. Na čem se dajo spoznati lažnjivi preroki? Lažnjivi preroki se dajo spoznati po njegovih delin; tako uči Jezus sam: „Po njih sadu jih hote spoznali ^malopridno drevo rodi malopriden sad.“ _ , , Naj svetu še tako skerbno zakrivajo svoje življenje i° svoja dela, prej ali slej pridejo na beli dan in njih hinavšcin* se odkrije. Njihova dela pa popisuje sv. apostelj: tp e mesa pa so znana, in te so: kurbanje, nečistost, nesramni’ malikovanje, zavdajanje, sovraštva, zdražbe, jeza, nevosij^ vost, uboji, pijančevanje, požrešnost in kar je temu enakeg a ;^ (Gal. 5, 19—21.) Drugi malopriden sad, po kterem s | : . spoznati lažnjivi preroki, so njih krivi zapeljivi nauk 1 ; kterimi Božji red sprevračajo, in ljudi gonijo v časne na °» in večno pogubo. Ktere ljudi še moremo prištevati lamjivim prerod 1 ' 1. Z lažnjivimi preroki se pajdašijo tisti s 1 e P “ ! ■ jj kteri priproste ljudi napravljajo, da verujejo v vr ® e „o eopernijo. Žalibog, da je takih sleparjev še tolik 0 svetu! 2. Ž njimi hodijo zlobni podpihovalci in puntarji; ki 509 šuntajo posle zoper gospodarje, oslepljeno in zapeljano ljudstvo zoper duhovsko in deželsko gosposko. Kadar se punt vname, se poskrijejo; nedolžni morajo za nje kervaveti, oni si pa čisti dobiček prilastnjejo. Tčm bahačem, ki imajo vselej polna usta sladkih besed in zlatih obljub, ne dajte se zapeljati; s Kristusom vam kličem: Varujte se lažnjivih prerokov! Zakaj pravi Kristus: „ Vsako drevo, ktero ne stori dobrega sadu, bo posekano in v ogenj ver ženo ?“ Kristus nas s tem uči: da bo hudoben človek, če se »e spokori, kakor malovredno drevo posekan in v ogenj verzen; posekala ga bo pa smert. Da se bo kdo pogubil, J e že zadosti, da nič dobrega ni storil. Zato pristavlja Jezus se te le besede: „Ne vsak, kteri mi pi'avi: Gospod, bospod! pojde v nebeško kraljestvo; ampak, kteri stori voljo mojega Očeta, ki je v nebesih," t. j. ki svojega stanu dolžnosti spolnuje in dobra dela stori po volji nebeškega ^ceta. ^— Tako malovredno drevo je vsaka duša, ki nima aa sebi čednost niti zasluženja za večnost. Kako je s tvojo ušo, kristjan? Že leta stojiš, kakor žlahtno drevo na ožjem vertiču, kje je tvoj sad? Poboljšajmo se in prizadevajmo se, da bomo tudi mi donašali sad dobrih del! Nauk od dobrih del. Kaj je dobro delo? d 0 ^?.^ ro belo je vsako delo, ktero je Bogu prijetno, P a %vo in kristjanu zasluživno za večno življenje; tedaj po a °,>lo, ktero storimo iz ljubezni do Boga, ki je vo J 1 Božji, in nam služi v večno življenje, je dobro delo. Ktera so najimenitniša dobra dela? ^dunenitaila dobra dela so: moliti, postiti se in vbo- P°bož Pvi besedi: moliti, si tukaj mislimo vsa sedi ■ Da ? ki so Bogu in svetnikom v čast. Pri be- tei>Q V ^.°i se, si ne mislimo le pri jedi in pijači pri- PuštSe i 1 am P a k svoja pregrešna nagnjenja berzdati, pri- ne g , a veselja zderžati se in sploh vsa spokorna dela, 510 vse nadloge in težave, ki jih v voljo Božjo vdani prenašamo. V bo gaj me dajati pomeni vsa telesna in dušna doka dela usmiljenja. Ktera so telesna dela usmiljenja? Telesna dobra dela usmiljenja so: 1. lačne nasitovati; 2. žejne napajati; 3. popotnike sprejemati; 4. nage obla¬ čiti; 5. bolnike obiskovati; 6. jetnike reševati; 7. merliče pokopovati. Ktera so dušna dobra dela usmiljenja ? Duhovna dobra dela usmiljenja so tista, ktera se stori za zveličanje neumerjočih duš, kakor: 1. grešnike sva¬ riti; 2. nevedne učiti; 3. jim prav svetovati, kteri dvo¬ mijo; 4. žalostne tolažiti; 5. krivico voljno terpeti; jim iz serca odpuščati, kteri nas žalijo; 7. za žive in mertve Boga prositi. Ali je mogoče se zveličati tudi brez dobrih del? Brez dobrih del se nihče ne more zveličati. Jasna razločna je beseda Kristusova: „Vsako drevo, ktero stori dobrega sadu, bo posekano in v ogenj verženo. uni hlapec, od kterega nam evangelje pove, (Mat. 2 o, * ; da svojega talenta ni zapravil, temuč da ga le ni p ora in ga je v zemljo zakopal, je bil že zavoljo tega pahnjen zunanjo temo. Zelo se motijo oni, ki upajo v nebesa p>'' če le nič hudega ne storijo. To zmoto krepko zavrača Krizostom, ko pravi: če bi imel hlapca, ki sicer ” ropa, ni požrešnež, tudi ne pijanec, pa bi vedno donia ^ naril in vse zanemarjal, za kar si ga najel, ali ne »o ^ stepel in od hiše pognal? Ali ni že to dosti hudo, da ne stori, kar terja dolžnost ? . . . Ravno tako kristja^V hudo dela, če nič hudobnega, pa tudi nič dobrega ^ ^ On zgubi večno plačilo v nebesih, ktero se plačuje ^ storjeno dobro delo. Kdor pa ni delal, tudi plačila n pričakovati. .. * Zdikljej. Varuj me, o Gospod! lažnjo^^ prerokov, krivovercev in zapeljivcev, i* 1 mi gnado, da bom po nauku svetega Pavla, r ° 511 viten dobrih del; vnami moje serce, da svojo vero zaljšam z dobrimi deli, in tako spolnujem voljo nebeškega Očeta-, sebi pa zaslužim sveta nebesa. Osma nedelja po binkoštiIi. V vod svete meše se glasi: „Sprejeli smo, o Bog! tvoje usmiljenje v sredi tvojega tempeljna. Kakor tvoje ime, o Bog! tako je tudi tvoja slava do pokrajin zemlje; pravice polna je desnica tvoja. 1 ' „ Velik je G-ospod, in vse hvalevreden v mestu našega Boga, na svoji sveti gori." (ps. 47.) čast bodi Bogu . . . Cerkvena molitev. Podeli nam, pro¬ simo, Gospod! dobrega duha, naj bi vselej le to mislili, kar je dobro in delali, kar je prav, da bi an j ki ne moremo biti brez Tebe, zamogli po Tebi, — po Tvoji sveti volji živeti — po Gospodu našem . . Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov 8, 12—17. Bratje! nismo dolžniki mesa, da bi po mesu živeli. a a J> ako bote po mesu živeli, bote umerli; ako bote Pa dela mesa z duhom zamorjevali, bote živeli. Kteri 01 namreč so po Duhu Božjem gnani, ti so otroci Božji. . } ni ^ e prejeli duha sužnosti spet v strah, ampak pre- o/ duha posinovljenih otrčk, v kterem kličemo: Aba, snio ^ Sam ■ Damre ^ daje pričevanje našemu duhu, da p a otroci Božji; ako pa otroci, tudi deleži; deleži sicer ° JI ’ s °deleži pa Kristusovi. a 2 1 a g a. V človeku si vedno nasprotujeta meso 512 in duh, pa le eden sme gospodariti, to je duh, ker j« imenitneji. Zato opominja st. apostelj : »Bratje ! nismo dolžniki mesa, da bi po mesu živeli“ ali tako ravnali, kakor pregrešno meso poželuje. Kdor svojim mesnim željam ustreza, na duši umerje. »Dela mesa so: kur- banje, nečistost, nesramnost, razuzdanost...“ (Gal. 15,19.) Kdor taka dela doprinaša, ni gnan od Božjega Duha, ni otrok, niti delež Božji in večna smert ga čaka. Kdor svoje meso mertvuje in svoje hudo poželjenje zatira z molitvijo, s postom, z miloščino, . . tega vodi M Božji; ti ga napolnuje z upanjem v Boga, da po otroško zaupljivo k njemu kliče: Aba, Oče! Vesel« je prepričan, da je otrok Božji in deležnik nebeškega kraljestva. Pogubljeni bodo v peklu vekomaj terpeli, ker so po mesu, ne po duhu živeli. Zveličani se bodo v nebesih vekomaj veselili, ker so premagovali svoje hudo p 0- željenje. Zdihljej. Poterdi me, o Gospod, da živim po mesu in. večno umerjem, temuč da !e mesnemu poželjenju zoperstavljam in vekomaj živim! Evangelje sv. Lukeža 16, 1—9. Tisti čas je Jezus svojim učencem to prilik^ 1 govoril; Bil je neki bogat človek, kteri j® hišnika, in te je bil obdolžen prednjim, kakor 1 ;'' bi bil zapravljal njegovo premoženje. In S 3, ^ poklical, in mu je rekel: Kaj to slišim od tebe• Daj odgovor od svojega hiše vanj a; zakaj podhi> v - ne _ Toš mogel več gospodariti. Hišnik pa j e sa , pri sebi rekel: Kaj bom storil, ko mi moj g oS f 0 odvzame hiševanje ? Kopati ne morem, vbog a j® prositi se sramujem. Vem, kaj bom storil, da I!l ( kadar sem odstavljen od hiševanja, vzamej 0 svoje hiše. Tedaj je poklical vse dolžnike svojega gospoda in je rekel pervemu: Koliko si dolžen mojemu gospodu ? On pa je rekel: Sto čebrov olja. In mu je rekel: Vzemi svoje pismo, vsedi se hitro, in zapiši petdeset. Potlej je rekel drugemu: Tipa, koliko si dolžen? On pa je rekel: Sto starjev pšenice. In mu reče: Vzemi svoje pismo, in zapiši osemdeset. In gospod je hvalil krivičnega hišnika, da je bil modro storil; zakaj otroci tega sveta so modrejŠi v svojem rodu, kakor otroci luči. In jaz vam povem: Delajte si prijatelje s krivičnim ma- monom, da vas, kadar obnemagate, vzamejo v večna prebivališča. Kdo je logati mož in njegov hišnik? Bogati mož je Gospod Bog, njegov hišnik pa je človek. Veliko darov dušnih in telesnih, in veliko gnad in časnih dobrot Bog človeku zročuje in zaupa, pa ne v last, temuč naj ž njimi dobro hišuje Bogu na čast, sebi in bližnjemu pa v zveličanje. Dal mu je um, da bi Boga spoznaval, in v pljo, da bi Boga ljubil, in spomin, naj bi Božjih dobrot nikdar ne pozabil. Bog človeka pokliče k sveti veri, ga navdihuje, razsvetljuje in nagibuje k dobrim delom in čednostim. Od Boga ima zdravje in telesne moči, živež, premoženje, mnogo veselja in blagih občutkov. Za vse te darove, gnade in dobrote bomo o svojem času Bogu od¬ govor dajali, ali smo jih rabili, vživali in ž njimi hiševali po volji Božji. Gorje nam, ako jih zlorabimo in v greh obračamo, namesto da bi jih obračali v čast Božjo, samim se bi in bližnjim v greh in pogubo! Kaj hoče Jezus s to priliko? Podučiti nas hoče, kako naj se časno blago in pre¬ dnje po Božji volji najbolje obrača. Jezus nam svetuje, na J porabimo časno premoženje posebno za dela keršanskega jarniljenja, ker s tem si pridobivamo prijateljev za čas sile j® Potrebe: „Kdor se ubozega usmili, na obresti posodi J08 P°du; in mu bo povemil." (Preg. 19, 17«) Slov. Goffine. 33 514 Kdo so ti prijatelji, hi si jih z miloščino pridobimo? Razun ubozih, kterim pomagamo, nam bo prijatelj Kristus sam, ki sodnji den poreče: „Karkoli ste storili kteremu teb mojih najmanjših bratov, ste meni storili.” (Mat. 25, 40.) Roke ubožčeka so Kristusove roke. Po ubožčekovih rokah pošiljamo svoje blago v nebesa, kjer ga bomo po smerti zopet našli, ker molitev ubozih in svetnikov, ktere si s tem prijatelje storimo, bo Boga primorala, do nam bo podelil gnado srečne smerti. Torej, kdor vbo- gajme daje, bo tudi angel je in svetnike za predprošnike in prijatelje imel. Zakaj hvali gospod svojega hišnika? Sv. evangelje nam pove: „GrOspod je hvalil krivičnega hišnika, da je bil modro storiltorej ni ga hvalil za¬ voljo krivičnega djanja, temuč zavoljo njegove previdnosti, da si je prijateljev priskerbel. Jezus pa je še dodal be¬ sede: „ Otroci tega sveta so modrejši, kakor otroci luči v svojem roduto je, posvetni ljudje znajo bolj za p*' 1 ' hodnjost skerbeti, si časti, blaga, veselja pridobivati, kako* vejo otroci luči ali pobožni ljudje skerbeti za večnost m nebesa. Zakaj se mamon ali bogastvo imenuje krivično ? 1. Ker se čestokrat po krivici pridobiva in hram. 2. ker jih mnogo h 'krivici napeljuje; 3. ker se večkia krivično rabi in pregrešno zapravlja. Z d i h 1 j e j. Dodeli mi vendar svojo gnad°i o moj pravični Bog in sodnik! da se na terli svetu blaga, kterega mi podeluješ, tako posluŽi®’ da si ž njim prijatelje pridobim, ki me l* 0 ^ 0 enkrat po moji smerti v večno veselje sprejeli- Ne žali svojega bližnjega časti! („In ta je bil obdolženi Luk. 16, 1.) Hišnik, o kterem pove evangelje, je bil po zaslug,, obdolžen, da je bil zapravljal gospodarjevo premoženje. 515 je bil res tudi krivičen hišnik. Mnogoteri pa pridejo ob čast in dobro ime po krivih tožbah in po hudobnih, obrekljivih jezikih. Kdor žali svojega bližnjega čast in dobro ime, se težko pregreši zoper ljubezen do Boga in bližnjega. Kako se žali bližnjega čast in dobro ime? 1. Z obrekovanjem, ako se od bližnjega kaj hudega govori, kar res ni, ali vsaj popolnoma ni res; 2. z opravljanjem, ako se od bližnjega, naj bo živ ali mertev, greh, kteri se je bil res storil, pa ljudem še ni Man, iz slabega namena in brez potrebe razodene, naj se to že z besedo ali s pisanjem godi; 3. z natolceva¬ le m, ako se djanju in nehanju bližnjega brez pravega vzroka hudobni nameni podtikajo; 4. ako se dobra dela bližnjega tajijo ali njih zasluženje zmanjšuje; 5. pregrešijo 8e tudi tisti, kteri radi poslušajo ali ne zabranijo, kedar se govori zoper čast in dobro ime bližnjega. Ali je žaljenje časti svojega bližnjega težek greh? Kdor žali svojega bližnjega čast, se pregreši: 1. zoper poglavitno zapoved naše svete vere, namreč zoper ljubezen do Boga in bližnjega; zoper bližnjega, ker bi ga imel po "°yi Božji ljubiti, kakor samega sebe ; zoper Boga, ki pre- Poveda v osmi zapovedi: Ne pričaj po krivem zoper svojega ižnjega; 2. pregreši se zoper sedmo zapoved: ne kradi, dor čast in dobro ime bližnjega žali, mu krade več, kakor , a goin premoženje, ker „dobro ime je boljši, kakor obilno “°gastvo;“ (Preg. 22, 1.) 3. po satansko ravna; zato pravi f’' Krizostom: „Bežimo pred obrekovanjem, ker jo. satansk re zen poln njegove zvijačnosti; 11 4. obrekovanje je. še il '^1 ° za tega del težek greh, ker se po njem storjena “da težko ali nikdar ne popravi. Kakor se perje, .ki se iz rT mc e izsuje, od vetra na vse strani raznese, in vsega o i ati nikoli ni mogoče, tako se nikdar ne da več po- popraviti škoda, ki se je po obrekovanji, ali , V 'tjanji in sploh po hudobnih jezikih storila bližnjemu as ti in dobrem imenu. ^ a j nam je storiti, ako smo koga na časti žalili? Moramo ta greh resnično obžalovati, zgrevano.se ga °dati, j n za naprej skerbno se varovati; 2. moramo škodo, 33 * 516 ki smo jo s tem grehom napravili, precej in kolikor pre¬ moremo, popraviti • pred vsem pa obrekovanje, laži in druge krive govore zoper bližnjega preklicati; 3. ker pa vse storjene škode in vsega žaljenja nikdar ne moremo po¬ praviti, smo dolžni za tega, kterega smo žalili, vsak dan moliti. Ali se ne smejo nikdar pregrešiti bližnjega razodevati Nikdar iz tega namena, da bi se jim smejali, ali ds bi drugim kratek čas delali ali njih radovednosti ustregali. Vendar nas veže včasih dolžnost, da ne smemo zamolčati pregreškov svojega bližnjega. Ako kdo vidi otroke ali podložne grešiti, kterih ne more ali ne sme kaznovati, f dolžen, jih naznaniti starišem in predpostavljenim, naj j'j) kaznujejo in grehe zabranijo. Kdor bi v takem primerijo molčal, bi se vdeleževal ptujih grehov. Ali je tudi greh poslušati obrekovalce in opravljali Se ve da, ker se s poslušanjem obrekovalcem j 1 opravljalcem priložnost daje, da še več govorijo in še H grešijo. Zato pravi sv. Bernard: (lib. 2. de consid.) r, derznem se razsoditi, kaj je veči greh, obrekovati, ah 0 rekovanje poslušati. Obrekovalcu sedi hudič na j poslušalcu pa v ušesu.“ Obrekovalca ali zavračajmo, pa mu v stran idimo; če pa oboje ni mogoče, dajmo na znanje, da nam njegovo obrekovanje in djanje m ^ „Sever dež odžene, in temen obraz opravljivi jezik." P 18 25, 23.) Enako se obnašajmo pri nečistih govorih. Kako se še more žaliti čast bližnjega? očitO" Z zaničevanjem, zasramovanjem, zmerjanjem, a Vanjem in zasmehovanjem, ako se bližnjemu resni izmišljeni pregreški ali pa slabosti vpričo drugih 0 ^ da bi se na sramoto postavil; tudi s podpihovanjem? ^ ^ temu ali unemu natihoma pove, kaj je bližnji hadeg ^ njega. govoril in se dražbe in sovraštva napravljaj ljudmi. „Preklet je podpihovalec in dvojezičnih j - med veliko njih, ki v miru živč, napravi zine D (Sir. 28, 15.) ^ 517 Kaj mm je pomisliti, da ne bomo drugih šalili na časti? Premišljujmo: 1. velikost tega greha; 2. kako težavno je, da celo nemogoče, popraviti škodo, ki jo bližnjemu sto¬ rimo; 3. hudo kasen, ktera čaka obrekovalce, ker oni, kakor roparji in preklinjevalci, Božjega kraljestva ne bodo posedli in sv. Duh v pregovorih (24, 21—22.) svari: ,,Ne družuj se z obrekovalci, zakaj njih poguba naglo pride. “ Zdi h 1 j e j. Varuj me, o preljubeznjivi Jezus! da ne bom nikdar niti iz sovraštva, niti iz ne- voŠljivosti svojega bližnjega žalil na časti, temuS da se tega greba vedno skerbno izogibam. Tolažba, kadar smo žaljeni na časti. Kadar nas hudobni jeziki žalijo na časti, tolažimo se s tem: Bog nam je ponižanje poslal ali dopustil, da se napuha in častiželjnosti znebimo, v poterpežljivosti pa vadimo. Spominjajmo se, da se je svetim ljudem stare in nove naveze ravno tako, če ne hujše godilo. Sramožljivi Jožef j e bil v hiši Putifarjevi gerdega greha obdolžen in v ječo ^eižen. (I. Mojz. 39.) Krotkemu Davidu je Semei očital kervoločnost. (II. Kralj. 16.) Čisto Susano so tudi prešestva obdolžili in k smerti obsodili. (Dan. 13.) Pomnimo dalej, kaj so vganjali z Jezusom, Svetim vseh s vetih, kteremu so očitali, da preklinja, da je požeruh, da Popiva, da z Belcebubom izganja hudiče, ljudstvo šunta itd. la kakor bi bil največi hudobnež, so ga križali med dvema razbojnikoma. Pred Bogom nam ne bo škodovalo, naj go- v°rijo hudobni jeziki o nas, kar hočejo; Bog pa se poteguje Za čast tistih, ki v Njega zaupajo, in jih varuje, kakor punčice svojega očesa. (Cahar. 2, 8.) Zdihljej. O najnedolžniši Jezus, ki si bil lato hudo obrekovan; jaz se vdam popolnoma v T *°jo Božjo voljo, ves pripravljen, kakor Ti, vse ^sramovanje in obrekovanje voljno prenašati, ker ^Pljivo Tebi svojo čast izročam in priporočam, 111 sem prepričan, da mi jo boš po Tvojem dopa- 518 denji branil in varoval, in me otel iz rok mojih sovražnikov. Deveta nedelja po binkoštih, Klici Boga na pomoč zoper vse skušnjave in napade vidnih in nevidnih sovražnikov in reci z mešnikom k vvodu sv. meše po 53. psalmu: „Grlej, Bog mi pomaga, in G-ospod je prejemnik moje duše. Oberni hudo na moje sovražnike, in v svoji resnici jih pokončaj, o Grospod moj branitelj! O Bog! v svojem imenu reši me, in v svoji moči pri¬ sodi mi pravico!“ Čast bodi Bogu . . . Cerkvena molitev. Odperta naj bodo ušesa Tvojega usmiljenja molitvam teli, ki Te ponižno prosijo, in da bi mogel prošnjikom po¬ deliti, kar želijo, stori, da le to prosijo, kar Tebi dopada; po Grospodu . . . Berilo iz I. lista sv. Pavla aposteljna do Korinčauov 10, 6—13. Bratje! Bikar ne poželimo hudih reči, kakor so jih Judje poželeli. Tudi ne hodite malikovalci, kakor nekteri zmed njih, kakor je pisano: Ljudstvo je sedlo jest in pit, in so vstali igrat. Tudi ne kurbajmo se, kakor '° se nekteri zmed njih kurhali, in jih je padlo en d aB tri in dvajset tavžent. Tudi ne skušajmo Kristusa, kakor so ga njih nekteri skušali, in so od kač poginili. T«h ne godernjajte, kakor so njih nekteri godernjali, h 1 ; 0 bili pomorjeni od angelja pokončevalca. Vse to se ji® je pa v (svarilni) zgled zgodilo; zapisano je Da!lirt nam v posvarjenje, ki v poslednjih časih živimo. -^° r 519 tedaj meni, da stoji, naj gleda, da ne pade. Skušnjava naj nad vas ne pride druga, ko človeška. Bog pa je zvest, ki vas ne bo pustil skušati bolj kakor premo¬ rete, temuč bo storil tudi s skušnjavo izid, da jo zmagate. Kako in kedaj se pregrešimo s željami in z misli? V željah grešimo, kadar koli hudobne in nepripuščene reči poželujemo, in misli so greh, kadar radovoljno in z dopadenjem kaj grešnega premišljujemo, akoravno kaj hu¬ dega v djanji ne dopernašamo. Bog ne prepoveda samo hudobnega djanja, ampak v deveti in deseti zapovedi pre¬ poveda: želeti svojega bližnjega žene in svojega bližnjega hlaga. In Kristus uči, „da vsak, kteri ženo pogleda, da jo poželi, je že prešestoval ž njo v svojem sercu .“ (Mat. 5, 28.) Vendar so take misli in domišljevanja še le takrat pre¬ grešne, kadar za to vemo, da so pregrešne, v nje privolimo m se v njih dalj časa pomudimo; ako pa nam ne dopadajo, se njim upiramo in se jih znebiti prizadevamo, se nam tudi \ greh ne štejejo, in če jih z Božjo pomočjo premagamo, si celo pred Bogom zasluženje zadobimo. Najpobožniše duše, m celo sv. apostelj Pavl, so imele take hude skušnjave in Pavl je Gospoda prosil, naj mu odvzame želo mesa; bospod mu je pa rekel: „Dovolj ti je mojagnada.“ (II. Kor. 12, 9.) Kdo skuša Boga? Boga skuša, kdor prederzno teija znamnja ali dokaze J °žje vsegamogočnosti, dobrotljivosti, previdnosti, pravič- n ° s ti itd. n. p r: p. g e kdo brez uzroka terja, naj bi se verske r,;s nice z novimi čudeži razodele ali poterdile; 2. če se kdo v srnertno, telesno in dušno nevarščino poda zanašaje l’ .da ga bo Bog že otel; 3. ali če bi kdo v nevarni bo- ^ ^navadnih zdravil zanemarjal, zaupaje samo na Božjo -Ali je velik greh, mermrati zoper Boga ? preg^- 01 mermi- a zoper Boga in njegove naredbe, se hudo esi , ker to ni nič druzega, kakor nepokorščina proti 520 Bogu; vsaka nepokorščina pa zlasti proti Bogu je težka pregreha. Ravno to nam dokazuje ostra kazen, ktera je zadela Izraelce, ki so godernjali zoper Mozesa in Arona, namestnike Božje, ne zoper Boga samega. Koreta, Datana in Abirona je zemlja požerla in veliko tavžent jih je ogenj pokončal, ker Bog nepokorščino zoper svoje namestnike ravno tako ostro kaznuje, kakor da bi se proti Njemu sa¬ memu godila; zato reče Mozes tem, ki so godernjali zoper njega in Arona: „Ni zoper naju vaše godernjanje, ampak zoper Gospoda." (II. Moz. 16, 15.) Z dih lj e j. Prosim Te, o Gospod! očisti moje serce vseh hudih misel in želj. Ne daj, da bi Te jaz hotel tedaj skušati, ali godernjati zoper Tvoje očetovske naredbe. Ne pripusti tudi, me skušati bolj, kakor uterpim, ampak dodeli mi toliko moči, da skušnjave premagam in mi izidejo v zveličanje moje duše. Evangelje sv. Lukeža 19, 41-47. Tisti čas, ko se je Jezus približal Jeruzalemu, in je mesto ugledal, se je zjokal nad njim, rekoč: Da bi bilo spoznalo tudi ti, in zlasti ta tvoj dan, kar je v tvoj mir! Zdaj pa je skrito pred tvojimi očmi, ker prišli bodo dnevi na te, in tvoji sovražniki te bodo obdali z zasipom in te bodo oblegli in stiskali od vseh strani; in bodo v tla pomandrab tebe in tvoje otroke v tebi, in ne bodo pustili 'f tebi kamna na kamnu, zato ko nisi spoznalo Časa svojega obiskanja. In je šel v tempelj, in jih J e začel izganjati, kteri so v njem prodajali in kup 0 ' vali; in jim je rekel: Moja hiša je hiša m°li tve ’ vi pa ste jo storili v jamo razbojnikov. I Q J e učil vsak dan v tempeljnu. Zakaj se je Jezus zjokal nad mestom Jeruzalemom ? Tč solze,^ ki jih je usmiljeni Jezus točil nad Jer uza K mom, nam pričujejo, da On noče smerti grešnikove, t erQ 521 da naj se grešnik spokori in živi. Zjokal se je pa nad Jeruzalemom 1. zavoljo nehvaležnosti, slepote in oterpnenja njegovih prebivalcev, ki ga niso hotli spoznati in sprejeti kot svojega Odrešenika; 2. ker je videl, da se mestu in ljudstvu bliža strašni pogin, in 3. ker je pomislil, da je vse njegovo trudenje in terpljenje za nje zastonj in zgubljeno. Kedaj je bil čas obiskanja za Jeruzalem in ljudstvo? Ta čas obiskanja je bil takrat, ko je Bog Judom po¬ šiljal preroke in jih k pokori opominjal, Judje pa so jih zaničevali, kamnjali in morili. (Mat. 23, 34.) Zlasti pa je kil čas obiskanja, ko je Kristus prišel učit in je svoj zve¬ ličavni nauk tolikokrat razlagal v tempeljnu Jeruzalemskem, ga poterjeval s čudeži in s tem dokazoval, da je On Mesija in Odrešenik sveta; terdovratno, nespokorno mesto pa ga je zaverglo. Čegar podoba je terdovratno in nespokorno mesto Jeruzalem ? Grlej v tej podobi terdovratne in nespokorne grešnike, tudi nje Bog kliče in vabi po pridižnikih, spovednikih, Predpostavljenih in znotranjem opominjevanji, naj se po¬ boljšajo in za zveličanje svojih duš skerbijo; pa tudi oni °Pominjevanja ne poslušajo, časa obiskanja ne spoznajo ln pokoro do smerti odlašajo. Njim se bo godilo ravno a ko, kakor nezbožnemu mestu Jeruzalemu. Sovražniki t. j. I! *di duhovi bodo njihove duše obdajali, napadali, jih z grozo i n s strahom mučili ter v brezen pogubljenja vlekli. — . O kako nespametno je, tako lahkomiselno zapravljati 'ii zveličanja, in zanemarjati čas milosti Božje! Oj kako ra( h bi pogubljeni pokoro delali, če bi smeli na ta svet az ?d se poverniti; kako dobro bi porabili čas, da bi rešili . f °J e duše! Porabi torej, ljubi kristjan! čas milosti, ki ti , J e Bog odločil; kadar poteče in si ga zapravil, ti ga še a kenutek ne bo podaljšal. Ali Prikriva Bog hudobnim, kar jim je v zveličanje? ji , ®v. Gregor pravi, da ne, ampak dokler, letajo za eostmi tega življenja, ne vidijo zla, ki se jim že pete 522 derže. Ker jim pa prihodnjost v sredi veselic še vendar včasih nepokoj dela, se odvračajo, kolikor morejo, od tega strašnega pogleda in med veseljevanjem tekajo z zaveza¬ nimi očmi v večni ogenj. Ne Bog, temnč oni sami si prikrivajo spoznanje tega, kar jim je v mir, in se tako pogubijo. Z d i h 1 j e j. O Gospod Jezus! ki si se zjokal nad mestom Jeruzalemskim, ker ni spoznalo časa svojega obiskanja, prosim Te, razsvetli moje serce, da čas milosti spoznam in ga svoji duši v prid obračam! Razdjanje tempeljna in mesta Jeruzalemskega. Jezus je prerokoval, da bodo prišli sovražniki, ki bedo terdovratno judovsko ljudstvo poterli in razkropili, mesto Jeruzalemsko obdali, zmagali in razdjali s tempeljno® vred, tako, da ne bo kamen na kamnu ostal. To preroko¬ vanje se je na tanko spolnilo, in rimsko ljudstvo je P 1 ' 8 ; vični in zvesti Bog izvolil, da je po njem izpeljal svoj sklep. Z nevoljo so Judje prenašali rimsko oblast; tudi cesarski oblastniki so jib krivično stiskali in jim težek J 81 ® nakladali. Jeli so se že leta 66 Rimljanom ustavljati i® zoper rimsko silo vzdigovati. Iz začetka jim je šlo po sreči; rimskega vojvodo Cestija Gala so potolkli in 0 Jeruzalema pognali; to jib še bolj prederzne in terdovra® stori. Ali bližal se je že strašni dan, ko se je imelo s Pb niti nad mestom silno gorje, ktero je Gospod s solza \ ^ bil napovedal; čudna znamnja so prihod šibe Božje pomenjevala. .. a Cesar Neron pošlje svojega vojskovodja Yespa®J zoper Jude z veliko vojsko, ktera po groznem klanji P. maga in vzame vse terdnjave v Galileji in vsa ' J. se podverže. Rimski vojščaki vsi razserdeni bi bm .j., nad Jeruzalem planili in s tem vojski hitro konec s 01 ^ pa Vespazijan je počakoval, kaj bo prišlo iz razperhb ^ so jib Judje sami med seboj pričeli. Derbal vne j . prederznih puntarjev, ki jo je Janez iz Giskale vOC !j’ s o, prisilila v Jeruzalem in grozovitno vihrala zoper une, bolj modri in skušeni, mir z nasprotniki svetovali- 523 Vespazijan si je podvergel vso Judejo ter je pred mestom Jeruzalemom z vojsko obstal in čakal povelja od novega cesarja. Neusmiljeni in razuzdani cesar Neron je leta 68 po zasluženji konec vzel in za njim so se v enem letu verstili cesarji G- a 1 b a, Oton in Vitel i. Razper- tijam v Rimu konec storiti, so vojščaki ljubljenega vojsko¬ vodja cesarja izvolili in razglasili. Ta zapusti leta 69 s svojo vojsko Jeruzalem in se poda v Rim; leta 70 pa pošlje tje svojega sina Tita z novo vojsko in mu na¬ roči, naj vzame mesto in njega prebivalce ostro kaznuje. Tisti čas, preden Tit z veliko vojsko pride pred Je¬ ruzalem, so se kristjani spomnili besede Jezusove, da kadar vidijo gnjusobo razdjanja na svetem mestu, naj kteri so v Judeji, beže na gore, in kdor je na polji, naj se ne vračuje nazaj v mesto, in so se umaknili v mesto Pelo unstran Jordana ter so se grozovite nadloge oteli. Oslepljeni Judje pa v Jeruzalemu niso hotli spoznati časa svojega obiskanja. Bila je ravno velika noč in v mestu je bilo zavoljo praznika veliko Judov od vseh krajev, ko pride Tit s svojo vojsko pred vrata Jeruzalemska; dvakrat jim mir ponuja, toda zastonj, torej Tit mesto popolnoma obda in napade. Velika množica ljudstva kmalo povžije živež, kterega 80 v mestu imeli, in kmalu pritisne lakota in kuga razsaja, daje groza. Vodja puntarske derhali, Janez iz (j is kal e, p 1 e i skuj e s svojo prederzno trumo vse hiše po skritem ži- Ve žu, g a ljudčm s silo jemlje in strašno v mestu divja; Vež kot 12.000 imenitnih oseb grozovitno pomori in se potem še zoper nižje ljudstvo oberne. — Njemu nasproti 8 pi ej mej o v mesto nekega Simona s tolovajsko derhalj o, * pa ravno tako, kakor uni divja. Poslednjič se še e a z a r, poglavar tempeljna, vzdigne kakoi vojvoda^ o ba stranke so se med seboj bile in klale, temp J g J ^ Poinde, po mestu ropale in monle, zakgej ^ *jj in §jam oma je po mestu tekla kn. .Le . . rimske to ® 8 to napadali, so se stranke pomirjale m p vojske ’ Potokor p odbijale. iz m Lkota čemdalje hujši pritiskuje. Judje so hodili jih lo U8a . P a diirat si zelišč; Tit pa ukaže svojim konjikom na d e Vlt ' ^ tiste, ki so bili v orožji, križati. Po pet sto Pastor. S ° križali pred mestnim obzidjem, da jim je že lesa primanjkovalo; Judje pa se še nočejo 524 vdati. Ko Tit vidi, da mesta še ne more vzeti, ukaže ga z nasipom tako zapreti, da ni mogel nihče ne iz mesta ne v mesto. V treh dneh napravijo vojščaki nasip okoli mesta, ki je imel 4 ure v obsežku. Tako se dopolni prerokovanje Gospodovo: „Tvoji sovražniki te bodo obdali z nasipom, te oblegli, in stiskali od vseh strani. “ Strašna nadloga med prebivalci vstane, sestradani ljudje preiščejo smradljiva stanišča in žrejo najostudniše reži; neka blagorodna mati celo lastno dete speče in je. Ko pa puntarji zvohajo grozno pečenko, prilomastijo v hišo in ne¬ srečno mater silijo, naj jim pokaže, kaj je jedla. Ona jim ponudi ostanek pečenega deteta in jim reče: „Nate in jejte, to je moje dete • mar ne bote bolj sladkosnedni, kakor žena, ali rahločutnejši od matere!“ Vsi prestrašeni od¬ idejo. — Lakoti se pridruži kuga, v poltretjem mesecu se k pri enih vratih 115.880 merličev iznosi; 600.000 pa jih zidovje zmečejo; verh tega pa vse izpraznjene hiše z mer- liči napolnijo. Kdor je mogel ubežati, je pobegnil 111 nekterim se je posrečilo priti v rimski tabor; pa tudi beg ni mogel vse smerti oteti. Rimski vojščaki so zvedeli) da so nekteri Judje zlate požerali, da bi jih odnesli; zato pa jim rimski vojščaki trebuhe razparajo in eD ' 1 samo jutro najdejo v rimskem taboru 2000 takih I12 ' srečnikov. . . Tit hoče to grozovitnost zabraniti, toda zastonj. Rimlja n | že ne morejo takih gnjusob več preslišati; serda P 0 ®, vdarijo na mesto, vzamejo grad Antonijo, vendar do, te® peljna ne morejo predreti, ker ga brani Janez iz ’- i1S j,, s svojo divjo trumo. Z grozovito morijo zadnjič z ® a ,^ e Rimljani; veči del mesta je bil razdjan; tempelj pa Tit varovati, in ponudi puntarski derhali, ki ga brani, P 1 odhod, toda ta ponudbe ne sprejame in napadajoče R lin j ^ odbija. Tedaj prime serdit vojščak gorečo plamenico, ^ f varši ga vzdignejo kviško, in tako verže plamenico no tempeljnovo poslopje, ki je bilo kmalo vse v plamen 11 ' , vojščaki niso hotli gasiti. Prelepi tempelj razpade v P j! in razvaline, da se tudi v tem dopolni Jezusovo prerokova ^ Vojščaki posekajo, kar jim pride pod meč; kar od jj in tempeljna še po koncu stoji, ukaže Tit še raz J a ^ plug čez razvaline peljati v znamnje, da se mesto ne več zidati! Vseh Judov skupej je v tej vojski do pold lrt => " I 525 milijona smert storilo; 97.000 se je v sužnost prodalo, in kar jih je še bilo ostalo, so bili večidel po sveta razkropljeni. Tako je pravični Bog kaznoval terdovratno ljudstvo in mesto, nad kterem se je mili Jezus zjokal; vse se je do¬ polnilo, kar je bil prerokoval. Kaj se učimo iz tega? Kakor to prerokovanje Jezusovo, se bodo spolnile tudi vse druge obljube in zažuganja Zveličarjeva. Da sta se mesto in tempelj Jeruzalemski razdjala, da so se Judje razkropili po vsem svetu, so zgodbe, ktere nam zgodovina neoveržljivo spričuje in jib ne more nihče tajiti; skozi vse veke bodo pričevale resnico Jezusovih besed: „Nebo m zemlja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle.“ (Luk. 21, 33.) (Deloma po Lesarju.) Ne odlašaj pokore do smertne ure. AH se sme grešnih zanašati, da se bo spokoril o smertni uri? Nihče se ne sme in ne more zanašati, da se bo spre- °oernil ob koncu življenja, ker to bi bilo „prederzno grešiti v milost Božjo“, kar je pa greh zoper svetega Duha. Sveti Avguštin pravi: „Bog navadno kaznuje take prederzne grešnike s tem, da o smertni uri sami sebe pozabijo, ker 0 poprej, dokler so bili še zdravi, pozabili Boga.“ In . c g sam govori: „Meni so herbet obernili, ne pa obraza, j 1 ob Sasu svoje bridkosti porečejo: Vstani, in reši nas! r a ?. Pjj jim porečem: Kje so vaši Bogovi, ktere ste si na- » ' o Naj vstanejo, in vas rešijo ob času vaše bridkosti!“ 27—28.) Res da se je spokoril desni razbojnik a križi o smertni uri, kar nas gotovo močno tolaži; zato bej mui J a S7, Avguštin: „E d e n se je spokoril, da no- den grešnik; ne obupa, pa le eden, da nihče prederzno ne zaupa.« Ka J misliti od tistih , hi se spreobernejo še le o smertni uri? Pot moramo vselej najboljše, ker nihče ne pozna ° v Božjega usmiljenja; vendar za gotovo ne smemo 526 nikdar terditi, da je ta tudi dobil odpuščenje, ki se je spre- obernil še le o smertni uri. Tako uči sv. Avguštin in st. Hieronim meni, da se bo izmed tavžent hudobnih eden prav spokoril in zveličal. Sv. Vincenci Fereri pravi, da je srečna smert hudobnega človeka veči čudež, kakor da bi se merlič k življenju obudil. Kaj bi se temu ču¬ dili? Pokora konec življenja je le prisiljena, kajti strah pred smertjo in bližnjo sodbo človeka k pokori priganja. Zato pravi sv. Avguštin: „Ne grešnik zapusti greha, temuč greh zapusti njega, in on ne bi nehal grešiti, ako bi ne jenjal živeti. Kaj bi smeli upati od takega spre- obernenja?“ Kedaj je tedaj treba delati pokoro ? Dokler je človek še zdrav, pri pameti in moči, naj se spokori, ker je pokora bolnega človeka po besedah sv. Avguština tudi bolna, in pokora umirajočega tudi umir®' (Sermo 57. de temp.) Bolnika, ki je v težki bolezni, mu¬ čijo bolečine, ob enem ga nadleguje tudi strah pred smertjo in pekoča vest, hudi duh ga napada in skuša, za svoje ljudi bi še rad poskerbel ... in vse to ga tako moti m pači, da svojih misli ne more zbrati, še veliko manj P a misliti na pravo pokoro. Če se nekterim že tako težko zdi, pokoro delati, dokler so še zdravi in pri močeh, in i in * nihče ne brani, svojega duha k Bogu oberniti, koliko te žavnej'e jim še le bo, kadar bota glava in celo trupi 0 oslabljena, in jih bodo bolečine mučile. _ , . Mnogoteri bolniki se po bolezni ničesar ne spominjaj 0 ’ kar se je ž njimi v bolezni zgodilo, še celo tega ne, da s se spovedali in da so bili obhajani! — Če si torej v smertnem grehu, mudi se, čim preb, ^ bolje, s popolnoma grevengo in odkritoserčno spovedjo Bogu se poverniti. Ne odlašaj od dne do dne, ker je S P^ korjenje čemdalje težeje, tako, da ti brez posebne gna. Božje ne bo več mogoče; Bog pa prederznim svoje n losti ne podeli. Rešeta nedelja po binkoštih. s katero nIs°varui e V n^ e h v Vali 8 cerk ^ijo Boga za pom 01 ’ aiu J e P 10tl našim sovražnikom: 527 „Ko sem klical k Gospodu, uslišal je moj glas in me je otel od tek, kteri so se mi sovražno bližali. Ponižal jih je On, ki je bil pred vsemi časi in bo vekomaj: Verzi svojo skerb na Gospoda in On te bo preživil.“ „Usliši, o Bog! mojo molitev in ne zametuj moje prošnje; ozri se na me, ter usliši me.“ (ps. 54.) Čast bodi " gu itd. Cerkvena molitev. O Bog, ki svojo vsegamogoSnost najbolj s prizanašanjem in z usmiljenjem razodevaš; pomnoži nad nami svojo miloserčnost, da nas, ki tekamo za Tvojimi oblju¬ bami, deležne storiš nebeških darov; po Gospodu... Berilo iz I. lista sv. Pavla aposteljna do Korinčanov 12 , 2 — 11 . Bratje, ko ste bili neverniki, veste, da ste k mu- tostim malikom bodili, kamor ste bili peljani. Zato vam fia znanje dam, da nihče, ki v Duhu Božjem govori, feusa ne kolne; in nihče ne more reči: Gospod Jezus, frugači, ko v svetem Duhu. Darovi so mnogoteri, Duh pa eden; in službe so mnogotere, Gospod pa je eden; lr ' *bla so mnogotera, Bog pa je eden, kteri dela vse v Tse h. Slehernemu pa je dano razodenje Duha v prid. Enemu je po Duhu dano govorjenje modrosti; enemu pa dvorjenje učenosti po ravno tistem Duhu; enemu vera \ favno tistem Duhu; enemu dar ozdravljenja v ravno ^tem Duhu; enemu delanje čudežev, enemu prerokovanje, ''emu razločenje duhov, enemu mnogoteri jeziki, enemu gaganje govorov. Vse to pa dela en in ravno tisti 11 > kt.eri deli slehernemu, kakor hoče. t B a z 1 a g a. Zavoljo duhovnih darov, ktere je bil bru s y o jim. vernim obljubil, in binkoštni dan pri sv. s u pri sv. birmi tudi zares podelil, so pri Korin- 528 čanih marsikteri prepiri vstali. Ko namreč Bog teh posebnih darov ni vsbm podelil, ampak le nekterim in takb, kakor je k razširjanju svojega kraljestva potrebno videl, so nekteri Korinčani po takih darovih hrepeneli, obdarovani pa so ž njimi prevzetovali, in jih slabo obrabah; ljubezen pa, ki bi jo bili mogli kakor najpotrebniši dar pred očmi imeti, so zanemarjali. Sv. apostelj Korinta opominja, da so mnogoteri darovi Enega Duha, mnogotere službe Enega Gospoda, mnogotere čudežne moči Eneja Boga, ki razdeluje svoje darove, službe in moči enem« tako, drugemu drugače po volji Duha zavoljo občnega prida v razširjanje kraljestva Božjega. Naj so torej Boj« hvaležni za gnade, ki so jih prejeli, ko so se spreobernib. Dokler so bili še ajdje, so Kristusa kleli; zdaj pa, if jih vodi Duh Božji, Kristusa ne morejo preklinjati, ampak ga spoznajo kot svojega Gospoda in Odrešenika. Sveti Duh je pervim kristjanom posebne darove 1 « gnade podeloval, pa ne zavoljo človeka, ki jih je P re Ž temuč zavoljo cerkve, da bi se razširjala in spoznala k« Božja ustanova. Sedanje dni se ti darovi ne delijo v tej meri; zakaj da ne, to ostane skrivnost Božj f | J gospodarstva. Vendar nas sveti Duh nikdar ne P u ' 1 ' brez svojih darov in svojo pomoč nam vedno P oiU1j ; :i še vedno razsvetljuje nam um k spoznanju Božjih resrt nagibuje nam voljo k spolno vanju svetih dolžnost, posvečuje s svojo posvečujočo gnado in nam pon#/ 15 posebne gnade, ktere so nam potrebne, da kaj dob^- mislimo, želimo, začnemo, delamo in dokončamo. S ^ darovi in gnadami le zvesto delajmo, da nam ne zastonj podeljeni. (Od darov sv. Duha glej nauk na binkoštni P ra str. 413.) Evangelje sv. Lukeža 18, 9—14- Tisti Sas je Jezus enim, kteri so sami se za- J c t/OAUS Čilim, IVICJ 1 OKJ ut** - ,. p upali, da so pravični, in so druge zaniČeva 1 ’ 529 vedal to priliko: Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden farizej, in eden cestninar. Farizej je stal, in je sam pri sebi to molil: Bog! zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje, razbojniki, kri¬ vičniki, prešestniki, ali tudi kakor ta cestninar. Postim se dvakrat v tednu; dajem desetino od vsega, kar imam. In cestninar je od daleč stal, in še oči ni hotel proti nebu vzdigniti; temuč je terkal na svoje persi, rekoč: Bog, bodi milostljiv meni grešniku! Povem vam, ta je šel opravičen v svojo hišo, uni pa ne; ker vsak, kteri se po¬ višuje, bo ponižan; kdor se pa ponižuje, bo povišan. Kaj nas Jezus uči v priliki od farizeja in cestninarja? Jezus nas uči: Ako hočemo, da bi Bogu dopadli in da 11 ona uslišana naša molitev, moramo se ponižati in moliti ? skesanim sercem. Tudi naj nikogar prederzno ne sodimo zaničujmo, če se nam tudi hudoben in grešen zdi; zakaj f . . se motimo, kakor farizej o cestninarji, kterega je aiizej sodil za velikega grešnika, bil pa je opravičen za- v °ljo svoje spokorjenosti. Kaj nam je storiti, preden v cerkev stopimo? Preden v cerkev stopimo, pomislimo: kam gremo? V hšo Božjo gremo, z Bogom samim v govorit. Bog sam nas P a opominja po preroku Malahiji: „Če sem jaz Gospod, kje J« moj strah? Če sem jaz vaš Oče, kje je moja^čast. 1, 6.) — Dobro premislimo, kaj hočemo ž njim go- Voi ui, česa ga prositi; da bomo od njega tudi uslišani; ponižajmo se, kakor Abraham (I. Moz. 18, 27.) in pomislimo, a smo le prah in pepel in da zavoljo svojih grehov nismo * redni , pred Božje obličje stopiti, še veliko manj pa ž njim govorni. „Bog bo gledal na molitev ponižnih . m ne bo •Uničeval njih prošnje.“ (ps. 101, 18.) prevzetnim se Bog b ‘ lv Jja, ponižnim pa gnado daje.“ (Jak. 4, 0.) je farizejeva molitev Bogu lila všeč? lit ev j V y v . a kor ne, ker je bila le ostudno bahanje, ne pa mo- 1 1 storil prav, da je druge ljudi zaničeval, prederzno Sl °v. Goffine. 34 530 jih sodil, jih za razbojnike, krivičnike, prešestnike imel, zlasti pa unega cestninarja, ki se je ves spokorjen v kotili stisnil. Grešil je tudi s tem, da je po bahaško našteval svoja dobra dela in jih le sebi pripisoval, Bogu pa časti ni dajal; s pobožnostjo se je šemil in zakrival svoj napuli, „Prevzetnost bodi pred zatrenjem, in napuh pred padcem. 11 (Pregov. 16, 18.) Varujmo se prazne časti, da ne zgu¬ bimo plačila v nebesih! Sv. Ignacij marternik je rekel: „Bičajo me oni, ki me slavijo," in ko je sv. Hilarij zapazil, da ga ljudstvo hvali zavoljo njegovih dobrih del, jokal se je in bal, ker je morebiti svoje plačilo že na tem svetu prejel. Je mar molitev cestninar jeva Bogu dopadla? Da! dopadla je; čeravno je bila kratka, bila je pa tem bolj priserčna, ponižna in spokorna. On ni šel v tempelj 11 ' 1 tje naprej, kakor prevzetni farizej, temuč je od daleč stal ker se je nevrednega štel biti v pričo Boga in v družb 1 človeški. Stal je tu s pobesenimi očmi, ker se je zavoljo grehov nevrednega čutil, svojih oči k nebesom povzdigni Na svoje persi je terkal, ker se je grešnika spoznal in se je hotel s tem, kakor sv. Avguštin uči, kaznovati za svoj* grebe, ki jih je storil v svojem sercu. Zato tudi 1111 večkrat med sv. mešo na persi terkamo in s tein 6 P° znamo, da smo ubogi grešniki in da svoje grebe iz sel ' 3 obžalujemo. Od napuha in nečimerne časti. To evangelje nam poterduje, kar se že v psalmu učimo, da Bog le na ponižne milostljivo gleda, prevzet 0 "' pa svojo milost odrekuje. Farizej je šel v tempelj ves pubnjen, in kakor je menil, poln dobrih del; iz tem P e G pa je šel prazen, ker je s svojo slavohlepnostjo vse, * je imel dobrega na sebi, izlil; cestninar se je vernil °P vičen domu, ker je z resnično pokoro vseh grehov znebil. je visok; če se povišuješ, pred teboj beži; ° e . ponižuješ, se k tebi poniža;" uči sv. Avguštin. Boj ponižen grešnik; kakor prevzeten pravičnik. jjj Kdor se hvali s svojimi dobrimi deli ali jih °P' J. zavoljo ljudi, da bi jim dopadel, ali zavoljo nečimerne h 531 zgubi svojega plačila pri Bogu, ker Kristus uči: „ Glejte, da svojih dobrih del ne delate pred ljudmi, da bi vas videli; sicer ne bote imeli plačila pri svojem Očetu, bi je v nebesih. “ (Mat. 6, 1.) Ne bodi tedaj človeške hvale lakomen, ampak studi jo, da zapeljan ne boš. Gastiželjnemu človeku se na smertni postelji hudo godi, ker vidi, da nema nobenega zasluženja od svojih dobrih del. Podoben je človeku, ki se je vse svoje žive dni trudil, da bi si nabral zakladov, in je pre¬ hodil mnogo sveta po suhem in po morji; zadnjič, ko si je blaga in premoženja napravil, se mu barka razbije in v morje pogrezne vse, kar si je nabral. Da te taka ne¬ sreča ne zadene, prizadevaj se vselej, preden kako delo začneš, svoje serce z obudenjem dobrega namena k Bogu oberniti. Da greh napuha, ki se rad skriva, bolj spoznaš in se ga skerbneje varuješ, vedi, kaj je? Napuh je preveliko spoštovanje samega sebe in nezmerna želja po prednosti, da bi druge prekosil, da bi se častil in hvalil. Prevzetnež 8 svojimi misli previsoko leta, misli, da je kaj več in di'uge zaničuje; tako je delal farizej, kterega je Bog ravno zavoljo tega zavergel. Ponižni sebe vselej le malo čisla, nikdar se ne povzdiguje, nikogar ne zaničuje, kakor le samega sebe; tako je storil očitni grešnik, ki je zavoljo tega ™gu tolikanj dopadel. Tega posnemaj in boš dosegel milost P f i Bogu. Zdihljej. O Bog! ki uslišuješ molitve po¬ lnih, prevzetne pa studiš in ponižuješ, prisereno prosim, dodeli mi ponižno serce, da v poniž¬ ati nasledujem Tvojega Edinorojenega Sina, na- 8 °ga Gospoda Jezusa in se s tem vrednega storim, L ^jtin v nebesih, povišan biti. Nauk od gnade Božje. Sv šotoriti' , a P 0ste U Pavl govori v danešnjem berilu od mno- darovi darov svetega Duha, ktere deli, komur hoče. Ti dlovpt SV ' 80 izredni darovi in k zveličanju niso e * u Potrebni. J ° s ' e ^ u joča gnada Božja, ktero nam tudi sv. Duh deli, 34 * 532 je pa k zveličanju potrebna, ker brez nje ne moremo niti verovati, niti Božjih zapovedi izpolnovati. Zakaj keršanska vera nas uči in skušnja nam to poterduje, da smo po grehu pervih starišev revni in slabi, da sami iz sebe, to je, ii lastne moči ne moremo, kar je dobro, spoznati in storiti, da bi se zveličali. K temu potrebujemo više pomoči, ktera se imenuje gnada Božja. Kaj je gnada Božja? Gnada Božja je notranj, nadnatoren dar Božji ali pomoč Božja, ki jo Bog brez našega zasluženja in le zavoljo neskončnega zasluženja Jezusovega naši duši deli vzveličanje. ( Da teh besed bolj umemo, si jih bolj na tenko oglejmo. Gnada Božja je dar, t. j. darilo, prijaznost, dobrota; notranj je, ker se le duši človekovi podeli in so v tem razločuje od zunanjih gnad in dobrot Božjih, kak 01 so n. pr. živež, obleka, zdravje, Božja beseda, STe * 8 cerkev i. t. d.; n a d p a t o r e n je, ker presega naše n>' torne moči. , , Ko je Bog človeka stvaril, podelil je njegovi duši ne 8 mero razsvetljenja, da bi zamogla misliti, pretehtavati, ra * sojati, in več ali menj spoznanja si dobiti; to razsvetljuj je njena nato r na luč. Bog pa je naši duši, ko J° J stvaril, tudi neko moč podelil, po kteri zamore neko krotiti in premagati neredno poželenje; in to je njeg 0 nato r na moč. Ta natorna luč in moč pa ne zados^k da bi se človek mogel posvetiti in zveličati; treba ® u . še nadnatorne luči in moči, ktero mu daje gnada h J In ta se imenuje nadnatoren dar, ker presega n* ,.j moči človekove, in v njegovem umu in v njegovi tako zveličavno dela, da človek brez nje nikdar ne kaj takega opravljati. Tako sta sveta keršanska veja keršanska ljubezen nadnatorna darova Božja, ker 0 ^ nikdar ne bo mogel iz lastne moči Božjega razoden]^ njegovih nedosegljivih skrivnost tako veselo in terdn rovati, tudi ne Boga čez vse in zavoljo njega sam e ’k ! biti, če mu Bog s svojo gnado ne pomaga. . j je Gnado nam Bog deli iz gole d o b r o t e, t. J- nismo zaslužili in nemarno do nje nobene pravice, ^ zgolj nezasluženo darilo Božje je, ktero deli, kota ur lg> Deli jo nam pa zavoljo neskončnega zasluženja 533 Kristusa, ktero nam je zaslužil s svojim terpljenjem in s svojo smertjo na križu, in ga nam deli sv. Duh v naše posvečenje. Gnada Božja se deli naši duši v zveličanje, 1 j. le z gnado Božjo zamoremo zaslužljiva dela delati in v nebesa priti; brez gnade Božje nam ni mogoče, kaj do¬ brega in zaslužljivega misliti, ali delati, da bi si nebesa zaslužili. — Gnada Božja nam torej pomaga, da moremo vse sto- uti, kar je nam k zveličanju potrebno, da zamoremo spol- nova li.zapovedi Božje; brez gnade Božje ne moremo nič zaslužljivega storiti. Bog vsakemu človeku toliko gnade da, kolikor je je vsakemu treba v zveličanje. Hudobni se torej pogubijo, ne, ker bi se ne bili mogli zveličati, temuč ker niso hotli. Gnada Božja nas ne sili, ampak nas le naganja in podpira; nji se moremo tudi ustavljati in potem se pogubimo po lastni krivdi (t. i. sami smo pogube krivi). Kolikem je gnada Božja? Gnada Božja je dvojna: 1. djanska; 2. posve¬ tujoča. Djanska gnada je tista pomoč Božja, ktero vsa¬ kokrat potrebujemo, kedarkoli hočemo ktero dobro delo storiti, ali se greha, h kteremu smo skušani, varovati; ali hsta pomoč, ktera nas k dobremu naganja in v djanji Podpira. To gnado je imel v mislih sv. Pavl, rekoč: „Bog l e j kteri dela v vas hoteti in dopolniti. “ (Fil. 2, 13.) Da sm ° zmožni ktero dobro delo koli storiti, mora nam Božja P°moč ali gnada um razsvetliti, da dobro prav spoznamo j? °d hudega razločimo; mora nam voljo buditi in nagibati, spoznano dobro storimo in se hudega varujemo; mora ednjič našo voljo in vse druge moči krepčati, da tudi overšujemo in dokončamo, karkoli smo dobrega namenili a| i začeli. . djanska gnada je pravičnim potrebna, da. se v posve- Hjoči gnadi ohranijo in dobra dela opravljajo: treba je I tudi grešnikom, da se spet povernejo v stan posve- U J ože gnade Božje. Kaj je posvečujoča gnada Božja? hm ? OSve5 ujoča gnada Božja je za nas najimenitniši med vseh darov Božjih v nebesih in na zemlji, je tista 534 neskončna dobrota Božja, po kteri nas Bog posvečuje in opravičuje t. j. nas svete in pravične dela; ona je ljubezen Božja, ktero sv. Duh v naša serca izlija, da si v njih na¬ pravi tempelj, v kterem hoče prebivati, kakor je Jezus go¬ voril: „Ako me kdo ljubi, bo moje besede spolnoval; in moj Oče ga bo ljubil, in bova k njemu prišla, in pri njem pre¬ bivala. 1 ' (Joan. 14, 23.) Blagor njemu, kdor je v posvečujoči gnadi Božji; on hrani najdrajši zaklad, ki ga človek na zemlji more imeti. Kaj bi bilo drajšega od tega, če smo lepi pred Božjimi očmi, če Bogu dopadamo in smo ž njim zdru¬ ženi ! Kdor je v gnadi Božji, na njem se sveti nad- natorna podoba Božja, otrok Božji je in prijatelj Božji in ima pravico do dedščine Božje, do svetih nebes. Kako se posvečujoča gnada Božja zgubi ali zapravi? Posvečujoča gnada Božja se zapravi z vsakim smert- nim grehom; dobiti se pa le more, če se popolnoma t Bogu povernemo, s pravo pokoro in s poboljšanjem. tedaj posvečujočo gnado Božjo, ktero je pri svetem kentjj prejel, zapravi, ima veliko večo zgubo, kakor če bi zgubil vse premoženje, vso čast, da celo svoje življenje- Kakšna hudobija je tedaj smerten greh, ki nas oropa teg» dragega zaklada! bra- Enajsta nedelja po binkoštih- K vvodu svete meše prosi z mešnikom vred za ^ tovsko slogo in za brambo zoper vidne in nevidne ražnike: „Bog je v svojem svetem kraji; Bog, ki prebivati njim, ki so enih misel, v hiši; On bo dal 111 in krepost svojemu ljudstvu. 11 , »Vzdigni naj se Bog, in razkrope naj se njega j 11 ki, in bežijo naj spred njegovega obličja, kteri ga soi (ps. 67.) Čast bodi Bogu ... Cerkvena molitev. VsegamogoČnb■ l> 0 g! ki v svoji preobilni dobrotljivosti tena-, ' Tebe prosijo, več daješ, kakor zaslužijo in P r °'^ 535 izlij nad nami svoje usmiljenje, da nam odpuščaš, česar se straši vest, in dodajaš, česar se ne derznemo prositi; po Gospodu . . . Berilo iz I. lista sv. Pavla aposteljna do Korinčanov 15 , 1 — 10 . Bratje! opomnim vas pa evangelja, kterega sem vam oznanoval, kterega ste tudi sprejeli, v kterem ste tudi stanovitni, v kterem bote tudi zveličani, ako se ga tako deržite, kakor sem vam oznanoval, če niste zastonj ve¬ rovali. Zakaj sporočil sem vam sosebno, kar sem tudi prejel, da je Kristus za naše grehe umeri po pismih; ia da je bil pokopan, in da je tretji dan vstal po pismih; in da se je Kefu prikazal, in potem enajste- r 'ni; potlej se je prikazal več ko pet sto bratom vsem kmalo, zmed kterih je še zdaj veliko živih, eni so pa zaspali. Potlej se je prikazal Jakobu, potlej vsem apo- steljnom. Poslednjič za vsemi se je prikazal tudi meni kakor negodniku. Zakaj jaz sem najmanjši aposteljnov, ia nisem vreden apostelj imenovan biti, ker sem pre- Sanjal cerkev Božjo. Po gnadi Božji pa sem to, kar Sem > iu njegova gnada v meni ni bila prazna. Nauki. 1. Sveti Pavl svari Korinčane pred tistimi, ^eri so tajili vstajenje Kristusovo in pomerlih vernikov, ter jih opominja, naj terdni ostanejo v veri, ktero so 0( njega sprejeli in naj tudi po njej živijo. Tudi ' e u;tnje dni se vera v Jezusa Kristusa in njegovo cerkev povsod taji, zaničuje in zasramuje; zatorej tudi nam nauk in opomin svetega aposteljna, naj osta- riei no stanovitni v edino zveličavnej katoliškej veri, ktera J' r avno tista, kakor jo je učil sv. Pavl. 2- Zavoljo grehov, ki jih je sv. Pavl storil pred 536 spreobernitvijo, se imenuje „negodnika“ in najmanjšega zmed aposteljnov, ki ni vreden apostelj imenovan biti. Zraven spozna, da je vse, kar je, le po gnadi Božji. Sveti Pavl se je veliko trudil za cerkev Božjo in je tudi veliko storil za njeno razširjanje, pa se tega vendar ne hvali, temuč le svoje grehe vidi in vse dohro Bogu in gnadi Božji pripisuje. S tem pa je Korinčanom in nam vsem zgled prave ponižnosti. Zakaj tako dela v resnici ponižni Slovet: on ne vidi na sebi nič druzega, kakor grehe, slabosti in pomanjkljivosti, zavoljo kterih on sam sebe zaničuje in želi, naj bi ga tudi drugi zaničevali; vse dobro pa, kar ga je na njem ali kar ga dela, pripisuje Bogu in Njemu daje vso čast in zahvalo. Prizadevajmo si, ljubi kristjani! da bodemo tudi mi tako ponižni, ker imamo za to veliko več uzrokov, kakor sv. Pavl, zavoljo grehov, ki smo jih storili po kerstu s tem, da smo slabo obračali ponujene gnade in darove Božje ter smo nemarno in no- čimerno živeli. Zdihljej. O moj najponižniši Zveličar! p re ' ženi od mene prevzetnega duha in dodeli mi to¬ likanj potrebne ponižnosti. Daj mi spoznati, ^ sam iz sebe nič ne premorem in da vsa mop zmožnost do dobrega le od Tebe izhaja, ^ el le Ti delaš v meni, da dobro hočem iu pokurjena. Evangelje sv. Marka 7, 31—37. Tisti čas je Jezus šel s krajev Tira, i 11 ^ skozi Sidon prišel h Galilejskemu morju, s,0t . krajev Desetomestja (deseterih mest). In I,, peljejo gluhega in mutastega, in ga prosijo, ^ naj položi roko nanj. In ga je vzel zmed 1X1 žice na stran, in je vtaknil svoje perste v nj e £° 537 ušesa, ter je pljunil in se dotaknil njegovega je¬ zika, in je pogledal v nebo in zdihnil, in mu reže: Efeta, to je, odpri se. In kar odperle so se mu ušesa, in razvezala se je vez njegovega je zika, in je prav govoril. In jim je zapovedal, da naj nikomur ne pravijo. Pa bolj ko jim je prepovedal, bolj so oznanovali. In so se še bolj žudili, rekoč: Vse je prav storil; gluhim je dal slišati in mutastim govoriti. Meri so podobni temu gluhemu in mutastemu človeku? Temu so podobni tisti, ki nočejo nič slišati od Božje besede in od tega, kar zadeva dušno zveličanje. Zakaj vzame Jezus gluhomutca zmed množice na stran ? S tem nas uči, da mora ta, ki se hoče spokoriti in Pobožno živeti, popustiti posvetni šum, ogibati se grešne tovarsije, in ljubiti samoto; ker le v samoti Bog človeku tta se rce govori. (Ozej, 2, 14.) Zakaj je Jezus zapovedal, da naj nikomur ne pravijo tega čudeža? Pa se vemo ogibati ljudske hvale, ktera je vselej ne- 1 ttierna in premenljiva. n os učijo ljudje , ki so gluhomutca k Jezusu pri- ^ Mii in so zoper Jezusovo prepoved čudež razglasili? {i so dobri in usmiljeni ljudje, ker so ubogemu L Ve ^ u veliko dobroto storili. Imejmo tudi mi tako iju- Drin 11 jf 0 bližnjega in usmiljenje do ubogih, revnih m bolnih, o, O čimo jim radi v njihovih potrebah. — Hvalimo in 2 ato aUU i mo tudi mi dela Bož j a ’ ki j ih Še • Ved J n l r- a v’ aa nam razodeva svojo vsegamogočnost in dobrotiji- • ( J an. 9, 3.) 538 Zakaj je Jezus gluhomutcu vtaknil perste v ušesa , ter je pljunil in se dotaknil njegovega jezika ? Zakaj je pogledal v nebo , sdihnil in rekel: „ Efeta , to je, odpri se?“ Grluhomutcu je vtaknil perste v ušesa; s tem nam kaže, da g-nada sv. Duha, ki se v sv. pisma imenuje perst Božji, duši odpera ušesa. — Pljunil je in se dotaknil njegovega jezika, ker se le od Kristusa učimo, od Boga in svojega bližnjega prav govo¬ riti. — V nebo je pogledal, ker vse dobro pride od Boga, ki je v nebesih. — Zdihnilje, da nas uči, naj imamo usmiljenje do grešnikov, in da nam kaže, kako težko je spreoberniti terdovratnega grešnika, ki od Boga nk- noče slišati ali govoriti. — Rekel j e: Efeta, da spo¬ znamo in vidimo, kako mogočna je ena sama beseda Kristusova, ker so se na to besedo gluhomutcu odperla ušesa, in se mu je razvezala vez njegovega jezika, daje prav govoril. Z dihi jej. O Gospod Jezus! dokler si n* svetu hodil, si Bolnike in bolehne ozdravljali odpri mi ušesa, da poslušam Tvojo voljo in raZ ' veži mi jezik, da Tvoja dela hvalim in razglasi Obvaruj me, usmiljeni Jezus! da ne poželuj eD1 ljudske hvale, da ne razglašam zavoljo nje svoj 1 dobrih del in tako zgubim plačila pri svojem ,11 ‘ beškem Očetu. (Mat. 6, 1.) Nauk od obredov. Katoliška cerkev je pri Božji službi in pri drugih sV b opravilih vpeljala ali poterdila nektere pobožne naV .. ^ djanja in obnašanja, ki so pripravne to zunaj nazD fj .,li kar se znotraj v človeku godi; tem pravimo o b r e 1 ceremonije. Čemu so taki obredi pri službi Božji ? _ Obredi so vpeljani v veče častenje Božje in v P®® D . ženje naše pobožnosti; služijo namreč v to: 1. da k* 0 ® 539 častimo samo z dušo, temuč tudi s telesom, ne samo zno- tranje, temuč tudi zunanje; 2. da smo pri Božji službi bolj zbrani, z večjo pobožnostjo molimo, in tako drugim lep zgled dajemo; '3. da nas zunanje reči budijo in po¬ vzdignejo k premišljevanju znotranjib in Božjih reči. (Trid. Sess. 22.) Ali se sveti obredi naslanjajo tudi na sveto pismo? Da; sveto pismo nam to pričuje, zlasti danešnje sveto evangelje. Jezus je glubomutastemu perste v ušesa vtaknil, s svojim pljunkom njegovega jezika se dotaknil in v nebo pogledal, da je s temi znamnji nekako v podobi naznanjal, kaj se ima goditi v tem gluhomutcu in na vsakem človeku, namreč naj smo vselej pripravni, Jezusov nauk poslušati, bvalo Božjo oznanovati in pomoč z nebes pričakovati. O drugih priložnostih posluževal se je drugih obredov; n. pr. ko je kruh in ribe požegnal (Mark. 8, 7.; Mat. 15, 36.), 2 blatom iz pljunka pomazal oči sleporojenemu (Jan. 9, 6.); ko je na kolena padel in molil (Luk. 22, 41.), ali ko je na obraz padel in molil (Mat. 26, 39.), ko je v svoje učence dihnil in njim sv. Duha podelil (Jan. 20, 22.); in ko je pri svojem vnebohodu svoje roke vzdignil in jih blagoslovil. (Luk. 24, 50.) V stari zavezi so imeli Judje mnogo obredov, ktere jun je Mozes po Božjem povelji predpisal; ti obredi so se v novi zavezi večidel odpravili, nekteri pa še ohranili in ®pnt druge je cerkev vpeljala ali poterdila. Nad temi ob- ! e di se nasprotniki naše 'vere in cerkve močno spodtikajo ’ n terdijo, da so nepotrebni ali celo praznoverni, ker je ' ® z us sam Judom očital, da so se tako terdo deržali svojih 'Ledov in jim rekel: Bog je Duh in kdor ga moli, mora | a v duhu in resnici moliti. Dobro si tukaj zapomnimo . LZUs ni grajal obredov, ker jih je celo sam zvesto spoi- u°val j g ra j a } j e j 0 na pč aos t Judov, ki so obrede na tanko P°lnovali, za notranjo pobožnost pa niso nič skerbeii; ka- st ^. a obreda opuščati so se bali, svojega bližnjega pa so ls kalijn zatirali. Zato iim Jezus reče: Boga morajo v duhu resnici t. j. znotraj v sercu moliti in častiti, ne samo Da J 'n na videz. — . Za te torej ne motijo taki prazni ugovori, tudi ne arr/ i ° Vari j e ^ zaničevanje sovražnikov naše svete cerkve, P a k spoštuj starodavne in pobožne obrede, ki so ka 540 toliškim kristjanom navadni. Skerbi, da prav spoznaš duha in lepe pomene teh obredov, in zvesto se jih derži, kajti veliko ti bodo pripomogli, tvojo pobožnost vnemati, Boga poveličevati, in bližnjemu dober zgled dajati. Nauk zoper hudobni jezik. Ni ga na našem telesu bolj nevarnega in bolj škod- Ijivega uda, kakor je jezik. Sv. apostelj Jakob pravi: ,, Jezik je sicer majhen ud, in vendar velike reči napravi; in on je med našimi udi, kteri ognusi vse telo, in zažge tek našega življenja, vnet od pekla. Z jezikom hvalimo Boga in Očeta, in ž njim kolnemo ljudi, ki so po Božji podobi vstvarjeni. u (Jak. 3, 5—12.) Težko je najti dežele, mesta ali hiše, kjer bi hudobni jeziki ne napravljali krega in prepira, nesloge in sovraštva, ljubosumnja in obrekovanja, zapeljevanja in nečistosti. Hudoben jezik preklinja Boga in svetnike, pokvarja in zavija Božjo besedo, napravlja krivovere in razkolništva, dela ljudi nezmerne, nesramne, nevošljive in sovražne. Z eno besedo: „Jezik je/ P® besedah sv. aposteljna, „ogenj, zapopadok vse hudobije; (Jak. 3, ti.) Kačji jezik je zapeljal naše perve stariše, 1“ je na svet prinesel revo in smert; (I. Moz. 3.) Judežev jezik je Jezusa izdal. (Mat. 26, 47.) — In kaj je tolikokra napravilo vojske med vladarji, punte med ljudstvi i. (• kakor jeziki častiželjnih, nepokojnih ljudi, kteri 81 v vojski in puntu iščejo svojo srečo ? In koliko jih je z neberzdanim jezikom pogreznilo v največo nesrečo. Kako je pa mogoče zavarovati se pred tem tako ne kafc° r človek bodi hiter k poslušanju, kesen pa k govorjenju/ 1,19.) t. j. naj se malo pa dobro premišljeno in p a ® e . j govori. Tako se človek ne bo pregrešil v besedi bo popoln mož. (Jak. 3, 2.) Ker se pa to ne zgoditi brez posebne gnade Božje, moramo po n a . sV fl s svetega Avguština za njo Boga prositi, kar lehko stori® sledečim Z d i li lj e j e m : „Deni, Grospod! stražo ^ usta in terdna vrata na moje ustnice, da se ž nj 1IlU j pregrešim, in da se moj jezik ne pogubi/ (ps. 140 , varnim domačim sovražnikom? Ni druge pomoči, ta, ki jo nam svetuje sv. apostelj Jakob: „Vsak 541 Dvanajsta nedelja po binkoštih. V v o d danešnje svete meše je molitev stiskane duše, ki prosi Boga pomoči zoper svoje sovražnike: „0 Bog! glej na mojo pomoč: Gospod, hiti mi pomagat! Osramoteni naj bodo in sramujejo naj se, ki mojo dušo zalezujejo. Za- vernejo naj se, in sram jih hodi, ki mi hudo žele.“ (ps. 69.) Čast bodi Bogu . . . Cerkvena molitev. Vsegamogočni, usmi¬ ljeni Bog! po Tvoji gnadi se zgodi, Se Ti Tvoji Terni spodobno in dopadljivo služijo; dodeli nam milostljivo, da se brez napotkov za Tvojimi ob¬ ljubami poganjamo: po Gospodu našem . . . Berilo iz II. lista sv. Pavla aposteljna do Korinčanov 3, 4—9. Bratje! takošno zaupanje imamo po Kristusu v Boga, te kakor da M premogli iz sebe kaj misliti, kakor iz se be, ampak naša zmožnost je iz Boga, kteri nas je tudi storil pripravne služabnike nove zaveze, ne po čerki, a ®pak po duhu; zakaj čerka umori, duh pa oživlja. je tedaj služba smerti, s čerkami v kamne vdolbljena, ' ^sti bila, tako da Izraelovi otroci niso mogli pogle- iati v Mojzesov obraz, zavoljo svetlobe njegovega obličja, ^ :er a mine: kako ne bo veliko bolj služba dnba v časti ? ^aj ako je služba pogubljenja v časti, je služba pravice ' t elito obilniši časti. Up ai | • a z ' a S a - Sv. apostelj Pavl stavlja vse svoje za- K° ril| . v -Boga po Jezusu Kristusu. Že drugo leto je stusovj 3116 ’ mDO f°t e re zmed njih kerstil in b Kri- Ven spreobernil, pa tega ne pripisuje samemu 542 sebi, ampak Bogu. „Sam iz sebe, pravi, kaj dobrega Se misliti ne bi mogel; ampak vsa zmožnost je iz Boga.* On ga je izvolil in poklical v aposteljna in pripravnega služabnika nove zaveze, ne po čerki, ampak po duhu. — Spoznajmo tudi mi, da sami iz sebe ničesar ne za- moremo, ako nas ne vodi usmiljenje Božje; s pomočjo gnade Božje pa premoremo vse, ker je Bog vsega- mogočen. V stari zavezi je Bog svoje zapovedi s svojim lastnim perstom na kamnite table zapisal, in izročil Mojzesu in duhovnom, naj jih razlagajo Izraelovemu ljudstvu. Že ta služba je bila častitljiva, tako da Izraelovi otroci niso mogli pogledati v Mojzesov obraz zavoljo svetlobe nje¬ govega obličja; in vendar postava stare zaveze ni imej 3 moči človeka greha rešiti in z Bogom spraviti, zato jo imenuje „službo smer ti. “ Vse bolj častitljiva je služba nove zaveze, ker nam je postavo nove zaveze sveti Doli v serca zapisal, in ta nas zveliča. „0erka stare zaveze umori, duh nove zaveze pa oživlja." Spoštujmo in častimo službo duhovnov nove za¬ veze ! Bodimo pa tudi ponižni, kakor je bil sv. P*"' ki je le v Boga zaupal, in Njemu čast dajal, ne sebi. Evangelje sv. Lukeža 10, 23—37. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Sre^ 6 oči, ktere vidijo, kar vi vidite. Ker povem da veliko prerokov in kraljev je hotlo videti, j a vi vidite, in niso videli; in slišati, kar vi sli slt ^ in niso slišali. In glej! neki učenik postave vstal, kteri ga skuša, in reče: Učenik! storim, da bom večno življenje zadobil? 5; mu je rekel: Kaj je v postavi pisano ? Kako On je odgovoril in rekel: Ljubi Gospoda Boga iz vsega svojega serca, in iz vse svoje ^ m iz vse svoje moči, in iz vse svoje mi sil ’ 543 svojega bližnjega, kakor sam sebe. In mn je rekel: Prav si odgovoril; to stori, in boš živel. On pa je kotel sam sebe pravičnega delati, in je rekel Jezusu: Kdo pa je moj bližnji? Jezus pa je od¬ govoril in rekel: Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho, in je padel med razbojnike, kteri so ga tudi obropali, in z ranami obdali, ter so šli in ga pustili na pol mertvega. Primerilo se je pa, da je neki duhoven šel po tistem potu; in ga je videl, in je memo šel. Ravno tako je tudi levit, ko je prišel na to mesto, in ga videl, memo šel. Neki popoten Samarijan pa je prišel do njega, in ko ga je videl, se mu je v serce smilil. In je pristopil in mu obvezal rane, in je vlil vanje olja in vina, in ga je posadil na svoje živinče, ter ga peljal v gostilnico, in ga oskerbel. In drugi dan je vzel dva denarja, in jih je dal gostilniku, in je rekel: Skerbi zanj, in kolikor boš več izdal, ti bom jaz nazaj grede povernil. Kteri teb treb se ti zdi, dn je bil bližnji tistemu, ki je padel med raz¬ bojnike? On pa je rekel: Tisti, kteri mu je usmiljenje storil. In Jezus mu reče: Pojdi, in ^di ti tako stori! Zakaj Jezus svoje učence blagruje? m 1 Kor .. so 1 n j°S° v P rihod doživeliV^g^^iJezusa samega nauke slišali. — Akoravno nismo tako s nauke in videti in njega slišati, vendar slišimo nj g in so J ezus sam je rekel: „Blagor jim, kteri ms kovali.« (Jan. 20, 29.) je poleg vere k zveličanju najpotrebniši? Za p0V('im, eZ ° U do JJ°g a in bližnjega, „ker je v teh dveh zapopadena vsa postava. “ (Mat. 22, 40.) Obširneji nauk o ljubezni do Boga, glej po 17. nedelji 544 Kdo je naš bližnji? Vsak človek, naj bo tuj ali domač, ubog ali bogat, naše vere ali druge. Samarijan ni izpraševal nesrečnega popotnika: kdo, in kod je ? temuč ne vprašaje ga je za svojega bližnjega spoznal, in precej pomagaje se mu je bližnjega skazal. Kako naj ljubimo svojega bližnjega? Kakor sami sebe t. j. vse dobro moramo njemu voščiti, želeti in storiti, kar in kakor si sami želimo in vse opustiti, kar mu je neprijetno, škodljivo in česar si sami ne želimo. Tako je Samarijan ljubil svojega bliž¬ njega in je v tej čednosti prekosil judovskega duhovna in levita. Kako se da ljubezen do bližnjega posebno spolnavdi^ S telesnimi in duhovnimi deli keršanskega usmiljenj,®' Zlasti tudi s tem, 1. da se veselimo duhovnih in telesnih dobrot, ktere je Bog bližnjemu podelil, in da ga pomiluj ein0 v nesreči; (I. Kor. 1, 4.) . 2. da pomanjkljivosti in slabosti svojega bližnje?' 1 preterpimo, kakor nas uči sv. Pavl: „Eden druzega bremena nosite, in tako bote dopolnili Kristusovo postavo. (Gal. 6, 2.) Zakaj moramo bližnjega ljubiti? 1. Ker nam je Kristus zapovedal bližnjega ljubit 1 j* je rekel, da v ljubezni do bližnjega spozna svojega 11 | U . „V tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako se J bite med seboj(Jan. 13, 35.) _ : 0 2. ker nam je Jezus s svojim življenjem in s ^ smertjo dal najpopolniši zgled ljubezni do bližnjega: » r dite posnemalci Božji, kakor preljubi otroci; in h° ljubezni, kakor je Kristus nas ljubil in se za n » s (Efez. 5, 1—2.) . at > 3.. ker smo vsi vstvarjeni po Božji podobi, po n t j e postavi v Adamu, in po postavi gnade v Kristusu ^ ^ in sestre, in otroci enega Očeta v nebesih. „Ali nim a ® ,q,) enega Očeta? Ni nas vseh en Bog vstvaril? 1 *' (Mal- > 535 4. ker nas Božja postava tako rekoč sili: „Kdor ne ljubi (bližnjega), pravi sv. Janez, ostane v smerti,‘ £ (I. Jan. 3, 14.) in, „kdor ne ljubi svojega bližnjega, tudi Boga ne ljubi“, (4, 20.) „prelomi največo zapoved 'Božjo in postave ne spol- nuje.“ (Rimlj. 13, 10.) Kaj je treba , da nam je ljubezen do bližnjega zaslužna? Ljubiti moramo bližnjega zavoljo Boga t. j. zategadelj, ker Bog tako zapoveduje in je Bogu tako ljubo in dopadljivo in zato, ker je bližnji po Božji podobi vstvarjen in z Je¬ zusovo kervjo odrešen. Če bi pa svojega bližnjega ljubili le iz natornega nagnjenja, ker se je nam prikupil, ali ker °d njega dobiček imamo ali pa iz drugih še manj čistih nagibkov, bi bila takšna ljubezen le natorna, živalska in ne bi se nič razločevala od ajdovske ljubezni; zakaj tudi a jdje in cestninarji so ljubili in pozdravljali tiste, ki so tudi nje ljubili in pozdravljali. (Mat. 5, 46.) Zdihljej. O moj Bog, Oče vse miloserčnosti 1 dodeli mi ljubezni polno in usmiljeno serce, da me bo vedno naganjalo, svojemu bližnjemu zavoljo lebe dobro storiti, revnim pomagati, žalostne to¬ lažiti, nevedne poducevati, zatiranim priskočiti, uboge krepčati itd., da bi ravno to tudi od Tvoje milosti zaslužil. ^ ima prilika danešnjega evangelja še kteri viši in duhovski pomen? v. bveti očetje to priliko razlagajo v višem pomenu takole. -‘srečni popotnik, ki je padel med razbojnike, pravijo, P 0t neni Adama in ves človeški rod, ki je po nepokorščini • atnovi padel v oblast satana in njegovih angeljev. yb- °pali so g a p erve pravičnosti in milosti Božje; i anili so h i.* 11 08 l a bib na vseh dušnih močih z hudim poželenjem. >1 °ven in levit pomenita postavo stare zaveze , ktera oveškein u rodu ni mogla pomagati, ker ga ni mogla spi a- vl; ! 2 bogom; Kristus, pravi Samarijan ali pomočnik, je °ye svoje gnade in vino svoje kervi v njegove dušne S1 °v. Goffine. 26 536 rane in ga je ozdravil, po svetem kerstu ga pripeljal v svojo cerkev ter ga zročil dušnim pastirjem, da mu strežejo in zanj skerbe. — Zahvaluj se Kristusu, usmiljenemu Sa¬ marijanu, za preveliko ljubezen in skerb, ki jo je imel za te in prizadevaj si, da si jo s svojim sodelovanjem v prid oberneš. Od zakramenta svetega poslednjega olja. „Vlil je olja in vina v njegove rane.“ (Luk. 10, 34.) V tem, kar je usmiljeni Samarijan storil težko ranje¬ nemu človeku, vidimo lehko podobo zakramenta svetega poslednjega olja, v kterem Kristus, pravi Samarijan, bolnika po maziljenji s sv. oljem in po molitvi mešnika, svojega namestnika, podeljuje svojo gnado k dušnemu in večkrat tudi k telesnemu ozdravljenju, če ji bolnik ne stavlja over ali napotkov. Ali je poslednje olje zakrament? Sveto poslednje olje je resničen zakrament, ker ima vse tri k vsakemu zakramentu potrebne reči: a) vidno znamo,1 ki je maziljenje s sv. oljem in mešnikova molitev; b) P 0( | e ' bolniku nevidno gnado k dušnemu in telesnemu ozdravljenj 11 ' c) postavljeno je od Jezusa Kristusa. Ali je res še Jezus Kristus ta zakrament Tako je; zakaj rimski katekizem (Pars 2. c. 6, piše: Zdi se, da je Jezus to maziljenje menil, kat- . svoje učence po dva in dva pi-ed svojim obličjem p° sl ' od kterih nam sv. evangelje tole pove: „In so šli in oz _j‘. novali, da naj pokoro delajo. In so veliko hudičev mgn ^ in veliko bolnikov z oljem mazilili in ozdravili.“ (Ma'j 12, 13.) Verovati moramo, da sv. poslednjega olja n^ aposteljni iznajdli, ampak da ga je Gospod sam zapoge Tako terdi tudi sv. Tridentinski cerkveni zbor:. ^ oljenje bolnikov je postavljeno kakor resnični m P zakrament nove zaveze, pri Marku omenjeno, P°. J 0 . steljnu Jakobu, sorodniku Gospodovem, vernikom P 11 ?' a čeno in.oznanjeno z besedami: „ Je kdo bolan, med v naj pošlje po cerkvene mešnike, in ti naj molijo na J a in naj ga mazilijo z oljem v imenu Gospodovem; in 537 molitev bo otela bolnika, in Gospod mu bo polajšal, in ako je v grehih. mu bodo odpuščeni.“ (Jak. 5, 14—15.) Sv. Jakob bi ne bil mogel kaj tacega pisati, če bi ne bilo njemu znano, da je Gospod sam ta zakrament postavil in zapovedal; temu priča tudi nepretergano, apostolsko zročilo. Ktere gnade ta zakrament bolnikom dodeli? Po razlaganji sv. Tridentinskega zbora in po besedah sv. aposteljna Jakoba ta zakrament bolniku tele gnade podeli: 1. Odpuščenje malih, in tudi tistih smertnih grehov, kterih se bolnik ali iz nezadolžene pozabljivosti, ali pa iz nezmožnosti ni spovedal; 2. ga reši hudih nasledkov in ostankov greha; 3. mu dušo olajša in okrepča, ter v njem zaupanje v boga obudi in moč dodeli, težavo in terpljenje bolezni sta- novitneje prenašati, zoperstati hudičevemu zapeljevanju in n J e govim skušnjavam; 4. mu dodeli večkrat tudi telesno zdravje, ako je njegovi v zveličanje. ® čim se mora bolnik k zakramentu sv. poslednjega olja pripravljati ? Sv. zakramenti imajo sploh tem večo moč, čem skerbneje 'j. z a nje pripravljamo. Ker se v zakramentu sv. poslednjega ‘! a le tisti grehi odpuščajo, ki jih bolnik ne spozna ali iz nozadolžene pozabljivosti pozabi, zato je treba, da se bolnik , temu zakramentu pripravlja pred vsem s čisto spovedjo "j sv. Popotnico. Če mu ni mogoče, spovedati se, naj voaj | li} udi žalost nad svojimi grehi. Naj torej ne odlaša do zadnjih le nutkovprejemo tega zakramenta, ko je po bolezni že ves Oioten in oslabljen na umu in telesu, ampak če je mogoče, °žnim sercem. prejme, dokler je še pri zdravi pameti in s po- Je bolnik , kadar nevarno zboli, dolžen zakrament poslednjega olja prejeti ? J i •d tak",, tatnent svetega poslednjega olja k zveličanju sicer potreben, da bi nihče brez njega ne mogel zve- 35 * 538 ličan biti, vendar je človek v nevarni bolezni dolžen ga prejeti, zavoljo velikih gnad, ki jih po njem zadobi. Sv. Tridentinski zbor uči: „Zanemarjanje tolikega zakramenta ne bi bilo brez težkega greha in žaljenja svetega Duha.“ (Sess. XIV. 3.) Kolikokrat sme kolnik zakrament sv. poslednjega olja prejeti ? Bolnik sme ta zakrament tolikokrat prejeti, kolikorkrat v novo smertno nevarnost pride; tedaj tolikokrat, koli¬ korkrat nevarno zboli; pa tudi v eni dolgi bolezni večkrat, če bi se zdaj bolniku na boljše obernilo, pozneje pa k lezen spet na huje zasukala in vnovič smertna nevarnost nastopila. Zakaj se ta zakrament imenuje poslednje olje ? Zato, ker se med vsemi svetimi maziljenji, kijih J® Gospod, naš Zveličar, svoji cerkvi zapovedal, najposlednjio deli. Zavoljo tega zakramenta, čeravno se imenuje posreduj, olje, vendar ne umerje noben bolnik, kakor se nekteri sla kristjani boje, temuč služi le v dušno, večkrat tudi v teles ozdravljenje. Kaj dela mešnik , kadar pride v hišo bolnika previk-- Mešnik v izbo stopi rekoč: „Mir bodi tej hiši!“ strežej mu odgovori: „In vsem, ki v nji prebivajo.‘‘ mešnik da bolniku bridko martro kušniti in bolnika, 1 • in pričujoče z žegnano vodo pokropi rekoč antifono: n “o ,. me, o Gospod! z izopom in očiščen bom; operi me, m bom bel kakor sneg.“ . ^ ter j Kropljenje bolnika: a) spominja dušne čistosti, *■ je pri svetem kerstu zadobil, in ga opominja, naj z ' 1 0( j. pokoro in s solzami resničnega kesanja od Boga P 1 ® 8 ^ puščenja grehov, s kterimi se je omadeževal; b) da o in prežene skušnjave hudega duha. Zakaj se molijo litanije vseh svetnikovi Da bi Bog po priprošnji vseh svetnikov j eS j bolniku dodelil vse, kar mu koristi na duši in 539 Zategavoljo naj vsi pričujoči in tudi bolnik z mešnikom po¬ božno molijo. Kaj prosi mešnik , kadar kolniku desno roko nad glavo položi in nad njim moli ? Ta poklada rok bolniku naznanja, da se mu ni bati, ker je pod varstvom Božjim, kteremu naj se popolnoma izroči. Mešnik namreč prosi, naj bi Bog po tej pokladi rok in po priprošnji svetnikov bolnika v svoje varstvo sprejel in moč hudičevo, ki bolnika posebno v smertni uri nadleguje, razdjal. Kako opravlja mešnik sveto maziljenje ? Mešnik desni pavec v sveto olje pomoči ter ž njim v podobi sv. križa bolniku oči, ušesi, nosnici, ustnici, roki, ®°gi in ledje mazili, in pri vsakem maziljenji moli rekoč: -- tem maziljenji in po presvetem svojem usmiljenji ti Bog odpusti, karkoli si grešil s pogledom, (poslušanjem, duh«,;,,™ 1 - “ banjem, govorjenjem, tipanjem, bojo, sladnostjo ledij).“ bed : - ~ • le možkim. Pri tem opravilu naj bol- in zgrevanim sercem Boga za odpuš- belesa ije se mazili s ponižnim ^ --- —,7” ’ ie grehov prosi, ktere je dopernesel s počutki • J g 3 n Zakaj mešnik kaže bolniku bridko martro , ga ž njo blagoslavlja in mu jo kušniti daj el Da bi bolnika opominjal, naj voljno terpi kakor Jezus ? VH( \ svoje zaupanje naj stavlja v Njegovo neskončno za- uzenje. — Bolnik pa naj spozna, da se ima le križanemu j^ Us ^ zahvaliti za odpuščenje grehov in za vse prejete ^ . i lf na bolnik storiti , kadar so mešnik vse opravili ? dobrote^k , na j se iz vse moči Bogu zahvaljuje za prejete Njegovo B n P oro ^ a naj se v Jezusove presvete rane in v Siam., • P res veto Rešnjo kerv, ter pobožno naj premišljuje ln večnost. 540 Tudi v tem zakramentu vidimo, kako ljubeznjivo skerbi sveta mati katoliška cerkev za vse potrebe svojih vernih. Kakor skerbljiva mati jih sprejame pri svetem kerstu v svoje naročje; po sveti birmi jih oskerbuje s potrebnim orožjem zoper greh, nevero in krivovero; v sv. pokori jih očiščuje grehov in vseh dušnih madežev ter jim pomaga vzdigniti se iz dušnih prepadov; v zakramenta presvetega Rešnjega telesa jih hrani s kruhom nebeškim, krepčuje za čednosti in varuje novih padcev; tudi v smertni uri jih ne zapušča. V tej odločivni uri, kadar umirajočega vse zapušča, in se mu celo sorodniki le plašno bližajo, kadar človeku zginja ta svet in se mu bliža neznana večnost, kadar satan vse svoje moči napenja, da bi spet eno dušo v svojo last dobil, kadar se človeku grozi zavoljo nastoječe sodbe, — v tej bridki uri ga ne zapusti ljubeznjiva mati, katoliška cerkev. Ona mu pošlje svojega služabnika, p 0 ; svečenega mešnika in ta pride k bolniku kakor tolaživa angelj, mu pomaga v terpljenji, plašnega tolaži z besedo Gospodovo, omadežanega očisti in z Bogom spravi, slabega okrepča s sveto popotnico, in ga poterdi za zadnjo vojsko s svetim oljem. Tako se duša oskerbi in previdi z vsemi pripomočki in gnadami, ki jih je Kristus zaslužil in z 1 ’ 01 -' 1 svoji cerkvi; pobožne molitve jo spremljajo pred večneg 3 Sodnika in ji milost in usmiljenje prosijo zavoljo Njegovega neskončnega zasluženja. — Kristjan! pomisli, kolika je tvoja sreča, da si ud ti* le cerkve, ki vse tvoje žive dni neprenehoma za te sker • Vedno se zahvaluj Bogu za to preveliko gnado in bodi ka¬ toliški cerkvi vselej dober in zvest sin. V krivi veri s morebiti ložej živi; pa le v katoliški cerkvi je dobro um retl ' ■—• in srečna smert je največ vredna. Trinajsta nedelja po binkošti ! 1 Ob začetku sv. meše prosi danes s cerkvijo bog 3 pomoči zoper njene sovražnike in reci: „Ozri se n a s . v0 i zavezo, in duš svojih ubozih nikdar ne pozabi. Vzdiguj O t^-odi svojo pravdo in ne pozabi klicanja tistih, k r ,,Zakaj, o Bog! si nas popolnoma zavergel in se tvpj serd nad ovcami tvoje paše.“ (ps. 73.) Čast bodi Bog u 541 Cerkvena molitev. Vsegamogožni, vežni Bog! pomnoži v nas vero, upanje in ljubezen; in da bomo vredni doseči, kar obetaš, stori, da ljubimo, kar zapovedaš; po Gospodu . . . Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Galačanov 3 , 16 — 22 . Bratje! Abrahamu in njegovemu zarodu so bile ob¬ ljube storjene. (Pismo) ne reče: „In zarodom" kakor da bi jih več bilo, ampak kakor le enemu: „In zarodu tvojemu," kteri je Kristus. To pa rečem: Od Boga po¬ trjena zaveza po postavi, ktera je štiristo in trideset let potlej dana, ni overžena, da bi obljuba nič ne veljala, 2akaj ako je iz postave dedina, tedaj ni iz obljube. Abrahamu pa jo je Bog po obljubi dal. Čemu tedaj Postava? Zavoljo prestopov je postavljena, dokler bi ne Prišel zarod, kteremu je bil (Bog) obljubil in je bila po aD geljih sredniku zročena. Srednik pa ni le enega, Bog P a je eden. Je li tedaj postava zoper obljube Božje? ^ e ga ne! Zakaj ko bi bila postava dana, ktera bi mogla Ovijati, bi bila pravičnost res iz postave. Pa pismo je Tse pod greh zaklenilo, da bi bila obljuba iz vere Jezusa Kristusa vernim dana. B a z 1 a g a. Judovski krivi učeniki so kristjane v Bati zapeljevali, da so preveč se zanašali na Mojzesovo Postavo. Zavoljo tega jih svari sv. apostelj Pavl in jih da ta postava zdaj več ne zadostuje in jih ne more ^Bičati. Abrahamu in njegovemu zarodu je Bog ob- JOoil, da bodo v njem blagoslovljeni vsi narodi in to j J jubo mu je dal zavoljo njegove žive vere in dobrih > ne zavoljo postave, ktero je še le več sto let poznej p0 Mojzesu na gori Sinajski dal Izraelovemu ljudstvu. 542 Ker se je v Kristusu, ki je pravi Abrahamov zarod, obljuba spolnila, je postava overžena in je več ni treta spolnovati. Postava pa ni mogla ovreči zaveze po Boga storjene, tudi ne obljube po Bogu Abrahamu dane. Gnade in zveličanje nam dohaja po Kristusu, ne po spolnovanji judovskih šeg. če je obljuba od Boga, in postava od Boga; zakaj pa sv. Pavl priporoča obljube se deržati, postavo pa opustiti? Temu vprašanju apostelj sam naj odgovarja: »Postava je zavoljo prestopov postavljena, dokler bi ne prišel zarod, kteremu je bil Bog obljubil. “ Postava je torej obljubo varovala in je bila dana zato, da bi Izraelcem prav močno zaterdovala, kaj je greh, in da bi se svoje grešnosti zavedli, s protenjem hudih kazen velieih pre¬ greh obvarovali. Ko pa je Mesija, pravi Abrahamov zarod prišel, je obljubo dopolnil, in postava stare zaveze nima več veljave. — Postava stare zaveze, po angeljn Mojzesu, sredniku med Bogom in Božjim ljudstvom zro- čena, vendar ljudi ni mogla opravičiti; zveličanje cb; ljubila je le njim, ki verujejo v prihodnjega Mesija. Tu® kristjanom je k zveličanju treba le žive vere v Jezusa, terdnega zaupanja v to, kar nam je obljubil, in da zvesto živijo po Jezusovem nauku. Zahvalujmo se za to obljubo, še veliko več P a za Kristusovo včlovečenje, po kterem se je dopolm a obljuba! Zdibljej. O Bog, kteri nam nisi le oD ljubo dal, temuč tudi Jezusa, Obljubljenega p° slal in ž Njim vse podaril, dodeli, da bom° v Njega živo verovali in s tem deležni nebeške^ kraljestva. Evangelje sv. Lukeža 17, 11—19- hodil Tisti Sas, ko je Jezus v Jeruzalem šel, J e gI)0 po sredi Samarije in Galileje. In ko je Šel v 543 vas, mu je naproti prišlo deset gobovih mož, kteri so od daleč stali, in so povzdignili glas, rekoč: Jezus, učenik, usmili se nas! In ko jih je zagledal, je rekel: Pojdite in skažite se duhovnom. In pri¬ sodilo se je, ko so šli, so bili očiščeni. Eden zmed njih. pa, ko je videl, da je očiščen, se je vernil, h je z velikim glasom Boga častil; in je padel na obraz pred njegove noge, in se mu je zahvalil. In ta je bil Samarijan. Jezus pa je odgovoril in rekel: Ali jih ni bilo deset očiščenih? Kje pa je unih devet? Nobeden se ni znašel, da bi se Ml vernil, in Bogu čast dal, kakor ta ptujec. In mu je rekel: Vstani in pojdi, ker tvoja vera h je pomagala. Ktere so dušne gobe? Dušne gobe so raznoteri grehi, zlasti pa nečistost, po Meri se človekova duša veliko huje ogerdi, kakor truplo P° najostudnejših gobah. Judovska postava je razločevala fj°he trojih plemen: sobe na telesu, na obleki in Po hišah. V duhovnem pomenu so gobovi na telesu — nečistniki, ki s svojimi pogledi, pogovori in s svojim ob¬ ešanjem lehko okužijo druge, in je za tega del treba, Jih Se varovati. v Bobe na obleki so prevzetna obleka in pohujšljrv a °° Sa , po kteri jih pride veliko ljudi in celih družin m ■no K.-vi -l. • - 1 _ 1JIU U.iuc voiir^J obe p O na beraško palico in v g erd ® p0 ^’ u jšljivi, raz- ah se nahajajo ondi,. kjer se J grajajo v ponočnih edani posli, kjer se ljudje obojega S P, im ; igrami, pesmi, shodih, da se razveseljujejo z nespodo hišah rastejo, Pksi in nečistim djanjem. Pa tu ,, V n vedejo in obnašajo, jpr se zakonski vpričo otrok neprevi n ; ern Jjejo, otro- f 1 P a holj odraščene otroke k sebi v p Take hiše so Mm obojega spola skupej ležati pu j’ ge -p ogibati; u . že ne in polne dušnih gob in ti e J ^, a( p ovo ljno v njih Mije njim ki v take hiše zahajajo P l 'ebivajo! 544 Zakaj so gobovi od daleč stali? Ker je Mojzesova postava tako zapovedala. Da bi drugih ne okužili, (III. Mojz. 13, 46.) so morali gobovi sami zunaj šotorišč prebivati, kajti gobe so bile zelo nalezljive, Tudi dušne gobe so kužne, in zapeljivih ljudi, pobujšljivib druščin se je tem bolj ogibati, ker se po njih duše ne- vedoma in nevidoma okužijo. „Kdor se dotakne smole, se ž njo umaže; in kdor se peča s prevzetnežem, se bo pre¬ vzetnosti navzel. “ (Sir. 13, 1.) Čemu je Jezus gobove poslal k duhovnom? Jezus ukaže gobovim: „Pojdite in skažite se duhovnom, 1 ne, da bi jih ti ozdravili, ker tega niso mogli, temuč 1. tudi naj jih podperajo v blagih in dobrih početjih s skeibni izrejevanjem mladine, odpravo pohujšanja in voljnim S P°, novanjem tega, kar jim dušni pastirji naročijo. Grerda je, ljudi zoper duhovne šuntati ali pa njihovim d« r namenom overe stavljati, kakor so delali Judje, »ki - nadražili bogaboječih in poštenih žen, in perve može, in so obudili preganjanje zoper Pavla in B® 1 in so jih izgnali iz svojih pokrajin.“ (Djanje apost Verni svojim duhovnom naj pomagajo tudi v * potrebah in skerbih s tem, da jim skerbe zn S P° v j: živež in jim odrajtajo, kar jim gre, ker že sv. P a ” P 1 j tt . „Kteri altarju služijo, naj tudi od altarja žive.“ ^ e -x u jro, ovnov, ki svojega poklica ne spolnujejo, ne W n L. emuč spoštujte v njih visoko čast in neizbrisljiv menje, ktero se je njihovim dušam vtisnilo p° 563 mentu sv. reda; tem bolj goreče za nje molite, naj bi se čim prej spet zavedeli svojega poklica in svetih dolžnost. Stirnajsta nedelja po Mnkoštih, Pri v vodu sv. meše obudi priserčne želje po nebesih m moli z mešnikom: „Ozri se, Bog, naš vaih, in pog ej na obličje svojega maziljenega: zakaj bolje je en dan v v ji lopah, kakor tavžent.“ _ , . , . .. „Kako ljuba so mi tvoja prebivališča, Gospod vojskinih trum! Moja duša hrepeni in koperni po lopah Gospo vi (ps. 83.) Čast bodi Bogu itd. > Cerkvena molitev. Varuj, prosimo Gos¬ pod.! svojo cerkev po vežnem usmiljenji in ker umerljivi človek brez Tebe propada, odvračaj ga s svojo pomočjo vselej od tega, kar mu škoduje ia obračaj ga k temu, kar mu koristi; po Gos podu . . . Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Galačasov 5, 16—24. Bratje! bodite po duhu, in ne bote želj mesa »pol. n ili. Zakaj meso poželi zoper duha, duh pa zoper meso; ^ dva sta namreč eden drugemu zoper, da ne s on , ^r koli hočete. Ako se daste duhu voditi, nis e po postavo. Dela mesa so pa znana, in G so • ^ ur aI H ’ Nečistost, nesramnost, razuzdanost, malikovanje, zav ajanj s °vraštva, zdražhe, zavid, jeza, hoji, kregi, razper je, Vošl j'vosti, uboji, pijančevanje, požrešnost, in kar je em ena ke ga . od takih del vam napovem, kakor sem ' povedal, da, kteri take reči delajo, ne bodo kraje Bož Jega dosegli. Sad duha pa je: ljubezen, veselje, mir, 36 * poterpežljivost, miloserčnost, dobrotljivost, prizanesljivost, krotkost, zvestoba, zmernost, zderžnost, čistost. Zoper ta- košne ni postava. Kteri so pa Kristusovi, so svoje meso križali z grebi in željami vred. K a z 1 a g a. Y človeku je vedna vojska, zakaj „me$o poželi zoper duha, duh pa zoper meso;“ ona dva stasi vedna sovražnika, ker »sta eden zoper druzega." Kteri pa hočejo biti „ Kristusovi “, morajo delom mesa slovo dati, »svoje meso z grehi in željami vred križati in po duhu hoditi. “ Po duhu hodijo, kateri nasvete in nagibe sv. Duha poslušajo in vbogajo, svojo poželjivost pa berzdajo in morijo. Ti »niso pod postavo", ker se prostovoljno ogibajo tega, kar postava prepoveda. Kar meso ali pregrešni človek po svojem mesnem poželjenji dela, je znano, in kdor take reči dela, Božjega kraljestva ne bo dosegel. Po svetem kerstu smo vsi postali otroci Božji, bratje in sestre Jezusa Kristusa, dediči nebeškega kraljestva; ^ zakaj pa je vendar še tako malo Kristusovih, da svo- i jega mesa z grehi in željami vred nočejo križati. Ali ni Kristus rekel: »Ako hoče kdo za menoj P^ ! ; naj zataji sam sebe , in naj vzame svoj križ, in na l hodi za menoj?" (Mat. 16, 24.) Bodo nas mogla dela mesa zveličati ? Ia ^dihljej. Prosi za me, sveti Pavl! naj n« gnado dodeli, da bi svoje meso z hudim p°' beljenjem vred križal in s teboj sodeležnik postal našega Gospoda Jezusa Kristusa. Evangelje sv. Matevža 6, 24—33. listi cas je rekel Jezus svojim učencem: Nih^ ne more dvema gospodoma služiti; ali bo narn^ enega sovražil, in enega ljubil; ali se bo enega uerzal, m enega zaničeval. Ne more služiti Bog 11 j K h tet; Ijen |a n ' M ‘hž K 565 in mamonu. Zato vam povem, ne skerbite za svoje življenje, kaj bote jedli, tudi ne za svoje telo, kaj bote oblačili. Ali ni življenje več, ko jed, in telo več, ko oblačilo? Poglejte ptice pod nebom, ker ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice; in vas Oče nebeški jib. živi. Ali niste vi veliko več, kakor one ? Kdo pa zmed vas more s svojo skerbjo pridjati le en komolc k svoji dol¬ gosti? In za obleko kaj skerbite? Poglejte lilije na polji, kako rastejo: ne delajo in ne predejo: pa vam povem, da še Salomon v vsi svoji časti ni bil tako oblečen, kakor njib ena. Ce pa travo na polji, ktera dans stoji, in se jutre v peč verže, Bog tako oblači, koliko bolj bo vas, maloverni! Ne skerbite tedaj rekoč: Kaj bomo jedli, ali kaj Bomo pili ? ali s čem se bomo oblačili ? Ker po ■fsem tem poprašujejo neverniki. Saj ve vaš Oče nebeški, da vsega tega potrebujete. Iščite tedaj aa jpoprej Božjega kraljestva in njegove pravice, in V3e to vam bo priverženo. Kaj se pravi: Bogu služiti? Bogu služiti se pravi: spolnovati voljo Božjo ali delati Zv 6sto in skerbno iz ljubezni do Boga vse, kar od nas po la,šem gtanu in p 0 kp cu tirja. sta tista dva gospoda, Jderima ne more nihče slcupej služiti ? Bog in mamon, to je malik bogatije. Tema dvema se j 5 more ob enem služiti, ker ukazujeta ravno nasprotne k !' Bog prepoveda oderati in krasti; mamon ali pože- n j e bogastva in blaga pa ravno k odertiji in tatvini pri- Ij'l;! a - Bog ukazuje nedelje in praznike posvečevati m k sina ^žbi boditi; malik bogatije pa človeka od Božje {[ ® odvrača in ga za časnim dobičkom goni. Ta malik j. . a P r i Božji službi nadleguje in ga vsega raztresa, kk s truplom v cerkvi, svoje serce pa ima doma pu in opravilih. 566 Kristjan ne sme mamonu, temuč služiti mora Bogu. Vkljub bogastva vendar še moremo služiti Bogu, kakor so delali Abraham, Job, Salomon in mnogoteri svetniki, kteri so svoje premoženje porabili na dobra, Bogu prijetna dela, v čast Božjo in za dela telesnega usmiljenja, in so si i njimi nabirali zaklade za nebesa. Lakomnež je mamonov suženj, dobrotljivemu pa služi mamon v dobre namene in namere. Zakaj nas Kristus opominja ptic pod nebom in lilij na polji? Kristus hoče zaupanje v Božjo previdnost v nas po- terditi in vkrepiti s tem, da nam kaže, kako Bog zvesto skerbi za stvari, ktere so veliko nižej od človeka, kakor so ptice in cvetlice. Bog-, vsegamogočni, ,.ki daje živež živini in mladim vranam, ki ga kličejo" (ps. 146, 9.), k* hrani ptice, ktere ne sejejo in ne žanjejo; ki oblači Iilij e na polji, ktere ne predejo, za človeka ne bo skerbel, kterega je vstvaril po svoji podobi ? Naj človek le po svojem poklicu zvesto živi, to je, moli in dela, vse druge skerbi pa naj izroči Očetu nebeškemu, On bo zanj skerbel. Ali tedaj človeku ni treba skerbeti in delati? Bog nas obvari kaj takega misliti, ali govoriti, z ■ tega nikjer ne najdemo v svetem evangelji, da bi n& Kristus prepovedal skerbeti in delati. On le tega noče : bi imeli nepotrebnih, pretiranih skerbi, ktere čjo v od Boga odvračajo in so na poti dušnemu zveluuDJ^ Bog sam je svojo voljo človeku razločno razodel ^ . se boš od zemlje živil vse dni svojega življenja," (B a 3, 17.) in sv. Pavl uči: „Kdor noče delati, naj tudi ne J' (n. Tesal. 3, 10.) Kaj nas more ovarovati nepotrebnih skerbi? Terdna in živa vera, da nam Bog vselej pomagati in hoče. On nam lehko pomaga, ker je vsegamog gotovo nam tudi hoče pomagati, ker je proti nam nes ■ dobrotljiv in je nam to obljubil mnogo mnogokrat p° “m. čevanji svetega pisma. Kar pa Bog obljubi, zve ° *ivein tt nuje, ker je vekomaj resničen in zvest. K temu 1 ^ zaupanju nas spodbuja Kristus sam, kadar uči. s 567 kar koli v molitvi prosite, verujte, da bote prejeli, in se vam bo zgodilo." (Mark. 11, 24.) Sv. apostelj Peter pa nam priporoča: „Vso svojo skerb zvernite na Gospoda, ker njemu je skerb za vas." (I. Pet. 5, 7.) In kako bi Gospod za nas ne skerbel, ker nam je svojega Sina in ž Njim vse dal? Zategadel pravi sv. Avguštin: Kako moreš dvomiti, da ti Bog dobro da, ker se je ponižal, za te tudi budo prejeti ? Zdihljej. O Gospod Jezus! dodeli mi terdno zaupanje v Tvojo Božjo previdnost in po¬ množi ga v meni dan na dan, naj bi v vseb okoliščinah terdno veroval, da mi boš vse drugo pri ver gel, če pred vsem iščem Božjega kraljestva m njegove pravice. Tolažba v revščini. „Ne skerbite za svoje življenje, kaj bote jedli.“ (Mat. 6, 25,) Če si ubogega rodu, ali revščine sam ki iv, ali P° de sreči v siromaštvo prišel, tolaži se s tem, da ti je g uboštvo dopustil ali poslal v tvoj prid; zakaj » d0 J£° dudo, življenje in smert, uboštvo in bogastvo je o g • (Sir. H 14 .) Bodi si revščine sam kriv ali pa ti je od Boga pn sojena, sprejemi jo voljno,J prenašaj jo poteipez jivo ; k morebiti Gospod Bog varuje, da Njega ne pozabi A V sreči in v obilnosti jih mnogo Boga pozabi, za J.. Q J st dasna sreča pogubna za večnost. _ če je tvoja zap J a li pa razuzdano, pregrešno življenje krivo, a 0 ^ 0r0 tai 'e in stiska naj ti bo v zasluženo in zdravilno p « zabvaljnj , e Bogu, ti tebi v svoji n" 1 "* P" 1 "* 1 '>>ojo peh. £ »pokoriti. Ate pa niSl sam zadolžil, tolaži se s svetniki, ki s p' P j^er Sv ' Pavla „rop svojega blaga z veseljem P P.^ . 80 vedeli, da imajo v nebesih boljše ia ki^je, »oienje,. (Hebr. 10, 34.) Spomni »6J", h£ Kor. ‘» je .bil bogat, zavoljo Javo naslonil." ^9-) in na zemlji „m imel, kamoi bi g Rec^s' pobožnim Jobom: gospod je dal 2e l j kakor je Gospodu dopadlo, tako J g ’ 568 češčeno Gospodovo (Job. 1, 21.) Nag sem prišel iz maternega telesa, nag se povernem v naročje zemlje. — „ Nikar se ne boj, moj sin,“ opominja Tobija svojega sina, „revno sicer živimo, pa veliko dobrega bomo imeli, ako se bomo Boga bali, in se vsega greha ogibali, in dobro delali.“ (Tob. 4, 23.) Največi dobiček ima, kdor Bogu služi in je z malim zadovoljen; če se mu že ne plača na tem svetu, v večnosti bo gotovo prejel svoje plačilo, ker je Jezus ubogim v duhu, to je tistim ubogim, ki po- terpežljivi in vdani za Kristusom hodijo, nebeško kraljestvo obljubil. Hodi za ubogim Jezusom, hodi za Njegovo ubogo materjo, in ravnaj se po Njihovem zgledu, in nebeško kraljestvo ti je gotovo. Nauk zoper odertijo. „Ne morete služiti Bogu in maraonu.“ (Mat. 6, 24.) Odertijo razločujemo dvojno: 1. odertijo prip 0 ' Bojevanji denarjev in 2. odertijo pri k up č e " Vanji z zernjem ali žitom. Odertije je torej kriv, kdor od svojega bližnjega za posojeni denar ali drugo blago prevelike obresti tirja in g a stiska ; z odertijo se pregrešijo tisti kupčevalci, kteri zernje, žito in druge vžitnine po nizki ceni skupujejo, in jih D:l kupe spravljajo iz tega namena, da bi jim ceno zvišan, n) ob času lakote in dragine drago prodajali revežem, kte* 1 3e morajo vsega znebiti, da lakote ne pomerjejo. — Oboja odertija je težek greh, zatorej Bog žuga oderuhom z veop 0 smertjo in Jezus ostro prepoveda vso odertijo pri pogojevanji* (Luk. 6, 34—35.) Odertniki niso za las boljši, če ne morebiti hujši od roparjev in so prave pijavice v človeški podobi, kei ® živč in rede od pota in kervi revnih in ubogih. je odertija prepovedana po naturni in Božji postavi, nesrečne postave nove dobe oderuhe branijo. Božja P 03ta , vselej povdarja, naj bližnjega ljubimo in potrebnim 1111 ^ serčnost skazujemo, in kdor to postavo prelomlja, tega bena človeška postava ne bo ovarovala pravične haz Božje. — Kristjan! ako si tudi morebiti k temu grehu . klonjen, premisli dobro besede našega Zveličarja: n pomaga človeku, če ves svet pridobi, svojo dušo p a P gubi?“ (Mat. 16, 26.) 569 Petnajsta nedelja po Mnkoštili, Sv. meša se začenja z molitvijo, ktero je dobro moliti v vsaki sili in težavi: „Nagni, Gospod! svoje uho, in me usliši: pomagaj, moj Bog! svojemu hlapcu, ki v tebe upa. Usmili se me, Gospod! ker v tebe kličem vsaki dan.“ ^Razveseli dušo svojega hlapca, ker k tebi, v o Gos¬ pod! povzdigujem svojo dušo.“ (ps. 85, 1—4.) Čast bodi Bogu . . . Cerkvena molitev. Tvojo cerkev, o Gospodi naj Tvoje vedno usmiljenje čisti in vter- duje, in ker brez Tebe ne more neoskrunjena ob- 8t ati, naj se vselej vlada pod Tvojo skerbjo; po Gospodu . . . Berilo iz lista sv. Pavla apost. do Galačanov 5, 25—26. in 6, 1—10. Bratje 1 ako v duhu živimo, tudi v duhu hodimo, hodimo željni prazne časti, da hi eden druzega dra- eden druzemu nevošljivi bili. Bratje! ako je kdo °d kakega greha prenagljen, takega vi, ki ste duhovni, Podučite v duhu krotkosti; in glej sam na se, da ne tudi ti skušan. Eden druzega bremena nosite, in tako hote dopolnili Kristusovo postavo. Zakaj ako kdo ° d sebe misli, da je kaj, ker nič ni, sam sebe zapelje. sa, k pa naj prevdari svoje delo; in tako bo sam v sebi imel, in ne pri drugem. Vsak namreč bo svoje ,re ®e nosil. Tisti pa, kteri je v keršanstvu podučen, podeluje njemu, kteri ga podučuje, vse dobro. Kikai 116 motite; Bog se ne pusti zasmehovati. Zakaj kar Ve k seje, to ho tudi žel. Kdor seje tedaj v svojem 570 mesu, bo od mesa tudi žel pogubljenje; Mor pa seje v duhu, bo od duha žel večno življenje. Dobro pa delajmo, in se nikar ne utrudimo; ker ob svojem času bomo želi, ako se ne utrudimo. Dokler tedaj čas imamo, storimo dobro vsem, zlasti pa domačim po veri. E a z 1 a g a. Kakor berilo zadnje nedelje je tudi danešnje berilo vzeto iz lista sv. Pavla do Galačanor. Ko jim je apostelj pomanjkljivost judovske postave do¬ kazal in razložil, da jih le živa vera v Kristusa more zveličati, jih potem opominja, naj to živo vero v Kri¬ stusa pokažejo v svojem djanji in življenji. Našteva jim dela mesa, potem pa jim naznanja čednosti, ktere so sad duha in sklene z opominom: „Ako v duhu živimo, tudi v duhu hodimo" t. j. sv. apostelj govori Galačanom ® jim pravi: Prejeli ste sv. Duha, ki je svoje gnade m darove razlil v vaše duše in v vaša serca; kažite sedaj v svojem djanji in v življenji, da ste prejeli te gnade m darove. Potem navaja še posebna opominjevanja, kterih i a J se deržč Galačanje: 1. Svari jih zaradi častiželjno^ ktera je hči napuha in prevzetnosti, ljudi draži, sovražnike napravlja , ali vsaj stori, da so nam nevošljivi. Prazna je vsaka čast, ktera se opira la našo domišljavo in posvetno mnenje ljudi, ne pa D ' Boga in znotranjo vrednost. 2. Opominja jih k ljubezni do bližnj e &'' ktera naj se razodeva: j a) vmiloserčnosti do tistih, Ki s0 , greha prenagljeni. Njih ne sodite preostro, temne P učite v duhu krotkosti. Nihče naj ne reče: Kaj ® j_ sosed mar, ali kaj je meni zato, kako moj sosed .^u Sv. apostelj drugači uči in opominja: podučite jih T krotkosti, in ta dolžnost ne gre samo duhovnim P° 571 klicu, temuč vsem kristjanom, ker so vsi poklicani po duhu živeti in hoditi. — V začetku se greh človeku bliža in ga prenagli, in posebno teh ne gre ostro soditi; potem pa, ko je bil človek od greha prenagljen, začne sam rad za grehom hoditi, pa tudi take moramo od hudih potov odvračati, in Bogu pridobiti; zakaj ljubezen do bližnjega se kaže posebno v skerbi za njegovo dušo in zveličanje. b) Ljubezen do bližnjega se razodeva v poterpež- ljivosti, s ktero eden druzega bremena nosimo in to storimo , kadar voljno prenašamo neprijetnosti nadležnih in zopernih ljudi, in drugim težave in nadloge, kolikor premoremo, olajšamo. Pa nam rado zamerzi, ako nam drugi prav ne delajo ali govorijo; če pa mi drugim nadlego delamo, želimo in hočemo, da bi nam nihče ne zameril. „Eden druzega bremena nosimo,® tako bomo dopolnili postavo Kristusovo, ktera nam veleva svojega bližnjega ljubiti, kakor samega sebe. 3. Najterdnejša podlaga pobožnemu življenju je p o- 11 i ž n o s t, in najgotovejši pot do ponižnosti je spoznava samega sebe in svojih del, zato uči sv. apostelj: Ako hdo od sebe misli, da je kaj, ker nič ni, sam sebe za- l e lje, in vsak naj prevdari svoje delo. Božji Sodnik •doveka ne bo sodil po tem, kar on sam od sebe misli, ' l, di ne po tem, kolikor je boljši ali slabejši od drugih, temuč po tem, kar je in po njegovih delih. Kdor težeje Š re ši, bo hujše kaznovan, pa tudi za manjše pregreške ^ bomo morali pokoriti; kako iu kedaj, bo določil Sodnik. re V(larimo svoja dela, in dajmo Bogu čast za to, kar | e na njih dobrega in od Boga; s tem na svoji časti ne J °mo zgubili ničesar. , 4. Prelepa čednost je hvaležnost posebno za Snovne dobrote, zato jo sv. Pavl nam, kakor Galačanom AjPoroča: Tisti, ki je v keršanstvu podučevan, naj po- , e u Je njemu, kteri ga podučuje, vse dobro. Perve čase banske vere so verni pri Božji službi obilne darove 572 ca altar polagali. Od teh darov se je odločilo nekoliko za Božjo službo, drugo pa se obernilo za služabnike sv. cerkve in za uboge. Pozneje se je duhovnim odrajtovala desetina po zgledu staro zakonske postave. Sedanje dni so odpravljeni darovi in desetine, da mnogoteri služabniki sv. cerkve pomanjkanje terpč, pa tudi verno ljudstvo si s tčm ni nič pomagalo. 5. H koncu berila stoji še velikanska resnica: Naše življenje je setev, konec življenja pride prava žetev. Usmiljeni Bog nam tukaj na svetu veliko in dolgo pri¬ zanaša, ali nikar se ne motimo, Bog se ne pusti zasme¬ hovati. Želi bomo, kar sejemo. Kdor seje v mesu in živi po mesnem poželjenji, bo žel pogubljenje. Kdor pa seje v duhu, in z duhom mesno poželjenje kroti, bo od duha žel večno življenje. — Kakor mi prizanašamo drugim, bo tudi Oče nebeški nam prizanesel. Delajmo dobro, dokler še čas imamo! Dobro si ohranimo te nauke, ker zadevajo nas vse; posebno pa si zapomnimo, da, če ne berzdamo svojega mesa in ne krotimo svojega napčnega poželjenja, nebes ne bomo deležni. Z d ih Ij e j. Sv. Pavl! sprosi nam od Boga gnado, da bomo vselej ponižni, da bomo svojega bližnjega resnično ljubili, njegove slabosti in P re j greške radi prenašali in š tem in v drugem vselej dopolnovali postavo Kristusovo! Evangelje sv. Lukeža 7 , 11—16. _ Tisti Čas je šel Jezus v mesto, ki se imenuje aim, m ž njim so šli njegovi učenci in velika noziea. Ko^ se je pa mestnim vratam približat E '1 - S0 ™ eT 'tUa nesli, edinega sinu svoje matere; S ™ bll r vdova; ž njo je bilo veliko lju dl v serce & uu b ° d ° d ' e ^ os P od videl, se mu ] e eice smilila, m ji j e rekel: Ne jokaj! & J e pristopil, in se par dotekn.il (kteri so pa nosili, so obstali); in je rekel: Mladeneč, rečem ti. vstani! Ia merlič je sedel, in začel govoriti. In ga je dal njegovi materi. Vse pa je strah obšel, in so Boga hvalili, rekoč: Velik prerok je med nami vstal, in Bog je obiskal svoje ljudstvo. Zakaj se je Kristus te vdove usmilil? Da je nam očitno dokazal, Bog zapuščenih ne pozabi, On je žalostnim in vdovam tolažnik in pomočnik: nas pa uči, naj enako ravnamo tudi mi. Grorjč tem, ki vdove in sirote stiskajo in zatirajo, namesto jih tolažiti, in jim pomagati. Solze vdov bodo k Bogu vpile, in Bog bode uslišal njih vpitje, in bo njim storjeno krivico strašno kaznoval. (II. Moz, 22, 22.) Gotovo so bili Jezusu še drugi uzroki, da se je usmilil te uboge vdove. Mertvi mladeneč Mu je bil podoba ne¬ močnega grešnika, kteremu že v mladosti hudoben greh hišo umori; v materi pa, katera za mertvim sinom grede Jnidko plaka, je v duhu videl žalost duhovne matere, svete katoliške cerkve, katera bo obžalovala zgubo toliko svojih 'Juhih otrok, ker je spoznal, da jih bo hudi duh in pohujšanj svet v vsakoverstne pregrehe zapeljeval, ali pa duh laži !? zmote okužil in večnega zveličanja oropal. Morebiti je 1 ' zusa ravno to k usmiljenju nagnilo; naj pa tudi nas ’jvuo to nagiba žalovati z materjo katoliško cerkvijo za- T °j° toliko njenih otrok, ki so mertvi na duši. Zares, ni ^gože,. da bi ji bili zvesti otroci, ako ž njo ne bi čutili 'de bridkosti, in gotovo bi bili že sami mertvi na duši, j o bi z mirnim sercem gledali, koliko duš vsaki dan za- ada dušni smerti po grehih vsake verste, in koliko jih je j zapeljanih in se še zapeljuje v žalostne zmote, kei se a J° odverniti od prave steze, ktero kaže le prava Jezu- * !0Va cerkev. 5 , li i e i e . Oh, molimo vsaki dan s katoliško cerk ' stra § n e j , 111 } 0 Jezusa, naj bi vendar obudi g v0verne da bi % e smerti, in naj bi r azsvet ![. \ katera pelje k ?'spoznali resnico, našli m hodili p Henju! 574 Zakaj je Kristus rekel vdovi: Ne jokaj? Le preveliko žalost ji je hotel zabraniti in nas učiti, naj ne žalujemo preveč, če kdo naših umerje; tako delajo ajdje, „kteri upanja nemajo v vstajenje in večno živ¬ ljenje. 11 (I. Tesal. 4, 12.) Kristjanu, ki veruje in upa, da bomo od mertvih vstali, se spodobi, v Božjo voljo se vdati; s tem, z molitvami in dobrimi deli bode rajnim več koristil in pomagal, kakor s solzami in jokanjem. Kaj se še učimo iz tega evangelja? Da ni nihče, bodi si star ali mlad, smerti varen in naj bodimo za smert vedno pripravljeni. Nauk o smerti. Mislimo si nekoliko stotin ljudi zapertih v eni ječi JJ vse obsojene v smert, toda dan in ura bi jim bila neznana, kedaj se bo nad vsakem izmed njih sodba izveršila, le enega za drugim, včasih tistega, ki se tega najmanj nad)*; bi odpeljali k smerti; ali bi se ne tresel vsakteri, kadarko 1 bi se ječine vrata odperle ? Glejte! ti jetniki smo Smertna sodba se je nad nami vsemi neoveržljivo izrekia- in dokler smo v svojih telesih, smo zaperti kakor v J ec iz ktere nas smert popelje enega za drugim. Pa za ® najmanj zmenimo. Mnogoteri živi, kakor da bo vek°-j... živel; le za truplo skerbimo, da bi se mu dobro godilo zanj nabiramo in spravljamo, za dušo pa ne delamo n®’ ali pa jo še z grehi obtežujemo. — Ali je mar to po pa® Truplo bo strohnelo, duša pa pojde v hišo večnosti (k® J ni znano nikomur). Tje bi imela seboj prinesti za' • ^ dobrih del, ali pa naj bi jih pošiljala pred seboj, bila ondi vekomaj blažena. Kdo bi že bil tako n ®" meten in prederzen, da bi le za truplo skerbel, dus zanemarjal? , jj.) i O človek! djal j‘e sv. Frančišek Salezijan, (Fil. I- P°čLj flU l, živo domišljuj, da bo o tvoji smerti svet za te. Za te ne bo več sveta in ti boš gledal, kako zgmJ^je prav živo domišljuj, da bo o tvoji smerti svet za t ^ ^ Za te ne bo več sveta in ti boš gledal, kako zgu"* tvojimi očmi. S tvojo poslednjo uro bodo kakor ^ (1 podobe ti zginile veselje, nečimurnosti, bogatij®’ ^ p i;r prijateljstva in vse, kar ti je ljubo bilo. rečeš: Joj meni nesrečnežu! da sem zavoljo taci kosti, tacih norčij vse zgubil ? Nasproti se 1 575 pobožnost, dobra dela, pokora itd. velike in prijetne zdevale in boš zdihoval: Oj zakaj vendar nisem bodil po ti blaženi poti? — Takrat se bodo ti grehi, ki si jih popred za kaj malega porajtal, kazali kakor gore veliki in vse, kar si si števal v veliko zaslugo glede pobožnosti, se bo skerčilo v malenkost! — Kakošna groza bo obšla tvojo dušo, kadar bo prav sama morala se podati v neizmerno brezno večnosti, ktera po besedi sv. Bernarda požira vse časove, kolikor si jih moremo misliti. Sv. Gregor od nje pravi, da je ložej povedati, kaj ni, kakor to, kaj je! Kakšen strah jo bo napadel, kadar bo morala stopiti pred sodnika, kterega v življenji ni nikdar resnično ljubila in častila, pred kterim bode morala dajati najostrejši odgovor, od kterega bo za¬ slišala neoporekljivo, pravično sodbo! Ali te ne ganejo nič vse te misli? — Kako bi pa mogel ubežati temu strašnemu stanu. Le 8 tem, da zdaj tako živiš, kakor boš o smerti želel, naj bi bil živel. Dokler si živ, uči se srečno umreti, zakaj ta umetnost je najviša, pa se le enkrat rabi. Umiraj, s svetim Pavlom vsak dan, s tem, da križaš svoje meso z željami vred in se prostovoljno odpovedaš svetu, njegovim do¬ brotam in nečimurnostim, predenj te smert šiloma od njih l°či; zakaj nek moder, pobožen mož pravi: Kdor umerje, preden umerje, ne bo umeri, kadar umerje. Zdihljej. O svet! ker ne vem ure, kedaj te bom moral zapustiti, nožem se Tebe okleniti. Tudi vam, ljubi prijatelji in znanci! božem se za naprej vdati le s sveto, Bogu ljubo prijaznostjo, ktera tudi s smertjo ne bo nebala, temu c vekomaj 08 tala. O Gospod! pomagaj mi, da zdaj sebi in smerti odmerjeni, le Tebi samemu živim in se biazene večnosti vdeležim. Obredi pri pogrebih. * s ® merliča, edinega sina svoje matere; in veliko ljudi je Slo ž njo. (Luk. 7, 12.) , Vel ika množica ljudi, ktera je mertvega mladenča k u spremila, nas uči, naj tudi mi radi hodimo p 576 grebom in rajnim skažemo zadnjo čast in posebno ljubezen s spodobnim sprevodom. Tobiju se je v posebno hvalo štelo, da je merliče pokopaval; (Tob. 1, 20, 21.) in veljalo je to vselej za dobro in zaslužno delo, posebno, če šene stori iz dobičkarije, temuč z dobrim namenom iz ljubezni do Boga in do rajnih, da bi jim pomagali z molitvami. Zeld toraj grešijo, kteri to dobro delo iz zgolj posvet ozirov opuščajo, ali pri pogrebih nespodobno se ob šajo, pogovarjajo, za rajnega pa nijedne molitvice ne opravijo. Zalcaj se nosi kriz pred m er licem? V znamenje, da je rajni bil kristjan, ki je v življenj 1 v križanega Jezusa veroval, v tej veri umeri in po Njem vstajenje upal. Zakaj se rabijo pri pogrebih goreče sveče in tudi bakijel Ta lepa navada nas nekoliko spominja pervih časov keršanske cerkve, ko so kristjani svoje mučence in dr J £ e merliče le po noči pokopavali. Vendar imajo luči pri P®; grebih še viši pomen. Pokojnim moramo voščiti, naj 1,1 jih Božja milost sprejela v večno svetlobo, in na ta namen tudi cerkev moli. Navada je pa že starodavna, kajti 0 sv. Ciprijana, kterega so 1. 258 po Kristusu obglavili J e zapisano, da so ga pokopali z voščeninami, bakljami, z ®° litvijo in veliko slovesnostjo. (Ruinart.) Zakaj se mertvaška truga in grob s blagoslovljeno vodo kropi ? bi vsled Sv. Tomaž Akvinski nam pomen tega obreda razlaga. S tem kropljenjem prosimo Boga, naj bi moči, ktero je voda po blagoslovnih molitvah prejela, “ ' vernih očistil vseh madežev, jim olajšal muke, če jih terpeti, in jih tolažil. (Lib. 3. art. 21.) Zakaj se merlič in grob s kadilom pokadita? ikk Sv. cerkev s tem naznanja, da je bil rajnki p can Kristusu v dober, prijeten duh; verne pa op 011 ^^ naj se njih molitve za rajnega kakor kadilo k povzdigajo. 577 Zakaj se piri pogrebih pojejo psalmi in druge sv. pesmi ? Ker je že sv. apostelj Pavl opominjal, naj po zamertih preveč ne žalujemo, kakor ajdje, ki niso imeli upanja, da bodo vstali. (I. Tesal. 4, 12.) Mertvim voščimo srečo za¬ voljo miru, ki so ga našli. (Skriv. razod. 14, 13.) Ta ob¬ red izhaja, kakor terdi sv. Hieronim, že od aposteljnov, kteri so sv. Štefana pokopali s psalmi in hvalnimi pesmi. Zakaj se merličem zvoni ? Zvonenje za merliče verne opominja, naj zdaj molijo za rajnega, ki je tudi ž njimi tolikokrat molil pri Božji službi ® j e zdaj njih molitve najbolj potreben; potem se tudi verni 2 zvonenjem kličejo k pogrebu. Zakaj katoliška cerkev svoje merliče v blagoslovljeno zemljo najrajši blizo cerkve pokopuje? Truplo kerščenega človeka je častitljivo, ker je po sv. berstu postalo prebivališče sv. Duha; zato ga katoliška cerkev tudi po smerti spoštuje in v blagoslovljeno zemljo Pokopu je. Po sv. kerstu postanemo udje katoliške cerkve m ti, ki v gnadi Božji zamerjejo, ostanejo še po smerti v zvezi in družbi katoliške cerkve ali v občestvu svet- 11 'b°v; zato so bili nekdaj v znamenje te zveze poko¬ pališča blizo cerkve. V velikih mestih pa to ni več Mogoče. ,. Cerkev merliče v blagoslovljeno zemljo pokopuje, naj bivi grobove tem bolj spoštovali in se bali jih oskrunjevati. Cernu so križci ali spominki na gr obeli? • a c na tem mestu počiva Križci na grobčh so znamnja, svoje zveličanje 11 trohni truplo katoliškega kristjana, k J križci ’ l P a l po zasluženji križanega Jezusa. pomerte molijo. res ni opomini na smert in prošnja, n ®;J .. - n spoštovanja Dominki na grobeh so znamnja hvaležn j n drag i; do rajnih, ki so jim bili v Življenji 1J tta J bi bili spominki vselej tudi keršanski, n J % določuje katoliška cerkev zastran pokopova j ohr '-V ^ re d vsem želi katoliška cerkev, naj bi . hramh obredi pri pogrebih, kakor so bili vpeljani po naj ®i° v . Goffine. ^ 518 starejih zročilih in določilih najvišjih cerkvenih poglavarjev ker so prave skrivnosti naše vere, znamnja keršanske pi- božnosti in mertvim najkoristniše priprošnje. 2. Naj bi se merliči pokopovali o postavnih obroki posebno ti, ki naglo zamerjejo, da bi se odvernila vsaki dvomba o resnični smerti pokopanega. 3. Cerkev želi, naj Bi se sveta opravila in meše s pomerte opravljale o nazočnosti mertvaške truge z merličen kar se pa sedanje dni iz raznih, tehtnih razlogov opašča. 4. Pri vseh pogrebih, tudi pri ubogih, naj se rablji prižgane sveče; za spodoben pogreb ubogih naj skerK keršanske bratovščine. 5. Dalje želi, naj bi pokopališča duhovnov bila ® odličnejem mestu, in duhovni naj se pokopljejo v mešnikm opravi, z nogami preč od altarja obernjeni. Verni pa, ki * posvetnega stanu, se pokopujejo, kolikor je to mogoče, ta® da so z nogami k velikemu altarju obernjeni. V nektert krajih imajo navado merliče tako pokopovati, da vsi f bovi v redih z nogami proti jutru, le grobovi duhovnih' proti večeru obernjeni, kar nekteri tako razlagajo, da. Kristus k sodbi od jutra prišel, in da bodo na sodbi duhov® proti vernim postavljeni, kakor na spričevanje tega, kai : verne učili in jih opominjali. Kterim merličem cerkev ne dovoljuje slovesnega v blagoslovljeni zemlji ? Slovesen pogreb se ne dovoljuje ajdom vsem nevernikom, krivovercem in tem, ki jih r , . odpadnikom od Kristusove vere, razkolnikom in tem; K judo® očitno bili iz cerkve izobčeni ali po imenu v P re P' djani; dalje se ne smejo slovesno pokopovati sam® iOV * 1 M ako se samomor ni v norosti zgodil in niso dah P smertjo nobenega kesavnega znamnja; tudi ne v , vsmerteni, če so tudi pred smertjo kesanje na znanje in tudi tisti, ki so se na smertni postelji ubranih, J . zakramente umirajočih: sv. pokore, svete popotnice slednjega olja. Zakaj katoliška cerkev tem merličem ne dovolj] 1 kvenega slovesnega pogreba ? Katoliška cerkev je po vsem svetu le ena velik^j žina Božja, in njena pokopališča so do nove dobe h 1 a 579 lastnina, do ktere nimajo nobene pravice merliči, ki niso bili v svojem življenji v tej družini, ali pa so se sami iz nje ločili, in njene obrede, molitve in blagoslovljenjazaničevali. V smert obsojeni hudodelniki in samomorci se po cer¬ kveni postavi niso pokopovali v blagoslovljeni zemlji , da bi se v pravovernih obudil stud do takih pregreh in da bi se jih tem gotovejše ovarovali. Zdihljej. Da bom umeri, to mi je gotovo, ali kje bo moj grob, to mi je neznano. Pa naj bo Že na tem ali na drugem kraji, naj bi se moje truplo le pokopalo v blagoslovljeno zemljo, moja duša pa naj bi šla v gnadi Božji pred Sodnika! v Šestnajsta nedelja po binkoštih. O začetku sv. meše kliči zaupljivo v milost Božjo z besedami 85. psalma: „Usmili se me, Gospod! ker v tebe kličem vsaki dan. Ti Gospod! si ljubeznjiv in milostljiv, in velicega usmiljenja do vseh, ki v tebe kličejo. Nagni, Gospod! svoje uho, in me usliši, ker sem si¬ romak in revež. “ Čast bodi Bogu itd. Cerkvena molitev. Prosimo Te, o Gospod! aa j nas Tvoja gnada vedno budi in spremlja, da nikdar ne peša naša gorečnost za dobra dela; po Gospodu . . . Berilo iz lista sv. Pavla apost. do Efežanov 3, 13 21. Bratje! prosim vas, da ne obnemagajte zavoljo nad- mojih za vas, ktere so vaša čast. Zavoljo tega pri¬ tegujem svoja kolena pred Očetom Gospoda našega Jezusa CTistusa, kteri je oče vsega, kar je v nebesih in na Zf, '% da vam da po bogastvu svoje časti močno uterditi po njegovem Duhu v notranjem človeku, da prebiva G 1 istus po veri v vaših sercih, da, v ljubezni ukore- 37 * 580 I ninjeni in uterjeni, morete umeti z vsemi svetimi, kakošna je širokost in dolgost, višina in globočina; tudi spoznati ljubezen Kristusovo, ktera um preseže, da ste napolnjeni z vso popolnostjo Božjo. Njemu pa, kteri premore vse obilniši storiti, kakor prosimo ali umemo, po moči, ktera v nas dela, njemu čast v cerkvi in v Kristusu Jezusu v vse rodove vekomaj! Amen. Razlaga. Sveti apostelj Pavl je bil v Rimu v ječi, kamor so ga odpeljali, ker so ga Judje po krivem zato¬ žili. Pa tudi v ječi ne pozabi svojih Efežanov, ktere je bil Kristusovi veri pridobil in jim iz ječe piše list, da jih poterdi v veri in gorečnosti, pa tudi tolaži zavoljo svojega terpljenja. On prosi svoje Efežane, naj se zavoljo tega ne motijo, da on terpi; terpljenje, ki ga on za nje terpi, je njim le v čast. Aposteljna je namreč skerbelo, da bi se Etežani zavoljo njegovega terpljenja ne motil' in od keršanske vere ne odstopili. On sam si v veliko čast šteje, in je Bogu hvaležen za to, da je vreden po¬ stal Kristusu enako terpeti. Klečd prosi Boga in Očeta Gospoda našega Jezusa Kristusa za svoje Efežane, naj jih poterdi v svoji veri in jim pravo ljubezen podeli, da bi Kristus v njihovih sercih prebival in da bi Boga ne ljubili samo zavoljo plačila, temuč tudi zavoljo nadleg, da bi Kristusu čedalje podobniši bili. Le kdor Kristusa stanovitno ljubi, ume z vsemi s A timi širokost in dolgost, visočino in globočino ljubezn Kristusove. Široka je ljubezen Kristusova, ker obs ODl0 vse nedelje in praznike Tebi v čast in svojm 1 dušam v zveličanje obračali; daj nam tudi pravo ponižnost, da se ne bomo nikdar nad druge p° vl šali, temuč v ponižnosti Tebi nasledovali. Am eQ ' _ Sedemnajsta nedelja po Mnkoštiln O začetku sv. meše se slavi pravičnost in miloserčr 0 ^ Božja z besedami 118. psalma: ^Pravičen si, Grospod.• prava je tvoja sodba, ravnaj s svojim hlapcem p° usmiljenosti/* , or j »Blagor nedolžnim na potu, ki hodijo po Gosp 0 postavi/* Čast bodi Bogu ... Cerkvena molitev. Dodeli, prosimoGr° s P 0 ^ da Tvojega ljudstva hudičev strup ue okuži, arQ P‘^ da je le Tebi vdano s čistim duhom; po Gr° s P° našem . . . 585 Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Efežanov 4 , 1 — 6 . Bratje! prosim vas jaz jetnik v Gospodu, da spodobno živite po poklicu, h kteremu ste poklicani z vso poniž¬ nostjo in krotkostjo, s poterpljenjem prenašajte eden druzega v ljubezni, in skerbite ohraniti edinost duha v zvezi miril. Eno telo in en duh, kakor ste poklicani v eno upanje svojega poklica. En Gospod, eDa vera, en kerst, en Bog in Oče vseh, kteri je čez vse, in po vsem, in v nas vseh, kteri bodi hvaljen vekomaj. Amen. Nauk od edino zveličavne vere. „En Gospod, ena vera, en kerst, en Bog in Oče vseh. Efez. , • . Sedanje dni slišimo pogostoma ljudi tak oi e modrivati. »Vere so si vse enake nobena m bo^od druge — človek se po vsaki veri v vere — torej je vse enako, ali s e . e jh , . m odro- derži, če le v Enega Boga veruje Takosno mod^ vanje ni le abotno, temuč celo bogokletstv , č - j antikristi nemarne ljudi od edino prave vere odviačajo zapeljujejo. Le premislimo in potem sodimo, ^ ^ Ed;ni Pomisli, ljubi kristjan! daje le Eni g> ■ Od- B »e je k Enega Odrešenik, po.1.1, ■»; *• ““V, r ešenik je le Eno vero oznanoval 7 lo Ako'bi bila Božja volja, naj bo več ce * J d že Jezus sam to povedal, ali pa b er0 0 zna- Cer kev ustanovil, celo treba bi mu ne bi o, . j r- e hevati, in keršansko cerkev vstanoviti, el „;,i 0 vsko in verovali v edinega Boga. Jezus je pa za T 01 ^. nOVO vero judovgko vero, in je oznanoval le Eno, m _ ... Q( j ve j ' a J e vstanovil le Eno cerkev. On ne govon J rav i, to temuč vselej le od Ene cerkve n pravi, ^ Ll kev moramo poslušati; nikdar ni P 11S y’ ^ 0 ome nja slišati, sme drnge postaj Jfetari boi« “^•pastirja, Eno Sedo, 1 ljudje sprejeti. Vselej pominja le E J l e Enega Ua kakor je tudi Edino kraljestvo nebeško, le Jhn g 586 hišnega gospodarja, in Eno družino, Eno njivo in En vino¬ grad, to je svojo cerkev, le Eno skalo, na kteri hoče zidati svojo cerkev. Pri zadnji večerji je Jezus v priserčni, slovesni molitvi svojega nebeškega Očeta prosil za vse, ki bodo v Njega verovali, naj bi bili in ostali Edini kakor sta Edina On in Oče; svojim aposteljnom je razločno zapovedal, naj o i- nanujejo vsem narodom Njegovo evangelje, in naj jih učijo Vse, karkoli jim je zapovedal. Aposteljni so to povelje zvesto spolnovali. Povsod so oznanovali le Eden in isti nauk, in kamorkoli so zahajali, so vstanovljali keršanske občine, ktere je pa vezala med seboj Ena in ista vera; razporom in razdorom v veri so se krepko ustavljali, verne svarili pred krivoverci, in vse, ki so učili drugo evangelji kakor oni, iz družbe sv. cerkve izobčevali. Kakor apostelji so ravnali tudi njihovi nasledniki. Vsi sveti očetje govorijo z velikim navdušenjem o toliko potrebni edinosti v veri ® vsi terdijo, da ti, ki ostanejo vedoma ločeni od Edine p rave Jezusove cerkve, ne morejo se zveličati. Spoznaj, ljubi kristjan! da je le Ena sama prava cer¬ kev ; ker je pa le Ena prava cerkev, je le v nji zveli&nj s mogoče. Kdor terdi, da se človek po vsaki veri lehko zT f liča, je v zmoti in Boga preklinja. Jezus sam, ki nam J- pot, resnica in življenje, govori le od Ene cerkve, kaor mora poslušati, kdor se hoče zveličati in pristavi,. da k cerkve ne posluša, naj ti bo kakor odpadnik in of 1 j, grešnik. Grovori tudi le od enega ovčnjaka ali hleva, in tistim ovcam, ki so iz tega hleva, in poslušajo glas Edi® | pastirja, in hodijo na Njegovo pašo, obljubi večno življc ij Tega prepričanja so bili tudi aposteljni, da je zveličanj v Edino pravi cerkvi. V listu do Hebrejcev (11- "> - Pavl uči: „Brez vere ni mogoče Bogu dopasti/ 1 nešnjem berilu slišimo: „En Gospod, ena vera, o- - . r (Efež. 4, 5.) Ako bi bili aposteljni menili, da se vsaki veri lehko zveliča, gotovo ne bi se bili toliko r ■ razširjevati in učiti Kristusov nauk, gotovo ne bi ^ skerbeli za edinost v veri, in ne bi tako resno in s ^ ^ in v o* en ker* j povdarjali, da morajo verni biti Kristusovi, in da se 1U ^jjj govi nauk mora poslušati in izpolnovati. Kakor so aposteljni, učili so vsi njihovi nasledniki, in vsi sveta so edini v tem terdenji, da zunaj prave cerkve ni Čanja. Sv. Ciprijan primeri pravo cerkev Noetovi m zven' 587 rekoč: „Če se je kdo otel, ki je bil zunaj Noetove barke, tedaj bo otet tudi ta, ki je zunaj cerkve.« Po vsem tem je razvidno, da je le Ena, prava, zvel Čavna vera ali cerkev, zunaj ktere ni zveličanja. Ktera je pa ta cerkev? Gotovo le rimsko-katoliška, apostolska cerkev; le njo edino je Jezus ustanovil, le ona je pokropljena s kervjo aposteljnov m toliko tisučeiih ma ternikov, samo ona ima znamnja prave cei ve , J Jezus obljubil, da bode vkljub vsem njenim sov ra. ni' stala do konca sveta. Pred tremi sto leti so 1 , 1 katoliške cerkve odpadli, terdili in terdijo se dan danešnji, da je katoliška cerkev v zmoti, in da ne oznanuje ve stega in pravega evangelja Jezusovega. Ako bi _i J prav imeli, tedaj bi bil Jezus sam tega kriv; za^aj J to cerkev ustanovil, On ji je obljubil, pri nji osal -L po svojem svetem Duhu voditi do konca sveta. e J morali soditi, ali da Jezus svoje obljube m spolnil, ai p je ni mogel spolniti. Kdo bi se derznil kaj tacega er Katoliška cerkev, to je tista, kije bila postavljena na skalo sv. Petra, je bila perva in od Jezusa samega us aim v J . ’ tedaj, zakaj bi bila odpadla od resnice in zgu 1 a evangelje? Nihče nam ne more naznaniti tega asa, Povedati, zakaj bi se bilo to zgodilo. V osemnajst sto letin so razpadle največe in najmogočnejše derzave, katoliška še stoji; pcderli so se troni siloviti K’ stol sv. Petra, pa je nepremakljiv. Kako bi bilo o ™ ’ a ko katoliška cerkev ni prava, edino zveličavna. ,j Pravi očitno: „Vsak sadež, kterega ni zasadil moj n bo . korenino (Mn.. 15, 18.) ***£££ bila poginila katoliška cerkev, ako bi ne bila cerkev; poginili so sovražniki, ki so jo napacai, ° n ^°ji) in moči peklenske je ne bodo zmagale. av , gospod obljubil, in to obljubo je dozdaj spolnoval mj še naprej vkljub vsem zakonom in nasprotovanjem J Ogrizenih sovražnikov. , . , .... „ eerkev edinn VidiŠ tGda -i ’ y ubi krist i an ’ da I® Jai ^e toraj motiti mo prava in zveličavna cerkev. Ne daj enake P° tistih zapeljivcih, ki ti pravijo: „Vere so si v e enake ~~ in človek se po vsaki veri lebko zveli a, t 0 . Enega Boga.“ Oni ti hočejo vzeti pravo ver . P v brezno dvomb, zmot in laži. Zunaj ^je Knstu tel® cerkv e, katera je le rimsko-katoliska, m J te 8 a nauka se zvesto primi in derži. Tako so učili Jezu , 588 njegovi aposteljni, vsi sveti očetje ; za to vero in za ta nauk so aposteljni in neštevilni marterniki svojo kri prelili. Rav¬ naj se pa tudi po tem nauku, ubogaj in poslušaj cerkev in njene zapovedi, prejemaj njene zakramente, in zahvaljuj se Bogu za neprecenljivo gnado, da si poklican v pravo Kri¬ stusovo cerkev. Ne žabi bratov, ki so zunaj cerkev in še v zmoti, moli za-nje, naj jih Gospod pokliče in v njo pri¬ pelje in se izpolni obljuba: „da bode en hlev in en pastir". Evangelje sv. Matevža 22, 34—46. Tisti čas so pristopili k Jezusu farizeji in eden zmed njih, učenik postave, ga je vprašal ga sku¬ šajoč: Učenik! ktera je velika zapoved v postavi? Jezus pa mu je rekel: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega serca, in iz vse svoje duše, in 12 vse svoje misli. Ta je največi in perva zapoved- Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe. V teh dveh zapovedih je zapo- padena vsa postava in preroki. Ko so bili p a ^ a ' rizeji zbrani, vprašal jih je Jezus, rekoč: Kaj se vam zdi od Kristusa, čegav sin je? Reko mu: U' vidov: Reče jim: Kako ga tedaj David v dut u imenuje Gospoda, rekoč: Gospod je rekel mojem 11 Gospodu: Vsedi se na mojo desnico, dokler ne p° ložim tvojih sovražnikov v podnožje tvojih a 0 ?' Ako ga tedaj David imenuje Gospoda, kako J® njegov sin? In nobeden mu ni mogel odgovor 1 besede; tudi se ga ni od tistega dne nobeden p ,e derznil še kaj vprašati. Kaj se pravi: Boga ljubiti ? Boga ljubiti, se pravi: dopadanje in hrepenenje 1 do Boga, ker je naj veča lepota in dobrota, — zavoljo vse voljno storiti, kar nam je zapovedal. Kalto moramo Boga ljubiti ? Jezus uči, da moramo Boga ljubiti iz vsega s ^Jii serca, iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli t. j. z 589 svojimi močmi, resnično, popolnoma. Človek ima tri dušne moči: Voljo ali serce; pamet ali dušo; spomin ali misel. Z voljo ali iz serca ljubimo Boga, ako se veselimo njegovega veličastva in želimo, naj bi mi in vsi ljudje Boga spoznali, ljubili, častili in njegovo sveto voljo natanko spol- novali. 8 pametjo ali iz svoje duše ljubimo Boga, ako si prizadevamo Boga in njegovo sveto voljo čedalje bolj spo¬ znati, in njegove svete zapovedi zvedeti v ta namen, da bi jih bolj zvesto spolnovali. S spominom ali iz vse svoje misli ljubimo Boga, ako se radi spominjamo Njegovih po¬ polnost in Njegovih dobrotljivosti, milosti in usmiljenosti do nas in vseh ljudi in mu želimo za vse to hvaležni biti. Iz vseh svojih moči ljubimo Boga, ako tudi svoje telesne moči in občutke v to obračamo, da Bogu služimo in Njega častimo. Ali hi lila prava in popolnoma ljubezen, če hi ljubili Boga le za tega del, ker nam je dobrotljivi Taka ljubezen bi bila le enostranska, polovična, ne popolnoma ljubezen; zakaj ljubiti moramo Boga, najpiec zavoljo Njega samega, ker je največa lepota in popolnamost, Potem še le zavoljo nas, ker je do nas neskončno dobrot¬ ljiv Kdor bi ljubil Boga le zavoljo dobrot, ki jih od Njega dobiva ali pričakuje, bil mu bi hvaležen pa^ le jz sebičnosti j Ali se more boječnost strinjati z ljubeznijo^ Hlapčevska boječnost se ne kazni Pa detinska boječnost. Hlapčevska og m a j s g Iia boječnost Ve4 hoji, kakor Boga ali Njega zaliti. &uku SV etega Be ne strinja z ljubeznijo do Boga, '• j " ^ p j ,.temuč •Avguština v ljubezni ni strahu (in • 1 ^ jgDetinska Popolna ljubezen izžene strah.“ (I- an ’ 0 5 e ta razžaliti in 'Ogahoječnost se boji Boga., . najbo jseg , k ljubezni- »Za- a boječnost vodi k ljubezni in je n& ' -j7,j 'otok modrosti je strah Gospodov. ( ' • . pridobiti; fo detinsko bogaboječnost glej 111 ona 590 bo grehe od nas odganjala, kakor čuvaji odganjajo tatove; (Sir. 1. 27) naša serca bo oveseljevala, nam veselje, radost in dolgo življenje dajala, in dobro se bo nam godilo zadnji uro, oblagodarjeni bomo v dan svoje smerti." (Sir. 1,12—14. Kako v nas pomnožimo ljubezen do Boga ? Treba je omeniti, da je ljubezen do Boga le od Boga: dar Božji je in od Boga nam vlita čednost, ktera se 4»; veku vlije po svetem kerstu. Dolžni smo pa ta dar Božji skerbno hraniti, varovati in množiti, ali skerbeti, da naša ljubezen do Boga čedalje popolnejša prihaja. To bomo do¬ segli, ako Boga prosimo, da v nas to ljubezen pomnoži m poterdi, potem pa premišljujmo Božje popolnosti, njegov« vsegamogočnost, dobrotljivost, modrost in svetost; spon 1 ' njajmo se pogostoma Božje ljubezni do nas, ktera se n* 11 razodeva posebno v včlovečenji, terpljenji in smerti Edu 0- rojenega Sina Božjega, in v našem posvečenji po svete® Duhu. Dobro je in koristno, da večkrat obudimo to B«® 1 čednost. Kedaj smo dolžni obuditi ljubezen do Boga ? S kratkimi zdihljeji lehko večkrat na dan ljubezen ~~ & a obudimo, zlasti takrat, kadar smo Boga s k» grehom razžalili, ktero posebno dobroto od Boga prejeli katolik pr. pred jedjo ali po jedi. Vsi sveti učeniki nam priporočajo in sveta cerkev želi, naj verni tri Božje čednosti večkrat P°®T. obudijo. Posebno je kristjan dolžen jih obuditi: 1- 'jV k pameti pride; 2. ob času hudih skušnjav, kadar nas duh, svet ali poželjivo meso hoče odverniti od 3. kadarkoli prejemamo sv. zakramente, zlasti kad® 1 stopamo k svetemu Obhajilu; 4. na smertni postelj 1 * Zakaj se ljubezen do Boga in do bližnjega imenuje >' veča zapoved ? dh lt Ker te dve zapovedi obsegate vse druge zapo ve j e „ je po besedi Kristusovi „v teh dveh zapovedih zapop^j. vsa postava in preroki." Kdorkoli spolnuje te dve za Pgjor spolnuje vso postavo in stori vse, kar Bogu do pada- ^ „ e - namreč.Boga prav iz serca ljubi, se ne loči °d : vero ali krivovero; ga ne žali niti skrivno, niti 00 591 malikovanjem in prazno vero; Bogu ne nasprotuje, Božjega imena ne onečastuje s kletvino ali krivo prisego ; ne oskrunja Gospodovih dni, ker ve, da vse to žali ljubega Boga. Na¬ sproti pa upa v Boga, nedelje in praznike pobožno posve¬ čuje, derži cerkvene zapovedi, ker Bog hoče, da poslušamo in vbogamo tudi cerkev. On spoštuje svoje stariše, ne stori žalega svojemu bližnjemu, ne poškoduje in ne ubija nikogar, ne prešestuje, ne krade, ne priča po krivem zoper svojega bližnjega, ne sodi prederzno, zakona ne prelomi, ni nevošljiv, sovražen, neusmiljen, temuč opravlja, kadar le more, dela telesnega in duhovnega usmiljenja. Vse to pa dela, ker ljubi Boga in bližnjega zavoljo Boga, kakor samega sebe. Zakaj pa mi od tega tako malo storimo, ali celo nič ? Ker Boga in svojega bližnjega celo nič ali premalo ljubimo. Kaj mislite vi od Kristusa ? Tako je Kristus vprašal farizeje, ker jih je hotel iz njih lastnih ust prepričati, da ni samo človek in po telesu Bavidov sin, temuč da je kot Edinorojeni Sin Božji Go- spod^Davidov in vseh ljudi (ps. 2,7.) — Tudi dan da- nesnji je mnogo ljudi, kateri tajijo Božjo naturo Kristusovo jn terdijo, da je bil Kristus le človek, kakor so drugi ljudje, k večemu pripoznajo , daje bil modrejši in popolnejši od drugih ljudi. In ker Njega ne spoznajo za Božjega Sina jn pravega Boga, tudi Njegovo vero zametujejo, dasiravno J° je Jezus poterdil s tolikimi čudeži. Teh se le ogibaj, da te ne pripravijo ob vero v Božjega Odrešenika Jezusa Kristusa, pa tudi ob dušni mir in tolažljivo upanje prihod¬ njega vstajenja in večnega življenja. Ako ti je pa Kristus, pravi Bog in Božji Sin, naš Gospod, postavodajavec, učenik jn odrešenik, kakor nas uči sveta katoliška cerkev, tedaj jzpoluuj Njegove nauke, in varuj se, da v djanji ne tajiš, ai z besedo spoznavaš. ^dihljej. Preljubeznjivi Jezus! ki si nas tako lepo opominjal ljubiti Boga in bližnjega, vlij aa ^ a serca ogenj te ljubezni, naj bi se vse nase jauje m nehanje, vse naše misli, besede in dela 'j ^ vo ji ljubezni začele in dokončale. Dodeli nam, . a ^1 Te ljubili z vsemi dušnimi in telesnimi močmi 111 se s Teboj tako sklenili, da bi nas, kakor 592 sv. Pavla, nobena skušnjava, nadloga in nevarščina, celo smert ne mogla ločiti od Tebe. Dodeli nam tudi, da bomo zavoljo Tebe ljubili svoje bližnje, prijatelje in sovražnike, kakor sami sebe in bi se po tej ljubezni vredne storili, Tebe imeti za svo¬ jega Odrešenika in milostljivega Sodnika. Y sredo po sedemnajsti nedelji po binkoštih ali na kvaterno sredo. Berilo iz II. bukev Ezdrovih 8, 1—10. Tiste dni se je zbralo vse ljudstvo, ko en mož m prostoru, ki je pred vodnimi vratmi; in rekli so pismarju Ezdru, naj prinese bukve postave Mojzesove, ki jo je 6°' spod zapovedal Izraelu. Prinesel je tedaj Ezdra, duhoven, postavo pred množico mož in žen, in vseb, ki so mogl* umeti, pervi dan sedmega mesca. In bral je v njih očitno na prostoru, ki je bil pred vodnimi vratmi, j 1 * jutra do poldneva, v pričo mož in žen in razumnih; 111 ušesa vsega ljudstva so bila obernjene k bukvam. Stal je pa Ezdra, pismar, na leseni stopnjici, ki jo je bil na redil za govorjenje: in stali so zraven njega Matatija, "a o» Mel* kija, in Hasum, in Hasbadana, Zaharija in Mosolam- ^ odperl je Ezdra bukve vpričo vsega ljudstva; molel ^ namreč čez vse ljudstvo; in ko jib je bil odperl, P _ ljudstvo stalo. In hvalil je Ezdra Gospoda, velike^ Boga, in odgovarjalo je vse ljudstvo: Amen, amen! 1 vzdigovaje svoje roke. In so se priklonili in Boga k tlam obernjeni. In Jozue, in Bani, in Serebija, in Semeja, in Anija, in Urija, in Helcija, in Maasija njegovi desnici; ob levici pa Fadaja, Misael, in molil* 593 Akub, Septaj, Odi ja, Maasija, Kelita, Azarija, Jozabed, Hanan, Falaja, leviti, so tihoto napravili med ljudstvom, da bi se postava slišala, ljudstvo pa je stalo na svojem mestu. Iu brali so v bukvah postave Božje razločno in glasno za umevanje; in umeli so, ko se je bralo. Ne- hemija pa (to je Atersata) in Ezdra, duhoven in pismar, in leviti, ki so vsemu ljudstvu razlagali, so rekli: Ta dan je posvečen Gospodu, našemu Bogu, ne žalujte in ne jokajte 1 Jokalo je namreč vse ljudstvo, ko je besede postave slišalo. In rekel jim je: Pojdite, jejte mastnino, in pijte sladčico, in pošljite dela njim, ki niso nič pri¬ pravili; ker ta dan je svet Gospodu in ne bodite žalostni; zakaj veselje v Gospodu je naša moč. Zdihljej. O Gospod! pošiljaj goreče du¬ hovne, kakor je bil Ezdra, v svoj vinograd t. j. v cerkev in dodeli, naj bi mi Tvojo besedo, ktero nana oznanujejo Tvoji služabniki, duhovni, tako zvesto poslušali, kakor t6 ljudstvo, naj bi svoje grehe popolnoma obžalovali, in v Tebi, svojem Gospodu, svoje edino veselje in moč iskali in našli. Evangelje sv. Marka 9 , 16—28. Tiste dni je eden zmed množice odgovoril in J ezusu rekel: Učenik! pripeljal sem k tebi svojega s, na, kteri ima mutastega duha. In kjer koli ga P°pade, ga meče, da se peni, in škriplje z zobmi, 1,1 sahne; in sem rekel tvojim učencem, da naj P izž en6, in niso mogli. On pa jim je odgovoril n rekel; O neverni rodi doklej bom pri vas. J° kle j vas bom terpel? Pripeljite ga k meni! 11 80 ga pripeljali. In ko ga je videl, ga je Sl °v. Goffine. 38 594 zdajci duh. stresel, in je na tla padel, in seje valjal in se penil. In je vprašal njegovega ožeta: Koliko časa je, kar se mu to prigoduje? On pa je rekel: Z mladega. In velikrat ga je v ogen in v vodo vergel, da bi ga končal; ali če la moreš, usmili se nas in pomagaj nam! Jezus pa mu je rekel: Če moreš verovati, vse je mogoSe verujočemu. In zdajci je zavpil oče mladenŽev in je s solzami rekel: Verujem. Gospod! pomaga moji neveri. In ko je Jezus videl, da se množica steka, je zažugal nečistemu duhu in mu rekel: Gluhi, mutasti duh ! jaz ti zapovem: izidi iz njega, in ne hodi več vanj. In je zavpil in ga je silno stresel, in je šel iz njega, in je bil kakor mertev, da jih je veliko reklo: Umeri je. In Jezus gaj e za roko prijel in vzdignil, in je vstal. In ko J® bil domu prišel, so ga njegovi učenci skrivej vprašali: Zakaj ga mi nismo mogli izgnati? k jim je rekel: Ta rod se ne more z ničemur izgnati- kakor z molitvijo in s postom. Cerkvena molitev. Prosimo, Gospod- podperaj s pripomočki svoje usmiljenosti našo sla^ naturo, naj jo Tvoja milost okrepi, ki je sama n- sebi v hudo nagnjena; po Gospodu . . . T petek po sedemnajsti nedelji po binkošti ali kvaterni petek. Berilo iz preroka Ozeja 14, 2—10. To govori Gospod Bog: Verni se, o Izmk' Gospodu svojemu Bogu, ker si padel po svoji pmV Vzemite seboj besede, in vernite se k Gospodu, * er ^. rečite: Odvzemi vso pregreho, sprejmi dobro; b ®’° ^ ti bomo junce svojih ustnic. Asur nas ne bo rešil, 595 konje ne bomo sedli, tudi nič več ne porečemo delu naših rok: „Yi ste naši bogoviker se usmiliš sirote, ki je pri tebi. Ozdravil bom njih rane, prostovoljno jih. bom ljubil, ker se je obernil moj serd od njih. Bodem kakor rosa, Izrael bo cvetel kakor lilija, in njegove ko¬ renine bodo gnale, kakor one na Libanu. Njegove veje se bodo razpro-tterale, in kakor olika bo njega lepota, in njegov duh kakor na Libanu. Vernili se bodo, in sedeli pod njegovo senco; s pšenico se bodo živili, in bodo poganjali kakor vinska terta; njegov spomin bo kakor vino z Libana. Kaj mi hoče Efrajm za naprej 1 moliki? Jaz ga bom uslišal, in jaz ga bom ravnal kakor zeleno jelko; iz mene se bo našel sad na tebi. Kdo je m o d er, in razumeva to? kdo razumen, in spoznava b'? Gospodovi poti so namreč ravni, in pravični hodijo po njih; grešniki pa padajo na njih. Razlaga. Prerok Ozej opominja Izraelce k pokori, la jim — spokornim — obeta veliko srečo. O kako sre čne nas dela resnična pokora v življenji, zlasti pa v Sffiertni uri! (Evangelje, kakor na god sv. Magdalene, najdeš v 2. delu.) ^ saboto po sedemnajsti nedelji po binkostih ali na kvaterno saboto. berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Hebrejcev 9 , 2 - 12 . Bratje! narejen je bil namreč pervi šotor, v kterem bdi svečniki, in miza, in posvečeni kruhi in temu se ,ra 'i sveto. Za drugim zagrinjalom pa je šotor, kteremu pravi na j svete j še, v kterem je zlata kadilnica, 'brinja zaveze od vseh strani z zlatom okovana, v 38 * 596 kteri je zlati verč, ki je mana v njem, in Aronova palica, ktera je bila ozelenela, in tabli zaveze; in nad njo sta bila častitljiva Kerubim, ktera sta obsenčevala pokrov sprave, od kterih (reči) zdaj ni treba posebej govoriti, Ko so bile te reči tako napravljene, so sicer v pervi šotor duhovni vedno hodili, kadar so službo darovanja opravljali; v druzega pa gre le enkrat v letu samo ve¬ liki duhoven, in ne brez kervi, ktero daruje za svoje ia ljudstva grehe. S tem je hotel Duh na znanje dati, da še ni odperta pot v svetišče, dokler poprejšnji šotor stoji. To je podoba zdanjega časa, po kteri se darovi m klavščine darujejo, kteri pa ne morejo, kar vest zadeva, popolnega storiti njega, kteri službo opravljajo samo z jedmi in pijačami, in z mnogimi umivanji, in opravičbami mesa, do časa poprave naloženimi. Kristus pa je pristopil kakor veliki duhoven prihodnjih dobrot, skozi viši u boljši šotor, kteri ni z roko storjen, to je, ne W vstvarjenja; tudi ne s kervjo kozlov ali juncev, temu 5 F z lastno kervjo enkrat v svetišče šel, in je večno od re šenje našel. E a z 1 a g a. Sv. apostelj v tem berilu kaže, da ^ bile daritve stare zaveze le podobe in so kazale, P menile kervavo daritev Jezusovo na križu. Kakor tačasne šege so tudi daritve stare zaveze človek pred svetom, po zunanje opravičevale, pravega, tranjega očiščevanja pa niso mogle dajati. je šel po prelivanji svoje lastne kervi enkrat za . v nebeško svetišče, in je s tem večno odrešenj® P dobil, odrešenje za vse ljudi, za vse čase, in vse ^ Zahvaljuj se pogostoma, in priserčno za gnado odrešenja in skerbi, da ga boš deležen s p ot)0 življenjem. Evangelje sv. Lukeža 13, 6—17. Tisti čas je Jezus množici to priliko povedal: Nekdo je imel figovo drevo zasajeno v svojem vi¬ nogradu, in je prišel sadil na njem iskat, in ga ni našel. Rekel je pa gorniku: Glej! tri leta je, kar hodim iskat sadil na tem figovem drevesu, in ga ne najdem; posekaj ga tedaj! čemu se prostor jemlje? On pa je odgovoril in mu rekel: Gospod! že to leto ga pusti, da ga okopljem, in mu po¬ gnojim, če kje sad obrodi; če pa ne, ga boš potlej posekal. Učil je pa v saboto v njib shodnici. In glej! žena je bila, ktera je imela duha bolezni osemnajst let, in je bila sključena, in se nikakor ni mogla skloniti. Ko jo je pa Jezus videl, jo je k sebi poklical, in ji je rekel: Zena! rešena si od svoje bolezni. In je roke na njo položil, in precej se je sklonila in je Boga častila. Vikši čez shodnico pa Je odgovoril, nevoljen, da je Jezus v saboto zdravil, in je rekel m nožici: Sest dni je, ktere se mora delati; ob teh tedaj pridite, in se zdravite, in. ne ob sabotnem dnevu. Gospod mu J e pa odgovoril in rekel: Hinavci! ali ne odveže Vs akteri zmed vas v saboto svojega vola ali osla jasel, in ga pelje napajat? T6 Abrahamove oere pa, ktero je satan, glej ! osemnajst let zvezano se ni spodobilo rešiti od te vezi sabotni dan. kadar je to govoril, bilo je vseh njegovih zo¬ prnikov sram; in vse ljudstvo se je veselilo na VS(lQ > kar je častitljivega storil. Z dihi jej. O Gospod! ne pripusti vendar, : a hi nas, kadar prideš iskat sadu prave pokore, njega našel in zavergel; dodeli nam marveč * asa ^ pokoro in gnado, naj bi Ti po Tvojem p0tu zv esto nasledovali, v dobrih delih obogateli 598 in ž njimi se večnega zveličanja vdeležili. Po¬ šiljaj svoji cerkvi pobožne duhovne, kteri bodo edino le na Tvojo čast in na zveličanje vernih gledali in z besedo ter zgledi verne proti nebesom vodili. Amen. Osemnajsta nedelja po binkoštih. K vvodu sv. me še prosi cerkev miru, kterega je Boj obljubil po prerokih: „Poverni, o Gospod ! mir njim, ki Tebe čakajo, da bodo tvoji preroki resnični najdeni. Usliši mo¬ litev tvojih služabnikov in tvojega ljudstva Izrael .“ (® ir ' 36, 18.) ,,Veselim se tega, kar mi pravijo: „V Gospodovo hišo pojdemo.“ (ps. 121, 1.) Cerkvena molitev. Naj vodi, prosimo , 0 Gospod! Tvoje vsegamogočno usmiljenje naša serca, ker Tebi ne moremo dopasti brez Tebe; po bos- podu našem. Berilo iz I. lista sv. Pavla aposteljna do Koriučam * 1, 4—8. Bratje! zahvalim svojega Boga vselej za vas zavoljo gnade Božje, ktera vam je dana v Kristusu Jezusu, ^ ste po ujem v vsem obogateli, v vsi besedi in v v se ® znanji, kakor je bilo pričevanje Kristusovo poterjeno Dlru vami, tako da vam ne manjka nobenega dani, kteri ® i kate razodenja Gospoda našega Jezusa Kristusa, k tr “ vas bo tudi poterdoval do konca, da bote brez dan prihoda Gospoda našega Jezusa Kristusa. Razlaga. V tem berilu se jasno kaže ve ^. ljubezen, ktero je imel sv. apostelj Pavl do Korin^ aD ^’ zakaj ljubezen se posebno v tem razodeva, da se J “ limo sreče svojega bližnjega in mu vse dobro vos i 599 Sv. Pavl se pa veseli in Boga hvali za gaade, ktere so Korinčanom došle po odrešenji in za druge darove, ktere so prejeli po Jezusu Kristusu. Zlasti ga veseli, ker jim je Božji nauk pogosto oznanoval iu jih v veri v Kristusa poterdil, da zamorejo brez strahii čakati dru- zega prihoda Kristusovega, kteri se bo godil konec sveta. — Veseli se tudi ti, ako vidiš, da je tvoj bližnji v gnadi Božji, zakaj to je znamnje prave ljubezni do svojega bližnjega. Evangelje sv. Matevža 9, 1—8. Tisti čas je Jezus stopil v čolnič, ter se je prepeljal in je prišel v svoje mesto. In glej! pri¬ nesli so mu mertvoudnega, ležečega na postelji. In ker je Jezus videl njih vero, je rekel mertvo- ndnemu: Zaupaj sin, odpuščeni so ti tvoji grehi! In glej! eni pismarjev so sami pri sebi rekli: Ta, preklinja. In ko je Jezus videl njih misli, je rekel: Zakaj mislite hudo v svojih sercih?. Kaj j e ložej, reči: Odpuščeni so ti tvoji grehi; ali reči; Vstani in hodi? Da pa veste, da ima Sin do veko v oblast na zemlji odpuščati grehe, (reče tedaj mertvoudnemu): Vstani, vzemi svojo po¬ steljo, in pojdi na svoj dom. In je vstal, iu Šel na svoj dom. Množice pa, to videti, so Ster¬ le. in častile Boga, kteri je dal tako oblast ljudem. T Nauki. I. Dobri ljudje, ki so mertvoudnega k •'Zusu prinesli, nas prav ginljivo učijo, naj se tudi mi ^milimo bolnikov in jim pomagamo po svojih moči . fcr a in ljubezen tčh dobrotljivih ljudi je Jezusu to i o °padla, da je mertvoudnemu grebe odpustil m ga se eiesn ° ozdravil. To nas opominja, naj tudi mi P°“ ia ' f ?® 0 n J' m , ki bolehajo na duši t. j. njim, b v grehih ■ Pomagamo jim pa, ako molimo za njih spreo er I 600 Benje, ali pa jih s prigovarjanjem ali z lepimi zgledi k Bogu nazaj pripeljemo. Ne opuščajmo vsaj za greš¬ nike moliti, če jim kaj drugega dobrega storiti ne moremo! II. Kristus mertvoudnemu najpred grehe odpusti, in potem še le ga ozdravi, nam v poduk, da so bolezni mnogokrat le nasledki in kazni za grehe. Z boleznimi in nadlogami nas Bog drami in kliče iz dušnega spanja. Ta nauk vidimo poterjen, ko je Jezus bolniku, ki je 38 let bolehal, rekel: * Nikar več ne greši, da se tikaj hujšega ne prigodi." (Jan. 5, 14.) — Naj bi to po¬ mislili vsi tisti, ki Boga tolikokrat prosijo odvernenja ali olajšanja nadlog, pa nočejo popustiti grehov, s kte- rimi so si nakopali in nakopujejo vse te nadloge k težave! III. Ta preklinja. Tako so sodili spačeni Judje v svojih mislih o Kristusu, ker so menili, da se Kristus Božjih pravic polastuje in Boga žali s tem, da je mertvo¬ udnemu grehe odpustil; kdor pa Boga žali, zoper Kjeg* in njegove svetnike zaničljivo misli, govori ali dela, M preklinja Boga. Pa česar so Jezusa dolžili, v tem so se hudobneži sami pregrešili; preklinjali so Jezusa, P ra ' vega Boga, ki je z ozdravljenjem mertvoudnega in F drugih čudežih zadosti dokazal, da je pravi Bog. " 5 derzno natolcevanje Jezusa tolikanj žali, da jih zaverne z besedami: „Kaj mislite hudo v svojih sercih 1 Ako je pa Jezus že Judom, ki niso ga hotli za Bo-t' spoznati, njih hude misli tako zeld zameril, koliko ostreje bo kaznoval kristjane, ki Njega kakor Boga spoznajo lB molijo, pa vendar v jezi tako gerdo preklinjajo Bo? 3, Jezusa, in sveti zakrament! ■ IV. »Ko je Jezus videl njih misli, je rekel: Z a»; mislite hudo v svojih sercih?" Tedaj ^ tudi misli greh, ako dovolimo in dopadenje imamo takih misli, ki so zoper Božjo čast, ali zoper čistos pa zoper bližnjega. Tudi zavoljo hudih misli se mor* 601 pri spovedi obtožiti, ako hočemo, da bi se nam ti grehi odpustili; ker bomo Bogu zavoljo prevzetnih, nečistih, lakomnih, maščevalnih, nevošljivih misli ravno tako od¬ govor dajali, kakor zavoljo praznih govorov. (Mat. 12, 36.) Spominjajmo se, da Bog gleda v naša serca in ve naše misli; to bo nam pomagalo, hude misli krotiti in se jih znebiti. Zdihljej. O Jezusi kako usmiljen in lju- beznjiv si do ubogih grešnikov, da mertvoudnemu revežu nisi le grehe odpustil in ga ozdravil, temuč v svoji milosti ga imenuješ svojega sina in ga potolažiš. Tvoja ljubeznjivost mi daja serčnost, Tebe prositi za gnado, naj bi vendar enkrat vstali iz postelje svojih pregreh, da bi se resnično spo¬ korili, svoje življenje poboljšali in po potu Tvojih zapovedi šli v hišo večnega zveličanja. Amen. Nauk od odpustkov. »Zaupaj sin, odpuščeni so ti troji grebi." (Mat. 9, 2.) Kakor je Kristus rekel mertvoudnemu, namestnik Kristusov pri spovedi vsakemu g ^ ob _ grešniku. Ko se je namreč spovedniku 8 J ? kter0 je ‘ožil, in mu j e ta sveto odvezo podelil po ’ d Bogom, °d Kristusa prejel, se odpusti grešniku g ~avolio svoje to je zameri, v ktero pride pred javo^o ^ nepokorščine, in večna kazen, kter .1 .. č a s n e zaslužil. Za grehe je pa grešnik saslužil tudi 6 ^ k a z n i, kter e so spet dvojne, ali n ara > d u g n e .Ona, bolezni, nadloge in druge nesre - , ‘ p r idkosti žezuaturne, kakor so: raznotere dušne j na tem svetu, ali po smerti v vica ■ temuč še od vezi se tč časne kazni ne odpustijo vsel J, ostanejo; tčb se moremo rešiti z odpustki. Kaj je odpustek? , 11 nekterih časnik , Odpustki so odpnščenje ali vse ~i*Vv« enein grehu ali zai , ktere bi bil moral človek po. __ 1-nrnoH v zdanio*- . . . .lil Ul U1U V vlfc - 1 1 w . y ei3a življenji, ali pa po smerti v vicah terpeti. Kdo nam pravi, da bi moral grešnih po odpuščenem grehu še časne kasni terpeti? To vemo iz sv. pisma. Že naši pervi stariši so mo¬ rali časno kazen terpeti, če ravno jima je Bog greh že bil odpustil. (I. Mojz. 3.) Izraelovim otrokom, ki so v puščavi tolikokrat zoper Boga se pregrešili, je Bog sicer zamero odpustil, ker je Mojzes za nje prosil, kazni jim pa vendar ni prizanesel, ter jim ni pustil priti v obljubljeno deželo; v puščavi so vsi pomerli. (IV. Mojz. 14.) Celo Mojzesu in Aronu se je tako godilo; zavoljo malega pregreška, ker nista Bogu popolnoma zaupala, Bog jima ni dovolil pristop v Kanaan. (IV. Mojz. 20, 12. V. Mojz. 32, 51.) David je svoj greh spoznal in se ga kesal, zato mu je prerok Natan naznanil, da mu je greh odpuščen, ob enem mu je pa na¬ povedal kazen Božjo, da mu bo nezakonski otrok umeri, kar se je tudi dopolnilo. (II. Kralj. 12.) In sveto pismo go¬ vori od ječe, iz ktere človek ne pojde, dokler ne bo plačan zadnji vinar. (Mat. 5, 26.) Ali katoliška cerkev temu nauku sv. pisma priterdij(■ Katoliška cerkev je vselej učila, da se v zakramentu sv. pokore odpusti dolg ali zamera greha in večna ua zavoljo neskončnega zasluženja Kristusovega, da pa ostanejo časne kazni, ktere mora grešnik še prestati zadobljenem odpuščanji grehov. Zato je cerkev že v pen časih keršanske vere grešnikom velike in težke P oK nalagala, če ravno so se jim grehi že bili odpustili; n. ^ za uboj, za prešestvo so se morali pokoriti celih L ^ zavoljo krive prisege, zavoljo nečistosti, vedeževanja a je kdo od vere odpadel, se je moral ostro pokoriti s p° • celih 7 let; ves ta čas je smel le peš potovati, k , a ' ^ svete meše in k svetemu obhajilu ga niso pripustiln^ danešnii mom no „ , vernikov boli zav oljo velike slabosti s "r Pokore a li LZ T-J D J imi ™ati in jim cerk< pustkih. Tedai 0 a J sa Ai popolnoma odpušča p° 0 in tiste duhovne °. d P ušča jo cerkvene p °K za svoje očiščeniV a r ž n , e kazni, ktere bi moral g* ei • scenje a h v sedanjem življenji ah v vicah t erp» u je pa spokornik posebno gorečnost kazal m se je poboljšal, ali če so odlični cerkveni udje, posebno m ^ niki zanj prosili, so mu škof podelili odpustek, Jj^. pustili so mu ostalo kazen ali deloma ali popolnoma. ... Ali ima cerkev tudi oblast, odpustke deliti? Da ima cerkev to oblast, je sv. Tridentinski cerkveni zbor (Sess. 25.) določno in slovesno izrekel, opiraje se na Kristusove besede: »Resnično vam povem, karkoli boteza¬ vezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih, m ai o 1 bote razvezali na zemlji, bo razvezano tudi v ne esi (Mat. 18, 18.) . , . . A Že apo 3 telj Pavl je odpustek delil, ko. je tistemu K - rinčanu, kterega je zavoljo težkega greha iz ceikveizo ij „da bo duh otet ob dnevu Gospoda našega Jezusa Kristusa (L Kor. 5, 5.), spet sprejel v cerkveno družbo, m mu v imenu Kristusovem (II. Kor. 2, 10.) odpustil. Kod jemlje cerkev, kadar odpustke delil Cerkev jemlje iz zaklada neskončnega zasluženja Jezusa Kristusa, zasluženja prečiste Device Marije in zasluženja dku¬ žih svetnikov Božjih; iz tega preobilnega, nikdar vsahlji g zaklada nadomestuje cerkev to, kar grešniki sami popiav ae morejo. Kolikeri so odpustki? Odpustki so ali p o p o 1 n i ali n e p o p o 1 n i. S po polnim odpustkom, ako si ga pridobimo, se nam o p J V8e cerkvene pokore, duhovne in časne kazni, el zaslužili in jih še nismo dostali. Nepopolni °_ C P U ® e Pa le nekoliko zasluženih časnih kazni odpusti. Ak<>- P ' «avim ; kdo koga pobožno pozdravi: Hvaljen bodi Jera« Kristus! na ktero pozdravljenje je dano 100 ni P ^ odsluži s tem gotovo lehkim delom pred ogom kakor če bi bil 100 dni ostro pokoro v postu “‘vi delal. Kaj je jubilej ali odpustek svetega leta. Sveto leto je tista slovesnost naše svete katolišk ... i lOSt SVOjih. . x m o H-rtanofla ^a široko so nam v tem času odperl; esve ta Kri na Jezusa Kristusa, in obilneje \ eče J čišč uje in P° 8Te g: duše grešnikov in pravičnih, ki J ge spokorna J 1 ga še tako velikega greha, ki b ove dniki ta 6» 'a Bveti čas ne mogla očistiti, ker n 604 odvezati tudi od tacih grehov, ki si jih zavoljo njih velikosti papež in škofje drugoč sami sebi prideržujejo. Takrat smejo spovedniki odvezati skorej od vseh cerkvenih kazni, ki si jih je grešnik nakopal, in od kterih sicer le papež in škofje odvezujejo. Odpustek svetega leta je torej popolen o d p'u stek, sklenjen z vsemi prednostmi in tako obilen, da, kakor morje vse potoke in reke sprejema, vse druge odpustke popolne in nepopolne obsega, da si toliko skerbnej® prizadevamo dobiti ta najbogatejši odpustek. Kaj je potrebno v zadobljenje odpustkov? 1. Da smo v gnadi Božji. Po odpustkih s® namreč ne odpuščajo grehi, ampak grehi morajo že od¬ puščeni biti, potem še le se zamorejo kazni, zavolj up zaslužene, popolnoma ali deloma odpustiti. 2. Da imamo spokorno serce. Brez spokof nosti ni odpustkov. Odpustki niso blazina za dušne le¬ nuhe in nemarneže, ampak so podpora za pridne in g° re _S spokornike, kteri se sami trudijo, kolikor morejo, pravici zadostiti. Za take, ki se pokoriti nočejo, m <•' pustkov. Zato tirja sv. cerkev pri popolnih odpustk vselej (razun odpustkov križevega pota) dobro opravi]) 3 ' spoved in sv. obhajilo, pri nepopolnih pa vsaj kakomoh® ali dobro delo, da spokornik svojo dobro in resnično voj 1 vsaj koliko toliko na znanje dd. 3. Da vse tiste pogodbe dopolnimo, k t e | so pri raznih odpustkih zaukazane. z°$ vitni navadni pogoji so: a) da se zakramenti sv. p°) in presv. Rešnjega telesa vredno prejmejo; b) da _ m ° po namenu svetega Očeta: za povišanje in razširjanje s ' cerkve, kraljestva Jezusovega ; za zatiranje nejevere, z - in nemarnosti v verskih rečeh; za edinost med keršan° ^ kralji in mir med keršanskimi ljudstvi. Na ta naDi e ^ ; navadno molijo 7 ali 5 Očenašev, Češčena si Marij ra ^ bodi Bogu — z apostolsko vero. Potem se navadno s ukažejo druga pobožna dela: post, ali obiskanje cerke Vse te pogoje je treba zvesto dopolnovati. g Ali nas odpustki rešijo vsake in vse pokore • _ Nikakor ne. Že zgorej je bilo omenjeno, da odp u i niso blazina za dušne lenuhe in nemarneže, temuč e 605 pora za našo slabost in nagrada za goreče spokornike; torej nas cerkev nikakor noče pokore oprostiti, ker ne more nasproti ravnati izreku Gospodovemu: „Ce se ne spokorite, bote poginili . u (Luk. 13, 3.) Cerkev koče iz zaklada, kte- rega ji je Jezus Kristus izročil, naši slabosti na pomoč priti, in toliko nadomestovati, kolikor ne zamoremo sami Božji pravici zadostovati. Ako nočemo sami za svoje grebe se pokoriti, tudi zasluženja Kristusovega, Marije in svetnikov po odpustkih ne bomo se vdeležili. Ali zamoremo z odpustki tudi rajnim pomagati? Tudi, in sicer s priprošnjo. Nam živim more sveta cerkev zaklad odpustkov naravnost v prid obračati z od¬ vezo , ker smo še pod njeno sodbo. Dušam v vicah pa more cerkev odpustke le nenaravno ali posredno v prid obračati, s tem namreč, da za-nje pri Bogu prosi, ali s priprošnjo, ker te duše niso več pod njeno sodbo, ampak so že naravnost prišle pod sodbo Božje pravice v tem tre- mitku, ko so življenje na tem svetu sklenile. Ali bo Bog tudi uslišal priprošnje, to je pri Njemu. Veliko zamoremo dušam v vicah z odpustki pomagati in ljubezen nas veže to,storiti, sami se pa ne zanašajmo, da bodo nam drugi prišli na pomoč po naši smerti z dobrimi deli in odpustki, zakaj ljudje rajnih radi pozabijo. Skerbimo rajši, dokler živimo, za svoje zveličanje s pobožnim življenjem, z dobrimi deli in s tem, da si odpustkov zadobivamo. ^A) se učimo iz nauka katoliške cerkve od odpustkov? Učimo se 1. da se z odpustki ne daje nobeno dovoljenje 1 kterikoli greh, kakor protilniki katoliško cerkev na o- Bejo; 2. odpustki nam ne odpuščajo niti storjenih,, ni i rihodnjih grehov ; 3. katoliški kristjan ne sme misliti, da a °dpustki oproščajo vse pokore in dobrih del, temu nje °va dolžnost je še, se spreoberniti, hudim nagonom, strastim, a 'm, navadam se ustavljati, krivico in pohujšanje poprav. in Boga poveličati z djanjem in voljnim terpljenjem; j. da se nam z odpustki le časne kazni, bodi si, deloma, '.Popolnoma odpustijo: 5. odpustki nas opominjajo nase p I? 1 ' i 11 zanikarnosti v primeri z ostrim pokorjenjem K kristjanov; 6. nas priganjajo, naj bi Božji pravici ^ostovaU p 0 svojih moččh; 7. in naj bi se Bogu * Va ’jevali za ta nevsahljivi zaklad neskončnega zaslu- 606 ženja Jezusa, Božjega Sina in svetnikov Božjih, iz kte- rega sme naša sveta cerkev zajemati, da naši slabosti na pomoč pride in to nadomestuje, kar je pomanjkljivega na naši pokori. Devetnajsta nedelja po binkoštili, Sv. meša se začne z besedo Gospodovo: „ Jaz sem blagor ljudstva; v kterikoli nadlogi me bo klicalo, jaz ga bcm uslišal in bom zmiraj njegov Gospod. Poslušajte, moje ljudstvo! postavo mojo, nagnite svoje ubo k besedam mojih ust.“ (ps. 77, 1.) Čast bodi Bogu . • • Cerkvena molitev. Vsegamogočni m usmiljeni Bog! odvračaj milostljivo od nas vse, kar nam je na kvar, da bi zdravi na duši m na telesu vse, kar je po Tvoji volji, z veselim sercem izpolnovali; po Gospodu . . . Berilo iz lista sv< Pavla aposteljna do Efežanov 4, 23 28. Bratje! ponovite se v duhu svojega uma, in oblecite novega človeka, kteri je po Bogu stvarjen v pravičnost 1 in resnični svetosti. Za tega voljo opustite laž, govorit 0 resnico vsakteri s svojim bližnjim, ker smo uij e II,e seboj. Če se jezite, nikar ne grešite; solnce noj ne zajde v vaši jezi. Ne dajajte prostora hudiču! K dor J® kradel, naj ne krade več, temuč naj raji pridno dela - svojimi rokami, kar je dobro, da bo imel kaj P ode potrebnemu. Razlaga in nauk. Sv. apostelj Pavl °P 0 ®' Dll f Korinčane in tudi nas, naj bi slekli starega člove ^ kterem je le laž, jeza, krivica, in naj bi oblekli človeka, ki bi hodil v pravičnosti .in svetosti. N ^ hoče ponoviti po postavi Kristusovi, mora popusti 1 607 pregrešno jezo in krajo: z vsakterim naj govori resnico, vsakemu naj hitro odpušča in naj pridno dela s svojimi rokami. Laž, jeza, lenoba so trije zlobne sestre, ktere veliko hudega napravljajo po svetu. — Tudi mi smo bili morebiti že večkrat na tem, da bi se v duhu ponovili in novo, poboljšano življenje začeli. Obljubimo to Bogu in spovedniku pri vsaki spovedi; o posebnih priložnostih, zlasti o svetem letu, ali v smertni nevarnosti smo celo prav žive, resnične želje imeli in tudi terdno sklenili, da bomo v naprej le Bogu in za zveličanje svojih duš živeli. Zdelo se nam je, da smo se ponovili, pa doklej ? Kmalu smo padli nazaj v prejšnje grehe in hudobije, da celo še pohujšali smo se. Zakaj neki? Preveč smo sami sebi verovali, na svojo obljubo preveč zaupali, in smo se prevarali. Menili smo, da že zadostuje vesoljna spoved, da našega sklepa nihče ne More omajati, in zanemarali smo previdnost in pripomočke, ^ bi na3 vtegnili ohraniti v stanu gnade Božje. Bogu s e nismo zahvaljevali za gnado spokorjenja in nismo ga Prosili za gnado stanovitnosti. Zopet smo iskali slabe druščine in nevarne priložnosti, vdali smo se lenobi in nasladnemu življenju; kako bi se potem čudili, da je Daše ponovljenje bilo le prazno? Po odpuščenem grehu ae smemo biti brez strahu. (Sir. 5, 5.) Ako je človek Pravičen in moder, in so njegova dela v Božjih rokah, ^ e Ddar ne ve, ali je ljubezni ali serda vreden. (Prid. 9, 1-) 0 Nasvetu sv. aposteljna naj vsak s strahom in trepetom dela za svoje zveličanje, (Filip. 2, 12.) da se prederzno ne zanaša na svojo varnost in s tem nazaj zabrede v ' !Uo pregrešnost, ker se potem toliko težej ali nikdar ne s P°kori in poboljša. Evangelje sv. Matevža 22, 1—14. • Tisti čas je govoril Jezus velikim duhovnom lari zejem v prilikah, rekoč: Nebeško kraljestvo J Podobno kralju, kteri je napravil ženitnino svo- 608 jemu sinu. In je poslal svoje hlapce poklicat po¬ vabljene na ženitnino; pa niso hotli priti. Spet je poslal drugih hlapcev, rekoč: Povejte povabljenim: Glejte! svoje kosilo sem pripravil, moji junci in pitana žival je zaklana, in vse je pripravljeno; pridite na ženitnino. Oni pa niso marali in so šli, eden na svojo pristavo, eden pa po svoji kupčiji. Drugi pa so zgrabili njegove hlapce, ter so jih zasramovali in pobili. Ko je pa kralj to slišal, se je razserdil, in je poslal svoje vojske, in je končal tiste ubijavce, in njih mesto požgal. Potlej reče svojim hlapcem: Ženitnina je sicer pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite tedaj na razpotja in kterekoli najdete, pokličite jih na ženitnino. In njegovi hlapci so šli na ceste, in 80 jih nabrali, kolikor so jih našli, hude in dobre, in ženitnina je bila napolnjena s svati. Prišel ,j f pa kralj pogledat svatov; in je videl tam človeka, ki ni bil svatovsko oblečen, in mu reče: Prijatelj■ kako si le sem prišel, ker nemaš svatovskega ob > 8 čila? On pa je umolknil. Tedaj je kralj rekel s u žabnikom: Zvežite mu roke in noge, in verzij ž? v vnanjo temo, ondi bo jok in škripanje z . ^ Veliko namreč jih je poklicanih, ali malo izvoljen 1 Opazka. Ta prilika je močno podobna unej. ki “ na¬ bere na drugo nedeljo po binkoštih; obe priliki ste kega pomena. Beri toraj razlago unega evangelja na P nik svete Katarine, device in mučenice. Razlaga. Kdo je kralj, ki je svojemu sin u pravil ženitnino? kdo je ženin? kdo nevesta? „ Kralj v danešnji priliki je Oče nebeški, ki je Sinu v nevesto dal sveto cerkev; ženin je pa cerkvi nebeški, zveličavni nauk in svete zakramente, s otrokom odmenil dedšino nebeškega veselja. K tBJ e e je ukazal vabiti naj pred Jude po svojih služabniki , ^ rokih, aposteljnih in Jezusovih učencih. Judje P ■ fc» 0Q9 marali časti in milosti nebeškega kralja, so hudo ravnali z njegovimi služabniki in jih morili: zategadel so bili od njega po zasluženji ostro kaznovani, zaverženi, njih mesto Jeruzalem pa so sovražne vojske razdjale in po¬ končale. Na mesto Judov je poklical ajde in vse tiste narode, ki popred niso bili izvoljeni in niso poznali pra¬ vega Boga; ti bodo zasedli mesto nesrečnih Judov v sv. cerkvi, in nekdaj tudi v nebesih. Tako se bodo na Judih spolnile besede prilikine, da jih je bilo veliko poklicanih, malo pa izvoljenih, ker vabila niso marali. Djanski nauk. Mi imamo to preveliko srečo, da smo k tej ženitnim povabljeni, in da smo celo svatje na gostiji, ker smo po sv. veri in svetem kerstu udje svete cerkve Kristusove. Sv. Gregori pravi: »Kristjan, ki je po veri ud sv. cerkve postal, pa ljubezni nema, je po¬ doben človeku, ki je na svatbi brez svatovskega oblačila. S to obleko, ki se ji pravi ljubezen, je bil oblečen naš Odrešenik, ko je prišel ženitnino obhajat s cerkvijo, svojo posvečeno nevesto; po ljubezni se hoče Sin Božji poročiti ' svojimi izvoljenimi. Prav razvidno nam daje na znanje, J e ljubezen svatovska obleka za nebeško gostijo. Oni P a > ki verujejo in so po kerstu v družbi svete cerkve, jubezni pa nemajo, so sicer v svatovskem hramu, pa )rez svatovskega oblačila." Cerkvi so mertvi udje in k I|f 'beški gostiji poveličane cerkve brez te obleke ne bodo pvipuščeni, temuč nebeški kralj jih bo, kakor unega ne¬ ljubljenega svata, vergel v unanjo temo. Ta je umolknil, ,° Š a je kralj vprašal po svatovski obleki. To. pomeni, a se pred Bogom nihče ne bo mogel izgovarjati zavoljo 'Manjkanja ljubezni: zakaj vsak si jo lahko pridobi, če J° od Boga prosi. Sv. Avguštin uči, da je. serce to- Iirnic a ljubezni in vsak more v nji delati, kdor ima serce. Zdihljej. Zahvalim se Tebi, o Jezus! da si °' ramo verovati, mora biti neskončno pravičen, in ker je vičen, mora vse hudo kaznovati. Nam vsem je znano se na tem svetu ne kaznujejo vsi grehi in mnogo grešn gre iz sveta, ki se za svoje grehe niso prav nič spokorni Božji pravici niso zadostovali. Kje bodo ti dostali zaslužek 0 kazen ? V večnosti, kjer je pekel, to je kraj, kjer pog u “. Ijeni za svoje hudobije večne kazni terpe. Tako so verov celo narodi, kterim luč Božjega razodenja ni zasijala, teni ,Jl luč natorne pameti jih je tako učila, ker jim je strah ** voljo kazni unkraj groba globoko v serca zasadila. Kar pamet tirja, Božje razodenje poterduje, v ker sveto pismo razločno in jasno o peklu dopoveda. Ze p° Job govori od dežele, koder se nihče ne vere, ki J e te ,.. in pokrita v smertno senco, od dežele reve in teme, A. ni redu, ampak večen strah prebiva. (Job 10, 21 —22.j . prerok Izaija o peklu govori; imenuje ga Tofet lD P ^ da je ta kraj od kralja pripravljen globok in širok. N živež je ogenj; Gospodova sapa ga užiga, kakor y potok.“ (Izaija 30, 33.) Jezus pravi, da ti, ki so hudo • „ p oj dej o v večno terpljenje“ (Mat. 25, 46.), „v večni u (}b ! - m v »OJ 9, škn- Kten je pripravljen hudiču io njegovim angeljem 25, 41.); govori tudi od „vnanje teme, kjer bo jok ' panje z zobmi“ (Mat. 8, 12.), kjer hudobni terpijo 1 ki ne ugasne, od červa, kteri ne umerje.“ (Mark- y -'A Ravno tako učijo sveti cerkveni učeniki, da zmed vs ® ^ sv. Avguština omenim, ki uči: ,.Neskončna modrost nam pravi, da je pekel, in neskončna vsegamogočnost ondi pogubljene čudovitno, toda resnično kaznuje/' 611 Kakošne so kazni ali muke peklenske ? Neizrečeno strašno terpljenje je v peklu; in sicer: j. Pogubljeni s strahom in trepetom v Boga svojega pravičnega sodnika mislijo in so spred Božjega obličja za- verženi. — ^Poberite se spred mene, prekleti! v večni ogenj/ 5 Jim Kristus poreče sodnji dan. Ta ogenj nikdar ne ugasne m njegov dim se vzdiguje vekomaj. „Zdi se mi, kakor da bi ta ogenj pamet imel, ker muči vsakega po velikosti nje¬ govih pregreh, u pravi sv. Grregor. Ta ogenj gori, pa ne sveti, gori, pa v njem vendar nihče ne zgori, temuč pogubljene ohrani, da vekomaj terpijo, kakor sol ohrani meso, da ne gnjije, uči Kasiodor. 2- Cerv jih zmiraj grize, da so z lastnim zadolženjem vec - n o veselje v nebesih. — „Njih červ ne unierje. a (Mark. 9, 47.) Vest jim bode očitala: Sami ste krivi, da ste zgubili Boga in večno zveličanje, da ste oropani Božjega obličja, in nebeškega veselja, da ste ga zgubili na vekomaj: prodali ste ga za kratko, minljivo, ostudno sladnost in ve- se ije. To grizenje in očitanje bo strašna, večna muka. 3. V družbi so hudobnih in zaverženih duhov. — „Po- erite se v večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču in nje¬ govim angeljem.“ (Mat. 25, 41.) . 4...Se veliko druzih kazen bodo terpeli, ktere sv. pismo Pumerja z neugasljivim ognjem in s temnim krajem, kjer je )°k m škripanje z zobmi. (Mark. 9, 47. Mat. 8, 12.) „ Umeri •T P a tudi bogatin, in je bil pokopan v pekel. — Povzdignil Svo je oči, ki je bil v terpljenji, in je od daleč videl rahama in Lazarja v njegovem naročji. — In on je za- Pd, rekoč: Oče Abraham, usmili se me, in pošlji Lazarja, 16 P 2°2 m0 f k° nec P ersta v vodo in ohladi moj jezik.“ (Luk. 5- Vse to terpljenje bode vekomaj terpelo, t. j. brez konca, brez upanja kacega polajška ali odrešenja. V P n bo minul ves čas; večnost ga bo požerla. Ce bi po * 'Jonih let kteri pogubljenih koga svojih nesrečnih tovaršev za čas ali za leta, bi se mu odgovorilo: Tukaj ni C 5f sa > tu ne štejemo po letih, tukaj je večnost, ali i.^°£ a ki ne grozilo pred peklom, ako vse to premisli r in i'g mU bi se ne studil ° do greha, ki je kriv, da je pekel tolik 1 v P°kel pripravlja ? Pa vendar jih je žalibog! z an ? ’. ki jih ta strašna resnica ne pretresa; pekel tajijo, asa je se na Božjo ljubezen, ktera po njih mnenji Božjih 39 * 612 stvari ne more nesrečnih videti in ne more greha večno kaznovati, ki ga človek v svoji slabosti, v teh kratkih dnevih svojega življenja stori. Rad priterdim, ker je resnica, da je Bog večna, neskončna ljubezen, da je tudi usmiljen in miloserčen, ki zgrevanemu in spokorjenemu grešniku rad odpušča in prizanaša; pa Bog je tudi pravičen in njegova večna pravičnost tirja, da se človek kaznuje za vsak greh, s kterim Božjo svetost vedoma in prostovoljno žali, in da svojo miloserčnost odreče tistim, ki se njegove milosti po- služiti nočejo. Spačena, hudobna volja človeka, ki v smert- nem grehu terdovraten umerje, ostane spačena in hudobna vekomaj, toraj se mora tudi vekomaj kaznovati. Ljubi kristjan, ne poslušaj tistih zapeljivcev, ki ti pra¬ vijo, da pekla ni. Pekla se boje, ker so ga zaslužili s svojini pregrešnim življenjem in zato si želijo, da bi ga ne bilo in kakor si želijo, tako govorijo. Pa s svojimi govori pekla ne bodo odpravili, ker Božja vsegamogočnost je veča in Je¬ zusova beseda vekomaj resnična. Jezus pa nam pove, da je pekel: Njemu moramo verovati. Skerbimo rajši, da peklu odidemo, to je, živimo tako, da pekla ne zaslužimo. Nek svetnik nam svetuje, naj bi se v duhu večkrat v pekel pe¬ dali, ondi gledali in premišljevali muke in kazni peklenske, da bi se s tem strahom navzeli in tem rajši Jezusa nasle- dovali, ki je svojim nasledovalcem veselje nebeško obljuba Od nebeškega veselja. -Nebeško kraljestvo je podobno kralju, kteri je napravil ženitnim) sTC ' jemu sinu.“ (Mat. 22, i.) Kaj so nebesa? Nebesa so srečni kraj, kjer izvoljeni Božji, prosti vseg® zla, neizrečeno veselje vso večnost vživajo, kjer se Bog 1 voljenim svojim zvestim služabnikom obiičje v obličje ra deva, in je On sam njih neizrečeno veliko plačilo. Ali se da popisati nebeško veselje? Od nebeškega veselja in sreče izvoljenih nam je le nekoliko razodel. Rekel je: „Pravični so bodo sv j ^ kakor solnce v kraljestvu mojega Očeta“ (Mat. 10, 43-b svojim učencem je povedal: »Veselite se in od vesel] 8 L skakujte, ker je vaše plačilo obilno v nebesih 1“ P'‘ a jJ 12.) Zato pa tudi sv. apostelj Pavelj, ki je bil p° P oS 613 guadi zamaknjen v tretje nebo, vendar o nebeškem veselju ne ve druzega povedati, kakor to: „Oko ni videlo, uho ni slišalo, in v serce človekovo ni prišlo, kar je Bog pripravil tem, kteri ga ljubijo. O veselju nebeškem Jezus najrajši v prilikah govori, pa iz prilik moremo soditi in spoznati, ko¬ liko srečo vživajo nebeščani. Zdaj primerja nebesa drago¬ cenemu biserju, drugokrat zakladu, kterega molje ne snedo, rija ne zgloda, tatje ne morejo izkopati in ukrasi; spet drugokrat pripodobuje nebeško kraljestvo in srečo kraljestvu, prestolu, kroni, mestu, ki je zidan iz zlata, drazih kamnov in biserov, razsvetljuje ga Božje veličastvo, okinčano je z vso krasoto, in v njem se vživa nepopisljivi mir in največa varnost. Se ve da, da so vse to le podobe, pa te podobe cam kažejo nebesa kauor najsrečnejši kraj, kjer se nam bodo izpolnile vse želje in bomo vživali vso prijetnost in večno veselje. Kaj vemo iz Jezusovega nauka od nebeškega veselja? Od nebeškega veselja vemo: 1. Izvoljeni bodo Božje lastnosti in Božjo voljo v ne¬ besih veliko bolj popolnoma spoznali, Boga obličje v obličje gledali, ljubili in vživali. — „Blagor njim, ki so čistega serca, ker oni bodo Boga gledali." (Mat. 5, 8.) 