Print Post Approved PP318852/0020
LETO - U # YEAR 45
NOVEMBER 1996
Stalna naslovna tlika taga letnika predstavlja tri slovenska verska središča v Avstraliji: Melbourne, Sydney in Adelaido. Delo Zorke Cernjak. Na fotografiji pa je kapelica, ki ozna6uje slovenske grobove na pokopališču Rookvvood v Sydnayu. + + +
TUDI letošnja novembrska Številka MISLI ima dolgo vrsto imen avstralskih Slovencev, ki jih ni vet med namii. Končali so svoje zemsko potovanje, ki jih je pripeljala tako daleč od rodne domovine. Sanjali so o svobodni Sloveniji in upali, da se bodo morda enkrat vrnili domov. A las je neizprosno tekel.
V	mesecu, ki je posvečen spominu pokojnih, razmišljam o življenju in smrti izseljenskih narodnih skupin. Neizbežno je: prav vsaka, ki nima motnega novega dotoka, je zapisana smrti. Tudi naša. Ameriški Slovenci so dobili močno injekcijo po vojni prav s strani beguncev, ki so jim podaljšali življenje za nekaj desetletij. Mi tega dotoka ne moremo pričakovati, najbrž več odhodov kot prihodov novih. Še rojstev tretje generacije je med nami manj kot smrti, ki redči naše vrste.
Kot urednik in upravnik MISLI vidim vrzeli, ki nastajajo ob vsaki smrti tudi v seznamu naročnikov. Skušam jih nadomestiti z novimi, a kako dolgo še? Usoda polagoma u-mirajoče skupnosti je tudi usoda njenega tiska ...
Vendar — od nas vseh zavisi. Prav zato, ker se naše vrste redčijo, moramo biti živi še bolj povezani, Se bolj edini, še bolj delovni za našo skupnost. Saj prav na starost Se bolj potrebujemo drug drugega. In potrebujemo tudi domačega branja, Ketudi nas v njem vznemirjajo vesti o smrti naših starih znancev.
—	Urednik in upravnik
O.
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti.
UČIMO SE SLOVENSKO — I. del —Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol - Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca — Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem.
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolarjev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America.
SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY PEADER) - A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11 dolarjev.
MY HOUSE — Pesniška zbirka Toneta Kuntnerja “Moja hiša”, prevedena v angleščino. Cena deset dolarjev.
THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev.
OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE —Knjiga zanimivih esejev Dr.M. Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev.
LJUDJE POD BIČEM - Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev.
STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. - Zanimiva Študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.)
ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. — Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40 dolarjev. Samo zadnja knjiga (III. del) je 28 dolarjev.
POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje.
STO RECEPTOV SESTRE NIKOLINE. — Kuharska knjiga o domačih jedeh. Cena. prve knjige 11 dolarjev, druge pa 13 dolarjev.
PISMA MRTVEMU BRATU — Topli spomini na brata — Avtor je duhovnik lazarist Franc Sodja - Cena 12 dolarjev.
PRVA NACIONALNA ILEGALA - Štajerski bataljon - Ena izmed knjig argentinskega Slovenca Ivana Korošca. Cena petnajst dolarjev.
JESENSKO LISTJE in ZA PEST DROBIŽA sta pesniški zbirki ade-Jaidskega pesnika Ivana Burnika Legiša. Obe sta Je na razpolago, vsaka za ceno deset dolarjev.
mis
li
(THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 195 2 + Published by Slovenian Frandscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr.Basil Valentine, O.F.M.,	BARAGA	HOUSE,	19	A’Beckett	Street,	KEW,	Vic.	3101	-	Naslov:	MISLI,	P.O.Box	197, KEW, Vic.
3101 + Tel. (03)9853 7787-Fax (03)9853 6176 + Naročnina za leto 1996 je 10.- dolarjev, izven Avstralije 20.- dolarjev, letalsko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and layout): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 -Tel.(03)9387 8488 - Fax: (03)9380 2141
/&* • 4-(A4ZAZA/
f;j m
Di
Leto
45
Št
11
NOVEMBER 1996
Za sleherni dan — hvala!
— Urednik — stran 257 Tri svetke — pesem
- Marija Rus — stran 258 Moj obisk grobov
- Milena Merlak — stran 259 Stari krili	—	stran 260
Matica n at ih pokojnih 1995-96
— stran 261
Moja mama Katarina
— P. Val eri jan - stran 264 Mati — pesem
— Franc S. Finžgar — stran 265 Njen grob
— Ivan Cankar — stran 266 Slutnja — pesem
- Ivan Žigon - stran 266 SrediSče svetih Cirila in Metoda, Melbourne —P. Tone— stran 267 Izpod Triglava - stran 270 Na poti do oltarja — Anton M.
Slomšek — K. M. — stran 272 SrediSČe svetega Rafaela, Sydney
— P. Valerijan — stran 274 Moje celice — zapiski iz zaporov
- Jožko Kragelj — stran 276 Naše nabirke — stran 276 Veneti v angleščini
- AK, Novi glas - stran 277 Nekaj številk volitev v RS
— stran 279 SrediSče svete Družine, Adelaide
- P. Janez - stran 280 Z vseh vetrov	—	stran 282
Kotiček naših mladih
— stran 284 Križem avstralske Slovenije
— stran 285 Pa spet nekaj uvolenega iz Republike Slovenije — stran 288
Za sleherni dan -hvala!
EVTANAZIJA je beseda, ki jo zadnji čas v Avstraliji velikokrat beremo v časopisih ter slišimo na radijskih in televizijskih novicah. Izgovarjajo jo v ostrih debatah v parlamentu, kjer hočejo nekateri slediti Severnemu Teritoriju, drugi pa nasprotujejo tamkajšnji odločitvi. Po vsem tem več ali manj vemo, kaj evtanazija pomeni: predčasno končati življenje bolnega ali ostarelega, če tako sam želi. "To die with dignity"
-	z dostojanstvom umreti, ali kako že naj bi se glasil prevod te, v našem primeru tako pogosto a tako napak uporabljene fraze. Kaj je v resnici bolj častno: sprejeti usodo slehernega človeka, ki se rodi z jokom ter se s solzo v očeh poslovi od tega sveta in umreti naravne smrti - ali pa umreti predčasno z iglo, ki res človeku konča tostransko trpljenje, s tem pa ga ne reši posmrtnega življenja. Z iglo se znebimo ostarelih in bolnih domačih živali - človek pa je vendar več kot pes ali mačka, ki ju zaradi obolelosti ali starosti spravimo ob življenje, da si za družbo poiščemo drugo, mlajšo žival.
"To die with dignity" se sliši lepo, je pa le drugi izraz za "mercy killing" - nekoga ubiti, pa četudi "iz usmiljenja". Da mora to biti s privoljenjem osebe, ki dobi iglo, naj bi bilo v zakonu. To pa se lahko tako hitro sprevrže v "killing" brez "mercy". Vedno so med zdravniki tudi značaji, ki bi se dali podkupiti sorodnikom bolne osebe ter jim ustreči, da jim ne bo treba predolgo čakati na zapuščino. Zdravnik, ki mu Hipokratova zdravniška prisega nič ne pomeni, bo tudi pri evtanaziji šel preko svojih pravic in preko meja svojega poslanstva do človeštva. Čim pa se prično zlorabe, kje bo človek še varen ? Z uzakonitvijo splava, pa četudi pod gotovimi pogoji, človek ni varen niti pred rojstvom. Z uzakonitvijo evtanazije pa bi bilo lahko vsakega strah tudi v bolezni ali na starost. Od lepo zvenečih pogojev za evtanazijo pa do umorov zaradi kakršne koli pridobitve je samo en korak.
Spomnimo se Hitlerjevega početja. Ne le, da so stotisoči umrli nasilne smrti po plinskih celicah taborišč, zanj so bili tudi umobolni le breme za državo. Z evtanazijo je izpraznil vse umobolnice, pa morda tudi domove za ostarele in sirotišnice, če ni prej sam žalostno končal ob koncu vojne. V našem slovarju tujk sem poleg obrazložitve besede "evtanazija" bral tudi opombo: "Nacizem je to hudodelsko izrabljal." Kje imamo
m
m
TRI SVEČKE
Mimo toplih barv jesenskih h grobu moja pot hiti,
h grobu pod zelenim gridfem, kjer prižigam svetke tri.
V	te?kem dimu Buchenvvalda se oCetu sled gubi,
v črni jami maSčevanja brat za spravo krvavi,
tukaj pa je mama nalla končni mir pred bombami.
Solza se bo utrnila, padla na grobove mi,
ko se k zemlji bom sklonila in prižgala svetke tri.
MARIJA RUS
zagotovilo, da do zlorabe ne pride spet preko kakega drugega -izma, ali pa preko posameznikov brez vere in brez vesti?
Pred leti sem obiskal bolnika. V trpljenju je kričal ter se zvijal na postelji. V svoji prešibki veri ni znal prenašati bolečin ter jih darovati Bogu kot najlepšo molitev. Vpričo mene je prosil bolniško sestro, naj mu vendar da smrtne tablete ali ga z injekcijo reši trpljenja. Seveda mu je z mirnim odgovorom hotela dopovedati, da tega ne sme storiti. Pa je še in še zahteval. Končno je prišel zdravnik in tudi njega se je lotil. A ta mu je lepo odgovoril: "Verjamem, da trpite. A zdravniki smo tu, da po svojih močeh lajšamo bolečine ter delimo zdravje, ne pa smrti. "
Ta bolnik ni umrl. Ko sem ga po dveh tednih spet obiskal, je bil ves nasmejan in brez bolečin ter je samo čakal, da ga pošljejo domov. "Ali še hočeš smrt?" sem se grobo pošalil. "Še pred dvema tednoma si prosil, naj te s tabletami ali iglo za vedno rešijo bolečin..." Nič ni odgovoril, samo resno se je zamislil. Če bi bila evtanazija dovoljena, bi mož ne živel več...
Kristjani smo ljudje upanja. Upamo v vstajenje in večno Življenje. Verujemo tudi, da je Bog gospodar nad našim tostranskim življenjem in smrtjo. Nimamo pravice sami posegati v božje načrte z nami. Tudi trpljenje ima svoje poslanstvo: z njim se vsaj malo približamo Križanemu ter zadoščujemo za svoje prestopke. Krščanski nauk nas uči, da je boljše vdano sprejeti trpljenje v tem življenju, kakor v večnosti na kraju očiščevanja, da kazni pogubljenja sploh ne omenjam. Ob takem pristnem krščanskem gledanju na trpljenje in smrt je evtanazija huda kršitev, ki je ne smemo in ne moremo odobravati. Ja umor, kot je umor uničiti še nerojeno življenje, in odpre vrata vrsti nevarnih zlorab.
V	mesecu novembru smo, ko se spominjamo naših dragih pokojnih in obiskujemo njih grobove. Zavejmo se pri tem daru Življenja ter se zahvalimo Bogu za sleherni dan, da, za sleherno urico, ki nam je na razpolago, da storimo lahko še kaj dobrega. Naj bo v božjih rokah tudi naša zadnja ura, morda polna trpljenja, a za nas tudi zveličavna. Že zdaj jo podarimo Gospodarju življenja in smrti kot naš zadnji dar pred vstopom v večnost.
M
... O, vem, da je v meni mrak. In vem, da je v meni luč.
Ta luč mi sveti, ko hodim v temne globine globoko vase. Njeni plameni so topli, topli... Ti si jo priigal v meni. O, hvala Ti, Vsevidni, Vsevedni, Vsedobri!
Jaz bom ugasnit, a moja luč bo sijala skozi temne in žalostne dni...
/E. Kolman: Pesem v prozi/
Moj obisk grobov
TUDI letos bom lahko, tako kot mnogi drugi, le v duhu obiskala grobove okrog domače vaške cerkvice. Namesto tja, bom skozi obokani vhod prišla na velikansko velemestno pokopališče. Tiho bom opazovala številne obiskovalce, kako polagajo na grobove dragih pokojnikov cvetje in prižigajo sveče. Pogled na praznično okrašeno pokopališče me bo prevzel. Temno oblečeni tujci bodo potišano govorili in imeli bolj blag pogled, kot ga imajo sicer, kadar sedijo v avtobusih ali si utirajo pot skozi gnečo ob cestnih prehodih.
Medtem ko bom notranje nepotešena hodila po dolgih pokopaliških drevoredih, sc bodo moje misli vedno znova vračale na grobove, ki sem jih pustila doma. Mislila bom na vse žive svojce, ki so se ta čas podali na dobroznano vaško pokopališče. V duhu jih bom videla, kako stojijo pred spomenikom, na katerem je vklesano ime mojih prednikov.
Kot vsako leto odkar sem zdoma, bom tudi letos poiskala samotni kot na robu pokopališča, kjer ležijo zapuščeni in pozabljeni grobovi. Tu bom prižgala svečke, ki jih bom prinesla s seboj. Naj svetijo tem pokojnikom, ki so bili morda že v življenju prikrajšani za svetlobo ljubzni in veličino usmiljenja. Tudi drugi, danes živi, bodo morda nanje mislili. Nekateri se bodo za Vse svete zapeljali na pokopališče mrtvih brez imen, ki leži samotno ob veliki reki, nedaleč od velemesta.
