VESTMK
=jmHmm)um)!tnm))mnmnn:m))!!m![!MHm<mnnnt)nm))'=
Poštni urad 9020 Celovec §	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt	E
E	Izhaja v Celovcu
=	Etscheinungsort Klagenfurt	=
Posamezni izvod 3 šilinge = = mesečna naročnina 12 šilingov E =	ceioietna naročnina 120 šiiingov	=
P. b. b.
iiinniMimt)tnnm]m;inn!nmtmtmnmm]mum)M)um)Htm)7!
LETNIK XXXii).
CELOVEC, PETEK 11. AVGUST 1976
Šlev. 32 (1878!
Desničarski, antistovenski in antijugosiovanski krogi
se združujejo
Kakor smo iahko razbrati iz raznih avstrijskih časopisov, so se 1. in 2. avgusta odvijati v Trstu zanimivi razgovori: takrat se je vodja koroške nemškonacionaiistične organizacije, predsednik KHD Feidner, srečai s tamkajšnjimi somišijeniki, s predstavniki iridentistične iiste „Per Trieste", ki začasno tudi stavi tržaškega župana Maniiica Cecovinija, ki je prišei do tega poiožaja samo s pomočjo itaiijanskih neofašistov, organiziranih v MSi. Feidner se je razgovarjai s predsednikom orga-nizacije „Civiiita Mitteieuropea ", Pcoiom Paroveiom. Zedinita sta se, da bosta ostaia v stainem kontaktu, ker — kakor sta nesramno izjavita — so „ciiji in metode ekspanzivne ijubijanske poiitike v Julijski Bene-čiji in na Koroškem isti". Hkrati sta se domenita, da bo 8. oktobra prišia na Koroško tudi tržaška protisiovenska skupina, da se bo udeie-iiia ziogiasnih heimatdiensfovskih piebiscitnih prosiav._____________
To srečanje pomeni nedvomno novo obliko v sodelovanju narodnih nestrpnežev in antijugoslovan-skih sil. Lista ,Per Trieste" in organizacija „Civilita Mitteieuropea" sta si pridobili žalosten sloves v odklanjanju Osimskega sporazuma — ki predstavlja vzorno rešitev starih meddržavnih problemov, ki jih je zapustila vojna — med SFR Jugoslavijo in republiko italijo. v tem sporazumu je tudi zagotovljena zaščita in enakopraven razvoj slovenske narodne skupnosti na Primorskem. Ratifikacija Osimskih spo^ razumov s strani Italije je pomenila veliko zmago demokratičnih, naprednih in antifašističnih sil v rimskem parlamentu. Reakcionarne sile se s temi historičnimi in svetovnemu miru koristnimi sporazumi seveda niso mogle spoprijazniti ter so začele močno gonjo proti tem dokumentom, ki hkrati izražajo prijateljstvo med italijanskim in jugoslovanskimi narodi. Določen uspeh pri svoji revanžistični, antikomuni-stični, šovinistični in protijugoslo^ Vanski gonji so imeli pri zadnjih Volitvah v Trstu, čeprav je tudi ta -uspeh" prav gotovo samo začasen in pokrajinsko omejen.
O tem uspehu pa hoče seveda profitirati tudi mednarodna desnica
in reakcija. V ta namen je Feidner tudi odpotoval v Trst, da bi si vsaj tam pridobil novih prijateljev, kajti na Koroškem jih že zdavnaj ne pridobi več in še stari brambovci mu hvala bogu dan za dnevom izumirajo. Po principu vseh političnih pustolovcev sta se tudi ta dva zastopnika ..zahodnega krščanstva", Feidner in Parovel, posluževala taktike ^primite tatu!", ko sta fantazirala o nekih „ekspanzivnih" metodah ljubljanske politike. Vsa zgodovina in zlasti še Feldnerjevi ideološki predhodniki in njihovi somišljeniki v Italiji, dokazujejo, da so se ekspanzivnosti posluževali doslej vedno bodisi avstrijski nemški nacisti ali pa italijanski fašisti, ki so tudi podirali in zbrisali meje proti Jugoslaviji, nikoli pa obratno.
In tudi danes sta ravno Feidner in Parovel najbolj zagrizena zastopnika vsega antislovenizma in antikomunizma in najhujša sovražnika napredka, demokracije in antifašizma. Očitno smatrata, da je zdaj čas zrel, da bi svojo šovinistično politiko koordinirala in se medsebojno podpirala.
Te načrte mednarodne reakcije bo treba preprečiti! Kaj iščejo italijanski tašisti 8. oktobra pri nas? Saj imamo koroških dovolj! Kaj je bil
Za tesnejše sodetovanje
V torek 1. avgusta so se na sedežu Zveze stovenskih organizacij v Ceiovcu sestati predstavniki Stovenske kmečke zveze in gospodarskega odbora SKGZ iz Trsta s predstavniki Stovenske kmečke zveze na Koroškem. Detegacijo iz Trsta so sestavijati tajnik gospodarskega odbora SKGZ Snodam Kapič, tajnik Stovenske kmečke zveze v Trstu Edi Bukovec ter veterinar Boris Štrekelj.
Namen tega srečanja je bit, da organizacije navežejo tesnejše Medsebojne stike in da se seznanijo s sistemom deta. V izčrpnem po 9ovoru so bita obravnavana aktuatna vprašanja iz kmečko gospodarskega področja ter konkretne obtike sodetovanja med omenjenimi kmečko-gospodarskimi organizacijami. Ob tej pritožnosti so naši Predstavniki seznaniti tovariše iz Trsta tudi z bojem za ohranitev naše narodne skupnosti na Koroškem. Srečanja sta se udetežita tudi tajnik Zveze stovenskih organizacij dipi. inž. Fetiks Wieser in predsednik gospodarskega odbora ZSO dipt. inž. Franci Einspieter.
Kot prva nadatjnja skupna akcija, ki naj bi stužita boijšemu medsebojnemu spoznavanju bo v mesecu septembru dvodnevni iziet po južnem Koroškem. Program bo pripravita Stovenska kmečka zveza v Celovcu. Tržaškt tovariši bodo imeti tako najiepšo pritožnost na tiču Mesta se seznaniti z gospodarsko in pa tudi narodno poiitično situacijo "n južnem Koroškem.
dejanski cilj Feldnerjevih pogovorov s svojimi kumpani v Trstu? Za kakšno novo hujskaško akcijo sto se zmenila zastopnika Heimatdien-sta in ,,Civilita Mitteieuropea"? — Demokratična javnost na Primorskem, Koroškem in v Sloveniji upravičeno! zahteva odgovore na ta vprašanja, saj ve, da gre za razgovore med odkrito šovinističnimi ter skrajno nedemokratičnimi organizacijami.
S tem v zvezi pa je še zanimivo ugotoviti, da je koroški tisk, ki prav gotovo Heimatdienstu ni nenaklonjen, o tem čudnem srečanju ni vedel kaj napisati — podatke srečanja smo razbrali iz dunajske „Presse" in salzburškega,.Volksblatta". Očitno se celo zastopniki koroškega tiska in strank ne upajo priznati mednarodnih stikov protimanjšinskih organizacij, ker bi tako priznanje nedvomno škodovalo ugledu ,,vzorne rešitve" manjšinskega) vprašanja na Koroškem, ki je v zadnjem času tako in tako že dovotj trpelo.
Če pa tudi uradna Koroška obsoja mednarodno sodelovanje protislovenskih in protijugoslovanskih sil, potem naj tega sodelovanja ne zamolči, marveč naj ga razkrinka in obsodi, kot ga obsoja vsa demokratična javnost prizadetih pokrajin.
ENOTNA USTA PLIBERK — FARNA MLADINA VOGRČE — KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA — KRAJEVNt ODBOR ZVEZE SLOVENSKE MLADtNE — MLADINSKI KLUB ŠMIHEL — POSOJILNICA PUBERK — SPD EDINOST — FARNA MLADtNA PUBERK — KRAJEVNt ODBOR NARODNEGA SVETA KOROŠKtH SLOVENCEV — KRAJEVNO ZAUPNtŠTVO ZVEZE SLOVENSKtH ORGA-NtZACtJ NA KOROŠKEM — KPD ŠMtHEL — MPZ PODJUNA — POSOJtLNtCA ŠMtHEL — SPD PECA — ZVEZA KOROŠKtH PARIŽANOV
vabijo na
prireditev za naše otroke
ki bo v petek 11. avgusta 1978 ob 20. uri v PLtBERKU v dvorani gostitne Schwarzt.
PROGRAM:
Nastop otroške fotktorne skupine iz Ptiberka — Govor krajevnega zastopnika — Govor zastopnika osrednjih organizacij koroških Stovencev — Diskuzija — Koncert ansambta "DRAVA" iz Borovetj.
S to prireditvijo bomo opozoriti občino Ptiberk in avstrijsko vtado, da je stovenščina na področju predšotske vzgoje izrinjena iz javnega živtjenja. To pa nasprotuje med drugim jasnim dotočitom čtena 7 avstrijske državne pogodbe in avstrijski ustanovi, nadatje dektaraciji o čtovekovih pravicah, mednarodnemu paktu OZN o ekonomskih, sociatnih in kutturnih pravicah, heisinškemu sporazumu ter tudi sptošnemu občinskemu redu (AGO).
Totiko botj važno je, da se vsak Stovenec iz občine Ptiberk, pa tudi izven ptiberške občine, zanestjivo udeteži te prireditve!
Papež Pave) VI. umrl
Bilje borec za mir in razumevanje na svetu
V nedeljo, dne 6. avgusta 1978 približno ob 2t. uri zvečer, je v svoji letni rezidenci v Castel Gandolfu nenadoma umrl papež Pavel VI. Po popoldanskemu srčnemu napadu se je njegovo zdravstveno stanje nepričakovano poslabšalo, pozno zvečer pa je prišlo še do pljučnega edema. Papež Pavel VI. je že dalj časa bolehal, v zadnjih dneh pa se je stanje tako zaostrilo, ida so mu zdravniki svetovali nekaj dni popolnega počitka. Kljub temu je Pavel VI. do zadnjega opravljal svoje posle.
Papež Pavel VI. se je rodil 26. septembra 1897 v Concesiju pri Bres-ciji, bil je sin bogate meščanske družine Montini, ki je bila politično tesno povezana z ljudsko stranko Dona Sturza. Leta 1920 je bil blagoslovljen v duhovnika, bil je prepričan antifašist, na njegovo mišljenje pa je vplival predvsem francoz Ja-ques Maritain. V novembru leta 1954 je postal nadškof v Milanu, devet let pozneje, 21. junija 1963 pa je na-sledoval papeža Janeza XXIII.
Pokojni papež Pavel VI. Montini je torej zavzemal Petrov prestol v Vatikanu celih 15 let. Papež Janez XXIII., njegov prednik, ki je bil znan kot veliki reformator, je vodil drugi vatikanski koncil, ki je imel en sam velik cilj, namreč, da bi prilagodil cerkev sodobnemu svetu. Dediščina, ki jo je torej dobil Pavel VI., je bila težka zlasti še zato, ker se je osebnost Pavla VI. zelo razli-
kovala od Janeza XXIII. Medtem ko je Janez XXIII. bil velik optimist in zelo odprtega značaja, je Pavel VI. ravnal zelo racionalno in hladno. Bil pa je velik diplomat in kot takšen je vedno iskal ravnotežje med konservativnimi in progresivnimi smermi v cerkvi.
Težko nalogo pa mu je zadela tudi politična realnost v Italiji. Papež Pavel VI. sicer nikakor ni hotel „popustiti" komunistom, skušal pa jih je vsekakor razumeti. Saj so mu na drugi strani pomagali posredovati na Vzhodu pri vzpostavljanju diplomatskih stikov z državami socialističnega bloka. Dela! je politiko „majhnih korakov" in si zagotovil zgodovinske zasluge za odpiranje cerkve proti Vzhodu. Prvi tak korak je bil leta 1966, obisk Gromika v Vatikanu; sledili pa so obiski diplomatov iz Madžarske, Poljske, Sovjetske Zveze, Romunije itd.
Na začetku svojega pontifikata je Pavel VI. veliko potoval, bil je prvi papež v zgodovini cerkve, ki je obiskal vseh pet celin. Zadnja leta pa je imel težave predvsem tudi s francoskim desničarskim škofom Lefeb-vrom. Ta spor je pustil v njegovem delovanju globoke brazde, hotel je celo zaradi osebnega poraza odstopiti. Papež Pavel. VI. je vodil cerkev skozi eno najbolj dramatičnih kriz človeštva. Rimski dnevnik Cor-riere detla Sera je pisal ob papeževi smrti, „da bo pisala zgodovina o
Pavlu VI. kot o papežu „dialoga s svetom", ki je globoko občutil srdit spopad med preteklostjo in prihodnostjo, med gotovostjo tradicije in negotovostjo novih tokov." Rimski Messaggero pa je ob tej priložnosti zastopal mnenje, da je imela zunanja politika Pavla VI. tri poglavitne cilje: mir na svetu, izboljšanje odnosov s tretjim svetom in s komunističnimi deželami.
Papež Pavel VI. se je boril za mir in razumevanje na svetu. Bil je osebnost, ki je združevala v sebi revolucionarnost in tradicionalnost, saj je na eni strani poganjal naprej reformo, na drugi strani pa je hotel uveljaviti tudi spet avtoriteto, tradicijo in red. Kritikom je bilo predvsem „kamen spotike" njegovo stališče do celibata, to se pravi, njegov neupogljivi „NE" k odpravi celibata za katoliške duhovnike in njegova prepoved umetnih kontracepcijskih sredstev, saj je ravno ta prepoved prizadela zlasti dežele v razvoju, ki so posebno ogrožene zaradi hitrega naraščanja prebivalstva.
Pavel VI. pa ima tudi zasluge za dobre odnose med Vatikanom in Jugoslavijo. Predsednik Tito je zato ob njegovi smrti poslal brzojavko vatikanskemu državnemu sekretarju kardinalu Jeanu Villotu. Poudaril je predvsem, da je „Papež Pavel VI. bil zagrizen borec za mir in razumevanje med ljudmi in narodi ter vztrajen zagovornik miroljubnega in enakopravnega sodelovanja med narodi."
s e asaMcne 27. ce!cv3&i
scjrtim
Postala je že tradicija, da prireditelji lesnega sejma v Celovcu nekaj dni pred otvoritvijo sejma priredijo tiskovno konferenco, na kateri predstavijo novinarjem vsakoletne novosti in atrakcije lesnega sejma.
V pozdravnih besedah je mestni svetnik Walter Dermuth opozoril na dejstvo, da je celovški sejem izredno važen za posredovanje kontaktov s sosednimi državami, dejal pa je tudi, da sta na Koroškem ravno gozdarstvo in lesna industrija dandanes dva zelo pomembna faktorja pri ohranitvi delovnih mest. Na koncu svojega govora pa je izrazil mnenje, da je surovina les za bodočnost tudi važen energetski vir.
Sledil je govor deželnega poslanca Karla Baurechta, ki je poudaril važnost lesnega sejma za celotno koroško gospodarstvo.