2. Oni ne bodo imeli v nebesih nobene tudi najmanjše težave ali zopernosti ne. — »Bog bo obrisal vse solze od “J* oči, in smerti ne bo več, ne žalovanja, ne vpitja, ne elečine, ker poprejšnje je minulo." (Skrivn. razod. 21, 4.) 3. Izvoljeni se bodo tudi zavoljo vsega, kar so. na zemlji e brega storili, neizrečeno veselili in bodo zmiraj dobi o in frnrno vest imeli. „Blagor mertvim, kteri v Gospodu umeijo; Za kaj njih dela za njimi gredo." (Skriv. razod. 14, 13.) 4. Oni bodo v neizrečeno veseli družbi pri Bogu, pri ® zu .sn, pri Materi Božji, pri angeljih in svetnikih. « n " to pili ste v mesto živega Boga, k nebeškemu Jeruzalemu , n k množiei veliko tavžent angeljev, k cerkvi peivencev, , 011 so zapisani v nebesih, in k Bogu sodniku, m v u “° VOm popolnoma pravičnih in k Jezusu, sredmku nove ^veze.« (Hebr. 12, 22-24.) , . , . Izvoljeni bodo neizrečeno zveličanje vekomaj vživali, v »i 1111 g a nihče ne bo mogel odvzeti. B Pravični poj ejo v ž ^ljenje.“ (Mat. 25, 46.) , ., . ,. Pa vendar ne bodo vsi izvoljeni v nebesih enako ve- Je imeli. ; ,81ehern bo lastno plačilo prejel po svojem delu. 614 (1. Kor. 3, 8.) „Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor seje v obilnosti, bo tudi žel v obilnosti. “ (2. Kor. 9, 6.) Kristjan! le premisli srečo nebeško in primeri jo vsej človeški sreči. Povej le, ali bi za to kratko, minljivo, go¬ ljufivo srečo, ki jo nam svet ponuja, odpovedali se pravi, neminljivi nebeški sreči ? Ali ta sreča ne zasluži, da za njo na tem svetu nekoliko terpimo, nekoliko se trudimo in voj¬ skujemo, ker nam potem nebeškega veselja nihče ne more odvzeti. Nebesa so največ vredna in kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa in nebesa zgubi. De- lajmo, trudimo se za Boga in sveta nebesa! Z cl i h 1 j e j. „Kako ljuba so mi tvoja prebi¬ vališča, Gospod vojskinih trum! Moja duša hre¬ peni in koperni po lopah Gospodovih. Moje serce in moje meso se veseli v živem Bogu. 11 (ps. 83, 2-3-) „Kako se mi studi do zemlje, kadar nebesa po¬ gledam." (Ignac. Lojol.) Dvajseta nedelja po binkoštili. V v o d sv. meše je ponižna molitev, s ktero spozna® 0 ! da nas Bog kaznuje zavoljo naše nepokorščine: „Prav)Ce si, o Gospod! v vsem, kar si nam storil in pravične sod si sklepal. Grešili smo namreč, ker smo od tebe odstop® Ali daj slavo svojemu imenu in ravnaj z nami po svoji ve 1 milosti/ 1 (Dan. 3.) , • „Blagor nedolžnim na potu, ki hodijo po Gospod 0 ' postavi. 11 (ps. 118, 1.) Cerkvena molitev. Prosimo, o Gosp 01 dodeli svojim vernim odpuščanje in mir, da b°J° vseh grehov očiščeni Tebi z zaupljivim duh 0111 služili; po Gospodu . . . Berilo iz lista sv. Pavla apost. do Efežanov o, 15 "^ Bratje! glejte, kako bi ravno hodili, ne kakor ^ spametni, ampak kakor pametni; odkupljajte čas, I er 615 dnevi hudi. Ne hodite torej neumni, ampak umejte, kaj je volja Božja. In nikar se ne upijanite z vinom, v kterem je nečistost, temuč hodite napolnjeni s sv. Duhom, in govorite med sehoj v psalmih, in hvalnih in duhovnih pesmih, in pojte in prepevajte Gospodu v svojih sercih, in dajajte vselej hvalo za vse Bogu in Očetu v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa. Bodite eden drugemu podverženi v strahu Kristusovem. Kako si odkupljamo čas? Najdrajše blago na svetu ]e čas, ž njim si kupimo več¬ nost. Zato pravimo čas je zlat, pa z zlatom se kupiti ne da. Mnogi ljudje pa čas gubijo in tratijo, ker za večnost in nebesa ne delajo; drugi za svoja dobra dela zasluženja nemajo, ker so opustili pri dobrih delih tudi dober namen obuditi. Čas si odkupljamo, ako po nauku sv. Avguština ves čas, kar ga nam Bog da, le v dobro obračamo, iz lju¬ bezni do Boga delamo , terpimo , molimo in v čednostih rastemo. Tudi zgubljenega časa se da še nekoliko nazaj kupiti, Mio se resnično kesamo, da smo toliko drugega časa zgu¬ bili, za vsa storjena dobra dela dober namen obudimo m jih Bogu darujemo. Pobožni Kornelij a Lapide pravi: „Če hočeš vedeti, kako ,8 je čas, vprašaj pogubljene, oni to vedo povedati iz la stne skušnje. Pridi ven, bogatin iz peklenskega brezna, P°vej nam, koliko bi dal za eno leto, za en dan, za eno 3amo uro tega časa? On nam odgovarja: Rad bi dal ves Svet » če bi bil moj, dal bi vse veselje, vse zaklade tega ^ fc ta, terpel bi rad vse muke, ako bi se mi le en sam renutek dovolil, da bi mogel svoje grehe obžalovati, odpu- in usmiljenje zadobiti; za ta trenutek bi betel /se : atl J? terpeti vse kazni, bolečine in muke, ki so jih ljudi !® r P ell > ali na tem svetu, ali v vicah, samo da bi upanje llc i mojega terpljenja bo enkrat konec. 11 . , , P re dragi trenutek, zlati čas, s kterim si kupimo ve n » • kw ° ™ st Jan! koliko, koliko dragega časa ti gubis, v 3* bi lahko kaj dobrega storil, Bogu služil. m večno učanje si zaslužil. Dobro si zapomnimo: Z enim trenu 616 kora si moremo ali nebesa kupiti ali pekel zaslužiti; zato odkupljajmo čas, ker dnevi so hudi. Zdihljej. O najdobrotljiviši Bog in Gospod! iz serca mi je žal, da sem čas, ki si mi ga dal. služiti si zveličanje, tako slabo porabil. Da svoje zamude vsaj nekoliko popravljam, darujem ti vse, kar sem od svojih pervih let dobrega delal ali hudega terpel, ravno tako, kakor da bi mi bilo vse to še storiti ali terpeti: to darovanje sklenem z vsem, kar si Ti, moj Zveličar delal in terpel, in te priserčno prosim, s svojim neskončnim zaslu- ženjem dopolnuj , kar je na meni nepopolnega, naj Ti bo prijetno moje djanje in terpljenje! Xikar se ne upijanite z vinom, v ktereni je nečistost! Opomba. O pijanosti glej nauk k tretji nedelji po b®' koštih. Tukaj le nekoliko besed za tiste, kteri z napivanje® ali prigovarjanjem druge v nezmernost zapeljujejo. Perzijanski kralj Asuer je napravil veliko gostovanje; svojim služabnikom pa je prepovedal, da ne smejo siliti p lU nje, ki niso hotli. (Ester 1 , 8.) Bil je Asuer ajd, pa p° Da ' torni luči svoje pameti je spoznal, da se ne spodobi drug e siliti k pijači. Na sodbi bo ta ajd tiste kristjane osramoti’ ki tega nemajo za greh, če druge k pijančevanju napeljujejo ali silijo. Prerok Izaija kliče: „Gorje vam, kteri ste jun« j pri pitji vina in serčni možje pri mešanji močnih pij a ”, (Izaija 5, 22.) Sv. Avguštin nas svari pred tacimi prijate J 1 ’ ki nas z napivanjem Bogu sovražnike delajo. Evangelje sv. Janeza 4, 46—53. Tisti Čas je bil neki kraljič, kterega sinje bob” ležal v Kafarnavmu. Ko je ta slišal, da je prišel iz Judeje v Galilejo, šel je k njemu, i n S je prosil, da naj pride doli, in ozdravi njeg 0 ^. sinu; začel je namreč umirati. Jezus mu je t 0 rekel: A_ko ne vidite znamenj in čudežev, n e ' 617 rujete. Kraljič reče: Gospod: pojdi doli, preden moj sin umerje. Jezus mu reče: Pojdi, tvoj sin živi! In človek je veroval besedi, ktero mu je Jezus rekel, in je šel. Ko je pa bil še na poti tje doli, prišli so mu hlapci na proti, in povedali, rekoč, da njegov sin živi. Tedaj jih je vprašal po uri, ob kteri mu je bilo bolje. In so mu rekli: Včeraj ob sedmi uri ga je pustila merzlica. Oče je tedaj spoznal, da je bilo tisto uro, ktero mu je Jezus rekel: Tvoj sin živi; in je veroval on in vsa njegova hiša. Nauki. Kraljič je bil gotovo žalosten, ko je videl, da mu sin umira. Pa nesreča se mu je v srečo spreme¬ nila, žalost pa v veselje, ker je Jezus bolnega sina ozdravil, njega in njegovo hišo k sv. veri poklical. Tako Bog mnogokrat grešnike išče in kliče po boleznih nad¬ logah, ki jih pošilja bodisi nad nje ali nad otroke, nad njihovo premoženje ali živino. Zato pravi David: „Dobro j®j ker si me ponižal, da se učim tvoje postave;* (ps. 118, 71) in Boga prosi: »Napolni grešnikom obraz s sramoto, da vprašajo po tvojem imenu.* (ps. 82, 17.) Dopolnilo se je to nad tistimi, od kterih spet David r - o, jo LU uau «»“““» iVl 0 “™tenTso hiteli pravi: »Namnožile so se • “pf i/tudlmi tako storili! k zveličanju." (ps. 15, 4.) Naj bi 1 da : e točo, Kadar nam Bog pošilja slabe letm , V ^ . q k se bi dragino, vojsko, nas hoče od grohov k Bogu '"•»Hi! 4 pa delamo mi? * rilh , ali obernili, iščemo pomoči v vražah P yj n j a mo; na nad Bogom goderujamo, in celo n J S . , fre pj žalimo, mest °, da bi se poboljšali, Boga z m ^ na t 0 lcevanjem, 2 nepoterpežljivostjo, s prederzno s * e ktera nas kakor da bi bili drugi ljudje krm ako naS niti Za dene. Kaj bo potem Bog z nami Jpolišati ? 2 dobrotami, niti z nadlogami ne m y ^ e znamenj . 2. Kristus je rekel Kraljiču; » 0 5ital njegovo 11 čudežev, ne verujete,* in mu 1 618 preslabo, nepopolno vero. Zakaj če bi bil kraljič terdno veroval, Jezusa ne bi bil v svojo hišo klical, temuč bi bil kakor stotnik veroval, (Mat. 8) da Jezus, čeravno ni nazoč, z eno besedo more bolnega sina ozdraviti. Še veliko več zasluži mnogo kristjanov to očitanje, ker precej vso vero in zaupanje popustijo, ako jih Bog ne usliši in jim v nadlegah ne pomaga. Takošna malc- vernost in nezaupnost je Bogu velika zamera; zato opo¬ minja modri Sirah (2, 4— 5). „Sin, vse, kar se ti prigodi, sprejmi (in prenašaj bolečine) in imej poterpljenje v svoji ponižnosti; zakaj v ognji se skuša zlato in srebro, ljubčiki Božji pa v peči poniževanja. “ 3. Veliko premore vera in dober izgled. Malo po- pred je bila v hiši žalost, — vera pa je prinesla v hišo srečo in veselje. Komaj je začel kraljič verovati, jM e tudi verovala vsa njegova hiša. Gospodarji, gospodinje! vidite v tem primerljeji, koliko premore vaš dober zgled. Ako bote vi pobožni, zvesti v molitvi in prejemi svetih zakramentov, trezni, pohlevni, sramežljivi, bote imeli tudi take otroke in posle. Tolažba v boleznih. „Sin nekega kraljiča je "bil bolan.“ (Jan. 4, 46.) Kadar ti Bog bolezen pošlje, tolaži se s tem premij vanjem: Morebiti sem jo zaslužil, tedaj mi je dobra, služi moji duši v zveličanje. Bog me hoče ž njo od g >e odverniti in k sebi spreoberniti. Če sem pa nedolžen ■ bolje za me; Bog mi ponuja lepo priložnost, pokazati s ^ vero svojo , zaupanje in poterpežljivost in si s temi čedn< ^ množiti moje zasluženje. Tako je podučeval in tolažil *> puščavnik svojega sobrata, ki se je pritožil zavoljo p°£ ^ bolezni: Moj sin! mu je djal, če si čisto zlato, bos s skušen, če si žlindrasto, boš očiščen. Sv. Avguštin PJ „Mnogoteri je v zdravji hudobnež, ki bi bil v bok*® 1 božen.“ Enako uči sv. Bernard: „Boljše je z boleznimi si ličanje zaslužiti, kakor po zdravji se pogubiti.“ V boleznih premišljuj terpečega Zveličarja, ki od 6 ^ do podplat ni imel nič zdravega na sebi; zato je sVfc 1 619 naventura izklical: „0 Gospod, nočem biti brez bolezni, ker vidim Tebe tako ranjenega. “ Kadar te nahaja bolezen, preišči najpred svojo vest, ali nemaš krivičnega blaga, ali drugih skrivnih grehov na sebi. Če kaj takega stakneš na sebi, le podvizaj se tuje blago poverniti, svojo dušo pa očistiti z zgrevano, odkrito- serčno spovedjo. Grehi so mnogokrat krivi naših bolezni in noben zdravnik nas ne more ozdraviti, dokler v grehih terdovratno ostajamo, ker Bog zdravnikovega truda ne po- žegna, dokler z resnično pokoro Njega ne potolažimo. Še manj smemo pomoči upati, temuč časne in večne nesreče se nam je bati, ako se zanašamo na vraže in prazne vere. Kralj Ohozija je moral umreti, ker je v svoji bolezni poslal v Okaron, vprašat Belzebuba, molika (4. Kralj 1.) Zdi bij e j. O Jezus, pravi zdravnik naših duš! ki raniš in celiš, in nam dostikrat bolezni na telesu pošiljaš, da nas na duši ozdravljaš; dodeli mi, da vsako telesno bolečino po Tvojih vedno milosercnih namenih v zveličanje moje duše obračam in po¬ trpežljivo prenašam. Kako za bolnike skerbeti? .Pojdi doli, preden moj sin nmerje,- (Jam h 4 Skerbljivi oče, ki je za svojega bolnega^^na pi ^ ZUSU pomoči iskal, nam daje lep nauk ’ J ^mejo sv. za¬ mike s tem skerbimo, da p pravem^ času prej .^^ ^ kramente, ali da se previdijo, kei hud v. 0 ]ezai prikriva; dela. Bolnika moti s tem, da mu neval odlaša, svojo dušo bolnik upa, da bo še ozdravel in po hudič želi, da bi pa v smertnem grehu pusti, in ravno st) . e gniki se ddšo pogubil. Redovniki in znanci, a ^ ne zamerili bojijo bolniku nevarnost odkriti, da duhovnika ak da bi ga ne prestrašili, in ne up J s0 (i u tja in skerbi Poslati, Vse to se godi pod šemo lju ez > e zen, ktera večno Za bolnikovo življenje. Pa to je napčna J otovo bodo zveličanje bolnikovo v nevarnost stav j > duš, ki so se 'meli težek odgovor pred Bogom za ^?^TT- er j, re za večnost, pogubile po tej neusmiljeni nemarnos i- J ge stori, a<) bena skerb ni prevelika in najmodreje.je, Jk tako kar je najvarnejše. Bolezen se zna shujšati 620 oslabeti, da mu ni več mogoče svetih zakramentov vredno prejeti. Če je tedaj bolnik v nevarnosti, mora se prijazno opomniti, naj se z Bogom spravi, dokler je še pri pameti in naj se popraša, kterega duhovna si želi, da pred njim svojo spoved opravi. Za tega delj, ker sv. zakramente pre- jame, gotovo ne bo umeri, temuč še ložej bo ozdravel, ker so bo očistil svojih grehov. Sv. poslednje olje bolniku to posebno gnado podeli, da bi mogel bolečine in težave svoje bolezni voljno preterpeti, in spet ozdraveti ali pa srečno umreti, kakor je volja Božja. Bližnji in strežniki bolniku dobro delo storijo, če ga tolažijo in opominjajo, naj se Bogu vda in voljno terpi, a j* pa mu narekajo pobožne molitve, da mu odganjajo skuš¬ njave hudega duha in hude misli. Vendar se morajo varo¬ vati, da bolniku ne bodo nadležni, ker je njemu več pokoja treba. Bolnik naj se tudi večkrat z žegnano vodo poškropi; ali pa naj se mu ponudi sv. bridka martra, da jo spoštljivo kušne; presveta imena Jezus, Marija Jožef naj se nrn P°' navijajo , da se mu v sercu obudi terdno zaupanje v « najmočnejše zagovornike in predprošnike umirajočih. Bko stoječi naj ne jokajo na glas, temuč tiho in pobožno na j umirajočemu prosijo srečne smertne ure. Posvetni g 0 ' 00 vpričo bolnika se ne spodobijo, in ti3te osebe, ktere so g“ popred v greh napeljevale, naj se odstranijo, ker bi o 1 resničnemu spokorjenju lahko na poti. Gotovo ni bolj usmiljenega dela, kakor svoje? bližnjega pripravljati za srečno smert. Eden in dvajseta nedelja po M 11 ' koštih, Za vvod sv. meša se moli molitev Mardoheja, kraljice Estere, ktera naj se moli tudi v bridkostih ip . je logah: „V tvoji oblasti je vse, in nikogar ni, ^Tisi mogel tvoji volji ustaviti, ako si sklenil Izrael rešiti- ^ vstvaril nebo in zemljo, in karkoli se okrog p ot * a znajde. Ti si vsega Gospod.“ (Ester. 13, 9—H-) fl( j 0 ri „Blagor nedolžnim na potu, ki hodijo po Gosp postavi.“ (ps. 118.) Čast bodi Bogu . . . y . )[0 Cerkvena molitev. Varuj svojo 621 prosimo, o Gospod! po svoji ueprenehljivi dobroti, da bo pod Tvojo hrambo prosta vseli zopernosti in z dobrimi deli Tvojemu imenu služila; po Gospodu . . . Berilo iz lista sv. Pavla apcsteljna do Efežanov 6, 10—17. Bratje 1 bodite močni v Gospodu, in v mogočnosti njegove moči. Oblecite Božje orožje, da zamorete obstati pred zalezovanjem hudičevim, ker se nam ni vojskovati zoper meso in kri, ampak zoper poglavarstva in oblasti, zoper gospodovalce tega temnega sveta, zoper hudobne duhove v podnebji. Zavoljo tega primite za Božje orožje, da se zamorete braniti ob hudem dnevu, in v vseh reče popolni obstati. Stojte tedaj opasani okoli svojih ledij z resnico, in oblečeni z oklepom pravice, in obuti na noga za oznanovanje evangelja mini; pred vsem pa vzemite v roko škit vere, s kterim zamorete vse ognjene pšme hu¬ dobnega ugasniti; in vzemite čelado zveličanja in me Puba, kar je beseda Božja. Razlaga. Že Job pravi: »Vojska je člove življenje na zemlji« (Job 7, 1); kar on pove, Kr 'stus poterdi: „Nikar ne mislite, da sem P rlšel “H. prinest na zemljo.« (Mat. 10, 34.) Gospodov apostelj nam to vojsko v danešnjem berilu popisuje, ker !n nam kaže sovražnike, zoper ktere se nam J e J . ’ orožje, s kterim bomo jih premagali. Sovra,mi iz mesa in kervi, t. j. niso slabotni lj u J ... ■u nam kaže sovražnike, zoper Sovražniki vati, in orožje, s kterim bomo Jih P ? n u dje iz tega niso iz mesa in kervi, t, j. niso slabotm veliko sveta, temuč nevidljivi duhovi, ki mogočni oh- moč in ohlast v nebesih, po S re goper te sovraž- lastniki in gospodovalci temote pos a • ; e ] e orožje nike nam je treha mogočnega orožja, Božje. 622 1. Kdor se na boj pripravlja, se opaše z opasnikom, v kterega dene svoja orožja, da jih ima vedno pri roči, Sv. apostelj svetuje: »Stojte opasani okoli svojih ledij z resnico." Zoper laž je najboljše orožje sveta resnica, ktera na zadnje vselej zmaga. Ta resnica je resnica Božjega nauka, naj se naše življenje po tem nauku ravna. 2. Vojšakom drugo orožje je bil svoje dni oklep, ki je varoval život proti sovražnikovim bodljajem in vdarcem. . Kristjanu naj bo oklep sveta pravica ali pravičnost, ktera nas najbolj varuje, da nam sovražnik na duši smertne rane ne vseka. 3. Kdor gre na pot ali na vojsko, se obuje; obuvalo je znamnje pripravljenosti. Sv. apostelj uči: »Bodite obuti na nogah za oznanovanje evangelja miru;" t-j* bodite vselej pripravljeni oznanovati sveto evangelje k razširjati sveti mir, ki nam prihaja iz svetega evangelja; nič naj vas ne oplaši. 4. Skit je pokrival in varoval celo truplo, in V0 J Š ' čaki so ga obračali na vse strani, koder jim je nevarnost pretila. Skit, kteri nam varuje celo dušno življenje, j e sveta vera, ker brez vere smo že mertvi na duši in 116 moremo Bogu dopasti. Vera in zaupanje v Boga prema¬ gata vse skušnjave; zato opominja sv. Pavl: 5. »vzemite čelado zveličanja," t. j. upanje večn e S* zveličanja in 6. „meč Duha, kar je beseda Božja/ ^ je kakor na dva kraja ostren nož. — S tem orožjem zmagali Jezus in njegovi svetniki, tudi mi bomo ž nj> zmagali, le zvesto ga rabimo! Evangelje sv. Matevža 18, 23—35. rilik° Tisti čas je Jezus svojim učencem to p povedal: Nebeško kraljestvo je podobno f ra jV 0 kteri je hotel obrajt delati s svojimi hlap 01, je začel rajtati, bil je pred nja postavljen kteri mu je bil dolžen deset tavžent talentov. , pa ni imel s čem plačati, je ukazal njegov g° " 623 prodati njega, in njegovo ženo in njegove otroke, in vse, kar je imel, in poplačati. Hlapec pa je padel na kolena, in ga je prosil, rekoč: Poterpi z menoj , in vse ti bom povernil. In gospod se je usmilil tistega hlapca, in ga je spustil, in mu dolg odpustil. Spred njega grede pa je tisti hlapec našel enega svojih sohlapcev, kteri mu je bil dolžen sto denarjev, in ga je zgrabil in davil, rekoč: Plačaj, kar si dolžen. Tedaj je njegov sohlapec pred njega padel, in ga je prosil, rekoč: Poterpi z menoj, in vse ti bom povernil. On pa ni hotel ; temuč je šel in ga je vergel v ječo, dokler ne bo splačal dolga. Ko so pa videli njegovi sohlapci, iar se je zgodilo, bili so silno žalostni, ter so sli in povedali svojemu gospodu vse, kar se je bilo zgodilo. Tedaj ga je poklical njegov gospod, in niu reče: Hudobni hlapec 1 ves dolg sem ti od¬ pustil, ker si me prosil; ali nisi bil torej tudi ti dolžen usmiliti se svojega solilapca, kakor sem se tudi jaz tebe usmilil? In njegov gospod se je razserdil, in ga je izdal trinogom, dokler ne bo poplačal vsega dolga. Tako bo tudi moj nebeški jdce vam storil, ako ne odpustite vsakteri svojemu oratu iz svojih sere. ' )( kidlg in ) tr ] 0 so hi a p C i evangeljske prilike? d° vseh ^°. s P°d a Boga , ki je usmiljen vselej in Vs elej i n "j 0 ^ n'apci pa pomenijo ljudi, ki niso usmiljeni Kaj pomenijo deset tavšent talentov? Deset tavžent talentov je veliko denarja, P° v na *j“™‘J nS- dva in dvajset milijonov goldinarjev. V danešnji E* 1 Pa pomeni ta veliki dolg vsak smerten greh s ter >m se proti Bogu tako zelo zadolžimo, da te g a j v moremo popkčati: zakaj s smertnim grehom se zam s' 1 neskončno svetemu in dobrotljivemu m razzahm J 624 boljšega Očeta in ta zamera je tako velika, da bi je ne mogel noben človek, tudi z vsemi dobrimi deli vseh ljudi ne, poravnati, kakor ne more ubog hlapec plačati deset tavžent talentov. Vendar je Bog milostljiv in usmiljen, in odpusti grešniku zavoljo Kristusovega zasluženja vse grehe, ako ga skesan prosi odpuščanja in resnično voljo ima po¬ boljšati se. Zakaj je gospod ukazal prodati dolžnika, in njegovo ženo in njegove otroke? Po judovski postavi je posojevalcu ali upniku zapadla vsa družina dolžnikova, to je dolžnik, z ženo in otroci, ako dolga ni mogel plačati. (IV. bukve kralj. 4, 1; III. Moj 2, 25, 30.) V tej priliki ima ta ukazana prodaja še ta pomen, da so zaslužili tudi žena in otroci kaznovanja, ker so bili z možem in očetom vred krivi, da je dolg tako strašno na¬ raste]. To naj bo v svarilo tistim, ki se vdeležujejo tujih grehov, zlasti starišem in gospodarjem, ki molčijo k grehom svojih podložnih, jih pregledajo, ne kaznujejo, ali jim c e '° še grešiti velevajo; naj svari tudi posle, brate in sestre, kteri si v grehe svetovajo, pomagajo, grehov vdeleževajo, v grehe napeljevajo, k njim molčijo, ali jih ne zabranujejo, celo grehe tudi zakrivajo; da kratko povem, ta ukaz J e svarilo za vse tiste, ki so, bodi si z besedami, z djanje® ali z zamudo svojih dolžnost krivi, da drugi grešijo. Kaj pomeni: sto denarjev? Sto denarjev je po našem blizo dvajset goldinarjev,^ pa je majhen znesek proti unim deset tavžent talentom- , krivice, ki so nam jih drugi storili, so majhne v prim eU našim pregrešenjem proti Bogu. Kaj nas Jezus s to priliko uči? S to priliko nas Jezus uči usmiljenje do bližnjega. . Ker _ -j--- - ‘ \J %) ~ • je Bog proti nam toliko usmiljen, da nam ves, _ lif tai pred Bogom ne bo usmiljenja našel; izpolnilo se bo. nad kar sv. apostelj Jakob uči: „Sodba brez usmiljenja tis kteri ne dela usmiljenja." (Jak. 2, 13.) dolg odpušča, hoče tudi od nas, naj bi bili usmilj enl ” svojim bližnjim in jim radi odpuščali male dolge a i ^ žalitve, s kterimi nas žalijo. Kdor pa noče odpustiti, 625 Kteri so tisti , hi davijo svoje dolžnike? Sploh vsi neusmiljeni; zlasti 1. tisti, ki zatirajo vdove in sirote, kar je v nebo vpijoči greh; 2. ki dolgove od dolžnikov neusmiljeno iztirjajo, ž njimi, kadar hitro pla¬ žah ne morejo, poterpljenja nemajo, in jih tako dolgo stiskajo, da jih ob hišo in vse premoženje ne pripravijo; 3. pa tudi gosposke, ktere podložnim prevelike davke in bremena nakladajo, da vse na beraško palico pripravijo. Kdo so ti , ki neusmiljene ali terdoserčne pri Bogu tožijo ? Angelji varhi, pravični in svetniki tožijo neusmiljene pred večnim Sodnikom, in neusmiljenost sama vpije k Bogu po maščevanji; Božja pravica jih sodi, kakor da so nevredni odrešenja in usmiljenja Božjega. Kdo je svojemu bratu is svojega serca odpustil ? Le-ta je iz serca odpustil, ki je iz svojega serca pregnal ves serd, vso maščevalnost in sovraštvo in svoje razžalivce in sovražnike ne le v sercu ljubi, temuč tudi to zunanje na z nanje daje in v djanji kaže. Kteri se pa svojih nasprotnikov ogibajo, jih ne po¬ zdravljajo , ali jim ne odzdravljajo, kteri s svojimi raz- zahvci ne govorijo, za nje ne molijo, jim v sili ne pomagajo, 11 n * so še iz serca odpustili, če ravno mislijo in terdijo, da nemajo nobene jeze, niti sovraštva do njih. Nauk o poterpežljivosti in prizanesljivosti. .Poterpi z menoj." (Mat. 18, 26.) _ vi** ——. L-pr TL9/S in n&s6 Bog je z nami neskončno poterpe J ; x a k a : Bog pa hudobije dolgo, dolgo prenaša, naše p nam priza- j. e do nas tudi neskončno prizanes jiv, šča a ko se naša, vse pregrehe in večne kazni nam . ; n tirja, naj »pokorimo. Zato pa Jezus tudi od nas ufi ;. ^Bodite Bm ° poterpežljivi in prizanesljivii, kel , .. Opustite in Usmiljeni, kakor je usmiljen vaš Oče ne ’ vam se bo odpustilo." • z0 pernosti tega Poterpežljivi smo, kadar nadlog , i: am0 zaradi zveta voljno prenašamo , se jim ne zoperstavi) ^ ^ “Jih nespametno ne tožimo. Prizanes J zža ij m0 , precej b °sti svojih bližnjih pretopimo m ako se raz ^ Slov. Goffme. 626 in iz serca odpustimo. Torej ste te dve čednosti dve sestrici, ki ste izrastle na tlčh keršanske ljubezni, in jih je ljubi Jezus posebno gojil. V obeh nam je poterpežljivi Job prav lep izgled. Živel je v deželi Hus in je bil silno bogat, častit in srečen, pa tudi pobožen; sedem sinov in sedem hčer mu je Bog dal. Bog ga hoče skušati in pripusti, da mu je satan mnogo hu¬ dega storil. — Zgubil je vse svoje premoženje, svoje otroke, zadnjič je še hudo zbolel in je bil gobov po vsem životu. V teh nesrečah in hudih bridkostih ostane Job ves miren; s cunjami odet sedi na gnojišči, ne toži, ne kolne, ne zmerja Boga, temuč ves vdan v voljo Božjo pravi: „ Gospo d je dal, Gospod je vzel. Kakor je Gospodu dopadlo, tako seje zgodilo. Ime Gospodovo bodi češčenoJ' Job je bil P 0 ' terpežljiv. V tej nesreči ga njegova lastna žena zaničuje in nje¬ govi prijatelji, ki so prišli ga tolažit, ga krivo sodijo in mu očitajo, da je morebiti svoje terpljenje s svoji® grehi zaslužil. Job pa ženi in prijateljem prizanaša in se te na Boga zanaša, rekoč: „V nebesih je moja priča.“ Bog, vekomaj pravični, je videl zvestobo svojega slu¬ žabnika in mu njegovo potei‘pežlj'ivost obilno p o verne m plača. Bog mu je odvzel bolezen, dal mu je vsega blaga po dvojno, kar ga je poprej imel. Tudi sedem sinov iu sedem hčer je zopet dobil. In živel je potem še 140 let v k- »J X Stl itTllflt sreči in veselji. Poglejmo, kako ljuba je Bogu poterpezrp" in njena sestrica prizanesljivost! Kristjani! mi smo učenci Jezusa, najbolj vega, ki je v svojem najgroznejem terpljenji bij . krotko jagnje, ker je mirno terpel in ni tožil, in , b j ^ Jezus toliko prizanesljiv do vseh ljudi, tudi do najve^ grešnikov; zakaj smo pa mi tako nepoterpežljivi, da 8 . precej nevoljni, če nas zadene le majhna nesreča. z • svojih bližnjih tako težko prenašamo? ker se od J ezU nočemo učiti; sram naj nas bodi naše slabosti! ^ Poterpežljivost V3e in vselej premaga, prizanesljiv pa ima obljubo Božjega usmiljenja, obe čaka g otov ° kj. čilo. Kristjan! ako zapaziš, da si nagnjen k nepoteip vosti, skleni vsak dan precej zjutraj, da hočeš to D premagovati tako dolgo, da je ne odpraviš. P r0S1 0 jjnO večkrat za pomoč njegove gnade, da boš nadloge prenašal, in moli: 627 Molitev. O Bog! ki si s poterpežljivostjo svojega edinorojenega Sina napuli starega sovražnika ponižal, dodeli milostljivo, da pobožno premišlju¬ jemo, kaj je za nas terpel, in tako vse, kar nam je zoperno, poterpežljivo terpimo po ravno tistem Jezusu Kristusu . . . Dva in dvajseta nedelja po bin- koštih. K začetku sv. meše prosi z svojik grebov, rekoč: „Ako boš na obstal, o Gospod! Toda pri tebi je ®P c ’ n. ogT)OC i usliši ,Jz globočine vpijem k tebi, o Gospod! Gospod, moj glas. u (ps. 129.) čast bodi Bogu ... Cer k v ena molitev. O Bog, nase pnbe žališče in moč, usliši pobožne prošnje svoje ker si edini začetnik pobožnosti, in c oc e , ^ gotovo dosežemo, kar zaupljivo prosim Gospodu . . . Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Filiplj an 1 , 6 - 11 . Bratje! zanesemo se na Gospoda Jezusa, da ^ je začel v vas dobro delo, ga bo tudi dokon a ^ Kristusa Jezusa; kakor se mi prav zdi o 0 ^ žg _ misliti, zato ker vas imam v sercu, tu i v sv lez ji 5 in v zagovarjanji in poterjenji evangeJ a > ’ S,J! deležni mojega veselja. Zakaj Bog du je ’ . po vas vseh v sercu Jezusa Kristusa. In to> , W vaša ljubezen bolj in bolj rastla v znanjim v umnosti, da prevdarite, kaj je bolje, da s e s ^ 628 spotikljeja v dan Kristusov, napolnjeni s sadom pravičnosti po Jezusu Kristusu v čast in hvalo Božjo. Razlaga. Filipe je bilo svoje dni lepo in bogato mesto v nekdanji Macedoniji, sedaj pod turškim cesarjem. Sv. Pavl je oh svojem drugem popotvanji tje prišel, in tudi ob svojem tretjem apostolskem popotvanji je to mesto zopet obiskal in več Judov in Ajdov Kristusovi veri pri¬ dobil. Kristjani fllipljanski so bili posebno goreči in st. aposteljnu vdani, zatorej njemu tudi ljubi in dragi. Po¬ slali so za njim darov in ko je bil sv. Pavl jetnik t R imu, pošljejo do njega Epafrodita in po njem nekoliko darov za njegovo postrežbo. Po Epafroditu je apostelj zvedel, da med nekterimi Filipljani ni edinosti v ljubezni in v veri. Iz ječe jim piše list, v kterem jib najprej hvali, da so nauk svetega evangelja tako radovoljn« sprejeli in se ga stanovitno deržč. To mu daje upanje, da bodo tudi za naprej in do konca zvesti ostali do dneva, kadar pride Kristus nas sodit. To ne le upa, temuč M 1 jim želi in prosi, ker jib ljubi v sercu Jezusa Kristusa- Največa sreča, ktero more dušni pastir svojim vernim želeti in prositi, je ta, da bi rastli v ljubezni, da j bolj in bolj spoznali in umeli, kaj je prav in po ™ Božji, in naj bi se ohranili čiste na duši in obogatel 1 dobrih delih keršanske pravice po Jezusu Kristusu, srečo tudi sv. Pavl svojim Filipljanom vošči in P r0SI ’ Evangelje sv. Matevža 22, 15—21- da bi Tisti čas so šli farizeji in se posvetovali, - ~ Jezusa vjeli v besedi. In pošljejo do njega sv J učencev s Herodijani vred, rekoč: Učenik] u ' ^ da si resničen, in pot Božjo po resnici učiš, & ti ni mar za nikogar, ker ne gledaš na vej a ljudi. Povej nam tedaj, kaj še ti zdi, ali se ^ nl } davek dajati cesarju, ali ne? Jezus pa j e P^ c j? njih hudobo, in je rekel: Kaj me skušate, hi» a 629 Pokažite mi davkni denar. In oni so mu podali denar. In Jezus jim reče: Čigava je ta podoba in napis? Reko mu: Cesarjeva. Tedaj jim reče: bajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega. Zakaj so hoteli farizeji Jezusa v besedi vjeti? Za čas evangeljskega dogodka so bili Judje že pod oblastjo rimskih cesarjev, Herod Antipa pa njih kralj, od rimskega cesarja postavljen. Judje so bili med seboj raz¬ deljeni v več strank. Farizeji so bili Rimljanom hudo na¬ sprotni in so želeli njih jarma se znebiti. Ti so menili, da so Judje kot Božje ljudstvo le samemu Bogu podložni, in nobenemu poglavarju kakega druzega naroda ne, najmanj pa kakemu nevernemu in malikovalskemu. Herodijani so bili priverženci kralja Heroda Antipa in Rimljanom manj sovražni. Učenci farizejski in Herodijani so bili tedaj na¬ sprotnih strank; obe stranki ste Jezusa sovražile in iskale prilike Jezusa pogubiti. Mislili so, kakorkoli bode Jezus odgovoril, eni stranki se bo gotovo zameril. Ce poreče, da se sme davek dajati cesarju, razžalil bo farizeje in zameril se bo Judom, ki so terdili, da Božje ljudstvo ne sme davkov plačevati nevernikom. Če pa poreče, da se davek ne sme Plačevati, bodo Herodijani priliko imeli, zatožiti ga cesar¬ jevemu namestniku kot puntarja. Tem farizejem so podobni vsi, ki prijaznost in pnja- teljstvo hlinijo, pa le da bi od človeka besedo vjeli, s ktero 1 ga mogli potem začerniti, in mu jezo ali soviastvo “apraviti. , „ n nrav hinavci? Kaj je hinavščina 1 in kteri so X ,ra _ 03 tudna, Hinavščina je bila Jezusu najbolj zop^ za yjj e toliko- her vekomaj resnični le resnico f) u _ 1 ' . f ar 'izejem, ki 30 krat gm-je hinavcem, gorje pi smarje ayci s0) ki se po hib hinavci skoz in skoz. (Mat. 2o.) kažejo, kakor zunanjem vedenji ali obnašanji drug. ^ delali fari; svojem serci mislijo in čutijo, kakor se postili, * e JČ ki so na videz bili pobožni, očitno ^ bila polna desetino dajali od vsega, njihova serca p m 80 se ‘udobe in pregrešnosti; tudi p r ° 1 ... _ p a prave lj u ' Hlinili usmiljene, dobrotljive in postrezljive, p 630 bežni do bližnjega vendar niso imeli. Storili so vse to le zavoljo tega, da bi čast in bvalo prejeli od ljudi. Hinavščina ima torej dve strani; pervič hinavščina proti Bogu, s ktero se kdo pobožnega ali svetega dela, pa ni; drugič hinavščina proti ljudem, če ima kdo sterd na jezika, v serci pa želo, s kterim bližnjega, kadar more, zbada in pika. Hinavščina je vsakemu človeku velika sramota, še ve¬ liko več pa kristjanu, ki ima nad Jezusom najlepši izgled odkritoserčnosti in resničnosti. Hinavci so v braterm I Kainom, Joabom in Judežem; pervi je svojega brata usmertil, drugi svojega stričnika ogoljfal in umoril, tretji pa svojega Gospoda s kušljejem izdal. Menj se je bati odkritega sov¬ ražnika, pred kterim se lehko varujemo, kakor hinavskega prijatelja, kterega se ne vemo in ne moremo varovati, ke f mu zaupamo. Zato je hinavca kakor goljufa Bog prekie. (Malah. 1, 14.) V bukvah pregovorov beremo: „B v0 J e ' žična usta so Bogu gnjusoba.“ (8, 13.) „V sercih hinav¬ cev sedi molče hudič, ter mirno v njih spi/ pravi »v Gregor in sv. Hieronim piše: „ Hinavska svetost je p otlT jena hudobija. u ^ ^ Kristjani ! varujmo se vsikdar hinavščine in bodmio kritoserčni proti Begu, sami seboj in do bližnjega; J P 1 /, ponižnosti hodimo pred Bogom, da bomo po podobi d °J’ ki je večna resnica! Z d i h 1 j e j. „Pomagaj mi, Gospod! ker kuje svetili in resnica se zmanjšuje med človešk® 1 otroci. Nečimerno govore, vsakteri svojemu 131 njemu; njih ustnice so goljufne, z dvojim sem eC1 govorč. Gospod naj konča vse goljufne ustJiu e ' in bahaške jezike, ki pravijo: Svoje jezike h°® v poveličali; naše ustnice so z nami; kdo J e ' Gospod? O Gospod! reši mojo dušo krivk^ ustnic in goljufnega jezika(ps. 11, in G 9<) deli mi gnado, da s pobožnostjo in čednostjo ^ podobo v sebi ohranim. Nakloni moje ser °! pravici, in odverni ga od lakomnosti, da vs remu dam in pustim, kar mu gre! Ni prav ljudi se bati, Boga pa žaliti. „Ti si resničen, in tebi ni mar za nikogar, zabaj ti ne gledaš na veljavo " ljudi. (Mat. 22, 16.) Kamen spotike za njih veliko je neka plašnost boječnostpred ljudmi, ktera jih mnogokrat od . s P re0 ^T m pobožnosti odvrača. Kaj bodo le ljudje mislih, kaj bodo govorili o meni, če se bom predrugačil, s ar ‘. . tovaršije popustil? Narobe svet. Ljudem se v, ese de je strah, Boga žaliti pa se ne boj d. Njim v J J našega Zveličarja: „Ne bojte se jih, kteri ei° u ! pa ne morejo umoriti; temuč bojte se ve 1 o J " > kteri morijo dušo in telo pogubijo v pekel. ( a • > Ta plašnost in boječnost, prazni strah P red kriv, da se mnogo grehov po svetu godi, mn g ne odpravi. Celo Peter se je neke dekle zbal, J , jega Gospoda zatajil. Marsikteri v greh pnvohi g ,. ; molči, greh zagovarja in se greha vdelezuje,. .■ j zameriti se prijatelju ali mogočnemu. Plašni e J zapovedanih postnih dnevih kuhajo in dajaj o me , čijo, kadar se v njih hišah gerdo govori ali ce S , klinja, sveta vera zaničuje. Boječi kristjani se p . skrivajo ali za nasprotnike svete vere glasujejo. J,., ali zgube bojijo. Spet drugi vidijo krivice, j S sosedom, ubogim, pa nemajo serca, jih odkriti a 1 > da bi se mogočnim ne zamerili. • Taka plašnost je kristjana in moža nevre na, , bojmo se ljudi iz praznega strahu, da ne bomo z stra h Modri Sirah uči: „Začetek in venec vse modrosti j S 0 žji, u ne pa strah pred ljudmi. Vrednost in imenitnost človekove duše. ,, Čigava je ta podoba ?“ (Mat. 22, 20) ^ Človek je najimenitnejša stvar Božja na ? e Pričuje sv. pismo: „Kaj je človek, da se nanj ■° ®°6) jn Sin človekov, da ga obiščeš. oven čal in si ga ponižal, s slavo in ča8t J°„ 81 k poglej l ! T 1 } ^ rez de ^ a svo j'b rok.“ (ps. 8, o ■) . to jj]jo eh besedah svojo imenitnost in visokos • J .. dn e b-T ? duša, ktero je Bog vstvanl po svoji p 0 h ktera je torej podoba Božja. .. ni po doba 'gava podoba je človekova duša. 632 Božja, podoba, ozaljšana z Jezusovo predrago kervjo, n ktero je Zveličar dal svoje življenje. In to podobo človek gerdi in oskrunja, kadarkoli smertno greši! O naj bi človek to resnico dobro premislil, gotovo bi se greha skerbneje ogibal. Izmed vseh stvari Božjih je razun angeljev človekova duša, ktera je v gnadi Božji, najlepša in najčastnejša. Sveta Katarina Sienska pravi: „Ako bi mogli s telesnimi očmi gledati dušo v gnadi Božji, čudoma bi se zavzeli, da s svojo lepoto presega vse cvetice, vse zvezde, vse na svetu; za toliko lepoto bi vsakdo rad umeri/' Zato je Kristus svoje življenje dal le za dušo, ne pa za vse bogatije m zaklade sveta. Duša v gnadi Božji je prebivališče presvete Trojice. — Kristjan! ali te ni sram, da svojo dušo tako malo ceniš? Prodajaš jo za minljivo, ostudno veselje, za sladnost nekoliko trenutkov. Svojemu truplu ustregati, ga lepšati in krepčati, imaš toliko skerb; za svojo dušo pa, ki J e podoba Božja, ti je malo ali celo nič mar, da bi jo ohra¬ nil v gnadi Božji ali ozaljšal s čednosti! Ali to ni velika slepota ? Dolžni smo gosposkam davke odrajtovati. „Dajte cesarju, kar je cesarjevega. 11 (Mat. 22, 21.) Keršanska pravica tirja, naj se postavni gosposki od rajtujejo davki. Tako je Kristus učil: „Dajte cesarju, k« 1 je cesarjevega," in njegovi apostelj pravi: „Dajte vsakem^ kar ste dolžni; davek, komur (gre) davek ; dac, komur dac. (Rimlj. 13, 7.) Kakor je Jezus učil, je tudi ravnal. Ko bil s svojimi učenci v Kafarnaumu, so davkarji pristop 1 Petru in so mu rekli: „Ali vaš učenik ne plačuje oar dveh drahem?" Peter reče: Kaj pa da. In ko je bil v . prišel, gaje Jezus prehitel in mu ukaže: pojdi k 111 J • verzi ternek, in pervo ribo, ki se vjame, vzemi in V usta, in boš našel stater; (1 gold. 50 kr.) tega vzemi m jim daj za me in za se." (Mat. 17, 23—26.) .. Zato uči sv. Ambrož: „Ako sam Božji Sin . 01 J. davek plačuje, kdo si ti, o človek! da bi jih odrajtova- ^ hotel?" Pervi kristjani so zvesto odrajtovali dacijo m ^ za celo neverskim kraljem in cesarjem. Davki se P 1 ®^ j;p prav ne plačujejo kraljem, temuč le deržavi in derza^ potrebuje, da more gosposke poskerbeti, kar je za obs 633 mir in razvitek deržave m podložnih potrebno. Gosposke imajo dolžnost braniti deržavo m podložne zunm) razmikov; jim gre skerb, da se obrani mir m va nost po deželah, da žaljeni dobivajo pravico, m da se hudodeln kaznujejo, da se mladina podučuje, ^ starebolehne ^ uboge skerbi, da se kupčija razcveta, ve nos i sr >dniki podperajo. Iz davkovsldh denarjev plačujejo se sodnik, gosposke, vojščaki, učitelji in mnogo, mnogo r £, labnikov, ki te imenujejo cesarske ah kraljevske služabnike, ker jim je cesar ali kralj najviši načelnik ali gosp , J pa le služijo deržavi. Nekterim ljudem pač ne gre g > čemu so davki potrebni; kadar pa sami kaj s 01 ^ . žavo, dobro vedo, kje imajo denar iskati m se J plačevati. Vsak, ki uživa dobrote derzavmb ?aprav, dolžen pripomagati k stroškom, ki jih deržava , se zoperstavlja tej zapovedi, se zoperstavlja Bogu, ». dobivajo kralji in cesarji svojo oblast. V imenu Božjem n kralji kraljujejo in zapovedniki določujejo, kar J P vično. Po Njem (Bogu) gospodujejo, m mogo-ni p določujejo. 41 (Preg. 8 , 15 — 16 .) t , Zelo se pregrešijo proti Bogu in na lju s v , težko plačanimi davki zapravljivo ravnaj o , a i plače slabo svoje službe opravljajo.. Proti Bogu P grešijo, ker so mu nezvesti služabniki m names > , ljudstvu se pregrešijo, ker mu davke kradejo. _ pervih kristjanov svoje davke radi odrajtnjmo, ^ ei keršanska pravica; ako imamo pa službo v deizavi, jo opravljajmo! Tri in dvajseta nedelja po bin- koštih, . Opazka. Ce je od binkošt do adventa 1® 23 postane nedelja, in rabi se le berilo, nauk m sv. meša ali zadnjo nedeljo po binkoštih. . . . aut . am0 V v o d svete meše nas tolaži in opominja, J na dloffi n JOga > ker je proti nam vselej milostljiv m 11 zavoljo Va pušča . kjez pomoči: ,,Gospod pravi: Jaz j. v.. V jo^bb sklepe za mir in ne za nadlog . . vaše b0te ’ ^ j az vasb^islišal in nazaj bom pripeljal vase 634 vjete iz vseh krajev.“ (Jerem. 29, 11.) „BIagoslovil si, o Gospod! deželo svojo; odvernil si Jakobovo sužnost. 1 ' (ps. 84.) Čast bodi Bogu itd. Cerkvena molitev. Odpusti, prosimo Gospod! svojim ljudstvom, kar so si zadolžila, da bomo po Tvoji dobroti rešeni grešnik zvez, v ktere smo se po svoji slabosti zapletli; po Gospodu . . . Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Filipljanov 3, 17—21; 4, 1—3. Bratje! posnemajte mene, in glejte na tiste, Ben tako živč, kakor imate zgled nad nami. Zakaj ve® 0 jik živi, od kterik sem vam že večkrat rekel, zdaj p a tudi jokaje rečem, da so sovražniki križa Kristusovega, kterih konec je poguba, kterih Bog je trebuh, in ^ a 'j v njih sramoti, kteri pozemeljsko ljubijo. Naše p re ' )I ’ vanje pa je v nebesih, od koder tudi Zveličarja čakamo, Gospoda našega Jezusa Kristusa, kteri bo premenil Ba ' e revno telo, ker ga bo upodobil svojemu častitljivi telesu po moči, s ktero si tudi zamore podvreči vse i Za tega voljo, bratje moji predragi in pris 6 ^ 11 ’ moje veselje in moja krona! tako stojte v Gospodu, F ljubi! Prosim Evodijo, in prosim Siutiko, da naj ^ ene misli v Gospodu. Prosim tudi tebe, zvesti pomagaj jima, ki ste z menoj trudile v evangelji s ^ menom in drugimi mojimi pomagalci, kterih im ena v bukvah življenja. ^ Razlaga. Yeliko moč ima lep izgled; je keršanskemu življenju. Zato sv. apostelj IJ T J p 0 opominja, naj si v zgled jemljejo one, kteri živ).)^ jt j njegovem zgledu, Toda po svetu je malo lepm? 635 pa gerdih pohujšljivih zgledov. Dosti jih je , zalihog, tadimed MstjJi/ H Biso prijatelji kr*, M ražniki in nasprotniki. Od križanega Jezusa, od spravne smerti Jezusa Kristusa in njegovih zveličavnih naukov nič nočejo slišati; edino le na to mislijo, a o svojemu poželjivemu mesu. Kjih Bog je^ re u , se v tem, česar hi jih imelo sram hiti; nje pa ca poguba. Popolni kristjan ima le telo na zemji, nj o seice pa je v nebesih, to je, misli, kakor Jezus v n • Kdor mertvenja Jezusovega na svojem telesu n > temu se tudi življenje Jezusovo ne ho pokaza o n j govem telesu. (IL Kor. 4, 10.) Kdor v svojem življenji na nehesa ne misli, ta tudi po smerti v nebesa n p ‘ Z dihi j e j. Bog daj, naj bi s sv. Pavlom mogel reči: „ Varuj me Bog, da bi se z rugim hvalil, kakor s križem Gospoda našega ezusa Kristusa, po kterem je meni svet križan in jaz svetu. (Gal. 6, 14.) Evangelje sv. Matevža 9, 18 26. Tisti čas, ko je Jezus množicam govoril, glej J je eden vikših prišel in ga molil, rekoč. ? T . ’ moja hči je zdaj umerla; ali pridi, m po ozi r oko na njo, in bo oživela. In Jezus je vs a , ujim šel in njegovi učenci. In glejl z f 0( j na kervotoku terpela dvanajst let, je P ris °P„g:j a- zadej , i n se j e dotaknila roba njegovega fkaj rekla je sama pri sebi: Ako se e njS ^ oblačila dotaknem, bom ozdravljena. 6 . , je obernil, in ko jo je videl, je rekel.. uup b j- °ja vera te je ozdravila. In žena je 1 ^ C . ,{ 1 tiste ure. In ko je Jezus v vikšega P ke p’. JJ, Je vide l piskače in šumečo množico, je 636 izgnana, šel je noter, in jo je prijel za roko, in deklica je vstala. In ta slo vez je šel po vsi tisti deželi. Nauki. 1. Občudujmo živo vero, terduo zaupanje in globoko ponižnost Jaira, ki je prišel Jezusa prosit za svojo hčer, ki je bila umerla, pa tudi žene, ki je na kervotoku terpela in se je dotaknila roba Jezusovega oblačila. Obema je Jezus pomagal, vikšemu je mertvo hčerico obudil, ženo je kervotoka ozdravil. Spoznajmo iz tega, kaj je tudi nam treba, da Jezus usliši naše prošnje: žive vere, terdnega zaupanja in prave poniž¬ nosti. Kdor tako prosi, zastonj ne bo prosil. »Vedite, da še nobeden ni bil osramoten, kteri je v Gospoda upal/ (Sirah. 2, 11.) 2. Pobožni Ludovik de Ponte nam to ženo v iz?| e “ postavlja, naj bi tudi mi k svetemu obhajilu tako spoštljivo in zaupljivo pristopali, kakor žena k Jezusu. Žena / misli, ako se le Jezusovega oblačila dotakne, bo . ozdrav¬ ljena, in je pristopila od zadej in se je dotaknila roba njegovega oblačila. — V zakramentu presv. Rešnjef telesa je podoba kruha le obleka, ktera krije pravo živo telo in kri Jezusa Kristusa. Kdor hoče na d«- ozdraveti, kakor je žena na telesu ozdravela, posnemaj jo. Če bo Jezusovo presveto Rešnje telo in kri p re J eI . toliko ponižnostjo, s tolikim zaupanjem v Njegovo m in dobrotljivost, posušil se bo tudi v njem vir vseh P greh, hudo poželenje. _ . s 3. Evangelisti omenjajo tri merliče, ktere je ^ k življenju obudil: dvanajstletno Jairovo hčer, 0 . govori danešnje evangelje, mladenča v Naimu in ^ aza J Bi Razlagalci primerjajo te trije merliče trojim ver ^ grešnikov; v mertvi deklici vidijo podobo onih, m - mladih letih grešili iz slabosti, pa ko jih gnala • razsvetli, spoznajo svoje grehe in se vernejo na j^ u3 pot, kakor se je tudi deklica vzdignila, ko jo J e ^ za roko prijel. Mertvemu mladenču v Naimu so P 0 ' 637 tisti, ki so greh že tolikokrat ponavljali, da je jim že navada. Ti že potrebujejo obilnejše in zdatneje gnade, kakor se je tudi Jezus z obudenjem mladenča dalej mudil. Lazar, ki je že tri dni bil v grobu in je že smerdel, je po tem znamenji prilika zastarelih in terdovratnih grešnikov. Lazarja je Jezus le z molitvijo in glasnim klicom spet iz groba priklical; tako je terdovratnim grešnikom treba priprošenj in posebnih klicov gnade Božje, da se k pokori in dušnemu življenju prebude. 4. Piskačem in šumeči množici ukaže Jezus odstopiti; še le potem gre noter, stopi k mertvi deklici, jo prime za roko in deklica vstane. Lep in pomenljiv nauk tudi za nas! Med posvetnim hrupom in šumom, v sredi veselja in sladnosti se človek ne prebudi iz grešnega spanja, iz dušne smerti. V tiho samoto, preč od hrupa se mora podati, da se Jezus duši s svojo gnado zopet bliža in jo obudi. 5. Jezus je rekel: „Deklica ni mertva, ampak spi ;* v dokaz, da mu je bilo ravno tako lehko mertvega oživiti, kakor spijočega prebuditi. Boga in svetih reči ne zaničuj, zasme * „In so se mu posmehovali/ (Mat. 9/ • ^ Ko je Jezus piskačem m šumeči "Ker klica ni mertva, ampak spi, so se mu P ker g a niso v Jezusa niso verovali, niso ga razum j Jezusa veruje, razumeli, so se mu posmehovali, m j n ponižno T Njega tudi terdno zaupa, Njega as i u gj; kdor veruje vse, kar nas Kristus in Njegov u6 za ničuje, fa v Njega ne veruje, Ga tud L, n ® . aS ’ : e tako oh času m Njegove nauke zasmehuje. Godil J .. ge ta ko godi. Jezusovem in aposteljnov , in še dan . , „ Njegovo vero 'posteljni in verni kristjani so za K ns Kristusa in svoje življenje dali, neverni Judje m J ^ - e j e mogoče sveti Križ zaničevali in zasmehovali. 'Niega zaničevati * v Kristusa verovati in Ga moliti, ali pa S 1D za ® me hovati. ki zasmehujejo sveto ^ato jih je danešnje dni toliko, 638 cerkev in njene služabnike, vse resnice in nauke katoliške cerkve in njene svete obrede. Nespameten se jim zdeva nauk o ponižnosti, o radovoljnem uboštvu in mertvenji, kterega cerkev svoje verne uči; posmehujejo se resnicam o sodbi, vstajenji in večnosti, ki jih Kristusova cerkev oznanuje. Ne razumejo jih, ker ne verujejo v Kristusa; z zasmehovanjem mislijo te nauke in resnice podreti in odpraviti. Žalibog, da jih posluša toliko kristjanov in se jim da zapeljati; po zasmehovanji in zaničevanji keršanskih resnic se je veliko več ljudi od Kristusa dalo odverniti, in se jih še dandanes odvrača, kakor svoje dni po najgroznejših mukah. Mehkužni, bojazljivi človek zasmehovanja najteže) prenaša; zato jih je toliko, ki se boje svojo vero očitno spoznati, očitno moliti in sv. zakramente prejemati; mislijo, da morejo z volki tuliti, na tihem pa kristjani biti. ker se ne spominjajo Kristusovih besed: „Kdor mene zataji pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki J e v nebesih. “ (Mat. 10, 33.) Gorje zasmehovalcem, „k er gnjusoba pred Bogom je vsak zasmehovaleč!“ (Pragov. 3, 32.) Od njih bo enkrat terjal duše, ktere so s po®®; hovanjem in zaničevanjem Božjih resnic in reči zapeljal' in pogubili. Zdihljej. Vem, o moj ljubi Jezus! hlapec ni veči od gospoda. Ker si bil Ti tolik 0 ' krat zasmehovan, zaničevan in zasramovan, z a k a J bi se jaz čudil, in ne prenašal, kadar tudi w ene zasmehujejo in zaničujejo zavoljo vere v l e k 0 in Tvojo sveto cerkev in zavoljo keršanskeg a življenja ? Opazka. Ako je po binkoštih več nedelj, kak® 24, se po 23. nedelji jemljejo nedelje, ktere so tisto k 0 r razglašenji Gospodovem ostale. Štiri in dvajseta nedelja po bin- ko.štih. V v o d sv. meše je, kakor Da tri in dvajseto nedeljo. Cerkvena molitev. Zbudi, prosimo, o Gospod! voljo svojih vernih, da hojo skerbneji iskali sad Tvojega Božjega odrešenja dosegi, m od Tvoje dobrote Čemdalje veSo pomoč zadobijo; po Gospodu . . . Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Kološanov 1 , 9 - 14 . Bratje! ne jenjajmo za vas moliti in prositi, da bi bili vi napolnjeni s spoznanjem njegove volje, v vsi modrosti in dohovni razumnosti; da bi spodobno žive 1 Boga v vsem prijetni, rodovitni v vsakem dobrem e u, in rastejoči v spoznanji Božjem, v vsej moči uterjem. po mogočnosti njegove častitljivosti, v vsem poterpljenji prizanašanji z veseljem, hvalujoči Boga Očeta,. kteri nas je vredne storil vdeležiti se dedščine (erbščine) sve 1 v razsvetljenji, kteri nas je otel oblasti teme, in preš avi v kraljestvo svojega preljubega Sina, v kterem imamo odrešenje po njegovi kervi, odpuščanje grehov. Razlaga. Dve reči želi in prosi sv. aposteh ^ ® v °jim ljubljenim Kološanom: 1 . naj bi ras ^ volje; 2. naj bi bili rodovitni v ;em dobrem delu ; zakaj, ni še zadosti, da kristjan J ^ spozna , on jo mora tudi izpolnovati m v dotah delin °bogateti. Ravno to mora vsak dušni P ^ . fl Podložnim, vsak kristjan svojemu bližaj d Prositi ; v tem se kaže iu razodeva prava ljubezen bližnjega. 640 Nihče ne doseže na enkrat in hipoma najviše stopinje čednosti ali popolnosti, temuč le korak za korakom do nje dospeva. Zato prosi sv. apostelj svojim Kološanom, naj bi bili napolnjeni s spoznanjem Božje volje, da bi spodobno živeli, rodovitni v vsakem dobrem delu; naj bi jih Božja vsegamogočnost v vsej moči uterdila, za vsako poterpljenje; naj bi v spoznanji Božjih dobrot hvalo dajali Bogu Očetu, ki jih je iz zgolj milosti h ker- šanstvu poklical, v cerkev preljubega Sina, in jih otel od oblasti satana. Posnemajmo tudi mi sv. aposteljna v gorečnosti za zveličanje svojega bližnjega; molimo za vse kristjane, naj bi rastli v pravi keršanski razumnosti, in obogateli v vseh dobrih delih! Evangelje sv. Matevža 24, 15—35. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Kadar hote videli gnjusobo razdjanja, prerokovano od Daniela preroka, stati na svetem mestu: (kdor bere, naj ume) tedaj naj, kteri so v Judeji, bežč na gore; in kdor je na strehi, ne hodi z nje, j eI1 ^ kaj iz svoje hiše; in kdor je na polji, se ne vračaj jemat svoje suknje. Gorje pa nosečim in doječim tiste dni! Molite pa, da se vaš beg ne zgodi p° zimi ali v saboto. Zakaj takrat bo velika stiska, kakoršne ni bilo od začetka sveth do zdaj in . ^ ne bo. In ko bi ne bili prikrajšani ti dnevi, b lJ j e bil otet noben človek; toda zavoljo izvoljenih bo prikrajšani tisti dnevi. Takrat, ako vam kdo p® reče: Glejte! tukaj je Kristus, ali tam, ne mite. Zakaj vstali bodo krivi Kristusi, in jv preroki, in bodo delali velika znamnja in cu e_o tako da bi bili zapeljani tudi izvoljeni, (k° k 1 ^ mogoče). Glejte 1 pred sem vam povedal. Ako i tedaj poreko: Glejte! v puščavi je, ne ^ venkaj; glejte! v hramu je, ne verjemite. 641 kakor blisk pride od sc lužnega izhoda, in se posveti do zahoda; tako bo tudi prihod Sinu človekovega. Kjer koli je namreč mertvo truplo, ondi se bodo zbirali tudi orli (postojne). Kmalo po stiski tistih dnev bo pa solnce otemnelo, in mesec ne bo dal svoje svetlobe, in zvezde bodo padale z neba in nebeške moči se bodo gibale. In takrat se bo pri¬ kazalo znamenje Sind človekovega na nebu; in tedaj se bodo jokali vsi rodovi na zemlji, in bodo videli Sinil človekovega priti v oblakih neba z veliko močjo in veličastvom. In bo poslal svoje angelje s trobento in z velikim glasom, in bodo zbrali njegove izvoljene od čveterih vetrov, od konca do konca neba. Od figovega drevesa pa učite se pri¬ like: Kadar je njegova veja že muževna, in berst požene, veste, da je blizo poletje. Tako tudi vi, kadar bote videli vse to, vedite, da je blizo pred durmi. Kesnično, vam povem, da ta rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Razlaga in nauki. »Kadar bote videli g n j u b ob o r a*dU nja •- dnjusoba razdjanja, ktero je prerok b)anie p Kristusu. ln o kteri Kristus govori, se je dopolnil • P y n j em Puntarski Judje so tempelj oskruni 1 , . ' na i 0 studniše utaborili, kri prelivali, morili med se J gk - jy m ljanje re £i in pregrehe v njem dopnnasali. J njegovo >» g« potem zažgali, kmd.rli 1» . .v. me8t o postavili. O tem razdjanji Jezu P P prerokuje ^angelista Lukeža (21, 20) govori; °b ene predp0 . ° koncu ' »molite, da se v a š b e g_ n ® z &g er bi bilo po a .li.v s a b o t o.“ Zakaj ne „po zimi težavniši bežati v Zllni , v mrazu in slabem vremeni ne n v saboto PnSžavo ali na gore, uči sv. Hieronim. tL; smeli le tavžen so ta dan Judje po Mojzesovi po 0 0 d bega od- vdikih stopinj daleč iti, in bi se j Ve rnilo, da bi postave ne prelomim Slov. Goffine. 41 „ V stali bodo krivi Kristusi in k r i v i p r e- r o k i.“ Judovski zgodovinar Jožef, kije bil priča strašnemu koncu mesta in tempelj na Jeruzalemskega, pravi, da so tisti čas, ko je bil Eleazar poglavar Jeruzalemskega tempeljna, ! bili krivi preroki Janez Simon in drugi. Obetali so Judom pomoč, da so se tem terdovratneji Rimljanom zoperstavljali, j s tem pa so jib v še veliko večo nesrečo pripravili. Pred j koncem sveta pa bo antikrist s svojo derhaljo vstal in ljudi zapeljeval; njega imenuje sv. Pavl zavoljo njegove hudobije in okrutnosti (II. Tessal. 2, 3—4.) ,,človeka greha, sina pogubljenja" in pravi: (4) „da se bo ustavljal, in se vzdi¬ goval čez vse, kar se Bog imenuje, ali kar se po Božje časti, tako, da bo v tempeljnu Božjem sedel in se skazoval, kakor da bi bil Bog." Tudi pravični bodo v nevarnosti, da bi bili zapeljani, ker bodo krivi preroki delali velika znainnja in čudeže s satanovo pomočjo, kajti od nekdaj so satan in njegovi priverženci ljudi motili in slepili s takimi znamnji. „K j e r koli je m e r t v o truplo, ondi se bodo zbirali tudi orli"; t. j. kakor se orli, jastrebi zbirajo okrog mertvega trupla, tako bo potem, ko bo antikrist svoje gnjusobe dokončal, Sin človekov prišel v sodbo nad popačenj j človeški rod, kakor so rimski orli (rimski vojščaki so ime 1 orle na svojih banderih) prišli s strahovalno sodbo nad ne¬ srečno mesto Jeruzalemsko. )>T a rod ne bo prešel, dokler se vse tone zgodi." Te besede imajo dvojni pomen. Tedanji rod m bo prešel, in zares je mnogo poslušalcev Jezusovih dožive 0 razdjanje mesta in tempeljna. Izraelov rod pa tudi ne 0 prešel takrat, kadar pride Sin človekov k sodbi. „ Tega dneva pa ne ve nihče, tudi ne angelji nebeški." (Mat. 24, 36.) ^ Pripravljamo se s pobožnim življenjem za ta strasni dan Zdihljej. O preljubi Jezus 1 prav po očetoms si učil Jude in svoje učence, kaj naj storijo, se bliža gnjusoba razdjanja; dodeli tudi nam bežati pred grehom, ki je največa gnjusoba, svete gore keršanskih čednosti! — Gorje si ' ^ nosečim in doječim tiste dni; naj bi to g°p e ^ zadelo nas, ki pokoro vedno odlašamo, P v 643 stare grete se povračamo I Zatorej pomagaj nam raztergati tiste vezi, ktere nas vežejo na ta svet, da se ž njim ne pogubimo. — Daj našemu duhu perutnice, kakor postojnam, da se v premišljevanji radi povzdigamo v nebeške višave, kjer Ti bivaš s svojimi izvoljenimi! — Ne pripusti, da bi nas zapeljali krivi preroki, temuč v edino zveličavni katoliški veri in cerkvi daj nam živeti in umreti! Amen. Ne prisegaj niti po krivem, niti brez potrebe! „Kesnično vam povem.“ (Mat. 24, 34.) Tukaj in še na več drugih mestih svetega evangelja poterduje Sin Božji svoje besede nekako s prisego, ker svojo Božjo resničnost na pričo sklicuje. Ravno v tem je prisega, se kdo sklicuje na Božje pričevanje in pravico, da po¬ terduje resnico svojih besed ali pa zvesto spolnitev svoje obljube. Prisegamo ali naravnost pri Bogu, s tem, da Boga imenujemo, ali pa p r i kaki Božji stvari, postavim, na sveto evangelje, sveti križ, sveto vero itd. Ali je pripuščeno prisegati in Icedaj ? p - Biipuščena je pravična prisega, to je, človek sme taki- 6 ? at i ^ V resnie D B) v sodbi, c) po pravici; torej le trebf p - dar j e reč imenitna, resnična, pravična in v po- Dav \ ™ e gati iz zgolj navade, in brez pomislika, je gerda j n , a a ln greh; grešijo tudi ti, ki prisegajo brez potrebe n= ,° vo y ne ga uzroka, ker Boga ne časti, kdor se v malenkosti Da %ga sklicuje. * s . e ve liko veča pregreha je kriva prisega, če kdo vsaj 1Se ^° Za re3n ižuo poterdi, od česar ve, da ni res, ali da },r, a 0 ?° to , V ? ae ve ’ da J e res, — ali pa, če se zaveže, Kri z ° stoi ’il kako reč, ktere vendar ne misli storiti. Sv. večkrat- 021 P ray i : n Ni ga, da bi po krivem ne prisegal, kdor n 68 ppj P rise ga, kakor tisti, ki mnogo govori, nekterikrat rnep; 1 " 0 ” 110 in lažnjivo govori. “ Zato je Kristus, kakor 5, 34'| 8 ^' Avguštin, kristjanom prepovedal prisegati, (Mat. v da bi se ne dali zapeljati v krive prisege. 41 * 644 Kaj gre pomisliti, da ne hotno brez potrebe ali celo po krivem prisegali? 1. Kdor ima navado brez potrebe prisegati, naj pomisli, da bomo Bogu odgovor dajali za vsako prazno besedo, torej tudi za nepotrebno prisego, in da se temu, ki lehko prisega, manj veruje. 2. Krivičnega prisegalca Božji bla¬ goslov zapusti, in Božja kazen mu hodi za petami; nevreden je Kristusovega zasluženja in svetih nebes. — Kadar se prisega pred sodnijo, se postavijo prižgane luči zraven bridke martre, da bi kristjana tem živejši opominjale Božje vsegavednosti in ga odvračale od krive prisege. Kdor pa je krivo prisegel, on naj le hitro dela po¬ koro, primerno velikosti storjenega greha, pa tudi škodo in krivico, ki izhaja iz njegove krive prisege, naj precej in po vsi moči popravi, da ga Božja sodba ne zasači v tem grehu. Obletnica cerkvenega posvečevanja, Navadno se obhajata pri vsaki farni cerkvi in tudi pn nekterih podružnicah dva „žegna“ ; eden na čast cerkvenemu patronu, drugi v spomin cerkvenega posvečevanja. Ker se je pa v mnogih krajih pozabil dan pervega posvečenja cerkve, ali pa je nepriličen takej slovesnosti, je katoliška cerkev postavila poseben god, s kterim obhajamo spomin p osv . e ' čevanja vsčh cerkev. Ža ta god je odločena tretja nedelj a mesca oktobra, ki je ob enem tudi zahvalni dan za spravljene poljske pridelke. Ta god cerkvenega posvečevanja nas spominja, d a J bila cerkev v hišo Božjo po škofu s slovesnimi obredi p svečena in Božji službi odmenjena; torej je zahvalni dan ■ prevelike dobrote in gnade, ktere smo v tem Bogu posvečen kraji že prejeli. Ali je to kaj novega, da se hiše Božje posvečujejo in d a se obhaja spomin cerkvenega posvečevanja? To ni nič novega. Znano nam je iz stare za ^ eze „J,, III. bukvah kraljev (8.), da je lam je iz stare zaveze p u Salomon sezidal Gospodu - ’ --l/iril; prekrasen kmnJ: J'* -- celih štirnaist dm™ 60 , S l J e , 55 ve Kko častjo blagoslovil ; Ko so za f- ivr ,°H ,ajaIe s d°vesnosti in darovali da- a časa Makabejcev postavili razderti temp el J rovi. 645 v Jeruzalemu, „so posvetili hišo in dvore“. (I. Mak. 4, 48; II. Mak. 1.) Pri sv. evangelistu Janezu (10, 22—23.) beremo: „Bil je praznik (tempeljnovega) posvečevanja v Jeruzalemu, in zima je bila. In Jezus, (ki je bil prišel na ta praznik), je hodil po Salomonovi lopi.“ Že sveti apostelj Pavl razločuje posvečene biše od na¬ vadnih bivališč, kadar piše Korinčanom: „Ali nemate hiš zajesti in piti? Ali cerkev Božjo zaničujete? 14 (I. Kor. 11, 22.) to je: kaj drugega je hiša Božja, in kaj drugega navadna hiša. Bukve marternikov, ktere se pripisujejo svetemu Hiero¬ nimu, nam pričujejo, da so že pervi kristjani svoje hiše Božje posvečevali, se ve da ne tako slovesno, kakor dan danešnji, in so tudi vsako leto obhajali spomin posvečevanja svojih cerkev. Ko je s cesarjem Konstantinom odjenjalo preganjanje kristjanov, jeli so tudi keršanske cerkve in kapele z večo slovesnostjo blagoslavljevati. Razlaga obredov pri posvečevanji nove cerkve. Preden se začne cerkev zidati, škof V k°; ž P postavijo, mešnik na mestu, kjer ima biti veliki alta , p rostor v v znamnje, da v imenu Kristusovem vzam J ~ 08 i O vljeno Posest; potem ves prostor, za cerkev odloč. na štiri vodo pokropijo, vogeljni ali sta mec [ •_ voglje blagoslovč, ter ga na odločeno mes ^ latinsko Vernimi molitvami vlože. Ta kamen , P ^ kterem (°ve „lapis primarius angularis , pomenja V a ; Kristus j® sv. katoliška cerkev zidana ali vstanovj , j;u . in J e „vogeljni kamen, kterega so delavci (ju J vloženo, ndruzega dna nihče ne more vložiti razun tega, ki je hten j e Kristus Jezus. 11 (I. Kor. 3, H ) „ 08Ve tijo. Dan Ko je cerkev dodelana, jo škof s l°v ^ apove di škofu pred cerkvenim posvečevanjem Je p_o cer ,- i; llf i s tvu k cerkvi posvečevalcu in vsej duhovniji t. J. u h J , jjoga gnado padajočemu, zapovedan post, da bi s P r °®*Jl da zamoremo f a to imenitno opravilo, in tudi v zna J > kterega lepa le P« spokorni poti priti v nebeško kraljestvo, K Podoba j e cerkev. . SP menesd svetinje Na večer pred posvečevanjem P „ r kev odločili, v treh mučencev), ki so jih &of » <^kev Tq ae oto _ r , kteri je v ta 'namen zunaj cerkve postav^ ^ di v spomin, da so tudi svetniki 646 v umerljivih telesih hodili na tem svetu, kakor tujci in potniki, preden so se jim odperla vrata nebeška. Zraven j svetinj se postavita najmanj dva svečnika s prižganima S svečama; — potem duhovni molijo jutranjice in hvalnice v čast svetnikom, kterih svetinje so v šotoru. — Verni pa vso noč pred svetinjami čujejo, molijo ali sv. pesmi prepevajo. Na cerkvenih stenah se naredi dvanajst križev in pred vsakim se prižge sveča, preden se začne posvečevanje. Sv. križ je častitljivo znamnje keršansko, dvanajst sveč po¬ meni dvanajst aposteljnov, ktere je Kristus sam imenoval „luč sveta da morajo pred tem pragom bežati vsi sovražniki ffilru j n blagoslova, in da bodo milosti Božje obilno rosile na d tiste, ki bodo hodili skoz ta vrata. Za tem se prične Posvečevanje velicega in nare dč a) Škof pomočijo pavec v vodo.sv. kjer so v snamnje križa sred altarja in na stilih og ^ sedem- bamnato ploščo vsekani križci; _ poten ge poje psalm . brat okoli njega grede; medkterim °P‘‘ n ; a pet Jezusovi nMiserere." — Pet vsekanih križcev F • darovi in gna.de, ra n, kropljenje altarja pa pomenja, da na , daritve, ki se bi se v hiši Božji 'dele, izvirajo iz P^ vete opravlja na altarji. . S 7J.‘ -- - - o' / y ji. 2tnesjo fe aj ' .8*. re< io škof za altar b°du v n . zn otranje cerkvene stene Povem ob tleh, v drugem v srednjej višavi, v tretjem in začnd z blagoslovljeno v trikratnem ob- 648 se obernejo na levo stran in steno še nekoliko višje kropč. Med vsacim obhodom se poje psalm. Po tretjem obhodu krope cerkvena tla od velicega altarja do cerkvenih vrat in potem navskriž od vogla do vogla; med tem se pojejo tri antifone s svojimi versticami. Slednjič obstoje škof sred cerkve, zlijejo blagoslovljene vode na vse štiri strani sveta, in k velikim vratom obernjeni glasno molijo. To kropljenje gre k cerkvenemu posvečevanju. Potem se altar dalje posvečuje: b) Škof z ostalo zmesjo in nekoliko apnom mavte na¬ pravijo in blagoslove; kar pa zmesi ostane, se okoli altarja po tleh polije; c) zdaj gredo škof po svetinje v šotor, dva mešnika jih vzdigneta na ramo in neseta do cerkvenih velicih vrat, od tod pa okoli cerkve, dva druga duhovna vedno kadita, ljud¬ stvo pa kliče k Bogu za usmiljenje rekoč: „kirie eleison;' d) po končani procesiji se svetinje pred velika vrata na tla postavijo, in škof sami, ali kak drug duhoven pri¬ čujoče ljudstvo v primerni pridigi nagovore; e) po nagovoru škof verne opominjajo, moliti za te, ki so cerkev sezidali, vstanovili ali prosili, da bi se posvetila v Božjo čast. — Po kratki molitvi s sv. križmo velika cerkvena vrata od zunaj v znamnji sv. križa pomazihjo: — potem mešnika svetinje vzdigneta ter jih v procesiji m e petjem neseta v cerkev, kamor zdaj tudi verni smejo j h in jih pred velicim altarjem na tla deneta, strežniki pa J im svečnike s prižganimi svečami pristavijo; f) zdaj škof začno posvečevati grob za svetinje vsekan t. j. jamico, ktera je v poverimo ali sprednjo plošo vdolbena; oni jo s križmo pomazilijo na vseh štirih voglčb, in u malo plošico, s ktero bo se grob pokril. Potem skrinj 100 t-—;"''> ~ -—-- — — J,—-_ svetinjami pokadijo, jo z lastno roko v grob vzidajo, zazidano plosico zunaj mazilijo in altar od vseh strani pokadčj g) potem posvečujejo poverhnjo altarjevo plošo, jo P° kadijo sredi, _ na štirih voglih v podobi križa in potem ves a tai okoli njega grede, pet križcev v plošo vsekanih iat s sv. kerstnim oljem in enkrat s sv. križmo mazilij 0, o dokončanem trikratnem maziljenji križecev škof keist nega olja in sv. križme po ploši zlijejo, ter ju z desnico p° ™ P. 1 razmažejo tako, da je vse njeno zgornje lice p° Da se svetinje vzidajo v altar, pomenia, da so svetniki s Knstusom popolnoma zedinjeni, in da mi, kar od s ' e nikov prosimo, le po Kristusovem zasluženji zadobivamo. 649 9. Škof 12 križev na cerkvenih stenah namalanih s križmo mazilijo in s kadilom pokade. Ti dvanajsteri križi pomenjajo 12 aposteljnov, ktere je Jezus svoji cerkvi stebre postavil. Maziljenje križev nas opominja gnad, kterih se vdeležimo po zvestem dopolnovanji sv. apostolske vere. h) Potem škof pred altarjem blagoslove 25 kadilnih zern, jih po pet polože v vsaki izsekani križec, na kadilna zernca denejo križec iz malih voščenih svečic, in jih zažgd, da s kadilnimi zernci pogore, med tem pa škof na altarjevi spodnji stopnici kleče molijo: „Pridi, sv. Duh, napolni serca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni. ‘ ! Lučiče nas opominjajo ljubezni, s ktero sv. Duh naša serca napolnuje in pobožnih molitev, ktere se bodo od novo posvečenega altarja vzdigovale k Bogu. i) Po nekterih molitvah škof s sv. križmo znamnje sv. križa na sprednji altarjevi ploši narede in sv. križmo še altarjeve zveze na štirih vogleh mazilijo; s tem je dover- šeno cerkveno in altarjevo posvečevanje. Altar se pogerne s pertovjem, nanj se dene orodje za Božjo službo potrebno, ktero se tudi blagoslovi, in daritev sv. nieše se na ravno kar posvečenem altarji opravi. Zakaj se cerkve tako slovesno Magoslovljajo? L Da se Bogu, Vsega mogočnemu, kolikor premore Človeška moč, napravi vredno prebivališče, v kterem ga molimo in mu darujemo, 2) da bi spoznali, kako sveta in častitljiva je hiša Božja, ker se tako slovesno blagoslavlja ; o) da imamo kraj, kjer se snidemo k daritvi sv. meše, k Poslušanju Božje besede, k prejemanju svetih zakramentov; ) da bi toliko sveti kraj tem bolj častili in v njem tem spodobniši se obnašali, goreče in pobožno molili. - v * d n biš® Da bi nam cerkev zbudila spoštovanje ^ Jakob jemlje za vvod tč svete meše besede, * ^. prašen je govoiil na mestu, kjer se mu je d g “ j n vrata ne- ta kraj! Tukaj ni druzega, kakor Ka koljuba beška in imenovan bo hiša Božja. ( • j trum! Moja duša so mi tvoja prebivališča, Gospod v0 l® -i « fp 3 . 83.) čast hrepeni in koperni po lopah Gospodovih. IP bodiBoguitd. O Bogi kateri nam Cerkvena molitev. L) o tpmnelina vsako leto posvečenja tega svojega sveteg 650 ponavljaš, in nam daješ k obhajanju svetih skrivnost zdravim zopet pristopiti; usliši prošnje svojega ljudstva, in dodeli, da kdor koli pride v ta tempelj prosit dobrot, se veseli, da je vse sprosil; po Gospodu . . . Berilo iz skrivnega razodenja svetega Janeza 21, 2—5. Tiste dni sem jaz Janez videl sveto mesto, novi Je¬ ruzalem, priti z neba od Boga, pripravljeno, kakor nevesta, ki je napravljena svojemu ženinu. In sem slišal velik glas s sedeža govoriti: Glej prebivališče Božje z ljudmi, in prebival bo ž njimi! In oni bodo njegovo ljudstvo, in Bog sam, njih Bog, bo ž njimi. In Bog bo obrisal vse solze od njih cči, in smerti ne bo več; tudi ne bo več ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, ker poprejšnje je minulo. In kteri je sedel na sedežu, je rekel: Glej, novo storim vse! Razlaga. Popred je sv. Janez popisoval sveto cerkev v njenem vojskovanji na zemlji, v tem berilu jo pa začne popisovati v njenem poveličanji v nebesih. Videl je v prikazni sveto mesto, novi Jeruzalem doli z nebes priti; to mesto pomeni zbor izvoljenih ali zveličano cerkev. Prikazalo se mu je v vsej lepoti in sreči, kakor nevesta, ki je napravljena svojemu ženinu; v tej podobi je Janez gledal veliko srečo zveličanih, s kterimi Bog sam prebiva in vse želje so jim spolnjene. Cerkev oberne to podobo na hišo Božjo, ktera je s posvečenjem postala prebivališče Božje, kjer Bog prebiva in ljudi z zakladi svoje milosti ob¬ daruje. -— V časti imejmo cerkve, ker so prebivališča Božja, in kraji, kjer se Bogu služi in Bog naše prošnje uslišuje Evangelje sv. Lukeža 19, 1 — 10 . Tisti čas je Jezus prišel, in hodil po §l e j • Bil je mož, Cahej po imenu; in ta je 651 viži cestninarjev, in on je bil bogat. Jezusa videti, kdo da je; in ni mo ge zav j ,, žice, ker je bil majhne postave. In je naprej teke 1, in zlezel L divje figovo drevo, da bi ga -del, ker tam je imel memo iti. In ko je .j -i tisto mesto prišel, je gon pogledal, in & a J , ’ ,er m u je 5 moram v tvoji hiši ostati, in je n _ in ga sprejel z veseljem. In ko so^ vsi j so godernjali, rekoč: K grešnemu c ^ n( i u . v hišo. Cahej pa je pristopil, in rekel Gospodu. Glej, Gospod! polovico svojega blaga dam ubog , in ako sem koga kaj ogoljfal, povernem L Jezus pa mu je rekel: Danes je tej hi iz j došlo, zato ker je tudi on sin Abra am » človekov je namreč prišel iskat m zve 1 , bil « cestne, prejemnik, ki je denar podložnih cestninarjev dajal. Bili so pa cestninarji najbolj zaničljivi, sam prGm krivični ljudje; zato so Judje cestninarje sovražih Mor očitne grešnike. Cahej je bil tudi cestninar, močno želel videti Jezusa; Jezus pa njegovi J pride in se sam k njemu povabi ter v njegove> ^ ^ ^abej se Jezusovega prihoda močno razveseli, g ‘ ^ pa njegovo serce prešine, da se grešnika spo , ln pripravljen polovico svojega eDJ čve terno serčua dela oberniti in vse storjene krivice p dj poverniti. Jezus njegov blagi sklep po va . g ^koč: Danes je tej hiši zveličanje doslo i- J- 6 je cdp Us tii ter ga sprejel med otroke Božje- To eiaDgelje je Vgcd cerkve^ primerno; zakaj kjerkoli je posvečena_ ’ ki p 0 čejo grešnike s svojimi gnadami obiskuje, teda - 5 verovati in ljubiti. . , v Od Kako rad pride Kristus v gostje tudi k 652 Njega veljajo besede: „Moje veselje je bivati s človeškimi otroci." (Preg. 8, 31.) V svetem obhajilu pride k vsakemu, kdor ga prejme, resnično in bistveno; zakaj k svetemu obhajilu tako redko pristopamo? Če pa hočeš sveto ob¬ hajilo vredno prejeti, posnemaj Caheja, obudi močno po¬ želenje po Jezusu, obžaluj svoje grehe, spokori se in po¬ pravi vse krivice in storjene škode! Ob cerkvenih žegnih je po deželi navada, da se žlahta (sorodniki) in prijatelji v gostje povabijo. Ta navada je lepa in hvale vredna, zlasti, ako povabljeni gredd najpred k Božji službi in se vdeležijo duhovnih dobrot v posve¬ čeni hiši Božji. Druga navada ob cerkvenih žegnih pa ni lepa, da se namreč napravljajo plesi in veselice po go¬ stilnicah. O takih priložnostih se godijo veliki grehi po nezmernosti, nečistosti, pobojih in pretepih. Pametna mladina in pošteni kristjani se takih veselic izogibajo, ker blagoslov Božji v kletev spreminjajo. Djanski nauk od duhovnega tempeljna, kateri je človek sam. „Vi ste tempelj živega Boga, kakor govori Gospod: Pri njih bom prebival." (II. Kor. 6, 16.) Sv. Bernard je enkrat na god cerkvenega posvečevanja tako-1 e govoril: ,.Danešnji god je naš god, ker tudi nas zadeva, kajti tudi mi smo duhovni tempeljni Božji. 11 h* prav je imel, zakaj po svetem kerstu smo se posvetili v žive tempeljne Božje, v kterih prebiva sv. Duh, in to p°' s večen j e pri svetem kerstu se godi skorej ravno tako slo¬ vesno, kakor se opravlja posvečevanje hiše Božje ali cerkve iz kamna in lesa. Sv. Bernard pravi dalje: „Kar se na cerkvenem zidovji vidno zgodi, se na duši godi duhovno ah nevidno. . Cerkveno posvečevanje se opravlja s tremi po¬ glavitnimi obredi: s kropljenjem z blagoslovljeno vodo, z zaznamovanjem s svetim križem, z maziljenjem in razsvetljen¬ ji™ ; — y Se to se ponavlja duhovno v nas po svetem kerstu. ato je rekla sv. devica in mučenica Lucija, da je temp e J svetega Duha. Po sv. kerstu smo se posvetili v tempeljne Božje. B° imo Bogu 1 . čist tempelj t. j. ohranimo čistost, ktero s® 653 pri sv. kerstu prejeli, in ne terpimo v tempeljnu svojega serca ničesar, kar bi žalilo najčistejšega Boga. „ Gorje mu, ki tempelj Božji oskruni, Bog ga bo končal. “ (I. Kor. 3, 17.) Tempelj našega serca se oskruni z vsakim smertnim grehom, zlasti z nečistostjo. Kdor nečistost dela, Boga iz svojega tempeljna preganja in malika na Njegovo mesto postavlja. Ali bi to Boga ne žalilo? če smo pa to storili, le glejmo, da hitro zopet iz serca spravimo gerdega malika in svoje serce vnovič Bogu posvetimo z resnično pokoro in s pre¬ svetim obhajilom. 2. Bodimo Bogu svet tempelj, v kterem se „Bog v duhu in v resnici moli (Jan. 4, 23.) in se mu služi v svetosti in v pravici.“ (Luk. 1, 74—75.) To hoče od nas Bog, ki je najsvetejši, in ker smo pri svetem kerstu bili maziljeni in posvečeni s svetim oljem in križmo, kakor hiša Božja. Svetost je torej kristjanu bistvena lastnost, in nobeden ni v resnici kristjan, ki ne živi pobožno, ali se vsaj ne pri¬ zadeva pobožno živeti. Nikar ne mislimo, da bi bilo to nemogoče! Prava pobožnost je v tem, da ljubimo Boga in njegove zapovedi dopolnujemo. Boga ljubiti in njegovo voljo dopolnovati, ni težko, ni nemogoče, ker nam Bog k temu svojo gnado in pomoč ponuja in podeluje. „Božja gnada je jnoč, ki se v slabosti spopolnuje(II. Kor. 12, 9.) in „če je Bog za nas, kdo je zoper nas?“ (Rimlj. 8, 31.) ^dihljej po besedah sv. Avguština. O Bog! ki si mene ne po mojem zasluženji, temuč z S°lj po svoji milosti pri svetem kerstu posvetil v 8v °j tempelj, dodeli mi, da bi Ti bil vselej čist in e t tempelj. Očisti ga vseb madežev, ozalšuj ga 8 lebi prijetnimi čednostmi in ne pripusti, da bi v y te m Tvojem prebivališči kaj bilo, kar bi žalilo 0Ži Tvojega veličastva. Dodeli slednjič, da bom J az kakor živ kamen, ki so ga težave in nadloge t e b a sveta zadosti okresale in ogladile, enkrat vzidan v zidovje nebeškega Jeruzalema. Amen. 654 Nauk za pondeljek po cerkvenem žegnu. V nekterih krajih po deželi in tudi v tergih je lepa navada, da se v pondeljek po cerkvenem žegnu opravljajo mertvašnice ali Božja služba za pomerte farmane. Lepa je ta navada, da se živi farmam spominjajo svojih rajnih, ki so ž njimi še v zvezi po občestvu svetnikov. Tudi mertvi naj se vdeležujejo gnad, ki se delijo v po¬ svečeni hiši Božji, v kteri so sami tolikokrat za druge mo¬ lili, po najsvetejši daritvi, ktera se opravlja za žive m mertve. Verni kristjani naj ondi, kjer se je ohranila ta na¬ vada, v obilnem številu pridejo k mertvašnicam, in naj molijo posebno za tiste duše, kterih se nihče ne spominja. R. P. Goffineta I i del. Msega nauk o častenji svetnikov in svetnic Božjih tudi razlaganje beril in evangelij za njihove godove z verskimi resnicami in djanskimi nauki. „Potem sem videl veliko trumo, ktere nihče ni mogel prešteti, iz vseh narodov, in rodov, in ljudstev in jezikov stati pred sedežem in pred Jagnjetom, bili so oblečeni v bela oblačila in palmove veje so bile v njih rokah. In so vpili z velikim glasom, rekoč: Čast Bogu našemu, ki sedi na sedežu, in Jagnjetu!“ Razodenje sv. Janeza 7, 9 in 10. ^Hvalite Gospoda v njegovih svetih." fps. 110, 1.) „Meni pa so prečastitljivi tvoji prijatelji (svetniki), o Bog! Njih gospodstvo je zelo poterjeno." (ps. 138, 17.) 657 ' karnis o častenji in priprošnjah svetnikov. Kaj nas uči rimsko-katoliška cerkev o častenji in priprošnjah svetnikov ? Sveta katoliška cerkev uči: 1 . da imajo pravoverni kristjani že od pervih časov keršanske cerkve lepo in hvalevredno navado ob posebnih godovih obhajati blagi spomin svetnikov Božjih in častiti pjih podobe in svetinje, čemur priterjajo tudi sveti očetje jn cerkveni zbori; 2. da svetniki, kteri „ s Kristusom kralju- jej°“ (Razod. 20, 4.) Boga za nas prosijo, in da je torej dobro in koristno, svetnike na pomoč klicati in njihovim priprošnjam se priporočati. (Trid. zb. sej. 25.) Zakaj gre svetnike častiti? Mi že tukaj na zemlji spoštujemo in J; mam o pravične in pobožne ljudi, koliko vec P g;h? ’ (S a8 titi jih v časti tudi svetnike, ki so že v *: ve jj Kristusu moramo, 1. ker so na svetu pobožno m p ^ > zda j pa nasledovali, za Njega se vojskovali, ( • .. V 'lmjejo (II. ^ poveličani prijatli Kristusovi in z “J ,. ete ce rkve, Ti». 2, 12) T nebesih; 2. ker so Se to ■«. ti z nami v zvezi po ljubezni, kakoi dir J T J 3 _ 71 ; n za priserčno ljubijo, naše sreče se veselijo ( • ’ nas Boga prosijo. (II. Mak. 15, 14.) Ali čast, ktero svetnikom skasujemo , ne časti Božje? tuikom skazujemo, Nikakor ne; zakaj vsa čast, V el dode jil svojo pomoč in Povračuje se na Boga, ki jim/ f de. ^ ^ v nebesih g?ado, da so na svetu pobožno živeli,. SagteQ j c svetnikov ®J e govi služabniki in prijatli. lovekšuje. božje časti ne zmanjšuje, temuč j 42 Slov. Goffine. 658 Kako moramo svetnike častiti? Velik je razloček med častjo, ktero svetnikom skazujemo in med častjo Božjo ; Boga molimo, svetnike pa le častimo kakor služabnike in prijatle Božje, ki tudi nas ljubijo in Boga za nas prosijo, iz svoje lastne moči pa nam ne morejo pomagati. Molenje je najviše češčenje, ktero le Bogu gre; le Njega spoznamo kakor svojega Stvarnika, Odrešenika, Posvečevalca , in najvišega Gospoda; svetnikov pa ne molimo, jih tudi ne smemo moliti, temuč le spoštujemo in častimo. Kadar podobo, ostanke in svetinje svetnikov kušujemo, ali se Jim priklanjamo, je to vunanje spoštovanje le njim namenjeno, kterih podobe ali svetinje pred seboj imamo. Krivoverci, ki očitajo katoliškim kristjanom, da svetnike in svetinj« molijo, to delajo ali iz nevednosti ali zlobnosti, nam katoli¬ čanom pa veliko krivico. S čem svetnike najbolj častimo? Svetnike najbolj častimo: 1. s tem, da se veselimo njih sreče in zveličanja, ktero so si zaslužili s tem, da so z gnado Božjo zvesto delali, po svojih lepih čednostih in dobrih delih tudi Boga za to hvalimo; 2. s tem, da spodobno in pobožno obhajamo njih praznik« in godove. K temu pa še ni zadosti, da te dni 0 dela prenehamo, ali lenobo pasemo, temuč skerbno se rujmo grehov, in doprinašajmo lepe čednosti in dobra de a Mnogokrat bi mogli svetniki tudi nam očitati, kakor J _ Bog očital Judom: „Vaše godove čerti moja duša; težav® se mi, težko jih prenašam. Na videz ste pobožni, P u vaše roke so prazne dobrih del, polne krivic in Pf e £ re .-, c (Izaija 1, 14 in 58, 6.J Razvežite vezi grehov in u 1 1 se delati dobro, potem mi bo dopadla vaša pobožnost ; 3. s tem, da posnemamo njih pobožno življenj® ^ lepe čednosti. Zatorej pravi sv. Avguštin: »Svetni_ nas ne veselijo, če jih (le samo) častimo, temveč e ^. snemamo njih pobožne zglede. Jih častiti, _p a n ° • posnemati, nič druzega ni, kakor se jim po hinavsko p lizovati.“ 4. s tem, da se jim zaupljivo v priprošnjo izročuje® 659 Ali smemo svetnike tudi na pomoč klicati ? Zakaj ne ? Sv. cerkev je vselej učila, da je dobro in koristno svetnike klicati na pomoč. (Trid. zb. sej. 25.) Da pa svetniki Boga za nag prosijo, nam priča sv. pismo stare zaveze: „Kadar si s solzami molil, in si mertve pokopaval . . sem jaz tvojo molitev pred Gospoda nosil(Tobij. 12, 12.) je djal angelj Rafael Tobiju. — Sv. apostelj Pavl se celo Solunčanom v priprošnjo priporoča, rekoč: „Bratje! molite za nas;“ (Tessal. 5, 25.) Gospod sam ukaže Jobovim pri- jatlom, naj gredo k njemu, in pristavi: „on bo za vas prosil. u (Job. 42, 8.) Če je po spričevanji sv. pisma dopuščeno, da se živim v priprošnje priporočamo, zakaj bi ne smoli, svet¬ nikom se priporočati, ki pred Božjim sedežem klečijo in obličje Božje gledajo? Cernu se svetnikom priporočamo, saj ne vedo za naše prošnje ? Ne rečemo, da bi svetniki bili P- te g a n i ali da bi vedeli za. vse naše potrebe l P ; po treba. Gotovo pa ima Bog dosti po j Qd angeljev kterih svetniki zvedo naše potrebe m P' J ' re obernitve, nam sv. pismo pravi, da se vesele g res . P m0 litve da vedo za molitve in dobra dela piavi Božjim kakor prijetno kadilo na zlati altar P red “^“"tniki, nosijo. ^Razod. 8, 3.) Zakaj bi: tega ™^ ^ od kterih sam Jezus pravi, da bod • ta Onija in 22, 30.) in ž njim enako čast jzivaj°. t j u dovskega Jeremija po svojej smerti vedela z n J ^ ljudstva in sta zanj Boga prosila ? (1 • ,i- na zemlji , , Bog je svojim zvestim služabnikomi ie tukgj J a dal obilniše znanje, kakor n. pi. sv. > sve tniki ne J e še njih vednost v nebesih. Ak° ,a vn ^ vendar vedeli za naše posebne potrebe ali P 10b A’ e va udje smo gotovo, da so še živi udje tistega te esa, veže, za nas judi mi, in da iz ljubezni, ktera jih se . m - mo limo za ln naše potrebe Boga prosijo, k. 1 ] ;jm g 0 di. Pomerte, čeravno ne vemo, kje so m kako se Ji 8 N« kaj se opera naša vera v priprošnje svdmkrn . . i* občestvu svetnikov 1. Na nauk ali resnico o gmajni a j ezu8 ove cerkve: ■ j- Bsto duhovno zvezo, ktera veževs 660 svetnike v nebesih, verne na zemlji in verne duše v vicah. Po tej zvezi se vsak ud veseli dušne sreče vseh drugih udov in želi, naj bi se tudi drugi udje vdeleževali du¬ hovnih dobrot, ki jih sam vživa. Zatorej pravični po opominu sv. Jakoba eden za drugega molijo. (Jak. 5, 16.) (Raz. 5, 8.) 2. Na veliko ljubezen do bližnjega, katero so svetniki kazali, dokler so še na zemlji hodili, in ki jih je nagibala za blagor bližnjega vse, da celo življenje darovati. Ta ljubezen tudi po njih smerti ni odjenjala, ker „ljubezen ni¬ koli ne mine“, (I. Kor. 13, 8) le tem veča in popolniša je, zato pa tem bolj goreče za nas prosijo, ker vedo, v kolikih nevarnostih se nahajamo, in kako zelo potrebujemo pomoči Božje. Zakaj kličemo svetnike na pomoč, in ne prosimo na¬ ravnost Boga? Nihče nam tega ne brani, da bi Boga in Kristusa na¬ ravnost prosili; svetnike pa kličemo na pomoč in za pri¬ prošnjo, ker spoznamo, da smo grešniki, in čutimo, da smo nevredni stopiti pred obličje Najsvetejšega, kterega smo s svojimi grehi tolikokrat razžalili, po molitvah svetnikov, ktere pred Bogom veliko premorejo (Jak. 5, 16) pa upamo ložej Božjo milost in usmiljenje zadobiti. S tem pa, da se svetnikom v priprošnje priporočamo, se ne pregre¬ šimo zoper Božjo čast, ker pomoč in vse dobrote Je od Boga pričakujemo po našem Sredniku in Odrešeniku Jezusu Kristusu, (Jak. 1, 17) zato cerkev vse svoje molitve sklepa z besedami: po Jezusu Kristusu, Gospodu našem . . . Amen. Ali ni Kristus naš pravi Srednik? Čemu svetnike na pomoč kličemo? Če ravno mi katoliški kristjani svetnike na pomož kličemo, smo vendar do terdnega prepričani, da je J® ^ Kristus, naš Odrešenik, tudi naš edini in pravi Sredni da vso milost in usmiljenje le po Njem dobivamo..Svetni^ le prosimo, naj naše prošnje s svojimi priprošnjami p pirajo, zatorej v litanijah in drugih molitvah k svetni ^ nikdar ne kličemo: usmilite se nas, temuč „prosite za na • In rimski katekizem uči: „Ako kdo pred podobo k. e svetnika moli Gospodovo molitev, mora pri tem ®i 661 kakor da svetnik ž njim moli in Boga prosi za to, bar je v Očenašu zapopadeno. u Tudi pri posvetni gospodi vemo, da je najvišja oblast le pri vladarju samem, vendar se priporočamo tudi njegovim služabnikom, da bi po njihovi priprošnji ložej dosegli, česar si želimo. Ce Kristus za nas prosi in posreduje, je to posredovanje več kakor zadostno. To resnico je dobro vedel sv. apostelj, pa vendar opominja: „Čujte v vsi stanovitnosti in prošnji za vse svete in za me.“ (Efež. 6, 18.) Kako naj častimo svetnike, da bo po volji Božji in po namenu katoliške cerkve in svetnikov samih? 1. Kadar častimo svetnike, mora čast meriti pred vsem na Boga, ki je svetnikom podelil moč in svojo gnado, da so dosegli toliko svetost in zveličanje. Sv. Hieronim pravi: »Mi častimo služabnike, da bi v služabnikih bil počasten Hospod.“ Svetnikom, ki so Boga nad vse častili, gotovo nn bi bilo všeč, če bi se z njihovim častenjem Božji časti kaj odvzelo; 2. mora nas častenje svetnikov poboljšati in vnemati za dobra dela in lepe čednosti; 3. smemo v dušnih in telesnih zadevah po priprošnjah svetnikov le prositi, kar je po volji Božji in našim dušam, v zveli- canje; 4. 8 spodobnim življenjem naj se vredne storimo tega, kar prosimo. Zakaj ne častimo vseh svetnikov enako? Sveta cerkev vsaki dan v letu spomin kacega svetni a ali njih več obhaja, toda ne vseh enako-- jjj . kakor K ek ter i zmed teh dni so zapove j^er ga dežel¬ nega Štefana, svetega Jožeta .{pri “ ’ . vse h svet¬ nega varha častimo) sv. Petra m > nikov dan. , . 7f i al ' pa niso več; . Nekteri so bili nekdaj zapovedani za j. ^ edeljci . . mi jim pravimo soprazniki, manjši g , . pri sv. meši Večidel se pa le v cerkvenih molitvah P is tihem obhajajo. , svetnikov glede njih Katoliška cerkev tako ravna, ,j g or . 15, 41, 42.) svetosti in zasluženja več verst raz o J • dru ga svetloba ^ Pavl uči: „ Druga je svetloba solnca, raz . u “e, i a druga svetloba zvezd ; z\ oz . - mer tvih.