Čez čas bom pustila	za seboj usmiljeno
utripajoče svečke in sc počasi vračala po drugem drevoredu, ki vodi do	drugega obokanega
pokopališkega vhoda. Na večjem križišču, kjer številne poti sestavljajo zvezdo, bom prišla mimo posebno visokega križa	iz temnobleščečega
črnega marmorja. Spomenik je posvečen žrtvam prve in druge svetovne vojne. Tudi letos bom tu darovala prispevek za oskrbo številnih vojaških pokopališč. Spomnila sc bom svojih pokojnih bratov in vseh drugih vojnih žrtev, ki so na krut način izgubile življenje, pogosto še tako mlade, da svojega lastnega življenja v zrelosti in miru niti še niso živele. Tiha žalost, s katero sem se dosedaj v spokojni molitvi pogovaijala z mrtvimi, se bo tu sprevrgla v grozo; grozo ob misli na Kočevski rog in Teharje ter druge znane in neznane množične grobove po slovenski zemlji; grozo ob misli na nove vojaške grobove,
ki jih nasilje še vsak dan, vsak trenutek koplje nekje na zemeljski obli.
Ko bom zapuščala velikansko pokopališče, bom jasno čutila, da so mi vsi mrtvi tega sveta blizu, da so mi dragi in da tujih pokopališč zame ni, kakor tudi ni zame pravzaprav nikjer tujine -saj trepečem za vsako življenje na tem planetu. Vsakemu želim visoko starost in srečno zadnjo uro.
Še poslednjič se bom prijazno ozrla, predno bom šla skozi obokana, široka in visoka pokopališka vrata. Za menoj bo utripalo tisočero svečk kot neprešteta množica svetlih, a skrivnostnih oči, ki mi bodo razodevale, da z menoj verujejo, upajo in ljubijo...
MILENA MERLAK
Samotno staro avstralsko pokopališča
IIMM
Sta ti tuLpi
DA, stari križi Grobovi pokojnih, ki niso imeli več živih svojcev, da bi omislili na gro-beh kaj modernejšega, so jih še imeli. Ali pa so ležali kje v kotu pokopališča, za mrtvašnico, le vsi zarjaveli in napol razbiti, pobrani s prekopanih grobov . . .
A poglejte, kaj si je zamislil svobodni umetnik FRANC TOBIAS in kaj je ustvaril iz starih zavrženih križev. Skulptura litoželeznih križev je skupinski pepelni grob v Gorišnici na Ptujskem polju. V stranski kompoziciji je 108 križev, nanizanih na vzpenjajoči se poti proti o-srednji kompoziciji, ki je sestavljena iz 174 križev in povezana s prstanom iz nerjavečega železja. Pod osrednjim delom je prostor za kakih pet tisoč žar s pepelom pokojnikov, ki bi želeli imeti v senci križev skupni grob.
Da, v senci starih križev bodo tu čakali vstajenja. ..
Umetnik Franc Tobias je iz Razvanj pri Mariboru, rojen pa je bil leta 1937 v Muretincih.
Sliki
in razlago ja posredoval MISLIM naš naročnik Ivan Damiš.
OD NOV. 199CDO NOV. 199t
Kratice: S-Sydney, M-Melbourne, A-Ade-laide, B-Bri*bane, P-Perth, NC-New Castle
G-Geelong, W-Wollongong
PLUT MARTIN r. 23.8.17 — Vranoviži, Bela krajina + 2.11.95 - Brisbane, Qld.
MAČEK ANTONIJA r. Arhar r. 4.6.23 — Vižmarje + 4.11.95 — Collingwood (M), Vic. KOSMINA MARIJAN r. 31.5.33 —Gorjansko + 4.11.95 — Reservoir (M), Vic. PRINČIČ FRANC r. 15.5.18 — Kozana + 8.11.95 — Surfers Paradi se, Qld. McKEE Troy Michael Davitt r. 8.9.87 — MU dura, Vic.
+ 12.11.95 — MU dura, Vic.
F ER LUGA EMILIJA r. 5uc r. 28.12.23 — Dutovlje + 15.11.95-Kew (M), Vic. KOFOL RUDOLF r. 2.9.22 — BajnšSica + 17.11.95 — W.Footscray (M), Vic. DODIČ FRANČIŠKA r. Fatur r. 31.8.19 — Obrov + 19.11.95 — Bundeena, NSI/V ERPIČ FRANČIŠKA r. Arhar r. 19.2.21 — Vižmarje + 23.11.95 — Canberra, ACT ŠABEC ZOFIJA r. Grebenc r. 3.5.17 — Cerknica + 24.11.95 — Donvale (M), Vic. HARTNER KATARINA r. Novak r. 7.4.13 — Si/. Anton v Slov. gor.
+ 5.12.95 - St. K Uda (M), Vic. ANTOLIN FRANC r. 5.3.44 — Odranci, Prekmurje + 6.12.95 — Yennora, NSW ČELIGOJ IVAN r. 1.1.14 — Gradec pri Pivki + 8.12.95 — Macleod (M), Vic.
BREZNIKAR ŠTEFANIJA r. Kralj r. 23.12.19 - Vrh ek, Tržišče na Dol.
+ 11.12.95 - Brisbane, Qld. TOMAŽIČ FRANC r. 29.12.24 — Matenja vas pri Post.
+ 14.12.95 ~ Ryde (S), NSW SPE VAN ZVONKO r. 15.10.33 - F ali nič + 15.12.95 - Heidelberg (M), Vic. RENKO ADAM r. ?. 10.94 - ? Sydney, NSI/V + 15.12.95 - Pad s to we (S), NSW ČEH VINKO r. 19.1.35 - Ljubljana + 17.12.95 -Auburn (S), NSW KIRN JANEZ r. 3.2.33 - Zagorje na Pivki + 21.12.95 - Westmead (S), NSW IPA VE C EDVARD r. 28.8.35 - Robin j + 22.12.95 — N. Brighton (M), Vic. FATUR PAVEL r. 22.3.38 — Dreskovci na Krasu + 31.12.95 — Petersborough, SA PETRIČ JOŽE r. 26.2.40 - Planina pri .Ajdovltini + 2.1.96 — Greystanes (S), NSW URBANČIČ LEOPOLD r. 2.1.32 - Ukan j e (Kanal na Soci)
+ 2.1.96 - Concord (S), NSW BIZJAK MIHAEL r. 28.8.19 — Zalog pri Postojni + 5.1.96 — Fairfield (M), Vic.
DODIČ IVANKA r. Potočnik r. 27.1.30 — Cerknica + 27.1.96 - Fitzroy (M), Vic. JAMNIKAR ANTON r. 5.1.11 — ? na Pohorju + 29.1.96 — Geelong, Vic.
V	lanski Matici pokojnih jih še ni bilo ... Le kdo od nas bo prišel v prihodnjo?
Če zaslediš, d& rojaka, u-mrlega v zadnjem letu, ni v seznamu, nam prosim sporoči, da ga vstavimo kasneje. Le tako bo Matica naših pokojnih čim popolnejša.
KRISTAN LUDVIK r. 4.8.24 - Žiri + 1.2.96 - ? Perth, WA ŠABEC FRANC r. 28.7.13 — Petelinje pri Pivki + 1.2.96 - Jacana (M), Vic.
BLAŽE KOVIČ FRANC r. 28.11.37 - Prelog, Hrv.
+ 2.2.96 — Orange, NSW HRAST NEŽKA r. Zemljak r. 15.7.19 -JurkloSter + 4.2.96 — Thornbury (M), Vic. MOLK JANEZ r. 4.4.20 - Medvedje Brdo + 7.2.96 - Fitzroy {M), Vic. ROGINA JANKO r. 10.8.28- Pri banje i + 7.2.96 - Mt. Druitt (S), NSW POVVER LIANA MAREE r. 15.1.81 - Knox (M), Vic.
+ 11.2.96 — Silvan (M), Vic.
ŠIREC DRAGICA r. ? r. 1.5.40 — Jerovec, Hrv.
+ 13.2.96 - Koharah (S), NSW SENČAR JOŽE r. 7.4.35 - Log pri Sevnici + 22.2.96 - VVetherill Park(S),NSW JESENKO MILKA r. Urh r. 28.9.34 - To m in je pri Ilirski b.
+ 28.2.96 — Rosevvater (A), SA KORITNIK FRANC r. ? - blizu škofje Loke + 2.3.96-Kew (M), Vic.
PRIMC JOŽE r. 3.5.25 — Dol. Zemon + 2.3.96 - ? Perth, IA/A GOLJA IVAN r. 20.6.38 -B regi n j + 6.3.96 - RAH Adelaide, SA KOCJANČIČ STANKO r. 13.11.37 — Šlovrenc, Gor. Brda + 11.3.96 -WoIIahra (S), NSW
BLATNIK FRANC r. ? 1931 - Studenec (Sevnica ob Dr.) + 19.3.96 — ? B risba ne, Qld.
BREZOVNIK VIKTOR r. 29.3.34 - Celje + 21.3.96 - A!bury, NSW TOMŠIČ MARIJA r. Kastelic r. 23.5.28 —Zagorje pri Pivki + 22.3.96 — Moonee Ponds (M), Vic. SAMSA ADOLF r. 1.7.26 — Šembije + 25.3.96 - Heidelberg (M), Vic.
SIMONETIČ ADRIJANA r. Lužnik r. 28.11.25 — Žabče pri Tolminu + 30.3.96 - Darlinghurst (S), NSW PERGER ADOLF r. 4.10.43 — Orehova vas pri Mar.
+ 2.4.96 — VVoodford, 01d.
PELKO KINA L YDIA r. Ziegler r. 29.3.16 — Heidelberg, Nemčija + 9.4.96 - VVollongong, NSI/V KOLOŠA FRANC r. 15.7.24 — MošČanci, Prekm.
+ 10.4.96 - Newtown (G), Vic. MOČILNIK KATARINA r. Kenda r. 24.11.14 — Volčanske Rute + 14.4.96 - Mai tl and, NSW STANJKO FRANC r. 20.7.31 —Dobova pri Brežicah + 15.4.96 — Geelong, Vic.
TOR JAN ALOJZ r. 11.5.37 — Hrušica + 20.4.96 - Heidelberg (M), Vic. NOVAK IVANKA r. Ponikvar r. 17.1.21 - Bloke + 26.4.96 - Seaton (A), S A BATIČ PE Pl
r. 12.12.26 — Zgonik nad Trstom + 27.4.96 - Fitzroy (M), Vic.
MIKAC NANETTE r. Moulton r. 8.4.60— Victoria Šestletna hči MIKAC ALANNAH.
r. 28.8.89
in triletna hči MIKAC MADELINE,
BUŽlNEL KAROLINA r. Prinčič r. 19.4.42— Medana, G or. Brd a + 29.4.96 — VVollongong, NSW
ZORZUT RUDOLF r. 12.7.22 — Vi polže, Gor. Brda + 3.5.96 — Osborne Park (P), ZV A MRČUN JULIJA r. 12.12.10 — LesfPlesjpri Moravčah + 13.5.96 — Fitzroy (M), Vic.
SOK MIRA r. CentiČ r. 21.2.24 — Potoki pri Kobaridu + 13.5.96 — Darlinghurst (S), NSW
BAJT KRISTINA LIDIJA r.Trulnjak r. 7.7.13 — Arbida, Beneška Slov.
+ 15.5.96 — Penrith, NSW HORVAT JOŽE r. 12.3.30 — blizu Čakovca + 19.5.96 — RMH, Melbourne, Vic. KRIŽAJ MARIO r. 14.8.34 — Zagon pri Postojni + 21.5.96 — East Melbourne, Vic.
ČIBEJ ANDREJ LUIS r. 24.9.19 — Gorica ■f 23.5.96 - Auburn (S), NSW EICHOLZER KARL r. 5.11.36 — Radlje ob Dravi + 27.5.96 - Darlinghurst (S), NSW HORVAT MARILYN JOY r. ? r. 43 let, v Avstriji + 5.6.96 — RMH Melbourne, Vic.
L ESN A K MICHAEL r. 30 let - ?
+ 5.6.96 — ? Melbourne, Vic. ŠPACAPAN URŠULA r. ? r. 18.11.21 — Nova Gora na Dol.
+ 18.6.96 - Modbury (A), SA JUD NIČ JOŽE r. 2.3.34 — černomelj + 17.6.96 - Gold Coast, Qld. MAJCEN MARIJA r. Ratej r. 13.11.41 — Lote pri Poljčanah + 20.6.96 - St.Albans (M), Vic.
ZAMRL FRANC r. 12.9.25 — Litija + 24.6.96 - ? Sydney, NSW
LEDINEK ROZA r. FrangeŠ r. 25.8.08 — Bohova pri Hočah + 2.7.96 — Maribor JAGER LOJZKA r. Rome r. 24.5.27 - Volovlje pri Prežganju + 4.7.96 — Geelong, Vic.
LAVRENČIČ AARON r. 30.8.87-Manly (S), NSW 5.7.96 — ? Sydney, NSW
Šorec Štefanija r. Marinčič
r. 26.12.94 — Zagorje na Pivki + 6.7.96 — Kew (M), Vic.
KLINAR TOMAŽ r. 21.12.28 — Zgornja Kungota + 8.7.96 - Fairfieid (S), NSW MENARD ANTON r. ?. 12.36 — Gorica + 10.7.96 - Essendon (M), Vic. POBERŠNIK MIRKO r. 16.10.22 — ? v Avstriji + 12.7.96 — VVollongong, NSW CETINI ALOJZ r. ? 69 let
+ 15.7.96 -? Adelaide, SA ABRAM ZLATA r. Menart r. 25.4.29 — Dom/ale + 20.7.96 — Kew (M), Vic. TERLIKAR BARBARA r. KuSčer r. 2.4.14 — Bor jan a nad Kobaridom + 24.7.96 — v letalu blizu Darvvina, ZIMŠEK MILAN	N-	T-
r. 4.5.30 — Maribor + 28.7.96 — ? Brisbane, 01 d. MIRON MARIO r. ?
