OCENE IN POROČILA – REVIEWS AND REPORTS 129 zapostavljeni in izločeni iz avstrijske družbe. V prispevku dr. Lamprechta je podan pregled izgona Judov iz Šta- jerske v letih 1938/39. V njem avtor zapiše, da nacistični režim omenjenega preganjanja Judov ne bi mogel izvesti brez podpore domačega nejudovskega prebivalstva in brez sodelovanja širših množic na Štajerskem. Zgodovinar dr. Renato Podbersič iz Študijskega centra za narodno spravo je pisal o poskusu obnove judovske skupnosti v Gorici po koncu druge svetovne vojne, ki je dolga stoletja da- jala pomemben pečat Gorici in njeni deželi. Uničena je bila med holoka- vstom, po koncu druge svetovne vojne si kljub poskusom ni nikoli več prav opomogla. Pravzaprav je nekakšen preporod judovstva na Goriškem po- menil prihod ameriških vojakov v okviru Zavezniške vojaške uprave po- leti 1945. V Gorici se je namreč nasta- nilo poveljstvo ameriške 88. pehotne divizije, popularno imenovane »Blue Devils« (Modri vragi). V tej enoti je služilo veliko judovskih vojakov, za njihovo duhovno oskrbo pa je skrbel vojaški rabin stotnik Nathan A. Ba- rack, pripadnik ortodoksnega judov- stva. Ameriškim vojakom judovske veroizpovedi je s pomočniki nudil du- hovno oskrbo, poskrbeli pa so tudi za pomoč maloštevilnim vračajočim se judovskim družinam. Po podpisu Pa- riške mirovne pogodbe in umiku ame- riških vojakov septembra 1947 se je ta poskus obnove goriškega judovskega življenja praktično zaključil. Judovski skupnosti v Gorici je še nekaj let uspe- valo zagotavljati minian za opravlja- nje verskih obredov, leta 1969 pa se je zaradi pomanjkanja članov združila z judovsko skupnostjo v Trstu Na koncu zbornika je objavljena tudi bibliografija vseh prispevkov domačih in tujih avtorjev, ki so s svojimi razi- skavami sodelovali v preteklih štirih zbornikih. Naslovnico publikacije krasi posnetek Tlakovcev spomina iz Maribora. Najbrž ne naključno, saj je bil prav Maribor prvo slovensko mesto, ki se je leta 2012 pridružilo k vseevrop- skemu projektu »Stolpersteine«. Gre za umetniško zasnovani projekt, ki z na- činom »en tlakovec, eno ime« obuja do nedavnega pozabljena imena žrtev ho- lokavsta. Maribor je torej ta pozabljena imena vrnil v javni in zgodovinski spo- min, ostala slovenska mesta pa še ne. Marjan Toš ZBORNIK SLOVENSKI LOVCI V VOJNI ZA SLOVENIJO Slovenski lovci v vojni za Slovenijo. Zbornik razprav, člankov, pričevanj in spominov. Lovska zveza Slovenije, Ljubljana 2016, 272 str. Konec leta 2016 je izšel zbornik Slo- venski lovci v vojni za Slovenijo, ki ga je ob 25-letnici osamosvojitve izdala Lovska zveza Slovenije. Kot je ob izidu zapisal recenzent, prof. Stanislav Ko- cutar, je delo »Slovenski lovci v vojni za Slovenijo« dragocen dokument o prispevku članov lovske organizacije v enem ključnih trenutkov novejše na- rodove zgodovine. Gre za posamično odločitev članov kot tudi za kolektivno odločitev organizacije, da bo v duhu domoljubja in pripadnosti domovini ukrepala častno in srčno – ne glede na 130 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2017/1 morebitne posledice takšne odločitve. Slovenski lovci so s tem potrdili eno temeljnih usmeritev svoje organizacije iz njenega najzgodnejšega obdobja, na- mreč, da bodo poleg varovanja narave skrbeli tudi za narodno usmeritev. Tej odločitvi so številni sledili med naro- dnoosvobodilnim bojem 1941–45 in is- ti duh je narekoval podobno odločitev leta 1991. Slovenska lovska organizacija je s tem dejanjem častno in odgovorno sledila plebiscitni odločitvi, sposobnost in srčnost njenih članov pa je pripomo- gla k organizaciji obrambnih prizade- vanj in zanesljivo pripomogla, da je bilo žrtev oboroženih nasprotij tako na eni kot na drugi strani manj, kot bi jih mo- rebiti bilo, če bi pasivno stali ob strani in zgolj čakali na razplet dogodkov. To je temeljno sporočilo in hkrati največja dodana vrednost lovske organizacije k slovenski osamosvojitvi. V zborniku je s prispevki in razpra- vami sodelovalo 25 avtorjev, dragoce- ne podatke pa je posredovalo kar 129 informatorjev iz LD in s terena. Med njimi jih je bilo največ iz širšega mari- borskega območja, Krasa in Gorenjske. Z gradivom so sodelovale tudi nekatere strokovne ustanove, kot so Muzej no- vejše zgodovine iz Ljubljane, Vojaški muzej slovenske vojske iz Maribora in Tehniški muzej Slovenije. Besedilo je jezikovno pregledala Tjaša Škrinjar, oblikovalec in ilustrator pa je Igor Pi- čulin. Spremno besedo je v zborniku, ki je izšel v nakladi 2500 izvodov, napi- sal predsednik LZS, mag. Lado Bradač, so sporočili iz službe za stike z javnost- mi pri LZS. Iz zapisanega v tej knjigi velikega formata, ki jo bogati kar 23 izvirnih avtorskih ilustracij Igorja Pi- čulina, lahko povzamemo, da je prete- klost ne glede na to, kako jo dojemamo, vedno