Štev. 38., leto XVII. SOBOTA, 26. SEPT. 1959 UST IZDAJA REPUBLIŠKI SVET ZVEZD SINDIKATOV JUGOSLAVIJE GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVO TAVČAR LIST IZHAJA V UREDNIŠKI POVEZAVI Z »RADOM« — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: LJUBLJANA, KOPITARJEVA 2, POST. PRED. 284 — TELEFON UREDNIŠTVA S9-18I do 185, 81-555 lil 31-453 — RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V LJUBLJANI ŠTEV. 600-705/1*83 —POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 20 DIN — NAROČNINA JE: ČETRTLETNA 250, POLLETNA 500 IN LETNA 1000 DIN — ^LIST TISKA CZP •LJUDSKA PRAVICA« - POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI List ustanovljen 20. novembra 1942 Posvetna dejavnost med delavci doživlja HITER VZPON V torek je bila v Ljubljani skupna seja predsedstev Republiškega sveta Zveze' sindikatov ter Glavnega odbora Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Predsednik Republiškega sveta Stane Kavčič je v referatu govoril o splošnem in strokovnem izobraževanju delavcev, ki je v zadnjem letu doživelo silen razmah; to se kaže tako v spremembah v zakonodaji in v trdnejši materialni osnovi za izobraževanje, v velikih potrebah in pripravljenosti delavcev za pridobivanje splošne in strokovne izobrazbe, kot tudi v organizacijskih uspehih, doseženih na tem področju prav v tem letu. Ko je govoril o delu Svo-bod in prosvetnih društev, je Stane Kavčič poudaril potrebo, da Svobode razširijo svojo dejavnost z umetniškega amaterizma tudi na splošno kulturno in estetsko-humanistično vzgojo ter na skrb za zdravo zabavo delovnih ljudi. Ob koncu je predlagal ustanovitev republiške Zveze delavskih in ljudskih univerz, vanjem, obenem pa usmerjalo moremo naprej zgolj s propa-čvrsto organizirano servisno de- gandnim delom, kot ponekod še javnost za to področje - torej vedno poskušajo. Potrebni so potreba po ustanovitvi Zveze de- nam usposobljeni ljudje, ki bodo lavskih in ljudskih univerz. v idejnem in vsebinskem pogledu razumeli vso širino izobraževalne Razširjena dejavnost in kulturno-prosvetne dejavnosti, JvivTr Svobod obenem pa se bodo sposobni poz/veze ovooou glabljati v strokovne probleme Vse to zadeva tudi program posameznih področij. Zato se mo-in vsebino dela Svobod in pro- ramo usmeriti ne zgolj na prosvetnih društev. Kolikor bolj se svetne delavce, kot je bilo mar-izobraževanje razvija v čvrsto sikje doslej v navadi, ampak zla-organizirano redno dejavnost, to- sy na ijU(ji iz proizvodnje, pred-liko bolj se bodo Svobode lahko vsem mlajše ljudi, usmerjale k svojim poglavitnim Materialno osnovo «a izobra-smotrom. Ob tem se zastavlja jevaino jn kulturno dejavnost vprašanje: ali je dejavnost Svo- med delavci nudi;jo delno skladi bod dovolj široka, dovolj mno- za kadre, deino pa splošni skladi žična, če ostanejo zgolj pri umet- g0Sp0darskih organizacij. Tovariš niškem amaterizmu, ki je doslej gtane Kavčič je poudaril, da bi bil poleg izobraževanja njihova morau 0 delitvi teh skladov več poglavitna dejavnost. Ali pa je razpravijati v kolektivih, bolj potrebno področje dela Svobod gkrbeti( da se o tem ne odloča razširiti? za zaprtimi vrati, obenem pa iz- V zadnjih letih postajajo vse delati dolgoročne načrte za nji-bolj očitne vrzeli v splošni kul- hovo uporabo. Dejal je: -Ti na-turni in estetski vzgoji delavcev, grti so lahko veliki. Tu gre za v posredovanju kulturnih dobrin milijarde, ki jih je mogoče dati zares najširšim krogom naših in potrebno dati za klube v vseh ljudi, pa tudi v organiziranju večjih delavskih središčih, za de-zdravega razvedrila in zabave, v iavske domove, za nove in za kulturni uporabi prostega časa. prizidave k starim, za druge po-Vse to pa so področja, ki nepo- trebe. Moramo biti bolj agresiv-sredno zadevajo Svobode in pro- ni do teh skladov.-svetna društva. V to smer razširjena dejavnost Zveze Svobod TT _ , bo društva ne samo vsebinsko in Ustanovitev Aveze delav-oblikovno obogatila, ampak jim skih ill ljudskih univerz tudi zagotovila širši odziv mno- _ - , Razprave po referatu Stane Kavčič l predsednik Republiškega sve-“tane Kavčič je v začetku na- L"** nekaj splošnih značilnosti, ^ kažejo, da je izobraževalna Han Itumo-prosvetna dejavnost delavci dobila svoje pravo Cjto v politiki naših organizacij L*1* doživlja nagel vzpon. Med-ko smo pred leti bili v de-va??ivi pred nekaterimi konser-^‘'Vnimi idejnimi pogledi na iz-evanje’ Pred tako imenovanj Prosvetljevanjem, ki niti ni ij .Q Ustvarjeno za izobraževanje <>b]ivcev niti ni P° vsebini in tkah ustrezalo potrebam na-razvoja, smo v zadnjih letih k su h konkretnim akcijam na Področju. Hkrati s spre-o^^bami v zakonodaji, ki so o^Sočile razmah izobraževanja s .asbh po rednem šolstvu, ter ^ Premembami v delitvi sklada klat ?re’ ki so postavile trdno (^/•srialno osnovo strokovnemu vanju delavcev, se raz-Uij.^tudi išroko omrežje delavskih LIST IZ KOLEDARJA: JESENSKI DAN BODO POZDRAVILE NEKJE DALEČ NAD MIRNO GLADINO JADRANA (Foto: Milan Šparovec) UTEMELJENO POVEČANJE NAJEMNIN NE SME VPLIVATI NA ŽIVLJENJSKO RAVEN Sptošni ,a°stajanje subjektivnih možnosti — družbeni razvoj in standarda je v zadnjih letih t^Arll pri nas široko iniciativo sto za izobraževanje na vseh kjot h kot tudi za širšo potroš-btj kulturnih in prosvetnih -do-tjajn-Prišlo je do tega, da mate-delfr pogoji in pripravljenost kaj* ih kolektivov presegajo kktp ptibjektivne možnosti na ne-področjih prosvetnega iw' To zaostajanje subjektivnih tud, °sti se med drjigim kaže Sit,i.,v tem, da posamezniki v $Vr,H alnih organizacijah ter v V minulih mesecih smo naše bralce že seznanili z osnovnimi značilnostmi, ki jih ima‘predlog zakona o finansiranju stanovanjske gradnje. Opozorili smo na vse bistvene posebnosti tega zakona, vštevši tudi to, da bomo s 1. januarjem prešli na ekonomske najemnine za stanovanja. Že pred časom je republiški svet sindikatov izvedel obširnejšo anketo v Sloveniji zato, da bi ugotovili, kako bodo predlagani instrumenti delovali na stanovanjske sklade, na iniciativo za gradnjo lastnih stanovanj, predvsem pa kakšen bo vpliv na osebne dohodke zaposlenih. Razprave po tej anketi še niso končane, toda kljub temu smo naprosili podpredsednika RSS tov. Leopolda Kreseta za razgovor, ker vemo, da bodo naše bralce zanimale mnoge ugotovitve in tudi predlogi republiških sindikatov. Namesto odgovora na prvo vprašanje je tokrat tovariš podpredsednik kar sam povedal nekaj za uvod. *n Prosvetn'b društvih Že dalj časa ugotavljamo, da da odpravljamo take nenormalne Kako torej ocenjujete pred-v našem gospodarjenju postajajo odnose in preidemo na vseh pod- loge oziroma osnutek zakona o ukrepi, ki so preveč socialni in ročjih na sproščeno delovanje finansiranju stanovanjske grad" ne upoštevajo ekonomskih odno- ekonomskih zakonov vključno na nje prav s teh gledišč? _______ sov, vedno večja ovira za dobro področju nagrajevanja. To nam cPveda se sindikati povsem žic, zlasti mladine, ki si išče od- RazPraTY.e P° rete/‘atu so se in uspešno gospodarjenje z druž- je edino zagotovilo, da bomo pra- strin;ia;j0 s temi načeli tako na- "“Jako pojmovan, dejavno,! pollaiS »S ST» mkegf pSS S StoSiSSlŽSuSf n^ Svobod np nnmpni zožpvania nii- m lvan ivlauser- VSJ s0 Pozdravni cl;|0 dezeie določena centralizaci- hoda m možno — hoveea dela m dosežene kvali- predlog za ustanovitev Zveze de- ja. s tem pa tudi določanje cen krat, pač pa novega dela in dosežene Kvan- ii„dskih nnivprz ter L _____ ___g____N- »i« _______J lU^iajo osnovno orientacijo, se aaio v preveč samo strokov- UfUg^bate na raznih področjih kijjj. iškega amaterizma — ko-kolektivi pa si ob tem hjltu svoje poti v organizaciji ^ljeu^ega *n ztasti zabavnega flei^atem je Stane Kavčič nave-DČiteast° podatkov, ki kažejo tasUh razmab izobraževanja od-kib a Y treh njegovih poglavit-‘la^1: v izobraževanju od-°b rednem šolstvu, v stro-izobraževanju v izobra-ktgarii ” središčih gospodarskih VerZah in v delavskih uni-°drasj!', Ker torej izobraževanje n' ve^ nekako splošno g° delovanje, tesno povedalo ^upagando, ampak je po- storiti maen- _ ____ ir_________________ ____, r___le v skladu z lavskih in ljudskih univerz ter jn njihovo omejevanje, če je šlo rastjo narodnega dohodka, proiz- ■ za vrzeli, ki nedvomno obstajajo in njlh s Področja izobraževanja od. so iz dneva v dan bolj občutni. Klubi in druge nove oblike, ki jemnin k ekonomskim postopen in tak, da ne bo prizadeto sploš- tetne ravni njihovih prireditev, : n ltpvilnih vnra«a- njinovo omejevanje, ce je sio rasrjo narodnega oonooKa, proiz- no metanje življenjske ravni, ampak razširitev na probleme in nijP R nndro,ia izobražPvania ^To^kllub" ni^Tr^žv^ pSemov v sklopu teh ^rllanj ter^ugoTSmo'0da ^ sti zagotavljalo določen nujno pa je prav gotovo tudi stanova- narodni’ dohodek proizvodnja pa xx.vC ------------------.X, , innp R .p oooMastili škrata PU^ben standard ki je bil po- nje kot uporabna dobrina, saj je tudi osebni dohc;dki naglo poljih Svobode v zadnjem času uva- da sesta^ta inidativnf nd ?e ST uhoteli ?fnOV™ elementstandarda hkra- čujejo (slednji so se povečali v jajo v svoje delo, se bodo v ta- hor ’ ustanovitev ZvLzf * * del°xV borbl zaanaPredek- U Pa ^di gospodarska kategon- LRS za okoli 23 „/o) in ob dobri kem delu pokazale-zelo primerne. , . lindskih univerz v kate povečanjem narodnega do- ja, Z drugo besedo, gradnja, do- iej;ini najbolj primemo, da uve- skih in ljudskih univerz, v kate- hodka, storilnosti m sploh z na- deljevanje in uporabljanje stano- t di cnremembe na nod- i„„ rem bodo zastopniki vseh zainte- predkom v gospodarstvu pa taka vanj ne more biti predmet tako ^ ctannvaniske nolitike ozi- i?1X„ro«ai „a.rti Š? orea"““11- “s,“" 4«^-. » pravimo, m«.van. »cialn, politika, am- ^ SS? in dolgoročni načrti zavodov. ne le da m koristna, marveč tudi pak gospodarjenja, m sicer še ze- gradnje vendar pa menimo da Ob koncu svojega referata je Daljši sestavek o vprašanjih, ovira za intenzivnejše in bolj lo skrbnega gospodarjenja, pa bi bilo' povsem napak, če bi z Stane Kavčič poudaril, da na obravnavanih na seji, objavlja- skrbno gospodarjenje z razpolož- najsi gre za gradnjo, za vzdrže- višjimi najemninami vsrkali tisto vseh obravnavanih področjih ne-------1A f ■i'' ^ ---.. .. mo na 10. strani. Ijivimi sredstvi. Zato je nujno, vanje ali pa za najemnino. Posebna vzgojna stroka s oko'1 • Posebnimi zahtevami, s ^gošt ld.e-ino> metodološko, kaj 'n drug° problematiko, Jekakn potreba po ustanovitvi ^kega ga konzultivnega republi-.sa’ ^ bo organiziralo S 0-„anje s številnimi zavodi /Sanizacijami v republiki, ukvarjajo z izobraže- stvu novega mesta. Sanje, je bilo vredno sanjati, ebudile rudarja Šaleške v svetal, sončni dan. povečanje osebnih dohodkov, ki je plod boljšega dela. Prav zato je .treba ob prehodu na ekonomske najemnine s posebnimi ukrepi, to je s spremembo instrumentov delitve dohodka med družbo in podjetjem omogočiti tudi povečanje osebnih dohodkov. Letos so torej vsi pogoji, da se bo standard povečal kljub prehajanju na ekonomske najemnine. Večji dohodki, ki so posledica večjega prizadevanja, večje proizvodnosti, ne smejo ustvarjati pomislekov in bojazni, da bo to lahko rušilo blagovne in denarne odnose v gospodarstvu. Tega se nekateri strokovnjaki boje, po mojem mišljenju povsem po nepotrebnem, ker je normalno, da z rastjo proizvodnosti (ta letos ni majhna!) rastejo tudi zaslužki oziroma standard. Tako se ureja tudi struktura potrošnje. (Nadaljevanje na 5. strani.) Po polletnih konferencah sindikalnih podružnic Pobuda o sklicanju polletnih konferenc, na katerih naj bo govora^ o najvažnejših gospodarsko političnih problemih kolektiva, je naletela pri sindikalnih podružnicah na dokajšnje razumevanje. Posebno v večjih kolektivih pa tudi v srednjih so v veliko večji meri kot v majhnih ugotovili, da je to najboljša priložnost, ko lahko članstvu poročajo v polletnih gospodarskih rezultatih, se lahko pogovore o vseh objektivnih in subjektivnih težavah, s katerimi se člani kolektiva srečujejo tako na področju gospodarjenja kot pri delitvi sredstev in o odnosih. Skratka tako ■ lahko prouče vse probleme in predlagajo zaključke, ki zagotavljajo še boljše uspehe v U. polletju. V tej luči je minila večina konferenc. Menim, da se letošnje konference odlikujejo prav v tem, da se je skozi gospodarjenje oziroma gospodarske dosežkei proučevalo vsa ostala vprašanja, ki ovirajo večji napredek. Tako so skozi to prizmo proučili sisteme nagrajevanja, organizacijo dela, strokovno usposabljanje, delovne odnose, probleme družbenega stanr darda, delitev sredstev itd. Težko je reči, katerim od teh vprašanj so posvetili več oz. manj časa. Gotovo je, da so bile razprave v različnih kolektivih različne — tako kot so problemi različni. Tako so v tovarni Plamen v Kropi podrobno analizirali nagrajevanje po enoti proizvoda, ugotovili nekatere pomanjkljivosti in predlagali delavskemu svetu spremembe, ki jih je ta že sprejel. V Mariborski livarni, Železarni Jesenice, Iskri v Kranju itd- so delavci zelo obširno in konstruktivno razpravljali o mnogih proizvodnih vprašanjih, o uporabi surovin, odnosih V podjetju itd. V podjetju Ingrad, Celje, so na osnovi slabe polletne realizacije plana sprejeli vrsto pobud in sklepov, ki bodo prispevali k boljši organizaciji dela in izpolnitvi1 postavljenih planskih nalog. Naštel bi lahko še celo vrsto primerov, v katerih se kažejo pozitivne strani polletnih konferenc, o nekaterih pa je naš časopis že obširno pisal. Vsekakor je treba poudariti, da je bilo med članstvom precejšnje Zanimanje za konference, kar nam poleg sproščenosti ter, konstruktivnih razprav in predlogov potrjuje ) tudi, dobra udeležba. Udeležba in razprava sta bili posebno dobri tam, kjer so dobri gospodarski rezultati oziroma tam, kjer so z razširitvijo nagrajevanja po merilih dela materialno zainte-.resirali celoten kolektiv za dobro gospodarjenje. Takih kolektivov pa je vedno več in tudi. te konference so v marsičem in nemalo-kje prispevale, da se bodo sistemi nagrajevanja v konkretnih podjetjih hitreje gradili tako, kot zahtevajo objektivne okolnosti. Poleg tega polletne konference kažejo tudi dokajšen napredek v samostojnosti sindikalnih podružnic. Vse več je takšnih organizacij, ki nastopajo z lastnimi stali-lišči in pogledi pred članstvom, pa čeprav to včasih ni po volji po-edinim tovarišem, je pa v interesu kolektiva in skupnosti. Niso več redke organizacije, ki ne čakajo na direktive, marveč v okviru splošnih stališč sprejemajo konkretne zaključke o določenih praktičnih vprašanjih. Na ta način so si take organizacije pridobile tudi zaupanje delavcev in postale so njihova javna tribuna za odpravljanje raznih slabosti in urejanje socialističnih odnosov. Pa tudi vodstva podjetij posvečajo več pozornosti letošnjim konferencam. Niso redki primeri, ko nastopajo z zelo aktualnimi problemi in želijo sodbe kolektiva o svojih pogledih in stališčih, zavedajoč se, da je najhitrejša in najuspešnejša realizacija stališč le takrat, če jih podpira celoten kolektiv. Poleg navedenih in poleg še drugih pozitivnih primerov so bile tudi slabosti. Čeprav poredko Vzroki neuspehov S polletne konference sindikalne podružnice Telekomunikacij prisostvovali mnogim polletnim svojega^reiednika^i^lahko^fi- novern'tarifnem n° S? P° stala v Preteklem letu zaradi po- konferencam sindikalnih podruž- slimo Drus za drueim so odha prece^ manjkanja tipk in kondenzator- nic. Skoraj za vse, posebno pa v jali. Zadržita iih id ^iiti mecli „ p,odj?7tju zel° ^alo osta- jev celih 25 delovnih dni. V obra- u Predsedstvo republiškega večjih podjetjih, lahko trdimo, živahna diskusija med nekaterimi aez® skklde- v rezervm sklad so tu Mokronog je proizvodnja pre- b01?1 sindikata _ trgovskih, gost da so bile skrbno pripravljene, delavkami in njihovimi mojstri do.fallIi nfme®to Predvidenih 10 cej časa stala zaradi nepravočas- ln turističnih delavcev J Toda tega ne moremo reči za Konferenco so predč^o Takim ":llTJonov le 3’6 dinarjev, ne in nekvalitetne dobave mate- 1(?- septembra razpravljalooS^ polletno konferenco podružnice čili ker ni biloTkorT nfkTTr Z skup31 rezervni fond pa ie do- riaia domačih dobaviteljev, v plh. Centralnega odbora glede W Telekomunikacije v Ljubljani. Ko več’ Kaj lahko iz vsega3 tega za- mllllona dina^ev- Ker je centralnem obratu v'Ljubljani je trejsega reševanja stanovanj^ bi se morala ta konferenca začeti, ključimo’ MishTo da si delavci I S 1 ® vlozemd "J310 sredstev, prizvodnja stala v oddelku za TV problemov zaposlenih delavce so namreč začeli člani izvršnega takšnih konferenc ne želijo več fe?ray resn0P0stavlJa vprašanje, sprejemnike zaradi nepravočasne n sklenilo padati vsem sm odbora šele premišljati. k1e nai r, kako bo Podjetje v prihodnjem dobave kaset več kot mesec dni. kalnim podružnicam okrožnih 7 dima v sindikatih odbora šele premišljati, kje naj iz poročila predsednika sindi- „ iTV poajeije v pnnoanjem dobave kaset več kot mesec dni, Ka™™ podružnicam okrožij pravzaprav bo. Končno so se od- kalne podružnice ie razvidno da P0 zbr®k> 63 milijonov dl- v montažnem odelku pa mesec in. v kateri jim bo sporočilo, ločili za - dvorišče. Na njem ni je podjetje v preteklem oolletiu nafje7’ kl. Jlh bo naslednje leto pol zaradi pomanjkanja nekate- združujejo sredstva, ustanavlj bilo niti enega stola. Utrujeni de- dosego slabše uspehe kSt v Sem pot"eboval° fza kritJe anuitet. rib sestavnih delov. Ce k vsemu stanovanjske skupnosti in varW lisi« Pšpp SlSSis med njegovim branjem prestopa- deni plan so radijsi sprejemniki h str°skov za njihovo ne- vrnitev materiala, ki sploh ni bil ^ovlj?e m turizma, bo repu^ la z noge na nogo. Njegovo bra- (106,1 %) Toda tudi ta odsTTtek "TT0 lz,p?polnPevanle- Ker se po- dvignjen. Prav tako se lahko sa- sk! ??bor s pomočjo posebne nje je od časa do časa preglušil je znatno nižji če upoštevam! TT VeC ^ in materiala ,za IZ‘ mo pri njih zgodi sledeče: po de- misije in sindikalnih podn« tovarniški zvočnik, ki je tega ali znatne zaloge lanske TdokoncaTe ^ aparatur’ sestavmh lovnem nalogu bi morali v nekem Popravil ustrezni .material J, onega pozival na telefon... proizvodnje Čisti dohodek TTd! ? 1 •’ predvsem pa sprejemni- oddelku izdelati 20.000 komadov seJ’. s<> ustanovili tudi k< Kako pozorno so delavci lahko jetja je za 8 % nižji kot so pismi- ^Lmi, f ^ nenehno omejilnih plošč, izdelali so jih pa s^°’ kl naj skrbi za naprej za o /o nižji, Kot so piani pada> lastna cena pa ostaja v nad 35 500 več. Zanimiv ie tudj poslovanja in povečanje prod^ tivnosti v trgovini in gostinS1^ glavnem ista, se prav resno po- naslednji primer: za izdelavo ti- tivnosti v trgovini in gostins^™ stavlja vprašanje, koliko časa bo soč kosov nekega izdelka so ter komisijo za proučevanje sis^ podjetje te izdelke še lahko pro- porabili 46 844 000 dinarjev ob ma nagrajevanja v trgavins*0 izvajalo. Izhod iz tega položaja je neki drugi priložnosti za isto’ šte- ln gostinskih podjetjih, povsem jasen: znižati lastno ceno vilo izdelkov 47 097 000 dinarjev ± „ od proizvoda. To lahko podjetje do- plTnsS Ta°slnf'Ta ° pT^znaTa repSS ^bTu rud^ seže le z znižanjem režijskih in okoli 45 400 000 dinarjev ' republiškem odboru ruf® materialnih stroškov ter z zniža- ’ ■ ' metalurgov in kemikov je Vt- njem procenta izmečka ki je tudi Kdo je kriv za nepravočasno tembra obravnavala analizo K zelo visok. nabavo materiala, ki je nujno po- slovanja tistih 12 gospodar®* V svojem poročilu omenja treben za nemoteno proizvodnjo, organizacij, katerih gospodar) predsednik sindikalne podružnice za prekoračevanje normativov, uje bo spremljala skozi vse 1 tudi produktivnost dela in jo pri- prepogostne spremembe normali- in razpravljala o rezultatih P' merja s oroduktivnestin. vov, zaradi česar postajajo večje svetovanj o ui UCia in JO pri- 1-c---- ------------------------X----u-- - ---- g, merja s. produktivnostjo, doseže- vov’ zaradi česar postajajo večje svetovanj o uveljavljanju 0^, no v prvem polletju preteklega količine materiala nekurantno ga sistema nagrajevanja v ru leta. Iz te primerjave je razvidno blag0> nekvalitetno izdelani se- nikih, metalurški in kemični ( da se je v preteklem polletju bru- stavni deli (n. pr. okrasni okviri dustriji, ki so bila v začetku to produkt povečal na enega za- oksidirajo, ko so že vgrajeni v meseca. Člani komisije so * poslenega za 7,7 % Ta procent kasete), za velik izmet pri zvoč- sklenili, da bodo proučili naS1, pa se bistveno spremeni če na- nikih (v skladišču so dvignili 250 Jfvanje po enoti proizvoda ,,, pravimo isto primerjavo’z druž- zv°dnikov, od teh je bilo uporab- tistih podjetjih, ki so ga uveM) benim proizvodom, na katerega nih samo 55>> Za dolgotrajne za- z novim tarifnim pravilnikoin vplivajo materialni stroški. V tem st°je v Proizvodnji itd., je v pod- pa podlagi ugotovitev in P^Lj primeru vidimo, da je produktiv- jetiu vsem znano. Nam pa se ne- oljenih izkušenj spodbujali % nost zelo padla in sicer za 20 % |lote vsiljuje vprašanje, kaj sta druga podjetja, da uvedejo K mmrnmmstmmmmmMmmmmMmmmmm Vzrok temu so pogostni zastoji v glede vsega tega storila sindikal- šen sistem nagrajevanja, če iri" V Teleknmnnikaeifeh u ■ , , proizvodnji. Tako je na primer v na In Partijska organizacija v za to ustrezne pogoje. V Telekomunikacijah tudi vajenci z uspehom posegajo v napredek obratu Sežanaj kjer 8izdehdejo v p°djetju. O tem ni ničesar ome- nh,. .. ...... , Celj p oizvodnje sprejemnike Savica, proizvodn a p^.ega v P<>d?tnem poročilu sin- j J^l pSvTtovS^SpIŽdSav dikalne podružnice. Iz doseženih ^ rezultatov v preteklem polletju ^ veijlb ko ntd1 tudi sklepamo, da sindikntm, Tr- ° kooperacij! v kmetijstvu. O*,, ito*l it VENDARLE »SIVA« OPEKA »srtsit * Tu ne mislimo samo na to, da bi ??;hP^“h Z£drug Precej je že bilo govora, ali benik bo izdelovalo tudi suho bo treba noravnati le strnši«. vsePomanjkljivosti spremljala, sktenlb so mriPstoHiiTTe P* bomo začeli izdelovati tako ime- mešanico lurgi prahu, azbestne e, stroške pre~ analizirala, jih na sestankih s ko- HrntoTe ® novano sivo oziroma lurgi opeko halde in‘apni t« IT ^azala v pravi luči in ali pa iz vsega skupaj ne bo nič. pošiljalo na tržišče. Ta mešanica TrnKdkžS .VJltohTn ^ zahtevala pri pogoToTjo o predTosti Toda vsa ugibanja so povsem od- ie .ob dodatku vode zelo dobro Kvaliteta lurgi opeke bo imela nih podjetja nlihovoTdTranTvT n^a nJlhove zemlje v kooperaCl več, kajti prvo opeko so že zdav- vezCmLlto^sT^TaTt! S T* Lr bo °dvisno od n^, SS^TTeTh^SS v Cel1u h, ^ naj naredili v poskusnem oddel- opeka in t ;lar„j malta« usriTT te!a’ kollko časa se bo sušila- (Cas tudi druge možnosti, namreč boja nreds+fvnikJ, K10, posvet^rS ku opekarne v Gameljnah. Tod jTTr monoliten to žeto odSTen ^šenja je določen od 6 do 12 ur.) za uveljavljanje načel sindikatov IznL ^In^ n^ohčfrT^ je tudi že postavil Zavod za raz- gradbeni material. ®rez 0^0Ve. -1® tudi bojazen ope- glede novega sistema nagrajeva- Brez osnove je tudi bojazen ope- glede novega sistema nagrajeva- komitoie^ karn -»klasične opeke«, da bi iz- *ja, ki je odprl vsakemu kolekti- euhilp kaiti -^„„4_______vn Kainega sveta m delavske :iilT verze Teharje. Govorili so o je tudi ze postavil Zavod za raz- gradbeni material. iskavo materiala prve poskusne ------- -------- «• »«- hišice, čez približno štirinajst dni • T opek?rski industriji je pro- gubile tržišče, kajti pri sedanjem vu izredno široke možnosti za ve^TehTriT V« pa bo že šoštanjsko podjetto lzvodl?ia lprgi opeke vzdignila pomanjkanju gradbenega mate- uveljavitev takšnih meril, ki vsa- bmtovatou na TnHrnl . Tljs^ 6 - "-. 'ITi zsredhl PreCe3 Prahu' T?da raČUnica 'ie [lala do tega še ne bo prišlo'tako kega posameznika v največji meri ToS zidati zgradbo p0VSem preprosta Programska hitro, proizvodnja lurgi opeke pa stimulira za boljše in kvalitet- Vhodn ih dneh okri1' riala. cena za enoto lurgi opeke je pre- je pomembna tudi zato, ker bo v nejše delo neposredno za strojem. V ta namen mu je bila odobrena narjev, za oddaljenejše kraie na nam nniHnin =taro c n lovnem mestu. ° prob^ern!b izobraževanja ,, - KOLEKTIV »ROGA« VE: upcjvc. 0,ju ui- uiaienaia, ko Klasičnim opekal V ta namen mu je bila odobrena narjev, za oddaljenejše kraje pa nam poidejo stare zaloge S B zvezna investicija v višini 160 milijonov 900.000 dinarjev iz sploš- > nega investicijskega sklada, podjetje samo pa je iz lastnih sredstev prispevalo 40.200.000 dinarjev. Mimogrede naj povemo še to, da je investicijski kredit dobila tudi Termoelektrarna v Trbovljah in da bomo tako imeli v bližnji prihodnosti v Sloveniji kar dve tovarni lurgi opeke. EDO RAZDRIH - anja ^ ustanovitvi okrajne ter občiP5 delavskih univerz. Sestavine lurgi opeke so cenene, saj gre v glavnem za odpadli surovini lurgi prah in azbestno haldo, katerima je treba dodati samo še apno. Rentabilne so tovarne lurgi opeke zlasti tam, kjer so nakopičene velike količine lurgi prahu. Podjetje Gradbenik zato zida tovarno tik ob šoštanjski termoelektrarni, saj bo nova tovarna porabila 80 0/o vsega odpadlega prahu. Azbestno haldo bodo dobivali jz rudnika azbesta v Kragujevcu, apno pa iz zagorske apnenice. Gradbena dela za novo tovarno bodo predvidoma končana še ta mesec. Stroje in del notranje so bile ponekod te. konference 0preme je podjetje Gradbenik na- er/irtln n 1 Tt o nH aart n iL-rtlTt onn _ . __ zgolj formalne, od sindikalnega odbora premalo pripravljena poročila so ponekod dajali vodilni uslužbenci brez predhodne razprave sindikalnega odbora in tako tudi brez njihovih stališč. V takih primerih je običajno poleg slabe udeležbe bilo tudi slabo vzdušje, slabo razpoloženje in slaba razprava. Kljub temu, da nimamo še popolne analize polletnih konferenc, lahko ugotovimo njih koristnost pri aktivizaciji delavcev pri reševanju lastnih proizvodnih in ostalih nalog. Zato jih kaže tudi v bodoče priporočati vsem sindikalnim organizacijam. Potrebna pa bo tudi večja pomoč ObSS v pripravah na njih, predvsem manjšim oziroma srednje velikim organizacijam. France Borštnik bavllo v Zahodni Nemčiji in bodo prispeli v Šoštanj proti koncu letošnjega avgusta. Približno dva meseca^bodo trajala .montažna dela, tako da bodo lahko pričeli s poizkusno .proizvodnjo že sredi letošnjega decembra. Po perspektivnem ‘ načrtu naj bi nova tovarna dajala na leto 20,500,000 enot opeke. V njej bo zaposlenih 76 delavcev, pri popolni avtomatizaciji pa bi se to število zmanjšalo za eno tretjino. Ker bo Gradbenik Uporabil za kritje svojih potreb le 1,500.000 enot opeke, bo lahko vso preostalo zalogo poslala na tržišče. V podjetju so tudi načelno že pristali na koprodukcijo s celjskim Ingradom, kateremu bodo dobavljali potrebno količino tega gradbenega materiala. Podjetje Grad- ČEMU ENOTA PROIZVODA V GLASILU ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE »RAD« JE BIL OBJAVLJEN ČLANEK O NAGRAJEVANJU PO ENOTI PROIZVODA V PODJETJU ROG V LJUBLJANI. članek daje precej napačno podobo o NAGRAJEVANJU V TEM PODJETJU, HKRATI PA TUDI SLABO SLIKO O NAČRTU NAGRAJEVANJA PO ENOTI nega pomena za presojo njegovih ' KoHploVa 1 i tllHf r>r»or1cfoTTv^ 51--J Il^inplr to m clatavno 4*» |TRt1 ^ fi' .,v«.», i»„ uajifi aviiuejt; poStaVlJ®! gpP lativen tako kot vsak ukrep --1------- — O— a.i v *-—*»»* ■. v.. < . 11. awicivnv. ---_ IV sodelovali tudi predstavniki naše- nčinek tega sistema je, pa naj (f ga podjetja. Sele po tem posve- ;,et!,ivno najpraviineje postav«® >« nicermjvišjega organa Zveze sin- to niti najmanj ni razvidno. aikatov, dokončno odločili tudi pri vsekakor mogli pričakovati. ^ pf1' Po pooblastilu delavskega sve- 2e na začetku nisania ie hii = nas fnon^iii možnosti nagrajeva- no, na podlagi na umeten naCi® # ta, kl je na iniciativo svojih čla- tega vidika dosežen zadetek v n;’a po enoti izdelka, ne da bi se- Pisane »čudežne moči« je b,1“)K;jlf“ nov proučil članek o nagrajeva- polno. Eden izmed izredno pere- gred^c^vedeb" kak^to"- re ^ »| nju po enoti izdelka v našem čih problemov našega podjetja — ? „ L.«’. vedeh. kako ta sistem pri- deika. Predvsem pa sodimo.,^ podjetju, kl je Izšel z naslovom obseg bolezenskih izostankov____ie lag°diti specifičnim okoliščinam moral avtor članka bolj .raZ„ia, S »Čemu enota proizvodov« 19. sep- bil meni nič tebi nič orinisan si našega podjetja. Naj dodamo še “e‘| na«e« sistema nagrajena« jd1 tembra v časopisu »Rad«, Vas stemu nagrajevanja po enot? tz- da hP° T°gih raZgOVOrih SSzX3,Cteb prosimo, da objavite v naslednji deika. Resnici na Hubo moramo •” fdločitvah vseh organov v pod- ki nikakor ni dokončna. Tud* tpjj številki naše gledišče o teh vpra- povedati, da ie tudi avtor sam ?et:iu uspeli še,e Par dni pred ro- kot sicer vsako vredvia šanjih. najprej zapisal! da vzrok za ta p™ kom’ to ^ 27' ma-1a. Predati pred- popo,noma ^ log novega tarifnega nrairilnlb-o p(« Tudi iz podatkov o Pot reta duktivnosti dela letošnjega Jjetl ' sanjm. najprej zapisal, da vzrok za ta po- , ’ ° Je ma'a’ Preaati pred- Ne glede na vzpodbudne be- jav še ni znan, pri tem pa ga je L?g novega tarifnega pravilnika sede, s katerimi je avtor članka v naslednjem stavku kar sam p.bemskemu ljudskemu odboru, "Tri T------T“‘“, J- “'»«» Sie.iec ■ ••“—ss.iijcm stavku Kar sam s., „„„ . V,s“u U.,UV‘U’ duktivnosti dela letošnjega .’,ctl < zaključil svoja Izvajanja, smo iz poiskal, čeravno se je tudi nie- K1 nam 16 Potrjenega vrnil šele primerjavi s preteklimi tremi Tj ih njega izvedeli, da sistem nagra- mu samemu zdela taka »logika« 19- junIja. Prva izplačila po siste- sk,uSa'n osnV jevanja po enoti izdelka v našem enote izdelka čudna. Se bolj se mu nagrajevanja po enoti izdelka koncepčiji čianka da'sistem r podjetju »ni položil Izpita«, kot je seveda zdi taka »logika« čudna za pmh pet rnesecev skupaj smo vanja po enoti izdelka »ni zapisal avtor. Sklepajoč po vse- nam. izplačali šele 21. julija. pita«. Pri takih dejstvih, ki s° t čeV da se je povečala produktivno5 m V nrvpm nnllpHti *—I ^ Po vsem tem bo razumljivo, da SErESri IslsSHI sa, da se je avtor lotil analize teh gradivanja po jedinici proizvoda« začeti delovati pravzaprav šele v dru- Produ^tivnost raste brže nego zapletenih vprašanj z že vnaprej povečal »broj bolesnlh«. Ugotovi- Bl po,ov1c1 'e*8- J«, da smo preko «odiI>a?« izdelanim stališčem, ki ga je bilo tev o tem, ali se je »poslije uvo m^han^er^ove^MVA PoJKS^e!.ali Namesto da bi za ocenjevanj®fnK treba samo še s pomočjo citira- denja« ali pa morda že orel »n Imdkov I^med Pro,Jul če vprašanje zastavimo oblik, kot so nagrajevanje po eno-?lan-90Uorom’ k* i3 že splošno ti proizvoda, po prometu in po-rie,]_v UsPehi v prvem polletju so dobno, lahko rečem, da je prešlo 9faip0?nn? Posledica dobrega na- letos več kot pol vseh podjetij Van’‘r,'> ljubljanskega okraja na nagraje- vanje, kjer tako ali drugače merijo učinek (mimo akorda in 'vanja? ie nobenega dvoma ni, da »asr • spcdbudnejših oblik g^plevanja v gospodarskih or- norm). Torej približno 600 podje-lo ‘2aciiah letos najbolj vpliva- to 80 predvsem večja podjetja, van.a znatno večje uspehe pošlo- v katerih je zaposlenih okoli 80 v Podjetjih, tako v pogledu odstotkov vseh v gospodarstvu ■’ eCanja storilnosti dela, kot zaposlenih delavcev in nameščen- ekn:-aja storilnosti dela, 0t,°mske storilnosti. tio-, menite z izrazom »eko-ka storilnost?