Naši dopisi.
Krems ob Donavi 27. julija. — Naj se zopet kaj oglasim od bregov Donave. Tukajšnje okoličane je letos nadlegovalo tako vreme, kakoršno so mi poročale novine iz moje drage domovine. Meseca junija deževalo je skoraj neprenehoma, da imeli smo dneve, katerih se nam je«zimska suknja dobro prilegala. Toda tekoči mesec se je solnce zelo togotilo čez nas. Tukajšnji nemšku-tarji — a pardon! — trdi Nemci, s katerimi lože govoriš, kakor z ljubljanskimi zabavljivci, trdijo namreč, da take vročine ne pomnijo, kakoršno smo pretečene dni preživeli (termometer kazal je na solnci 39^ R.)* Delavci na polji so omagovali, da skoraj vsaki dan se je slišalo od tu in tam od umrlih zaradi zavretja krvi (Sonneustich). Pretečeni teden ohladilo nas je nebo z neizrečeno nevihto. Grozen piš podrl in izpulil je mnogo dreves in razdjal stebre žitnih snopičev po polji ter otre^il jim drago zrnje. Tudi mestnim ulicam ni zanašal, prinesel jim je brezplačno šute in zasul kanale. — Letos napravili so Kremsarji industrijalno in obrtno razstavo. Pričela se bode 2. avgusta in bode trajala do 18. avgusta. Pripravljenih je 17 oddelkov za vsakovrstne umetnosti. Ravstavljavcev se je toliko oglasilo, da je odbor moral naznaniti, da ne more nič več sprejemati zaradi napolnjenosti oddelkov, akoravno se je silni prostor pripravil. Odbor skrbel je tudi za posebne vlake na železnici in lokalne praznike na mičui Donavi. Resnično, človeku bode srce od radosti bilo , ako si ogleda zalo naravo od bregov krasne Donave sosebno pa Krems. Družba za okinčanje, se veliko prizadeva, kajti najdeš tu sprejališča podobne paradižu. Tolažim se z upanjem, da se mi bode posrečilo, pozdraviti koga mojih sorojakov na polji razstave!
Božidar Jakša.
Iz Pivke 27. julija. (Izv. dopis.) Z dopisom iz Notranjskega v ;;Slovencu^^ izza dne 24. julija vjemamo se tudi mi, da si ne iščemo več zastopnika v beli Ljubljani, temveč, da si izberemo moža, ki živi med nami. Vsaj tak pozna bolje naše razmere, kakor ptujec, ki vidi nas in mi njega samo za časa volitve. Poslanec, da nam hoče koristiti, da nam hoče pomagati — ta poznati mora naše potrebe, ta mora z nami občevati in povpraševati nas o težnjah, ki nas tarejo; vsaj le potem ve izumiti si pripomočkov zdravil, s katerimi nam zamore pomoči ter celiti nam rane. Te misli smo mi vsi vedno in bili smo pretečenega leta, ko volili smo si zastopnikov v deželni zbor; a da se želja ni nam izpolnila — krivda je na naši strani, ker si nismo bili edini, ker smo bili premalo vztrajni, da bi se za časa združili za moža za to sposobnega — vsled tega izvoljen je bil tudi Ljubljančan odvetnik dr. Zarnik. S tem pa, ko to trdimo, nikakor nočemo zmanjševati slave gospodu dosedanjemu svojemu zastopniku; čislamo ga, hvaležni smo mu za ves njegov trud za nas in hvaležni mu bodemo tudi vprihodnje, da ga pa voliti ne moremo pri najboljši svoji volji — tega v zelo šteti nam ne zamore nihče. Gorenjska ima večino poslancev iz svoje srede, enako Dolenjska; zakaj ne bi imela jih tudi Notranjska, katero tako radi razumno imenujejo? Ce imate oni dve za to sposobnih mož, mar jih nima ona!?
