322
Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice.
Spisal P. Hicinger.
5.  V kakošni obliki rabiti imena ptujih krajev ?
Ptuje lastne imena krajev, zlasti nemške, se v časih nekakošno teško priličujejo s slovenščino, ker je njih domača oblika zelo razločna rnemo oblike naših lastnih imen. Nar ložje se v našem govora porabijo latinske, potem italijanske in greške. Latinske in italijanske s končnico a se podajajo čeloma slovenščini, greške v končnico r je že Latinec preravnal na a; latinske mnogobrojne s koncom ae in t, enako greške s koncom a in o, se rabijo zopet v slovenskem mnogobroji s koncom e in i; latinske s koncom ns in um, italijanske s koncom o, in greške s koncom og in ov odmetavajo ravno to končnico, in se sklanjajo potem kot slovenske imena, .ki se končujejo s tihnico; le pri latinskih ali greških imenih, ki imajo drugačno končnico, iu v rodivniku en zlog privzemajo, se daje slovenska oblika s tem, da se rodivniku ptujega imena odbije končnica is ali og, ali včasih še kaka glasnica spremeni; kot n. pr. Trapezus (untis), Trapezunt, Neapolis, Neapel. Vendar tega ni potreba razlagati na dolgo; toliko pa bi smeli reči, da starih lastnih imen nam ni potreba toliko pačiti, da se skorej ne dajo spoznati; na. pr. Gadi j a za Ščitijo, Mužija za Mezijo, ker ni vsak bravec tudi korenikoslovec ali etimolog.
Kako pa je bolj prav ravnati z nemškimi imeni?
Mnogo nemških imen za kraje in mesta so že pteker-
stili drugi Slovani, zkwtj -&**; tffe'im" Pa^ na&c.*~"ii **rav, se tistih poprijeti, zlasti kjer se nam nemška oblika teško prilega; na pr. Aachen, Cahi; Frankfurt, Franko-brod; Konstanz, Kostnica; Magdeburg, Devin; Regensburg, Rez no. Nektere nemške imena so pre-narejene iz latinskih, in sicer včasih precej okorno. Ali bi ne bilo prav, pri takih imenih se povračevati na per-votno latinsko obliko, zlasti ker se Italijan, naš bližnji sosed, tudi po njej ravna? na pr. Mainz, Moguncia ali Mogonca; K6 In, Kolonia (ne Kolin); Kassel, Kastel; Munchen, Mouakovo; Worms, Vormaci«. Mnoge nemške imena z lahkoto sprejemajo slovensko podobo , če se jim da končnica po izgleda Lttinca ali Italijana; na pr. Bonn, Bona; Freisingen, Frizinga; Gottingen, Gotinga; Bremen, Brema; Hanover, Hanovera. Mnoge imena krajev, ki se nam navadno na-znanujejo v nemški obliki, pa so izvirno slovanske; ondi pač druga ne more veljati, razun da se povračujemo na izvirno, že nekako domačo obliko; na pr. Breslau, Vrati s lav; Danzig, Gdansko; Leipzig, Lipsko; Lii-beck, Lubek; Riigen, Rujana. Mnoge nemške imena krajev in mest pa rabimo sploh v obliki, v kakoršni nam jih ptujci ponujajo. Le nektero se je v novic poslovenilo, na pr. Salzburg, Solnigrad. Morebiti pa je ime reke Salzah in od tod tudi ime mesta izvirno slovensko, kakor se nahaja mnogo slovenskih zal, na pr. poleg Idrije na Krajnskem, pri Blatnem jezera na Ogerskem, poleg Hale na Saksonskem; in nemški Salzburg je morebiti toliko, kot slovenski Zalavar ali Zalabor na Ogerskem. Sitno je pa, da za nektere kraje, ki ležijo v sredi slovenske zemlje, imamo prav za prav zgol nemške imena, ali jim le slabo slovensko podobo zamoremo dati; na pr. Seisen-berg, Žužemberg, Luttenberg^ Lutmerk; in še Marburg, kar ni iz nobenega latinskega imena, ampak se je le prigladilo iz prejšuega Marchburg, kakor Mar-w e i n  iz   M a r c h vv e i n.    Ko   bi se  pač  še  ktero drago
323
tako ime dalo enako po  Riovensko preobleči,   kakor  se je Mar bar g preobleklo v Maribor.
Od drugotnih krajev in mest bi bilo manj posebej govoriti. Kar je izhodne Evrope, je vsa več ali manj slovanska, in zatorej se povsod nahajajo tudi poslovenjene imena, ne samo na Poljskem in Rusovskem, ali po Oger-skem, ampak tudi na Turškem; torej nam ni potreba pisati Konstantinopel, temuč Carjigrad, ne Tesal o ni k, ampak Solun; ravno tako ne Ofen, temuč Buda, ne Lemberg, temuč Levov. To se tukaj opomni le za to, ker jim je bilo doslej marsikaj le iz nemških bukev znano, ter množtvo slovenskih imen prikrito. Drugač je v zahodni Evropi, kjer so bolj spremenjene romanske ali germanske narečja. S spaojskimi imeni sicer ni veliko drugač, kakor z italijanskimi; pa francozke imena so toliko spačeue, da bi nam dostikrat izvirno latinsko bolje šlo na uho in na roko, kot sedanje francozko; na pr. Maršilia za Marše ilie, Burdigale za Bordeam (Bordo), Geneva za Genf i. t. d. Z angleškimi imeni ni kaj spreminjevati, zlasti ker je tudi izrekovanje negotovo. Po drugih delih sveta pa sploh jemljemo, kakor se nam ponuja, le svoj pravopis radi rabimo.