interpretirana, in interpretacije, ki nastanejo, so vedno v službi sedanjo- sti. Študije, ki se ukvarjajo s spomini, ne razglabljajo več toliko o preteklih dejanjih, temveč o tem, kako danes strukturiramo zgodbe o preteklosti. Poudarek ni na tem, kar o preteklosti vemo, temveč na diskurzu, ki ga o do- godkih oblikujemo. Eno so dejstva, in ta so neizpodbitna, kot je to tudi vojna za Slovenijo leta 1991, drugo pa je, kak- šen diskurz, bodisi zgodovinski, nacio- nalni ali medijski, gradi interpretacije teh dogodkov. Jasno je, da se te spremi- njajo v času in prostoru in tudi, ko gre za vojno leta 1991, se soočamo z zgo- dovinsko amnezijo. Da je res tako, pri- čajo mnoga historična dela, predvsem pa memoarska literatura o slovenskem osamosvajanju v letih 1990–1991. Mar- sikaj se je namerno pozabilo, marsikaj je bilo namerno spregledano, nekaj celo potvorjeno, marsikaj pa naj bi prišlo v javnost pozneje. To je značilno tudi za vlogo pripadnikov lovske organizacije pred vojno in med vojno za samostoj- no Slovenijo. O tej vlogi še do včeraj nismo vedeli nič ali bore malo, čeprav tudi za ta čas velja, da je preteklost da- nost, ki je ne bo nič več spremenilo. Medvojna vloga slovenskih lovcev je popisana v zborniku na osnovi različ- nih zgodovinskih virov, v tem primeru predvsem na osnovi pričevanj očivid- cev. Ostalih virov je žal relativno malo. Po 25 letih je spomin očividcev začel bledeti, zato je bil po besedah predse- dnika slovenske lovske organizacije, mag. Lada Bradača »že skrajni čas, da vsaj nekaj malega trajno ohranimo za kasnejše rodove slovenskih lovcev«. V spominskih zapisih v zborniku Slo- venski lovci v vojni za Slovenijo se zr- calijo tudi posamezne ustne pripovedi, OCENE IN POROČILA – REVIEWS AND REPORTS 131 ki so jih pisci poskušali dokumentirati. Delček spominjanja na vojno med slo- venskimi lovci in njihove spomine so sodelavci uredniškega odbora, ki ga je vodil dr. Marjan Toš, poskušali vtkati v širši diskurz, tudi s pomočjo anali- tičnih in kronoloških historičnih zapi- sov strokovnjakov v prvem delu knjige. Takšen pristop se je potrdil kot najbolj primeren, saj za kaj več niso imeli ne časa in tudi ne referenčnih sodelavcev. Zbornik je šele začetek zapisovanja in trajnega dokumentiranja in z njim so realizirali pobudo predsednika, mag. Lada Bradača iz decembra lani, da bi v letu, ko praznujemo 25-letnico samo- stojnosti, javnosti strnjeno posredovali tudi informacije o aktivni vlogi lovcev in lovske organizacije v tem zgodo- vinsko prelomnem dogodku. Avtorji seveda niso mogli biti znanstveniki, ki bi podrobneje razčlenjevali in znan- stveno proučevali našo vlogo, želeli so zgolj zapisati nekatera dejstva, da se ne bi pozabila. Čas namreč beži, očividci odhajajo in se starajo, s tem pa bledi tu- di spomin. Niso želeli razsojati in tudi niso razsojali ne dogodkov ne pojavov. Skušali so biti verodostojni kronisti in s prispevki vzpodbuditi strokovnjake, da se enkrat v bližnji prihodnosti poglo- bljeno, znanstveno analitično lotijo te tematike. Za takšen znanstveni pristop pa je seveda potreben čas. Pričujoči zbornik je najbrž začetek, ki bo zagotovo doživel nadgradnjo, saj ne- katere zadeve niso – in tudi niso mogle biti – celoviteje predstavljene, na pri- mer seznami udeležencev, ki niso po- polni, saj je podatke posredovalo le 129 LD. Iz njih izhaja, da je bilo v vojno in deloma že v predvojno dogajanje direk- tno in aktivno vključenih okoli 1.800 lovcev. Če pa upoštevamo zanesljive neobdelane terenske podatke, pa oce- njujejo, da je bilo v vojni leta 1991 anga- žiranih preko 5000 slovenskih lovcev. Vsi so častno opravili svojo nalogo in stopili v bran domovini, ko ji je bilo najtežje. In iz lovskih vrst je tudi ena prvih žrtev slovenske osamosvojitvene vojne iz leta 1991, lovec Jernej Molan iz Brežic. Za svoj prispevek lovci niso pričakovali in ne pričakujejo medalj, tudi ne želijo biti heroji, pričakujejo le korektno zgodovinopisno obravnavo in predstavitev njihove vloge v teh za domovino usodnih časih. Marjan Toš DAN PRIMOŽA TRUBARJA IN PETSTOLETNICA LUTROVIH TEZ Počastitev državnega praznika dan Primoža Trubarja 2017. Univerzitetna knjižnica Maribor, 8. 6. 2017 Počastitev dneva Primoža Trubarja je že tretje leto zapored združila Uni- verzitetno knjižnico Maribor in Zvezo kulturnih društev Maribor s projektom Spominjanja prav na praznični dan 8. junij v UKM. Ker je namen državne- ga praznika, s tem pa tudi prireditve, utrjevanje zavedanja o vlogi Primoža Trubarja za slovenski narod in tudi za širši evropski prostor, je cilj priredi- teljev postopoma slediti in razgrinjati večplastnost njegovega dela in pomena. Okrogli mizi in trem razstavam je bil za skupni naslov projekta postavljen navedek iz Trubarjevega nemškega po- svetila h knjigi Ta prvi dejl tiga noviga