Direktor sejma, svetnik senata dr. Kieindienst pa je novinarje seznanil z novostmi letošnjega, že 27. lesnega sejma v Celovcu. Posebno značilno je po njegovem mnenju za ta sejem, da vsako leto želi razstavljati več tvrdk, ker pa je razstavni prostor, ki obsega 103.000 m^, premajhen, morajo prireditelji, žal, nekaterim odpovedati. Sejem torej postaja mednarodno vedno bolj priznan, sodelujejo pa skupine strokovnjakov iz več kot 35 držav. Dr. Kieindienst je razdelil sejem na pet področij in na vsa-
Gradnja jugostovanskega naftovoda v potnem teku
Koroški Slovenci budno spremljamo podvige jugoslovanskih narodov in se veselimo ob njihovih uspehih, da bi povečali svoj gospodarski potencial. V okviru te dejavnosti naj omenimi in opišemo enega najbolj pomembnih gospodarskih objektov v Jugoslaviji — jugoslovanski naftovod. Napori velikega števila najrazličnejših strokovnjakov (iz tu in inozemstva), tehnikov in delavcev postajajo vedno bolj vidljivi, saj je gradnja naftovoda v polnem teku.
Ta bodoči prvi jugoslovanski naftovod, ki povezuje otok Krk (kraj Omišalj) preko Gorskega kotarja do terminala v Sisku ter dalje z enim krakom do madžarske meje in Lendave, z drugim pa iz Siska do Bosanskega Broda in preko njega do Novega Sada in Pančeva, je dolg 758 kilometrov. Z otoka Krka na celino bodo speljane jeklene cevi preko novega mostu, ki je še v gradnji, nadalje preko težavnih planinskih predelov, preko polj, pod rekami in kanali, s povprečno brzino 450 metrov na dan.
Gradnja jugoslovanskega naftovoda je gospodarska potreba za oskrbo rafinerij v državi in je velikega ekonomskega pomena tudi za sosednje države. Za gradnje naftovoda je bilo veliko zanimanje domačih in tujih podjetij. Za vsa dela v zvezi z naftovodom je bila razpisana mednarodna licitacija. Tako so na odseku Omišalj — Sisak dali ponudbe podjetja iz ZDA, Italije, ZR Nemčije, Francije, vendar so najugodnejše odrezali — „Industrogradnja" iz Zagreba za stavbne gradnje ter „Monting" iz Zagreba in francosko-nizozemska tvrdka „Spic Capag — Nacap" za vsa montažna dela. Prelaze pod rekami dela „Ivan Milutinovič" iz Beograda a ostala dela izvaja „Nafta-gas" — ..Montaža" iz Zrenjanina.
Na trasi jugoslovanskega naftovoda do jugoslovanske-madžarske meje se dela dan in noč z namenom, da bo ta delovni odsek končan še konec letošnjega leta.
Jeklene cevi skozi katere bo teklo „črno zlato" so dolge 20 metrov s premerom enega metra. Te cevi se polagajo 2 metra pod zemeljsko površino, a 3.3 metra izpod dna rek in kanalov. Istočasno graditelji polagajo tudi kontrolni kabel z instalcijami, ki na komandnih ploščah v komandnih zgradbah terminalov takoj zabe-
ležijo razne okvare in neobičajnosti. V takšnih primerih je seveda treba ukrepati in skrbeti, da se napake popravijo (zaprejo ventili). Na kritičnih mestih se vgrajujejo debelejše cevi nameščene v betonska korita. V boju za čim večjo varnost so predvideni še razni drugi prijemi po načelu — vse za varnost in nemoten potek.
kem področju nakazal posebnosti le-teh.
Na področju osnovne proizvodnje lesa je opozoril na stroje, ki vedno bolj odgovarjajo zaščiti narave. Na področju transporta lesa pa so novost razna dvigala, ki so jih razvili avstrijski strokovnjaki in katere tudt izdelujejo v Avstriji.
Izrednega pomena pa je tudi za-garstvo, na tem področju so posebno zanimivi stroji za obvejevanje. 2e stirinajstič bodo strokovnjaki postavili letos na sejmu v Celovcu žago, katero si lahko ogledajo obiskovalci pri obratovanju. Četrto področje je namenjeno obdelavi lesa. Letos bodo postavili tudi že desetič na lesnem sejmu mizarsko delavnico. Izdelovali bodo pred očmi obiskovalcev razna dvigalna vrata.
Žago in mizarsko delavnico si ogleda vsako leto več kot 1000 strokovnjakov iz Avstrije in inozemstva.
Kot smo že omenili v zadnji številki našega lista, se bosta srečala na letošnjem 27. lesnem sejmu k razgovorom tudi nemški zvezni minister za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo, Josef Ertl in avstrijski zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo Giinter Haiden. Omeniti je pri tem še treba, da je Josef Ertl zagovornik celovškega lesnega sejma pri evropski skupnosti (EG) in da bo obiskal celovški lesni sejem vsako leto.
Peto področje na tem sejmu bo prikazalo obiskovalcem razne lesne proizvode. Na tem področju razstavlja tudi Sovjetska Zveza. Izrednega pomena pa so s cementom vezane plošče in iverice, ki jih izdeluje madžarska tvrdka, ki deluje ob avstrij-sko-madžarski meji.
Letošnji lesni sejem bo obiskala celo delegacija iz Kitajske, ki se trenutno nahaja v Avstriji. Kot vidimo je postal celovški lesni sejem izrednega pomena za mednarodno sodelovanje in zbližuje v razgovorih strokovnjake zahodnega in vzhodnega sveta.
Na koncu pa je treba opozoriti bralce še na dejstvo, da bodo tudi letos ob posameznih dnevih takoime-novani dnevi raznih držav. V soboto, 12. avgusta bo Koroški žagarski dan, v ponedeljek, 14. avgusta avstrijsko-italjanski dan lesne trgovine, v sredo, 16. avgusta jugoslovanski dan in v četrtek, 17. avgusta dan Nemčije.
Kuvajt je najbogatejša država na svetu
S lem, da delijo vsoto, ki tvori celotni narodni dohodek s številom prebivalcev v raznih državah, lahko ekonomi ugotovijo, katera država je najbogatejša na svetu. Za leto 1977 so ekonomi na ta način ugotovili, da je bila najbogatejša država na svetu Kuvajt. Državljani Kuvajta so namreč imeli po tem računu povprečni letni dohodek v višini 11.950 dolarjev na osebo. V letu 1976 pa je znašat ta dohodek celo 12.565 dolarjev na enega prebivalca te bogate dežele. V zadnjem letu je torej prišlo do občutnega zmanjšanja letnega dohodka. Kljub temu pa je Kuvajt še vedno naj-bogatejša država na svetu, to pa zato, ker ima Kuvajt velike zaloge nafte, v razmerju z bogastvom nafte pa ima samo malo prebivalcev, namreč le dobra dva milijona. Odkar se je po zadnji izraelsko-arabski vojni občutno povišala cena petroleja je ta država zelo obogatela. V Kuvajtu se trenutno veliko gradi in to po najnovejših gradbenih tehnikah. Nastajajo nove bolnice in druge javne zgradbe, gradijo pa se tudi cele nove mestne četrti.
Po predvidevanjih strokovnjakov pa se bodo ležišča nafte v Kuvajtu v prihodnjih dvajsetih letih znatno zmanjšala. Ta država mora zato izkoristiti sedanjo konjunkturo, tako da bodo ostali sadovi sedanjih naložb tudi potem, ko ne bo več petroleja, ali kot ga imenujejo Kuvajčani, .črnega zlata".
Druga najbogatejša država je po računu ekonomov Švica, ima namreč 10.010 dolarjev povprečnega letnega dohodka na osebo. Na tretjem mestu pa se nahaja Švedska z 9.480 dolarji. Četrta je Norveška (8.845 dolarjev), peto mesto zaseda ZDA (8.715 dolarjev), sledijo pa Danska (8.465), Kanada (8.375 dolarjev), zvezna republika Nemčija (8.370), Islandija (8.305 dolarjev povprečnega letnega dohodka na osebo), deseta pa je z 8.185 dolarji Belgija.
Francija, ki je leta 1976 bita na desetem mestu pa je v enem letu zdrknila od desetega mesta na dvanajsto. Imela je namreč leta 1977 samo še 7.145 dolarjev povprečnega letnega dohodka na osebo.
Danes otvoritev gorenjskega sejma v Kranju
Danes ob 10. uri dopoldne bo zvezni sekretar za trgovino Socialistične federativne republike Jugoslavije odprl 28. Mednarodni Gorenjski sejem. Ta prireditev je ena ncjtradicionalnejših povojnih sejemskih prireditev v Sloveniji. Njena tradicijo sega nazaj do leta 1493, ko je mesto Kranj dobilo pravico do dveh sejemskih prireditev v letu.
Da bi zastopniki Gorenjskega sejma informirali tudi koroško javnost, so pretekli teden priredili v hotelu .Korotan" tiskovno konferenco za koroške novinarje, katere se je udeležilo razveseljivo število zastopnikov tiska.
Danes je gorenjski sejem največja tovrstna prireditev v Sloveniji. Vsebina sejma je široko potrošniškega značaja, razstavni eksponati so razvrščeni na več kot 30.000 m^. Tu se najde vsakovrstno blago, od pohištva preko gospodinjske opreme, orodja, gradbenega materiala pa tja do motornih koles, avto-oprerne itd. Vse to pa je združeno s sejemskimi popusti in izredno ugodnimi nakupi.
Zračunano po povprečju prejšnjih let obišče sejem lelno preko 200.000 obiskovc cev. Za razslavljalce, neposredne proizvajalne organizacije ko' tudi trgovino in obrt pomeni 'o dele .'coje ne Gorenjskem sejmu velik poslovni uspeh, saj se samo na tem se'mu sk enejo pogodbe ali pa se direktno proda za nad 400.000.000 din!
Na ta'cšnjem 28. Mednarodnem gorenjskem sejmu bo zastopanih
skupno šest držav. Poleg Jugoslavije so to Zvezna republika Nemčija z dvanajstimi razstavljavci, Italija s tridesetimi (to število dokazuje dobre gospodarske odnose med SFRJ in Italijo), Švica z enim razstavljanem in celo Japonska je prisotna z dvema razstavljavcema. Tudi Avstrija je sorazmerno močno zastopana v Kranju, in sicer s tri-nejstimi direktnimi razstavljalci in z enajstimi zastopstvi različnih organizacij in zbornic, med njimi tudi koroška gospodarska zbornica. Posebne močno sc zastopani Avstrijci s produkti podeželske mehanizacije. Sicer pa je povpraševanje po razstavljalnem prostoru v Kranju 2 — 3 krat večje kot ponudba, čeprav razpolaga gorenjski sejem nad 6000 m^ pokritega in 30.000 m'
zunanjega prostora.
Da ne bi prišla do nezabeljenega in nekoristnega konkurenčnega boja med gorenjskim in celovškim sejmom, ki sta ob istem času, je predlagal zastopnik gorenjskega sejma, naj bi v Celovcu pozivali obiskovalce na obisk kranjske sejemske prireditve in obratno.
Še posebno mikaven je obisk gorenjskega sejma tudi zaradi dnevnih popoldanskih zabavnih koncertov in velikega zabavnega gostinskega delo, saj se tam dobijo najrazličnejše specialitete na žaru: pečen vol, puran, morske ribe itd. Sejem bc dnevno odprt od 9. — 19. ure, vstopnina pa je za otroke do 7. leta brezplačna za mladino do 16. leto in invalide pa velja 66% popusta.
Po širnem svetn
LONDON. Britanska prestolnica, nekoč največje mesto na svetu, ima danes toliko prebivalcev, kot jih je imela v začetku tega stoletja.
Po novejših statističnih podatkih živi v Londonu kljub povečani nataliteti manj kot 7 milijonov ljudi, medtem ko jih je pred drugo svetovno vojno v Londonu živelo 8,5 milijona.
BEOGRAD. Kljub slabemu vremenu, ki je vladalo to poletje bo v Jugoslaviji kruha dovolj, vsaj takšna je prva ocena žetve.
Bitka, ki so jo v izredno težavnih in spremenljivih okoliščinah vodili na milijon 719,000 hektarjih pšeničnih polj, je dobljena z dokaj ugodnim rezultatom. Čeprav še niso zbrani vsi podatki, pa že potrjujejo pričakovanja, da bo pridelek znašal 5,6 milijona ton.
BONN. Ljudska republika Kitajska se je odločila v Zahodni Nemčiji kupiti rudniško opremo za svoje premogovnike, in sicer v vrednosti 2,5 milijarde dolarjev.
Kot so sporočili predstavniki gospodarskega ministrstva. Zvezne republike Nemčije, je kitajska vlada uradno obvestila bonnsko vlado, da namerava kupiti opremo, ki jo potrebuje za uresničitev petih velikih rudniških projektov v zvezi z eksploatacijo premoga.
Kot pričakujejo, bo Ljudska republika Kitajska dobila del sredstev v obliki dolgoročnih kreditov pri za-hodnonemških bankah.
MOSKVA. Sovjetska transportna vesoljska ladja „progres 2", ki se je ločila od vesoljske postaje „Saljut 6 — sojuz 29", je pri vstopu v zemeljsko atmosfero nekje nad Tihim oceanom zgorela. Izstrelili so jo 7. julija in dva dni pozneje se je spojila z vesoljskim „vlakom" v katerem sta Kovaljenkov in Ivančenkov.
ADtS ABEBA. Etiopija bo kmalu postala ljudska demokratična republika, ko bodo poprej ustanovili proletarsko stranko. To je izrazil podpolkovnik Mengistu mesec dni pred velikim praznovanjem četrte obletnice etiopske revolucije 12. septembra. Voditelj etiopske države je to povedal v govoru osmim guvernerjem od skupno 14 etiopskih pokrajin.
HANO). Socialistična republika Vietnam je ponovno potrdila pripravljenost za brezpogojna pogajanja o normalizaciji odnosov z ZDA. Tiskovni predstavnik vietnamskega zunanjega ministra Ngo Dien je izjavil, da je Vietnam v interesu miru v jugovzhodni Aziji in v svetu pripravljen začeti pogajanja o navezavi diplomatskih odnosov z ZDA. „V kolikor bodo tudi ZDA pokazale takšno pripravljenost, bomo lahko našli ustrezno rešitev", je dejal Ngo Dien.
MUNCHEN. Poletne nevihte ne povzročajo samo škode, marveč lahko kmetijstvu tudi koristijo. Na gnojenje tal z bliski je opozorila bavarska kmetijska zveza, ki pojasnjuje takole: „Ko se zabliska, se zaradi energije ob razelektritvi združujejo atomi dušika in kisika v zraku. Najprej nastane dušikov oksid, ki pa ni obstojen in iz katerega nastane ob dodatnem atomu kisika dušikov dioksid. Ta je topljiv v vodi in z dežjem pade na zemljo, kjer se z rudninami v poljski zemlji spaja v kalcijev nitrat ali v solitrno kislo apno, ki je ..izvrstno gnojilo".
BEOGRAD. 26. julija so v Beogradu na seji zveznega izvršnega sveta določili nove stopnje temeljnega prometnega davka na promet bencina in diselskih goriv. Temeljni davek na promet 98-oktanskega bencina se dvigne za 0,30 dinarja pri litru, davek na liter 86-oktanskega bencina pa za 0.20 dinarjev pri litru. Nove cene bencina so torej: „super" 7.30 din, navaden pa 6.90 din. Disetska goriva so se podražila za 0.70 diH pri litru.
HAVANA. V ponedeljek je bil ^ Havani zaključen mednarodni festival. Na zaključni prireditvi je imd daljši govor kubanski predsednik Fi' del Castro, ki je med drugim nap°' vedal boj proti vojni.
1979: jubitejni program za 30-!etnico Dubrovniških poietnih iger
Leta 1979 bodo stavite Dubrovniške potetne igre 30-ietnico svojega detovanja. Ob tem jubitejnem tetu bodo na sporedu poteg izbranega programa tudi še posebne manifestacije. Ker je predsednik Tito že teta 195$ prevzet pokrovitetjstvo teh iger in je igre nenehno podpirat in si prizadevat za uspešno detovanje in razvoj festivaia, bodo drugo teto Dubrovniške potetne igre podarite predsedniku repubtike Josipu Brozu Titu posebno ptaketo iger.