Da! možje so med nami razumni, zaslužni, kar so pokazali nam jasno v važnih zadevah ne le lokalnih, občinskih, temveč vso Notranjsko zadevajočih, ali še več. Mar ni gospod Adolf Obreza, o katerem govori dopisnik v „Slovencu" sigurno iz srca ogromne večine Notranjcev mož najboljšega razuma, najboljše volje, neizvenljivih, ogromnih zaslug za celo Notranjsko — in zato  najbolj   sposoben za našega zastopnika!   Mar ne
248
249
osvedočuje naše trditve njegovo življenje, njegova vrla dejanja med nami ter v zboru državnem in pretekla leta v zboru deželnem! Mar ni on se tako krepko potegoval v Beči, da bi se pobirali davki v dveh obrokih in da so vzprejeli naši vozniki v Bosni svoje plačilo itd. itd.
V   njega toraj, kakor povdarja dopisaik v „Slovencu" , stavimo vse svoje zaupanje ter uslugo veliko nam stori in v čast si bodemo šteli, da vzprejme izvolitev in nas zastopa tudi v zboru deželnem.
V  Spodnji Idriji 24. julija. — V nedeljo 20. julija t. 1. je bil v spodnji Idriji v cerkvi M. B. prav strašan dan, kakor bi bil sodni dan; v cerkvi nad grobnico je v 6 krajih kamnite plošče strela razdrobila in drobce pod obok metala, kteri so spod oboka nazaj padali, da so ljudje v cerkvi mislili, da se bode obok na-nje zrušil. Velike plošče, ki služi za vrata v grobnico, je na enem voglu toliko odbite, da so se stopnice notri videle; za vratmi pod korom pri krstnem kamnu je od zad 3 klopi in spredaj 2 klopi s tlakom vred raztrgala in kviško vrgla. Eni ženski, ki je v ti klopi sedela, je obleko vžgala in jo omamila; drugi, katera je spredaj za klopmi klečala, je na nogi čevelj raztrgala, po cerkvi po vseh oknih je vso gla-ževno razdrobila, ktera je nekterim na glavo padala, da so krvavili; samo glaževina pred osebo M. B. je cela ostala in eno okno pred oltarjem. Naš preč. gospod župnik so pred velikim oltarjem otroke imeli, kjer je nekatere na tla vrglo in omamilo; ene žene pa so jih hitro vzdignile in tresle, da so se zopet zavedeli. Kako bi pa bilo z otroci z gospodom župnikom, če bi jih bili h krstnem kamnu peljali krstno obljubo ponovljat, kakor so bili namenjeni, gotovo bi jih bilo več mrtvih ostalo. Prav čudno je to, da ni poprej nič grmelo in tudi potem ne, samo enkrat se pobliska in strela vdari na turnu v strelovod, da ga siirivi in železno speljavo v dveh krajih raztrga; pod turnom v en steber vdari, nekaj kamnov (kvadrov) razdrobi, potem gre skozi zid v cerkev pod korom in je po cerkvi veliko strahu in škode napravila. Leta 1813. je bilo tudi v turn treščilo, streho in nekaj zidu na stolpu od vrha podrlo, pa v cerkvi ni takrat nobene škode napravilo.