*' ko cev, je uveljavilo nagrajevanje, kot so ga predlagali sindikati. Zaradi tega, ker so se vključila v tako nagrajevanje vsa velika pod-tilC- govorim o ekonomski sto- jetja, tudi podatek, da bo oprav-omislim predvsem na obli- Ijenih več kot 90 °/o vseh del po ugodnejših razmerij med učinku. • Kako je s trgovino. Ta vsaj v preteklih letih ni kazala po- Ck* SostvS Poslovanja in dohodkom lehtf arskih organizacij. Ze pol- „ ... ^pehmbr,aČUni’ 80 sebne pripravljenosti za uvajanje 8Podar i’ lcatere bodo dosegle go- nagrajevanja po prometu? "jem let® organizacije v letoš- Morda preseneča, toda tudi tu 1?am ka^e:|0’.da 8° P0' je led prebit. V ljubljanskem Ve*iko m 8 .l.v ,ve,cln,1 kolektivov 0jcraju je vejina notranje trgovi-toai,u manjši kot lam. To ni_______ 80 nr’a stvar, če upoštevamo, da *^ tf i • , _ jo "katere surovine celo draž- seženem prornetu' Te;l trgovini se kot*!! Pa vsaj po enakih cenah tja v lanskem letu. To pomeni, Ceup^ietjem oziroma proizvajal-sPort ni Več vseeno, kako se go-kyj:ar*> kakšni so režijski stroški, roVi s® uporabljajo osnovne su-kij«, 6 in po kakšnih cenah jih yalejo na tržišču. Ptj. Da se povrnemo. Ali lahko j, ke v nagrajevanju opišete %armo rs Podatki? Vj;^ iiuMjanskem okraju pred- ,ura - ___ osnovi podatkov, ka j?1« iz pripravljalnega postop-DfOvj.d sprejemanjem tarifnih Voj 'mikov, da bo opravljenih itr, *°t 60 °/o del na osnovi tako to aQvanega direktnega učinka, horm in akordov. Če pa k tieg® dodamo še oblike posred-1% Nagrajevanja po učinku, po-'ififl, N® nagrajenih po delu, po - ^ nekai več kot 90 % vseh %>i nekaj nih. France Mrevlje ^^okSnkubvVr^kem\7tu? i® Pridružil tudi dobršen del zu-k0 „ , , . . . .. nanjetrgovinskih podjetij kljub tlaSraLpreNe:l smbs®- saJ 1® bilo p0sebnim pogojem za delo in P° n°rmah in po ^jub določenemu odporu. Če že govorimo o odporu, moram prista-'H or e, 451,?1 vse^1 opravljenih Vjti) (ja smo imeii veliko večje te-glh oblik naSra3evanja po žave g p0sarneznimi združenji kot Vru na Primer po enoti pro- pa g kolektivi. tief-0®' nagrajevanje po opravlje-Bo2‘ Prometu itd. pa še nismo Dcm , To dokazuje, kakšen na-fe v kakovosti in v količini, Prav,rko tako rečem, je bil na-»l®n v letošnjem letu.. • In kako je v gostinstvu, saj si od tega obetamo tudi boljšo postrežbo? Gostinstvo v ljubljanskem 9 okraju pa je v celoti sprejelo na- je j" Morda veste, koliko podjetij grajevanje po učinku. Sem ne Prej) 3 izpolnilo nagrajevanje in štejem le nekaterih manjših obra- Pie,:° na nove oblike, ki v večji tov, kjer strežeta gostom le po Po , ,Vežejo proizvajalce na delo dva ali kvečjemu trije gostinski Učmku? delavci. • Kakšni so torej po vsem tem polletni uspehi gospodarskih organizacij v okraju. Še posebej nas zanima, kakšna so razmerja med posebnimi dohodki in skladi podjetij in kakšna so razmerja nied dohodki podjetij in prispevki, ki jih podjetja dajejo družbi? Ugotavljamo, da se gospodarske organizacije ne le drže razmerij pri osebnih dohodkih in skladih, ki so jih predvidevali v pripravljalnem postopku za tarifne pravilnike, pač pa so le-ta še ugodnejša. Ta razmerja so tudi znatno boljša kakor lansko leto, kar pomeni, da gre več sredstev v sklade in manj za osebne dohodke. Govorim o razmerjih v odstotkih, kajti sicer se v povečanih proizvodnih uspehih povečujejo tako sredstva v skladih kakor sredstva, ki gredo za osebna dohodke. Prispevki skupnosti pa se povečujejo na osnovi povečane storilnosti, kljub temu, da prizadevanja sindikatov za to, da se poveča obseg nagrajevanja po učinku, niso koristila le kolektivom in občinam, pač pa predvsem vsej skupnosti. Sicer pa bom povedal še nekaj podatkov za posamezna podjetja, da stvar, kot pravimo, podkrepim. — V tovarni vijakov Vič-Ljub-Ijana, se je povečala udeležba skladov v čistem dohodku podjetja v primerjavi z lanskim prvim polletjem za 16 %. Udeležba osebnega dohodka pa je v čistem dohodku celo za 8 °/o nižja kot lani ob enaki proizvodnji. Seveda ne gre za znižanje osebnih dohodkov v absolutnem znesku, ker so le-ti ob večji proizvodnji in boljši realizaciji že v prvem polletju za okoli 18 Vo višji. Večji pa so tudi skladi, in sicer za 50%. Proizvodnja se je letos povečala za 39% (!) in so ob takih uspehih tudi dohodki družbe znatno večji. Letos so že v prvem polletju odvedli v družbene sklade za 24 % (!) več sredstev kot lani v istem času. — V Untensiliji je celotni dohodek za 37 % večji. Dohodek podjetja pa celo za 69 %. Čisti dohodek za 71 % itd. Razmerja med skladi so ostala neizpremenjena in tudi tu ima družba večje dohodke. — Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku je povečala celoten dohodek; v prvem polletju za 20 odstotkov. Čisti dohodek se je povečal za 63 %, za prav toliko tudi osebni dohodek in sredstva v skladih. Tovarna je stara že 100 let in naprave sp imele ob koncu lanskega leta le še 17 % začetne vrednosti. Uspehi so se vsako leto zmanjševali in lani je bila tovarna komaj komaj rentabilna. Ko so organi družbenega upravljanja, vodstvo podjetja in politične organizacije razpravljale o teh problemih, so videle edino rešitev v rekonstrukciji. To pa seveda terja več časa, zato so iskali tudi Orugo pot. Našli so jo v boljšem sistemu nagrajevanja po učinku. Ob tem so še nekoliko zboljšali tudi organizacijo dela, toliko pač, kolikor se le-ta sploh da izboljšati v 100 let starem podjetju. V nekaterih oddelkih so uveljavili nagrajevanje po enoti proizvoda. Uspehi so izredni, saj je tako rekoč »nerentabilna« tovarna ponovno postala rentabilna. To tudi zagotavlja, da bodo krediti, ki jih bodo dobili za rekonstrukcijo, dobro naloženi. Takole bi vam lahko našteval še na desetine tovarn, kjer je uvajanje izpodbudnejšega nagrajevanja prineslo takšne gospodarske uspehe, ki jih niso pričakovali niti največji optimisti. Letošnje gospodarske uspehe torej ne moremo pripisovati dobri volji proizvajalcev niti prepričevanju, da je treba bolje in. več delati, in še manj kakšnim aktivističnim geslom, pač pa predvsem, če že ne edinole, nagrajevanju, ki pravilno ;zpodbuja proizvajalce. • Ali se potemtakem tako razširjeno in izpopolnjeno nagrajevanje po učinku' pozna le pri proizvodnji in storilnosti? Pravzaprav je narobe. Nagrajevanje po učinku ni vplivalo samo na povečevanje proizvodnih in poslovnih uspehov, ker je to v bistvu že posledica drugačnih prizadevanj, na katera navaja tako nagrajevanje. V kolektivih pa smo opazili prizadevanja za izboljšano organizacijo dela, za boljšo pripravo dela, veliko večje je zanimanje za poslovanje komercialne službe, pa naj si gre za nakup ali prodajo, skratka ob takem nagrajevanju ne gre za formalno, pač pa za dejansko gospodarjenje. Ni več tako, kot je bilo še lani, ko so proizvajalci včasih dejali ob delitvi sredstev in ob vseh drugih gospodarskih ukrepih: kaj se bomo vtikali, saj tako mora biti, saj je računovodja že tako vse pripravil in premislil. Bil sem na seji upravnega odbora v »Rogu«. Člani so razpravljali o polletnih uspehih in se nikakor niso zadovoljili samo s pojasnilom, da je celotni dohodek v prvem polletju nekoliko manjši zaradi nižjih cen njihovih izdelkov in drugačnega asortimana. Spustili so se v najmanjše podrobnosti, žakaj nižje cene in kako je vplival asortiman na dohodek. To so vrtali toliko časa, da so končno ugotovili, katera organizacijska enota je povzročila manjši dohodek oziroma narekovala drugačen asortiman itd. Take sestanke bi, po pravici povedano, lani preštel na prste. Letos pa to niso več pojavi, ampak je to že praksa. Morda se še niti ne zavedamo, kaj to pomeni za gospodarstvo in gospodarjenje. • Kakšni splošni podatki za ljubljanski okra) še potrjujejo prednosti, ki jih je prineslo nagrajevanje po učinku, seveda če so taki podatki na razpolago? Mislim, da je bistveno to, da kolektivi letos zaposlujejo novo delovno silo zelo racionalno. V le- Tončka Trampuž, kvalificirana tkalka, ni le dobra mladinka, temveč tudi dobra delavka, saj vedno presega normo 15 do 20%. Dela v Tekstilni tovarni v Medvodah, kjer imajo še več tako pridnih delavk, kakor je Tončka, zato je razumljivo, da sodi kolektiv te tovarne med najboljše naše kolektive tošnjem letu je tempo porasta zaposlovanja nove delovne sile bistveno manjši kot v vseh prejšnjih letih. Produktivnost pa raste temu primerno hitreje kot prej. Fizični obseg proizvodnje se je v ljubljanskem okraju povečal v prvem polletju za 13 %, delovna sila pa le za 4% (od tega večina v gradbeništvu, kar je razumljivo zaradi večjih gradenj). Podobno je v gradbeništvu in tudi drugih gospodarskih dejavnostih. • Kakšne oblike nagrajevanja po učinku pa so se najbolj uveljavile? Želeli bi slišati le splošno oceno, ker bomo o posameznih sistemih, kolikor še nismo, tako in tako podrobneje pisali? To je preprosto. Nedvomno so najboljše tiste oblike nagrajevanja, ki imajo zelo enostavne in pregledne pokazatelje za nagrajevanje po delu. V takih primerih namreč lahko poslednji delavec sam izračuna svoj zaslužek za določeno delovno operacijo, za posamezni izdelek itd. To proizvajalce izpodbuja k boljšemu delu. V tem imajo prednost v podjetjih »Brest«, Cerknica, v Ljubljanskih opekarnah, v kemični tovarni Hrastnik itd. itd. Slabše so bile zato sprejete takšne oblike na- grajevanja, ki so zapletene in težko razumljive. To velja na primer za tovarno pletenin Rašica, litijsko Predilnico in še za nekatere. Dobro je le-to, da je le-ta-kih manj. • In kakšne so pomanjkljivosti pri nagrajevanju, tovariš Mrevlje, da ne bomo govorili samo o uspehih? Ne bi rekel, da je vprašanje dobro zastavljeno, kajti ko govorimo o sistemu nagrajevanja po učinku, ne moremo govoriti o pomanjkljivostih, ker se je tako nagrajevanje kot sistem povsem uveljavilo. Slabosti so le pri določanju posameznih meril, s katerimi dele osebni dohodek na posamezne proizvajalce. Toda to smo pričakovali že spomladi, ko smo se začeli prizadevati za razširitev nagrajevanja, o katerem govorimo. V podjetjih prav sedaj ocenjujejo te pomanjkljivosti in popravljajo tisto, kar je treba popraviti. Naj prav na koncu rečem, da se mi zdi, da bi nekateri radi te, sicer pričakovane pomanjkljivosti posplošili in rekli: glejte, sistem je zanič. To pa seveda ne drži, podatki, ki sem vam jih povedal, so to že ovrgli. M. S. U Dori'",11 sodina mnogo brže ... 1957 5 ®osto, za 15, a 1958, BOdine za pa Je produktivnost dela ta 1957 v primerjavi s pre-S) \ ‘etom za 13,1 %, leta 1958 pa za .''"'»L No pomeni, da Je bil tempo Si 'dl produktivnosti dela v preši, ®16 (rtlh v upadanju, kar končno tn tso ,naravnesa. Torej ravno na-°l. Sibanje, kot ga prikazuje av- ?jl tJ^Herjamo na tak pravilen na-J* leta i? Porasta produktivnosti dela 1956 naprej, dobimo naslednjo 1956 6,0 •/» l95l ' 15,1*/. 1959 12,3 % 1959 (pol leta) 12,0 % j,6. Je , teh podatkov nam pove, da n,stl a’, sl tempo porasta produktiv-s« . V. .s v lanskem letu za 18,5 H l«.6 V i«.’1 ^ = 81,5%), medtem ko >jL,» (i?„tošnjem letu znižal samo za scSl. a '0 % ■■ 12,3 % = 97,6 %). TO po-'eh.Nfod,,!6*.1® “Padanje tempa pora-oi sitojoktivnosti dela v letošnjem s ajda ustavilo. t) ■ Podatki nismo hoteli upra- »te 'lelka ema “agrajevanja po eno-v saj po našem mnenju še teto1 Izvafan deln-1e’ la bi lahk0 že Je ;®iho h1, t,-°končne zaključke. S Jih,. Ogon«04®" samo pokazati, kako Ufa' heit!Lz nelogičnimi kombinaci-.r^lhe ,terlh podatkov izvesti ne-ta „ .'Jučke. Tem bolj seveda ajiho u.s°tovitev v primeru, če pri-t%SnJttn f:f?,'!'Hizl Podatkov z vna-o. stališčem o končnem rezul- i^0 ,^0 je reči, kdo je, oziroma C . -*ti “P°?nan v celoti s siste-a o* grai®vanja po enoti izdel-r'v»na P13 z mehanizmom nje- „JC_ >?stiha ?e*0Vanja v vseh podrob-žs si 'on6r v zadnji posledici d. turi; vsjdJ®ga posameznika, pa h^e sp „ "Tukovodilaca«. Ven-zc"> da je težko pred->^*0ei„ , s® “normalni ruko- ?a3o nanekeša Podjetja ne spo-u^etju ,sistern nagrajevanja v Oljeni’ ,l §a skupaj z zato po-m' organi v podjetju uva- jajo. To končno sledi tudi iz izjave šefa prodajnega oddelka, ki je citirana v članku, saj je res, da zavisi zaslužek kolektiva od »števila prodanih in plačanih koles«. Če razumemo sistem nagrajevanja po enoti izdelka preprosto kot nagrajevanje po obsegu prodane proizvodnje, ne glede na to, v kakšnih pokazateljih se ta izkazuje, potem lahko rečemo, da je vsakomur v podjetju jasno, da bi več zaslužil, če bi podjetje več naredilo in prodalo. Prav tako je seveda razumljivo, da ne more nihče vedeti, koliko bo konkretno v posameznem mesecu zaslužil, če je sklad posebnih dohodkov odvisen od prodaje. To je lahko slaba stran tega sistema, toda proti temu ni pomoči. Mi pa sodimo, da je v tem prav stimulacija vsega kolektiva na boljše gospodarjenje in tudi na skupno upravljanje. Če pa hoče nekdo iz tega napraviti zaključek, da je zaradi' tega sistem nagrajevanja po enoti izdelka slab, potem s tem samo dokazuje, da ne razume ali pa noče razumeti takega sistema nagrajevanja. Glede nagrajevanja pomožnih oddelkov podjetja (administrativnih, obratnih in tehničnih) prav tako ne moremo razumeti, kaj ne bi bilo v našem sistemu pravilno. Noben pomožni oddelek v podjetju nima lastne proizvodnje, temveč služi samo proizvodnji obrata. Zakaj bi bilo nepravilno, če »zarade službenika zavise od efekta rada proizvodnje grupe«? Mi sodimo, da je to ravno prav in da so zaradi tega še kako stimulirani pri svojem delu. Ali pa bi bilo morda pravilneje, če zaslužek uslužbencev ne bi bil odvisen od rezultata proizvodnje in končne Če govorimo o nagrajevanju po enoti izdelka kot o razdeljevanju »viška fonda plača« kot govori avtor članka in pri tem pozabljamo, kako se ta presežek formira in kako se razdeljuje med posamezne oddelke oziroma zaposlene osebe, potem res ni nobene »bitne razlike« med starim in novim sistemom. »Bitna razlika« je ravno v tem, o čemer je avtor članka pozabil govoriti. To pa je hkrati odločilnega pomena tako za skupnost neposredno kot za kolektiv. V svoji vnemi, da bi videl samo eno stran sistema nagrajevanja po enoti izdelka v našem podjetju, je avtor članka verjetno pozabil prečita« novi naziv našega tarifnega pravilnika. Namesto starega naziva, ki izhaja iz pojma »tarifa«, smo letos imenovali ta dokument »pravilnik o formiranju in razdelitvi sklada osebnih dohodkov« — naziv, ki naj 'pokaže na novo vsebino novega »tarifnega pravilnika. Ta nova vsebina, ki se bistveno razlikuje od klasičnega tarifnega pravilnika in razdeljevanja presežnih plač je ravno v tem, da je sistem na' grajevanja po enoti Izdelka uzakonje na delitev dohodka podjetja, ki osta - podjetju, na sklad osebnih dohod kov in druge sklade podjetja na pod lagi proizvedenih in prodanih izdel kov, merjenih v določenih pokarate Mih. Tako torej naš sistem nagrajeva nja po enoti izdelka ni samo instru ment delitve osebnega dohodka, tem' več je tudi instrument formiranja skladov podjetja. Ce pogledamo, kaj nam Je enota proizvoda pokazala glede tega v prvem polletju, upoštevajoč razmerje med skladi podjetja in osebnimi dohodki preteklega leta, vidimo, da nam Je njen mehanizem popolnoma ohranil to razmerje. Lansko leto Je bilo razmerje 72,7 : 27,3, enako Je bilo tudi v prvem polletju. To pomeni, da Je prejel delovni kolektiv kot celota osebne dohodke v višini dosežene produktivnosti dela v primerjavi s preteklim letom, ki je vzeto kot osnova in da hkrati ni bilo porušeno razmerje med skladi podjetja v korist osebnih dohodkov. Zdi se nam, da Je pomen takega instrumenta v podjetju precej večji kot bi izgledalo po tem, koliko je vedel o njem zapisati avtor članka. Ta pomen lahko presojamo po Izkušnjah nekaterih pod- jetij, ki so že pred nami prešla na si- o podrobnostih, da na primer av-stem nagrajevanja po enoti izdelka, tor članka verjetno ni dobro razumel ki so pa na škodo skladov podjetja razlike med normo in normativnimi večala osebne dohodke. urami, startno bazo za izračun itd. _ , ,,, . . ... niti ni treba posebej govoriti. Z vidika notranje razdelitve pa prav tako ne gre samo za razdeljeva- Upoštevajoč vsa omenjena in še nje »viška fonda plata«, čeravno gre druga dejstva, ki Jih ni mogoče vseh tudi za to. Ne poznamo namreč še navajati, se nam zdi preuranjena av-sistema nagrajevanja, po katerem bi torltativna ugotovitev avtorja da bil zaslužek zaposlenih odvisen od »enota proizvodov nije položila ispit«. ekonomskega rezultata podjetja, kar Ce tudi mi uporabimo šolski primer je prav hotel doseči Centralni svet o »položenem izpitu«, bomo dejali, sindikatov Jugoslavije, sklepajoč po omenjenem posvetovanju, na katerem -■mdarle težko reči, ali bo ali ne ------ v, ....j ,. ... bo študent konec leta položil Izpita smo sodelovali, ne da bi se formiral na podlagi kolokvija oziroma vaj, ki nek »višek«, saj ekonomskega rezul- Jid opravlja v prvem semestru. To tata ni mogoče poznati že takrat, ko velja že v primeru, če smo pravilno se izplačujejo plače. ocenili njegov polletni uspeh. Se „ » x ... manj verjetno pa Je, da bo taka oce- Naš »višek fonda plata« se tudi na pravilna, če smo spregledali ali znotraj podjetja razdeljuje po inter- nepravilno tolmači« pomembna dej-mh enotah izdelka, pri katerih Je stva, kar se je, žal, zgodilo v prime- prav tako vzeta osnova leta 1958. To ru avtorja članka o nagrajevanju po pomeni, kdor z manj zaposlenih oseb eno« proizvoda v našem podletlu. več naredi, več dobi in obratno. To je jasno vsakomur. Rezultat obračuna Vse to, kar smo doslej zapisali, osebnih dohodkov po teh načelih je no ep-ireHa no non»oni -t- ,, _„x_ dal v polletju naslednje rezultate: Pa seveda ne pomeni, da v našem sistemu nagrajevanja po enoti izdelka ni nobenih problemov. Nasprotno, nekaj smo jih že doslej odkrili, prav verjetno bomo v bodoče odkrivali še druge. Naj jih nekaj navedemo. Asortiment proizvodnje, ki je omenjen v članku, je vsekakor eden izmed njih, čeravno niti ne pomemben. Naše stališče je jasno: če se zaradi spremembe izbire spremeni dohodek podjetja tako, da bi izplačila po enoti izdelka ogrozila določeno razmerje med skladi in osebnimi Iz teh podatkov je mogoče videti, dohodki se za toliko avtomatično da ne gre za enostavno delitev »viška osebni dohodek zmanjša. V ng-fonda plata«, temveč da gre za bistve- sprotnem primeru pa ere razlika no drugačno razdelitev, ki upošteva n„ ckla«p nnrHp+ia o o™ produktivnost dela posamezne proiz- n.a ,s.?;aae p0,'1f7a' S tern na8im vodne enote. Drugo vprašanje Je, ali glediščem se lahko posameznik v je tak sistem nekomu všeč, ali ne, podjetju ali izven njega ne stri-oziroma, ali je »zadovoljlo želje ko- ni a tnda no »IpHo n-, lektiva«. v splošnem lahko rečemo, ‘L’, ,, rp. ,■g e ^a to smo ga da je zadovoljil želje tistih, ki so za- sprejeli, tudi spreminjanje norm ra“t ^ečje produkUvnos« del več za- je izredno pomemben problem, ki fVjo1 £radda, nižje^produkUvnostTde-’ Franjo ^ zaslužili, v tem pa je ravno ne pa na formiranje skla- a"Izem stimulacije pri nagrajeva- da osebnih dohodkov podjetja. Ta verjetnoStprikafleYalZadosečiedrugačen ?robjem še Poučujemo. Posebno ^'tat, da bo potem zadoUfjenfozl- 'zr®fno Pomembno vprašanje je, roma. bolj zadovoljen itd. koliko vplivajo objektivni faktorji Oddelki razlika v •/• avtomatnica 124,32 stiskalnica 127,50 obdelovalnlea 117,30 okvirnica 114,34 galvanizacija 127,09 lakirnica 126,29 montaža 122,59 Skupaj A skupina 121,88 Skupaj B skupina 124,86 na delo posameznega proizvodnega oddelka. Po sedanjem sistemu vsako znižanje produktivnosti dela vpliva na znižanje zaslužka, ne glede na karakter vzrokov itd. Vsa ta in še druga vprašanja bo treba na podlagi izkušenj in pravilne analize proučiti in jim najti ustrezne rešitve — z objektivnega vidika seveda. S subjektivnega vidika je pa vselej tista rešitev, ki ne ustreza pričakovanim in že-Ijenim rezultatom, nepravilna, pa najsi bo objektivno upravičena ali ne. Proučevanje rezultatov sistema nagrajevanja je po našem mnenju zapleteno in odgovorno delo, ki zahteva mimo ustreznega teoretičnega in praktičnega znanja tudi določen čas — tako z vidika proučevanja kot z vidika podatkov, ki naj jih analiziramo. Prehitro in preveč površno ocenjevanje ne more pripeljati dp rezultatov, katerih si vsi želimo. Skušali bomo posvetiti temu vprašanju vso potrebno pozornost, da bi dosegli čim boljše rezultate, ne da bi že ob prvem koraku, pa naj bo bolj ali manj uspešen, vrgli puško v koruzo, če se zavedamo, da je pot, na katero smo stopili, v splošnem pravilna. Posebej moram še opozoriti na izjave dveh članov našega kolektiva, ki so omenjene oziroma citirane v članku. Oba tovariša trdi-taa, da nekaterih izjav na tak način, kot so prikazane v članku, nista izrekla ali pa da jih je avtor nepravilno pojmoval. Razumljivo je, da je danes težko presojati, kaj je kdo pred mesecem dni dejal, kaj je kdo hotel pri tem povedati, oziroma, kaj je kdo razumel. To vam sporočamo le v informacijo, ne da bi se spuščali v podrobnosti, ker se nam zdi, da ne bi razprava o tem nikamor pripeljala.' Z zavarovanci ne ravnajmo tako Iz Maribora nam je poslal tov. na kateri bi tovariš Kumer lahko Konrad Haler, tajnik Okrajnega od- pod streho In na toplem dočakal bora sindikata kmetijskih, živilskih dneva! in tobačnih delavcev Jugoslavije pre- Ko sem naslednji dan prisostvo-pls pisma, ki ga je pred dnevi poslal val polletni konferenci sindikalne Okrajnemu zavodu za socialno zava- podružnice KG Jeruzalem, kjer nam r^an f v Mariboru. Prepis pisma je vsem prisotnim tovariš Kumer, objavljamo skoraj v celoti. ki je predsednik sindikalne podruž- »Osemnajstega tega meseca ob p«l nlcei pripovedoval, kaj se mu Je zgo-evetih zvečer se je na cesti Miklavž dilo, sem videl, kako so vsi prisotni rmož prevrnil avtomobil Unimog, delavci kolektiva KG Jeruzalem od-last Kmetijskega gospodarstva Jeru- ločno obsodili postopek dežurnega zalem. Pri tem sta bila poškodovana zdravnika bolnišnice v Ptuju in voznik in uslužbenec posestva Stan- upravičeno pripominjali, da se v ko Kumer. Na telefonski poziv po- prihodnje z zavarovanci ne sme postaje Ljudske milice v Miklavžu je stopati tako brezobzirno, prepeljal reševalni avtomobil oba poškodovanca v ptujsko bolnišnico. Voznik Unlmoga Je ostal zaradi zloma roke v zapestju v bolnišnici, tovarišu Kumru pa Je bila nudena zdravniška pomoč. DobU Je injekcijo zoper tetanus, zašili so mu rani na desnih sencah in na nosu ter razkužili rane in odrgnine po vsem obrazu. _ _ _ _ Blizu druge ure zjutraj je bil Z družbenim razvojem se Siri- vprežno povečale za 20 odstot- Če stvar globlje analiziramo, ob aežju" kaina, daTe kaj7«”pripovedu- a zdravniški postopek končan in Je jo tudi pristojnosti samoupravnih kov) od letošnjega januarja da- se lahko vprašamo: ali je to pra- v Štorah. Potrebe so namreč pre- zn^ant^kapitari-iiMlf stavko Gart>W-J! z^avnik poslal tovariša Kumra do- organov. S svojimi proizvodi sa- Ije, kakor so to lahko napravila vo delavsko samoupravljanje? )e prodira"! mt£oVrskr°oda! Zda7 p! Su7nPes™?emb°ruPve8:a vodovoda v WižnJifr Zel’ ribiške ladje pa so v teh dveh froh Kertmfh Jh?£3,l)°nCe. |321kn!) določili v novih tarifnih pravilni- je vprašanje zase. Kje sta bila direktor in računa- «Tudi Štoram manjkajo prostori “ 1 ' .. . .." zjutraj, uejai je, ca bi kih, h katerim so dali privolitev V mesecu avgustu pa se pojavi vodja, ki sta v prvi vrsti moral- za družabno življenje in Se marsikaj Konrad Haler S PROSTOVOLJNE DELOVNE AKCIJE V ŠTORAH To ni samoupravljanje PRESENEČENJE V ŠTORAH S prostovoljnim delom so polepšali in obogatili svoj kraj »Marsikaj še potrebujemo v našem kraju, marsikaj starega tudi terja popravila, prenovitve! Zakaj ne bi vsaj nekaj tega opravili s prostovoljnim delom? Tako bomo najlepše počastili jubilejno leto ZKJ in SKOJ!« so v začetku letošnjega leta sklenili v Štorah. Rečeno — storjeno. Okvirni program dela so pripravili komunisti Železarne; o njem pa so razpravljali prav vsi, posamezniki in organizacije ter društva, v tovarni, v Štorah in v okoliških naseljih. Na spodbudo tovarniške organizacije ZK so Store z okolico zaživele kot ena sama družina. Kajti • v Štorah razen nogometnega Igrišča drugih športnih objektov doslej niso imeli. Novi športni stadion je v glavnem zdaj dograjen. In, korenito jlzn ho prišel prav, saj mladi rod raste kot konoplja. O Neurejeno okolje obeh tovarniških naselij je marsikoga bodlo v oči. Zdaj so okrog zgradb zasejali travo, uredili poti in nasade. 0 »Z vodo je vedno bilo kaj narobe. Ali sploh ni tekla, ali pa je bila jeno sodobno urejeno poslopje z d , ma večjima dvoranama in osnunu batnimi prostori. je- Občinska delavska univerza tj. 1 ovala v več smereh: družbeno-nomski, strokovni, poljudno-znans'- - ni in ideoioško-politični. V teh “ ^ bodo izdelali obširen program “ 4 že oktobra pa bodo začeli z vece politično šolo. V DVEH NOČEH — 20 VAGONOV RIB t Minuli teden so imeli ribiči skega ribiškega podjetja v vodah okrog Fule nenavadno .jj lov. Dvajset vagonov rib, ki sioi. ujeli v dveh nočeh, pomeni stven uspeh, zato je razumljivo ,. selje, ki vlada v teh dneh med sitimi ribiči. Sicer je ta dober običajni uvod v sezono ribane^, kajti od meseca maja do konca., gusta je mrtva sezona, ki je no letos močno prizadela zdrJ^I)a. predelovalno industrijo rib ris v Izoli, šele sedaj, v tako » A novanem »luninem mrku« so SPriL-marljivl ribiči mreže z večjim ^ njem. In ne zaman. „5* Največ rib je potegnila na^n\t ribiška ladja »Krap«, ki ji poi™ j E niško postajo. Zdravnik mu teol ni v°rih s kolektivom in P° pregledu lahko obračunali in razdelili pre- ka, ko je bil sklep sprejet? A na ureT” dovolil in ga Je odslovil. Čeprav se Je ^nančnih pokazateljev napravili mije za prvo polletje. Samo- koncu še vprašamo, kakšno be- šivalnico)1 tovariš Kumer zaradi* poškodb še osnutke riovih tarifnih pravilni- upravni organi so ta predlog spre- sedo ima delavec v tem podjetju, • m zelo slabo počutil in ga je tudi bolela kov- šča. Uredili pa so tudi servisne prostore (pralnico, likalnico, krpalnico in ‘ za stanovanjsko skupnost, prav nazadnje: blizu Štor, cih viovile skupaj 44 vagonov 1^ Pri »Ribi« menijo, da bodo odslej — vsaj tako kaže začet^Ljo redno zalagali predelovalno indi^Lj v Izofli ter domače ribarnice. ”r^e-rib bo ostalo tudi za izvoz. Za P delavo so namenili 70 "It vlova. ji Ribiško podjetje »Riba« i®a »j večjih in manjših ribiških ladij. r v*. I I V I U V_, VV KS l/lfVl« V4/\^ VSA/ IS K- J v J IA/, Ali |J1 d V Uti Z. O. Ulij C • Ulili U. OliUl, jeli, seveda — ker ni bilo časa — kdo sliši njegov glas in kdo zasto- na Svetini ima Železarna svoj počit- niški dom. Od obstoječe ceste, pa prav do svojega doma, so letos s prostovolj-1 nlm delom napravili 900 m nove ceste, [ Tak program so pripravili v Što- ko celotnemu kolektivu še vedno 1,226.157 dinarjev. nika. Jože Bevc noga, je moral zapustiti bolnišnico. Kako so bili pretehtani in pre- brez predhodnega posveta s ko- pa njegove težnje, če se dogaja, Napotil se je na postajo Ljudske mi- Predani tarifni pravilniki po čla- lektivom. da si sadove njegovega dela deli- ~ z sansss s niso mnoU »aHržaH se z® viaijo njih ooore pa tudi je bilo le 39 — so izplačali skupaj nu pripada. Nujno je, da inšpek- meseci pogovarjali o programu dela, g zaarzau oziroma spreje.l sjaf,e pidil 243 804 dinarie čevrav dolauie ciia ki bo vrišla v vndipfip vo- so sklenili, da bo vsak delavec Zele- ter so ga poslali na železniško po- Po nlodnmn .ednl iivaUni,Unn4o /j- ^ ’ P :•/ , ^ Vll> P žarne opravil 40 prostovoljnih ur, prav staio Tudi na železniški nn«taH ni 7 9l^damo sedaj uveljavljanje podjetje za poravnavo razlike kaze samoupravnim organom 20. toliko tudi učitelji iz metalurške in aju. »um zeiezmsKi postaji m naših novih tarifnih pravilnikov, med staro in novo tarifno postav- člen njihovega tarifnega pravil- osemletne šole ter člani zk Store, ko- smel ostati, zato je odšel nazaj v pa včasih lahko opazimo in ugo- ----- - ‘------- -------- mesto. Na klopeh pred postajo ni tovimb, da prav organi samo-mogel sedeti, ker ga Je preveč zeblo, upravljanja — ki so nove tarifne saj je toplomer kazal to noč komaj pravilnike potrdili — v osnovi kr-+3 stop. Celzija. Posebno so ga šijo določila sprejetih pravilni-mrazile rane na licu, ki mu jih v bol- kov. Zanje tarifni pravilniki niso nišnici niso prevezali. Tovariš Ku- zakon podjetja in zato se često-mer je moral z nakaženim obrazom krat zgodi, da bolj upoštevajo tavati v hladni noči po ptujskih koristi in želie posameznikov kot cestah P® k°risti skupnosti, podjetja in Vprašamo: ali res ni bilo mogoče kolekt™a’ ki S°*ajet“? d°lo™ih v ptujski bolnišnici najti - če ž ne T^TZZj^T-to VRTCI POSTAJAJO PRETESNI munisti iz tovarne so se obvezali še za 30 ur dela več kot ostali delavci, gasilci so obljubili opraviti po 60 ur, člani SZDL Store pa po 20 delovnih ur. Zdaj, ko ho delovna akcija vsak čas zaključena, se je pokazalo, da so mnogi posamezniki obveznosti visoko presegli. Ni jih malo, ki so opravili po 100, pa tudi prek 150 in še več delovnih ur. Zanimivo je, da še pionirji niso hoteli zaostajati. Kar 784 ur so delali za lepši videz svojega kraja. Pomagali pa so tudi vojaki JLA (5000 ur), celjska mladina, pa celo delavci Hldromontaže iz Maribora, ki so opravljali razna dela v Železarni. Do 18. septembra so delavci Železarne opravili leta izvajati silico opeko. Tako bi ko- eo.ooo delovnih ur, vsi ostali pa še , . ,.............. ... —.................—o—v r- bi v pod- ristno izrabili velike zaloge naj- i3.ooo. .... kar je vopreki z določili tarifnih jetju KREMEN, rudnikih neko- drobnejšega kremenčevega peska! Železarne StorI!Pkl s! znaU°zavzeto*t ZADOVOLJNI, TODA NE POVSEM prazne postelje ali nosil vsaj klopi, pTeai0gu posameznikov — nekaj, nl dorti manjSo "pa11"1623 pravilnikov in pravil podjetja, vinskih rudnin v Novem mestu Predloge za sklepe, ki ne koristi- prenehali delati. Sodili so nam-jo vsemu kolektivu, pa vemo, da reč, da so zaloge kremenčevega V šoštanjski občini se Iz leta v le- , „ to veča število otrok v otroških vrt- ose ,® koristi Od tega, če se tl cih. Najbolj se je povečalo število Sklepi uveljavljajo. otrok v velenjskem otroškem vrtcu. Poglejmo - delo samoupravnih Razumljivo je, da povsod primanjku- organov pri podjetju i.Plinarna-je prostorov, zlasti pa še v Velenju, vodovod-razsvetljava« v Celju. če upoštevamo zgraditev lahke indu- sprejetju tarifnega pravilnika strije v Velenju v prihodnjem letu, se je podjetje znašlo zaradi ob-potem moramo računati, da se bo šte- jektivnih in Subjektivnih težav V vilo otrok v otroških vrtcih še podvo- denarni stiski. Po potrditvi pra-jiio. spričo tega je nujno, da vrtec vilnika niso mogli izplačati raz-dobi nove prostore oziroma da usta- like med starimi in novimi tarif-novijo še en vrtec. ko nimi postavkami (ki so se po- Nova opekarna bi letno izdelala za delo prenesti tudi na ostale delav-12 mlliionov onek ce ter prebivalce Štor In okoliških r i+>i krajev, je obrodila bogat sad. Zdaj so Letos je podjetje polletni plan železarske Store v marsičem lepše in dajejo vselej ■ le tisti, ki imajo peska na njihovem območju zelo proizvodnje preseglo za 4 %. Ugo- tudi bogatejše. Mimo tega, kar smo majhne. Tako so pred meseci vedeli le za polovično količino letnega odkopa kremenčevega peska. Raziskovalna dela, ki so se tavljajo, da ob manjšem številu °?1®nlu> so namreč s sredstvi celjske zcnaclpnih (lani nnvnrečno 2fi4 0l,clne asfaltirali cesto skozi naselje, zaposiemn nam povprečno ZM, dograjujejo pa tudi industrijsko meta- letos 14 manj) m enakem prolz- lurško šolo z internatom, ki ji bodo vodnem planu (47.000 ton), de- kasneje dozidali Še telovadnico. NAJFINEJSB ZENSKE NOGAVICE Iz creppe nylona, nylona in perlona ZDENKA MILENA SLAVICA MOJCA BOJANA JELKA SONJA In POLONCA Pazite na , oaš zašč1"’ znaki jih zdaj lotili z vso skrbjo (ure- lovna storilnost porasla povpreč- Pisma uredništvu Enakopra vnost in stanovanjske težave Iz Medvod smo dobili tole Tovarišica M. V., ki je v pismo: podjetju zaposlena kot knjigo- »Color« tovarna barv in la- vodja in stanuje skupaj z makov v Medvodah bo letos do- ževimi starši v slabem podstreš-gradila stanovanjski blok. Z no- nem stanovanju z majhno sobo vim blokom pa stanovanjske te- in kuhinjo, je prav tako zapro-žave zaposlenih tega podjetja še sila za stanovanje v bloku. Njene bodo povsem odstranjene, na prošnja je bila odložena za Ostalo bo še dosti upravičenih prihodnje leto, ko bo tovarna pričakovalcev novega stanova- zgradila nov blok. Tudi njenega nja. stanovanja si komisija ni ogle- Za razdelitev stanovanj je dala. Obljuba, da bo prihodnje bila ustanovljena posebna komi- dobila stanovanje, pa je sija, ki naj bi pregledala stano- s0pl) izgovor, saj je bil na zad-vanja vseh prosilcev ter določila nji seji delavskega sveta spre-najbolj potrebne. iet pravilnik o razdeljevanju Ta komisija pa svoje delo — stanovanj. Četrti člen tega pra-kakor kaže — ni povsem dobro vilnika pa določa: »Prednost opravila. Lahko rečem, da komi- Pr® dodelitvi stanovanj imajo sija najnujneših primerov sploh predvsem moški delavci, ki so ni upoštevala, niti ni pregledala stalno zaposleni v podjetju »Co-stanovanj vseh prosilcev. Nova lor« in če izpolnjujejo že prej stanovanja pa je dodelila celo navedene pogoje za dodelitev uslužbencem, ki še niso bili čla- stanovanj. Zenski člani kolekti-ni kolektiva. va pridejo pri dodelitvi stano- Omenim 'naj najbolj pereče vanja v poštev samo v primerih, primere. da so podjetju potrebni z ozi- Tovarišica L. P. je zaposlena rom na njihovo strokovnost, ki kot delavka in je bila ena iz- te važna za redno poslovanje med najnujnejših prosilcev za podjetja.« novo stanovanje. Stanuje nam- V poštev pridejo torej le teh-reč z možem in bolnim otrokom ničarke in inženirke, ne pa tudi v eni sobi — če tisto sploh lah- ostale delavke v podjetju, ki jih ko imenujemo soba. Ko je vpra- je polovica vseh zaposlenih, šala, če bo dobila stanovanje, so Zakaj > se ženski, če se ugo-ji povedali, da lahko dobijo na tovi, da je nujno potrebna in če njeno delovno mesto vsak dan ni možnosti, da bi stanovanje deset drugih delavk. Komisija dobil mož, ne bi moglo dodeliti sploh ni pregledala njenega sta- stanovanje? Zakaj se dela raz-novanja, temveč je določila, da lika? Stanovanje naj dobi tisti, se prosilka vseli v staro stano- ki je potreben, ne glede na to, vanje mojstra mešalnice, ki do- ali je moški ali ženska, bi komfortno stanovanje v no- Če se tako postopa z ženska-vem bloku. Za navadno delavko mi, ne moremo govoriti o enako-je torej dobro stanovanje, ki za pravnosti žena v naši socialistič-mojstra mešalnice ni več dobrol, ni družbi. Očividec dili so si sodobno opremljen laboratorij, za letos pa je podjetje namenilo 7 milijonov dinarjev za raziskovalna dela), pa so opozorila na nadaljnje zaloge peska. Zdaj delo teče normalno, čeprav stanje še zdaleč ni ugodno. V podjetju so prav zavoljo tega. ker je peska malo, sklenili, da bodo z mehanizacijo poskusili povečati produktivnost in delovno storilnost zaposlenih ter pesek čimbolj koristno uporabiti. Zato so med drugim sklenili pro- IZPITI IZ VARNOSTI V podjetju Elektro Celje se že dlje zavedajo pomembnosti ne samo strokovno-tehničnega znanja, temveč tudi varnosti pri delu. Na to so jih opozarjale številne hujše in smrtne nesreče, ki se sicer tudi drugje v Sloveniji še vedno prepogosto dogajajo. V podjetju Elektro Celje so v zadnjem času glede varnosti pri delu marsikaj ukrenili. Od 2. do 10. septembra so poklicali na poseben izpit iz varnostnih pravil kar 139 svojih delavcev in uslužbencev. Nobene razlike ni bilo; pred izpitno komisijo je bilo 21 tehničnih uslužbencev, 43 oseb, ki so zaposlene na delovnem mestu visokokvalificiranih delavcev in 75 oseb, zaposlenih na delovnih mestih kvalificiranih delavcev. V splošnem so bili kandidati za izpit dobro pripravljeni. Tehnični uslužbenci so razen v enem primeru pokazali res solidno znanje. Med delavci pa je komisija zlasti pohvalila tiste, ki so napravili elektrogospodarsko šolo. Od vseh 155 kandidatov jih je komisija izprašala 139, od teh pa jih 22 ni naredilo izpita (13 odstotkov). Opravičeno je izostalo 9 kandidatov, 5 pa neopravičeno. Po mnenju prisotnega zdravnika (člana komisije) so vsi kandidati, ki so napravili izpit, pokazali toliko znanja, da lahko upravičeno sodimo, da bodo ob nezgodah znali pravilno ravnati in uporabljati obliko prve pomoči. Primer Elektro Celja je lahko za zgled. Predvsem z nenehno vzgojo svojih članov bodo delovni kolektivi dosegli največ uspehov tudi glede varnosti in s tem delovne sposobnosti zaposlenih sploh. F. Kleč OBSEŽNO IZOBRAŽEVANJE UPRAVLJAVCEV Komisija za tlmžbeno-ekonomsko in strokovno Izobraževanje pri občin- našim načinom ribolova. 73 nrecei holišn obliko skem sindikalnem svetu Šoštanj je za precej^ doijso oduko sl{leni]ai da bo v sezoni 1955/6(l orga_ nizirala šole za delavsko upravljanje. Vsak tečaj bi naj trajal šest tednov. Ce bi šola delovala neprekinjeno skozi vse leto, bi>se v njej lahko Izobra- ko no za 11 %. To lahko pripišemo predvsem večjemu prizadevanju zaposlenih, saj se je zanje sedanji način nagrajevanja posameznikov, oziroma kopaških skupin izkazal spodbude' kakor pa prej, ko so imeli skupinske norme. V primerjavi z lanskim letom so osebni prejemki zaposlenih za ievaio kar’ 400 “upravljavcev*" 15 % večji. Velja še omeniti, da je delavski svet podjetja »Kre- mjAiHesrn nrr httcjith men« letos namenil za sklade UBCINSKJi DELAVSKA JfSto toai,d<£?» SfS »MTOlZfl V ŠOŠTANJU žbloafg”«0 Tako bo kolelov zbral najbolj nujna sredstva, da razpravljali o ustanovitvi občinske de- ,b°Jah,kD° fČel mehanizirati pod- žr^leT^^iKvahna^zo^že-jetje, za kar SO ze pripravljeni valna dejavnost, predvsem v Velenju, programi. Ta dela bodo veljala Ker Je v občini skoraj 6 tisoč de-lav-približno 25 milijonov dinariov. rev, ki se zelo zanimajo za izobraže- Sicer na deloviščih tega 1 uliujau povsem umestno, da se za zdaj kopljejo samo na površ- tvdJa, ki bo skrbela za sistematično iu Ze letos na bodo začeli z lam- izobraževanje v vsej občini, občinska ju. oe letos pa ooao zacen z jam- aeiavska univerza bo imela sedež v SKim kopom V Leskovcu* G. Velenju, kjer je v ta namen že zgra- Tovarna nogavic in drobo® konfekcije Polzela katerih sta prav zdaj dve v -—j morju, kjer seznanjajo naši ‘ «55? svoje stanovske tovariše iz EžifLii5 “Inom ribolova. f V1 misijo sta imeli še dve ladji. sta se pred nedavnim vrnili. fi' Pri tem podjetju pa še hjfiLei” dovoljnd s svojim delom. Pr^r.jicl!! želijo izuriti posadke naših V ladij za lov na pailamide in j,, ta namen je podjetje sklenilo ponskimi ribiči, ki veljajo za ten boljše na svetu, pogodbo, P° jS l” bodo imeli skupen lov na - - kbali. sodeloVaV palamide ob liberijski obali-kor zanimivo in koristno sodelov«^ ki bo še bolj utrdilo sloves in tL? žaj ribiškega podjetja »Riba« fbit Bar° MORALO BI BITI DR \JG0 Zadnjič so v Zagorju na l«tni sindikaJni konferenci tudi o delovni disciplini. V jf milijonov dinarjev, vrniin^tr^nvSfrfi«iV iZ u v , viščih tega rudnika lZ%%enon^Lieir^l $ delom popivajo in da odhajaj® jij1’ v bližnjo gostilno, kjer se d*,, t« včasih več kakor uro. Pricakov»‘ tj* da bo kolektiv obsodil tako P® ci‘ posameznih delavcev ter da boo^jM' borniki sindikalne podružnice žili, kaj namerava ukreniti sid-je*1 na organizacija. Za.i so molče ■ge’11' mimo tega in govorili o “ru manj pomembnem vprašanju. ^ , V nekem drugem podjetju J® pV' stvo podjetja kaznovalo nekaj “^jj’ cev zaradi nedovoljenega Unel> . alkoholnih pijač med delom- Y0t$, pa so se pritožili pri sindikani j« nizaciji in samo golemu nakljun6 f pripisati, da vodstvo organizaciji ' posredovalo pri vodstvu podJew prid kaznovanih. V nekem tretjem podjetju P* tavljajo, da delavci celo v nad“ ( K delu zahajajo v gostilno P°P tam kritizirajo vodstvo pmljC-L I. tem podjetju se je zgodilo, .rliaVv celo obratovodja poslal svojega®' o‘ po pijačo. Vse to vidi smdikal" pT ganizacija, ki pa doslej ni „ao1>Z skušala pregnati takšne in P° ,e ' nerednosti, ki hudo kvarijo * jj# ugled podjetja, marveč tudi vestnih delavcev v delo sindi** uprave podjetja. -et6*.. Prav na polletnih konfrijpj’ morajo vodstva sindikalnih org t’ cij odkrito povedati kolektivou,,! je tako in podobno ravnanje P0Tjjijj; nikov v škodo podjetju, ker proizvodnjo in ruši enotnost "joti tiva. Vsakršno popuščanje * ,6® tega, ker je ta ali oni delave® pogrešljiv« ali hudo potreben. lektivu, pa mu je moč zarao* m-spregledatl to ali ono napako, cela zgrešeno , in upravičeno E, v kolektivu nezdravo vzdusl '.je« marsikom pa celo občutke nosti, češ, ta sme vse. jaz P* Jr št*!!. Pogosto je tudi prvi korak * 6" šanju medsebojnih odnosov , iektivu. kjoC Sindikat bi moral prvi ‘Vpiej’, vsak tak pojav in na sestankih tivov povedati, kaj je bilo * ,, za odpravo teh nerednosti. „reK„. Zdi se, da so sindikalne ” facije opustile to plat svoje** vjž>' canja, čeravno ni nič manJ iv:f Tudi ribiška ladja »Golobica« iz Izole je peljala v egiptovske vode naše ribiče, ki so zasloveli po svojih izkušnjah in sodobnem načinu ribarjenja daleč izven meja svoje domovine. Na sliki: Posadka ladje »Golobica«, preden je odplula na Sredozemsko morje ka^ror higiensko-tehnična za?