V okviru sedemdesettetnice
SLOVENSKE
PROSVETNE
ZVEZE
V A B t L O
na uprizoritev Mikeinove dramatizacije novete koroškega pisatetja Prežihovega Voranca
SAMORASTNIKI
# v soboto 26. avgusta 1978 ob 19.30 uri in $ v nedetjo 27. avgusta 1978 ob 19.30 uri
nc prostem (v biižini Vazarja) v Spodnjih Vinarah pri Št. Primožu v Podjuni.
V primeru stabega vremena bo predstava teden dni pozneje [soboto 2. septembra) ob istem času in na istem prostoru.
Odbor
Prežihov Voranc ponos siovenskega ijudstva ^
Ob 30-letnici pai bo izšla tudi slovensna publikacija .Dubrovniške poletne igre 1950-1979". Ta publikacija bo sestavljena iz treh delov, iz tekstovnega, fotografsko-likov-nega in dokumentacijskega dela. Iz obstoječega gradiva pa bi naj k jubileju režiral znani filmski in gledališki režiser Tomislav Radič tudi barvni (ilm o Dubrovniških poletnih igrah, ki bi naj trajal 30 do 35 minut. Film naj bi bil celo v več jezikovnih verzijah, in sicer v srb-skohrvaški, angleški, nemški, italijanski in francoski verziji. Organizirana bo tudi razstava, ki bo gra^ fično predstavila razvoj iger, vrhu tega se pripravlja tudi znanstveni simpozij o igrah.
Okviren program tega jubilejne-
Mednar. stikarska kotonija v Priiepu
V	jugostovanskem mestecu Priiep, ki je izredno bogato na zgodovinskih umetniških spomenikih iz srednjega veka, se trenutno nahaja več siikarjev iz vsega sveta. Že doigih 21 iet organizira Priiep v poietnem mesecu avgustu to siikarsko koio-nijo in priviači v svoje siikovito okoije umetnike iz več raziičnih de-že). Letos se bodo te koionije ude-iežiii siikarji iz petindvajsetih dežei, prvič pa bodo navzoči tudi siikarji iz indije, Kube, Libije in Kuvajta.
Stikarska koionija, ki se je pričeta pred nekaj dnevi, bo trajaia do 20. avgusta. Umetniki bodo v tem času nasiikaii več siik. tzdeiaii bodo v svojih siikarskih deiih razne zanimive motive iz mesteca Priiep. Zahvaiiii pa se bodo za gostoijub-nost priiepskega prebivaistva s tem, da bo vsak umetnik podarii narodnemu muzeju v Priiepu eno od svojih umetnin in s tem obogati) zbirko siik muzeja.
V	času trajanja siikarske koionije, bodo udeieženci bivaii v iepih in zanimivih gradovih siikovitega srednjeveškega samostana v Priiepu.
ga festivala je znan že sedaj, čeprav so se pred kratkim šele začele 29. poletne igre.
Dramski spored bodo sestavljale sledeče uprizoritve: Dubrovniška trilogija in Maškarata ispod kuplja Iva Vojnoviča. Te dve uprizoritvi bosta pa pomenili tudi počastitev drcmctikai Vojnoviča, saj bo leta 1979 minilo 50 let njegove smrti.
30. dubrovniške poletne igre pa bodo prikazale tudi več Shakespearovih del. Igrali bodo Hamleta, Riharda It., ki ga bo režiral Mile Korun, glavno vlogo pa bo igral Radko Polič. Drama Hrvatskega narodnega kazališta Zagreb pa bo nastopila z Rihardom III. Načrtovana je poleg tega še izvedba ali Kralja Leara ati pa Romea in Julije. S še neizbranim delom Shakespeara pa bo nastopilo tudi eno od znanih britanskih gledališč.
Poleg dveh Vojnovičevih in petih Shakespearovih del pa bodo na sporedu tudi dela Držica, prav tako bo ostal še na sporedu Krležev Arefej v imenitni Parovi postavitvi v trdnjavi Bokar.
Ne bo pa drugo leto več na sporedu Matkovičevega Herakleja in Sofoklejevega Kralja Oidipa z
Ljubom Tadičem v glavni vlogi (le tega si je možno ogledati samo še letos, in sicer 11., 14. in 17. avgusta).
Vse torej kaže, da bo dramski spored jubilejnih Dubrovniških poletnih iger zelo pester in zanimiv, vseboval bo kar 10 uprizoritev. Poleg dramskega sporeda pa je načrtovano še recitiranje poezije na ulici Prijeko, vrhu tega se pripravlja gledališče na mestnem obzidju.
Repertoar iger bo obogatil še niz opernih večerov (gostovali bodo: berlinska komična opera z Glucko-vo Ifigenijo, torinska operna hiša z Respighijevo opero La tiamma, ljubljanska opera s Kozinovim Ekvinokcijem in varšavska komorna opera) in balet (Nizozemski balet, Marta Graham Dance Theatre iz ZDA in domači baletni ansambel).
Zagrebška filharmonija pa bo nastopila z Verdijevim Rekviemom. Koncertirali bodo še Zagrebški simfoniki, Simfonični orkester RTV Ljub-jana, London Simphony Orchestra, orkester RIAS Berlin, orkester RAI iz Rima, Bachov ansambel Berlinske filharmonije, Komorni orkester „Franc Liszt" iz Budimpešte, Beograjski komorni orkester in kvartet Amadeus iz ZDA. Nastopilo pa bo tudi več solistov svetovnega slovesa kot Henryk Szering (violina), Ju-lian Been (kitara), Peter Schreier (tenor), Marta Argerich (klavir) itd.
Omeniti pa je treba na koncu še dve polnočni serenadi, ki bosta posvečeni skladateljema Maicu in Šu-leku.
Ta teden se je slovensko ljudstvo spomnilo enega svojih največjih pisateljev in pripovedovalcev, hkrati enega svojih pomembnih napredno-političnih delavcev: 10. avgusta je minilo 85 let rojstva našega Lovra Kuharja — Prežihovega Voranca.
Voranca predstaviti ni treba: avtor .Doberdoba", Jamnice", .Požganice", .Samorastnikov" in .Solzic" ter številnih drugih nepozabljivih del slovenske literature, je že davno postal ponos in last vsega slovenskega ljudstva. Rodil se je kot sin revnih najemniških kmetov na slovenskem Koroškem in tako že v otroških letih spoznal vso socialno krivico kapitalističnega družbenega sistema in narodnega zatiranja.
Prežih ni obtičal pri spoznavanju in opisovanju socialnih krivic in narodnega zatiranja. Kot političnega delavca ga že zgodaj srečujemo v vrstah Komunistične Partije Slovenije, v kateri je imel vodilna mesta in se zavestno boril za spremembo krivičnega političnega sistema. Kot pisatelj pa ni obstal pri melanholičnemu in resignira-jočemu opisovanju kmečke revščine in delavske bede, marveč je v vseh svojih delih opisal moč delavskega razreda in malih kmetov ter razkrinkal pov-zročevalce socialnega in narodnega zatiranja. V .Požganici", romanu o
plebiscitni dobi, je Prežih nakazal krivičnost takoimenovanega obrambnega boja, ki so ga tako avstrijske kot tudi monarhistične jugoslovanske oblasti vodile zgolj za svoje interese. Le-tem ni bilo mar ljudskih ali narodnih interesov, zastrupljali so ljudstvo z nacionalistično miselnostjo.
V	svoji znani noveli .Samorastniki* pa je Prežih daljnogledno pokazal propad starega sveta in v revolucio-narno-optimistični viziji glavne junakinje Mete naznanil končno zmago .samorastnikov", zmago vseh ponižanih in razžaljenih, zmago delavskega razreda in malih kmetov v socialistični revoluciji.
V	vseh svojih delih dokaže Voranc — kakor je napisal Zupančič — .kako je kljub vsemu človek močan! Da bi gore prekladal! In jih bo prekladal! In jih že preklada! In tako prehodi (. . .) dolgo in težavno, in vendar naravno pot od paše in pluga do fužin in strojev, pot našega človeka od kmečkega pastirčka do delavca, od delavca do zavednega socialista in borca za bodočnost!"
V	počastitev 85-ob!etnice Prežihovega rojstva in v okviru svoje 70-!et-nice bo SPZ vprizorila 26. in 27. avgusta Prežihove .Samorastnike" v Spodnjih Vinarah pri St. Primožu v Podjuni.
105-letnica rojstva Frana Ellerja
Včeraj je minilo 105 let, odkar se je rodi) znani slovenski koroški pesnik Fran Eller. Redil se je 10. avgusta 1873 v Mariji na Zilji. Po poklicu je bil redni profesor za finančne vede in finančno pravo v Ljubljani, umrl pa je kot upokojenec 11. februarja 1956.
Od leta 1894 — 1905 je Eller s svojimi pesmimi in prozo sodeloval pri znanem slovenskem glasilu .Ljubljanski zvon", sodeloval pa je v teh letih tudi pri .Slovanu". V poznejših letih pa je pisal tudi v glasilu .Dom in svet" (1935) in .Modra ptica" (1939 — 1941).
Eller je bil torej sopotnik slovenske moderne, v svojih pesmih pa se je boril predvsem za socialne pravice. Do izraza pa pride v njegovem delu tudi Ellerjev odpor proti krivicam, ki so se godile slovenskemu narodu, zlasti pa še Slovencem na Koroškem. Ellerjevo literarno delo pa je pomembno tudi zato, ker mu je uspelo kljub ponemčeval-nem sistemu koroškega šolstva — šolal se je večinoma v nemškem okolju — priti do .zakladov domačega koroškega ljudskega jezika", to se pravi do zadnjih odtenkov slovenskega besednega zaklada in sloga.
Ellerjeva poezija je torej izraz osebnega izpovedovanja visoko kultiviranega človeka, ki mu je bila poezija osebna uteha. Slovenska Matica je leta 1947 izdata izbor iz njegovih pesmi z naslovom .Koroške pesmi".
mamam«

TONE ZORN
Manjšinsko vprašanje
in jugosiovansko-avstrijski odnosi
V zvezi s to izjavo velja opozoriti tudi na tzjavo predstavnika zveznega sekretariata za Zunanje zadeve SFRJ, po kateri enostransko kršenje državne pogodbe s preštevanjem manjšin ne more ostati brez posledic za celotne ju-goslovansko-avstrijske odnose. K napovedanemu štetju je jugoslovanski predstavnik dejal: stališče Jugoslavije do postavljanja pogojev za Uresničitev člena 7 državne pogodbe, zlasti ^ obliki preštevanja ali ugotavljanja manjšin, kar je prav gotovo tudi namen predvidenega "jezikovnega popisa" 14. novembra, je dobro Znano. Poleg tega je še opozoril, da sklep avstrijske vlade,, da bo štetje izvedla, razodeva, da se je Avstrija dokončno odločila za ukrepe, s katerimi očitno krši duha in črko državne Pogodbe, čemur se bo Jugoslavija odločno postavila po robu.^o
. Odprtost manjšinskega vprašanja v Avstriji "t v Bolgariji je v tem času med drugim narekovala tudi predlog, ki ga je zvezni sekretar ^a zunanje zadeve SFRJ Miloš Minič sprožil ^ glavni skupščini OZN in po katerem naj bi svetovna organizacija sprejela posebno mednarodno listino, posvečeno varstvu pravic manj-in izboljšanju njihovega položaja. Predlog *Ucd drugim pravi: „Zaradi pogostih pojavov nasprotovanja pravicam manjšin, kar ne mo-biti brez vpliva na odnose med državami narodi, sodimo, da mora OZN temu pro-"iernu posvetiti ustrezno pozornost ter preiti
k podrobni določitvi obveznosti držav, da bi potem sprejele mednarodno listino, posvečeno varstvu pravic manjšin in izboljševanju njihovega položaja. Tako bi Združeni narodi dali pomemben in nov prispevek k okrepitvi miroljubnega sožitja, sodelovanja in zbliževanja med državami in narodi."^
O istem vprašanju je v tem času govoril tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. Poudaril je, da je Jugoslavija še posebej zainteresirana za priporočila, ki se nanašajo na zagotavljanje položaja in pravic narodnih manjšin. „Zato pa smo priča — in to prav na evropskih tleh, v našem sosedstvu — neupoštevanja osnovnih človekovih pravic, pa tudi pravic narodnostnih manjšin do svobodnega razvoja. To pa slabo vpliva na meddržavne odnose tudi v širšem pogledu. Zato smo že na letošnjem zasedanju generalne skupščine predlagali, naj OZN razpravlja o tem problemu in temeljito pretrese obveznosti držav v tem pogledu, na koncu pa naj bi sprejeli dokument, ki naj bi obravnaval zaščito pravic in napredek položaja nacionalnih manjšin". Poudaril je, da je politika dobrega sosedskega sodelovanja našla svojo vsebino v znanih osimskih sporazumih med Italijo in Jugoslavijo. Kar pa se tiče urejanja položaja in pravic manjšin v drugih sosednjih državah, je Dolanc naglasil, da „tu ne najdemo razumevanja, pri nekaterih (mišljeni sta bili Bolgarija
20 in Avstrija) pa naletavamo tudi na njihovo negiranje oziroma na pojav asimilacije. Menimo, da je vprašanje narodnostnih manjšin mogoče reševati samo z uresničitvijo njihovih pravic do narodnostne individualnosti ter svobodnega in neoviranega razvoja, ne pa z zatiranjem. Jugoslavija je v narodnostnih manjšinah vedno videla mostove in dejavnike povezovanja med državami in narodi in iskreno želi z vsemi sosedi razvijati trajno in trdno sodelovanje, ob ustreznem spoštovanju pravic narodnostnih manjšin".^
Dne 29. oktobra je o dogajanju v Avstriji razpravljalo tudi predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije. Iz obsežne analize, podane na seji, naj opozorimo na oceno, ki jo je dal predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja Jože Hartman. Orisal je celotnostni položaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ter v tem okviru še posebej govoril o napovedanem „štetju posebne vrste". Poudaril je, da je „preštevanje že danes v bistvu propadla stvar (podatki štetja 14. novembra so njegovo opozorilo samo še potrdili), saj je kompromitirano od vsega začetka z nasprotovanjem same manjšine kot tudi tistih demokratičnih sil v avstrijski družbi, ki vidijo v raznarodovalni politiki avstrijske oblasti in v njenem povezovanju ter komploti-ranju z neonacizmom grožnjo svoji lastni demokraciji. Diferenciacijo, ki se poglablja znotraj avstrijske družbe, spremljajo danes novi pojavi, saj nacionalizem potiska demokratične sile daleč čez okvire samega preštevanja. Avstrijce ti nacionalšovinisti prepričujejo, da 14. novembra ne bo šlo za odločitve o materinem jeziku, ampak za ponovni plebiscit: ali si za avstrijsko ali za jugoslovansko Koroško!