+ 30.7.96 - VVollongong, NSW
KRAINIK VIDA M. ROSA r. Umer r. 9.5.30 — Babiči (Marezige)
+ 4.8.96 — Liverpool (S), NSW VER KO MARIJA r. Potolnik r. 10.4.16 — Bevke + 8.8.96 - Fairfieid (S), NSW STARC RINO r. 1.5.37 — Kubed, Istra + 8.8.96 — Caulfield (M), Vic.
ZRI M ANTON r. 3.3.30 — Do lit, Prekm.
+ 11.8.96 — Modbury (A), S A
r. 15.8.92 GERDAK FELIKS — vse tri med ustreljenimi Žrtvami r.9.5.31 — Šenvid pri Ptuju
+ 28.4.96 - Port Arthur, Tas. + 27.6.96 — Maroondah H. (M), Vic.
+ + +
GOSPOD, DAJ JIM VEČNI POKOJ, NAJ SE ODPOČIJEJO V TVOJEM NAROČJU!
ŠKRAB AN JANEZ r. 12.6.24 — Murska Sobota + 13.8.96 - Blacktovvn (S), N Sl/V
ULJANIČ ZORA r. Nog r. 2.8.21 — Zagreb + 15.8.96 — Pic ton, NSW
ROBIDA FRANC r. 24.5.13 — Braslovče + 15.8.96 - Subiaco (P), WA
KIRN LEOPOLD r. 4.5.34 — Čel je na Primorskem + 16.8.96 - W.Footscray (M), Vic. F LAJNI K PAVLA r. Škapin r. 24.4.27— Veliko Polje + 18.8.96 — Vloodville l/V. (A), SA H ANŽE L lč IVAN r. 16. 12.36 —Ormo'}
+ 19.8.96 — Eumundi, Qld. HANŽELIČ JOŽEFA r. Kovačič r. 1.1.43 — Podčetrtek + 19.8.96 — Eumundi, Qld.
PANČUR FRANK r. 12.6.50 — Beechvvorth, Vic.
+ 24.7.96 — VVodonga, Vic. MEDVEDEC DOMINIK r. 28.9.27 - Crni vrh nad Idrijo + 25.8.96 — Waverley (S), NSW
KOLARIČ THOMAS r. 17.7.70 — Melbourne, Vic.
+ 31.8.96 — Gossau, Švica
TKALČEVIČ VERONA r. Žagar r. 9.4.09 — Damalj pri Sinjem vrhu + 9 9.96 — 7/ollongong, NSW
MRŠNIK IVAN r. 27.2.24 — Poljane pri Podgradu + 9.9.96 - Petersham (S), NSW KRANJC JANEZ r. 11.6.31 — Ljubljana + 14.9.96 - Manly (S), NSW
BURGAR JANEZ r. 12.4.41 —BoriSevo (Šmihel pri N.m. + 19.9.96 — L.Templestovve (M), Vic.
BOŽIČ JOŽE r. 14.5.19 — KrSko + 22.9.96 - Concord (S), NSW
VIDMAJER FRANC r. ? (65 let)
+ 25.9.96 - Sydney, NSW
GRŽELJ ALOJZ r. ? 1907 - Trst
+ 1.10.96 - Baulkham Hill (S), NSW
ŽVEGLIČ MIHAEL r. 13.9.12 — Stara vas, Videm KrSko + 13.10.96 - Goulburn. NSW
ANGHEL IVANKA r. Franetič r. 13.7.15 — Dolenja vas (Senožeče)
+ 28.10.96 - N. Sunshine (M), Vic.
UMEK TEREZIJA r. Tomlič r. 15.10.25 - Ljubljana + 30.10.96 - Kew (M), Vic.
/I
^ e
'T
DODANI
MATICI POKOJNIH:
GOLOBIČ SLAVKO r. 5.6.33 - Krašnji vrh pri Metliki + 15.1.96 - Toowoomba, Qld.
GOLOBIČ SLAVKO r. 5.9.59 —beg. tab. pri Linzu, Avstr. + 19.5.96 - Toovvoomba, 01d.
VADNJAL STANISLAV. r. 25.5.25 - Zagorje pri Pivki + 17.6.96- Kalgoorlie, WA
FISCHER MARIJA r.? r. 4.9.09 — Sela na Primorskem + 3.11.95 - Preston (M), Vic.
FIDELJ ANTON r. ? 32 — Stara Suhca na Prim.
+ ? 95 - ? Adelaide, SA $ UP AN Z ALOJZ r. 8.6.03 - Ljubljana (Zg. Šiška)
+ 17.9.95- Shenton Park (P), IVA COSTA JUSTINA r. Primožič r. 21.9.11 -?
+ 1.9.95 — Mittagong, NSW LOVISATTI MARIJA r. Bala r. 23.7.21 — Kuteževo + 14.8.95 - ? Adelaide SA ŠUŠTAR VLADIMIR r. 30.11.49 — Lisac, Istra + 15.5.95 — RMH, Melbourne, Vic. PICE LJ JANEZ r. 25.4.45 - Bari, Italija + 15.5.94 —nekje pri Ljubljani
DARVENIZA MARIJA r. ? r. 31,1.04 — Brelice + 16.6.90 — Innisfail, Qld.
MA RKO TIČ ŠTEFANIJA r. ? (stara okoli 85 let) — na Prim. + jun. ali jul. 86 — Mareeba(?),Qld.
BOŽIČ MARICA r. PodbevSek r. ?
+ 11.1.56- ? (S), NSW MATJAŠIČ ALOJZ
r. ?
+ nekako pred 10 leti — ?
VEŠ Tl ZA KOGA
POZABLJENEGA? SPOROČI NAM!
ŽIVLJENJE IN VSTAJENJE Sl,
O KRISTUS, NAŠE UPANJE,
POGLED NAŠ V TEBE BO UPRT,	VSI BRATJE, SESTRE, KI TELO
KO BO PRED NAS STOPILA SMRT.	JIM V NAŠI ZEMLJI MIRNO SPI,
PRI TEBI SREČNO NAJ ŽIVE IN POJEJO Tl HVALNICE.
/Iz himne bogoslužja za pokojne/
263
Malo otrok dočaka materino stoletnico. Na? sydneyski pater Valerijan je med temi srečnimi. Odšel je v Slovenijo, kjer bo 10. novembra Jenkova družina praznovala mamin stoti rojstni dan. Vsi se veselimo z njim ter mami Katarini Selimo vse najboljše za tako visoki
NOJA HANA KATARINA
MISLIM, da je že nekako dve leti, ko mi je mama pisala zadnje vrstice in takrat se je že tudi poslovila od mene. Takole se glase njene besede, ki jih je napisala s skrajnimi močmi svojega duha in roke:"Dragi sin, oprosti, da ti nc morem več pisati, ker so mc vse moči zapustile. Moli zame, saj drugega ne potrebujem. Zbogom! Tvoja mama"
Od tedaj ima le redke dneve, da omenja dogodke iz davnega preteklega življenja, ko smo bili otroci še majhni. Celo njena nekdanja največja bolečina, ko je leta 1945 izgubila sina domobranca, ki ga je dolga leta objokovala, je zbrisana iz njenega spomina. Ob skrbni negi hčera, mojih sester, teko njeni dnevi odmaknjeni od dogodkov tega sveta, komaj vedoč, da se bliža stoletnica njenega rojstva, ki je bilo v Mavčičah pri Kranju.
V	spomin mi prihajajo razni doživljaji iz otroškega življenja, ko smo rastli pod skrbnim varstvom naše drage mame in dragega očeta. Oba sta se nesebično žrtvovala za svoje tri sinove in tri hčere naše družine ter si nikoli nista privoščila počitka. Mama je vsako jutro prva vstala, še predno je oče šel na delo in ko smo otroci še sladko spali. Vsem je pripravila zajtrk in nas poslala v šolo. Nato so bile vse ure njenega dne napolnjene z gospodinjskim delom, ki ga v veliki družini nikoli ne zmanjka. Zvečer je šla zadnja k počitku, ko smo že vsi pospali. Nikoli pa nismo šli v posteljo brez večerne molitve. Za to sta skrbela oba naša starša.
Na misel mi prihaja tudi neubogljivost in prepiri nas otrok. Takrat se je mamin obrtz razžalostil in
življenjski jubilej. — P. Valerijan je pred odhodom v sydneyskem "Rafaelu" priobSil nekaj lepih spominov na mamo. Še tu jih objavljamo, saj so zanimivi in prijetno napisani. Obujajo nam vsem tople spomine na lastne Se pokojne matere. - Urednik
to je bila za nas hujša kazen, kakor če bi bili tepeni. Njena roka je bila prenežna, da bi nas kaznovala s palico. Le če je bilo preveč neubogljivosti, nam je zagrozila, da nas bo zatožila atu.
Spominjam se nekega nedeljskega popoldneva. Eden naših sorodnikov je prišel iz Mavčič z lahkim motornim kolesom in ga spravil pri nas, ker po Ljubljani ni bil vajen voziti. S prijateljem naju je zamikalo: vžgala sva motorno kolo in se odpeljala po Vodnikovi cesti do Kleč in nazaj. Mama naju je rotila in prosila, ker se je bala nesreče, a vse ni nič zaleglo. Hvala Bogu, vrnila sva se brez nesreče, pa tudi policaj, ki sc je zaradi naju oglasil pri nas, je bil prizanesljiv. Še danes mi je žal te neubogljivosti, ki je mami prizadela bolečo skrb.
Nepozabna so tudi naša družinska romanja na Brezje. Že tedne prej smo se jih veselili. Otroci smo brez obotavljanja zgodaj vstali in se skupaj s starši napotili na Gorenjski kolodvor v Šiški, kjer sta se takrat še ustavljala gorenjski vlak in kamničan. Lepa je bila vožnja s parnim vlakom do Otoč, nato peš preko lesenega mostu, kjer so pobirali mostnino. Nato udeležba pri romarski maši ua Brezjah, ob mogočnem petju, ki so ga spremljale orgle. Po maši smo v parku použili kosilo, ki smo ga prinesli s seboj in nam je res teknilo.
Živo se spominjam tudi tistega dne, ko sem se poslavljal od doma na poti v samostan - v noviciat v Novo mesto. Bilo je leta 1943. Sedemnajstletnemu fantu ni bilo lahko slovo od domačih, posebej od mame. Ko sem stopil k njej in ji podal roko v slovo, so naju oba oblile solze in beseda v slovo mi je obtičala v grlu. Težki so bili tudi prvi dnevi od
doma. Čutil pa sem, da mama moli zame, kakor tudi oče, saj sta oba srčno želela, da bi postal duhovnik.
Nato je bilo med nami mučno leto negotovosti, brez vsakega‘glasu ali pisma. Pač vojne razmere. Dolenjska je bila odrezana od Ljubljane, ker so partizani kontrorirali ves promet med Novim mestom in Ljubljano. Končno sem se po več kot enem letu, po velikem ovinku preko Celovca le srečno vrnil v Ljubljano. Še isti dan sem smel obiskati starše, ki so me veselo začudeni videli pred seboj prvič v frančiškanski redovni obleki - skoraj tako kot če bi vstal od mrtvih. Saj do takrat res niti niso vedeli, ali sem še živ.
A že naslednje leto je spet prišla ločitev, ko sem s svojimi sobrati in tisoči beguncev odšel v Avstrijo. Redka so bila pisma, ki smo si jih takrat izmenjavali, precej jih je obtičalo na cenzuri. Svoj študij sem moral večkrat prekiniti zaradi tuberkuloze, vendar o tem domov nisem nič poročal. Sledil je odhod v Italijo in nato v Ameriko, kjer sem srečno končal bogoslovni študij in dosegel duhovniški poklic. Pater Bazilij je organiziral mojo novo mašo na ameriških Brezjah, v Lemontu. Naprosil je gospo Marijo Kolarič, ki je živela v Clevelandu in smo jo poznali še iz begunskega taborišča, daje zastopala mojo mamo. Martinčičeva dekle mi je podala novomašni križ namesto moje najmlajše sestre Metke. Mama, ata, moje sestre in brat ter ostali sorodniki so bili z menoj v duhu, ko so istočasno bili pri sveti maši v Ljubljani na Rožniku.
Po šestnajstih letih ločitve sem se končno spet srečal z mamo, atom in dvema sestrama v Trstu in na Svetih Višarjah. Nato sem šel z njimi na kratek obisk v Ljubljano. Takrat mi je mama razodela skrivnost: ko sem bil star komaj nekaj tednov, sem hudo obolel in mama se je bala za moje življenje. Molila je za moje zdravje in me obljubila Materi božji: če ozdravim in ostanem pri življenju, naj bom duhovnik. Prej mi ni hotela tega povedati, da
ne bi vplivala na mojo prostovoljno odločitev.
Nekaj let pozneje je prišel klic iz Avstralije in me vabil, da bi prišel delovat med tukajšnje rojake. Zame je bila odločitev razmeroma lahka. Ce že ne morem biti doma, je pač skoraj vseeno, ali sem v Ameriki ali v Avstraliji. Domačim sem sporočil svojo odločitev za Avstralijo. Vendar mami ni bilo vseeno. Skrbelo jo je, ker je imela o Avstraliji čudno predstavo, da je tu polno kač in drugih zveri.
Ob vsakem mojem nadaljnem obisku doma smo bili vsi nepopisno srečni, tem bolj pa je bilo vsako slovo ob povratku v Avstralijo silno grenko. Ob mamini starosti sem se vedno bal, da se vidimo zadnjikrat.