čitarjCfll) podjetij sploh. Zaposleni bi čutiti, da so člani organlzac'1 je mnogo na tem, da ohrani . življenje zaposlenih in z^r* tranje odnose v kolektivih. Končno na skupni poti ZDRUŽITEV PODJETIJ SfiP-TURIST BIRO IN LJUBURNA-TRINSPORT Pred dobrim tednom ]e osnovna organizacija Zveze komunistov Ljubljana-transportu pripravi vse neje potovali. Ta združitev bo ne-PH SAP-turlst biroju sklenila predlagati delavskemu svetu in uprav- potrebno za čimprejšnjo združitev dvomno omogočila tudi obsežnejše nemu odboru združitev z Ljubljana-transportom v novo prometno bi5svo^ddo opraXv de^tih dneh, b^OTOTodjltjlTimrbodo^rali z turistično podjetje, da bi se smotrneje razporejala In izkoriščala nat0 pa bi oba delavska sveta spre- natečajem) uresničilo vse tiste ideje družbena sredstva na področju prometa, prevoza In turizma. jela dokončni sklep o takojšnji SAP-turist biroja, katere je že zdav- združitvi. naj napovedal, a jih zaradi pomanj- *deja ° združitvi teh dveh prevoz- tudi gradijo samska in družinska Ker tej združitvi ne nasprotuje kanja investicijskih sredstev ni mo-^ih podjetij ni nova. O tem sta stanovanj za svoje delavce, česar si tudi kolektiv Ljubljana-transporta, gel realizirati (na primer turistična '“djetji razpravljali že pred dvema SAP-turist ne more v takšnem ob- lahko pričakujemo, da bo do tega ladijca na Ljubljanici, dvigalo v let J"J1 razpravljati ze prea avema aar-mnsr ne more Pf0in,a' Tedai sta se odločili za kom- segu privoščiti. ®ls — kooperacijo, ki pa se ni v Izredno hiter razvoj podjetja j. obnesla. Proti popolni zdru- Ljubljana-transport, lastna neper-jer ^l kolektiv SAP-turist. Pod; spektivnost in spoznanje, da le z ji® ljubljana-transport je bilo združenimi močmi, trdnimi osnovni-»Qal namreč v zelo težavnem polo- mi sredstvi in znatno materialno prišlo še pred prvim oktobrom. Pod- škocjanskih jamah, žičnica na Ve-jetji se bosta združili povsem na liko planino itd.) ter razne druge na-enakopravni podlagi. Vsako izmed črte, pa tudi bogate zamisli podjetja njih bo v okviru novega podjetja Ljubljana-transport. Nedvomno se obdržalo in dalje razvijalo svoje lahko iz novega podjetja razvije dosedanje dejavnosti. močna gospodarska organizacija na Ta združitev ni pomemben dogo- področju prometa in turizma, ki bo it . j j* z-ii z. X tri vi o c o m \r ^iu- Delalo je s precejšnjo izgubo, • podporo družbe, podjetje lahko za- dek le za ti dve podjetji, temveč tudi imela pomembno vlogo ne samo v liuM^Sem zaradl nerentabilnosti dovoljivo opravlja svoje naloge, je za naše potnike^ izletnike^in turiste, z^fz^mai:a mesto tudi J PaSSva^tTpreSuTpehe nje^orne^Srilmo^aH neLrist ^lahkojuprarite^ pričakulejo; v okviru vsega jugoslovanskega pro-J tradicijo, je kolektiv SAP-turist nosti združitve. Lahko rečemo, da je da bodo odslej še varne3e m udob- meta “ tUnZma-vračalo od združitve s podjetjem, pobudo osnovne organizacije Zveze _ _ Je bilo tedaj šele v razvoju. komunistov z olajšanjem sprejel ce- V dveh letih so se razmere bistve- lotni kolektiv. Odpadli bodo mnogi ° sPremenile. SAP- turist ni mogel problemi, novo podjetje pa bo z , d|ti hitremu razvoju prometa in t.‘rrPa ter je začel zaostajati. Ker S prvimi jesenskimi dnevi je zavzelo pospravljanje poljskih pridelkov svoj navečji obseg. Letina je bila še kar dobra in na trgu bo v prihodnje lahko dovolj cenenih kmetijskih pridelkov, seveda, če bomo znali prav odkupovati in ustrezno organizirati prodajo združenimi osnovnimi sredstvi lahko izredno širilo svojo dejavnost, ____ t_______________ tako na področju mestnega in oko- ®fkakšno »neodvisno« politiko in se liškega prometa, kot turizma in pro-^dovolj oziralo na potrebe okraja meta na daljših relacijah. Prometa v Ljubljani in njeni V soboto 19. t. im je imel celotni KAKŠNA BO PRESKRBA Vodstvo podjetja hotelo voditi Nedavno je bilo v Kranju na okrajnem ljudskem odboru posvetovanje glede organizacije odkupa krompirja na Gorenjskem. 0k°lici, ga Okrajni ljudski odbor tu- delovni kolektiv podjetja SAP-turist Posvetovanje je bilo zelo potreb- tesassrts S”2'po“..ok,» J5S SSHLISiAS letju ,. . P°svečaI predvsem po njih USpehih in neuspehih ter o bo- nonnvitev lanskoletnih slabosti. materialno podpiral, temveč je tasti ,er avtobusni park je dokaj vi) v kateri so sodelovali mnogi de- vtisom bojazni, da bo zaradi ne-larel. Od 59 avtobusov, ki jih ima lavci, člani kolektiva, je delovni ko- koiiko manise nroizvodnje ne- kot in je temu ustrezno tudi cena padla. Kmalu pa se je pokazalo, da bo treba krompir izvažati v druge republike in cene so rasle. V odkupni sezoni so cene nekajkrat poskočile, tako da so porasle od začetnih 8,5 din na 16 do 17 dinarjev za kilogram. Najbolj so bili pri tem prizadeti tisti kmetje, ki so krompir prodali takoj v jeseni po izkopu. Ker pričaku- Kmetijska poslovna zveza ima krompir odkupovale edino zadru i__________• J«... »-,«i rvrvr^ T T o rY71TYYmJ razpolago, bi jih moralo 13 že lektiv izrazil svojo soglasnost z bliž- lani cena krompirja poskočila in jejo, da bodo tudi letos cene ra- aaynaj izločiti iz prometa. Ti avto- njo združitvijo z Ljubljana-transpor- da bodo proizvajalci zaradi lan- sle iz tedna v teden, bodo pro- ,Us' niso tipizirani kar otežuje na- r®™ in sprejel s tem tudi ustrezne skoletnih izkušenj krompir za- izvajalci verjetno čakali s pro- “Tr 2W5« tr&£STiSS^ 68 daiT.kSSpa se letos »e be s kmetijskimi zadrugami sklenjenih pogodb že za približno 1700 vagonov, planirane potrebe nekmečkega prebivalstva v okraju pa znašajo okrog 825 vagonov. Po teh predvidevanjih, ki so dokaj realna, bo torej krompirja dovolj, postaviti bo treba le primerno ceno. Vsakršne špekulacije na račun pomanjkanja krompirja so torej popolnoma odveč. ENAKE CENE IN POSLOVANJE NA ODPRTI RAČUN ge, ne pa tudi podjetja oziroma tako imenovani »-veliki-« potrošniki (bolnišnice, gostinska podjetja, sindikalne podružnice itd.), ker ustvarjajo na trgu samo zmedo in zvišujejo cene. (Zaradi bližine bolnice Golnik so na primer v Križah kmetje postavili ceno ne bolnišnice Golnik so na primer je bila povsod drugje odkupna cena največ okrog 13 din). Vsi ti potrošniki bodo morali nabaviti krompir pri zadrugi, ki ga bo prodajala največ po 12,5 dinarja. Maloprodajne cene krompirja ' Ob- rekal dobičku. Potrebe po investi-Jah so bile le prevelike. Omeniti Atudi treba, da je podjetje zgradilo jj n*co na Krvavec, v katero je vlo-a znatna sredstva. Podjetje bi po-bovalo, če bi hotelo slediti po-bam naraščajočega prometa in v7*®a, vsaj 20 novih avtobusov. °‘eS tega bi moralo graditi nove mehanične delavnice, novo Pravno poslopje itd. Za vse to bi °trebovali vsaj pol milijarde di-^iev. je ^Polnoma drugačna situacija pa ^daj pri Ljubljana-transportu. Z misijo, ki naj s podobno komisijo pri nudba krompirja izredno močna % flei o materialno pomočjo okraj- Sa ljudskega odbora in z načrtnim j^tsPektivnim delom vsega kolek-je v zadnjem času zelo napre-Va'o. Poleg tega, da zdaj posluje j. °rez izgube, si je zgradilo tudi i^v° upravno poslopje, sodobno ure-Uiehanične delavnice in garaže, avilo nov in tipiziran vozni park -a°vih trolejbusov, 56 novih tovor-sk' avtom°bilov). Njihov investicij-1 načrt predvideva še nabavo 50 yih avtobusov, 100 novih tovornih - 0rnobilov, podvojitev delavnic, raditev v središču mesta novega ravnega poslopja. V tem podjetju Hi Kmalu bodo končali graditev tovarne »sive« opeke v Šoštanju. Proizvodi tega podjetja bodo prav gotovo občutno ublažili pomanjkanje opeke v naši republiki kupnimi in prodajnimi TRŽNIH VIŠKOV 2576 VAGONOV - DOMAČE POTREBE 825 VAGONOV Čeprav računajo, da bo letošnji pridelek krompirja na Gorenjskem za 15—20 “/o manjši od lanskoletnega, pa ga bomo v državnem merilu pridelali za približno 6 °/o več kot lani. S tem bodo naše potrebe v zveznem merilu v glavnem pokrite. V kranjskem okraju računajo na pridelek okrog 6560 vagonov (to je za 1100 vanogov manj kot lani). Planirane potrebe pa so naslednje: 6560 celokupna planirana proizvodnja, 956 vanogov za seme v okraju, 302 vagonov za lastno prehrano kmečkega prebivalstva v okraju, 2087 vagonov za krmo, 630 vagonov kalo, 2576 vagonov tržni višek, 705 vagonov potrošnja nekmečkega prebivalstva v okraju, 120 vagonov veliki potrošniki v okraju, 1751 vagonov tržni višek za prodajo izven okraja. Da bi preprečili lanskoletni se bodo gibale okrog 14 din. čine bodo ponovno uveljavile lanskoletne odloke glede marže za nekatere ukrepe. Prvi ukrep trgovskih podjetij. Po zaključku je ta, da bodo odkupne cene sko- posvetovanja bi marže ne smele zi vso sezono enake in da bodo kmetijske zadruge, oziroma kmetijska poslovna zveza poslovale s kmeti na odprt račun. To pomeni, da bo kmet vso sezono lahko prodal zadrugi krompir po enaki ceni, ne glede na to ali ga bo prodal oktobra ali pa čfecem-bra (razumljivo, da bo tistemu, ki bo krompir prodal kasneje, priznan normalen kalo zaradi vskladiščenja itd.), vsi pa bodo dobili še komisijsko razliko, če bo zadruga prodala krompir po višji ceni. Prodajna cena naj bi bila za kmetovalce, ki so pridelali krompir v kooperaciji z zadrugo največ 12 din, za tiste, ki pa niso kooperirali pa največ 11 din za kilogram. Ta razlika v ceni za kooperante in nekooperante naj bi tudi v prihodnje stimulirala kmete, da bodo z zadrugo pridelovali v kooperaciji. NAKUP OZIMNICE SAMO PREKO KMETIJSKE ZADRUGE Na sestanku so se dogovorili, da bodo občinski ljudski odbori strogo kontrolirali, da bodo znašati več kot 1,5 din pri kilogramu (tako kot lani), v izjemnih primerih pa bi lahko še pri-računali zraven tudi prevoz. Okrajni ljudski odbor bo imenoval pri kmetijski poslovni zvezi Kranj posebno komisijo, ki bo pregledovala razlike v cenah, tako da bodo po zaključku odkupne sezone dobili kmetovalci še komisijsko razliko pri eventualno višjem iztržku. Tako bo poslovanje na odprti račun s kmeti dejansko preprečilo nepotrebne špekulacije s krompirjem, saj se nobenemu ne bo splačalo zadrževati krompirja doma, ker bo v vsej sezoni cena enaka. Poudariti je treba pripombo na sestanku prisotnega republiškega podsekretarja za blagovni promet tov. Puca, da so dogovorjene odkupne cene (11 dinarjev oziroma 12) nekoliko visoke (v Kranju so predvideli nižje, ampak so morali vskladiti z ljubljanskim okrajem). Ko bo v Slovenijo pritisnil krompir iz drugih republik, ni izključeno, da se bodo kazale tedence padanja cen. Kr Utemeljeno povečanje najemnin ne sme vplivati na življenjsko raven (Nadaljevanje s 1. strani) t^^^sliza, ki smo jo naredili sindikati, je seveda grajena ^Osnovi predlaganih instrumen-0 j. novega zakonskega osnutka Dj riansiranju stanovanjske grad-tem so naša osnovna Prehod na ekonomske na-n.e ie zaradi dobrega gospo-Ha®u3a s stanovanjskimi skladi, Hi i, srnotme uporabe stano-drii„Suga Prostora in še zaradi ‘i. Sui razlogov povsem uteme- SrH Povečanje najemnin pa ne vPlivati na osnovni življenj-8^ Standard, zlasti ne na tisti Hiard’ ki 80 §a zaposleni pri-z večjo storilnostjo pri jH! Dovpreono povečanje na-liriti v Jugoslaviji je treba po-Hhnit P°vPre6nim povečanjem DOrn • dohodkov. (To sicer ne da Prav nihče ne bo na Medtem ko bodo neka-6^ ^družine pa tudi posamezniki ?m' zlasti tisti, ki imajo stanovanja, ali pa Člari‘ne> kjer je zaposlenih več HabvV in podobno, pa bodo na Hika111 predvsem tisti, ki imajo Promalo zasedena in lu-včaS],° opremljena stanovanja, Hnn Pa tudi družine z enim bova . nim, če žive v večjem stanju.) W,.Sk,ladi za stanovanjsko in It “PMno gradnjo se ne bi sme-abreTv,a,njševati takrat, ko bomo instrumente delitve ta »t* * ^to ker moramo tem- •tanovanjske gradnje, če ho- čemo izpolniti petletni načrt, prej povečati, kot pa dopustiti, da se zmanjša. Skladi se ne smejo zmanjševati že zato, ker že do sedaj zaostajamo za 35 tisoč stanovanj za perspektivnim načrtom za razvoj gospodarstva do leta 1961. Tovariš podpredsednik, naše bralce bo zelo zanimalo, kako je pravzaprav s povečanjem stanovanjske najemnine. Za koliko naj bi se povečala in za koliko naj bi se ob tem povečali osebni dohodki? Stvari seveda niso dokončne, toda analiza na osnovi ankete, ki smo jo naredili skoraj v vseh industrijskih središčih, je pokazala da bi se morale najemnine povečati v povprečju za 2.16-krat. Ob takem povečanju najemnine bi se morali povečati osebni dohodki v naši republiki za okoli 7°/o, če hočemo, da bomo v povprečju pokrili predvideno povečanje najemnin. Pri tem upoštevam, da je v Sloveniji zaposlenih v vsaki družini okoli 1,5 ljudi (v FLRJ 1,3) in da je bila najemnina že sedaj v večini krajev višja kot v mestih drugih republik. Nižje najemnine, kot znaša jugoslovansko povprečje, so le v Idriji, na Jesenicah, v. Trbovljah, Hrastniku, Velenju in na Ravnah. Za ilustracijo naj navedem, da je anketa pokazala, da bodo prebivalci mestnih občin v Ljubljani dobili okoli 400 milijonov dinarjev več, kot bodo vrnili s povečanimi najemninami. Prav teh 400 milijonov se bo lahko posto- poma prelivalo v individualno stanovanjsko gradnjo. Koliko stanovanjskih najemnikov pa bo v naši republiki na slabšem zaradi tega, ker so ali edini, ki so zaposleni v družini, ali pa v prevelikem stanovanju? Po naših računih bo okoli 5 °/o vseh družin zaposlenih delavcev in nameščencev nekoliko na slabšem. Ta odstotek bo morda tudi nekoliko nižji, ker nimamo točnih podatkov o številu zaposlenih na posamezno družino. Ko smo računali, smo upoštevali najneugodnejše možnosti. Naredili smo tudi posebno primerjalno tabelo razlik med povečanimi dohodki in povišano najemnino, pri čemer smo upoštevali različne kategorije delavcev glede na njihove osebne dohodke ter štiri kategorije stanovanj. Pri teh računih smo vzeli v poštev petčlanske družine. Ugotovili smo, da tisti, ki imajo od 11.100 pa do 24.700 dinarjev povprečnega mesečnega dohodka ob sedemodstotnem povišanju teh osebnih dohodkov sploh ne bodo na slabšem, če stanujejo v stanovanjih četrte kategorije, pač pa se jim osebni dohodki celo povečajo za največ 1400, a najmanj za 460 dinarjev. V tretji kategoriji stanovanj bi bili na slabšem le tisti delavci, ki imajo manj kot 13.000 dinarjev osebnih dohodkov. V prvih dveh kategorijah pa bi bile na slabšem vse kategorije zaposlenih delavcev in nameščencev, in . sicer za najmanj 600 in za največ 2800 dinarjev. Toda pri tem moram še posebej poudariti, da je malo petčlanskih družin, kjer bi bil en sam zaposlen. Že če upoštevamo povprečno število zaposlenih na družino, to je 1.5 v naši republiki, se podatki močno spremene. V prvi \ kategoriji bi bilo na slabšem oziroma bi morali odvajati za najemnino tudi del svojih dosedanjih dohodkov le 1.94 Vo stanovalcev, v drugi kategoriji 7 “/o, v tretji kategoriji pa prav tako 7 "/o stanovalcev, medtem ko v četrti kategoriji ne bi bil na slabšem, kot že rečeno, nihče. V osnutku zakona o finansiranju stanovanjske izgradnje predlagajo, da bi družinam z več kot tremi otroki odobrili tudi posebne dodatke takrat, ko bomo poviševali stanovanjske najemnine. Kaj menite o tem? Mislim, da ne bi kazalo uporabljati otroških dodatkov kot instrument za reguliranje dohodkov, ko prehajamo na ekonomske najemnine in na pravilno gospodarjenje s stanovanjskimi skladi, podobno kot ne bi kazalo spreminjati otroških dodatkov takrat, ko vsklajujejo cene za druge proizvode ali usluge, na primer za elektriko. Po mojem mnenju bi bilo bolje, če bi to upoštevali že takrat, ko bomo povečevali osebne dohodke v povprečju, denimo namesto za 7 Vo naj bi se vsem povečali za 8 "/t. Ce pa bo ostalo pri tem, kar predlaga prvi osnutek zakona in bodo tudi otroški dodatki postali tak instrument, pa menim, da bi morali povečane otroške dodatke izplačevati že pri drugem in ne šele pri tretjem otroku, kot je predlog. Kako pa se bodo povečali dohodki upokojencev? Ti bodo pa morda v nekoliko težjem položaju? Prišli smo do zaključka, da mora biti odstotek povečanja po- kojnin za upokojence dosti večji od tistega, ki ga predlagamo za zaposlene. Ne bi bilo namreč prav, da bi se moral delavec ali nameščenec, potem ko se upokoji in zapusti svoje delovno mesto, na katerem Je opravil svojo dolžnost, preseliti v slabše stanovanje, ker je družbi že dal, kar je mogel. Predlog zakona govori tudi o posebnih pravicah občin, ko gre za določanje najemnin. Tako je. Občine naj bi imele pravico, da zvišujejo oziroma znižujejo predpisano najemnino za 20°/». Načeloma se moramo strinjati s takšno pravico občin, ker je bila drugačna rešitev proti načelom upravljanja. Vendar bi bilo treba po mojem mnenju podrobno določiti razpone, v okviru katerih bi lahko občine povečevale najemnino. Upravičena je bojazen, na katero velja opozoriti že danes: Ne bi bilo namreč prav, če bi ljudski odbori, tako se v podobnih primerih često dogaja, izrabili to pravico in potisnili vse najemnine na najvišjo zgornjo raven. S tem bi lahko posegli v tisti del dohodkov, ki so jih državljani pridobili z večjo prizadevnostjo pri delu. Kako bo s stekanjem sredstev v sklade ob predlaganih ukrepih oziroma spremembah? Računi kažejo, da bi bilo v skladih za stanovanjsko in komunalno gradnjo okoli 30 milijard dinarjev manj. Čeprav bi šla za gradnjo stanovanj sredstva tudi iz drugih virov, se s tem ne moremo strinjati in predlagamo, da ob vsesplošnih gospodarskih uspehih spremenimo instrumente delitve dohodka med družbo in podjetjem tako, da bodo lahko le-ta prispevala v sklade še vedno prav toliko kot doslej, toda brez nevarnosti, da bii bili prizadeti njihovi lastni skladi ali pa da bi morali celo povečevati cene, če bi hoteli vplačati v sklade prav toliko kot doslej. Kakšni so drugi viri sredstev, ki bodo vplivali na gradnjo in vzdrževanje stanovanj? Predvsetp bodo večja sredstva v amortizacijskih skladih. Več bo ostalo ' tudi hišnim svetom za vzdrževanje in popravila. Se zlasti pa je važno to, da se bodo postopoma pričela prelivati v gradnjo stanovanj v okviru stanovanjskih zadrug tudi sredstva posameznikov. Zato. da bi bila spodbuda za tako gradnjo čim večja in da bi se vključilo v zadružno gradnjo kar največ državljanov, predlagamo, naj bi poleg lastne udeležbe in kredita četrtino vrednosti za določeno stanovanje dotirala skupnost. To bi še bolj spodbujalo k varčevanju. Naj povem, da imajo podobne sisteme tudi v nekaterih zahodnih deželah in da uspehi niso izostali. Tovariš podpredsednik Leopold Krese je nato opozoril še na prednosti, ki jih bo vnesel v stanovanjsko izgradnjo in politiko pri razdeljevanju stanovanj itd. predlagani zakon o finansiranju stanovanjske gradnje. Deloma smo s temi stvarmi naše bralce že seznanili. Podpredsednik nam je zagotovil, da bo v kratkem obširneje pojasnil tudi predlagane metode za izračun, cene za kvadratni meter v posameznih stanovanjih in še nekatere zanimive podrobnosti. Bralce seveda naprošamo, da pri branju in razmišljanju o teh stvareh upoštevajo, da so vse to vendarle šele predlogi in mnenja ter da bo zadnjo besedo o tem izrekla v pozni jeseni skupščina, ko bo , sprejemala zakon. Skrbnost dobrih gospodarjev na tehtnici Ob analizi higiensko-tehnične zaščite v ljubljanskem okraiu Na zadnji seji .predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana so analizirali higiensko-tehnično zaščito v gospodarskih organizacijah ljubljanskega okraja v prvem polletju letos. Lahko rečemo, da je analiza o stanju HTZ v ljubljanskem okraju znova opozorila na vrsto napak in slabosti, ki jih bo treba odpraviti v najkrajšem času, če nočemo zavoljo zanemarjanja varnostnih predpisov tvegati še večje gospodarske, zdravstvene in socialne škode.’ Analiza je pokazala, da so še podjetja, ki ne kažejo prav no- tilo v tretji, četrti in petfdeiovni pretirano, če rečemo, da bi bila mijskih pravilnikov, ki govore b lahko gospodarska škoda v ljub- varnosti pri delu. Z več spodbude Ijanskem okraju v prvem pol- bi tudi delavci sami bolj skrbeli letju letos vsaj za četrtino nižja, za varnost pri delu. Prav tako če bi delovni kolektivi posvetili bo treba urediti nagrajevanje higiensko-tehnični zaščiti vsaj varnostnih tehnikov, da ne bi malo več skrbi. To pomeni, da »-bežali« v druge poklice, bi samo letos v ljubljanskem ■ Se bolj kot doslej bo treba israi,™* n„cr.„x „„ ■ . okraju lahko sezidali 100 stano- poskrbeti za poučno in zanimivo t-i+n vani več; sto družin bi dobilo propagando glede HTZ. Tako bo- bene skrbi za varnost in zaščito uri. To kaže, da zavoljo utruje- '' d° ^ drUgim V LjUbljani "" Dri delu ali na hnr* _____ .: z isurm sreastvi, ki so jin KoieK- letos oaprn stalno razstavo o ni- majhna. Tako fe v ljubljanskem skrb za varnost pri delu nTsreča tiVi ^ -P°trebe !n brez hfka> giensko-tehnični zaščiti. Znano okraiu še 18 oodietii ki morain no n i „ P° domače povedano, vrgli v 3e, da sta bih letos poleti občm- plačevati do 2 »/o dooolnilneea strani nas ta ntmt ,fSa' Z dru?e zrak, lahko uredili in opremili ski razstavi o HTZ v Medvofah plačevati /o dopolnilnega strani nas ta ugotovi te v ^opozarja, vsaj štiri> če ne pet sodobnih in Kamniku zelo dobro obiskani. prispevka za nje, ker zanemarjajo skrb socialno zavarova- da bo treba posvetiti več skrbi u \ e Pr souoan, 1 emariaio akrh za toplim malicam v odmorih med obratov družbene prehrane. Tako Ker ni dovolj obratnih am- primerih bodo morala podjetja organizaciji dela. povrniti Zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani skupno bi pri Okrajni higienski postaji v Ljubljani čimprej ustanovili mi organi Zavoda za socialno zavarovanje, ki skrbe za higiensko- tehnično zaščito. Lahko povemo, ?al na videz * vsakdan ji« podatek da je bilo lani 36 odškodninskih ,k?ze- da so, dobršen del mladih,. pa bi se še resneje zavzeli za ■ Že znana ugotovitev, da se HTZ... ___^... ....... ......... __ 11,775.831 dinarjev,”ker "seTe" pch Ponesreči največ mladih delav- Reči moramo, da naši delov- ambulanto' za "poklicna “obolenja, kazalo, da v teh podjetjih ob ne- cev’ se j®. to.krat znova Potrdila, ni kolektivi navzlic doseženim saj republiška ambulanta vseh srečah ni bilo poskrbljeno za var- ^ primerjavi s prvim polletjem uspehom glede zaščite in varno- potreb res ne more več zadovo- nost. Tako so določile inšpekcije lani se 3® letos v lstem času P°- sti pri delu še zdaleč ne ravnajo ijevati. dela, ki tesno sodelujejo s tisti- nesrečilo 14,22»/» več delavcev, s skrbnostjo dobrih gospodarjev. m Praksa je pokazala, da se rojenih po letu 1930 in kar 46 »/o zdaj, ko je skrb za HTZ prešla več delavcev do 20 let starosti. POUK VARNOSTNE VZGOJE na občine, bistveno ni nič spre- JE NUJEN menilo ali izboljšalo; ponekod je __............. .............. . ... Analiza o stanju HTZ v ljub- celo slabše kot prej. Tako je pred zahtevkov manj, pa tudi skupni . se “ele vključujejo v proizvod- Ijanskem okraju je nanizala vr- občinskimi sveti za delo in pred njo ali v druga dela, »pozabili« sto problemov, o katerih bo treba zbori proizvajalcev obsežno in seznaniti z varnostnimi predpisi, še podrobneje razpravljati in odgovorno delo. Če že doslej niso ... . . i- j z delovanjem stroja, organizacijo spregovoriti. Ugotovili pa smo, pokazali pravega razumevanja in vendar na splošno velja, da dela v podjetju, s transportom da bo najprej treba rešiti tele skrbi za higiensko-tehnično za- itd. Če drugega ne, bi precej po- probleme: ščito, bodo morali zdaj »obuditi« ... , , - - -. magalo že to, če bi mojstri, obra- ■ Zahteva po uvedbi pouka tiste komisije HTZ, ki še spe spa- zlagoma le zholjšuje. tovodje in drugi prav vse, pred- varnostne vzgoje v vseh stopnjah nje pravičnega. Povsod pa bo aj vsa večja podjetja ze ima- vsem pa'mlade delavce, čimprej šol je neodložljiva. S prometno treba poskrbeti, da bodo komisije jo praviiniKe o H IZ. Vprašanje privadili zavestni uporabi'raznih vzgojo smo sicer že začeli, toda HTZ zborov proizvajalcev res ie’i,-uviV kollksnl men se teh zaščitnih sredstev: očal, rokavic to naj bo samo uvodna spodbuda vsestransko, sistematično in brez uoiocii držijo. in podobno. za razmah na vsej črti. odlašanja reševale probleme var- V ljubljanskem okraju so le- b V prvem polletju letos se ® Treba bo izboljšati, spre- nosti in zaščite pri delu. tos prevzele skrb za higiensko- je zavoljo nadurnega in izredne- meniti ali dopolniti določila pre- ' —mG tehnično zaščito posebne občin- ga deia ponesrečilo 86 delavcev ske komisije HTZ pri zborih pro- veC kot lani v istem času Vpra. izvajalcev. Organizacijske pove- šanje je, če je porast posledica zanosu in enotnosti za izboljša- nezadostne skrbi za varnost pri nje varnosti pri delu dotlej nam- delu, ali pa je kriva samo utru- rec m bilo, ampak so za varnost jenost. in zaščito pri delu, z več ali manj uspeha, skrbeli sindikalni organi. Pričakovati bi bilo, da bo nova organizacijska ureditev skrb za »Tovarišica, povejte...« S strokovnega izpita iz HTZ za delav«® ljubljanske tobačne tovarne Vsak tretji se je ponesrečil znesek je bil precej nižji: le 4 milijone dinarjev. se odnos delavskih svetov, sindikalnih podružnic in uprav podje-____________________1 _ • . V poročilu komisije za higiensko-tehnično zaščito pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Kranju za prvo polletje letos je med drugim tudi analiza nesreč pri delu za leto 1958 in prvo tromesečje 1959. Največ obratnih nezgod je v tem času imela Tovarna verig v Lescah, nato pa podjetja v lesni industriji MLIP »Češnjica« v Železnikih, Roleta mizarstvo Kranj, MLIP »Jelka« v Radovljici in LIP v Tržiču. V vseh teh podjetjih znaša odstotek nesreč na staž zaposlenih od 30 do 34°/». Povsod so glavni vzroki nesreč nered na delovnih mestih in neurejen notranji TUDI TAKO ZAPRAVLJAMO Zaradi nesreč pri delu je bilo Praksa terja spremembo predpisov Deset milijonov zaradi epidemije — desetina vseh sredstev iz dopolnilnega prispevka HTZ bistveno poživila in izbolj- letos v prvih šestih mesecih iz-šala. Žal lahko ugotovimo, • da so gubljenih 125.243 delovnih dni ali občinski sveti za delo in zbori 8283 več kot lani. Glede na po-proizvajalcev, ki so prav gotovo rast zavarovancev se giblje iz-dolžni razpravljati tudi o higien- guba nekako v istih megah. Dru-sko-tehnični zaščiti, zanjo poka- gače pa je z gospodarsko škodo, zali le malo zanimanja in skrbi. Ljubljanski okraj je lani v prvem Občinske komisije za HTZ nam- polletju utrpel 762.862 dinarjev reč kolikor toliko zadovoljivo škode. Razen tega je moral Zadelajo le v enajstih občinah iz- vod za socialno zavarovanje v med devetindvajsetih. drugod pa so ostale na papirju nov za nadomestila osebnih za Dne 16 t. m je bilo v zgradbi Okrajnega ljudskega odbora v Kranju IV. redno zasedanje skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju. Pregledali so polletno poslovanje in delo posameznih komisij. Posebno živahno razpravo je povzročil predlog delavskega sveta tovarne »Iskra« v Kranju o spremembi člena 49 Uredbe o finansiranju zavodov za socialno zavarovanje. da so sedanji predpisi o finansiranju zavodov za socialno zavarovanje že zastaredi in ne ustrezajo več današnjim prilikam. Skupščine okrajnih zavodov za socialno zavarovanje so pristojne, da določijo s povprečjem Predstavnik delavskega sveta podjetju posvetovalnico, poseben števila bolniških dni v okraju Povsod Liubliani iznlačati še 52 mihio- Je P°vedal- da ie Okrajni zavod higienski prostor za žene, indu- najnižjo stopnjo za katero pod- _ __ lla nov za nadomestila osebnih za- Za socialno ^varovanje vzel kot strijsko ambulanto, ki je samo v jetja ne plačujejo dopolnilnega in to v takšni meri, da skrb za služkov ter za invalidnine in dru- ** d^itev dopolnilnega prvem poUetju letos imela 6442 prispevka. Tako je vedno polovi- HTZ v teh občinah izražajo le s žinske pokojnine. Letos v prvih za, SOCJab\° zavar°- ob!skov- Najmanj po ovico teh ca vseh podjetij dolžna plačevati suhoparnimi statističnimi podat- šestih mesecih pa se je gospodar- ST bl kT +m0ra+la -lprejetl t0 P^ebno prispevno stopnjo. Ce ki ki o njih prav nihče ne raz- ska škoda zavolia izeublienih “nt, bolmsklh dm za čas 0(3 obratna ambulanta, stroske pa uspe nekaterim podjetjem, da Sk?_ -Skoaa, .zav,olja izgubljenih j decembra 1957 do 31. maja plačati Zavod za socialno zava- znižajo odstotek bolniških dni, in zunanji transport. OkraJ0® povprečje obratnih nezgod število zaposlenih je znašalo letu 1958 11,13%, za lesno i®' dustrijo pa 21,09 »/o. Torej s, navedena podjetja najni®®' dvakrat nad okrajnim povpr®1-” Skrajni nered na delovišči® in pomanjkljivo organizacij® dela je komisija za HTZ ugo*0' vila tudi v podjetju »Sava« Jesenicah. Odstotek nesreč ša 33 °/o in je v primerjavi * ostalimi podjetji v gradbeništ'" za 11 °/o višji. V nekaterih navedenih P°P” jetjih so imeli razširjene sej* na katerih so sodelovali {a®’ člani okrajne in podružnic®® komisije za HTZ. Rezultati b0* do vidni šele ob koncu lei®’ vendar se že sedaj kaže doioč®® uspeh. V teku je postopek, ®* se tem podjetjem predpiše P0” seben dopolnilni prispevek socialno zavarovanje. . Zanimivo bi bilo slišati, k" menijo delavci v teh podjetji®^ saj so glede na velik odst®' tek nesreč precej prikrajša®* pri zaslužkih. Ni nam tudi j®' sno, kaj so delali ljudje v P0®” jetjih, ki so odgovorni za bi' giensko-tehnično zaščito. P. jo zdaj varnostne tehnike le v 51 podjetjih v okraju! VEC NESREČ, TODA NA SREČO LAŽJIH oravlia V zvezi z bolišn oreani- delovnih dni ckhnai v iVda+ti ucecujma or. maja piacau z.avoa za socialno zava- znižajo odstotek bolniških dni, S hiS-teK S« z. a«.Delavci dobijo zodaMo . tom Ml .tajno po,: se v praksi Doiavlia še oroblem novpčala rm nkrneln miliinrHn z,a 0,17 ^ Pr®kora^en naj- v industrijski ambulanti zdravila prečje. Zato morajo podjetja v kako dobiti zadostno število var- dinariev! odstotek bolniških dni, ki zastonj, poleg tega sta zaposleni takšnih primerih, ko so bila prej nostnih tehnikov Pokazalo se ie nt j u. u-, , doPušča skupščina Okrajnega dve bolničarki, ki jih plačuje le nekoliko pod okrajnim pov- nTdelovnfh mestih Ob tem ima Vi VV 36 *e1nekaj ka P° P^ebni stopnji. V omenje- vzroke bolezni. zavodi za socialno zavarovanje mn aeiovmn mestih. OD tem ;ma gega vmes Našim delavcem do- nem času je bila epidemija influ- Obsežna preventivna dejavnost finančno povezam z okraji in so slej _ še nihče m jasno povedal, ence. V »Iskri« je zbolelo 1309 podjetja, ki se kaže v nekaj na- izgube zavodov krili okraji iz da je zaradi nesreč pri delu in delavcev, za kar so Izgubili 6307 štetih akcijah, je bila s sklepom svojih sredstev. Sedaj pa so za-zavoljo izostankov z dela (zlasti delovnih dni, zdravniška nega je skupščine Okrajnega zavoda v vodi za socialno zavarovanje lo-i •u.nex°praVjCeli1 • *in .®Pekulant' bila potrebna v 553 slučajih, za Kranju kaznovana s plačevanjem čeni od okraja in morajo kriti skih, česar doslej še ni uspelo do kar so zopet izgubili 1806 delov- dopolnilnega prispevka za so- vse svoje primanjkljaje z dopol-kraja izkoreniniti), tudi prizadeta nih dni. cialno zavarovanje. Zato je dele- nilnimi. prispevki podjetij (10»/o ■ Toliko za uvod. Podatki pa njihova življenjska raven, čeprav Uprava podjetja kot tudi or- gat delavskega sveta »Iskre« vseh dohodkov). Res je, da tako kažejo, da se je v prvih šestih to ni tolikanj očitno. Ce pa bi gani delavskega samoupravljanja predlagal: v zavodih zberejo veliko finanč- mesecih letos ponesrečilo 8443 naši delavci to vedeli, bi tudi skrbijo za čimboljše delovne po- « pri izračunavanju procenta nih sredstev iz podjetij, Id slu-zaposlenih ali 238 več kot lani sarm bolj pazili na varnost pri goje v podjetju. Zato so poleg bolniškega staleža se naj ne upo- žijo za finansiranje socialnega v istem času. V istem razdobju se delu In na izostanke z dela. Ni obratne ambulante ustanovili v števa v preventivi odkrita tuber- zavarovanja. Vendar dopolnilni kulozna, rakasta obolenja in iz- prispevek ne vpliva vzpodbudno guba delovnih dni zaradi epi- na gospodarske organizacije, da demij. bi zboljšale delovne pogoje in s • Skupščina naj ugotovi, da tenl z,nižale števtio obolenj in ne- je plačevanje dopolnilnega pri- srec’ kar ie bil prvotno nedvom-spevka za socialno zavarovanje no namen tega prispevka, nestimulativno in kriyično za vse Plačevanje dopolnilne stopnje tiste gospodarske organizacije, ki za socialno zavarovanje je umest-obsežno skrbijo za svoje člane no za povečano število nezgod na vseh področjih, zlasti pa še Pri delu, manj umestno je pa na področju zdravstvenega zava- v Primeril •bp.ležn> 7,y katfT—: Dor! rovanja. jetja niso vselej kriva. Zato me- • Skupščina naj ugotovi, da rdmo\ da bi “orala doP^mlna je člen 49 Uredbe o finansiranju stopnja vpbvatl na gospodarske zavodov za socialno zavarovanje °rSal™Je, da posvetijo večjo postal element zagotovitve de- delovnim pogojem, saj so narnih sredstev zavodom za so- JfT«. c«st? 1vz™ku ra™lh obolen-l cialno zavarovanje, ko zavodi ZIV^nib, želodčnih itd.), prekoračijo izdatke nad dohodku Najti je treba nove kriterije finansiranja. Če to ni mogoče, se naj poviša redni prispevek za socialno zavarovanje, • Če ne bodo spremenjeni sedanji predpisi, se naj sredstva, ki jih podjetja plačujejo zavodom za socialno zavarovanje, kot posebno prispevno stopnjo, vrne-jo. prizadetim podjetjem v celoti ali pa vsaj v pretežnem delu za okrepitev preventivne službe. • Zaradi stimulacije gospo- , darskih organizacij naj bi še do- j O sledneje kot do sedaj predpisovali dopolnilni prispevek tistim gospodarskim organizacijam, ki higiensko-tehničnim razmeram, varnosti pri delu in zdravstveni službi v podjetju ne kažejo dovolj zanimanja. Člani skupščine so se strinjali s predlogom predstavnika delav-zaščito skega sveta »Iskre« v Kranju. je na novo zaposlilo 7721 oseb ali 5,52 »/o vseh zavarovancev. Z druge strani zdaj podjetja prijavljajo tudi manjše nezgode (praske, odrgnine in podobno), česar doslej niso. Tako je razumljivo, da se je zelo povečalo število lažjih nesreč, saj jih je bilo 521 več kot lani v prvem polletju. Razveseljivo je, da je bilo v istem razdobju za 17,77»/» manj hujših nesreč. Letos je smrt kosila petnajstkrat, medtem ko je bilo lani 5 smrtnih nesreč manj. Na poti v službo ali proti domu se je letos v prvem polletju ponesrečilo šest delavcev. B Sicer je analiza o stanju HTZ v ljubljanskem okraju ugotovila, da je bilo na vsakih 10.000 zavarovancev letos v prvem polletju 14 nesreč manj kot lani v istem času. Prav v tem pa se še najbolj objektivno zrcali skrb za varnost in zaščito pri delu. Tako se je na splošno zmanjšalo število nesreč v večjih podjetjih, ki posvečajo dovolj skrbi higiensko-tehnični zaščiti in kjer imajo poklicne varnostne tehnike. V porastu pa so nesreče v manjših podjetjih. Analiza je še pokazala, da je bilo v prvem polletju letos, glede na gospodarske panoge, največ nesreč v rudarstvu, metalurški in kovinski Industriji. Precej so porasle tudi nesreče v komunalnih podjetjih (obrt!) in kmetijstvu ter v gozdarstvu, kjer uvajanje vedno nove mehanizacije terja tudi več strokovnega poduka in varnostno-tehnične vzgoje. Lahko pa smo zadovoljni, da je bilo letos manj nesreč v • gospodarstvu, železniškem prometu in v gradbeništvu. V Tobačni tovarni v Ljubljani je dobro poskrbljeno za _ _____ . _____ in varnost pri delu. Naš posnetek kaže delavca v zaščitni obleki Predlog so podprli tudi predstav-in pokrivalu, kako opravlja delo pri pražilniku niki drugih podjetij, ker menijo zdravnik v DELAVNICI TUJKI V ORGANIZMU Med delom v delavnicah lah^® pridejo v telo tujki, ki prod1® skozi kožo, skozi nosnice, sko^ ušesa ali skozi oči. Košček lesa, igla, konica ostr®' ga orodja ali drobec razbitega stf kla kaj lahko prodre skozi ^oi°' Najbolje je, če to odstrani zdrav' nik, kadar tak drobec prodre boko pod kožo. Ce štrli konec h telesa, ga je treba takoj izdI,®+j s prsti, poprej pa si seveda un11^ roke. Kadar je za odstranit® ^ tujka potrebna pinceta, jo mo prej prekuhati ali dlje č®5® držati nad plamenom. Delci premoga, saj, prahu, ganje ali drobci kovine pog05* padejo v oko. Ce se obdržijo n roženici, jih lahko odstrani zdravnik. j Ce ostanejo taki predmeti veko, jih odstranite s koncem stega, navlaženega robca ali Či' tri' sače. Ce komu pade v oko sp® ali malta, , očesa ne smemo 1 pirati z vodo, ker lahko pride 0 vnetja. j Kadar zaide kak predmet Pv gornjo veko, je treba gledati ® vzdol in spraviti predmet v P°b žaj, ko se da najlaže odstrani,^ Potem ko spravimo predmet očesa, je treba oko za nekaj ča® zapreti z vato in z obližem. ^ Iz ušes odstranjujemo tuj^® vbrizgavanjem mlačne vode; ^ strokovnjak naj ne uporablja ‘ strumentov ali lasnic pri odst-^ njevanju tujkov iz ušes. Lahko poškodoval ušesno opno, zato ^ treba vse skupaj prepustiti zdr® niku. Ce vam zaidejo tujki v a°s'r ce, se morate močno usekniti. j ka pa ne smete vdihavati & nos. Včasih pomaga tudi ml® _ voda, ki jo vbrizgavamo v neP škodovano nosnico. Mnogi delavci imajo naVlal< da si med delom privoščijo ® j grižljaj. Ker ne mislijo na J temveč na delo, se v naglici/f t) di, da zaidejo v požiralnik hm z jedjo tudi tujki. Ce jih s kašljem ni m°ž0je spraviti iz požiralnika v uStaV3, treba takoj poklicati zdravn1 ki bo predmet odstranil z i®3 ^ menti. Ce je predmet že x lodcu, je treba jemati hrano, da se ne poškoduje a vesje. V primerih, ko taka b® jji ne pomaga in predmet ne gr® ® t' iz organizma, je potreben r genski pregled želodca in za m operacija. Dr-1 XX GOZDOVI MOLGITO /j°uolj mi je tega zmrzovanja!