“ lo ^i po svetlobi. Tako bo tudi vstajenje 662 Katoliška cerkev pripušča in poterjuje deželam, cerkvam, soseskam, stanovom in osebam posebne varhe, naj bi jih posebno častili, po njih priprošnjah v dušnih in telesnih potrebah pomoč dobili, in v čednostih tim zvestejši po¬ snemali. Zakaj Marijo zmed vseh svetnikov največ častimo? „Ker je mati Edinorojenega Sina Božjega, našega Odre¬ šenika in zatorej kraljica vseh svetnikov. Kako bi se ne imela pred vsemi svetniki častiti in hvaliti ona, ki je polna milosti, in je Gospod ž njo, ki je žegnana med ženami'' (Luk. 1, 28) in je v preroškem duhu sama od sebe govorila: „Glej ! odsihmal me bodo srečno imenovali vsi narodi." (Luk. 1, 48.) Od nje je rekla žena zmed množice: „Blagor telesu, ktero je tebe (Jezusa) nosilo, in persim, ktere si sesal. (Luk. 11, 27.) Ravno tako tudi sv. Jožefa posebno v časti imamo, ker ga je Bog zavoljo njegovih posebnih čednost izvolil v rednika Jezusa Kristusa. Ktere verste in stanove med svetniki katoliška cerkev razločuje ? Katoliška cerkev razločuje dvanajst verst in stanov m e( ^ svetniki: Angelji, ki so sicer popolnejši od ljudi, „pa vendai so v strežbo poslani zavoljo tistih, kteri bodo delež zveličanja prejeli," (Hebr. 1, 14) in jih varujejo na duši in telesu; zato se „angelji v a r h i“ imenujejo. 2. Patriar ali Očaki, ki so bili po mesu pradedje Kristusovi,_ čednostih pa njegove predpodobe. 3. Preroki, kteii razsvitljeni po sv. Duhu Božjo voljo razodevali, ljudi v v ^ poterjevali in jih na prihod Zveličarja pripravljali. 4. A p steljni, ki so bili priče Jezusovih čudežev, oznanojsa njegovih naukov, očetje in pastirji vseh vernih, sta stebri njegove cerkve. 5. Evangelisti, ki 30 j ^ sporočilo od kraljestva Božjega, t. j. Jezusove nauke in deže deloma zapisali in nam ohranili. 6. M učenih g so za vero in ljubezen do Jezusa svoje življenje dau ^ svojo kervjo njivo Božjo rodovitno storili, da je nes e ^ množico vernih rodila. 7. Škofje in mešniki, ^.j. s svojimi evangeljskimi nauki in svojim življenjem.^ čedam dobri pastirji, varhi, s svojimi molitvami in z dal 663 sv. meše pa nekako sredniki in priprošnjiki pred Bogom. .8. M n i h i in p u š č a v n i k i, ki so popustivši vso po¬ svetno čast, blago in veselje v puščavah ali samostanih le Kristusu živeli in živi se mertvili. 9. Spoznavalci, kterih ni moglo niti zaničevanje, niti preganjanje ločiti od ljubezni do Kristusa in njegove svete vere. 10. Device, ktere so deviško čistost ohranile vkljub vsem sladnostim in nevarnostim sveta, zato pa v nebesih ,,hcdijo za Jagnjetom, kamor koli gre, in pojejo pesem, ktere nihče ne more peti.“ (Razod. 14, 4, 3.) 11. Vdove, ki so svoj težavni stan posvetile s ponižnostjo, poterpežljivostjo, delavnostjo, vda¬ nostjo in keršansko izrejo svojih otrok. 11. Spokorniki, ki so sicer grešili in svojo nedolžnost zgubili, pa so se z gnado Božjo zopet spokorili, z ostro pokoro za svoje grehe zadostovali ter po stermi stezi, skoz ozka vrata v ne¬ besa prišli. AH smemo častiti tudi svetinje t. j. kosti in ostanke svetnikov ? Iz »v. pisma stave i. »ove zaveze s, prepvKamo, da je to lepa in hvalevredna navada. . »Aihnvali v Ko so Izraelci popustili Egipt, d eže l 0 , vzel je terdi sužnosti, da bi se vernih v J J > opa U so jih v Mozes seboj tudi kosti očaka J° zef: L. J. J veliki časti Sihemu; (II. Moz. 13, 19.) . Prerok Dhzej ^, da je imel plajš Elijev in je ž njim ra ^eli vterega so ljudje ^1 skoz njo. (IV. Kralj. 2, 13, 14.) Elijevih ? e rgh v Elizejev grob, je Oživel, ko s ® d J ž n i Bog sam po¬ gosti ; (IV. Kr. 13, 21.) ali s tem čudežem častil svetinje t. j. ostanke svojega P re F°* se ; e s terdno Jezus ni grajal kervotočne iene, ozdravela; vei 'o dotaknila roba njegovega oblačna a oste ljna ( ^at. 9, 20) pervi kristjani so rP otn ® vi ada li, in bolezni a\la in njegove pasove na bolnike p njih.“ (Ah 80 jih popustile , ” in hudi duhovi so sli J a P 09 t. 19, 12.) _ . • - 0 tu di drugi spisi. Kar nam sv. pismo spričuje, P° j na vado, častiti a so imeli verni kristjani ze od n 4., pobožnostjo so svetinje in ostanke svetnikov. Z 0 ndi molili in obiskovali pokopališča svetnikov, njihove opravljali svoje daritve; z veliko Je bjo so ^ muče - kos ti in jih z častjo pokopovali. Kosti sv. ig J 664 nika, so kristjani v Rimu skerbljivo pobrali in jih na ime¬ nitnem kraji zunaj mesta pokopali, poznej pa so jih kakor dragoceni zaklad v Antiohijo prenesli 1. 107 p. Kr. Verni Smirnenski so kosti svetega škofa Polikarpa, ki je bil 1. 166 po Kr. sčžgan, više cenili kakor zlato in drage kamne, hranili so jih na posvečenem kraji, in so tam vsako leto slovesno obhajali spomin njegove mučne smerti. Sv. Krizo- stom pravi v neki pridigi od svetnikov Juvencija in Maksima: „Obiskujmo nju večkrat, dotaknimo se skrinjice, v kteri leže njune kosti in s terdnim zaupanjem se bližajmo nju¬ nim svetinjam, da blagoslov po tem zadobimo.“ Še veliko več prič in čudežev dokazuje, da je dobro in Bogu ljubo častiti svetinje. Zakaj moramo svetinje svetnikov častiti? O tem nas prav lepo podučuje sv. Tridentinski zbor: „Telesa častitih mučencev in telesa drugih svetnikov, kteri so zdaj s Kristusom v nebesih, bila so živi udje Jezusa Kristusa in živ tempelj svetega Duha, in morajo, kadar bodo vstala, častitljiva biti, da bodo deležna plačila, kakor so bila deležna vojskovanja. Bila so orodje njih čednosti in svetos j in Bog sam nam toliko dobrot po njih deli; gotovo torej zaslužijo, da jih častimo .“ (Sej. 25.) Ali smemo tudi podobe svetnikov, sveti križ i. t. častiti' Smemo; zato, ker nam podobe pred oči stavijo k| častitljivega: ali ktero Božjo osebo, ali mater Božjo, a kacega angelja ali svetnika. Ceščenje ni namenjeno dobi, ampak temu, kogar podoba pomeni. Tako J® , ločil Tridentinski zbor, da smemo svete podobe v cer& ^ imeti in častiti, toda ne sme se misliti, kakor d a bila v podobah kaka Božja moč, ali da bi od njin P moči pričakovali, temuč ker se čast, ki jo P° d ® ^ skažemo, povračuje na tiste, ktere nam podobe pi’ e postavljajo. Čemu so nam svete podobe? Svete podobe, pravi sv. Gregor, so neučenim lj^ kakor bukve, ktere jih učijo skrivnosti in milosti Bo J g ljudi; zlasti jim prav živo pred oči stavljajo, kaj j e _r. , uga terpel za naše odrešenje in kaj so svetniki terpeli za K rI 665 in jih spodbujajo, naj so Bogu hvaležni in naj posnemajo ljubezen svetnikov do Kristusa in njih lepe čednosti. Ali ni zoper pervo zapoved Božjo „podobe u častiti? Ni ne, ker perva zapoved le prepoveduje narejene podobe moliti. Bog je Izraelcem prepovedal narejati in častiti podobe, da bi jih ovaroval malikovanja, h kteremu so bili močno naklonjeni. Kjer se tega ni bilo bati, je Bog sam dovolil rabo sv. podob, ukazal je Mojzesu postaviti v puščavi bronasto kačo (IV. Mojz. 21, 8), na pokrov sv. skrinje sta se postavila dva kerubima, (II. Mojz. 25, 18) stene in duri Salomonovega tempeljna so bile olepšane z mnogoterimi podobami. (III. Kraljev 6, 29.) Zato so imeli podobe Kristjani že v pervih časih. Priča nam je Tertulijan (160 po Kr.), ki omenja podobo dobrega pastirja na kelihu: priče nam so podobe Device Marije, svetih aposteljnov, znamnja Kristusovega imena, sv. križa itd., ktere so že iz drugega stoletja in se nam še kažejo v rimskih podzemeljskih pokopališčih ali katakombah. Kaj so čudodelne podobe? kaj so čudogodnji kraji? Cudogodnji kraji ali Božje poti so kraji, kjer Bog ljudem, ki jih obiskujejo, večkrat posebne milosti skazuje m dodeluje in čudodelne podobe so, po kterih Bog vernim, ~ hodijo podobo častit, večkrat prošnje čudovito uslišuje. Katoliška cerkev v tej zadevi posebno previdno ravna, in e tiste podobe dovoljuje čudodelne imenovati, o katerih se J e po ostrem preiskovanji prepričala, da so se res čudeži P° njih godili; čudodelne moči pa vendar ne prisojuje po¬ dobam, tudi ne krajem, temuč vselej le Bogu samemu, ki v 8y oji milosti take podobe in kraje izvoljuje, da P° n J' raz °deva svojo mogočnost. Torej tudi od teh podob ne smemo kaj prositi ali od njih pričakovati, temuč le od samega Boga; dobro pa je take kraje obiskovati m take Podobe častiti, ker ondi bolj zaupljivo molimo m Bog svoje mil °3ti obilniši podeluje. Krivoverci nam očitajo, da mi svetnikom , njihovim po- ■ ° arn In svetinjam cerkve zidamo, altarje posiai jamo, Jm daritev svete meše darujemo in obljube delamo; ali je to res? zakaj cerkve zidamo in altarje postavljamo le sa ' mu B °gu, pa tudi svetnikom in angeljem v čast. Z J je vsaka cerkev, čeravno se imenuje po kacem svetniku, vendar le Bogu posvečena in hiša Božja, ne hiša svetnikova. Od altarjev pa pravi sv. Avguštin: „Altarjev ne zidamo mučencem, temuč Bogu mučencev, akoravno na grobih mučencev . 11 Daritev sv. meše se vselej daruje le Bogu samemu; angeljem in svetnikom pa le samo na čast. Zato govori sv. Avguštin: „Kteri škof je še kedaj pri altarji govoril: Tebi, o Peter! tebi, o Pavel! darujemo? ! Kar je darovano, je Bogu (samemu) darovano . 11 Kavno to velja tudi od obljub. Česa se nam je varovati pri častenji svetnikov, njihovih podob in svetinj? Pregrešno bi bilo, ako bi le od svetnikov pomoč pri¬ čakovali , ne od Boga; prederzno je vse svoje zaupanje stavljati na molitvice v čast kteremu svetniku, svojega življenja pa ne poboljšati; vraža je po svetnikih ali njih podobah le pomoč v časnih rečeh in dobiček iskati ah svetnike častiti z molitvami, kterih cerkev ni poterdila; ni pripuščeno častiti svetinje, kterih cerkev v častenje M priporoča, ali pa s svetinjami barantati. Tega se nam J e ogibati in varovati. Omeniti je še treba, da katoliška cerkev častenje svetnikov, njihovih podob in svetinj le priporoča, ne pa poveduje; prepoveduje pa ostro, jih zaničevati ali oskrunj 1 - vati, ker tudi kralj in celo priprosti človek bi bil žalj e ’ ako bi videl, da se zaničuje njegova podoba. Ali je res, kar nam natolcujejo krivoverci, da P a !P e> dela svetnike? .. bi Nesramna laž je in c d krivovercev izmišljena, ^ katoliško cerkev in njenega poglavarja sramotili. Sam ^ dela svetnike, ker le ž njegovo gnado in pomo J° more človek skušnjave premagati, greha se varova božno in sveto živeti. Papež pa, ker so vidni p ® var katoliške cerkve, le slovesno izrečejo, ta ah .^ n ^ ag ti, merti katoliški kristjan zasluži, da se kakor svetni' jj ; ker ga je Bog po čudežih poveličal. Preden se to e 0 se njegovo življenje in čudeži skerbno in natan n iskujejo. 667 Obravnave pri proglašenji svetnikov. Kadar zamerje kristjan, ki je slovel zavoljo pobožnega življenja in se pripoveduje, da je Bog po njem čudeže delal, morajo škof dotičnega kraja sklicati poštene in verjetne može, kteri morajo s prisego poterditi, da je vse res, kar se pripoveduje o svetosti pomertega in o čudežih. Napravi se zapisnik, in se odpošlje naravnost v Rim nekemu od¬ boru, ki se imenuje „congregatio rituum“, ali odbor za svete obrede. Ondi se zapisnik odpečati, prebere in na tenko pretresa; če se kaže, da je vse verjetno, se izroči samemu svetemu Očetu, ki potem enega zmed odborovih kardinalov imenujejo za poročevalca v tej zadevi. Ta mora poskerbeti vse spričevala in pojasnila, ki vtegnejo resnico na vse strani razjasnovati. — Potem se sestavi porota ali s °dnija prisežnib mož, v ktero se jemljejo kardinali, bogo¬ slovci, pravdniki, zdravniki in naravoslovci; vsi prisežejo, ( la hočejo življenje pomertega, ki je slovel za svetnika, in tudi čudeže, kteri so se godili, na vse strani, ostro in na¬ tančno preiskovati in vselej po resnici in pravici ravnati in govoriti. Kadar ta sodnija poterdi svetost rajnega in čudeže, uobi priimek: „častitljivi a ; ta pomenja: pomerti je vreden In za služi, da se zveličanim prišteva, za ..zveličanega 1 ' se Pa sme še le petdeset let po smerti razglasiti. Med tem pa gre pravda ali obravnava svojo pot; vse jauje in nehanje „ častitljivega se na drobno pieiskuje, naj ali zoper njega govori, in potem se pravda vstavi za .K Ko je potekel ta obrok, se spet življenje ..častitljivega P 1 eiskuje in presojuje glede treb Božjih in štirih poglavitnih ' b nost. Za to opravilo se imenujejo posebni Komisarji ah pblastenci lz dežele ali kraja, kjer je „častitljivi‘‘ žive . ravda, zapisniki, pisma in dokazi se izročijo konsistoriju zbo ™ kardinalov, nadškofov in škofov rimskega dvora, C? v večkratnih sejah vso pravdo prevdarja in pretresa, sv (J 0tem ) Ko je ta dolga pravda srečno končana, in so ',.. Uče svetega Duha večkrat za razsvetljenje prosili, do- se svetnik sme med „zveličane“ postaviti, To se p ... 1 Vsele j z veliko svečanostjo ali slovesnostjo v cerkvi sv. okin^ V Ogromna cerkev se zunaj in znotraj oga o kL¥ a ’ in zv ečer Kaj umetno vsa zunanja stavba do verh br P P i Je 'fj^vetljuje. Po slovesni peti meši bere eden kardinalov v nel-t 1 P L a P eževo pismo, ktero dovoli, da se „častitljivi sine ne Kterih deželah, krajih ali redovih kot,, zveličam častiti. 668 Preden, se „zveličani” za svetnika razglasi in se njegovo častenje za ves katoliški svet poterdi, morajo se po novi pravdi in natančni preiskavi novi čudeži dokazati, s kterimi je Bog svetnika poveličal. Tudi proglašenje za svetnika se opravlja z veliko cerkveno slovesnostjo. Vidiš ljubi kristjan! da cerkev z veliko previdnostjo ravna, preden koga za svetnika spozna in ga vernim v častenje priporoča. Tolika previdnost je potrebna, da se zmotam in zvijačam v okom pride, nam pa je v močno tolažbo, ker smo prepričani, da nobenega svetnika ne ča¬ stimo, ki te časti ne bi bil zaslužil. Čudeži, ki so se go¬ dili, ali na njegovem grobu, ali po njegovih svetinjah, so nam priče, da je svetnik Bogu prijeten in njegova priprošnja mogočna. Častimo svetnike, ker po obljubi Jezusovi „Bog sam svoje služabnike počasti!" (Jan. 12, 26.) Od Božjih potov. Kaj so Božji poti? Božji poti so prostovoljna potovanja v daljne, posvečen® kraje z namenom, počastiti te kraje, svetinje ali P°“':' matere Božje in svetnikov, da bi po njihovih priprosnj 3 sprosili odpuščenje grehov ali pomoči v dušnih in tele 311 potrebah. Ali so Božji poti kaj novega? Božje pote so imeli že v stari zavezi, najdem® J skorej da pri vseh narodih. Abraham je šel tri^dni^ iih da bi po Gospodovem povelji opravil svoj dar. (I. Moj 2 O določenih časih so hodili Judje v Betel, kteri - - očak Jakob potvetil. (I. Mojz. 28, 18 j I. Kr. 10, 3.) v letu so hodili Izraelci po Mojzesovi postavi v Jen 12 kjer so imeli skrinjo zaveze, poznej pa tempelj Gosp j 8 (V. Mojz. 16, 16.) Ta potovanja so bili Božji..P 0 ^ 1 ’^®, nove zaveze vemo, da sta Jožef in Marija z Božjim de , ko je bil dvanajst let star, v Jeruzalem potovala na P i a starši so pa hodili vsako leto, (Luk. 2, 41, 42) da t°ovalil steljni in pobožne žene Jezusovo pokopališče 0 ® 1S j v (Mat. 28, Luk. 24) tudi sv. Pavelj, že kristjan, J e p 0 .) Jeruzalem obhajat binkoštni praznik. (Djanje ap°s ■ ’ veta Od nekdaj so pobožni kristjani radi obiskova i kmj J e 669 mesta: Nacaret, Betlehem, Jeruzalem in druge posvečene kraje, kakor pričuje sv. Hieronim: „Iz vseh dežel sveta kitijo na ta mesta kristjani, ter nam pokažejo izglede mno¬ goterih čednost/ 1 Kako gre Božje pote opravljati? Božji poti se morajo opravljati z dobrim namenom, ne za kratek čas ali zavoljo veselovanja. Pobožni kristjani gredč na Božje pote, da bi Boga v njegovih svetnikih počastili, za svoje grehe se spokorili, v družbi pobožne tovaršije bolj goreče molili in se svojih preposvetnih misli iznebili. Temu primerno se tudi na Božjem potu obnašajo. Pobožni kristjan na Božjem potu vse težave voljno prenaša, nepotrebnih in pregrešnih pogovorov se skerbno ogiba, tem pobožniši moli ali duhovne pesmi prepeva, svete nauke zvesto posluša, svete zakramente po skerbni pripravi prejema, in se Bogu za prejete gnade in dobrote zahvaljuje, za nove priporoča. Po opravljenem Božjem potu svetih sklepov in blagih vtisov ne pozabi, temuč kar je na potu začel in sklenil, doma zvesto izveršuje. Kdor svoje Božje pote tako opravlja, bo e P sad in Božji blagoslov iz njih domu prinesel. God svetega Andreja aposteljna. (30. novembra.) rodil v Bctzajdi Andrej, Simona Petra brat, ribič, J ^ Kafarnavmu. “h jezeru Genezareškem, prebival p J če j u 6iti, Kadar je Janez Kerstnik v puščavi ™ T™ ride Jezus kodil gaje Andrej skerbno poslušat, i e . , . (j] e jte, sam v puščavo in Janez kazaje na Jezus . ^ /j an 29.) jagnje Božje“, ktero odjeinljc. gre ‘t‘ us0 m in tudi Kadar Andrej te besede . zasliši, gre .. gm0 na šli.“ 8v °jega brata k njemu pripelje, rekoč: n J ce i 0 noč , . Poznej sta Peter in Andrej z drugi g j ezu8 ) v da in nijedne ribice niso vjeli. 10 i tnli niegove nauke, moijn z velijo trumo ljudi, ki j e ? P 08 j 1 . 80 zastonj miži so ravno mreže izpirali vsi za ’ u v a že ribičem, Jezus st0 pj v fioln Simon Petra lov Simon P^jati na globoko in vreči svoje mr . n ič vjeli.“ pogovori: >enik! celo noč smo lovih£ in J za¬ it na Gospodovo besedo vendar se > ve| k . Simon Peter, , 1 /o toliko rib, da se jim je mreža g g; m0 nu: Od ko Je to videl, pade na kolena, Jezus pa reče w 670 zdaj boš ljudi lovil. Andrej in Peter popustita ribljenje, ker ju je Gospod poklical za ljudska ribiča. Ko je sv. Andrej z drugimi aposteljni vred na binkoštni praznik prejel svetega Duha in njega darove, prehodi Ščitijo, Epir in G-erško povsod oznanovaje sv. evangelje; slednjič ostane v mestu Patraš v Ahaji na Gerškem. Tam je Kristusovo vero z veliko gorečnostjo učil, veliko never¬ nikov spreobernil in kerstil. S tem se je hudo zameril ajdovskemu poglavarju Egeju, ki ga pred se pokliče, mu prepove še dalej od Jezusa govoriti in mu ukaže malikom darovati. Sv. Andrej mu odgovori: „Jaz darujem vsak dan vsegamogočnemu edinemu Bogu, ne klavne živine, kakor vi, temuč jagnje brez madeža darujem vsak dan na altarji svetega križa. In čeravno vse ljudstvo meso tega jagnjeta je in njegovo kri pije, ostane vendar darovano jagnje celo in živo. u Poglavar ves serdit ga ukaže zgrabiti in v ječo odpeljati. Sv. Andrej pa Jezusa ne zataji, zato ga dd bičati in ga obsodi v smert na križi. Ko ga peljejo na morišče in sv. Andrej križ uj ki je bil zanj pripravljen, glasno zaupije: „Bodi mi P°; zdravljen, križ! ki si posvečen po Jezusovem telesu m 81 svojo lepoto prejel po njegovih udih. Verni vedo, sladek si nam in do kako lepega plačila nas pelješ. Ki' 1 presveti! dolgo sem te želel, goreče sem te ljubil, nepm ne homa sem te iskal; zdaj si mi pripravljen po želji moj e s® serca. Pelji me iz tega sveta in pripelji me k m f “’ Gospodu, odrešil. “ da me po tebi prejme, kteri me je na tebi Po teh besedah poljubi križ, sleče svoja oblačila, s< \ obil n ° poterpežljivo nanj privezati in kviško vzdigniti. D 7 * ^ je še na križi viseč živel in neprenehoma pridigal o j zbrani množici. Ker se ljudem smili, tiščijo v obla® , j da ga mora s križa vzeti in že jim Egej privoli iz s * pred puntom. . Sv. apostelj pa moli in prosi Kristusa, naj ga 1Z , fl T vzame k sebi, rekoč: „Gospod Jezus! vzemi mojo ^ miru k sebi, ker čas je, da k Tebi pridem. “ Zelja ^ dopolni, sv. Andrej na križi umerje, njegova čista du ^ zleti v nebeške višave k Božjemu sedežu 30. n ° ve leta 62. _ 0 »te 2 uj e ' Po ustnem zročilu je bil sv. Andrej z ra nima rokama in nogama na križ privezan, zato se }t zuje z dvema brunoma, ki se po šev križata 671 jima pravi sv. Andreja križ, v podobi latinske velike čerke X. — Posnemajmo sv. Andreja v ljubezni do svetega križa, da bomo deležni tudi njegove časti! V začetku svete meše pravi cerkev od sv. aposteljnov: „Meni so prečastljivi tvoji prijatelji, o Bog . ji g° s P je zelo poterjeno.“ . »Gospod preiskuješ me in me poznaš; ti poznaš mojo sejo in moje vstajenje. u (ps. 138, 1 • ? !•) Bogu itd. Cerkvenamolitev. O Gospodi ponižno prosimo Tvoje veličastvo, naj bi bil sv. An rej apostelj pri Tebi vedno naš priprošnjik, kakor je bil Tvoji cerkvi učenik in višji pastir; po Gospo u našem itd. Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Rimljanov 10 , 10 — 18 . Bratje! s sercem se veruje v pravičnost, z ustmi pa se priča v zveličanje. Pismo namreč govori. 066 kteri vanj varuje, ne bo osramoten. Zakaj med u om 'n Gerkom ni razločka, ker eden je Gospod vse , S za vse, kteri vanj kličejo. Zakaj kdorkoli kliče v Gospodovo, bo zveličan. Kako bodo tedaj (vanj) ’ T kterega niso verovali? Ali kako bodo v nja ve > °d kterega niso slišali? Kako pa bodo sliša . re ^ , .^ Hvalca? Kako pa bodo oznanovali, ako niso p Kakor je pisano: Kako lepe so noge oznanujo > oznanujočih dobro! Toda evangelju niso vsi P ’ * za ija namreč pravi: Gospod! kdo je verova , »as slišal? Tera tedaj je iz poslušanja, F P« Kristusovi besedi. Pa vprašam: Niso mar slišali 672 je po vsej zemlji izšel njih glas, in do pokrajin zemlje njih besede. Razlaga. V tem berilu nas sv. apostelj uči, kar vemo tudi iz katekizma, da kristjanu še ni zadosti, ako le v sercu veruje, temuč on mora, če hoče opravičen in zveličan biti, to, kar v sercu veruje, kadar je treba, tudi z besedo ali z ustmi spoznati ali pričati, in svojo vero v djanji kazati t. j. po veri živeti. To je prava in živa vera v Jezusa, ktera nas osramotila ne bo. — Nasproti judovskim farizejem, ki so Mesija le za se pričakovali in da jim bo vsa druga ljudstva sužnje storil, uči sv. apostelj, da je Bog Gospod vseh, ki ne dela razločka med Judom in Gferkom. Vse ljudi je Bog poklical v svoje kraljestvo, vsem narodom je Kristus ukazal svoje evangelje oznanovati, ter jih kerščevati, vsak človek se more zveličati, ako veruje v Kristusa in njegove nauke, in po tej veri tudi živi. „Gospod je bogat za vse, kteri vanj kličejo.* Vsakemu daje potrebno gnado in pomoč, da se more zveličati, ako le hoče. Če se kdo pogub), temu ni kriv Bog, kakor da njemu potrebne gnade ne podeli, temuč on sam, ker s ponujeno gnado Božjo delati noče. Vera pride iz poslušanja, poslušanje pa iz oznano- vanja; da bi se sveto evangelje po vsem svetu oznanovalO; je Jezus poklical in poslal aposteljne, kterih poklic m opravilo so prevzeli škofje in mešniki katoliške cerkve- Njim veljajo besede: »Kako lepe so noge oznanujoč) mir, oznanujočih dobro!* — »Pa evangelju niso vsi P®' korni.* Žalibog, da je tako, kakor sv. apostelj f° zl > vselej bilo in je dandanešnji. »Veliko je sovražnik 0 Kristusovega križa, kterih konec je poguba.* (Fil. 3, I v Zakaj da niso vsi pokorni evangelju, nam sv. Anže pove, ker namreč mnogo kristjanov noče se spok OI V niti po keršanskem življenji z Bogom se spraviti zediniti. — 673 Koliko se sedanje dni uči in pridiga, pravega, ter¬ enskega življenja je pa tako malo, in vera je pri to¬ likih vsa omahljiva. Ali kako hi bila vera terdna, ko se Božja beseda tako malo zvesto posluša? Evangelje sv. Matevža 4, 18—22. Tisti čas, ko je Jezus hodil ob Galilejskem morji, je videl dva brata, Simona, kteri je imenovan Peter, in Andreja, njegovega brata, metati mrežo v morje; bila sta namreč ribiča. In jima reče: Hodita za menoj, in vaji bom storil ribiča ljudi. Ona sta pa koj svoje mreže popustila in sta šla za njim. In od tod dalje gredoč je videl dva druga brata, v čolnu z njih očetom Cebedejem, poprav¬ ljati svoje mreže, in jih je poklical. Ona pa sta precej mreže in očeta popustila, in sta šla za njim. Razlaga. 1. Kristus si je izvolil aposteljne , ker m hotel, da bi smel vsakdo učiti, temuč le, kdor je cd ■%ga poklica« in poslan. (Jan. 15, 16.) Precej ko je Rzus začel učiti, si je izvolil učence in aposteljne, naj H njegove nauke slišali, njegova dela in čudeže videli, 111 se pripravljali za svoj imenitni poklic. Njih poklic f ja je bil, da so priče življenju, nauku, smerti in vsta¬ janju Jezusa Kristusa in oznanovalci njegove svete vere. ' a J pa je naš poklic? Hoditi za Jezusom. 3. Kristus si je v aposteljne izbral priproste i ibiče, j ,a j bi svet spoznal, kakor sv. Ambrož pravi, da je HRanska cerkev res delo Božje, in da se Kristusova vera, 1’° svetu ni razširila z zvijačo, s silo, z denarjem a i '■ učenostjo človeško. •o Vaji bom storil ribiča ljudi t. j. ljudi bota vabila [. bRžje kraljestvo neumerjoče duše bota Jezusu prn o- ,. 1Va ] a - ~~ Ne samo aposteljni, vsi predpostavljeni, a vsi Judi naj bi bili takšni ribiči, in naj bi svoje podložne z d °™ nauki, z lepimi izgledi, s svarjenjem in opomi- S V Goffine. 43 674 njevanjem k Jezusu vodili, od greha iu pogube pa od¬ vračali. Kteri tako delajo, po besedah sv. Avguština apostolsko delo opravljajo. 4. Ona sta svoje mreže popustila in sta šla za njim. t. j. precej, brez pomude. Ko bi sv. Andrej ne bil precej šel za Jezusom, morebiti nikdar ne bi bil za njim hodil. Božji klic moramo hitro vbogati, pokore in poboljšanja ne smemo odlašati. — Sv. Andrej je svoje mreže in čoln popustih in to je bilo vse, kar je imel, in je šel za Jezusom. Ravno to hoče Jezus cd svojih pravih na¬ slednikov, da naj vse popustijo, vse zaderžke prema¬ gajo, in mu s celim sercem nasledujejo. »Kdor ljubi očeta ali mater bolj, ko mene, ni mene vreden." (Mat. 10, 37.) Zdihljej. O najdobrotljiviši Jezus, ki si priproste ribiče povzdignil do visoke apostolske časti, da bi modre in mogočne tega sveta osramotil prosimo Te za gnado, naj bi njih in njihovih n a ' slednikov nauke zvesto spolnovali, ter v veri, upanji in ljubezni Tebi vedno zvesti ostali. God svetega Frančiška Ksaverija. (3. decembra.) * * se Sveti Frančišek Ksaverij, tovarš svetega Ignacija, je rodil na Španskem 1 1506 v gradu Ksaveri blizo ® ea Pampelune. Bil je žlahtnega rodu, pa še bolj blag 0 !? serca, in po svojem nevtrudljivem prizadetji za razsir) 4 ^ Kristusove vere v daljni Indiji je zaslužil lepi priimek ^ dijskega aposteljna. Ker je bil prebrisane glave m vednosti ves vnet, pošljejo stariši še le osemnajstle ^ mladenča na visoke šole v Pariz. Frančišek se tako pi uči, da kmalo za izverstnega učenika zaslovi; pa J )0sV ^ , čast je ena najbolj nevarnih spotik, na kteri se jih ® D spotakne, da se prevzamejo. To nevarščino mu 0C ;F- II1 sv. Ignacij Lojolan, s kterim se v Parizu seznani in z pod eno streho prebiva. Kako je Ignacij to opravil t 1 _ . da mu večkrat zakliče besede Gospodove: „Kaj p° 3 675 človeku, naj ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi “ Te besede so častiželjnega mladenea popolnoma ozdravile, da je terdno sklenil, samo za Božjo čast delati in živeti: stopil je v red družbe Jezusove. Takrat so imeli Portugizi v Indiji obširne pokrajine, kjer so živeli večidel še ajdje ali malikovalci.; še celo ondotni kristjani niso bili kaj vredni in ondotnim ljudem le v pobujšanje. Pobožni kralj Janez III. prosi od papeža duhovnov iz Jezusove družbe, da bi jih poslal v Indijo; Frančišek Ksaverij je bil v to izvoljen in z drugim to\ai- šem tje poslan. Leta 1541 se poda na barko, vožnja v dalnjo Indijo je bila počasna, dolga in tudi težavna. a Frančišek tudi na barki ni lenobe pasel, sam si je s\ oje perilo pral, svojo stanico čedil, s svojo priljudnostjo se je prikupil vsem na barki, višjim in nižjim, kupčevalcem m uradnikom, mornarjem kakor vojakom; zato so ga vsi ■ aai poslušali, kadar jim je keršanske nauke razlagal, Kmalo je bilo videti na barki čedneje obnašanje. . , Glavno mesto Portugizov v Indiji je bilo Goa ; vlauaia je ondi velika popačenost med kristjani, ne manj, a med ajdi. Kristusova vera se je zamernh, ma i je še hodil k spovedi. To videti gorečega mo a m zaboli. Kaj stori? Z zvončekom v roči Pohaja m in prosi stariše, naj bi vsaj otrokom. dovoli 1 0 1 1 keršanskim naukom. Ko si otroke pridobi, za ne odraščenim pridigovati, in Goa, poprej razuzdano, posta pobožno mesto. , . . na Veliko prostora bi bilo treba, ako bi o e. grobno popisati, koliko se je Frančišek Ksaverij trudit, da bi zastarele in oterpnjene grešnike na prat o po p P j s preobernil in poboljšal. Največe zasluge si ,j e P ,. 8 tem, da je ajdovskim Japoncem bil pravi p duhovni oče. . T ... . Tanonsko Peš prehodi z velikimi težavami In^ ^vero ' več sto ■man, ki ga tako silno tezi, m* J” . ° 0 delo, ktero ga tem sanjem se mu je napove a 0 .. • v Japanu. S po¬ je čakalo med zamorci v daljni n j . u9 pa je svojega močjo Božjo ga je slavno opravi , poveličal m gorečega oznanovalca že za njego 43 » 676 na njegovo priprošnjo veliko čudežev storil, celo mertve k življenju obudil. Sveti mož, dasiravno že spehan in utrujen od preveli¬ kega dela, težav in bolezni, hoče še na Kitajsko potovati, a Bogu se je že dovolj zdelo njegovega truda in terpljenja. Blizo morja na otoku Sancyanskem v revni bajtici umerje ta veliki svetnik 2. decembra 1552. Z besedami psalmovi: „V Tebe, o Gospod, sem zaupal, vekomaj ne bom osramoten! “ (ps. 30, 2) je izdihnil svojo dušo. Sv. Frančiška Ksaverija časti misijonsko društvo za svojega patrona. Začetek sv. meše se glasi: „ Govoril sem od Tvojik spričevanj vpričo kraljev; in ni me bilo sram. Premišljeval sem Tvoje zapovedi, ker jih nad vse ljubim.“ (ps. 118, 46—47.) „Hvalite Gospoda vsi narodi! hvalite ga vsa ljudstva! ker poterjena je nad nami njegova milost, in Gospodova resnica ostane vekomaj . u (ps. 116.) Čast bodi Bogu . • • (Berilo, kakor Da god st. Andreja aposfc. str. 671.) Cerkvena molitev. O Bog! ki si kotel Indijska ljudstva po pridigah in čudežih svetega Frančiška Tvoji cerkvi pridružiti, dodeli nam lostljivo, da hi zglede njegovih čednost posnemal kakor častimo njegove velike zasluge; po Gospodi Jezusu Kristusu . . . Evangelje ST. Marka 16, 15—18. Tisti čas je Jezus rekel svojim učencemPojdkf po vsem svetu, in oznanujte evangelje vsi stvari- Kdor veruje in ho kerščen, ho zveličan; kdor F 1 ne veruje, ho pogubljen. Kteri pa verujejo, P°Jp] e ta znamnja za njimi: v mojem imenu bodo ku 1 izganjali, nove jezike govorili, kače prijemali; * ako kaj strupenega pijejo, jim ne bo Ikodova > in na bolnike bodo roke pokladali, in bodo v ,dra O razširjanji katoliške cerkve. »Pojdite po vsem svetu in oznanujte evangelje vsi stvari.“ (Mark. 16, 15 .) Iz življenja svetega Frančiška Ksaverija zvemo, da je blagi mož popustil domovino in se po morji prepeljal v daljne, neznane kraje, preterpel mnogo trudov, veliko težav, in je svoje sveto življenje sklenil na samotnem otoku pod revno bajtico. Kaj je svetega moža k temu nagibalo ? Samo pokorščina do Jezusa in ljubezen do neumerjočih duš. Slišal je, kar je Jezus svojim aposteljnom rekel: ^Pojdite po vsem svetu, oznanujte evangelje vsi stvari. Kdor veruje in bo kerščen, bo zveličan. “ Frančišek je kotel biti Jezusu pravi, zvesti učenec, zato ga močno razveseli, ko ga predpostavljeni izvolijo in pošljejo v daljno Indijo, ajdom in mlačnim kristjanom oznanovat Kristusa in njegovo sveto vero. V serce so se blagemu možu smilile duše, ktere od Kristusa D iso še slišale, kakor ajdje, in tudi duše, ki so Kristusa pozabile, ker se jim ni več oznanoval. „Kako bodo vanj klicali, v kterega niso verovali? Ali kako bodo vanj ve¬ rovali, od kterega niso slišali ? Kako pa bodo slišali brez oznanovalca?“ (Rimlj. 10, 14.) Po svoji gorečnosti je sv. Frančišek bil Jezusu več, kakor učenec, bil mu je pravi ^postelj, ker je kakor aposteljni Kristusovi šel v najdaljne kraje, da bi evangelje oznanoval vsi stvari, in ljudi, ko¬ likor bi jih mogrel po sveti veri in kerstu Kristusu pn- dobival. _ S ’ 1 V katoliški cerkvi so p. bili, l»l. Boe«,, ““i ljubezni do Jezusa in neumerjočih dus VS1 .. y ne znane , so > spominjaje se Jezusovega povelja, r ezus0 vo evan- kraje,"med tuja in divja ljudstva oznanovat Tb«* 0 , b re lje; n. pr. sv. Mohor in Fortunat v n ®v , J ^ d p ruse 8 v. sv. Rupert, Severin med Nemce sv. Vojteh m< y Cini m Metod na Ogersko in Moravsk , , j iška cer kev Indijo in Japonsko. Še dandanešnji p osl J da pj s e Sv oje misijonarje na vse strani Š£°keg vf ! ra; pošilja povsod oznanovala čista in prava Kus y er je veliko Jih v Afriko med Černe zamorce, v Japonsko, med krivoverskih ločin, v Indijo, na Ki za razširjanje Kristusove cerkve, za spreobernenje ne nikov, krivovercev in grešnikov molijo, ali za nje daruj i daritve sv. meše ali druga dobra dela. . j Takšne vstanove so: propaganda v Rimu* t. J- za ^ ali ustanova, kjer se mladenči izrejajo in pripravljaj^ misijonski poklic; misijonsko društvo v Lijonu na j 1 coskem, ki ga je vsranovilo 3. maja 1. 1822 dvanajst e rečih mož, in ima ravno ta namen, pripravljati delavcev 679 Gospodovo žetev. Imamo Marijino družbo, ki pomaga mi¬ sijonom v srednji Afriki, družbo sv. Cirila in Metoda za spreobernenje ločenih starovercev, ali Slovenov in Grekov, dražbo sv. Leopolda za misijone v Ameriki, družbo sv. Bo¬ nifacija, ki skerbi za katoliške misijonarje med krivoverci po nemških deželah, družbo Jezusovega detinstva, ki ku¬ puje ajdovske otroke, da se kerstijo in v keršanski veri izrejajo. Kristjan! ako ti sam ne moreš iti v misijone, ker se nisi za to pripravljal, ali pa se ustrašiš težavnega po podperaj vsaj misijonarje. Ali se ti ne smilijo neumerjo e duše, ktere ne verujejo, v pravega Boga ne kličejo, ei oznanovalcev, da bi jim sveto evangelje oznanova 1 koliko duš se pogubi, ker pridejo krivoverskim učenikom v past! Vse so poklicane v Jezusov ovčnjak, toc a p J ni, da bi jih tje vodili; za vse je Jezus svojo (ug '■ na križu prelil, vse bi rad zveličal in okiog se e nebeškem veličastvu, toda žetev je velika, de:a\eevj Pomagaj po svoji moči, da bodo misijonarji mog 1 . . svojem apostolskem poklicu, če že bratov cinam jonskim družbam ne pristopiš, prinesi vsako e J . ’ naj bi bil še tako pičelf svojemu dušnemu domačemu pasu. ju, ki ga bodo poslali na pravo mesto; pa ne opu aj teb moliti za misijonarje ali delavce v Gospodovi e ’- e dušah, kterim s svojim darom pomagaš pm uboeim vere, boš imel priprošnjike pred Bogom, in kai storiš, Kristus ti je obljubil povermti. reč? ki Še ene svete dolžnosti te opominjam. . t iti in gre na širjavo, mora tudi sama v sebi se vo Qt • vkrepiti. Drevo, ktero je sicer visoko m “” k ®^ tolisk o Pa trohnelo, bode pervi vihar poderl. Lna o J g;; a 0 nerkvijo in Kristusovo vero; ni dosti, da ^ J / aj SVfc tu, tudi v sercih se mora vterditi in vk^ 1 ^. ^ Jam pomaga, če štejemo katoličane na m J ' pa kristjani le po kerstu in po imenu, v seio :j e pg a pri- Glej! tukaj se ti ponuja mnogo e a rj e j a ; trudi se ‘ka, se vdeleževati apostolskega poklica. ggrc j p^ r ; s tu- ne odjenjaj, preden da se vterdi v vo) ti«aedah in ra - -» - * m sova mislih, besedah in ■".vera, da boš kristjan v sel , c G v drll „ e v sveti iD J‘- p otem delaj in moli, da glužbi ; n po- 11 poterdil, jih od hudega odvračal, b . J sve tih zakra- 680 tebi pa zaslužno; tudi tu veljajo besede Jezusove: ,.Žetev je velika, delavcev je malo.“ God sv. Barbare, device in mučenice. (4. decembra.) Katoliški kristjani častijo sv. Barbaro kot priprošnjico umirajočih in se ji priporočajo, da bi jim sprosila gnado svete popotnice v smertni bolezni; rudarji jo imajo za svojo varkinjo ali patrono. Malo zanesljivega se ve iz njenega življenja; le toliko je gotovo, da je živela v Aziji v mestu Nikomediji. Bila je liči zagrizenega pagana Dioskora, ki je hotel tudi hčerko v malikovalstvu izrediti. Da bi v učenosti tem 'bolj na¬ predovala, in da bi je ne pokvarilo razuzdano življenje paganov, jo oče da zapreti v samoten stolp tako, da sta le on in neka dekla mogla do nje. Zidovji in zapahi vendar ne morejo zabraniti žarkom gnade Božje, da bi ne dosegli serca device. V samoti in ločeni od sveta se ji odprejo dušne oči. Ko gleda po noči jasno nebo in zvezd brez števila, in po dne svitlo solnce, lepe gore, rodovitne planjave, se ji čedalje jasneje dozdeva, da vse to ni delo paganokm malikov in neslane so ji bile basni o njih. Barbara hrepeni spoznati pravega Boga, in Bog je njeno željo uslisal in spolnil. Slovela je posebno zaradi telesne lepote in paganski oče jo hoče omožiti paganskemu mladenču, pa Barbara s c brani in očetu odločno pove, da hoče v devištvu živeti. < e ( misli iz pervega, da je to le ženska terma, ktero bo sčasom popustila; pri Barbari pa ni bila terma, temuč terden sklep' kterega ji je Davdala ljubezen do Jezusa. Ko se Dioskor neki dan verne iz potovanja, in sV °J'. hčer v samotnem stolpu obišče, ugleda, da ima v kopalna tri okna in križ na steni. Oče jo vpraša, kaj bi to p' menilo. Spoštljivo mu Barbara odgovarja: „TJkazala se to napraviti, da bi se spominjala presvete Trojice, jo kristjani časte in svojega odrešenja po Jezusu Kns u ^ Sinu Božjem,“ in še veliko več govori očetu prav na dušeno o lepoti keršanske vere in nespameti malikova s sanjarij. 8 Dioskor stoji nekoliko časa kakor od strele zadet. ^ besen togote še besedice ne more pregovoriti; potem ^ izdere svoj meč, da bi hčer preklal. Barbara beži, pa G8L iz strahu pred smertjo, temuč da ne bi bil oče inorivec svoje lastne hčere. Oče se za njo zažene, jo najde skrito v germovji, jo zgrabi za lase, kjer jo neusmiljeno pretepa. Jezus, nebeški ženin, je svoji nevesti podelil serčnost in stanovitnost, da je tudi terpljenje in smert ne more ločiti od Njega, odverniti od svete vere. — Serditi oče ovadi svojo hčer rimskemu oblastniku Marcijanu, da zaničuje rimske bogove. Marcijan se ji dobrika, da bi jo odvernil od keršanske vere; kadar pa vidi, da nič ne opravi. jo ukaže s stremeni pretepati in zopet v ječo pahniti. V ječi »e ji prikaže Jezus sam, ji rane zaceli in krono večnega življenja obljubi. Ko jo oblastnik Marcijan zopet pred se pokliče, mu naravnost pove, da hoče Kristusova nevesta ostati. Zdaj ukaže razseljeni trinog, sveto devico do nagega sleči, z bakljami na životu žgati in jo nago po mestnih ulicah vleči. Barbara prenaša tudi to zasramovanje vsa voljna in poterpežljiva, celo Bogu se zahvaljuje. Na mo¬ rišči ji razdivjani oče sam z enim mahljejem glavo od¬ seka. Božja roka neusmiljenega očeta zadene, strela ga kmalo potem ubije. Sveto devico in mučenico so za¬ čeli kristjani častiti in jo časti še dandanešnji ves kato¬ liški svet. (Vvod, berilo in evangelje svete meše za god sv. Barbare kakor na god sv. Katarine 25. novembra.) Cerkvena molitev. O Bog,. kteri ftied drugimi čudeži svoje mogočnosti tudi s a ® mu spolu dal po mučenistvu zmagati, dodeli milost jivo, mi, ki god Tvoje device in mučenice obhajamo, P° njenih zgledih k Tebi pridemo, po Cosj n alem . . God svetega Miklavža, škofa. (6. decembra.) Posnem amo _ t a oiui), moreuiii ni tuiuiv — - , ... ijenja tega svetnika, iz kterega tukaj le ne o 1 no. V, J 682 ki so ga bili imeli otrok. Sami po- Božjem strahu skerbno Sv. Peter Damijani je svetega Miklavža posebno visoko čislal ter ga poslavil z najčastnejimi priimki; imenoval ga je izvoljenca Božjega že od maternega telesa, slavo mla- denčev, čast starcev, blišč duhovnov, luč škofov. S čim je sv. Miklavž zaslužil, da je svetnik svetnika s toliko slavnimi priimki počastil? — Rodil se je sv. Miklavž 1. 280 po Kr. v mestu Patari v Liciji. Bog ga je podaril že priletnim starišem, tem bolj veseli, ker popred niso bežni kristjani so tudi sinčeka v izrejevali; na Miklavžu se je pa že v otroških letih videlo, da je k veliki svetosti poklican. Ko ga je mati še na persib imela, ob sredah in petkih do večera ni hotel sesati, in ko doraste, se je ta dneva postil vse svoje žive dDi. Prigovor sicer pravi: Mladost, norost; pa na mladenču Miklavžu se prigovor ni poterdil. Mladeniške norosti ni bilo na njem zapaziti; že v mladosti se je lepo obnašal, rad molil, pridno se učil, slabe tovaršije pa se je najbolj skerbno ogibal. Zgodaj mu kuga pobere dobre stariše, ki mu zapustijo lepo premoženje, mnogim ljudem toliko nevarno, Miklavžu pa le pomoček, s kterim si pridobi še veče zaklade v nebesim Mladi Miklavž je bil ubogim dober oče in je iz svojeg* premoženja posebno rad tistim vbogaime delil, ktere je_bm> sram vbogaime prositi, in kteri so zavoljo uboštva bili v nevarnosti v grehe pasti in se pogubiti. — Nek imeniten človek je imel tri hčere, kterih pa ni mogel pošteno omo; žiti, ker ni imel česa jim za doto. Nesrečni oče nu s svoje hčere nesramnemu življenju zročiti, da bi ne W njemu treba jih živiti. Kadar blagoserčni Miklavž to z ye ' ne da mu miru, dokler te nesreče od nedolžnih hcei odverne. V tihi noči pride k hiši in skrivši toliko denaR v njo verže, kolikor je zadostovalo eni hčeri za doto. ponavlja še dvakrat in oče je mogel vse tri hčere t* poštenim mladenčem v zakon dati. S toliko dobroto 31» a ubogi družini ni le telesno dobro delo storil, temuč še v ^ je bila duhovska dobrota, ker je odvernil veliko S re „ z& . pohujšanja. Njegova dobrotljivost je široko in daleč slovela in tolika čednost je zaslužila, da se na sve postavi. . ,£ 0 j Škofijski sedež v Mirski je bil prazen, ker J e ^ bil umeri; duhovni so se snidli volit si škofa, in se seboj posvetujejo, koga bi izvolili. Eden izmed njih sve . 683 naj si tistega v svojega škofa izvolijo in postavijo, kten bo drugo jutro pervi prišel v cerkev.. Drugo jutro je bil Miklavž pervi v cerkvi; njega izvolijo za škofa, dasiravno se je branil te časti. V škofa posvečen, je bil še pomžnisi, dobrotljivimi in v vseb čednostih popolniši. Bil je vernim skerbljiv pastir, ki ni pozabil niti zanemarjal nobene svojih ovčic. Obiskoval je uboge, bolnike, jetnike, cerkve je oskerboval s potrebnimi dohodki in vnetimi duhovni. og pa je pokazal, kako ljub mu je ta služabnik, ker mu je podelil moč čudežev, da so ljudi svetega.Miklavža S P 0 imenovali čudodelnega moža; Kristus mu je se ve ‘O ‘as namenil, ker ga je poklical za častitljivo krono mučencev Zavoljo vere so gorečega škofa preganjali m ce o v jee vergli. Ko pa Dioklecijan umerje in blagi. Konstantin ce¬ sarski prestol zasede, je preganjanje kristjanov ne, Miklavž se verne k svoji čedi nazaj... Čakal, je ri' . cerkev še drug vikar, kriva vera Arijeva, ki je taji J naturo Jezusa Kristusa. Z vso gorečnostjo se. sveti ško tej krivi veri zoperstavlja in do svoje smem Z0 P J vojskuje. Umeri je leta 327 po Kristusu in e so • gove zadnje besede: „V Tebe, o Gospod, sem zaupa , Tvoje reke izročim svojo dušo.“ Njegove kosti so se j . v mesto Bari na Neapolitanskem prenesle in rng j j poveličal z mnogimi čudeži. . . l: Na podobah vidimo sv. Miklavža v sko ovs - ’ v rokah derži bukve sv. evangelij in na njih s • tn jabelka. Bukve pomenijo njegovo gorečnost za ohra J. čiste vere, tri jabelka pa pričajo od njegove darezlj V 8 ktero je tri bčere greha ovaroval, m mn j'£ .j, a dobrih del storil. Mornarji ga častijo kot svojeg ’ ter ga posebno v nevihtah radi kličejo na pomoč. . Sveta meša se začne : „Gospod je sklenil ž PP™ & st in ga je postavil pervaka, da pri njem ostane uhovstva vekomaj.“ (Sirah. 45, 30.) . t : u , „Spomni se Gospod! Davida in vse njegove (P*- 131.) Čast ... Cerkvena molitev. O Bog, H ik »fa Miklavža poveltfal po neštevilmh čudež. , d ° d eli, prosimo, da bomo po njegovem radaženji m ln priprošnji oteti večnega ognja", p° ^ 0S P° 684 Berilo iz lista st. Pavla aposteljna do Hebrejcev 13 , 7 — 17 . Bratje! spomnite se svojih sprednikov, kteri so vam govorili besedo Božjo; glejte konec njih življenja, in ravnajte se po njih veri. Jezus Kristus je ravno tisti včeraj in danes vekomaj. Ne dajte se z mnogoterimi in ptujimi nauki zapeljati. Saj je najbolje z gnado po- terditi serce, ne z jedmi, ktere niso pomagale tistim, ki so v njih živeli. Imamo altar, od kterega nemajo oblasti jesti, kteri šotoru služijo; zakaj trupla žival, kterih kri nese veliki duhoven za greh v svetišče, se sežigajo zunaj šotorišča. Torej je tudi Jezus, da bi posvetil s svojo kervjo ljudstvo, zunaj vrat terpel. Pojdimo tedaj k njemu iz šotorišča, in nosimo njegovo zasramovanje. Saj ne¬ marno tukaj obstoječega mesta, temuč prihodnjega iščemo. Po njem tedaj darujemo vselej Bogu hvalni dar, to je< sad ust, ktere častč njegovo ime. Dobrotljivosti pa m podeljenja nikar ne pozabite; ker taki darovi dopadejo Bogu. Bodite pokorni svojim sprednikom, in bodite ji® podložni; zakaj oni čujejo kakor taki, kteri bodo za vase duše odgovor dajali. Razlaga. Judje, ki so se h keršanski ver. spreobernili, so vedno še menili, da mora judovska vera biti s keršansko vero zedinjena. Njim govori sv. apo- stelj nauke, ki jih beremo v tem berilu. Najprej jih opominja, naj častijo t. j. škofe in duhovne pastirje, in posnen ktere so na njih videli, zlasti pa naj se _ „ _ . veri, po kteri so dosegli toliko častitljivi konec svoje ?' 1 življenja. j Dalje jih svari pred tujimi in krivimi nauki in P r nestanovitnostjo v veri, ker je Kristusova vera nespr svoje sprednike, rajo lepe zgled® ravnalo po AP 685 menljiva, kakor Kristus njeni začetnik sam, ki je vekomaj ravno tisti. — Y Kristusovi veri ni napredka ali zbolj¬ šanja, kakor nekteri menijo, ker je Kristus svojo vero že popolno iz nebes prinesel. Nekteri krivi učeniki zmed kerščenih Judov so ter- dili, da morajo Mojzesove postave tudi po preje¬ tem kerstu spolnovati. Sv. Pavl pa jim razločno pove, da tega ni treba, ker samo spolnovanje zunanjih šeg človeka ne opravičuje, niti ne posvečuje, temuč le gnada Božja, posebno v presvetem zakramentu. Mi kristjani imamo altar, na kterem se opravlja da¬ ritev in ta daritev je ob enem tudi jed, od ktere ne smejo jesti ti, ki šotoru služijo, t. j. Judje, je tudi ne umejo. Kristjani, ki se judovskih šeg deržijo, s tem pravico zgube do presvetega Rešnjega telesa. Trupli klavnih žival, ki ste bile veliki dan sprave za grehe darovane, so se po Mojzesovi postavi mora e Ožgati zunaj šotorišča, poznej zunaj mesta; od e a ritev Judje torej niso nič vživali. Ta. daritev je. n predpodoba Jezusove daritve na križi, ki je bil u i a tovan za grehe, zatorej zunaj mesta Jeruzalems eg »zunaj vrat je terpel". Kdor se hoče te daritve vdel- riti, mora poprej šotor popustiti t. j. mora v rl * . verovati, grešne navade popustiti, »njegovo zasramc» J nositi,“ ktero ne ho dolgo terpelo, »ker tukaj nn obstoječega mesta." Slednjič jim priporoča, naj so dobrotljivi 'u ra di kaj podeljujejo, ker taki darovi Bogu P ’ svojim duhovnim predpostavljenim pa naj s P ’ W oni za njih Le skerM in 1* » D I e od «°'' 0r dajali. . Sveta in zasramovanja se ne sme bati, ^ristusom kraljevati. - Svojim škofom m duhovnom bodite pokorni, oni so pastirji vaših duš m J Zgovorni. Sv. Krizostom pravi: »Groza me ob s Paleti, kadar se spominjam te odgovornosti. Kadar 686 tvoj duhovni voditelj, od tebe zaničevan, k Bogu zdihuje, ne misli, da boš brez kazni, ker le zdihuje in se nad teboj ne maščuje. Bog se bo za njega nad teboj maščeval. “ Evange-lje sv. Matevža 25, 14—23. Tisti Sas je Jezus svojim učencem to priliko govoril: Človek, kteri je na ptuje šel, je poklical svoje hlapce, in jim je izročil svoje blago. In je dal enemu pet talentov, enemu pa dva, enemu pa enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in je zdajci odrinil. Sel je pa, kteri je bil pet talentov prejel, in je kupčeval ž njimi, in J e pet drugih pridobil. Ravno tako je tudi, kteri je bil dva prejel, pridobil dva druga. Kteri je bil pa le enega prejel, je šel in je zakopal v zendj°i in skril denarje svojega gospoda. Čez veliko časa pa pride gospod tistih hlapcev, in ima obrajt i njimi. In je pristopil, kteri je bil pet talentO' prejel, in je prinesel pet drugih talentov, rekoč• Gospod! pet talentov si mi zročil, glej 1 pet dru¬ gih sem pridobil. Njegov gospod mu je reke® Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si bil v male® zvest, te bom čez veliko postavil; pojdi v vesel] svojega gospoda. Pa tudi, kteri je bil dva ® lenta prejel, je pristopil in rekel: Gospod! dv talenta si mi zročil; glej! dva druga sem Pp dobil. Njegov gospod mu je rekel: Prav, do in zvesti hlapec! ker si bil v malem zvest, bom čez veliko postavil: pojdi v veselje svoje 0 gospoda. Kdo je človek, kteri je na ptuje šel ■ Ta je Kristus, naš Odrešenik, ki je vesel v nebe» a in bo na sodnji dan zopet prišel. 687 Kaj pomenijo talenti? En talent je bilo veliko denarja; vreden je bil blizo 10.000 gold. sedanjega denarja. Tukaj pa pomenijo trojne darove milosti Božje. V pervi versti so naturni darovi, ti so: bistri um, zdrava pamet, telesne moči, zdravje in urnost. V drugo versto gredo duliovni darovi mi¬ losti Božje: vera, upanje, ljubezen in čednosti sploh, znotranje raz svetlo vanje, navdihovanje in spodbujanje. V tretjo versto postavljamo nenavadne, čeznaturne darove milosti Božje, ktere Bog le nekterim po¬ deljuje, n. pr.: dar čudežev, prerokovanja, tujih jezikov, razločevanja duhov, apostolstvo, pastirstvo. Kako deli Bog talente? Bog deli svoje darove ljudem po svoji neomejeni moči, kakor gospodar vseh stvari, različno, kakor se mu poljubi, enemu več, drugemu manj. Kdor več darov prejme, se ne sme prevzeti, kdor malo, ne sme obupati; vsakdo pa ®°ra s prejetimi darovi dobro kupčevati, Božjo čast po- vikševati in za zveličanje svoje in svojega bližnjega duše 8 kerbeti. Več je kdo prejel, več bo Bog od njega tirjal; m kdar pa več, kakor je premogel. Eden je prejel pet talentov in je z & pridobil; drugi je prejel dva in je J talenta pridobil; — 80 tl ' Ti so tisti, ktere Bog pokliče v vise službe^ da 8 kofe, posvetne pervake, m so zveš J ob iJn 0 telesnih, ^eliko dobrega storijo, in tisti, ki | niimi zvesto go¬ dnih in duhovnih darov prejmejo 1 ,.j p 0V ernil v ‘Podarijo; njim bo Bog skerbi m ki je le nebeškem ves elji. - Kako da j*’ n ega, ki “ va talenta pridobil, ravno tako po > gledal na našo ^ jih je pet prinesel? Ker bo og » toliko na sad, T°U° in na trud, kterega smo si prj z * /j se sicer veliko kterega nam je trud prinesel I ««, p l ač ilo. ru< li, pa malo opravi, ne bo prise • ; / ? Kdo je hlapec, M je svoj talent v venijo vakopal. , 1 . „ a i: nizkega stanu, ^ sak človek, bodi si visoceg lenobi in za¬ boje darove po Božji volji ne obrača, 688 nikernosti živi. Bog - rau bo pobral darove in jih dal onim, ki jih zvesto obračajo. Na sodbi mu ne bo pomagalo iz¬ govarjanje; lenoba bo kaznovana po zaslužku. Zato nas sv. apostelj Pavl tako goreče opominja: „naj gnade Božje nepridoma ne prejemamo. u (2. Kor. 6, 1.) Zakaj pravi gospod : pojdi v veselje svojega gospoda? 1. Ker se Bog sam veseli našega zveličanja; 2. ker bodo služabniki Božji v nebesih vživali nepopisljivo veselje v gledanji Božjem. Z dihi jej. Ljubi Zveličar! zahvaljujem se Tebi za vse darove in milosti, ktere si mi po¬ delil ; iz serca me greva, da sem jih napčno obračal in slabo ž njimi kupčeval. Usmili se me in do¬ deli mi gnado, naj bi po zgledu sv. Miklavža svoje talente le Tebi v čast, svoji duši pa v zve¬ ličanje rabil, da mi boš na sodnji dan mogel za¬ klicati : „Prav, dobri in zvesti hlapec! ker si kil v malem zvest, te bom čez veliko postavil; poj^ 1 v veselje svojega gospoda!“ Praznik neomadežanega spočetja Device Marije. (8. decembra.) Praznik neomadežanega Marijinega spočetja, 8- cembra, nas spominja verske resnice, da je bila Manja posebni milosti Božji in zavolj zasluženja Jezusovega madeža izvirnega greha spočeta. ^ Ta visoki Marijini god ima osmino ; 7. decembra, pred tem praznikom je zapovedan post. Kaj prav 'za prav ta verska resnica o Marijinem ' i? omadežanem spočetju pomenja? S to versko resnico katoliška cerkev n (3 meni velike gnade, po kteri se je Marija vselej čisto o r ^ vsacega tudi najmanjšega greha; kajti to resnico J® - a cerkev že davno popred izrekla; ta resnica tudi ne p° n 689 Njenega vednega devištva, ker je cerkev od nekdaj vero¬ vala, da je Lila Marija čista devica pred, pri in po rojstvu svojega Božjega Sina. Ravno tako tukaj ne gre misliti na kako posvečenje v maternem telesu, kakor sta Lila posve¬ čena preroka Jeremija in Janez Kerstnik, ki sta oLa Lila v izvirnem grehu spočeta, pa še pred rojstvom njega očiščena; tudi ne spada pod to resnico spočetje Kristusovo od svetega Duha, t. j. da je Marija Božjega Sina od samega svetega Duha, ne od kakega moža spočela, ker tudi ta resnica je bila od nekdaj v katoliški cerkvi verovana. Ta resnica pomenja le tisto posebno prednost, ktera je Lila po posebni milosti Božji in zavolj zasluženja Jezusovega edino le Mariji podeljena, da je Lila že v pervem trenutku svojega spočetja vsakega madeža izvirnega greha ovarovana. Roko je cerkev o tej predpravici Marijini do l. 1854 mislila ? Od nekdaj so najbolj pobožni in učeni možje v _katn- USki cerkvi imeli sveto misel, da je bila Marya goljena mati našega Odrešenika, 'brez vsega madeža 1 ^tolskib 8početa. To nam spričuje listina, ktera je ze 1 P ^ «>»v in nam »poroiS. govor »v. Andr.ja apostejina prod •Hastmfeom Egejem. V tej li.tin. pervi človek stvarjen iz zemlje, ki »e n „ nn olnoina PO grehu), zato je Lilo treba, da seje u PPj u _ človek (Jezus Kristus) iz neomadežane device rod P Sv. Justin v; i 1*7 -1 1-r mn^Anp.c. m imena pie — V uczus ivrisiusj iz neoinauezauc '- — j .ja pre- . Justin, ki je 1 . 167 umeri kot ^“iška. Sv. čisto Devico Evi, ko je bila še nepopa ne p 0 haLljeno, Amfiloh pravi: >, ki je stvanl pem^vo jo tudi drugo Evo vstvanl nepokv arj kačino pre- Perkveni učenik Origen uči, da Manje jn imenuje govarjanje prevarilo, niti strupeni c i pjy e m jo kliče -"arijo neomadežano in čisto mater, o in prečisto, rDeomadežano in neoslabljeno, neos” j v ; c0 . Sv. opat rsakterih nesnag in madežev vso pi „ jgpe, ki nisi ‘^ba Marijo s temi besedami počasti:;„ a nje. Nihče »jkdar kaj' zakrivila, stavljam vse sv J < razun tebe n ! Popolnoma brez greha, kakor ti, 0 ? madeža. u Tudi ni n 'hče neomadežan; le ti si brez J a i e Marija po Ambrozij in sv. Avguštin P 11 U -J ’ xj s ta To terdijo posebni milosti vsaceira srešnesra madeža čist . S1 °V Goffine. 44 690 sv. Proklus in Paschasi Radbert. Sv. Fnlgencij pravi: „V ženi pervega človeka je kačina zlobnost dušo zapeljala in popačila, pa v materi drugega (Kristusa) je Božja milost dušo in truplo nepokvarjeno obranila. 11 Pobožni Alkuin piše o Mariji: „Lepa si kakor luna in prosta vsega madeža, in še sence spremenljivosti ni (na tebi ). u Sv. Ildefonz uči: „ Gotovo je, da je Marija ostala prosta izvirnega greha. 8 Pač bi se dalo navesti še mnogo, mnogo izrekov, ki so nam jasne priče, kako so vsi pobožni možje in cerkveni učeniki od nekdaj mislili o Marijinem spočetji, da je nam¬ reč izvoljena mati Božja bila po posebni milosti Božji brez- madežano spočeta. Nekteri so z veliko bistroumnostjo in gorečnostjo zagovarjali to prednost Marije Device; na vi¬ sokih šolah: Pariški, Salamanški, Neapelski, Koimbriški, Kolonski, Mogunški, Ingolštadski i. t. d. so se učeniki s prisego zavezali, da hočejo to posebno pravico Marijino v besedi in pismih zagovarjati. Meniški redovi Frančiškanov in Jezuitov so to pobožno misel o Marijinem neomadežanem spočetji med ljudstvom razširjali, celo kralji in vladarji so si v čast šteli, se potegovati za to prednost neomadežane Device. Na Tridentinskem zboru je katoliška cerkev, k° se je razpravljal nauk o poerbanem grehu, slovesno izrekla, da Marije ne zadeva. Praznik Marijinega spočetja se / vpeljal že za časa sv. Anzelma v desetem stoletji in se je od teh mal neprenehoma po vseh cerkvah slovesu® obhajal. Vendar te pobožne misli cerkev še ni bila za verst resnico proglasila; vsakemu je bilo pripuščeno o tej resni® 1 po svoji vesti misliti in tej pobožni misli se udati ali D'-' — brez greha zoper sveto vero, samo to je bilo prepoj dano, zoper to resnico govoriti, učiti ali pridigati. & er ? j pa sčasom pobožni verniki, veliki škofi in škofje, H 181 "' redovi in celo vladarji ustmeno in v pismih višjega p 8 ' varja svete cerkve vedno bolj goreče prosili in tiščali, bi se vendar enkrat pobožna misel o Marijinem neoma žanem spočetji slovesno kot verska resnica določila in . rekla, se tudi papež niso mogli več dalej uperati tej spi° misli in želji. Kaj so tedaj sv. Oče, papež, glede resnice od neoW a dežanega spočetja prečiste Device storili? Sv. Oče, papež Pij IX., z ginjenim sercem J 1 ’ 8 jejo, da so mnogokrat in obilno pomoč prejeli po a kraljici nebeški. Pa akoravno jih je njihova otročja lju¬ bezen in lastno češčenje device Marije priganjalo, poslednji svitli in dragoceni kamen v njeno sijajno krono postaviti, vendar se v tako važni in imenitni stvari niso hotli pre¬ nagliti, marveč z vso modrostjo in previdnostjo postopati. Z okrožnim pismom od 2. februarja 1849 opomenejo vse pervake, patrijarhe, velike škofe in škofe vsega katoliškega sveta, naj jim po vesti in resnici sporočajo, kako povsod duhovščina in ljudstvo misli o Marijinem neomadežanem spočetji, in ali res želijo, naj bi se pobožna misel določila kot verska resnica ? Med tem so sami molili, pa tudi vernim moliti priporočali k Očetu luči za potrebno raz¬ svetljenje. Od 500 škofov iz vseh strani sveta so prišla v Rim sporočila, da oni sami, kakor njih verni verujejo, da je bila Marija brez madeža izvirnega greha spočeta in da priserčno želijo, naj bi se ta pobožna misel za versko resnico določila in izrekla. — Vsi veseli povabijo sv. Oče vse škofe katoliške cerkve, naj bi osebno pripotovali v Rim, da bi se v tej zadevi ž njimi posvetovali. Snidlo se je 150 škofov in nadškofov, mnogo redovniških sprednikov in učenjakov; še enkrat so pretresali in na tanko preiskali aajbolj gotova pričevanja iz vseh stoletij, in slednjič sklenili, na j se 8. decembra, na praznik neomadežanega spočetja ta verska resnica slovesno proglasi. .. Na praznik sam, 1. 1854 se podajo sv. Oče v veli- eansko cerkev sv. Petra; ondi prosijo z vsemi nazočimi »e enkrat svetega Duha za razsvetljenje, potem berejo, stoje n a svojem apostolskem prestolu vpričo 150 škofov m nes e ' , ae množice, vsi ginjeni, določilo, in okličejo: „IS a u k, kl terdi, da je bila preblažena Devica v P e r v e m trenutku s v o i e sr a spočetja p o P 0 ... .‘Ž” * v," D 'rosta obran¬ ega madeža izvirnega gie a P j n ge mora Jena, je od Boga razodet n> stan ovito 0 v e- 0 d vseh vernih ter dno i r 0 v a t i.“ . t .i na misel, temuč Odsihmal ta nauk ni bil več e P u g e nik katoliške J e verska resnica. Najvišji pogiava ^ zakrivala po¬ dkve so odgernili zadnjo zavezo, f, J madežna lepota je polno čast nebeške kraljice, in njen z abliščela po vesoljnem svetu. 44 * 692 Ali je mar to določilo o neomadežanem spočetji Marijinem nov nauk? Sv. Oče s tem slovesnim oklicem brezmadežnega spo¬ četja Marijinega niso kakove nove verske resnice oglasili, temuč so le starodavni nauk in vedno vero sv. cerkve kot nauk, ki je res od Boga razodet, slovesno izrekli. Novih verskih resnic tudi papež ne smejo delati, temuč oni smejo le to kot versko resnico oklicati, kar je Bog. večna resnica, razodel, in kar so vselej, povsod in vsi verni kristjani ve¬ rovali. Kadar pa papež ktero resnico, ker je v svetem pismu in v ustnem zročilu poterjena, za versko resnico okličejo, jo mora slehern katoliški kristjan verovati, akose noče pregrešiti in Božji sodbi zapasti. Že zgorej se je dokazalo, da so verni že od apostolskih časov verovali Marijino brezmadežno spočetje. Tudi sv. pismo nam poterduje to resnico. V I. Mojzesovih bukvah (3, 15) beremo: ^Sovraštvo bom naredil med teboj in med ženo, in med tvojim zarodom in njenim zarodom; ona ti bo glavo sterla, in ti boš njeno peto zalezovala. “ Te besede je Bog govoril kači, v kteri je bil satan, precej po grehu pervih starišev, in ji napoveda, da bo prišla žena, ki bo ji glavo sterla t. j. moč satanovo razdjala. Vsi katoliški razlagalci in učeniki terdijo, da je ta žena prečista devica Marija. Njo je Bog izvolil in satanu sovražnico postavil, da bi njemu glavo sterla. Da bi mogla to storiti, ni smela nikdar pod oblastjo satanovo biti, temuč čista in prosta je morala biti tudi izvirnega greha, že v pervem trenutku svojega spočetja, sicer bi bila po besedi sv. aposteljna „otrok jeze Božje “ in pod oblastjo satanovo. — Dalje beremo v evangelji sv. Lukeža (1, 28): „1® angelj je prišel k nji, in je rekel: Češčena, gnade polna.^ Angelj sam jo po Božjem povelji imenuje „gnade polno. Sveti učeniki pravijo, da jo angelj zategadel tako kliče, ker je prejela od Boga več gnad, in je imela posvečujočo gnado v obilniši meri, kakor vsi drugi pravični. Ali bi bil mogel angelj Marijo tako imenovati, če bi le eden edini trenutek bila v izvirnem grehu ? Kako bi bil mogel dopustiti, da izvoljena mati njegovega Sina, iz kteie je hotel svoje meso, svojo kri prejeti, pod ktere sercem je hotel počivati, le za trenutek bila pod oblastjo satanovo- Tega ne moremo, ne smemo misliti. Božja milost J e ohranila Marijo, zavoljo zasluženja njenega Božjega Sma, 693 čisto in prosto vsacega grešnega madeža. Na njo obrača cerkev po vsej pravici besede svetega pisma: „Vsa si lepa, moja prijatljica, in nobenega madeža ni na tebi. a (Vis. pes. 4, 7.) Neomadežano spočetje nas uči neskončno svetost pre¬ svete Trojice, s ktero greh studi in sovraži. Nebeški Oče ni mogel videti, da bi bila njegova preljubljena hči le en sam trenutek od izvirnega greba omadežana. Božji Sin si ni hotel device v mater izvoliti, kteri bi bil na duši naj¬ manjši grešni madež. Sv. Duh, čegar nevesta je Marija, ni hotel, da bi bilo njeno serce, ktero si je v prebivališče izvolil, le za trenutek od greha ogerdeno. Mati Najsvetejšega je morala biti vselej sveta in brez madeža. — Poglej, kako Bog greh studi. Neomadežano spočetje nas uči, koliko dragocen zaklad je posvečujoča gnada Božja. Marija je ta neprecenljivi zaklad prejela že v pervem trenutku svojega spočetja; biez n jega ne bi bila nikdar postala mati Odrešenikova. Ti P a < kristjan! si prejel ta zaklad v svetem kerstu, kjer te je Bog posvetil, ti dal obleko nedolžnosti in je sv. Dah tv °jo dušo sebi v prebivališče izvolil. Marija je ta zaklad e smerti ohranila, vselej je cvetela, kakor prečista lilija, niti grešni dihljej ni je oskrunil. Kako pa ti ? Ali še nraniš obleko nedolžnosti, ki si jo pri svetem kerstu P re jel ( a li gj ovaroval svojo dušo pred grehom t Kako ne srečen si ™ i Djanski nauki iz te resnice. -^jega spočeti in roditi: — * —, J 1 Premišljuj neprecenljivi zaklad devistva. 694 in neomadežana je morala biti devica, ktero si je Jezus v svojo mater izvolil; ona je ogledalo vsem deviškim dušam; njena prečista, neoskrunjena podoba popačenemu svetu vedno pridiga, kako ljubo in drago je devištvo v Božjih očeh. Vvod svete meše: „Veselil se bom v Gospodu, in moja duša se bo radovala v mojem Bogu, ker me je oblekel v oblačilo zveličanja, in me ogernil z obleko pra¬ vičnosti , kakor nevesto, ki se nališpa s svojo dragotino. (Izaija 61, 10.) „Povzdigoval te bom, Gospod! ker si me prejel, in nisi dal mojim sovražnikom se veseliti nad menoj. a (ps. 29, 2.) Čast bodi Bogu . . . Cerkvena molitev. O Bog! ki si po neomadežanem spočetji Device svojemu Sinu vredno prebivališče pripravil, prosimo Te, ki si njo zavoljo predvidene smerti svojega Sina vsacega madeža ovaroval, pusti tudi nam po njeni priprošnji brez greha k Tebi priti; po Gospodu našem, Jezus 11 Kristusu . . . Amen. Berilo iz bukev Pregovorov ali Pripovest 8, 22—^ Grospod me je (v lasti) imel v začetku svojih p°i° T ’ preden je kaj storil od začetka. Od vekomaj sem F stavljena, in od nekdaj, preden je bila zemlja. Ni ' e bilo breznov, in jaz sem bila že spočeta; tudi studem 1 vod še niso izvirali; tudi gore s svojo silno težo še nn® stale; preden so bili hribi, sem se jaz rodila. Ni še naredil zemlje, ne rek, ne tečajev okrogle zemlje. Ko j e nebesa narejal, bila sem zraven; ko je s stanovitno P° stavo in z okrogom ograjal brezne, ko je zgorej utfr doval hlipiše, in voda studence tehtal; ko je okoli mejo postavljal, in vodam dajal postavo, da naj ne P 1 ^ stopajo svojih bregov; ko je zemlji dno pokladal: s 695 pri njem bila, in vse ž njim ravnala, in sem se veselila vsaki dan, in sem ves čas pred njim igrala, sem si igrala na okrogli zemlji, in moje veselje je bivati s člo¬ veškimi otroci. Zdaj tedaj, otroci! poslušajte me: Blagor jim, kteri ohranijo moja pota! Poslušajte nauk, in bodite modri, in nikar ga ne zametujte! Blagor človeku, kteri me posluša, in čuje pri mojih vratih vsaki dan, in ra me streže pri podbojih mojih dur. Kdor mene najde, najde življenje, in prejme zveličanje od Gospoda. Razlaga in nauk. Z besedami tega berila se prav za prav slavi Božja, nestvarjena modrost, ve m Sin Božji, ki je bil vselej in pred vsemi stvarmi pn Begu in v Bogu; po Njem se je vse stvanlo, vre« i <>, in se vse ohranuje; On se veseli vseh svojih e , J ljubi in zlasti ljudi opominja, naj bi Njega ljubil, as ^ in nasledovali, da bi jim dal časne in večne sreče. Cerkev je pa to berilo danešnjemu prazniku odlo 1 , se veči del teh verstic na preblaženo Devico Marijo J obračati; Od nje se sme reči, da je bila najave ejsa najimenitniša stvar Božja in je imela pervo mes sercu Božjem in pred vsemi stvarmi. Na njo 1 cerkev tudi besede Sirahovih bukev (24, 5) • _ » ^ : * iz ust Najvišega prišla (pervorojena pred vsemi s Za kaj ona je, kakor Rihard pravi, najvredmša m ’ ■n nihče ni tako čist, kakor ona, nihče m o ., turnih darov prejel, kakor ona; na nobeni , s . a n ;j Judeži milosti Božje tako očitno prikazali, kakor n ^o&lej pobožna duša ta čudež Božje vsegam g ’ reci večkrat s svetim Krizostomom: _ . »Bodi češčena mati našega Boga m na»a ^ ^ ^dite češčena nebesa, v kterih Bog sa sedež milosti, kjer Gospod vse svoje mi ^ s P 0( jbe za nas Jezusa, da bomo po tvoji P rl F J °dpuščenje in večno zveličanje dosegli- 696 Evangelje sv. Lukeža 1, 26—28. Tisti Sas je bil angelj Gabriel od Boga poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Nacaret, k devici, zaročeni možu, kteremu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in Devici je bilo ime Marija. In angelj je prišel k nji, in je rekel: Češčena, (si) gnade polna, Gospod je s teboj, žegnana si med ženami. Zakaj se v danešnji mesi bere to evangelje o poslanji angelja Gabriela in počeščenji Device Marije? Ker ima oznanilo tega evangelja pomenljivo zvezo z neomadežanim spočetjem in nam kaže nepopisljivo vi¬ soko čast prečiste Device. To razvidimo iz angeljevih besed: „Gnade (si) polna, Gospod je s teboj, žegnana si med ženami.“ Zakaj reče angelj Mariji: „ Gnade polna ? 11 Temu so štiri uzroki: 1. ker je bila Marija z gnadami oblagodarjena, preden je na svet prišla; 2. k' je v gnadi vedno rastla; 3. ker je rodila začetnika vseh gnad; 4. ker po Mariji tudi mi mnogo gnad dobivamo. 1. Marija je bila z gnadami oblagodar- jena, preden je na svet prišla. — Vsi otroci Adamovi smo v grehu bili spočeti, torej že pred rojstvo® z grehom omadežani, le Marija je bila po posebni prednosti in milosti Božji prosta in čista vsega madeža, brez izvu'- nega greha spočeta; čista in s posvečujočo gnado Božj° obdarjena je bila njena duša z najčistejšim telesom zedi¬ njena, ktero je bilo izvoljeno, da najsvetejši Odrešenik lZ njega prejme svoje meso in svojo kri. Že v pervern ti e nutku je imela tisto pervo svetost in pravičnost, ktera J e bila največa lepota naše perve telesne matere Eve. Pa ne samo v gnadi je bila Marija od pervoga ti e nutka svojega spočetja, temuč tudi polna gnade, _kei J u je Bog izvolil v najvišo čast, v mater svojega edinorojeneg^ Sina, in jo je sv. Duh s primerno obilnostjo svojih gnad i darov oblagodaril. Najbolj sloveči učeniki terdijo, da s ^ Mariji bile gnade vse obilniše podeljene, kakor kterem koli angelju ali drugemu svetniku. 697 2. Marija je v g n a d i vedno rasti a. „Pot pravičnih pa je, kakor svetla luč, izhaja in raste do pol¬ nega dne.“ (Pregov. 4, 18.) Te besede svetega Duha niso se nikjer bolj uresničile, kakor v življenji preblažene Device. Večni Oče, ki je Marijo že v spočetji z obilnostjo svojih gnad oblagodaril, tudi potem ni odjenjal, zaklade svoje milosti nad njo razlivati, da bi svojemu Sinu vredno prebivališče pripravil. Najvišjo mero obilnosti so gnade v Mariji dosegle, ko jo je sv. Duh obsenčil, in se je Božji Sin, ki je neskončni vir in začetnik vseh gnad, v njenem prečistem telesu včlovečil. Pomnoževale so se vse te gnade še vedno po neprenehljivi, ljubeznipolni zvestobi, s ktero je Marija vedno delala s prejetimi gnadami. Zato pravi sv. Bonaventura: „Kakor se v morje vse vode stekajo, tako so g e v Mariji zedinile vse gnade. “ 3. Marija je Jezusa, začetnika vseh gnad rodila, kteri je gotovo svoji materi od njih najobilnišo mei 'o podaril, ne samo za njo, temuč tudi 4. za nas. Sv. Tomaž Akvinski govori: „Marija ni bila samo za se milosti polna, ampak tudi za vse ljudi. ysakemu svetniku so bile sicer dodeljene milosti, s. kterimi je zamogel pripomoči, da so se zveličali nekteri di ugi; Marija pa je bila z gnadami tako obilno napolnjena, da je zamogla vsemu svetu k zveličanju pripomoči, kar je za Jezusom Kristusom lastno le samo njej.“ n S.k°liko po¬ božnostjo se spodobi častiti Marijo, ker je Najvišji obilnos vseh gnad ji podelil, in mi vemo, da vse upanje, vsa a |nada, in vse zveličanje nam le po Mariji dohaja, uči sv. Bernard. Zakaj je angel j rekel Mariji: „ Gospod je s teboj ? d k ,, J stvarmi in za vse sa-o* - D ° uotljivosti, ljubezni in prijaznosti, i 1 avičnimi ; temuč da je ž njo prav p 1 ' j ~ j posebno in izverstno, v mater Božjega Sina, J e s tem, da je bila izvoljena v 698 prišla v najožjo in svetejšo zvezo s presveto Trojico, bila je Bogu Očetu preljuba, gnade polna hči, Božjemu Sinu presveta mati, svetemu Duhu, pre čista nevesta. Sv. Bona¬ ventura pravi: ,,Bog Oče je bil ž njo, kakor s svojo pre- žlahtno hčerjo; Bog Sin je bil ž njo, kakor s svojo naj¬ vrednejšo materjo; Bog sv. Duh je bil z Marijo, kakor s svojo najčistejšo nevesto. “ Zakaj je angelj rekel Mariji: „Ti si šegnana med ženami ? 11 Ker jo je hotel hvaliti in počastiti kakor najbolj blaženo njenega spola. Najbolj blažena pa je 1. ker je' bila iz¬ voljena deviška mati Božjega Sina, 2. ker je ona svetu zveličanje prinesla. 1. Marija je mati Božja. Kolikor je Bog višji od vseh stvari, toliko povzdiga čast matere Božje Marijo nad vse, kar si more človek misliti ali izreči; po tej časti je Marija perva za Bogom. Marija je deviška mati t. j. mati in devica ob enem. Kakor je najbolj zvišena in naj¬ slavnejša vseh mater, tako je najbolj čista in nepokvarjena devica, in kraljica vseh devic; 2. Marija je svetu zveličanje prinesla- Ona je tista žena, ktera je bila že starišem v raju ob¬ ljubljena, da bo kači glavo sterla; ona je svojemu Sinu dala telo, v kterem je On s svojo smertjo na križu oprava naše odrešenje. Hvalnica. Hvaljeno in češčeno bodi sveto in neomadežano spočetje prečiste device Marije!'* (Papež Pij IX. so tem, ki to hvalnico pobožno in zgrevano izrekaj 0 ) podelili odpust) k za 100 dni.) God svetega aposteljna Tomaža. (21. decembra.) J® bil Sv. Tomaž, tudi Didim, to ie: dvoičič imenovan, rojen na Galilejskem in ribič. Ko ga Zveličar ^ Du . rojen na. Craliiejsisem m rime. n.o ga zjvcuv». svoje aposteljne sprejame, mu je vedno zvest spremljevalec na vseh njegovih potih. Zvestobo svojo in serčnost pokaže posebno takrat, ko je Jezus hotel v Betanijo iti in mertveg* nacarja obuditi. Drugi učenci hočejo Jezusa zadeižati, ter mu rečejo, naj bi ne šel v Judejo, ker so ga Judje iskal* 699 umoriti. Kadar pa Jezus vendar le reče: ,.Pojdimo k njemu (Lazarju)“, reče Tomaž svojim součencem : .,Pojdimo tudi mi, da ž njim umerjemo.“ (Janez 11, 16.) Kes je, da se je njegova vera v Kristusovo vstajenje iz pervega nekoliko majala. Kadar se pa Jezus svojim aposteljnom v drugič prikaže in Tomažu reče: „Vloži svoj perst semkaj, in poglej moje roke in podaj semkaj svojo roko in položi jo v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren,“ Tomaž precej veruje ter izkliče: „Moj Gospod in moj Bog! u S temi be¬ sedami je dal spričevanje, da Jezusa spoznava ne le za človeka, kakor ga je z očmi videl, temuč tudi za pravega Boga, česar z očmi videti ni mogel. O tem prigodku pravi sv. Gregorij: „Bog je dopustil, da se je dvomeči apostelj dotaknil ran na telesu svojega Učenika. Tomaževa nevera je naši veri več koristila, kakor vera drugih aposteljnov; zakaj ko je uni po dotikanji veren postal, odvzel nam je vsaki dvom in je našo vero poterdil. Ko se aposteljni po svetu razkropijo, s ® s ' 'T oberne v dežele proti jutru ali solnčnemu iz b u^iiani prebivali takrat Perzijani, Medijam, Karamanc , Baktnjan tudi Indijani in Kinii Sv. Franck K-venj^ grob našel v mestu Meliapor v Indiji. J , * , sklenil svoje življenje; neki ajd ga je ® SU . 1C -J i:g a j V se Tomaž je tri leta z Jezusom hod)l m je jlgl vse njegove nauke; slišal je gotovo tudi Jezuso P . b n J j e da ne bo v grobu ostal, temuč od mer vendar je Jezusu vselej zvest in iz serca mu v an. drugi Bil iz pervega neveren in je dvomi , o ^ mar temu učenci pravili o Jezusovem vstajenji, J J nekoliko tudi krivo? Kriva je bila le človeška slabos , a l os ti zavoljo mlačnost, v ktero je padel po P r ^ e 1 - e b il ločil od Jezusove smerti. V tej svoji žalost e J . Jezugovi b ; b Jurije in drugih učencev, ki so P , žib; za t 0 rej ni zbrani v molitvi, in so se med seb J im a p OS teljnom 'mel sreče Jezusa videti, kadar se je te2 . a del bil malo Pervikrat prikazal. Akoje pa Tornaz Q Z kristjanov že popol- Veren , kako bi se čudili, da je tol - b ; j n zaničevalci ^oma nevernih, ker se paj’dašijo le z n 8Vete vere ^ le takšne kD i^ e prC "'1 sv Andreja.) (Vvod »vete k»tor » ^ prosimo, Cerkvena molitev. j „0. 0 Gospodi veseliti se goda Tvojega g 700 steljna, da bi podperani po njegovih priprošnjah s spodobno pobožnostjo v veri živeli po Gospodu našem . . . Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Efežanov 2 , 19 — 22 . Bratje! zdaj niste ved gostje in ptujei, ampak ste mestjani svetih in domači Božji, vzidani na stalo apostelj- nov in prerokov, in poglavitni vogelni kamen je sam Jezus Kristus, na kterem je vse zidovje sestavljeno, in raste v svet tempelj v Gospodu, v kterega ste tudi vi vzidani v prebivališče Božje v Duhu. Razlaga. Kdor je v hiši le gost ali ptujec, nema tistih pravic, kakor hišni otroci in domači. V stari zavezi so bili le Abrahamovi mlajši otroci Božji, vsi drugi so bili ptujei. Kristus pa je po svojem odrešenji vse svoji družini pridružil; vsi, ki so kerščeni, niso vef ptujei v hiši Božji, temuč deležniki Božjega kraljestva, somestjani svetnikov, domači Božje. Vdeležujmo se torej svojih pravic. Vsako poslopje, vsaka hiša več delov ima, ki vsi enako imenitni; zatorej se tudi pri zidanji ne jemlje za vse dele enako kamenje. Poglavitni deli poslopja sc stalo in pa vogli, za ktere se ne sme rabiti perhlo. drobno kamenje, temuč terdno in stanovitno. V cerkv ali hiši Božji so aposteljni in preroki stalo, Kristus P a vogelni kamen, ki stene veže in cerkvi terpežnost daje- Če je pa Kristus vogelni kamen, aposteljni in P rer °. pa stalo, iz česa je pa drugo zidovje? Drugo zido y J smo verni kristjani, vezani s Kristusom in z aposteij po svetem kerstu in sveti veri, ako verujemo, kar J Kristus učil in kar so aposteljni oznanovali. Kadar je stalo hiši položeno in je vogelni karn® vzidan, drugo zidovje hitro narašča; zatorej se je ^' ! 701 liška cerkev po vsem svetu hitro razširila in se še raz¬ širja, ker je zidana na stalo aposteljnov in ji je Kristus vogelni kamen. — Kolika sreča za nas, da smo po svetem kerstu bili odločeni za zidovje cerkve Božje 1 Gorje nam, ako po veri ne živimo, in se ne damo obdelati od zidalcev Božjih. Kadar zidalci kamna ne morejo porabiti, ga zaveržejo; tako se bo nam godilo, če ne bomo vredni vzidanja v po¬ slopje hiše Božje, v prebivališče svetega Duha. (Evangelje in razlago glej pervo nedeljo po veliki noči.) Od vere in od vraž. Sv. apostelj Pavl uči: .,Pravični iz vere živi. u (Rimlj. h 17); to je, kakor se kmet preživlja s svojim delom, umetnik s svojo umetnijo, ter vsak po tem pota dobiva, česar potrebuje , tako živi pravični (kristjan) iz. vere, ter lz svoje vere dobiva dušno življenje, moč, zdravilo. Da je n upi o živo in zdravo, kaže se v gotovih znamnjib; tako *ma tudi zdrava duša, živa vera svoja znamnja, po kterih Se razodeva. Kristjan, v kterem vera ni zamerzla, i ad [ n .?ji _ 'n vbogaime daje po svojem premoženji; svojemu J 'Mojemu rad pomag-a, bodi si v dušnih ali telesnih po- lebah; posti S e, ni mehkužen, ravna se po volji Božji, ,f, zi pred grehom, ker ga vera uči, da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in vse hudo kaznuje, da nebeško Kra jjestvo silo terpi in ga bodo le tisti posedli, kteri se z . an J potrudijo. V komur je pa vera že zamerla, ta ne \ , te ga, kar mu vera veleva, svoje serce obeša na ze- -•XX« ovrmn srftCO. mu vera veieva-* «voio srečo* oljsko in posvetno; na tem svetu išče. j 0 vra ž v °ja nebesa. Da bi dosegel, kar si zeluje, le zboji. Kaj -aj so pa vraže ? iz katekiz takšno moč pn- Pjazna vera in vraža, če kdo i raz odenjiBožjem, P lsu je, kakoršne nemajo ne po naturi, “ e ” 0 g; 0 hudobnega Po molitvi cerkve Božje; če kdo hoče s pomocj aha kaj posebnega storiti. , , pr t e l da se dajo . prazna vera bi bila, če bi j 0 svete ali blago- ;f aci . kopati ali vzdigniti, in bi B d a bi si hotel o\lj ene reči v ta namen zlorabil, • P i g prazno la J etl »v. meso, ktera se mora o polnoči 702 vero se pregreši, kdor takemu pregrešnemu početju priter- duje ali k njemu pripomaga. Goljufnost in samopašnost človeška je po navdihovanji hudega duha izmislila mnogo molitvic, krivih pobožnost, s kterimi se dajo po lažnjivem terdenji, ozdravljati bolezni, odvračati škode, pridobiti brez truda in težav denarji in premoženje. Takšne molitvice prodajajo brezvestni pohišni prodajalci in kramarji, dasiravno katoliška cerkev ostro pre- poveda tiskati in prodajati molitvice in pobožnosti, ktere niso od nje poterjene. Žalostna zmota je, da nekteri kristjani celo mislijo, s takšnimi molitvicami ali pobožnostmi Boga častiti, kakor n. pr. s Kolomonovim žegnom, s postenjem na delopust sv. aposteljna Tomaža. Drugi si izmišljujejo sami svoje po¬ božnosti, n. pr. da hodijo le pod jasno nebo molit, ne pa v cerkev, da se hočejo le pred Bogom ali pod jasnim nebom svojih grehov izpovedati. Čemu bi bil Jezus potem postavil sv. zakramente in daritev sv. meše ? Silno pregrešno vražo so počenjali sleparski ljudje zadnja leta z magnetizmom in spiritualizmom, da so namreč du¬ hove klicali, od njih pozvedovali prihodnje ali druge skrivne reči, ozdravljali celo bolezni. Kristjan jim ne veruje, temuc se jih ogiba, ker je to počenjanje obsodila katoliška cerkev in je določno izrekla, da, če niso gola sleparija, se godij 0 le po vpljivanji in s pripomočjo hudega duha. Že sf ' Avguštin pravi: „Bog po svoji pravični sodbi včasih teffli ki s pomočjo hudih duhov hočejo kaj prihodnjega zve de b nekoliko vedoželjnost dopolnuje, da se še bolj vnema lf ‘ se zamotajo v mnogotere zanjke najškodljivišega ki' lV ° verstva. “ Kako zoperne so Bogu vse vraže, nam On sam iaZ ^ deva, ki je kralja Savla zavergel, ker je pri vražam’ 1 Endorju sveta iskal, prihodnjost pozvedoval. Gospod px' a .. „Preklet človek, kteri zaupa v človeka,“ (Jerem. Ib * koliko hujši se mu zameri še le ta, ki pri hudih dubo pomoči išče. _ . Zdihljej. O predobrotljivi Jezus! Ti^ dvomečemu in malovernemu Tomažu dovolil l v 0 J l Tl P * ran se dotakniti in si ga s tem rešil njegove ■vernosti; oh ozdravi tudi mene, in dodeli prav živo, terdno, močno vero, da bom vselej 703 to delal, kar je Tebi všeč, in vse opuščal, kar lebi ne dopada. — God svetega Štefana, pervega mučenca. ( 26 . decembra.) S7. Štefan se imenuie pervi mučenec, ker je peivi za Kristusa dal svoje življenje. Njegovo slavno iu srečno sraeit nam popisuje danešnje berilo; treba je le še nekoliko čertic dodati iz njegovega življenja, kolikor se nam spoiočajo v djanji aposteljnov. Ime „Stefanos u je gerško in pomeni krono; sv. Stefan je bil vreden tega prelepega imena, ker je s svojim življenjem in mučeniško smertjo zaslužil krono ali venec nebeški. 1 je pa Štefan eden izmed pervih apostolskih učencev. e ravno še mlad, je bil vendar ves goreč, poln žive vere in svetega Duha, drugim kristjanom v Jeruzalemu spi e cp izgled. Bili so tedaj aposteljni z delom že prcobNožeiii tn niso dotegneli, ob enem siromakom streči, in u iov opravila opravljati, pridigovati, kerščevati m ruge sv. zakramente deliti. Zato so aposteljni poklicali množic učencev in so jim rekli: Bratje izvolite si zine ® sedem mož, ki imajo dobro spričevanje, ki so polni svet g Duha in modrosti, da jih postavimo čez to opravilo, • J- skerbeti za almožno in telesne potrebe. In izvo 11 so > fana in še drugih šest, ktere so postavili pred apostelj , ^ so molili in roke na nje položili; posve 11 s J dijakone. j Štefanu se daje spričevanje, „da je bil_poln g n *, . svetega Duha, ki je delal čudeže in znamnja med J j | D da Judje niso mogli zoperstati modrostim ^ J e govoril. u V djanji aposteljnov (7, 1 J 'J -borom, kpi govor, kterega je Štefan govoril pred ju ov • ' ovs ] s ih »okler je Štefan govoril od Božjih dobrot m Jnd^sk očakov, so ga veliki duhoven in drugi piis omenjal z Wa še poslušali, tudi za to se niso zmen 1, - me očitati Pregrehe njihovih očetov; kadar pa Jim sa J- sercih jJerdovratnost a in jim pravi, ^ so neote^am ka kor o ušesih, da se vedno svetemu Du J J zobmi očetje,“ so se togotili v svojih sercih in ' ^ r ipali zoper njega. Tega očitanja ms ^ . j^ ma | 0 n a P re ^o jih je zbadalo in zadevalo; planili so vsi kma 704 »Štefana, pahnili iz mesta in s kamnjem ga pobijali. Ko so ga kamnjali, pokleknil je in glasno klical: „Gospod Jezus! sprejmi mojo dušo!“ Tudi za morilce svoje je molil, rekoč: „Gospod! ne prištevaj jim tega greha!“ Ko je to izrekel, zaspal je v Gospodu. Vvod sv. meše : „Pervaki so sedeli in govorili zoper mene in brezbožni so me preganjali. Pomagaj mi Gospod, moj Bog! ker Tvoj služabnik sem, in se bom vadil v Tvojih postavah.“ (ps. 118.) „Blagor nedolžnim na potu, ki hodijo po Gospodovi postavi . u (ps. 118, 1.) Čast bodi Bogu Očetu . . . Cerkvena molitev. Daj nam, prosimo, Gospod! posnemati, kar častimo, naj se učimo tudi mi ljubiti sovražnike, ker obhajamo god tega, ki je celo za svoje preganjalce prosil Gospoda našega Jezusa Kristusa, Sina Tvojega . . . Berilo iz djanja aposteljnov 6, 8 — 10 in 7, 54—59. Tiste dni je Štefan, poln gnade in moči delal čudeže in velika znamnja med ljudmi. Vstalo jih je pa nekaj iz shodnice, ktera se imenuje Libertincev, Cirencev, » tistih, kteri so bili iz Cilicije in Azije, ter so se pre¬ pirali s Štefanom; in niso mogli zoperstati modrosti, m Duhu, kteri je govoril. — Kadar so pa to slišali, so se togotili v svojih sercih, in so z zobmi škripali zoper njega. Ker je pa bil poln svetega Duha, se je ozerl t nebo, in je videl Božje veličastvo, in Jezusa stati na desnici Božji. In je rekel: Glejte! vidim nebesa odperfce, in Sinu človekovega stati na desnici Božji. Zavpili so pa z velikim glascm, in zatisnili svoja ušesa, in vsl kmalo nanj planili. In so ga pahnili iz mesta m ' kamnjem pobijali, in priče so položile svoja oblačila nogam mladenča, kteremu je bilo ime Savelj. In so kamnjali Štefana, kteri je klical, rekoč: Gospod Jezus, 705 sprejmi mojo dušo! In je pokleknil, in z velikim glasom vpil, rekoč: Gospod! ne prištevaj jim tega greha. In ko je to izrekel, zaspal je v Gospodu. Razlaga in nauki. 1. Nedolžnost in pravičnost svetega Štefana ste bili tako očitni, da mu' razkačeni Judje ničesar niso mogli očitati; in Duhu, ki je iz njega govoril, niso mogli zoperstati. Kaj tedaj storijo v svoji hudobiji in zvijačnosti? „Podšuntali so mož, kteri naj bi rekli, da so ga slišali govoriti preklinjavske besede zoper Mojzesa in zoper Boga. Nadražili so zoper njega ljudstvo iu starešine in pismarje, in so vkup priderli, ter ga zgrabili in peljali v zbor, in so postavili krive priče, kteri so rekli: Ta človek ne neha govoriti zoper sveto uiesto in postavo." (Dj. ap. 6, 11 — 13.) Kaj pa sv. Stefan? On še ni maral za krive priče in grožnje; imel je čisto vest. Pomni kristjan, da ni hujšega ra e J p , - na vesti in ni boljšega podgiavja od dobre ves- * _ vest je vedna gostarija"_(Pregov. 15, lo.), ■■J- ^ boljša tolažba v nesreči in težavah, on smerti in sodbi ves strah, vso grozo. _ nočen iali Kar so znali hudobneži od nekdaj, Se zoper Jezusa, zoper sv Štefana , ravno t k ^ sedanje dni zoper pravične; ker jim & 6 opravljajo dokazati, jih z zvijačami zalezujejo, obre J P e rayn0 m zoper nje šuntajo. Pravičnost m 1 jj zma ga hokaj na svetu spodlega, na Božji pra ia krona gotova. . , ro7 soc [be s 2. Sv. Štefana pred mesto vlečejo > g ogu g p 0 . kamnjem pobijajo; on pa najpred svoj k. Gospod! «*, potem p» za’preg M j*o i« 'iJekel. j« prištevaj jim tega greha." In ko J e zaspal v Gospodu. ^ kdor vsem Rrav lehko in mirno v Gosp0 jL ugtl j kar je Boga edpusti, ker tudi Bog bode njemu - P 46 klov. Goffine. 