Eno prijetnih snidenj je bila moja srebrna maša leta 1977. V Merrylandsu je izredno spretno organiziral to slovesnost za naše rojake p. Lovrenc, ki je takrat deloval med nami. Kmalu nato sem odšel domov in v Šiški ponovil slovesnost, ki je bila mojim domačini nadomestek za novo mašo. Sobratje in domači so pripravili lepo praznovanje. Pri slovesni maši je prepeval šišenski ceikveni zbor, pridigal pa je moj šišenski rojak p. Mirko. Pogostitev je bila v Šenčurju pri Kranju, v gostilni naših sorodnikov. Mama je takrat vsa žarela od tihe sreče in v srcu gotovo hvalila Boga za vse čudovite milosti, ki smo jih bili deležni kljub preizkušnjam. Pogrešali pa smo takrat starejšega brata Franceta, ki je med umorjenimi domobranci po vojni, in pa našega očeta Jerneja, ki je sedem let prej odšel v nebeško domovino.
Bogu sem iz srca hvaležen za dobre starše, ata in mamo, ki se bliža stoletnici svojega rojstva. Oba sta me vodila po poti krščanskega življenja do duhovništva s svojim zgledom in molitvijo.
Ko pa pride čas, naj bomo spet vsi združeni pri Bogu. Upam, da ga bomo tam enoglasno skupaj slavili in častili na vekov veke ter se mu zahvaljevali za njegovo neizmerno ljubezen in dobroto.
P. VALERIJ AN
 ........
*•••. (
,M A T I
Utrujen od borb in bridkosti pri tebi iskal sem hladila.
Z besedo edino si dala mi dosti:
"Ti bori se — jaz bom molila!..
Franc S. FINŽGAR
Cft
IVAN
CANKAR
JESENI smo pokopali mater. Več ne vem, ali je bil jasen ali meglen dan, ali je deževalo. Šel sem za pogrebci kakor v sanjah, in še zdaj se mi zdi, da so bile sanje vse, kar se je takrat godilo; in da je morda bilo v resnici čisto drugače, nego se spominjam. Prišli smo na pokopališče, da nisem vedel kako in kdaj, nato smo stali kraj globoke in črne jame, iz ilovnate prsti izkopane. Pevci so zapeli: kakor iz daljave sem slišal zamolkle moške glasove, besed nisem razumel. Na debelih vrveh so spuščali rakev v jamo: oboje, ra-kev in jama, se mi je zdelo preveliko in prečrno za mojo mater, ki je bila dobra kakor otrok. Ko je župnik odmolil — ali pa morda že prej, ne vem vec — so vsi okrog mene pobirali rumeno prst ter so jo metali na rakev. Tudi jaz sem se sklonil, da bi pobral pest
prsti, kakor vsi drugi; ali skoraj mi je izpodrsnilo, da bi bil padel na kolena; nekdo me je zadaj prijel za pod pazduho.
Nato so si pogrebci slekli črne suknje, zagrabili so za lopate in so metali v jamo prst v težkih, velikih kopicah. Spočetka je zamolklo bobnelo. Kmalu je bobnenje potihnilo, slišal sem le še pritajeno vzdihovanje in ihtenje. Jama je bila polna, grmadila se je gomila, zmirom širja in višja, ogromna, pretežka za mojo mater.-------
Moje misli so bile kakor mrtve, v črno jamo zakopane.
Teden dni pozneje sem se odpeljal v tujino. Ves tisti teden nisem stopil na pokopališče: prišel sem do vrat, pa sem se vrnil. Kakor strah je bilo v meni — kakor listi strah, ki obide vernega človeka, preden stopi v samotno svetišče pred Boga, Sodnika svo-jeSa-
Malodušen sem bil in slab, nisem si upal, da bi odprl vrata v blagoslovljeni hram, kjer je pod težko gomilo spala svetnica — mučenica.
SLUTNJA
Že sliSim reke večnosti, ki se pretakajo v neznano: Modro je nebo nad mano, sonce greje z vso motjo, a nikoli več se ne povrne "zdaj" in "to".
Kam prijateljstvo odhaja, kam ljubezen mladih dni? Kakor Črna, temna reka čas v neskončnost se vali.
Zbogom vsi, ki z mano v Sasu dihali ste isti zrak! še se bom spominjal vsega, ko me bo obdajal mrak. Vendar upam, da tam v dalji, ko bo konec mračnih dni, nova bo ljubezen vzklila v življenju večnosti.
Saj prav nič ne izgubi se, ne zaljubljencev Šepet, ne samotne ptice petje, tihi, nelni njen sČebet.
Niti misel moja beSna, niti ne današnji soj sonca, ki za^lo bo kmalu; ne zgubi se strah in boj.
Vse zapisano ostane, vse ponovno zalivi, vse obnavlja se, spreminja, v eonih novih dni.
Ing. IVAN ŽIGON
Tretjo nedeljo v oktobru poldne smo imeli mašo narodov v cerkvi sv. Ignacija v Richmondu. Ta je bila letos posvečena Cerkvi kot skupnosti, ki skrbi za svoje. Naša skupnost je tokrat sodelovala z molitvijo rožnega venca in pri petju lurške pesmi.
I.epo je slišati v pisani množici jezikov slovensko molitev in pesem. Obisk pa je bil tokrat manjši kot ponavadi. Stolnico sv. Patrika obnavljajo, zato smo si morali izbrati drugo cerkev, kar pa sc je poznalo.
Praznik Vseh svetih in dan vernih duš na začetku meseca novembra nas vsako leto znova poveže z mislijo na naše pokojne. Že 27. oktobra smo imeli mašo za pokojne na slovenskem društvu Planica. Obisk pokopališča Springvale po maši spada zraven. K tem molitvam navadno pridejo tisti, ki imajo na pokopališču svojce in prijatelje. Lahko pa bi prišli tudi drugi. Doma v Sloveniji bi gotovo obiskali grobove svojih dragih. Mar tega ne bi mogli podoživljati tudi tukaj. Ko smo na pokopališču -božji njivi, so nam tudi naši pokojni bližji, čeprav so njihovi grobovi daleč. Zanje pa lahko molimo tudi tukaj.
Na keilorskem pokopališču smo imeli molitve za pokojne v nedeljo, 3. novembra. Že nekaj let nam vreme ni kaj prida naklonjeno. Letos pa se je sredi molitve rožnega venca tako ulilo, da smo se morali umakniti. Posameznih grobov nismo mogli obiskati: blagoslovili smo jih kar s kraja skupne molitve. Križ in skupne grobove Keilorju sta okrasili Zora Kirn in Gabrijela Burgar.
Popoldne smo se zbrali pri SDM na elthamskem
SV. CIRIL in METOD MELBOURNE
Fr. Tone Gorjup, O. F. M.,
Fr. Basil A. Valentine, O.F.M.,
SS. Cyril & Methodius S/ovene M/ssion,
Baraga House, 19 A 'Beckett St , Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 9853 8118 in (03) 9853 7787 Mobile: 015 555 840 Fax: (03) 9853 6176 Dom poCitka m. Romane - Mother Romana Home 11 - 15 A 'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel. in Fax: (03) 9853 1054
hribčku. Spet kar v obednici kluba namesto pri kapelici, na varnem pred dežjem in vetrom.
V	Geelongu smo imeli letos prvič molitve pri spominski plošči za vse pokojne rojake, ki so jo postavili na zemljišču pri Slovenskem društvu Ivana Cankarja.
Nabirke pri mašah za pokojne in pri molitvah smo namenili za urejanje in oskrbo skupnih slovenskih grobov na Keilorju. Urediti bo treba še del grobišča, kjer počivata mati Romana ter Julka Mrčun. Pri maši na Planici se je nabralo $ 268.-, na pokopališču $ 342.85 in pri SDM na Elthamu $ 118.70. Bog vam povrni za vaše darove.
□el skupnih
slovenskih
grobov
na keilorskem pokopališču, na katerem počiva največ
melbournskih
Slovencev.
V	petek, 8. novembra, zjutraj so na dvorišču Baragovega doma nekaj trenutkov z dvomom v srcu stali fantje Tržaškega okteta jn se spraševali, ali so prišli prav ali nc. Ob prihodu ni bilo nikogar doma, ki bi jih sprejel. Ko pa so dobili zajtrk in svoje postelje, so se-kar hitro udomačili. Naslednjih šest dni so bili naši gostje.
Že prvi večer je nastopil Tržaški oktet v jezuitski cerkvi sv. Ignacija v Richmondu. Brez uniform, saj je vsa njihova prtljaga ostala na letališču v Frankfurtu. Obisk je bil bolj slab, zato pa so se pevci razveselili župnika p. Ferruccia Romanina, doma iz Furlanije, ki jih je res gostoljubno sprejel.
Čeprav so fantje večkrat vadili po sobah našega doma, so nam zares zapeli šele v nedeljo pri deseti maši. Po maši so v nabito polni cerkveni dvorani začeli s koncertom narodnih in umetnih pesmi. Program je povezoval njihov umetniški vodja Danilo Čadež, član nekdanjega Slovenskega okteta. Z navdušenjem smo jih poslušali in na koncu z aplavzi zaslužili še en krajši koncert. Hvala Slovenskemu narodnemu svetu, ki je prevzel organizacijo turneje Tržaškega okteta za Viktorijo. Posebej pa se moramo zahvaliti Društvu sv. Eme in vsem, ki so pomagale pri čiščenju ter pripravi sob za goste in kasneje s kuhanjem za goste.
Zadnje tedne sta kar dva kluba praznovala svoji obletnici. Najprej Slovenski primorski socialni klub Jadran, ki je bil ustanovljen pred petindvajsetimi
leti. Praznovanje smo začeli s sveto mašo, kar pa poročevalci radi pozabijo. Slovensko športno društvo iz St Albansa pa je praznovanje svoje petnajstletnice povezalo z obiskom Tržaškega okteta. Maša pa je bila tokrat v bližnji cerkvi Srca Jezusovega kot redna nedeljska maša. Obema kluboma iskrene čestitke.
Poleg kosil za upokojence, ki so vsako tretjo nedeljo v mesecu (kosilo bo tudi v mesecu decembru), smo imeli zadnjo nedeljo še krofe, ki jih je pekla Angelca Povh ob pomoči žena iz Campbellfielda. Krofi bodo spet na voljo drugo nedeljo v decembru. Izkupiček pa je namenjen za novi fotokopirni stroj.
Dne 10. novembra, po nastopu Tržaškega okteta, smo imeli v obednici Baragovega doma letni sestanek članov in poslušalcev Slovenske radijske ure na radiu 3ZZZ. Slišali smo poročila voditeljice, tajnice in blagajničarke. Pogovarjali smo se o pomenu te radijske ure, o radiothonu, loteriji in o drugih stvareh.
Bliža se god svetega Miklavža in s tem miklavževanje, ki ga imamo redno na prvo decembrsko nedeljo, letos že 1. decembra, po deseti maši v dvorani pod cerkvijo. Starši, ki želite, da Miklavž obdari vaše otroke, prinesite darove v Baragov dom ali pa pred mašo na dan miklavževanja v dvorano za oder.
Tržaški oktat na svojerri prvem avstralskem nastopu — v cerkvi sv. Ignacija v Richmondu (Melbourne).
Nič ne de, če so črne obleke ostale v Frankfurtu -da so le svoje čudovite glasove prinesli s seboj . . .
/Foto S. Novak/
V četrtek, 14. novembra, je naše središče obiskala Bernarda Fink, solo pevka iz Argentine, zdaj poročena na Koroškem. Bila je na turneji v Avstraliji, nastopila je v sydneyski operi in zvečer pred obiskom pri nas tudi v Melbourne Concert Hall.
Med tokratnimi novokrščenci je prvi Lavrence IIenriquc Maver. Starša Rudi Maver in Tereza, rojena Jofre, sta ga prinesla h krstu v našo slovensko cerkev 20. oktobra 1996.
Isti dan je bil v naši cerkvi krščen še Aidan Ryan McNamara. Aidan se je rodil v družini Johna McNamara in Sonje, rojene Koželj.
Dne 9. novembra 1996 sc je novokrščencem pridružil tudi Jacob Matevž Čeligoj. H krstnemu kamnu cerkve sv. Cirila in Metoda sta ga prinesla starša Matevž Čeligoj in Elizabeth, rojena Graham.
V cerkvi Dobraga pastirja v Gladstone Parku je bil 6. oktobra 1996 krščen Luke Mathew Brožič. II krstu sta svojega prvorojenca prinesla Joe Brožič in Julie, rojena Pupillo.
Iskrene čestitke staršem, novokrščence pa naj spremlja božji blagoslov.
Novoporočenim parom sta se pridružila Christine Maria Bauman in Paul Allan Stndley. Poročila sta se 28. septembra 1996 v cerkvi sv. Luka v Lalorju. Christine se je rodila v družini zdaj že pokojnega Alojza Baumana in Jožice, rojene Gobin.
Na skupno življensko pot sta stopila Daniel Darko Maršič in Nadia Marine. Poročila sta se 26. oktobra 1996 v slovenski cervi sv. Cirila in Metoda. Daniel se je rodil v družini Marija Maršiča in Kristine, rojene Cobanov, nevesta Nadia pa je italijanskega rodu.
Dne 2. novembra 1996 sta si v katedrali sv. Krištofa v Canberri obljubila zvestobo Robert Brožič in Eva Bosnjakovič. Robert je najstarejši sin melbournske družine Srečka Brožiča in Majde, rojene Uljančič, Eva pa je po rodu Hrvatica.
V soboto, 9. novembra 1996, sta se v cerkvi sv. Klemena v Bulleenu poročila Pino Paolucci in Diana Cek. Pino je bil rojen še v Italiji, a so se starši kmalu po njegovem rojstvu priselil v Avstralijo. Diana pa izhaja iz družine Štefana Ceka in Ane Marije, rojene Bratina.
Robert Davor Sovar in Bernardette Ann Casly sta se poročila 9. novembra 1996 v cerkvi sv. Pashala v Wavell Heights. Robert je bil rojen v družini Vladimirja Sovarja in Elizabete, rojene Košar.