« 'et y*° dolgo nož se je stiskalo de-tlekufnt0V v slamnatem koritu in tenlca pregrinjala čez glave. lfyec,~ mučne sanje, je bil utrud-irJ uMjajoč. Ogreli so se šele zju-i ijr 0v vroči polenti, ki so jo belili m.epkimi kletvicami na račun ne-J6 ^ gozda. 0 jutro je Ivan, mlad fant, dor Pri ljudeh brez nedelje i izza Tolminskega, delal e}šim gozdarjem Maksom. Spo-^ nočno nevšečnost jima je u š a n K r a 1] v zagrizeni gonji za klaftra-i[a’ ^sluikom. Sele proti poldnevu 81 malce oddahnila. ^P°volj mi je zmrzovanja. Do-^ Pojdem!« iio^fcs ga je debelo pogledal. Mir-nažgal cigareto in šele nato si mislil, da bomo v gozdu sadili!?« ne, ampak takšno življenje!« ^jfoslužek je pa tudi nekaj!« !ra- ie pomislil na slaba dva me-p0l'ci ju mora odbiti pred poldne-da popoldne lahko seka za >nl}*ek«. ^kUenftr tudi ni vse. Tisti prihra-io Poženem v prvi gostilni, samo e rešim te tlake.« *arežgjto se so0°vornik krepko itijojjož hudiča pognal! Tako sem tudi jaz, ko sem bil prvo leto Počasi se navadiš in v dolini na vse skupaj, .-čez zimo se ŽOgj Pdpočiješ, spomladi pa spet k in cepinu.« lot v.an ga je samo neverno pogle-IT srarnciljivo povesil oči. Bilo Hq j"® nerodno, saj je očitno potrkal oprava vrata. Zato je obrnil Ust: ne tožim zaradi dela. Mraz i^ic. Tista bajta ni vredna pi->til oreha. Sicer pa...!« Zamahih sle z roko, zagrabil za toporišče %iinim korakom odšel proti po-(ia; je neka) po svoje zabrun-kj^cnil zmečkan čik v grmovje mahnil za njim. sta se novega dela. Čas za ^°?or je bil prekratek, pa tudi, jOflk* se mogel o takšnih stvareh JorOriM kar ob cigareti. Premisliti dvakrat, trikrat, potem [ spomlad pride na Jelovico V ,kot sto petdeset sezonskih “elavcev, ki se tu pridružijo stal-JK> i gozdnim delavcem. Navadno JtatS, *antje in možje iz oddaljenejših kohiL, Slovenije. Pravih domačinov iz 's j., ke Bistrice in bližnje okolice Je 61 o vici le malo. Ogibajo se dela v gosto, da nehote pomisllS na Sas, ko bo košata Jelovica le Se velika, pusta go-IJava. Na začetku našega stoletja Je odrinila Jelovica le kakšnih 15.000 kubikov lesnega davka letno. Nekaj let po prvi svetovni vojni že kar 44.000, a leta 1948 -polnih 100.000 kubičnih metrov lesa. Jelovški les je visoko cenjen. Celo takšna Je njegova vrednost v primeri z lesom drugih naših gozdov, da so nekdaj spretni trgovci starega kova pošiljali smreke iz Kočevskih gozdov na Bled. Od tu šele, s postajnim žigom seveda, so ga draže prodajali kot pravo Bohinjsko zlato. Gozd Je torej rasel in plačeval davek. Toda davek Je rasel hitreje od gozda! Sele natančen pregled gozdnega bogastva Je omejil sečnjo. Zdaj daje Jelovica lesni industriji in trgovini le 40.000 kubikov letno. Nič več, kot znaša letni prirastek. Ta gospodarstvenost nas vodi v leto 2034, ko bo venec okoli Bohinjske Bistrice kot urejen park z visokimi, skrbno negovanimi drevesi, očiščenimi tli in speljanimi gozdnimi stezami. Ta daljni horizont bo tudi izenačil starost dreves v posameznih področjih. Povsod bosta v enakem razmerju srkala moč zemlje In sonca — cenejša bukev in dražja smreka. Zasajevanje in čiščenje, sečnja In redčenje, skratka vse dolgotrajno delo v gozdu bo šele takrat obrodilo sad na tistem drevesu, ki so ga pred leti zasadili naši gozdarski strokovnjaki in ga bodo morali varovati polnih osemdeset let. Takrat bo tudi marsikdo doumel nesmisel besedi, češ saj gozd raste sam od sebe In mu ni treba posebnih skrbnikov! No, o tem bodo pisali novinarji še nerojene generacije; mi se zadovoljujemo z zgovornimi načrti, napovedmi, ki razgaljajo pretehtanost v današnjem in v bodočem izkoriščanju tega neprecenljivega narodnega bogastva. Sprijazniti pa bi se morali tudi s tistim, kar ni stvar daljne bodočnosti, pač pa že danes postaja na pragu naše stvarnosti. Mogoče bomo imeli čas in moč, tudi voljo, da bomo kmalu izdelali natančen elaborat, ki pa ne bo osvetljeval bližnje in daljnje bodočnosti gozda, pač pa gozdnega delavca. Ta neznanec se utaplja v molku gozdov, srečanje z njim je vselej doživetje, ki diši po romantiki, a nosi v sebi grenak prizvok še nečesa neraziskanega, nepremišljenega. Y\o obedu — stara pesem! To-nin je pospravil krepe, obe-“ sil vrečo sirka na žico, ki je visela s stropa v baraki, pogasil ogenj in sedel k ostalim, ki so se medtem že lenobno pretegovali. »■Pol urice se bo prileglo!« »Kateri je danes?« »Petek. Ne, mislim četrtek.« Nekaj časa so ugibali dan. Imenovali so vse, od ponedeljka pa do nedelje in se še niso mogli zediniti. Na kraju je zinil Ivan, ki je dotlej molčal: »Da bi imeli vsaj časnike!« Starejšim sezoncem se je zdelo smešno. zovanje je že skoraj pozabil. Vedel je tudi, da domov ne pojde kar tako, vsaj ne brez zaslužka. »Zakaj pa ne? Videl sem aparate, ki igrajo brez elektrike, na baterijo! Madona, takoj bi odrinil nekaj soldov, če bi...« Beseda o denarju je vrgla iz opoldanske dremavosti vseh devet fantov. Razgovor je planil kot jastreb. Nekateri so sicer pritrjevali Ivanu, a glasnejši v besedi so vlekli na dan vsemogoče besede, da je Ivan ta dan že drugič obžaloval svoje dobronamerne besede. »Saj bi nam Gozdna uprava lahko sezidala hišo! Doli na poti prav zdaj postavljajo hlev za konje. Kakšen hlev! Prava palača! Nekaj podobnega bi nemara postavili tudi nam, a se jim ne izplača. Teh nekaj mesecev zdržali.« ko smo tu, bomo že T*ratke sence na jasi so govo-rile o poldnevu, katerega čas * * so delavci drugače presodili. »Tonin, pojdi in pristavi kotel. Lačni bomo!« Najstarejši med vsemi je zapičil cepin v bližnjo korenino, malomarno zavihtel suknjič na rame in z vajenim korakom odkolovratil proti koči. Za kuho si ni belil glave. Kot zjutraj ali zvečer, bo tudi opoldne na deski — polenta. Kadar je več časa, dejali bi, kadar dežuje, zakuha Tonin makarone. Posla okoli ognja je že tako vajen, da bi lahko z zavezanimi očmi nasekal treske, odrgnil s kapnico kotel, pristavil svežo vodo in ko bi le-ta zavrela, zamešal koruzni zdrob. Jedli so kot sestradani volkovi. Vsak si je še posebej pripravil v ponvi ocvrto slanino s sirom. Tako so segali po kosih ohlajene polente, ki je dražila nos z okorno tesane deske. Maks je povaljal po smolnatih dlaneh rumeno gmoto, jo stisnil med prste in dlan levice, a z desni- Natančno dvajset minut in kuhano bo! Polento si bo vsak še sam • za-sladil s -triko«, ocvrto slanino s I sirom »Kdaj boš pa bral? Cez dan si v gozdu, čez noč, pa na slami! Da pa bi si kvarili oči ob sveči, nam ne pade na pamet!« »Vsaj za datum bi vedeli!« »Eh, bi...!« Ali je vredno besedi — je premišljeval Maks — okoli takšnih reči, kot so — časniki! Prvega v mesecu nam logar prinese plačo, še isti dan popoldne gremo v dolino na vlak in domov za dva dni. Potem se vrnemo. Prve dni še štejemo dneve, a To je sedem mesecev! še nekaj več. _ Vsebina izgovorjenih besedi je bila drugod. Sezonec bi rad čimveč zaslužil. Če bi moral plačevati stanovanje, časnike, radio, prevoz v dolino, kar bi sicer rad imel, bi mu po njegovem račumi ničesar ne ostalo. Tako je zadovoljen z leseno barako, sajastim ognjiščem, povaljano slamo, z neskončnimi tedni sa-movanja in z nekakšnim prezirom prisluškuje žvižganju vlaka v dolini, ki ga opozarja na drugačen svet, tivorl m piči opoldanski počitek. Sekire In žage so ostale kar na poseki, saj se jih bodo čez slabo uro spet oprijele smolnate dlani pred odpovedjo marsičesa *’ ' ‘car pogoltne nad hlodovine, ki jo S«wčžF£e£v wo« Biti”? Vsako leto Izsekati, razžagati. 1 ,'n Prepeljati v dolino. Domačini i)1 pon.?, na Jelovico le kot turisti. Tja lepa cesta, ki oblikuje med Bron Martinčkom in Nemškim rov-y.Jk Okoli0 pentljo vijug, padcev In strin Ihl i ,0*aka Savnika. 60 kilometrov! Sfajo n??kai° mine proti Voglu In od-1 trakJnMJnje kilometre poti srebrne- 8V°j® dni so lahko le po tu&tsio £ylJaU les v dolino. Danes pa h.!, ?el motorji že v najzakot- M»0vino ,obku' Okorni -Orni-« vozijo jn smrekova debla proti žlč-na Žage. Srečuješ Jih tako po- co je odščipaval košček za koščkom, ga namakal v ponev in nosil v usta. Tonin ni pričakoval hvale za svojo umetnost. Ko se je najedel, je tlesknil z jezikom in pomenljivo pogledal ostale: »Na, dobro je bilo, ne?!« Kdo bi odgovarjal! Vselej je enako dobro. Enolična hrana vzbuja apetit le tedaj, kadar je človek prekleto lačen. Napolni želodec, izpere usta z vodo in si nažge cigareto. Med vsem tem, če sploh kaj razmišlja, prav gotovo ne o hrani. kdo bi štel cel mesec! Dan je enak dnevu. Ivan je še vrtal: »Če bi imeli radio!« Na, ta je pa dobra! Radio! Se elektriko naj nam napeljejo in asfaltirajo steze! »Gozd ni mesto, še vas ni. Kako naj bi bilo potemtakem življenje v gozdu enako življenju v mestu ali na vasi?« Ivan je prišel pred nekaj dnevi od vojakov. Nevajen tega trdega življenja v gozdu, je nestrpno iskal rešitev v čemur koli. Na nočno zmr- Ivan ni prebil ledu. Zmagal je le toliko, kolikor ga drugi niso prepričali, kot on ni prepričal njih. •jr\oslednji v vrsti je počasi sto-j-J pal za ostalimi delavci proti po-* seki. Še malo in spet se bo izgubil med zamolklimi udarci sekir, drsenjem žag, ječečim lomljenjem stoletnikov. V gozdu gre življenje svojo pot. Natanko po predvidenem načrtu: sekanje, redčenje, nasajevanje, zaznamovanje obsojenih debel, nalaganje na kamione, obešanje na svinjske repe žičnice, vožnja na. saneh; dan za dnem spreminja gozd svoj obraz in se tako bliža svojemu ponovnemu rojstvu — čez osemdeset let! Gozd je kot tovarna na prostem Na Jelovici živi in dela v tej tovarni 350 ljudi. Med temi je malo mlajših let, še manj starejših. Te ljudi je zanesla pot v gozd od kdo ve kod. Počasi spoznavajo delo in se spoznavajo med seboj. Nekateri prihajajo redno leto za letom, spet drugi zbeže v dolino ob prvi priložnosti. Stalno zaposleni delavci so si s pomočjo Gozdne uprave že nekako uredili svoje življenje. Rovta-. rica, kjer se kadi iz njihovih ognjišč,, je lepo urejeno naselje. Sezonski delavci jim mogoče zavidajo? Zakaj ne bi tudi mi živeli tako, kot žive drugi? — se je spraševal Ivan — malo dobre volje in — živeli bi. Kdo bo prišel prvi na pol pota: mi ali Gozdna uprava? Gozdna uprava ima dovolj drugih skrbi, mi pa pravo gozdarsko muhavost. A vendar — pravijo, da bo gozd čez osemdeset let čisto nekaj drugega. Mi vendar ne bomo čakali osemdeset let! Ivan je spet načel razgovor. Nič več ga niso vznemirjale hladne noči, meglena jutra, dim na ognjišču pod kotlom s polento, kot ne slama v koritu. Bolj kot je bil uporen, z večjim zadovoljstvom je sekal in klestil. Nekoč bo tudi Ivan prebil led! Takrat bo na Jelovici — nedelja. PAPIR IZ RIŽEVE SLAME V središču riževih polj blizu Kočanin v Makedoniji, bodo te dni začeli z gradnjo sodobne tovarne papirja, ki ga bodo proizvajali iz odpadne riževe slame. Investicije 2,5 milijarde imajo svojo osnovo v 6750 tonah letne proizvodnje papirja. Stroji v tovarni bodo začeli z obratovanjem v januarju 1962. Surovino za papir, riževo slamo, bodo lahko dajala polja okoli Kočanina v zadostnih količinah. Tovarna bo letno pridobila iz 11.000 ton riževe slame dragoceno celulozo in s tem krila 75 »A svojih potreb. Razliko bo nadomestila z lesno celulozo. Po načrtih bo letna proizvodnja: 3000 ton brezlesnega papirja, 1000 ton sanitarnega papirja in okoli 3000 ton raznih vrst papirja za embalažo in podobno. IZ MARIBORSKEGA OTOKA Pred nedavnim so začeli z delom za montažo tretjega agregata v hidroelektrarni Mariborski otok. Vrednost investicije znaša nad milijardo dinarjev, vendar pa so nekatera dela že opravljena, tako, da potrebuje delovni kolektiv elektrarne samo še 768 milijonov dinarjev investicijskega kredita, ki je že odobren. Novi agregat bo proizvajal letno 33 do 50 milijonov kWh. PRED TRETJO KEMIČNO RAZSTAVO V juniju prihodnjega leta bo v prostorih Beograjskega velesejma velika razstava naše kemične industrije, na kateri bodo sodelovali tudi nekateri inozemski razstavljavci. To bo tretja velika kemična razstava v naši državi, ki bo prikazovala dosežke in možnosti razvoja te sodobne industrijske panoge. OB KONCU VELESEJMA V ZAGREBU Vrata Mednarodnega velesejma v Zagrebu so se zaprla, za poslednjim obiskovalcem te veličastne manifestacije industrijskih uspehov pri nas in v svetu. Po nepopolnih podatkih je bilo na velesejmu sklenjenih pogodb za blizu 200 milijard dinarjev. To je vsekakor rekordna številka, ki se ji pridružuje še en rekord: letošnji jesenski velesejem v Zagrebu je obiskalo doslej največ je število obiskovalcev. Med vrsticami: na vsak način dostojna petdesetletnica velesejma! Težišče velesejma je bilo kot pretekla leta tudi letos predvsem na splošnem mednarodnem sejmu vzorcev. 5730 domačih in tujih razstavljavcev je razstavljalo malone vse vzorce iz lahke in težke industrije, saj je prispelo v prvih dneh velesejma na 132,455 m2 kar 2500 vagonov raznih proizvodov Iz 30 svetovnih držav. 3. MAJ SPET SLAVI . 10.000 delavcev i"eške ladjedelnice -3. maj-« Je prisostvovalo splovitvi doslej največjega pri nas zgrajenega tankerja -Peter Zoranič«. Njegova nosilnost je 25.400 ton. Ladjedelnica gradi tanker za Jugoslovansko linijsko plovbo. LOV V NAŠEM MORJU Napovedi v začetku sezone niso bile kdo ve kako razveseljive. Vendar pa so ravno v letošnji sezoni ribjega lova na Jadranu dosegli istrski ribiči rekorden ulov plave ribe. Samo ribiči podjetja -Riba« iz Izole so ujeli, v eni noči nad 12 vagonov rib, medtem ko so ribiči drugih podjetij s tega območja ujeli za okrog 8 vagonov rib. Sedanji uspeh istrskih ribičev zagotavlja, da letošnja ribiška sezona le ne bo tako slaba, kot so doslej grozile napovedi. BOR - ZLATA JAMA Rudarsko topilniški kombinat Bor je dosegel v letošnjem poletju doslej najvišjo proizvodnjo: pridobili so nad 14.000 ton elektrolitskega bakra, 800 kg čistega zlata, 2200 kg srebra, 850 kg selena in še velike količine drugih stranskih proizvodov. MILIJARDA ZA STEKLO Pomanjkanju stekla pri nas, zlasti ravnega, smo naposled le stopili na prste. Perspektivni načrt za leto 1961 znatno poveča proizvodnjo. Milijardo dinarjev bo znašala rekonstrukcija steklarn v Pančevu in Hrastniku, prav tako je v načrtu preureditev in modernizacija steklarne v Rogaški Slatini in gradnja nove steklarne v Puli. Glede na rekonstrukcije in novogradnjo se bo v teku dveh let povečala proizvodnja votlega stekla za 6000 ton, ravnega pa za nekoliko milijonov kvadratnih metrov. Samo zgraditev ene peči poveča proizvodnjo ravnega stekla za 1,800.000 m2, : ' PRVENCI V NAŠEM PROMETU Prva kolona petih tovornjakov »Zastava 615«, ki so bili v popolnosti izdelani v naših tovarnah, , je odpeljala iz Kragujevca na poskusno vožnjo. V sedmih dneh so prevozila 3000 kilometrov dolgo pot skozi Makedonijo, Bosno in Hercegovino ter Črno goro. Šoferji vodijo eno in pol tonska vozila po izbranih težkih poteh. Prvo Diesel lokomotivo pa je že izdelala tovarna strojev in konstrukcij »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu. Moč nove lokomotive je — 400 konjskih sil. To je prva lokomotiva iz serije dvanajstih lokomotiv, ki jih bo izdelala omenjena tovarna za potrebe naših železnic. Lokomotive z avtomatskimi signalnimi napravami so namenjene v glavnem za manevriranje. MOST CEZ MORSKO OŽINO Podjetje -Mostogradnja« iz Beograda je že začelo z montažo jeklenega mosta, ki bo slonel na betonskih stebrih čez Maslenski zaliv pri Novem Gradu. Most bo dolg 315 m in širok 9 m ter bo povezoval kraka Jadranske magistrale. DOGODKI i- ■ 'č':. '/ ‘ V V SVETO v:- , . 1 s( - ■■ • OD TEDNA DO TEDNA NA SUKAH — 1. VEC DESETTISOC RUDARJEV V RUHRSKEM INDUSTRIJSKEM PODROČJU V ZAHODNI NEMČIJI ORGANIZIRA DEMONSTRACIJE ZARADI ODPUŠČANJA NJIHOVIH TOVARIŠEV IZ RUDNIKOV, KI NE MOREJO PRODATI PREMOGA. — 2 DARILO NIKITE HRUSCEVA DWIGHTU EISENHOWERJU: MODEL KROGLE IZ SOVJETSKE RAKETE »BLISK«, KI JE PRISTALA NA LUNI. — 3. HRUSCEV SI NA SVOJEM POTOVANJU PO ZDA OGLEDUJE VZORNO FARMO BELTSVILLE V DRŽAVI MARVLAND. ODMEVI NA TITOVA GOVORA Zadnja govora predsednika Tita v Nik-Ši6u in Ivangradu sta tudi to pot zbudila živahno zanimanje državnikov in politikov ter močno odjeknila v svetovnem javnem mnenju. Mnogi listi, agencije in radijske postaje so ponatisnili ali prenašali posamezne del® iz predsednikovega govora ter komentira’! njegove poglede in stališča do najvažnejših mednarodnih problemov. Tako sta moskovska »Pravda« in »Izve-•tflja« ponatisnili tisti del govora v Nlkšlču, v katerem jugoslovanski predsednik pozdravlja sleherno srečanje državnikov in razgovore, ki nimajo značaja sporazumevanja enih na račun drugih, temveč upoštevajo vse narode sveta. V obširnem poročilu »New Y6rk Timesa« so med drugim poudarjene predsednikove besede, da morajo vse zainteresirane dežele sodelovati pri sprejemanju dokončnega sporazuma o večjih mednarodnih problemih. List je prenesel tudi tisti del Titovega govora, v katerem je predsednik rekel, da različni sistemi niso ovira za sodelovanje socialističnih dežel na mnogih področjih. Indijski listi poudarjajo v naslovih, da je jugoslovanski predsednik pozdravil predlog sovjetskega premiera o razorožitvi in pozval odgovorne voditelje sveta, daj se se-»tanejo In ga proučijo. Mnogi listi, na primer avstrijski, norveški, švedski ter vzhodno- in zahodnonem-ški, so ponatisnili osnovne misli, izražene v govorih predsednika Tita. TURNEJA HRUŠČEVA PO ZDA Bivanj# sovjetskega predsednika N tkita Hruščeva v ZDA Je že deset dni v središču pozornosti svetovne javnosti. Na svoji poti Po ZDA je Hruščev obiskal tudi zahodno obalo, In sicer Los Angeles In San Francisco, ter prispel skozi zvezno državo Iowa, kjer se je zadržal nekaj časa v Čamp David (Maryland), kjer ga je počakal predsednik Elsenhotver. V tem kraju bodo ob koncu tedna glavni razgovori obeh državnikov. Na svoji poti je Hruščev prišel v stik In se pogovarjal z mnogimi predstavniki političnega, družbenega in kulturnega življenja dežele. Tako je bil na kosilu v Domu tiska v Washingtonu, nato je večerjal s predstavniki poslovnega sveta, potem pa je govoril v OZN. V San Franciscu je večerjal z najvišjimi sindikalnimi voditelji In se z njimi dolgo pogovarjal. Prišlo je do ostrih polemičnih razprav, vendar so se premier Hruščev In ameriški sindikalni voditelji skladali v enem: skupno se je treba boriti za mir na svetu. Govor predsednika Hruščeva v OZN Je zbudil posebno pozornost ne le v ZDA, temveč v vsej Svetovni javnosti. Hruščev je razložil sovjetski načrt za radikalno razorožitev, ki naj bi ga uresničili v prihodnjih štirih letih. Ta predlog je naletel po svetu na razne komentarje. Medtem, ko ga imajo eni za nerealnega in preveč idealističnega, so drugi mnenja, da je ta načrt tudi zdaj dobrodošel In da ga je treba uporabiti kot osnovo za razgovore. Sovjetski načrt za razorožitev je pozdravil tudi predsednik Tito in mnogi drugi državniki po svetu. Zelo verjetno bodo o njem razpravljali v OZN. Država blaainie - kam? PO KONGRESU SKANDINAVSKIH SOCIALDE MOKRATO V V MALMOJU 2e po tradiciji prejšnjih vseskandi-. navskih zborovanj tudi to pot niso sprejeli prav nobenega programa. Udeleženci niso izglasovali. nobene resolucije, katere določila bi bila obvezna za vse. Objavili so le proglas narodom skandinavskih dežel. Kljub temu pa je kongres v Malmoju prva široka manifestacija povezanosti skandinavske socialne demokracije vse od leta 1920 dalje, oziroma odkar je bilo zadnje zborovanje. Kaj očitajo državi blaginje S tem, da so podredili vso svojo dejavnost predvsem širjenju proizvodnega potenciala, so skandinavski socialni demokrati zares mnogo prispevali k splošnemu zboljšanju gospodarskega .in socialnega položaja vseh prebivalcev. V pregovor je že prišla graditev stanovanj, socialnih ustanov, šol in drugih podobnih Institucij v vseh skandinavskih deželah. Vendar s tem niso dosegli vseh ciljev, za katerimi teži napredna družba. Zgodilo se je celo, da je prav ta blaginja opozorila na -nevarnosti, ki grozijo demokratičnemu upravljanju«. V tej kritiki je šel v Malmoju najdlje eden izmed najbolj znanih danskih socialnih demokratov, minister za gospodarstvo Vigo Kapmann, ki je dejal med drugim: -Racionalizacija in revolucionarnost množične proizvodnje standardizirata stanovanja in delovna mesta. Visoka poslopja postajajo zaščitni znak veleindustrije, človek pa bo še bolj živel v celicah: v celici za spanje doma, v celici za delo v tovarni ali ustanovi in v prevozni celici na štirih kolesih, ko se bo vozil na delovno mesto in domov ali pa v prostem času, ko sl bo zaželel dihati zrak v naravi.« Res je, niti te besede niti podobni nastopi niso nameravali povsem zanikati vrednosti države blaginje, .zanikati vsega, kar je prinesla pozitivnega. Vendar se je to pot prvič zgodilo, da so Dva dni — 5. in 6. septembra — je nad štiri sto najbolj znanih predstavnikov vseh organizacij socialnodemokratskega krila delavskega gibanja Švedske, Norveške, Danske in Finske razpravljalo v Malmoju o perečih problemih prihodnjega obdobja. Tema »Naloge skandinavskega delavskega gibanja v prihodnjem desetletju« je sprožila obširno razpravo o dosedanji poti in o tistem, česar niso storili. Slišati je bilo zelo ostre kritike, ki so včasih zbujale vtis, kakor da ne govorijo o v tako ostri obliki govorili o negativnih stvareh. -Razvoja ne moremo zaustaviti,« so rekli v Malmoju, -lahko pa si prizadevamo in na mnogih področjih nam bo to uspelo, da se bo človek izognil zlate celice, ki mu grozi, ter se uprl takim perspektivam. So možnosti, da bi velik tehnični napredek izkoristili za blaginjo posameznikov, tako si bodo lahko svobodno ustvarjali lastno eksistenco.« vodov, ki zahtevajo posebno kvalificiramo deiovno sito.« Deliti blaginjo z drugimi V Iskanju in postavljanju smernic za tesnejše sodelovanje so skandinavski socialni demokrati prišli do zaključka, da. Je čim tesnejše im čim boljše, mednarodno sodelovanje najtrdnejši temelj splošnega napredka im nadaljnjega razvoja, predvsem drugačno sodelovanje z nerazvitimi področji po svetu. Pomoč nerazvitim deželam je bila osnovno vprašanje, ki so ga obravnavali na kongresu v Malmoju. Predstavniki socialnih demokratov štirih dežel so v proglasu skandinavskim narodom, edinem dokumentu, ki so ga sprejeli na kongresu, poudarili naslednje: »Nasprotujemo ozkosrčnemu nacionalizmu ter grožnjam in brezobzirnosti v koeksistenci med narodi. Prepričani smo, da prihodnost zahteva mednarodno solidarnost, ta pa precejšnje žrtve. Prepričani smo, da morajo naši narodi sodelovati z gospodarsko zaostalimi deželami in se pri tem zavedati, kaj ta naloga v resnici zahteva od nas. Naš prispevek bo v tem, da jim bomo dali strokovnjake in kapital v tolikšnem obsegu, da bo to lahko vplivalo tudi na tempo naših investicij.« Druga najpomembnejša stvar v tem načrtu naj bi bil spremenjen odnos do uvoza blaga iz nerazvitih dežel po svetu. Tem deželam je treba omogočiti, da bodo prodajale Skandinaviji mnogo več blaga kot doslej, so rekli v Malmdju. Obsodili so dosedanje stališče skoraj vseh zahodnih dežel, ki so z raznimi omejitvami preprečevale večji dotok blaga iz nerazvitih dežel, češ da. »nizke mezde v nerazvitih deželah otež-kočajo konkurenco«. V tem smislu je najostreje nastopil norveški predstavnik Eivind Eriikssen, ki je dejal: »Nizke mezde pa so navzlic vsemu edina stvar za konkurenco, kar jih imajo nerazvite dežele. Četudi bi to zahtevalo večje strukturne spremembe našega gospodarstva, moramo v prihodnjem desetletju pokazati pripravljenost, da bomo od nerazvitih deže£ kupovali poceni blago. To pomeni, da bi sie zahodne dežele lahko še bolj koncentrirale na proizvodnjo kapitalnih dobrin in proiz- Obsodba kapitalizma 2e dolgo ni Mio slišati takšnih obsodb kapitalizma, kot se je to zgodilo v Malmoju. Ne glede na to, da jih je splošni razvoj mednarodnih odnosov usmeril v določeno blokovsko orientacijo, zlasti Norveško in Dansko, ki sta članici NATO, so si skandinavske dežele prizadevale, da bi ohranile zase značilen pečat. Vendar so bili socialni demokrati pri graji negativnih pojavov na svetu mnogo strožji, kadar so govorili o deželah, v katerih so na oblasti komunistične partije. To pot v Malmfiju pa so večkrat kritizirali tudi kapitalistične dežele, in sicer morda še nikoli tako ostro kakor med razpravo o problemih nerazvitih dežel. Šved Richard Stdmer je poudaril: »Mi, ki imamo za seboj uspešen boj proti velikim gospodarskim neenakostim, ne smemo sedeti križem rok, kadar gre za ekonomsko neenakost po svetu, za neenakost, ki je večja kot vse dosedanje. Oblike zahodne družbe, s katero so nerazvite dežele doslej imele stike, so lahko storile le malo za to, da bi ti nairodi spoznali demokratsko Ideologijo pri nas v Skandinaviji.« V proglasu narodom skandinavskih dežel pa je o tem rečeno naslednje: »Smo proti meščanski ideologiji, ki trdi, da je nadaljnji napredek odvisen od tega, da debi zasebni kapital širše področje dejavnosti in s tem večjo moč.« Več soodločanja v gospodarstvu Prav talco, kakor je grajal kapitalizem nasploh, je kongres v Malmoju nastopil tudi proti kapitalizmu v skandinavskih deželah. Med osrednjimi vprašanji, ob katerih so se ti koncepti najbolj razvili, je bila pravica soodločanja proizvajalcev pri upravljanju gospodarstva. S poudarkom, da samo poill-. tična demokracija in politične svoboščine, ki si jih je v dosedanjem boju priborilo delavsko gibanje skandinavskih dežel, ne morejo biti povsem zanesljivo zagotovilo nadaljnjega napredka, so se delegati na kongresu v Malmfiju zavzemala za »nujnost razvijanja demokracije tako na gospodarskem kakor na kulturnem področju«. »Delavci m nameščenci v tovarnah in ustanovah zahtevajo več pravic do soodločanja v gospodarskem življenju, kot so jih imeli doslej,« je rečeno v proglasu. »To je nujno, če hočemo spoštovati njihovo človeško vrednost in izkušnje, hkrati pa je to sredstvo za večjo razgibanost gospodarskega življenja.« V istem smislu so se zavzemali tudi za zagotovitev »večjih možnosti mladini«. Med izredno perečimi problemi skandinavskih dežel je očitna pasivizaclja mladine v odnosu do političnega življenja. Za ta pojav so iskali in tudi našli številne razlage, pre- socialni demokraciji njeni najvnetejši zago^ niki, temveč najhujši nasprotniki. Država blaginje, cilj, ki je bil tri desetletja^ dilno geslo sleherne večje akcije skandlnavs^ socialnih demokratov, je bila predmet graje K radi navlake, ki jo prav takšna država pušča ^ . dediščino prihodnjemu desetletju. »Tehnika človeštvu z zlato kletko,« so ugotovili v Malm^ in iskali poti, da bi se izognili takšni usodi. vladava!o pa je mnenje, da sedanje rj $ bene oblike, oblike političnega življenji ji* delovanja ne vpddvajo dovolj spodbudi jj-širšo aktivi zardi o mladine. Zato le e1! ’ širšo, aktivizacijo mladine. Zato je med osrednjih nalog delavskega gi prihodnjem desetletju — to je cm®? » tudi v proglasu — ustanovitev. »drutc«' ^ bo mladini zagotavljala širše možno®«Jo> izobraževanju in zaposlitvi«. Podobo® rM ge so začrtali tudi glede žensk, ki vsem rezultatom dosedanjega n niso v enakopravnem položaju z m1 predvsem ne na ekonomskem Znano je, da je žemko delo plačano slabše kot enako delo moških. Po kateri poti dalje Vse, kar smo doslej povedali 0 gresu v Malmdju, seveda ne pomenil je bila država blaginje na zatožni in da so zanikali vrednost vsega* j,j je prinesla. Nasprotno, pozitivne 8“^ so še bolj poudarili, vendar niso ^ ličevali doseženih uspehov,, marveč ^ jih omenjali kot osnovo za n°^5,gjii večje naloge. Tudi kongres v Maniji prav kot podobna zborovanja v preteklosti ni mogel prinesti progr®^ ki bi bil obvezen za vse skandinaV >, dežele. Vsaka izmed sotialnodemo^G, skih strank, zastopanih na kongf^jj) bo morala sama izoblikovati stališ*®«, izhodiščne točke za nadaljnje delova® Kljub temu je zborovanje veli^ ^ pomena, morda predvsem zato, ke1’.,;-odkrito govorili o večinoma skuPG problemih in ker je spričo podob® v razvoja skandinavskih dežel tudi % goče pričakovati podobne rešitve. je, da je ena zdaj največjih pom®®^ Ijivosti socialnodemokratskih s, gjfl skandinavskih dežel v tem, ker ni®1^ določnejšega perspektivnega prog®®^-in sicer prav zato ne, ker so vse redile svojo dejavnost parlamenta®^ mu boju, ki jim je nalagal vedno ®j, akcijske programe. Če bo kongres budno vplival na sprejem perspektu j,,) programov — to tudi pričakujejo pomenil mnogo več, kot bi lahko po njegovih formalnih kompenten® X, NAPORI V KMETIJSTVU Podatki o razvoju madžarskega gospodarstva v letih 1958 in 1959 pričajo, da si je dežela opomogla,od škode, ki so ji io napravilo oktobrski dogodki 1956. To se nanaša predvsem na industrijsko proizvodnjo. Dinamika rasti je že podobna oni v drugih vzhodnoevropskih deželah. Industrijska proizvodnja se je v minulih letih gibala takole:1, prejšnje leto je 100, 1958 130,0, 1958* 138,0, 1959 141,4 (za . 1958 in 1959 plomirane številke). Ze leta 1957 dosežena industrjska proizvodnja je enaka najboljšemu letu (1955), leta 1958 pa se Je dalje razvijala. Takrat so začele obratovati nove industrijske zmogljivosti. Naraščanje je bilo občutnejše, kot so sprva zelo skromno napovedovali. Zaradi raznih notranjih pretresov, ki že vrsto let tarejo madžarsko gospodarstvo, je industrijska proizvodnja narasla v minulem šestletnem obdobju (1953/58 le za 25 odstotkov. V . istem ■ obdobju je storilnost narasla po uradnih podatkih približno za 11 "/o. Kmetijska proizvodnja je najbolj boleča točka madžarskega' gospodarstva. V devetletnem povprečju (1949— 1957) se je pri nespremenjenih cenah iz leta 1949 gibala pod predvojno in je znašala 95.3 odstotka. Leta 1957 — 1 Vsi podatki so vzeti iz madžarskih modnih statističnih publikacij in madžarskega dnevnega tiska. takrat Je bila dobra tetina — Je bila proizvodnja za 8 odstotkov večja kot pred vojno. Za leto 1958 podatki o skupni kmetijski proizvodnji še niso objavljeni, znano pa je, da je pod planom zlasti proizvodnja žita. Pet osnovnih kultur (pšenice, rži, ječmena, ovsa in koruze) so pridelati za 2.1 milijona ton manj kot leta 1957 ali 400.000 ton manj kot leta 1956. V letu 1958 je bila proizvodnja ' vseh kmetijskih kultur razen sladkorne pese občutno manjša kot 1957, če prav so razšitrln setvene površine krmnih rastlin. V istem obdobju se je v živinoreji zvišalo število prašičev, govedi pa imajo še zdaj manj ko tleta 1956. V začetku letošnjega leta, so. na Madžarskem uvedli kampanjo nagle kolektivizacije. V last države in delovnih zadrug je prešlo okoli 50 odstotkov ornih površin in okoli 62 odstotkov skupne površine. Akcijo pospešene kolektivizacije spremljajo večje investicijske vloge v kmetijstvo. Sredstva dajejo za mehanizacijo, za graditev živinskih staj, za žitne shrambe in za zagotovitev večjih množin umetnega gnojila. Zlasti mnogo so Investirali v strojni park. Te vloge presegajo prvotne načrte. Po podatkih iz decembra 1958 (Nepsza-badezag, 10. decembra 1958) bi bilo treba letos zagotoviti kmetijstvu 1453 traktorjev. Samo v prvem polletju n-'e?,a .Jeita 3e dobilo kmetijstvo 1707 novih traktorjev, kar je več, kot Je bilo določeno za vse leto, do konca letošnjega leta pa bo dobilo še okoli 2323 traktorjev in 1800 raznih kombajnov, med temi pet sto za pšenico, in sicer pretežno iz uvoza. Ti podatki pričajo, da so prvotne načrte občutno sprememiU kasneje, se pravi po nenadnem prehodu na naglo kolektivizacijo. O letošnjih donosih še ni uradnih podatkov. Kot odlične rezultate omenjajo donose pšenice od 22 do 9° stotov na hektar. Kakor piše tisk, pričakujejo boljšo letino, kot je bila leta 1957. V naraščanju realnih plač v letu 1957 se kaže dejanski učinek ukrepov, ki so Jih sprejeli konec leta 1956 in v začetku leta 1957. Za leto 1958 niso objavili podatkov o izpotaitvi te planske postavke. To se ni zgodilo tudi po prvih šestih mesecih letošnjega teta. Statistično poročilo o izpolnitvi plana za prvo polovico leta l959 S0* vori le o večjih dohodkih prebivalstva. kar spravljajo predvsem v zvezo z višjim številom zaposlenih. Po nekaterih podatkih se vsiljuje zaključek, da na tem področju ne izpolnjujejo planskih nalog in da se življenjske razmere na določenih področjih slabšajo. Trgovina na drobno je prodala leta 1958 znatno manj tekstilnih izdelkov, obutve in trajnih potrošnih predmetov (razen televizorjev, ki so nov proizvod, ter pohištva in gradbenega materiala, ki ga potrebuje pred- vsem vas) kot leta 1957. Promet z Živili v trgovini na drobno se je leta 1958 nekoliko povečaj v primerjavi z letom 1957. Podatki o prvih štirih mesecih letošnjega leta pričajo o naraščanju prometa v trgovini na drobno, se pravi o prodaji večjih množin živil, obutve in trajnih potrošnih predmetov kot v istem obdobju 1958. To naraščanje pa še zaostaja za planskimi številkami. Te pojave Je mogoče povezati z dejstvom, da po normalizaciji stanja v gospodarstvu zadovoljujejo potrebe potrošnje predvsem iz lastne proizvodnje in manj iz uvoza — manj kot v letu 1957 in 19958 — morda pa je to tudi v zvezi z orientacijo v gospodarski politiki k hitrejšemu, razvoju proizvodnje v panogah, za katere se Madžarska specializira (program Diese,o-vth motorjev, proizvodnja telekomunikacijskih naprav in tako dalje) in z izrednimi napori, ki jih po letošnji kampanji kolektivizacije vlagajo v preskirbovanje kmetijstva s potrebnim strojnim parkom in z reprodukcijskim materialom. S. Desno: železarna v Ozdu v borsodskem industrijskem bazenu na gornjem Madžarskem NEKAJ PODATKOV 0 RAZVOJU MADŽARSKEGA gospodarstva Napad kapitala na ameriške sindikate SE JE VOLILNA SPREVRGLA protidelavski ^DROOM-GRIFFINOV zAKon V sliki: del pristanišča in r°oklynški most v New Torku d organizirano delavsko gibanje je to najbolj črn tak (^a’ ^ar ie bH pred 12 leti sprejet Taft-Hartleyev risF*1 ^ljub velu predsednika Trumana« Tako je ame-v . .l novinar Ruskine, dopisnik »New York Timesa«, ki ^ J® za najbolj avtoritativno glasilo velekapitala, ko-do 1IP?1 sprejem reformiranega zakona o delu v obeh levili ameriškega Kongresa. .,Ja položaj seveda ni nastal niti po naključju ne ne-^akovano, temveč je rezultat večletnih izredno dobro ? §aniziranih in tako rekoč znanstveno zasnovanih pri-jnaevanj velekapitala, da bi ukrotil sindikalno gibanje p J11® preprečil, da bi se revolucioniralo in uveljavilo kot a družbena in politična sila. Proces, ki se je razvijal v katerih se zdaj bije V*l?dni boj v ZDA, so bili za ugodni. Dežela je šele 1« . ^ obdobja hude recesije, ki stihijsko, po zakonih notranjega razvoja, je namreč napredoval kljub željam in volji oportunističnih voditeljev na čelu ameriškega sindikalnega gibanja. Velekapital je naravnal svojo dejavnost v več smeri. Na področju informacij je uporabil vsa sredstva, s katerimi je mogoče vplivati na javnost (tisk, radio, televizija in film) z namenom, da bi pri ljudeh ustvaril ugodno vzdušje za protidelavske akcije in ukrepe. Državni aparat je preganjal sindikalne funkcionarje in sprejemal protidelavske zakone. V neposrednih delovnih odnosih je skušal velekapital vsiliti take kolektivne pogodbe, ki bi odpravile vse dosedanje delavske pridobitve'in sindikalnemu gibanju zlomile hrbtenico. ie S'la delavce ekonomsko oslabila in S0sc7'1 za seboj armado brez-ti (okoli pet odstotkov dva' delovne sile ali vsak delavec je brez dela), širokih množic se je ob-toio? .Poslabšal, in sicer ne le delavskega razreda, temile precejšnjega dela drob-Ja ^žoazije. V nasprotju s tem t)QMe ie izboljšal položaj velikih i^nih ljudi zaradi nadaljnje tf^atracije kapitala ter nara-avtomatizacije in večje &itJ ^sti v industriji, kar je ka-tšt111 zagotovilo visoke dobičke tijjPovečalo ekonomsko in poli-j} hioč buržoazije. lo ^otikomunistična gonja, ki tg;/, vrsto let podpirali tudi ne-sindikalni voditelji, je tTi,j organiziranemu delavske- Vv^banju mnogo sposobnih, aktivistov in olajšala 0ofjtAaPitalu, ki je hotel onemo-tetji1. Vsakega sindikalnega vodile vsako delavsko akcijo, ki !