706 žalil. Za kar je sv. Štefan prosil v svoji smertni uri, za to naj prosimo vsak dan: 1. naj bi Bog odpustil našim razžalivcem vse, kar koli so nam hudega storili; 2. naj bi jim podelil duha miru in sprave, da bi nas več ne žalili in zoper Boga ne grešili. Če pa sovražni¬ kom in razžalivcem nočemo odpustiti, nismo vredni ker- šanskega imena, kajti to je pervo znamnje pravega kristjana, da ljubi svojega bližnjega in sovražnikom svojim odpušča. Le s tako ljubeznijo „smo otroci ne¬ beškega Očeta, kteri daje svojemu solncu sijati na dobre in hudobne, in da dežiti na pravične in krivične/ (Mat. 5, 45.) Evangelje svetega Matevža 23, 34—39. Tisti čas je Jezus rekel pismarjem in farizejem: Glejte! jaz vam pošiljam preroke in modre in pismarje, in zmed njih bote nektere umorili m križali, in nektere gajžlali v svojih shodnicah, m preganjali od mesta do mesta, da pride nad vas vsa pravična kri, ktera je prelita na zemlji, od kervi pravičnega Aheljna do kervi Caharija, sinu Barahijevega, kterega ste umorili med tempeljnom in altarjem. Resnično vam povem, vse to bo prišlo nad ta rod. Jeruzalem, Jeruzalem! ki mor« preroke, in jih kanmjaš, kteri so k tebi poslan'; kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor koklja zbera svoja pišeta pod perute, in nisi hotel' Glejte! vaša hiša vam bo pusta puščena. Zakaj povem vam, ne bote me videli od slej, dokm ne porečete: Češčen bodi, kteri pride v imenu Gospodovem! Kdo so ti preroki, modri in pismarji ? Tako imenuje Kristus svoje aposteljne. Le ti pravi sv. Hieronim, mnogotere darove: So preroki, ^ _ prihodnje reči prerokujejo; modri, ker vedo, kaj g° v ° pismoučeni, ker so v postavi učeni. 707 Ali so Judje resnično nektere zmed njih umorili ? Da; Štefana so kamnjali; Jakoba, Janeževega brata, ob glavo djali, druzega Jakoba iz tempeljna pahnili, Petra in druge bičali, Janeza na ptuje izgnali, Pavla in Barnaba strašno in velikokrat preganjali. Zato je rekel sv. Pavl: „Vsi, kteri hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bodo pregan¬ janje terpeli.“ (II. Tim. 3, 12.) Kaj pomenijo besede: „da pride nad vas vsa nedolžna kri 11 ? Te besede pomenijo, da bo zavoljo kervi, ktera se je po nedolžnem prelijala, prišla Božja kazen nad Jude, ker so svoje predstariše posnemali, čeravno so Boga bolj poznali, kakor oni. Sv. Avguštin pravi: „Tisti, ki po¬ snemajo hudobne, niso krivi samo tega, kar sami sto¬ rijo, temuč so sodeležni tudi hudobije tistih, ktere po- snemajo. u Kdo je bil Caliarija, kterega so umorili med tempelj nom in oltarjem ? V kroniških bukvah (II. Paralip. 24, -Kralj Joas se ni spomnil milosti, ki mu J J tcmu g (ti j bil veliki d likoven in »S. Bnr.hjev) stol ^. je umoril njegovega sina, kten je (eke , J Gospod naj pogleda, in naj se m ^ < % sUom živ0 ohranil, Spomin na ta uboj se je med lj ^ ok ; n ž e zavoljo časti umorjenca, ki je b . ^jj 0 sodnik, zavoljo mesta, kjer bo gaJ^^atmi; posvečeno, namreč med altarjem m ^oiil po zročilu judi zavoljo časa, o kterem se je z« § L g e takrat J® bila sabota in spravni dan; slednji' , vak ipeva in k šla govorica, da prelita kri na tlaku fe . jj a šg e vana ne bu kliče za maščevanje, kakor Abe j , ktera se P a je bila s kervjo duhovnov, starešin„ , r dan, aiirski J® prelila na ravno tistem mestu, ko je v *žji vojakov, vzel Jeruzalem. (Jerem. ^ . Zakaj se Jezus koklji primerja ? kgi j e Kristus, kakor koklja, z neizmerno ljubeznijo ]• il° ®kerbel in še skerbi za zveličanje Judov in d Kakor koklja cel dan kloče in piščeta k sebi 45 * 708 vabi, jih pokriva s svojim truplom, in brani proti vsaki nevarnosti, tako, pravi sv. Hilarij, je Jezus, dokler je na svetu živel, nas učil, za nas terpel in zdihoval, da bi nas rešil; kakor se koklja za svoje pišeta trudi in vpeha, tako je Jezus iz ljubezni do nas postal slab človek, da bi ozdravil naše slabosti; kakor se koklja vsa po svojih mladičih ravna, tako seje Jezus, poln milosti in usmiljenja, popolnoma ravnal po našem umu in našej slabosti. To ljubezen naj bi posnemali učeniki, stariši in go¬ spodarji ; naj bi svoje podložne učili, prosili, svarili, jim žugali, da bi jih od hudega odvračali in nevarščin ob¬ varovali ! Kdo še clandanešnji pridigarje Jcamnja in moril Tisti, ki duhovne in dušne pastirje čemijo in obre¬ kujejo, pridižnike in njih nauke zasmehujejo in zaničujejo. Tudi njim se zna goditi, kakor se je nad Judi dopolnilo, da se jim bo prava vera odvzela in drugim dala, kten so je bolj vredni. Kaj pomenja: zapuščena hiša ? Kristus prerokuje, da bo njih mesto (Jeruzalem), 111 njih tempelj razdjan, ves narod pa razkropljen; 40 W pozneje se je dopolnilo Jezusovo prerokovanje. — T u| h grešniku se bo ravno tako godilo, kteri Boga zapusti; naj¬ hujšim dušnim sovražnikom bo prišel v oblast, ki ga bodo večno pogubili. Zdihljej k svetemu Štefanu. ,C)V • Štefan, ki si bil poln milosti, serčnosti in ljubezni; ki si bil tako nedolžen, da se je tvoje obličje sve¬ tilo , kakor angeljevo obličje; ki si se ozerl v nebo, si videl nebesa odperta in Sinu človekovega stati na desnici; izprosi tudi meni od Boga Čisto in mirno vest, krotkost in ljubezen, da bom P° tvojem zgledu vsem, ki me žalijo, iz serca odpuščal, za nje molil, njim ne le vse dobro vosčeval, temu tudi delal, s tem pa gnado srečne smerti si zasluzi , po Jezusu Kristusu . . . 709 God sy. Janeza aposteljna in evangelista. (27. decembra.) Sv. Janez, sin ribiča Cebedeja in Salome, se je rodil v Betzajdi na Galilejskem: Jakob starejši bil mu je brat. Kakor se pripoveduje, je bil osem let mlajši, kakor Jezus, naš Zveličar in najmlajši zmed vseh aposteljnov. Kakor oče njegov in brat je tudi Janez ribaril, in ko ga Jezus ob jezeru Genezareškem za apo3teljna pokliče, popusti čolne in mreže in stanovitno za Jezusom hodi. Zavoljo njegove deviške čistosti ga je Jezus posebno rad imel in mu je dal več očitnih dokazov svoje ljubezni do njega: pri zadnji večerji je smel sloneti na Gospodovih persih, na križi viseč rnu je Jezus svojo deviško mater v varstvo zročil, ktere °d tiste ure ni več zapustil. Njega je vzel Jezus s Petrom in Jakobom za pričo svojega spreobraženja na Taborski gori, pa tudi na vert Getzemani, da je videl nje¬ gove bridkosti. Po ločenji aposteljnov ostane sv. Janez v mali Aziji, 111 tam vstanovi več keršanskih občin, v Efezu pa po¬ stavi svoj škofovski sedež, da je od tod vladal keršanske občine. Za cesarja Domicijana, ki je zoper kristjane hudo divini __ . J ■ r ’ T»- nJ„nlinli in tam V - itv X/ vyjJJLX\jX|C*XJ.O' J J W 11 • V divjal, so pagani sv. Janeza v Rim odpejai xl _ „ vrelim oljem , — mu ta grozna _— —- poživi in pomladi. Tako je tudi^on pil j -, pagom av. oaneza v ^ ll “ ” *■ otarčka va kotel z vrelim oljem vergli; pa Božja- p temuč ga ru jo, da mu ta grozna kopelj kar m a , « * terpljenja, •' poživi m pomladi. Tatije « di “S riS, je daj Peter ^ ^idel, je rekel Jezusu: Gospod! kaj pa tar 712 mu reče: Hočem, da tako ostane, dokler ne pridem, kaj tebi za to ? Ti pojdi za menoj. Razšlo se je tedaj to govorjenje med brati, da tisti učenec ne umerje. Pa Jezus mu ni rekel: Ne umerje; ampak: Hočem, da tako ostane, dokler ne pridem, kaj tebi za to ? To je tisti učenec, kteri pričuje od tega, in je to pisal, in vemo, da je resnično njegovo pričevanje. Kaj hoče Jezus povedati z besedami: „Hočem, da tako ostane, dokler ne pridem: ti pojdi za menoj u ? Petru je bil Jezus ravno pred naznanil, da bo kakor On na križu umeri in Gra bo s to smertjo poveličal. 0 Janezu je pa hotel Jezus napovedati, da ne bo take smerti umeri, temuč da bo imel mirno navadno smert. Zakaj Jezus Petru zaverne njegovo vprašanje ? Zavernil je Jezus Petru radovednost, nas pa uči, naj bi tudi mi ne popraševali zvedavo o djanji in nehanji svojega bližnjega. — Po tujih skrivnostih človeka raja glava boli. Kdor pred tujimi durmi pometa, pred svojim pragom smetje pušča. Zdibljej k svetemu Janezu. Preljubi učenec Kristusov, sveti Janez! ki si pri zadnji večerji na njegovih persih slonel in ti je Kristus na križi svojo mater izročil; prosim te zavoljo velike milosti, sprosi meni in vsem ljudem čistost serca, globoko pobožnost do umirajočega Zveli¬ čarja in Njegove preblažene matere, priserčno lj u ' bežen do Boga in bližnjega, in srečno smertno uro. Amen. Zakaj se na Šent Janjževo vino blagoslavlja ? Večkrat vidimo sv. Janeza evangelista namalanega, ^ ima kelih ali kupico pred seboj, iz ktere se kača vije. kača pomeni strup. Neki nevernik je slišal, da je J ez 713 svojim učencem rekel: ,.ako hote kaj strupenega pili, nič vam ne bo škodovalo.“ (Mark. 16, 18.) Da bi se o tem prepričal, poda Janezu kozarec ostrupljenega vina. Sv. Janez pa po navadi ostrupljeno pijačo z znamnjem svetega križa blagoslovi, jo izpije in nič mu ne škoduje. Cerkev torej vino blagoslovja: 1. naj bi Bog te, ki pijejo blagoslovlje¬ nega vina, obvaroval vsega hudega na duši in na telesu, kakor je obvaroval Janeza, ki je ostrupljeno vino brez škode popil; 2. naj bi nas priprošnja sv. Janeza poterdila v veri in T ljubezni do Boga in bližnjega, v kteri nam je Janez po¬ sebno lep izgled, zakaj vino je znamnje in podoba ljubezni. Zato reče mešnik, kadar Šentjanjževo vino ljudem piti po¬ daja: Pij ljubezen svetega Janeza v imenu Boga Očeta, Sina in svetega Duha. Amen. God nedolžnih otročičev. ( 28 . decembra.) Hočete vedeti, zakaj cerkev precej za piaznikom K. stusovega rojstva obhaja spomin nedolžnih o r01 ' c ’ Ai* ne Avguštin nam to pove: „Bog je, ki se je narodd ; nedolžne daritve se mu spodobijo. Jagnje se moia ati i. ^iž; jagnjetča se mu morajo torej daroval. i. e otročiče imenuje pomladanski cvet marternikov P P ’ ki so pognali v mrazu neverstva, zato Jih je s a p janja vzela s „ —ti le v Jeruzalemu Za časa, ko se je Kristus rodil, J zavo ij 0 krute kraljevsko oblastjo Herod, na sla e & Idumejec, za a rozovitnosti. On ni bil rojen Jud te * u f e dobro če8 ar del so ga judje sovražili. Vse J ali . za to y e del in se je vedno bal, da bi ga ju J . j e mnogo l e preganjal rodovnike iz kralja Davidove hiše J plemenitih oseb dal pomoriti. . j u trovih dežel Takrat pridejo v Jeruzalem 1 zve J zc [ a naznanila. * 8 kat novorojenega kralja, kterega J 1 ™ d jT e j e novorojeni ; »ravnost poprašujejo po njem, j e ' r f 'p, 'na jutrovem, kralj judovski? Mi smo videli njegov ge prestraši m In sm o prišli ga molit u Kralj to s 1 > g j Omisli zvi- ) es Jeruzalem ž njim: v svoji zlo n . oc [ v - ern il nevarnost. i a , Ž °> da bi se znebil novega kralja vpraša, kje se ‘ khče velike duhovne in pismaije, J jžakujejo ? Od- lma roditi njih Mesija in kralj, ktereg t 714 govorijo mu: V Betlehemu na Judovskem, tako so prero¬ kovali njih preroki. Herod pokliče na skrivnem modre in od njih pozveduje čas, kedaj se jim je zvezda prikazala. Potem jim reče prekanjeno: Le idite v Betlehem in skerbno poprašujte po detetu in kadar ga najdete, pridite nazaj mi povedat, da tudi jaz pojdem ga molit. Toda njemu ni bilo mar dete moliti, ampak ga umoriti; Božje dete pa je bilo v varstvu Božjem. Zdaj se trije Modri ali kralji obernejo in podajo proti Betlehemu, iskat novorojenega kralja ali Mesija. Zunaj Jeruzalema se jim zopet prikaže zvezda, ktera jim je bila doslej zvesta vodnica, jih pelje preti Bet¬ lehemu in nad revno štalieo obstoji, kakor da bi jim go¬ vorila: „ Tukaj je kralj in Mesija, kterega iščete.Kralji se sicer začudijo, da bi bil novorojeni kralj v tako priprostem kraji; pa v svoji pobožnosti stopijo vendar v revni hlev, pokleknejo pred Božje dete, ter ga molijo, in mu darujejo darove, ki so jih bili seboj prinesli, zlata, kadila in mne. Ko so to opravili, hočejo se verniti v Jeruzalem h kralju Herodu, da bi mu sporočili, kako in kje so našli napovedanega Mesija; toda angelj Gospodov jih odverne ter jim pokaže drugo pot, po kteri naj se vernejo domu. Zviti Herod je kralje že težko pričakoval; kadar ju> pa čez dolgo ni bilo nazaj, spozna, da mu je njegova zvi¬ jačnost spodletela, se hudo razserdi in sklene s silo storiti, česar z zvijačo ni mogel. Svoje vojščake razposlj 6 in jim ukaže, pomoriti vse fantičke v Betlehemu in P 1 ’ vsej okrajini Betlehemski, ki še nemajo več, kakor n y leti, misleč, da bo med njimi zadel tudi ono dete, č e P‘ rojstvo ga je toliko prestrašilo. Vojščaki storijo, kakor Ji je bilo ukazano; neusmiljeno tergajo materam v Betlehe in okolici dojenčke in fantiče iz naročja, jih davijo,_ kol] in morijo, da je bila groza. Spolni se prerokovanje J® remijevo: „Glas se je slišal v Rami, jok in velik ki^. Rahela je jokala po svojih otrocih, in se ni dala utolazi ker jih ni več.“ (Mat. 2, 18. Jerem. 31, 15.) V spomin, da je dal Herod nedolžne otročiče moriti, obhajamo kmalo po Božiču god ali spomin dolžnih otročičev. Katoliška cerkev jih je med sve . t , I L; e postavila, ker so otročiči svojo nedolžno kri za 0 J dete prelili. — Herod tudi s to grozovitnostjo svojega hudobnega mena ni dosegel. Božja previdnost je čula nad J l detetom; angelj Gospodov opominja Jožefa, naj e 715 detetom in njegovo materjo v Egipt, ker mn Herod streže po življenji. Tako je Jezus ušel Herodovi grozovitnosti, Herod pa Božji pravici ni mogel uteči. Strašna, ostudna bolezen ga napade, ki ga je znotraj pekla kakor živi ogenj, na životu so se mu zaredili červiči in nastale smerdeče rane, da nihče ni mogel blizo njega biti. V svojih groznih bolečinah se je hotel sam prebosti, toda domači mu tega niso pripustili. Terpeti je moral, dokler in kakor mu je prisodila pravica Božja, svarilen zgled vsem terdovratnim grešnikom. Sv. meša se začne: „Iz ust otrok in dojencev, Bog! si napravil si hvalo zavoro svojih sovražnikov. (P ’' gospod, »,S Gospod! babo čudovito je »oj« i™ P» vsi zemlji.“ (ps. 8, 2.) Čast hodi Bogu i Cerkvena molitev. O Bog! kterega hvalo so danešnji dan nedolžni mar terni i z besedami, temuS s svojo smertjo oznan , omertvi v nas vso pregrešno hudobo, ' a 1 La Življenje pričevalo v djanji Tvojo ve10 ^ spoznamo s svojim jezikom, po Gospodu na Berilo iz skrivnega Razodenja sv. Janeza apo j 14, 1-5. Tiste dni sem videl, in glej! JagkJ 6 i e stal ° n 5, er - Sionu, in ž njim jih sto štiri in štirdesef av/e > » imeli njegovo ime, in ime njegovega Odeto W » »jih M h. In sem slišal gl« a veto, Te bko vodš,, in kakor glas velicega groma, ^ ktere ga sem slišal, je bil kakor glas Cltr ^ rje ^’ m ST °je citre citrajo. In so peli kakor ne a o ašini; ? red sedežem in pred čveterimi živalimi m P C 1Q n ibče ni mogel peti pesmi razun um s 0 . rpj 'Grdeset tavžent, kteri so bili odkupljeni z 716 so, kteri se niso z ženami ognusili; device namreč so. Ti hodijo za Jagnjetom, kamor koli gre. Ti so odkupljeni zmed ljudi pervine Bogu in Jagnjetu, in t njih ustih se ni našla laž; zakaj hrez madeža so pred sedežem Božjim. Razlaga in nauk. To prikazen svetega Janeza obrača cerkev na nedolžne otročiče, vendar ne reče, kakor da hi bili resnično oni ti sto in štiri in štirdeset tavžent svetniki. Za gotovo se ne ve, koliko otročičev se je takrat pomorilo, le to je gotovo, da jih toliko ni moglo biti. To je le število tistih, kteri so bili izbrani iz vseh Izraelovih rodov in sploh stoji za vse izvoljene zmed Judov in izmed nevernikov. Sveti Janez popisuje cerkev Božjo, družino izvoljenih, ktera obdaja Jagnje Božje, stoječe na gori Sionu, t, j Kristusa v nebesih. V to družino spadajo vse tiste duše, ktere so z Jezusovo kervjo odkupljene in so se vsega malikovanja in pregreh čiste ohranile, ali so se s pokoro vseh grešnih madežev očistile. V tej družini sicer niso samo prave device, temuč so vsi pravi kristjani, kteri so se, bodi si v zakonu ali zunaj zakona, odpovedali svetu in njegovim sladnostim, in so pošteno, pobožno m čisto živeli, ali pa ki so se popolnoma vseh madežev očistili; vendar gre pervo mesto pravim devicam, t J' deviškim dušam, ki so se vsega telesnega omadežvanj 1 zderžale. O njih pravi Janez, da imajo ime JagftP (Kristusa) ali njegovega Očeta zapisano na svojih čelih' da pojejo nekako novo pesem, ktere nihče drugi ne m® r ‘ peti, in da hodijo za Jagnjetom, kamor koli gre- te izvoljene uverstuje cerkev nedolžne otročiče, kajti v® so pervine Bogu in Jagnjetu odkupljeni zmed ljudi, njih ustih se ni našla laž, brez madeža so pred sedeži Božjim., Poslušaj keršanska duša! in zapomni si, ton vrednost in prednost bo v nebesih imelo devištvo- 1 717 zapravljaj tega predragega biserja, obrani nedolžnost! Če si jo pa zgubila, očisti se s solzami prave pokore. — Evangelje sv. Matevža 2, 13—18. Tisti Sas se je angelj Gospodov Jožefu v spanji prikazal, rekoč: Vstani, vzemi dete in njegovo mater in beži v Egipt, in bodi tam, dokler ti ne porečem: zakaj Herod bo deteta iskal, da bi ga končal. In je vstal, in vzel dete in njegovo mater po noči, in se je uganil v Egipt. In je bil ondi do Herodove smerti, da se je dopolnilo, kar je Gospod govoril po preroku, ki pravi: Iz kgipta sein poklical svojega sina. Ko je tedaj Herod v idel, da je od modrili zapeljan, se je silno raz- serdil, in je poslal in pomoril vse fantiče, kar jib je bilo v Betlehemu in v vseh njegovih pokrajinah P° dve leti in manj starih, po času, ki ga je bil ed modrih izprašal. Takrat se je dopolnilo, kar je bilo govorjeno po Jeremiji preroku, ki pravi. Glas se je slišal v Rami, jok in velik krik, Rahela J e jokala po svojih otrocih, in se ni dala utolažiti, ker jih ni več. Zakaj je Herod stregel Jezusu po življenjih Že pred. je bilo omenjeno, da Herod ni ££j* ev j prestol rodovine, temuč da se je le s silo vrinil J zv ijačo ob- 111 česar se je s silo polastil, hotel je • tor ji 0 da je deržati; bil je časti in vladeželjen in o J ~ roz0 vitosti P°stal tudi kervožejen in grozovitnez.. J 0 troke je dal svoji rodovini ni prizanašal; svoje lastne Pomoriti"! i e Hem 13. Pridejo modri iz Jutrovega prašat po novoro- aJ jn> ‘ ' ” ■ — tmn in ko mu . .. «.1 aiju, se stari okrutne* Betlehemu zv '.l : \ča spodleti, ukaže pomoriti v kam napuh J°' . m njegovih pokrajinah. — Učim ’ , Nekoliko kor «e! Preglejmo skerbno s ^ 0 J a vsak našel v svojem te najbolj nevarne pregrehe bo g angelji padi P Serc n. Spomnimo se, kako globoko 718 napuhu: kakšen konec je prevzetni Herod imel; zatrimo korenine napuha, za ponižnost pa Boga prosimo! Kdo dela kakor Herodi Vsi tisti, ki svoje otroke dušno ali telesno morijo, ali kteri so krivi, da otroci dušno ali telesno hirajo; n. pr. matere, ki so noseče, in težke reči vzdigajo ali prenašajo, škodljive jedi ali pijače vživljajo, se močno togotijo, ne¬ zmerno žalujejo ali veselujejo, plešejo, kajti s tem škodujejo svojemu zarodu; potem možje, ki svojih nosečih žen ne varujejo, surovo in gerdo ž njimi ravnajo, jih suvajo, pre¬ tepajo ali hudo žalijo; stariši, ki dojence k sebi v postelj jemljejo in se v nevarnost pripravijo, jih v spanji zadušiti; tiste nečloveške žene, ktere, da bi svojo sramoto zakrivale, telesni sad zapravljajo, in so krive, da otroci ne dosežejo gnade svetega kersta. Ravno tako grozovitni so tisti, k 1 nedolžno mladino pohujšajo s svojimi gerdimi govori, uma¬ zanimi pesmi, nespodobnimi šalami in nečistim obnašanjem. Strašno gorje je Jezus nad njimi izrekel. Kako se je Herodu povernilo za njegove hudobije ? Že na tem svetu ga je zadela Božja pravica, ker nikjer ni imel miru in pokoja, celo lastna družina ga J® sovražila. Posebno hudo je terpel zadnja leta pred smertjO; po životu so mu navstali turi ali vredi, ki so se g 110 jili in ostudno Smerdeli, da nihče ni mogel zraven njeg a sterpeti. Tako je terpel Herod že na tem svetu, kaj P* še le terpi v večnosti ? Ako je Herod, morivec nedolžnih otročičev, od BOS bil tako hudo kaznovan, kakšna kazen pa čaka morivce zapeljivce nedolžnih duš? Kaj pomenijo besede: Glas se je slišal v Banu■ Sv. Krizostom pravi: „Če kdo vpraša, zakaj se tuk a J omenja Rahela, ki je jokala po svojih otrocih, ko se , v ? n , tž tukaj le govori od otročičev v Betlehemu, in kaj i . med seboj Rahela in Rama, odgovorimo: Po vsej P ia . se tukaj omenja Rahela, da se dokaže njena bolest, k . bila mati Benjaminova (iz kterega rodu so bili ne 0 j,; otročiči), in so jo pokopali med Betlehemom in Ra® 0 tjj je bila v pokrajini rodu Benjaminovega. Ker je bila i a . ^ mati pervaka tega rodu, in so bili ondi še ostan' 1 719 matere, zato imenuje pismo pomorjene otročiče sinove Ra- heline.“ V teh besedah se naznanja žalost Betlehemskih mater zavoljo pomorjenih otročičev. — Matere, če žalujete po svojih pomertih otrocih, to je naravno, toda Je preveč ne žalujte, ker to bi bilo nespametno in pregrešno. Bog jih je vam dal, zakaj bi mu zamerile, če jih še v nedolžnosti k sebi pokliče? Ali jim morete dati tiste sreče, ki jo pri Bogu vživajo ? Kadar v nedolžnosti umerjo, so jim nebesa gotova: če bi pa bili še dalej živeli, bi jih ve morebiti ne mogle obvarovati pohujšanja in pogubljenja. — Še druge resnice v poduk in tolažbo. Nauki: I. Bog je otel svojega Sina, dete^ Božje po naravnem potu, ker je po svojem ange ju . , y naj beži z detetom in materjo v.Egipt, čeravno b g ^ mogel rešiti s čudežem. To naj bo tudi nam P ’ g . ne pričakujemo nadnaturne pomoči s u e 1 , j moremo pomagati po naravnem potu. J ezus > ‘ J ,• Jožef, ki niso dolgo premišljevali, temuč so J P na _ precej spolno vali, nas učijo, naj se tudi mi J - ia redbam precej podveržemo in vdamo biez J . “'""'Najsvetejle o„e>e, celo Jezus, IM* j. !? imele svoje težave in bridkosti , kei & snopolni. ljubljence skuša z nadlogami, da Jih P oter P Ne bodimo torej nevoljni, če jih tudi nam P° J • p p; Dl. „Herod je deteta iskal da bi £*>»**, ^ ° 0 8V0 J0 zlobno nakano tem goto vej še doseg , yen( j ar le uedolžnik otročičev pomoriti; Božje de e J . q n j e g )ve °dšl 0 ? ~ Kaj premorejo brezbožniki zop S .j temU dužabnike ? Kdor se Boga boji in njemu sluz , p ni č ne more vsa peklenska moč. x • v -n Z d ihli e j k nedolžnim otročičem ‘'ozdravljam Vas, mladi, nedolžni mu ’ ei11 ' . 8te Boga ne z besedami, temuč s svojo sn Poveličali. Oj kako srečni ste bili, da^ste P Se Bli v večno življenje, preden ste casn _ »»stopim Kako srečni ste zdaj, ko Jagnj J spremljate, kamor koli hodi! O prosite za na , 720 da bi mi vero v Jezusa s sercem in jezikom spoznavali; s pobožnim življenjem poterdovali in skoz križe in težave prišli k Jezusu, kterega vi vekomaj vživate! God stola svetega Petra. (18. januarja in 22. februarje.) Kaj pomenja ta god ? S tem godom obhaja cerkev spomin tistega dneva, ko je sv. Peter, najviši vidni pr glavar katoliške cerkve in Kristusov namestnik svojo škofijsko stolico najpred v mestu Antiohiji na Sirskem, in sedem let pozneje apostolsko papežko stolico v Rimu vtemeljil in postavil. Na tem apo¬ stolskem stolu je sedel pet in dvajset let do svoje smerti. Spomin stola sv. Petra v Rimu obhaja cerkev 18. januarja, stola v Antiohiji pa 22. februarja. Zakaj je sv. Peter apostolsko stolico v Rim prenesel? Rim je bil takrat poglavitno mesto vsega tedaj zna¬ nega sveta, kjer se je strinjala vsa posvetna oblast m so se stekale vse zmote in krive vere. Zato pravi sv Leo, je bilo pristojno, da se je to mesto izvolilo in povzdignilo v središče in glavno mesto prave, keršansK katoliške vere, iz kterega naj bi se luč prave vere n| apostolske oblasti ravno tako po vsem svetu razsevala i razširjala, kakor je popred Rim po svetu razširjal z®o in posvetno oblast. Kako se spodobi kristjanom ta god obhajati ? Zahvaljujmo se Bogu, da smo se rodili _ v . v r ^ mS ^o- katoliški, apostolski cerkvi, in molimo za naj vi šega P glavarja te cerkve, naj ga Bog s svojo gnado poterdi, bi sv. Petra posnemal v gorečnosti, ljubezni in ponizn°~ kakor mu je naslednik na apostolskem stolu. (Vvod sv. meše, kakor na god sv. Miklavža.) Cerkvena molitev. O Bog, ki si svojec 1 aposteljnu Petru izročil ključe nebeškega kralj est A in mu s tem dal najvišo duhovno oblast, zavezo - 721 in odvezati; dodeli, da bi se tudi mi s pomočjo njegove pripre suje rešili iz vezi naših grehov; ki živiš in kraljuješ . . . Berilo iz I. lista sv. Petra apesteljna 1, 1—7. Peter, apostelj Jezusa Kristusa, izvoljenim ptujcem, razkropljenim v Pontu, Galaciji, Kapadociji, Aziji in Bitiniji, po prevednosti Boga Očeta, v posvečenje Duha, v pokorščino in pokropljenje kervi Jezusa Kristusa: Gnada vam bodi, in mir se pomnoži! Hvaljen bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, kteri nas je zavoljo svojega velikega usmiljenja prerodil v živo upanje po vstajenji Jezusa Kristusa od mertvih, v nestrohljiv, m neognušen in nezvenljiv delež, prihranjen vam v nebesih, kteri ste v Božji moči ohranjeni po veri za zveličanje, ktero ima razodeto biti poslednji čas, v kterem se o e veselili, če morate zdaj malo žalovati v mnogoteri skušnjavah, da se skušnja vaše vere veliko drajsi o zlato, ktero se v ognji skiša, pokaže v hvalo in e.avo 'a čast v razodetji Jezusa Kristusa. .Razlaga. Sv. Peter je pisal ta pasteki is kristjanom, razkropljenim v mali Aziji. P l G) . 'men uje m raztopljene, ter so » “ ,d “ m J kristjani spreoherrjeni Judi, ki niso več p , Palestini , ktera je bila Judom prava domovi , ^ Po drugih krajih, v ktere so se bili nase i , ’ JX “ V1 . V . if. tteri so kakor otroci njimi tudi sprecbernjem ajdje, d neveril iki. f ož ji Ptujci na tem _svetu, raz ve likega števila Izvoljeni so bili in odločeni - , - -. oo M,,, ut “rio bodo sprejeli Bo/Ji aevercev; pri njih je Bog prev 1 » veri pokorni, kkc h keršanstvu in posvečeni p gj vn0 kervjo. Precej trošeni in pokropljeni z Jezl L s0V te fcustjane, naj se začetku lista opominja sv. P erer 46 Slov. Goffine. Bogu zahvaljujejo, ki jih je iz gole milosti po Jezusu Kristusu prerodil v novi rod in jim je dal upanje večnega življenja. Naš delež je v nebesih in je nestrohljiv, neognušen, nezvenljiv; za ta delež se moramo poganjati, truditi in če je treba, tudi terpeti ali žalovati v mnogoterih skušnjavah, ker se v njih naša vera skuša in očisti, kakor zlato v ognji. Evangelje sv. Matevža 16, 13—19. Tisti čas je prišel Jezus v kraje Cesareje Filipove, in je vprašal svoje učence, rekoč: Kdo, pravijo ljudje, da je Sin človekov? Oni pašo rekli: Nekteri, daje Janez Kerstnik, nekteri pa, da Elija, nekteri pa, da Jeremija, ali prerokov kdo. Jezus jim reče: Vi pa, kdo pravite, da sem ? Odgovoril je Simon Peter in rekel: Ti si Kristus, Sin živega Boga. In Jezus je odgovoril j in mu rekel: Blagor ti, Simon, Jonov sin! ker meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, , ki je v nebesih. Pa tudi jaz povem tebi: Ti si Peter (skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenska vrata je ne bodo zmagal 0. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva; karkoli boš zvezal na zemlji, bo zvezano tudi ' nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, 00 razvezano tudi v nebesih. Zakaj se Jezus tukaj in večkrat imenuje Sinu človekove*! 0 ■ Jezus to stori iz same ponižnosti in nas uči, da J 1 bil pravi Božji Sin, pa tudi pravi človek, Sin člove po mesu otrok in potomec Adamov. Tako je moralo * ’ ker je to tirjal od Boga vstanovljeni red našega odrcseu in zveličanja. Naš Odrešenik je moral biti pravi člo v ^ da je mogel za naše grehe terpeti in Božji pravici za < 0 . vati, ker kakor Bog bi ne bil mogel terpeti; m 0 l a ‘, ua biti tudi pravi Bog, ker sicer ne bi bil mogel p°P° n 723 zadostovati. Oboje nam je treba verovati, če se hočemo zveličati, namreč da je Kristus pravi človek in pravi Bog. Zakaj je na vprašanje: ,,Vipa, kdo pravite, da sem? “ le Peter sam odgovoril? Peter tukaj ne odgovarja v svojem imenu, temuč kakor poglavar cerkve in aposteljnov, kterim ga je Bog, kakor pravi Hieronim, v poglavarja odločil in po Kristusovem vstajenji postavil. Kar je Peter po Božjem razodenji iz¬ rekel, so sprejeli vsi drugi aposteljni in mora sprejeti vsak pravoverni kristjan, ako hoče se zveličati. Kaj je Peter z besedami izrekel: „ Ti si Kristus , Sin živega Boga? u S temi besedami je izrekel v najbolj jedernati in naj¬ krajši obliki temeljno resnico naše svete vere, da je Kristus pravi od Boga obljubljeni Mesija, Maziljenec Gospodov, od vekomaj rojeni Sin vsegamogočnega Očeta, ki ima Sam v oebi življenje in ga daje vsem stvarem. Že beseda „Kristus u , JHziljenec, pomeni trojni poklic Odrešenika, ker bo du¬ hoven, prerok in kralj: Sin pa kaže na rojstvo njegovo iz °ga Očeta, ki je, živi in dela od vekomaj in na najtesnejšo ?avezo ; ki je med Očetom, Sinom in sv. Duhom v presveti rojici od vekomaj. p Pecimo in spoznajmo tudi mi večkrat, kakor je sv. ^r rekel in spoznal: Ti si Kristus, Sin živega Boga; a a J to spoznanje je potrebno ravno danešnje dni, o neverniki i n brezbožniki tako prederzno tajijo Kristusovo J°fj° in naturo, in v našem ljubeznipolnem Odrešeniku ‘ dl J? le samega človeka. Kdor s svetim Petrom ne ve- I eru J e in ne spozna, da je Kristus resnično Sin živega °£a in pravi Bog, ni več ud katoliške cerkve, m 1 ne deležnik večnega zveličanja je imel Peter spoznanje, da je Kristus p~ . Kristus sam nam pove, te & a raz^r) 18 ! Sam nam P ove > P a mes0 ! n k" P etra nista r azodel 0 temuč sam Oče, ki je v nebesih, mu je Ver ^ 28 vetliu; p Je . dar Bož J i in čeznaturna luč, ktera človeka l ' a 2°del. G ’ da to s p re jame, terdi in spoznava, kar je Bog 46 * 724 Zakaj blagruje Jezus svetega Petra? Ker je terdno veroval, da je Kristus pravi Bog, zakaj v tej veri in v ljubezni do Jezusa je na tem svetu naše zveličanje. Kar tukaj verujemo in ljubimo, bomo v več¬ nosti gledali in vživali. „To pa je večno življenje, da spoznajo tebe, samega pravega Boga, in Jezusa Kristusa, kterega si poslal.“ (Jan. 17, 3.) Zavoljo tega blagrovanja je cerkveni zbor Efežki sv. Petra imenoval trikrat blaženega, in so njegovega na¬ slednika , rimskega papeža svoje dni klicali ,.preblaže- nega“ očeta, dandanešnji ga pa po navadi kličemo „sve- tega očeta“. Kako je Kristus Petni povernil spoznanje? Poverh blagrovanja je Kristus svetemu Petru izročil najvišo oblast v svoji cerkvi in prednost pred vsemi aposteljni. Rekel mu je in obljubil, da na njega bo .zidal svojo cerkev, ktere ne bojo premagale peklenske moči. Premislimo, kako čudovito se spolnuje ta obljuba Kristusova! Osemnajst sto let je poteklo, kar je Jezus te besede spregovoril in sv. Petra postavil svoji cerkvi vidne?* 1 poglavarja. Sto in tisuče krivih ver je skovala peklenJ- zvijačnost, ktere so vse butale in rogovilile zoper sv. P en ;‘ stol in zoper katoliško cerkev; pa sv. Petra stol še stoji- in na njem sedi naslednik sv. Petra, oče vseh pravoverni kristjanov, glavar Kristusove cerkve. Krive vere pa se razperšile ali razdrobile v neštevilne ločine, k zderžuje skorej le samo sovraštvo do cerkve katoliške njenega poglavarja. V teku teh osemnajst sto let so večkrat tudi_ c ® in kralji skušali preverniti sv. Petra stol, cela lj uds . j in mogočna mesta so se zoper njega postavila, - P re ^ a ' t(1 | a in morili so škofe, duhovne in pravoverne kristjane, 8 - ™ —-1—m v7i„j—4: katoliški c® sv. Petra še niso premaknili. Vladarji, „ etr) in sv. Petra stolu sovražni, so pozabljeni, sV - j, etr< stol pa še stoji, in iz njega govori naslednik sv. ■ in ves katoliški svet posluša ubogljivo njegove bese 1 povelja, vero* 11 ' Ker je sv. Peter ponižno izrekel in terdno. ^ kar mu je Oče nebeški razodel, da je Kristus Sin Boga, zato ga je Kristus tako povišal. Veruj tudi ITI OT1AI7T1 O vro -i a 'X^\-^ a t-A knTVl P II11 in spoznavaj očitno in neprestrašeno to temeljno r esn : iic* 725 katoliške vere in derži se vselej terdno njenega poglavarja, rimskega papeža. Ne daj se slepiti in zapeljati od onih, ki so sami vero zgubili in hočejo še tebe ločiti od žive vinske terte, ktera je Kristus, ki le v cerkvi živi in cerkev po Njem. Če ti govorijo od luči prostosti in napredka, vedi, da edino prava luč je le Jezus Kristus in njegova sveta vera, prava prostost le v zatajevanji samega sebe, in edino pravi napredek le v tem, da si prizadevamo Kristusa in njegove čednosti nasledovati. Ali je Peter res skala cerkve? T„ko je, ker je Kristus to je skala, m na to ska-o bom u J . m0ra l 0 peklenska vrata je ne bodo zmaga • . ^ svojo in mora biti. Jezus je prišel na zemijo vstanovrt^ ^ cerkev, ktere pa ni delal, ampak se , -.-j je bil doveršuje. Dokler je Božji Sin na sve . ... duko yen in On sam mladi cerkvi vidni glavar, n j y ne besa temelj, in ji je ostal tudi P« cerkev na zemlji nevidni poglavar. Ker je pa Kristus „ Am ,v u ; e tudi vidna družba in vidno duhovno pos opj , P cerkev p 0 vidnega fundamenta ali temeljna m , • na iterdnejše Jezusovi obljubi stati do konca sveta, po i j nam ena Hlage, ktero ji je dal v Petru, kterega 1 ^“^ nbče Petra ali skalo. Podlaga ali u vere ; n po letrova vera, temuč le Peter zavoljo j g g. ge tudi poklicu, h kteremu ga je Kristus poklical pa g0 ? ru gi aposteljni imenujejo podlage ali s Peter pa je le stebri in podpora njenih posameznih delov, Pet P in njegovi -M-feSS V’kev ovarovali zmot in krivih vei, za . g p r evidivši, J Pe tra in njegove naslednike v Rinm nap««■ » * sama p°" j te podlago zmajajo, se poslopje a i ka toliška t T l' L« po edinosti v vidnem poglavanu.^J naukov v . r K e T. obranila čista in prosta vse uek lenska je ne grških i n djanskih re3 nicah. „Vrata pehie bod o zmagale/’ _ g Kaj pomenijo ključi nebeškega kraj sko so bili znamnje najviše name st adar se v kerbl ^z hišo in kraljestvo. (Iza. 22, U.) 726 jutrovi deželi komu ključi izročijo, se njemu s tem oblast da, v hiši zapovedati in gospodovati. Še dan danešnji se prinesejo kralju ali vojskovodju ključi od mesta, ktero se hoče njemu podati ali podvreči. Besede Jezusove: Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva, nekteri krivoverci raz¬ lagajo, kakor da bo Peter jude in ajde v keršansko cerkev peljal in sprejemal; pa ta razlaga je napčna. S temi besedami je Kristus Petru izročil najvišo oblast v svoji cerkvi, oblast zapovedati in soditi, postavil ga je za svo¬ jega namestnika. Kaj se pravi: vezati in razvezati? Po preroku Izaiju (22, 22) in skrivnem razodenji (3,7) pomenite besedi: vezati in razvezati, toliko, kakor nebesa odperati in zaperati, t. j. verne v keršansko, katoliško cerkev sprejemati ali pa iz nje izločevati. Imate pa se druge pomene, pomenite namreč oblast: 1. grehe odpuščati ali priderževati; 2. spokornikom pokoro nakladati, jo M', sati ali celo odpustiti; 3. odpadnike, brezbožnike izobčevati t. j. jim ali samo prejemo sy. zakramentov prepovedati a 1 jih popolnoma iz družbe katoliške cerkve izločevati; • vernim zapovedi in prepovedi dajati in jih preklicati; j duhovne kazni nalagati; 6. keršanske resnice razlagaj dvomljive določevati; kratkoma te besedi pomenite obla 8 ' v cerkvi vse vredovati, karkoli je treba, da se ohrani edin v veri, red in prava pobožnost med verniki. Ali se ni dala tudi drugim aposteljnom oblast ve^ 1 in razvezati? y |g Da, tudi drugim aposteljnom je bila dana,_ P a J e h potem, ko je bil Peter za podlagni kamen z najvišo ob a^ ključev slovesno izvoljen. S tem jim je ukazano, & . . svojo Božjo oblast le v zedinjenji s poglavarjem ra I zakaj le eden je bil izvoljen podlagni kamen vse ce . na kterem naj sloni vse poslopje, le eden je vidni gospodar, ki naj odpera in zapera. . gVO jo Zato pravi sv. Ciprijan: „Na enega zida Kristus ^ cerkev in čeravno po vstajenji vsem aposteljnom ^ oblast podeli, vendar, da bi Edinost bolj dokazal, .^gt stolico postavi, in po svojem polnomočji zapoveda, naj & iz Edinega izvira." 727 Zdihljej. O Gospod Jezus Kristus! Ti Sin živega Boga, ki si svojo cerkev na svetega Petra, kakor na skalo terdno postavil, njemu ključe ne¬ beškega kraljestva izročil, njega in njegove na¬ slednike svoji cerkvi v višje pastirje in v svojega namestnika na zemlji odločil, dodeli nam svojo gnado, da bomo njim v vseli njihovih naredbah tako pokorni, kakor Tebi samemu in da bomo po izgledu svetega Petra v vsem dobrem stanovitni in terdni, kakor skale. Nauk od papeža. Raj so papež rimsko-katoliškim kristjanom ? Vidni poglavar prave Kristusove cerkve, Pravni naslednik sv. aposteljna Petra na škofijskem sedežu v Koga je Jezus pervega vidnega poglavarja postavil. Svetega aposteljna Petra, in sicer tako-le: 1. Piejšnje 'nie Simon mu je spremenil v ime Peter t. j. skalnim; . o spreminjanje je imelo pri judih visok pomen; 2. mu J e rekel, da bo na njega, kakor na skalo zidal svojo ceikev, 111 zročil mu je ključe nebeškega kraljestva; 3. mu )e ja , “ a je prosil za njega, da ne jenja njega vera; 4. kar Jezus etru trikrat obljubi, po svojem vstajenji spolni, _ ker mu a *e, pasti njegova jagnjeta in ovce njegove, t. j. v a a i 30 n j e govo čedo, njegovo cerkev po vsem svetu. Kdaj je Peter nastopil višje pastirstvo in kako ga ,je opravljal ? oris ,^ asto pd ga je precej potem, ko je bil Jezus v ^kesa oJ eI V Kadarkoli J e kil ° y Kristusovi cerkvi kaj -menitnega sv a p^ at * a b določevati, vselej je to storil, o e ' J. ’ ite'p e - ter ’ kakor višji poglavar; zatorej ga sv. i d,, °. u J e »usta aposteljnov, pervaka in glavo ( is am T ^ Ioan - k°m. 87.) „Ko je šlo za to da bi se Danie sto nesrečnega Judeža izvolil nov apostelj, je vstal 728 Peter v sredi bratov m je govoril 1 ' (Apost. dj. 1, 15.); iz¬ volili so Matija; — na binkoštno nedeljo je tudi Peter pervi začel Kristusa oznanovati; — na pervem cerkvenem zboru v Jeruzalemu, ko so se prepirali, ali bi se smeli neverniki brez obreze sprejemati v cerkev ali ne, je Peter pervi svoje mnenje povedal in drugi so mu priterdili. (Apost. dj. 15, 7.) Evangelisti dajejo sv. Petru vselej pervo mesto v versti aposteljnov; pri sv. Matevžu celo beremo: „Dvanajsterih aposteljnov imena pa so te: Pervi, Simon, imenovan Peter(Mat. 10, 2.) Peter pa ni bil pervi po klicu, temuč po svoji višji časti, kar očitno dokazuje, da so ga aposteljni sami spoznali za svojega poglavarja. Ali je bilo tudi po Petrovi smerti cerkvi najviše pastirstvo potrebno ? Tudi po Petrovi smerti je bilo in je še vedno višje pastirstvo potrebno ; zakaj 1. da vedno ostane cerkev na zemlji, je vedno tudi treba skale ali stalnega kamna, n* kterem stoji; 2. ako je bilo takrat potrebno, ko je bila cerkev še majhna, temveč je potrebno potem, ko se je cerkev razširila in se je tudi krivoverstev namnožilo. Kdo je %>o Petrovi smerti vidni poglavar Jezusove cerkve ? Naslednik sv. Petra je vidni poglavar Jezusove cerkve- Sv. Peter je pa bil rimski škof; v Rimu je vladal cerkev celih 25 let, ondi je bil tudi martran. Postavni naslednik na škofijskem sedežu rimskem mu je tudi namestnik v višjem poglavarstvu. Imenuje se papež t. j. oče in namestnik Kristusov na zemlji. Od nekdaj so rimski škofje kot višji poglavarji vladal 1 katoliško rerkev; škofje, verniki in cerkveni zbori soj) 11 -- - J - .... . . _i; m Zato se imenujemo rimske katoličane in nas ne sme sram tega imena. Sv. Hieronim piše: Jaz pa kličem, k a0 ! derži s stolom sv. Petra, ta je moj.“ Deržimo se tudi središča edinosti, stola sv. Petra, zakaj sv. Cfiprijan p rart ' „Kako se derzne ta biti cerkven ud, ki je zapustil sv. P e * ia stol, na kterem je cerkev postavljena ?“ 729 Kaj so škofje ? Škofje so pravi nasledniki drugih aposteljnov, od Kristusa poklicani in pooblaščeni, v zvezi z naslednikom Petrovim cerkev voditi in vladati. Vsak škof ima navadno svojo škofijo ali čedo, kteri je kot višji pastir postavljen. Kaj so nadškof je, primasi in patrijarhi ? Nadškofje nemajo višjega posvečenja, kakor škofje, temne so svojim škofijam viši pastirji, kakor drugi škofje, vendar imajo zraven še neko oblast in nadzorstvo nad ne- kterimi škofi in škofijami, ktere so združene v eno cerkveno krajino. Primas ali škof pervak je tisti škof, kterega stolica je v kraljestvu ali deržavi perva in najimenitniša. To ime je včasih samo časten naslov, včasih pa je primas res tudi papežev namestnik s posebnimi pravicami in večo oblastjo, iatrijarhi se imenujejo tisti škofje, ki imajo vse škofe in nadškofe kake deržave ali kterega naroda pod svojo du¬ hovno oblastjo. Od cerkvenega izobčenja. Kristus je Petru posebej, potem pa tu ^® e . m ^ zaV e Za no vkup rekel:Karkoli bote zavezah na zemlji, b* bo tudi v nebesih; in karkoli bote raz ^® z f 1 „ or i j e bilo razvezano tudi v nebesih," (Mat 18, - C, v f nasledniki, omenjeno, da so s temi besedami 1 eter m J 8 ^ Kristusa Pa tudi aposteljni in njih nasledniki, s oj , ^ smejo prejeli oblast grehe odpuščati in P n . eI e , ’ terdovratni, grešnikom zavoljo posebnih pregreh, in 'a . oblast oalagati duhovne ali cerkvene kazni; papež nnajo Za vesoljno cerkev, škofje le za svoje s J *, ^ ^ g e n j e. Najhujša cerkvena kazen je cel J C ;„ ma niše, kakor Cerkveno izobčenje je dvojno: ve c v eče i z o b- je hudobija veča ali manjša. K °£ al ' fL nc dr užbe in zgubi {e nje, je popolnoma odločen od c . ega do svetih Vs ® pravice do duhovnega telesa K’ 1 ^ duhovnih za¬ kramentov ; nema več nobenega delez “, uženja svetnikov, j do v katoliške cerkve, do molitj , , Le enkrat v odpustkov, daritve sv. meše, h ožje mo p. To izob- l etu > na veliki petek, cerkev za “ ob J® n velike hudo- ^J 6 zadeva le očitne krivoverce pisano škofovo deln *e, in se godi vselej slovesno s p 730 sodbo, ktera se očitno, pri Božji službi po svetem evangelji prebere in oznanja. Kogar zadene man j še izobčenje, ne sme preje¬ mati svetib zakramentov, niti opravljati duhovske službe, pač pa sme še v cerkev in k Božji službi hoditi. Izobčenje pa ni samo kazen, temveč zdravilo in namen tacega izobčenja je, da se duhovno telo Kristusovo zdravo ohrani, bolnega uda znebi, hudodelnik pa svojo hudobijo spozna in se spokori. Ker je ta duhovna kazen tako huda in strašna, se ne sme, kar bodi, izreči, temuč le zavoljo posebne hudobije in terdovratnosti grešnikove, po natančnem preiskovanji in po ponavljanem opominjevanji. Kakor je Bog že v stari zavezi rekel, da ncče smerti grešnikove, temuč, da se poboljša in živi, tako misli in ravna še zdaj naša mila in skerbljiva mati, katoliška cerkev. Ako vidi, da je izobčenec svojo hudobijo spoznal in se poboljšal, ga, če za to prosi, z materno ljubeznijo zopet sprejemlje nazaj v svoje naročje, ga odveže cerkvene kazni in prišteje zopet svojim otrokom. Ako se je izobčenje očitno go¬ dilo, se tudi očitno godi sprejemanje nazaj v družbo pi' a ' vo vernih. Nasprotniki so cerkvi hudo zamerjali vse cerkvene kazni, zlasti izobčenje. Cerkev se te oblasti in pravice, izobčevati nevredne ude, ni nikakor šiloma polastila, temu jo je cd Kristusa prejela, in kadar je prisiljena nad kom izobčenje izreči, to dela vselej le s težkim sercem, z vehW žalostjo in po izgledu sv. aposteljnov. Že sv. Peter J e proklel Simona, copernika in sv. Pavl je gerdega prešestni* 3 v Korintu izobčil iz keršanske družbe. (I. Kor. 5, 4.) 7" Katoliška cerkev je vidna družba, v vsaki družbi pa predniki pravico, nepokorne ude izobčevati ali kaznova , zatorej mora to pravico imeti tudi katoliška cerkev. . te pravice ne bi imela, ali če ne bi smela se je posluzi , morala bi sama od sebe razpasti ali se razrušiti. Dobri kristjani, ki dopolnujejo Božje in cerkve ^ zapovedi, se nemajo bati cerkvenih kazni; one zadevajo očitne, posebno velike in terdovratne grešnike. God svetega Boštjana. (20. januarja.) V vsakem sta si zaslužiti, tudi v u je mogoče pobožno živeti in vojaškem stanu. Priča nam je W e( 731 drugimi sv. Boštjan, ki je služil za vojaka na odlični stopinji. Rojen v Narboni na Francoskem od keršanskih starišev, ki so ga skerbljivo in po keršanko izredili, je živel za cesarja Dioklecijana, ki je kristjane najgroznejši preganjal. Še mlad stopi v vojaški stan in ravno v tem stanu je mnogo koristil Kristusovi veri. Zavoljo lepega obnašanja, posebne serčnosti in zvestobe se prikupi cesaiju Dioklecijanu, ki ga postavi stotnika pervemu kardelu svoje telesne stiaže, ker ni vedel, da je Boštjan že kristjan. Boštjan svoje keršanske vere ni nikdar tajil, pa tudi po nepotrebnem ni se ž njo bahal, in je tako imel lepo priložnost, kristjane po ječah obiskovati in jih v stanovitnosti poterdov ati. o je videl, da so nekteri kristjani v veri omahovali, j) i je v ječah obiskoval in jim prigovarjal, naj bi zavoljo tega kratkega življenja ne prodajali nebeške krone; s svojo z iv o gorečnostjo je celo veliko ajdov od ajdovske veie oc verni in jih Kristusovi veri pridobil. Med drugimi spieo eine nekega ajdovskega sodnika, po imenu Kromacija, 'i a kerstiti z vso svojo družino in štirnajstimi sto euznji i, kterim vsem prostost podari. Kromacij popusti cesai s ^ službo, in se poda na svoja posestva zunaj mesta, jei j ganjane kristjane ljubeznjivo sprejema. ™ „ Zdaj se pa ni več moglo dalej skrivati, da je Boštjan sam kristjan. Neki vojak, ki je od sv. veie o s p > ovadi cesarju in ta ga k sebi pokliče in ga ostl ° j ? P8re čo n Jaz sem te povišal k veliki časti, ti si pa v m J m0 ]j| bogove žalil. “Sv. Boštjan mu odgovori: »Vedno^se^^ b Kristusu za tvoj blagor in sem ^Njega, J • • prosil za srečo rimskega cesarstva. IŠespame n^ „ se Pa zdelo moliti bogove, bogove, ki so kamneni. ,j cam j 'aztogoti in ukaže Boštjana k stebru privezati . in P ovelji na njega streljati. Vojščaki storijo P° g pušicaiji Boštjana slečejo, z vervmi k stebru pnve J, g ako dolgo v njega streljajo, da je M J „ Vojščaki icami ves pokrit in se svetnik v omedle S vdova, fonijo, daje mertev in ga popustijo Nek. poboja vdo [ re na, gre po noči, iška? truplo mučenčevo, ^bi g V q . ... „ riraV i ga skrivši v svoj r"*a, ko ga pa še živega naj e, P mu svetuj'j . dom, kjer se kmalo spet opomore. 0 s t ; J an preveč hrepeni na j se skrije pred cesarjem, ali S J' j s pet hoditi, °P rav ' P° kroni mučeniški. Kadar je za nastavi Dioklecijan najpred gorečo molitev in se p° 732 na pot, kjer je vedel, da ga cesar mora videti. Ko se mu cesar približa, ga mučenec nagovori in mu očita, zakaj posluša malikovavce, kteri kristjane po nedolžnem tožijo in obrekujejo. „V svojem cesarstvu nemaš boljših in tebi bolj zvestih podložnikov/' mu pravi, „kakor so kristjani, ki vedno za tvoj blagor in srečo domovine molijo. 11 Dioklecijan ostermi, videti Boštjana, mislil je, da je mertev in že pokopan, zato reče: „Ali ti nisi Boštjan, kterega sem obsodil, naj se s pušicami ustreli?- 1 Boštjan odgovori: „Jaz sem tisti, in ravno zategadel mi je dal Jezus Kristus zopet oživeti, da tebi vpričo vsega ljudstva povem, kako krivično ravnaš s služabniki Kristusovimi, da jih preganjaš. 11 Dioklecijan se po tem očitanji še hujši razserdi; precej ukaže serčnega keršanskega junaka zgra¬ biti, na teržišče peljati, kjer ga neusmiljeno tako dolgo pre¬ tepajo, da jim med pretepanjem umerje 1. 287. Molivci njegovo sveto truplo veržejo v smerdljivo jamo, ki je bila polna blata, pa blaga sveta Lucina ga poišče, očedi in kristjani ga pokopljejo v svojih katakombah. Leta 680 so njegove kosti prenesli v lepo cerkev, ktero je cesar Konštantin že davno popred dal sezidati. Ker je ob času, ko so prenesli kosti sv. mučenca, strašna kuga v _Rin] u E recej odlegla, so jeli kristjani sv. Boštjana častiti m licati na pomoč zoper hude kužne bolezni, in bili 80 dostikrat uslišani. Sv. Boštjan je bil zvest svojemu cesarju, pa še zveste]« svojemu Bogu, dober vojščak časnemu vladarju, pa še bolj' 1 vojščak večnemu kralju Jezusu Kristusu in nam vsem * e P izgled, kako moramo sveto vero, kadar je treba, očita 0 spoznati in rajši vse, tudi smert preterpeti, kakor KrisW sovo vero zatajiti. Sem ter tje kako pobožno besedo 8 vsakdo more spregovoriti in na skrivnem zdihovati m toz čez hude čase in hudobne ljudi, ali nasprotnikom sve . vere očitno se upirati, k temu je treba posebne serčno ktero naj se učimo od sv. Boštjana. Izreki sv. Boštjana. Ohranili so se nam nekteri prelepi izreki, ktere je s .^ Boštjan svojim sokristjanom govoril; žlahtni biseri s° vredni, da jih pomnimo. .. 1. „Kdor vtem življenji, katero hitro mine, L pMJ e n .^ vživlja, jih bo v drugem življenji, ktero nikdar ne na¬ stradal. 11 733 2. „Kristjan se ne boji v tem časnem življenji terpeti, ker ve, da si z bolečinami kupi večno ugodnost, in po kratkih stiskah pojde v večno veselje. Ne ustrašimo se, eno uro na svojih telesih bolečine terpeti, ker si želimo, naj hi se vekomaj s Kristusom veselili. “ 3. „Pravi kristjani so najzvestejši podložniki, ker molijo neprenehoma za blagor vladarja in cesarstva. 1 ' V v o d s v e t e m e š e. „Naj pride pred tvoje obličje zdihovanje jetnikov; poverni našim sosedom se me J v naročje; maščuj kri tvojih svetih, ki je bila prelita. (P " ',0 ) Bog, narodi so prišli v tvojo deležnino, oskrunih so tvoj sveti tempelj; spremenili so Jeruzalem ‘J v sadnem vertu.“ (78.) v . Cerkvena molitev. Poglej, vsegamogocni Bog, našo slabost, in ker nas težavnost našega lastnega trudenja tare, naj nas podpora savna priprošnja Tvojega svetega marternika Boštjan ; po Gospodu . . . Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Hebrejcev 11, 33-39. Bratje! svetniki so po veri premagali kral i;^ a ’ delali pravico, dosegli obljube, zamašili eTom _, -d ugasili silne ognje, ubežali ojstremu meču, se °d slabosti, bili močni v boji, in odgnali zunanji i Prejele so žene svoje mertve iz mertvih obujen • Em n so bili razpeti, ker niso hotli rešenja, J° lje vstajenje. Eni so P a . kamnjani, ter peli, zraven tudi železje m J eče _ ok hodili Prežagani, skušani, z mečem umorjen ’ • zatdrani) ' k °žuhih in kozjih kožah, ubožm, s rmščavah, kt erih svet ni bil vreden; in so se P ot ' kab pk ^ P° gorah in berlogih, in podzemeljskih jama . 734 vsi so bili s pričevanjem vere pravični najdeni, v Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Razlaga. V mnogih zgledih posebno iz stare zaveze, nam sv. apostelj dokazuje, koliko vrednost ima vera, in koliko moč podeluje k stanovitnosti v nesreči, ako je sklenjena s terdnim zaupanjem v Boga. Tera ga ojači za vse, tudi najgrozovitniše bolečine in ter- pljenje. — Kje pa dan danešnji najdemo toliko živo vero? Ne rečem, da je ni več, pa vendar med nami je vedno več bojazljivih in strahopetnih, kakor serčnih kristjanov. Zasmeh, zaničljiv pogled, zbadljiva beseda pri nekterih kristjanih zadostuje, da svoje pobožne vaje opuščajo in celo svete keršanske dolžnosti zanemarajo. Takšne bo¬ jazljivce zadevajo besede Zvehčarjeve: „Kdor mene za¬ taji pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.* (Mat. 10, 33.) Evangelje sv. Lukeža 6, 17—23. Tisti čas je šel Jezus iz gore, in je stal na ravnem polji, in velika množica ljudi iz vse Judeje, in iz Jeruzalema, in od primorja, in 0(1 Tira in Sidona, kteri so bili prišli, da bi ga p°' slušali, in ozdravljeni bili od svojih bolezen. I 11 ktere so nadlegovali nečisti duhovi, so bili ozdrav¬ ljeni. In vsa množica se ga je iskala dotakmh ker je moč šla iz njega, in je vse ozdravila. On je oči obernil v svoje učence, in je reke Blagor vam ubogim, ker vaše je Božje k ia Ijestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, ker hote nasiteni. Blagor vam, ki zdaj jokate, ker se bote smejali. Blagor vam, ko vas bodo lj ut J sovražili, in ko vas bodo odločevali in zasra _ movali, in zametovali vaše ime, kakor hudo, voljo Sinu človekovega. Veselite se tisti dan, 1 735 poskakujte, ker glejte! vaše plašilo je veliko v nebesili. Spomin spreobernenja svetega aposteljna Pavla. (25. januarja.) V „Djanji aposteljnov“ se nam na tanko popisuje spre- obernenje svetega Pavla, aposteljna, iz kterega nam d.ine»nje berilo podaja kratek posnetek. , . Sv. meša se začne: „Vem, komu sem veiova , j sem prepričan, da je mogočen, to, kar sem mu 21 (moja dela), kakor pravičen sodnik, ohraniti za isti a (II. Tim. 1. 12.) , •. „Gospod! preiskuješ me, in me v poznaš ; ti pozna m j sejo in moje vstajenje.“ (ps. 138.) čast bodi Bogu Cerkvena molitev. O Bog! ki si po pridigah, svetega aposteljna Pavla ves svet u , daj nam, prosimo, da mi, ki danes njegovo spre obernenje častimo, po nasledovanji njegovih zgle k tebi pridemo. Berilo iz Djanja apostolskega 9, 1—22. Tiste dni je Savelj, kteri je še dihfcel pretenje m borijo zoper učence Gospodove, šel k velikemu du lovnu, N jo prosil od njega pisem v Damask do shodnic, » ako hi našel ktere može ali žene tega uka, bi Ji Kozane pripeljal v Jeruzalem. In ko je bil na pou, 86 jo zgodilo, da se je bližal Damasku, in ga je nag 0 obsvetila svetloba z neba. In je padel na tla, m 8 glas » kteri mu je rekel: Savelj, Savelj! kaj me preganjaš »“P. je reki: Kdo si, Gospod! la ta (o a 6°™«> ' ,M sem Jezus, k te regi ti preganjat; težko tl je P terceti. In trepetaje in stermd je rekel: Gospod; ka i da naj storim! In flospol mn reCe: Vstan 736 in pojdi v mesto, in tam se ti bo povedalo, kaj ti je storiti. Tisti možje pa, kteri so ž njim hodili, so ostermeli in stali, ker so sicer glas slišali, pa nikogar niso videli. Ystal je pa Savelj od tal, in z odpertimi očmi nič ni videl. Peljali so ga pa za roke, in pri¬ peljali v Damask. In je bil tam tri dni, da ni videl, in ni jedel, ne pil. Bil je pa neki učenec v Damasku, Ananija po imenu; in Gospod mu je rekel v prikazni: Ananija! On pa je rekel: Glej, Gospod, tukaj sem! In Gospod mu reče: Vstani, in pojdi v ulice, ki se imenujejo ravne, in vprašaj v Judovi hiši po Taršanu, Savlu po imenu; zakaj, glej, moli. (In je videl (Savelj v prikazni) moža, Ananija po imenu, noter priti, in na-nj roke položiti, da bi spet pogled prejel.) Ananija je p a odgovoril: Gospod! slišal sem od veliko ljudi, kolike hudega je storil ta mož tvojim svetim v Jeruzalem", in tukaj ima oblast od velikih duhovnov zvezati vse, kteri kličejo v tvoje ime. Gospod pa mu je rekel: Poj 1 " 1 ker izvoljena posoda mi je on, da nese moje ime P re ^ nevernike in kralje in Izraelove otroke. Zakaj jaz 11111 bom pokazal, koliko mu je treba za moje ime terpen In Ananija je šel in v hišo stopil, in je rike nanj P f ložil, ter rekel: Savelj, brat! Gospod Jezus, kteri se 11 je prikazal na potu, po kterem si šel, me je poslal, ^ spregledaš, in bodeš napolnjen s svetim Duhom. 1 zdajci so padle od njegovih oči, kakor luskinje, in j e spregledal; in je vstal in bil kerščen. In je vzel J e ^ in se je pokrepčal. In je bil nekaj dni pri učencih, ’ so bili v Damasku. In je precej v shodnicah oznanoj* od Jezusa, da je ta Sin Božji. Zavzeli pa so se ■ kteri so slišali, in so rekli: Ali ni ta tisti, ki J 1 ^ 737 preganjal v Jeruzalemu, kteri so klicali y to ime, in je zato sem prišel, da bi jih zvezane peljal k velikim duhovnom? Savelj je pa čedalje močnejši prihajal, in je zavračeval Jude, kteri so prebivali v Damasku, ker je terdil, da je ta Kristus. Nauki iz te dogodbe. 1. Ne zaničujmo nobenega grešnika in ne obupajmo nad njegovim spreobernenjem. Gnada Božja, ktera je sto¬ rila, da se je Savelj ravno takrat spreobernil, ko je šel Matjane zatirat, zamore še zdai naivečetra grešnika na pot - - jvd KJ0.TO1J 1»*^ - kristjane zatirat, zamore še zdaj največega pokore oberniti. . h kor ; e sv . , 2. Molimo za spreobernenje grešnikov, k a J ^ ‘Stefan molil za Savla in gnado spokorjenca “P j J kije bil takrat še mladeneč, in je obd*a ™ ki so kamnjali Štefana. Kdor za spreobernenje gie ®oli, pripomaga, da se Jezusova kri za nj prišel lil«, in da se izpolnijo želje KrlLma na 9vet, da bi grešnike otel m še vedn za nje v nebesih prosi. . nrT1 no duk, kako 3. Spreobernitev sv. Pavla naj n« P te i eS no se narn j e zaderžati, da se spreoberneino. J i z klical: hlepel, v duhu pa je bil razsvitljen, J ^ liasve tu nbospod! kaj hočeš, da naj storim- zveličanju “pfejame Ananija v svojega voditelja na p kakor Ga ! n j e potem za čast Kristusovo ravno a resnici spre- l e popred serdito preganjal. Kdor se 0 . p 0 p re d oberniti, mora svoje oči zapreti vsemu, | n j e g a t ; r j a . apeljevalo in zvesto naj posluša, kaj g stor ; vse , , lenemu duhovnemu voditelju naj * e . za keršanske ■"j mu ta veleva, in naj se za čast Bozj ^ .... - ves vaan; po lezav«" ““J -- j.'. u Po_ zaničevanji ali preganjanji od 1 §a J e nastopil. . v8ta novila bra- Wsx ? P a z k a. Leta 183d se je v j? r b]aže ne Device, lJ 8 ®* v čast presvetemu Sercu Manje, P , ko šniko m m t/ a J e s svojo mogočno priprošnjo r - izprosila. Daj ; JV r ctm gnado spreobernenja od Boga P y družbl 6 l ndi ti vpisati v to bratovščino, ^ S1 °v. Goffine. 47 738 z milijoni vnetih kristjanov molil za spreobernenje grešnikov in krivovercev in se vdeležil njihovega zasluženja, pa tudi gnade Božje! Evangelje sv Matevža 19, 27—29. Tisti čas je rekel Peter Jezusu: Glej! mi smo vse zapustili, in smo šli za teboj; kaj tedaj nam bo? Jezus pa jim je rekel: Resnično, vam povem, da ob prerojenji, kadar bo Sin Človekov sedel na sedežu svojega veličastva, bote tudi vi, kteri ste Šli za menoj, sedeli na dvanajst sedežih, in sodili dvanajstere Izraelove rodove. In slehern, kteri zapusti hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive zavoljo mojega imena, bo stoterno prejel, in večno živ¬ ljenje dosegel. Zakaj se bere to evangelje na spomin spreobernenp svetega Pavla? Dokler je bil Kristus na svetu, sv. Pavl ni hodibj njim. Ko ga je pa Kristus po čudoviti prikazni po za aposteljna, je Pavl kakor drugi aposteljni zavoljo ' vse popustil, in je delal in terpel za razširjenje - - : ' ’ • ' ' Zato bo, kakor drugi aposteljm in več, kakor vsi drugi. enkrat svet in celo angelje sodil (I. Kor. 6, 3), sveta cerkev s sv. Petrom vred časti kakor pei vao- aposteljnov. Kako se sme reči , da je Peter, in da so drugi apostdl’ 1 vse popustili, ker so le malo kaj imeli? Peter opominja Gospoda, da so on in drugi a P° 3 j^ za težke reči za Njega storili, ker so zapustili svet, . s0 p,- Njim bodili. Čeravno niso imeli bogastva, vendai s ^ j0 pustili, kar je vsakemu človeku ljubo: očeta , mater, ,^.. otroke. Vse so zanustili. ker so DO razlagi SV. ' ? v. otroke. Vse so zapustili, ker so po razlagi sv. u ‘“V )e [i, celo vse nagnenje in ljubezen do malega, kar s0 9t j v svojem sercu zaterli. Sv. Bernard uči: „VelikO ( ^j e kdor se celo nsgnenja znebi do tega, kar zapusti. ^ storil Peter. Kdor bi se pa zavoljo Boga časti, °& 739 in vsemu odpovedal, ne pa nagnenju, bi le malo zapustil in zasluženja ne bi imel. Kristus pravi: „Kteri se ne odpove vsemu svojemu premoženju, ne more biti moj učenec.“ (Luk. 14, 33.) Zakaj je Peter vprašal po plačilu? Mogoče je, da je Peter vprašal iz sebičnosti ali samo- prida, ker takrat aposteljni še niso bili prosti vseh hib ali nepopolnosti: znabiti pa je Kristus sam to vprašanje dopustil, da bi imel priliko razlagati plačilo, ktero je odločeno tem, ki ga bodo zvesto nasledovali. Zakaj obljubi Kristus aposteljnom, da bodo ž njim sodili ? Ker so aposteljni Jezusu pomagali vstano viti njegovo , kraljestvo, jih hoče tudi sodeležne stori i svoje kra^evske Wi in obliti, zlasti ..krst, ksd.f ^J i. I častvu sodit žive in mertve. b to ooijuoo J • spodbuditi, naj bi ga stanovitno naskdovah^z g Preganjanje od sveta serčno prenašali, -s. J ki bodo koliko častjo bo konec sveta povemil njun m vs^ k^bodo j" uboštvu in zaničevanji za njim hodili, • P .g e pre _ k' so naslednike aposteljnov za nespame ne i > zavoljo Pričati, da so napčno in abotno sodili m da bodo zavoljo te ga zaverženi. „ . i,: ofariše in žlahto Zakaj obeta Kristus tistim, plačilo, _ , g *.* *** V tem nauku Jezusovem sveti. u n j n ikakoi nobenega nasprotja, in zapoved mater itd.; ako so 0v eržena. Ljubiti, spoštovati gie 0 y Gl . egor ij, se Jih nam pa na potu zveličanja naspro h vbogati, če bi nam nroramo izogibati, t. j. nismo dolžni j J zap ovedi Božje kaj svetovali, ali zapovedali, kar bi > P ' n naše zveličanje. , , „ v ■ . Kristus obetu za je to stoterno , ktero nam Knsms reči , ki jih zapustimo . • t i en o samo veselje , Sv - Janez Križanski pravi: y tem življenji po avergej in se zatajil, ti dodeli ob P pjj eroa im uči: „ j?* in telesu stokrat toliko. 11 .. 8V v£ ovae dari: svojo 5a,ne reči bo nam Gospod podaril dun ^ milost, čednosti, znotranjo tolažbo, zadovoljnost i. t. d., ktere so stokrat več vredne, kakor časne reči, ki jih zapustimo. O kako majhno in malovredno je vse, kar zapustimo iz ljubezni do Boga, in kar bi nam smert itak pobrala; nasproti kako neizrekljivo obilno je, kar nam Bog za to ponuja v tem in drugem življenji: „Oko ni videlo, uho ni slišalo, in v serce človekovo ni prišlo, kar je Bog pripravil tem, kteri ga ljubijo.“ (I. Kor. 2, 9.) Zdibljej k svetemu Pavlu. Veliki apostelj, sveti Pavl! mogočni glas Božji te je danes na tla vergel, da bi k pravi pokori vstal; iz gerde posode si izvoljena posoda, iz sovražnika Kristusovega si postal njegov goreč prijatelj in zagovornik. Prosim te torej, izprosi tudi meni gnado, da bi Njega, kterega sem dosihmal s svojimi grebi žalil in križal, vendar enkrat prav spoznal, ljubil in nasledoval; naj bi po tvojem zgledu tako goreče po pravici delal, kakor sem popred budobno zoper njo grešil, da bi se enkra zveličal, kakor ti, po istem Jezusu Kristusih Gospodu našem. Amen. Svečnica ali god darovanja Jezusa Kristusa in očiščevanja Device Marije. (2. februarja.) Ta praznik, ki ga danes obhajamo, je ob enem p razD Gospodov in Marijin: a) Gospodov praznik je, ker je spomin ^J) sovega darovanja v tempeljnu, kar nam sv. Lukež (2, tako-le pripoveduje: „In ko so bili dopolnjeni dnevi Marijinega očisce s o po Mojzesovi postavi, so dete prinesli v Jeruzalem, : e ga postavili pred Gospoda, in da so dar opravili, ka' rečeno v postavi Gospodovi." . e ^\: Gospod Bog je govoril z Mojzesom in mu J e 1 741 „Posveti mi vsakega pervorojenega med Izraelovimi, otroci pri ljudeh in pri živini, zakaj moje je vse,“ (II. Mojz. 13,) v spomin, da je pervorojene med Izraelovimi otroci ohranil, pervorojene Egipčanske pa je po svojem angelji. dal pomoriti. Zapovedal je tudi, naj se vsaki pervorojeni od človeka reši z denarjem. (II. Mojz. 13, 13; IV. Mojz. 18, 15.) Jezusa ta postava nikakor ni vezala. Prostovoljno se ji je sam podvergel, da nam je dal zgled pokorščine. b) Marijin praznik je v spomin njenega očišče¬ vanja. Po Mojzesovi postavi (III. Mojz. 12) mati po t ojs vu svojega sina 40 dni, po rojstvu svoje hčere pa 80 dm ni smela med ljudi in tudi ne v tempelj. Ko so bili ti dnevi dopolnjeni, morala je pa mati v tempelj iti ter piine» i ' dar letno jagnje in mladega golobčeka, ako je bi a revna, pa dve gerlici ali dva mlada golobčeka; duhoven J® P* za »jo zapovedano molitev opravil, in tako je bila mati o 'is • Marija ti šegni postavi ni bila podveržena, kei je. ez ko najčistejša devica rodila in je Jezus brez vsega gre Ml; ali ona seje postavi podvergla iz pokorščine, iz pom P a je prinesla dar revnih mater. _ Svečnica se imenuje ta praznik, ker katoliš a cei ov danes voščene sveče blagoslavja za Božjo službo, m J vern i nesejo seboj domu. Zakaj se danes sveče blagoslovijo in zakaj jih verni procesiji nosijol , 1. V spomin, da je Marija d*® 6 ® |ozusa, v kterem je stari Simeon sp -j ; n () a radovaje 'taja, G. .j, pričujočemu . »nenoval „Luč v razsvetljenj znanje veselje, da 2. Prižgane sveče v rokah dajej ^ terdni sklep, fcaa k l«x t . * JtJ ) u . SljSCC Zakaj sploh rabijo katoličanje ^^9°obredih ? luči pri Božji službi in P n ^ navadi. Mi , Svečava je pri službi Božji odo službi Božji^ in at °liški kristjani rabimo za sve a s veče s tem namen H‘b obredih blagoslovljene voščene s dužn o m l ' " a j bi Bog nam po tej pobožni raD 742 telesno zdravje ; 2. naj bi sveta vera Jezusova in gDada svetega Duha razsvetlila naša serca; 3. naj bi se v njih vnela go¬ reča ljubezen in prava pobožnost, do Boga, ktera nai bi zaterla v njih vso gerdobo in nesnago greha, da bi enkrat dospeli do tiste luči, ktera v nebesih vekomaj sveti. Eavno ta pomen imajo molitve, ktere se danes opravljajo pri bla¬ goslovljeni sveč. Cerkev poje k začetku sv. m e š e: „Sprejeli smo, o Bog! tvoje usmiljenje v sredi tvojega tempeljna. Kakor tvoje ime, o Bog ! tako je tudi tvoja slava do pokrajin zemlje; pravice polna je desnica tvoja." „Velik je Gospod in vse hvale vreden v mestu našega Boga na svoji sveti gori. 4 * (ps. 47.) Čast bodi . . . Cerkvena molitev. Vsegamogočni, večni Bog! Tvoje veličastvo ponižno prosimo, dodeli, da pred Tebe z očiščenimi serci pridemo, kakor je bil Tvoj edinorojeni Sin danes v našem n > esl1 pred Tebe v tempeljnu postavljen; po iste® Gospodu . . . Berilo iz Malahija preroka 3, 1—4. To reče Gospod Bog: Glej, jaz pošljem svojega angelja in bo pot pripravljal pred mojim obličjem. ^ zdajci bo prišel k svojemu tempeljnu Gospodovala kterega vi iščete, in Angelj zaveze, kterega vi želite- Glej, pride, pravi Gospod vojskinih trum. Kdo pa ^ mogel razumeti dan njegovega prihoda, in kdo bo obstal ob njegovem pogledu? Zakaj on je, kakor raztapljaj^ 1 ogenj, in kakor zelišče valjavcev; in bo sedel, ter topd in čistil srebro, in bo očiščeval Levijeve sinove la J 1 ' 1 bo precejal kakor zlato in kakor srebro, in rovali Gospodu darove v pravičnosti. Tedaj ^ padla Gospodu daritev Judova in Jeruzalemska, poprejšnje dni, in kakor nekdanja leta; reče Gosp vsegamogočni. 743 Razlaga. Prerok Malahija prerokuje, da bo pred Mesijem prišel angelj t. j. poslanec Božji, kteri bo ljudi pripravljal na njegov pribod. Ta poslanec je bil Janez Kerstnik, kar evangelisti in Jezus sam učijo. Gospodovalen pa in Angelj zaveze, kterega so že davno pričakovali in iskali, je Jezus Kristus, kterega so danes r tempelj prinesli. Angelj zaveze se imenuje, ker je med Bogom in ljudmi novo, boljšo in popol¬ nejšo zavezo napravil in je nam kristjanom, ne časnih, kakor nekdaj Judom, temuč nebeške in večne darove pripravil. Dvojen je prihod Kristusov. Pervikrat je prišel v tempelj v ponižnosti malega otroka; ves drugač pa bo njegov prihod konec sveta, za kteri nihče ne ve, kedaj f bo godil. Prišel bo kakor mogočni Sodnik pravičnih tu grešnikov in bo tako čisto ločil dobro od hudega, kakor raztapljavec leči v ognji zlato in srebro od žlindre, in kakor valjavec očedi v lugu obleko vse nesnage. " Kako sveto in čisto mora biti naše serce, če ho- - e mo Gospodovo telo vredno prejeti, ali pa Jezusa pri ^eti nieši z mešnikom darovati! Cisto kakor zlato naj n 0 ! in čedno, kakor korporalce, na ktero se pri s\eti ^ dene presveto Rešnje telo. Evangelje sv. Lukeža 2, 22—31. Pisti čas, ko so bili dopolnjeni dnevi njenega nočevanja po Mojzesovi postavi, so Jezusa pn- Ji es |i v Jeruzalem, da so ga postavili pred Gospoda, 1 'ukor je pisano v postavi Gospodovi: Ase pervo- ;°J e no moškega spola bodi posvečeno Gospodu,) n d a so dar opravili, kakor je rečeno v postavi ^Podovi, dve gerlici ali dva mlada goloba. In l bil je Človek v Jeruzalemu, k ter emu je bilo i P • in 4-rt XIAtrnlr tp Til 1 nravičen m boga¬ te Duh , . dmeon: in ta človek je bil pravičen m boga- 0j6Cj • v i -i in fiVGtl * _ y J e bil v njem • JU l<* G1U V DA jvv j- w 111 je čakal oveseljenja Izraelovega, in sveti :i — ’ In mu je bilo razodeto od 744 svetega Duha, da ne bo videl smerti, dokler ne vidi Gospodovega Kristusa. In je jmišel po Duhu v tempelj. In ko so prinesli otroka Jezusa nje¬ govi starši, da bi storili za njega po šegi postave, ga je tudi on vzel na svoje naročje, ter je hvalil Boga in rekel: Zdaj spustiš svojega hlapca, Gospodi po svoji besedi v miru, ker so videle moje oči tvoje zveličanje, ktero si pripravil pred obličjem vseh narodov, luč v razsvetljenje nevernikom, in v čast Izraelu svojemu ljudstvu. Zakaj je Marija dopolnila postavo očiščevanja ? Že gori je bilo rečeno, da Marija Mojzesovi postavi ni bila podveržena. Ona ni v grehu spočela, kakor druge matere. Na nji ni bilo nič nečistega, pravi sv. Bernard ne v njenem spočetji, ne v njenem porodu; tukaj ni du 0 nič očiščevati. Vendar je s svojim Sinom vred med grešnih’ stopila in postavo grešnikov spolnovala, da sta nam j izgled pokorščine in prave ponižnosti dala, in 2. nas ucil»i naj se zahvaljujemo za dobrote, ktere je Bog našim predniku® podelil. Zakaj darovanje v tempeljnu se je moralo opravljat 1 v znamnje hvaležnosti, da je Bog pervorojence Izraelske otel iz rok morivnega angelja. (III. Mojz. 12.) 3. Marija je dopolnila postavo očiščevanja, da ne bi pohujšala tistit ki niso vedeli, da nji ni treba očiščevanja. — Kristjan pomisli, koliko lepih naukov ti daje Marijin pot v ruzalem, da se opravi očiščevanje po Mojzesovi P 03ta ' Bodi tudi ti Bogu hvaležen in Božji postavi vselej, pokor® ^ vselej le ponižno misli o sehi in varuj se, da nikogai pohujšaš! Zakaj Marija ni darovala jagnjeta, kakor premoč' (III. Mojz. 12, 6) temuč le par golobov, kakor uboge matei c Ker je bila uboga in se svojega uboštva pred ni sramovala. Tako ravnajo le ponižni ali ubogi v če so ubogi, se uboštva ne sramujejo; če so pa P*? nl j.| e r vsaj v duhu ljubijo uboštvo in uboge ter jim pomagaj 0 ? - in kadar le morejo. 745 Kako, da je tudi Simeon prišel v tempelj, ko so Jezusa tje prinesli ? Sveti Duh, kteri mu je bil razodel, da ne bo umeri, preden ne bo videl Gospodovega Kristusa, je pobožnega starčka in zvestega služabnika Božjega vodil v tempe j k tistemu trenutku, ko se je dopolnilo prerokovanje Ma- lahijevo, ktero smo slišali v danešnjem beiilu. o misli, 'kristjan! kako Bog svoje zveste služabnike že na tem svetu oblagodaruje, ker jim veče spoznanje in laz svetljenje podeluje. Zakaj si Simeon želi umreti, ko Jezusa v svojem naročji derži? Simeon je že dolgo živel, je kakor duhoven in prei Gospodu zvesto služil v pravičnosti in P°. ° zn : e obljubljenega Mesija željno pričakoval. Zdaj . želje dopolnjene in težko Pričakovanega v S J J „ »iji, kij d „i mogel boljšega od prositi, kakor to, da ga pokliče v Odrešeniku, hi so v predpeklu hrepeneli po obljubljenem 0( p hterim bo že mogel veselo naznanilo prines 1, rešenje blizo. Zakaj imenuje Simeon Jezusa ,,luc v razsvetljenj nevernikom 11 ? Ker je Jezus prišel na-svet .kakor’ Ker je Jezus prišel na svet kakoi ^rav ^ temoto Sakor luč temo odganja, tako je Jezu P ,j } iu dega duha, ^verstva in vraž, rešit nevernike sužn “ gv0 bodo .ipde pa iz sužnosti stare postave: preš a Božiih ook—1. rr\- 1 a ai k u 'ro K . ( oai. 4, 01 ., Vo - ^ ^ -* j G j- Nebeški Oče! poglej s sedeža iad p a . U8In ^j en j a na obraz svojega Maziljenca, f j a tCn ' m B70 j e dopadenje. Glej! danes se )rat fUje v Tvojem tempeljnu za grehe svejih „ &V - Ti je prijetna ta nedolžna daritev ^ grešnikom naj nakloni Tvojo milost. Za- A jegove ponižnosti in pokorščine odpusti 746 nam naš napuli in našo nepokorščino; dodeli, da se očistimo z Njegovo kervjo, in kadar enkrat, kakor Simeon v miru zaspimo, naj nas Marija, naša preljubeznjiva mati, v tempeljnu Tvojega veličastva Tebi izroči, da bomo Tebe kot večno luč vekomaj gledali, ljubili in hva¬ lili. Amen. 0 vpeljevanji porodnic. Po po3tavi očiščevanja (III. Mojz. 12) so "bile judovske žene po porodu fantiča 40, po porodu dekleta pa 80 dni nečiste in od tempeljna ločene. Kadar so potekli določeni dnevi, morale so eno jagnje za žgavni in enega goloba ffl spravni dar v tempelj prinesti, da so se po darovanji) 11 duhovnih molitvah očistile. Ta postava keršanskih žen n e veže, ker je cerkev judovske šegne postave odpravil*! vendar dovoljuje cerkev porodnicam, da smejo po porodu nekoliko časa doma ostati in za zdravje skerbeti. Tudi mo* 9 opominja, naj svojim ženam po porodu prizanašajo ter J)® za postrežbo skerbijo. Kadar pa žene po porodu pervikrat v cerkev greM želi sv. cerkev, naj po zgledu Device Marije svoje novo rejence seboj prineso, da se Bogu zahvalijo za srečen p 01l j in za podarjeno dete, potem pa prosijo za sv. žegen gnado otroku in sebi, naj bi ga prav keršansko in poboz izredile. Ta prelepa in starodavna navada se imen J vpeljevanje; nobena keršanska mati je ne opušča, je lep spomin na Marijin pot z Jezusom in Jožefom ' ruzalemski tempelj. Posebno ganljiv je po porodu. — Kadar pri ostane z otrokom, ki ga v naročji derži, pri .cernr'"'^ vratih. Mešnik v koreteljnu in z belo štolo ji S rc < 0 cerkvenih vrat na proti, ji ponudi prižgano kerstno s ' in poškropi mater in otroka z blagoslovljeno vodo. P ..j moli lepi psalm 23. in kadar ga odmoli, ponudi P° r0 0 ]| štolo, da jo kušne, rekoč: „Vstopi v tempelj Božji, # Sina preblažene Device Marije, ki te je storil rodov 3 - ca S temi besedami jo spremlja pred aliar, kjer p ol0< bred vpeljevanja zakonske m^ e f e 3 zakonska porodnica k vpeljevanj^ 747 poklekne, mešnik pa nad njo moli: „Vsegaroogočni večni Bog! ki si po porodu presvete Device Marije bolečine vernih, porodnic v veselje spremenil, ozri se milostljivo na to svojo služabnico, ki je prišla v tvoj sv. tempelj radostno Tebe zahvalit in dodeli, da bo vredna po tem življenji po zasluženji in priprošnji ravno te presvete Device Marije v veselje večnega zveličanja s svojim otrokom vred priti po Kristusu Gospodu našem. Amen.“ Naposled jo po¬ škropi, rekoč: „Mir in blagoslov Boga, vsegamogočnega Očeta, Sina in sv. Duha pridi nad te, in ostani ve¬ komaj. Amen. u Kadar nezakonske matere prosijo vpeljevanja, se jim ne daje v roko prižgana sveča, duhoven jih sprejame z višnjevo štolo, ktera se jim ne daje kušniti, na mesto ve- selega psalma 23. moli spokorni psalm: Miserere; tudi druge molitve opominjajo porodnice na pokoro in so le prošnje za odpuščenje storjenih grehov. H koncu jih mešnik spusti z opominom: Idi v miru in glej, da več ne grešiš! Keršanske matere! pogostokrat se spominjajte, kaj ste storile po vsakem porodu; svoje otroke ste v cerkev prinesle, da bi jih Bogu darovale in se Bogu zahvalile, ki jur je vam podaril. Lepo ste obljubile, da jih. hočete keršansko izrediti Bogu na čast, in v veselje naši materi katoliški cerkvi. Ravno tisti Jezus, kteremu ste jih daro- Va ^ e > jih bo sodnji dan zopet od vas tirjal, in ve bote morale za nje odgovor dajati. Kako izpolnujete sv °j® °Wjahe? Ali niste same krive, da se vaši otroci po vasi Za nikernosti pogubč ? Vpeljevanje naj vam torej ne bo Je P'nzna navada, temuč svet, pomenljiv obred. God svetega Blaža, škofa in mučenca. (3. februarja.) Sv. Blaž se je rodil v Sebastah, mestu male Armenije, J"*?., dežela je zdaj še pod turškim cesarjem. V svojih ® lad >lr letih se je poprijel modrijanstva in zdravilstva m gJ e . kaj. pridno učil, zraven pa svoje duše ni V hJJ e bil kristjan, hotel je tudi po Jezusovi i s p j. oaiK'i’ z ^ asti pa ponižen in krotek biti, zato se .1 . X 1 m na tihem živel. Rojaci so dobro poznali njegovo U] in si ga izvolijo v škofa. .. . . u : ^ av no takrat je rimski cesar Licimj kusj 748 hudo preganjal, posebno škofe in duhovne. Da bi se svoji ljubljeni čedi dalej obranil, beži Blaž iz Sebast in se skrije v nekem berlogu Agejske gore. V tej samoti še bolj ostro živi, da starega človeka v sebi še bolj zatare. Cim bolj človek svojo naturo t. j. svoje grešno nagnenje premaguje, tim večo oblast dobi nad naturo, ktera mu postano celo poslušna in pokorna, kakor pervemu človeku pred grehom. To se je videlo tudi pri svetem Blažu. Gorne živali in zverjadi so se mu prijazno bližale, in so ga vbogale; on jih je pa božal, ozdravljal in žegnal. Nektere so mu donašale celo živeža. Neki dan napravi rimski poglavar velik lov v tisti gori. Preplašena zverjad beži in išče zavetja pri sve¬ tem možu. Lovci dirjajo za živali in najdejo svetnika obdanega od te prečudne družine. Precej sporočijo to novico svojemu poglavarju, ki se ne mudi poslati svoje beriče, da bi zgrabili svetega moža, ter ga k njemu pri¬ peljali. Kadar pridejo do berloga, gre jim Blaž prijazne naproti in jim reče: „Bodite mi pozdravljeni, ljubi otroci, zdaj vidim, da Gospod mene ni pozabil. “ Voljen je bil i* 1 ž njimi pred poglavarja. Ko se na pot poda, teka za nji® vsa zverjad, ktero je blagi mož s svojo pohlevnost)® ukrotil, beriči se je ustrašijo in hočejo uleteti. Svetom jim reče: „Nikar se ne bojte ; nič žalega vam živalice ne bodo storile ;“ zverjadi pa ukaže, ostati. Dolgo, dolgo so gledale prav žalostne za njim. Od vseh strani so vr e ljudje vkup, da bi videli svetnika ter od njega prejeli ba goslov. Priteče tudi žena z otrokom v naročji, kteremn so je ribja koščica vtičila v gerlu. Vsa zbegana kliče ^ prosi: „Pomagaj, sveti mož! mojemu otroku, da se . zaduši." Blaž poklekne, moli in otroka požegna z znantoj 81 sv. križa in otrok je bil ozdravljen in otet. Kadar ga pripeljejo pred poglavarja, mu ta zapo^ me naj bi molil malike. Blaž se tega brani, zato s cepci pretepati; on pa reče poglavarju: „Misliš < mai ^ s tepenjem prisiliti, da bi pozabil svojega Gospoda in Zelo se motiš: nobeno terpinčenje me ne bo ločno ^ Kristusa." Serditi poglavar ukaže ga opertiti k stebub z železnimi grebeni razmesarjati. Sv. Blaž prot 1 gleda in mirno terpi. Po tem groznem terpinčenji ui poglavar mučenca v ječo odpeljati, kjer ga nekaj - pusti terpeti v groznih bolečinah; poznej ga spet pred h-,^ pokliče in mu še enkrat veli, malikom darovati. Sve a 749 se temu še bolj odločno zoperstavi. Zadnjič ukaže poglavar, svetemu Blažu glavo odsekati. Cerkev obhaja njegov god a. februarja. S tem godom je sklenjen obred blagoslovjenja vratu. Dve blagoslovljeni sveči, kteri gorite, se denite navskriž; te dve sveči derži duhoven po sv. mesi vernim krog vratu in moli: „Po pri¬ prošnji svetega Blaža, škofa in mučenca, te reši in obvaruj Gospod slednjega zlega in bolečine v gerlu v imenu Očeta, in Sina in sv. Duba. Amen.“ To se pa zgodi, ker so kristjani že od starodavnih časov sv. Blaža častili in klicali kot pomočnika zoper vratne bolezni. Cerkvena molitev. O Bog 1 kteri nas z obletnim godovanjem sv. škofa in mučenca Blaža oveseluješ, dodeli milostljivo, da se mi, ki častimo dan njegovega rojstva, vdeležujemo tudi njegovega varstva: po Gospodu našem . . . God svetega aposteljna Matija. (24. ali 25. februarja.) Sv. Matija se je rodil v Betlehemu v iodu • Precej ko je Jezus učiti začel, je spreje ' J gya j ec na učence, in ta je bil Jezusu vedno zvest P ^ nauke> v ^eh njegovih potih. Slišal je torej v. pmu vstajenju, videl njegove čudeže, bil je tudi priča njeg ^ ge na Ko je po Jezusovem vnebohodu s!lo ’ in z0 pet do- mesto Judeža izdajavca izvolil drug p poroča da- Polnila dvanajsterica, izvoli se Matija, o čemu. po. uešnje berilo. • , e : e ii s v. Duha, Na binkoštno nedeljo, ko so apos c J P a J ogte jj n i razšli kd je Matija že med njimi, m ko s jyp ati ja nekoliko P° svetu, Jezusovo vero oznanovat, v>; s tusa in njegov ^asa n a Judovskem, da svojim rojakom £ oc jj 0 in do P°^ji nauk pridiga. Pozneje pride j n ve liko so ( vilinskega morja. Prehodil je vere, posebno rudd y oznanovanji prave, zve pC željenje za- ‘ a . J e ljudi učil, svoje meso t. J- Klemens Ale- ^J e vati in krotiti; tako nam SV ' usandrijski. , , aplovania pride nazaj Proti koncu svojega apostolskega , dokazuje, da na Vdovsko v mesto Giskalamo m Ju 750 je Jezus, kterega so križali, obljubljeni Mesija in Odrešenik sveta. To je Judom hudo merzelo, da ga razserjeni zgra¬ bijo in vklenjenega pred visoki zbor peljejo. Tudi pred zborom Matija terdi, da je Jezus pravi Božji Sin, kteremu hoče do zadnjega trenutka zvest služabnik ostati. Veliki duhoven Ananija kriči: „Boga je preklinjal; smerti naj umerje!“ Hitro zgrabijo svetega aposteljna in ga vlečejo pred mestna vrata, kjer ga serdita derhal začne kamnjati. Sv. Matija poklekne, se zahvali Bogu za dar sv. vere, in tudi za terpljenje; potem moli še za zveličanje priču¬ jočih in za blagor cele dežele. Ko se na pol mertev na tla zgrudi, mu rimljanski vojščak s sekiro glavo odseka. (Vvod sv. meše kakor na god sv. aposteljna Andreja.) Cerkvena molitev. O Bog, ki si svetega Matija pridružil zboru svojih aposteljnov, dodeli, prosimo, da po njegovi priprošnji Tvojo priserčno očetovsko ljubezen do nas vselej občutimo, p° Jezusu Kristusu, Gospodu našem . . . Berilo iz djanja apostolskega 1, 15—26. Tiste dni je vstal Peter v sredi bratov, (bila je P a množica ljudi skupej okoli sto in in dvajset), in je rekel • Možje, bratje! dopolniti se mora pismo, ktero je prero¬ koval sveti Duh po Davidovih ustih od Judeža, kten J e bil vodnik tistim, ki so Jezusa vjeli, kteri je bil nas prištet, in je prejel del te službe. In ta je dobil njivo iz krivičnega plačila, in se je obesil, in se P° sredi razpočil, in se je izsul ves njegov drob. In J e razznanilo vsem v Jeruzalemu prebivajočim, tako da se je reklo tisti njivi po njih jeziku „hakeldama“ , 1° J 6 ’ njiva kervi. Zakaj pisano je v bukvah psalmov: haj pusto njih prebivališče, in nihče naj v njem ne prebil in: Njegovo škofijstvo naj sprejme kdo drugi. T e ^ m . tedaj, kteri so bili z nami zbrani ves čas, v kterem J e 751 (lospod Jezus med nami prebival, od Janezovega kersta do dne, ko je bil od nas v nebo vzet, teb eden mora biti z nami priča njegovega vstajenja. In so postavili dva, Jožefa, kteri je bil imenovan Barzaba, s priimkom Pravični, in Matija. In so molili, rekoč: Ti Gk>3pod, ki poznaš vseh serca, pokaži, kterega si izvolil zmed teh dveh, da prejme mesto te službe in apostolstva, od kte¬ rega je odpadel Judež, da je šel v svoj kraj. In so vadljali za nji, in vadljej je zadel Matija, in je bil pri¬ štet enajsterim aposteljnom. Kako je Judež dobil njivo is krivičnega plačila ? Sv. Matevž nam to pove : (27, 3) „ J stesal in je da je Jezus, kterega je izdal , obsojen, J j tr ideset velikim duhovnom in starašmam naz J P denarja srebernikov, ktere so mu plačali za izi ajs • ,. 0 d *o hodi vzeti. Judež gre in ga jerže v tempeljn ^ sebe. Veliki duhovni pa niso kotli e Kimili so tore j peljnovo skrinjico shraniti, ker je cena ei . j eruza lemu lončarjevo njivo za pokopališče tujcev, 'J imenuje: »Ji; i„ J ,„ nj J je lj»d.tv. 1 me»»val m £ j udež J od nnjivo kervi“. — Pomisli, knstjan. J J "h strasti 8 voje lakomnosti? Ravno to boš ime 1 » za goda ne krotiš. ... i_ Tnžef Nauki. 1. Za apostoljstvo sta j*i' l . ,1 Bog , sa „ fcaaba iu Matija in vadljej je zalel sla J 6 > 0 | li{M sa je poklical k tej visoki časti zavolj o ^ veudar Ponižnosti. Dasiravno iz pervega u enec Po - u J e govo im8 prej ne imenuje; bu j P niž nim pa je Jezus obljubil, da jih M g0 ' na me sto 2- Aposteljui so goreče molili, P ^ kristjane, ^ndeža volili si tovarša. Prav lep °1 ... - a _ y ka- ! a .j. s i za volitve prosijo Božjega ra ^ verni ^ški cerkvi je pač še ta pobožna n pr . Lr lltvi j° P ri P ravl J a j° za TS ! k lipredniki. O kvatrab d 'lar se volijo papež, ali cerkveni p 752 veli cerkev vernim moliti za dobre duhovne; z molitvami se škof pripravljajo ra posvečenje duhovnov. — V se¬ danji dobi posvetnjaki za svoje volitve ne marajo mo¬ litve; zato jih pa ne vodi sv. Duh, temuč duh sveta in sebičnosti. 3. Matijo so aposteljni po vadljanji izvolili, druge aposteljne je pa Jezus sam poklical. Zato je tudi rekel aposteljnom: »Niste vi mene izvolili, ampak jaz sem vas izvolil." (Jan. 15, 16.) V duhovni stan, v višje službe se nihče ne sme vrivati, temuč treba je, da ima poklic od Boga. Vsiljenci in vsilovalci so cerkvi in sleherni družbi na škodo in kvar. 4. Ako si pa sam nov stan izvoluješ, ne opuščaj sv. Duhu in svojemu patronu se priporočati; sv. Duhu, naj te razsvetli; svojemu patronu, naj za te prosi, dahi se za tisti stan odločil, v kterern bi mogel največ koristiti, pa tudi sam sebe zveličati. Evangelje sv. Matevža 11, 25—30. Tisti čas je Jezus odgovoril in rekel: Zahvalim te, Oče, Gospod nebes in zemlje! da si to skril modrim in razumnim, in si razodel malim. P raT > Oče! tako je bilo Tebi všeč. Vse mi je zroČeno od mojega Očeta. In nihče ne pozna Sina, kakor le Oče; tudi Očeta nihče ne pozna, kakor le Sm, in komur hoče Sin razodeti. Pridite k meni vsi, kteri se trudite, in ste obteženi, in jaz vas bo^ poživil! Vzemite moj jarm na se, in učite se mene, ker jaz sem krotek in iz serca ponižen, bote pokoj našli svojim dušam. Moj jarm nad re je sladek in moje breme je lahko. Zakaj pravi Kristus: Zahvalim te, Oče! da si to s ^' modrim in razumnim, in si razodel mahni . Za dvoje se zahvali Kristus svojemu nebeškemu 0 ^ ^ 1. da je svojo gnado dal priprostim ali malim, ktera J 1 J 753 odkrila najvišje skrivnosti njegovega včlovečenja in poni¬ žanja v življenji in smerti; 2. da je to gnado odrekel modrim in razumnim , kteri s svojo modrostjo nijene teh skrivnost niso mogli uganiti ali razumeti. V tem se razodeva visokost Božje modrosti, da za dosego svojih namenov človeške modrosti ne potrebuje. Priprosti otrok, ki ve¬ ruje, razume Božje skrivnosti, kterih modrijanska raz¬ umnost ne zapopada, ker je „ modrost mesa sovražna Bogu 1 '. (Rindj. 8, 7.) Zakaj pravi Kristus: „ Vse mi je zračeno od mojega Očeta ?“ Ker je Bog Oče svojega Edinorojenega na svet poslal, da bi bil ljudem edini pot, v kterem bi se mogli zve¬ ličati ; postavil ga je učenika, velikega duhovna in kralja, Odrešenika in Sodnika vseh ljudi. Zato je Jezus rekel: »Bana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. 11 (Mat. 28, 19.) Zakaj pravi Kristus: „Nihče ne pozna Sinu, kakor le Oče; in tudi Očeta nihče ne pozna, kakor le Sin itd . “ ? Bistvo in življenje presvete Trojice tako visoko pre- Se ga ves človeški um, da te skrivnosti nijen človek ne m °re razumeti. Le večni Oče spozna svojega Sina, ki je Popolnoma podoba njegovega bitja in njegov osvit (Hebi. J' 3 )> kakor tudi le Sin spozna svojega Očeta, od kterega jo od vekomaj rojen. In ker-Sin svojega Očeta, ka oi ; ll3 j skrivnosti svojega rojstva in včlovečenja spozna, more te skrivnosti razodeti, komur On hoče, in koliko: ji i S tVar razumeti zamore. Kteri so tisti, ki se trudijo in so obteženi ? T * )ravi C o U - d fj° se > hi želijo in si prizadevajo za keršansko i°(j b r , m P°P°lnamost. Obteženi so, ki zdihujejo rami svojih grehov ali pod težavami in skušnja- r ®ga življenja. Kako jih Kristus poživlja ? T *° s ežeL \ H se tr udijo, podeluje svojo gnado in pomoč, da ;reh e • ker ® ans ko pravico. Tem, ki so z grehi obteženi, 'je tol!- ;! Z “i od P uš ča; ki so pa v težavah in nadlogah; ^ '** 1 ¥ 1 - - -ir> in krepča, da ne obupajo. S1 °v. Goffine. 