Pri tem opozarjajo, da gre za demokratično Avstrijo in komunistično Jugoslavijo." V ostalem se je Hartman dotaknil tudi avstrijske propagandne teze, po kateri se Slovencem v Avstriji godi dobro tako v materialnem kot v političnem pogledu:	povprečni življenjski
standard da je višji kot v Jugoslaviji, Slovenci v Avstriji pa da niso izpostavljeni nikakršni diskriminaciji in uživajo več svobode, kot bi bilo v Jugoslaviji sploh mogoče.^
V obsežnem poročilu najdemo še eno oceno napovedanega štetja: to je .nesmisel brez primere, saj ga spremljajo ogromni organizirani pritiski, začetek revizije državne pogodbe in s tem postavljanje avstrijskega obstoja na kocko"/^
Hartmanovo opozorilo o pritiskih na manjšino je našlo eno svojih potrditev že čez dva dni (31. oktobra) z razstrelitvijo spomenika padlim slovenskim partizanom na Komeljnu pri Pliberku. V tej zvezi je še zlasti značilno sumničenje avstrijskega tiska, po katerem bi bilo atentatorje treba iskati — v Jugoslaviji!
Ob tem zločinu je jugoslovanski veleposla-ni v Avstriji Gustav Vlahov pri pristojnih mestih na Dunaju ostro obsodil zločinski napad ter pri tem poudaril, da avstrijska vlada nedosledno izvaja državno pogodbo, zlasti pa še člena 9 in 19 te pogodbe (ki govorita o de-nacifikaciji oziroma vzdrževanju grobišč in spomenikov zavezniških in asociiranih sil — op. ured.).
("Dalje v priAoduji
160	Delo, 8. oktober 1976, št. 256.
161	Prav tam, 50. september 1976, št. 229.
162	Prav tam, 15. oktober 1976, št. 242.
165 Prav tam, 50. oktober 1976, št. 255.
164 Prim. Die Presse, 4. november 1976, št. 8582.
SPD ,Herman VeMk" priredita 2. srečanje oktetov



Foto: Vinko Kokot
lenjskem, dekliškemu iz Sel, ženskemu z Obirskega ter oktetu iz Sod-
S posredovanjem Gospodarskega odbora Zveze slovenskih organizacij sta šli na hotelsko prakso v Portorož ob slovenskem primorju dve koroški Slovenki — Majda Gabriel iz Leš pri Št. Jakobu v Rožu in Marija Le-
puschitz iz Raven pri Rožeku. Obe dekleti sta se v svetovno znanem hotelskem naselju „Emona-Bernar-din" izkazali kot najboljši delavki. V glasilu delavcev SOZD Emona Ljubljana, ^Informator" je bila pred kratkim tozadevna vest, ki jo z veseljem objavimo.
Preteklo nedeljo je bilo idealno vreme za prireditve na prostem. Zeto je v Sele-Kot prišlo mnogo ljubiteljev, da so izkoristili lep dan in, da prisluhnejo tepi pesmi, ki je donela pri šoli pod Košuto. V organizaciji Slovenskega prosvetnega društva ..Herman Velik" se je tam odvijalo drugo srečanje oktetov, posvečeno pokojnemu kulturnemu delavcu, učitelju in županu Hermanu Veliku, katerega je smrt tako mladega iztrgala iz naše srede.
Tako je na Kotu v Selah preteklo nedeljo bila res lepa pevsko manifestacija! z izredno dobrim obiskom.
Vavtija in kaplana. Dobrodošlico pa je izreke! tudi sodelujočim oktetom in sicer iz Šentjerneja na Do-
78
Predsednik SPD .Herman Velik" Jurij Mak, ki je številnim obiskovalcem izrekel dobrodošlico, je lahko pozdravil kot gesta generalnega konzula SFRJ v Celovcu Milana Šcmca, selskega župana Antona Hribernika, okrajnega šolskega nadzornika Rudija Vouka, predsednika Slovenske prosvetne zveze Valentina Pclanškc, tajnika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. ing. Feliksa Wieserja, kasneje pa še selskega župnika Alojzija
rožice.
Nastopajoči vokalni ansambli so izvajali izredno pester in zanimiv pevski spored. Izvajali so skladbe narodnih in umetnih ter pesmi drugih narodov. Pestrost pa je bila dana tudi s tem, da so na prireditvi prišle do veljave tudi ženske oziroma deklice, ki so v oktetih iz Sel in z Obirskega dale kar polovico koncerta. Slednje tudi po kvaliteti niso zaostajala za okteti — gosti iz Slovenije. Seveda pa tu nikakor ni šlo za tehtanje kvalitete, marveč za manifestacijo slovenske pesmi tu in onstran meje odnosno enotnega slovenskega kulturnega prostora. Če smo že zapisali, da sta domača vokalna ansambla odlično pela, to tudi velja za Šentjernejski oktet (ki je tudi organizator srečanja oktetov v Sloveniji) in oktet Donit iz Sodražnice. Na tej prireditvi se je znova pokazala neusahljiva moč slovenske pesmi. Čeprav smo koroški Slovenci zelo vešči slovenske glasbene kulture, vendar smo na srečanju oktetov na Kotu v Selah slišali tudi nove skladbe.
Drugo srečanje oktetov na Kotu v Selah je povezoval Valentin Po-lanšek, ki je predstavljat posamezne ansamble, orisal pa je tudi lik Hermana Velika, ki je bil tudi velik ljubitelj slovenske pesmi, posebno pa v sestavi okteta. Nedeljsko srečanje je res bilo odlično pripravljeno in odgovornim v društvu gre vse priznanje. Pohvale vredno pa je predvsem tudi to, da je prireditev potekala brez kakršnih koli zastojev in bila končana v predvidenem času. S tem pa je bilo dovolj časa za prijetno družabnost, ki se je odvijala pod šotorom ob
priznanje
Poletna noč v Železni Kapii
Drugo soboto v juliju je, kot je že več let, tudi letos Slovensko prosvetno društvo .Zarja" v Železni Kapli priredilo poletno noč. Ta prireditev ima namen pozabavati in sprostiti od dela domače prebivalstvo, privabi pa tudi veliko gostov iz tujine, jim prikaže det kulture domečinov, istočasno pa jim olepša njihov dopust.
Prireditev POLETNA NOČ se vsako leto vrši na prostem. Društve-niki pa si zadanejo s pripravami in izvedbo ogromno prostovoljnega dela. Ta idealizem pa se je do zdaj še vsako leto poplačal s številnim obiskom. Prireditev je v Železni Kapli pa tudi v bližnji in daljnji okolici že dobro znana in priljubljena, rečemo lahko, da je postala že tradicionalna. Zarjevci radi in požrtvovalno vzamejo nase trud in delo, zato jim prireditev tudi vedno dobro uspe.
Tudi letos je bito za številne obiskovalce dobro poskrbljeno. Poleg izbranih pijač in jedil rta žaru, so se v mrzli noči še posebej prilegli topli, domači krapi, katere so naše gospodinje pekle v uti pred kopališčem kar na dva načina — zraven pa kava in čaj. ševeda pa se je dalo ogreti tudi ob zvokih ansambla .Korali" iz Kranja, ki je zabaval goste z ubranimi vižami do jutranjih ur. Za šopki, ki so jih pripenjala dekleta, je bilo veliko povpraševanje, veliko obiskovalcev pa se je skušalo tudi v tehtanju polne košare. Dobiti pa jo je seveda mogel samo eden, kot je to pač vedno, kadar je zraven tudi sreča. K veselju in uspehu poletne noči pa je seveda prispevalo tudi dejstvo, da ravno ta dan in to noč ni bilo dežja, kar je za letošnji julij tudi že prava redkost.
Slovensko prosvetno društvo .Zarja" pa se tem potom ponovno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagati pri tej prireditvi in s tem pripomogli k uspehu večefa.
Med redno zaposlenimi delavci v Bernardinu, ki se še zmeraj pregosto menjavajo in izčiščujejo, je letos tudi 20 praktikantov, med njimi dve slo-ski Korošici z onstran Karavank, ki jima gre tako glede delavnosti kot discipline posebna hvala, kakor pravi papitan te naše turistično-hotelske barke Joža Senica. Obe Korošici je Bernardinu posredoval naš Globtour, zato mu velja vse priznanje z željo, da bi dekleta še v večjem številu prihajala na prakso in tudi za stalno na njeno hotelsko barko.
Korošici sta pridni, vestni, delavni in skromni, gladko pišeta in govorita dva jezika — skratka imata vse najlepše vrline, ki jih pri naših samoupravljanih, ki se preveč zavedajo samo pravic na škodo dolžnosti, le preveč pogrešamo.
„ Poslej se bomo, če nam bo le sreča mila, orientirali na koroško delovno silo," energično in vehementno poudarja Joža Senica z njem lastno odločnostjo, v kateri ne skriva viso-kosezonske utrujenosti, ki ji botrujejo šteyilni problemi okrog nestalne in nesolidne delovne sile, tekočega vzdrževanja, pritožb gostov in zahtev občinskih mož, skrbi okrog anuitet in ne nazadnje novih cen, ki so na poti k agencijam za goste v prihodnji sezoni.
pod geslom: .Enakopravnost — most prijateljstva,
v soboto 19. avgusta 1978 ob 19.30 uri pred hotelom OBIR v Železni Kapli. Po koncertu bo igra) ansambel Pepel in kri za ples. Ob slabem vremenu bo prireditev v šotoru pri občini.
Vsf prisrčno Miljeni/
KRAJEVNO ZDRUŽENJE ZVEZE SLOVENSKE MLADINE V ŽELEZNI KAPLI
vabi na nastop ansambla
PEPEL !N KR!
S SOLISTI TER DOMAČIH INTERPRETOV
„Longo Mai" - trn v očeh Heimatthensta
Stara, propadajoča gorska kmetija nad Železno Kaplo je lani avgusta zopet oživela. Vselili so se „Pri Stoparju" — tako se kmetija imenuje — mladi zadružniki iz evropskega združenja „Longo Mai", ki je „šla nazaj k naravi" se preživlja z ovčjerejo, prodajajo pa tudi druge kmečke pridelke.
Heimatdienstovsko glasilo „Ruf der Heimat" je skupino že dvakrat napadlo, češ da .tihotapi orožje in se povezuje S teroristi."
„Longo Mai" pa takih podtikavanj ne trpi, zato so pripadniki te skupine vložili proti Heimatdienstu tožbo, septembra pa bo že v drugem krogu obravnava pred sodiščem v Celovcu.
Organizaciji KHD je skupina „Longo Mai" trn v očeh, saj je ta napredna mednarodna mladinska zadružna organizacija s sedežem v Baslu, objavila v lanskem letu ugotovitve posebne švicarske komisije o zatiranju slovenske manjšine na Koroškem v Avstriji. Ti mladi ljudje, ki pripadajo raznim narodnostim, odklanjajo vsakršno nacionalno nestrpnost, postavili so celo, tam kjer se odcepi pot k njihovi kmetiji, dvojezični napis v slovenščini in nemščini .Evropska zadruga Longo Mai".
Švicarska afera iz leta 1972 okoli skupine „Hydra", ki je bila menda nekako povezana z jedrom teroristične skupine .Baader-Meinhof" je dala KHD povod, da je začel v svojem
SPZ obvešča
Likovna kolonija .Vuzenica 78" bo letos med 20. In 26. avgustom. Mladi likovniki se bodo letos urili veščin grafike, seveda pa bo med bivanjem v Vuzenici ob Dravi tudi dovolj časa za Izlete In kopanje. Tako bodo imeti priložnost nekaj lepega ustvariti in kot spomin prinesti s seboj domov. Udeieienc) kolonije naj bi bili stari vsaj 9 let. Navzgor ni omejitve, vendar običajno sprejemamo udeležence do 20. leta starost). Ker je še nekaj mest na razpolago je rok prijav po-daijšan do 1$. avgusta in sicer na nesiov: Siovenska prosvetna zveza, 9020 Celovec, Gasometergasse 10/i tel. (0 42 22) 32 $30
glasilu sumničiti in napadati tudi skupino .Longo Mai". Glavni odbor mednarodnega zadružnega gibanja je ta pojav komentiral tako: .Nekaterim je pač za uresničevanje njihovih političnih ciljev potrebno ozračje strahu, negotovosti in prisile: skratka potrebujejo teroriste". Evropska zadružna skupina .Longo Mai" je javno objavila pojasnilo, ki ga je podpisalo tudi več kot 50 švicarskih politikov in kulturnih delavcev, kot na primer znani švicarski pisatelj Denis de Rougemont, Friedrich Dlirrenmatt in Max Frisch.
Sumničenja, da skupina tihotapi orožje in sodeljuje s teroristi so brez vsake podlage. Orožje te skupine so edinole njihovi pridelki, to se pravi volna ovac, ta pa nikakor ni nevarna in tega .orožja" se tudi Heimatdienstu ni treba bati.
Vreme vzrok s!abe sezone
V mesecu juniju smo na Koroškem zabeležili 1,656.946 nočitev, to je za 11.9 odstotka manj kot meseca junija lanskega leta. Ta padec nočitev gre vsekakor na račun slabega vremena. Prav posebno se je to pokazalo tudi pri izbiri stanovanjskih možnosti. Tako je število nočitev pri obrtnih gostinskih obratih (1,013.481) padlo za 8.8 odstotka, na privatnem sektorju (326. 666 nočitev) pa kar za 21.6 odstotka. Se večja polomijada pa je bila na kampingih, kjer je padec pri 145.419 nočitvah, znašal kar za 28.3 odstotka. Otroški domovi, apartmaji in razni mladinski domovi pa so pri 136.380 nočitvah beležili kar 30.6 odstotka več nočitev kot junija lanskega leta.
Dosedanja poletni sezona — od maja naprej — je bila z 2,243.352 nočitvami za 5.3 odstotka slabša od lanske v istem obdobju. Pri tem je treba poudariti, da se je števila nočitev domačih gostov (411.902) zvišalo za 9.1 odstotek, po drug' strani pa se je število nočitev inozemskih gostov (1.831.450) zmanj* šolo za 8.1 odstotek.
28. mednarodni " y gorenjski sejem o^tais
#	UMETNA OBRT: stilno pohištvo rezbarstvo
#	GOSTINSTVO: pečenje vola, specialitete na žaru, morske ribe
#	VELIKO ZABAVIŠČE: bogat zabavni program od 19. do 24. ure (konkurenčne cene!)
3000 proizvajalcev — 8000 artiklov
Novosti iz Bilčovsa
Že več tet prireja Slovensko pro:vetno društvo ..Bitka " v Bilčovsu v poletnem času kuiturne večere, ki vedno privabijo tudi števitne tujce, ki se tako seznanijo z majhnim detom našega kuiturnega ustvarjanja. Z dvojezičnimi vabiti je tudi ietos privabita ..Bitka" v soboto 5. avgusta zvečer domačo pubtiko in tujce k Miktavžu na kuiturni večer. Miklav-ževa dvorana je bita nabito potna, ko je otvorit prireditev predsednik društva Toni Šeiander z dvojezičnim nagovorom in tepo pozdravit zbrano množico.
Prvi na sporedu je bii domači mešani zbor, ki je pod vodstvom dirigenta Joška Boštjančiča dovršeno zapei nekaj pesmi. Predvajanju je sledil buren aplavz. Nato so nastopili tamburaši SPD ..Zvezda" iz Hodiš. Nastop je bil zelo uspešen in vsekakor lahko čestitamo mladim tamburašem in njihovi voditeljici gcspej Scbotnikovi, ki je s svojim trudom velike pripomogla k pestri kulturni dejavnosti društva. Spored je povezoval predsednik Toni Še-tander. Napovedal nam je kot naslednjo točko nastop domačega moškega zbora, ki je zapel nekaj narodnih pesmi in izpolnil s svojim
znanjem vsa naša pričakovanja. Posamezne pesmi moškega zbora pa nam je napovedovala učenka slovenske gimnazije Milica' Gasser. Omeniti je pri tem še treba pesem „12 razbojnikov", ki je posebno vžgala.