>U proti »ameriškemu nači- derjj .vtjenja". Vsem takim iju-akcijam so prilepili »pro-' j^ško in podtalno- etiketo, lo J^hija usode in hkrati potrdi-§a ^terialističnega in razredne-ie ATiniovanja stvari je to, da 'slo do »najbolj črnega dne Oen' v minulih 12 letih skoraj ^an re^no po veliki politični naprednih sil na lanskih lW ah v Kongres, ko so se vo-%avv veliki večini izrekli proti ^la s){im zakonom o »pravici do So 2 * proti tistim politikom, ki lij^ avzemali protidelavska sta- klabosti omogočajo hapitolu ofenzivo omenjenih objektivnih - ^-tev. ki so bili ugodni za kapital, so takega razvoja krivi tudi oportunistični voditelji ameriškega sindikalnega gibanja, ki so se postavili na obrambna, v bistvu neborbena stališča. Samo branili so se in naslavljali na razrednega nasprotnika pozive, njemu pa seveda niti na misel ni prišlo, da bi pokazal razumevanje in uvidevnost za »poštene sindikate-. Namesto da bi sprejeli boj in vrgli vanj vso veliko politično in ekonomsko silo delavskega razreda kot ustvarjalca vsega nacionalnega bogastva, namesto da bi revolucionirali delovne množice in opozarjali na razredni značaj kapitalistične državne oblasti (kakor Eisen-hovverjeve administracije tako tudi demokratskega kongresa), so pošiljali svojim nasprotnikom pozive, naj »ne škodujejo delavcem,, ki so se združili zaradi lastne blaginje- (Minnie) in skoraj jokaje tožili, da je »ameriški delavec prisiljen k razrednemu boju, ki ga ni povzročil in si ga tudi ni sam izbral- (AFL-CIO News). Kakor da bi se kapitalističnim volkovom zbudilo usmiljenje spričo stokanja delavskih ovčic! Vendar ne gre le za to. V ZDA je postala tudi sindikalna dejavnost »business- (posel), donosen zaradi velike moči organiziranih delavcev. To je zbudilo pozornost raznih »poslovno usmerjenih- delavcev, ki so se vtihotapili v sindikate in jih kmalu začeli obravnavata kot svojo poslovalnico in vii^ osebnih dohodkov. (Nekateri sindikalni voditelji so celo sami postali kapitalisti, delničarji raznih družb). Seveda je to že doslej škodovalo in tudi še vedno škoduje delavskemu boju. V določenem smislu je ta pojav logičen v kapitalistični družbi in v sindikalnem gibanju, ki je bilo zasnovano po načelih ekonomizma in je zanikalo nuj- nost političnega boj h ameriškega delavskega razreda. Čeprav ta deformacija ni zajela vsega organizma ameriškega delavskega gibanja, je bila vendarle dovolj razširjena in znana — kapital je poskrbel za to — da so jo uporabili kot eno izmed osnov,' na kateri je buržoazija izoblikovala svojo protidelavske dejavnost. MacLel lanov topovski ogenj Na tej osnovi in pod geslom boja proti korupciji, zlorabi sindikalnih skladov in izkoriščanju vpliva sindikatov za osebne interese senatni komite za proučevanje nepravilne dejavnosti v industriji — ta komite je pod vodstvom zloglasnega senatorja Mae-. lellana, demokrata, iz južne države Arkansas — že dve leti bori z namenom, da bi ob široki podpori tiska, radia itd. napihnil problem korupcije v sindikatih in tako pripravil javnost na sprejem ukrepov, ki bi omejili svobodo in moč sindikatov ter jih podvrgli državnemu nadzorstvu. Vztrajno pretiravanje v zvezi z ugotovljenimi primeri korupcije v nekaterih sindikatih je nazadnje obrodilo sadove. Kapital je izoblikoval javno mnenje v korist reforme delavske zakonodaje, ki naj bi odstranila take in podobne pojave. V tem blatenju- sindikatov so posvetili posebno pozornost tistim sindikalnim dejavnostim, ki so bile kapitalu še posebej trn v peti, ker so krepile vlogo in moč sindikatov v ameriškem gospodarskem in družbenem življenju. Propaganda je zato udarila z vso močjo v organizacijske cilje in v pravico sindikatov, da smejo propagirati in zahtevati bojkot blaga tistih podjetij, v katerih so delovni pogoji zaradi neorganiziranosti delavcev pod normalo. Te delavske pravice so prikazali kot V NEW Y0BKU (Pavlovič, »Jež«, Beograd) vir zlorab in kot škodljive razvoju gospodarstva. Cinizem vitezov kapitala v. ameriškem 'kongresu in tisku je zavzel izreden obseg v njihovem zavzemanju za »pravice .sindikalnih članov«, in sicer iz razlogov, ki smo jih že omenili,- namreč, da so v nekaterih sindikalnih organizacijah kršili demokratične pravice in da je sindikalna birokracija prevladala nad članstvom. Pod "geslom boja proti tem pojavom so velekapital in njegovi izvrševalci hoteli zakonito prisiliti. sindikate k »spoštovanju« demokratičnih pravic članstva, s tem pa so dejansko položili pravne temelje učinkovitemu razdiralnemu delu v sindikalnih organizacijah. Ko je bila končana ta »topovska priprava«, je bil teren pripravljen za naslednji ukrep, za sprejem "'Ustreznega zakona v .Kongresu. Ta trenutek je nastopil letošnjo' pomlad, ko so v Senatu dali pobudo za sprejem reformnega zakona c sindikatih. MILOŠ MARINOVIC V prihodnji številki: Od Kennedyja do Eisen-hotverjeve intervencije Sporazum O SODELOVANJU GENERALNE KONFEDERACIJE DELA ITALIJE IN ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Delegaciji CGIL in ZSJ, ki sta se na sestanku v Rimu razgovarjali o medsebojnem sodelovanju, menita, da morajo biti njuni stiki v prihodnje rcdnejši. Centralni vodstvi jugoslovanskih in italijanskih sindikatov sta pripravljeni na pogostejše medsebojno posvetovanje in na posredovanje informacij tako o notranjih kakor tudi o mednarodnih prohlemih, pojavih in akcijah. Razen tega bo izmenjava informativnega gradiva, dokumentacije, tiska i. pod. stalna oblika stikov med obema sindikalnima organizacijama. V prihodnje bodo posvečali večjo Pozornost organizaciji razprav med delegacijami, medsebojni izmenjavi študijskih skupin in predavateljev tako med centralnima vodstvoma ZSJ in CGIL kakor tudi med strokovnimi sindikati, sindikalnimi forumi, mesti in podružnicami v podjetjih. Predstavniki obeh sindikatov so se strinjali s tem, da hi spodbujali k navezovanju in nadaljnjemu poglabljanju stikov zlasti med sindikati železničarjev, kemikov, kmetijskih fn živilskih delavcev, mornarjev, metalurgov In kovinarjev, komunalnih in zdravstvenih delavcev, oziroma med sindikalnimi vodstvi važnejših mest po vzoren že navezanih stikov med Rimom in Beogradom, Torinom in Ljubljano, Bologno in Novim Sadom itd. Obe delegaciji menita, da zaslužijo medsebojni stiki med socialnimi Ustanovami, sindikalnimi listi (zlasti »Lavpro« in »Rad«) in založniškimi Podjetji, združenji in ustanovami, ki se posvečajo izobraževanju delavcev, uporabi prostega časa, delavskemu turizmu i. pod., važnejše mesto v medsebojnem sodelovanju ob izdat-hejši podpori sindikalnih vodstev. Obe organizaciji bosta razvijali in podpirali izmenjavo člankov za liste In revije kakor tudi medsebojno izdaja-njg publikacij o problemih delavskega gibanja. Delegaciji izražata upanje, da bodo ti razgovori med predstavniki Zveze sindikatov Jugoslavije in General-ho konfederacijo dela Italije še bolj prispevali h krepitvi socialističnih sil, 11 boljšemu medsebojnemu spoznava-nJu, k nadaljnjemu poglabljanju medsebojnega sodelovanja kakor tudi h krepitvi internacionalna delavske solidarnosti in prijateljstva delavskega razreda in narodov Jugoslavije in Italije. Za delegacijo Generalne konfede-racije dela Italije: Agostino Novella ,n Pernando Sanfi. Za delegacijo Zveze sindikatov Jugoslavije: Svetozar Vukmanovič. ŠTRAJKI - DEMONSTRACIJE IZRAEL PROFESORJI ZAHTEVAJO VIŠJE PLAČE Zaradi dvodnevne stavke profesorjev je bilo zaprtik nad sto izraelskih srednjih šol. Profesorji so se odločili za to akcijo z zahtevo, naj jim država zagotovi za dvajset odstotkov višje plače. PERU SPOPAD MED DELAVCI IN POLICIJO okolici Trujilla (Peru) je prišlo do spopada med stavkajočimi delavci in policijo v trenutku, ko so delavci na plantaži sladkornega trsa v kraju Časa Grande skušal zadržati tri stavkokaze, ki so silili na delo. Policija je začela streljati proti delavcem, uporabila pa je tudi solzilni plin. Ubila je tri delavce, ranila pa dva. Pri prejšnjem spopadu med stavkajočimi in policijo na tej plantaži je bilo ranjenih nad trideset delavcev. Takrat so delavci napadli odred policije in vojske, ki je skušal zatreti stavko 7000 na piantaži zaposlenih delavcev. URUGVAJ STAVKOVNI VAL SE NADALJUJE V Urugvaju se nadaljujejo stavke z namenom, da bi podprli številne zahteve po višjih mezdah. Pri splošni enodnevni stavki, ki so jo neflavno organizirali v vsej deželi, je sodelovalo okoli 30.000 delavcev in nameščencev. Zahtevali so višje mezde in plače, hkrati pa so se uprli nenehnemu naraščanju cen osnovnih živil. Prejšnji teden je v Montevideu stavkalo 30.000 gradbenih delavcev. Zahtevali so za 50 % višje mezde. ARGENTINA PRED SPLOŠNO STAVKO Sindikati železniških delavcev in strojevodij so izvedli 18. septembra 24-urno stavko. Železniški promet je povsem zastal. Sindikati so zahtevali od Frondisijeve vlade, naj upokojenim železničarjem zviša prejemke. Po poročili iz BUenos Airesa je zajel Argentino val stavk, zaradi katerih je vlada zaskrbljena. Samo avgusta je bilo 45 stavk, pri katerih je sodelovalo skoraj milijon delavcev. Predsednik Frondisi se Je posvetoval z znanimi člani kabineta in z vojaškimi osebnostmi, ker pričakujejo te dni splošno stavko, pri kateri bodo — kakor je napovedano — sodelovali člani 90 sindikatov. VELIKA BRITANIJA DEMONSTRACIJE PROTI ATOMSKIM POSKUSOM V Londonu so bile spet demonstracije proti poskusom z jedrskim orožjem, v nedeljo je zahtevalo 300 demonstrantov, naj se Velika Britanija neposredno odreče jedrskih poskusov. Demonstranti so zahteva- li, naj postane to vprašanje prvenstvenega pomena v pripravah na bližnje parlamentarno volitve. Skupina demonstrantov je pred francoskim veleposlaništvom vzklikala gesla proti atomskim eksplozijam v Sahari. »UNION LABEL« V INDUSTRIJI OBLEKE Nacionalni sindikat krojačev in delavcev v industriji konfekcijskih oblačil je sklenil uvesti »sindikalno etiketo« kot dokaz, da je proizvod izdelal sindikalno organiziran delavec. Sindikat pravi ob tem sklepu, da so to prakso že davno uvedli v ZDA pod nazivom »union label« in da »sindikalna etiketa« ni le dokaz sindikalnega članstva proizvajalca, temveč tudi jamstvo dobre kakovosti. AFRIKA KONEC LETA: VSEAFRIŠKI KONGRES SINDIKATOV Panafriški kongres sindikatov bo konec letošnjega leta. Kakor poročajo tuje agencije, bodo na dnevnem redu štiri temeljna vprašanja: konec vojne v Alžiriji, nasprotovanje atomskim poskusom na afriških tleh, sestava ustanovne listine o sindikalnih pravicah in demokratičnih svoboščinah v Afriki ter ustanovitev koordinacijskega telesa za sodelovanje sindikatov v afriških deželah. BELGIJA USPELA AKCIJA Generalna konfederacija dela Belgije (FGTB) je dosegla, da bodo dobili polno pokojnino delavci, ki so nekaj časa delali v kateri izmed- članic Skupnega trga. Doslej je bilo tako, da so delavci prejemali le del zneska starostne pokojnine. Po sporazumu FGTB In ministra za socialno skrbstvo bodo vsi prizadeti delavci prejeli največ, kar jim pripada po belgijskih zakonih. Švedska SKRAJŠAN DELOVNI CAS ZA MORNARJE Švedski parlament je sprejel zakon, po katerem se bo delovni čas mornarjev skrajša ina 45 ur tedensko. Novi zakon določa osemurni delavnik za vse, ki opravljajo stražarske dolžnosti, izvzeti pa so tisti, ki delajo v kuhinjah in na trgovskih ladjah, ki so manjše od 500 ton. JAPONSKA ENODNEVNA STAVKA RUDARJEV Japonski sindikat rudarjev v premogovniku Tanro je pozval člane, naj stavkajo v znamenje protesta zaradi odpusta nekaj sto delavcev. Pozivu se je odzvalo 47.000 rudarjev, ki so stavkali 24 ur. Japonsko združenje proizvajalcev . premoga je nedavno sporočilo, da so japonski premogovniki v težavah zaradi velikih zalog nakopanega premoga. Z RAZNIH POLDNEVNIKOV Mrlič in vampir Ko je sovjetski premier Hru-ščev govoril v Generalni skupščini OZN, se je zavzemal tudi za sprejem LR Kitajske v svetovno organizacijo. Generalno skupščino je opozoril na navado med ljudmi povsod po svetu, da truplo umrlega, pa naj jim je bil še tako drag, nazadnje le odnesejo iz hiše in ga pokopljejo. S tem je namignil na Cangkajškovo Kitajsko, ki je še vedno zastopana v OZN. Ta duhovita primerjava Caugkajškove Kitajske z mrličem je strašno razjezila vlado na Formozi. Eden njenih zastopnikov je izjavil v tej zvezi — nič več in nič manj — da vlada na Formozi ne bo pokopana, in da wni več daleč čas, ko bo Ona pokopala LR Kitajsko-«! Kaj vse roji po glavi peščici kuomintangovcev, stisnjenih na formoškem otoku! Morda pa verujejo v zgodbe o vampirjih. Vendar — vampirjev se zdaj niti otroci ne bojijo več. KAJ PRAVIJO DRUGI i' ; ' . Kongres AFL-CIO V San Franciscu se je začel 19. septembra tretji kongres Ameriške federacije dela in Kongresa industrijskih organizacij (AFL-CIO), v katerem je včlanjenih 12,5 milijona od skupno nad 60 milijonov zaposlenih v industriji, trgovini, prometu in upravi. V poročilu, ki ga je izvršni odbor pripravil za kongres in ki obsega 400 strani, so zajete vse oblike sindikalne dejavnosti te organizacije v minulih dveh letih. Članstvo opozarja na »vznemirljiv položaj v gospodarstvu« in na »izrazito poslabšanje mednarodnega položaja-«. Kljub poudarjanju nerešenih problemov in nevarnosti, ki grozijo sindikalnemu gibanju, izražajo sestavljavci poro-,, čila prepričanje o zmagi načel, za katera se zavzema in bori AFL-CIO. Poročilo poziva članstvo k večji dejavnosti na političnem področju, da bi mogli uspeš- neje nasprotovati reakcionarnim političnim ukrepom in pro-tidelavski zakonodaji. Predsednik AFL-CIO tudi tokrat ni zamudil priložnosti, da bi izrazil svojo nestrpnost do komunizma. Dejal je, da je »komunizem največja nevarnost za delavsko gibanje-«. S kongresa so poslali članom AFL-CIO poziv, naj podpro stavkajoče v industriji jekla v tem smislu, da bodo vsak mesec prispevali enourni zaslužek. Razen tega so na kongresu ugotovili, da se je število članov znižalo v minulih dveh letih za 809.000 V kongresnih dneh je predsednik sovjetske vlade Hruščev na poti po ZDA obiskal tudi San Francisco, kjer je večerjal v družbi ameriških sindikalnih voditeljev. Predsednik AFL-CIO George Minnie se ni hotel udeležiti večerje, na katero so povabili Hruščeva. ZVEDEU SMO, DA i®*,:' ' .. . da je proizvodnja jekla v deželah Članicah Evropske skupnosti za premog in jeklo narasla v osmih mesecih letošnjega leta za 3,3 % v primerjavi z istim obdobjem lani. Proizvodnja jekla so je zdaj povečala prvič, odkar je bila ustanovljena skupnost šestih dežel. ... da bodo v začetku 1. 1960 v Maroku pi^ve volitve v občinske in mestne svete. Volilno pravico bo imelo 4,5 milijona volivcev. . .. da je Zahodna Nemčija končno pripravljena plačati Norveški 60 milijonov nemških niark kot odškodnino za žrtve nacizma. ... da so v Gani odprli prvo Solo za leta/lce. Solo, ki je v njej 15 slušateljev, je izrodil namenu predsednik Nkrumah- ... da je Japonska na prvem mestu v samomorih mladoletnikov. po uradnih podatkih je leta 1957 napravilo samomor 2438 mladih ljudi. Kot poglavitne motive omenjajo zaskrbljenost zaradi šolskih U-pitov in zaradi bodoče zaposlitve. PESEM SEVERA HALLDOR Lax-ness je v svetovni književnosti znano ime, saj je ta islandski pisatelj leta 1955 dobil Nobelovo na- -grado za literaturo, Slovenci pa smo se po romanu »-Islandski zvon-« pred kratkim seznanili še z enim delom tega pisatelja, z romanom »Luč sveta«, ki ga je izdala Cankarjeva založba v prevodu Jožeta Udoviča. Preprosti človek, njegov boj za življenje ob mrkih obalah samotnega otoka, odpor proti socialnim krivicam, divja in mračna lepota islan-ske pokrajine so glavni motivi, ki vodijo . pisateljevo ustvarjalnost. Če so junaki v večini njegovih del močni in odločni ljudje, ki se ne ustrašijo nobenih viharjev in se zavestno upirajo izkoriščevanju in poniževanju, pa je junak našega romana »Luč sveta« njihovo pravo nasprotje. Olafur Karason je pesnik, boječ, slabo-tetn in tih človek, ki se boji zlobe in krivice. Doživlja Vse trpljenje svojih sovaščanov, ki jih težita skrajna revščina ter so na milost in nemilost v izkoriščevalskih rokah ozkega kroga vaških mogotcev. Spremlja brezupen boj revežev za boljše življenjske pogoje, a se sam ne zrna upreti in se zato zateka V svoj svet poezije, lepote in dobrote. In prav to daje njegovemu življenju svoj smisel, saj zaradi svoje občutljivosti za vse lepo in pravično presega tiste, ki ga brezsrčno teptajo in zatirajo. »Samo pesnik sem,« še opravičuje in brani, »a poezija mi daje tisto moč, da kljub trpkosti življenja verujem v svet in človeka.« ms Hiša, v kateri živimo ALI veste kaj o hiši? Da, o hiši? — Hiša je pač hiša, boste rekli; okna ima in vrata, sobe, stopnišče, streho seveda .. . Ampak tako ne pridemo nikamor. — Kam bi pa morali priti, boste rekli, kaj pa je naenkrat takega na hiši, da bi se prepirati zaradi nje? Knjigo prebereš ali pa ne; na razstavo slik greš ali pa ne; greš na koncert, v gledališče, ali pa ne greš; torej vse te umetnosti, od besedne do glasbene, nekje čakajo na nas, da. jih obiščemo, če hočemo, ali jih pa ne poiščemo, če nočemo - arhitekturi pa ne ubežiš. Vse življenje dan za dnem hodiš mimo stavb, ki sp jih zamislili arhitekti, lepe in grde, vse življenje živiš v stanovanju, ki ga je projektiral arhitekt, tebi v veselje ali pa v jezo. In vendar se v šoli učimo samo o književnosti, morebiti v zadnjem času kaj malega še o zgodovini glasbe in likovne umetnosti — o arhitekturi, ki nam pa ustvarja okolje, v katerem živimo, pa nič. Govorili smo o tem že mnogokdaj, storili bolj malo - zato smo toliko bolj veseli knjige, ki jo je te dni izdala Mladinska knjiga: Dušan Grabrijan — »Kako je nastajala naša sodobna hiša«. Knjiga je pisana preprosto, vendar z veliko zavzetostjo za stvar, z veliko ljubeznijo do naše domače arhitekture, zlasti makedonske in bosanske, v kateri je nedavno umrli arhitekt Grabrijan našel številne pobude za teoretično in praktično ustvarjalnost. V knjigi je izredno veliko reproduciranih fotografij, risb in skic ter več ilustracij Zorana Didka, ki je napisal tudi spremno besedo. Da je lahko izšla samo v tisoč izvodih, govori toliko bolj v pohvalo Mladinski knjigi, ki jo je izdala in s tem vsakomur tudi preprostejšim ljudem, ki bi hoteli vedeti kaj več o arhitekturi, ponudila dragoceno knjigo. mm Slab dan v Black Rocku SPOPAD med dobrim in zlim je v moralnem pogledu osnova ivestem filma; zato ga tudi\ marsikdo imenuje sodobno pravljico, saj gre v pravljici za isto črno-belo moralno podobo sveta. Nekateri dobri režiserji so iz običajnih kavbojskih zgodb napravili resnične umetnine; v takih filmih je omenjena moralna podoba voesterna dosledna in" umetniško močna, da postane kljub svojemu čmo-be-lemu prikazov vamju sveta in , ljudi vendarle prepričljiva (kot tudi dobra pravljica). »Slab dan v Black Rocku« se sicer dogaja v maleih mestecu nekje na ameriškem Zahodu nekaj mesecev po koncu druge svetovne vojne, vendar je zgodba po svoji zgradbi in v svoji moralni podobi tipična zgodba ivestem filma. Torej nov poskus, povedati staro povest o ^dobrih in slabih ljudeh, o boju med njimi in o zmagi dobrega, v novi preobleki. Reči moramo, uspel poskus. Filma sicer ne bomo prišteli med najvišje dosežke na tem področju, vendar ga bomo uvrstili med tiste nadpovpreine usesteme, ki jih ne ocenjujemo samo po tem, kako bolje ali slabše zabavajo gledalca, ampak tudi že po njihovih umetniških kvalitetah* Teh kvalitet »Slab dan v Black Rocku« sicer'nima v izobilju, vendar pa toliko, da si ga je vredno ogledati, zlasti še, ker je v njem tudi toliko zunanje napetosti, da gledalcu od začetka do konca ne da dihati. Med dobrimi stranmi tega filma bi omenili zlasti še imenitno in sijajno izbrano igralsko ekipo, pa dobro fotografijo v barvah in cine-mascopu. USTANOVITEV Zveze delavskih in ljudskih univerz kot nujna potreba na sedanji stopnji naglega razvoja izobraževanja odraslih in razširitev dejavnosti Zveze Svobod in prosvetnih društev — to sta bili glavni vprašanji, obravnavani na torkovi skupni seji predsedstev Republiškega sveta sindikatov in Glavnega odbora Zveze Svobod. O seji poročamo na prvi strani, tu pa objavljamo nekaj več o problemih, obravnavanih na tej seji. PRELOMNO LETO Letošnje prelomno leto v razvoju izobraževanja odraslih nakazuje Svobodah m prosvetnim društvom razširitev dejavnosti še na nekatera nova področja Izobraževanje odraslih, pred' leti še domena Zveze Svobod in nekaterih drugih organizacij, se je v letošnjem letu ne le razraslo po obsegu, ampak je po prizadevanjih sindikatov, ob podpori vseh političnih organizacij in tudi z novimi zakonskimi predpisi dobilo trdne organizacijske oblike, stalno materialno za za začetek zadovoljivo strokovno osnovo. Nemara bo prav, če na začetku nove sezone, ko se v naši republiki dobesedno vsak dan ustanavljajo nove občinske delavske in ljudske univerze,. središča za strokovno izobrazbo v podjetjih in oddelki za odrasle pri rednih šolah, pregledamo nekatere podatke in probleme v zvezi z izobraževanjem odraslih. Oddelki zn odrasle pri rednih šolah Splošni zakon o šolstvu obvezuje vse redne šole od osnovnih do univerz, da organizirajo tudi izobraževanje odraslih; v zvezi s tem je IS LRS izdal posebno priporočilo, ki začasno ureja izobraževanje odraslih pri rednih šolah. Po tem priporočilu naj bi ustanovili oddelke za odrasle pri rednih šolah povsod tam, kjer je dovolj kandidatov (najmanj ■10) in kjer so zagotovljeni materialni pogoji ter učno osebje. Priporočilo ureja tudi sistem šolanja, prilagojen potrebam odraslih: — na oddelkih za odrasle veljajo posebni učni načrti in predmetniki; — šolanje ni razdeljeno na razrede, ampak na letnike, semestre in tečaje; — odrasli ne opravljajo izpitov po razredih, ampak po predmetih; — šolanje ni vezano na redni šolski koledar. Doslej je Svet za šolstvo LRS odobril posebne učne načrte za nekatere oddelke za odrasle, medtem ko so za druge načrti v pripravi. Odobreni so učni načrti in predmetniki za višje razrede osemletke, ekonomsko srednjo šolo, kmetijsko srednjo šolo, strojni odsek tehniške srednje šole, čevljarski odsek usnjarske tehniške šole, za vse srednje strokovne šole za odrasle pa sta odobrena enotna učna načrta za slovenski jezik in za družbeno-ekonom-ske vede. Za vse te učne načrte so v pripravi tudi posebna skripta in učbeniki. Že v oktobru bo Zavod za proučevanje izobraževanja odraslih pripravil posebne učne načrte za odrasle še za elektro oddelek pri tehniških srednjih šolah in za kovinarske šole. Cjelo leto bodo trajali pripravljalni tečaji za sprejemne izpite na univerzi. V prihodnjem letu pa bo Zavod izdelal tudi učne načrte za odrasle za gimnazijo, za gradbeno srednjo šolo in za rudar- Na sliki nad naslovom: Jože Borštnar, Vladko Majhen, Stane Kavčič in Leopold Krese v predsedstvu skupne seje sindikatov in Svobod. Spodaj: med razpravo na skupni seji. ske, metalurške, kemične in lesne oddelke pri tehniških srednjih šolah. V osmih krajih srednje-tehniški oddelki za odrasle Že za letošnjo jesen se obljubljajo oddelki za odrasle srednjih tehniških šol v Ljubljani, Celju, Trbovljah, Kamniku, Ptuju, Krškem, Mariboru in na Ravnah, medtem ko bodo oddelki za odrasle ekonomskih srednjih šol pri vseh rednih šolah, poleg tega pa še v Kamniku in v Ptuju. Po izrednem zanimanju za te oddelke kaže, da se bo letos vpisalo vanje še več ljudi kot lani. Že v lanskem letu pa je razne oddelke za odrasle obiskovalo: pri višjih razredih osnovnih šol 965 učencev v 57 oddelkih; pri srednjih strokovnih šolah 898 učencev v 34 oddelkih; pri mojstrskih šolah 1052 učencev v 42 oddelkih; dopisna ekonomska srednja šola je imela 969 članov; tečaje, ki jih je na stopnji osnovne šole ih srednje ekonomske šole organizirala za svoje delavce in nameščence železniška direkcija, pa je obiskovalo skupno 557, ljudi. (O rezultatih izpitov na fakultetah univerze smo poročali v prejšnji številki našega lista.) Šolanje odraslih dobiva torej potem, ko so odstranjene največje zapreke, zares množično osnovo. Izbira štipendistov — in pomanjkanje predavateljev Ob vseh teh uspehih še vedno niso razvozlani nekateri pereči problemi, hkrati pa se seveda pojavljajo novi; izmed obojih se zdita najpomembnejša dva: sindikalne organizacije v podjetjih in delavski sveti so premalo seznanjeni z možnostmi izobraževanja delavcev. Zaradi tega, še bolj pa zaradi nenačrtne in ponekod kar malomarne kadrovske politike, iščejo podjetja štipendiste vsepovsod, hkrati kd se njihovi delavci samoiniciativno prijavljajo v razne šole za odrasle, pa ne skrbijo za načrtno vzgojo sposobnih ljudi iz svojih obratov. Na torkovi seji je predsednik Republiškega sveta Stane Kavčič dejal: »Srednjega strokovnega kadra moramo dobiti iz produkcije z izrednim šolanjem vsaj toliko kot iz rednih šol. Skupno z redno šolano mladino bodo ti izredno šolani sposobni ljudje iz proizvodnje tvorili zelo dober strokovni kader, ki bo močan faktor za napredek in modernizacijo industrijske proizvodnje. V naslednjih letih lahko deset tisoči nadarjenih delavcev dobijo srednjo strokovno, najbolj nadarjeni pa tudi fakultetno izobrazbo." Za uresničitev te naloge pa bo vsekakor potrebna mnogo večja skrb za načrtno kadrovsko politiko v podjetjih kot doslej; i predavatelji na oddelkih za odrasle so že sedaj preobremenjeni, z odpiranjem novih oddelkov bodo še bolj. Hkrati 'pa vse preveč iščemo samo prosvetne delavce, namesto da bi tako za strokovne predmete kot za družbeno-ekonomsko vzgojo poiskali predavatelje iz proizvodnje, ki so bolj sodobno orientirani, druž-beno-politično bolj razgledani in bodo navsezadnje tudi pozitivno vplivali na prosvetne delavce. Središča za strokovno izobrazbo v podjetjih S spremembo uredbe o delitvi sklada ea kadre so podjetjem, okrajem in republiki pripadla znatna denarna sredstva, ki znašajo letos v podjetjih-v LRS 612 milijonov, pri okrajih 795 milijonov, v republiškem skladu pa Je 501 milijon dinarjev (okrajni in republiški skladi Imajo ob letošnjih še 40 % deblokiranih lanskih sredstev). Ta sredstva lahko podjetja uporabijo sama ali po več podjetij skupaj, ali pa jih dajo ustanovam, šolam in zavodom, ki zanje izobražujejo strokovne kadre; za svoj sklad za kadre morajo podjetja Izdelati program uporabe, predračunin na koncu leta zaključni račun. Ko Je zatem izšla še uredba o središčih za strokovno izobrazbo, so tako ta središča v podjetjih dobila poleg materialne tudi svojo pravno osnovo. V LRS imamo zdaj 30 izobraževalnih središč v podjetjih, republiške centre za strokovno izobraževanje pri gradbeni zbornici v Ljubljani, lesni v Škofji Loki in gozdarski v Postojni, okrajna središča za izobraževanje kadrov v Kranju, Mariboru.' Celju in Gorici (v Ljubljani In v Novem mestu bosta v kratkem ustanovljena), od osmih zveznih središč za strokovno izobrazbo pa bosta v LRS dve, tekstilna v Kranju in gradbena v Ljubljani. »Vsako delovno mesto v proizvodnji mora dobiti ustrezno mesto za daljšo ali krajšo strokovno izobrazbo človeka, ki dela ali bo delal na tem delovnem mestu,« Je na že omenjeni seji dejal Stane Kavčič. Ob tem Je poudaril, da na tem področju nimamo dolgoročnih pro-gramomov, da so središča v tovarnah še vse preveč orientirana na dajanje formalnih . kvalifikacij, ne pa .-na usposabljanje za konkretno delovno mesto, da bi bilo predpisovanje šablonske ureditve središč nevarno in bo treba izhajati povsod iz lokalnih potreb, ponekod središča koncentrirati, drugod ne, pa še, da bo v najbllžjl prihodnosti zlasti potrebno hitro usposobiti zadostno število inštruktorjev. Letos, ko Je ta dejavnost prvič dobila širši razmah, se kažejo tudi slabosti v delitvi sklada za kadre v podjetjih; marsikje so ga razdelili šolam in organizacijam (tudi brez potrditve delavskih svetov) povprek, ponekod se kaže tudi nevarnost, da bodo sredstva nesmotrno uporabljena. Brez dolgoročnih programov pač tudi na tem področju ne bo šlo. 40 delavskim univerzam se bo v kratkem pridružilo še 23 V letošnjem letu se približujemo smotru, da bomo v vsaki močnejši občini imeli delavsko ali ljudsko univerzo Tako imamo v mariborskem okraju 14 univerz, v kranjskem 3 (pet jih je tik pred ustanovitvijo), v ljubljanskem 13, pred ustanovitvijo so še 4, v celjskem okraju bo še v septembru začelo delovati 14 delavskih ali ljudskih univerz, v novomeškem delata 2, v goriškem 3, v koprskem pa 6, medtem ko iz Murske Sobote ni podatkov. Pri ustanavljanju delavskih in ljudskih univerz se kot največja ovira' pojavlja pomanjkanje sposobnih vodilnih ljudi in predavateljev. Seminarjev, ki jih je za vodje DU in LU organizirala letos poieti Zveza Svobod, se je udeležilo 53 ljudi, med njimi 33 prosvetnih delavcev; ne da, bi kakorkoli podcenjevali vlogo prosvetnih delavcev, ki je bila in mar-eikje še bo na tem področju prav pio-nirska, Je vendar treba omeniti, da nekateri med njim) ne morejo razumeti nove vloge DU in LU, ki ne morejo biti nadaljevalke tradicij starih Ljudskih univerz ali morebiti celo predvojnega »prosvet-Ijevanja«, namenjenega kmetom. Zato je trenutno najpomembnejša naloga na tem področju sestava upravnih odborov DU in LU, ki bodo zmožni ustvariti sodobne programe, čim bližje stvarnosti in problemov, ki. tarejo delavca-upravljavca in so mu prav DU in LU dolžne odgovoriti. Morebiti bo kje prišlo do tega, da . bo DU ali LU sestavi) ala svoj program po načelu »bolje nekaj kot nič«; vendar pa naš splošni razvoj terja, da to načelo zavržemo in dajemo našim ljudem mm naj’ tisto izobrazbo, ki jim je trenutno r „ bolj potrebna -ne pa tisto, za kar k slučajno našli predavatelje ali P1” nike. „vejD Novoustanovljeno republiško * ,r delavskih in ljudskih univerz radi tega zelo pomembne - in tudi težke naloge. Nova pota Svobod in prosvetnih društev Mariborski kongres je kot eno glavitnih nalog Zveze Svobod določb r obraževanje odraslih. V teh letih je « $ za Svobod nedvomno opravila na 1 ji področju pomembno delo. S tem, »°ot. izobraževanje odraslih dobilo trdne ganizacijske oblike, osnove za redno delo v novih uredbah in predp^j seveda ni rečeno, da izobraževanj®^# več stvar Svobod; nasprotno — pred jUti v delavskih in ljudskih univerzah. z*j(j pa še v njihovih upravnih odborih, Svobode še mnogo dela, ki naj se,JetS kaže v njihovem političnem in ideP j. vplivu (skupno s političnimi organmL. jami in sindikati). Vendar pa se bo « za Svobod morala usmeriti na doslel !j,j nemarjeno področje splošne kuloJPjj vzgoje, posredovanja kulturnih d0%-zares vsakemu našemu človeku ter or®j, nizaciji kulturne uporabe prostega f?ve. ‘ ravega razvedrila in kulturne zaBf -Zlasti na področju uporabe pro® zdravega razvedrila in kulturne zat,Lg» °Sra*' J. CJ£. v Aid, ov; OP***-* -,0' vijajo zelo spontano in pod močnimi zaasu na poorocju uporabe P1"",«*-časa, zabave in razvedrila, se stvari r e. gativnlmi vplivi. Zabavne prireditve, j. bi jih organizirale Svobode, so zelo ke; v nekaterih društvih se na Pr jj-otepajo z mladino okoli organizacije fin bav in plesov — potem pa se ml®0 se nauči plesa in zabave drugje, kje1: obenem s tem navzame tudi malon ščanskih navad. Odnosi v naši družbi, naše živl)®Sj, in naše navade, okolje, v katerem 11 . mo, se od delovnega mesta do stano*,# nja in ceste iz dneva v dan spremim" - v zabavi pa ne -znamo najti tiste* kar naš človek na tem področju P°2j-buje. Zabavamo se še vedno zelo P° rem - marsikdaj ne v. razvedrilo, v škodo. Tu bodo našla svoje mesto fL# svetna društva in Svobode na širojfL. področju dejavnosti, v številnih zan*"" vih in privlačnih oblikah. Ne zs ampal zgolj amaterizem, —rak širša dejavnost Ne gre za osiromašenje dela bod, kot bi morebiti kdo razutf1' gornje stavke — nasprotno, gr® z obogatitev. Amaterizma, ki se ie zadnjih letih dvignil iz prahu '*0. servativnosti in se usmeril v kva1 teto, nikakor ne gre podcenjeva tudi v bodoče; delo Prosvetnega viša, njegov močno razširjeni gram za prihodnje sezone, Del®, skega odra v Ljubljani, republik, in okrajnih sosvetov z različnih P0, ročij, bo naš amaterizem dvig1?11 do še Višje stopnje. Vendar je kij® vsemu amatersko umetniško udf stvovanje stvar manjšega števila lovnih ljudi, tudi je usmerjeno Pre vsem v kvaliteto prireditev, ne f! v človeka, v njegov dvig in raz^' ob tem pa imamo iz dneva v d j več ljudi, ki jih tako trdno orgal1. zirano kulturno življenje, kot > delo v amaterski umetniški skup1® ne privlači, obenem pa so neizčrP® širok potrošnik kulturnih dobP. Posredovanje teh kulturnih dobtj kar najširšim množicam ostane V, glavitna naloga Svobod in pro«v nih društev. Načrtna, široka ' in sistema*1®.; splošna kulturna, estetsko-hum811, stična vzgoja delavcev, ki so Svobode tudi doslej v vsem ®ja svojega obstoja lotevale (vefd" predvsem skozi obliko amatersk«® udejstvovanja), je postala danes P treba mnogo širšega kroga Ijndi. ga Svobode zadovoljijo, zato b , Svobode in prosvetna društva tem področju poiskala ob am8^ čizmu še novih načinov za ufS' -čitev te naloge. Zdaj se najdejo slučajni posredniki med »ProlZ}0 jalci« kulturnih in umetnostnih ,, brin ter med njihovimi »potrošnja Svobode čaka prav tu široko in bvg( ležno delovno področje. Zato P3 jz. bodo morala tista društva, ki s° iVj gubila zvezo z delovnimi kolek1* z njim ože povezati; izkušnje £ reč kažejo, da tiste Svobode, k ^ tesno povezane z delovnimi k0* st: tivi, najdejo mnogo večje možn° ( za uspešno delo (tudi mater13, možnosti!) in doživljajo tudi ^ uspehe. , ,af Gre torej za organizacijo ®°lLcr nih aktivnosti v Svobodah in Posvetnih društvih: estetske in k'm.j3; ne vzgoje ter zabave in razve8 }j Tega pa ne bo moč opraviti z J.et' propagandnim, ampak le s kon ^ nim in načrtnim organizacij delom. KANALSKA JESEN Prostora je bilo le toliko, a Je lahko mestece počenilo ^ skalnato obrežje. Hiše zdaj Jutra do večera koketirajo s Sočo, pod večer voda zasede uspavanko. Kdo ve o eill> morda o spominih, manj ePih kot temnih. Oblaki dima prijajo idiliko pokrajine. ri Matijevem vodnjaku je ^arka prestregla v vedro cu-tek vode. Zapozneli kolesar ?e ju zapodil po cesti. Nad . ribi je obviselo zgodnje j^o štirinajstkaratne jeseni. aUal. Zadaj, za ovinkom, llauiki anhovske cementarne. ti, O^mlje kanalske občine meri 14 t0 s ^37 hektarov. Pretežno hribovi-2 Področje z nasadi sadnega drevja, rij;'Pogradi in vrtičkom podobnimi ..ami, s postarnimi kmetijami, ka-(j,la Prebivalci se umikajo v dolino, bi si v industriji poiskali boljšo 10 . 0dn°st; v tovarni cementa in sa-iia v “15- september« v Anhovem, p, s°ških elektrarnah v Doblarju in te,.Vetl> v obrtnem podjetju Remont kjpV 'f36*1 tistih majhnih delavnicah, i2 r si prizadevamo ljudje ustvariti rega novo. Občinski matičar je v z vpisovanjem državljanov S0 !’0io knjigo nekje pri številu 7600. fj, iatai sestav pa je sedanjost dolo-takole: 56 °/o delavcev in usluž-ncev, 440/(1 kmetov, obrtnikov in Sjh poklicev. Čeprav tujec in gost, koift 0 že ob prvem srečanju s tem tarnam zemlje spoznaš, da sta po- ste^bna predvsem dva zaselka: mesili0 ” Hovp ^n° tri kilometre oddaljeno An- , Kanal kot upravno, obrtno, go- .s'5° in potrošniško središče ter - ... kilometre o_„ 0 kot gospodarsko središče občine. Drobni pomenki k^Prav vsakdanji, bolj spontani n^jzzvani, čeprav brez »posebnih dpk -nov«, bolj utrinki mnenj kot iz-dfpJ'16 misli, pa po navadi prav ti 2Qa?N pomenki razkrijejo bistvene so/i^osti človekovih prizadevanj, stj^Jaz njegove najgloblje notranjo-tjfi Ke potrebujejo nobenih komen-la2 in razlag, ker sami dovolj raz-ti^k'10 ln komentirajo. Zato jih je a jemati takšne, kakršni so. jeg^si Pa vendarle ne prežive svo-opč Prostega časa tako kot tile,« eevavičuje skupino razigranih piv-g6‘ "Sicer pa je res, da za kaj dru-t^a v Kanalu skorajda ne moreš :4 aviti denarja. Kino je le ob sobote la nedeljah, a je še takrat bolje, V^neš doma, ker ostareli projekti hi« e na Platno samo še sence. Da k pili v kino v Deskle, se nam vse-fln,pi ne zljubi. Tako ne preostane ST?3’ k°t da se zadovoljiš z ra-'n časopisom.