48 % 754 Kteri je Kristusov jami ? Kristusov jarm je postava ljubezni, ktero nas je Kristus učil: „Ljubi Boga čez vse, in bližnjega, kakor samega sebe. 44 Judovska postava je bila težek jarm, kterega so hinavski farizeji še težej storili: Kristusova postava je lahek jarm, kterega še ljubezen osladi. Kaj hoče Jezus posebno, da bi se od njega učili ? Naj bi bili krotki in iz serca ponižni. Krotek je, kdor po Jezusovem zgledu krivice voljno prenaša in se ne maščuje. Ponižen je, kdor svoje slabosti in svojo ne¬ vrednost spozna, in sam sebe malo porajta, in ki noče, da bi ga drugi povzdigovali. Sv. Bonaventura pravi: „Pomžen je, kdor sam sebe zaničuje in ves svet, človeka pa ne za¬ ničuje, in kdor se veseli, če je zaničevan. 4 * To je edini pot , uči Jezus, po kterem pridemo do dušnega miru, do časne in večne sreče; kdor se pa jezi, togoti, napihujem baha, zgubi pravi pot do nebes. Zdibljej! O prekrotki in preponižni Jezus! zahvaljujemo se Tebi, da nas, ki se trudimo® smo obteženi, tako prijazno k sebi vabiš in na® mir in poživljenje obljubiš. Prosimo Te, dodeli nam, da bi vselej in v vseh nadlogah in stiskal zaupljivo k Tebi pribežali, in se Tvoje vŽivlp' joče tolažbe s krotkostjo in ponižnostjo vdeleževak Nauk o spolnovanji Božjih zapoved. „Moj jarm je sladek in moje treme je lahko." (Mat. 11, tSO-) Ali je mogoče zapovedi spolnovati ? Božjih zapoved spolnovati iz lastne moči nobeden a more ; s pomočjo gnade Božje jih pa vsakdo zamore 3 P^ novati. Le pomislimo, kristjani! če bi bilo Božje zapovedi spolnovati, kar nam Kristus z ^P oV tu j; Jezus ne bi smel reči: „Moje breme je lahko. 44 Ta ap03telj ne bi imel prav, kadar uči: „Gospodove z a P c | niso težke. 44 (I. Jan. 5, 3) Kaj čudnega, da celo bogok e. bi bilo, misliti od Boga, da bo ljudem kaj neinogo 755 nakladal, in. poverh še jih hudo kaznoval, kadar ne^ bi spolnovali, kar jim je spolnovati nemogoče. Sv. Avguštin uči: ,,Postava je dana, da gnado iščemo, in gnada se daje, da postavo spolnujemo.“ če Bog kaj zapoveda, po- deluje tudi gnado, to dopolnovati. „Kadar kaj zapove¬ duje, te s tem opominja, da storiš, kar moreš, in prosiš zato, česar ne zmoreš, ker On pomaga, da zamoreš." (1 ud. zbor sej. 6, c. 11.) Ali se moremo zveličati, ako Božjih zapoved ne spolnujemo ? Kratko: ne. Kristus je določno rekel mladenčii: „Ako bočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi. (Mat. . , *•) Zakaj mu reče: „Ako hočeš? 11 Ker noče nikogar siliti; prostovoljno moramo priti. On nam kaže pot, ponuja nam svojo pomoč, da bi po tem potu hodili, toda sili nas m j. ai . — Rekel je tudi: „Vzemite moj jarm na se.„ jv.g 8 , nam sam naložiti zoper našo voljo, temuč to ei, j? sami vzamemo na se, sicer ne najdemo miru svojim is, , temuč le betežnost. Molitev k sv. Matiju. Slavni apostelj la mučenec Kristusov, sv. Matija, ki si v s\oji. pridigah tolikokrat priporočal, zapovedi spolnovati in pregrešne želje krotiti, prosimo te, dohodi nam gnado od Tistega, ki te je od vekomaj izvoli , *aj bi se po spolnovanji Božjih zapoved, zataje- ^anji samega sebe in doprinašanji dobri e nkrat izvoljenim pridružili, po Jezusu • • • Amen. Praznik svetega Jožefa. (19. marca.) >• Jožef j e bil po sporočilu sv. evangelistov iz ro- ® k >' a] ja Davida. Pa kraljevska rodovina je ubožala • Jožef si j e moral kruha služiti z delom svojih rok; Pošten tesar in je v Naearetu bival. Ondi se je 1 z Marijo, prečisto Devico, ktera je bila, kakor Jožef 48* 756 iz Davidovega rodu. Najlepše pričevanje daje sv. Jožetu sam sv. Duh v sv. evangelji, ktero ga „pravičnega“ ime¬ nuje ; najvišjo čast pa je dosegel s tem, da ga je Božja previdnost izvolila in postavila rednika Božjemu Sinu in našemu Odrešeniku, kteri mu je bil pokoren in je ž njim prebival do svojega tridesetega leta. Kje je živel Jožef svoje mlade dni, preden se je Mariji Devici zaročil, se za gotovo ne ve; toliko pa smemo soditi, da je bil Bogu vselej zvest služabnik, sicer ne bi ga sv. Duh pravičnega imenoval in Božja previdnost ne bi ga bila poklicala v rednika Božjemu Sinu ter v varha in ženina izvoljeni materi Božji. Iz ostalega življenja sv. Jožefa nam evangelisti le' malo povejo ; vendar iz vsake čertice spoznamo, da f bil pobožen služabnik Božji, Jezusu in Mariji skerbljiv in vselej zvest rednik, varh in tovarš. Nikjer se ni zapisalo, kdaj je sv. Jožef zameri; le iz ustnega zročila vemo, ■ W’j. bil sv. Jožef sam tako srežen, da (ta ™ 1 Emerti Jezus in Marija na strani stala id je •. Oarož ji umeri, zato želi in prosi vsem svojim oastivcim 760 ravno tako srečno, blago smert. (Je ga tedaj v smertni uri kličejo, bo jim sam pomagal, in pomoč Jezusa in Marije pridobil. “ Sprejmi nektera vodila, kako sv. Jožefa častiti: Skerbi, da imaš v svoji izbi podobo sv. Jožefa, in počasti ga večkrat s kterim pobožnim zdihljejem. Obiskuj rad altarje ali cerkve svetemu Jožefu posvečene, in tudi druge opominjaj k tej pobožnosti. Vsako sredo posveti sv. Jožefu in moli ta dan litanije ali vsaj nekoliko Očenašev v čast sv. Jožefu. Odloči si ktero posebno čednost sv. Jožefa, da jo po¬ snemaš, n. pr. njegovo zvestobo, ali njegovo pravičnost. Ne žabi ga prositi srečne zadnje ure ! Molitev k svetemu Jožefu. O prečisti ženin Marije, sv. Jožef! ki si zavoljo svoje čistosti in pravičnosti bil izvoljen v rednika Jezusu Kristusu, prosim te, ne zapuščaj me v mojih silah in težavah; izprosi mi gnado, da bi tako čisto in pravično živel, kakor ti, in pomagaj da bi imel tako srečno smert, kakor ti, ki si v naročji Jezusa in Marije zameri. Amen. Praznik Marijinega oznanjenja. (25. marca ali sušca.) Praznik Marijinega oznanjenja se obhaja v sp 0 ® 11 * vekomaj imenitne prigodbe, ko je angelj Gabriel pri° e Mariji oznanit, da je ona obljubljenemu Zveličarju izvoljena mati. Ta praznik je prav za prav Gospodov praznik, k® 1 se o njem obhaja spomin, da se je Sin Božji včloveci , vendar je pa tudi Marijin praznik, ker o njem častim 0 tudi Marijo, da je bila vredna, spočeti Zveličarja sveta- V vod sv. meše. „Vsi bogati zmed ljudstva bo, tvoj obraz prosili; za njo so device h kralju peljane; D J družice so k tebi peljane z veseljem in radovanjem. „Iz serca mi vre dobra beseda; svojo pesem izrekuje pred kraljem.“ (ps. 44.) Čast bodi Bogu ... Cerkvena molitev. O Bog, ki si kote , da je Tvoja beseda po angeljevem oznanjenji lZ 761 telesa Device Marije meso sprejela, dodeli svojim prošnjikom, da se nam, ki jo v resnici Mater Božjo verujemo, po njeni priprošnji pomaga; po istem Gospodu . . . Berilo iz Izaija preroka 7, 10—15. Tiste dni je govoril Gospod Ahazu, rekoč: Prosi si znamnje od Gospoda, svojega Boga, ali zdolej v globo¬ čini ali zgorej na višavi. In Ahaz je rekel: Ne bom prosil, in ne bom skušal Gospoda. In je rekel: Poslu¬ jte tedaj, Davidova hiša! Vam je li premalo nadlego- Ta ti ljudi, da ste nadležni tudi mojemu Bogu? Zavoljo fega vam bo Gospod znamnje dal: Glejte, Devica bo spočela in Sinu rodila in njegovo ime se bo imenovalo Emanuel. Sirovo maslo in steri bo jedel, da bo vedel zavreči hudo, in izvoliti dobro. Razlaga. V tem berilu se prerokuje,. da bo Gdrešenik rojen iz Device. — Basin, kralj sirski in ace j, kralj izraelski, sta prišla z vojsko nad Ahaza, 'rolja judovskega in Jeruzalem oblegat. Ko se bližata, jbnaja Ahaza in njegovo ljudstvo silna groza, da pomoči 'jčejo pri Azirijanih, ne pri Bogu, višem kralju čez J^ovsko ljudstvo. Ta maloupnost se Bogu pnstudi in er vidi nevarnost, v ktero pridejo Judje po zvezi z irijani, pošlje svojega preroka Izaija do kralja A aza. 7 . bi slabemu kralju serčnost dajal, naznanja mu prerok f 0 Š ln občh sovražnih kraljev. V poterdenje svojih besed 5 0y arja kralja, naj si prosi znamnja od Gospoda; t> az Pa že ves malikovalstvu vdan, noče znamnja o temuč se zanaša le na svoje malike in na Azirijane. S graja Izaija kralja Ahaza, ker Boga žali s svojo , e do vratnostjo in reče: „ Gospod sam vam bo znamnje štejte! Devica bo spočela in Sinu rodila in njegovo 762 ime se bo imenovalo Emanuel t. j. Bog z nami.* S temi besedami je hotel prerok Izaija povedati: Kakor je gotovo, da bo prišel Odrešenik sveta, rojen iz Device, ravno tako gotovo bote rešeni sovražnikov, ki vas nad- legvajo. — Zaupajmo tudi mi v Boga, da nas bo rešil najhujšega sovražnika t. j. satana, in zahvaljujmo se Bogu, ki je celih sedem sto in tri in štirideset let poprej dal napovedati prihod našega Odrešenika; zakaj ta Emanuel ali „Bog z nami", kterega Izaija napoveda, je Kristus. Evangelje sv. Lukeža 1, 26—38. Tisti čas je bil angelj Gabriel od Boga poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Nazaret, k devici, zaročeni možu, kteremu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove, in devici je bilo ime Marija. In angelj je prišel k nji, in je rekel: Ceščena, gnade polna, Gospod je s teboj, žegnana si med ženami 1 je pa to slišala, se je prestrašila nad njegovim govorjenjem, in je mislila, kakošno bi bilo to pozdravljenje. In angelj ji je rekel: Ne boj se* Marija! ker milost si našla pri Bogu. Glej, s P°j Čela boš v svojem telesu in rodila Sinu, in imenuj njegovo ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišeg a imenovan; in Gospod Bog mu bo dal sedež Davi a njegovega Očeta in bo kraljeval v hiši Jakob o' vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca. Marija pa je rekla angelju: Kako se bo. to zgu dilo, ker moža ne spoznam ? In angelj je o g^ voril in ji rekel: Sveti Dub bo prišel v te, moč Najvišega te bo obsenčila; in za tega U V bo Sveto, ktero bo rojeno iz tebe, imenovano > Božji. In glej! Elizabeta, tvoja teta, j e . tu ^ e spočela sirni v svoji starosti, in ta mesec J e šesti tiste, ki je imenovana nerodovitna... B- er P Bogu ni nemogoča nobena reč. Marija p a • t 1 i J v za •j' Žii 763 rekla: Glej! dekla sem Gospodova; zgodi se mi po tvoji besedi. Zakaj popisuje evangelist tako natanko oznanjenje včlovečenja ? Ker je včlovečenje Božjega Sina. po kterem nam je zveličanje došlo, največa skrivnost, ktero je ti e a c pomniti, terdno verovati in globoko premišljeva 1. Zakaj je bil angelj k Mariji poslani Ji oznanit visoki sklep Božje modrosti, po kteicm se to Božji Sin v njenem deviškem telesu v ove > človeški rod s terpljenjem in smertjo odreši . i- angelj je pervo mater Evo v greh napeljal: doba angolj Gabriel je naši drugi materi naznanil zace e ‘ rešenja. — Druge obljube je Bog ljudem P J slancih, po prerokih sporočal; to najviso s večenja Božjega je pa po samem angelju Gabnelu Mariji naznanil. dl* je bilo včlovečenje k našemu odrešenju potre Da; zakaj Božji Sin kakor Bog ne bi bl “T^^te človek pa ne bi bil mogel Bogu zadostova . et - B°žji Sin včlovečil, da je mogel po Sloves j. j e ne . zavoljo njegove Božje nature je pa ime . ? njg;; za »končno zasluženje,'s kterim je zadostoval pi grehe vsega človeškega rodu. , • mog . e l niti Premislimo gerdobo in hudobo gie a, ^ j e sam človek, niti angelj za njega Bogu zados i , B°žji Sin, ki se je za nas včlovečil. Z ^aj je Bog hotel, naj včlovečenju tudi Marija prno i ^ : tudi 1 . '*»w, „„_ ^Iarij e ^\°f n ? . nas > n ki k dobremu, niti v hudo; tudi V n ji včloveč J ^ se ® in Božji z0 P er n j eD0 v °lj° kadar S ' Z te & 1 } se udimo, da so dobra dela le takrat zaslužna, 3. d S .J° prostovoljno in z dobrim namenom; G to' D ^ J f. Bog, kakor častiti Beda meni, mogel Mariji ljudje / n Vo J en j e podeliti vse tiste gnade, kterekoli si 86 s svojimi misli, besedami in deli zaslu- Zakaj seje Marija prestrašila nad angeljevim govorjenjem ? Vse, kar vidi in sliši, jo tako 03 upne, da v svoji po¬ nižnosti ne more razumeti, kako bi vse to nji veljalo: prikazen angeljeva, preprijazno pozdravljenje, skrivnosti E olno in visoko častitenje je bilo priprosti, preponižoi 'evici nezapopadljivo. Osupnilo jo je in s sveto grozo napolnilo, da je angelju bilo treba, jo pomiriti in ji reči: „Ne boj se, Marija! ker milost si našla pri Bogu.“ Keršanske device! učite se od Marije, kako potrebno je vam previdnim biti proti prijaznim in sladkim besedam, če tudi vam pridejo od ljudi, ki so vam na videz dobri. Marija se prestraši nad angeljevim poz d ravlj e n j e m, temveč se je vam bati slehernega prilizovanja, kajti pod cvetjem prežijo strupene kače. Kaj pomeni sedež kralja Davida ? Sedež kralja Davida pomeni gospodstvo čez ves Izrael t. j. čez vse človeštvo. Kakor je bilo Izraelsko ljudstvo, ktero si je Bog izvolil in ga je vodil, predpodoba keršan- skega ljudstva, tako je bilo Davidovo kraljestvo predpodoba Kristusovega kraljestva, ktero je vendar le popolnejše, k er obsega vse narode, in bo vekomaj terpelo. Zakaj se David imenuje Kristusov oče ? Ker je bila Marija, mati Jezusova, iz rodovine kralja Davida, torej je bil David predoče Jezusu Kristusu p° človeški naturi. Kdo je pravi Oče Jezusa Kristusa ? Treba je razločiti v Jezusu Kristusu dve naturi: in človeško. Po človeški naturi nema očeta, mati p a ® je bila Marija Devica; po Božji naturi nema matere , U j. pa mu je Bog, Oče nebeški. Jožef mu je bil le redni v krušni oče. Kako se je Jezus spočel ? To nam pove angelj Gabriel, ki je Mariji rekel: Duh bo prišel v te, in moč Najvišega te bo °bs CI j i: ' Marija je spočela od svetega Duha in je rodila Kri^ našega Odrešenika. 765 Kaj morajo v nas ' obuditi besede: „Pri Bogu ni nič nemogoče 11 ? 1. Te besede naj poterdijo naše upanje v Boga, kteri nam more vselej pomagati, tudi takrat, kadar se nam zdeva, da je pomoč že nemogoča; 2. naj oživljajo našo vero, da se ne damo motiti po skrivnostih, čeravno so nam ne¬ razumne. Če bi Bog le to smel delati, kar ljudje umejo, ali bi bil še Bog? Zakaj pravi Marija: „Glej! dekla sem Gospodova* 1 Iz gole ponižnosti tako govori; poleg deviške čistosti je ponižnost bila njena poglavitna čednost. Zato pravi sv. Bernard: „Po deviški čistosti je Bogu dopadla, in po svoji ponižnosti Gra je spočela. 1 * Razlaga angeljevega češčenja ali „Česčena si Marija". Zakaj se ta molitev imenuje „ Ceščena si Marija “ in tudi angeljevo ali angeljsko češeenje ? Ta molitev se imenuje: „Ceščena si Marija 11 , ker se s temi besedami začenja; „angeljevo češčenje 11 ji pravimo, ker se začenja s tistimi besedami, s kterimi je angelj gospodov Marijo pozdravil, ko je prišel ji naznanit, da bo 0 “ljubljenemu Zveličarju izvoljena mati. Is koliko delov je ta molitev ? Geščena si Marija je sestavljena iz treh delov. 1- jz Pjzdravljenja velicega angelja Gabriela; 2. iz poz ravjenja dizabete ; 3. iz besedi, ki jih je sveta cerkev pristavila. htere besede je govoril angelj Gabriel in kaj pomenijo. f , Besede angeljeve so: „Češčena (si) Marija, gnade polna, ° s pod je s teboj, žegnana si med ženami. _ zrl,- ”,^ ežčeua s i Marija 11 , te besede pomenijo. P - av ljena, raduj, razveseluj se Marija. Angej a J P jn ^ P^dravlja in spodobno počasti, kei je ve e > 2 1 Božjega Sina, kralja nebes in zemlje, povzd.gnjena nad stvari. . x T «di ime „Marija 11 ima svoj lep pomen; pomenja ) 766 da je naša „gospa £< kakor je Kristus Daš Gospod; b) »ju¬ tranjo zarjo “, ker je rodila Kristusa, solnce pravice; c) „morsko zvezdo", ker nam sveti pri vožnji po nevarnem morji tega sveta. „Gnade polno" jo kliče angelj, ker je Marija prejela več gnad, kakor vsi drugi ljudje in celo angelji, kajti spočela je in rodila Jezusa, Sinu Božjega, ki je vir in začetek vseh gnad in milost. „Gospod je s teboj 1 ', ker je bil Bog v Mariji s svojo gnado in še prav posebno je bil ž njo od tistega časa, ko se je v njej včlovečil in jo posvetil s svojo priča- jočnostjo. „Žegnana si med ženami" t. j. ti si najbolj srečna m blagoslovljena med ženami, ker si izvoljena mati Odrešem- kova, mati in devica ob enem. Kristjani! ako je že veliki angelj Marijo tako spoštljivo pozdravil in počastil, koliko več se spodobi, da jo tudi mi vsak dan ponižno pozdravljamo in počastimo. 8 kterimi besedami je Elizabeta Marijo pozdravih ** kaj pomenijo ? „Žegnana si med ženami in žegnan je sad tvojega telesa." Angelj Gabriel je Mariji razodel, da je Bog P n gledal tudi na njeno teto Elizabeto in jej rodovidnost daril. Marija se vzdigne in gre čez goro, obiskovat s' 1 , teto. Ko se Marija bliža, gre ji Elizabeta na proti, in svetljena po svetem Duhu je spoznala, kaj se je v M® 1 -, zgodilo. Vsa vesela ponovi angeljeve besede: „Zegnan^ med ženami 1 ' in pristavi „žegnan je sad tvojega telesa j. žegnana si, ker je žegnan, blagoslovljen sad tvoj S telesa, ki bo prokletsvo od nas odvzel ter milost in g na Božjo nam pridobil. Ktere besede je dostavila sveta cerkev in kaj pomenil 0 Cerkev je dostavila: „ Jezus", da vemo, kdo je ta . Marijinega telesa, zavoljo kterega jo blagrujeta an A V , Elizabeta. Nadalje še molitvico: „ S veta Marija, nnati ^ nl3n . prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smertni uri. ^ j Te besede je pristavila sveta cerkev zato, da • podučila: kaj imamo od Marije verovati, in kaj od nje r . V ero vati moramo, da je Marija mati Božja, 1 P 767 pa, da bo tudi nam mati in nam pomagala s svojo pri¬ prošnjo v življenji in ob smerti, zdaj in na našo smertno uro. „8 veta 41 je bila, ker je bila brez madeža izvirnega greha spočeta, in se njena duša z nobenim madežem ni omadeževala; „sveta 41 zavoljo njenih prelepih čednost, in ker je bila napolnjena z darovi sv. Duha; „sveta“, ker je rodila Jezusa, začetnika vse svetosti. pMati Božja 41 se imenuje, ker je Jezus, njeni Sin, Bog in človek. Dasiravno je bila Jezusu le mati po člo¬ veški naturi, je bila v Jezusu vendar že v pervem trenutku, ko ga je spočela, sklenjena Božja in človeška natura; zatorej je mati Jezusova, ki je Bog in človek skup, tudi mati Božja. Mi rečemo: prosi za nas", kei nam . ' ^ * n0 pomaga iz svoje lastne moči. temuč le s svojo & priprošnjo. . v „ u pr »Grešnike 11 se imenujemo, da se ponižamo, se zavedamo svoje revščine in pregrešnosti. avl ^ , ■ grehov potrebujemo vedno Marijine priprošnje m posi pri njenem Božjem Sinu in našem Sodniku. .. , v „ Z d a j “ pravimo, ker smo y .tem življenji vedoč, v nevarnosti, Boga žaliti in se pogubiti, zatoiej 5 j ? ■»oči vselej potrebni; zlasti pa „o b s m e r t ni u 11 , naše moči pešajo, dušni sovražnik pa vso si < P 1 ■njave pomnožuje. Krist tjam ! za 'ho.pod.vo molitvijo '°i -j -voiupvf. , kakor je fmgeljevo es^enj ^ opom i D jajo, Manja. Ravno zadnje besede te „ ose bno za srečno naj se Mariji vsak dan priporočamo, p™ tudi Marija zadnjo uro. Vsak dan Marijo počastimo, k j 8 8V ojo fsak dan in vselej pripravljena, ^ = gina iz - Priprošnjo podperati in nam usmiljenje svojeg prositi.“ v , .• stor ili, če le Pa nikar ne mislimo, da smo ze . 0 re kel: Tisti me Pjgostoma k Mariji kličemo. Kristus J jnuje; enako jnbi, kteri voljo mojega Očeta nebes £ bom prosila, Marija pravi: Tisti me ljubi in ^njega 1 nauke in zapovedi mojega Sina^ sp . er dujemo vse, kar S sklepno besedico „A m e n P Po Marijini ^ r ekli Mariji na čast in kar smo p _ upam0 Božjo priprošnji in zavoljo zasluženja Kj 1 . ^ smertni uri. A°i„ ln P ot rebno gnado v življenji m 768 Nauk od angeljskega češčenja. (Ker ljudstvo sploh le pravi: „angeljsko češčenje“ ne pa „angeljevo češdenje", hočemo se te oblike deržati, čeravno ni pravilna.) Kedaj in kako seje vpeljala pobožnost angeljskega češčenja] Kjerkoli prebivajo katoliški kristjani ter imajo svoje cerkve in zvonove, se jim trikrat na dan zvoni „angeljsko češčenje 11 ; zjutraj, opoldne in zvečer. Mlačni in merzli sicer ne marajo zvonenja, pravemu katoličanu je pa to zvonenje ljuba in sveta šega, mil klic z nebes, ki ga opominja: Spomni se Boga in ljube matere nebeške. Trikrat na dan opravlja katoliški kristjan to pobož¬ nost , ktera tri odstavke ima in se imenuje „angeljsko češčenje“, ker je njen poglavitni del pozdravljenje velicegs angelja Gabriela. Ta pobožnost pa ni bila od nekdaj navadna v katoliški cerkvi; vpeljala se je sčasoma. Nekteri terdijo, da seje začela že za papeža Urbana II. 1. 1095. Takrat so neverni mohamedanci sveto deželo in sveta mesta, tudi grob našega Odrešenika v last dobili in kristjane hudo zatirali. Papež' 1 Urbanu se smilijo kristjani; zatorej skliče velik cerkve 0 zbor v Klermont na Francoskem. Na tem zboru pripojen* duhovnim in pervakom, knezom in ljudstvu o divjosti nt vernikov in zatiranji kristjanov, ter z gorečemi besedami opominja, naj kristjani sveta mesta zopet rešijo iz obla' mohamedancev. Na 100 in 1COO so se kristjani oglas ^ za sveto vojsko zoper nevernike, in vsi ti so dob 111 znamnje „križce“ na persi pripete, zato so se klicali ^ žarji in vojske zoper nevernike so jeli imenovati „križais vojske 11 . Takih vojsk je bilo več, ker so mohamed*' 11 . več sto let bili kristjanom in celej Evropi najhujšj — Da bi se tudi tisti, ki v vojsko niso mogli, zasluženja, jim papež Urban II. svetuje, naj po Nanj.^ priprošnji prosijo pomoči Božje križarskim v oj sako ni,’ jim ukaže zjutraj in zvečer moliti „angeljsko ^ e3 Tudi pozneje so papeži, kadar so nastale križarske v oj 3 ^ vernim priporočali molitev „angeljskega češčenja , 1 ^ jim, ki jo molijo, odpustke podeljevali. Se le lete je ko so kristjani Turke pri Belemgradu slavno .potolk i| je jelo po ukazu papeževem tudi opoldne zvoniti ang 8 . češčen j®- . • tpršansk* Križarskih vojsk ni več, sovražnikov pa ima ite sovrazuu;-; vdelaj 769 cerkev še obilno, in jih bo vedno imela. Najhujši sovražnik naših daš je satan, kteri nikdar ne odlega nas zalezovati. Zatorej se je tudi po križarskih vojskah še ohranila ta po¬ božnost med katoliškimi kristjani. Nekdaj so, kadar je angeljsko češčenje zvonilo, vsi verni pokleknili, in še dandanešnji poklekovajo pobožni kristjani, zlasti kadar zjutraj opravljajo to pobožnost. Ve¬ liki škof Karol Boromej se ni sramoval očitno na ulici po¬ klekniti in kleče moliti angeljsko češčenje. — Ako hočeš biti dober kristjan, ne sramuj se nikdar, kadar slišiš Ave¬ marijo zvoniti, očitno moliti, Jezusa in Marijo s to molitvico počastiti. Kako se moli angeljsko češčenje? Kadar „Ave Marijo 11 zvoni, angeljsko češčenje tako-le molimo: 1. ,,Angelj Gospodov je oznanil (češčenje prinesel) Mariji, in spočela je od svetega Duha. 11 — Ceščena si Marija i. t. d. 2. „Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi. 1, — Ceščena si Marija i. t. d. 3. „In beseda je mesd postala in je med nami pre- — .. Ceščena si bivala. 11 (Tukaj se na persi vdari in prikloni.) Marija i. t. d „ i. c. u. * Na večer pridenemo še en „Oče naš 11 in eno „Ceščena '* Marija 11 za uboge verne duše v vicah. To navado je 'Peljal sv. Ignaci Lojolan, in kmalo so se je poprijeli po 'sem svetu. lia bi sv. cerkev kristjane za to molitev še bolj vne- ma ja> jim je 100 dni odpustka dovolila za vsakratno ob- ,j en je; kdor jo pa vsak dan skoz mesec dni mo i, _p° P° norna odpustke prejme, ako kteri dan koli viedno piejme Za 'rament svete pokore in sveto Rešnje telo tei mo i za P ° 8ae potrebe katoliške cerkve. Zakaj se moli angeljsko češčenje in kolikokrat na dan. j % r je zemlja okrogla in se suče krog s V( | J j c °®G le vni č as i p 0 zem ]ji V edno spreminjajo Do "er j P ul.dan, je v drugih'delih sveti noč, m kadar je v našo r( ?J' h i jutro, drugim krajem solnce zahaja Zat ° T A da se 8 P°k°žno navado angeljskega ce enjap ‘ ‘ °J' Ca in Marija Devica neprenehoma častita, zakaj kadar mi Smolimo, že v drugih krajih zvoni Ave Manjo. Jako S1 w. Goffine. se spodobi, da se po vsem svetu in o vsakem času Bogu in Mariji čast in slava daja. To je pa namen angeljskega češčenja: a) da se Bogu zahvaljujemo za njegovo največo gnado in dobroto, za včlovečenje Sina Božjega in za svoje odrešenje; b) da Malijo, mater Sinu Božjega in svojega Odrešenika poveličujemo ter jo na pomoč kličemo ; c) trikrat na dan se zvoni, namreč zjutraj, opoldne in zvečer, naj bi se po zgledu kralja Davida vsaj trikrat na dan Boga spo¬ minjali, Njega in Marijo počastili. Kako naj se moli angeljsko češčenje? Angeljsko češčenje moli zbrano in počasno t. j. ne prenagli se, da boš vedel, kaj moliš. Kadar moreš, moli kleče; le saboto večer, v nedeljo in o velikonočnem času se stoje moli. Zgrevano se spominjaj svojih grehov, ker se je Kristus zavoljo naših grehov včlovečil. Opravljaj to molitev vselej pobožno; svoje misli imej pri Bogu m kar tvoj jezik govori, naj tvoje serce čuti. Počastenje Marije Device! Češčena si Marija, gnade si polna ! S teboj, <> Marija! se veselim in radujem, da si zmed vseffl ženami bila izvoljena v mater Najvišega in p°' vzdignjena za kraljico nebes in zemlje. S teboj J e Oče Tistega, kterega si spočela; s teboj je Sin, kterega si v svojem deviškem telesu nosila; 3 teboj je sveti Duh, kteri te je s svojo vsega© 0 , gočnostjo obsenčil. Zato si žegnana med žena© 1 ; Ti si veselje nebes, lepota cerkve Božje. P r0sl Boga za nas zdaj in ob naši smertni uri. A© eU ' Spomin sedmerih žalost Marije Device- (Cvetni petek.) Katoliška cerkev, ki vse imenitneje dogodbe jinega življenja visoko časti, ni megla pozabiti D J e e jj|o terpljenja, ker je Marija s svojim terpljenjem nam v zasluženja nabrala, in pravico dobila, biti tudi ^.jd- izgled in tolažnica. Marijino terpljenje obsega njene 771 kosti, ktere je posebno ob sedmerih priložnostih občutilo njeno materno serce, zato jo kristjani kličemo „žalostno mater 1 ', in ta spomin „sedem žalost Marijinih 1 '. Celo dvakrat v letu obhaja cerkev ta spomin: pervokrat v postu, na petek pred cvetno nedeljo; drugokrat pa na tretjo nedeljo mesca septembra. Marijine sedmere žalosti so: 1 . Ko je starček Simeon Mariji pri darovanji Božjega deteta v Jeruzalemskem tempeljnu rekel: „Tvojo lastno du o bo meč presunil." (Luk. 2, 35.) . , 2. Ko je Marija s svojim detetom v Egipt bežala, da bi ga Herodove grozovitnosti otela. (Mat. 2.) 3. Ko je Marija 121etnega Jezusa v Jeruzalemu zgu¬ bila in ga tri dni v velikih skerbeh iskala. (Euk. ' • 4. Ko je Marija Jezusa srečala, ki je težki kriz nesel »a goro Kalvarijo. (Luk. 23, 26.) . .. 5. Ko je Marija videla svojega ljubega Sina na kužu v smertnih težavah. (Mark, 15.) , Ti¬ ti. Ko so Jezusu na križi s sulico stran prebodli. (Jan. 19. 34.) , /T , 0 „ 7. Ko so pokopali Jezusovo truplo. (Luk. -j ,. Da bi kristjani Marijine žalosti tem rajši P 1 ®™ .J C j® katoliška cerkev poterdila in papeži so z o i m_ . pustki obdarovali posebno pobožno vajo, kteia se jroženkranc sedmerih žalost Marije Device". Ta roženk.anc "na 7 sedmik, kolikor je namreč Manjinih a; • (akole opravlja. Po odmoljeni veri, očenašu m ieml ,. en •Lrija, s§ premišljuje 1. žalost Marijina, potem s . . ?<5enaš in 7 češčena si Marija; potemdruga, J g e 3 * za vsako 1 očenaš in 7 češčena s i Marija; k.sklepu 6 Ce ;^ena si Marija v spomin Marijinih solz m da b P Sl * solze resnične pokore. — Potem se moi. D. Prosi za nas mati bridkosti polna j & Da vredni postanemo obljub Kus ‘ . . Molitev. Prosimo Te, Gospod Jezu,Kmtu 'l°deli nam milostljivo, naj ti precista . barija, Tvoja mati, ktere dušo je ob uri voj g Ulni ranj a meč bridkosti presunil, zdaj m o Tvoje Božje usmiljenje za nas prosila, 1 Teb i, Jezusu Kristusu, Zveličarju sveta, ki 772 Očetom in svetim Duhom živiš in kraljuješ, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen. Berilo iz bukev Juditinih 13, 22—25. Gospod te je oblagodaril s svojo močjo, ker je po tebi v Bič storil naše sovražnike. Oblagodarjena si ti, o hči! cd Gospoda, najvišega Boga, pred vsemi ženami na zemlji. Hvaljen bodi Gospod, kteri je nebo in zemljo vstvaril, ker je danes tvoje ime tako povišal, da ne bo prešla tvoja hvala iz ust ljudi, kteri bodo pomnili Gospodovo moč vekomaj, zavoljo kterih nisi prizanašala svojemu življenju v stiskah in nadlogi svojega rodu, temuč si od- vernila pokončanje pred obličjem našega Boga. Evangelje sv. Janeza 19, 25—27. Tisti čas so stale poleg križa Jezusovega nje¬ gova mati, in sestra njegove matere, Mariju Kleofova, in Marija Magdalena. Ko je tedaj J ezus mater in učenca, kterega je ljubil, videl zraven stati, reče svoji materi: reče učencu: Glej, tvoja je učenec k sebi vzel. Cerkvena mesna pesem v Žalostna je mati stala Poleg križa, je jokala, Kjer je visel njeni Sin. Serce žalosti vtopljeno Je pobito, prebodeno, Z mečem dušnih bolečin. O kaj žalosti prestati Morala je sveta Mati, Ktere Sin je rešil svet. Žalostna zdihuje bleda, Kadar s trepetanjem gleda, Kaj terpi njen Sin razpet. Zena, glej, tvoj sin! Potiej mati! In od tiste ure jo čast žalostne Matere Božje- Komu potok solz ne lije, Videti bridkost Marije, Grozno, kot morja grenkost. Kdo preserčno ne žaluje, Ce to mater premišljuje, In terpljenja velikost. Grehe ljudstva na se vzeti, Vidi Jezusa terpeti, Šibam vdati se voljno. Gleda svoj’ga Sina milo, Ko je vse ga zapustilo, Kadar nagnil je glavo. Mati! vir ljubezni prave, Daj da čutim te težave, In s teboj žalujem zdaj. Daj, da se mi serce vnelo In za Jezusom gorelo Bo v ljubezni vekomaj. Sveta mati! to te prosim, Hane Kristusa naj nosim, Vtisni v moje jih serce. Kaj da rane tvoj’ga Sina, Kašik grehov bolečina, Tudi mene živo skle. Tvojo žalost, o devica, Mučenikov vseh kraljica, Tudi v moje serce vlij! Kristusovo srnert, terpljenje Skoz prikodno vse življenje Daj mi premišljavati. Daj, da tvoj’ga Sina rane Bodo v moje serce vžgane, Njega kri očisti me! Da se pekla nemam bati, Varji ti me ljuba mati, Kadar z menoj v sodbo gre. Daj, da rad s teboj žalujem, Svoje grehe objokujem, Dokler tukaj se živim. S teboj poleg križa stati, In tam milo žalovati serca želim. Daj, da sveti križ me brani, Kristusova srnert ohrani, Serce tvoje varje zdaj; Kadar bom pa moral umreti, O Marija! daj prejeti Moji duši sveti raj. Amen. (Za vsakokrat 100 dni odpustka. Inocencij XI. 1. sept. 1681.) God sv. Jurja, mučenca. (23. aprila; na Kranjskem 24. aprila.) Vsak kristjan pozna podobo sv. Jurja, na kteroga ime " J e mnogo keršanskih cerkev posvetilo, tako, da ni skoiej e p doline ali volova okraia, ki bi ne imel cerkve sv. Ur J« posvečene. 1 posvečene. , Podobe nam kažejo sv. Jurja mladega junaka, vsega v ezni opravi, ali peš ali na belcu jezdečega; sv. Jurju ronjn k nogam se zvija gerda zver, zmaj, ki ima zie o •St odpert ° ’ mladi ™j ak ^ p a s sulico skoz 0 . Kaj pa vemo o sv. Jurju ? Malo zanesljivega, ker je Že pkobko — ’ ■ .11- i.„„ svetnik svojo muče- nam kažejo sv. Jurja miauega -, J; i. ni .°P r avi, ali peš ali na belcu jezdečega; sv. Jurju Oflju 7 ~ ~~ —zver, zmaj, ki ima žrelo to " )a vemo o sv. Jurju V Malo zaneoij..^ a -, _ let poteklo, kar je ta svetnik svojo muče- . 0 krcu« "Mo Ji, trn vem so sv. Jurja že zgodaj c — s, i -* ro no prejel. Na Jutrovem so sv. •'“■j" - ", * •° ko Častili, ‘ker je samo v Carigradu bilo 5 cerkev posvečenih; po križarskih vojskah je pa njegova Sei" di P ° naših krajih zaslovela. Vojšaki so ga imel. kot serčnega junaka. Sv - Jurij se je rodil v Kapadociji, deželi male Azije, 774 ktera je bila svoje dni vsa keršanska, zdaj pa večidel po- turčena. Stariši so bili plemenitega rodu in premožni, Jurij pa kristjan že od mladih dni , v keršanski veri skerbno podučen in izrejen. Ko mu oče zgodaj zamer jejo, preseli se s svojo materjo v sveto deželo, kjer je mati imela lepo posestvo. Ondi živi tiho in oobožno, vsem mladenčem lep izgled. Ko doraste, da se vpisati med vojake v vojski cesarja Dioklecijana, kteremu se močno prikupi, ker je bil Jurij učen, razumen in pogumen. Dioklecijan je bil kristjanom in keršanski veri hud nasprostnik, vendar podeli Jurju visoko službo v svoji armadi, ker ni vedel, da je kristjan. Ko cesar začne zoper kristjane svoje strašne ukaze dajati, odpove se Jurij svoji službi in časti, in Dioklecijanu očita njegovo grozovitnost. S tem se zameri neusmiljencu, ki ukaže Jurja zalotiti in v ječo zapreti, da bi ga bodi si z žuganjem, bodi si s prilizovanjem od keršanske vere od- vernil. Junak mu odgovori: „Tvojih obljub ne maram, tvojega pretenja se ne bojim. Tvoje cesarstvo bo minulo, tvoja moč se bo razdrobila, kakor je V3e, kar koli nam sreča obeta, malovredno in malopridno. Boljši bi ti bilo, cesar! če bi spoznal pravega Boga in bi iskal nebeškega kraljestva/' Te besede cesarja hudo raztogotijo; Jurju uka e težen kamen na vrat obesiti ter ga nazaj v ječo peljat'. ^ Pa drugi dan ga zopet peljejo pred sodnijo, in ker J e zvest in stanoviten ostal v Kristusovi veri, ga privežejo n kolo, v ktero so bili nasajeni ostri nožiči, in ga zave'‘J čez ostra bodalca, da se je njegovo truplo grozno razro e ' rilo. V tej muki začuje nebešk glas: „Ne boj se, J 1 " 1 , jaz sem s teboj!" Kmalo potem zagleda moža visoke p stave, ki ga za roko prime, objame in mu serčnost 'A Jurij ostane stanoviten; po njegovem izgledu se da ® n - nevernikov kerstiti, siloviti cesar jih pa ukaže pomori ^ Jurij je bil še živ in ko cesar spozna, da z g e ’ • pri njem nič ne opravi, skuša Jurja z velikimi oblju za svoje malike pridobiti. Svetnik mu na to reče. ,, če te je volja, pojdiva v tempelj in poglejva si b°g' 0 \®^ y jih v toliki časti imaš." Cesar ves vesel, gre z J UI ^ vsto pi tempelj, množica pa ju spremlja. V tempeljnu pe Juri pred podobo Apolovo in reče: „Ti hočeš daru, ” “m edino pravemu Bogu?" Pri teh besedah stori nad pudob®* znamnje svetega križa. Pa komaj to stori, kn^ 1 ^ 0 r duh iz malika: „Nisem Bog, ne; ni drugega Boga, tisti, kterega ti častiš." Jurij mu odgovori: - 775 moreš obstati pred menoj in pred drugimi služabniki Božjimi ?“ Na to začnejo hudobni duhovi tuliti in maliko¬ valske podobe se zvernejo na tla. Zdaj se pa malikovalska derhal razkači, da žuga svetnika raztergati; cesar ga pa ukaže odpeljati in ga ob glavo djati. Svoje dni, ko so še keršanske armade svetnike očitno častile, so keršanski vojšaki imeli sv. Jurja kot varha in priprošnjika, zlasti v vojskah in bojih zoper nevernike. Zakaj nevera je tisti zmaj, kterega je sv. Jurij s svojo terdno vero premagal. Začetek sv. meše se glasi: „Vari me zbora hu¬ dobnih, aleluja; derhali njih, ki hudobijo delajo, aleluja, aleluja.“ „Usliši, Bog! mojo molitev, ko te prosim; strahu sov¬ ražnika reši mojo dušo.“ (ps. 63.) Čast bodi . . . Cerkvena molitev. O Bog! kteri nas po zaslugah in priprošnji svetega Jurja, Tvojega Mučenca oveseljuješ, dodeli milostljivo, da, kadar po njem Tvojih dobrot prosimo, jih po Tvoji da- rezljivosti prejmemo; po Gospodu . . . Berilo iz 2. lista sv. Pavla aposteljna do Timoteja 2, 8—10, in 3, 10—12. Preljubi! pomni, da je Gospod Jezus Kristus iz za- r °da Davidovega vstal od mertvih po mojem evangeiji, zavoljo kterega terpim do železja, kakor čudodelnik; č J da Božja beseda ni uklenjena. Zato vse preterpim za- T °l)° izvoljenih, da tudi oni zveličanje dosežejo, ktero je v Kristusu Jezusu z nebeško častjo. — Ti pa si dosegel ln °j nauk, podučenje, trud, vero, krotkost, ljubezen, po ter pežljivost, preganjanja, terpljenja, kar se mi je pri godilo v Antiohiji, v Ikoniji, in v Listri; kakošna pre- Sanjanja sem prestal! In iz vseh me je Gospod otel. In Tsi > kteri hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bo o T‘ Te ganjanje terpeli. 776 Evangelje sv. Janeza 15, 1—7. Tisti Sas je rekel Jezus svojim učencem: Jaz sem prava vinska ter ta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko, ktera v meni ne rodi sadu, bo odrezal, in vsako, ktera rodi sad, bo otrebil, da več sadu rodi. Vi ste zdaj čisti zavoljo besed, ktere sem vam govoril. Ostanite v meni, in jaz v vas. Kakor mladika ne more roditi sadu sama od sebe, ako ne ostane na terti: tako tudi vi ne, ako v meni ne ostanete. Jaz sem terta, vi mla¬ dike. Kdor ostane v meni, in jaz v njem, on rodi veliko sadil; ker brez mene ne morete nič storiti. Ako kdo v meni ne ostane, bo venkaj verzen, kakor mladika: in bo usahnila, in jo bodo pobrali in v ogenj vergli, in zgori. Ako ostanete v meni, in moje besede v vas ostanejo, prosite, Kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. Razlaga. Bilo je po zadnji večerji, pri kteri f Jezus daritev nove zaveze postavil in svoje aposteljne r duhovne posvetil, ko je Jezus govoril priliko od vinske terte in od mladik. V stari zavezi je bil Izrael Gospod^ vinograd, pa že Ecehiel prerokuje, da bo ta vinograd razdjan in se bo v puščavo spremenil, ker bo R rae zapustil Gospoda, svojega Boga. (Eceh. 19.) Kristus J e bil z nebes poslan, napravit Gospodu nov vinograd. sam sebe imenuje terto, svoje učence pa mladike zavoJj 11 pretanke zveze, ki je med njimi, in ker od njega 1' svetem Duhu vsa moč v nje gre, kakor iz terte sok mladike. (Ciril.) Kristus pravi: »Jaz sem terta, vi m® dike“ t. j. kakor je terta zvezana z mladikami, in ® ^ dike po tej zvezi dobivajo iz terte sok, živež in moč, . poganjajo listje, nastavljajo cvet in sad, tako so aposteJ in vsi pravi kristjani s Kristusom v zvezi po sveti ' in ljubezni; iz te zveze jim dohaja gnada in moč dM šati sadje dobrih del in čednosti. Najtesneje naše d u ‘" 777 veže s Kristusom presveto Obhajilo, po kterem se v duše pretaka, nebeški sok, ki jih navdaja z nebeško močjo in jih oživlja k večnemu življenju. Mladika, ktera se od terte loči, vsahne in je le za ogenj; tako je z dušo, ktera se od Kristusa loči. Brez Jezusa dušno življenje '•mira, gnada Božja, ljubezen in vsa moč do dobrega hira, dobra dela, lepe čednosti so nemogoče. — Vincar (trebi tersje nepotrebnih in mertvih mladik, tako bo delal nebeški vinogradnik, Kristus z onimi, ki sadu ne donašajo, dobrih del ne delajo: svoje gnade in darove jim bo od- vz el, iz svoje družbe jih bo odločil, kakor Judeža iz- dajalca. — Tiste pa, ki se njega deržijo, še bolj poterdi a li s tem, da jim težave, skušnjave, nadloge in preganjanje Pošilja, ali pa po svoji Božji besedi, »ktera je živa in ®očna, in ostrejša, ko vsak na obe strani oster meč, in seže do ločitve duše in duha.“ (Hebr. 4, 12.) Kristjan! bodi, kakor sv. Jurij, vselej živa mladika Iia vinski terti, Kristusu Jezusu, po veri, ljubezni in pobožnem življenji, zakaj pri svetem kerstu si se Mu ' ce pil, po sv. obhajilu si se ž Njim tolikokrat sklenil. or j e tebi, če se z mlačnim, pregrešnim življenjem od ' ezusa ločiš; usahnil boš in v ognji zgorel. ^dihljej. O Jezus! Ti moja prava vinska *' r ta, o ne dopusti nikar, da bi ljubezen moja omerznila, vera moja umerla, da bi se jaz od c ‘be ločil in pogubil. Pomagaj mi, da bi s po¬ močjo T voje gnade donašal obilo sadu dobrih del m 8Ve dh čednost. God svetega Marka evangelista. (25. aprila.) delr loje ~ , ■»ns.**. se mnogokrat imenuje in je znano P o . . rist jν bil je drugi evangelist. IOlCDo van j' odu je bil sv. Marka Jud, popred Janez ’ 111 sin neke Marije, ki je imela v Jeruzalemu hišo, kjer so se aposteljni zbirali; tudi z Barnabam je bil v rodu. Prej ko ne je v hiši svoje matere, kjer so se ap03teljni shajali, že veliko slišal o Kristusu, sv. Peter ga je pa menda v keršanski veri podučil, ker imenuje ga svojega sina (1. Pet. 5, 13.); pozneje je spremljal sv. Pavla in Barnaba na njunem apostolskem potovanji. Ko so sv. Pavla v Rim odpeljali, prišel je tudi Marka obakrat tje, kjer je bil tudi sv. Peter v ječi. Kristjani v Rimu ga naprosijo, naj bi zapisal, kar koli je po sv. Petru zvedel od Zveličarjevih djanj in naukov. Sv. Marka jim spolni želje in spiše evangelje, ktero se po njem imenuje: evangelje sv. Marka. Če sv. Marka svojega evangelja že ni pisal po navodu sv. Petra, kakor nekteri mislijo, je Peter gotovo zanj vedel in ga poterdil; zato se je iz njega bralo vernim, kadar so se shajali k Božji službi. Sv. Marka je hotel tudi z besedo delati za Gospoda, ne le s peresom; zato gre v Egipt, kjer je od nekdaj malikovalstvo najglobejše in najmočnejše korenine imelo. Oznanoval je Kristusa najpred po deželi, pozneje pride »e v Aleksandrijo, poglavitno mesto tedanjega Egipta. &°j' e 1 mož se je veliko trudil v oznanovanji in razširjanji Božjeg* kraljestva; Bog pa je njegov trud obilno blago slavi)«• Veliko nevernikov se je spreobernilo, da so se odpove 3 malikovalstvu in živeli po naukih našega Gospoda Kristusa. S tem se je zavnel serd terdovratnih neverni j i da je moral Marka bežati. Pozneje se zopet verne v - ksandrijo in spet uči; neki dan, ko so pagani s kakor jagnjeta med volkove. Ne nosite mosr 0 ’ ne torbe, ne Sevljev, in nikogar na po u ne P zdravljajte. In v ktero hišo koli pridete, najpoprej: Mir bodi tej hiši! In ako je tam otrok miru, bo poSival nad njim vas mir; a 0 P ’ se bo k vam vernil. V tisti hiši pa ostanite, te jejte in pite, kar je pri njih ; delavec na _ vreden svojega plačila. Ne hodite od m . h v ktero mesto koli pridete, in vas spre mejo, jejte, kar se pred vas postavi; in ozdravljaj^ nike, kteri so ondi, in recite jim: Približalo tam je Božje kraljestvo. . sme jo'posebno Nauk in opomin. Ce kedaj se J , dandanešnji reči besede : Žetev je velika, ae a la( j en {j Skrito in očitno, naravnost in po zvijačah se Radenci odvračajo od duhovnega stanu. Nasprojn^ ^ oyt[am[ kodejo vernim vzeti pastirje, da bi goreče ožfe J ravnali po svoje. Zato kristjani . ne Prosite Gospoda žetve, da pošlje zope ^ ate da le Prosite, temuč pripomagajte, kakor kovnemu stanu. 86 kodo mladenči zopet nagnili iu posvetili duhovnemu svetih aposteljnov FiliP a i- n (1. majnika.) . . Na pobrežji jezera genezareškega, kj ei j® Filipa 5 bd na J r *jši hodil in učil, ji bil dom sv- aposteljna J>mp > 780 je namre'č iz Betzajda, ribič in oženjen. Priserčno je želel po Odrešeniku, po prerokih napovedanem; Bog mu spolni njegove želje. Ko namreč Jezus na potu v Galilejo Filipa sreča, mu reče: „Hodi za menoj!“ in Filip postane Jezusov učenec, pozneje celo Jezusov apostelj. Svojo gorečnost je pokazal s tem, da se je trudil Jezusu še več učencev pridobiti; pripeljal mu je Natanaela in še več nevernikov, ki so želeli Jezusa videti. Jezus je tega aposteljna posebno rad imel zavoljo nje¬ gove zvestobe. Ko je Jezus hotel v puščavi nasititi ve¬ liko množico, in je Filipu djal: „Od kod bomo kupili kruha, da bi ti jedli?“ mu je ta odgovoril: „Za dve sto denarjev kruha jim ni zadosti, da bi vsakteri le kaj malega dobil. 8 (Jan. 6.) — Po zadnji večerji reče Filip Jezusu: „Gospod! pokaži nam Očeta, in nam je dosti.“ Jezus mu reče: „Filip! kdor mene vidi, vidi tudi Očeta. “ Ko so se aposteljni po svetu razkropili, uči sv. Filip Božjo besedo po veliki in mali Frigiji, ki ste deželici v sprednji Aziji, do svoje visoke starosti. Že osemdesetletnega starčka zgrabijo malikovalski duhovni, ga ukažejo stepsti, potem še le ga križajo in na križu s kamnjem pobijejo. - Učimo se od tega aposteljna, vnemati tudi druge za resnico, ktero smo sami spoznali! Sv. Jakob je imenovan mlajši ali manjši, ker ga J e Gospod poznej poklical, kakor drugega Jakoba, kteri J® prejel priimek: veliki; Judje so ga klicali „pravičnega zavoljo njegove posebne pobožnosti. Bil je pa sin Alfej 8 in Marije, ujne (tete) Marijine, in brat Judu Tadeja- Aposteljni so ga visoko čislali in postavili za pervega ško o Jeruzalemskega. Po šegi Nazarejcev je ostro živel, ® es , a ni jedel, vina ni pil, in svojih las si ni pustil stre J- Veliko se je postil in molil klečč na golih tlčh, da se 1111 je koža na kolenih ožulila, kakor kameli (velbljodu). Po čudežih, ki jih je z Božjo močjo delal, je nm°r_ Judov h Kristusovi veri spreobernil. Judje in ajdje so spoštovali zavoljo njegove pobožnosti in dobrotljivosti, čuda torej, da so ga hteli judovski duhovni na svojo s ^ dobiti, da bi tim ložej zaterli keršanstvo v Jeruzalemu. ^ ^ hinavsko ga prosijo, naj jim vendar pove, kaj Je p. Kristusu misliti ali verovati. Jakob stopi na zvišen tempeljna, da bi ga zbrano ljudstvo slišalo in za.s 0 P . Zdaj jim pove očitno in razločno, da je Kristus. omjuDJ Mesija, pravi Božji Sin, v kterega morajo verovati. !Nek c 781 so besede všeč, da se spreobernejo; hinavski sovražniki pa zgermijo za njim in ga sunejo iz tempeljna na tla. Ker pa še ni bil usmerten, pomaga si na kolena, roke in oči proti nebu povzdigne, in na glas za svoje sovražnike moli. Derhal ga obsuje s kamnjem, eden pa mu z valjavskim batom tako hudo po glavi udari, da se mertev zgrudi k tlšm. Začetek sv. m e še je iz 2. Ezdrovih bukev. „0 šašu stiske so klicali k tebi, o Gospod! ti si jih pa z nehes uslišal. “ (II. Ezd. 9, 29.) „Radujte se, pravični, v Gospodu; poštenim se spodobi bvalno petje." (ps. 32, 1.) Čast bodi . . . Cerkvena molitev. O Bog, ki nas z obletnim godovanjem svojih aposteljnov hilipa in Jakoba razveseljuješ, dodeli, prosimo, da bi se mi, ti se njunih zaslug veselimo, po njunih zgledih Jali podučiti; po Jezusu Kristusu, Sinu Tvojem in našem Gospodu. Amen. Berilo iz Modrostinih bukev 5, 1—5. Pravični bodo stali z veliko serčnostjo pred njimi, kteri so jih stiskali in jim jemali dela. Ko bodo to v 'Jeli, bodo zbegani po groznem strahu, in se bodo za- •^dili zavoljo naglosti neupanega zveličanja, in bodo sami Pri sebi rekli, ter se bodo kesali, in zavoljo dušne brid- t°sti zdihovali: Ti so, ki smo jih nekdaj imeli v smeh v zasramljiv pregovor. Mi neumni smo njih življenje lrneli za nespamet, in njih konec za nečast. Glej, kako 80 zd aj šteti med otroke Božje, in njih del je med svetniki. Nauk. To berilo je samo na sebi jasno in ni mu razlage. ’ * • - J.. N 0 dobro cbro ga premislimo in na se obračajmo, da tudi mi enkrat z brezbožnimi tako zdihovali! Evangelje sv. Janeza 14, 1 — 13. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vaše serce naj se ne prestraši. Verujete v Boga, tudi v me vervajte. V hiši mojega Očeta je veliko prebivališč. Ako bi tako ne bilo, bi vam bil po¬ vedal , ker grem vam mesto pripravit. In ko odidem, in vam mesto pripravim, bom spet prišel, in vas k sebi vzel, da bote tudi vi, kjer sem jaz, In kam jaz grem, veste, in pot veste. Reče mu Tomaž: Gospod! ne vemo, kam greš; in kako moremo pot vedeti? Jezus mu reče: Jaz sem pot, in resnica, in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugači, kakor po meni. Ako bi mene poznali, bi gotovo tudi mojega Očeta poznali, m odsihmal ga bote poznali, in ste ga videli. R et ' e mu Filip: Gospod! pokaži nam Očeta, in. nam je dosti. Jezus mu reče: Toliko časa sem pri vas, in me ne poznate? Filip! kdor mene vidi.^ vldl tudi Očeta. Kako praviš ti: Pokaži nam Očeta. Ali ne verujete, da sem jaz v Očetu, in Oče ' meni? Besede, ktere vam jaz govorim, ne vorim sam od sebe; ampak Oče, kteri v ni 6 * 11 prebiva, On dela opravlja. Ali ne verujete, sem jaz v Očetu, in Oče v meni? če ne, v9a J zavoljo del vervajte. Resnično, resnično vam p° vem: Kdor v me veruje, bo dela, ktera J delam, tudi on delal, in še veči, kakor ta, delal, ker jaz grem k Očetu. In kar koli Očeta v mojem imenu prosili, to bom storil, d a Oče v Sinu poveličan. • o p jf(( Zakaj je rekel Jezus učencem: „ Vaše serce naj _ prestraši?“ in „ Verujete v Boga, tudi v me verna) ^ Da bi tolažil svoje učence, kterim je naznanil»d® J. bo zapustil. Jezus hoče jim reči: Ne bodi vam bn * ^ sercu, in ne žalujte, da vas zapustim (Jan. 13, 3o-J j 783 bojte se prihodnjih zopernost in težav. Saj verujete v Boga. Verujete tedaj tudi v mene, ki sem njegov Božji Sin; bodite zagotovljeni, da hote z mojo pomočjo vse zaderžke premagali. Ne žalujte, da zdaj sami ostanete; knialo bote k meni prišli. Bog ne žabi tolažiti tistih, ki zavoljo Njega terpijo! Kaj pomenijo besede: „ V hiši mojega Očeta je mnogo prebivališč?“ V hiši Očetovi t. j. v svetih nebesih, kamor se Božji ‘iiu za zdaj sam verne, je prostora zadosti za vse, kteri bodo, kakor dobri otroci Njega se deržali in poznej za ^jim tje prišli. V nebesih pa ne bodo vsi izvoljeni vži- Ta H enacega zveličanja, temuč tega bode več stopinj. Kakor letniki na zemlji nimajo enakih zaslug in popolnost, bode kdi njih spoznanje in vživanje Božje v nebesih različno, ali Te če ali manje. Tako uče sv. učeniki. Zakaj je Jezus rekel: „ Grem, vam mesto pripravit? in vas bom k sebi vzel? 11 To niso bile le prazne besede, da bi z 3^ U g 0 vL učence zavoljo svojega odhoda potolažil , za a J Kar je fih ni nijena bese.da bila prazna ali neresmčna Kar^ Jezus govoril, je bilo ob enem resnica J y J gniert} g P*J e; Grem vam mesto pripravit, k J vei t Q i in ktero nam je odperl vrata nebeška. gvistus pride Ta egamogočni kralj , in sprejema zveličane- y gnad i P° nas ob smerti vsakega človeka, ki J Bož ji, in prišel bo k poslednji sodbi P osle, J“J ' je sme rt , , Svoje učence je Jezus k sebi vze , J j. ae bi jčija tega sveta in tako bo tudi. nas °. S J J m nau ku živeli , ze l| če bomo kakor zvesti učenci po nj g j la v Gospodu zamerli. ^ Kako je Kristus pot, resnica in življenje? bilo, jjjj J Jesec le so mnogo pomenljive in prav težko bi ^Pu^nirnrf. VSC stran * razlagati. Zato si le kratkoma to-le ' n Ve čno' S ^ am . J' e P®t, ker je večna in popolna resnica, r ' w ’’° v svoii Cerk ter JJ°žje, bistveno življenje. Jezus živi v »vuji v n ji po Božii besedi in svetih zakramentih 784 kaže pravi pot v nebesa, uči resnico in daje življenj nas pripravlja za večno življenje. Pomnimo si prelepe bi sede svetega Bernarda: (Serm. 2. de Ascens.) „0 Gospod mi gremo za Te bo, s Teboj, in k Tebi, zakaj Ti si pot resnica in življenje, pot v izgledu, resnica v obljubah življenje v plačilu." Sv. Hilarij pravi: „Kristus nas ne za pelje, ker je On pot; nas ne goljufa, ker je resnica; nas n zapusti v smertnih težavah, ker je življenje." Ali niso aposteljni Jezusa poznali? Dosihmal aposteljni Jezusa še niso prav spoznali; zakaj ko bi bili Jezusa poznali po njegovi Božji naturi, bi po¬ znali tudi v Očeta, ki je s svojim Sinom ene nature in enega bitja. — Še le Peter je rekel Jezusu: „Ti si Kristus, din živega Boga." Tega spoznanja pa ni imel iz sebe, zato mu Kristus reče: „Blagor tebi, Simon, Jonov sin! zakaj me s0 in kri nista ti tega razodela, ampak moj Oče, kten je v nebesih." (Mat. 16.) Jezus potem svojim učencem obljubi, da bodo posihmal spoznali Očeta in Njega (po svetem Duhu, ki bo prišel nad nje). — Koliko srečnejši smo mi kristjani, ker spoznamo Očeta, in sina in sv. Duha po razodenji Božjem in nauku sv ka¬ toliške cerkve! Nasproti premislimo, kolika in kako pregreha je malomarnost tistih kristjanov, ki so sami krivi, da ne vedo poglavitnih in najpotrebniših resnic svete vere, * keršanskega poduka ne iščejo, ne marajo, timveč ga tujejo. Pagani, ajdje, kterim se vera ni oznanovala, ' J ° zoper nje vstali in jih obsodili. Zakaj pravi Jezus Filipu: „ Kdor mene vidi, vidi Očeta Ker sta si Oče in Sin po naturi in bitji popoln)®^ enaka, le v osebi se razlikujeta. Zato sme Kristus re i- je On v Očetu, in Oče v Njem. Zakaj pravi Jezus: „ Vsaj zavoljo del vervajte ■ ^ Dela, ktera Kristus meni, so čudeži, ktere je delal- ^ dela, ktera je le z Božjo močjo mogel delati, pričujej i je Bog v Njem; zavoljo njih naj bi verovali. Kako delajo ti, kteri v Jezusa verujejo, še veča de kakor On? _ k Ker je Jezus v svoji ponižnosti svojo Božjo moc n B 785 zakrival, je delal po aposteljnih in dela še naprej po svoji cerkvi veča čuda. Le pomislimo, koliko judov in ajdov je na binkoštni praznik po pridigi sv. Petra pristopilo h Kri¬ stusovi cerkvi, kakošne čudeže so aposteljni delali v Jezu¬ sovem imenu, in kako se Kristusova Božja moč še vedno razodeva v njegovih svetnikih. Zdihljej k svetemu Filipu. Sveti Filip, ti izvoljeni učenec Gospodov! ti si Natanaela 1 Kristusu pripeljal in po skrivnostih svete vere v prašal 5 ti si želel nebeškega Očeta videti; ti si svojega Gospoda Jezusa Kristusa goreče oznanoval; h ljubezni do Njega si se pustil križati in umoriti, prosim te, priprosi meni in vsem ljudem gnado, bi tudi druge zvesto k dobremu navajali, po k°gu in Njegovih resnicah močno hrepeneli in Za upaje v večno, zveličavno gledanje Božje ter- pljerije in težave sedanjega življenja poterpežljivo Ponašali. K svetemu Jakobu. O sv. Jakob, ki si ZIr >erno in ostro živel, neprenehoma in goreče, da ' e l° za svoje mučitelje (sovražnike) molil, prosim ^ e ’ dobodi nam od svojega Gospoda in Učenika Uado, da bi po tvojem zgledu zmerno in spokorno ' Ve ^> Boga v duhu in resnici molili, in Njemu V Ponižnosti in spoštljivo služili. Izprosi nam l| ^ duha, v kterem si pisal svoj list, da bi p° tv °jem navodu se trudili za dobra dela, zlasti pa, Hh0r ti, svoje sovražnike ljubili, in za nje molili. Nauki iz lista sr. Jakoba. s a ; t 5 a ^°g' e tega življenja so le milosti Božje; ? mo J* radi in z veseljem. (1. in 5. pogl.) SIoy - Goffine. zatorej 50 786 2. Vera brez dobrih del je mertva in nam nič ne po¬ maga v zveličanje. (2. pogl.) 3. Če kdo svojega jezika ne berzda in ukroti, je prazna njegova vera. 4. Prepiri in mnoge nadloge izvirajo iz neberzdane poželjivosti. (4. pogl.) 5. Molitev pravičnih pri Bogu veliko premore; v brid¬ kosti je najboljša tolažnica. (5. pogl.) Kajdenje svetega križa. (3. maja.) Zakaj se danešnji god imenuje : Najdenje križa? Ker katoliška cerkev danes obhaja spomin tistega dneva, ko se je po prizadevanji blage cesarice, sr. Helen 6 ) matere cesarja Konštantina, našel pravi križ našega Gospoda Jezusa Kristusa. Kje pa je kil sveti križ do tega časa ? Zakopan je bil globoko pod sipom v groblji, na k'- : ' je rimski cesar Hadrijan ukazal zidati tempelj, .posve c ^ paganski boginji nesramnosti. — Ta cesar je čertil J u j ; kristjane; v svoji ajdovski malomarnosti je menil, d;l v judje in kristjani ne razločujejo. Ker je videl, da J, kristjanom bil kraj svetega Božjega groba v visoki je sklenil, jih s tem najhuje užaliti, da ukaže na ^ mestu postaviti Venerin tempelj. Pa ravno s tem je l 'r. svojo voljo pripomagal, da se je spomin svetega tem ložej ohranil. Kako se je sveti križ zopet našel? Znano vam bo, da je cesar Konštantin z zna®aj kri za nrp.iYifl. 0 * 5 i.l svnip.^a naanr otnika, kervom-«. cesarja svetega križa premagal svojega nasprotnika, cesarja Maksencija. Ko ste se armadi obeh cesarjev ‘ - - - ’ A C, Rima pripravljale na odloČivni boj, ugledajo vojšaki TT v. .11 1 1 _O m Tl 16 S*' C Konštantina o belem dnevu na nebu svitlo znamnje s križa in nad znamnjem se leskečejo besede: „V tem z ^ boš zmagal. “ Kadar to prikazen tudi Konštan ” ^ p ukaže svoji vojski, naj odloži orle, ktere so zastave, in znamnje sv. križa naj jim bode v P 1 p, zastava. S tem častitljivim znamnjem gre v boj 787 tolče Maksencija 1. 312 po Kr. Od tega časa ukaže cesar povsem cesarstvu častiti sv. križ; prepovedal je koga še križati in na čast sv. križu da povelje, v Jeruzalemu se¬ zidati prelepo cerkev. Njegova pobožna mati Helena, ze priletna, se poda v Jeruzalem, da bi tam, s pomočjo jeruzalemskega škofa Makarija, poiskala sveti giob, ai se ji tudi posreči. . ... Vendar početje je bilo težavno, ker so si ajdje priza¬ devali, vsaki sled tega, kristjanom toliko svetega, me s a zatreti. Povedalo se je pa cesarici, če najde mesto poko¬ pališča Gospodovega, bo gotovo tudi našla sv. 11Z >. so imeli judje navado, blizo pokopališča zakopati oi o je , kterim so obsojence usmertili. Gotovo je izve e a sporočilo, da je cesar Hadrijan na svetem mes u a sc dati ajdovske tempeljne. Tiste ukaže najpie po ie * sipino odpraviti. Pri odpravljanji zadenejo delavci na J v skali, ki je bila s perstjo in sipom zasuta . grobljo da izkopati in na dno jame najdejo tri ki e tremi žeblji in eno tablico z napisom, ktera je pa j križev ločena, da se ni vedelo, b kteremu pupa a. ®ed temi tremi križi eden pravi križ našega Zve i a j ; P kteri V Pobožni škof Makarij goreče moli m prosi Bog , “ a j bi se razodelo, kteri da je pravi križ, na ^ ® re v dokončalo naše odrešenje. Gotovo mu J6 ' e '. J , j , v jdnost navdala misel, naj se vsi trije križi nesejo n >oi, morebiti Božja moč sama pokaže, kten J I sveti križ. Kadar se s pervim in z drugim križem bolne dotaknejo, ne občuti nobenega olajšanja; ko 1 na enkrat 8 tretjim križem in se bolnice ž njim dotaknejo, ^ ozdravi. Bog sam je po čudežu govori m : e g v , znanil, kteremu izmed treb križev g‘ e t j žeblje in elena, vsa vesela te srečne najdbe, pos J Carigrad, t U SV ' križa svojemu sinu, cesarju Konstan m d an ešnji £ lo > en kos križa pa y Rim, kjer se še an i v cerkvi, ktera se imenuje ceikev 8 • . •- T - • ""'žpi sv. križ v Je- ■ uisKega. Na tem mestu, kjer se je “ a zida v eličanska 1 "zalemu, zapove cesar Konstantin, p09 vetila, in t0 P' f rk ev, ktera se je leta 335 dodelala m.P ^ _ d petega g ev 8 vetega Božjega groba. N a J od njega so J® koL 86 je P° ZnG j V Rim P 2 a bi se P°™ d ča8Ul f n 7 ,eki p 0 vsem svetu razposlali, aa , š ; a . ^stitljivo znamnje in orodje našega odreše j ^ 788 Cerkveno pozdravilo svetega križa. 0 preslavni, častitljivi križ ! predi agi les! prečudno znamnje, s kterim se je premagal greh, hudič in pekel, in seje svet odrešil po Kristusovi kervi. Zvišan si nad vse dre¬ vesa cedrovega lesovja, ker na Tebi je viselo življenje sveta; na Tebi je Kristus zmagal in s svojo smertjo smert vekomaj premagal. Aleluja. Molimo Te, Gospod Jezus Kristus, in Te častimo; ker na svetem križu si ves svet odrešil. Molitev. O Bog! ki si po slavitem najdenji zveličavnega križa čuda svojega terpljenja ponovil, dodeli, da bomo po tem predragem oživljajočem lesu dosegli pomoč, za večno življenje, kteri živiš in kraljuješ . . . Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Filipljanov 2, 5—11. (Kakor na cvetno nedeljo.) Evangelje sv. Janeza 3, 1—15. Tisti čas je bil človek zmed farizejev, Nikoder« po imenu, viši med Judi. Ta je prišel po n oM . k Jezusu, in mu je rekel: Učeniki vemo, da si Učenik od Boga prišel; zakaj nihče ne more j el čudežev delati, ktere ti delaš, če Bog ni ž U;-' 1 Jezus je odgovoril in mu rekel: Resnično, resni'* 1 ti povem, ako kdo ni vnovič prerojen, n e P 10 , videti Božjega kraljestva. Nikodem mu reče: K a ^ ( more človek rojen biti, ko je star? Ali t nor f., telo svoje matere v drugič iti, in prerojen 1 Jezus je odgovoril: Resnično, resnično, ti P° v ako kdo ni prerojen iz vode in iz svetega J ^ j ne more iti v Božje kraljestvo. Kar je r0 .| ^ iz mesa, je meso, kar je rojeno iz Duha, J e • Ne čudi se, da sem ti rekel; Vnovič morate r°J biti. Veter pihlja, kjer hoče; in glas slišiš, pa ne veš, od kod pride, ali kam gve, 789 je slehern, kteri je rojen iz Duha. Nikodem je odgovoril, in mu rekel: Ivako se more to zgoditi? Jezus je odgovoril, in mu rekel: li si učenik v Izraelu, in tega ne veš. Resnično, resnično, ti povem, da, kar vemo, govorimo, in kar smo videli, pričujemo; in ne sprejmete našega pričevanja. De vam pozemeljske reči pravim, in ne verjamete; kako bote verovali, ako bom vam nebeške pravil • In nihče ni šel v nebesa, kakor kteri je pri»el z nebes, Sin človekov, kteri je v nebesih. In kakor je Mojzes povišal kačo v puščavi, tako mora po¬ višan biti Sin človekov, da kdor koli vanj veiuje, se ne pogubi, temuč ima večno življenje. Kratka razlaga. Jezus Nikodema podučuje o duhovnem prerojenji. Kdor se hoče na duši ali u kovsko preroditi, mora v Jezusa, Sinu Božjega in v nje govo zveličavno srnert na križu verovati ; sv. Duh pa mora s svojo gnado pomagati, ktero je Kristus s svojo smertjo zaslužil. . . • Bog ne daj, da bi nas svet in njega pnverz kotili in odvernili od vere v Jezusa Kristusa, temuo skerbimo, da se v duhu prerodimo ter s svetim Duhom napolnimo, da bomo vredni priti v nebeško kra jes v o. Blagoslov zoper hudo uro. V nekterih krajih po Slovenskem in me ši z Hih je navada/da se o petkih po h* P° \ le . že gnom moli blagoslov zoper hudo uro. UDreu j Duhoven moli stoječ sred altarja: Da j uam mir, Gospod v našl “ojgkoval, kakor B. Ker ni nikogar, da bi se za n Q as Bog 1 . K Mir nam bodi v Tvoji moči- In obilnost v Tvojih terdnjava _ . tQ .Molimo. O Bog, od kterega dobre misli in pravična djanja, 0 J Babnikom tak mir, kakor ga svet ne more Ti, 790 dati, da bodo naša serca Tvojim zapovedim vdana, in časi s Tvojo pomočjo brez strahu pred sov¬ ražniki varni in mirni; po Kristusu, Gospodu našem. Amen. F. Treska in hudega vremena R. Reši nas, o Gospod Jezus Kristus. F. Tvoje usmiljenje, o Gospod, naj pride nad nas. R. Kakor smo zaupali v Tebe. F. Gospod, usliši našo molitev. R. In naše vpitje naj pride k Tebi. F. Gospod bodi z vami R. In s tvojim duhom. Molimo. Odverni od svoje hiše, prosimo, o Gospod! vse zlobne moči, in naj se ji ne bliža nesreča hudega vremena, po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Vsegamogočni Bog, prosimo Te, po priprošnji blažene Device in Božje porodnice Marije, svetih angeljev, očakov, prerokov, aposteljnov, mučencev, spoznovalcev, devic, vdov in vseh svojih svetnikov, dodeli nam svoje vedno varstvo; pošlji nam dobre vetrove; brani nas, čeravno smo nevredni, z nebes zoper tresk in hudo vreme, varuj človeštvo 111 odvračaj s svojo mogočno desnico vse škodlji' e podnebesne moči. O Bog! Ti storiš, da vse stvari po svoji lastnostih tudi o hudem vremenu Tvojemu v ^ Čanstvu služijo, dodeli nam po svoji milosti, bomo pred hudimi nevihtami varni, ugodn e $ a vremena se veselili in usmiljenje dosegli pri Kj eD] čegar serdu se bojimo; po Gospodu našem, J ezU ' Kristusu. Amen. 791 Zdaj prime duhoven ali svetinjico sv. križa, ciborij ali monštranco in reče: V. Blagoslovljeno bodi Ime Gospodovo R- Zdaj in vekomaj. V. Naša pomoč je v Imenu Gospodovem, R. Ki je vstvarii nebo in zemljo. Blagoslov vsegamogočnega Boga f Očeta, f Sina in f svetega Duha pridi nad vas, nad ta kraj in zemljiške sadove, in ostani vselej pri vas. Amen. Izpraševanje o svetem križu. Zakaj se Kristusov križ tako visoko časti? Križ je bil nekdaj sramotno znamnje, ker so križali le velike budodelnike ; zdaj je kristjanom čas 1 Jiv 1- ker se je Kristus na križu za nas darova ; • _ , _ orodje, s kterim je Kristus naše odrešenje dovei, - je zmagovalna s Kristusovo kervjo oškropljen kteri se je hudič premagal in se še premaguje. Ali se sme sveti križ moliti? Nikakor ne, ker moliti gre te samega Boga. ^ m0 liti cerkev nas vselej uči sveti križ visoko čas , . p, nam nikdar ne zapoveduje. Posebno knž na veliki petek. Duhovni čevlje sezu J J ’ .j p0 gnejo k tla pokleknejo in molijo in potem se e P .. T a 8 j". martri, na tla položeni, in jo spostjiv 1 Ill0 ] en je sv. obred se sicer imenuje: „Adoratio crucis i fl jj ro0 križ, kri ža. P a nikomur ne bo na misel P nslo > f, gv< križ pa tcmuč molimo te Kristusa, ki je za nas e p > ^ terpel • astlmo > ker je naš Zveličar na tem znam J ^ r ipisuje, m , umeri. — Tudi v molitvah se križa velik da Nikdar pa Božja moč, in noben kristjan n b' mu sv. križ mogel pomagati iz lastn ° x ^ Kako najboljše častimo sveti križ? 6tB °> ;^Jboljši častimo sv. križ, kadar se ga ne sramu- iriž se zatorej radi in pobožno pokrižamo; 2. kadar Poterpgjj]? 10 j- ako zopernosti, ki jih nam Bog pošilja, ttči; .’ radi in veseli prenašamo, kakor nas Jezus 15 0 noče kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe, 792 in vsak dan svoj križ zadene, in nai' gre za menoj, 11 (Luk. 9, 23.) J Zakaj se krizi poleg potov postavljajo? Križi poleg potov imajo dvojni pomen: 1. Da nas spominjajo Kristusa, njegovega bridkega terpijenja in nje¬ gove ljubezni do nas, in da bi nas opominjali ljubezni do Kristusa, kakor uči sv. Pa\ 1: „ Glejmo na začetnika in do- končavca vere, na Jezusa, kteri je križ preterpel in m maral za zasramovanje in sedi na desnici sedeža Božjega;” ' v Hebr. 12, 2.) 2. križi poleg pota so večidel znamnja ali spominki ktere koli nesreče, ki se je na tistem mestu ali kje bližej dogcdila, tedaj so vsakemu kristjanu klic in opomin, moliti za nesrečneža, in pripravljenim biti za večnost. Zakaj se nosi križ pri obhodih in procesijah? S tem dajemo očitno na znanje, da smo kristjani in da, nam je Kristus učenik in voditelj, kteri nas bo srečno p 11 ’ peljal do zaželjenega cilja. S sv. Pavlom recimo: nas varuj, da bi se z drugim hvalili, kakor s križem Gospod 4 našega Jezusa Kristusa, po kterem nam je svet križan m mi svetu. “ (Gal. 6, 14.) Ali imajo naši nasprotniki prav , da križ sovražijo * ,! nas zasmehujejo? Oni ravnajo krivično in pregrešno, ter zaničuje) 0 Kristusa samega, kteri je iz ljubezni do nas križ Prav na nje meri očitanje sv. Pavla, kteri pravi: „ liko jih živi, od kterih sem vam že večkrat jekel, z pa jokaje rečem, da so sovražniki križa Kristusom e S (Filip. 3, 18.) Zakaj se pokrižujemo ? Pokriž 1 )- . pobožna navada ima več lepih pomenov, jemo se 1. v znamnje, da smo kristjani in verujemo v k"; zanega Jezusa, in da nočemo imeti deleža s sovražni Ktistusovega križa; 2. trikrat se pokrižamo, ker spozn 4111 in verujemo , da so tri Božje peršone, pa le en sam ’ ® svetim križem se zaznamnjamo, da se hvaležno »P minjamo Kristusovega terpijenja in njegove smerti na kn z ' 793 na kterem nas je odrešil in nam večne darove in gnade pridobil; 4. s tem znamnjem premagujemo hudiča, kteri križ sovraži in pred njim beži, ker mu je vso moč in oblast odvzel; 5. da bi svoja opravila in posle opravljali v imenu Jezusovem, po njegovem neskončnem zasluženji vsega zlega na duši in telesu se ovarovali in Božji blago¬ slov dobili. Kako dolgo je pokriževanje pri kristjanih ze v navadi ? Že prav dolgo, ker ta navada sega že do apostolskih časov. Sv. Nicefor celo terdi, da je že evangelist Janez pred svojo smertjo se pokrižal, kar je prav verjetno. *o tovo je, da je že Tertulijan (160 po Kr.) kristjane opo- minjal, naj se pokrižajo, kadarkoli gredi od i e a . 1 , s . vračajo domov, kadar se oblačijo, umivajo, vsedajo J > vlegajo ali vstajajo, ali ktero koli drugo opravi o za ‘ en J^ • Sv. Efrem (f 378 po Kr.) pravi: »Zavaruj. se s svetim križem, kakor s ščitom, zaznamvaj vse. svoje ude 111 svoje serce, pa ne le z roko, temuč tudi z duhom. . ►- J dela, svoj izhod in svojo vernitev, svojo P° S ®J 0 ^ J. koli hodiš, zaznamvaj vse popred v imenu O e a, svetega Duha; zakaj to je najmočnejše orožje. Zakaj mešniki pri Božji službi ljudstvo s križem blago slavljajo ? lo pomeni, da mešnik želi ljudstvu ves blagom ov in V8e preobilne gnade, ktere nam je Kristus zaslužil s svojo p n, ' rt jo na križu, kakor sv. Pavl pravi: „Hvaljen o i Boe- in v t _ kteri nas ,e „ V- n-nzu, Kaiior sv. ^7'j' ” kteri nas je Sog in Oče Gospoda našega Jezusa j n ’ z ne beškimi oblagodaril z vsem duhovnim blage darom . . «- , -ij^ai u z vsem duhovnim blage darom in . “arovi v Kristusu. 11 (Efež. 1, 3.) Tudi ta navada je že jod^na, k er že cerkveni zbor v Agadi le a 6 P ••»vm, Ker že cerKveni zDor v‘jfBožje službe Tjdnje, naj duhoven ljudstvo pred 0 nam pričuje, da kiagoslavlja. Sv. pismo stare zavez P £ ufanasseta { . -s^-oiavija. Sv. pismo stare zaveze P* . ; n >Ianasseta j*. že očak Jakob Jožefova dva sinova E J j a»oslovil s prekriženima rokama. Zah ' a i se pri sveti mesi o začetku sv. evangelja pokrižamo i Mi SS S k P?križanjem Boga prosimo, naj bi nam z močjo az božnih vaj ni kar trohice odjenjal. Dve leti je ondi p 1 živel, pa čedalje se mu je več stožilo po redovnem življe n k V družbo Jezusovo sklene stopiti, in da bi k temu sk L F Božjega blagoslova priprosil, pristopi popred k svetv Obhajilu in potem Boga po Mariji prav goreče prosu j bi mu svojo voljo milostljivo razodel. Menil je slišati t iz nebes, ki njegov sklep pohvalno poterja. Svoj 9 razodene najpred svoji materi, katera ga z veseljem =P ♦jame, očetovega dovoljenja pa ne dobi tako lahko. y Kadar Alojzij svoj namen tudi očetu pove, se zagrozi in mu zapove potovati v druge deželed a ^ svetu in med svetom pozabil svoj sklep. Alojzi P ot jjLg e i). svetu in se verne domu ravno tako pobožen m ^ kakor je od doma šel. Tri cela leta se je oče n J' ^ ^ željam zoperstavljal; kadar pa vidi, da mladenča JJ. bežnega sklepa ne more odverniti, slednjič dovoli, 1 ( Alojzij v družbo Jezuitov. Zdaj je bil srečen, u a P #t ,- j priserčnega hrepenenja hiti v Rim, da ondi za r e j viciat; imel je takrat 18 let. Kmalo je bil ' v9 ° vse !, ( dovnim tovaršem in bratom izgled v pokorščini 1 t čednostih; redovnih postav in pravil nijen ni tako . in natančno spolnoval, kakor Alojzij. Leta l^o* s 797 resne obljube in prejme štiri nižje blagoslove, kar ga je 5e tem bolj k popolnamosti vnemalo. Pa blagemu mladenču ni bilo prisojeno dolgo življenje. V malih letih jih je ve¬ liko izpolnil. ai • •• Leta 1591 razsaja po Rimu morilna kuga. Alojzij, šeravno slaboten, se z bolniki mnogo trudi, da jih tolaži in na smert pripravlja. Bolezen se pa njega samega, o i in ga tri mesce hudo muči. Ves ta čas so se njegovi o- varši od njega učili angeljsko poterpežljivost, doklei m . junija 1591 še le 24 let star izdihnil svojo angeljsko dušo. Ko ga na večer pred smertjo oče provincijal obiščejo, jim sveti mladeneč ves vesel zakliče: „Oče, p oj dem o, poj emo.. »Kam ?“ ga vprašajo provincijal. ,,V nebesa, Jim o govon svetnik, ,,tako jaz upam po Božjem usmiljenji. — nc _ besih se zdaj veseli sv. Alojzij, pravi angelj. po ne o n si Hi , in nasleduj ga, da tudi ti prejmeš s\ itlo, as i j krono nebeško, kakor sveti Alojzij. 0 pobožnosti do svetega Alojzija T Kmalo bo tri sto let, kar je preminul sv Alojzij Katoliška cerkev ga visoko časti in ga keisans i , priporoča v izgled nedolžnosti in čistosti, naj v e p ’ Da j bi ga tudi mladina pobožno častila in posnema a, • obilne gnade dosegajo tisti, ki ga nasledujejo. , sla botni mladeneč dobival toliko dušne moči, da J s yeta po angeljsko živel, in čeravno ml a , • Vl «oko stopinjo popolnosti dosegel? Onada, 1 J J pomagala; gnido Božjo mu je pa nekoliko Marmpn pio.sila, kteri se je vselej priserčno prip.oioča. , j° zaslužil z lastnim trudenjem, zatajevanjem prejemi „. zakramenti. Kdor hoie »P. Al.m« P n božno Častiti, mora po njegovem, zgledu J zlasti ° atl > slabih priložnost se ogibati, svoje P° ’ 0 p, 0 žno Wati, rad moliti in sv. zakramente poboz » Zlasti nam cerkev priporoča šestdnevno pob ^ Alojziju. Kako ^e op-vljati to pobožnost? ma ^ iem a ki jo želi opraviti, 6 ne “ J ^ jju u j e e no ^m\Tr r T (inte ’ si° prizadeva jo posne¬ mati * Z življenja sv. Alojzija m « F' k jn 6 0 čenašev in f ’ Pr erh P a še m °k molitev za odp v spomin J ^čena si Marija z „čast bodi Bogu Očetu • • v P šesterih let, ktere je sv. Alojzij bival v redovništvu. Papei Klemen je dodelil tem, ki to pobožnost opravljajo, 1. 1740 popolnoma odpustek. Cerkvena molitev na čast svetemu Alojziju. O Bog, delivec nebeških darov, ki si v angeljskem mladenču Alojziju čudovitno ne¬ dolžnost z enako spokornostjo združil, dodeli nam po njegovem zasluženji in po njegovi prošnji, da, ki nedolžnega nismo posnemali, spokornega posnemamo; po Gospodu našem, Jezusu Kristusu. Amen. O Bog, ki si svojega služabnika svetega Alojzija z mnogimi čudeži ozaljšal, dodeli nam, Te prosimo, da bomo po njegovih prošnjah in po njegovem zasluženji rešeni vseh napadov hudobnega duha in z nebeškimi zakladi napolnjeni, vzeti v kraj večnega veselja; po Gospodu našem, Jezusu Kri¬ stusu. Amen. God. svetega Janeza Kerstnika ali Kres. (24. junija.) Sv. Janez Kerstnik se je že svetnik rodil, k er J e ..j posvečen že v maternem telesu, dokler so drugi svet še le po dolgem boju svetost dosegli. Zato pri sv. “f a A že njegov rojstni dan, kakor god obhajamo, pri dl A, a svetnikih pa njih smertni dan. God Janezovega r0 J s . . imenujejo Slovenci tudi kres, ktero ime nas sp° tistih časov, ko so naši predniki še solnce kakor bozan^ častili. O kresu solnce najviše stoji, dan je najdaljši, najkrajša. . , od 0 r V vod sv. m e š e. „ Gospod me je poklicat ^ ternega telesa; in napravil je moja usta kakor ° ste ^ ra Do s senco svoje roke me je pokril in me je naredil, kakoi *■ pušico.« (Izaija 49, 1—2.) . „Dobro je, slaviti Gospoda, in prepevati ivojem Najviši!« (ps. 91, 2.) Čast bodi Bogu . . . 799 Cerkvena molitev. O Bog, kteri si nam danesnji dan z rojstvom sv. Janeza častitljiv storil; daj svojim ljudstvom dar duhovskega ve¬ selja in vodi misli vseh vernikov na pot večnega zveličanja; po Kristusu Jezusu, Gospodu našem. Amen. Berilo iz Izaija preroka 49, 1—7. Poslušajte, otoki, in pazite, ljudstva, v daljavi 1 Gospod me je poklical od maternega telesa; od maternega telesa se me je spominjal. In napravil je moja usta, kakor oster meč, s senco svoje roke me je pokril, m me je naredil, kakor zbrano pušico; v svoj tul me je skril. In mi je rekel: Moj hlapec si ti Izrael, ker v tebi bom poveličan ... In zdaj reče Gospod, kteri me j® od maternega telesa sebi hlapca upodobil. Glej, te e •tam za luč narodom, da si moje zveličanje do pokrajine z “ffilje . . Kralji bodo videli, knezi se bodo vzdignili, in dolili zavoljo Gospoda, in zavoljo Izraelovega Svetega, t® je izvolil. , K r a t k a r a z 1 a g a. Prerok v svojem navadnem 'zrišenem govoru pferokuje o Mesiji ali Krm usu ) J® Bog postavil glavarja in vladarja, v luč in Vsem narodom. Večidel se to, kar ,P re f{ r v m im0 iz Prerokuje, tudi na Janeza da oberniti, ka or njegovega življenja. Evangelje sv. Lukeža 1, 57 — 68 . . Elizabeti se je spolnil čas poroditi, m j In njeni 'sosedi in sorodniki so sl šah aa gospod skazal veliko usm>W nad njo,^ j a Ž a J° v red veselili. In z &°. dll _„ J, ; mPtl0 vali 80 0 vred veselili. In zgoui J.U oo j- - Prišli obrezovat dete, in so ga imenovali 800 po imenu njegovega očeta Caharija. In njegova mati je odgovorila in rekla: Tega ne, ampak Janez naj se imenuje. In so ji rekli: Saj ni nikogar v tvojem rodu, kteremu bi bilo tako ime. Pomignili so pa njegovemu očetu, kako hoče, da bi se ime¬ noval. In si je ukazal dati tablico, in je zapisal rekoč: Janez je njegovo ime. In so se vsi čudili. Pri tej priči pa so se odperla njegova usta in njegov jezik, in je spregovoril in Boga hvalil. In opadel je strah vse njih sosede, in po vseh judejskih gorah so se razglasile vse te reči. In vsi, kteri so slišali, so si k sereu vzeli, rekoč: haj neki bo iz tega deteta? Zakaj roka Gospodova je bila ž njim. In Caharija, njegov oče, je bil napolnjen s svetim Duhom , in je prerokoval, rekoč: Hvaljen Gospod, Izraelov Bog, ker je obiskal) in storil odrešenje svojemu ljudstvu. Nauki. I. Veliko milo3t je Bog dodelil Caharijn in Elizabeti, da je jima, ki sta bila že priletna, dal otroka, in sicer tako svetega otroka; zakaj nerodovitno« je bila za judovske zakonske velika žalost in celo sra¬ motna. Caharija pa ia Elizabeta sta se tolikega usmiljenj 8 Božjega vredna storila , ker sta ves čas pobožno moli a j in Boga za rodovitnost prosila, ob enem pa sramo« poterpežljivo prenašala; za prejeti dar sta bila Bog“ hvaležna,, ker sta otroka sveto izrejevala. — ZakoDSk 1 - ako Bog tudi vam otrok odreka, smete za nje M prositi, pa ne zabite, v njega voljo ponižno se vu ■ Premnogim starišem je veča sreča, da jim Bog otrok daje; če bi jih imeli, bi jih pokvarili, njim in sa sebi na duši in zveličanji škodovali. II. Če pa Bog prošnje tacib zakonskih usliši , D ne pozabijo Bogu se zahvaliti za dar; otroka naj 15 darujejo in v Božjem strahu skerbno izredijo. III. Sosedje in sorodniki sv. Elizabete so se L D 801 veselili in nji srečo voščili. — Veselimo se z bližnjim, in hvalimo ž njim Boga, k;.dar mu srečo nakloni, tako se bomo sami tudi sreče vdeleževali in po nauku sv. aposteljna ravnali: »Veselite se z veselimi . a (Rimlj. 12 , 9 -) . IV. Ime Janez pomeni: »Božja milost; to ime je Bog sam Janezu dal, ker ga je le po svoji milosti priletnim zakonskim daroval. Janez je bil po vsem vreden tega prelepega imena, ker je vedno živel v milosti Božj'. — Kaj basnejo nam najlepša imena, kadar jih nismo vredni ali jih gerdimo z nespodobnim življenjem. Ali niso nam kerstna imena velikokrat ostro očitanje; po svetnikih se kličemo, po grešnikih pa živimo! V. Ker Caharija angelju Gabrielu sporočila m t e verjeti, je onemil t. j. mutast postal (Luk. 1, 20); ko je pa veroval, so se mu odperla usta in jezik (Luk. > )• ~ Ako Bog grešnika kaznuje, in se grešnik poboljša in 'n spokori, mu B(g ali kazni odvzame, ali pa gnado Podeli, da jih poterpežljivo prenaša. , r VI. Caharija za prejeto milost Boga na g as va i ln poveličuje. — Gorje jim, ki se prejetih dobrot ne spominjajo in se Bogu za nje ne zahvalijo. A o vi n J ol >rot ne bodo prejeli; »zakaj upanje nehvaležnega s Rajalo, kakor zimsko ivje, in se bo razgu i o, nopridna voda.“ (Modr. bukve 16, 29.) Življenje svetega Janeza Kerstnik^ ^ Veče hvale ne more noben živ č o^^ sam, ki je J° je prejel Janez, ker mu je J ezu * kako spoštljivo je !^ na resnica, hvalo in čast daja. ; m enuje n ang e J B .° r ž ji Sin o Janezu pričeval!. Zdi 9 f ero kov“ (Luk. L 28), 2* U, 10), zdaj »največegaizmedp y dosto jno oznanja^ da j „goreče in svetlo svetilo , nre velike zasluge. _ ¥govo odlično svetost in nj e .S° y ® £ na jbolj oblagodarjem Zare s Janez je bil najimenitniši pi e ’ sv ctnik stare in nove zaveze. , m nove zaveze. nnnovedano, ‘ e njegovo rojstvo je bilo čudov ‘P ^ Sl °v. Gofflno. ker 802 je angelj Gabriel Cahariju v tempeljnu naznanil, da bo njegova žena Elizabeta sinu dobila; v maternem telesu je bil posvečen ; ko je Marija Elizabeto obiskala in je dete poskočilo v maternem telesu, da bi pozdravilo svojega pri¬ hodnjega Odrešenika; in Bog sam mu je dal ime. Še mlad se je Janez svetu odtegnil in šel v puščavo, da bi tam kakor angelj na tihem živel in se pripravljal na svoj poklic. Po zgledu nekdanjih prerokov je nosil oblačilo iz kameljskih dlak, in usnjat pas okoli svojega ledja; njegov živež so bile kobilice in podlesni med. Vina ni pil in nobene močne pijače. Prebival je v kaki skalnici, in za svet se ni pečal; tem rajši se je z Bogom obhajal v molitvi in premišljevanji. Ko je dosegel trideset let, mu je Bog govoril in ukazal, naj gre Odrešeniku pot pripravljat. In Janez je začel učiti v puščavi ob reki Jordan, kakor glas „upijočega v puščavi ; ljudi je opominjal, ter jim na glas klical: ^Delajte pokoro; zakaj Božje kraljestvo se je približalo." Tudi Jezus je prišel k njemu, da bi se dal od njega kerstiti; .Janez p a Ga je spoznal, na Njega kazaje klical: Glejte Jagnje Božje; ktero odjemlje grehe sveta, in je Jezusa kerstil. On w samo pokoro oznanoval, temuč tudi sam spokorno ži ve ' s svojimi nauki in s svojim življenjem jih je veliko P° boljšal, ter Jezusu in njegovemu evangelju pot pripravil. Ker je vsem ljudem resnico povedal, bodi jim prij etn ® ali neprijetna, je imel tudi dosti sovražnikov. Najhuje S je sovražila Herodija, ker je Janez kralju Herodu o j ■ da v prešestvu ž njo živi. Zato ga je kralj ukazal v J ^ djati. Čez nekaj časa napravi Herod veselico in g-ostoj 0 ^ dan svojega rojstva. Hči Herodijina pleše pred kralje povabljenim pervakom, ter jih tako razveseli, da Ji veselja ves pijan, reče: „Prcsi, kar hočeš, pa ti bom Deklica vpraša svojo mater in ta ji svetuje: „P '' 0S1 ? , e Janeza Kerstnika." Herod se ustraši, pa zavoljo P”^ zapove Janezu v ječi glavo odsekati in deklici na prinesti. a Tako je Janez svoje lepo življenje sklenil z mučeni nam pa je zapustil prelep izgled nedolžnega, tihega, kornega življenja in svete gorečnosti. . v , „Od dnev Janeza Kerstnika do zdaj nebeško kiaj e , silo terpi, in silni ga na se potegnejo" (Mat.. U, ' Kristus govoril. Naj smo nedolžni ali grešniki, p° ” 803 sv. Janeza, moramo se siliti in vreden sad pokore donašati, da ne bomo zunaj nebes ostali. Od krive in prave izreje otrok. „Kaj neki bo iz tega deteta?” (Luk. 1, 66.) Tako so se popraševali prijatlji, sosedje in sorodniki Caharijevi in Elizabetini, ki so videli in slišali reči, ktere so se godile ob rojstvu njunega Sina Janeza. Kaj bo iz tega otroka? slišimo tudi dan danešnji mnoge stariše po- praševati, kadar gledajo svoje otroke in občudujejo njib darove in zmožnosti, ktere so od Boga prejeli. Kaj bo iz toga otroka ? vprašata oče in mati, ter se zibata v zlatem u pu, da otrok bode jima na čast in veselje, in podpora na stare dni. Oče! da bi ti vedel, kaj bo iz tega otroka, ki ga ti tako razvajaš, od sramote bi se v zemljo pogreznil, lati, da bi videla v prihodnjost, kako bo sin ali bči, kte- re ga ali ktero tako priserčno ljubiš in njima vse napake Pogleduješ, tebi stare dni grenil, tebe zgodaj v grob spravil, solze bi ti oči zatopile! Kako da imajo stariši od svojih otrok več žalosti in bridkosti, kakor veselja ? Kaj je krivo, a se mladina zlasti sedanje dni tako rado pokvari in spridi. emu poglaviten uzrok je kriva iz rej a otrok, ker stariši svoje dolžnosti do otrok zanemarajo. Tem grehom bi Jaz rekel zamude. „ .. P6 r v a zamuda je prav za prav lenoba; ta je ecidel kriva, da očetje in matere svoje nežne otroke v P er vih keršanskih resnicah ne podučujejo. Od Tobije be- ; da je „svojega sina od mladosti učil, Boga se a i z erževati se vsega greha«. (Tob. 1, 10.) In sv. apos ej P°minja: n Vi očetje! zredite svoje otroke v podučen« m .JjNi Gospodovem.« (Efež. 6, 4.) Za. vse to slabim i . 1 em^ni mar; v svoji lenobi ne pomislijo, da so o iocioi, r «diti. —m m mar; v svoji lenobi ne j n pl -ilijati, 0r mlada drevesca, kterim se mo , drevje iz¬ mečemo kedaj iz njih si žlahtno sadno J ^tttehkn# ^ a zamu da je opuščeno strahovanje ali Jji in t - en J e otrok. Modri Sirah uči: „Imaš sinove? uči Gegov J 0ro P °fJ J‘k z mladega« (Sir. 7, 25), in v bukvah ^ 8 šibr/ V ,, e '. emo •' ^Ne odteguj otroku krotitve; zakaj če "•i e 8ovo UdariS i ne b° umeri. Ti ga boš s šibo udaril, ' De4e k, k’°- Pa boš P ek]a reSil“ (Preg. 23, 13-14); in: ’ 1 J e svoji volji prepuščen, dela sramoto svoji tt-i* 804 materi.“ (Preg. 29, 15.) „Kdor ljubi svojega sina, ga vedno ima pod šibo, da se ga veseli na poslednje in mu ni treba terkati na sosedova vrata.“ (Sirah. 30, 1.) Ta zamuda je sedanje dni poglavitna pregreha zoper pametno in dobro izrejo. Šibo, strahovanje so odpravili iz šole, še starisem jo hočejo vzeti. Bog ne daj otroke strahovati slišiš pre¬ napete govoriti, tem več pa otroci svoje stariše in uči¬ telje , hudobneži pa poštene ljudi v strahu imajo. Zoper nektere grehe mladini ni boljšega leka, kakor šiba in palica. — Tretja zamuda je malomarnost ali zanikar- n o s t, kadar stariši ne marajo, ali se otroci učijo kaj pri- dega ali ne; ne marajo, kam hodijo, s kom se obhodijo, ali ali grejo v cerkev, k Božji službi, k svetim zakramentom ne. V se bi jih radi učili, le keršanskih molitev in čednost jih ne učijo ; za svet jih izrejajo, za Boga in vednost pa ne. — To so tri poglavitne napake ali zamude, jo najbolj krive, da je sedanje dni toliko slabo izrejemb otrok. Če bi taki zanikerni stariši mene vprašali: Kal bo iz njihovih otrok ? bi jim kratko odgovoril: Nič dobrega! Malo veselja bote imeli cd njih, toliko več pa žalosti m sramote. Žanikarne stariše tepe Bog po lastnih otroki« velikokrat že na tem svetu, gotovo pa v večnosti.. Od prave izreje. Če hočejo stariši svoje 010 P lav izrediti, jih morajo keršansko izrediti, na podlagi svete vere posebno za Boga in za sveta nebesa; stariši na) skerbijo, da bodo njih otroci mogli doseči svoj keršansk' cilj na tem svetu in v večnosti. Očetje in matere! nikoli ne pozabite, da so otro® najimenitniši dari, ki jih vam Bog izroča, imenitni*' od vaših hiš, od živine, polja in vsega drugega moženja; zakaj otroci so stvarjeni po Božji podobi, kupljeni s predrago kervjo našega Zveličarja, poklican 1 sv. nebesa. Pripomagajte jim s keršansko izrejo, ( ' a svoj poklic tudi dosegli! , Izrejajte jih na podlagi svete vere; zatorej glejte; že v mladih sercih skerbno pripravite dno za sveto tet ; podučite jih v pervih in najpotrebniših resnicah sv. in v navadnih keršanskih molitvah. Verjemite mi; . kersanski nauki in pridige le v tistih sercih dobro se® J Pfjdej' 0 , ktere so bile že od mladosti za Boga izi e J_ e Katoliška cerkev močno želi, da bi se že mali otrO (1 1 ' - - - sodeluje sr ' od za da •>> zmožnosti za se že v keršanskih naukih podučevali in , 805 odpustke tem, ki se s tem podučenjem trudijo. V škodljivi in nevarni zmoti so oni, ki terdijo. da se mladim otrokom o Bogu ne sme govoriti, ker takih govorov ne razumejo. Kes je, da mlad otrok Boga ne more spoznati, ali ga pa mar odraščeni, ali ga modrijani popolnoma spoznajo? Hočete otroke prav izrediti, skerbite jim za truplo in za dušo; za truplo, da bo zdravo, krepko, terdno, ker je telesno zdravje najboljše blago in je telesno zdravje nam potrebno, da svoj poklic in svoje dolžnosti dopolnujemo. Skerbite posebno za dušo, ktera je človeka imenitniši del. Duša pa ima tri moči: um, spomin in voljo; vse te tri moči se morajo Buditi, vaditi in na Boga oberniti. Budite um ali pamet, •k bodo otročiči o pravem času vedeli razločevati dobro °d hudega, pripovedujte jim lepe izglede. Budite jim spomin, t' j’ učite jih kratke molitvice, spodobne, lepe pesmi, take ostanejo jim včasih vse žive dni v spominu. Budite in godite jim voljo, da bodo se radi in hitro za to odločili, ar bodo spoznali za svojo dolžnost in nam zapovedujeta °S in sv. cerkev. Dajte otrokom vselej lepe izglede s pohlevnim djanjem, “Ponižno obnašo, z dobrotljivostjo in ljubeznijo proti d^njemu, z zvestim in veselim dopolnovanjem svojih • in če je treba z Napake, ki jih opazujete, P ie< vJ terpite, pohajko- °*trostjo odpravljajte; laži, topoglav > - za p a jali med vati jim ne P pripustite. Varujte da ne bodo ..J ^ v«J'ke posle, ali ž njimi spat J pa jim le celo aelice in pojedine, vasovanja m p° obranite. .»