Po končanem sporedu se je v zaključnem govoru zahvali predsednik društva občinstvu in turistom za številen obisk. S potekom večera so bili vsi zadovoljni. Kulturnemu sporedu pa je sledila še plesna zabava, ki je trajala pozno v noč. Pri tej priložnosti nas je razveseljeval s svojimi zvoki ansambel iz Ljubljane.
Pomagajmo našim najmiajšim
1978/79
Kot vam je že znano iz prejšnjih številk SV, sta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev s pomočjo krajevnih faktorjev sprožili akcijo pod geslom "Vsem otrokom enake pravice — Allen Kindern die glei-chen Redite". S to akcijo hočeta obe
osrednji organizaciji pokazati, 'da je na področju predšolske vzgoje slovenščina še vedno izrinjena iz javnega življenja, hkrati pa zahtevata enakopravnost vseh otrok v otroških vrtcih. Ta upravičena zahteva je zajamčena v členu 7 avstrijske državne pogodbe, splošnem občinskem redu (AGO), avstrijski ustavi in drugih mednarodnih sporazumih in deklera-cijah. Iz tega razloga bo „ Slovenski vestnik" od danes naprej vsak teden predstavil aktivista, ki se bavi z otroci in predšolsko vzgojo.
Kot prvega vam predstavimo Franca Sa<dolška, doma v Železni Kapli, ki se bavi s tamkajšno pionirsko folklorno skupino. Z veliko požrtvovalnostjo se posveča najmanjšim prosve-tašem občine. Nastavljen je pri slovenski posojilnici v Železni Kapli, zaradi tega mu je mogoče vaditi in delovati z otroci samo v svojem prostem času. S svojim delom hoče izpolniti tisto praznino, katere oblasti niso pripravljene izpolniti, to je enakopravna vzgoja vseh otrok v občini Železna Kapla. Ker mu manjka ustrezne kvalifikacije se on zaveda dejstva, da ne more nadomestiti vzgoje v otroškem vrtcu, poskuša pa otroke, ki obiskujejo pionirsko folklorno skupino vsaj ohraniti slovenski narodni skupnosti. Mnenja je, da je za obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem enakopravnost slovenščine važna predvsem v otroških vrtcih, zaradi tega meni, da je treba podpirati vse akcije, ki naj bi privedle do popolne enakopravnosti na področju predšolske vzgoje.
V	življenju pa nas poleg veselih dogodkov spremljajo fudi žalostni. V teku zadnjih tednov so nas razžalostili trije smrtni primeri. V vasi Sodraževa je preminila mati, pd. Ivovnica. Družina Planer se je priselila iz zgornje Zilje. Po rodu nemškega pokolenja, je v vojni nasprotovala krutemu Hitlerjevemu režimu, zato je mož prišel v Dachau, kjer je tudi umrl. Njegova žena pa je doživela 83 let. Dolga leta je bolehala, končno pa jo je rešila smrt težav življenja.
V	Sodraževi pa je umrla tudi vdova Alojzija Štingler, ki je s svojima sinovoma živela v soseščini umrle Ivovnice. Oba pogreba sta bila v Bilčovsu, udeležilo pa se jih je mnogo žalnih gostov.
Tretji smrtni slučaj pa je zadel Franca Jesenka, ki je stanoval v Muškavi, kjer si je okoli leta 1940 postavil dom. Z ženo sta kupila tudi lep kos zemlje, katero sta obdelovala z velikim trudom in požrtvovalnostjo. Mož pa je poleg tega bil tudi še zaposlen pri raznih tvrdkah v Celovcu. Dolga leta je bolehal in iskal pomoči pri raznih zdravnikih in v bolnici, končno pa je podlegel bolezni. V nedeljo 6. avgusta smo ga ob veliki udeležbi izročili materi zemlji. Domači pevci so mu na zadnji poti zapeli vrsto žalnih pesmi. Ko so ob slovesu od doma zapeli „Pelje kdo bo tebe ljubil" je bilo tudi med pogrebci več solznih oči, saj je Franc Jesenko vedno ljubil svoj svet in svoja polja. Ženi, otrokom in sorodstvu pa izrekamo iskreno sožalje.
Župnik Ludvik Jank 75-ietnik
Sončne Radiše bodo pojutrišnjim praznovale 75-letnico rojstva svojega župnika Ludvika Janka. Župnik Ludvik Jank se je rodil v Št. Pavlu v Ziljski dolini. Po končani osnovni šoli in gimnaziji je vstopil v bogoslovje, dne 30. 6. 1929 pa je bil posvečen v mašnika.
Najprej je bil kaplan v Šmarjeti v Rožu, v Podkloštru in v Tinjah, potem pa je prevzel župnijo na Rcdlšah, kjer že dolga leta neutrudljivo deluje in je med svojimi verniki zelo priljubljen. Ko je praznoval 60-letnico je bil imenovan tudi za duhovnega svetnika. Jubilant ima zasluge tudi pri obnovitvi cerkve in župnišča na Radišah.
Gospodu župniku Ludviku Janku k visokemu življenskemu jubileju prisrčno čestitamo in ga še pozdravljamo na mnoga leta!
'Ml
'M'
CCHC/C HM fyCrCHysM	V KrtZHFM
KUPON
za og!ed
28. mednarodnega gorenjskega sejma
v kranju od 1!.-21.8/78
33 POPUST
pri vstopnici za odrasle, vsak dan od 9 -19 ure
Kakor smo napovedali že v zadnji številki, je vodstvo Mednarodnega gorenjskega sejma v Kranju v sodelovanju z našim uredništvom pripravilo posebno ugodnost za bralce našega lista. Tokrat objavljamo kupon, ki zagotavlja 33-odstoten popust pri vstopnini na sejemsko prireditev, izrežite ta kupon in ga oddajte pri sejemski blagajni v Kranju, kjer boste potem po znižani ceni dobili vstopnico za obisk sejemske prireditve in ogled vseh njenih zanimivosti.
Loga vas - Vrba
N%! domuči moš/ti pevski z/w 5/ov. prosvetnega društvu "Svo/iodu" v žog: vnsi, ^i ga vodi priznan: dirigent :n predsednik društvi: Stanko Černič, je ki/ /etos v središču, posek-ne pozornosti.
Tako je ki/ naš zkor ok s/ovesnosti 93-/etnice okstoja moškega pevskega zkora v Vrki fAfanner Gesangsverein Ve/denj prvič povak/jen k sodelovanju. Prispevek našik pevcev je ki/ nagrajen z navdušenim ap/avzom.
Kot posekno priznanje našemu društvu naj omenimo, da ga je notranji minister Lane povaki/ na Dunaj, kjer je med dragim nastopa/ tadi v notranjem ministrstva in tam zape/ eno nemško in dve s/ovenski pesmi. Naj še omenimo, da je minister Tune naše goste pozdravi/ v nemškem in slovenskem jezika.
Ko so naši pevci zvede/i, da ministrova družina /etaje v Do/ak-De/-/ack ok Vrkskem jezera, so takoj po-vaki/i ministra s soprogo na proti-okisk oziroma dražakno srečanje v gosti/ni „Marica" v Togi vasi. Po/eg družine Tanc se je srečanja ade/ež:7o tadi nekaj mandatarjev socia/istične stranke naše okčine, ki so v kroga našik pevcev in njikovik žena v prijetni dra-žaknosti ok jedači in pijači ter /epi domači pesmi okkaja/i vese/o snidenje. V prisrčnem razgovora z našimi /jadrni, se je minister Tanc /akko na svoja /astna ašesa prepriča/, da koroški 5/ovenci /e nismo takšni kot nas „opisajejo" oziroma k/atijo gotovi krogi v deže/i.
Naši prosvetaši oziroma naši pevci so k:7i prepričani, da se je minister s soprogo ze/o rad odzva/ povaki/a 5PD „Svokoda", kar ne ocenjajemo samo kot /epo gesto napram našim pevcem, marveč tadi napram ce/otni naši narodni skapnosti na Koroškem.
Dražini Tanc že/imo ok čaroknem Vrkskem jezera mnogo /epik in pri-jetnik aric vese/ja in oddika ter predvsem mnogo jažno-koroškega sonca.
Slovensko prosvetno društvo „Drabosnjak" na Kostanjah vabi na
VEČER SLOVENSKE PESMI IN PLESOV
v nedeljo 13. avgusta 1978 ob 20. uri v kulturnem domu v Vrbi.
Nastopajo: meš. pevski zbor ..Podjuna" SPD „Edinost" iz Pliberka, vodi Otto Wutte; folklorna skupina KPD iz Globasnice, vodi Hema Hudi; ansambel „Drava" SPD Borovlje, vodi Roman Verde) in tamburaški zbor SPD „Jepa-Bcško jezero" iz Loč, vodi Erika Wrolich.
Tjakite/ji domače pesmi in p/e-sov prisrčno vak/jeni/
JANEZ ŠVAJNCER	32
Pridi k potoku
,,Malo sl nie zapeljal stran od naših deklet. Vsaj to mi moraš priznati, da sta se Dragica in Zinka po^ moji zaslugi zbližali. Mi bosta že povedali, kje sta hodili in o čem sta se pogovarjali. Sestala se bom z vsako posebej."
„Ti znaš to. Le kdo te je naučil. Imaš po materi ah po fčetu?"
Špela je odkimala in se namuznila.
„Včasih te sploh ne razumem. Dva otroka imava, pa že skoraj ne najdeš časa zame in zanju." „
Špela se je podbočila. „Tomaz, ali me zalis? Toliko da sem se zadržala doma. Poredko se pogovoriva. Včasih me obide, kakor da si moj podnajemnik. Ne pričakujem, da se boš spremenil čisto v nasprotno od sedanjega. Toda tudi ti ne pozabi, da imaš mene in otroka."
„2enske skrbi," je spravljivo rekel Tomaž in sedel za mizo. ..Vestnika nismo dobili? Tale pismonoša Lojze Kovic je res pravi Lojze. Prinese ali ne prinese, jaz pa v redu plačujem naročnino in moram spraševati v točilnici in pri Karbi, ali je časnik pustil kar pri njima. Ne bi nič rekel, ce^ bi stalno Nahajal v oba lokala, tako pa se le poredko pokažem.
„Vidiš, vidiš, kako si občutljiv. Moti te taka malenkost. Če te prosim, Tomaž, pridi kmalu domov, se ne zmeniš.
"Špela, se ti ne zdi, da javkaš, kakor da ti stojim na rstu? Nič velikega nisem zahteva). Vprašal sem te samo, je je časnik."
„Tu je, odpri malo bolj oči." Špela je pobrala Vestnik s Police in ga potisnila pred moža. Ko se je zatopil v branje, je pomislila na kolegici. Mikalo jo je, da bi pohitela za njima, dolgo niso šle skupaj na sprehod. O, ni prezrla, da Zinka Dragica hodita k potoku. Izbereta si tak čas, da se jima *je križata poti. Dasnes sta šli v nasprotno smer. Na pokopališče menda le nista zavili. „Ti, Tomaž, mislis, da sta dekleti
res odšli na pokopališče?"	I
„Naj gresta na zvonik. Meni je vseeno."
„S tabo res nič ni. Vsako besedo moram vleči iz tebe. Tudi midva bi lahko šla na sprehod. Posodo bom hitro pomila. Poglej no, ali je Vidka na dvorišču. Tako se bojim, da se ji ne bi kaj pripetilo. Živahna je in lahko hitro pride pod avtomobilska kolesa."
„Ti si nemogoča." Tomaž je nejevoljno odložil časnik in zakoračil na hodnik. Hodil je trdo, da so njegovi koraki odmevali med stenami.
„Spiš?" Špela je popravila Katici odejo. „Le spi. Potem te bom prebudila in boš z nami odšla ven." Stopila je k oknu in prisluhnila. Tomaž je na dvorišču stal ob Vidki in ji nekaj dopovedoval. Ni in ni slišala. Ko se je vrni! v kuhinjo, ga je takoj vprašala: „Kaj si pravil Vidki? Ali si jo kregal? Pusti otroka. Nič ni drugačna od drugih. Bolje je, da je živa, kakor pa da bi sedela v kakem kotu in dremala."
„Moral sem zvišati glas, ker me ni hotela poslušati. Reke! sem ji, da se naj ne gane z dvorišča in da jo bom kmalu poklical. Ko sem omenil naš sprehod, se je namrdnila."
„Saj si kar znosen in me ubogaš, če ti kaj naročim. Veš, v Ameriki moški gospodinjijo namesto žensk."
„Jaz nisem v Ameriki, ti pa tudi nisi iz tistih krajev."
Medtem sta Zinka in Dragica prispeli na pokopališče. Odšli sta med nagrobnike, plošče in križe. Tiho sta prebirali napise in se zatopili vsaka v svoje misli. Ob največji grobnici sta postali in se obe hkrati obrnili proti hišam v dolini. Rdečile so se med drevjem in cesto, ki je vijugasta izginjala in se prikazovala. Že je Zinka presenečeno vzkliknila.
„Najin kolega!"
„Gregor Šipek? Ni mogoče!"
„Ravno on. Glej ga, šel je med ljubitelje domačih živali."
"Saj res," je pritrdila Dragica Flis. „Ali prav vidim? Na vrvici pelje psička. Nisem vedeta, da ga je kupil. Glej, glej, dobili smo ljubitelja domačih živali."
„To je psička Aba. Ni je kupil, je samo njen varuh."
Dragica Flis se je z roko oprla na nizko kamnito ograjo. ..Trgovka Zala Merhar ima psičko Abo. Kaj si jo je sposodil
od nje?"
„Torej le nisi čisto na tekočem. Sem si mislila, da boš vedela kaj več ko jaz. Z mamo vred odhajaš v novo trgovino in vse pazimo na našega Gregorja Šipka."
„Seveda pazim nanj. Pa ni bilo nič takega, da bi me pritegnilo. S prodajalko Doro in poslovodkinjo Zalo komajda spregovori. Stoji pred pultom in se pase z očmi po naloženih policah."
Zinka Meglič je vzdihnila. "Špela mi je povedala, da ga ima Zala že kar precej pod komando."
„Prvič slišim."
,,Ja, ja, bo kar držalo. Dolfetu nisem verjela, ko mi je načvekal, da bo Gregor kupil psičko Abo. Ta si marsikaj izmisli in nas lepo položi v omako. Špelo sem vprašala. Ne motiš se, je rekla, Zala je Gregorja že zmešala. Ne bo dolgo, ko bo tičal v njeni mreži. Krap v ujetništvu. Leno se premetava, in mu sploh ni do tega, da bi se rešil."
,,Sedi sem k meni, tu je dovolj prostora za obe," je rekla Dragica Flis. Izbrala si je nizek kamnit steber. Z vrha sta mu bili napeljani izrezljani prečnici v desno in levo polovico grobnice.
"Tu nisva nikomur na očeh," je zadovoljno pritrdila Zinka Meglič. ,,Veš, Dragica, medve sva pa tudi neumni, da sva se grizli zaradi Gregorja. Se je tebi sploh kaj podobrikal?"
,,Niti ne."
,,Tu po roki me je nekajkrat obdrsnii. Gotovo je pričakoval, da ga bom objela. Domišljavec! Žal mi je, da sem se ponižala pred njim."
,,Jaz tudi."
,,Čakala sem nanj pri potoku."
,,Vide!a sem te."
..Zanašalo me je, da sem pozabila na vse okoli sebe."
,,Pa sem se ti skrila, da me ne bi opazila. Tičala med vrbami in jelšami. Bolelo me je pri srcu. Sem že bila na tem, da bi se ti oglasila. Čeprav ni bilo razloga, sva si postali tuji."
,,Tudi jaz sem bežala pred tabo. . . Zdaj mi je tega dovolj .. . Smejem se lahko svoji naivnosti . .."