V Geelongu v Hrvaškem katoliškem središču sv Antona sta se 9. novembra 1996 poročila Mark Tadič in Suzana Besei. Mark je bil rojen v družini
V prejšnji Številki smo poročali o prvem obhajilu pri nas na nedeljo 29. septembra. Na sliki p. Tone z letošnjimi prvoob-hajanci (Daniel Wight, Natalie Postružin in Martin Tegelj).
Simona Tadiča in Anice, rojene Škorjanec.
Iskrene čestitke vsem novoporočencem. Naj jih spremlja božji blagoslov, da bi mogli vztrajati na začeti skupni poti.
Dne 28. oktobra 1996 je v svojem stanovanju v North Sunshine nenadoma umrla IVANKA ANGHEL, rojena Franetič dne 13. julija 1915 v Dolenji vasi pri Senožečah. Kot begunka je najprej emigrirala v Kanado in leta 1956 v Avstralijo. Rožni venec ob krsti pokojne je bil v naši cerkvi 3. novembra zvečer. Naslednji dan po maši zadušnici smo jo pospremili na keilorsko pokopališče. Za njo žaluje sestra Mila Vadnjal z družno.
Druga pokojna pa je TEREZIJA UMEK, rojena Tomšič v Ljubljani dne 15. oktobra 1925. Zadnji dve leti je živela v našem Domu m. Romane. Umrla je 30. oktobra v hospicu Caritas Christi v Kew, pripravljena s svetimi zakramenti za vstop v večnost. Rožni venec ob njeni krsti smo zmolili v torek, 5. novembra, zvečer v naši cerkvi. Naslednji dan po pogrebni maši je sledil pogreb na pokopališče v Lansfield, kjer živi njen sin Viktor. Terezija zapušča poleg njega in njegove hčerke Julie še sestro Cirilo Neubauer, ki živi v Druinu.
Obe pokojnici vam priporočamo v molitev, Bog pa naj jima da večno plačilo.	P.	TONE
 a-i
IZPOD TRIGLAVA
..................................I
ISTO LETO in isti dan kot papež Janez Pavel
II.	v Krakowu na Poljskem, dne 1. novembra 1946, je bil v Rimu posvečen v duhovnika naš ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Za svojo novomašno podobico si je izbral svetopisemski stavek:"C7lej, prihajam, da izpolnim, o Bog, tvojo voljo" (Heb 10,9). V petdesetih letih svojega duhovniškega poslanstva si je vedno prizadeval uresničiti svoje služenje Bogu in ljudem: najprej kot profesor bogoslovja in škofov vikar v Churu v Švici, dalje kot tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc, in končno po vrnitvi v domovino kot ljubljanski stolni kanonik, potem pa kot nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference.
Kot papež Janez Pavel II. je tudi naš ljubljanski zlatomašnik kaj krhkega zdravja, saj je že v Rimu zbolel za tuberkulozo in prav zaradi bolezni prišel v Švico. Kot pri papežu, se tudi njegovi dolgoletni izredni dejavnosti čudimo, saj si jubilant ne da počitka. Poleg vodstva nadškofije je veliko storil tudi za osamosvojitev Slovenije ter z nasveti pomagal nekomunističnim politikom premostiti težave prvih korakov na spolzkem političnem polju. Vemo, da je naš zlatomašnik ob svoji 75-letnici zaprosil Vatikan za zasluženi pokoj. Za enkrat še čaka imenovanja svojega naslednika na ljubljanskem uadškofovskem sedežu.
Ob zlatem mašniškem jubileju 11111 tudi avstralski Slovenci iskreno čestitamo ter mu želimo še naprej božjega varstva, zdravja in zadovoljstva. Sam je že večkrat priznal, da je v duhu velikokrat z nami pod Južnim križem. Saj nas je obiskal v letu 1983, sc ustavil na vseh naših postojankah in blagoslovil takrat dograjeno adelaidsko slovensko cerkev svete Družine.
VSE PREDVOLILNE ANKETE v Sloveniji so pokazale izredno brezbrižnost slovenskih državljanov. Mnogi se ne zavedajo važnosti svobodnih volitev. Iz ene teh anket je razvidno, da je kar 57% volilcev neopredeljenih. Volili pa bodo -kakor bo pač naneslo... IJspeh takih volitev res ne more biti kaj prida.
Brezbrižnost je vsekakor posledica manipulacij in zavajanja političnih strank, razočaranja nad počasnim popravljanjem krivic enoumja in prehajanjem v resnično demokracijo. A brez zavesti, da bodo državljani ravno s svobodnim izbiranjem na volitvah sami pospešili postopek, bo narod šc dolgo taval brez pravega cilja.
RAZISKAVE SVETOVNE BANKE pa vendar povedo, da je Slovenija resnično najuspešnejša država, kar se jih je iztrgalo iz nekdanjega komunističnega bloka. V Sloveniji pride na osebo $7,040 narodne proizvodnje, medtem ko n.pr. sosednja Madžarska beleži le $3,840.
Cim preje sc bo Slovenija politično uredila in ustalila, tem hitreje bo tudi uspešna v Evropski skupnosti.
SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO je
letos v oktobru praznovalo 135-letnico svojega obstoja. Sodi med najstarejša zdravniška udruženja v Evropi, kar mu je vsekakor v čast in ponos. Za seboj ima bogato zgodovino. Od svojih prvih začetkov je organiziralo vzgojo zdravnikov in dentistov. Sodelovalo je pri ustanovitvi ljubljanske univerze, zlasti pri začetkih njene medicinske lakultcte, kakor tudi pri Akademiji znanosti in umetnosti. Organizacija je razdeljena na 13 okrajnih in 2 tuji skupnosti ter na 65 strokovnih sekcij.
MED SLOVENSKIMI DARILI, ki jih je ob
letošnjem obisku Slovenije dobil papež, je bilo tudi eno zelo praktičnega značaja: poseben stol za delo in počitek, kakršnega potrebujejo zlasti ljudje z zahtevnimi ter napornimi nalogami. I11 med take prav gotovo spada papež. Te energijske stole izdeluje slovensko podjetje Vitalis v Novem mestu.
MEDIJSKA SREDSTVA v Sloveniji so bila nedavno na tehtnici ankete, ki jo je pripravil Inštitut za raziskovanje javnih občil. Prišel je do tehle zaključkov:	izmed tednikov so najbolj brani
Nedeljski dnevnik, Jana, Družina, Stop. Med revijami, ki izhajajo mesečno, je daleč na prvem mestu mladinski verski list Ognjišče. Radio Ognjišče, ki je zaživel lani, pa je po številu poslušalcev na šestem mestu v Sloveniji.
DISTINCTION PRINTING PTY. LTD.
Lastnik Simon Špacapan
Tiskarna za broSure, knjige in barvna dela
164 Victoria Street, Brunswick 3056 Telephone: 9387 8488
O ZNOVA postavljenem križu na vrhu Škrlatice smo z veseljem poročali v septembrski številki Misli. Bil jc spomenik žrtvam gora, postavljen pred vojno, leta 1954 pa sramotno podrt in vržen v prepad. Znova so ga postavili planinci letos v juliju, /daj pa je bil predsednik planinskega kluba zaslišan in dobil jc zahtevo, da križ spet poderejo. Sramota, nič manjša od prve, ko so križ oskrunili. Člani kluba	so	sklenili,	da križa ne bodo podrli in
protestirajo z nabiranjem podpisov proti vračanju nasilja v Slovenijo. Tudi v Avstraliji smo nabrali že nekaj podpisov planinskemu klubu v pomoč. Če se kdo želi pridružiti in bi zbral vsaj deset podpisov med domačimi in znanci, mu uprava Misli z veseljem pošlje nabiralno polo.
Kaj doba rdeče diktature v Sloveniji res še ni minila? Čas bi že bil, če hoče "dežela na sončni strani Alp" doseči demokracijo.
BREZJE, naše narodno svetišče Marije Pomagaj,	ima bogato romarsko zapuščino.	Številni
votivi	so	v cerkvi	okrog oltarja Marijine	kapele,
ostali	so	shranjeni	v samostanu. Nekaj	tega je
razstavljeno na samostanskem hodniku in si lahko vsakdo ogleda. Letos 24. novembra bodo odkrili in blagoslovili kip papeža Janeza Pavla II. v spomin na njegov obisk v letošnjem maju. Dokončuje ga akademski kipar Staue Kolman.
Slovesno bo na Brezjah tudi prihodnje leto, ko bodo proslavili stoletnico, kar so romarsko svetišče prevzeli frančiškani. Posebnih slovesnosti bo vredna tudi devetdesetletnica kronanja podobe Marije Pomagaj in petdesetletnica vrnitve podobe Marije Pomagaj iz izgnanstva na Brezje po končani drugi svetovni vojni. Do tega praznovanja pa bodo skušali na Brezjah	marsikaj	urediti, obnoviti	in
olepšati, da	bo	Marijino	svetišče še bolj
romarsko nadahnjeno in marijansko poduhovljeno. Pri tem bo pomagala tudi radovljiška občina z županom Vladimirjem Čemetom in Gorenjski muzej. Rektor Marijinega svetišča pri vsej tej obnovi pa je bivši Sydneyčan p. Ciril Božič, da se svetišča pri vsej tej obnovi pa je bivši Sydneyčan p. Ciril Božič,	da se	vsak avstralski Slovenec,	ki
obišče Brezje, počuti tam še bolj doma.
ZA PRAVIČNO SLOVENIUO! se je glasil naslov zborovanja v ljubljanskem Cankarjevem domu, ki ga je priredilo 15. oktobra Združenje lastnikov razlaščenega premoženja. Bil je javni protest proti počasnemu izvajanju zakonov in proti poskusom njihovega spreminjanja v škodo bivših lastnikov. V	petih	letih od	sprejema zakona	o
denacionalizaciji (ZDEN) je bilo - negativno ali pozitivno - rešenih komaj 30 odstotkov vseh primerov. Naj čim prej pridejo na vrsto še ostali!
[HKlHVUnDRI
1* *P1 moroM oompanv
v.F.L
A
MITSUBISHI
 _
L
PANELCARE P/L
ACN 007 152 203
MELBOURNE, VIC. 265 PRINCESS fflGHWAY, DANDENONG, 3175 Ph: 793 1477 Fax: 793 1450
+MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS *PRESTIGE CAR SPECIALISTS *ALL MAKES AND MODELS *BODY JIGGING SYSTEM FOR ALL MAKES ♦INSURANCE WORK *3 YEAR GUARANTEE
A.H. Frank Kampuš - 560 5219
Za nujno potrebo imamo tudi avto na razpolago.
C
COLONIAL MUTUAL
Armovr.D
KF.FAIRr.ll
BOGOSLOVEC
V	začetku novembra 1821 je Anton Martin Slomšek stopil v celovško bogoslovje in dal s tem svetu slovo. Njegova edina skrb sta postala študij in molitev. Izmed profesorjev je tukaj nanj najmočneje, tako kot v gimnaziji Zupančič, vplival Josip Poklukar, ki ga je vnemal za slovenščino in pisateljevanje. Slomšek je že prvo leto postal knjižničar in skoraj ves prosti čas prebil v knjižnici. Prebiral je predvsem svete očete, posebno se je poglobil v spise sv. Avguština, sv. Jeronima, jv. Janeza Zlatousta, sv. Gregorija Velikega. Iz njih si je izpisoval najlepše odstavke, jedrnate misli, zglede in primere. Ti zapiski (repertoriji), ki so se ohranili do danes, govorijo o njegovi izredni pridnosti in marljivosti. Nad vse pa je Slomšek cenil "knjigo vseh knjig", Sveto pismo stare in nove zaveze. Poleg obveznih bogoslovnih predmetov je kot bogoslovec drugega letnika hodil na licej poslušat predavanja splošnega vzgojeslovja in napravil tudi izpit iz tega predmeta. Tako je že prvo leto začel med sobogoslovci pouk slovenskega jezika, ki ga je potem poučeval vsa štiri leta svojega študija. Ohranil se je še uvodni govor, "Napelvavni govor k Slovenskimu zboru 1821" ga je imenoval Slomšek, poln mladostnega navdušenja, v katerem se izkaže Slomšek kot iskren ljubitelj rodnega jeziku in zaveden Slovenec. V njem zavrača ugovore zoper rabo in pouk slovenskega jezika. Na tistega, da Slovenci nimajo prihodnosti, zakaj bi se torej učili svojega jeziku, ki bo tako izginil preden poteče en rod, odgovarja:
"Prej se bo sonce zasuknilo okoli zemlje in ne zemlja okoli sonca, preden bo izkoreninjeno Slovanstvo. Velike reke tečejo skozi Rusijo, Poljsko, Češko in vse se stekajo v Črno morje; skozi naše dežele tečejo Sava, Drava, Mura, Savinja, daleč so narazen, pa se nazadnje prijazno snidejo. Našim rekam bodimo tudi mi podobni: Slovenec je Kranjec, Slovenec Korošec kakor Staj ere, bratje smo drug drugemu. Po potu omike se približujemo drug drugemu in srečen čas, ko bode v jeziku slovenstva ena hiša, en rod, eno slovenstvo, en govor!"
Tak pouk v tistem času ni bil enostaven, saj je manjkalo knjig za branje, pa tudi primerne slovnice ni bilo. Slomšek je uporabljal Kopitarjevo slovnico, razmišljal je celo, da bi se sam lotil slovenske slovnice, pa je izvedel, da jo pripravlja ljubljanski profesor Franc Metelko. Prosil ga je, da mu je sproti pošiljal natisnjene pole. Tako se je Slomšek
Že kot bogoslovec povezal s takratnimi veljaki na slovenskem književnem polju, na primer Metelkom in Jarnikom.