•. t r eba vam je . Pa sami vsega ne bote nikdar oprav: 1 ’. šn j e Device tem imenitnem poslu pomoči Božj t^ a pr i svojem , ai 'ije in svetnikov. Z molitvijo je • svojimi opo ' mu Avguštinu več opravila, kakoi s voje otro e , tt *i- Kadar greste k sv. meši, ‘ d syojirni očm i ® ale in velike, za tiste, ki j* i mat ° { J oča jte jih.:Devici S z . a nne, ki že po svetu hodijo. ? P a tudi otroke l Uri ji, angelju varhu in njihovim pa ionom, P ava Jajte, da bodo vsak dan to delali- Gl(J j te na to, da i & e eno reč vam posebno P n P 01 ., posvečevali, loj £ otroci svete »eSelje i» P r »“ S^te ve6kra. v lete > zvesto obiskovali m sv. zak.am Prožno prejemali. lkov Z a skerbno prav Povedal sem vam veliko naukov 806 izrejo; preveč jih pa ni. Le pomislite, da uk dolgo terpi, toraj je tudi naukov treba veliko. Oče in mati, ki imata blago serce in dobro, sveto voljo, bota jib sama od sebe za potrebne spoznala in po njih se ravnala. Blagor otrokom, ki v svoji mladosti dobro izrejo do¬ bijo ; ta jim je najboljša dota, ktere jim ne vzame nobena nesreča. Blagor starišem, ki svoje otroke dobro keršansko izrejajo ; tukaj na svetu bodo jim dobro izrejeni otroci čast in veselje, pri Bogu v večnosti se bodo s svojimi otroci zopet snidli in veselili. Gorje pa mlačnim, zanikernim, hu¬ dobnim starišem; na svetu jih čaka sramota, v večnosti pa bodo z otroci vred terpeli, otroci bodo nje, oni pa otroke preklinjali. Iz njih rok jib bo tirjal pravični sodnik, ako so bili krivi, da so se otroci pogubili. Očetje! ma- tere ! resno in dobro premislite, kaj bo enkrat iz vaših otrok- Praznik svetih aposteljnov Petra in Pavla. (29. junija.) Sv. Peter, Jonov sin in brat sv. Andreju, je bil 6®' lilejec. iz Betzajde; brat Andrej ga je k Jezusu pripeljal- Poprej Simon imenovan, mu je Gospod ime Peter dal, ko mu je rekel, da bo nanj kakor na skalo svojo cerkev zidal. Kakor Andrej je tudi Peter ribaril na Geneza- reškem jezeru, in je ribljenje in mreže še le takrat p° pustil," ko je na Gospodovo besedo toliko rib vjel, da 6 j L se ladji vtapljali. Gospod je rekel Petru, ki se je ustra obilnega lova in Jezusu h kolenom padel; _Ne boj se, odslej boš ljudi lovil. u Petra si je Jezus izvolil pervaka in glavarja aposteljnov zato ga je hotel imeti pričo najvežih skrivnost. Sv. ? e [, je imel Jezus pri sebi, kadar se je na gori Tabor P r in v svojem veličanstvu pokazal; kadar je mertvo j z hčer obudil; kadar je na oljski gori kervavi pot P 0 . 1 ’.' : e Petrovega čolna je Kristus množico učil, Petrovo 11 J ,. je čudovito blagoslovil, in Petru je djal, da v napiej _¥ *1 - vi več rib, temuč bo ljudi lovil. Ko je Peter, po razodenji Božjem, v imenu aposteJ,j n< Jezusu odgovoril: Ti si Sin živega Boga, gaje Jez« 6 f stavil glavarja aposteljnom in cerkvi in svojega namesto** na zemlji. Obljubil mu je ključe nebeškega kraljestva više pastirstvo nad ovcami in jagnjeti, nad skotim 1 vernikimi. J 807 Pa tudi je Peter Kristusa več ljubil, kakor drugi aposteljni; z Jezusom bi bil rad ostal na gori Tabor, z Jezusom je hotel umreti in ko so briči prijeli Gospoda na oljski gori, se je le Peter zanj potegnil in ga je hotel braniti s svojim mečem. Le on je šel za Kristusom, ko so ga peljali h Kajfu. Ravno tam se je pokazalo, kako slab je človek, naj si je tudi apostelj; iz strahu pred ljudmi je Peter svojega Gospoda trikrat zatajil. Pa en sam pogled našega Odrešenika je bil zadosti, da se je Peter svojfga greha zavedel in vse žive dni ga objokoval. Da bi se spokoril za svoj greh, je Peter veliko za Jezusa terpel, in je, kakor mu je Kristus napovedal, svoje življenje končal na križu. V svoji ponižnosti pa ni hotel umreti, kakor je Gospod umeri, ker se je takšne smerti nevrednega imel. Prosil je, da so le zgornji konec križa v zemljo zasadili, in je on z glavo k tlem visel. — Kaj bi vsi, ki Boga s svojimi grebi žalimo, se tudi pokorili, kakor sv - Peter! Molitev. O Bog, ki si svetega Petra, pri- prostega ribiča povzdignil v pervaka aposteljnov M v glavarja svoje cerkve, dodeli, prosimo le, ( ^ a bi po njegovih zaslugah bili prave ovciee ^ Vo je čede. Naj bi vselej rado v oljno njegov glas P°sluŠali, njegove nauke ubogali in njemu nasle- d °vali, da bi enkrat dosegli pašo nebeškega ve- Se lja, kjer naj viši Pastir, Jezus Kristus, Tvoj edino- r °joni Sin, čegar namestnik na zemlji je sv. 1 eter ^ ’ 8 Teboj in s svetim Duhom živi in kraljuje Ye komaj. Amen. Življenje sv. Pavla. veg;J poprej Savelj imenovan, je bil rodu Benjamino- judoA. ^ arsa v Ciliciji rojen, in učenec Gamalielov. Za •\’a j K| .'° P 08 tavo ves vnet, je tem serditeje čertil kristjane. f '° s pod' 1 V Damask, kamor je šel kristjane preganjat, ga je Kdo tj Sam spreobernil in v svojega aposteljna poklical. de] a i v popisati, koliko je po prejetem sv. kerstu Vln ogradu Gospodovem, koliko težav je prestal na 808 svojih apostolskih potovanjih, koliko nevarščin in preganjanj je preterpel v deželah, ki jih je prehodil, tako da sam od sebe pravi, izmed vseh aposteljnov je on največ delal, pa vendar se v svoji ponižnosti za najmanjšega izmed aposteljnov ima. V svojem drugem listu do Korinčanov nam on sam pripoveda, v kolikih nadlogah in trudih je bil zavoljo Kristusa, da je bil v ječah v ranah in smertnih nevarnostih, da je bil tepen in kamnjan, v nevarnostih na morji, med rojaki, med razbojniki in lažnjivimi brati, na potih, na vodah in v samoti; da je preterpel lakoto, žejo, nagoto in mraz. Poverh vsega tega se ima le za smetje in izmeček ljudstva in hoče, naj bi ga tudi drugi za to imeli. In kakšno pla¬ čilo je imel sv. Pavl ? Jezus Kristus ga je častitljive krone mučeniške vrednega spoznal in sam od sebe piše: „Dobro sem se vojskoval, svoj tek dokončal, vero ohranil, zdaj mi je prihranjena krona pravice, ktero mi bo dal Gospod, pra¬ vični sodnik.“ (II. Tim. 4. 7, 8.) To krono je prejel tisti dan, kakor sv. Peter za cesarja Nerona 1. 6t. dne 29. junija. Zunaj mesta Rimskega je bil z mečem ob glavo djan. Bog je svojega gorečega aposteljn* poveličal s čudeži že dokler je živel, še več pa po smerti, kadar . so njegove potne rutice na ljudi pokladali, so s e bolniki ozdravili, hudi duhovi obsedence zapuščali. J ezu ' sovo presladko ime si je tako globoko in živo v serce za pisal, da ga je vedno imel v svojih ustih. Zakaj česar jr serce polno, to človeku iz ust gre. — Naj bi tudi mi Jezu® 3 tako goreče ljubili, kakor Pavl, tudi mi bi za Jezusa ra 1 več delali in terpeli. Molitev k svetemu Pavlu. O ti fr izvoljena posoda, sveti Pavl, ki si ime Jezusovo nesel do nevernikov in kraljev, toliko zanj terjfr in te nič ni moglo ločiti od ljubezni do Njega 1 ti si se kot vojšak Kristusov dobro vojskoval kot goreč učenik si pravo vero povsod oznanoval zatorej ti je pravični in usmiljeni Bog krono f ra vice dodelil; prosi Boga za me, ki sem zav r °l,i‘ svojih grehov posoda jeze, da bi po keršansk^ 1 čednostih se spremenil v častitljivo posodo, ^ 809 dosegel krono, katero ti že nosis po Jezusu Kri¬ stusu ... V v o d svete meše so ravno tiste besede, ktere je govoril sv. Peter, ko ga je angelj Gospodov rešil iz ječe Jeruzalemske: „Zdaj vem res, da je poslal Gospod svojega angelja, in me otel od Herodove roke, in od vsega 'a anja judovskega ljudstva. “ (Djanje apost. 12, 11-) < .Gospod! preiskuješ me, in me poznaš; ti poznaš mojo sejo in moje vstajenje. a (ps. 138, 1—2.) Čast bo i ogu . Cerkvena molitev. O Bog! ki si> da uešnji dan po mučeništvu svojih, aposteljnov 1 etra in Pavla posvetil, dodeli svoji cerkvi, da se ho v vsem po njih nauku ravnala, po kterih se je dvoja vera začela; po Gospodu našem . . • Berilo iz djanja aposteljnov 12, 1 — H- Tiste dni je kralj Herod stegnil roke, da bi pre¬ ganjal ene zmed cerkve. Umoril je pa Jakoba, Janezo Ye ga brata z mečem. Videti pa, da je to judom všeč, je dal tudi še Petra vjeti. Bili so pa dnevi opresnikov. K° ga je bil tedaj vjel, poslal ga je v ječo, in a utirim čveternijam vojakov varovati, ker ga je 0 e . ^ Ye bki noči postaviti pred ljudstvo. In Peter je bi ® 1C J Za Pert v ječo, cerkev pa je zanj neprenehoma k Bog m °lila. Kadar ga je pa Herod imel pred ljudi P os ' » Je tisto noč Peter spal med dvema vojakoma YkleDjen dve verigi, in varili so pred vratmi varovali je o. gle i l Gospodov angelj je pristopil, in svetloba se je za- V je«, in Je udaril Petra v bok, » !■ A'staoi hitro! In verige so padle od nje e ovi *' l(1 mn je pa angeij: Opaši se, in obuj svoje 5 J • 1 i« storil tak L mu je rekel: Ogerm svoj pU , " P°jdi za menoj. In je šel ven za njim, m ni da je res, kar se je godilo po angelju, ampak je menil, da prikazen vidi. Kadar sta bila pa odšla memo perve in druge straže, sta prišla do železnih vrat, ktere peljejo y mesto, in te so se jima same od sebe odperle. In sta šla skozi nje, in prišla v ene ulice, in zdajci je odstopil angel j od njega. In Peter se zave in reče: Zdaj vem res, da je poslal Gospod svojega angelja, in me je otel od Herodove roke, in od vsega čakanja judovskega ljudstva. Nauki. I. Ta Herod, ki je Petra dal vjeti, je bil vnuk unega Heroda, ki je ukazal nedolžne otročiče pomoriti. Delal se je vnetega juda, in da bi se judom prikupil, je preganjal kristjane; zato je djal Petra v ječo, da bi ga po veliki noči dal umoriti, judom na veselje. — Kako gerdo je ljudem se dobrikati, in hudo delati, ljudi umoriti, da bi se ljudstvu prikupili' Globoko zabrede, kdor želi le ljudem dopasti! Kdor hoče množici dopasti, Božji služabnik ne more biti, 11 ' sv. Pavl. II. Cerkev, t. j. duhovni in verni so neprenebo® k Bogu molili in prosili, da bi bil'Peter iz ječe in Bog je uslišal njih molitev. — Molimo toraj e( j eD ^ druzega, posebno za grešnike, da bi jih Bog rešil v hudega duha. III. Peter je v ječi mirno spal, ker je imel na¬ vest in se je v Božje varstvo izročil. — Nedolžni je ® ;r j\ naj pride nad njega ktera koli sila ali stiska; um 0 pa nčmajo miril. , IV. Gospod je poslal svojega angelja k P 0 ^’^ mu je ukazal vstati, se opasati, obuti in ž njim 11 . Kadar te tvoj angelj opominja vstati iz grešnega s P a ^„. le precej vstani, zdrami se, kakor zgubljeni sin» tergaj vezi, ki te na greh vežejo, opaši se s e ^ sklepom, da ne boš več grešil, obuj se, t. J. s ^ eB ' [ 811 Kristusom hoditi. Silno nevarno je, Se opominjevanje dobrega angel j a zametuješ in y grehu terdovratno živiš. (Evangelje kakor na stol sv. Petra.) Praznik obiskovanja Levice MatereMarije. (2. julija.) Zakaj se imenuje ta praznili: Obiskovanje Device Matere Marije? Ker je Marija ta dan obiskala svojo teto Elizabeto, od ktere ji je angelj povedal, da je v svoji starosti sinil spočela. Vvod sv. meše. „Bodi pozdravljena, sveta mati! ki si v svojem telesu.nosila kralja, ki nebu in zemlji gospoduje vekomaj. “ „Iz serca mi vre dobra beseda; svojo pesem pojem kralju.“ (ps. 44, 1.) Cerkvena molitev. Prosimo Te, o Gos- P°d! dodeli svojim služabnikom, kterim se je z rojstvom presvete Device prava sreča začela, to gnado, da jim praznovanje njenega obiskovanja mir Pomnoži; po Gospodu . . . Berilo iz visoke pesmi Salomonove 2, 8—14. hrib ^ le ^' * • 0n s ^ a ^ a J e čez gore in poskakovaje čez np 1 e ' J e ena ^ serni in mlademu jelenu; glej! °Ji za našo steno, gleda skozi okna in kuka skozi Prii tr rao J ljubi mi govori: Vstani, hiti, moja e ^ 1Ca ’ mo J a golobica, moja zala in pridi! Ker zima kazale Dl,n0la ’ ^ J ' e J en d al i Q P režel i cvetlice so se pri- glas V - na '^ ^ ežeJ i 5 čas obrezovanja je prišel, gerličini ST °j .J 6 ^ Zas * lša ^ v na & deželi; figovo drevo je zagnalo jatli H cvet eči vinogradi so zadišali. Vstani, moja pri- ’ m °J a zala, in pridi! Moja golobica je v razpc- 812 čenern skalovji, v luknjastem ozidji, pokaži mi svoje obličje, naj doni tvoj glas v mojih ušesih, ker tvoj glas je sladek iu tvoje obličje zalo. K a z 1 a g a. Kar se bere v tem berilu, pomeni po razlaganji sv. cerkve prihod Zveličarjev na ta svet, potem Njegovo ljubezen do človeške duše, ktero obiskuje s svojo gnado, dalje Njegovo ljubezen do ljube matere Marije, v kteri se je včlovečil, še več pa ljubezen, ktero ima Jezus do svoje neveste, svete katoliške cerkve. Iz pre¬ lepih besed danešnjega berila sodi in čuti, koliko lju¬ bezen sta imela eden do druzega, Jezus in Marija. Pa tudi tvojo dušo ljubi Jezus in hoče, da vstaneš t. j. da posvetne misli popustiš in k Njemu. prideš, le Njega ljubiš, le ž njim v molitvi se raduješ. Tako je storila Marija, zato mu je dopadla in je bila zala v njegovih očeh. Zdihljej. O Jezus, preljubi ženin moje duše, pridi, priteči s svojo milostjo in obišči mojo dušo, da jo Tvoja ljubezen očisti, posveti in Tebi vredno prebivališče pripravi. Obišči me, kakor si svoje dni v Mariji obiskal dete Janeza in njega posvetil v maternem telesu in nikar ne dopusti, da bi Tvojim opominom zaperl svoja ušesa, ampak dodeli mi, da bom Tvoje nasvete voljno poslušal in Tebi vedno bolj dopadel. Evangelje sv. Lukeža 1, 39-47. Tiste dni se je Marija vzdignila, in je jader" 0 šla v gor6 v mesto na Judovem. In je stopila ' tišo Caharijevo in je pozdravila Elizabeto. n zgodilo se je, ko je zaslišala Elizabeta pozdravljen/ Marijino, je poskočilo dete v njenem telesu. Elizabeta je bila napolnjena s svetim Duhom; 1 813 je zavpila z velikim glasom, in rekla: Žegnana si ti med ženami, in žegnan je sad tvojega telesa! In od kod to meni, da pride mati mojega Gospoda k meni ? Zakaj glej 1 ko je prižel glas tvojega pozdravljenja v moja ušesa, je dete poskočilo od veselja v mojem telesu. In blagor ti, ki si ve¬ rovala, ker dopolnilo se bo, kar ti je povedano od Gospoda. In Marija je rekla: Moja duša pove¬ ličuje Gospoda, in moj duh se veseli v Bogu, mojem Zveličarji. Nauki. I. Marija se vzdigne in gre v gore, in sicer, kakor sv. evangelist posebno povdarja, je j a d e r n o Ga. „Povej nam vendar,® izkliče sv. Alfonz Liguorijan, »kaj se ti toliko mudi, o Marija?® — Jaz hočem spol- novati dolžnost, ki mi jo veleva ljubezen do bližnjega, pobožno družino grem tolažit. Hiti, teci tudi ti, kadarkoli ti je mogoče, svojemu bližnjemu pomagat ali ga potolažit; od tega ne daj se odverniti celo ne po pobožnih vajah. II. Marija ni obiskala svoje tete le iz radovednosti a li po nečimurni posvetni šegi, temuč iz ljubezni in posebno za tega del, da posveti Janeza po sadu. svojega telesa. — Takšna naj bodo tudi naša obiskovanja! Ka- darkoli se obiskujemo, glejmo najpred na čast Božjo 111 na dušno korist svojega bližnjega; nikar pa se ne "biskujmo zavoljo nečimurnosti, ali zavoljo prihlinjene prijaznosti ali iz drugih namenov, kar se žalibog pre- ra d° godi. Ul. Marija nam daje pri svojem obiskovanji prav lep lz Sled ponižnosti; čeravno je mati Božjega Sina, vem ai ? .? e mater njegovega služabnika, jo perva pozdravlja " Jj cele tri mesce streže. — Uči se od Marije poni - ^dnosG priprostosti ’ in P rosi J° P riserčn0 za t0 nebeŠk ° Ko teta Marijo blagruje in poveličuje, ji ta 814 seže v besedo in vso čast na Boga obrača. — Ako imamo mi kaj dobrega na sebi ali smo kaj dobrega storili, dajajmo vselej čast Bogu, ne sebi, kakor nas uči prerok: „Ne nam, ne nam, ampak svojemu imenu daj čast!“ V. Z Marijo so prišle v Caharijevo hišo velike gnade. Dete Janez — v maternem telesu — od veselja poskoči, ker se mu je že takrat podelila posvečujoča gnada, preden se je rodil; Elizabeta je bila napolnjena s svetim Duhom, in Cahariji, očetu sv. Janeza, seje kmalo potem povernil govor. — Premišljevaje te do- godbe, izkliče sv. Alfonz Liguorijan: Živa resnica je tedaj, moja kraljica in mati, da se le po tvojem po¬ sredovanji Božje gnade delijo, in duše posvečujejo! 0 moja ljuba mati Marija! ne pozabi mene, ki sem tvoj revni sluga, ki tebe ljubim in v tebe vselej svoje za¬ upanje stavljam. Razlaga hvalne pesmi: Magnificat. Kaj obsega ta hvalna pesem ? Ta pesem poveličuje čast, in kaže hvaležnost in po¬ nižnost presvete Device. Ona hvali Gospoda in se veseli, da se je ozerl na nizkost svoje dekle in jo izvolil v mater svojega edinorojenega Sina, zato jo bodo srečno imenoval 1 vsi narodi ali rodovi. Ona dalje reče: Njegovo usmiljp n J e jim je od roda do roda, kteri se njega boje. Napuhnjene ponižuje, jih verže s trona, na kterega so se posadili r svoji domišljiji, ponižnim podeluje 3vojo milost in jih P.®' višuje. Lačne in nje, ki hrepenijo po čednosti in nebeški darovih, napolnuje obilno z dobrim, one pa, ki se dozdevajo, prazne spusti. On se poteguje za vse, prav častijo, in jim deli blagor, kterega je obljubil njihoj* očetom. Bog je visok, pravi sv. Avguštin: če se poviša ■ beži pred tebo: če se ponižaš, se On k tebi poniža. ki S 9 Zdi bi jej. O Gospod Jezus Kristus su> živega Boga! ki si iz visokih nebes prišel v k r ^° Marije, si v njem prebival devet mescev, in s * 815 ponižal z Marijo obiskati in posvetiti Janeza, dodeli nam, da se bomo po dobrih delih, zlasti s po¬ nižnostjo vredne storili Tvojega svetega včlove- ženja. Amen. God svete Marije Magdalene. (22. julija.) Po verjetnem zročilu Rimske cerkve je bila sveta Magdalena sestra Lazarja in Marte in tista grešnica, ki je Zveličarju mazilila noge. Jezusove pridige so jo k pokori nagnile in zavoljo njenega odkritoserčnega, popolnega ke- ® an j a ji j e Jezus odpustil vse njene grebe; odsehmal je Gospodu najzvestejša služabnica. Bila je ena izmed tistih žen, ki so Gospoda spremljale na njegovih potih in m « stregle s svojim premoženjem; z Marijo, Jezusovo ma- krjo. in z Marijo Kleofovo je stala pod Jezusovim križem; . j® po saboti pervi dan zgodaj h grobu in Jezus se ji J e prikazal in razodel v podobi vertnarja; Magdaleni je na- f°hl, naj gre in pove aposteljnom in drugim učencem, da J® od smerti vstal in da poide k svojemu in k njihovemu V in Očetu. Od tega časa sveto evangelje Mapf 0 n ji poro- P a tudi cerkvene zgodbe ne vejo n £ .“ : en spomin «*ti; pa cerkev jo je med svetnike vverstila m njen p danešnji dan obhaja. . sv . m eie: Na mesto Magdalene kliče cerkev v za raz- Jhešniki na me preže, da bi me po j a ^ m0S ti vidim odevam tvoje spričevanje. Sleheine p P Jlg 95—90.) ° nec; tvoja postava pa je neskon na. ■ Gospodov i n Blagor nedolžnim na potu, ki J Postavi.“ (p S . 118, 1.) Čast bodi Bogu . • Cerkvena molitev. Priprošnja svete Magdalene, prosimo Te Gospod, naj nas pod- j' era > ker je ona sprosila, da si njenega brata azar ja, ki je bil že šterti dan v grobu, od J^Gih k življenju obudil; ki živiš in kralju- 816 Berilo iz visoke pesmi Salomonove 3, 2—5, in 8, 6—7. Vstala bom in obhodila mesto, po ulicah in cestah bom iskala njega, kterega ljubi moja duša; iskala sem ga, pa ga nisem najdla. Našli so me čuvaji, ki varujejo mesto. Ali ste ga videli, ki ga ljubi moja duša? Ko sem nekoliko memo njih šla, sem našla njega, ki ga moja duša ljubi; prijela sem ga, in ga ne izpustim, dokler ga ne pripeljem v hišo svoje matere in v hram svoje porodnice. Zarotim vas, hčere Jeruzalemske! pri sernah in jelenih na polji, ne zbujajte in ne predramujte ljube, dokler sama ne hoče. — Deni me ko pečat na svoje serce, ko pečat na svojo roko; ker močna kakor smert je ljubezen; terda kakor pekel gorečnost; njen žarki so ognjeni in plamenovi žarki. Velike vode ne morejo pogasiti ljubezni, in reke je ne utopiti; naj hi dal človek vse premoženje svoje hiše za ljubezen, ko za nit bi zanj maral. R a z 1 a g a. Po razlaganji svetih očetov pomeni nevesta v višem pomenu človeško dušo, ki išče Jezuse, svojega ženina. Or a vstane in zapusti postelj pregrehe m zanikernosti in prehodi z misli mesto Božje, sveto cerkev; življenje svetnikov premišljuje, njihove lepe zglede želi posnemati in svojega ženina najti; pa vendar ga no najde precej. Pride le do mestnih čuvajev, ki varujejo mesto, to je do cerkvenih predstojnikov, duhovnov in spovednikov, ki so od Boga postavljeni zgubljene ovčico k Jezusu peljati. Nje vpraša, kako in kje bi nas!/ 1 ljubljenega ženina; tedaj ga najde in ga zaklene v svoje persi ter ga varuje, da bi ga spet ne zgubila. Pri tfU1 vživa duša, ki v Jezusu prebiva, toliko sladkega m 1 " 1, da je kakor v spanje terdno zazibana in je nič na sv? ne more zbuditi; zakaj kdor v Bogu počiva, Bjega B " 817 varuje vsega nemira. Od take duše pa tudi Bog tirja, da si njegovo ljubezen kakor pečatnik na serce in roke vtisne, t. j. da vedno nanj misli in vse iz ljubezni do njega stori. Pa njena ljubezen mora biti močna, kakor smert, ktera vse premaga, in njena gorečnost do Boga naj bo terda, nesprosljiva kakor pekel (grob), kteri nič vet nazaj ne d&, kar že ima. Luč svete vere mora vedno v njenem sercu goreti, in njene ljubezni ne sme nobena zopernost, nobena težava in nesreča pogasiti. Duša, ki je polna take ljubezni, se vsa vda Bogu in kaže svojo lju¬ bezen v junaških delih. Taka ljubezen je bila v Magdaleni; a njo prosimo tudi mi vsak dan in posnemajmo izgled svete Magdalene. Evangelje sv. Lukeža 7, 36—50. Tisti čas je nekdo zmed farizejev Jezusa prosil, bi pri njem jedel. In glej ! žena v mestu, ktera je bila grešnica, ko je zvedela, da je v hiši fari- zejevi pri jedi, je prinesla alabastrovo pušico ma- zila; in j e za( j p- njegovim nogam stopila, ter mu J e začela s solzami noge močiti, in jih je z lasmi 'Voje glave Brisala, in mu je noge kuševala in z ^azilom mazilila. Farizej pa, kteri ga je povabil, 0 v i denarjev, edea J. “ Kteri iela h onnusiiA uenarjev, eaen pa st il. Kteri oela s čem plačati, Je °^ eDQ ^ r ^ r il in rekel: j a J ga bolj ljubi? Simon je o^ g ,.p On pa ram - da tisti, kteremu jeječ | ; e obernil k ,u .je rekel: Prav si sodri- &_ s J ? Pri g e l ia je rekel Simonu : Vid- < dal; * v tvojo hišo, in mi vode za nog ^ ®bv. Goffine. 818 ta pa mi je s solzami noge močila, in s svojimi lasmi jih brisala. Kušljeja mi nisi dal; ta pa, kar je v hišo prišla, mi nog ni jenjala kuševati. Moje glave nisi z oljem mazilil; ta mi je noge z mazilom mazilila. Zato ti povem: Veliko grehov ji je odpuščeno, ker je veliko ljubila. Komur se pa manj odpusti, manj ljubi. Nji pa je rekel: Odpuščeni so ti grehi. In so začeli, kteri so ž njim pri mizi bili, sami pri sebi reči: Kdo je ta, kteri celo grehe odpušča? Rekel je pa ženi: Tvoja vera ti je pomagala; pojdi v miru! Zakaj se Magdalena očitno pokori? Ker je bila tudi očitna gresnica. — Kdor je p 1 ^ drugimi grešil in očitno pohujšanje dajal, temu ni do¬ volj , da se le na skrivnem pokori, temuč treba je , <* 8 tudi z lepim očitnim zgledom svoje pohujšanje popravlja. Zakaj je Magdalena zad k Jezusovim nogam stopila Sramovala se je zavoljo grehov, ktere so težile njeno vest, in zatorej se ni upala stopiti Jezusu pred. očk ~ ^ bi tudi nas sram zavoljo storjenih grehov peljal tje k zusovim nogam, da bi začeli po njegovih stopinjah n in našli pravi pot k zveličanju. Zakaj se Magdalena svojih grehov ne izpove, temuč jH< le ob joka ? j ^ Sv. Ambrož pravi: „Magdalena se svojih P re ^j rB ; ustmi ni izpovedala, tem več pa s sercem m z § solzami, ker je dobro vedela, da imajo, solze v ec u9U , izbrisati grehe, kakor besede. Tudi ni bilo treba ^ g e vsegavedočemu, grehov povedati, in spoved ^ ni bila od Jezusa zapovedana." — Učimo se x7, • j z . da še ni zadosti, če se svojih grehov le z 113 gV „j,- povemo; ako hočemo dobiti odpuščenja, moram ora biti grehe tudi objokati in obžalovati, in ta žalost m znotraj v sercu in sklenjena s studom do grehov. 819 Zakaj umiva noge Jezusove s solzami ? zakaj jih kušuje, z lasmi briše in z dragim mazilom mazilih V čemur je grešila, s tem se hoče pokoriti. Po be¬ sedah sv. Gregorja je hotla s tem Bogu darovati, kar je poprej v hudo obračala. Njene oči so poželevale posvetnih reči, zdaj jih kaznuje s solzami 03tre pokore. Njeni lasje soji služili v lišp, zdaj ž njimi briše Jezusu noge. Tudi mazilo ji je rabilo v greh, zdaj ji služi, da Jezusov život popred mazili za pogreb. (Mat. 26, 12.) Nate izgled prave pokore! Vse, kar nam je popred služilo v greh, moramo 1 mertvenjem Bogu darovati, zlasti pa moramo časno blago, je nam bilo tolikokrat v spodtiko, razdelovati med uboge, k® 1 ' oni pomenijo noge Jezusove. &ikaj odpusti Zveličar tako rad Magdaleni njene grehe ? „Ker je veliko ljubila.« Kdor resnično ^ v sercu žal, če ljubega razžali. Zato je *aša grevenga ta ko pomanjkljiva ali celo nobene grevenge nr g svojih spovedih, ker Boga resnično ne ljubimo. J sg vsaki dan za ljubezen, ker sv. Gregoi P ia ^' ” ~ re jj OV ! ®. r ce grešnikovo razžari v ognji ljubezni, vee r >ja pojč. lakaj pravi Kristus: „Tvoja vera ti je pomaga Vera, ktero Jezus tukaj meni, je tista, kue ^tudi ' ljubezni. Prave, žive vere brez ljubezni n , »rave ljubezni brez vere tukaj na zemlji ne 11 J ' , Zdihljaj. O Jezus! z Magdaleno padem 111 kolena pred Teboj in se obtožim, a lv °je dobrote, s kterimi si me na ul 1 «lesi tako obilno obdaroval, večkrat siabo obraCal, lv °je Žive dni sem tako pregrešno živel, da '*len nebeškega kraljestva. Vendar kam se’ 'lerniti ? kje pomoiSi in tolažbe «*•“. F r «W, o najsladkejši Jezus! ki si le prtsel “ ‘«.1, itsSnikov iskat in zveli&t. Dodeli mi torej. go- "*> voljo, od hudega se odvermti m k ieb,, 52 * 820 svoji največi dobroti se poverniti, vse grehe iz prave ljubezni obžalovati, za naprej se jih varo¬ vati in ogibati se vseh hudih priložnost in vsega, kar me v greh vtegne napeljati, da bi to, kar sem zgubil ali zamudil, z dobrimi deli poravnal in popravil. To mi dodeli, o ljubi Jezus! zavoljo Tvojega bridkega terpljenja in Tvoje smerti, in po priprošnji svete spokornice Magdalene. Amen. God svetega aposteljna Jakoba starejšega. (25. julija.) Sv. Jakob se imenuje starejši, ker je bil prej poklican za aposteljna, kakor uni Jakob, ki se imenuje mlajši. Rodil se je v Galileji in je bil sin Cebedeja in Salome, brat sv. Janeza aposteljna, in z Marijo, Jezusovo materjo v bližnjem rodu. Živel je s svojimi stariši v Betzajdi on jezeru Genezareskem in je bil ribič, kakor tudi Janez m njuni oče Cebedej. Nekega dne izpira z bratom mreže on jezeru, ko se približa Jezus in jima reče: „Hodit,a za menoj- Berž zapustita mreže, stopita iz čolna in gresta za Jezusom. Bila sta Jezusu posebno vdana in zvesta, zato pa sta bi n Jezusu posebno ljuba in sta vživala, kakor sv. Peter, P°; sebnega zaupanja pri njem. Sv. Jakoba vzel je Jezus se J na goro Tabor, kjer se je preobrazil, bil je z Jezusom, je Petrovo taščo ozdravil merzlice, in Jairovo hčer obu j k življenju; priča je bil Jezusove bridkosti na oljski g cl1 ^ Z drugimi aposteljni vred je videl Jezusa iz oljske nebesa iti, in je binkoštni praznik prejel svetega P 11 > potem pa je v Judeji in v okolici Jeruzalemski Jezusov nauk in ljudi klical v Božje kraljestvo. , ■ Zavoljo posebne gorečnosti, ki sta jo imela Jako brat njegov Janez za Božjo čast in Božje kraljestvo, J Jezus imenuje „otroka groma“. Ko je pa Jakob 8 0 .j gorečnostjo oznanoval vstajenje in Jezusovo vero p° • 1 A so se zoper njega razserdili sovražni judje in kralj H eI j, se je s tem judom močno prikupil, da je sv. Ja ° ^ smerti obsodil. Zgodilo se je to ravno o veliki n00 hj 44 po Kristusovem rojstvu. Ko Jozija, ki ga je zgra pred sodnijo pripeljal, vidi, s kakšno serčnostjo 821 svojo vero spoznava, se skesa in h Kristusu spreoberne. Oba peljejo vkup na morišče. Med potom prosi Jozija svetega Jakoba odpuščenja; ta mu pa odgovori: Mir ti bodi! in ga objame; oba sta bila obglavljena. Med vsemi aposteljni je sv. Jakob najpervi svojo kri za Gospoda prelil in kelih terpljenja izpil. y Njegovo truplo se je poznej pre¬ neslo v Kompostelo na Španjsko, kjer je menda tudi sveto evangelje oznanoval, in ravno na ta dan praznuje cerkev njegov god, ne na dan, ko je bil ob glavo djan, kar se je zgodilo o veliki noči. Na Španjskem je spomin tega svetega sposteljna še dan danešnji v posebni časti, ker ga imajo za patrona in priprošnjika. Cerkvena molitev. Posvečuj, o Gospod l 'n varuj svoje ljudstvo, da po pripomoči Tvo¬ jega svetega aposteljaa Jakoba varovano, Tebi v djanji dopade in z zaupljivim duhom služi, po Gospodu . . Berilo iz I. lista sv. Pavla aposteljaa do Korinčanov 4 , 9 - 15 . Bratje! meaim, da je Bog nas aposteljne poslednje postavil, kakor smerti namenjene, ker smo v razgledovanje ■' e t u ) angeljem in ljudem. Mi smo neumni zavoljo Kristusa, vi pa modri v Kristusu; mi slabi, vi pa močni; ste čestiti, mi pa zaničevani. Do tč ure smo lačni, in nagi, in nas s pestmi bijejo, in nemarno stano- 'Jnega prebivališča; trudimo se in delamo s svojimi r,llfami ; kolnejo nas in (jih) blagoslovimo; preganjani slno in prenašamo; preklinjajo nas in molimo; kakor ;' ae ri tega sveta smo postali, vseh izveržek do. zdaj. ne pišem, da hi vas osramotil, temuč vas opominjam, akor svoje preljube otroke. Zakaj ko bi ravno deset '»vžent učenikov imeli v Kristusu, vendar nčmate veliko ^! ker v Kristusu Jezusu sem vas jaz po evangelji rodil. 822 E a z 1 a g a. Sv. Pavl uči v tem berilu, kako malo svet spoštuje apostolske može. Na tem svetu so kakor na gledišču; brezbožni svet jih zaničuje, Bogu pa in angeljem so prijeten pogled. Tudi pravim kristjanom se enako godi. Kdor po Božjih postavah živi, njemu se svet posmehuje; kdor pa hodi po posvetnih potih in se derži načel, šeg in navad tega sveta, velja za pametnega in modrega in svet ga hvali. Pravi kristjan nema nikjer miru; hudobneži ga preganjajo povsod. On pa preterpi vse iz ljubezni do Boga. — Kadar ga zmerjajo in zaničujejo, jih blagoslavlja in za nje moli. Ako hočeš biti pravi kristjan, ne sramuj se, če se ti svet zavoljo pobožnega življenja posmehuje, te sovraži, zaničuje in preganja. Spominjaj se, da se tudi aposteljnom in celo Kristusu ni boljši godilo; p'> preganjanji in stiskah, po križih in terpljenji so p^ 1 v Božje kraljestvo. Gorje tebi, če ti drugega po® tje iščeš. Evangelje sv. Matevža 20, 20—23. Tisti čas je pristopila k Jezusu mati Cebede jevih sinov s svojima sinoma, ter ga je molila ® nekaj prosila. On pa ji je rekel: Kaj hočeš• Mu pravi: Reci, da sedita ta moja sinova, edeu na tvoji desnici in eden na tvoji levici v Tvoje® kraljestvu. Jezus pa je odgovoril in je rekel. 1 vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki g bom jaz pil? Mu rečeta: Moreva. Jima iece .: Moj kelih bota sicer pila; sedeti pa na desnici ali levici ni moje vama dati, ampak k e je pripravljeno od mojega Očeta. Kaj je prosila mati od Kristusa za svoja sinova' Mati je želela videti svoja sinova prav bi iz o j e enega na desnici, drugega na njegovi levici, P 10 ® ' tv ‘u. jima perva in najbolj častna mesta v njegovem kraj 823 Da je želela svoja sinova prav blizo Jezusa videti, kdo bi to skerbljivi materi zameril ? Oče in mati! le tudi vi dva prosita, naj bi bili vajni otroci prav blizo Je¬ zusa; ondi so najbolj varni. Le častiželjnost Jezus očita, toda ne materi, ki je prošnjo izrekla, temuč sinoma, ki sta mater na to prošnjo napravila. — Stariši! ne silite svojih otrok v kteri koli stan, najmanj pa v dubovski stan, če niso vanj poklicani ali nemajo nagnjenja do njega. Nesrečni bodo sami in tudi drugi bodo po njih nesrečni. Zakaj pravi Kristus: „Ne vesta, česa prosita ?“ Te besede je Jezus rekel Jakobu in Janezu, ker sta prav za prav le ona dva prosila častna mesta v Jezusovem kraljestvu. Jezus hoče njima reči: Motita se, če mislita, da bo kaj prijetnega ali časen dobiček, moje vlade se vdeležiti. Moj tron bo moj križ in z menoj kraljevati ne ko drugega, kakor z menoj terpeti, služiti in se darovati. Potem se motita tudi v tem, ako menita, da jaz sedeže v božjem kraljestvu samovoljno oddajam; deli jih moj Oče nebeški. Komur jih je On pripravil, njemu jih da. — Ah ? e zaslužijo te graje tudi tisti, ki polni napuha in samoljubja imenitne in visoke službe lovijo, na Božjo čast in na korist svojega bližnjega pa ne mislijo ? Kaj pomeni kelih, od kterega Jezus govori? Ta kelih pomeni kelih terpljenja in grenkosti, kterega Je moral Jezus piti; ravno ta kelih je bil tudi aposteljnom Popravljen in vsak ga mora piti, kdor hoče z Jezusom v večno veselje priti. -Ali sta tudi res pila ta kelih? 'n sv^r' ^ a . Sta & a ' ® v ' 'P a k°h j e terpel grczovitno smert in di-' m 1162 J e preterpel do visoke starosti veliko preganjanja ‘"gih težav. J e rekel Jezus: „Na moji desnici ali levici sedeti, -i/i/i* dati ? u ni moje vam dati ? vekomaj. Tedaj zamorem ]e tiste v svoje najviše namestnike postavljati, kteri so po večnem sklepu in po volji Očetovi v to odločeni. — Ob enem Jezus ju ponižnost uči s tem, da čast, kakor da bi mogel visoke službe svojega kraljestva oddajati, od sebe odvrača in svojemu Očetu prilastuje, kterega je povsod in vedno poveličal. Molitev k svetemu Jakobu. Serčni apostelj 1 ti si bil pervi izmed svojih bratov, ki si kelih terpljenja po zgledu Kristusovem pil in svojo kri za Njega prelil. Izprosi mi pri Jezusu gnado, da se mi ne grozi do keliha terpljenja in bridkosti, temuč da vse, kar mi roka Božja po ponuja, voljno sprejamem, in se s tem vrednega storim, s Teboj nebeško veselje vživati. God svete Ane. (26. julija.) O življenji svete Ane nemarno prav zanesljivih sporočil. Sveti očetje terdijo, da je bila Ana po očetovi strani iz rodu Levijevega, po materni strani pa iz Judovega rodu, in rodila se je v Betlehemu. Njeno lepo y ime P°® enl ' milost, ktera ji je bila podeljena v obilnosti. Cista, pobo na devica se je zaročila z Joahimom, imenitnim možem 1 mestica Nacaret, in iz stare kraljeve rodovine David°' r • Dolga leta živita v tihi pobožnosti, vsa vneta za do r dela in vsa vdana v voljo Božjo, ki jima ni spolnil p rl8 ® r želje po otroku. Že sta bila v letih, da nista mogla ^ otroka pričakovati, kar angelj naznani Ani, da je Bog us njeno prošnjo in da bo dobila hčer, ktero naj iix en Q ^ Marijo. In izpolnilo se je, kakor ji angelj naznani, * se Marija, najsvetejša stvar Božja, kraljica angeljev m J izvoljena mati Božjega Sina, ki torej ni bila tolik 0 ^ mesa, kakcr dar milosti Božje. Ker sta Joahim 1 ljubeznjivo hčerko od Boga sprosila, jo hočeta tudi darovati, in ko Marija toliko doraste, da materne ^ in postrežbe več ne potrebuje, že v tretjem letu, jo P, v Jeruzalem. Ondi jo darujeta Bogu in jo izročita.ve i ^ duhovnu, naj se pri tempeljnu izredi in Bogu služi- liko let je Ana še živela po darovanji ljube hčerke v te P 825 ni znano, gotovo pa je, da jo je sveta cerkev med svetnike vverstila, in da se zdaj v nebesih, veseli s svojo hčerjo, kraljico nebeško. Vvod sv. meše se glasi: „Veselimo se v Gospodu, ker obhajamo ta praznik v čast sv. Ane, nad čemur se radujejo angelji in enoglasno hvalijo Sina Božjega. “ „Iz serca mi vre dobra beseda; svojo pesem pojem kralju.“ (ps. 44.) Cerkvena molitev. O Bog, ki si sv. Ani to milost nakloniti blagovolil, da je bila mati porodnici Tvojega Edinorojenega Sina, dodeli mi¬ lostljivo, da po priprošnji tiste, ktere god obha¬ jamo, pri Tebi pomoč dobimo; po ravno tistem Gospodu . . . Berilo iz Pregovorov Salomonovih 31, 10—3L Kdo ho našel serčno ženo? Njena cena je ko reči 1J daljnega in od zadnjih pokrajin. Serce njenega moža 10 njo zanaša, in dohodkov mu ne ho manjkalo. Ona 11111 skazuje dohro, in ne hudega vse svoje žive dni. ^išče si volne in prediva, in dela po umetnosti svojih r °k- Ona je kakor kupčeva ladija; iz daljnega si pri- kruha. Še po noči vstaja, in daje pridobitka svojim domačim, in jedi svojim deklam. Ogleda njivo, in jo od pridelka svojih rok zasadi vinograd. Z močjo 1 Bepaše ledje, in uterduje svojo roko. Skusi in vidi, a j® dobra njena kupčija; njena luč po noči ne ugasne. • °i° r °ko izteguje po težkih rečeh, in njeni persti pri- ^eteno. Svojo roko odpera ubogim, in svoje atl1 steguje proti potrebnemu. Ne hoji se za svojo hišo n ‘ raza 1 zakaj vsi njeni domači imajo dvojno ob,* 0 - Odejo si napravlja; tenčica in škerlat je njeno 1 "• Sloveč pri vratih je njen mož, kadar sed. z 826 deželnimi svetovalci. Dela tanko platno, in prodaja, in pas daje Karanejcu. Moč in lepota je njeno oblačilo, in poslednji dan se bo smejala. Svoja usta odpera modrosti, in postava milosti je na njenem jeziku. Pre¬ gleduje pota svoje hiše, in ne je brez dela kruha. Njeni otroci se vzdignejo in jo blagrujejo; tudi njen mož jo hvali. Veliko hčer je nabralo bogastvo; ti si vse presegla. Goljufiva je prijetnost, in prazna je le¬ pota; žena, ktera se boji Gospoda, ona bo hvaljena. Dajte ji sadit njenih rok, in naj jo hvalijo pri vratih njena dela. Nate v tem berilu zgled poštene gospodinje! Noč in dan se trudi in skerbi za svoje in njih telesni m dušni, časni in večni blagor. Sv. Duh sam nam ta prelepi zgled pred oči derži. Gospodinje le oglejte v njem! Koliko je gospodinj, ki svojo čast iščejo le T lepoti, lišpanji in nečimernosti 1 Za drugo jim ni m* r ' kakor streči svojemu razvajenemu, pohotnemu trup jesti, pili, lenariti in spati. Za hišo nemajo skerbi, tudi ne za otroke in hišne, temuč jih samim sebi P rf puščajo, da celo pohujšajo in v greh napeljujejo po F hudi termi in prevzetiji, po prepirljivosti in prederznc; ^ Premoženje svojih zakonskih mož zapravljajo, F, ubcštvo in revščino pripravljajo. Kako daleč so tafoj^ žene za tisto gospodinjo, ktero hvali berilo, je po bogastvu t. j. po čednostih in dobrih delih - presegla. One pa tudi plačila nemajo pričakovati, ka t fi, in njih dela jo bodo obsodila pri sodbi Božji, jim! ako bi bile skerbne keršanske gospodinje, ye dobrega bi mogle storiti, pa niso storile; mnogo huF odverniti, pa niso odvernile. Gorje jim! v najg rcZD temo bodo potisnjene. 827 Evangelje sv. Matevža 13, 44—52. Tisti čas je Jezus svojim učencem to priliko govoril: Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu v njivi, kterega je človek, ki ga je našel, skril, in od veselja nad njim gre in proda vse, kar ima, in kupi tisto njivo. Spet je nebeško kraljestvo podobno kupcu, kteri išče dobrih bi¬ serov. Kteri, ko je našel en drag biser, je šel in prodal vse, kar je imel, in ga je kupil. Spet je podobno nebeško kraljestvo mreži, ktera se verže v morje, in zajme rib vsakega rodu. Ivo je napolnjena, jo izlečejo, in na bregu sede cdbero dobre v posode, malovredne pa odmečejo. Tako ko ob koncu sveta: Angelji pojdejo venkaj in kodo odločili hudobne iz srede pravičnih; in jih kodo vergli v peč ognja; tam bo jok in škripanje z zobmi. Ali ste razumeli vse to ? Mu rek6: Smo. Jim reče: Zato je vsak pismar, . ki je podučen v nebeškem kraljestvu, enak hišnemu gospodarju, kteri nosi iz svojega zaklada novo m staro. „ »P o m in. Velika sreča za vsako hišo je dobra, skerb- J' va > pobožna gospodinja. Ona je tisti zaklad, ki je toliko vreden, ker je skrit v njivi; ona je tisti biser, ki se p e da preplačati; ona je tista mreža, ki domače v strahu božjem derži in jih za nebesa pripravlja. Naj bi bile vse z,;ne takšne gospodinje! God svetega Lorenca. (10. avgusta.) . Kdor je kedaj v Rimu hodil in se je le nekoliko dni ° D di mudil, gotovo ni opustil obiskovati prestaro cerkev || v ' Korenča. Stoji zunaj mesta na tistem kraji, kjer je v ; dijakon Lorene za svojega Odrešenika grozovitno smert 'pel. V prednjem koru se kaže kamnena plošča iz bledo¬ ličnega marmorja, ktera je luknjičasta in ima več rdečih n 'juvavih marog. Na to ploščo so menda položili mertvo 828 truplo sv. Lorenca, ko so ga vsega opečenega vzeli iz ražnja. Njegove kosti so pa hranjene v altarji, kteri stoji v kapeli pod drugo cerkvico. O stariših sv. Lorenca se nič gotovega ne ve; le to¬ liko je znano, da je že v svoji pervi mladosti bival v Rimu, in je bil z čednosti in znanosti bogato obdaijen mladeneč. Prav zavoljo teh lastnost se je dopadel papeža Sikstu II., ki je tiste dni vladal cerkev Božjo, da ga izvoli in posveti dijakona. V tistih burnih časih je bila duhovska služba težavna in nevarna; kdor jo je prevzel, se je smerti posvetil. Opravila dijakonov so bila, da so duhovnom pri Božji službi stregli, za uboge skerbeli in cerkveno premo¬ ženje varovali. Takrat je cesar Valerijan kristjane spet hudo preganjal. Hotel je keršansko vero popolnoma zatreti in jo zadušiti v kervi pomorjenih kristjanov; zato je segal posebno na škofe, duhovne in na cerkveno premoženje. Ta cesar je že (1. 257) . dal umoriti papeža sv. Štefana I. in (1. 258) zgrabijo tudi Siksta II. Ko ga peljejo v mamertinsko ječo, priteče di- jakon Lorene za njim in mu reče: ..Kam greš, oče! brez svojega sina? Kam hitiš, sveti veliki mešnik, brez svojega dijakona ? Nikdar nisi opravljal daritve, da bi ti ne bil na strani stal.“ Prijazno mu reče Sikst: „Moj sin, jaz te n® zapustim, pa tebe čaka še hujši boj; — še tri dni in prideš za menoj . u Ko sv. dijakon to obljubo zasliši iz ust svetega očeta, skliče siromakov, kolikor more in med nje razdeli cerkvene zaklade; celo svete posode in dragocenosti proda, denai pa med uboge razdeli, da bi roparskim preganjalcem ne prišle v pest. Rimskim oblastnikom to djanje gotovo ni moglo n® znano ostati; nadražilo je njih lakomnost, ker so meni n Bog ve, koliko zakladov bodo cerkve še imele. Rim 8 . 1 poglavar ukaže Lorenca pred se pripeljati in od njega tirj a cerkveni denar in premoženje, ker ve, da keršanski 11 hovni rabijo pri službi Božji zlate in sreberne posode. ^ smehovaje ga še pristavi: „Keršanski Bog ni prinesel ® svet denarja, temuč le besede, zato kristjani naj zl °. 'I premoženje, in z besedami naj bodo zadovoljni.“ Serčnj „ jakon Lorene sodniku odgovori: „Res je, da je cerkev si* bogata, celo bogatejša od cesarja. “ Naj mu le časa do' da bo cerkvene zaklade spravil in jih pripeljal. ^ Sodnik mu dovoli, Lorene pa skliče vse uboge, k c* 829 se je iz cerkvenega premoženja za živež skerbelo in te pri¬ pelje pred sodnika, rekoč, na nje kazaje: „Ti so cerkveno bogastvo in zakladi; za nje se je cerkveno premoženje po¬ rabilo; v teh se nam ne more ropati.“ Poglavar se hudo razserdi in da precej povelje, naj se dijakon Lorene stepe in potem živ speče. Ko se železni raženj prinese, slečejo Lorencu obleko in ga privežejo na raženj; potem podkurijo, da bi ga počasno pri malem ognji mučili in pekli. Ves poterpežljiv prenaša sveti mučenec grozne bolečine; čez nekaj časa pa reče sodniku: „Na eni strani sem že opečen, ukaži me še na drugo stran obcrniti.“ kmalu potem še reče Valerijami, okrutnemu oblastniku: »2daj je moje meso dosti pečeno; jej ga, če se ti zljubi.“ Potem oberne svoje oči proti nebesom ter moli na glas k Bogu za spreobernenje rimskega mesta in za razširjenje keršanske vere po vsem cesarstvu. V tej goreči molitvi vdihne svojo sveto dušo 10. avgusta 258. Sv. meša se začne: „Slava in lepota je pred Njega obličjem; svetost in veličastvo je v Njega svetišču. u „Pojte Gospodu novo pesem; pojte Gospodu vse dežele.“ K 95.) Čast bodi . . . Cerkvena molitev. Daj nam, prosimo, vsegamogočni Bog! ugasiti plamen svojih strasti (pregreh), ki si svetemu Lorencu dodelil premagati °&enj njegovih muk; po Gospodu . . . berilo iz II. lista sv. ap. Pavla do Korinčanov 9, 6—10. Bratje! kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor se J' e v obilnosti, bo tudi v obilnosti žel. Slehern (naj kakor je v svojem sercu nameni), ne z žalostjo, ali s Bi, zakaj veselega darovalca ljubi Bog. Bog pa je ^šočen vsak dar zobilšati med vami, da imate vselej Ke S<*/ dovolj, in ste bogati v vsako dobro delo, kakor jt ' Pisano: On je delil, dajal ubogim; njegova pravičnost [ stan e vekomaj. Kteri pa daje seme sejalcu, bo tudi ^ jesti dajal, in bo namnožil vaše seme, in dal rasti 'Bilnigi sad vaše pravičnosti. 830 Razlaga in nauk. Kristus je učil: »Delajte si prijatelje s krivičnim mamonom.'- (Luk. 16, 9.) Apostelj pa uči: »Kdor v obilnosti seje, bo v obil¬ nosti žel. a Prav tako je mislil in delal sv. dijakon Lo¬ rene, kadar je ves cerkveni denar, sv. posode in dra¬ gocenosti med uboge razdelil, da bi jib preganjalci zgrabiti ne mogli. Obilna setev v dajanji prinese obilno žetev v prejemanji gnad. Pomagajmo tudi mi svojemu bližnjemu, kadar je v potrebi; milodari so kakor njiva, ktera, bolj se obseje z dobrimi deli, bogateje rodi. Ne bojmo se, da bi s tem obožali, zakaj Bog zamore storiti, da imamo pri vsej radodarnosti vendar še vsega v obilnosti. Kadar ubogim dajemo, ne bodimo žalostni: to bi bilo znamnje, da smo terdega, skopega serca. Le tisti dar, ki se z veseljem da, dopade Bogu. Kakor Bog kmetovalcu oboje da, semena k sejanju, in kruha k vži- vanju, tako bo tudi nam storil; on bo blagoslovil milošnjo, da bomo mogli ubogim podeliti in sami ne bomo obožali, ubogi pa bodo darove vživali in Boga hvalili. Evangelje sv. Janeza 12, 24—26. listi čas je rekel Jezus svojim učencem: Res¬ nično , resnično vam povem, ako pšenično zerno ne pade v zemljo in ne umerje, ostane ono samo; ako pa umerje, stori veliko sadu. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo zgubil, in kdor sovraži svoje življenje na tem svetu, prihranil ga i )0 v večno življenje. Ako kdo meni služi, naj za menoj hodi; in kjer sem jaz, tamkej bo tudi moj služabnik. In ako kdo meni služi, gu moj Oče počastil. Ktero pšenično zerno Jezus meni, kadar pravi, * mora umreti? 1. To pšenično zerno je najpred Kristus sam. Raki)i mora pšenično zerno v zemlji umreti, da ob svojem č a9l ‘ 831 veliko sadu obrodi; ravno tako je moral tudi Kristus umreti, da nam je sad odrešenja, naše spreobernenje in zveličanje prinesel. — Umeri je po nevernosti judov, pomnožuje se po veri vseh narodov, uči sv. Avguštin. 2. Kar tukaj Jezus sam od sebe govori, velja tudi nam in vsem kristjanom; tudi mi moramo umreti, da bomo sad večnega življenja za se in za druge obrodili. — Umreti moramo svojim hudim nagonom in navadam, mertviti, pre¬ magati, berzdati moramo grešnega človeka z vsem njegovim hudim nagnjenjem, kakor se je Kristus po telesu smerti podvergel. Sv. Krizostom pravi: „Križaj svoje meso, da hoš krono mučencev prejel.“ In sv. Bernard: „Posebna muka je, če kdo z duhom dela mesa mori." Enako uči ®v. Gregorij: .Notranje muke terpi, kdor zaničevanje in preganjanje voljno prenaša in tiste ljubi, kteri ga preganjajo." Avguštin piše: „Če kristjan po evangelji živi, vedno niže in mučeništvo terpi." Kaj pomeni: sovražiti svoje življenje? Svoje življenje sovraži, kdor svoje pregrešno nagnjenje I. sebi zatira in mori, in ta se ohrani v večno življenje. 5^°r pa sam sebe ljubi, da noče svojega hudega po¬ denja v sebi moriti, se bo pogubil. Kdor bolniku d&, kar mu škoduje in kar si želi, ga sovraži; ljubi ga le f lst b ki mu škodljivo odreče. Modri Sirah opominja: „Ne °b za svojim poželenjem, in obračaj se od svoje volje. Ako ®Polnuješ želje svoji duši, te bo dala v smeh tvojim sovražni- ko ®.“ (Sir. 18, 30.) Z d i h 1 j e j. O Jezusi presveti sad deviškega t( ‘' es a Marijinega! zahvaljujemo se Tebi, da si hotel za naše zveličanje po svojem včlovečenji bko prečudno zerno postati in takosne bridke ®^orti umreti. Naj bi to gnado prav spoznali, p* zvesto služili in za Teboj hodili, kakor to- ik ° tisuč mučencev, med kterimi se sv. Lorene P°sehn 0 odlikuje. Dodeli nam krepke želje, vse zo- P er uosti do konca stanovitno prenašati in Tebi Uka j zvesto služiti, da bomo v večnosti po Tvoji 832 obljubi od nebeškega Očeta počasteni in vekomaj oveseljeni. Amen. Praznik vnebovzetja Marijinega, velika Giospojnica ali veliki Šmaren. (15. avgusta.) Praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta ali velikega serpana obhajamo v spomin, da je Marija uraerla in bila v nebo vzeta. Marija je v resnici umerla t. j. njena duša se je lo¬ čila od telesa, in bila sprejeta v nebesa, kjer je bila povzdignjena nad vse angeljske trume ali kore; njeno telo je pa, kakor sv. cerkveni učeniki pobožno mislijo, kmalo po smerti nestrohljivo in veličastno postalo in se je z dušo sklenilo, s ktero nebeško veselje vživa. Marijino vnebo¬ vzetje je ž njenim brezmadežnim spočetjem v tesni zvezi. — Praznik Marijinega vnebovzetja je najvišji Marijin god, ker nam pred oči stavi veličastvo, plačilo in zmago pr®' častite Device, toraj ima tudi svojo osmino in pred ta dao je zapovedan post. Zakaj se na veliko Gospojnico v nekterili krajih zdišttt, cvetlice in sadeži šegnujejo ali blagoslavljajo? V nekterih krajib se je ohranila pobožna navada, da se na veliko Gospojnico pred slovesno službo Božjo blag 0- slavljajo zelišča. d v ^ ^ ( . Jn ift To navado je cerkev vpeljala: 1. v veseli spomin, o a Marija premagala smert, hudiča in pekel, in je okinčana - čednosti, kakor z najžlahtnejšimi cvetlicami, danešnji da | bila vzeta v nebo. Na podobah vidimo Mai ijin grob olepša 0 s prekrasnimi vertnicami, ker je vertnica kraljica cvet i 1 kakor je Marija kraljica devic in zato jo cerkev kliče: i° ( duhovno ali rožo skrivnostno; • sa- ! 2. da bi nam blagoslovljena zelišča, cvetlice m ' deži ali pridelki služili v prid na duši in na telesu, l bi nam bili v pomoč zoper hudičevo zalezovanje ,n ^ j zdravilo zoper dušne in telesne bolezni. Bog je j) an j! zelišča in sadeže stvaril, da bi služili ljudem in živa 1 1 l da bi nas razveseljevale s svojim cvetjem in^ s 0 ^ ]( vonjavo, dal je nekterim posebno zdravilno moč. - sa 833 lastnosti se cerkev ozira, kadar zelišča, cvetlice in sadje blagoslavlja. V začetku sv. m e š e nas cerkev opominja, ve¬ seliti se, ker poje: Veselimo se V3i v Gospodu, ker ta praznik k časti presvete Device Marije obhajamo, ktere vnebovzetja se veselijo angelji in soglasno hvalijo Sina Božjega." „Iz serca mi vre dobra beseda; svojo pesem pojem kralju." (ps. 44.) Čast bodi Bogu . . . Cerkvena molitev. Prosimo, o Gospod 1 odpusti grehe svojim služabnikom, da se mi, ki Ti po svojih djanjih "ne moremo dopasti, zve¬ ličamo po priprošnji porodnice Tvojega Sina, našega Zveličarja, kateri s Teboj živi in kraljuje. Berilo iz Eklesiastika ali Sirahovih bukev 24, 11—13 in 15—20. Med vsemi sem pokoja iskala, in sem hotla v Gospodovem deležu prebivati. Tedaj je zapovedal, in je rekel Stvarnik vseh reči, in kteri me je vstvaril, J e počival v mojem šotoru, in mi je rekel: V Jakobu prebivaj, jn v Izraelu imej svoj delež (in med svojimi Goljenimi se vkorenini). In tako sem na Sionu vter- j^na, in y svetem mestu ravno tako počivam, in v Je- ril zalemu je moja oblast. Ia vkoreninila sem se med - a ditim ljudstvom, ktero je del mojega Boga in njegov delež ! (in v družbi svetnikov je moje stanovanje.) Kakor (>aer na Libanu sem povikšana, in kakor cipresa na ■■on.ski gori. Kakor palma v Kadesu sem visoko zrastla, 1,1 kakor zasajena roža v Jerihi, kakor lepa oljka na pr,1 i' in kakor javor ob vodi (na potih) sem visoko | r:istla - Kakor cimet in lepo dišeče mazilo sem dišala, ap0r izbrana mira sem dajala prijeten duh od sebe. 8 W. Goffine. 53 834 Razlaga. Sveti Duh popisuje v tem berilu slavo večne, nestvarjene Modrosti Božje. Ta modrost nad vsemi stvarmi gospoduje, se vsem ljudem ponuja, pa le med izvoljenim ljudstvom s svojim razodenjem prebiva in pomeni Siru Božjega. Druga modrost, ktera se z Božjim razodenjem in s sveto vero podeluje, je stvarjena modrost. Ker je pa to modrost zlasti prt čista Devica Marija pre¬ jela, katoliška cerkev nekoliko tega, kar se od modrosti govori, na Marijo obrača, ki je bila danešnji dan slavno in veličastno v nebo vzeta. — Zakaj Marija ni nikjer drugod mirti iskala, kakor pri Bogu in danes ga je dosegla. Nji je Bog, Stvarnik vseh reči, ki jo je vstvaril in izvirnega greha ovaroval in ki je v njenem telesu, kakor v šotoru prebival, danes govoril: Posedi preti; vališče, ktero ti je od vekomaj pripravljeno, sprejmi delež, ki ti je namenjen, kraljuj nad izvoljenimi! Tako je bila Marija za kraljico angeljev in svetnikov v ne¬ beškem Sionu postavljena. V tem svetem mestu vživa ona z Bogom večni mir, se vdeležuje njegove blaženosti in je za Bogom najmogi čnejša, najčastitljivejša; lep 0 okmčana se blišči, kakor žlahtna roža iz Jerihe, ki , vedno cveti; od tam izliva olje usmiljenja nad Adamove otroke, kakor oljka; jih obsenči, kakor košat javor, jih ovaruje, oživlja in krepča s prijetnim duhom svojin krepost in milost. Evangelje sv. Lukeža 10, 38—42. Tisti čas je Jezus šel v neko vas, in ne ^ a žena, Marta po imenu, ga je sprejela v s'°J l hišo. In ona je imela sestro , po imenu Manj 0 ktera je tudi sedla k nogam Gospodovim, j® poslušala njegovo besedo. Marta pa si je s postrežbo veliko opraviti, ter je pristopil 8, 10 rekla: Gospod! ti ni mar, da me moja ® es ^ samo pusti streči ? Reci ji tedaj, da naj mi P maga! In Gospod je odgovoril, in ji rekel: Ma r 835 Marta! skerbna si in. si veliko prizadevaš. Pa le eno je potrebno. Marija je najboljši del izvolila, kteri ji ne bo odvzet. Zakaj se danes bere to emngelje? Ker nam danešnje evangelje pripoveda, kar se je zgodilo v Betaniji, kjer ste Lazarjevi sestri Jezusa spre¬ jele in mu postregle. Marta je bila bolj skerbljiva za po¬ strežbo, Marija pa je tem zvesteje Jezusa poslušala, in Jezus le od Marije pričuje, da je boljši del izvolila. Cerkev pa evangeljske besede na Marijo Devico obrača, ktera je vse to zvestejši in obilniši storila, kar ste storile Marta in Marija, Lazarjevi sestri. Zakaj Marija Devica je Jezusa ljubeznjiviši sprejela, skerbnejši redila, zvestejši Njemu služila, kakor Marta; ona je Njegove besede bolj goreče poslušala, globokeje v sercu ohranila, natančneje po njih ravDala, kakor Marija. In s tem si je najboljši del izvolila in najčastnejše plačilo si zaslužila, ktero je danes prejela in J 1 ga nihče ne more odvzeti. Kaj se učimo od teh dveh sester? 1. Marta nam je izgled delavnega življenja; od nje se učimo, da moramo vsak po svojem stanu, pridni in delavni biti. Ob enem pa ne smemo pozabiti na dobra dela in da moramo vse, karkoli delamo, Bogu na čast storiti. Ker Kristusu samemu osebno ne moremo streči, Postrezimo mu vsaj v njegovih revnih, ker nam je rekel, a bo vse, kar koli storimo enemu najmanjših. njegovih r &tov, nam ravno tako povernil, kakor da bi bili Njemu samemu storili. — 2. Marija nam je izgled pobožnega ali P r ernišljevalnega življenja, in nas uči, naj tudi mi ladi joolimo, besedo Božjo zvesto poslušamo, Boga in njegove as tnosti premišljujemo. Od premišljevalnega življenja Jezus P. rav i, da je boljši del, pa vendar ne zametuje delavnega jCjenja. Oboje se da strinjati, kakor je Devica Marija 01 “a; pravi pobožnosti gre vselej pervi del. Zakaj Jezus Marto nekako graja? Ker je bila zaradi hišnih skerbi in opravil nekako toPu laa ra ztresena, da za Jezusove nebeške nauke ni lk;o marala. — Ali niso ji podobni mnogoteri kristjani, 53 * 836 ki zavoljo samega dela na dušo pozabijo, še celo pri sv. meši in med pridigo le na svoja dela in domača opravila mislijo, in od Božje službe nemajo nikakoršnega dobička ? ' Ktero je edino potrebno? Pred vsem je potrebno, da skerbimo za Božjo čast in za zveličanje svojih duš. Kdor za to Eno skerbi, spolnuje tudi druge čednosti; on je delaven in priden, pri tempa ni nemiren in raztresen, temuč tih in miren, tudi pri delu misli na Boga; Njemu daruje vsako delo, vsako stopinjo, zato je v blagoslovu vsako njegovo početje. Zdihljej. Ob! da bi pač dosehmal vež skerbi imel za to Eno potrebno! Nesrečne ure, ktere sem zgubil in zapravil v skerb6k za svet, nečimurnost in razveseljevanje! Ivamo ste prišle? Kaj bom imel v večnosti od vas? morebiti k tugovanje in obup ? Da bi le mogel nazaj p rl ' klicati zgubljeni čas! Vem, da ni mogoče; zatorej Te prosim, o predobrotljivi Bog! dodeli mi milost da bi Tebi, dokler bom živel, zvesto služil in ® svojo dušo skerbel. Molitev svetega Bernarda k Mariji' Poglej, o preslavna kraljica nebeška! s svojimi najbolj gorečimi željami te spremljamo danes k tvojemu Sinu in vsaj od daleč hodimo za teboj, o žegnana Devica! Pokaži svetu svojo milost, pokaži gnado, ktero si pri Bogu našla. Izprosi s svojo sveto molitvijo milost grešnikom, zdravje bolnikom, krepost maloserčnim, tolažbo žalostnim, pomoč tem, ki so v nevarnosti. Tudi nam, tvojim služabnikom, ki na danešnji veseli praznik tvoje sladko ime kličemo, naj po tebi, premila b ra ' 837 ljica, podeli svojo gnado usmiljeni Jezus, tvoj Sin, naš Gospod in Bog, kteri bodi hvaljen ve¬ komaj. Amen. God svetega Joahima. V nedeljo po velikem Šmarnu ali veliki Gospojnici aja cerkev god sv. Joahima. Bil je sv. Joahim oče 'iji Devici, in mož sv. Ani, Marijini materi, iz rodu kralja Davida. Dolga leta sta že Joahim in Ana živela v zakonu, in ikg jima še ni dal otrok. Joahim je bil žalosten, pa vendar ni tožil pred ljudmi, le k Bogu je zaupljivo zdi- koval, naj odvzame sramoto od njega in žene. Ko je bival pri svojih čedah, se mu prikaže angelj in mu ukaže, naj ® e verne domu, pa tudi Ani je prinesel angelj veselo na¬ znanilo, da bo nerodovitnost od nje odvzeta. Ana že pri¬ dna je porodila Marijo, juterno zarjo, svetlo danico, ktero 80 pravični stare zaveze tako željno pričakovali. Joahim jn Ana si prizadevata, od Boga jima podarjeno deklico Marijo z največo skerbjo izrediti. Bogu sta jo hotla po¬ polnoma darovati, zato jo pripeljeta že po drugem letu v oruzalem k tempeljnu, da bi se ondi v strahu Božjem m Za Južbo Božjo izredila. Keršanski stariši! učite se od Joahima in Ane, svoje ? tr °ke ne toliko za ta svet, kakor za Boga izrejati, ki jin vam dal, in jih bo spet od vas tirjal. , ^vod sv. meše hvali Joahimovo radodarnost do J bo ^= ,,On trosi, daje ubogim; njega pravica ostane ve- ° ma j i njegov rog se zvišuje v slavi. n Blagor -iko do b0di Bogu Cerkvena molitev. O Bog, ki si pred Vsem i svojimi svetniki svetega Joahima izvolil v o«et; - ' ” obČ po —j, njegov rov se zvišuje v . , , «Blagor mu, kdor se boji Gospoda; on o im Tel jko dopadenje nad njegovimi zapovedmi, (p • porodnici Svojega Sina; dodeli, prosimo, da ;u thno vedno pomoč tega, čegar go o tajamo, istem Gospodu našem . • • 838 Berilo iz Sirahovih bukev 31, 8—11. Blagor možu, ki je najden brez madeža, in kterine bodi za zlatom, (in se ne zanaša na denar in na zaklade.) Kdo je ta? da ga hvalimo; zakaj čudo je delal v svojem življenji. Kdor je bil v tem skušen, in je popolnoma, bo večno čast dosegel; on bi bil lahko grešil, pa ni grešil; hudo storil, pa ni storil; zato je uterjeno njegovo blago v Gospodu, in njegovo milošnjo bo vsa množica svetih oznanovala. Bazlaga. Sv. Duh blagruje človeka, kteri pred Bogom brezmadežno živi in se celo najmanjšega greha, kakor strupene kače varuje. Najnevarniši spodtikljej sle¬ hernemu človeku sta blago in denar, ki največ lj®) 1 pripravita v greh in pogubo, ker zavoljo nju pozabijo Boga. Če je kdo premožen in se je vsake krivice ova- roval, sme se čudo imenovati, ker se malokdaj zg 0 " 1 na svetu, da bogatin ne navezuje svojega serca na bo¬ gastvo. Bogatija je toraj, kakor tudi apostelj uči, ro¬ var n a zanjka, ktera jih mncgo pripravi v hudičeve za- derge in v grešne priložnosti; kdor pa se prostovoljno od- poveda tej nevarnosti in se varuje grešne priložnosti, ta d e skušen" in „bo večno čast dosegel", kakor sv. Joahim, - je svoje premoženje porabljeval na dobra dela, v M. čast, in ubogim v podporo. Zato se njegovo blago iz zmanjšalo, in njegovo dobrotljivost je hvalilo ljudstvo. Kristjan! ne daj se zapeljati od Boga, niti oslepiti f denarju; ne omadežuj se s krivico, temuč bodi usmilj en miloserčen do ubogih; nevarnih priložnost se pa sker ogibaj; tako boš imel blagi mir že na tem svetu. (Evangelje kakor na malo Gospojnico.) Z dihi jej. Veseluj se, o sveti Joahim- Marija je tvoja hči in mati Tega, ki je Zve o 839 vsega sveta. O srečna, blažena zakonska Joahim in Ana! sad vajinega telesa, prečista Devica, je najočitnejša priča vajine čistosti in svetosti, ker po sadu se spozna drevo. Vajino življenje je bilo popolnoma po volji Božji. Zadobita po svoji pri¬ prošnji tudi meni gnado, da bi tudi jaz Bogu da¬ roval vedno čisto serce, pred Njegovimi očmi brez madeža bodil in kakor dobro drevo sad donašal za večno življenje. God svetega Jerneja. (24. avgusta.) Sv. Jernej je prej ko ne, tisti učenec, kterega je sv. Blip k Jezusu pripeljal, in mu je bilo popred ime: Natanael. Ko je namreč Gospod zbiral perve učence, sreča na Gali¬ lejskem moža, z imenom Filip, ki je že dolgo željno pri¬ čakoval Odrešenika, in mu reče: „Hodi za menoj.‘‘ Filip P a je imel prijatla, ki je bil ž njim enih misel; ime mu J e bilo Natanael ali Jernej. K temu toraj naprej teče, ga pod figovim drevesom najde in mu vesel reče: iNjega, od kterega so pisali Mojzes in preroki, snm našli; ~~ našli smo Jezusa iz Nazareta. Pojdi in poglej!" Ko Jezus vidi Natanaela iti, reče: „Glej, to je pravi Izraelec, v katerem ni zvijače . u Natanael se začudi in ga vpraša: kod me poznaš?“ Jezus mu odgovori: „Preden te je Filip poklical, ko si bil pod figovim drevesom, sem te videl.‘‘ Natanael cstermi in poln spoštovanja reče: „lčenik, 1 si Sin Božji, ti si kralj Izraelski!“ Jezus mu odgo- To !' : „Ker sem ti rekel, da sem te videl pod drevesom, ve- še kaj večega, kakor to boš videl. Resnično vam povem ; ''deli boste nebo odperto in angelje Božje gori in doli hoditi " a d Sinom človekovim. u Ko je bil v aposteljna poklican, zapustil je Jernej vse ln .je Jezusa spremljeval na vseh njegovih potih, bil je Puča Njegovega terpljenja, vstajenja in vnebohoda. Po ."nkoštnem prazniku, ko so bili aposteljni prejeli sv. Duha . n se po svetu razšli, ostane Jernej nekaj časa. med l . 1 jn njim sv. evangelje oznanuje. Kadar pa vidida P" njih terdovratnosti le malo ali nič ne opravi, potuje v 840 Indijo med ajde, in jim prinese prepis Matevževega evan- gelja. Iz Indije verne se nazaj v Frigijo in Likaonijo, povsod oznanovaje križanega Jezusa. Zadnjič še pride v veliko Armenijo, kjer so bili ljudje malikovalstvu še močno vdani. V tej deželi ga je čakala slavna smert za Kristu¬ sovo vero. Ondotni kralj Polimij je imel hčer, tako zbesnelo, da so jo morali s ketinami vkleniti (zvezati). Sv. Jernej se poda h kralju in mu reče: Ako mu obljubi, da se bo po¬ kristjanil, hoče mu hčerko ozdraviti. Kralj mu obljubi, sv. Jernej hčerko po svojih molitvah ozdravi, in kmalo se da kralj in ž njim prebivalci 12 mest kerstiti. Nad tem se je vnela jeza malikovalcev, in njih duhovni so nadražili kraljevega brata Astijaga, ki je gospodoval v drugem delu Armenije, da je ukazal zgrabiti sv. Jerneja kakor puntarja, in ga grozovitno umoriti. Sploh se pripoveduje, da so sv. Jerneju še živemu kožo oderli in ga potem še le križali; zato vidimo, da na podobah nosi nož v rokah. Njegova smert se stavlja v leto 73 po Kr. Njegove ostanke so leta 809 prinesli v Benevent na Laško in od tod 1. 983 v kjer se še dan danešnji hranijo v cerkvi, postavljeni na Tiberovem otoku. (Wod sv. meše kakor na god sv. Andreja aposteljna) Cerkvena molitev. Vsegamogočni, vectu Bog! ki si nam veselje tega dneva po godovanji svetega aposteljna Jerneja počastil in posvetil, prosimo , dodeli svoji cerkvi ljubiti, kar je on veroval, in oznanovati, kar je učil; po Gospodu našem . . . Berilo iz 1 . lista st. Pavla aposteljna do Korinčaio', 12 , 27 - 31 . Bratje! vi ste telo Kristusovo, in udje med seboj. In ene je Bog v cerkvi postavil, pervič aposteljne, drug 1 ® preroke, tretjič učenike, potlej moči, po tem dari ozdrav Ijati, pomagati, vladati, mnogotere jezike govoriti, g' oV ° re razlagati. So mar vsi aposteljni? ali vsi preroki? ali Vsl 841 učeniki? ali imajo vsi moči? ali vsi dari ozdravljati ? -ali Tsi mnogotere jezike govorh ? ali vsi razlagajo ? Hrepenite po bolj ih darovih. Razlaga. Sv. apostelj nam pokaže prav lepo po¬ dobo naše svete cerkve. On pravi, vsi kristjani so telo Kristusovo. Slehern zmed vas je ud posamezne cerkve, (škofije, fare), ta pa je spet ud vesoljne cerkve. Nobeden zmed vas ni telo, vsak je le ud, pa nekteri udje so višji in imenitniši cd drugih, ker so namreč cerkveni predniki, škofje, duhovni, pridigarji. Zato pa naj se nobeden nad druzega ne povzdiguje, ker vsi so potrebni; in nobeden naj se ne šteje zavoljo posebnih darov za imenitnišega, ker ravno najbolj priprosti udje so v ohranjenje vsega telesa najbolj potrebni. Nobeden naj ne sega po opravilih, ktera niso v nje¬ govem poklicu, in nobeden naj se ne vriva v poklic, za kterega nčma potrebnih darov; temuč vsak naj ostane na mestu, ktero mu je odkazano na telesu, in naj ne živi toliko sam za se, kolikor za vse skupaj. — Če te je v kmečki stan poklical, ne zavidaj plemenitnikov in uradnikov; temuč delaj in dopolnuj svoje dolžnosti, če s i manj darov prejel, kakor drugi, ne bodi za tega del nevoljen; temuč prejete darove dobro porabi v čast "°žjo in v blagor cerkvi in bližnjemu, če ima kdo ^šjo službo od tebe, ne mermraj. Kakor na telesu ne morejo vsi udje oči biti, tako v cerkvi, deržavi, soseski ue morejo vsi biti predpostavljeni. Eua dolžnost pa ~ re vsem udom Kristusovega telesa, vsi si morajo pri¬ zadevati , da pobožnejši, svetejši in popolnejši postanejo m Boga čedalje bolj goreče ljubijo. Ta pot pelje vsakega mveka, kralja kakor berača, žlahtnika kakor kmeta v Vt ^o življenje. Evangelje sv. Lukeža 6, 12 19. Tisti Sas je šel Jezus na goro molit, in je pre- u°eil v molitvi Božji. In ko je bil dan, je po- 842 klical svoje učence, in jili je iz njih dvanajst iz¬ volil (ktere je tudi aposteljne imenoval): Simona, ki ga je tudi Petra imenoval, in Andreja, njegovega brata, Jakoba in Janeza, Filipa in Jerneja, Matevža in Tomaža, Jakoba Alfejevega, in Simona, kise imenuje Gorečnik, in Juda Jakobovega, in Judeža Iškarjota, kteri je bil izdajalec. In je šel doli ž njimi, in je stal na ravnem polji, in truma njegovih učencev, in velika množica ljudi iz vse Judeje, in iz Jeruzalema, in od primorja, in od Tira in Sidona, kteri so bili prišli, da bi ga poslušali, in ozdravljeni bili od svojih bo¬ lezen. In ktere so nadlegovali nečisti duhovi, so bili ozdravljeni. In vsa množica se ga je iskala dotakniti, ker je moč šla iz njega, in je vse ozdravila. Zakaj je šel Jezus na goro molit? Sv. Bonaventura nam pove: ,, Kakor je gora zvišena nad okolnim svetom, tako mora ta, ki moli, svoje serce k Bogu povzdigniti; iz globočine časnih in zemeljskih reci mora s svojimi mislimi in željami gori k Bogu se podati, če hoče, da mu molitev kaj koristi. Zakaj Kristus moli po noči? Jezus je po noči molil 1. ker je noč za molitev naj' pripravniši čas; zakaj po noči je vse tiho m mirno, m nas ne moti, zato svoje misli ložej k Bogu povzdigujem 0 ! 2. po noči je molitev potrebniša, da se tem ložej ubranim zalezovanj hudičevih, ktera so po noči silnejša in nevarnimi 3. s ponočno molitvijo moramo Boga prositi gnad, ki J potrebujemo čez dan za se in za bližnjega. Zato je J e imel navado, po noči moliti, po dne pa je učil m ^ za zveličanje duš; uči sv. Gregori. V samostanih s< ? nekdaj o polnoči vstajali in opravljali duhovne moli v i tudi kralj David pravi: „0 polnoči vstajam, tebe bv a * (ps. 118, 62); pobožni kmečki ljudje še dan danešnj' P.^ noči svoje zjutranje in večerne molitve, roženkranC i® tanije opravljajo. Zakaj je Kristus ravno to noč molil? Jezus je gotovo vsako noč molil, ali v tej noči je imela njegova molitev poseben namen. Drugo jutro je hotel izmed svojih učencev izvoliti aposteljne, zato je celo noč k Bogu molil, da bi bila volitev dobra in da bi nebeški Oče učencem, ktere je hotel aposteljne izvoliti, vse gnade dodelil, ki so jih za svoj poklic potrebovali. Po Kristu¬ sovem zgledu je sveta cerkev kvaterne dni ukazala, da bi verni vrednih mešnikov in škofov od Boga prosili; po zgledu Kristusa in aposteljnov (dj. apost. 13, 3) se škofje in posvečevanci z molitvijo in s postom za svete blago¬ slove pripravljajo, ker po duhovnih dohaja ljudstvu ali blagor ali gorje; po gorečih škofih in duhovnih se ljudstvo spodbuduje in posvečuje, malopridni so vernim v pohujšanje in v pogubljenje. Molimo tedaj večkrat in goreče, da bi Bog svoji cerkvi pobožne in goreče duhovne dodelil. Zakag imenuje Kristus dvanajstere še le danes aposteljne, popred pa le učence ? Apostelj pomeni poslanca in apostolstvo je imelo za Kristusom najvišo čast. Za ta visoki poklic in najvišo j ast je hotel Kristus svoje učence še le pripravljati; kdor '°če drugim biti učenik, se mora popred sam učiti. Nihče Da j želi službe , za ktero ni sposoben ali za njo nema po¬ sebnih lastnost. vas uči Jezus, ki pride is gore in ljudstvo, ki ga zdolej čaka ? liudst’ ZUS ^ 8 svo tB m b aposteljni šel z gore in doli k dobr o-’ ^ & a J e čakalo na ravnem polji, ker je bil ves ljudi° ;j V P 0n ^en do vsakega človeka, tudi do prostih vj sok ! . ukogih in bolnikov. S tem svojim zgledom uči svoj; 6 m ve ^kaše tega sveta, naj se tudi oni ponižajo k s pozn . Podložnim, k ubogim in slabim, da njih poteže i'av na f J ° ln J 1 ? 1 v potrebah pomagajo. Ljudstvo je lepo i° p r ‘°V- 6r d 6 0< * daleč prišlo, da bi Jezusa poslušalo ker j 1 ^J em pomoči iskalo; zato so iskali se ga dotakniti, Se ' C ^.o^ šla iz Njega, in je vse ozdravila. Spomnimo bet; 8le J u kij da moramo tudi mi najpred za dušo sker- ’ Za *orej najpred Jezusa poslušati in še le potem v svojih telesnih potrebah pri Njem pomoči iskati; gotovo jo bomo našli. Z dihi jej. Sveti apostelj Jernej! ki si se zavoljo Jezusa vsemu posvetnemu odpovedal in celo svoje življenje daroval; prosi, da bomo tudi mi zavoljo Jezusa vsemu se odpovedali, kar bi nas moglo overati, Jezusa ljubiti, Njemu nasledovati in se zveličati. Amen. Praznik angeljev varhov ali angeljska nedelja. God angeljev varhov se obhaja v nedeljo, ktera je najbližej pervemu dnevu mesca septembra. Ž njim angelje varhe častimo in hvalo dajemo Bogu, da nam je svoje angelje za varhe dal. Kdo nam spričuje, da imamo svoje angelje varhe ? Nihče drugi, kakor sv. Duh sam, ki resnico najbolj ve in jo vselej govori. To resnico zvemo najpred iz sve¬ tega pisma. Ko je stari c če Jakob pred svojo smertjo Jožefove sinova blagoslavljal, je dejal: „ Angelj, ki meje otel od vsega hudega, blagoslovi tega mladenča. u (I. Mojz. 48, k' In v II. Mojz. bukvah (23, 20-21) beremo: „Glej, f pošljem svojega angelja, da hodi pred teboj, in te varuj« na potu, in te pripelje v kraj, kterega sem pripravil- ® e J nanj, in poslušaj njegov glas in nikar ga ne zaničuj, Judit je rekla: „(Kakor resnično) Gospod živi, 111(3 1 njegov angelj varoval.“ (Jud. 13, 20.) Kralj David bva i Boga, rekoč: „Angelj Gospodov se bo vstopil okrog n J ■ ki se ga boje, in jih bo otel.“ (ps. 33, 8.) Daniel j e voril pred kraljem Darijem: „Moj Bog je svojega angelj-' poslal, da je levom gobce zaperl in mi niso škodova* 1 - (Dan. 6, 22.) Angelj Gospodov je pristopil k Petru, k 1 J bil v ječi, in ga je rešil. (Ap. dj. 12, 7.) Kristus psjJ učil: n Glej te, da ne zaničujete kterega teh malih! ** I povem vam, da njih angelji v nebesih vedno gledajo obl 1 J mojega Očeta, ki je v nebesih.“ (Mat. 18, 10.) Te bes e ^ so sveti učeniki vselej tako razumevali in razlagali, da in, ‘ t J 8 ti oi Ul A Bi 845 vsak človek svojega angelja varha, celo tisti, ki vanj ne verujejo, ter ga ne častijo. Bog hoče, naj bi se vsi ljudje zveličali, zato je slehernemu človeku odločil svojega an¬ gelja varha. Ktera je služba angeljev varliov? a) Angel ji var hi za nas Boga prosijo. „In dim kadila se je kviško valil z molitvami svetnikov iz roke angeljev pred Boga. 11 (Razod. sv. Jan. 8, 4.) Sv. Bernard pravi: „ Verujemo, da se angelji k tem postavijo, ki molijo, in ako vidijo, da čiste roke brez hinavščine k nebesom povzdigamo, darujejo Bogu prošnje in obljube ljudi. 11 b) Nas k dobremu opominjajo, od h ud e g a odvračajo. „Tako vam povem, bo med angelji Božjimi veselje nad enim grešnikom, ki se spokori, 11 (Luk. 15, 10.) Sv. Herma: „Sveti angelj je nežen, krotek in pošten, mil ® hh. Ako se ti v serce spusti, precej ti govori o. pra¬ vičnosti, sramožljivosti, čistosti, dobrotljivosti, o pravi lju- oozni in pobožnosti. Kadar takšne čute v svojem sercu opazuješ, vedi, da je tvoj angelj v tebi. 1 ' „ c ) Nas na duši in na telesu varujejo. „8>vo- J 1 ® angeljern je Bog zavoljo tebe zapovedal, da te varujejo Da vseh tvojih potih. Na rokah te bodo nosili, da kje s ® v °j° nogo v kamen ne zadeneš. 11 fps. 90, lb) P*'! l e h besedah izkliče sv. Bernard: „0 kolika čast, kako čudna jubezen! Kdo je zapovedal? Bog! — Komu je zapo¬ vedal ? . . . angeljem, imenitnim duhovom, hišnikom J0Ž jim! — g; a j jj m j e zapovedal? . . • nas revne ljudi naniti in varovati. O Gospod! kaj je vendar človek, da 1,(1 ga spominjaš. ,d) Angelji var hi so nam posebno v sme rt ni Vn , na . pomoč in našo dušo v nebesa spremljajo. £ e J> jaz pošljem svojega angelja, da hodi pred teboj, in varuje na potu, in te pripelje v kraj, kterega sem pn- (II. Mojz. 23, 20.) In sv. Avguštin: ,,Angelji imajo ( .. f r o za nas uboge potnike; po Božjem povelji nam n- 0 L na pomoč, da bi o svojem času se vernili v svojo Utn domovino. 11 Od Lazarja nam pove Kristus, „d a je Al| ;:;;;h°gi (Lazar), in je bil nesen od angeljev v naročje (Luk. 16, 22.) jj >. v »e te službe in opravila opravljajo angelji le _ po l e m povelji, nikakor pa iz lastne moči; le poslanci in aamovo . 11 • Va e te' 846 orodje Božje so. Sr. Avguštin uči: ,.Bog dela sicer veliko po angeljih, pa tudi angelje oveseljuje le sam iz sebe.“ Rafael je rekel Tobijema: „Ko sem pri vas bil, sem bil po Božji volji.“ (Tob. 12, 18.) Kaj smo dolžni angeljem varhom ? Dolžni smo : 1. angelje v a r h e spoštovati t. j. spominjati se moramo, da so angelji varhi okoli nas, zato varujmo se storiti kaj nespodobnega, česar bi se sramovali vpričo poštenega človeka. „Glej na njega, in poslušaj njegov glas (angelja varha); in nikar ga ne zaničuj, ker ne bo zanesel, kadar grešiš.“ (II. Mojz. 23, 21.) Sv. Bernard opo¬ minja: „V vsakem kotiču imej spoštovanje pred svojim svetim angeljem. “ 2. jih hvaležno častiti. Sv. Franc Sales. opo¬ minja: „Po djanjih ljubezni in čednosti se moramo svo¬ jemu angelju varhu poprijazniti in njega slaviti, kjerkoli moremo.“ 3. jih na pomoč klicati, po n j ih o pomij 1 ' jevanji se ravnati in Boga hvaliti. Stan m mladi Tobija ponudita Rafaelu polovico od vsega, kar so prinesli iz tuje dežele. On pa jima na skrivnem reče. „Častita Boga nebes in vpričo vseh živih ga hvalita,; kei vama je svojo milost skazal.“ (Tob. 12.) Sv. Bazilij opo¬ minja: „Hočeš li, o človek, da te tvoj angelj ne zapusti, varuj se greha in hudobije. Kakor dim prežene bčele, 111 studen smrad golobe, tako odganja gerda pregreha od nas angelja, čuvaja življenja. “ Kaj nam koristi resnica, da nas angelj varh obdaja ■ Ta resnica nam je v veliko tolažbo, posebno, kadar smo v dušnih ali telesnih nevarnostih. Sv. Bernard vpia „Koga bi se bali, ako toliko močne varhe imamo, jih ne more premagati, nič zapeljati, še manj pa oni B. zapeljejo, ker nas varujejo na vseh naših potih. Č so, mogočni in previdni, zakaj bi se bali? L e yb0 \.jk in deržimo se jih, in ostanemo v varstvu Boga, nebes in zemlje! Kako naj obhajamo praznik angeljev varhovl Obhajajmo ga kakor velik, svet in vesel g 0 ^ častimo svojega angelja varha; spominjajmo se nva 847 koliko dobrot je vsak od nas prejel po svojem angelju varhu od mladih dni, za te dobrote mu hvalo recimo! Spominjajmo se pa tudi, kolikokrat je vsak od nas svojega angelja varha žalil s svojimi grehi; vse te grehe obžalujmo in angelja varha prosimo, da nam ne zameri! Svojemu angelju varhu ge ta dan vnovič priporočajmo in molimo pobožno litanije v čast sv. angeljev, (glej Nebeško hrano I. del str. 160.) ali pa 9 očenašev in češčena si Marija v čast deveterim angeljskim korom. Stariši! učite svoje otroke kratko molitvico: „Preljubi angelj, varh moj, meni nicoj na strani stoj. Nagle smerti varuj me, v sveti raj pripelji me.“ Sv. Oče, papež Pij VI. nam sledečo molitvico pri¬ poročajo z odpustki: „Angelj Božji, moj varh, razsvitluj, varuj, vodi in vladaj me, ker me očetovska ljubezen Božja tebi priporoča!“ Sv. meša se začne: ^Hvalite Gospoda vsi njegovi angelji, ki mogočni v moči, spolnujete njegovo voljo, ki po¬ kušate glas njegovega govorjenja. 14 „ Hvali, moja duša, Gospoda, in vse, kar je v meni, “jegovo sveto ime. 14 (ps. 102.) Čast bodi Bogu . . . Cerkvena molitev. O Bog, ki nam P° svojej nezmernej previdnosti svoje angelje za v &rhe pošiljaš: dodeli nam, tvojim ponižnim pros¬ takom, da bomo po njih brambi vselej ohranjeni, 8e v njih družbi večno veselili; po Gospodu ttašem . Berilo iz 2. bukev Mojzesovih 23, 20—23. To govori Gospod Bog: Glej, jaz pošljem svojega aD & e lja, da hodi pred teboj, in te varuje na potu, in te Pripelje v kraj, kterega sem pripravil. Glej nanj, in P°služaj njegov glas, in nikar ga ne zaničuj, ker ne ^ Unesel, kadar grešiš, in moje ime je v njem. Ako P° s lušaš njegov glas, in storiš vse, kar rečem, bom sovražnik tvojim sovražnikom in bom tepel, ki tebe tepejo. In moj angelj pojde pred teboj. Evangelje sv. Matevža 18, 1—10. Tisti čas so pristopili učenci k Jezusu, rekoč: Kteri je li veči v nebeškem kraljestvu? In Jezus je poklical otroka, in ga je postavil v sredo med nje, in je rekel: Resnično, vam povem, ako se ne spreobernete, in niste, kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Kdor koli se tedaj poniža, kakor ta otrok, ta je veči v nebeškem kraljestvu. In kdor sprejme kterega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme. Kdor pa pohujša kterega teh malih, ki v me verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinsk kamen na vrat, in bi se potopil v globočino morja. Gorje svetu zavoljo pohujšanja! Pohujšanje sicer mora priti, ali vendar gorje tistemu človeku, po kterem pohujšanje pride! Ako te pa tvoja roka, ali tvoja noga pohujša, od- sekaj jo, in verzi jo od sebe; bolje ti je hromemu ali kruljevemu iti v življenje, kakor dve roki ali dve nogi imeti, pa verženemu biti v večni ogenj; In ako te tvoje oko pohujša, izderi ga, in verzi ga od sebe; bolje ti je z enim očesom iti v življenje, kakor dve očesi imeti, pa verženemu biti v peklenski ogenj. Glejte, da ne zaničujete kterega teh malih ! ker povem vam, da njih angelj} v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, bi je v nebesih. Nauki: I. Zakaj so učenci Jezusa vprašali: h " r li je veči v nebeškem kraljestvu? Kristus je bil | e Petru dal spredstvo pred drugimi aposteljni in ® al ° popred ga je počastil s tem, da je za Petra plačal te® peljnov davek in čudež storil. Drugi aposteljni so jj Petru nekako nevošljivi, ker od sv. Duha še niso 849 razsvitljeni; zato so Jezusa vprašati: Kteri li je veči v nebeškem kraljestvu? Kristus pa, ki je nj : h serca pre¬ gledal, je dobro vedel, da aposteljni še nčmajo prave ponižnosti. Ogne se njihovega vprašanja, vzame otroka, ga postavi med nje in reče: Ako ne bote ponižni, pri- prosti, odkritoserčni, zaupljivi in verni, kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo; ako se pa spreobernete in bote otroško ponižni in priprosti, pojdete v nebesa in bote tam nekako spredstvo imeli. — Kako visoka in potrebna Mm je ponižnosti II. Kako hudo se pregreši, kdor druge pohujša, t. j' jih z besedami ali z djanji v greh napeljuje, nam laže strašna kazen, s ktero Kristus temu žuga, ki kterega otroka pohujša. Ker je svet spriden in ljudje tako močno k hudemu nagDjeni, ne more drugači biti, da nekteri hudobno govorijo in živijo, in so dobrim v spodtiko. Pa gorje takim zapeljivcem! ostro bodo kaznovani. ~~ Varuj se komu pohujšanje dajati, da tebe ne zadene to gorje! III. Kristus nam ukazuje, tiste ude odsekati in preč jreči, ki so nam v spodtiko, t. j. ki nas v greh napelju- d e i°- S tem nas uči, da, če bi nam ktera rtč še tako juba in prijetna bila, kakor oko, roka itd., pa bi nam Priložnost v greh dajala, bi se je morali šiloma in od- l( ^o znebiti. — Če torej vidiš, da ima tvoje serce ve- Se tj' e do kake reči, osebe ali družine, ki te od Boga od- ' r j^ a in v greh napeljuje, popusti jo in ogibaj se je; Zaka i boljši je, da zavoljo Boga kako čarno reč po- Pnstig, in posvetnemu veselju slovo daš, kakor da bi Ve ^o terpel . iV. Najmočnejši nagibek, drugih ne pohujšati, na 0 na m misel, da s pohujšanjem samega Boga in an- Jo žalimo, ki nas bodo enkrat tožil’ zaradi vsakega P S'šanja. ■Molitev. Vsegatnogočni, veSni Bog! ki si Sl °v. Goffine. 54 850 po neskončni milosti vsakemu človeku že od ma¬ ternega telesa angelja varha odločil; dodeli mi, svojega angelja varha častiti, ljubiti in vbogati, da bom s Tvojo gnado in pod njegovim varstvom o varovan enkrat v nebeški domovini Tvoje Božje obličje ž njim in vsemi svetniki vekomaj gledal. -— O sveti angelji varhi! branite nas v boju, da se ne pogubimo na strašni sodbi. Praznik Marijinega rojstva ali mala Gospojnica (mali Šmaren). (8. septembra.) Ta praznik nas spominja tistega presrečnega dneva, ko je Marija, brez madeža spočeta, luč sveta zagledala. Cerkev opeva ta veseli dan z besedami: „Tvoje rojstvo, deviška Božja porodnica, je vsemu svetu veselje naznanilo, zakaj iz tebe je izšlo solnce pravice, Kristus naš Bog, je prokletstvo odvzel in blagoslov nam prinesel, smer osramotil in nam večno življenje pridobil/' — Ta praznik ni tako star, kakor praznik Marijinega vnebovzetja, gotovo pa je, da so ga obhajali že v četerteffl stoletji. Kako da je Marijino rojstvo ves svet razveselilo i Razveselilo je 1. Joabima in Ano, Marijine P°^°^ r stariše, ki sta že dolgo zdihovala in prosila za otroka, ’ je njuni zakon bil nerodoviten ; 2. vse pobožne tistega ' ki so po odrešenji hrepeneli, ker jim je Marija bila jnjj a ! zarja, predhodnica vzhajajočega solnca in jim je zvelm J napovedala ; 3. angelje, ki so v Mariji spoznali svojo kra \ in mater vseh tistih ljudi, ki bodo nebesa polnih m P 1 mesta padlih angeljev zasedli; 4. očake, preroke in P. raV j ite . v predpeklu, ki so zdihovali po obljubljenem Zveličarju, rega bo Marija rodila. Kako nam je treba ta praznik obhajati ? Veselimo se tega dneva in da se je nam rodila kialj 1 ^ mati in priprošnjica; terdno sklenimo, da jo hočemo 851 svoje žive dni zvesto častiti in nji služiti. Častiti jo hočemo s tem, da njene lepe čednosti posnemamo in se njene milosti in pomoči vredne storimo. Obiščimo ta dan cerkev, kapelico, ali vsaj altar Mariji Devici posvečen in pobožno molimo Lavretanske litanije z dotičnimi molitvami ali dnevnice blažene Device Marije (glej Neb. hrano II. del 195); ali pa sprejmimo ta dan sv. za¬ kramente Mhriji na čast. Molitev svetega Alfonza Liguorja zadanešnji praznik. O presveto, nebeško dete, ki si bilo odloženo, biti mati mojemu Zve¬ ličarju, in mogočna posrednica revnim grešnikom; usmili se mene. Glej me tukaj pred tvojimi no¬ gami nevrednega, ki k tebi pribeži in k tvoji usmiljenosti kliče. Res je, da po svoji nehva¬ ležnosti proti Bogu in proti tebi zaslužim, da bi ute Bog in ti zavergla. Pa jaz slišim, kako mi kličeš, in terdno zaupam, ker sem o tvojem pre¬ velikem usmiljenji prepričan, da nikdar temu svoje pomoči ne odrekaš, ki se zaupljivo tebi priporoča. O ti najbolj zvišena stvar celega sveta, ker je le sam g 0 g viši od tebe, in so vse, tudi aa jviše nebeške stvari manjše od tebe; o naj¬ svetejša vseh svetih, Marija, milosti brez konca 'u vseh gnad polna, pomagaj meni revežu; stori, jaz grešnik v pravičnega spreobernem, vsega posvetnega nagnjenja znebim, in ves vnamem od ljubezni do Boga. Stori to, moja kraljica, ker k zamoreš to storiti. Tako upam, tako naj se z 8°di. Amen. ,. P v o d sv. meše. »Bodi pozdravljena, sveta Mati, j 81 rodila kralja ki nebo in zemljo vlada od vekomaj 0 v ekomaj.“ 54 * 852 ..Iz serca v mi vre dobra beseda, svojo pesem pojem kralju.“ (ps. 44, 1.) Čast bodi Bogu . . . Cerkvena molitev. Dodeli, prosimo, o Gospod! svojim služabnikom dar nebeške milosti, da, ker nam je porod blažene Device bil začetek zveličanja, nam veseli god njenega rojstva mir serca pomnožuje; po Gospodu našem . . . (Berilo, kakor na praznik neomadeževarega spočetja Device Marije.) Evangelje sv. Matevža 1, 1—16. Bukve rodu Jezusa Kristusa, sinu Abrahamo¬ vega. — Abraham je rodil Izaka; Izak pa je rodil Jakoba; Jakob pa je rodil Judata in nje¬ gove brate; Juda pa je rodil Faresa in Žara s Tamaro; Fares pa je rodil Ezrona; Ezron pa je rodil Arama. Aram pa je rodil Aminadaba; Ami- nadab pa je rodil Naasona; Naason pa je rodil Salmona. Salmon pa je rodil Booza z Rahabo; Bo6z pa je rodil Obeda z Ruto; Obed pa je rodil Jčseta; Jese pa je rodil Davida kralja. David kralj pa je rodil Salomona ž njo, ki je bila Urijeva. Salomon pa je rodil R6boama; Rčboam pa je rodu Abija; Abija pa je rodil Asata. Asa pa je rodu Josafata: Jozafat pa je rodil Jorama; Jdram p a je rodil Ozija. Ozija pa je rodil Joatama; Jdatam pa je rodit Ahaca; Ahac pa je rodil Ezekija. Ezekija pa je rodil Mandseta; Manase pa je rodi Amona; Amon pa je rodil Jozija. Jozija pa ,l e rodil Jehonija in njegove brate ob babilonske^ 1 preselovanji. In po babilonskem preselovanji J e Jehonija rodil Salatiela; Salatiel pa je rodil Zoro babela. Zorobabel pa je rodil Abiuda; Abiud pa je rodil Eliakima; Eliakim pa je rodil Azorja- Azor pa je rodil Sadoka; Sadok pa je rodil Ah’ nl ‘ l ' Ahim pa je rodil Eliuda. Eliud pa je rodil Elea- zarja; Eleasar pa je rodil Matana; Matan pa je rodil Jakoba. Jakob pa je rodil Jožefa, moža Marije, od ktere je rojen Jezus, ki je imenovan Kristus. Zakaj začne sv. Matevž svoje evangelje s telesnim rojstvom Jezusa Kristusa? Da bi zavernil krivoverce, ki so terdili, da Kristus ni bil pravi človek, temuč da je imel le navidezno človeško truplo. Zatorej našteje po versti vse predede Jezusa Kristusa in ob enem dokaže, da je bil Jezus res iz tistega rodu, iz kterega je imel po prerokih Mesija priti. (Kriz.) Zakaj se v bukvah rodu Jezusa Kristusa tudi žene, ki so bile pregrešne, imenujejo? 