Graščakinja in pastirica
V	smuškem gradu je v sivi davnini živeta graščakinja, ki bi se rada omožila, pa je noben graščak v Beli krajini ni maral, ker je bila zadirčna in hudobna ženska. Sovražila je vse ljudi razen graščakov, najbolj pa grajsko pastirico, ki je bila lepša kakor ona.
V	tistih časih so se graščaki med seboj obiskovali, da so preganjali lenobo in dolgočasje. In ko je nekega dne prišel k smuški graščakinji v goste stari krupeljski graščak ter zagledal njeno lepo pastirico, ji je dejal:
,Lepo pastirico imaš, gospa soseda!"
„A meni njena lepota preseda!" je zagodrnjala graščakinja.
Ko se je naslednje jutro stari krupeljski graščak poslavljal od gostiteljice, je sredi grajskega dvorišča srečal pastirico in ji rekel:
.Službo v smuškem gradu odpovej in pridi k nam v krupeljsko graščino, pa boš postala grajska gospa, če boš hotela mojega sina za moža!"
Uboga pastirica se je globoko priklonila in odvrnila:
.Saj bi me vaši hlapci ne pustili v grad, saj mi ne bi odprli grajskih vrat, ker sem revna kakor beračica."
.Jutri ti bom poslal obleko, kakršne nosijo grajske gospe. Obleci jo in ko boš prišla do naših grajskih vrat, te bodo moji hlapci spustili v grad," je dejal graščak, jajezdil konja jahanca in zapustil smuški grad.
Ta razgovor med graščakom in pastirico je ob odprtem oknu slišala smuška graščakinja, ki je od zavisti pobledela. Slišala pa ga je tudi lisica, kokošja tatica, ki je za grajskim kokošnjakom oprezala za kokošmi.
Naslednji dan je na dvorišče smuškega gradu prijezdil valpet krupeljskega graščaka, kjer ga je prestregla smuška graščakinja in se zadrla:
.Kaj bi rad, vražji svat?"
Valpet se je priklonil do črne zemlje, da graščakinje ni niti videl v obličje, ter odgovoril:
.Za vašo lepo pastirico prinašam obleko. Pošilja jo mladi krupeljski graščak in jo vabi, naj pride k njemu v njegov grad!"
.Pa bo staremu graščaku všeč, če pride umazana deklina v grad?"
.Stari graščak je davi padel s konja in se ubil!" je valpet zajecljal v odgovor.
Graščakinja je valptu odvzela obleko in ga odslovila. Poslane robače in rokavcev pa ni oddala lepi pastirici, ampak je obleko sama oblekla in zajezdila konja jahanca ter odvihrala v grad ob Krupi, kjer je na lepo pastirico čakal mladi krupeljski gra-
ščak.
.Prišla sem, kot mi je včeraj naroči! tvoj pokojni oče," je pozdravila graščaka, ko je prestopila grajski prag.
Lagala je, ker je vedela, da starega graščaka ni več, mladi pa je ni dotlej še nikdar videl. Temu nevesta ni bila všeč, a ker je hotel izpolniti zadnjo očetovo željo, jo je vzel za ženo.
Tako je smuška graščakinja postala' gospa, tako je dobila moža, ostala pa je zlobna, kot je bila. Mladi graščak je ni ljubil in je pogosto odhajal na lov v bližnje lože. Zašel je tudi v hoste smuškega gradu. In ko
Bo!ne oči
Nekega čtoveka je sitno botet žeiodec. Gre k zdravniku in ga prosi za pomoč.
Zdravnik ga vpraša: „Kaj si jede)!"
..Nezreto sadje," odgovori boinik.
Tedaj se zdravnik obrne proti svojemu pomočniku in mu naroči. .Prinesi mi zdravito, ki izboijšuje vid! Hočem ga vbrizgati boiniku v oči."
Ko botnik to stiši, vzktikne: .Mene boti žeiodec, da težko prenašam boiečine, a vi hočete zdraviti oči, ki so popotnoma zdrave."
Zdravnik mirno odvrne: .Rad bi ti, izboij-šat vid tako, da boš v bodoče tahko raztiko-vai zreto sadje od nezretega. Zato je važno, da ti zdravim oči in ne žeiodec."
(!ndijska igodba)
je nameril puško na lisico, je le-ta spregovorila:
.Če me pustiš živeti, ti hočem razodeti, kje je tvoja prava žena, če bi ne bil grdo izdan!"
Mladi graščak je pobesil puško in začudeno strmet v lisico, ki je nadaljevala:
.V smuškem gradu-pastirica, tvoja bi bila ženica, če bi ne bil ogoljufan, če bi ne bil grdo izdan!"
Komaj je lisica poskočila in utonila v temno ložo, se je prevarani graščak povzpel do smuškega gradu, kjer je na grajskem pa-šincu našel pastirico, kot vilo lepo deklico. Vprašal jo je, zakaj ni prišla v krupeljsko graščino, kakor ji je naročit graščak.
.Kako naj bi prišla, ko pa mi ni poslal obljubljene obleke!" je odgovorila pastirica. .V teh prnjah pa bi me grajski hlapci ne pustili v grad."
„Ti si mi bila za ženo izbrana, pa sva oba bila ogoljufana!" je rekel mladi graščak, potegnit pastirico k sebi v sedlo ter odpeketal domov, kjer je še tisti dan priredil takšno pirovanje, da podobnega ni bilo v nobenem belokranjskem gradu ne prej ne poslej.
Lažno ženo pa je nagrtal nazaj na Smuk, kjer je morala poslej sama pasti grajsko goved, saj v vsej Beli krajini ni bilo žive duše, ki bi hotela služiti pri zlobni in zadirčni smuški graščakinji.
Po njeni smrti je grad na Smuku razpadel v razvaline, ki jih še danes lahko vidite na hribu blizu Semiča.
Lojze Z%p<t7!C
SLAVKO JUG
Uspavanka
Vse pod so zavoz/gne, Lažipofg ni w/L;er.
/?aLtc% /z črne vo/we p/ere rope/ večer.
Črn večer z% peted?M, čzsto črn večer za psa, črr: večer za vso Jraž/no Zw za vnaLa svojega.
V ^MrTM^K Lo petedučeL g/avo v:aL?d/ por/ per%f, pes čavaj /'o na Jvorršča drerwa/ ne Lo več Lar/.
Ladr d Loš mora/ spad, da Los vedL /n močan, do Lo zjntraj sta/ pred vrad Le/ /n radoveden dan.
Zjafraj Los odše/ po pod z nasmejan/m/ očmt.
Xaž/pot d Lo poLaza/ L//žnj/co do srečn/L dnt.
/JaL/ca pa Lo osta/a sama za pečjo doma.
G/eda/a Lo sLoz/ oLno, črno vo/no para/a.
Pred menoj je neskončna morska plan — na robu obzorja, tam, kjer se nebo zliva z vodo, pa tone v morje velika žareča krogla . . . Sonce zahaja!
Dan se nagiba, čez pol ure bo zasijala na zahodnem nebu bleda nebesna luč: zvezda večernica.
Ležim v grmovju na visoki obali in opazujem, kako veliki oče vsega živega počasi izginja z obzorja, kakor da tone v vodo. Njegovi žarki obsevajo obzorje in barvajo ovčke na nebu z živimi barvami . . . Na peščenem produ pod menoj pa tiho čevrtja kakšnih deset otročičev, dečkov in deklic. Najstarejša med njimi je plavolasa deklica, pravo pravcato živo srebro, komaj da hodi v šolo. Kličejo jo z ljubkim imenom: Jesenka!
Gledam in se moram nasmehniti ... Kakšna Jesenka neki, ravno to ime ji čisto nič ne pristoji — saj je vendar vsa pomtadna!
Nenadoma so otroci utihnili . . . Posedli so v krogu po pesku in gledali pozorno čez daljno morsko plan, kakor bi prisluškovali večeru. Najprej je bilo slišati zastajajoči Jesenkin glas:
.Cvrči, spet cvrči! Tudi včeraj je cvrčalo . .."
"Aha, jaz tudi slišim, kako cvrči,"
slišati tega cvrčanja," zatrepeče Jesenkin glas. .Samo mi, otroci, ga lahko stišimo."
.Kako pa se zjutraj spet vžge?" vpraša nekdo.
.Tega tudi jaz ne vem . .."
.In zakaj cvrči?"
.Kako si smešen! Zato, ker se potaplja v vodo in je zelo razbelje-
Cvrčanje
se vznemiri najmanjši fantič.
.Jaz tudi, jaz tudi!" povzamejo za njim še drugi.
.Tišina . .. Otroci so utihnili in napeto prisluškovali: na obrazih se jim je risalo veselo razburjenje. Tudi jaz sem se ves spremenil, bilo me je samo še uho, toda zaman, ničesar nisem mogel zaznati, nič ni cvrčalo.
.Veliki, odrasli ljudje ne morejo
no," ga pouči Jesenka. .Tudi žerjavica, kadar pade v vodo, najprej zacvrči in potem ugasne. Tako pa tudi sonce!"
.Jaz sem bil pred kovačnico, ko je kovač vtaknil žarečo podkev v škaf vode... Kako je zacvrčalo!"
tn spet je vse utihnilo in napenjalo ušesa . . . Sonce pa je počasi ugašalo, že je do polovice utonilo v morje. Zadnji žarki so se kakor
pahljača razpeli nad obzorjem, ovčke na nebu je oblila rdeča svetloba in pod njim je kričal galeb, tudi ves rdeč od večerne zarje ...
Priprl sem oči in oprezoval proti zahodu. Se trenutek in sonce bo ugasnilo . . . Dobro, da me zakriva obzorje, zakaj če bi me otroci opazili, bi njihov pogovor ne bil sproščen. O, kakšno čudo prečudno je bilo to! Vse nebo je zagorelo, kakor bi bil nad obzorjem buhnil velik požar. Od sonca je bilo videti samo še svetli gornji rob ...
Takrat pa — le nikar se ne smejte
—	takrat pa tudi jaz zaslišim cvrčanje, čisto določno cvrčanje! Prav tako kakor če pade v vodo žerjavica ali če kovač porine v škaf razbeljeno železo.
Jesenka se je zmotita, češ da ve-li-ki, odrasli ljudje ne morejo slišati cvrčanja, kadar žareče sonce ugaša v morju. Lahko ga slišijo, lahko
—	ampak ne vsi, samo nekateri.


Učiteljici sta se pogovarjali sproščeno in si priznali slabosti in dvome. Družno sta obsodili mladega učitelja Gregorja Šipka.
V tem trenutku je imel njun obsojenec kar več kot dovolj opraviti s psičko Abo. Mislil si je, da z njo ne bo imel posebnih težav. Ko si jo je ogledal pri lipi, kjer se je igrala ob svoji gospodarici Zali Merhar, si je rekel, da bi bila pripravna za šolo. Poskusil bi in jo naučil raznih veščin. Tedaj se mu še ni porodila misel, da je Zala Merhar že pripravljala odločilen udarec.
Pridobila si ga je prav s tem, ker ni bilo posiljeno, kar je predlagala. Prevzela ga je njena mirnost. Seveda ji ni mogel odreči. 2e tedaj, ko ji je zdrsnilo iz ust, je vedel, da bo ustregel njeni želji. Pomisleki, ki so sledili in jih je premleval v sebi, so bili le dodaten okras, samo potrdilo, da je pred njo klecnil na kolena.
Še zdaj se mu ni popolnoma zbistrilo v glavi. Kakor je psička Aba nategovala vrvico, tako se mu je prikazovala nova vloga. Daleč za njima je šla Zala Merhar. Njegova nevidna spremljevalka. Čutil jo je venomer, četudi si je dopovedoval, da mu ne pomeni nič več kot druge ženske.
Učiteljice so daleč. Vsa dekleta so daleč. Pa vendar! Spet se je uštel. Že je bila ob njem podoba te ženske.
— Vam bi pristajala brada!
Podrgnil se je po obrazu. Zares je zlodejka! V sebi ima magično moč, ki ga privlači. Ne more se upreti, tu se neha njegova treznost. Venomer čuti rahlo omotico. Primerja jo s popitim vinom in vinjaki, podobnosti ne odkrije. Oboje je vabljivo, tehtnica se celo vidno nagiba na Zalino stran.
Pasji varuh! Gregor Šipek se je ozrl. Kdo je to navrgel? O, le pazite se, ljudje! Nikar se ne norčujte! Pohleven sem, a to je lahko le videz. Boste že še čutili moje pesti. Sam se pogovarjam s sabo, si je rekel in se bojeval v sebi. Dvomi niso skopneli. Približuje se točki, ki mu je neznana in popolnoma meglena. Prizadeva se, da bi si prišel na čisto. Ne more, ker ne uspeva. Vrti se v krogu, ki ga določa psička Aba.
Kakšno povezavo ima njena pripomba: Vam bi pristajala brada! z njim, njo in s psičko Abo. Ali je tako zelo preračun-
ljiva, da je že na samem začetku prepričana v uspeh? Mar moški in fantje poklekajo pred njo?
Čedna je in mikavna. Lica ji pokriva bela polt. Take polti še ni videl. Učiteljice imajo rdeča jabolka, vabijo, ko se smejejo, njena belina je nežna, čisto nič načeta. Mar je ne dosežejo sončni žarki?
Gledal jo je zaverovano, da ni več vzdržala. Pa mu ni odgovorila naravnost, zmeraj si je kaj izmislila. Gotovo si pomaga iz zadrege. Tudi to je preskušen način, sredstvo za presenečenje.
Zdrznil se je in jo spremljal s pogledi, ko se je pomikala po trgovini tja k blagajniški stekleni kletki. Zlato ptičko fantje so ujeti. Ne, ne more več. V glavi mu kljuje neznosna bolečina, da mu je znoreti...
Toliko da niso trčili na cesti. Srečali so se prav tam, kjer zavije potka proti pokopališču. Drevesa v ravnih vrstah na obeh straneh. Tihi varuhi, listi rahlo valujoči. Njihov pomočnik veter je zmeraj pripravljen, da prihiti in jim dela družbo. Ravnina je odprta na vse štiri nebesne strani. Lepše bi bilo, ko bi se grobovi vrstili na vzpetini. Ljudje tako pravijo, mrtvi jim ne pritegnejo.
„Vida, ne skači, da ti ne bo spodrsnilo," se je karajoče oglasila Špela Hreščak.
-Saj ne hodi po želatini," je rekel Tomaž Hreščak. Potiskal je voziček in Katica v njem mu je migala z ročicami. „Ti si najbolj srečna. Tebe ne obletavajo skrbi tako kot tvojo mamo."
..Ali si smešen," je zategnila Špela. „Katici blebečeš neumnosti. Zakaj bi morali vsakokrat oditi na sprehod ravno proti potoku. Še nisi pozabil, da tolmun čaka na nesrečne zaljubljence?"
„Kje je že to, če misliš na Kajžarjevo Magdo." Po premolku je zanosno rekel: ..Pogumna je pa bila, pogumna. Jaz se ne bi vrgel v vodo. Mi je ljubše na temu svetu, četudi moram prenašati tvojo sitnobo."
Vidka se je ozrla čez ramo, kakor da je postala pozorna na očetovo pripombo. Pa se je samo hotela prepričati, če že ni predaleč od staršev.
„Le ostani blizu nas," je rekla Špela za poskakujočim dekletcem, možu pa: „Ali si ga videl, našega Gregorja Šipka?"
„Seveda sem ga videl. Naj ima svoje veselje. Ko mu bo psička poscala hlače, bo že prišel k pameti."