« ljjPa mi povejte, kako naj zadovo-Dra‘ SVoie kulturne potrebe, kot vi ki1j1’le> ko pa v Kanalu nimamo niti VSo garne. Knjižnico sem skoraj že ; re’:)rala, radio imam odprt, ka-siijieraarno prisililo v skromnost. Saj g«4eeem, marsikaj bi lahko bilo dru-samo ko bi se mi vsi zavzeli. ,Se v Ljubljani krepko založim, Ifijp ^rn> da bodo potem v Kanalu tško sušni meseci. Ne vem pa, Po takrat, ko bom doštudiral.« 8ost^ežer grem v Deskle. Tržačani fcforipj0- Upam, da mi kart ne bodo b* _ c*ll. 1__________ j._.. TJ' mm n 111 nicn :ePrav * .^ake stvari v Kanalu niso ^pt anj°st. Moram jih videti, pa Kapital in obresti L ^alturno - prosvetnemu življenju ?t5ina Pžnje leto namenila kanalska sv. f Uekaj nad 24 milijonov dinar-ne^e Povedano: 23,500.000 za i Pol milijona za občinski svet ‘isoj .. In prosvetnih društev in 600 S^lnarjev za DPD Svobode v An-k ta ,. ^n obresti? Kako se obrestu-vloženi kapital? j analska občina ima 15 osnov-> šol c. so pripovedovali na svetu I kan=i ' "Popolna osemletka je le h . in ima 365 učencev in 15 i 'tla nik delavcev. Kmalu bo pori laiv,0^etnletka tudi v Desklah, saj n Žnju * 03 že šesti razred. Dvood-v j „°°\ 3e pet: v Ročinju, na Li-v na Kalu nad Kanalom in Plave, Ložice, Zapotok, r Kan 1 °’ Srednje, Vrhovč, /Avče ple. obiski vrh imajo enorazredne h hih Ppn° je v občini 970 šoloob-^v. otrok in 39 prosvetnih delav- kratko oznako šolstva? ČSt-^or v resnici kratek, j”-. Kazen Kala nad Kanalom oie v zelo slabem stanju. Šol- ska poslopja niso prosveti primerna niti v gradbenem niti v higienskem smislu. Precej šol gostuje po privatnih stavbah, osemletka v Kanalu ima pouk v dveh, osnovna šola v Deskleh pa celo v treh hišah. Telovadnic ni, kabinetov ni, ponekod nimajo otroci niti šolskega dvorišča, kjer bi lahko preživeli prosti čas med odmori. O učilih in učnih pripomočkih ni vredno izgubljati besed. Prosvetni delavci silijo stran, s posebnimi dodatki jih obdržimo v naših krajih največ za tri leta. Kolikor najbolj moremo, si pomagamo s štipendiranjem, tako da vsaj za nekaj let zagotovimo potrebno število učiteljev.« V Kanalu bodo prihodnje leto gradili novo osemletko, novo šolsko poslopje bo zraslo tudi v Desklah. Problem šolstva pa s tem še ne bo rešen, čeprav bo v znatni meri omiljen. Kot vse kaže, občina ne zmore tako velikega bremena, kot je šolstvo. Kako bi ga zmogel okraj, je težko reči. Nekaj pa je gotovo, šolski problem v kanalski občini in na Goriškem sploh bo treba čimprej rešiti. Posledice okupatorjeve dediščine se z leti ne manjšajo, temveč prav nasprotno — večajo. Iščemo PD Soča Lahko bi bila to tudi prispodoba, vendar ni. S pročelja stavbe nekje v središču dlšču Kanala se izpod ometa še kažejo črke: Prosvetno društvo Soča. Za zaprašenimi okenskimi stekli so sl poiskale zavetje vreče, polne - eh, kdo bi vedel, česa polne. Prosvetno društvo Soča pa moraš iskati kje drugje. »Članov Ima naše društvo približno 180. Večinoma so to delavci In uslužbenci, učiteljstvo. Nekaj malega je tudi kmetov«, pripoveduje predsednik kanalskega prosvetnega društva Henrik Ipavec. »Mladine ni, včasih se ml zazdi, da je sedanji rod izgubil vsak smisel za kulturno razvedrilo. Šport, kino ln motor, to je vse Interesno področje mladih. Vsaj pri nas v Kanalu, kako je drugod, ne vem. Kako da smo z denarjem? Za letošnje leto nismo dobili še ničesar In je blagajnik precej suh. S prostori ni nič boljše, če ne še slabše. Dvorana Ima 180 sedežev in kakih 60 stojišč, je pa na najboljši poti, da se v bližnji prihodnosti sesuje. Oder je primeren samo še za manjše nastope. Za dvorano imamo še prostorček za vaje, seje upravnega odbora društva in' za knjižnico. Kar sem povedal za dvorano, velja tudi za to sobo. Ce bodo v cementarni držali obljubo, da nam bodo pomagali preurediti dvorano, potem bo že šlo. Le za klubsko življenje še ni nobenih izgledov. Po več kot enoletnem premoru bo proti koncu oktobra naša dramska skupina vendarle dala premiero. Njen naslov: »Pri belem konjičku«. Petnajstčlanski moški POGOVOR TEGA TEDNA pevski zbor vadi kolikor toliko redno in nastopa na vseh proslavah, ki jih pripravi društvo. Knjižnica ima 785 knjig in 486 včlanjenih bralcev. Največ berejo dijaki, gospodinje, slede uslužbenci in delavci. Kmetje si bolj po redko izposojajo knjige. Kolikor vem, ljudi najbolj privlači sodobni svetovni roman.*« Ravno veliko kulturno-prosvetnega življenja nima mestece s 777 prebivalci, tako da se nehote vprašaš, kaj so doslej storile organizacije — od sindikatov do Zveze komunistov, da bi zadostile tudi tej potrebi človeka. Morebiti je to njihova dolžnost, kajti kulturno-umetnostna, vzgoja človeka je hkrati tudi idejna vzgoja. V Desklah nov kulturni dom V štiri kilometre oddaljenih Desklah je 20. septembra razvila svoj prapor anhovska Svoboda. Slavnostno so se na ste-žaj odprla vrata novega delavskega kulturnega doma. V njej je sodobno urejena dvorana s 306 sedeži, dobro opremljen oder, bočni oder, igralska soba z garderobami, čakalnica z garderobo, ki lahko služi hkrati tudi za razstavni prostor, knjižnica s čitalnico, prostori za glasbeno šolo, štiri sobe in manjša kavarnica. »Zdaj, ko nam Je tovarna postavila nov kulturni dom, smo na dobrem,« je pripovedoval predsednik Svobode v Anhovem Stefan Keber. »Zdaj se nam je vendarle uresničilo vse tisto, o čemer smo doslej le sanjali. Kdor ni živel pri nas, niti misliti ne more, koliko nam pomeni ta dom. Članov ima naša Svoboda približno 300. Večinoma so to delavci in uslužbenci iz tovarne cementa in le nekaj malega/je kmetov. Med najstarejšimi skupinami v društvu je godba na pihala. Brez nje si naših proslav niti misliti ne moreš; ob tem pa je v preteklem letu nastopila ttidi pri odkritju spomenika v Kobaridu, 'koncertirala v Šempetru in Kanalu. Prav zdaj se godbeniki pripravljalo na samostojen koncert ob zaključku proslav občinskega praznika. Godba ima tudi svojo glasbeno šolo v miniaturi - od dvanajstih novincev jih sedaj že sedem igra v godbi, z instrumenti pa je tako: sproti jih krpamo — kolikor le moremo, pa kupimo nove. V Svobodi deluje tudi petnajstčlanski harmonikarski orkester, ki je pripravil nekaj uspelih nastopov. Zal pa nam je že pred dvema letoma razpadel pevski zbor. Ne moremo in »e moremo dobiti dobrega pevovodje. Tako se pevci sestanejo samo takrat, kadar je nujno, na primer za proslavo, pogreb ali kaj podobnega. Knjižnica ima 1400 knjig in 142 bolj ali manj stalnih bralcev. Sedaj, ko je dovolj prostora, mislimo pripraviti še čitalnico. V minuli sezoni je pripravila Svoboda razen‘proslav tudi nekaj zanimivih prireditev, kakršni sta bili večer Prešernove pesmi in izbran spored ob dnevu žena. Prebivalci so z velikim zanimanjem sprejeli te prireditve, tako da lahko rečem, da smo uspeli. S temi akademijami namreč nismo hoteli posredovati samo umetnikovega dela, temveč razkriti in ljudem približati tudi njegovo osebnost, njegove poglede na svet in družbo. S tem bomo na vsak način še nadaljevali, prav zdaj pa pripravljamo večer Cankarjeve pesmi in proze. Del kulturno-prosvetnega življenja bomo prenesli iz sekcij v klub, saj imamo vse pogoje za to. Vendar o podrobnejših načrtih še ne morem govoriti, ker se bomo morali sami najprej pogovoriti.« Med najbolj delavne skupine anhovske Svobode sodi dramska skupina. Njen idejni vodja, režiser, dramaturg in tehnični referent Mira Štukelj je pripovedovala: »Skupina šteje kakih 20 stalnih igralcev, dobimo jih pa tudi več, če jih več rabimo. Živimo tako, kot menda živijo vse naše amaterske igralske skupine, samo da smo sedaj na dobrem s prostori. Kulise delamo sami, kostume si izposojamo pri ljubljanskem Prosvetnem servisu, za razsvetljavo pa smo že sami poskrbeli. Veliko tudi gostujemo. Ker je doma majhen kraj, imamo dvorano zasedeno le pri premieri in prvi reprizi. Potem moramo na tuje odre. Tako smo lani dajali »Vozel« še v Kanalu, na Žagi pri Bovcu, na Humu v Brdih, na Trnovem, v Vipavi, na Braniku, v Mirnu in Šempasu. Z dramo »Med štirimi stenami« smo gostovali v Mostu na Soči, v Kanalu, na Žagi, v Otaležu pri Cerknem, v Medani, Vipavi in Kobaridu. »Izdajalca« smo dajali na Kalu nad Kanalom. Povsod so nas ljudje lepo sprejeli in imam občutek, da si ljudje na Primorskem zelo želijo iger. Novo sezono smo pričeli s Cankarjevimi .Hlapci1. .Pogreti' nameravamo še ,Med štirimi stenami1, ker smo dolžni predstavi v Gorici in Tolminu. Študirali bomo .vohunko 907' in vzporedno z njo Marinčevo .Komedijo o komediji1. Naša tiha želja pa je, da bi nam uspelo naštudirati .Marijano Pinedo1 in da bi se z njo uspešno potegovali za nastop na velenjskem festivalu.« Samo štirje kilometri asfaltnega cestišča ločujejo in hkrati povezujejo Kanal z Desklami. Večina prebivalcev zapusti Kanal, ko odhajajo na delo v Anhovo, in veliko delavcev zapusti Anhovo, ko se vračajo z dela. Pa vendar, kolikšna razlika! Na eni strani mlačnost, na drugi prizadevanje. Na eni strani častitljiva tradicija malomeščanske miselnosti, na drugi strani nekaj, kar je njej nasprotno. Bolj kot kjerkoli se je prav tu pokazalo, da si hoče delavec osvojiti kulturo in da zastavi vse, samo da lahko zadosti temu svojemu hotenju. Nekdo je ugovarjal: »V Anhovem je tovarna, je denar in lahko zgradijo, kar hočejo. Kanal pa tovarne nima in nima nikogar, ki bi dajal denar.« Prav je imel možakar, samo da je pozabil dopolniti svojo misel. Kanal resda nima tovarne, ima pa delavce, ki delajo za istimi stroji kot delavci iz Anhovega. Bistvo problema je torej drugje. BOJAN SAMARIN Iz Zasavja: Kaj pa mladinske knjižnice? NI moč zanihati, da so se občinske knjižnice v vseh treh zasavskih občinah zadnja leta močno okrepue. Vodstva teh izobraževalnih ustanov niso več v tolikšni zadregi, kje dobiti potrebna sredstva za obogatitev knjižnih polic. Zdaj dobivajo vse knjižnice redne dotacije od občinskih ljudskih odborov, ki sicer resda še niso tolikšne, kot bi morale biti, zato pa vse kaže, da bodo že prihodnje leto večje. Videti je, da ne bo treba dolgo čakati, ko bodo doMle knjižnice boljše, sodobnejše prostore, predvsem v Zagorju in Trbovljah. Najbolj razveseljivo je to, da se obetajo v bližnji prihodnosti tudi čitalnice, kt so Jih v Zasavju kmalu po vojni ustanovili, pa jih kasneje opustili. Poznavalci trdijo, da so te čitalnice preveč »dišale« po nekdanjih podobnih prostorih iz čitalniške dobe. Naj bo tako ali tako. popolnoma res je, da po vojni ustanovljene čitalnice niso nikdar samevale, in da so bili najpogostnejši obiskovalci otroci. Kaže pa, da so v zasavskih občinah povsem zanemarili skrb za mladino in pionirje. V nobeni občim ni-majo stalne pionirske in mladinske knjižnice, četudi si podobnih ustanov zasavska mladež močno želi. Neštetokrat so se o potrebi ustanavljanja mladinskih in pionirskih knjižnic že skresala številna mnenja In sodbe. Najbolj pogosto na občnih zborih društev »Svoboda«, društev prijateljev mladine in ne navsezadnje na občinskih konferencah ZK in občinskih odborih Socialistične zveze, ko so namreč govorili o slabostih vzgoje otrok. Dostikrat so prihajale te organizacije s konkretnimi podatki, na kakšne težave naletijo mladi, ko jim v šolah naročijo, po kakšnem čtivu naj segajo. V knjižnicah navadno ni bilo tega čtiva ali pa ga je bilo tako malo, da so ga dobili samo nekateri otroci. Prav tako povezujejo mnoge družbene organizacije te pomanjkljivosti z veliko aktivnostjo klera na tem področju. Farovži razpolagajo z mladinsko literaturo, ki seveda nima nič skupnega z našo literaturo, in nič čudnega, če mladina sega po tem čtivu, ker ji je vedno na razpolago, navadno brezplačno. Zato se plaža bohoti, medtem ko na knjižnem trgu ne vedo kam z razmeroma dobrim in kvalitetnim pionirskim in mladinskim čtivom. Že res, da so zasavski otroci naročniki najrazličnejših pionirskih in mladinskih knjižnih zbirk, toda še dolgo starši svojim otrokom ne bodo zmogli kupovati vse, kar izide pri naših založbah Nujno potrebno bo začeti misliti na ustanavljanje posebnih oddelkov ali pa kar samostojnih pionirskih in mladinskih knjižnic. Zdi se mi, da varčevanje na tem področju nikakor ni umestno, in nam celo škoduje. Mladina revirjev potrebuje take ustanove morda še bolj kot v drugih krajih. Ponekod so upravna vodstva »Svobod« že dala pobudo za ustanovitev teh knjižnic. Prav bi bilo, da ne bi naletela na gluha ušesa. M. V. Osnovna šola za odrasle v Mariboru V podjetjih in tovarniških kolektivih še nikoli ni bilo toliko zanimanja za izobraževanje kot letošnjo lesen. Kvalificirani uslužbenci in delavci so v odmorih razpravljali o sprejemih na univerzo, ekonomsko, tehniško in komercialno šolo, drugi pa so bolj skromni in želijo na večerno gimnazijo ali na novo »osnovno šolo za odrasle«. 13 let je v Mariboru »Večerna delavska gimnazija« skrbela za nižjo in srednjo izobrazbo. V tem času je dobilo spričevala nad 1000 absolventov nižje in višje gimnazije. Bazvoj našega šolstva je posegel tudi med izobraževanje odraslih. Nižji razredi bivše gimnazije so danes višji razredi osnovne šole - osemletke, enakopravne in enotno organizirane. Tako so nastale pri rednih osnovnih šolah »šole za odrasle«, ki Jih priporoča tudi Izvršni svet LRS in Jih usmerja Zavod za proučevanje izobraževanja odraslih LRS v Ljubljani. Za te šole je izšel že poseben učni načrt. V Mariboru se je na sedežu prejšnje večerne gimnazije takoj septembra začela pri osnovni šoli VI. občine Center osnovna šola za odrasle. Preko 200 obiskovalcev tečajev za višje razrede osnovne šole se je priglasilo. Morali so odpreti kar sedem oddelkov. Največ Jih je iz velikih mariborskih tovarn MTT, TAM, Metalna, železnica itd. Štirikrat tedensko se zbirajo od 18. ure dalje v Krekovi ulici k pouku, da si v 14 tednih osvojijo učno snov enega šolskega leta. Številni predavatelji obravnavanje gradiva urejajo tako, da je v skladu z dojemljivostjo in zanimanjem odraslih slušateljev. Priglašenci pod 17. letom niso sprejeti, pač pa le zaposleni in od sindikatov ali družbenih organizacij priporočeni redni obiskovalci tečajev. V šoli je večina slušateljev iz občine Center, ki šolo tudi vzdržuje, tretjina je iz okoliških občin, nekaj pa se jih vozi tudi od daleč: Pragersko, Vuhred, Ožbalt, Ruše, Šentilj in Pesnica. V. Prejeli smo v oceno NOVE KNJIGE Sukrija Bljelič: POVEST O HUSKI. Prevedel Cvetko Zagorski, opremila Mira Rojec. Izdala Mladinska knjiga v zbirki Školjka. Stevan Bulajič: KRILATA KARAVANA. Prevedel Jože Šmid, ilustriral • Evgen Sajevic, opremil Uroš Va-gaja. Založila Mladinska knjiga. Jules Verne: V 80 DNEH OKOLI SVETA. Prevedla France in Bogo Stopar, ilustracije po francoski izdaji. Založila Mladinska knjiga Stanislav Lem: MAGELLANOV OBLAK. Prevedel in opombe sestavil France Vodnik. Izdala Mladinska knjiga. Dušan Grabrijan: KAKO JE NASTAJALA NASA SODOBNA HIŠA. Opremil Zoran Didek. Izdala Mladinska knjiga. Alphonse Daudet: ZASTAVONOŠA IN DRUGE ZGODBE. Prevedel Karel Dobida. likovna podoba knjige E. Justin. Izdala Mladinska knjiga, tisk Triglavske tiskarne v Ljubljani. »ZAČELI SMO...« Vodilna misel novega zakona o osnovni šoli je, približati šolo življenju, našim zahtevam in potrebam. Katere so glavne značilnosti in spremembe in kakšni so pogoji za rast in razvoj nove šole — na ta in še na nekatera druga vprašanja nam je odgovoril tov. Vladimir Cvetko, direktor Zavoda za napredek solstva v Ljubljani. .. ... — Ne moremo govoriti samo o posameznih značilnostih. Značilno je, da se bo spremenilo pravzaprav vse. Do sedaj smo v šolah najprej učili, šele potem in ob tem vzgajali. V reformirani šoli pa bo vzgoja dobila vidnejši prostor. Dalje — metode, učni načrt, sožitje in sodelovanje šole z najširšo okolico — vse to je novo. In kakor pri vsaki novi stvari, tudi tu začetek ne bo vedno lahek. Določbe in načela osnutka zakona in začasni učni načrti poznamo. Pri tem so upoštevani tudi specifični pogoji posameznih šol, tako, da lahko te spremenijo in prilagodijo nekatere dele učnega načrta svojim možnostim in potrebam. Danes že lahko rečemo: začeli smo. Nadaljnji razvoj pa bo odvisen predvsem od ljudi, njihovega razumevanja in prizadevnosti. Če bodo tako šolska, kot družbene in gospodarske organizacije spoznale, da moramo življenje šole in napredek mladine spremljati prav vsi, da osnovna šola ne sme biti več zaprta med, štiri stene in ločena od življenjtf, da mora pripraviti učenca za neposreden vstop v življenje, potem ne bo težko uresničiti vseh novosti zakona, ki je eden najpo- membnejših korakov v razvoju našega šolstva. Ogromno zanimanje in razpravljanje okoli osnutka zakona je že danes najboljši dokaz, da šola ne bo več prepuščena sama sebi. Razvoj pa bo prav gotovo prinesel še nove izkušnje in dopolnitve. V začasnem učnem načrtu je nekaj predmetov, ki jih do sedaj na osnovnih šolah niso poučevali v taki, obliki, niti niso imeli določene vsebine. Ali je za te predmete dovolj učnih moči? — Omeniti moram predvsem tehnično vzgojo in gospodarstvo, ki sta v začetni fazi svojega razvoja, a je nujno, da postaneta sestavni del pouka. Za tehnično vzgojo doslej nismo imeli strokovno dovolj usposobljenega kadra. A ne samo to. Potrebni so tudi prostori, delavnice. Pri tem smo naleteli na popolno razumevanje odborov Ljudske tehnike in danes že razpolagamo s številnimi delavnicami. Na tečajih, ki so jih organizirali v okviru Ljudske tehnike, in na tečajih, ki jih je organiziral naš zavod skupno s Pedagoškim edntrom, je dobilo osnovno znanje in napotke za poučevanje tehnične vzgoje nekaj sto ljudi. Seveda to še ni dovolj, vendar za začetek bo. Letos so na Višji pedagoški šoli v Ljubljani ustanovili poseben oddelek: tehnična vzgoja-fizika. Kolikor mi je znano, se je prijavilo razmeroma malo kandidatov. Manj težav bo pri pouku predmetov spoznavanje družbe in spoznavanje prirode, ki združujeta zemljepis im zgodovino oziroma kemijo, fiziko in biologijo. Orga- nizirali smo nekaj tečajev za te predmete, vendar pa bo poučevanje zaradi pomanjkanja učbenikov zahtevalo od učiteljev precej dela in iskanja. Ze lani smo objavili v »Prosvetnem delavcu* seznam literature, iz katere naj učitelji črpajo snov za predavanja. Do sedaj je izšel samo učbenik za predmet spoznavanje družbe, mislim pa, da bomo v enem letu vsaj za silo zamašili tudi to vrzel. Sestavni del učnega načrta so tudi izvenšolske dejavnosti učencev, ki dopolnjujejo pouk v učilnici. To so razne oblike zadrug, krožki, kulturno udejstvovanje. Kaj bi lahko povedali o tem? — Doslej je v osnovni šoli prevladovala učna vzgoja, zanemarjali pa smo delovno vzgojo. To pomanjkljivost bodo odstranjevale tudi tako imenovane svobodne aktivnosti. Vsaka šola bo po svojih možnostih nudila učencem razne oblike izvenšolske dejavnosti. Te morajo biti organizirane tako, da bo vsak posameznik našel tisto, kar ga zanima, a da pri tem ne bo trpel redni šolski pouk. Seveda pa je tu potrebna stalna pomoč kmetijskih zadrug, podjetij in organizacij. Različne organizacije, šole in posamezniki so dali mnogo dodatnih predlogov k osnutku zakona. Ali bodo ti bistveno spremenili določbe zakona? — Kolikor mi je znano, so vse pripombe le manjšega značaja in se s tem osnutek zakona bistveno ni spremenil. -ms Kmetijski tehnik, zavarovan pred radioaktivnim ozračjem v »atomski topli gre-di«, vbrizgava v rženo klasje radioaktivne sestavine. Tudi na ta način znanost poizkuša doseči višje hektarske donose v kmetijstvu ZNANOST LETA 2000 Z če sodobni znanstvenik pogleda y prihodnost in pove’ kaj vidi, spominja bolj na pisatelja fantastičnih romanov kot pa na znanstvenika. Znanstveniki na rilner že govorijo o vesoljskih adjah, ki bodo zmogle hitrost svetlobe. Ob tem bodo preverili Einsteinove teorije, katerih ena pravi: Če bi človek potoval po vesolju s hitrostjo svetlpbe, ni se staral mnogo počasneje kot ljudje na Zemlji, to se pravi, da bi njegovo potovanje po naših meritvah časa trajalo mnogo dlje, kot pa bosta kazala koledar in ura v njegovi raketi. Vendar nam ni .treba tako daleč. Naš čas je dovolj zanimiv in, bolj ko se bližamo koncu 20. stoletja, zanimivejši postaja. Letala so se neverjetno razvila. V prvih petdesetih letih našega stoletja je hitrost letal nenehno naraščala. Okoli leta 1918 je znašala 163 km na uro, leta 1954 pa že tisoč kilometrov. Zdaj zmorejo najhitrejša letala 3000 km na uro. Rakete prihodnosti bodo dosegale hitrost 30.000 km. Pa gradivo? Ljudje so začeli graditi letala iz tkanin in lesa, potem so prešli na aluminij. Naš čas je čas titana. Zdaj že začenjajo uporabljati jeklo z visokim tališčem, kaže pa, da se bodo obnesle tudi plastične snovi. V našem stoletju se je začela revolucija kovin. Zdaj se obetajo nove možnosti za uporabo jekla, aluminija, bakra in drugih kovin. Napovedujejo se nove kovine in litine. Med najpomembnejše reči v prihodnosti sodi naša sposobnost, da bodo elektronski računski stroji računali matematične, tehnične in znanstvene 'probleme. Hkrati s številom prebivalstva narašča tudi povpraševanje po hrani. Polja bo treba hitreje obdelovati. Zdaj se vsaj že približno vidi, kako bo kmetovalec lahko oral in sejal na več njivah hkrati Na televizijskem zaslonu bo spremljal delovanje strojev na raznih poljih. K večji proizvodnji hrane bo prispevalo tudi radioaktivno sevanje. V zvezi s kontrolo atomskih reakcij napovedujejo, da se bo človek naučil uporabljati in nadzorovati temperaturo 60.000 stopinj Celzija. Nekateri nemški znanstveniki menijo, da' je ta problem Kako počivaš? Če se zavestno trudimo, da bi govorili posebno razločno, začnemo jecljati, jezik postane nekako trd. Če začne umetnik za klavirjem razmišljati o svojih prstih, se kaj lahko zmoti. Naše govorilne mišice delujejo bolje, kadar govorimo tiho, kot pa če vpijemo. Napetost napravi našemu telesu precej škode. Kadar se mišice brez potrebe napenjajo, se nemir prenese na možgane, zato se dogaja, da človek, ki sicer razmišlja z lahkoto, pri kakem važnem dogodku sploh ne more razmišljati. Napetost povzroči zastoj. Nadzorstvo nad mišicami Najvažneje je, da najdemo na telesu mišice, ki so v določenem trenutku napete. Primer: le redkokdaj se zavedamo napetosti mišic na čelu. Če hočemo to opaziti, moramo povzročiti še večjo napetost. Nagubajmo čelo in si zapomnimo tisti občutek v mišicah. — Na ta način postopno ugotavljamo središča napetosti, ki se jih sicer ne zavedamo. Če bomo mišice namenoma silili v napetost, jih bomo pripravili do tega, da bodo same težile za sprostitvijo. To se bo zgodilo avtomatično. Mišice na čelu, zlasti pod obrvmi, zaslužijo posebno pozornost, ker so tesno povezane z našim razpoloženjem, z bojaznijo in z nemirom. Če se tega zavedamo, si lahko pomagamo. Že ob prvem važnejšem problemu bomo vse skupaj uredili prav tako dobro, ne da bi pri tem napenjali mišice na čelu in delali gube. Zadevo bomo uredili čelo laže in na mirnejši način. Čeljusti sodijo med najizrazitejše dele človeškega telesa. Kadar smo jezni ali posebno energični, stisnemo zobe. Če so čeljustne mišice napete, dobijo možgani od njih približno takšno sporočilo: »Težave bodo, napoveduje se naporno, mučno delo,- Takrat se začenjamo zavedati tega pritiska. Brž ko pritisk čeljustnih mišic popusti, reagirajo možgani nekako takole: »Zdaj ni več težav." Takoj potem se nam vrne zaupanje vase. Roke so poglavitni izvršilni instrument našega telesa. V jezi ali obupu stiskamo pesti. Če se roke stisnejo, je vse telo pripravljeno na akcijo. Navaditi se moramo: kadar nas kaj vznemiri ali razjezi, naj roke visijo ob telesu. To nam prinese olajšanje hkrati z zavestjo, da smo gospodarji položaja. Nepotrebno je psihično kontrolirati nemir. S tem bi le še stopnjevali živčnost, zato pa je treba nadzorovati glav- mogoče rešiti s pomočjo elektromagnetnega polja, ki bo v cevi zadrževalo atome vodikove reakcije. Za to reakcijo potrebne izotope bi dobivali iz morske vode. Menijo, da vsebuje kubična milja dovolj izotopov, ki so potrebni za eno-letao potrošnjo energije v letu 2000. če bo šlo tako, bomo morali spremeniti način življenja. To pomeni, da bomo odpirali rudnike v morju, ne več na zemlji. Pri predelovanju tako velikih množin morske vode bodo pridobivali kot stranske proizvode zlato, srebro, jod, brom, tungsten in magnezij. Morda bodo takrat morje tudi »obdelovali« in pridobivali iz njega živila, ki se nam zdaj o njih niti še ne sanja, predvsem seveda brezcelične živali in rastline. Pogled nazaj nam pove, da je človeštvo doseglo v prevozu presenetljive uspehe. Če se bo razvoj nadaljeval v tem tempu, si lahko obetamo za leto 2000 vozila brez človeške posadke, rakete pa bodo bliskovito prenašale tovore s celine na celino. Le nekaj se ne bo spremenilo: zdaj rojeni otroci bodo stari leta 2000 okoli 41 let In bodo prav tako zaznavali svojo okolico in delali, kakor mi delamo zdaj. Prizadevali si bodo, da bi izpopolnili svoje izume in pospešili napredek človeštva. ,, Veliki in mali IZUMI Armirano steklo Tatvina, ki so Jo opisovali leta 1851, v Angliji, je bila brezhibna, vendar podobna vsem drugim. Vlomilec je neslišno prežagal steklo, zlezel skozi odprtino v stanovanje, pobral vse, kar je bilo kaj vredno in izginil. Ta tatvina bi morda prišla v kriminalistične zapiske kot ena izmed mnogih, če sc ne bi zgodila v stanovanju izdelovalca stekla. Čeprav tatvina ni bila velika, je začel tovarnar razmišljati o steklu in njegovih pomanjkljivostih. Steklo Je napravilo človeštvu že vrsto uslug, njegova pomanjkljivost pa je predvsem, da ga je mogoče razbili, prerezati ali zdrobiti. Kako zagotoviti steklu večjo trdnost in odpornost? S to mislijo se je ukvarjal tovarnar. Razmišljal Je: debelo steklo bo drago in težko. Ce bi vložili v steklo ploščo tanke pločevine, bi mu zagotovili večjo trdnost, izgubilo pa bi svojo poglavitno lasnost. Ne bi bilo prozorno. Če pa bi pločevino preluknjali, bi bilo steklo prozorno in trdno. Ta misel mu Je bila všeč. Toda zdaj vrtati pločevino? Kaj Je preluknjana pločevina? To je pravzaprav mreža. Tako se je tovarnar odločil za mrežo iz žice. Dal Jo Je izdelati in Jo vtisnil v stekleno ploščo. Tako se je pred dobrimi sto leti steklar iz Anglije spomnil na način, kako zagotoviti steklu večjo odpornost. Iznašel je armirano steklo, ki se je kasneje uveljavilo na mnogih področjih. M. V. V oddelku za strojegradnjo stalne sovjetske razstave dosežkov v gospodarstvu so nedavno pokazali nov vrtalni agregat, napravo, ki vrta do 50 m globoke luknje s premerom 105 mm. Iz lahkih litim izdelana vrtalna naprava se bo obnesla predvsem pri raziskovalnih delih na težko prehodnem terenu. ne mišice. Obnesla bi se vaja opoldne, pred kosilom in sredi popoldneva. Sedemo, zleknemo se kar najudobneje ali pa ležemo. Potem napnemo in spet spro- • stimo mišice na čelu, v čeljustih ter v rokah in trebušne mišice. Naglo in počasno dihanje Dihanje je pomemben pripomoček pri ugotavljanju stopnje nemira v vseh delih telesa. Kadar smo vznemirjeni, čutimo pritisk v prsih. Zdi se nam, da nas duši. Ko je skrb ali nemir mimo. spet laže dihamo. Vse to pa se lahko zvrsti tudi v obratnem redu. Ce se navadimo mirnega, pravilnega dihanja, se ne bomo tako razburjali. Pri pravilnem dihanju se s podu ji del prsi premika bolj kot zgornji, hkrati s spodnjim delom prsi pa tudi gornji del trebuha. Poglavitni vzrok napetosti je v tem, ker preveč poudarjamo skrajni cilj in si preveč prizadevamo, da bi ga dosegli. Zadostuje, če se tega cilja zavedamo, posebno pozornost pa moramo posvečati tistemu, kar je neposredno pred nami. Prvo delo je opravljeno, jutri nas čaka novo, zato je treba odmor med prvim in drugim izkoristiti za počitek s pomočjo — tehnike počivanja. Življenje ni tetk na sto metrov. Še največ NOVO PRI NAS INV SVETU podobnosti ima s tekom čez drn in 5 ji Ce bomo ves čas preveč divjali, se lahko zgodi, da bitke ne bomo d°DJi temveč bomo omagali že daleč P ciijem. d. Tehnika počivanja in pametno zorstvo nad lastnimi napori sta zag® , vilo, da bomo spočiti laže dosegli uSP6 Polja in rudniki v oceanskih globinah Znanost že več let proučuje morsko dno kot nova polja In kot neizkoriščena rudna ležišča. Morje bo nekoč dajalo ljudem hrano in potrebne kovine. Med geofizikalnim letom, ki se je zaključilo lani, so proučevali tudi te možnosti. Ugotovitve dosedanjih raziskav so naslednje: na oceanskem dnu Je več mangana, kobalta, bakra in niklja kot v doslej znanih rudnikih na kopnem. Analize kažejo, da Je morska voda dvakrat bogatejša s fosfati, kot so ihenili doslej. To pomeni, da bf moglo biti v vodi dvakrat več rib. kot jih je zdaj. Znanstveniki, ki so proučevali morsko dno z agrikulturnega stališča, so ugotovili, da je tam prav takšno bogastvo kot na najboljših farmah. Mnogi menijo, da za sedaj ni mogoče uporabljati »povrtnine« iz oceanskih globin, proti temu pa priča dejstvo, da na ribjem trgu v Tokiu prodajajo kolačke, izdelane Iz morskih koreninic in planktone. Razen tega pripravljajo Iz alg izvrsto Juho. V Evropi, med drugim tudi pri nas, gojijo ostrige m posebne vrste mehkužcev. »Sejejo« jih v plitkih vodah. Iz morske vode Je mogoče pridobivati tudi neke vrste kruh. Izdelan Je Iz moke, ki je v njej mnogo proteinov, pridobivajo pa Jo Iz suhih slanikov Čeprav se je mednarodno geofizikalno leto zaključilo, znanstveniki z združenimi močmi Se nadalje proučujejo morske globine, In sicer predvsem vodne tokove med toplimi in hladnimi področji. Ko bodo znanstveniki vedeli o vsem tem kaj več, bodo objavljan zanesljivejše vremenske napovedi. Lani so ugotovili, da je v gorskih verigah na tihomorskem dnu mnogo kovinskih rud. Računi povedo, da Je kvadratni kilometer dna v Tihem oceanu vreden približno milijon dolarjev ali okoli 6000 milijonov dinarjev, večina bogatih ležišč je v globinah 4500 m, vendar izkoriščanje ni nemogoče. Izračunali so, da znašajo rezerve mangana v oceanskih globinah 40 milijard ton, na zemlji pa je doslej znanih ležišč v vrednosti 300 milijonov ton. V Atlantskem oceanu Je mnogo več fosfatov, kot so menili doslej. Fosfati nastajajo pri razpadanju organskih snovi in so osnova življenja mnogih mikroskopsko majhnih živih bitij. Eden izmed številnih znanstvenikov, ki so proučevali morske globine, je izjavil: »Velike ribe živijo od majhnih, majhne od planktona, plankton pa od fosfatov. Ce Je v Atlantiku dvakrat več fosfatov, bi lahko bilo v njem dvakrat bujnejše življenje. Na zemlji je potrebna tona trave, če hočemo dobiti dva kilograma govedine, in okoli sto kilogramov govedine, da se človekova teža zviša za dvajset kilogramov, Oceanski svet Je mnogo ugodnejši, saj dobimo iz tone mikroskopsko majhnih bitij okoli 250 kg planktonov.« Za prihodnost si obetajo od morja marsikaj, vendar bo treba poprej izvedeti o njem še mnogo novih reči. Sončne baterije za gluhe Ameriška tovarna »Zenith« je začela Izdelovati nove aparate za naglušne. Energijo jim daje baterija, ki se polni v sončnih dneh, pa tudi pri električni luči. Zemeljski magnetizem proučujejo Inštitut za proučevanje zemeljskega magnetizma pri sovjetski znanstveni akademiji je organiziral drugo odpravo v zvezi s programom mednarodnega geofizikalnega sodelovanja. Odprava ho na ladji »Zarja«, ki je protimagnetična, Izdelana iz lesa., strojne naprave pa Iz anttmagnetnih kovin. je že šla na pot. Proučevala bo maff?nejt polja Indijskega in zahodnega dela TU* oceana ter ionosfero in kozmične žark*’.ir njej so novi instrumenti, ki bodo onLj s* čili meritve magnetnega polja, ne ea ".iv ladja ustavljala. Vsega skupaj bo na poti 9 mesecev, preplula pa bo 0 30.000 milj. Kopalni stroj na kamioni* ^ V Texasu so Izdelali kopalni ga Je mogoče montirati na tovornjak'™« minute potem, ko zavije s ceste, lahko, ^ kopati. Koplje dva metra globok jarek- Leteči bicikel , Angleški znanstveniki, ki sodelujejo p letalstvom, pripravljajo leteči bicikel- * neke vrste letalo, ki bi ga poganjal e*" ji z močjo svojih mišic. Za sedaj je ugotoviti, koliko energije lahko da e|ty' Znano je, da proizvaja človek eno an drugo konjsko moč energije le v treb pi največjega napora, za daljše obdobJ®,^ daje le pol konjske moči. Zato priPr‘l,((# »leteči bicikel«. ki ga ho poganjalo vec u Potujoča centrala (f, V Angliji so Izdelali premično elektfitii-centralo, namenjeno zlasti tistim n5C,„sli|' kjer se pogosto pokvarijo električne ‘"cSi» lacije ali same centrale. Centrala na k®‘jjl lahko zagotovi proizvodnjo najnoi^j#* električne energije, dokler niso poprav druge naprave. Velika steklenica V Avstraliji so izdelali doslej steklenico. Visoka je poldrugi meter ‘J-130 litrov prostornine. Steklenico so nili za reklamo domačih vin. V nJeneO1 je pipa NA SEVERNEM POLARNEM 10,0 jje dobi poleti vsak kvadratni meter zern,je več toplote ko v istem obdobju podr° , ob zemeljskem ravniku. Vendar 06 p snega In ledu preprečuje, da bi ^ plota obdržala, zato Je na severu kljub obilici toplote. GROZDJE DOZOREVA NA PODU0 e JIH do 2700 m nadmorske višine. Iine!Lje se himalajsko grozdje in sodi med d sorte, vendar Je okusno. ČRNSKI NOVOROJENČEK ima sg°!^e povsem belo polt. Njegova koža ** temneti po nekaj tednih. reV' BOLHA SKOČI DALEČ in visoko-bila tolikšna kot človek, bi presk® 132 m visoko poslopje. To zatrjujejo d1” r gl, ki so v tej zvezi tudi računali. ve^ev pri tem niso upoštevali nekaterih del5’ e Ce se velikost telesa podvoji, če prostornlnsko štirikrat večje in osel"* . težje, moč mišic tega telesa ni odV're od njihove velikosti, temveč le <** mera mišičnih vlaken. Bolha lahko 5l\is d®1' 18 cm visoko In 32 cm daleč. Ce h1 d()1 večja, se ne bi ustrezno povečala tudi ^ žina njenega skoka. Takšna bolha 0 mogla preskočiti Izračunane višine- „ «0' Žaba skače mnogo bolj® ctt, BOLHA. Brez težav zmore v dolžiho ® ^ v vlšlho pa le sedem. Konj z Jez<,e j,e; skoči 7,5 m daleč in 90 cm visok® skoči povprečno meter daleč. Med živalmi skače najbolje lev, saj zrnore^f žlno nad devet metrov, v višino pa d1 KONEC JEDRSKIH POSKUSOV » 3 POMENI, da ne bo več radioakd prahu. Nihče ne ve. koliko časa padal ta prah. Morda pet. morda ^ let. Znanstveniki ne vedo, kolik® aktivnega prahu je nad nami m V nih množinah pada z dežjem in 1 ymi padavinami. * OB PREHODU ZDRAVSTVENIH CEN -NA EKONOMSKE CENE PRAVILNA PREHRANA - ZDRAVILO PRAVIJO. DA BI MORALI ZDRAVSTVENE MENZE ZAPRETI, CES ZAKAJ BI IMELA LJUBLJANA VEČJE PRIVILE-GIJe KOT KOČEVJE ALI KAMNIK. MI PA PRAVIMO: V VSEH večjih industrijskih središčih bi morali poskrbeti PRAVILNO PREHRANO DIETNIH BOLNIKOV, KI JIH JE ‘E BOLEZEN DOVOLJ PRIZADELA, SAJ MORAJO KLJUB Zmanjšani delovni sposobnosti ravno tako delati Rot zdravi ljudje in se enako borijo za večjo pro- ^VODNOST, KER SO PAČ TARIFNI IN PREMIJSKI PRAVIL-RlKl PRILAGOJENI ZMOGLJIVOSTI ZDRAVIH LJUDI. Pravilna prehrana je pol zdravja' Pri raznih notranjih boleznih Pf, je najboljše zdravilo. Tako Pf56 v zdravstvenih knjigah in “letalnih brošurah, tako pravijo zdravniki svojim pacientom, ^ako naj si ti organizirajo diet-110 prehrano, pa se malokdo vPraša. j, Ljubljana je častna izjema. ^Lavstvene menze že od osvobo-“hve sem pripravljajo vse dnev-“e obroke za zdravljenje tuberkuloznih bolnikov, za diabetike dietike vseh vrst. Kljub ugoditvi okrajnega zavoda za so-«alno zavarovanje, da je število r1dnii1 bolezni znatno poraslo i1} je torej med delavci in name-sčenci zelo dosti dietikov, pa so fdr^vstvene menze v zadnjih treh etih izgubile več ko polovico »bonentov. Od tistih, ki so vztra-d Po lanskoletni februarski in Oktobrski podražitvi hrane, jih rjhio ena tretjina večerja. Nad Polovico diabetikov se je odpo-^dalo vsem dnevnim obrokom Jizen kosilu, čeprav je zanje pra-Lna prehrana življenjsko važna n se tega tudi zavedajo. Sedanja "Pralna sestava abonentov je v Primerjavi s podatki zdravstve-P® službe dokaj čudna: menzo P°iskujejo predvsem uslužbenci ..'kiljšimi prejemki, študentje, ki PP podpira Študentski zdravstve-1 sklad, in socialno šibki neza-‘Srovanci. Med 220 abonenti je atho 20 delavcev. , Zakaj tako? Dietna prehrana r hasploh draga, zlasti pri slad-P^hi bolezni, in sd tisti, ki ni-“jsio izdatnejšega popusta, res ne jPprejo privoščiti vseh obrokov v ^zi, pa naj je prehranjevanje P0rPa še tako otežkočeno. Popusti ?? so zmeraj manjši, ker okrajni pod za socialno zavarovanje Iz C® v leto zmanjšuje dotacijo. V p1 1956 je prispeval za prehra-^panje dietikov in za zdravlje-t.