U č i 1 a. (Spisal J. Lapajne.) (Dalje.) Najvažnejše postavno določilo o učilih je v X. oddelku šolskega in učnega reda od 20. avgusta 1870. 1., ki se glasi: „§. 70. Vsaki učilnici je imeti vsa potrebna učila in samoučila. Da se pripravijo, naj se šolski voditelj zglasi tistej oblasti, katera je po postavi v to odločena. §,71. Vsaki šoli naj se po potrebi dade vsaj ta učila: a) priprava k prvemu uku v čitanji; b) razbistrilni (nazorni) pripomočki k prverau računskemu uku; c) podobe h kazalnemu uku; d) zemljina krogla (globus); e) na steno po en zemljevid vsake izmej obeh okroglih polovic zemlje na ravni ploskvi (planiglobien), po en zemljevid domače dežele, avstrijsko - ogrske države, Evrope in Palestine; f) vzorni obrazi k nauku v risanji; g) mala zbirka domačih naravskih teles ter najlažjega naravoslovskega orodja; h) šolska knjižnica. §. 72. Vsak učenec naj ima v rokah samoučila, kolikor jih vsacemu razredu ali razdelku posebej odloči okrajni učiteljski zbor. Razen potrebnih šolskih knjig naj po učiteljevi zapovedi ima vsak otrok svojo pisno deščico ter na poznejših stopinjah uka tudi potrebne pisne in risalne sešitke. Šolske knjige in druga samoučila so otrokom dolžni kupiti roditelji ali njih namestniki in če je uboštvo dokazano, tisti, katere sili postava". Glede učil so te določbe naj važnejše; na nje se more in mora učitelj opirati, kadar hoče, da ga šolske gosposke (krajni šolski svet, občina) preskrbe s potrebnimi učili in samoučili. Samoučila so dolžni omisliti otrokom stariši, oziroma občina pri ubogih učencih. Ogromna večina sloveskih šol je preskrbljena z učili, katere najvažnejši ministerijalni ukaz zahteva; veliko šol je, katere imajo še vse več učil, kakor jih je v teh §§. navedenih; vender je pa tudi nekaj šol, katere uže skozi 18 let pogrešajo nekaterih tu navedenih učil. Važne so tiste ministerijalne naredbe, po katerih potrebuje sleherno učilo ministerskega potrjenja, enako kakor sleherna šolska knjiga, ki se učencu pri pouku v roko da. Izdajejo se nekaj let seiii posebni izkazi, ki se priobčujejo po zakonikih (nVerordDungsblatt" naučnega ministerstva, ^Gesetzblatt" iz Pichler-jeve zaloge)" in se dobe tudi pri c. kr. založbi šolskih knjig. V teh izkazih (zapiskih) so od kraja za vse šole (ljudske in roeščanske) knjige in učila vseh jezikov, ki so od ministerstva za šolsko rabo pripuščene. Slednji zapisnik te vrste je od 28. maja 1887. 1., št. 10.576. Malo je učil in samoučil, katera sme deželna šolska gosposka odobriti v svojem delokrogu. Taka učila so : zemljevidi posameznih krajev, okrajev, mestnih načrtov in opisov. V delokrog deželnih gosposk spada tudi odobrenje tacih pisank, na katerih so predpisi ali slike, ki kažejo, kako se drži pero, in sploh slike, ki so v zvezi s pisanjem. Pisanke pa, na katerih so obrazi, spadajoči k drugim predmetom (prirodopis, zemljepis, zgodovina) se sploh ne pripuščajo več. Predlagati v potrjenje ni treba le tistili pisank, ki nimajo razun napisa in liniature nikakoršnih druzih črk ali slik. So še nekatere ministerijalne naredbe, ki se tičejo učil, n. pr.: Pisanke in tablice s kvadrati (za računstvo) in s prečkami (za lepopis) so prepovedane. (23/6 1885 in 19/12 1885, št. 23.017). Pisanke in risanke morajo imeti močan in gladek papir. V enem in istem okraji naj bodo enoli.ni pisni zvezki. Šolske knjige naj se ne menjajo vedno, marveč naj