1. V dokaz, da je Kristus prišel na svet iz ljubezni do grešnikov, da bi vse grehe izbrisal in vsem zveličanje znrUu.' 5atQ gme j 0 grešniki upati zveličanja, če se 2. v poduk, da slabosti in celo pregrehe sta- niso toliko v sramoto, če jih nismo sami zakrivili; nizkega stanu svojih starišev pa se celo ne smemo sramovati, kor nas ne toliko plemeniti rod in slavna djanja starišev, kakor lepe čednosti častijo. Zakaj sv. Matevž popisuje le rod sv. Jožefa, ne Marije? spokorijo: rišev nam r _J e bil Jožef' rednik Kristusov, je sv. Matevž > judovski šegi, po kteri so rejenci dobivali ime in svojih rednikov. — Po Mojzesovi postavi (IV. Mojz. Sv . ' ’ so se edine hčere smele možiti le z možmi iz Se . r °du. Tudi Marija je bila edina hči Joahima, ki Ker - la ^. ai10 imenuje Heli t. j. Gospod Bog bo pomagal. D J e bil Jožef, s kterim je bila Marija zaročena, iz rodu bolj 1 * Ve 8' a > j e morala tudi Marija biti iz tistega rodu, kar dovj j 110 dokaže sv. Lukež (3. pogl.), kadar popisuje ro- a jone° ^ ev * ce Marije od Adama do Helija, t. j. Joahima, pisal p< pravie e 36 > 6 .) 854 Zakaj sv. Matevž ne piše: Jožef je rodil Jezusa, temni imenuje Jožefa samo moža Marije ? Ker Jezus ni bil od Jožefa, ampak od svetega Dula čeznaturno v Mariji spočet, kakor sv. Lukež (1, 31—35) obširniši pripoveduje. — Premišljuj na danešnji praznik še tole: Sveti Janez Damascen primerja Devico Marijo bukvam, v kterib so čudovito zapisane vse Božje in nravske čednosti, ki so se vse znašle v Mariji in jib moramo posnemati: vera, upanje, ljubezen do Boga in bližnjega, ponižnost, potr¬ pežljivost i. t. d. Njeno vero je hvalila sveta Elizabeta, rekoč: „Blagor tebi, ki si verovala. 11 (Luk. 1.) — Svoje upanje, ponižnost, ljubezen, poterpežljivost i. t. d. je kazala v mnogoterem preganjanji, zaničevanji in terpljenji, kteio je s svojim sinom preterpela v Betlehemu, Egiptu, v Judeji, zlasti pa v Jeruzalemu, ko so ljubega Sina grozovitno ter- pinčili in umorili. Njena ljubezen do bližnjega se je razo¬ devala , ko je obiskala svojo teto Elizabeto, pri ženitnini v Kani, zlasti pa ker je svojega sina radovoljno darovala za zveličanje vseh ljudi. Kristjan! te bukve pridno prebiraj, in si to-le za¬ pomni : Ako je Jezus dopustil, da je njegova lastna mati, ki se ni omadeževala z najmanjšim grehom, toliko terpela, kako mar moreš želeti, da bi se tebi in drugim boljši go¬ dilo ? Ali mar hočeš, naj bi ti Bog ložeji pot v nebesa oc- kazal, kakor materi svojega Sina? To premišljuj in uči t'- od Marije v vseh bridkostih v Božjo voljo popolnoma s« vdati in vse voljno preterpeti. Častimo Marijo, najeastitljivišo Božjo porodnico! Za Bogom in križanim Zveličarjem Mariji, preblaženi Devici. Vsi svetniki gre so jo na' čast častili in nas opomrnjajo, jo častiti. Sv. Bernard pravi: „Nemog je, da bi se pogubil, kdor Marijo resnično in stanov^, časti, ker ona ima moč in voljo, njemu pomagati; m o „ ker je mati Božjega Sina, voljo ima, ker je mati usmiij e jj^ Cerkev jo imenuje poleg njenega imena 1r " " vfi in to je tudi vsem, ki se vozijo po sveta, ker jim sveti, da se po grehu ne potopijo že utapljajo, da se s pokoro zopet rešijo. ..morsko zve: nevarnem morji trg* in če s® V drugem govora kliče sv. Bernard, glede na Marijo: jOna je tista leskeča, bliščeča zvezda, ktera izhaja nad velikimi, obširnimi morji; njene zasluge se bliščijo, njeni zgledi razsvetljujejo. Umerljivi človek! kdorkoli si, ki plavaš po valovih tega sveta in ti viharji in nevihte ne pustijo stopiti na terda tla, ne oberni svojih oči od te svitle zvezde, da te viharji ne pogubijo. Kadar bučijo vetrovi skušnjav, ali zadeneš na pečine bridkost, oziraj se k tej zvezdi, kliči k Mariji! Kadar te premečujejo valovi napuha, častiželjnosti, obrekovanja ali sumljivosti, oziraj se k zvezdi, kliči k Mariji! Ako butajo na ladjico tvojega serca jeza ; lakomnost, mesena poželjivost, kliči k Mariji! Ako se ti grozi pred tvojimi grehi, ako te straši tvoja vest in se bojiš sodbe, ako zija pred teboj brezno žalosti in obupa, spomni se Marije! V nevarnosti, v tesnoti in sili, v dvombah spomni se Marije, kliči k Mariji! Nikdar naj ne pride to ime iz tvojih ust, nikdar iz tvojega serca. In da ti bo pomagala njena priprošnja, ne zapusti lepih zgledov njenega življenja. Če nji nasleduješ, ne zajdeš iz pravega pota; če njo prosiš, ne boš nikdar obupal; če te ona derži, ne boš nikoli padel; če te ona varuje, ničesar se ne boj; če te ona pelje, ne boš opešal; če ti je ona mila, gotovo prideš v zavetje zveličanja; tedaj bos sam občutil, kar evangelist poveda: ,,Ime device je bilo Marija t. j. morska zvezda.“ svet nede! J° P° Marijinem rojstvu obhajamo god njenega ■ zan ^ a t' 016118 ' Marija se v našem jeziku pravi „Gospa“, ker ' V ! Uavka “ i * n Marija je v resnici Gospa vseh stvari, J e Stvarnikova mati. T 1 a praznik je po vsem svetu vpeljal papež Inoeencij šansk S P 0m * n > da so bili Turki, najhujši sovražniki ker- P r oma je cesarica sv. Helena na mestu, kjer je bil najden P ia ' J križ Gospodov, dala zidati prelepo cerkev; en del svetega križa je bil položen v skrinjico iz čistega srebra in hranji v tej cerkvi. Drugi del sv. križa in žreblje, s kterinu J bil naš Gospod nanj pribit, je poslala svojemu sinu Jv štantinu v Rim, kjer je bil postavljen v cerkev sv. ' ki se je v ta namen sezidala. Tisti čas je dal c j ^ Konstantin postavo, da se odsebmal ne sme nihče , smerti križa obsoditi. Tako je križ, ki je bil dose ' 2 nam nje pohujšanja, zasramovanja in največe sramote, P stal znamnje spoštovanja, časti in slave. — v . , a A min je sv. cerkev vpeljala poseben praznik: p o v i s a ^ sv. križa, ki se obhaja 14. septembra. Na a _ je bila posvečena cerkev sv. Božjega groba, v k je hranil en del sv. križa od 1. 336 do 1. 614, m 10 857 od vseh strani so hodili v Jeruzalem častit sveto znamnje našega odrešenja. L. 614 pa pride perzijski kralj Kozrev II. s silno rajsko, premaga Jeruzalem, pokolje veliko tisuč kristjanov, druge pa odpelje seboj v sužnost. Med jetniki je bil tudi Caharija, pobožni patriarh Jeruzalemski. Najbridkejše pa je bilo za kristjane , da jim je Kozrev vzel in odpeljal na “erzijansko sv. križ. Perzijanci so se nadjali, da bodo za to svetinjo od kristjanov dobili veliko odkupnino, zato so jo skerbno va¬ rovali in pred očmi patriarha Caharija djali v nalašč za to napravljen in zapečaten zaboj, kterega so shranili v terdnem giaau na Armenskem. Kozrev sam je sv. križu skazoval veliko čast. Cesar Herakiij in ž njm vsi kristjani so močno žalo¬ vali po zgubi drage svetinje, in večkrat je Herakiij prosil °zi'eva, naj mu sv. križ verne nazaj; toda prošnje so bile zastonj. Potem se pripravlja cesar na vojsko in ukaže ker- anskemu ljudstvu, naj s postom in molitvami prosijo Boga za srečno vojsko in zmago. Leta 627 premaga Herakiij perzijskega kralja Kozreva n v mirovni pogodbi tirja sv. križ nazaj. Z veliko častjo s e Ponese sv. križ v Carigrad in spomladi 1. 629 se cesar m napravi v Jeruzalem, sv. križ počastit in Bogu za ^uiago se zahvalit. On sam je hotel drago svetinjo nesti •|' 0r . 0 . Knlvarijo, v veličastnem sprevodu ali procesiji, v ^Jdrajši obleki in opravi. Ko pa pride do vrat, skoz ® Ie se gre iz Jeruzalema na Kalvarijo, ga vstavi ne- q , ntl ..nioČ; kar stopinje ne more več naprej. Patriarh ^ arija mu tedaj reče: „Ti nosiš cesarsko lepotičje, Jezus istus je p a nosil revno oblačilo; tvoja glava je z zlato obut° 0za li šana > On pa je bil s ternjem kronan; ti si o» e ’ < - >a P a je bil bos.“ Pri tej priči se cesar sleče, in ]j: i , rne plašč preprostega človeka; sedaj brez zaderžka nese g 0 Z \ eerkev in ga postavi na altar, kjer je poprej bil. odpro in sv. križ vernim v češčenje izpostavijo, pob j Vel °.j e ve LLo bolnikov po čudežu. Odslej so še bolj 1 j ° Z00 in slovesno obhajali spomin povišanja sv. križa s ®ptembra. lasti' e f°Iik° l et P otem se Saraceni ali mohamedani po- ’ J0 Jeruzalema. Da ne bi bil križ prišel zopet v roke ga v Carigrad. Od tega dela, Kor -*■-vui, prenesli SO ga V uangrau. v/u (.ega ucia, 0( i unega, ki se je v Rimu hranil, so cesarji po- 858 šiljali male kosce ali ostanke keršanskim vladarjem in imenitnim osebam, kteri so se povsod častili kakor naj¬ svetejše svetinje. (Daljni nauk od sv. križa in berilo danešnjega praznika najdeš na praznik najdenja svetega križa str. 788.) Evangelje sv. Janeza 12, 31—36. Tisti čas je rekel Jezus judovskim množicam: Zdaj je sodba sveta, zdaj bo vojvoda tega sveta izveržen. In jaz, kadar bom povišan iz zemlje, bom vse k sebi vlekel. To pa je rekel, da je na znanje dal, s kakošno smerljo da bo umeri. Mno¬ žica mu je odgovorila: Mi smo slišali iz postave, da Kristus vekomaj ostane; in kako praviš ti: Sin človekov mora povišan biti? Kdo je Sin človekov? Jezus jim je tedaj rekel: Še malo časa je luč pri vas. Hodite, dokler imate luč, d* vas tema ne obide; in kdor v temi hodi, ue ve, kam gre. Dokler imate luč, vervajte v luč, k, ko je učil. je bil priča njegovih čudežev in nje- / J Vv UV/U, I'-' Mil ~ J n . 1 5aitk - Vs tajenja; p 0 Jezusovem vnebohodu pa je oznanoval Zv eličanja po Judovskem. . red en j e šel po svetu, še pred razdjanjem mesta 862 Jeruzalemskega, je sv. Matevž pisal svoje evangelje v he¬ brejskem jeziku, ker je bilo najpred namenjeno judovskim kristjanom v Palestini; pa kmalo se je prestavilo v gerški jezik za kristjane, ki judovskega jezika niso razumeli. V svojem evangelji dokazuje, da je Jezus res obljubljeni Mesija, kterega so preroki napovedali, iz njegovega rodu, življenja, naukov, djanj in čudežev. Po poklicanji in spre- obernenji je sv. Matevž zelo ostro in zmerno živel, mesa ni vžival, temuč le od zelišč, korenja in sadja se je pre¬ življal, zraven pa veliko in goreče molil. Dolga leta je bival med Etiopci, jim oznanovaje Kristusove nauke in dela, med temi ljudmi je sklenil tudi svoje življenje. Kralj Hirtak ga je ukazal umoriti, ker mu ni dovolil ženiti se z devico, ktera se je bila Bogu posvetila; vojšaki so ga pred altarjem prebodli. Njegove ostanke so leta 1080 prenesli v Salerno na Neapolitanskem. Sv. Matevž je pervi zmed evangelistov pisal svoje evan¬ gelje. Ker je Gospoda s svojimi grebi toliko žalil, se j s tudi spodobilo, da je pervi oznanoval milost Gospoda in Odrešenika, kteri je v to prišel na svet, da bi iskal« klical grešnike, ne pravičnih. Vvod sv. meše se glasi: „Usta pravičnega g0' r ° r ' modrost, in njegov jezik izrekuje, kar je prav. Postava njegovega Boga je v njegovem sercu. “ „Ne serdi se nad hudobnimi, in ne huduj se (iz 116 vošljivosti) nad hudodelniki.“ (ps. 86.) Čast bodi Bogu . Cerkvena molitev. Naj nam, o ^ os ’ pod ! prošnje svetega . aposteljna in evangelij Matevža pomagajo, da se nam, kar naša nost ne dobi, po njegovi priprošnji podari; p 1 Gospodu , . . Berilo iz preroka, Ecehiela 1, 10—14. Podoba obrazov čveterih žival je bila: človešk °^ r:l ‘ in levov obraz na desni njih štirih, volovsk obraz P a levi njih štirih, in orlov obraz zadej njih štirih- obrazi in njih perute so bile zgorej iztegnjene: d? e P ruti slednjih ste se stikale, in dve ste pokrivale up 1 863 lesa. Vsaka njih je šla pred svojim obličjem; kamor jih je duh gnal, tje so šle, in se niso obračale, kadar so hodile. In podoba žival je bila videti kakor živa žerjavica, in kakor svetilnice. V sredi med živalmi je bila videti sem ter tje švigajoča ognjena svetloba, in iz ognja je blisk švigal. In živali so hodile, in se vračevale, kakor sveteči blisk. Razlaga. Štiri živali, ktere je videl prerok Ecehiel, se bili štiri kerubimi t. j. mogotci nebeški. Sveti očetje pa tem štirim živalim primerjajo štiri evangeliste in sicer pervi živali s človeškim obrazom sv. Matevža evan¬ gelista, ker je popisal Jezusov rod po človeški naturi; r H r j živali z levjim obrazom sv. Marka, drugega evangelista, ker dokazuje Jezusovo kraljevsko čast in oblast; ' re tji živali z volovskim obrazom sv. Lukeža, tretjega evangelista, ker v svojem evangelji popisuje Jezusa kakor ' lS jega duhovna, ker so pri judih vole klali in Bogu ar ovali, Jezus pa je bil sam duhoven in daritev ob euem ; četerti živali z orlovskim obrazom pri- llier Jajo sv. Janeza, četertega evangelista, ker se v svo- y‘ a e vangelji kakor orel v nebeške višave vzdiguje in e ? U3a po njegovi Božji naturi, časti in moči popi- suje. — Verujmo terdno, kar so pisali sv. evangelisti, 1 so bili od sv. Duha navdihnjeni in vsake zmote kovani! Evangelje sv. Matevža 9, 9—18. sp l Sas je Jezus videl človeka na cestniji ju et \> Matevža po imenu, in mu reče: Hodi za ge et j°j! In je vstal, in šel za njim. In prigodilo t Je .> ko je bil v hiši pri jedi, glej, je veliko farjev in grešnikov prišlo, in so k jedi far' 1 ^ ^ ezu80n a in njegovimi učenci. In ko so lze ji to videli, rekli so njegovim učencem: 864 Zakaj je vaš učenik s cestninarji in grešniki? Ko je pa Jezus to slišal, je rekel: Ni treba zdravnika zdravim, ampak bolnim. Pojdite pa, in užite se, kaj je to: Usmiljenje hočem in ne daru. Nisem namreč prišel, klicat pravičnih, ampak grešnike. Zakaj so judje cestninarje toliko sovražili? Ker so pobirali vsem zoperno cestnino ali muto in so jo nevernim Rimljanom odrajtovali; zato so čertili cestni¬ narje , čeravno so bili nekteri izmed njih tudi judovskega rodu. Imeli so jih za nečiste in grešnike, ker so se z nevernimi Rimljani pečali; gotovo so nekteri pri pobiranji cestnine ljudi derli in goljufali ali pa druge krivice delali. Tako se je zgodilo, da ste besedi cestninar in grešnik eno in isto pomenjali. Kaj nas uči Matevž, ki je na pervi klic Jezusov vstal in za Njim šel? Sv. Matevž nas uči: 1. da moramo Božje klicanje m opominjevanje k pokori precej vbogati, sicer Bog j'enja naj klicati, in nam odtegne pomoč svoje gnade; 2. da ni zados i, če le greh popustimo; tudi grešne priložnosti je treba se ogibati, kakor je storil Matevž, ki je cestnijo popustu m za Jezusom šel. Kako je sv. Matevž živel po svojem spreobernenp ■ Prizadeval si je živeti, kakor je videl Kristusa živete bil je ubog, ponižen, krotek, poterpežljiv, usmilj eI1 ^. dobrotljiv. Kdor hoče Kristusu nasledovati, „mora tako živeti, kakor je On živel. “ (I. Jan. 2, 6.) ®, križ vsakdanjih težav na se vzeti in ga poterpezj za Kristusom nositi. Tako je sv. Matevž ravnal do s J smer ti. Zakaj je Jezus rad pri grešnikih obedoval? Da bi priložnost imel, njih duše s svojo besedo n sititi in jih spreoberniti. — Kako dobro bi bilo, 6 e l J t naših obedih od Boga in Božjih reči se pogovarjali () Božjo pomočjo duše za Boga in nebesa pridobivali, na 11 865 da s praznimi ali pohujšljivimi pogovori čas tratimo, Boga žalimo in druge pohujšamo. Sv. Dionizij pravi, da je med vsemi Bogu dopadljivimi rečmi najimenitniše, da bi rekel, Božje opravilo, grešnikom k pokori in spreobernenju pri- pomagati. Kaj hoče Jezus povedati s besedami: „ Ni treba zdravnika zdravim, ampak bolnim ? “ Jezus je hotel reči: „ Grešnikom sem zdravnik, od rešenik, nikakor pa tovarš, ker sem prišel na svet zveličat, kar je bilo zgubljenega." (Mat. 18, 11.) — Zdravi so pra¬ vični , ki v gnadi Božji žive; bolni so grešniki, ker vsak smerten greh dušo rani, ogerdi in celo umori t. j. oropa jo gnade Božje in dopadenja Božjega, v čemur je dušno življenje. — O kako srečen je, kdor je v gnadi Božji, z največo skerbjo naj vsakteri varuje gnado Božjo! Kako gerd in ostuden je greh, ki nam na duši toliko škoduje; najnevarniši ropar je in morilec. — Kdo pa je zdravnik ® dušne rane in bolezni ? Nihče drugi, kakor Jezus Kristus, o kterem že psalmist prerokuje: „PoslaI je svojo besedo (Kristusa) in jih je ozdravil." (ps. 106, 20.) K rimu zdravniku idi, ako si bolan na duši, da te ozdravi ln ti pomaga! Zakaj pravi Kristus: „ Usmiljenje hočem in ne daru?“ .To je Jezus govoril zavoljo farizejev, kteri so le zu- J an j° službo Božjo visoko obrajtali in natanko opravljali, P ljubezni pa so zanemarjali. Jezus pa jim hoče reči: u°g_dela ljubezni bolj čisla, kakor zunanjo službo Božjo, zato ljubeznjivo za grešnike potegujem. Pri tem pa Jezus tu di zunanje službe Božje ni zaničeval, ker je tudi sam spol- D ° Va J zapovedi in obrede Mojzesove postave. . j K e zapomnimo si tudi mi , da Begu ne dopadajo ^ r °vi naše molitve, našega mertvenja in dobrih del, ako ;L h ne delamo iz čiste ljubezni do Njega, temuč z nečistim, P "Vzetnini in sovražnim sercem in ako zavoljo njih opuščamo ' a ker,sanskega usmiljenja do bližnjega, li(l i pomenijo besede: „Nisem prišel klicat pravičnih, temuč grešnike ?“ ® temi besedami Jezus ponavlja, da je prišel na svet, S1 °v. Goffine. 55 866 nas grešnike odrešit iD zveličat, ker po grehu pervih sta- lišev ni bilo nobenega človeka, da bi ne potreboval Od¬ rešenika. Zdihljaj k svetemu Matevžu. Sveti apostelj, ki si po svojem spreobernenji Kristusu velik obed napravil, ge veži obed si nam pri¬ pravil s svojim svetim evangeljem. Tvoje evan- gelje je podobno tistim bukvam, ki jih je angelj dal jesti preroku Ecebielu in ktere so bile v njegovih ustih sladke, kakor med. (Eceh. 3, 3.) To evangelje naj bo jed in hrana moji duši! Iz¬ prosi mi milost od Boga, da ga bom v duiu svete katoliške cerkve bral in premišljeval, p° naukih, ki jih je sv. Duh evangelistu navdi¬ hoval, zvesto živel in da bi potem mogel 9 psalmistom klicati: „Kako sladke so tvoje be¬ sede mojemu gerlu, bolj ko m6d mojim ustom.” (ps. 118, 103.) Praznik velicega angelja Mihaela- (29. septembra.) Prerok Daniel imenuje svetega angelja Mihaela n iz najpervih knezov“ (Dan. 10, 13); apostelj Juda ga svojem listu imenuje „velikega angelja“ (Jud. 1, 9) i n ?.T Janez v svojem skrivnem Razodenji (12, 7—9) popisuje veli* boj, ki so ga v nebesih bojevali Mihael in njegovi ang e J' z drakonom in njegovimi angelji; in veliki drakon, £ ^ ara kača, ki se ji pravi hudič, in satan, kteri zapeljuje ves sv f ' je bil doli pahnjen na zemljo, in njegovi angelji so h 1 * 1 njim zaverženi. Sv.. Mihael je bil izraelskemu ljudstvu mogočen Ta ' in mu je pomagal iz babilonske sužnosti; zdaj pa j e a8 liški cerkvi zvest pomočnik v njenem vojskovanji z *jP, hudiča in vse njene sovražnike. Pa tudi posamezne <**, varuje in poterduje zlasti v zadnjem boji, in v sW el ). uri. Zato je katoliška cerkev od nekdaj velikega ang e ' 867 sv. Mihaela visoko častila in celo dva sopraznika v njegov spomin postavila: pervega 8. maja, drugega 29. septembra. Častili so sv. Mihaela že v petem stoletji in njemu na čast so v jutrovih in večernih deželah mnogo cerkev zidali in posvetili. Danešnji god se imenuje cerkveno žegnanje sv. arhangelja Mihaela. — V Apuliji na Laškem je gora, popred Grargan, zdaj angeljska gora imenovana. Neki dan zgubijo pastirji na tej gori vola, ki se je od čede odločil in po skerbnem iskanji ga najdejo pred prostorno jamo. Ker si niso upali živega dobiti, strelijo nanj s pušico, ktera pa na strelca nazaj zleti in ga prebode. Ljudi ob¬ ide strah in dogodba se sporoči škofu, ki napovejo tri¬ dnevni post in molitve. V prikazni se škofu razodene, naj se ta kraj odloči in posveti arhangelju Mihaelu in drugim angeljem na čast. Ker je bila jama v skali že cerkvi podobna, ukažejo škof, kraj očediti in altar na¬ praviti, kterega so posvetili sv. Mihaelu in drugim an¬ geljem. Romarji so začeli tisti kraj pogostoma obiskovati, ker so se njih prošnje in molitve mnogokrat uslišale ; kmalo 8e je verh gore mogla sezidati velika in čedDa cerkev. Začetek sv. meše je kakor na praznik angeljev v arhov; ravno tako tudi sv. e vangelje, ktero od pohujšanja govori, in se danes zato bere, ker se je sv, Mihael s svojimi angelji pohujšanju satana v nebesih zoperstavil, satana pre¬ lagal in s celo njegovo trumo iz nebes pahnil. (Skriv. Raz - sv. Jan. 12, 7 -9.) Cerkvena molitev. O Bog, ki po ču¬ dovitem redu angeljem in ljudem službe razdelju¬ je, dodeli milostljivo, da ti, ki so v nebesih v dvojo službo vedno pripravljeni, na zemlji nase življenje varujejo; po Gospodu našem . . • ^ e rilo iz skrivnega Razodenja sv. Janeza aposUjna 1, 1—5. Tiste dni je Bog pokazal, kar se mora skorej zgoditi, j n je oznanil po angelji, ki ga je poslal, svojemu la Pcu Janezu, kteri je pričevanje dajal besedi Božji, in Pričevanje od Jezusa Kristusa, karkoli je videi. Blagor 55* 868 mu, kteri bere in sliši besede tega prerokovanja, in do¬ polni, kar je v njem pisano; ker čas je blizo. Janez sedmerim cerkvam, ktere so v Aziji. G-nada in mir Vam bodi od Njega, kteri je, in kteri je bil, in kteri bo prišel, in od sedmerih duhov, kteri so pred Njegovim sedežem; in od Jezusa Kristusa, kteri je zvesta priča, pervorojeni iz mertvih, in poglavar kraljev zemlje; kteri nas je ljubil in nas opral od naših grehov v svoji kervi. Razlaga. S tem berilom se začne skrivno razodenje, ktero je prejel sv. Janez, ko je bil v pregnanstvu na otoku Patmos. Gledal je Janez v pomenljivih prikaznih vse imenitneje dogodbe Kristusove cerkve, njeno razšir¬ janje, njeno terpljenje in preganjanje, pa tudi njeno zmago in gospodovanje na zemlji, in poslednjič njen prestop v nebeško kraljestvo. Videl je Janez pred sedežem večnega Boga sedem duhov, t. j. sedem angeljev, kterim je Bog dal največo moč, da pomagajo nam v zveličanje. V versti teh angeljev so Rafael, Gabriel, Mihael. Kako dobrotljiv je Bog, da nam je tako mogoči duhove, ki stojijo pred Njegovim sedežem, za posebne varhe odločil in dal! Molitev k svetemu arhangeljuMi' h a e 1 u. Veliki vojvoda nebeški, sveti Mihael’ Tebi in tvojemu varstvu priporočam svoje telo svojo dušo. Od danes in za naprej izvolim 81 tebe za svojega posebnega varha in priprošnji^ Prosim te, bodi mi zdaj in vselej, zlasti pa v ®°J' poslednji uri na pomoč, oserčuj me, kadar bo® plašen, dobodi mi pri Bogu odpuščanje m°J grehov in popolnoma vdanost v njegovo svet 0 ' 869 voljo, da bi se moja duša v tolažbi in sladkem upanji ločila od telesa. Sprejmi jo po svojem poklicu in pelji jo spremljano od tvojih nebeških tovaršev p>red obličje Božje, da se bo Njegovega gledanja in vživanja vekomaj veselila. Amen. Hoženkranska nedelja. (Perva nedelja y oktobru.) Kako se je začela molitev sv. roženkranca ? Okoli leta 1160—1200 se je po južnem delu Francoske Sirilo silno nevarno krivoverstvo, ki se je po mestu Alby, ktero je bilo tej krivi veri nekako središče, imenovalo kri¬ voverstvo Albigenzev. Uboga dežela in pravoverni kristjani 8 o po razdivjanih krivovercih grozno terpeli, ker so povsod, kamor so segali, ropali, požigali in morili. Papeži in vla- so si prizadevali to krivo vero z vojsko zadušiti, pa niso mogli. Okoli leta 1200 je živel v tistem kraji sv. Dominik, mož ves vnet za resnico prave in čiste Kristusove vere ; bil je začetnik dominikanskega reda. Tega gorečega moža je v serce zabolelo videti, koliko j napravljajo Albigenzi; njegov bistri duh precej spozna, . s silo se ne bo dala kriva vera zatreti, s podučevanjem molitvami si je upal več opraviti. Peš je hodil po de- I j> je učil in pridigal, zmote dokazoval, resnico razjasnoval, Sa be poterdoval, zapeljane na pravi pot zavrečeval, pa pn Vs orn trudu vendar ni toliko opravil, kolikor si je želel; la ® bi bil rešil vse zapeljane iz krivoverskih zmot. V goieči prošnji se oberne do blažene Device Marije, naj bi 0na s svojo mogočno priprošnjo pri Bogu podpirala njegovo ^zadevanje. In Marija je naučila svojega zvestega slu- ‘ ab nika moliti sv. roženkranc. Ves vesel in z novim upom a polnj en> stopi sv. Dominik na pridižoico, jame ljudstvu dzla gati molitev, ktero mu je nebeška mati zročila, in P ot em začne z vernimi moliti sv. roženkranc. Kmalo se , ta molitev med vernimi kristjani razširila, pa tudi kmalo , .j® Udela njena čudovita moč. Kar popred niso opiavile , > orožje, žuganje in pridige, je opravila molitev sv. *at ] ranca J na j ve č j e pripomogla, da je prenehalo in er ° krivoverstvo Albigenzev. m se 870 Popolnoma nova pa vendar ni bila ta pobožnost, ker so že stari puščavniki imeli navado svoje molitve šteti po kamenčkih, ki so jib imeli nanizgane ali na nitih, žojicah, ali pa so jih spuščali v svoje krilo. Kedaj se je pa vpeljal praznik sv. roženkranca ? Molitev sv. rozenkranca se je razširjala po vsem svetu; zlasti so očetje dominikani k temu veliko pripomogli. Ustanovljale so se sčasoma tudi bratovščine sv. roženkranca, da bi se ta pobožnost še bolj razširila. Leta 1571 7. oktobra so keršanske ladije turško brodovje pri Lepantu popolnoma potolkle in pokončale. Ker se je ta dan ravno obhajal spomin sv. roženkranca in so se po vsem keršanskem svetu opravljale molitve in prošnje za zmago keršanske vojske, so papež Pij V. ukazali, naj se vsako leto obhaja spomin te slavne zmage kakor praznik in papež Gregori XIII. so določili, naj se obhaja na pervo nedeljo v oktobru ali na roženkransko nedeljo, s pristavkom: „naj bi verniki pre- blaženo Devico tem bolj goreče častili in se nji za dodeljeno pripomoč vedno zahvaljevali. “ Kako je roženkranc sestavljen in kako gre ga moliti ? Cel roženkranc se imenuje tudi psalter v spomin na 150 psalmov, kterim se pravi psalterium Imenuje se pa psalter, ker cel roženkranc obsega 150 češčena si Mariji ki so razdeljene v 15 oddelkov z ravno tolikimi skriv¬ nostmi. Teh 15 skrivnost razverstujemo spet v 3 dele, m pravimo pervemu delu: veseli; drugemu: žalostni; tretjemu, častitljivi del. Moli se pa sv. roženkranc tako-le: Najpred se pokrižamo in molimo apostolsko vero, ker je vera podlaga vsaki molitvi, torej tudi svetemu roženkrancu. Potem se moli Očenaš in 3 češčena si Marija, kterim P° besedi Jezus pridevamo zaporedoma tri kratke prošnje, ktei e bomo poznej slišali. Zdaj sledi spet en Očenaš in potem se ponavlja d eset krat češčena si Marija, in vsakokrat se po besedi J ez ’ lS ponavlja ista skrivnost. Tako se odmolijo petere desetke enega rožen kranskega dela in vsaka desetka se sklep a s hvalnico: Čast bodi Bogu Očetu . . . Kadar hočemo e en del sv. roženkranca moliti, molimo v adventnem <5 a6U 871 in do posta I. ali veseli del; od posta do velike noči II. ali žalostni del ; od velike noči do adventa pa III. ali častitljivi del. H koncu enega dela ali celega psaltra pri- devamo še eno desetko za verne duše v vicah. Prošnje in skrivnosti I. ali veselega dela so: a) kteri nam oživi pravo vero, b) kteri nam poterdi upanje, c) kteri nam vžge serčno ljubezen. 1. skrivnost: kterega si Devica od svetega Duha spočela; 2. skrivnost: kterega si Devica v obiskanji klizabete nosila; 3. skrivnost: kterega si Devica v Betlehemu rodila; 4. skrivnost: kterega si Devica v tempeljnu darovala. 5. skrivnost: kterega si Devica v tempeljnu našla. II. ali žalostni del se moli: Vera, Očenaš, tri češčena si Marija, kterim pristavljaj: a) kteri nam poterdi spomin, b) kteri nam razsvetli pamet, c) kteri nam omeči voljo. 1. skrivnost: kteri je za nas kervavi pot potil; 2. skrivnost: kteri je za nas bičan jgajžljanj bil; 3. skrivnost: kteri je za nas s ternjem kronan bil, 4. skrivnost: kteri je za nas težki križ nesel; 5. skrivnost: kteri je za nas križan bil. III. ali častitljivi del se moli: Vera, Očenaš, tri češčena si Marija, kterim pristavljaj: a) kteri nam vodi naše misli, b) kteri nam vodi naše besede, c ) kteri nam vodi naše djanje. 1. skrivnost: kteri je od smerti vstal; 2. skrivnost: kteri je v nebesa šel; 3. skrivnost: kteri je svetega Duha poslal, 4. skrivnost: kteri je tebe Devico v nebesa vzel; 5. skrivnost: kteri je tebe Devico v nebesih kronah Kazun teh treh delov roženkrancnih imamo še poseben f °ženkranc, angeljski imenovan, ki pa mm le tri desetke A ^erih se namesto 10 češčena si Marija m P n “ er “J Javnost, moli desetkrat: Svet, svet, svet si Gospod Bog nebo in zemlja sta polna tvoje časti; m ljudstvo h dl 'ugi odgovarjajo: Čast bodi Bogu Očetu, m Sinu m 872 svetemu. Duhu, kakor je bilo od začetka, zdaj in vselej, in na večne čase. Amen. Po teh treh desetkah se odmoli navadno še ena desetka za verne duše. Zakaj se pa ta molitev imenuje sveti roženkranc ? Ker so v njem spletene najimenitniše molitve z naj- z;ahfnejšimi skrivnostmi naše svete vere v prelep venček ali krancelj. Od nekdaj je bila navada, iz lepih in di¬ šečih rož spletati vence in jih darovati imenitnim ljudem. V tej molitvi so pa spletene v venec najlepše duhovne rože, zato ga darujemo Mariji, kterej gre za Bogom naj- veča čast. Krivoverci in omikanci se roženkrancu posmehujejo; ali imajo pravi Nikakor ne; kajti oni zasmehujejo in zaničujejo, česar ne umejo ali ne poznajo. Ako bi sestavo in vravnavo te molitve poznali in premislili, gotovo bi jo visoko spošto¬ vali in radi molili, kakor so jo radi molili najbolj razsvetljeni možje in svetniki, n. pr. sv. Frančišek Salesjan, sv. Alfonz Liguorijan. S to molitvijo spoznamo očitno svojo sveto, katoliško vero, večkrat molimo presveto Trojico, ob enem pa tudi počastimo prečisto Devico. Spominjamo se zraven najimenitniših skrivnost naše sv. vere in našega odrešenja, namreč včlovečenja, terpljenja, smerti in vstajenja Jezusovega, in Marijinega počastenja. Res je, da se očenaši in češčena si Marija večkrat po¬ navljajo, — pa kaj delajo angelji v nebesih, kteri pr c j Božjim sedežem Bogu vedno: Svet, svet, svet, prepevajo. Kedaj se dobri otrok naveliča klicati svojo mater ? 81 kedaj se bo serce, ki je vneto ljubezni do Boga in Manjo, naveličalo slaviti Boga in Devico Marijo? Da je Bogu ta molitev ljuba in prijetna, nam J e “ tem razodeval, da jo je Marija sv. Dominika učila, je že takrat, ko je bila pervič vpeljana, Bog ljudem'f like gnade podelil, in da je še poznej ljudi v S P| 0S ?' r in posebnih stiskah mnogokrat čudovito uslišal, fj' ‘ so se spokorjeni in zaupljivo s to molitvijo k Nl eI obernili. Kristjani! ne dajte se torej motiti po takih nes . ^ zasmehovalcih sv. roženkranca; njim se studi in merzi 873 vsake molitve, kakor hudim duhovom v peklu, kteri za Boga vejo, pa ga moliti nočejo. Deržimo se stare, lepe na¬ vade naših prednikov, ki so sv. roženkranc visoko častili in vselej radi molili. Prfprostemu človeku je patnošter ali molek v cerkvi in doma namesto molitvenih bukvic, iz kterih vselej, celo v temi more moliti. Z molekom v roči so hodili v cerkev, z molekom so ovijali roke merličem. Ce sv. roženkranc prav molimo, bomo kmalo občutili njega tolažilno moč. Recimo z Jezusom: „Zahvalim te, Oče, Gospod nebes in zemlje ! da si to skril modrim in razumnim, in si razodel malim. “ (Mat. 11, 25.) Kako naj se sveti roženkranc molil Molimo sv. roženkranc večkrat in vselej radi, z ksti tisti naj ga molijo, ki ne morejo molitvenih bukvic brati. Kolikokrat pa naj se moli, tega ne morem vsakemu povedati, ker so okoliščine vsakteremu druge. Sv. rožen¬ kranc je najbolj primerna družinska pobožnost, zato so jo 8 T.°j e opravljali po vseh keršanskih hišah vsaki večer, a * vsaj vsako saboto. Tudi za cerkveno pobožnost se pri¬ poroča, ker je ta molitev lahko umljiva in se je vsi veini ®°rejo vdeleževati. Sv. roženkranc naj se moli vselej pobožno t. J. Pnzno in priserčno naj se premišljuje, kar se pri ^ molitvi ■zrekuje, posebno pa sveta skrivnost, ktera se po češčena si • onja pristavlja. Pri vsem delu se moramo z Marijo ^seliti gnad in milost, ki so ji bile podeljene; pri za- Ostnem delu moramo .z Jezusom čutiti terpljenje in bo- ktere je za nas preterpel, in svoje grehe obžalovati, zavoljo kterih je te bolečine na se vzel in nosil; pri deljivem delu moramo se veseliti poveličanja Jezusa in j? r 'J> in želeti, naj bi imeli tudi mi gnado, njunega pove- an ja se vdeležiti. : boženkranca in moleka se nikdar ne sramujmo; o * Kamnje. da smo katoliški kristjani, Manjini otroci 10 ^tilci. Nekaj od bratovščin sv. roženkranca. ta ter,,^ 0 ^ 116 žeslijo, da bi se Bog in Devica Marija svetnici SVetu ve dno častila, kakor ju častijo angelji in ted s i T ne besih. Združile so se v bratovščine in so se °J zavezale, da hočejo vsak teden moliti cel psalter; 874 in cerkev je te bratovščine poterdila in jim odpustke po¬ delila. Kdor v to bratovščino stopi, mora žegnan roženkranc pri sebi nositi, vsak teden cel psalter moliti, vsako skrivnost nekoliko premišljevati, in sv. zakramente večkrat v letu prejemati. Imenitna je bratovščina živega roženkranca. 15 po¬ božnih oseb delajo eno rožo; 11 rož en rožen germ; 15 rožnih germov narede en Marijin rožen vertič. Med 15 oseb razdeli vsak mesec prednik ali prednica 15 skrivnost po lozanji, in vsak ud mora desetko odmenjene mu skrivnosti moliti vsak dan. Tudi tej bratovščini je cerkev obilne od¬ pustke podelila. Vvod sv. meše kakor za praznik vnebovzetja Manje Device. Cerkvena molitev. O Bog! Tvoj Edino- rojeni je nam po svojem življenji, smerti in vsta¬ jenji večno zveličanje zaslužil, dodeli, prosimo, da, kadar te skrivnosti s svetim roženkrancem prečiste Device Marije častimo, tudi posnemamo to, kar v sebi zapopadajo in dosežemo, kar nam obetajo; p° istem Gospodu našem . . . Berilo iz Sirahovih bukev 24, 14 — 16. V začetku in pred vsem časom sem bila vstvarjeua, iu vekomaj ne bom nehala biti; in v svetem prebivališč sem pred njim služila. In tako sem na Sionu vterjena, in v svetem mestu ravno tako počivam, in v Jeruzalemu je moja oblast. In vkoreninila sem se med častitim ljudstvom, ktero je del mojega Boga, in njegov delež, in v družbi svetnikov je moje stanovanje. Evangelje sv. Lukeža 11 , 27—28. listi cas, ko je Jezus množicam govorili / po\ zdignila neka žena glas zmed množice, 111 mu je rekla: Blagor telesu, ktero je Tebe silo, in persim, ktere si sesal! On pa je rekel'- i 1 z { 875 Veliko bolj blagor tistim, kteri Božjo besedo po¬ slušajo, in jo obranijo. Kaj pomenijo besede: Blagor telesu itd. ? Te besede pomenijo: Kako srečna je mati, ktera je takega sina rodila in redila! Kaj pa je ji Jezus odgovoril? Jezus je ženi odgovoril: Res srečna je moja mati, pa srečni so tudi vsi, kteri besedo Božjo poslušajo in obranijo in zato je moja mati še bolj srečna, ker me je z vero v duhu spočela. Vidite, kako labko bi bili vsi srečni, če bi besedo Božjo poslušali in jo obranili! God svetega Frančiška Asiškega. (4. oktobra.) Med zveličanskimi čednostmi, ktere je Jezus na gori '• a groval, je na pervem mestu: Blagor ubogim v duhu, j ;r n jih je nebeško kraljestvo. Svetnik, kterega spomin anes obhajamo, se je, kakor malokteri drugi v vsem svojem jvljenji po tej pervi čednosti ravnal: in ta svetnik je sv. bančišek Asiski. V nekdanjih papeževih deželah v vojvodini Spoletanski . mestice Asisi, zidano na prijaznem homcu, kakor navadno a mesta dolenje laške dežele. Ponosno se ozira po ro- ""oj planjavi, in ima tudi za kaj ponosno biti. Več I je slovelo po svojej premožnosti in se dan danešnji J % če že ne zavoljo bogastva, pa kot rojstno mesto _X*vl n r*vi ° AT__Vdor 1P. SVfHfl ^uolči cioienje laške ciezeie. rouusuu »c uxm** t * v y utnej planjavi, in ima tudi za kaj ponosno biti. Vec StO j 0 „1 ^_i • • _ v_ ~ * 7« c< a o n rlflTlP.STm slovi ) -- ovs lic ZČIVU1IU UUgčtDbV«,; \j<» «•''«' ‘y~~ . j 1 e 8 a Frančiška Seratiškega. Na mestu, kjer je svoje . ‘ te kla zibelka sv. Frančiška, stoji zdaj velika cer ev, iana leta 1655 na stroške španjskega kralja Filipa 111. n Sv - Frančišek se je rodil 1. 1181. Oče njegov, Peter j„ rna rdone, j e bil bogat kupčevalec, in je tudi svojega 4 te niu stanu namenil. Mladi Frančišek se je aza .J 8 pretnega v tergovstvu, pa tudi usmiljenega in o *or]- 1Vega do ubogih. Prijaznega in ljubeznjivega, zgo- Boi' Ve ^ a in dobrotljivega mladenča je vse častilo, toda X previdnost ga je varovala, da ga svet m okužil m Nenavadne prikazni so zgodaj napovedale, kaj je namenil s Frančiškom. 876 V mestu Asiškem je videti mala cerkvica posvečena sv. Frančišku. Nad vratmi je brati ta napis: „To melišče je bilo nekdaj hlev za vole in osliče; v njem se je rodil Frančišek, zgled celemu svetu. “ — Ko je bila njegova mati, pobožna Pika, na porodu v velikih bolečinah jej nek pobožen romar nasvetuje, naj se dd v hlev prenesti, ker njeno dete mora na slami rojeno biti. Tako je bil torej Frančišek, kakor Zveličar, v hlevu rojen in na slami mn je bilo pervo ležišče, ker je bil poklican, ubogega Jezusa v uboštvu in ponižnosti nasledovati. — Do siromakov je bil vedno usmiljenega serca in nikdar ni mogel ubožčekn daru odreči. Ko pa vendar enkrat zavoljo opravkov si¬ romaka brez almožne odpravi, se precej skesa in za njim hiti, da mu tem obilneji dar podeli; takrat Bogu obljubi, da v prihodnje ne bo več siromakom milodaru odrekal. — Ko sliši enkrat v pridigi besede, ktere je Jezus govori svojim učencem na pot: (Mat. 10, 9—10) „Ne imejte ne zlata, ne srebra, ne denarjev v svojih pasčh; ne torbe w poti, tudi ne dveh sukenj, ne čevljev, ne palice/ 1 skjeu' precej po tem Jezusovem nauku živeti Vse, kar i m /> razdeli med uboge, in sam ubog začne ljudem s to** gorečnostjo pokoro oznanovati, da so bili vsi ginjen 1 solz. Očetu pa, ki je bil bolj skopega serca, radodarno sinova in uboštvo niste bile po volji: graja ga ve ™ in celo doto ali dedšino mu odreče. Kavno to je mlademu Frančišku tem ljubši, ker se potem Božji P r vidnosti popolnoma zroči. Od hiše do hiše pok'/ živeža prosjači in kar si priprosi, z drugimi siromaki Kmalu se pridruži Frančišku več tovaršev, hotli od njega učiti, v uboštvu in pokori živeti. ^ et#| jim spiše pravila ia se poda sam v Rim k sv. _ Inocenciju III, jih prosit, da bi mu poterdili pravila. to doseže, verne se ves vesel in zadovoljen v Asisi. ^ tega mesta, na malem kosu polja, ki je bilo benediktinske opatije, stala je cerkvica, Devici J- jj 0 . svečena, in porcijunkula imenovana. To cerkvico ..^j darijo benediktinci in tukaj se naseli Frančišek s ^ tovarši, s kterimi je ostro in spokorno živel, ce e .. ine . nflči prečul ; tukaj se je začel red sv. Frančiška,, ^. ct j e g» nihov frančiškanov, kapucinov in bratov in sestei .^ ese | reda, kteri je bil od Boga izvoljen, da je s, T e ga 30 V- zdravilo in pomoč zoper napake in razvade tedanji j, Ci Za to cerkvico je dobil sv. Frančišek sloveče o r kteri so *« Frančišk 877 kteri so po vsem katoliškem svetu znani pod imenom: od¬ pustki od Porcijunkule. Ivo namreč sv. Frančišek leta 12 21 na dan posvečenja te cerkvice prav goreče in pobožno v nji moli, prikaže se mu Gospod in mu reče: ^Frančišek! prosi me, česar si želiš v zveličanje ljudstvom. 41 On odgovori: „Prosim od¬ puščanje grehov in kazni, popolnoma odpustek vsem, ki bodo spokorjeni to cerkvico obiskovali in se svojih grehov odkritoserčno spovedali. 44 In Gospod mu reče: „Pojdi tedaj k mojemu namestniku, k papežu, in prosi od njega od¬ pustek v mojem imenu. 44 Že drugo jutro potuje Frančišek v Rim k tedanjemu papežu, Honcriju III., kteri mu odpustek najprej ustmeno, poznej pa tudi s pismom poterdi, toda le za en sam dan v letu. Dve leti pozneje dobi sv. Frančišek od papeža do¬ voljenje, da sme ta odpustek 2. augusta vsako leto in za T8e čase oklicati. Pozneje so se ti odpustki podelili vsem samostanskim cerkvam frančiškovega reda, papež Pij VII. jo Pij IX. so ga razširili in podelili vsem farnim cerkvam, ktere so eno miljo in več od samostanske cerkve sv. Frančiška oddaljene, za 2. avgusta in naslednjo nedeljo, lako jo Bog povernil molitev in solze svojega služabnika za spre- ooernenje grešnikov. Pružina sv. Frančiška se je čedalje bolj množila, od ne do dne so prihajali učenci, kteri so se hotli od učenika učiti evangeljske ponižnosti in uboštva.. Kadar J n je sv. Frančišek dosti podučil in poterdil, pošiljal jih jj P° svetu po dva in dva, ljudi k pokori opominjat, m , jestvo Božje oznanovat. Za pot niso se z ničemui pu- p' ei kovali, ker so se po vsem zanašali na Božjo previdnost, 'enočevali so, kjer jih je noč zajela, bodi si pod milim jmom, a ]j jjjg y r evne bajtice. Kar s( j J* m v °.. 11 ; M J e podarili, niso nikdar le sami za se ohranili; z njim .° Preskerbovali spet druge, ki so bili v potrebi. Uboštvo , ,! ^° vsa dota in vse premoženje, ktero je Iiancise rfP Ust il učencem; bilo je tudi podlaga njegovemu redu. ; 0 cerkvice je kotel imeti neznatne in majhne, leven.je živež, revna vsa hišna oprava. Priporočal je svojim neem § e pogekno zn otranjo molitev. . Diorci J* vo ji gorečnosti za blagor neumerljivih c us je na S 11 Frančišek potovati v sveto deželo, da oi Saracenom £ D0Val svet0 evangelje; pa Bogu. je bil zadosti njegov P’ Speljati ga pa ni mu dopustil. Ko se peivokia 878 tem namenom na morje poda, ga hudi viharji silijo, spet na suho se podati; potem pa ga napade nevarna merzlica, ktera ga dolgo ni popustila. Pozneje pa vendar še pride v Egipt, kjer je bila ravno takrat križarska vojska, in ko je bila v boju zmagana, sv. Frančišek ne odjenja, dokler se mu ne posreči, priti do sultana, da bi njemu oznanoval trojedinega Boga. Nevernika sicer ni mogel spreoberniti. toliko je pa vendar dosegel, da je sultan s kristjani bolj človeški ravnal. Ko se na Laško poverne, potuje spet po deželi in po mestih, in povsod pridiga z obilnim sadom. Bog svojega gorečega služabnika z velikimi gnadami obdaruje, izmed kterih le eno omenim. Sveti mož je bil v samoti na gori Alverni, kamor je večkrat hodil, postit se in molit. Že 40 dni je ondi prepostil in premolil, in ko je ves vtopljen v premišljevanji Kristusove ljubezni, ugleda Serafa nebeškega s šesterimi perutnicami in vsega v plamenu, med perutni¬ cami pa vidi križanega Jezusa. Kaj je Jezus svetniku go¬ voril, nikdo ni zvedel, od teh mal so se mu na rokah k nogah prikazala znamnja Kristusovih ran z žeblji; po te i prikazni se kliče tudi 'Frančišek Serafiški. Še dve leti je potem živel Frančišek v vednih in težavah, pa bolezni so mu bile ljube sestre in smert je imenoval svojega brata. Ko od samih bolečin že ni več gibati nobenega uda, ga vpraša učenec, ali bi ne volil smerti po rabeljnovi roki, kakor tolike bolečine. Fran !9e mu pa odgovori: „To mi je najljubši, karkoli Bog z • stori.“ Kadar čuti, da se mu smert bliža, prosi,_ naj oj ? prenesli k cerkvi „porcijunkuli“. Ubog, kakor je žire., hotel umreti; želel je celo, da bi ga na gola tla p* Spolnili so mu želje in na golih tlčh je izdihnil svojo s dušo 4. oktobra 1226, še le 45 let star. Njegove zadnj^ sede so bile: ..Izpelji mojo dušo iz ječe, da bom Tvoje hvalil.“ (141. ps.) Po njegovi smerti se je njegov zarod silno P® 1 ™ in po vsem svetu razširil; njegovi otroci so n' an 1 ^ kapucini, klarisine nune, bratje in sestre tretjega Takrat so bili in še sedanje dni so ti redovi k® cerkvi terdna podpora, in katoliške vere dika in * aS ' 879 Berilo iz lista st. aposteljna Pavla do Galačanov 6, 14-18. Bratje! mene pa Bog varuj, da bi se z drugim hvalil, kakor s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa, po kterem je meni svet križan in jaz svetu. Zakaj v Kristusu Jezusu nič ne velja, ne obreza, ne neobreza, ampak nova stvar. In kterikoli se po tem vodilu ravnajo, mir in milost nad njimi, in nad Izraelom Božjim. Sicer mi pa nihče ne bodi nadležen; zakaj jaz nosim znamnja ran Gospoda Jezusa na svojem telesu. Gnada Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi z vašim duhom, bratje! Amen. Razlaga. Sv. apostelj svari Galačane pred kri- timi učeniki, kteri imajo s svojimi nauki le ta namen, uiti preganjanju. On stavi svojo čast v to, da je od- re šen po Kristusovem križu, in da je v njem vsemu od- umrl. Potem jih prosi, naj mu ne napravljajo še več trpljenja, ker že tako nosi znamnja ran Jezusovih na svojem telesu. — Ta znamnja so bila rane in obronki, ut so se videli na njegovem telesu in so bile priče, ko- 'k° je za Gospoda Kristusa preterpel. (Evangelje kakor o godu sv. Matija aposteljna. Mat. 11, 25—30.) Cerkvena molitev. O Bog! ki svojo c erkev po zasluženji sv. Frančiška z novim za- r °dom množuješ, dodeli nam, da bi njega po¬ jemaj e zemeljsko zaničevali in deležnosti nebeških ar °v vedno se veselili; po Gospodu . . . 88 a God svetih aposteljnov Simona in Juda Tadeja. ( 28 . oktobra.) , . . ®* mon apostejj se ne sme zamenjati s Simonom, ki je imenovan Peter, niti s Simeonom, pervim škofom Jeruzalemskim, ki je bil Gospodu v sorodovinstvu. Sr. zgodbe nam o tem aposteljnu le malo vejo povedati; toliko pa je gotovo, da je bil Galilejec in da ga je Jezus sam med aposteljne sprejel. Matevž in Marka mu dajata pri¬ imek: Kananit; Lukež ga pa imenuje „zelota" ali go- rečnika, ker je bil ves vnet ali goreč za postavo in čast Božjo. S svojim tovaršem Judom Tadejem je prehodil Mezopotamijo, Egipt in druge dežele, v Perziji pa j e prejel mučeniško krono, kajti z žago so ga črez sredo prežagali. Njegov tovarš je bil Juda, s priimkom Tadej ali Lebej t. j. serčni, sin Marije Kleofove, po očetu in po materi Kristusu sorodnik ali v žlabti, kajti Kleofa je bil sv. j Jožefu brat, Marija pa njegova mati je bila ena izmed tet Marije Device. Predno ga je Jezus poklical v apostolstvo, bil je kmetovalec in oženjen; ko ga je pa Gospod po - klical, je popustil vse in bodil za njim. Sveto evangelj« od njega omenja, da je pri zadnji večerji Kristusa vprašat; „Gospod! kaj se je zgodilo, da se hočeš nam razodeti, in ne svetu?“ (Jan. 14, 22.) Jezus mu je odgovoril, ! | j mu rekel: „Ako me kdo ljubi, bo moje besede spolno«, I in moj Oče ga bo ljubil, in bova k njemu prišla in P) 1 njem prebivala/' (Jan. 14, 23.) S temi besedami je J ez “ s hotel reči: Jaz se razodevam duši tistega, kteri me in moje nauke izpolnuje. „ . Po prihodu sv. Duha pridiga najpred po Judeji * Samariji, poznej pride v Sirijo, Perzijo in MezopotanHJ ■ Predenje odšel na tuje, pisal je judom in vsem veto' kratek list, v kterem jih opominja k stanovitnosti v r in jih svari pred krivoverci. Tč le so njegove b ese ,. ff „Preljubi! uzidujte se na svojo presveto vero, in ®°. ,j v svetem Duhu, obranite se v ljubezni Božji, bakaj^ usmiljenja Gospoda našega Jezusa Kristusa v večno ljenje" (20, 21); in „tem, ki svoje meso skrunijo, f 0S P/j. ( , r zaničujejo, in veličastvo preklinjajo", se bo godilo Sodomi in Gomori in bližnjim mestom, ki zdaj re [ kazni terpe. (8.) t J f- 881 Kakor sv. Šimon, njegov tovarš, je tudi Juda Tadej v Perziji končal svoje apostolsko delo in življenje, kjer je bil po ščuvanji malikovalskih duhovnov s sekiro ob glavo djan. Vvod sv. meše, kakor za praznik sv. aposteljna Andreja. Cerkvena molitev. O Bog! kteri si v nam po Svojih svetih aposteljnih, Simonu in Judi, v spoznanje Tvojega imena priti dodelil; daj nam spomin njune večne časti s pridom obhajati, in po njunem častenji v dobrem rasti; po Gospodu . . . Berilo iz lista sv. Pavla aposteljna do Efežanov 4 , 6 — 13 . Bratje! vsakteremu zmed nas je dana gnada po m eri Kristusovega darovanja. Za tega del reče (pismo): M je na visoko in vjete peljal jetnike; dal je darove ljudem. Da je pa gori šel, kaj je druzega, kakor da J e poprej tudi doli šel v spodnje kraje zemlje? Kteri J e doli šel, ravno tisti je tudi gori šel čez vsa nebesa, ' il1 ki vse napolnil. In On je ene postavil aposteljne, tlie pa preroke, ene pa evangeliste, ene pa pastirje in učenike, v popolnost svetih, v opravljanje službe, v raz- ' r j a kje telesa Kristusovega, dokler se ue snidemo vsi v dinost vere in spoznanja Sinu Božjega, v popolnega Dlož U) v mero polae starosti Kristusove. Ra zlaga. Sv. apostelj Pavl v tem poglavji uči, Kristus vsem, kteri so poklicani, duhovne dobrote e Bj da pa vendar vsakteri posebne darove prejme po ! en > kakor se Kristusu dopada, ali mu je potrebno za ; eg0T ° službo in poklic; kajti napravil je Kristus tudi w.°j f)tere službe. Nihče naj ne zavida drugemu, ki je darov prejel; in ta naj se ne prevzema, ki jih več S 1 °t. Goffine. 56 882 ima, ker Bog slehernemu le toliko daje, kolikor potre¬ buje ali mu koristi. Besede (67, 19) psalmove: »Šel je na visoko in vjete peljal jetnike, dal je darove ljudem," pomenijo po razlaganji svetih očetov v višem pomenu, da je Kristus po svoji smerti šel v predpekel, duše pravičnih stare zaveze iz ječe rešil, in na dan svojega vnebohoda seboj v nebesa peljal. Darovi pa, ktere je Jezus ljudem dal, so darovi sv. Duha, kterega je po svojpm vnebohodu na zemljo poslal. Napravil je Kristus mnogotere duhovne službe, da se sveta cerkev razširja; »ene je postavil aposteljce/ kteri so imeli evangelje povsod oznanovati in keršanske občine ustanovljati; »ene pa preroke,* kteri so imeli dar prerokovanja in razlaganja svetega pisma, pa 50 bili aposteljnom podložni; »ene pa evangeliste,* a J| oznanovalce sv. evangelija, zlasti dijakone, kteri so bm aposteljnom v pomoč in so pod njih vodstvom udih! »ene pa pastirje in učenike,* to so škofje in mešniki, kteri so v odločenih občinah duhovne zadeve stanovitno oskerbovali. Mnogotere so službe in opravila v cerkvi, raznoter® darove Kristus svojim služabnikom podeluje, vseh poki' in dolžnost pa je, verne v popolnost napeljevati (voditi)' službo Božjo opravljati, telo Kristusovo, to je cerkev po svetu razširjati, in še le takrat bo cerkev svoj poklic doveršila, kadar bodo vsa ljudstva ene vere m v edino pravo cerkev sprejeta, vsi ljudje Sinu Božje? 3 za Odrešenika spoznali, in bedo vsi popolnost v ker šanskem duhu sprejeli, kar se bode zgodilo pred koncem sveta. — nestanovitna Je pomu J H j™ in "f nesti L »to a ° ,t e 2 TCn ™i iristjani, ti W»' da, njih snrvra . ose ^[’ z ' dto pa cerkev verne poduW' P 1 n J e ras - e ? J 'n njih voljo v dobrem p oter ' 883 duje; ta poklic bo dopolnjen, kadar bodo vsi v spoznanji in volji popolni možje, in bodo dosegli mere polne sta¬ rosti Kristusove. — Zahvalimo se Bogu, da Kristus po svoji cerkvi za nas in naše zveličanje tako lepo skerbi! Spoštujmo in poslušajmo može od cerkve poslane, ki nas v veri podučujejo, v čednostih poterjujejo, in nas po poti k nebesom vodijo 1 Prosimo Boga, naj bi ti, ki so zdaj °d nas ločeni, čedi Kristusovi se pridružili, in spoznali edinega pastirja, namestnika Kristusovega! Evangelje sv. Janeza 15, 17—25. Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: To vam zapovem, da se ljubite med seboj. Ako vas 8 vet sovraži, vedite, da je mene popred sovražil, j® vas. Ko bi bili iz sveta, bi svet svoje ljubil; tar pa niste iz sveta, ampak sem vas jaz od sveta tabral, toraj vas svet sovraži. Spomnite se besed, taere sem vam jaz govoril. Hlapec ni veči, kakor ajegov gospod. Ako so mene preganjali, bodo tu di vas preganjali; ako so moje besede spolno- bodo tudi vaše spolnovali. Vse to pa vam °do storili zavoljo mojega imena, ker. ne po- Zlla .]° Njega, kteri me je poslal. Ko bi ne bil P ri tal, in bi jim ne bil govoril, ne bi imeli -jaha; zdaj pa nimajo izgovora za svoj goreli, bor mene sovraži, sovraži tudi mojega Očeta. , 0 bi med njimi ne bil storil del, kterih nihče . ru gi ni storil, ne bi imeli greha; zdaj pa so vide i a sovražijo mene in mojega Očeta. Pa se dopo ni ^orjenje, ktero je v njih postavi zapisano: Za- 0n J so me sovražili. • Nauki. I. Svet je sovražil in preganjal Kristusa, Ak" Ve a P°steljne in učence. Ta resnica naj bo j to- 0 onim, ktere svet t. j. posvetni ljudje še zdanje dni 56 * 884 zasramuje, zaničuje in preganja, ker nočejo ž njim po¬ tegniti , niti se ravnati po njegovih grešnih naukih in pohujšljivih navadah. Gorje pa tistim, ki hočejo zasramovanju in zaničevanju s tem se odtegniti, da s svetom potegnejo; kteri s Kri¬ stusom nočejo tukaj terpeti, v večnosti ne bodo s Kristusom kraljevali. »Hlapec ni veči, kakor njegov gospod." Gerdo je, če hoče hlapec boljši imeti, kakor njegov gospod ima; velika čast pa je za njega, ako ga gospodu enakega imajo. — Kristus je naš gospod, mi smo njegovi hlapci. Ako je Kristus, naš gospod, hotel sovraštvo in pre¬ ganjanje od sveta terpeti, po kaj bi se mi tega branili? Če nas Bog ljubi, kaj bi nam svet in vse njegovo so¬ vraštvo moglo škodovati ? To nam le pomaga, da se ložej sveta oprostimo in Bogu približamo. II. »Hlapec ni veči, kakor njegov gospod . 1 Dragi bratje in sodelavci v vinogradu Gospodovem! to¬ lažimo se s temi besedami, kadar nas bridkost obhaja, da s svojim trudom in delom ne opravimo nič ali vsaj ne toliko, kolikor bi radi. Sam Jezus Kristus, Božji Sin in naš Gospod, ni mogel vse nevedne podučiti, vse grešnike spreoberniti, kako bi le nam bilo to mogoče. Naše zasluženje ne bo se merilo po številu ali po vspehu. temuč plačilo bomo prejeli po trudu in po namenu, kterega smo pri svojem trudu imeli. Tisti, ki z velikim trudom le eno dušo Bogu pridobi, bo morebiti Bogu prijetim 1 ) kakor drugi, po kterem je gnada Božja mnogo grešnikov k pokori obudila. III. „Ko bi ne bil prišel, in bi jim ne bl ‘ govoril, ne bi imeli greha; zdaj pa ni®aj izgovora za svoj greh." — Kristus pravi, , se ne morejo izgovarjati, da ga niso spoznali, f eD1 ' ( sovražili in preganjali. Lahko bi ga bili spoznali, ( bi hotli, po njegovih čudovitih delih; zato so pa zasluzi 885 da bodo kaznovani in pogubljeni. — Kakor z Judmi, tako bo z drugimi ljudmi; s tem, da niso vedeli, ne bodo mogli vselej svoje grehe zagovarjati. Ako ima ilovek, ki je v krivi veri, ali pa katoličan, priložnost resnice prave svete vere in svoje keršanske dolžnosti spoznati, pa jih, bodi si iz lenobe, prevzetije ali hudobije, spoznati noče, ia je svoje nevednosti sam kriv, in bo pogubljen zavoljo svojih grehov. Kdor pa ničesar ni slišal o Kristusu in o pravi veri, in nikdar ni imel priložnosti resnico spoznati, svoje nevednosti ni kriv, živeti pa mora po vesti in naturni postavi, ktero je Bog slehernemu človeku v serce zapisal. Ako po tem živi, J e neviden ud prave cerkve, Bog ga more po svojej neskončni milosti zveličati; če pa dela zoper svojo vest ‘n naturno postavo, bo le zavoljo tega pogubljen, ne pa za lo, ker pravega Boga in prave vere spoznati ni imel Priložnosti. Znano je gorje, ktero je Jezus zaklical mestom Poročajm in Betzajda. IV. »Zastonj so me sovražili/ — Te besede iz psalma 68, 5, kjer govori David od Mesijevega ter Pljenja. Zastonj t. j. brez vzroka me sovražijo, ker BlSe ni nič zadolžil. Tako je Jezus Judom očital, pa njegovo očitanje velja vsem grešnikom. Kristus ima do Tse h ljudi le ljubezen in dobrote; zakaj ga potem sov- raži Jo ? Iz gole ljubezni do nas je prišel na svet, se je križu daroval, se daruje še vsak dan v daritvi sv. nam ponuja svoje meso in kri, nam deli ueštevilno °wot ia gnad; zakaj ga tedaj ljudje sovražijo? Kei 6 poznajo Njega, niti Očeta, kteri ga je poslal, Sov- pa Boga, ker in kadarkoli grešimo, kajti vsak gieh ai in Kristusa. Z d i h 1 j e j. O preljubeznjivi Jezus! Tvoje S , Crce j e vse polno in goreče najčistejše ljubezni nas. Priserčno te prosimo, s tem nebeškim °Š Q jem vžgi tudi naša merzla serca, naj bi po 886 Tvoji zapovedi in Tvojem zgledu svojega bližnjega ljubili, in naj bi nas od te ljubezni ne odvemilo niti sovraštvo, niti nevošljivost; naj bi se spo¬ minjali, da mi, Tvoji revni blapci, nismo boljši od Tebe, ki si naš Gospod in Bog, in da šene smemo pritoževati, že nas svet, kakor Tebe, sov¬ raži in preganja. Poterdi nas s svojo gnado, naj bi vse poterpežljivo terpeli, karkoli nam pošiljaš po svoji očetovski volji; po svojem zgledu daj nam v ljubezni do Boga in bližnjega živeti in umreti. Amen. Praznik vseh svetnikov Božjih. (1. novembra.) Zakaj cerkev poseben praznik vseli svetnikov obhajaj 1. Naj bi Bega hvalili v vseh njegovih svetnikih (ps.. 150, 1) in svetnike spodobno počastili, kteri so se vse svoje žive dni poganjali za Božjo čast in jih je zatorej Bo? sam počastil; J 2. naj bi se prav živo spominjali, da smo udje svete, rimsko - katoliške cerkve in (gmajne) občestva svetnikov, ktero obsega svetnike v nebesih, verne na zemlji in duše r vicah, ali poveličano, vojskovalno in terpečo cerkev; 3. naj bi danes svoje oči in serca povzdignili k ne¬ besom , kjer nam kaže neštevilne trume svetih in z ' c ličanih iz vseh ljudstev, rodov in stanov, kteri s° vsi morali vojskovati z istimi slabostmi in težava® 1 kakor mi, pa so jih z gnado Božjo srečno zmagali i nam zapustili prelepe zglede vseh čednosti in vsakorsn popolnosti; 4. naj bi se združenim priprošnjam toliko svetnik 1 ' in svetnic, prijateljev in prijateljic Božjih priporo 61 ®' in tem gotovejšo pomoč dosegli v svojih potrebah nadlogah; ( 5. naj bi počastili tudi tiste svetnike, kterih nam niso znana in kterim cerkev ni mogla odločiti posen® t dneva v letu. 887 Kako se je ta praznik začel? Ta god je vpeljal papež Bonifacij IV. leta 610. — Še pred Kristusovim rojstvom je nek Mark Agripa, ljubljenec cesarja Augusta, dal sezidati prekrasen tempelj sredi Rima svojim paganskim bogovom na čast; imenovali so ga paganski Rimljani „Pantheon“ t. j. posvečen vsem bogovom. Ko je propadlo malikovalstvo in nadvladala Kri¬ stusova cerkev, ni imel ta tempelj nobene pomembe, vrata so mu zazidali, tempelj pa še pustili v spomin nekdanje slave cesarstva. Rimski cesar Foka, ki pa je le v Cari¬ gradu imel svoj prestol, podari ta tempelj svetemu Očetu Bonifaciju IV., kteri ga ukaže prenarediti in popraviti v keršansko cerkev, ktero je posvetil Mariji Devici in vsem svetnikom na čast. Ukazal je pobrati kosti in ostanke mnogih marternikov po katakombah in pokopališčih in jih v tej cerkvi zakopati. Ta papež je pervi obhajal praznik vseh svetnikov, papež Gregor IV. ga je zapovedal obhajati po vsem keršanskem svetu. V začetku sv. meše poje cerkev: „Veselimo se Ts i v Gospodu, obhajaje praznik k časti vseh svetnikov, k ter e slovesnosti se veselijo angelji in soglasno hvalijo Sinu Božjega. 4 „Radujte se, pravični, v Gospodu; poštenim se spodobi bvalno petje. 4 (ps. 32.) čast bodi Bogu . . . Cerkvena molitev. \ segamogocni večni ki si nam dodelil zasluženje vseh Svojih svetnikov z enim godom častiti, prosimo, daj ri am zavoljo pomnoženih priprošnjikov zaželjeno °l>ilnost Svojega usmiljenja; po Gospodu našem . . . ®6rilo iz skrivnega razodenja sv. Janeza aposterjna 7 , 2 — 12 . Tiste dni, glejte, sem jaz, Janez, vider druzega an~ ^J a gori priti iz solnčnega izhoda , kteri je imel zna- ^hje živega Boga, in je vpil z velikim glasom čveterim peljem, kterim je bilo daao, škodovati zemlji in morju, re koč; gkodujte zemlji in morju, tudi ne drevesom, 888 dokler ne zaznamnjamo hlapcev Boga našega na njih čelih. In sem slišal število zaznamnjanih; sto štiri in štirdeset tavžent je bilo zaznamnjanih iz vseh rodov Izraelovih otrck. Iz roda Judovega dvanajst tavžent zaznamnjanih; iz roda Rubnovega dvanajst tavžent za¬ znamnjanih ; iz roda Gadovega dvanajst tavžent za- znamnjamh; iz roda Aserjevega dvanajst tavžent za¬ znamnjanih; iz roda Neftalijevega dvanajst tavžent za¬ znamnjanih; iz roda Manasovega dvanajst tavžent za¬ znamnjanih; iz roda Simeonovega dvanajst tavžent za¬ znamnjanih; iz roda Levijevega dvanajst tavžent za¬ znamnjanih; iz roda Isaharjevega dvanajst tavžent za¬ znamnjanih; iz roda Zabulonovega dvanajst tavžent za¬ znamnjanih; iz roda Jožefovega dvanajst tavžent za¬ znamnjanih ; iz roda Benjaminovega dvanajst tavžent zaznamnjanih. Potem sem videl veliko trumo, ktere nihče ni mogel prešteti, iz vseh narodov, in rodov, m ljudstev, in jezikov stati pred sedežem in pred Jagnjetom, bili so oblečeni v bela oblačila, in palmove veje so bile v njih rokah. In so vpili z velikim glasom, rekoč: Čast Bogu našemu, ki sedi na sedežu, in Jagnjetu, hi vsi angelji so stali okrog sedeža, in starašin, in čveterih žival, in so padli pred sedežem na svoja obličja, in £0 molili Boga, rekoč: Amen! Hvala in slava, in modro* in zahvala, čast in krepost in moč bodi našemu Bogu d vekomaj do vekomaj. Amen. Razlaga, Sv. Janez je po Božjem razodenji gld“t strašno sodbo, ktera je bila odmenjena terdovratnenm mestu Jeruzalemu in judovskemu ljudstvu. Pa Bog, ravno tepe, pravičnih vendar ne pozabi, temuč jih varuje- Videl je Janez „drugega angelja priti od solnčnega lž 889 hoda, kteri je imel znamnje živega Boga in je vpil Merim aDgeljem: „Ne škodujte zemlji iu morju, tudi ne drevesom, dokler ne zaznamnjam hlapcev Boga na¬ šega na njih čelih." Tako se kaže Božja usmiljenost in prizanesljivost. Stari očak Jakob je imel 12 sinov; ravno toliko se je štelo izraelskih rodov. Iz vsakega teh dvanajst rodov vidi Janez dvanajst tavžent zaznamnjanih, in to pomeni, th jih bo izmed vsakega roda veliko veliko izvoljenih. Akoravno se v razodenji dvanajst rodov našteva, po¬ grešamo vendar le Danovega rodu, na mesto njega se Šteje rod Manasov ali rod drugega sina Jožefovega. Zakaj pa je Danov rod izpuščen? Zato ker se je v tem r °du malikovanje najpred pokazalo, in je bil ta rod Malikovanju največ vdan. Tedaj vsaki rod svoje izvoljene ifta, le Danov ne, ker je malikoval. Kako strašno se B .°gu gnjusi do te pregrehe, pa gotovo ne manj do teh, JA molijo malike sveta, denar, čast, posvetne sladnosti veselice. Sv. razlagalci mislijo, da ta prikazen Janezova meri Judi na strašno sodbo, ktera se bo dopolnila pred po¬ ročanjem sveta. In naj bi nihče ne mislil, da so iz- v °ijeni samo kristjani iz judovskega rodu, se pokaže ^posteljnu še velika truma, ktere nihče ni mogel pre- iz vseh narodov, in rodov, in ljudstev, in jezikov sf, di pred sedežem in pred Jagnjetom, to je, prevelika Množica kristjanov, poklicanih iz neverskih narodov, v Zlia mnje, da so posebno neverniki bili poklicani v Kr*- ^usovo cerkev. — Bili so pa izvoljeni iz vseh narodov, Ir j r °dov, in ljudstev, in jezikov, ker usmiljeni Bog ne veda n e na r0( j ? ne na ljudstvo, ne na jezik; vsak , ° Te A mu je enako ljub, ker je Kristus za vse ljudi '°J° rešujo kri prelil. i... »Videl je trumo stati pred sedežem in pred Jagnjetom, 111 so oblečeni v bela oblačila, in palmove veje so bile 890 v njih rokah. “ Tedaj truma je stala pred Božjim tonom in pred Kristusom; bela oblačila so znamnje njih ne¬ dolžnosti in časti, palmove veje pa so znamnje, da so premagali trojnega sovražnika: hudiča, svet in meso. Kaj je delala truma? Boga je molila in častila, ? družbi z duhovi nebeškimi, kteri obdajaje Božji sedež, Boga neprenehoma molijo in Mu hvalo prepevajo za moč, ktero jim je podelil. — Naj bi tudi mi bili enkrat tako srečni, priti med trumo izvoljenih! Evangelje sv. Matevža 5, 1 — 12. Tisti čas, ko je Jezus videl množice, je šel na goro, in ko se je bil vsedel, so pristopili k Njemu njegovi učenci. In je odperl svoja usta, in J e učil, rekoč : Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim; ker oni bodo zemljo posedli. Blagor žalostnim; ker oni bodo oveseljeni. Blagor lačnim in žejnim pravice; ker oni bodo nasiteni. Blagor usmiljenim; ker. oni bodo usmiljenje dosegli. Blagor jim, kteri so čistega serca ; ker oni bodo Boga gledali. Blagor mir¬ nim; ker bodo otroci Božji imenovani. Blag or zavoljo pravice preganjanim; ker njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo kleli m preganjali, in vse hudo zoper vas lažnjivo g 0 ' 0 rili zavoljo mene; veselite se, in od veselja poska kujte; ker je vaše plačilo obilno v nebesih. Zakaj se danes bere evangelje od osmerih zveličans ' čednost ? Ker so, osmere zveličanske čednosti bile tolikere pinje, po kterih so se svetniki trudili priti Y y ? e se Ravno po teh stopinjah bomo tudi mi tje prišli, a trudimo, in nam Bog s svojo gnado pomaga. 891 Razlaga osmerih zveličanskiti čednost, I. Blagor ubogim t duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. Ubogi v duhu so: 1. kteri po zgledu aposteljnov vse častno popustijo in zavoljo Kristusa ubožajo; 2. kteri po nesreči ali krivici vse zgubijo, in to zgubo vdani v voljo Božjo prenašajo; 3. kteri so s svojim nizkim in revnim stanom zadovoljni in po boljšem in višem ne hrepenijo, rajši celo pomanjkanje terpijo, kakor da bi si s kri¬ vico pomagali; 4. tudi premožni, ki pa svojega serca na blago tega sveta ne navezujejo, temuč s svojim imenjem in blagom radi ubogim v potrebah pomagajo; 5. zlasti pa ponižni, t. j. tisti, ki se svojih slabost in dušne rev¬ ščine zavedajo, in priprosto sami o sebi mislijo, temveč pa Bogu za vse hvalo dajajo in Ga pomoči in milosti prosijo. — Njim obljubi Jezus največe plačilo, nebeško kraljestvo. II. Blagor krotkim; ker oni bodo zemljo posedli. Krotek je, kdor hudo jezo, nesterpljivost in mašče¬ valnost v sebi kroti in premaguje in z dobrovoljnim sercem vse sprejame in prenaša, karkoli mu ali Bog hudega na¬ klada in dopušča, ali pa mu drugi ljudje storijo, lak je podoben mirnemu jezeru, ali vodi, iz ktere se, kakor iz ze !’o a la, svita nekaljena podoba Božjega solnca. Od njega pričuje sv. Duh: „Kdor nad svojim sercem gospoduje, je “oljši, kakor uni, ki mesta premaguje.“ (Bregov. 16, 32.) »videl bo Gospodove dobrote v deželi živih.“ (ps. 26, 32.) »Pohlevni bodo dedvali deželo; in veselili se bodo v obilnem miru >“ (ps. 36, 11) kterega že na tem svetu vživljajo. III- Blagor žalostnim; ker oni bodo oTeseljeni. h’c tistim, kteri žalujejo po smerti ljubih in dragih hodnikov in prijateljev, niti tem, ki so žalostni zavoljo esre Če in Časnih zgub, gre Jezusova obljuba, da bodo Ve se]jeni; ampak Jezus blagruje le tiste, ki obžalujejo Vo J e grehe, in da se Bog od ljudi tako malo časti, veliko a čali, in da se toliko ljudi pogubi, za ktere se je la ga kri Jezusova zastonj prelila; dalje Še tiste, ki tukaj a svetu v ostri pokori živijo in težave svojega terdega lv Jenja voljno prenašajo. — Greh je edino zlo, ktero asl Hži, da ga objokamo, in le solze, ki jih zavoljo grehov 892 točimo, so koristne solze, za ktere se nam bo vernik) večno veselje in večna tolažba. IV. Blagor lačnim in žejnim pravice; ker oni bod# nasiten!. Lačni in žejni pravice so, ki imajo goreče želje po čednosti in pobožnosti in si na vso moč prizadevajo, resnico spoznati, v pravičnosti živeti, v pravi pobožnosti napredovati, ljubezen do Boga in bližnjega z gnado Božjo spopolniti. Kdor si za keršansko pravico tako iskreno prizadeva, ta bo nasiten t. j. z najlepšimi čednosti ga bode Bog obdaroval, v nebesih pa obilno poplačal. V. Blagor usmiljenim ; ker oni bodo usmiljenje dosegli. Usmiljeni so, ki svojemu bližnjemu v potrebi, kakor morejo, pomagajo, dela dušnega in telesnega usmiljenja, kadarkoli je mogoče, opravljajo, pregreške in slabosti drugih voljno prenašajo, jib, kolikor morejo, zagovarjajo, in tem, ki jih razžalijo, iz serca odpuščajo. Največe zasluženje si dobi, če se kdo usmili svojega sovražnika in mu dobro stori po nauku Kristusovem: „Ljubite svoje neprijatelje, dobro jim storite, kteri vas sovražijo.“ (Luk. 6, 27.) Usmilje¬ nim je Jezus spet usmiljenje zagotovil; neizprosljiva sodba pa čaka njega, ki usmiljenja nima. VI. Blagor jim, kteri so čistega serca; ker oni bodo Boga gledali. Čistega serca so, ki se trudijo ohraniti kerstno ne¬ dolžnost, in svoje serce in svojo vest skerbno varujejo ne le pregrešnih djanj in pogovorov, temuč vseh nespodobmn misel in želj, ki pri vsem svojem djanji in nehanji le dobre mislijo in želijo. — Oni že na tem svetu vidijo Boga j vseh njegovih delih in stvareh, ker jih premišljevanje Božjih stvari in del vodi k Bogu, njih stvarniku in z j l ' četniku. V večnosti pa bodo Boga gledali od obličja n° obličja, in v tem gledanji vživali veselje, ktero je prihranjeno le čistim dušam. Da oko vidi, treba je, da je čisto; tako bodo le čiste duše Boga gledale. VII. Blagor mirnim; ker bodo otroci Božji imenovani. Mirni so, ki so si svoje nevredne nagone pokoin e storili in zato skerbe, da imajo mir v svoji vesti in SV '°J‘‘ 893 djanja v pravem redu; kteri niso sami v sebi razdvojeni, niti z bližnjim v prepiru; ki so svojo voljo z Božjo voljo poenačili, in pravi mir, ki je iz Boga, tudi drugim pre- skerbujejo. Oni bodo pred vsemi otroci Božji imenovani, ker Boga nasledovajo, ki je Bog miru in je celo svojega Edinorojenega dal, da svet z Bogom spravi in mir pri¬ nese, kakor ga svet ne pozna in ga ne more dati. (Luk. 2, 14.) (Jan. 14, 27.) VIII. Blagor zavoljo pravice preganjanim; ker njih je nebeško kraljestvo. Zavoljo pravice preganjani so, ki se za resnico. sveta vero in za keršanske čednosti, z besedo, s spisi, ali pa po svojem življenji krepko in serčno potegujejo; ki se Boga in resnice deržijo, svete vere in keršanskih dolžnosti nikakor ne popustijo, čeravno jih posvetnjaki za tega del sovražijo, zaničujejo, zasmehujejo, in čeravno se jim sramota in kri¬ vica godi. Ako vse to poterpežljivo in stanovitno, da celo z veseljem prenašajo, kakor svetniki, bodo tudi ž njimi posedli nebeško kraljestvo. — Ž njimi moramo terpeti, ako hočemo ž njimi krono doseči: „vsi, kteri hočejo po¬ božno živeti v Kristusu Jezusu, bodo preganjanje terpeli.“ (2. Tim. 3, 12.) Zdihljej. Kako lepa, o Bog! so dvoja prebivališča. Moja duša hrepeni po dvojih pred¬ dvorih. Moje telo in moja duša se veselita v lebi, živi Bog, ki si krona in plačilo svetnikom, kterim časna terpljenja in bolečine z večnim ve¬ tjem vračuješ in jih z vsemi dobrotami napol- Uu .jel O kako srečni so vsi, ki so Ti na tem 8v etu zvesto služili, zakaj zdaj gledajo Tebe in Ja gnje Božje od obličja do obličja; s Tvojim Zenona so zaznamnjani na svojih čelih in s Teboj kraljujejo na vse veke. Zatorej Te prosimo, o b°g, dodeli nam po njihovi priprošnji svojo gnado, da bi Ti po njih zgledu v svetosti in pravičnosti 8 bt/,ili 5 jih v uboštvu, ponižnosti, krotkosti, spo 894 koruosti, pravičnosti, čistosti , miroljubnosti in poterpežljivosti nasledovali, in se enkrat, kakor oni, nebeškega veselja in zveličanja vdeleževali. Amen. Dan in spomin vseh. vernih duš v vicah. (2. novembra.) Koga nas cerkev ta dan spominja? Ta dan nas cerkev spominja tistih duš, ktere so sicer v gnadi Božji šle s tega sveta, pa za sveti raj še niso dosti očiščene in zatorej časne kazni terpe in se očiščujejo v posebnem kraji, kteremu pravimo vice. Ktere duše so obsojene v vice ? V vice so obsojene duše tistih ljudi, kteri sicer v gnadi Božji umerjd, pa imajo vendar še male grehe nad seboj, in kteri se za svoje grehe v življenji še niso zadosti spokorili. Vice so toraj kraj čiščenja, kjer se duše, ktere še niso zadosti čiste in spokorjene, svojih malih grehov m madežev z ognjem, kakor zlato in srebro, očiščujejo. Pavl piše Korinčanom: „Kakošno je vsakterega delo, b° ogenj poskusil. Kogar delo, ki ga je (na Kristusu) se¬ zidal, bo ostalo, bo plačilo prejel. Kogar delo pa zgori, ho škodo terpel; on pa bo otet, vendar tako, kakor skozi ogenj. “ (I. Kor. 3, 13—15.) Tem besedam pristavi sv. Ambrož to-le: „Sv. Pavl z besedami: „kakor skozi ogenj, naznanja, da se bo ta človek sicer zveličal, p a P ie mora v ognji kazen terpeti; z ognjem se bo .očistil in zveličal, ne pa kakor hudobni v večnem ognji muci. Tako so sv. očetje in katoliška cerkev te besede sv. aP 0 , steljna Pavla vedno razlagali, da pomenjajo očiščeva ogenj v vicah. Ali imajo krivoverci prav, ki terdijo, da ni vic l Ne; zakaj njih terdenje je nasprotno svetemu p i 3 m u ’ ustnemu zročilu in pameti. Sv. pismo uči, da so v i c e. V drugih bukvah Mak»' bejcev se bere, da je Juda Makabejec nabral dvanajst tavžen 1 drahem srebra, ter jih poslal v Jeruzalem, da bi se °P ,a 895 vila daritev za grehe v vojski pomorjenih vojakov, ker je bila splošna „sveta in dobra misel, moliti za mertve, da bi bili grehov rešeni.“ (II. Mak. 12, 46.) Za ktere pomerte pa naj bi se molilo? Zveličani v nebesih molitve ne potrebujejo, zaverženim v peklu pa ne more pomagati, tedaj ostanejo le še pomerti, kteri so v očiščevalnem kraji ali v vicah. Kristus sam govori od neke ječe na unem svetu, iz ktere se ne pride, dokler ni poplačan zadnji vinar. (Mat. 5, 26.) Po teh besedah moramo soditi, da je kraj, iz kterega se vendar pride, kadar je poplačan ves dolg. Ta kraj pa ni pekel, iz kterega nobenega rešenja ni. In spet pravi Kristus: „Kdor govori (se pregreši) zoper svetega Duha, ne bo mu odpuščeno, ne na tem svetu, ne v pri¬ hodnjem. “ (Mat. 12, 32.) Po teh besedah bodo vendar še nekteri grehi v prihodnjem življenji odpuščeni; pa kje ? V nebesih ne, ker nič nečistega v nebesa ne pride; tudi v peklu ne, koder ni več rešenja. Toraj mora biti poseben kraj, kjer se še more Božji pravici za male grehe zadostovati, 111 odpuščenje zadobiti; ta kraj so vice. Tudi cerkev je, kakor nam pričuje sv. Tridentinski cerkveni zbor, po zročilu svetih očetov, vedno in vselej učila, da so vice; dokazov za to imamo iz vseh časov, kar katoliška cerkev stoji. (Seja 25.) Da mora tako biti, nas že naša p a m e t uči. Ko- *ko jih gre s tega sveta, ki so Bogu zvesto služili, pa so 8e le v majhnih rečeh pregrešili. V nebesa ne morejo, kei »nič omadežanega ne poide v nebeško kraljestvo. (Skrivn. raz °d. 21, 27.) Pa tudi z hudobnimi v pekel jih Bog ne ®ore zavreči, ker je prepravičen, svet in usmiljen, treba J e tedaj, da je poseben kraj za take duše, kraj očiščevanja, v kterem se svojih madežev in malih grehov očiščujejo in 2a ne beško kraljestvo zorijo. Kaj duše v vicah ter pij o ? . Kaj duše v vicah terpijo, katoliška cerkev nič do o nega izrekla, čeravno so sveti očetje marsikaj pisali. en ai m ° ra jo kazni in muke v vicah biti hude in strašne, ker ? v - Avguštin pravi: „Ta ogenj hujši peče, kakor vse, kar 0,1 na tem svetu zamoremo terpeti. Duše v vica i z as i i 0 Ve liko terpijo, ker neizrečeno močno hrepenijo, og &leda ti in večno vživati, pa Ga vendar ne morejo; verh tega 896 imajo še drugo terpljenje, kterega jim je Božja pravica na¬ ložila." — Posvetujmo se, in pokorimo se na tem svetu, da uidemo strašni sodbi Božji! Kako zarnoremo dušam v vicah pomagati? Dušam v vicah zarnoremo pomagati: 1. z daritvijo sv. mesej 2. z molitvijo in odpustki; 3. z drugimi dobrimi deli. Tako uči sv. Avguštin: ^Molitev sv. cerkve, daritev sv. meše in almožna dušam pome rtih brez dvombe pomagajo, če se za nje darujejo.“ In sv. cerkev je vselej učila, ,,da je sveta in dobra misel za mertve moliti,“ in vedno zanje ppravlja daritve sv. meše. Ali smo dolžni, dušam v vicah pomagati? Dolžni smo dušam v vicah pomagati: 1. iz ljubezni, s ktero smo ž njimi sklenjeni. Sv. vera nas uči, da smo vsi udje katoliške cerkve, svetniki v nebesih, verni na zemlji in duše v vicah med seboj v zvezi, kakor udje enega telesa. Kakor pa na telesu zdravi in terdni udje bolnim in slabim pomagajo, tako nas ljubezen do vernih in ter- pečih duš v vicah veže in priganja, jim pomagati, kolikor premoremo; 2. ker je to očitna volja Božja, da smo usmiljeni do ubogih, in po svoji neskončni ljubezni hoče, naj bi se vsi zveličali; neizprosljiva sodba čaka tiste, ki nimajo usmiljenja do najbolj ubogih in potrebnih, do duš v vicah; 3. to terja naš lasten dobiček in hvaležnost do rajnih. Duše v vicah bodo nam gotovo hvaležne, ako jim pomagamo iz terpljenja. Rešene iz ječe in postavljene pred obličje Božje svojih dobrotnikov ne bodo pozabile, pr®' sile bodo za nas in za našedušne in telesne potrebe,. in c® bomo po Božji pravici sami obsojeni v ta očiščevalni ogenj, bodo se tudi one poganjale za naše odrešenje iz VIC ; Dolžni smo iz hvaležnosti pomagati dušam v vicah, zla 3 * 1 svojim starišem, bratom in sestram, prijateljem in d® brotnikom. Kako moremo vernim dušam s odpustki pomagati? j Odpustki so odpuščenje časnih kazen, ktere bi P° 0 puščenem grehu ali v zdanjem življenji, ali pa po smel* 1 ' vicah morali terpeti. Duše v vicah si same odpustkov ® morejo dobivati; verni kristjani pa jim morejo odpustke P 1 priprošnji deliti, t. j. mi zarnoremo Boga prositi, da odpust ' 897 ki jih mi zadobimo, eni ali drugi duši v vicah v prid oberne. — Tega nikdar ne opuščajmo! Za ktere duše moramo posebno moliti? Sv. cerkev želi, naj bi se zlasti na dan vseh vernih duš spominjali vseh ubogih duš v vicah in jim pomagali z molitvami in dobrimi deli. Vendar imamo do nekterih duš veče dolžnosti, druge so Bogu bolj prijetne, ali pa naše priprošnje bolj potrebne in vredne, zato se spodobi, da bolj goreče in pogostoma molimo: 1. za duše naših starišev, naše žlahte, prijateljev in dobrotnikov; 2. za tiste, ki so Bogu najprijetniše; 3. ki že najdalje terpijo, ali so obsojene v najdaljše terpljenje; 4. kterih muke so najhujše; 5. ki so najbolj zapuščene; 6. ali odrešenju najbližej; 7. ktere za¬ voljo nas terpijo; 8. na naše molitve čakajo; kterim smo v življenji ali mi, ah so oni nam kaj hudega storili; 10. za naše duhovne brate in sestre. Kedaj in kako se je vpeljal spomin vseh vernih duš? Trav določno se ne more povedati, kedaj se je vpeljal v cerkvi spomin vseh vernih duš. Pa že Tertulijan (160) nam pričuje, da so že pervi kristjani obhajali vsako leto spomin svojih pomertih. Benediktinski opat Odilo je 1. i B pervi ukazal, naj se v Klunjiškem samostanu vsako leto 2. novembra obhaja spomin pomertih z molitvami, almožno in daritvami sv. meše; ta navada se je kmalo po¬ snemala po drugih škofijah in papež Janez XIX. jo je cerkveno poterdil in za vso cerkev zapovedal. In ia\no v- 1. Ne hodi požrešen v jedi in pijači, požre,nos ®°ri, le zmernost živi. Položi žlico p°P J> ( ti jed zastoji, in le toliko zaužij, a toliko dišalo, tako ti bo leknilo. 2. Ne bodi zlerljiv v jedilih. „Jejte, jz 1 x; ve g W pred vas postavijo.« (Luk 10 11.) Leje*™ zdrav, in je hrane zadosti, zahvali Boga. xr'; ve g a ln nehvaležnost po navadi stradate. -' . g Nesreča je za mlade ljudi, ki se. na predober živež razvadijo; privaditi dobrega seje ei , .P diti težko, kadar sila pride. Kdor v mladih letin 924 uborno živi, njemu na starost dobro diši kosec be¬ lega kruba ali pa kupica vina. 3. 0 pravem času jesti, bodi si kosilce ali kosilo, mala južina ali večerja, je zdravo in prav. Pri hiši, kjer na skledo čakajo, je slaba gospodinja; pa tudi le maloprida ljudi k mizi doklicati ni. — Neprenehoma jesti ni zdravo, in sladka jedila iz¬ mikati je greh. Goltancu sladkost je duši grenkost, in mebkužnost naj veča nesreča. 4. Po modrosti sauzivaj Božje dari, in ne po¬ zabi na jutre, česar danes preveč imaš. Potrata na gostijah in kolinah je zlo zlo pregrešna. Po zimi, ker dela ni, se nespametni ljudje gostijo, dobro jejo in pijejo, po leti, o kopi in košnji pa stradajo, kruha nemajo in vodo pijejo, ali pa za- vrelko (užgalec). Tak gospodar in gospodinja taka še imena vredna nista. Kadar je delo hudo, naj bo živež bolji: tako zdrava pamet veli. 5. Na dobro voljo le poredko hodi in pa samo k poštenim ljudem kakor Jezus na svatbo v Kano Galilejsko. Se dni in noči po kerčmah potikati, doma pa ženo, otroke in družino v nemar puščati, je po tatinsko in nčma dobrega konca. Več ko je kerčem, več je greha in uboštva, kterega boš k domu nosil, ako za kratek čas v lituš hodiš. Kjer ni Boga, je greh doma. 6. Kadar pri obilni mizi sediš, ubogega Lazarja ne pozabi, kakor pojedni bogatin. Bog ti je za to obilno dal, da bi tudi ti ubogim podelil. „Imas li veliko, več daj; imaš pa malo, tudi od malega ubogim podeli. “ (Tob. 4, 9.) Bog ne gleda na ko- likoto dani, marveč na serce, kakšno je, iz kterega daš. „Dajte, in se vam bo dalo." (Luk. 6, 38.) . 7. Posta ne opusti, ter truplu vzemi in duši daj. Post je oče kreposti in zdravja. Hočeš li zdra^ in krepek biti, navadi se vsakega mesca en den 925 se prav terdo postiti, naj želodec škodljive zaostanke pokuka. Zvesto pa vsaj cerkvene poste derži, dokler ti zdravje dopusti in ne daj mesu gospodariti. „Kdor v svojem mesu seje, bo od mesa tudi po¬ gubljenje žel." (Gal. 6, 8.) „Svet prejide in vse njegovo poželenje; le kdor voljo Božjo dopolni, ostane vekomaj." (I. Jan. 2, 17.) Kdor svoje življenje po teh čveterih vodilih ravna, on srečno pelje, in ne bo zvermi. Kdor pa svojemu mesenemu poželjenju uzdo prepusti, je neumnemu človeku podoben, ki jezdi divjega konja brez berzde. „Lepo vas prosim, stanovitni ostanite v Gospodu, in ohranite to ravnilo, da vas ravnilo bo ohranilo." (Sv. Bern.) Dokončanje' ravnila. Še tri zlate reči so kristjanu posebno potrebne: 1. Tvoja voditeljica sv. mati kat. cerkev na ^,. Derži se njenih naukov, dopolni njene ^ a P ’ kakor sv. Terezija, rekoč: »Otrok sem sve k»t cerkve. V njeni sveti veri hoSemživet, m umreti." — Dokler se svoje matere der/is, ugrešiš in lehko živiš srečno in mirno. 2. Tvoj voditelj naj[ hojo moder ™ vednik. Prosi Boga, naj ti pravega P mladi Ko si jit naj del, daj se spovednik so Pobija arhangelju Rafaelu. D V zakr ij, m tvoj vidni angelj varh, ničesar j , srečno ravnaj se po njih svetu. Pripeljal te bodo aa očetov dom. „ ... re koČ: 3. Izroči se v vseh rečeh f 6 Vj na j pravičnejša, PPaj se zgodi, visoko hvali i Božia v vseh aajviša, in najljubezniviŠa svet ?. V ° T1 ; fimU vse svoje rečeh. Amen. Bog za te skerbr, njemu 926 pote izroči, in zanesi se, da njim, ki Boga ljubijo, vse v dobro izide. (Rim. 8, 28.) Po tem zlatem ravnilu bomo srečno živeli, mirno umerli, ter bomo srečni in veseli vekomaj. „In kteri koli se po tem vodilu ravnajo, mir in milost bodi nad njimi.“ (Gal. 6, 16.) Amen. 927 Djanje vere. Verujem v Tebe, pravi trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh! kteri si vse stvaril, kteri vse ohranuješ in vladaš, kteri dobro plačuješ in hudo kaznuješ. Verujem, da se je Sin Božji včlovečil, da bi nas s svojo smertjo na križa odrešil, in da nas sveti Duh s svojo milostjo posvečuje, \erujem in terdim vse, kar si Ti, o Bog! razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so apostoli pridigovali, in kar nam sveta Rimska katoliška cerkev zapoveduje verovati. Vse to verujem, ker si Ti, o Bog! večna in neskončna resnica in modrost, ki ne moreš ne goljfati, ne goljfan biti. O Bog! stori močnejšo mojo vero. Djanje upanja. Upam in se zanašam na Tvojo neskončno do broto in milost, o Bog! da mi boš po neskončnem zasluženju Svojega edinorojenega Sina Jezusa -Kri¬ stusa v tem življenju spoznanje, pravo obžalovanje m odpuščenje grehov, po smerti pa večno zve 1 Čanje dal in dodelil, Tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti in brez konca vživati. Boam ™ °d Tebe potrebne pomoči, vse to doseči. P od Tebe, ker si to obljubil Ti, kteri si vsemogočen, zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen. pote rdi moje upanje. djanje ljubezni. O moj Bog! ljubim Te iz celega svojega serca Vs ®, ker si največa dobrota, neskončno popol- Qa ,in vse ljubezni vreden; ljubim Te tudi zato, Sl do mene in do vseh stvari neskončno do- 928 brotljiv. Voščim si iz celega serca, da bi Te jaz ravno tako ljubil, kakor so Te Tvoji najzvestejši služabniki ljubili in Te še ljubijo. Z njih ljubeznijo sklenem svojo nepopolnoma ljubezen; povikšuj jo v meni, o dobrotljivi Gospod! bolj in bolj. Djanje grevenge. Moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz serca žal, ne samo zato, ker sem nebesa zgubil in pekel zaslužil, ampak veliko več, ker sem Tebe, svojega preljubeznjivega Boga, Tebe, vso svetost in neskončno dobroto, ktero iz celega serca ljubim, ž njimi žalil. Terdno sklenem, s Tvojo milostjo svoje življenje poboljšati, in vse, tudi smert raji preterpeti, kakor Tebe, svojega Boga, Tebe, ne¬ skončno svetost in dobroto, še kdaj s kakim grehom žaliti. Daj mi milost, spolniti ta moj sklep. To Te prosim po neskončnem zasluženju Tvojega Božjega Sina, našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen. Cena nekterim družbinim knjigam Večina knjig, ki jih je družba sv. Mohora od do letos izdala, je že pošla, le sledeče bukve se pri družb zamorejo še naročiti in veljajo: 5 . 6 . 7 . 8 . 8 . 10 . 11 . 12 . 13. 14. 15. 16. 17. 18, 13. 20 . 21 . 22 . 23. 24 . Dr. Rogač in Torkar: Življenje svetnikov L do IX. snopič, vsaki snopič po .. (Kdor izmed družnikov vseh 9 snopičev Življ. svetn. vkup vzame, dobi jih za 4 gold.) Kociančič: Kristusovo življenje in smert, I., II., III., IV., V., VI., VII., VIII. in IX. snopič vsaki po. Erjavec-. Živali v podobah I. del (domače). Živali v podob. III. del. (ptice I. snopič) . Živali v podob. IV. del (ptice II. snopič). Živali II. in V. del sta že pošla. Kosar : Nebeška hrana, (molitvena knjiga), 2 dela, vsaki del mehko vezan. (Terdo v pert vezana 1 gl. 10 kr., v pert z zlato obrezo 1 gl. 30. kr. in v usnje z zlato obrezo 1 gl. 40 kr.) , Stare-. Občna zgodovina L, II., III. in IV. snopič, vsaki po Povše: Umni kmetovalec L, II. in III. snopič, vsaki po . Volčič-. Domači zdravnik. Dr. Sernec: Nauk o gospodinjstvu in Sumper: Bučelarček Jančar: Vinorejec... Tomšič: Sadjereja v pogovorih. Lesar: Prilike Bonaventure.'. Lesar: Zgodbe katoliške cerkve.■ Zupančič: Pabiola, povest.• Podlaz: Zlate bukve slov. vedeža.. Slemenih: Izdajavec, povest.. . . • • Ravnihar: Utopljenci, povest .. • Ogrine e: Setev in žetev, povest .. Mati božja dobrega sveta, povest. Večernice 24. zvezek (povesti in podučni spisi) . . • • Večernice 15. in 23. zvezek, vsaki po. Parapat: Robinzon .. Srnuc: Nebeška krona ... v ........ - Levstik: Kraljedvorski rokopis .. Slemenih: Križem sveta, povest . 60 , 40 ' 36 40 30 16 :: 36 , 50 - 40 - 40 , 30 , 20 « 30 . Stari in novi druzniki pa dobijo vse zgoraj knjige, kterim je cena čez 30 kr., po 10 kr. cenej o Tvarno kazalo k „življenju svetnikov" velja 10 kr. 'J I ( '■ : 4