*® tuberkuloznih bolnikov 6 mi-Nonov dinarjev. Letos, ko je “pna veliko dražja, pa samo 3 rajone, tako da je znašala me-®čna dotacija za socialno zava-pane abonente vsega skupaj le jao-000 dinarjev. V okviru te vso-? ie letos Občinski ljudski od-^ Ljubljana-Center določil porote tistim, ki jim je zdravni-j a komisija okrajnega zavoda ? Socialno zavarovanje dovolila, 03 se hranijo v dietični menzi. , Zaradi majhnih popustov so ,P°nenti drug za drugim zapu-L menzo, nekaj pa se jih je l6tni prehrani odpovedalo, še Pfeden so se abonirali. Kako naj P,1 na primer trgovska vajenka iz p-me, ki prejema mesečno 5500 'barjev nagrade in živi sama v f^bljani, po sklepu občinskega budskega odbora plačevala 6000 .'barjev za hrano, pa četudi jo ^'odec še tako boli? s prvim oktobrom se bo sta-v teh menzah nedvomno še Poslabšalo. Po sklepu Občinskega Jhdskega odbora preidejo nam-fP ha ekonomske cene. Dnevni “hoki se bodo pri vseh dietah Pražili za 40 do 74 dinarjev. ]iadkomi bolniki z več kot ■000 dinarjev prejemkov bodo celodnevno prehrano plačevali ^sečno 14.000 dinarjev, ker m-ak> popusta pri ceni... , Razumljivo, da je nastal med ,°CHienti preplah, zlasti ob misli, a? te ekonomske cene niso re-ker ne upoštevajo podra-UVe mesa in napovedane podra-električnega toka in stano- S1 Občinski ljudski odbor bo po-f.'6' Pomagal le socialnim pod- Pjtencem in nezavarovancem. j.hdente bo podpiral Študentski hfavstveni sklad, socialnim za-^“Tovancem pa naj bi pomagal prostore, kolikor je sploh potrebna posebna men^a za tuberkulozne rekonvalescente, pri katerih gre le za to, da se dobro hranijo. Drugič: če obrati družbene prehrane plačujejo električni tok po isti tarifi kot zasebna gospodinjstva, čemu Zdravstvene menze, ki so prav tako obrat družbene prehrane, nimajo enakih ugodnosti? Tretjič: Nova menza na Miklošičevi cesti »Triglav-« še zdaleč ni zasedena. Ali je ne bi mogli izkoristiti tudi za diabetike in dietike? Četudi bi pritegnili specializirano kuhinjsko osebje Zdravstvenih menz, bi lahko bilo administrativno in strežno osebje skupno. Prav tako skladišče živil. S tem bi se ekonomske cene nedvomno precej znižale, vendar še vedno ne toliko, da bi si dietiki lahko sami plačevali hrano, ker se surovo maslo, meso in zelenjava — glavne sestavine dietnih jedilnikov — zaradi tega ne bodo pocenile. Četudi bi torej reorganizirali Zdravstvene menze, bi ostalo nerešeno vprašanje, kdo naj bi do-tiral dietni oddelek v »Triglavu«. Občinski ljudski odbor Ljubljana-Center ali okrajni zavod za socialno zavarovanje? Na občini pravijo, da se v dietični menzi hranijo tudi bolniki iz drugih krajev in celo iz drugih republik in da ji torej občina ni dolžna sama pomagati. KER PREVENTIVA NI UZAKONJENA Tovariš Kovačič, direktor Okrajnega zavoda za socalno zavarovanje v Ljubljani pa meni: »Naša ustanova, je moralno dolžna podpirati dietike, vendar ne samo tistih, ki se hranijo v ljubljanskih Zdravstvenih menzah, ampak bolnike iz vsega okraja. Do vseh zdravstvenih zavarovancev imamo enake obveznosti. Toda — preventiva ni uzakonjena. Koliko dobe Zdravstvene menze, odloča okrajna skup- ščina socialnega zavarovanja. Za prihodnje leto je ta odrekla dotacijo iz omenjenega razloga, češ da je zavod dolžan podpirati vse zavarovane dietike v okraju. Prihodnje leto bodo torej vsi deležni naše podpore, ne glede na to, ali se hranijo doma ali v menzi. Predlagali bomo, naj bi občinski ljudski odbori osnovali poseben sklad, v katerega bi se stekali prispevki socialnega zavarovanja, Rdečega križa in same občine, ki naj bi jih posebna komisija dodeljevala dietikom po njihovih dohodkih in premoženjskem stanju. Se pred sestavo proračunov za prihodnje leto bomo skupno s sveti za zdravstvo točno) ugotovili, koliko dietikov je v našem okraju, in to tudi upoštevali pri delitvi preventivnega sklada. Zal je ta daleč premajhen, da bi zadoščal za kritje vseh potreb v preventivni službi. Če bo uresničena tendenca, naj bi preventivni sklad ukinili, pa bodo še večje težave. Iz rednih zavodovih sredstev dietikov ne smemo podpirati. Preventivna pa so premajhna, da bi lahko sami vsem pomagali. Seveda bi bilo drugače, če bi izšli novi predpisi, ki bi uzakonili pomoč internirh bolnikom na delovnih mestih.« ALI DIETNA PREHRANA SODI V PREVENTIVO? Ob izjavi tovariša Kovačiča pa se vsiljuje vprašanje: Kako da se dietna prehrana ne šteje v kurativo, če se brez nje bolnik ne more pozdraviti, pa naj po-užije dnevno še toliko zdravil? Najbolj drastičen dokaz o zdravilni vlogi pravilne prehrane je prav pri diabetesu. Četudi sladkorna bolezen ni ozdravljiva. Dokler se bolnik pravilno hrani, lahko normalno dela kljub temu, da dobi s hrano polovico manj kalorij kakor zdrav človek. Če se ne hrani pravilno, mora slej ko prej v bolnišnico, in socialno zavarovanje plača zanj dnevno najmanj 1500 din. Odkar se je v Zdravstvenih menzah podražila hrana in se je več diabetikov odpovedalo zajtrku in večerji, jih je že precej v bolnici. Nekaj so jih odpeljali v zapor, ker so miličniki mislili, da jih je upijanil alkohol in vrgel na cesto. Sele naslednjega dne so ugotovili pravi vzrok — pomanjkanje sladkorja v krvi. Stroške za zdravila pa je Zavod za socialno zavarovanje dolžan kriti. DIETNI ODDELKI V VSEH VEČJIH OBRATIH DRUŽBENE PREHRANE Ko ustanavljamo nove obrate družbene prehrane in preurejamo stare, bi morali vsaj v večjih industrijskih središčih misliti tudi na dietne bolnike. Marsikdo doma nima pogojev, da bi se hranil tako, kot svetujejo zdravniki. Hrana, namenjena za zdrave abonente, pa jim škoduje (kako ne, saj včasih škoduje celo zdravim!). Po naročilu pa se ne more vsakdo hraniti. Zato mnogi nameščenci, delavci s čirom na želodcu ali s kako drugo interno boleznijo napravijo kompromis: v menzi pojedo samo tisto, kar jim ne škoduje, ali se jim vsaj zdi, da jim ne bo škodilo. Ker v presojanju niso kdo ve kako izvedeni, se bolezen kmalu poslabša. Tako se povečuje bolniški stalež in skupnost po nepotrebnem za nekaj časa izgubi delovno silo. če organiziramo pravilno Med kosilom v dietni servirnici Zdravstvenih menz NEPLODNOST V ZAKONU Pod izrazom »neplodnost v za- kateri možje so sposobni za spol-konu« razumemo nesposobnost ne odnose, napaka pa je v razvo-družbeno orehrano za zdrave liu- zakoncev’ da bi žena zarlosila v ju oplojevalnih celic — spermato- di, smo dolžni misliti tudi na bol- Povemo' S Zoid°V- Ali jih Spl°h nimaj° V S6' ■ takoj v začetku naj povemo, ^ da tekočini ali se ne premi- je napačno pri nas dokaj razšir- ^ajo ali pa so mrtvi in tako ne jeno mnenje, da je le žena kriva morej0 oploditi ženskega jajčeca, neplodnosti. Dokazano je namreč, ne, ki delajo, in jim vsaj to omogočiti, da ne bodo več plačevali za hrano kakor mi, ki smo zdravi. Da se prav razumemo: nismo zoper ekonomske cene, nasprotno, a Sterilnih rtete Prejšnjih bolezni. Na pogled prav na vsph rvvHročiih tmsrvaHars+va k°t zena sterilnih. Zgodi se celo, j'____ ._____________________ To je najpogostnejša posledica na vseh področjih gospodarstva in uslužnostnih dejavnosti podpiramo politiko ekonomskih cen. Toda ti prehodi naj bodo postop- h0-1 Pa ne-ni, vsklajeni z rastjo življenjske-ga standarda, tako da je delovnim da bi lahko tako mož kakor žena imela otroke z drugimi, med se- nič nevarna in nedolžna bolezen — vnetje srednjega ušesa — lahko včasih povzroči neplodnost pri Pri moškem so krive neplod- moških, ker ne vpliva dobro na nosti razne nepravilnosti y razvo- razvoj spermatozoidov. Neko-ljudem zagotovljen vsaj eksi- ju spolnih organov, ki ovirajo ali pogostna, zdaj redka bolezen stenčni minimum. V našem pri- preprečujejo normalne spolne od- gonoreja je tudi eden izmed vzro- meru pa prenagla uvedba eko- noše. Razen tega je lahko neplod- kov za neplodnost moških in nomskih cen ogroža in hudo pri- nost posledica psihičnih motenj, žensk, zadeva ljudi, ki so že dovolj pri- zaradi katerih nastopi pri možu zadeti. M. začasna ali stalna impontenca. Ne- GRADIJO SI DOM Iz Presike pri Ljutomeru, kjer je pomemben rudnik rjavega premoga, smo dobili pismo, v katerem nam Stane Feuš opisuje delo in življenje v rudniku. Piše nam, da obratuje rudnik v treh izmenah, zato ni mogoče, da bi imeli sestanke vsega kolektiva. O najvažnejših problemih in dogodkih berejo zato rudarji v Delavski enotnosti, na katero je naročen vsak rudar. Dietna prehrana pa je tudi Takšnih podjetij je prav gotovo pri internih boleznih zdravilna. malo. Vsi prešiški rudarji so tu- di člani sindikalne organizacije ter naročniki knjižnih zbirk Prešernove družbe. 1 Kolektiv, kakor piše tovariš Feuš, prav dobro gospodari. Kaže, da bodo letos presegli letni načrt proizvodnje za več kakor 10 odstotkov. Tudi pri ženi je neplodnost lahko posledica nepravilnega razvoja spolnih organov. Tako se na primer zgodi, da ženska sploh nima maternice, jajčnikov ali celo vagine. Včasih je vagina plitka, maternica pa premalo razvita, okrnela in nesposobna, da bi se v njej spočel in razvijal plod. Razen spermatozoidov morajo za oploditev v ženskem jajčniku vsak mesec dozoreti jajčeca. Sprostitev zrele jajčne celice se imenuje ovulacija. Nekatere ženske _ imajo redno menstruacijo, ne do-Rudarji Presike si gradijo zorevajo in ne sprožajo pa se jaj-tudi svoj rudarski dom. Stal bo ggca, zato je seveda izključeno v dolini Presike, prav tam, kjer spočetje. Sicer pa še drugi mo-so revirji in zaloge kvalitetnega men^ preprečujejo spermatozoi- rjavega premoga. OBRAČUN »■Minka, poglej — spet ji stoji igraje. Stoje za strojem, z očmi šega življenja, se ne more pri-stroj!« bliskajo po dvorani, videti so kopati! Nima srečne roke: stroj »■Kaj le tišči v tovarno? Pa norčave, nasmejane, brezskrbne, se ji upira, tovarišice se ji paše v tekstilno šolo se je hotela roke jim z vajenimi prijemi se- smehujejo, mojster jo pošilja iz vpisati! Sem takoj vedela, da je gajo sem in tja, kot da bi jih oddelka v oddelek, da je že vsa poganjala lahkotna, šegava mi- zbegana. Ko bi imela vsaj po pač nero- sel. delu mirno uro zase, pa je ni Zanjo, za Slavico, pa je vse imela, kajti popoldne je Slavica tako težavno in zamotano! Naj delala za sobo in hrano. zavarovanje. za socialno Pa bo prispeval do koca leta (Utečno 250.000 dinarjev kakor. v novem letu pa nič. j. R°cialni zavarovanci bodo po-takem ob uvedbi ekonomskih ■611 v Zdravstvenih menzah naj-Wo prizadeti- Vodstvo upravi-bo število Prieakuje, da A^hentov občutno upadlo. Uteg-ij,,,36 celo zgoditi, da kljub po-gitvi hrane šWov prav 'la abonentov. tako kaže, če se ne bodo »?ri temeljito preuredile. t7vič: Zdravstvene menze ima- ne bo več krilo zaradi majhnega c kuhinjo in gjulozne rei „ ___servimico za tu- ue rekonvalescente daleč W 0(3 Jetične in diabetične Ločitev menz (ki spričo hi vUda Ozdravljeni tuberkuloz-hui • 33°i ne ogrožajo okolice, ni jkJha) 2ei0 podražuje režijo in teenze morale dobiti skupne ne bodo sprejeli!« »No ja, neroda je da!« »Ste jo videle, kako se ob nedeljah našemi? Pa je še nikoli nisem z nobenim videla!« »Tiho, mojster gre! To jih bo spet slišala! Dosti preglavic je že imel z njo, odkar je v tovarni!« Te šepetave zbadljivke na pol za šalo na pol zares so merile na Slavico, ki je stala za strojem v kotu tkalnice. Dvajset let, če ji je bilo, srednje velika je bila, kratkih, kostanjevih las, na sebi pa je imela temnosivo krilo in zeleno jopico. Drža njenega tilnika je razodevala, da se boji jeznih mojstrovih korakov za seboj. »Kaj pa je spet? Kolikokrat sem vam že povedal, da za to ročico ne smete prezgodaj prijeti! Jasno, da vam potem stroj odpove! Jasno, ko beli dan! Stroj ni konj, da bi vlekel kar naprej in naprejl Kako da vam to ne gre v glavo, ko je vendar tako preprosto!« Se dolgo potem, ko je bil mojster že odšel, so Slavici odmevale v ušesih njegove besede: »Kako da vam to ne gre v glavo, ko je vendar tako preprosto?« Zatajila je solze in nadaljevala z delom, in ko je naposled le zatulila sirena in naznanila konec delovnega dne, je Slavica čutila, kako ji kuje_ v glavi nič koliko drobcenih svinčenih kladiv; preveč se je bila naprezala, da ne bi spet zagrešila kakšne napake in zdaj jo je reka ljudi ubito in potrto odnesla s širne ploščadi tovarniškega dvorišča. ,Da, najbrž je res preprosto', je obupana pomislila Slavica na poti domov. Mora biti preprosto, ali pa vsaj ne prehudo zapleteno, saj opravljajo njene tovarišice isto delo, ki ga ona ne zrno« re, i lahkoto, skoraj, bi rekli. čeno! Pohiti, da se bo še danes posušilo! Potem bova skuhali marmelado! Zasukaj se, no, kaj me tako gledaš! Čič ne da nič!« Slavica je tiho sklonila glavo pred široko, odločno gospodinjino postavo; odšla je v svojo sobico, se preoblekla in potem je že jemala iz milnice perilo, kos za kosom; in ko ga je ože-mala, ni niti čutila solz, ki so se ji točile po licih, vztrajen, vroč, grenak potoček obupa. Ko je Slavica tisti večer legla, se je do oči prekrila z odejo in napravila v temi, brez prič in si še tako prizadeva, do skriv- Res jo je doma že na vratih prijateljev, obračun s samo seboj. nostnega ključa, ki bi odprl pot čakala gospodinja, do stroja, do sodelavk, do no- »Kod le hodiš tako dolgo? vega, bolj sproščenega in bolj- Saj veš, da je perilo že namo- Kot dekletce je čuvala tropo mlajših bratcev in sestric in pasla živino po samotnih pašnikih. Kot dekle je na razbeljenih njivah plela, sadila, okopavala in žela; kosila, obračala in grabila krmo, hodila v hosto in na dnino; in ko se je brat oženil, jo je mlada zamrzila; morala je od hiše. S kako lepimi načrti je prišla v mesto, s kakšno voljo do dela, s kakšnim zaupanjem vase in v ljudi! Nobeno breme ji ni bilo pretežko, nobeno delo v tovarni prenaporno, mojstra je ubogala na mig in do deklet je bila ustrežljiva in pohlevna. Pa vse zaman! Uspeha ni in ni bilo. In potem je prišlo še Ivanovo pismo: ,Ne pisari mi več. Zdaj imam drugo — tdko, da se zna zavrteti na kmetiji, ne pa visokoletečo prismodo, kot si ti. Za veliko noč se bova vzela.' Še porogal se ji je za višek ponižanja — zato, ker si je želela znanja in omike! Nima smisla, si je rekla Slavica. Moje življenje nima nobenega smisla. Zakaj bi ga potem živela? Saj mi vse spodleti; nimam človeka, da bi mi podal roko. Naslednjega dne je Slavica zaprosila za dopust. Dobila ga je. Toda s tega njenega dopusta ni bilo vrnitve; kajti kdor je tiste dni v časniku prebiral dnevne vesti, je zasledil tudi tele vr- StlCB! Pri Litiji je bila v Savi najdena neznana utopljenka. Stara je kakšnih dvajset let, srednje postave, kratkih, kostanjevih las in oblečena v temnosivo krilo in zeleno jopico. Kdor bi kaj vedel o pjej, na) javi najbližji postaji LM. Gitica Jakopin dom, da bi po kanalu prodrli v maternično votlino in se srečali z jajčecem. Posledica vseg tega je neplodnost. Včasih — le redkokdaj — so krive pregrade v vagini, vendar so ovire najpogostnej-še v samih jajcevodih. Te ovire, ki onemogočajo srečanje spermo-tozoidov z jajčno celico, najpogosteje nastajajo zaradi vnetja jajcevoda, in sicer predvsem po strokovno ali nestrokovno opravljenem splavu. Na splošno lahko rečemo, da so poglavitni vzroki ženske neplodnosti razna vnetja rodil, nastala zaradi nestrokovnih splavov, hkrati pa je neplodnost tudi posledica pomanjkljivo razvitih rodilnih organov in nepravilnega delovanja žlez z notranjim izločanjem, predvsem hipo-fize, jajčnikov ter ščitne in nadledvične žleze. Možnosti za zdravljenje moških so dokaj majhne, pri ženskah pa je stanje veliko ugodnejše, in . sicer zlasti pri tako imenovani sekundarni neplodnosti, torej pri zdravljenju žensk, ki so že rodile ali splavile. Na splošno lahko rečemo, da je pri polovici neplodnih žensk mogoče doseči 'zadovoljive rezultate. Preden se začne zdravljenje, je treba ugotoviti vzrok neplodnosti. Ker je pregled moškega brez sleherne nevarnosti in lahko izvedljiv in ker je veliko moških krivih neplodnosti v zakonu, je treba začeti pri njih. Sele ko ta pregled pokaže, da je mož sposoben oploditve, je treba preiskati ženo. Ta pregled pa ni tako preprost, saj mu lahko sledijo razni zapletljaji. Razen hormonskih preiskav oziroma pregleda funkcij žlez z notranjim izločanjem ter predvsem ugotovitve, ali ima žena ovulacijo, se pravi, ali se v njej sprosti zrela jajčna celica, je treba vsekakor vedeti, ali je maternična votlina normalna in sta jajcevoda prehodna. _ To doženejo •tako, da jajcevoda prepihajo ali pa slikajo maternico in jajcevoda. Obe metodi sta dali v bolnišnicah že lepe rezultate. Seveda ne prihaja nobena v poštev pri bolnih ženskah, torej pri tistih, ki imajo akutno vnetje jajčnikov ali jajcevodov. Če to prezremo, se lahko vnetje razširi, posledice pa so najrazličnejše. Na koncu naj povemo, da je pri nas precej zakonov brez otrok, zato naj zakonci, ki si želijo naraščaj, pravočasno vprašajo zdravnika za nasvet in napotke. & •V Ameriko hm prav gotovo ne bodo o«-peijali,« je rekel Reginald Brooks, »čeprav W mi bilo to še najbolj všeč. Ker pa se ml zadnje čase dogajajo le neprijetne reči, pa tudi mreža radarskih postaj je tam zelo gosta, mislim, da Nemci niso tako neumni, da bi se dali poslati na morsko dno, še preden bomo ugledali nedostopno obalo East Eiverja. To bi bilo presenečenje, če bi se navsezadnje le tam izkrcali!« »Izključeno,« Je rekel Jim, ni pa povedal, zakaj. Kazalo je, da ga še najbolj zanimajo orglice. Tako so minevali dnevi brez posebnih dogodkov. Obroki oziroma občutek lakote so postali edino merilo za čas, ki je mineval povsem neodvisno od nas. Posadka nas ni nadlegovala, le kdaj pa kdaj so nas po zvočniku opozorili, da ne smemo delati tolikšnega hrupa. Spočetka so bili ti opomini pogostni, potem pa čedalje redkejši, ker so tudi oni spoznali, da nas s tem le še bolj dražijo, oziroma spominjajo na to, kako jih lahko motimo in jim gremo na živce. Za to pa je bilo treba organizirati pravcato prisluškovalno službo. Hoteli smo izvedeti, kako je ime kuharju ali kateremu izmed stražarjev. Paznikom smo še pravili stražarji, čeprav niso bili več niti stražarji niti pazniki v tistem smislu, kot smo bili vajeni nadzorovanja poprej. Huhar je imel povsem vsakdanje ime. Pisal se je Hans Plocher. Nekateri so ga klicali po imenu, drugi s priimkom. Čeprav smo napenjali vse sile, nismo mogli dognati, koliko je ura. Profesor, ki ga je to spravljalo v besnost, je govoril spet počasi in z nizkim glasom. Rekel je, da je vse preračunano na to, da bi nas obdržali v potrtosti in v strahu prav zato, ker se je to zdelo na prvi pogled nesmiselno. V prostoru, iz katerega so ham podajali hrano, ni bilo ure, pa tudi kuhar oziroma tisti Hans je ni imel na roki, čeprav je bilo na njej opaziti se svežo sled pasu. Rcginald Brooks Je predložil, naj bi se zmenili za strašanski hrup. Morda bi uprizorili pretep, samo da bi dobili ta ali oni podatek o času. Medtem ko je to govoril, je bil ves miren, kar Je bilo povsem nenavadno zanj, vendar je svoje vedenje takoj razložil: morda prisluškujejo. Oliver ni bil njegovega' mnenja. Konec koncev ne moreš napravit) tako dolgotrajnega hrupa, da bi prišla vsa posadka ali morda celo doktor, ki je prav za gotovo imel uro. Ce bi nam to uspelo enkrat, ni rečeno, da bi nam tudi drugič in tretjič. To pot pa se Je Izkazal profesor. Predlagal je, da bo štel svoj srčni utrip, ki je redno znašal sedemdeset na minuto. »Vsaj upam, da imam še vedno staro srce,« je rekel in se spodbudno nasmehnil. »Vem, to je utrudljivo, morda bomo morali delati v izmenah, vendar bomo tako vsaj približno vedeli, v kakšnih presledkih nam dajejo hrano.« To smo tudi storili. Naj Je bilo še tako utrudljivo in na pogled nesmiselno, izkazalo se je kot zelo koristno in pravilno. Profesor je po vsaki minuti pomežiknil, jaz pa sem z žlico napravil črto na robu postelje. Prvo uro je bilo najteže, potem pa je šlo vse mirno in v redu. Gledal sem profesorja. Čeprav sem vedel, za kaj gre, nisem mogel ugotoviti, kako šteje utrip in kje ga otipava. Niti minute odmora si ni privoščil. Potem sta se Oliver in Reginald med jedjo stepla. Ker sprva ni vedel, za kaj gre, je posegel vmes Amilcare. Nekajkrat je spretno zamahnil, Brooks in Oliver sta zagnala tak hrup, da so se vmešali vsi prebivalci ploveče jetnišnice, nato pa tudi Nemci, ki so morali uporabiti celo kopita. Profesor je videl na roki nekega vojaka uro in čas, ki ga Je kazala, potem pa se je ves predal delu, ki si ga je sam naložil. Tudi Jaz sem videl ure pri dveh vojakih. Ena je kazala pet, druga deset minut čez eno. Torej je bilo kosilo. Spet smo pluli na gladini. Čeprav tega nismo mogli preveriti, ker so bila vsa vrata zaprta, so stene vendarle drugače brnele in se tresle, vsi šumi strojev in drugih naprav pa so zveneli bolj votlo kot sicer. Končalo se Je bolje, kakor smo pričakovali. Naslednji obrok smo dobili po osmih urah. Nemcem, ki so vedno točni pri' takih rečeh, niti na misel ni prišlo, da bi spremenili zaporedje obrokov ali dajanje hrane. Menili smo, da nič ne kaže, da bi to delo zaupali našim ljudem. Celotna kuhinjska naprava je bila na enem kraju, zato nam niso smeli prepustiti pripravljanja hrane tudi zase. Ker je bil to že osmi obrok, smo sodili, da potujemo tri dni in da bo vse skupaj trajalo dlje, kot smo pričakovali. Nobenega hrupa ni bilo slišati iz prostora, o katerem smo menili, da sta v njem posadka in straža, kar bi pričalo o tem, da se pripravljajo na izkrcanje. Po svežih ribah, ki smo Jih Jedli, smo sklepali, da pogosto plovemo na površini in da se poveljnik podmornice ne boji, da bi ga kdo odkril. Profesor se Je z nagubanim čelom ob Oliverjevi pomoči posvetoval z Američani. Vpraševal jih je, ali kdo izmed njih pozna ribe. ki so nam Jih dajali Nemci. Ne vem natanko, kako je potekal ta pogovor, ker sva se medtem učila s Turchettijem, kasneje pa sem izvedel za mnenje »strokovnjakov«. Pravili so, da se bližamo tropskim krajem. Ko sem to povedal Amilcaru — pri tem sem si pomagal z zemljevidom, ki ga je sam narisal — je ves zaskrbljen pokazal na naše zimske obleke, ki so visele okoli. Čeprav so bile prezračevalne naprave zelo dobre, smo čutili, da postaja čedalje topleje. Celo tek je popuščal. Namesto da bi pospravil vsak dan pravcato goro jedi — o tem sem sanjal poprej, ko je še primanjkovalo hrane — sem zdaj le kdaj pa kdaj kaj pojedel. Navzlic temu smo se vsi naglo, vidno popravljali, čutili smo, da postajamo težji. Celo Zupanc, rojak, ki je bil za spoznanje starejši od mene — seznanila sva se šele v podmornici — in ki je telovadil do onemoglosti, je postajal nekam manj prožen in počasnejši. Na vseh nas, ki smo se vozili v zaprtem prostoru nemške podmornice, se je naglo nabirala mast ali pa voda, ki jc oslabeli organizmi niso mogli izločiti. Počutil sem se kar dobro, vse skupaj me je le zanimalo kot nekaj čudnega, malce smešnega. Seveda smo še kar naprej ugibali in žolčno razpravljali o cilju naše poti, o vojni tam daleč nekje. Vsi smo bili prepričani, da se druga svetovna vojna bliža koncu. Vendar: kje bomo dočakali svobodo in ali bomo sploh ostali živi? Prepričani smo bili, da je to spodobno ravnanje z nami le prevara in da je v njem prav toliko zahrbtnosti kot poprej, ko so * nami ravnali kot z živino. Amilcare je petega dne — zdaj smo že vsi šteli dneve — začel risati ženske, v tem je bil večji mojster kot v kateri koli drugi panogi slikarske umetnosti. Njegove ženske so imele bujne oblike, bile so take, kot smo sanjali o njih. Nekateri so se v spanju premetavali, drugi — na primer Američan Peter in naš Zupanc — pa so postali apatični. Nič jih ni zanimalo. Zvrstilo se je nekaj prepirov, četrti Američan in Jugoslovan Nenad sta se celo stepla. Naš Nenad je imel redke zobe in drobne roke, vendar je bil trmast in nepopustljiv. Prepirali so se večinoma zaradi neznatnih reči, ki jim v normalnih razmerah nihče ne bi posvečal pozornosti. Slo je za prostor, kjer bo kdo sedel, za prostor, ki ga sme zavzemati s komolci, za način, kako leze s postelje, in za podobne reči. Zapletljajev jc bilo precej, množili so se iz dneva v dan, ni jih bilo konec. Nasprotno. Vendar so bili ti prepirčki in 'zdrahe neznatni plamenčki v morju zdolgočasenosti. Nekateri udeleženci prepirov so postajali srditi, vendar se je vse skupaj po navadi kaj kmalu končalo. Kdaj pa kdaj mi jc prišlo na misel, da je tak prepir boljši kot pa mrtvilo, v katerem bi ne bilo prav nobene misli ali volje, da bi se kaj spremenilo. Čedalje bolj mi je bilo všeč celo Oliverjevo nenehno kljubovanje profesorju, čeprav sem vedel, da je Oliver včasih rahlo zloben. Amilcare ni več kazal volje za učenje, pozabljal je celo tiste besede, ki se jih je bil naučil dan ali dva poprej, ves se je posvetil risanju in oblikovanju drobnih figur iz žve-čene krušne sredice. Izdelal je celo vrsto figur, ki so bolj ali manj posrečeno predstavljale naše sopotnike. Sebe je izdelal v nekoliko večjih dimenzijah, zato je Oliver ugotovil, da je treba Amllcara postaviti za komandanta sobe. Čeprav smo sovražili sleherno razvrščanje po položaju in vojaškem činu, je bila misel, da bi postavili Italijana za komandanta, vendarle vsem všeč. Spoznanje, da je tako urejeno tudi pri naših sovražnikih onstran podmornlčnih sten — prve dni so prisegali, da ne bodo priznali nobenega komandanta — nas je navdušilo za misel, naj bi nam poveljeval Italijan. Profesor pa. je razmišljal In razpredal svoje misli. Zavzemal se je za nekakšno organizacijo v sobi In za načrtno delo. Tudi molčeči Jim Je bil za to. Brooks pa je glasno poudarjal, da Je poročnik. »Poročnik Reginald Brooks. pilot iz Detroita, gospod,« je govoril. »Vendar, prosim, nobenega ko mandiranja. Zadostuje mi. če vidim Nemce, ki to delajo. Ti pa so naši sovražniki, mar ne?« »Ali Nemci jedo kruh?« ga je zadirčno vprašal Oliver. »Jedo ga,« je Brooks moral priznati. »Ker smo sovražniki, torej ne bi smeli delati nič takega, kar počno oni. ne bi smeli jesti kruha,« »Vdam se,« je rekel Brooks. Bil je nagel, vendar odkrit. »Pa boste le priznali,« se Je vmešal v pogovor molčeči Jim, »da je med kruhom in komandiranjem velika razlika.« Bil je visok in suh, kar naprej se je smehljal. Njegove besede so po"meniie mnogo močnejši protest kakor Brooksove. »Seveda je razlika tudi med komandi ranjem in komandiranjem.« je Oliver trmasto branil svoje. »Z drugimi besedami, moramo imeti nekakšno vodstvo,« je posegel vmes profesor. »Mislim, da se bo tudi Jim strinjal s tem, da ne moremo čakati, pa naj pride, kar pride, in ugoditi vsaki besedi prijatelja ali sovražnika.« »To je nekaj drugega,« je za spoznanje popustil tudi Jim. »Pustimo te stvari za kasneje! Najprej se moramo bolje seznaniti. Hkrati se je treba varovati nesmiselnosti, tako v načrtih kakor v dejanjih. Za sedaj ne vidim nobene možnosti, da bi storili še kaj več, kot smo že in kot delamo « Tako se je končal prvi razgovor. Profesor je bil zadovoljen. Kasneje mi je rekel, da smo dosegli napredek že s tem, da se vsi strinjajo, da je treba delati organizirano in postopno. Za zdaj je vse v redu, je rekel, v prihodnje pa bomo v položaju, ko bo treba nastopiti skupno in složno. »Ne mislim na beg,« je rekel profesor, »temveč na tisto, kar nas čaka.« Nekaj naslednjih dni smo se strašno dolgočasili. Ime: sem občutek, da ta čas ne pušča prav nobenega, sledu, ker ni bilo dogodkov, ki bi se nam vtisnili v zavest. V takem položaju se ti zdi, da traja čas le kak trenutek. Amilcare se je naveličal risb, šahist! so že igrali slepe partije, kadilci so se dvakrat uprli, ker so hoteli, da bi se jim pogosteje kadilo pod nosom. To jim je delno uspelo, ker so stražarji prinesli škatlo tobaka za pipo in rekli, da to pošilja komandant osebno. Nisem kadil, ta dogodek zapisujem le mimogrede, zaradi resnice, morda pa tudi zato, ker me je vse skupaj zabava o. Ta velika, meni povsem nerazumljiva radost na obrazih kadilcev, pa potrpežljivost in velikanska pazljivost, s katero so delili sleherni prašek tega dragocenega listja. Pričakoval sem, da bo Amilcare takoj pokadil svojo porcijo tobaka, pa sem se spet zmotil v mnenju o njegovem značaju. Moral sem se vprašati, zakaj sem pravzaprav mislil, da bo takoj pokadil vse, kar ima. v sebi in zase sem iskal odgovor na to vprašanje; edini dokaz za tak odgovor je bil le tisti njegov jok pri prvem srečanju. Zaradi tistih solz sem ga imel za slabiča, sem ugotavljal. Ta razlog ni bil tehten. Sčasoma sem se prepričal, da zelo pogosto sodimo o človeku po prvem srečanju in po prvem vtisu. Kasneje si bogatejši za novo izkušnjo. Ne smeš na prvi pogled soditi o povsem neznanih rečeh in ljudeh. Čeprav je prvo srečanje zelo pomembno, ne smeš precenjevati njegove vrednosti. V enoličnih, dolgih urah potovanja v podmornici sem imel zares dovolj časa za razmišljanje. Kake pol ure po večerji so nam vzeli luč. ostala je' drobcena lučka nad vhodom v naš oddelek Zaradi te lučke je bil ves naš prostor v skrivnostni, nekam mistični poltemi. Vse skupaj mi Je bilo smešno. Domišljal sem si, da sem sam v filmski dvorani, potem ko se je zadnja predstava že zdavnaj končala. Poslušal sem speče tovariše okoli sebe in njihove navade, V spanju so stokali, nekateri celo jokali, ta ali oni je kaj zavpil, se sunkovito obrnil, mrmral, smrčal ali puhal. Amilcare je včasih zaspal sede. Pripovedoval je o svojem domu v Bologni ali o Rimu, kjer je imel sovražnike in neporavnane račune. Sploh so bile vse stvari ponoči drugačne. Čeprav nismo vedeli, kdaj je zunaj dan, kdaj noč, ali je sonce ali dež — električna luč je bila naša edina zvezda — nam je sprememba svetlobe oziroma tema, potem ko so ugasnile žarnice, že zadostovala za spremembo razpoloženja in misli. Vztrajno sem si prizadeval, da ne bi razmišljal o vsem, kar sem prestal in doživel, o svojem prejšnjem življenju in o trpljenju v taborišču. Menil sem, da bi si preveč grenil življenje, če bi se kar naprej trapi! s takimi rečmi. Čeprav so ljudje okoli mene zvečer ne le v spanju, temveč tudi v pogovorih oživljali sleherno, tudi najmanjšo podrobnost svojega prejšnjega življenja in se do bolesti naslajali nad vsem, kar se je zgodilo in kar so doživeli ali pa so se hvalili, da so doživeli to in ono ter imeli to in ono, sem spoznaval, da vsi delajo napak. Zakaj bi govorili o teh rečeh? Ljudje okoli mene pa so me prepričevali prav o nasprotnem. Pred vsemi sta bila Reginald Brooks in naš Zupanc, oba pilota. Do nezavesti sta drug drugemu opisovala svoje polete, motorje in vse, kar je v zvezi z letalstvom, tako da sem celo jaz, ki sim bil nekako ob strani, spoznaval in čutil, da bo prišel trenutek, ko bosta nekaj storila, morda nekaj nepremišljenega, samo da bi obnovila sanje in prejšnje doživljaje. Nekaj je bilo v tej tesni, topli notranjosti podmornice, v tesnobi vedno istega prostora, v luči, šumih in gibih. Težko je določiti vse to, težko je ločiti domišljijo od resničnosti. Iz notranjosti podmornice navzven je imelo vse tisto, kar je zunaj, slikovite barve, bilo je nenavadno lepo in močno, tako da je tista moč prehajala na nas, vendar je — tako se mi je zdelo, nismo niti dovolj izkoristili niti doumeli. Toda. zdaj, če bi... Tako se je po navadi končevalo, takšna Je bila zaključna beseda vseh razgovorov, načrtov in takih reči. Noč je imela svojo moč, pa tudi svoje meje. Vsako jutro smo imeli vsaj določen čas opraviti z vsakdanjimi deli. Nemci so nam dovolili, da smo zračili prostor ne le z ventilatorji in aspiratorji, ki so bili v stenah in ped stropom, smeli smo odpreti tudi vrata, tako da smo videli okroglo, slepečo pego sonca na levi steni hodnika. Pluli smo torej kar naprej v isti smeri, sonce je bilo vedno na istem mestu. Podmornica je plavala večinoma na površini. Nekega dne je bi) v njej tak hrup, da smo uganili: to pot se dogaja nekaj posebnega. Hrup je bil drugačen od onega, ki smo ga slišali, kadar se je podmornica oskrbovala z gorivom in z drugimi rečmi. Tistega dne smo dobili za kosilo sveže banane, kuhar Wans Plocher pa je nekaj bral, verjetno pismo. Morda je bilo staro, toda če upoštevam, da prejšnje dni tega ni delal, prihajam do zaključka, da je bral novo pismo. Vendar so se redno vrstila tudi drobna presenečenja. Ujetnik, ki so ga klicali za Lidosa — njegovega pravega imena ni nihče vedel, on pa je morda zaradi slabih izkušenj vztrajno molčal o tem — si je nekako izdrl zlato krono in jo med kosilom molče dal Wansu. To sem opazil, ker sem bil v bližini. Presenečeno sem pogledal, ker od Lidosa česa podobnega nisem pričakoval. Seveda nisem razumel, zakaj Je Lidos to storil. Cakai sem cela dva dni, preden šem ugotovil, zakaj je Lidos ponudil zlat zob. Vsi smo bili presenečeni, ko smo videli, da je Hans pustil okence odprto še po delitvi hrane, Jasno smo slišali glas iz njegovega radia, ki ga Je imel v ozadju. Nekaj trenutkov je trajalo, preden sem si opomogel od presenečenja. Nazadnje sem le doumel, da radio oddaja poročila nemškega poveljstva. Bila so nemška vojaška poročila Profesor se je ves spremenil, tako napeto je poslušal. Ničesar ni opazil okoli sebe. Tisti trenutek sem pogledal Lidosa. Ni sc smehljal, le njegovo Adamovo jabolko, zelo ostro in veliko - zdelo se mi te kakor da se mu ie kost ustavila v grlu počez — se Je neko® hitreje premikalo. Nisem si bil še povseffl _ jasnem, ali razume ali ne, vendar to ni važno. Profesor bo vse povedal, saj !e t . že v taborišču takoj sporočil sleherno n“ co, ki jo je znal pravilno razložiti in i* 0 ščiti iz raznih zvenečih izjav pravo v?eDn.. nemškega vojaškega poročila. Včasih J® "Tj šel kako zrnce, v katerem se je skriv*' spodbuda za nas. Vse to se je ponavljalo po dvakrat no. Kuhar je kot po naključju puščal oken odprto kakih pet ali šest minut prav tak*^ ko je radio oddajal poročila. Vendar to, dolgo trajalo. Dva dni nismo slišali in smo bili v skrbeh. Potem pa se je v splošno pr®sene5f?n. okence spet odprlo, slišali smo glas koin^ danta podmornice. V dveh, treh stavkih i obvestil posadko, kaj se dogaja po svetu j na frontah. Pozimi 1944 so Nemci us™£ii-vdor zaveznikov v Ardennih. Poročila o h sih so bila zelo skopa, o Jugoslaviji nicas^j 2e v taborišču smo izvedeli, da je BeogT osvobojen in da se fronta na našem premika čedalje bliže zahodnim mejam u ve. Nismo pa vedeli tistih podrobnosti, pravzaprav povedo vse: lije je fronta, kat® enote so na položajih, kdo je v 016 kakšna je preskrba, kolikšno škodo s® ^ pravili bombniki, kakšna je morala enot fronti. , . In naša morala: prebrodili smo začeta krizo in prvo zmedenost. Ostalo je tako, k kor je predložil profesor. Izvolili smo 'rof-s*a-internirancev z njim in Jimom kot preds®" nikoma. Amilcare je prevzel propagando- * to je bilo le na pogled smešno In neverj®*®! ker se je v tem človeku skrivala velikanS". energija, z njo pa tudi hrabrost in dom18,,, nost, čemur sem se še bolj čudil. To je čare dokazoval s tem, da je našim strazaL jem kar naprej ponujal pogajanja. Zdaj i.. — ----‘ ‘ ' ;račev» bi se menili o tobaku, potem o nju, potem spet o jedilniku. R: prež . Razen tega ,, postajalo hladneje, zato je Amilcare h*®,J da bi bilo prav. če bi ob določeni uri ®Sr vali prostor. Menil sem, da za taka pogajanja hi P-treben poseben pogum, pa sem se tudi tem zmotil. Nemci, zlasti tisti na nižjih Pk iožajih, so le neradi popuščali, ker so 8 bali. Stražarji so bili precej slabši od poveu nika straže,, da sploh ne omenjam doktotJ, ali komandanta podmornice, ki ga vso P. , nismo videli. Pravzaprav do konca. AiUJ.’