Pisma uredništvu Spoštovani tovariš urednik! Na tiditve v članku objav-ljenem v 4. številki letošnje Naše škupnosti pod naslovom Počit-niške domove v upravljanje de-lovnim oiganizacijam, smo dolž-ni dati nekaj pojasnil in po-pravkov. Clanek navaja, da so delovne organizacije in sindikat občine Ljubljana Mostc pred leti imeli zelo dobro razvit delavski in mladinski turizem v domovih v Opatiji in Crikvenici. Počitniška skupnost Moste se z mladinskim turizmom ni ukvarjala, saj je bila za to tedaj zadolžena Počitniška zveza mla-dine. V Opatiji Počitniška skup-nost nikoli ni imela kakega po-čitniškega doma. Ugotoviti je treba, da je Počitniška skupnost Moste imela ob ustanovitvi na razpolago počitniška domova v Portorožu in v Crikvenici. De-lovne organizacije občine Ljub-ljana Moste so sicei sofinanciiale nakup doma v Portorožuin del-no v Ciikvenici, pretežni del sredstev zs nakup doma v Crik-venici pa je prispeval občinski sindikalni svet in sama Po-čitniška skupnost. Od leta 1963 dalje delovne organizacije pa tudi občinski sindikalni svet niso prispevali za vzdrževanje teh do-mov niti dinarja. Poditniška skupnost je v za-četku poslovanja komaj pokii-vala stroške z doseženimi do-hodki, iz leta v leto pa je z do-brim gospodaijenjem pričela iz-kazovati čiste dohodke, ki jih je sproti namenjala za izboljšave, investicijsko vzdrževanje in na-kup dotrajane opreme. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je s svojim sklepom z dne 7. aprila 1969 ustanoviia samostojno delovno organizacijo ter ji ob ustanovitvi dodelila osnovna sredstva za pričetek obratovanja. S tem ustanovitvenim aktom je kolektiv Počitniške skupnosti Moste prevzel zakonite pravice samoupravljanja in z dobrim go-spodarjenjem dosegel, da so po-citniški domovi docela pre-novljeni in so glede oprem-Ijenosti dosegli stopnjo pen-zionov I. in II. kategorije. Tak podovni uspeh je kolektiv do-segel kljub temu, da so vsa leta nazaj in tudi letos cene naših uslug med najnižjimi v penzionih obmorju. Pri vsem tem pa nudimo čla-nom delovnih kolektivov ozi-roraa državljanom SFRJ tudi po-pust. Kar zadeva letovanja tujcev v naših penzionih, gre za orga-nizirano letovanje članov sin-dikatov iz premogovnika Fohnsdorf v Avstriji, prejšnja leta pa so organizirano letovali -izmenjava — člani sindikatov podjetij iz ČSSR. Menimo, da smo s tem pod-rejel delovni kolektiv na seji zbora delovne skupnosti dne 22. maja 1973 in vas prosimo, da ga v skladu z za-konom o tisku objavite v na-slednji številki Naše skupnosti. Delovni kolektiv JADRANTURIST ŠE ENKRAT: DELAVSKI TURIZEM Da bi razvili delavski turi-zem v občini, so predstav-niki skupščine občine, ob-činskega sindikalnega sveta in nekaterih podjetij pred leti ustanovili Počitniško skupnost. Njen osnovni na-men je bil nuditi počitniške storitve v domovih skup-nosti članom sindikata de-lovnih in drugih organizacij v občini Z dvetna počitni-Skima domovoma je Počit-niska skupnost začela ures-ničevati želje številnih delav-cev v občini po cenenem in ugodnem letovanju ob naši obalL Žal paje prišlo do osamo-svojitve Počitniške skup-nosti. Ustanovljena je bila samostojna delovna orga-nizacija, ki se je preimeno-vala v gostinsko podjetje Jadranturist. S to osamo-svojitvijo pa je prenehalo organizirano letovanje de-lavcev v njenih domovih, oziroma vsi dotedanji napori za razvoj delavskega turizma v občini so bili podrejeni ekonomskemu uspehu sedaj samostojnega podjetja. Ker je mladinski turizem sestavni del delavskega tu-rizma, je popolnoma razum-Ijivo, da smo se mladi vedno' zavzemali za razvoj tovrst-nega turizma. Težko torej razumemo, da podjetje, ustanovljeno za razvoj de-lavskega turizma, z imenom spremeni tudi svoj odnos do tega, oziroma da se ta spre-menjeni odnos skuša pri-kazati s težnjo po gospodar-skem napredku podjetja. Živimo v družbi, ki poleg gospodarskega naprcdka vrednoti tudi dejavnosti, ki omogočajo razvoj duhovnih vrednosti delovnega človeka. Dvomimo, da se za mini-malnimi znižanji počitniških storitev domačim gostom skriva čarobna formula raz-voja delavskega turizma. Sprašujemo se, kolikokrat še bodo delovne organizacije zbirale sredstva za organi-zirano letovanje delovnih Ijudi in kolikokrat bodo ta sredstva postala začetni ka-pital samostojnega podjetja, ki se po ustanovitvi ne bo več zanimalo za razvoj de-lovnega turizma. Verjetno dosedanji pro-blemi pri razvoju delavskega turizma terjajo od vseh nas večjo prisotnost ter načrt-nejše reševanje te problema-tike. ZaOKZMS DRAGOLUKIČ ToYariš urednik, nimam rad zapletenih časopisnih polemik, in vendat se moiam spet oglasiti. Ob zadnjem vpraša-nju v našem glasilu moramo po-vedati, da sem zadovoljen samo z odgovorom moščanske postaje milice. Vaše uredništvo pa mi ni ,,odgovorilo" za odgovori našega župana, mestne koraunalne in sanitarne inšpekcije. Tokrat obnavljam vprašanje ureditve kvadrata Pokopališka, Šmartinska, Kavčičeva in Zvez-na ulica. Prosim, da poskrbite za ustrezne - vsaj za nas občane Zelene jame - odgovore tudi od načrtovalcev generalnega načrta Ljubljane! Naslednje: 1. Baiakaisko naselje za WZ Angelce Ocepkove stalno raste, kai so že prišli poslikat in Delo je to že objavilo. 2. Odsek Zvezne ulice od kri-žišča s Tovarniško ulico do pro-ge je bil že večkiat v razpravi na sejah našega krajevnega odbora socialistične zveze Zelena jama. Ker stanujem prav blizu, vem, da so letos (do konca junija!!!) šele enkiat polili protipršilno razpir-šilo. O asfaltiranju tega niti dve-sto metrov dolgega odseka pa govorimo že od ustanovitve WZ Angelce Ocepkove naprej. 3. Kot oče maloletnega fantka, ki je deležen imenitne oskibe v vzgojnovarstvenem za-vodu Angele Ocepkove, vprašu-jem: letos sem prvič nameraval poskibeti za kolonijo za sinčka. Odgovorili so mi — z nezadovolj-stvom — da naš vrtec po tolikih letih ne bo imel počitnic na morju! Zakaj idko? Tovariš urednik, zavedam se svojih dolinosti v socialistični zvezi in kot občan sodim, da bo moral vaš časopts storiti kaj za nas Zelenojamčane. Imamo kup težav, naši krajevni skupnosti in organizacijam nasploh pa občin-sko vodstvo preskromno poma-ga. Se pripomba: Odbomiki Zelene jame so pre-malo aktivni! JANEZ GRČAR