Iz Vipave 26. julija.  — Vreme se ravna v najnovejšem času pri nas po petkih, kajti uže tretji je danes zaporedoma, v katerem je deževati začelo.   No,  dežja smo si pa Vipavci pretekli,  kakor tudi današnji petek jako želeli,  ker se je pričela turšica,  kakor vse drugo na polji uže  prav klavrno držati — in vročina bila je pa tudi uže kar neznosna. V tednu od 13. na 20. t. m. kazal je toplomer sleherni dan uže ob deveti uri zjutraj, in nota bene v senci na severni strani hiše 30^ R. Dež bi nam bil Vipavcem v poletnem času, magari po dvakrat na teden,   prav dobro došel;   samo,   da   bi  prišel brez spremljevalke, to je, tiste proklete  burje.  20. dne t. m. je dež huda burja spremljevala, katera je vso tur-šico k tlam pritisnila,  ter jo tudi polomila,  sadje grdo otresla,   drevje objugala,   trte po vinogradih razmetala; na danes je  pa ravno tako,   dež pada,  burja razsaja. Človek bi skoro mislil, da je v adventu,  pa je sv. Ane dan.   To bode zopet letina, da Bog pomagaj!   Vina ne bode skoro nič, ker je med najmočnejšem cvetenjem naprej in naprej lilo.    Sena je komaj  polovico  lanskega, krompirja je še nekaj, pa hoče gujiti, žita nič, turšica je še v burjinih rokah itd.  mizerje  v obilji.   Pri vsem tem se pa  ravno letos  po Vipavi izvanredno dosti veselic osnuje.   Komaj je  Vrtovčeva  slavnost  pri  kraji, uže se sliši o veliki javni tomboli, katero priredi, kakor uže večkrat v prošlih letih,  tako tudi letos,  kmetijska vipavska podružnica  na Malega Šmarna dan.  — Sliši se pa tudi o drugi veliki javni tomboli istega dne, namreč o oni požarne bramba  vipavske.   Pa še nisem pri
kraji z veselicami. Na Malega Šmarna dan osnuje, kakor se sliši, tudi vipavska čitalnica veselico, kajti praznovala bode dvajsetletnico svojega obstanka; bralno društvo „Edinost" osnuje pa tudi ravno isti dan združeno baš 8 požarno hrambo veliko večerno veselico s plesom. Koliko zabave, pa kako malo denarja v dolini I
Močilnik, naš vipavski po nemarnosti le postali hudournik, pričel se je užo regulirati; pa, kakor se sliši, ni zadosti delavcev. No, med košnjo je, pa bode uže boljši.
Iz Spodnje Kanomlje 24. julija. — Večkrat se je kaj v „Novicah" čitalo, kako veliko škodo trpijo posestniki za vodo Idrico, ker ne morejo prav nič drobnice in nobene govedi več prirediti, da krave teleta večidel mrtve povržejo in če katero živo ostane , da je prav majhno itd.
Danes pa čitateljem „Novic" kaj bolj veselega naznanim, da tekoče leto 1884. pa zopet bolj težka teleta prodajamo od 50 do 97 funtov, ravno ti posestniki in od ravno teh krav, ko so poprej njih teleta po 8, 16, 24, k večem 30 funtov teže prodajali ali doma povžili, če jih niso prodati mogli. To je prav lepi dokaz , da so idrijske žgalne peči živega srebra tako imenovane pokravka peč (viuiFelofen) nam tako škodo delale, ko so lansko leto te peči podrli, se je pa tudi naša živinoreja na boljšo stopinjo nazaj povrnila, je tudi lep dokaz, KO je nek posestnik meseca aprila nakupil 15 koz, katere so do sedaj še vse zdrave; če bi jih bil kupil, ko so še mufel-peči bile, bi mu bile koze gotovo odpadle, kakor so njegovemu predniku leta 1868., kateremu je 7 glav odpadlo, 6 pa jih je prodati moral, in potem jih ni več redil.
Iz Ljubljane. {Volitve v deMni zbor koroški) pričnejo se dne 8. avgusta in prvič pri teh volitvah imamo nekoliko vtemeljene nade, da vsaj deloma zmagajo Slovenci združeni s tamošnjimi konservativci zgolj za to, ker ste se te stranki najnovejši čas nekoliko organizirali.   Za kandidate priporočajo se sledeči gospodje:
1.    Za bel jaški volilni okraj: dr. Franc baron Martinec, c. k. notar v Rožeku;
Karol Kreiner, veliki posestnik v Oberdorfu pri Trebnem.
2.    Za celovški volilni okraj: Martin Štih (po domače: Slemic), župan v Svetni vasi;
Friderik Rupper, posestnik in obrtnik v Celovcu.