..Trenutno zanj ni rešitve. Vesela sem, da si se lahko sam prepričal. Mi vsaj ne boš več oponašal, da si izmišljujem. Zardel je, ko nas je zagledal. Jaz bi tudi pohitela proč, če bi bila na njegovem mestu. Ni prijetno priti v zadrego. Kakor koli obračam, se mi ne poblisne. Le kaj je vplivalo nanj, da se je uklonil Zalini volji."
j,Ne trdi brez dokazov. Dejal bi, da se je vživel v njen položaj. Priznaj, da ji sami ni lahko. Istočasno ne more biti ne v trgovini in ne pri psički Abi."
„Mamica, poglej!" je vzkliknila Vidka. Kazala je z. roko na travnik, kjer je Gregor Šipek tekal s psičko Abo v krogu.
„Je že ponorel," je odrezavo rekla Špela Hreščak.
„0 ne," je menil Tomaž. ..Izšolal bo psičko, da bomo strmeli. Ne stoj, pojdimo naprej. Pa ravno na pokopališče nas pelješ. Meni se ne mudi pod zemljo. Tu mi je lepše. Najem se in napijem pa sladko zaspim."
„Tebi je tako samo za počitek in udobje."
Gregor Šipek je bil že v varni razdalji, da ga Špela Hreščak ni mogla ogovoriti. Še zmeraj je drhtel in si pravil, da je naredil napako. Moral bi si izbrati drugo pot. Pa saj ravno zaradi tega ni odšel proti potoku. Tam b: gotovo naletel na kakšno učiteljico. Semkaj poredko zaidejo.
Mikalo ga je oditi na pokopališče. Ni pozabil na ravnateljevo pripovedovanje o Kajžarjevi Magdi. Občuduje dekle, čeprav je ni pozna!. Pogumno je naredila konec s sabo. Le zakaj se je zagledala v poročenega moškega? Že se mu je oglasilo v notranjosti: Kaj pa ti? Ali ji nisi podoben? Kdo je tvoja partnerica? Zala Merhar?
Zala Merhar! „Ni res, napačno," je odgovoril glasno. ,,Nikomur ne odgovarjam, kadar je v ospredju vprašanje mojega odnosa do zenske. V službi sem podrejen ravnatelju Gvido Zorcu, tu odločam sam."
fDd/jc v pr/LoJn;:'
11. avgust 1978
Novi viri energije -izrabljanje sončne energije
ima bodočnost
Združene države Amerike porabijo največ energije na svetu. V letu 1976 so porabile 1.815 milijonov ton takih snovi, iz katerih se pridobiva energija. Največji delež, in sicer 45 odstotkov, je odpadel pri tem na nafto, na premog 19 odstotkov, za zemelj-
skih virih, ki jih bo treba odkriti v bližnji prihodnosti, saj strokovnjaki zastopajo mnenje, da bo čez 25 do 30 let zmanjkalo nafte in zemeljskega plina, ki sta trenutno temeljna energetska vira na svetu. Z vedno večjim napredkom tehnike, s tehniza-
ski plin 29 odstotkov, na vodne sile le 4 odstotke, na jedrske elektrarne pa 3 odstotke. Sovjetska zveza je bila leta 1976 na drugem mestu porabe energije. Njen delež pa je bil manjši za eno tretjino od deleža, ki so ga imele ZDA. ZS je porabila namreč 1.070 milijonov ton energetskih virov, od tega je podpadlo na nafto
35	odstotkov. Sovjetska zveza je porabila več premoga kot nafte, in sicer
36	odstotkov. Zemeljskega plina pa je porabila približno toliko kot ZDA, in sicer 24 odstotkov. Vodna energija je dala 4 odstotke, jedrske elektrarne pa samo 1 odstotek porabljene energije. Države Evropske gospodarske skupnosti so porabile 944 milijonov ton energetskih snovi, najvišji je bil pri tem delež nafte (57 odstotkov). Kitajska pa je porabila 416 milijonov ton, največji je tam bil delež premoga (81 odstotkov). Tudi Japonska je porabila zelo veliko virov -energetskih snovi 356 milijonov ton, največji delež je imela tam nafta.
Poraba nafte je daleč pred vsemi drugimi viri, za njo pride premog, po velikem presledku pa sledi zemeljski plin.
V zadnjih časih je svetovno časopisje pogosto razpravljalo o energet-
cijo, ki se vrši v vseh področjih našega življenja, (na primer novi stroji, večja udobnost, ogrevanje stanovanj itd.) človek potrebuje tudi vedno več energije. Zaloge naravnih energetskih virov pa tudi ne naraščajo, temveč se vedno bolj krčijo.
Znanstveniki so sicer mnenja, da je teoretično precej nadomestil za ogljikovodike (kot so nafta in zemeljski plin). Današnji razvoj znanosti pa nam še ne nudi nadomestila za te energetske vire. Mednarodne petrolejske družbe so vedno spet preprečevale in celo ovirale raziskave na teh področjih, ker so se zbale konkurence. V prihodnjih letih pa bo nujno potrebno, da se razvoj te znanosti pospešuje, ne pa ovira, zgodilo se bi drugače lahko, da bo človeštvo na lepem brez vsakršnih energetskih virov. Razumljivo je, da bi to pomenilo veliko nazadovanje za zgodovinski razvoj človeštva. Na vseh področjih udejstvovanja bi človek moral napraviti velik skok nazaj.
Zadnje čase postajamo priče poskusom uporabe novih energetskih virov, kot na primer vodika, jedrske energije, sončne energije, vetrov in celo morskih tokov.
Po mnenju znanstvenikov bi lahko
bil energetski vir bodočnosti vodik. Kot vsaka stvar pa ima ta vir nekaj slabih lastnosti. Ta kemični element namreč v naravi ne obstaja v naravni obliki. Največ ga je v vodi, tam pa je vezan s kisikom. Treba bi bilo torej razkrojiti vodo z elektriko, tako bi prišli do vodika, ki bi ga uskladiščili v posebne močne jeklenke, kisik pa bi se sprostil v ozračje. Ker uskladiščeni vodik sprosti precej energije, ko se združi s kisikom, je nevarnost vnetljivosti in eksplozije zelo visoka. Treba ga bi bilo torej hraniti v močnih jeklenkah. Jeklenke z vodikom pa bi lahko poganjale prevozna sredstva — avtomobile, vlake, ladje in letala.
Drugo možnost vidijo strokovnjaki v pridobivanju energije s pospešeno gradnjo hidroelektrarn. Na svetu je še veliko slapov in gorskih voda, ki v energetske namene še niso izkoriščeni. Te gradnje bi sicer veliko stale, obratovanje pa bi bilo brez posebnih stroškov. Neugodno bi bilo pri tem pridobivanju, da bi cela narava bila polna hidroelektrarn in bi s tem zgubila svojo pristnost.
javljeni so bili v zadnjih letih razni protesti in opozorila znanstvenikov o posledicah proizvodnje atomske energije. V atomskih elektrarnah, ki pa že delujejo, je vedno spet prišlo do nedostatkov in nesreč. Tudi v Avstriji se ljudstvo upira v raznih demonstracijah proti pogonu že zgrajene jedrske elektrarne v Zwenten-dorfu. Politiki v Avstriji sicer trdijo, da je nujno potrebna atomska energija, znanstveniki pa svarijo pred izrabljanjem te energije. Pri izrabljanju jedrske energije nam grozijo posledice, kot na primer silno naraščanje raka, levkemije; radioaktivnost pa lahko uniči tudi velik del naše narave in okolja.
Vsa ta dejstva nam prikazujejo, da izrabljanje jedrske energije, ki vrhu tega tudi še ni dosti preizkušeno, nikakor ni zadovoljiva rešitev. Poleg posledic, ki se lahko pojavijo, in dejstva, da še niso rešena vsa vprašanja zlasti v zvezi z odstranjevanjem radioaktivnih odpadkov, se bodo tudi radioaktivni elementi, to se pravi zaloge uranove rude, ki so viri te energije, s časom izčrpali. Vprašanje pridobivanja energije bi torej bilo rešeno le začasno.
Najboljša rešitev za pridobivanje energije bi bila, najti način, ki bi omogočal direktno izkoriščanje sončne energije, saj je sonce temelj vsake energije. S to možnostjo pridobivanja energije se znanstveniki ukvarjajo že več kot 200 let. Že francoski kemik Lavoisier je leta 1774 izdelal ogromno stekleno lečo za fokaliziranje sončne svetlobe. Pred sto leti pa so v Parizu na razstavi prikazali stroj,
Jedrske elektrarne, ki so tudi ena možnost pridobivanja energije, pa so v krogu znanstvenikov zelo sporne. Jedrske elektrarne se sicer gradijo po vsem svetu, po vsem svetu pa se ljudje tudi upirajo proti tem gradnjam. Ob-
Spet aretirani vojni zločinci
V	zadnjih časih vedno spet lahko beremo v različnih časopisih o razvoju neonacističnih organizacij po svetu. Neonacisti postajajo vsebaij aktivni, v njihovih organizacijah p<a vedno bolj narašča tudi pripravljenost za terorizem. Naš list je v zadnjih številkah večkrat poročal o razvoju nacizma po svetu in skušal tudi nakazati nevarnosti, ki prihajajo iz teh skrajne desničarskih krogov.
Razvoj neonacističnih organizacij Pa nas ne začudi, če zasledujemo obtožbe nacističnih zločincev iz druge svetovne vojne, ki se trenutno kar vrstijo in nam prikazujejo koliko teh zločincev še živi med nami in skrbi za to, da zločinsko nacistično mišljenje ne bi čisto ..zaspalo".
V	tej zvezi sc pred nekaj dnevi poročali evropski časopisi, da se je Posrečilo zahodnonemški policiji aretirati bivšega vojnega zločinca Kurta Lischka. Lischka je bil v Nemčiji obtožen, da je kriv smrti 33.000 ^ancozav. Židovsko združenje v Parizu pa je z dokumenti dokazalo, da je Lischka kriv smrti 56.000 francoskih Židov. Od novembra 1940 do novembra 1943 je bil Lischka "Prvi nacistični policaj v okupirani Pranciji". V tem času je umrlo v ^uschvvitzu in Majdaneku več kot
55.970 Zidov, ki so vsi bili deportirani iz Francije. Za vse te deportacije je dal povelje Kurt Lischka. V petek, 21. julija ga je zato obsodilo kolnsko sodišče, nekaj dni pozneje pa so isti sodniki obsodili še dva bivša gestapovca, in sicer bivšega poveljnika gestapa v Franciji Herberta Hagna in bivšega nacističnega podčastnika Ernsta Heinrich-sohna zaradi sodelovanja pri umorih. Lischka, Hagen in Heinrichsohn so skupno organizirali deportacije francoskih Zidov v nemška taborišča, kjer je potem večina deportirancev bila usmrčena v plinskih celicah. Na svoji tiskovni konferenci, ki sta jo imela ob tej priložnosti Hagen in Heinrichsohn, sta oba zavrnila vsako odgovornost in sta celo drzno trdila, da sta bila prepričana, da bodo Žide zaposlili v Nemčiji, v takozvanih delovnih akcijah.
Da pa ti trije primeri niso edini, ki r.om prikazujejo zločinsko dejavnost nacistov v drugi svetovni vojni, je razvidno iz nizozemskih časopisov. Nizozemska vlada namreč prav te dni proučuje možnost, da bi zahtevala od zahodnonemške vlade izročitev vojnega zločinca! Wilhelma Atoysa Bosa. Bos je bil med drugo svetovno vojno član kontrolne služ-
be za delovno silo, v tej funkciji pa je bil odgovoren za deportacijo številnih Nizozemcev. Dne 8. marca 1949 so ga sicer Nizozemci obsodili na smrt, Bosu pa se je posrečilo pobegniti iz taborišča Jipsing — Boertange. Pobegnil je v Zvezno republiko Nemčijo, kjer je živel v Haltingenu pod pravim imenom. Devet let je tam celo prejemal pokojnino od nizozemske vlade, dokler ga pred kratkim niso izsledili v Haltingenu nizozemski časnikarji. Žid Simon Wiesentha!, ki že dolga leta lovi po vsem svetu vojne zločince, pa je sprožil nov nacistični škandal v Zvezni republiki Nemčiji. Friedrich Kart Vialon, ki je v lelih 1942 — 1944 v Rigi upravljal premoženje Židov, ki so biti umorjeni v raznih koncentracijskih taboriščih in je kakor je z dokumenti dokaza! Wiesenthat, organiziral tudi transporte Zidov v koncentracijska taborišča, je bil imenovan pred kratkim v nemškem mestu Soarbrucken za univerzitetnega profesorja. Wiesenthal je pri tej priložnosti opozoril nemške oblasti na „temno preteklost" Vialona in energično zastopal mnenje, da se bivšemu nacističnemu morilcu ne sme omogočiti, da zavzame mesto univerzitetnega profesorja.
ki ga je poganjala sončna energija. Poizkusi pa so se nadaljevali do današnjega časa. Izkoriščanje sonca kot energetski vir bi bilo možno po dosedanjih raziskavanjih na dva načina, z ogrevanjem stanovanj in z ustvarjanjem elektrike s koncentracijo sončnih žarkov. Pri ogrevanju stavb pravzaprav ni več težav, saj preizkušajo ta način že v Italiji v Pardenonu, na Japonskem pa je že 2 — 3 milijonov stanovanj, ki jih ogreva deloma ali pa v celoti sonce. Treba je samo vgraditi na strehah posebne naprave, s katerimi sonce ogreva vodo ali pline, ki krožijo po ceveh po vseh prostorih in jih pri tem ogrevajo. Možno pa bi bilo vgraditi na strehah tudi posebne panoje s fotocelicami, ki bi s koncentracijo sončnih žarkov ustvarjali električno energijo, katero bi potem lahko uporabljali na več načinov. Izrabljanje sončne energije bi vsekakor bila prava alternativa, saj je način povsem neškodljiv in prijazen do okolja.
Izrabili pa bi se za pridobivanje energije lahko tudi drugi naravni pojavi, kot na primer vetrovi, morski valovi in tokovi, dviganje in padanje morske vode itd. Vsi ti pojavi bi lahko s pomočjo turbin ali pa elektromagneta ustvarjali energijo.
Slabost pri zirabljanju naravnih pojavov za pridobivanje energije pa je v tem, da ti pojavi včasih izostanejo, ali pa so prešibki (pri soncu na primer v meglenih dnevih in ponoči). Znanstveniki pa so našli tudi tu rešitev. S pomočjo elektrike, ki bi jo ustvarjali sončni žarki, se bi lahko ustvarjal vodik, tega pa bi lahko uporabljali, kadar ne bi bilo mogoče izrabljati energije sonca in drugih naravnih pojavov.
Najizčrpnejši in najbolj naravni energetski vir bodočnosti je, kot vidimo sonce. Trenutne raziskave znanstvenikov potekajo predvsem v tej smeri in vsekakor lahko upamo, da bodo tudi uspšene.
RADiO - TELEViZtJA
SLOVENSKE ODDA1E R A D	)	A CELOVEC
PETEK,	11.	8.:	13.45	Ceiovški	radijski
dnvnik — M. Kumer-črčej:	!z popotne
torbe.
SOBOTA, 12. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi,
NEDELJA, 1S. 8.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONDEELJEK, 14. 8.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — 750-ietnica Lavantinsko-Maribor-ske škofije.
TOREK,	15.	8.:	7.05	„Nebes in	zemije
gospodar".
SREDA,	16.	8.:	13.45	Ceiovški	radijski
dnevnik — Soiisti — tnstrumentaiisti.
ČETRTEK, 17. 8.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Miadina in šport.