V to dobo segajo tudi Slomškovi prvi pesniški poskusi. V njegovi rokopisni zbirki je na prvem mestu zapisana pesem Slovenstvo, ki šteje 19 osemvrstičnih kitic. Pesem spominja na Vodnikovo Ilirijo oživljeno, kar kaže, da je na mladega Slomška precej vplival slovenski pesnik Valentin Vodnik. Prva kitica se glasi:
Slovensko krdelo!
Jes kličem vstan,
Perstopi veselo Saj enkrat na dan.
Nikar ne prespavaj Po noč’, ne po dnej!
Teb ’ hočem zapejti Poslušaj me z.dej.
Ze v tistem času se je med profesorji in Slomškovimi tovariši šušljalo, da utegne bistro glavo tega vzornega bogoslovca kdaj krasiti še škofovska kapa. V znak priznanja so ga določili, da prejme mašniško posvečenje že po končanem tretjem letniku bogoslovja - leta 1824.
NOVOMAŠNIK
V Slomškovi zapuščini so našli zvezčič s šestnajstimi stranmi, v katerega si je novomašnik zapisal razne izreke, ki naj bi mu bili vodilo v duhovnem življenju in delovanju:
"Posvečena so moja usta, naj govore svete reči! Posvečene so moje roke, naj delajo le svete reči! Posvečene so moje oči, naj gledajo le nebeške reči! ’Jaz Živim, pa ne več jaz, temveč Kristus živi v meni’ (Gal 2,20)."
Poleg tega je začel prav z dnem svojega mašniškega posvečenja pisati dnevnik, ki obsega tri zvezke in sega od 8. septembra 1824 do 1. januarja 1831. Ob svoji prvi sveti maši, 26. septembra 1824, je vanj zapisal:
"V Olimlju sem ob velikanski udeležbi ljudstva daroval Bogu prvo daritev svete maše, zatopljen v premišljevanje vzvišenosti svetega opravila. "
Slavnostno pridigo je ob tej priložnosti imel njegov največji dobrotnik Jakob Prašnikar, ki je bil od leta 1819 župnik v Olimlju. Tudi ta se je ohranila v Slomškovi zapuščini. Ima uvod in tri dele in v njej je nekaj preroškega za poznejše Slomškovo Življenje: "Anton, pomakni se više! Rojen si sicer iz nizkega stanu, zapuščen od staršev, ker jih je Bog zgodaj poklical k sebi, poniževal si sam sebe, bil si doslej zvest služabnik božji, zato te je Bog povišal in čez veliko postavil. Počastil te je pred svetom, toda ta čast ne bo zastonj, sedež, na katerega si se usedel, ni mehak. Postavljen si na svečnik, da boš svetil vsemu svetu s svojim vedenjem in svojim naukom, učenik boš krščanskemu ljudstvu, tolažnik Žalostnim, zdravnik na duši bolnim. "
V	dnevnik si je Anton Martin Slomšek, k mislim, ki so ga navdajale ob novi maši, pripisal tudi vodilne misli za svoje duhovniško življenje:
"Pridiguj, pomagaj, delaj dobro, moli, ne boj se, dalo se ti bo v tisti uri.(...) Varuj se sladkanja Žensk, sveta, mesa, pijančevanja in vseh strasti, posebej še jezljivosti in častihlepnosti." Zapisal si je tudi pot za ohranitev svete čistosti: "1. Popolno se darovati ljubezni Jezusovi. Molitev je poživitev čistosti, oddih duši. 2. V težkih skušnjavah, vsiljivih nečistih predstavah in slabih priložnostih -beži! 3. Post je ohladitev žgoče poželjivosti,
okrepitev duše, smrt greha, podlaga čistosti. (Izrek sv. Ambrozija.) 4. Varovati se lenobe in brezdelja."
Po novi maši, v začetku novembra, se je Anton Martin Slomšek vrnil v Celovec in dokončal še četrti, zadnji letnik bogoslovja. S časom je delal prave čudeže; v vseh bogoslovnih predmetih je imel odličen red, spet je učil slovenščino, pisal pesmi in hodil na državni licej poslušat pouk o kmetijstvu. Ob nedeljah in praznikih pa je maševal in pridigal po različnih cerkvah. Za poučevanje bogoslovcev se je Slomšku ravnateljstvo bogoslovja ob sklepu šolskega leta posebej zahvalilo, prav tako tudi deželna vlada. Od svojih škofijskih predstojnikov je dobil vabljivo ponudbo, da bi svoj študij nadaljeval na Dunaju. Odklonil jo je, češ da mu je ljubše dušno pastirstvo., za doktorski klobuk pa mu ni mar. Tako je 8. septembra 1825, na prvo obletnico mašniškega posvečenja, nastopil svojo prvo duhovniško službo kot kaplan na Bizeljskem, ali kakor se je takrat reklo, pri Sv. Lovrencu v Krajini.
Pripravila K. M.
Slomškov spomenik pred miriborsko stolnico
Ni dobro za Eloveka, Ve se mu predobro godi. Prelehko se dobrega razvadi, teiko, teiko pa odvadi in po preranih dobrotah za vselej zadovoljnost zgubi.
/Anton Martin Slomlek/
A
MARTIN
S
Vrli Slovenci! Ne po#> da ste sinovi matere Slave; naj vam bo drago materinsko blarveta vera in pa materina beseda! Prava vera vam bodi luč, materi^k vam bodi ključ do zveličavne omike.
A. M. Slomšek
SV. RAFAEL
Fr. Valerian Jenko, O. F. M.,
St. Raphael Slovene Mission,
313 Merrylands Rd., Merrylands, N. S. W. 2160 (P.O.Box 280. Merrylands, N.S.W.J160)
Tel.: (02) 637 7147 Fax: (02) 682 7692
Slovenske sestre ■ frančiSkanke Brezmadežne St. Raphael Con ven t,
311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W., 2160 Telefon: (02) 682 5478
POKOJNI - V nedeljo 13. oktobra 1996 je v Goulbum Base Hospitalu, NSW, umrl MIHAEL ŽVEGLIČ. Pokojnik je bil rojen 13. septembra 1912 v Stari vasi, Videm Krško. V mladih letih se je izučil za kovača. Po zadnji vojni je šel v Nemčijo za boljšim zaslužkom. Tam je srečal Ano Obran, svojo bodočo življenjsko družico. Po poroki sta se za nekaj let vrnila v Slovenijo. Leta 1958 je sam emigriral v Avstralijo, kmalu nato pa je prišla za njim še žena Ana in otroci Mihael, Bruno ter Nada.
Pokojnik je bil vsa leta prav do upokojitve zaposlen v železarni Port Kembla. Bil je znan po svoji radodarnosti, kot oče pa se je z vsem srcem posvečal svoji družini. Pogrebna maša je bila opravljena v naši cerkvi v Figtree v sredo 16. oktobra, grob pa je dobil na Lake Side pokopališču, Dapto. Poleg žene ter otrok zapušča tudi sedem vnukov in dva pravnuka.
V	nedeljo 10. novembra 1996 je v bolnišnici v Dubbo, NSW, umrla JUSTINA PORŠEK r. Mrak. Luč sveta je zagledala 16- julija 1923 v Prebačevem na Gorenjskem, v družini Jožeta in Marije Poršek. Po vojni je bežala v Avstrijo in se 19. julija 1946 v Spittalu ob Dravi poročila z Albinom Poršek, doma iz vasi Gameljne pri Ljubljani. V Avstralijo sta prišla med prvimi povojnimi priseljenci leta 1949 in živela sprva v Sydneyu. Imela sta trgovino pohištva v Guildfordu, nekaj nad dvajset let pa v Leighton Ridge, kjer sta bila v tamkajšnji skupnosti zelo spoštovana ter vedno pripravljena pomagati pri raznih cerkvenih ter drugih prireditvah. Pokojnica je že nekaj let bolehala na srcu in se je ponovno zdravila v bližnji bolnišnici v Dubbo. Pogrebna maša za pokojno Justino je bila opravljena v petek
15.	novembra v Leighton Ridge in tam je bila tudi pokopana. Pokojnica zapušča v Sydneyu sestro
Marijo Ovijač, v Renčah na Primorskem pa sestro Štefko, najmlajša Ivanka pa je že šest let med pokojnimi.
V	petek 15. novembra 1996 je v Wollongongu (Lake Heights), NSW, tragično preminul rojak MAKSIMILIJAN BRUNČIČ, rojen v Plešivici pri Ljutomeru dne 27. januarja 1944 kot sin Janeza in Ide r. Kustac. V Avstralijo je prišel leta 1973 ter se zaposlil v BHP železolivarni. Devetnajst let je bil poročen z Dragico Halabarič. Pogrebna maša za pokoj njegove duše je bila opravljena v naši cerkvi v Figtree v sredo 20. novembra, pokopan pa je bil na Lake Side pokopališču v Dapto.
Sorodnikom vseh treh pokojnih naše iskreno sožalje. Naj jim bo Sveti Duh Tolažnik uteha v njihovi žalosti ob ločitvi od dragih svojcev!
KRST - Olivia Jude Murko, Bringelli, NSW. Oče Edvard, mati Elizabeth r. Freser. Botrovala sta Števen Bautovich in Pavla Mišica. - Sveti Rafael, Merrylands, dne 17. novembra 1996.
Iskrene čestitke novorojenki, staršem in botroma!
SREČANJE NA GROBOVIH je bilo tudi letos na prvo novembrsko nedeljo, 3. novembra. Spominsko mašo za vse pokojne je opravil v pokopališki kapeli Srca Jezusovega v Rookwoodu p. Boris Markcž, ki me je nadomeščal v času mojega obiska domovine. Kot že nekaj let je tudi tokrat prepeval med mašo naš mešani zbor.
Po maši so se verniki zbrali na naših grobovih, kjer je bilo nadaljevanje bogoslužja: poslušanje božje besede, molitve in tudi blagoslov kapelice, ki bo odslej označevala naš slovenski del pokopališča. Pri obredu je sodeloval moški zbor ter zapel žalostinki "Vigred se povrne" in "Ko bo zadnja ura bila", Martin Bleesing pa je na trobento zaigral "Last Post".
Naj se ob tej priliki zahvalim vsem dobrotnikom
-	znanim in neznanim, ki so s svojimi močmi pripomogli k dograditvi pokopališke kapelice.
IGRA "JURČEK" je bila na nešem odru v soboto 16. in v nedeljo 17. novembra. Naša igralska družina zasluži vse priznanje za vztrajen trud pri pripravi odrskih predstav. Običajna pripomba pri tem pa je: naj bi sydneyski rojaki ob teh redkih prilikah, ko je na sporedu igra, zaprli televizorje ter se dvignili iz udobnih naslonjačev, napolnili dvorano ter z mogočnim aplavzem podprli pridnost režiserja in igralcev!
MOJA MAMA - Katarina Jenko, je dočakala
svojo stoletnico v krogu svoje družine. Včeraj sem se srečno vrnil iz domovine, kjer sem bil na izrednem praznovanju mamine stoletnice. Rad bi se zahvalil p. Borisu, ki me je nadomeščal, kakor tudi sestrama Hilariji in Francki, ki sta skrbeli, da je delo na sydncyskem slovenskem misijonu potekalo normalno. Iskrena zahvala tudi vsem rojakom, ki so poslali čestitke in poklone mami za visoki življenjski jubilej. Tudi moji domači - brat in tri sestre z družinami - so mi naročili, naj se v njihovem imenu zahvalim vsem za številne prijaznosti in dobre želje. Bogu sem iz srca hvaležen za vsa lepa doživetja zadnjih tednov in ga prosim, naj vsem dobrotnikom stoteto povrne. Vsem iskren Bog plačaj!
ADVENT bo najbrž že v teku, ko boste brali te vrstice. Vzemimo čas resno, saj je duhovna priprava na božič. Posebej naj ne pozabimo na devetdnevnico pred božičem ter se vsak večer udeležimo svete maše. Tudi že zgodaj opravimo božično spoved! Božični spored bo objavljen v prihodnjni številki "Misli" in v "Rafaelu". Službe božje bodo odslej nekoliko okrnjene, dokler sem sam. Upam, da boste to dobrohotno upoštevali.
MIKLAVŽ z nastopom otrok Slomškove šole bo na tretjo adventno nedeljo, 15. decembra, po maši. Ta nastop otrok bo pomenil ne samo zaključek šolskega leta, ampak tudi zaključek sestrskega
vodstva Slomškove šole. Obe naši sestri v januarju odhajata v domovino - tako je odločilo predstojništvo. Hvaležen sem sestrama za njuno plodno delovanje - saj smo imeli sestre v našem središču polnih štiriindvajset let. Bogu zahvala, da smo jih imeli, obenem pa tudi naša prošnja, da bi nam uspelo dobiti druge sestre, ki imajo številnejše poklice. Ce pa se to ne zgodi, ali dokler se ne bo zgodilo, bo potrebno, da smo vsi pripravljeni po svojih močeh izpolniti vrzel, ki bo nastala po odhodu sester. Naš župnijski svet ter vse ostale organizacije v našem verskem središču in v Sydneyu ter vsak posameznik - prav vsi sodelujmo ne le za obstanek, ampak za rast in napredek naše skupnosti. Nihče naj ne stoji ob strani! Zavejmo se, da vsako delo, ki ga storimo v prid skupnosti, ga storimo pravzaprav - sebi v prid!
STOJNICA je spel na sporedu v petek 13. decembra. Kot običajno se priporočamo vaši pomoči in sodelovanju. Dobrodošle so lončnice in raznovrstni predmeti v dobrem stanju, oblek pa imamo za enkrat še dovolj.
NABIRKA misijonske nedelje, 20. oktobra, je zbrala lepo vsoto $633.80 - Bog plačaj vsem, tudi v imenu naših misijonarjev pp. Milana in Pepija. Novembrska nabirka za našo parramattsko škofijo pa je prinesla vsoto $188.-, poslali pa smo $200,-Bog povrni vsem, ki ste nabirko podprli!
