Nekaj o škodljivosti  cikorie.
Poznano je bilje, kterima se divja cikoria ali pripotnik (Feldcichorie , Wegewart) pravi. Prezimuje, je l^ do 3 čevlje visoko, in raste ob cestah in poleg njiv prav obilno. Včasih cikorio tudi po vertih sadijo. Cvete siukljato ali modro mesca julia do septembra. Perje njeno je precej veliko, pušnici podobno, zobato, epodej kosmato, tamnozeleno, brez duha in grenko. Korenina je vitlovita , kakor perst debela, zunej ru-javkljatorumena , znotrej bela, proti jedru rumenkljata, nedišeča in sila grenkega okusa.
O poprejšnjih časih so to bilje rabili kot zdravilo za mnoge bolezni; dan današnji so se pa zdravniki prepričali, da cikoria ne pomaga veliko, timveč da je clo škodljivo bilje, ker namreč vid ljudem in živini slabi, in, če se delj časa vživa , jih popolnoma oslepi.
To terdijo nar bolj skušeni in naj slavniši zdravniki, kakor G. Fr. Most, Fr. Ph. Dulk, L. W. Sachs in nedavno Alex. G oseh en.
—   274   —
Pripoveduje že stari greski rastlinoslovec Diosko-rid, da živina na paši, če cikorie ali pripotnika delj časa vživa, osle p ne.
Kaj je tedaj misliti o tem. ker dan današnji tako imenovano kavo iz cikorie (CichorienkafFe) kot namestnika prave kave (pravega kofeta), skoraj povsod serkajo in vživajo? Ker je prava kava draga, se je že davnej mislilo, kako jo z bolj cenimi stvarmi nadomestiti. Znajdli so tedaj dobičkarji mnogo reči, ktere bi utegnile, žgane in kuhane, za kavo se prodajati. Tako je mnogo nič vrednih želiš in korenin , med temi tudi cikoria na versto prišla. Ker se pa svet lahko pre-kane , se je tudi neprijetne cikorjine pijače navadil, misleč tudi, Bog ve kako, ž njo se okrepčati in pozdraviti.
In kaj je nasledek vživanja take nezdrave pijače? Kakor skušnja uči: Slabost oči, dan današnji tako splošna in razširjena; včasih clo — slepota.
Vem , da bodo tisti, ki kavo -iz cikorie pripravljajo in prodajajo fin iz tega nič vredniga zeliša mnogo denarja si pridobivajo, nad mano hudo zarenčali, terme laži dolžili. Pa ne menim j e z le tako , temoč navodil in imenoval sim gori zvedene in u zdravilskih rečeh veljavne može, ki to terdijo in dokazujejo. Jez poznam dvoje oseb, ktere, ko ste komej pol leta cikorjino kavo pile, na vidu ste oslabele.
Nadjam se tedaj, da z naznanilom gotovo škodljivih lastnost cikorie bi utegnil mnogo ljubiteljem rujave pijače ugoditi timveč, ker ne vejo, kaj pijo in kaj si pripravljajo — pogubo oči.
Luč pa prijazno očes zgubiti, ne viditi več obličja miliga ljudi, ne gledati več lepote in čudežev sveta, pogrezniti se u vedno noč slepote — oj nesreča vsih nesreč!                                                                       J. S.