		A V S T R ! J A 1
K		PETEK, 11. 8.: 10.30 Kiub seniorjev —	11.00 Groteska
okoii tatinskega genteimana
—	17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Le počakajte, da pride oče — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki, kuitura in šport
—	20.15 Stari — 21.20 Stamokab — 22.05 Šport — 22.15 Vražji piiot — 23.45 Poročiia.
SOBOTA, 12. 8.: 16.00 Hotei Poreiienhof
—	17.00 športna abeceda — 17.30 Biack Beauty — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Panoptikum — 18.20 Pregied sporeda
—	18.25 Pivske in ijubavne pesmi — 19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.30
mrznjena ijubezen — 22.10 šport — 22.30 Don je mrtev — 0.20 Poročiia.
NEDEUA, 15. 8.: 13.50 Avtomobiiske dirke v Zeitvvegu — 16.15 Borneo — 17.00 Siike naše zemije — 17.25 Caiimero — 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Kiub seniorjev — 18.30 Poj z nami — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.15 Kraj dejanja — 21.45 Poročiia in šport — 22.05 Nočni izbor.
PONEDEUEK, 14. 8.: 10.30 Deiaia mu je krivico — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Goiden Siients — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije
—	19.30 čas v siiki, kuitura in šport —
20.00	Ponedeijski šport — 20.55 Cesta San Francisca — 21.40 Poročiia in šport.
TOREK, 15. 8.: 14.50 Kraij vročih ritmov
—	16.30 Pustoiovščine rumenega kovčka — 17.45 Michaeia in maia opica — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Fotkiorico de Mexico — 18.50 1000 iet St. Geroida — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.15 Ugani, kdo pride k obedu — 22.00 šport
—	22.15 Zvezde migijajo na nebu — 23.05 Poročiia.
SREDA, 16. 8.: 10.30 Ko so cveteia man-deijeva drevesa — 17.00 Za otroke — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Mož v hiši — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport
—	20.00 Kraijica Luiza — 21.45 Poročiia in šport.
ČETRTEK, 17. 8.: 10.30 Ugani, kdo pride k obedu — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Prosim k mizi — 18.25 Pregied sporeda
—	18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Ruske metodije — 20.15 Mavrica — 21.45 Poročiia in šport.
		JUGOSLAVUA
H		PETEK. M.	Obzornik — 18.20 Viking Viki — 18.SO Pev-
ski tabor 78 — 1925 Cikcak
—	19.30 Dnevnik — Jadranska srečanja — 21.15 Razgiedi: V Šanghaju kokošje perje ieti v nebo — 21.45 Dnevnik — 22.05 Detektiv Shaft — 23.15 Kontrapunkt Jehudija Menu-hina — 23.40 šahovski komentar.
SOBOTA, 12. 8.: 14.55 Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju — 17.15 Obzornik — TV igra 18.55 Muppet Show — 19.25 Cikcak — Dnevnik — 20.00 Bajtarja — 20.55 Brevvster MC Ciaud — 22.35 Dnevnik.
NEDELJA, H 8.: 8.55 Poročiia — 9.00 Za nedeijsko dobro jutro — 9.30 625 — 9.50 Kapetski kresovi, — 11.00 Hunterjevo ziato
—	11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 šahovski komentar — 12.55 Svet. prvenstvo v kajaku in kanuju in avtomobiiske dirke formuie i v Zeitvvegu — 19.25 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Črni dnevi — 21.30 Dobro morje, beto iadjevje — športni pregied — 22.45 Dnevnik.
PONEDELJEK, 14. 8.: 18.00 Obzornik — 18.10 Britanska encikiopedija — 18.45 Miadi za miade — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — Dotga poročna noč — 21.10 Kuiturne dia-gonaie — 21.55 Dnevnik.
TOREK, 15. 8.: 18.05 Obzornik — 18.15 Datjnogied — 18.50 Od vsakega jutra raste dan: Nova Gorica — 19.25 Cikcak — 19.30 Dnevnik — Svet brez pohiepa — 20.35 Trnova pot — 21.55 Dnevnik.
SREDA, 16. 8.: 17.45 Šahovski komentar
—	18.15 Obzornik — 18.30 Zadnji Mohikanec — 19.25 Cikcak — 19.30 Dnevnik —
20.00	Hujšanje — 20.30 Dosje našega časa
—	teto 1947 — 21.25 iz koncertnih dvoran — 22.20 Dnevnik.
ČETRTEK, 17. 8.: 18.05 Obzornik — 18.15 Giasbeni pejsaži Srbije — 18.50 Po siedeh napredka — 19.25 Cikcak — 19.30 Dnevnik
—	20.00 Fiim tedna: Edina moja — 21.25 Jaz na ekranu — 21.50 Dnevnik.
Stovensko prosvetno društvo .VRTAČA" v Siovenjem Ptaj-berku vabi na
..KULTURNt VEČER
ki bo v soboto 12. avgusta 1978 ob TO. uri v gostiini Sereinig v Podnu.
Spored soobiikujejo:
Moški zbor SPD „TRTA" iz Žitare vasi — Foikiorna skupina SPD ..ZARJA" iz Žetezne Kapte ter Pepca in Danica Čertov. se uMe/Z
Stovensko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu v Rožu vabi na
POLETNO NOČ ki bo v soboto 19. avgusta 1978 ob 20. uri v šotoru za občino v Šentjakobu, tgra: ansambet „ŠTtRJE KOVAČ)" iz Stovenjega Gradca.
Prwcwo
! Š Č E M
osebo, dekte ati fanta za posprav-tjanje sob in skupnih prostorov, za pomoč v kuhinji. Zapostitev za tri mesece ati tudi datj. tščem nadatje samostojno osebo, žensko ati moškega, ki bi vodita gospodinjstvo in kmečko gospodarstvo v Fužinah pri Beti peči.
Čim prejšnje prijave na nastov: Pa-vet Chersi, Fužine pri Bet) peči, Via tagti, t-33010 Fusine V. R., tete-ton: 0428-61027
Stovensko ptaninsko društvo v Cetovcu vabi čtane in prija-tetje društva na iztet na
HOCHSTADL {2 680mj v Ltenških Dotomitih
v soboto 19. in nedetjo 20. avgusta.
Zbiratišče in odhod ob 12. uri iz Št. Jakoba v Rožu (pred posojitnico). Prenočiti bomo v ptaninski postojanki Hochsta-dthaus (1803 m).
Stovensko prosvetno društvo Borovtje vabi na
tZLET V SLOVENiJO v nedetjo 3. septembra 1978
Pot bo vodita skozi Štajersko in Gorenjsko. Na programu je več obiskov oz. ogtedov raznih posebnosti — vinske kteti v Mariboru, Rimskih to-ptic, vožnja po novi potovični avtocesti, obisk zasavskih revirjev itd.
Cena avtobusa HO šitingov. Prijave oz. ptačito do 20. avgusta v posojitnici Borovtje in pri Andreju Wieserju seniorju.
M!T SIROM DiEZUKUNFT 6EW(NNEN
ODX Messepapil/on
Obere Drau
Dia-^c/iau &aAwerPsgruppe
Osterreichische Draukraftwerke
Akt!engese!!schaft, K!agenfurt
§! ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK g
Stovenski attetski ktub bit na pripravah
18 igralcev se je udeležilo priprav prvega moštva Slovenskega atletskega kluba, v času od 1. 8. do vključno 6. 8. Pod vodstvom novega trenerja Cor-na je ekipa imela devet treningov, odigrala pa je tudi štiri prijateljske tekme. Na teh tekmah so prišli v igro vsi kaderski igralci, z malimi izjemami se je sformiralo moštvo, ki bo 20. av-
gusta nastopilo na Košatovem igrišču v prvi prvenstveni tekmi nove sezone proti Tinjam. Kaj so pokazale te prijateljske tekme? Po mnenju trenerja le manjše tehnične in taktične napake, predvsem pa je bil tov. Corn zadovoljen z borbeno igro posameznih igralcev. Razmeroma hitro sta se v moštvo vživela igralca iz Slovenije, Jakopič oz. Goleč. Ta dva sta poskrbela v teh pripravnih tekmah, da je igra slovenskih nogometašev v sredini in napadu bolj kakovostna, vsaka akcija je premišljena, kar so pokazali tudi doseženi zadetki. Vratar Dodič pa daje obrambi posebno pri visokih žogah sigurnost, saj je z njegovo velikostjo brez dvoma kralj v kazenskem prostoru. Pred začetkom prvenstva SAK s svojo ekipo ne bo več nastopil na koroških tleh, pač pa bo odigral v soboto 12. avgusta prijateljsko tekmo v Ljubljani.
Gostitelj in organizator SAK- ovih priprav je bila v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS in TKS Ljubljano
tovarna AERO Celje, ki je našim igralcem nudila idealne pogoje za trening na najboljšem štadionu v Celju. Izredno dobra je bila tudi pogostitev ekipe v hotelu Merx.
Odnos med igralci in trenerjem na pripravah je bil izvrsten, klima v moštvu tudi, kajti vsi imajo en in isti cilj zasesti prvo mesto na lestvici v 1. D razredu in s tem doseči vstop v višji razred.
Kot že omenjeno je SAK na pripra-
vah v Celju odigral tudi štiri prijateljske igre, od katerih je tri dobil in le eno in to proti Celjski selekciji (kjer so zbrani najboljši igralci iz Celja in okolice), katero bi lahko primerjali s kako ekipo iz koroške lige, izgubil.
Zbrani rezuttati:
AERO Celje — SAK.3:6 (1:3) Gole za SAK: Hobel 4, Goleč in Velik.
NK Opekar — SAK 0:1 (0:0) Gol je dal Hobi iz 11 m.
NK Olimp — SAK 2:5 (1:3) Gole: Velik 2, Hobi, Polanšek in Fera.
Selekcija NK Fužinar — SAK 1:0(1:0).
NOGOMET — avstrijski cup
Šest koroških klubov je nastopilo v prvem kolu avstrijskega cupa štirim je uspelo prodreti v drugo kolo, kar pomeni najboljšo uvrstitev v zadnjih letih. Za največje presenečenje je poskrbela ekipa iz Magdalena (ki igra v koroški ligi), kajti na domačem igrišču je premagala Kapfenberg, moštvo iz druge lige. Prav tako kolo naprej so WAC, VSV in Austria, ter še SCA St.
Vid, ki je premagal ekipo koroške lige, Feldkirchen šele v streljanju enajstmetrovk. Le SV St. Vid, ki je na mednarodnem turnirju SAK v Celovcu še pred Mariborom in Olimpijo zasedel drugo mesto, je presenetil v negativnem smislu, saj je gladko izgubil z ligašem iz Steyra.
V drugem kolu bo Magdalen igral proti Admira-Wacker, WAC proti Sturmu iz Gradca, Donawitz proti VSV in SCA proti Austriji.
Druge nogometne vesti: Olimpija iz Ljubljane, ki je na turnirju SAK v Celovcu najbolj razočarala, je preteklo nedeljo na domačem igrišču za Bežigradom v prijateljski tekmi igrala z znanim moštvom Aston Villa in izgu-
SAK tgra v torek 15. avgusta ob 17.15 uri na igrišču Annabicht proti moštvu ASV.
Prisrčno nn^Z/cni
bila s 5:3. Olimpija, ki bo v nedeljo 13. avgusta igrala prvo prvenstveno tekmo proti Slobodi iz Tuzle, je zaigrala privlačen napadalni nogomet in izgubila tekmo šele v zadnjih minutah.
Rudar iz Velenja in Mercator iz Ljubljane, slovenska zastopnika v drugi nogometni ligi Jugoslavije, sta v prijateljski tekmi v Velenju remizirala 1:1.
18. avgusta EP v boksu med prvakom Hansenom tn Pachierjem v Betjaku
V Beljaku bo 18. avgusta danski evropski prvak v kategoriji do 67,5 kg, Jorgen Hansen nastopil in s tem prostovoljno branil svoj naslov proti koroškemu izzivalcu, Joe .Tigerju" Pachlerju. Prireditelj tega špektakla, kjer bo tudi vrsta okvirnih boksov, je švicarska skupina ,Eag!e Production", katere vodja je Jack Amsler. Na tiskovni konferenci v Celovcu je Amsler dejal, da bi bili stroški kriti, če bi v beljaško halo prišlo okoli 7000 gledalcev. Uspeh glede financ bi se pokazal seveda šele v primeru, da bi Pachler postal evropski prvak. Obeta se zanimiv dvoboj, saj se Pachler vestno kot še nikoli pripravlja na ta dvoboj. Vstopnice lahko dobite v predprodaji v vseh COOPo -vih trgovinah na Koroškem, dalje v trgovini Blažej v Pliberku, v vseh birojih podjetja Sprin-ger, ter v raznih trgovinah v Beljaku.

c
^ ^ r * ^
/e ^77^%
,	-/P
R -
ROMANJA
#	v soboto 17. avgusta na Brezje in Bled (za Gorenče, Rudo, Gre-binj, Vovbre, št. Rupert, Tinje)
#	v soboto 14. in nedeljo 17. septembra v AitStting in Sotnograd (vse ziljske župnije začenši od Brnce do Brda). Cena 450 šil. za vožnjo, večerjo, prenočišče, zajtrk in skupinsko sliko). Prijave: Kat. dom prosvete, 7121 Tinje
#	v torek 12. septembra na Staro Goro pri Vidmu in obisk Trbiža (za župnije Galicija, Apače, Sele in Borovlje)
0 v soboto 2. in nedeljo 3. septembra v Padovo In Benetke (za župnije Kotmara vas, Bilčovs, št. lij, Rožek, Škofiče, Loga vas in Lipa). Cena 340 šil. za vožnjo, večerjo, prenočišče, zajtrk in kosilo v nedeljo, za ladjo v Benetkah in vstopnine.
izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 7021 Klagenturt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 32 5 50 —Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
Posojiinica v Škofičah daje v najem gostiino pri Schiitzu v Škofičah. interesenti naj se javijo v posojiinični posiavatnici.
tščem srednje vetik dom za stara teta pribtižno 400 metrov nadmorske višine (hišo na dežeti, gozdarsko hišo ati kmečko hišo) z vetikim vrtom, v biižini gozda in kopatišča ter z tepim pogtedom na pokrajino. Piačam v gotovini ati pa v obtiki dosmrtne rente. Posestnik tahko tudi naprej stanuje na posestvu.
Ponudbe poštjite prosim na uredništvo Stovenskega vestnika.
H. A/V s*'
Kaj naj bi vedeti o nas:
Podjetje smo ustanoviti aprita 1978. Gradnjo našega 5000 m^ veiikega proizvodnjega obrata smo pričeti 19. 6. 1978. Vsa deta so v takšnem teku, da bomo še v tetošnjem tetu pričeti s proizvodnjo.
Sodetovati boste v tovarni, opremtjeni s sodobnim strojnim parkom, prirejenim za obsežno proizvodnjo in moderno tehnotogijo s sedežem na BRNCt. imate možnost že od nastanka proizvodnje začet) z nami in s tem napravit) dobro kariero. Ne okievajte z Vašo odtočitvijo ...
Zaradi uvajanja v matični hiši v Begunjah že danes iščemo 6 mojstrov iz stedečth področij:
predeiava piastike (postopki s potiuretanom) tesna obdetava (mizarji) kovinska obdetava (ktjučavničar)
Vaše prijave z običajnimi pritogami nasiovite na:
ELAN Cetovec, Viktringer Ring 5/H
Prijavni rok:	15. 8. 1978
možni nastop:	15. — 20. sept. 1978
PRMZVODNJA ELAN-smuči na Koroškem