3.    Za šmohorski volilni okraj: Janez Snabl (po domače Hrepec), posestnik v Zahomcu;
Tomaž Waldner, umetni mizar in posestnik v Vratni vasi (Rattendorf).
4.    Za velikovški volilni okraj: Andrej Eiil-špieler, upokojeni profesor v Celovcu;
Franc Muri, župan pri Jezeru.
Sosedje koroški, bodite neupogljivo stanovitni in složni, in zmaga pa ž njo boljša bodočnost Vam je gotova!
—  {Izvršilni odbor narodnega kluba kranjskih de-zelnik poslancev) imel je minuli četrtek razgovor o pred-stoječih volitvah za deželni zbor.
—  {Železniški svet) osnovan je po vsem na novo, in je število njihovih udov pomnoženo pa tudi kupčijske zbornice in kmetijske družbe, ki skupaj volijo v omenjen svet sostavljene so drugače. Kmetijska družba kranjska voli oziroma predlaga sicer tudi zdaj še s kmetijsko družbo koroško skupaj enega svetovalca, tukajšnja trgovinska zbornica pa ima zdaj skupaj voliti z Goriško in vse te družbe dogovorile so se sedaj tako, da je voljen za svetovalca kupčijskih zbornic svetovalec iz Kranjske in to gosp. K. Luckmann, za namestnika pa si je izbrala goriška trgovinska zbornica g. barona Ritter-Zahvony-a,  fabrikanta v Gorici,  kmetijska
družba kranjska in koroška pa ste izbrali svetovalca Korošca grofa Goes-a, namestnika pa ces. svetovalca J. Murnika Kranjca. Pri prihodnjih volitvah pa se obrne tako, da je zastopnik kmetijskih družeb Kranjec, namestnik pa Korošec, zastopnik trgovinskih zbornic pa svetovalec Goričan, namestnik pa Kranjec, tako bode zmiraj vsaka dežela zastopana vsaj po enem zastopniku.
—  {^^Osnova vojstva^), cesarskim in kraljevskim vojakom v poduk, v vprašanjih in odgovorih, spisal in založil C. k. stotnik Comel pl. Sočebran", imenuje se najnovejša, 33 slovenskih in ravno toliko nemških strani obsegajoča, v Kromeriži tiskana knjižica marljivega našega vojaškega pisatelja.
— {Pri C, kr. vojaškem oskrbovalnem zalozišči v Ljubljani) vršile se bodo dne 6. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoludne zopet ponudbe o oskrbovanji in zalaganji s senom in slamo za postaji Ljubljano in Novomesto za čas od 1. septembra 1884. do 31, avgusta 1885. L, in to pod pogoji v ^Laib. Zeitg.", štev. 150 t. 1. razglašenimi.
—  {Vabilo k slavnosti blagoslovljenja „Gorjanskega doma^j katerega je sozidalo ^^Bralno družtvo" v Gorijah v spomin 6001etnice vladanja Habsburžanov na Kranjskem, ki bode 17. avgusta v Gorijah pri Bledu. Spored: A. Ob 10. uri slovesna sv. maša v farni cerkvi. — Po maši sprevod od cerkve do „Doma". Pred „Domom": 1. ;;Lepa naša domovina", poje gorjanski zbor. 2. ;;Bla-goslovljenje". 3. „Očenaš", poje gorjansj^i zbor. 4. „Slavnostni govor", govori gosp. prof. Fr. Suklje. 5. „Cesarska pesem", poje gorjanski zbor. — B. Ob 1. uri popoludne skupni obed pri ^^Kaconu^^ *) Po obedu prosta zabava in „Tombola". — C. Ob 6. uri odhod na Bled.    Vožnja in petje po jezeru.
250
*) Kdor se izmed vnanjih p. n. gostov hoče skupnega obeda udeležiti, naj blagovoli to naznaniti vsaj do 13. avgusta nadučitelju g. Jos. Zirovniku v Gorjah.