se obdrže enkrat vpeljane več let. — Na platnicah šolskih knjig ne smejo biti neprimerni oglasi (anonse), ki niso s šolskimi knjigami v nikakoršni zvezi. Le v onih krajih, kjer ni trgovcev za to, sme oki*ajni šolski svet ali šolski sluga naprodaj imeti knjige in druga samoučila, pri čemer ne sme dobička iskati. Table iz anatomije morajo se previdno rabiti, da se moralno - estetiški duh mladine ne pokvari. Take table ne smejo se staviti učencem pogosto pred oči. Kakoršne morajo biti šolske table in druga učila, o tem govori §. 25. a ukaz ministerstva od 19. julija 1875. 1. (o skrbi za zdravje po šolah) tako-le: »Zastran stenskih pisalnih tabel je treba na to gledati, da so popolnoma gladke, dobro črne, in da so medle barve, da se oko varuje. Ako so lesene, naj se v to jemlje priraerni trd les, brez grč in dobro posušen. Večkrat se morajo na novo prebarvati. Vse, kar se na stenske table piše ali Hše, naj bode očesu vidno in razločivno. Da se stenske table snažijo, ne sme biti v nobeni šoli brez gobe in sklede za umivanje. Da table pridejo v pravi primeri do učencevega očesa, se priporočajo rorai (stojala), ki na prostera stoje, in mogoče store, da se tabla, ki se v njih okoli osi suče, obrne, kamor hočemo. Posebno koristne so stenske table, ki se premikajo v okviru in v špuntu in se s pomočjo protiterja lehko pomikajo gor in dol. Razen stenskih tabel gre posebno gledati na splošne pripomočke pri nazornem nauku (kalupe, slične in plastične učne pripomočke, predložke za prvi rečni pouk, učne table, računske table, table za note in pevanje, predložke za pisanje in risanje i. t. d.). Ti bodo toliko bolj ugajali poučevalnemu namenu in toliko lože bode varovati očf, v kolikor večji meri so speljane predstave, ki se na njih nahajajo, in kolikor bolje je pri teh razdeljeno pravo razmerje med svetlobo in senco; privzemši žive barve in obdržavši pravo mero pri predstavah in določevanji postanejo dotične slike jasae, določne, lehko umevne in tedaj toliko bolj živo pred oči stopajo. Kadar se izvolijo zemljepisne table, je treba gledati, da niso preobložene preveč s predrobnimi in posameznimi rečmi, kar se tiče imen in znamenj in, da s preobilostjo oči ne kvarijo. Pri risarskih predložkih je treba gledati, da se debelo in veliko najprej risa, vzlasti naj se odlikujejo karakteristični obrisi. Pri učilnih pripotnočkih za nazorni nauk pri začetnem poučevanji, ki veliko enoterega izrazujejo, je treba gledati na to, da se posamezno pred drugim posebno razločno odlikuje, da se vzdržuje pravilno velikostno razmerje posameznih stvari med sabo, in da se stvar lože spregleda, ako se različne barve primerno rabijo, ako se stvar, ki se ima poočitati, primerno sestavi (grupira) in praktično uredi. Tolikanj bolj pa se ima skrbeti za učne pripomočke učencev. Pri šolskih knjigah gre, določno na to gledati, da je papir dovolj močen, a ne siv, da je natis razločen, močen, ne prebled in ne pretesen, potem, da so črke tim večje, čim mlajši so učenci. Za zemljevide, šolske atlante itd. velja isto, kar je bilo rečeno zastran učnih pripomočkov. Pisne tablice (naravne, kamenite ali umetne) se imajo rabiti le za najpotrebnejše stvari, in kolikor gre se mora kmalu namesto njih rabiti pisni papir. Papir, ki se ima rabiti v šoli, mora biti dovolj trden, močen, dobro liman in dosti bel, da se more nanj ali pisati ali risati". (Dalje prih.)