P. VALERIJ AN
P. Boris pri
blagoslovu
naSe
pokopališke
kapelica
NAŠE NABIRKE
TISKOVNEMU SKLADU PATRA BERNARDA ZA NAŠE “MISLI”:
$72.55 Julka Smole; $40,— Feliks Drobež; $30,— Pavel Letnar, Joie Vrtačičf; $20,— Marija Beljan, Florjan Vojska; $15.— Maria Montebru-no; $10,— Anica Pegan, Franz Stra-Zar, Ema AmuS, Yolanda Frank, Štefka Tomšif, Ivanka Cek, Pepi Uj-tič, Franc Valentinčič, Mara Ferjančič, Marija Majcen, Marta Majer, Jože Likozar, Martin Belec, Ivan Petelin, Štefanija Bogolin; $5.— Irma Zadel, Franc Kolenc, Ivanka Bajt.
ZA MISIJONE
IN NAŠE POSINOVLJENE
MISIJONARJE:
$250,—D.A.;	$50.-Maks	Korže,
Jože Štemberger z družino (misijonarju p. Pepiju); $30.— JoJe in Milka Brožič, Melbourne, za lačne namesto božičnih voSčil znancem; $25,— Ivanka Bajt, ACT, namesto božičnih voTSČil znancem.
ZA LAČNE SIROTE MATERE TEREZIJE:
$50,— Angela TuJek namesto cvetja na grob Ivanke Anghel.
V POMOČ SVETI GORI:
$100,— Olga Saulig; $50,— JoZe Štemberger z družino; $30.— Alojz Golja z družino.
V POMOČ REVEŽEM
V BOSNI IN HERCEGOVINI: $250,— D.A. (preko Slovenske Karitas).
VSEM DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNI!
Bled
Jožko Kragelj
A L
/CELICA 153/
Vse tc pesmice smo pri obiskih skrivaj oddali domačim v trenutku, ko je paznik drugam pogledal. Njim je bilo tako branje v veliko tolažbo, ko so videli, da ne obupujemo, nasprotno, da je
v	nas veliko humorja in dobre volje. Nam pa so obiski prinašali več domotožja. Pogovarjali smo se o vsakdanjih stvareh. Tu pa tam smo zvedeli kaj zanimivega iz zunanjega sveta, če je kdo znal tako zasukati pogovor, da ga paznik, ki je stal zraven, ni razumel.
Zelo dober raznašalec novic je bil brivec Milan, doma iz Savinjske doline. Vsak teden je obšel nekaj celic in s svojo britvijo lepšal obraze jetnikov. Bil je zelo zgovoren. Od njega smo zvedeli, ali je kdo prišel na novo ali bil premeščen drugam. Najbolj smo se zanimali za duhovnike. Širile so se govorice, da nas bodo poslali na Ig, da tam nekaj preurejajo. Velikokrat je bil to le "radio kibla", marsikdaj pa se je uresničilo. Včasih so pazniki nekaterim zaupali. Če pa se je spletlo preveliko prijateljstvo med paznikom in jetnikom, so paznika premestili. Cinkarji so se znali maščevati tudi nad pazniki, če so opazili, da so bili s kom bolj prijazni. Bili pa so tudi pazniki, ki so bili prijazni po naročilu, sprejemali so pisma od jetnikov, češ da jih skrivaj pošiljajo domačim, v resnici pa so jih oddali na upravo, kije pisma pregledala in jih nato oddala naprej. Jetnik je morda poslal važno sporočilo domačim ali prijatelju in jih opozoril na nevarnost. Udba pa jih je nato zasledovala, zlasti če so imeli ilegalne zveze. Podtaknila jim je svoje ljudi, in ko je stvar dozorela, so vse pršeli. Tak paznik je bil Kregar. Na videz zelo prijazen, zaupljiv, v resnici pa zahrbten. Baje je spočetka v resnici želel pomagati jetnikom. Udba je to odkrila in ga prisilila, da je potem delal po njihovih navodilih. Tak glas je krožil med zaporniki.
Brivec Milan se je rad zadržal v naši celici. Vsakokrat je dobil kak priboljšek. Zvedeli smo, da ima oktobra god in sem tudi njemu napisal nekaj verzov, ker sem vedel, da je vsak rad odnesel iz zapora kak spomin.
BRIVCU MILANU ZA GOD (12. okt. 1953)
1.
Dragi naš prijatelj brivec!
Ti zares si velik mož!
Vedno trepeta mi živec, kadar sedem pod tvoj nož.
2.
Tvoja je oblast velika.
Nad življenjem si gospod in zato nadvse se "šika", da ti voščimo za god.
3.
Kjer pretaka se Savinja, tam leži tvoj rojstni kraj, ki kot zlata je svetinja ta prelep slovenski raj.
4.
Mlad spoznal si mesto Celje, kjer si jedel dober kruh, kašo, sir, krompir in ze^e ter navzel se tam vseh muh.
5.
Stikal si po razvalinah zgodovinskega gradu, po vseh jamah in kotlinah prav junaško, brez strahu.
6.
Stare si iskal zaklade, puške, meče in zlato, a vsi upi so in nade kmalu padli ti v vodo.
7.
Med gasilski si podmladek z znanci svojimi zašel in ker jezik je tvoj gladek, glavno si besedo imel.
8.
Vaš poveljnik bil je resen. Ker pa z vami ni bil strog, ste cenili ga kot plesen in ga ugnali v kozji rog.
9.
Kot se vsepovsod mladina rada šali in igra,
vi	spustili petelina ste pred modrega moža,
10.
ko vam je nekoč razlagal, kaj gasilec naj stori, urno, ne da bi odlagal, če v bližini kje gori.
11.
Šel nato si v druge šole, ker navihan si in zvit.
Sam prebrisan, a brez smole, si ljudi učil sc brit.
12.
Urno kot noge otroka, ko beži vesel skoz vas, vedno ti je tekla roka, ko si brusil nož ob pas.
13.
Vsem prijazno si se klanjal in mežikal sem in tja ter na steno se naslanjal, ko ti moč je vsa pošla.
14.
Zdaj kot kaznjenec v Ljubljani dolga leta že sediš, za ljudi, ki so ti vdani, pridno in zvesto skrbiš.
15.
Dobro briješ, brusiš, mažeš. Mnogim praviš:"Le pogum!" Mislim, da nikdar ne lažeš in pri tem ne vzbujaš sum.
16.
Vsi ti iz srca želimo, da pogum bi vlival nov in bi s tabo vsi to zimo srečni šli odtod domov.
Po odhodu patra Marjana je bil pater Andrej zamišljen. Zaril sc je v knjige, pogrkaval in bral, bral. Od časa do časa se je med
.ložko Šavli Matej Bor ' Ivan Tomažlf
VENETI V ANGLEŠČINI
V	Kanadi je bila pravkar natisnjena angleška izdaja knjige o Venetih, ki nosi podnaslov: Prvi graditelji evropske skupnosti, oris zgodovine in jezika davnih prednikov Slovencev.
Izdajatelj je Editiones l/Veneti (Ivan Tomažič) z Dunaja, ki je izdal že prve tri knjige: nemško, slovensko in italijansko izdajo.
Zasnova angleške izdaje je enaka kot pri prejšnjih, vendar dokaj obsežnejša. Prvi del je napisal dr. Jožko Savli, drugega akad. Matej Bor (zdaj že pokojni), tretjega s komentarji in odmevi, takrat precej obogatenega tudi z dodatnimi študijami, pa Ivan Tomažič, ki je obenem tudi izdajatelj.
Angleška izdaja je bila skupaj z drugimi predstavljena na letošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu, za kar je poskrbelo podjetje Koro-print iz Gorice. Knjiga je vzbujala precejšnje zanimanje.
Kljub temu da je od prvega izida študije o Venetih, ki jih prikazuje kot prednike Slovencev, minilo že več kot deset let, knjiga še vedno vzbuja polemiko v nekaterih akademskih krogih. V ljubljanskem dnevniku Delo se je komaj iztekla polemika med Ivanom Tomažičem in Andrejem Pleterskim, ki je trajala vel mesecev. \/se od nastopa
Tomažiča na Znanstvenem forumu v dvorani na Vidu v Ljubljani marca letos, kjer je s svojim nastopom požel pri občinstvu izredno priznanje. Omenjeni forum vodi prof. JegliČ.
V	listu Raziskovalec, ki ga izdaja nič manj kot Ministrstvp za znanost in tehnologijo (junija 1996), sta Zoran Stančič in Stane Granda z jedko polemiko o venetoslovenstvu in pa-raznanstvenem pristopu nastopila proti venetski teoriji o slovenskih prednikih. Slednji sodi le v podnaslovu: na ljudskem plebiscitu o veljavnosti venetske teorije bi ta nedvomno zmagala.
Italijanska izdaja Venetov je bila prav letos deležna izredne pozornosti v Benetkah. Dne 16. maja je bila knjiga predstavljena tamkajšnji javnosti ob odprtju znamenitega beneškega praznika poroke z morjem (Festa de la Sensa). Predstavil jo je v imenu župana univ. prof. Zanetto v veliki dvorani umetniškega krožka ob Mostu zdihljajev pri Doževi palači. (...)
branjem zasmejal, nekaj zamomljal, kot bi se s kom pogovarjal. Pater Marjan je skrbel, da so mu redno pošiljali pakete, ki so bili kar obilni. Imel je izreden apetit. V zapor je prišel suh in bolan, zdaj pa sc mu je zdravje vrnilo in se je začel izredno rediti. Ko smo odložili knjige, nam je pripovedoval, kje je študiral, kako je deloval med Hrvati v Dalmaciji. Med nami ni bilo skrivnosti. Drug drugemu smo se odpirali in spoznavali dobre in slabe strani. Brevir smo skupno molili in iz njega črpali duhovno hrano, tako da nam je postala celica kot dom duhovnih vaj. Skupno življenje je zahtevalo tudi marsikatero premagovanje, ker smo drug ob drugem brusili svoje značaje. Hkrati pa smo tudi drug drugega bogatili s svojimi izkušnjami. Mesec november nas je povezal z župnijami, v katerih smo delovali in smo se spominjali vseh tistih, ki smo jih spremljali k zadnjemu počitku. Čeprav so jesenski dnevi v Ljubljani zelo pusti, so nam še kar hitro minili.
Bližal se je Andrejev god. Ko sem počasi plel iz njega dogodke iz življenja, sem hkrati pripravljal verze za njegov praznik. Tako je nastala tudi ta "deklamacija":
ANDREJU ZA GOD 1953
1.
Dragi naš debeli Dreja! Preden voščim ti za god, naj povem, katera veja je pognala slavni rod.
2.
Vatovcev, ki že stoletja bivajo na naših tleh, ki so mojstri glasbe, petja za pobožnosti in smeh.
3.
S Češkega so preselili se nekoč na kraška tla in so zemljo to vzljubili, ki pozna le kup gorja.
4.
Ko gradili so na Krasu Slope, tvojo rojstno vas, ob činelah so in basu delali si kratek čas.
5.
Tudi dedek tvoj je pihal dolga leta na svoj rog, ti strmel si vaiy in dihal ves nemiren, bosih nog.
6.
Rad si deda kdaj povprašal, če je drag njegov kornet, in ga večkrat oponašal, ko si stopal v kraški svet.
7.
In s tovariši na paši zbral si svojevrsten zbor, ki sc hranil je ob kaši, a premagal vsak napor.
8.
Čudna so bila godala: troblje, škatle in glavnik. Čreda krav se je smejala, z repom ploskal vam je bik.
9.
Da pravica bi trpela, ni ti dopustila vest, kri ti večkrat je vzkipela, stisnil si zobe in pest.
10.
Dobro veš, kako premlatil si sošolca za vasjo, ko svobodo ti je kratil, s kamnom bil si in s pestjo.
Prelepa Gorenjska, ponos si nam ti . . . Visoko pod nabo sa dviga Jalovec (2643 m)
11.
Toda laškim si krivicam mlad umaknil sc drugam; peklu si zbežal in vicam, ko si stopil v božji hram.
12.
Šolal si se v mestu slavnem, ki gradil ga je Rimljan, v samostanu starodavnem, ki po vsem je svetu znan.
13.
V	njem prebil si dneve mirne, črpal z vnemo učenost božje znanosti obširne in minila je mladost.
14.
Romal si na božjo njivo, kjer si ruval trd plevel in preganjal vero krivo, da je nauk ostal ti cel.
15.
Ker slovanske ljubiš brate in goriš za božjo čast, šel med drage si Hrvate in gojil duhovno rast.
16.
Preživel si dni oblačne dolgih štirih vojnih let, videl si obraze mračne tujih, divjih hord in čet.
17.
Ko dočakal si svobodo, revež, kmalu si zbolel; hiral si in pil le vodo ter noči premnoge bdel.
18.
Bog, ki vodi naša pota, je izpolnil svoj načrt.
Iz šentviškega si kota prišel v Ptuj in bil zaprt.
19.
Vsa bolezen je minila, kot bi trenil, zdrav si spet, lica so se spremenila in žarijo ti kot cvet.
20.
Tu zaril si se med knjige, bereš, pihaš, puhaš, spiš, grizeš lovor, slive, fige in vsak dan se bolj rediš.
21.
Za tvoj god smo spletli venec, ki naj krona ta uspeh in želimo, da te lenec ne bi spravil zdaj v svoj meh. 22.
Franček, ki domov odhaja, Dare, ki za vse skrbi,
Jožko, ki ti zdaj nagaja, vsi želje imamo tri:
23.