. čare nam je vse to priboril z vikom in p1, kom, s sunkovitimi kretnjami, z risbami »B , grožnjami. Nemci so se delali, kakor da 'V razumejo. Morda je bilo to tudi res. Ugp' sem: bojijo se, da bodo z vsakim popust?, njem žrtvovali nekaj svojega ugleda in »oc‘j Doktor nam je takoj dovolil tobak, *oP zrak in pa to, da smo smeli odpirati na hodnik, njegovi podrejeni pa nam te/,‘ niso dovolili. Mar to pomeni, da vsi ti lju“, le izpolnjujejo svojo dolžnost in da se upm* jo le iz strahu, da ne bi prestopili svojih P", ob lastil? O tem sem se pogovarjal s Pr°\,, sorjem in z Oliverjem. Rekla sta, da se o” last pri naših stražarjih izživlja !e z zuP", slavijanjem tistih, ki so jim zaupani v ''a‘ stvo. »Tisti trenutek, ko nas ne bodo več gli mučiti, bodo naši stražarji nehali g* upati v svojo moč,« je rekel Oliver. »Obl^. in mučenje sta po njihovih pojmih skupnega.« *Kako bi sicer dojemali svoj položaj. * bi imeli v svojih pojmovanjih le taKS*1 predstavo o oblasti in moči?« je glasno ^ mišljal profesor. Amilcare nam je koristil. Delal je noč & dan, ob delu je bil ne le zadovoljen, več je pozabljal na položaj, v katerem 5111 j bili. Spet sva se začela učiti. NapredoVJ. je sijajno. Čeprav nekaterih naših glasov ^ mogel izgovoriti, sva se dobro razumela- »Zakaj ne more mi gor? Ne more v morje,« je rekel. . Čeprav je to tudi sam zahteval, nam dovolili gor. se pravi na krov podmornic®; Seveda iz razumljivih razlogov. Upora česa podobnega se najbrž niso baii. Cetu«*' bi prišli gor in bi določili položaj in smejj kamor plovemo... Kaj bi nam to koristi1^ Ce bi se podmornica morala v nenadni varnosti naglo potopiti... No, to bi 1,1.1 opravičilo, tako pa. . . Cele ur© smo &un. po morski gladini. Le okrogla, nekam P® daljsana sončna lisa na steni nam je dala, da je zunaj jasno in da mineva Potrebovali smo spremembo, niti z Zupanc vimi akrobacijami med posteljami in z govo hojo po rokah nismo bili več voljni. Ta ali oni si je pustil rasti brado. ^ se bril pet ali šest dni. Potem pa se je Z zvočnika nenadoma oglasilo povelje, da ^ ramo biti vsi v redu obriti. To je pomem!®' da nekdo spremlja in opazuje naše vedebJ*« Kasneje sem se spomnil, da bi to mogel le Hans, ki se nas je začenjal — tako se je zdelo — vseh bati. Ce bi nas nadzorov^ kdo drug, bi verjetno slišal tudi to, d* našem prostoru odmeva gas Hansovega ra dijskega sprejemnika. PONEDELJEK dne 28. septembra 5.00—8.00 Dobro Jutrol (Pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 8.20 Naš podlistek — Grga Novak: »V deželi faraonov« I. 8.40 Operetna in lahka glasba 9.00 Bohuslav Martinu: Pastorali za violončelo in klavir 9.30 Za ljubitelje popevk 10.10 Orkestralne miniature 10.45 Zborske skladbe Petra Jereba 11.00 Harfa v ritmu 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Jože Belin: Najtrši oklep 11.35 Uvertura In I. slika iz Gounodove opere »Faust« 12.00 »Nocoj, tovariši v napad . . .« 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Sile: Pridelovanje pšenice 12.25 Dve ogrski rapsodiji Franza Liszta 12.40 Sedem pevcev -“- sedem popevk 13.30 Venček narodnih in domačih viž 13.55 Iz simfoničnega ustvarjanja Marjana Kozine 14.25 Radijska šola za višjo stopnjo; Vodnjak spominov 14.55 V vedrem tonu 15.15 Reklame in prireditve dneva 15.30 iz filmov in glasbenih revij 16.00 Listi iz domače književnosti — Jože Udovič: Pesmi 16.20 Operne melodije 17.10 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot) 18.00 Družinski pogovori 18.10 Umetne in narodne pesmi poje moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja 18.30 Športni tednik 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Novosti iz arhiva zabavne glasbe 20.40 Domače aktualnosti 21.00—22.50 S IH. Casal&ovega festivala v Portoricu 22.50 Intermezzo s Cajkovskim 23.10 Ameriški plesni orkester Ray Mc Ktnley v Ljubljani (odlomki z javnega koncerta v Ljubljani — n. del — ponovitev). TOREK dne 29. septembra 5.00r-8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Oddaja za otroke — a) Otroci pojo b) Manica Komanova pripoveduje 8.35 Emil Adamič: Koroška suita 9.00 Glasbene razglednice 9.36 Samospevi jugoslovanskih skladateljev 10.10 Na vrtiiljaku zabavnih zvokov 10.36 Giacomo Puccini: Prerez opere Madame Butterfly 11.00 Za dom in žene 11.15 Dopoldanski koncert 12.00 Poje Duo iz Kvarnera 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ljudmila HaMer: Izkušnje pri reji piščancev za cvrtje 12.25 Avgust Stanko igra na harmoniko 12.40 Album zabavnih melodij 13.15 ObvestiHa in zabavna glasba 13.30 Violinske skladbe Matije Bravničarja 13.50 Pihalni orkester Zagrebške vojne oblasti p. v. Vilima Markoviča 14.10 iz zborovske zakladnice Emila Adamiča 14.30 Prireditve dneva 14.36 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame 15.30 Operne uverture 16.00 Novost na knjižni polici Al eksander Vučo: Mrtve javke 16.20 izbrali smo za vas 17.10 Čarobne strune (V) Zagrebški solisti 18.00 Iz zbornika spominov 18.20 igrajo veliki zabavni or-* kes tri 18.45 Kulturni globus 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Naš tedenski večer zborovske skladbe 20.30 Radijska igra — Honore de Balzac-Anny Tichy: Neznana mojstrovina 21.22 Sergej Prokofjev; Bežne prikazni op. 22 21.40 Za ljubitelje popevk 22.15 Zabavni koktajl 23.10 Nočni koncert SREDA dne 30. septembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan 8.05 igra zabavni orkester Raphaele 8.20 Violinist Isaac Stem igra virtuozne skladbe za violino 8.35 Mladi pevci in godci v preteklem letu 9.00 Radi bi vam ustregli 9.30 Tri orkestralne rapsodije 10.10 Panorama vedrih melodij 10.45 Poje mešani zbor France Prešeren iz Ceija 11.00 Skladbe madžarskih skladateljev 11.25 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev): Vodnjak spominov 11.55 Skladbici za vibrafon 12.00 Ansambel Srečka Dražila 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Ivan Kukovec: Kako obnavljajo sadne nasade v Brkinih 12.25 Vrsta popularnih opernih arij 13.30 Zdenek Fibich: Simfonija št. 2 v Es;-duru 14.10 Od popevke do popevke 14.25 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev): Jože Belin: Najtrši oklep 14.55 Bedfich Smetana: Ples komedijantov iz opere »Prodana nevesta« 15.30 Antonin Dvorak: Tema z variacijami Heitor ViiHIa-Lobos; Rude Poema 16.00 Naši popotniki na tujem — Janez Zor: Sovjetska zveza 16.20 Zabavna ruleta 17.10 »Utrgaj mi še rožico. . .« 17.30 Z evropskimi plesnimi orkestri 18.00 Fb tovarnah in trgovinah 18.15 Franz Liszt: »Kaj slišimo na gorah« 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Revija zabavne glasbe 20.35 Lucijan Marija Škerjanc: Koncert za klavir in orkester 21.00 Kitarist Laurindo Almei.da 21.15—22.35 Opera tega tedna — Rolf Lieberman: Sola za žene, opera v treh dejanjih — I.vin n. dejanje 22.35 Glasbeni intermezzo 22.45 V plesnem ritmu 23.10 Louis Armstrong v Ljubljani 23.45 Nočna melodija ČETRTEK dne 1. oktobra 5.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Oddaja za cicibane — a) Od pesmice do pesmice b) Manko Golar: Vse o čričku Angeli Karaljičev: Jesenska povest 8.35 Edouard Lado: Španska simfonij a 9.00 Popevke se vrstijo 9.30 Iz grške solistične ustvar-jadnosti 10.10 Majhni zabavni ansambli 10.35 Dvospevi iz slovanskih oper 11.00 Hammond orgle v ritmu 11.15 Modest Musorgski: Slike z razstave 11.50 Za dom in žene 12.00 Alpski zvoki 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar; Vrt v oktobru 12.25 Narodni in domači napevi 12.45 Milan Ristič: Suita gio-cosa 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Poj© moški zbor Solidarnost p. v. Viktorja Mihelčiča 13.50 Trio orglic Andreja Blu-mauerja 14.10 Igra Mariborski instru-menta/lni ansambel 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame 15.30 Lahka glasba 16.00 Iz svetovne književnosti — James Purdy: Ne vem zakaj 16.20 Koncert po željah 17.10 On tu in tam 18.00 Reportaža 18.15 Odlomki iz Oiuckove opere »Orfej in Evridika« 18.45 Radijska univerza: Utrip modernega sveta 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.50 Deset minut z orkestrom Franck pourcel 21.00 Lermontov: Metri 21.40 Vitezslav Novak: Trio Quasi una baldata op. 27 22.15—23.30 Triumph variete 23.30 Ivo Petrič: H. simfonija PETEK dne 2. oktobra 5.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) 8.05 Leo Delibes: Coppelia, baletna suita 8.20 Naš podlistek — Grga Novak; V deželi faraonov — n. 8.40 Vedri zvoki 9.00 Pesmi na otroška besedila poje ženski zbor France Prešeren iz Kranja •9.20 Robert Schuman: Humoreska op. 20 9.45 Z modrih Havajev 10.10 Orkester RTV Ljubljana vam igra dela jugoslovanskih avtorjev 11.00 Tri arije iz Rossinijeve opere Seviljski brivec 11.15 Zabavala vas bosta orkestra Michael Ja.ry in Erwin Haletz 11.35 Priljubljene popevke 12.00 Otroci pozdravljajo 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Peternel: Promet z živino 12.25 Klavir v ritmu 12.40 Majhni vokalni ansambli pojo 13.30 Prizori iz opere »Kavalir z rožo« Richarda Straussa 14.10 Valčki z domačo motiviko 14.25 Radijska šola za nižjo stopnjo — E. Adamič: Kaj vse je priroda 14.55 Z violinistko Noucho Dodno 15.30 Solistične skladbe slovenskih skladateljev 16.00 Športna reportaža 16.20 Melodije a la carte 17.05 Razgovor z volivci 17.20 Petkovo glasbeno popoldne 18.00 Kulturna kronika 18.15 Poje Ivo Robič z orkestrom Karel Vlach 18.30 iz naših kolektivov 19.00 Zabavna glasba, vmes ob. vestila in reklame 19.30 Radijski dnevnik 20.00 15 minut z Anico Zubcvič 20.15 Tedenski zun an j e - politični pregled 20.30 Koncerti Antonina Dvo-faka — III. oddaja 21.16 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Opera tega tedna — Rolf Lieberman: Šola za žene, opera v treh dejanjih — HI. dejanje 22.50 Zabavni intermezzo ,23.10 Za piri j atelje jazza 23.40 Franz Schurbert: Sonata za klavir v a-moflu SOBOTA dne 3. oktobra 8.00—8.00 Dobro jutrol (Pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Igra orkester Harry Herman 8.20 Pionirski tednik 8.40 Mladina poje 9.00 Radijska Sola za nižjo stopnjo - E. Adamič: Kaj vse je priroda 9.30 Karel Stamic: Koncer- tanina simfonija za sedem instrumentov in orkester v F-duru 10.10 Plesni zvoki 10.30 Arije iz francoskih oper 11.00 od tanga do sambe 11.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 11.45 Štirje vaučki F. Chopina 12.00 Zvoki s citer 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. France Mežan: Izkušnje v reji bekonov 12.25 Kvintet bratov Avsenikov s pevcema Dano Filiplič in Francem Korenom 12.45 Operetni napevi 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Ivan Zajc: Simfonija v c-mofiu 13.50 Zabavni orkester Rudi Risavy 14.10 Pisani zvoki z Dravskega poilja 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame 15.30 Skladbice za kratek čas 16.00 Na platnu smo videli 16.20 Uganite, kaj igramo! 17.10 Melodije za razvedrilo 18.00 Turistična oddaja 18.15 Poje Ljubljanski oktet 18.30 Edward Elgar: Londonske slik« 18.45 Okno v svet 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Glasbeni varietč 21.00 Ritmi za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 V plesu do polnoči H. program 22.15—23.00 Moderna plesna glasba. NEDELJA dne 4. oktobra 6.00 Budnica 6.10 Nekaj domačih 6.30 Vedri zvoki f 7.30 Radijski koledar in P reditve dneva Tf 7.35 Igra pihalni orkester 8.00 Mladinska radijska I,,- — Aleksander popto Stolp v oblakih . 8.40 Emil Adamič; Tatara suita 9.00 Zabavna matineja 10.00 Se pomnite, tovori®1 •' Deset !et »Borca« v( 10.30 Iz novejše slovenske kalne glasbe 11.00 Lahka glasba ^ 11.30 Zgodbe iz Bresta (r®1^ taža> -os' 12.00 Naši poslušalci čestito in pozdravljajo — I 13.30 Za našo vas 14.15 Naši poslušaj!el in pozdravljajo — b 15.30 Operetna glasba „ . 16.00 Humoreska tega Siegfried Freiburg: B nost v paketih 16.20 Glasbeni mozaik j 17.00 Veliki zabavni orkestJLi 17.30 Radijska igra - Z p Dimbach. Krog brez hodišča (ponovitev) 'T žija: France Kosmač ,< 18.30 Stanojlo Rajičič: i rumeni, ciklus za da® orkester i 18.45 Avsenikove polke valčki ' »a 19.00 Obvestila^ reklame d1 bavna glasba 19.30 Radijski dnevnik in ^ na poročila 20 05 Ali jih poznate? 20.25 Zabavne melodije , 21.00 Veliki operni konceh 22.15 V plesnem ritmu , „^9 23.10 popevke na teko®^ traku 23.35 Aleksander Borodin: virsitat kvintet v c-n* II. program 12.00 Nedeljski simfonični K1 13.00 Napoved časa, P01^ in vremenska napove 13.10 Popevke in ritmi in 14.00 Z našimi 15.00 Napoved časa, P°ir^ Oveo — vremenska napo^ 15.10 Poje zbor prh*10^ akademikov »Viid50 dopivec« , 15.30—16 00 Dve Mozartovi nati med športniki v MARIBORSKI TISKARNI 2akaj so postali petkratni zmagovalci? KO SO ZMAGALI NA GRAFIČNIH IGRAH, SO BILI Veselo presenečeni, ko so zmagali drugič, so dvignili glave nekoliko vise. po tretji zmagi se JIM JE TO ZDELO ZE SAMO PO SEBI UMEVNO. ČETRTA ZMAGA JE SAMO POTRJEVALA NJIHOVO PREMOČ - ZADNJA, LETOŠNNJA - PA JE POSTALA ŽE PRAVILO! ZMAGATI KAR PETKRAT ZAPOVRSTJO RES Ni Sala in se je treba na tekmovanje ne samo dobro pripraviti, ampak, kar je Se važnejše, vaditi neprestano. Btva, namiznega tenisa In kegljanja, torej do panog, ki so na splošno najbolj priljubljene tudi pri drugih delovnih kolektivih. Sindikalna podružnica ima tudi potrebno razumevanje za njihovo udejstvovanje in jim s finančno podporo, ki sicer ni velika, omogoča gojitev teh panog. Naš cilj Prvi koraki v Mariborsko seveda tam z zadnje Prepričajo obiskovalca, da kfiž? kolektivu športniki ne drže TOif111 r°k- Omarici strelcev in .vicev namiznega tenisa sta ve-_________ jk. Polni vesti, fotografij in kari- Je. da mladino po delu zaposlimo. , ‘Ur. Pocphnn v zimskom času 0Pazlli smo namreč že zdavnaj, da so s* iz, 0 7 zimskem času tisti mladincl) ld g0je šport) mnogo flu^Tiouikalne dvorane ob popol- dostopnejši za razgovor o delu, ki ga n, ,VIn ali dolgih večerih stalno opravljajo, kakor tudi dosti bolj de-^fega Sterpotinni nine-none be- Iovno sposobni. To niso fraze, marveč ŽOffia 1 P - Pm.g P°ne dejstvo, ki pa ga žal povsod še niso le nizi al1 pa značllm »um zrač- izkoristili. Mladinec ali mladinka, ki PUSke. Kaj več niti ne morejo nimata po delu nikakega cilja, ki ju ne rirnstnrA veseli nič drugega kot kino, ali pa še ^ to ne, navadno tudi nista tako sposob- na za delo. Grafične igre imajo prav zato tako velik pomen, ker so obenem tudi velika propaganda za šport. Za naš kolektiv pa ne samo športno tekmovanje, ampak tudi nekak sindikalni izlet, katerega posebna vrednost je v tem, da se med seboj spoznajo in izmenjajo Izkušnje grafičar-J1 iz raznih krajev in tiskam.« v kateri pa so vključeni v glavnem samo starejši člani kolektiva. Moč NOGOMETNE ekipe je treba pripisati izjemnemu stanju, da je v tiskarni namreč kar 7 igralcev nogometa, ki igrajo v mariborskih športnih klubih. ATLETIKA ne more biti razvita, ker zanjo ni pogojev. Pač pa Je nekaj fantov in deklet vključenih v športna društva. To so v prvi vrsti državna rekorderka in reprezentantka Lube-jeva, metalka Jenuševa in mladinec Derenčin, medtem ko vključujejo ostale za tekme iz drugih panog, saj so opazili na pretek talentov. ODBOJKA je zelo priljubljena, čeprav niso dosegli velikega uspeha na igrah. Vzrok je treba iskati v dejstvu, da so nekateri najboljši Igralci pri vojakih, rezerve pa niso mogle doseči enake kvalitete. Nezadovoljiv Je bil, doslej le položaj med odbojkaricami, ker deklet nikakor niso mogli pritegniti k igranju. Kaže pa, da so se navdušile za odbojko prav na zadnjih grafičnih igrah. Naj za zaključek omenimo še SA-HISTE, ki so tudi zelo marljivi In z uspehom nastopajo na raznih mariborskih turnirjih. Z. V. Tekmovalke Mariborske tiskarne na XH. letnih športnih igrah letos v Kopru 80 ' ■ saj sredi mesta ni Č41nu.Uge ®P°r*e- Vsaj po »sindi-^VerT linDi ne' Vrata pa so vsem aa.^rok° °dPrta v šport- Hjj^Prav peta zmaga na grafič-i^s fgrah ni nikogar presenetila, radovednost le napotila, da tisk Se. Pozanimali v Mariborski hov41?1 P° vzrokih njihovih uspe-dlr 'Napotili so nas naravnost k bj j^torju Radu Cenčiču, kot da deia ra* biti odgovoren tudi za to NA ČRNO-BELIH POLJIH IN TAKO TEKMUJEJO Poglejmo še, kaj najraje goje v Mariborski tiskarni. Na prvo šahovski J^nost v tiskarni. Toda niso se ’ kQt Bi utegnil kdo misliti. Brez pretiravanja- oči ne sa- številu. Tako vsaj je bilo doslej, je z enakovrednimi nasprotniki, leto dni spet vrnil na mesto bi lahko”Dostavili strelce’ mo vseh jugoslovanskih šahistov Nanje se uvrstijo najboljši ša- tako da ga to izčrpuje (Botvinik prestol. Smislov čeprav prvak, M^d približno 250 deSvd jih ie in prijateljev te lepe Igre, temveč histi držav, ki so članice medna- je šele tretjič odhajal z dvoboja pa te pravice ni imel, se pravi, okoli ?00 ki so vključeni v Uel- ^ ^1 navdušenci L ’ šah po rodne šahovske federacije, nekaj za primat poražen). Druga pred- da tudi v tej točki msta bila ena-ski družini. To pomeni, da je zaje- vsem svetu so uprte v teh dneh nad 50 jih je, pač po tem, koliko nostje v tem, da prvaku zadošča kopravna z Botvimkom. Zato na-ta v tej številki skoraj vsa mladi- ni a smo na pravi naslov, čeprav .avoma, da je velika redkost, 51^ Prav direktor glavni pobud-i^j^Jesne vzgoje v tovarni ali 1« Ogovor z Radom Cenčičem . . , . . . t isoiifn^njtoovih^usS ^00° puško, ^zen tega^aT- informatorja. Tudi h Cisto enostavno: v tiskarni di republiških prvenstev kolikor se r VA^raj vse vodilno osebje na- se saveda zanje, kvalificirajo V za šport! Eden je -paslo- manborskep okraju so stalno na tiskarne. S streljanjem se ba-vijo stalno, to se pravi, da redno trenirajo v svoji dvorani in se udeležujejo vseh tekmovanj, ki jih strelec, drugi nogometaš, t^J: bivši boksar, četrti igralec W 'Znega tenisa, peti... kdo ve je geje aij so gojili, ko so Shladi, in kar je najvažnejše, St ^ so ostali zvesti še sedaj in svJrpsredujejo tudi delavcem. O a* r1 Pogledih na problem teles-tHW.8oie 'n *Porta med delavsko lai IIn° pa je naš sobesednik de-^lednje: naših zmagah na grafičnih IbsL^cčina gotovo misli, da imamo Molrfhl kopico športnikov, ki nasto-klubih. Toda v resnici ni tako. si»lo ? 1® 1®. da smo znali med mla-tiskarni vzbuditi zanimanje S^čio ln 11:1 tuai saml skrbimo, da J* Oni res neprestano tekmuje v tej V J Panogi, ki jo pač lahko gojl- med prvimi, čeprav je konkurenca izredno huda. Po dvakrat letno gostujejo tudi v kakem drugem kraju (Ptuju ali podobno) in tekmujejo s tamkajšnjimi strelskimi družinami. Posebno močna je sekcija za namizni tenis, ki sicer ni registrirana pri športnih forumih, a ima v svoji sredi mnogo dobrih igralcev. Glavni -as-« je znani igralec ZšD -Maribora« Godina, ki je posebno v letošnji sezoni presenetil tudi na republiških turnirjih. Člani te sekcije redno in vztrajno trenirajo ter zlasti z uspehom nastopajo na sindikalnem prvenstvu Maribora. Tretja športna panoga, za katero na Bled ušesa pa najhlastneje je ta država članica šahovsko neodločen rezultat 12:12 (kar se meravajo to določilo na bližnjem beležilo' dogodke na četrtem kan- vredna. Jugoslavija n. pr. ima je dejanska tudi dvakrat zgodilo, kongresu mednarodne šahovske didatskem turnirju zdaj polovico od petih mest. Ta- najprej z Bronsteinom in čez tri federacije v Luxemburgu eno- O tem kako turnir poteka, ne ko so leta 1957 zastopali naše leta še s Smislovom), vtem ko stavno - črtati, bi 'pisali ’ sai sta dnevni tisk in barve GUgorič in Matanovič (ta mora izzivalec doseči 12,5 točke, Tako torej potekajo boji za radio vsak dan znova obilna dva sta se uvrstila v višje tekmo- če hoče biti najboljši šahist na naslov svetovnega šahovskega v nadaljnje vanje) ter Ivkov, dr. Trifunovič svetu. Tretja prednost pa je bila, prvaka, od conskih turnirjev do napovedovanje se ne bi spuščali, in Karaklajič, ki niso uspeli, da ima stari prvak po morebit- turnirja kandidatov in potem za-Zanimivo pa je ugotoviti kak- Conski turnirji so po zemeljski nem neuspehu pravico igrati ta- ključnega dvoboja za primat. Ze-šen ie sploh sistem tekmovanj obli posejani trenutno tako-le: koj naslednje leto povratni dvo- lo izdelan sistem, ki ga pa je v za svetovnega šahovskega prva- Evropa ima tri skupine, pri če- boj. Te pravice se je Botvinik posameznostih še mogoče izbolj-ka To ie ciklus treh let Izho- mer pa je SZ kot najmočnejša dejansko tudi poslužil in se čez šati. dišče so conski turnirji, devet po šahovska dežela izvzeta in vsako ---------------------------------------------------------------------- 8 ’ JU pac ianKO soji- xreija športna panoga, za katero osebno veselje imajo do strel- Je najveC zanimanja, je KEGLJANJE, Devet aktivov 300 TEKMOVALCEV ZA BEŽIGRADOM SO SPET TEKMOVALI t***rartVSke sP°rtne *6re so v občini TOPS s 338 krogi ln še drugi. Vsega je tk avnn že ustati®na oblika športne nastopilo 13 moštev. V ODBOJKI je j‘‘fl.ip °sti sindikalnih aktivov. Zanl- med 6 moštvi pripadlo prvo mesto *a,*je je zelo veliko. Prav po- Industriji za elektrozveze, ki je v fi-..VovT vPliva na velik razmah teh nalu premagala TOPS 3:0, na tretjem : nl njih sproščena oblika, mestu na ie Tesar. V namiznem te- oeiej"*11) njih sproščena oblika. «*>d niso vezani na posamezne t eBad f sankc!,1ami. Tekmovanje je nei®*-’ domače, čeprav zaradi te-. oJfeubi na ostrini. j6 Ot*. . ki sindikalni svit Bežigrad h 6 j, ziral letos delavske športne Skalili v počastitev občinskega ’ *5®Prav imajo že ustaljeno sP°miadanskega ln jesenskega C Voli ^a- v kratkem roku, ki je bil za tivedbo, so pritegnili v ,:ie devet aktivov, ki so se v Skem tekmovanju najbolje k ** San Odstopili so v šestih šport-j iki ”°Sah, in sicer: nogometu, od-.Vo “dbdznem tenisu, streljanju ie hpllško> kegljanju ln šahu. Vse-bfi ^ STn0pil0 okoli 300 tekmovalcev. z zra.Jno puSk0„S° senskih delavskih Športnih igral O’, jjj Pssnejšl invalidi aktiva »To- pr0slavo dneva republike spravili mestu pa je Tesar. V NAMIZNEM TENISU se je spopadlo 7 moštev. Prvo mesto je zasedla Instalacija, ki je premagala TOPS s 5:1, tretje in četrto mesto pa delita Elektrosignal in IEV. Prvi s porazom 5:3 proti TOPS, drugi pa s porazom 5:1 proti Instalaciji. V KEGLJANJU so bili najboljši kegljači Elektrosignala. Med četvorico NOGOMETNIH moštev so bili najuspešnejši nogometaši TOPS, ki so porazili Tovarno kovinske galanterije 2:0, na tretje mesto pa se je uvrstil Eiektro-signal. Med SAHISTI je zbral največ točk Bizjak (TOPS) 10,5, za njim pa Kumelj (IEV) 9, Masllčlč (Ljub. mlekarne) 8,5 in drugi. Tekmovanje v počastitev občinskega praznika je uspelo. Vendar so nam prireditelji zaupali, da bodo v je-delavskih športnih igrah v njeno tretje državno prvenstvo šteje hkrati tudi kot conski turnir. Potem so zase cona še Kanada, ZDA, Srednja Amerika. Južna Amerika ter Azija in Avstralija skupaj. Iz vseh devetih conskih turnirjev se po vnaprej določenem jakostnem ključu oblikuje en sam medconski turnir, kakršen je bil lani v Portorožu. Štel je 21 udeležencev. Šest najboljših od tod, med njimi tudi naš državni prvak GUgorič, se je skupno z zmagovalcem prejšnjega kandidatskega turnirja 'Smislovom, ld naslova svetovnega prvaka ni obdržal, ter dru-goplasiranim Keresom sestalo šm Lep obračun na Jesenicah Komisija za razvoj športa v delovnih kolektivih pri ŠZS nam kot 200 tekem s 5000 tekmovalci! Na raznih tekmovanjih so se najbolj izkazali naslednji sindikalni odbori: transportni oddelek (kegljanje), Javornik III (odbojka), elektro-delavnica (atletika), MIŠ (streljanje) in pa glavna pisarna (šah). Poseb* no pohvalo za množičnost zasluži še Javornilf III. Nič čudnega torej, če so jeseniški športniki na tradicionalnih metalurških športnih igrah zasedli I. mesto. V prihodnje si samo želijo, da bi na takih igrah tekmovali res vsi metalurški ko- zdaj na Bledu, da odigrajo vsak je odstopila zanimivo poročilo za lektivi. To nalogo naj bi v pri- z vsakim po štiri partije in tako najdejo tistega, ki bo prihodnje leto smel igrati z Botvinikom, sedanjim svetovnim prvakom. S tem je ciklus zaokrožen, hkrati pa že začenjajo teči novi conski turnirji za novo serijo treh let. Zato bo naše prihodnje državno prvenstvo še prav posebno važno. Kakor ste opazili, mora torej tudi svetovni prvak vsaka tri leta braniti svoj naslov. To je pravilo, ki se mu ne more ogniti. prvo polletje odbora za šport v jeseniški železarni. Jeseniški športni delavci z zadovoljstvom ugotavljajo, da sta 90. obletnica domače železarne in I. jugoslovanski kongres za telesno kulturo močno razmahnila telesno kulturo med obrati jeseniške železarne. Povrh sta sindikalna organizacija in delavski svet precej podprla telesnovzgojno dejavnost. Vsekakor pa je prvak v nekoliko Sredstva so kajpak obrodila lepe ugodnejšem položaju. Njegov na- sadove. Prizadevni športni prire-sprotnlk mora skozi najhujše bo- ditelji so poskrbeli doslej za več hotlnje opravljala posebna športna komisija pri združenju jugoslovanskih železarn. (h) % Delavske tekme tudi v Kanalu V počastitev občinskega praznika so tudi v Kanalu izvedli razna delavska športna tekmovanja. Šahisti so se pomerili z igralci iz Sežane. Srečanje na šestih deskah so izgubili 1:5. V strelskem dvoboju so zmagali tekmovalci iz Anhovega, ki so zbrali 333 krogov, domačini pa samo 314. Odbojkarice anhovske cementarne so zmagale nad Branikom 2:1. A. F. Elektro Gorica — zmagovalec DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V NOVI GORICI Pred dnevi je bilo zelo živahno na varna pohištva; odbojka: OLO Go- Gorica, OLG Gorica; odbojka: Elek- ______ ____ novogoriških športnih terenih. De- rica, GOSTOL; balinanje: JŽ Gorica, tro Gorica, OLO Gorica; namizni ženski konkurenci lovni kolektivi so namreč tekmovali TNZ Gorica; šah: Društvo učiteljev tenis: Elektro Gorica, Tovarna'po- 1 j« Ji dosegli 375 krogov, za nji-®ktroslgnal s 367 krogi, za tem plan tive. skoraj vse (67) delovne kolek-M. Z. V Ljubljani je bilo pred dnevi prvo državno prvenstvo v* umetnostnem kotalkanju. Na tekmovanju je v zmagala domačinka Nataša An-dree, ki je na zadnjem svetovnem prvenstvu v Bologni v Italiji zasedla 9. mesto. Naša slika kaže prikupno zmagovalko Miniiiii! osa®-AHA j OHO. moška in ženska atletska reprezentanca žavno reprezentanco s ®0siauije sta ondan dolgih nosov odkorakali igre. Usi vedo, da je »Republice« v Bukarešti. Po vseh ra >ci, ” >to. -^uni za letošnje mediteranske ljubljanska Olgmpija vendar najboljše moštvo v državi, toda za državno reprezentanco je dala samo dva moža. Na ostale odlične igralce Olympije so bržkone pozabili, ti naši strokovnjaki. — Le na koga se bomo jezili po morebitnem neuspehu v Begrufu?! OHO, na nekoga pa je vendar trejba stresti našim dekletom fige in zasedle »plani- jezo, če ne gre vse po maslu. No, in ker smo drugo mesto. — Boji v Bukarešti so zdaj zdaj že toliko razpravljali o sestavi raznih dr-toTrii, toda za domačo zeleno mizo se bodo žavnih reprezentanc, pa ostanimo še pri teh razodeli, češ zakaj poraza. No, v tolažbo ne- govorih. V' Mariboru so se izbrani kegljači po-Oied"u1- je že jasno, da je eden iz- tegovali za udeležbo na svetovnem prvenstvu. « s, krivcev zvezni kapetan, ki ni poslal v boj Celjanu Marinčku ni šlo izpod rok tedaj, toda v daljino Ljubljančanke Drage Stamej- minulo nedeljo se je za ta spodrsljaj (in potni bi morali naši zmagati v moški konku-v ženski pa zasesti že zmeraj odlično II-Toda na stadionu se je zgodilo drugače: Taa 80 si kratko malo zaračunali dve lepi Drj),®1 izredno gostoljubnost, Bolgarke pa so >0., kezn Zaradi česar so nas Bolgarke prehitele za list na svetovno prvenstvo) hudo maščeval nad ^ C ?2,o razliko ■n rt/-»/-»-»>■» AVI l^lai Ti n m _________________________ Is n ann L’ nrihmvnnnn** | Tfln° razliko. nogometnim klubom — kajpak »Mariborom«. Dva | večjo zamero so si nakopali zvezni gola z glavo in poraz gostov je bila revanša za g V ' rka-rski strokovnjaki, ki so sestavljali dr- Marinčkov kegljaški neuspeh v Mariboru! >>>,>II>III>I|IIIIII1IIIII!I!I!IIII!IIIIIIIIII|||||!!I!IIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!H!I!IIII!IIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIII!IIIIIIII!!1!II!1M v počastitev občinskega praznika v nogometu, odbojki, balinanju, namiznem tenisu, šahu, streljanju in atletiki. Več ko 300 tekmovalcev in športnic iz 12 podjetij se je potegovalo za najboljša mesta v posameznih tekmovalnih konkurencah. V središču pozornosti je bila zlasti zagrizena borba za prvo mesto v ekipnem tekmovanju. Za to moštvo je namreč daroval lep pokal Občinski sindikalni svet Nova Gorica. Kakor že lani je tudi letos osvojilo to trofejo izenačeno moštvo Elektro Gorica, ki še je še posebno odlikovalo po odličnih tekmovalkah, atletih in namiznoteniških igralcih^ Po tej uspeli prireditvi lahko mirno trdimo, da se delavski šport v. Novi Gorici zelo hitro širi na vsa področja. To kljub neštetim oviram in napakam. Z udeležbo na takih igrah smo že lahko zadovoljni, toda v prihodnje bi bila lahko še večja, zlasti iz nekaterih večjih kolektivov (tovarne pohištva itd.). Z malo več volje in prizadevnosti bi se dale odpraviti tudi razne neljube napake, ki so sicer običajne za tako množične športne prireditve. v posameznih disciplinah so zasedla najboljša mesta naslednja moštva — nogomet: SGP Gorica, To- in profesprjev, OLO Gorica; strelja- hištva; atletika: Elektro Gorica, nje: OLO Gorica, JŽ Gorica; namizni OLO Goriča. tenis: Elektro Gorica, Industrijska Skupni plasma: Elektro Gorica, šola; atletika: Elektro Gorica, SGP OLO Gorica, JŽ.Gorica, SGP Gorica... Gorica, ženske — streljanje: TNZ Andrej Franko - Ves šahovski svet gleda te dni na naš Bled, kjer se osem najboljših velemojstrov poteguje za pravico, da bi smelo igrati za svetovno prvenstvo z dosedanjim prvakom Mihailom Botvinikom 1 2 3 4 5 6 u ? 8 9 10 11 M IB a 14 15 a 16 17- 18 a 19 20 a 21 a 22 21 m 24 25 m 26 a 27 m 28 a m 29 30 a 31 32 a 33 3I, a 35 36 a 37 38 i 39 40 a 41 42 a 43 1 44 45 V KRIŽANKA ŠTEV. 31 nov, 39. vrata v plotu, 41. presečišče več ploskev, 43. okrajšano moško ime, 44. namažem z maščobo, 45. brodnik. Navpično: 1. briga, 2. predlog, 3. okence, 4. starogrški učenjak, začetnik geometrije, 5. staroegipčanska duša, 6. nravoslovje, 7. ptice, ki v velikih jatah živijo ob obalah severnih morij, 8. kemična spojina, ki jo uporabljajo v običajnih rudarskih svetilkah, 9. različna samoglasnika, 10. lesena obloga, 1. eden od voditeljev francoske revolucije, 12. posedujem, 15. vrsta vrbe, 18. eden od mesecev v letu, 20. medicinski izraz za neprehodno črevo, 23. delovne skupine, 25. Homerjeva pe- . ----«- J . —» v* točka, 19. okleščki, lesni drobci, snitev, 26. izvajam vokalno glas-21. neplačilo, 22. nepravo srebro, bo, 28. priimek sovjetskega vele-24- primikam, 27. prebivalka ev- mojstra, ki sedaj igra na Bledu, Vodoravno: 1. intrige, zdrahe, ropske države, 28. mesto in pri- 29. del voza, 30. rastlina, ki ra-7. resnice, razvidna načela, 13. ne- stanišče v severni Nemčiji, 29. ste ob gozdnih obronkih, 31. naraven, 14. pokrajina v stari Grči- brezdimni smodnik, 31. prebiva- gel umik, 32. značaj, 33. oziralni ji, 16. nadam se, 17. znan slap na lec puščave, 34. del voza, 35. vot- prislov, 36. okrajšano tuje moško Pohorju, priljubljena izletniška la mera, 37. palača turških suita- ime, 38. žensko ime, 40. najvišja igralna karta, 42. različna soglas-nika. Z naših počitnic »Z LADJAMI JADROLINIJE POTUJETE UDOBNO!« — Milka, daj no otroka v kovček, mogoče je tam kaj več prostora! SREČO IMA IN PAMET — Če mi boš kupil kolo, pa lahko rečeš, da si ti ujel Kombinirajmo Štev. 35 imm ««■ m * žp® ■JLHil §P S! Beli na potezi dobi Beli: Kbl, Dd2, Tg3, Th8, 143, Sc3, Pa2, b2, e5, f2, f6 (11). Črni: Kf8, Db4, Ta8, Tc8, Le6, Sg8, Pa6, b5, d4, f7, g6 (11). NAŠA NAGRADNA UGANKA Po nekaj težjih ugankah smo vam v prejšnji številki posredovali sliko precej znane tovarne na Gorenjskem. Tudi vprašanja, ki smo vam jih zastavili, niso bila pretežka, zato je razumljivo, da smo dobili mnogo odgovorov: Pozicija je dozorela za zaključni napad, čeprav ima črni na videz več šans. Zato je treba hitro delati, močno udariti. Seveda bi bila zaključna kombinacija nemogoča. brez . žrtev.. Vaša naloga pa je, da jih najdete. , ' Našim bralcem — reševalcem slikovnih ugank — tokrat posredujemo posnetek z zelo pomembnega šahovskega tekmovanja, ki je prav te dni v enem naših znanih turističnih središč. Odgovorite nam: 9 kakšno in kje je to tekmovanje, # kdo vse sodeluje na tem tekmovanju ter • kateri jugoslovanski velemojster je tudi udeleženec tega turnirja. Rešitve s kuponom nam pošljite najpozneje do prihodnjega četrtka 1. oktobra na naslov našega uredništva Ljubljana, Kopitarjeva 2/IV., poštni predal 284. Opozarjamo, da ne pozabite priložiti kupona, kajti v prihodnje ne bomo upoštevali tistih rešitev, čeprav bodo pravilne, ki jim ne bo priložen kupon. Prosimo tudi, da na pisemski ovitek napišete »ZA NAGRADNO SLIKOVNO UGANKO«. Med reševalci, ki nam bodo pravočasno poslali popolne in pravilne odgovore, bo žreb iz- bral enega, ki bo prejel denarno nagrado 5000 DINARJEV Ko smo žrebali rešitve naše zadnje slikovne uganke, Je žreb izbral tovariša IVANA SUSNIKA iz Nakla, Strahinj 86. Nagrado 5000 dinarjev bo dobil po pošti. Pravilen odgovor na prejšnjo slikovno uganko pa se glasi: Posnetek kaže Tovarno gO" mijevih izdelkov »Sava« v' Kranju. Pomembnejši izdelki te tovarne so gumijevi plašči in zračnice za avtomobile, m°' tocikle in kolesa ter razni i*' delki iz gume in gumiranega platna za taborjenje. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. strojilo, 8. Piran, 12. osloneč, 13. krog, 15. Ra, s, 16. atom, 17. ksenon, m, 19. tu, 21. od, 22. triki, 23. ara, 25. Atar, 27. kreda, 28. otok, 29. ral, 30. dreti, 31. dd, 32. da, n, 33. Tirana, 35. Ares, t, 37. to, 39. lese, 40. ovajati, 42. Ilion, 43. renegati. 'Pl? (Bjjopez ‘ao; -a? ugnap) ipB? gg: j, -g ‘gja ‘gqa 'Z ‘:88X ‘ges 8§:X 'X :A8qsaa PREMOŽENJE V POZABLJENI AKTOVKI IN HVALEŽNOST V Drventi na Hrvatskem se je ob lokalnem sejmu začasno zaposlil tudi natakar Hazim J ukan. Pred paviljonom, kjer je stregel, se je nekega dne poteščal in odžejal neki tujec, ki je v Drvento pripotoval z -avtomobilom in v spremstvu treh žena. Ko je družba poravnala račun, so se tuji gostje takoj odpeljali. Takrat je Hazim opazil, da so pozabili srednje veliko aktovko. Ne da bi pogledal, kaj je v njej, jo je izročil poslovodji. Ni pa še mmila ura, ko se je tujec vrnil. Sporazumeli so se, da želi pozabljeno aktovko. Tujec jo je takoj odprl. Hazim je imel res kaj videti. V aktovki je namreč bilo 10.000 dolarjev in nekaj našega denarja. Pošteni najditelj je dobil samo dve sto dinarjev nagrade! P« ..'P* bližala sandolinu, tako da bi pes. Dolg je bil menda kar *. metrov. Zverina se je povsem \ uuzaia sanaounu, zoko aa • zakonca lahko prijela z roko, * veda če bi za to imela koral* Kakšne občutke sta oba rnl^ Skupaj z morskim psom Pred dnevi sta se v majhnem čolničku-sandolinu peljala s plaže proti svojemu domu v Sučura-ju na otoku Hvaru dva mlada zakonca. Ko sta veslala po zalivu Praprotnica se nenddoma pojavi ob njunem čolničku velik morski človeka imela,, ko ju je spreiml. nenavaden sopotnik, si lahko W, slimo. Morski pes je spretml^ oba zakonca čez ves zaliv, obali se je počasi obrnil in odPv, val na odprto morje. SodijOi do nesreče ni prišlo predvsem * to, ker morski pes ni bil , Ali je to res ali ne, je težko^9„ toviti, saj zoologi zagotavljajo’ kaj malo poznamo življenje iw ^ vade morskega psa. vse ribe! Vozne karte J* smldort U povlasvcaha » sr KONDICIJSKI trening NI BILO REDKO TAKO — Kaj se nervirate! Boste pa že počakali, da mož najde sindikalno objavo. OČALOMANIJA — Revček ima kurja očesa. POGOVOR STROKOVNJAKOV Kako čudovito dinamična oblika! Le koliko porabi na dan? skrb*; • In zaradi tega si delate • Res je sicer, da nenapov obisk ni vedno dobrodošel, ^ da zaradi tega vam ni Pot no izgubiti glave. Wxtorcq. Perilo boste lahko detergentom Pomnite edinstjven pripomoček, v neverjetno kratkem času oprali z ----rv.i. CX urvcill CdSU UpiČUI Z, ^------------------------ tom »RIO««* ki s svojo bujno peno opere perilo snežn0. — »-RIO- je za vsako pranje in v vsakem gospodinj^Vfi t pripomoček, s katerim si prihranite čas in de # zr«? & H e. ČT0'.& & & & g-& & & # & & č'&&&&&■& e. g &. &. vb,-, & g g s. g g g. s g g-r.