URN_NBN_SI_DOC-RWKUZ2KU

K N JIŽN IČ A R STV O NA P O D R O Č J U MARIBORA IN POSEBNO M ESTO STU D I JSKE K N JIŽ N IC E G L E D E NA RAZVOJ V IŠ JE G A ŠOLSTVA JA R O D O L A R Mislim, da mi pred tem forumom ni treba posebej poudarjati veliki pomen, ki ga imajo knjižnice za strokovno izobraževanje in sploh za izobraževanje množic. T udi se tokrat ne nam eravam skli­ cevali na najvišje avtoritete, k ak o r so Lenin, Tito ali program ZK J in resolucije o izobraževanju, med katerim i bi posebej omenil samo priporočilo m ednarodne konference za splošno izobrazbo v okviru UNESCO, ki znanstvene in tehnične knjižnice posebej omenja (člen 33). P repričan pa sem, da utegnejo taki citati tem u ali onemu k njižničarju v boju za proračun, prostore ter sploh pri p rizad e­ vanju za pomoč lokalnih faktorjev dobro služiti. Vse tako gradivo naj bi bilo našemu k njižničarju vedno pri roki, saj m ora — k ak or povsod drugod in m orda še bolj k akor drugod — stati sredi življenja, se za vse, k ar se dogaja doma in po svetu, zanim ati ter se zavedati, da je tudi 011 samo del velike celote, ki stremi po istih ciljih k ak or milijoni ljudi v naši domovini p a tudi drugod po svetu. Med knjige zakopani muzejski molj, ki nima pojm a o javnem in političnem življenju in se samo huduje nad nekulturnim nerazum evanjem okolice, je pri nas p ra v tako kakor v deželah na vzhodu in zahodu le še častitljiv ostanek iz romantičnih starih, že davno prem aganih časov. I Ce torej slika knjižničarstva - namreč ljudskega knjižničar­ stva — pri nas v Mariboru ne bo tako svetla, kako r bi si želeli, se mi knjižničarji nikakor ne moremo otresti odgovornosti, p re d ­ vsem pa ne vedno lahke naloge, da neprestano prepričujem o svojo okolico, da je treba knjižničarstvo vključiti v splošni tok izobra­ ževanja ter družbenega in političnega osveščanja. Vse ljudske knjižnice na področju mesta Maribor v svojih policah nimajo toliko knjig, kolikor ima mesto prebivalcev, torej