Prva: zdravje naj telesno reši hudih te duhov; druga, kar že bolj je resno: da bi kmalu šel domov;
24.
tretja: da bi spet za duše trudil sc na naših tleh in jih vse duhovne suše rešil ter preganjal greh.
Fortuna je kmalu odšel domov. Ostali smo dočakali božič ob preprostih jaslicah, ki jih je Dare oblikoval iz papirja in lepenke. Taki dnevi so bili najdaljši, čeprav smo jih skušali obogatiti z molitvijo, tihimi pesmicami in pogovori.	/Nadaljevanje prih./
Knjiga o Venetih si utira pot v Evropo in svet in povsem spreminja stara gledanja na predzgodovino in zgodovino, grajena pogosto na akademskih oz. jezikovnih konstruktih. Narodov, kot so Germani ali Slovani in Romani npr., nikoli ni bilo, temveč gre le za jezikovne skupine.
Stara Sola se krčevito upira novim spoznanjem v strahu za svoj "raison d'etre". Vendar bo morala, kot se zdi, v karsikaterih trditvah popustiti.
Tako je v goriskem Novem glasu o knjigi pisal AK. Naj o angleški izdaji dodamo, da je, razumljivo, namenjena predvsem angleško govoreči javnosti. Zato bo vsakemu Slovencu dobrodošla priložnost za lep dar angleško govorečim prijateljem. Potomcem Slovencev pa, ki ne govorijo več slovensko, nudi knjiga odlično možnost za spoznanje njihovega rodu in njihovih prednikov.
Knjiga ima 500 strani. Številne ilustracije in je trdo vezana. Stane 25 ameriških dolarjev. Poštnina za navadno pošto je 4 ameriške dolarje. Letalska pošta za Avstralijo pa je kar 27 ameriških dolarjev, torej dražja od knjige same. Naročate pa jo lahko preko uprave Ml SL I.
Kdor pa želi naročiti knjigo sam, sta tu dva naslova:
Ivan Tomažič, Bennogasse 21 A - 1080 VVIEN AUSTRIA
ali pa
Anton Skerbinc
Site 1, Box 17, R.R.1 BOSVVELL, B.C. VOB-1AO CANADA
NEKAJ NEURADNIH ŠTEVILK VOLITEV V R S LIBERALNI DEMOKRATI SLOVENIJE 27,02 % SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 19,39 % SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA 16,13 %
SLOV. KRŠČANSKI DEMOKRATI 9,60%
ZDR. LISTA SOCIALDEMOKRATOV 9,04 % DEMOKRATSKA STR. UPOKOJENCEV 4,31 % SLOVENSKA NAC. STRANKA 3,22 %
 CJ—i
SVETA DRUŽINA _______________ADELAJDE i
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Holy Family Slo vene Mission,
51 Young Ave, W. Hindmžrsh, S. A., 5007 (P. O. Box 479, VValland, S. A., 5007)
Tel.i (08) 346 9674 - Fax (08) 346 3487
NA misijonsko nedeljo, dne 20. oktobra, smo kot običajno imeli po maši B.B.Q. kosilo. Ves doprinos je bil namenjen za misijone. Tudi tokrat so se naši rojaki pokazali velikodušni in da čutijo s svetom v pomanjkanju. Čeravno smo mala skupnost, smo pa včasih po srcu velika. Med kosilom smo imeli tudi srečolov, za katerega rojaki radi prinesejo darove ter s tem povečajo izkupiček prireditve.
Vsem, ki ste letos sodelovali, iskren Bog povrni!
Na prvo nedeljo v novembru pa je naša adelaidska skupnost praznovala častitljiv rojstni dan nam vsem dobro poznanega dr. STANISLAVA FRANKA, ki je dopolnil devetdeset let. Med sveto mašo in po maši smo se ga posebej spomnili ter mu ob čestitkah izrazili svojo hvaležnost za vse, kar je storil v teku let za rojake v Južni Avstraliji. Za to priložnost je prišel med nas iz Sydueya s svojo soprogo g. Alfred Brežnik, častni konzul RS, dalje urednica Glasa Slovenije ga. Stanka Gregorič in g. Florjan, zastopnik tukajšnjega etničnega urada in
DR.
STANISLAV
FRANK,
rojan
7. nov. 1906, Raskovac pri Vrhniki
drugi gostje.
Dr. Frank je prejel ob svojem visokem jubileju veliko čestitk in priznanj. Papež Janez Pavel II. mu je poslal svoj apostolski blagoslov. Besedilo na spominski diplomi se glasi:"Sveti oče Janez Pavel II. podeljuje svoj apostolski blagoslov dr. Stanislavu Franku,	zaslužnemu članu in
velikemu dobrotniku Slovenskega verskega središča sv.	Družine	v Adelaidi ob njegovi
devetdesetletnici." Slovenska frančiškanska provinca sv.	Križa je	našega jubilanta v znak
hvaležnosti za njegove zasluge sprejela med svoje duhovne posinovljence. Tudi koprski škof dr. Metod Pirih, narodni ravnatelj za Slovence po svetu, mu je poslal priznanje:"Dr. Stanislavu Franku ob njegovi devetdesetletnici za vestno in požrtvovalno	delo v	slovenski skupnosti sv.
Družine v Adelaidi in za njegovo zvestobo Cerkvi." Jubilant je prejel tudi čestitke in zahvalo adelaidskega nadškofa Leonarda Faulknerja, kakor tudi dr. Petra Venclja, sekretarja RS za Slovence po svetu, g. Aljaža Gosnerja, odpravnika poslov veleposlaništva RS v Canberri in še mnogo drugih.
Proslavljanje visokega jubileja je izzvenelo kot dan hvaležnosti. Lep in občuten kulturni spored je pripravila našemu slavljencu Stanka Sintič. Orisala je na kratko njegovo življenje. Bivši otroci slovenske šole (Kristijan Sintič, Anita Polajzer, Marjeta in Tomaž Ponikvar, pridružila pa se jim je še Veronika Ferfolja iz Melbourna, ki se v Adelaidi pripravlja na doktorat) so nato z recitacijami in pesmijo izrazili dr. Franku svojo hvaležnost ter mu izročili šopek in srebrni krožnik z graviranim posvetilom. Hrvaška sestra Leopolda je ob začetku svete maše slavljencu zapela Ave Marijo.
Po končani maši smo se preselili v dvoranco, ki je bila tokrat kar premajhna. Vsi smo bili postreženi s pečenjem na žaru, ki sta ga pripravljala Jože Klement ter Štefan Ivančič. Nato je naš slavljenec, kot se za tako priliko spodobi, pihnil na ogromni torti devetdeset svečk, sestra Leopolda pa je zopet zapela pesem, tokrat pesem zahvale za vse. Torte smo bili seveda deležni vsi, ki smo se slovesnosti udeležili. Žal pa je bila prisotna od domačih le hčerka Alenčica z družino, dočim je bila jubilantova soproga Marijana po zlomu roke v komolcu na okrevanju v bolnišnici.
Težko je v kratkem opisati, koliko dobrega je dr. Frank storil v teku let za tukajšnjo našo versko in narodno skupnost. Vedno je bil pozoren do drugih in je vedno rad pomagal - to lahko pove Tone Jesenko, ki je bil leta 1957 blagajnik v odboru Slovenskega kluba, in še marsikdo, ki mu je mar resnica. Tudi danes se mnogi še zatekajo k njemu,
Jubilant
prejema
iz rok
p. Janeza
diplomo
posinovljenja
frančiškanskega
reda.
ko potrebujejo pravno pomoč in pameten nasvet -vsem rad ustreže, če pa ga kdo vpraša koliko je dolžan, se rad pošali:"En šnicl imam, dveh ne morem pojesti, če pa že hočete kaj dati, dajte slovenski cerkvi, ki je bolj revna..."
Skozi vsa leta je vodil slovensko šolo ter je napravil veliko poti tudi za naše upokojence, da dobijo na razpolago minibus ter imajo svoje izlete.
A to je le skromen drobcc v dokaz, da je imel in ima dr. Frank čuteče srce za vse.
Naj še jaz končam z besedami, ki jih je jubilant napisal za konec v svoji avtobiografiji:"Naj končam s Cankarjem, kjer v njegovih spisih najdemo veliko
reminiscenc in asociacij na župno cerkev sv. Pavla, ki je patron in varuh Vrhnike. Ne po materi in ne po nevesti ni jokal Amerikanec-Vrhničaii, ko mu je bilo žalostno pri srcu. A po Sv. Pavlu je tožil ob slovesu:’0 ti svetega Pavla zvon, ki te slišal več ne bom!’ Nekako z enakimi občutki je tožil tudi Avstralec-Vrhničan, ko se je poslavljal od Vrhnike ob vrnitvi v svojo drugo domovino."
P. JANEZ
častni diplomi, ki ju je prejel nag devetdesetletnik: desna vsebuje podelitev blagoslova pape?a Janeza Pavla II., leva pa je dokaz, da je dr. Stanislav Frank posinovljenec frančiškanskega reda.
Foto: Florjan
Z VSEH VETROV
PAPEŽ JANEZ PAVEL II. obhaja ta mesec petdesetletnico mašništva. Dne 1. novembra 1946. je bil v Krakovvu na Poljskem posvečen v duhovnika, nato pa ga je krakowski nadškof in kardinal Sapieha poslal v Rim za nadaljevanje bogoslovnih študijev. Kdo bi si takrat mislil, da bo novomašnik Wojtila postal škof, kardinal in kasneje leta 1978 celo Kristusov namestnik na zemlji. Po dolgih 455-ih letih je bil izvoljen papež iz ueitalijanskega rodu, 264 papež v vrsti od prvega papeža sv. Petra.
Ne dolgo pred zlato mašo je Janez Pavel II. zapustil bolnišnico, kjer je prestal operacijo. Po atentatu 1981. je njegovo zdravje zrahljano in svet se samo čudi, koliko še zmore. Bog mu pomagaj, da bi še uspešno krmaril ladjo svetega Petra mimo nevarnih čeri modernega in veri odtujenega časa.
KO SEM ŽE OMENIL atentat na papeža -zgodil se je ravno na 13. maja 1981, na obletnico, ko se je Marija v Fatimi leta 1917 prikazala trem pastirčkom. V Fatimi je letos 13. oktobra vodil somaševanje ob 79. obletnici zadnjega Marijinega prikazanja kardinal Ratzinger, ki je prefekt kongregacije za verski nauk. Ob tej priliki je povedal, da še nerazodeta fatimska skrivnost, ki jo med redkimi tudi on pozna, ne vsebuje nič
Tobin Brothers
Head Office: 189 Boundary Road
NORTH MELBOURNE	9	328	3999
MOORABBIN________9	555	9088
NOBLE PARK_______9	S58	4999
PAKENHAM (059) 40 1277
RINGVVOOD________9	870	8011
ST ALBANS	9	364	0099
SUNSHINE _________9	364	8711
VVERRIBEE________9	748	7900
Frances Tobin
A Associates 9596 8144
TOBIN BROTHERS PTY LTD (akda)
BERVVICK	9 796 2866
CRANBOURNE	(059) 96 7211
DONCASTER	9840 1155
EA$T BURVVOOD 9886 1600	
ESSENDON	9 331 1800
FRANKSTON	9 775 5022
GARDENVALE	9 596 2253
GLENROY	9306 7211
MALVERN	9 576 0433
grozljivega kot so se nekateri bali. Poudaril pa je, da je pravi čudež, da je papež Janez Pavel II. ob atentatu ostal živ. Atentator Ali Agča, ki je streljal na pepeža, je o sebi povedal, da je zanesljiv strelec:"Kjer jaz streljam, tam je konec!" Kardinal Ratzinger je ob tem dejal:"Agča je svoje dejanje izvedel z vso zanesljivostjo in je papež kljub temu preživel - potem gre tu dejansko za skrivnost."
NORVEŠKI ODBOR za podelitev Nobelove nagrade za mir je to najvišje svetovno priznanje za mirovna prizadevanja letos 11. oktobra prisodil katoliškemu škofu Carlosu Ximenesu Belu in njegovemu rojaku Joseju Ramosu Horti. Dobila sta mirovno nagrado zaradi stalnega prizadevanja za pravično razrešitev napetih razmer na Vzhodnem Timorju, ki pod indonezijsko oblastjo trpi svojo Kalvarijo. Škof Belo je član salezijanske redovne skupnosti.
Podelitev Nobelove mirovne nagrade je precej razburila nekatere člane indonezijske vlade, ki kar ne morejo ali nočejo razumeti, po kakšnih merilih so izbrali oba prejemnika. Saj Indonezija vedno zatrjuje, kako "pravična"	je	do prebivalcev
Vzhodnega Timorja. V resnici svobodni svet ve, da je Suharto odgovoren	za	smrt 200.000
vzhodnotiinorskih žrtev. Zato je ocenil letošnjo mirovno nagrado kot "krepko zaušnico", ki jo je Suharto tudi zaslužil. Nemški kancler Helmut Kohl se je pri Nobelovih nagrajencih javno opravičil, da je Namčija Indoneziji prodajala orožje, ki je morilo po Vzhodnem Timorju. Nemška vlada je zdaj to trgovino ustavila, četudi	je	bila Indonezija
najpomembnejši kupec nemškega orožja v jugovzhodni Aziji.
ZNANA MATI TEREZIJA pa je bila za svoje nesebično delo za najrevnejše nedavno nagrajena s častnim državljanstvom Združenih ameriških držav. Diplomo je prejela iz rok ameriškega veleposlanika za Indijo v središču svoje kongregacije misijonark ljubezni v Kalkuti. Je ena redkih oseb, ki so bile v teku 222 let zgodovine ameriškega naroda počaščene s častnim državljanstvom. To čast je prejel Winston Churchill, dalje švedski diplomat Raoul Wallenberg in komaj peščica drugih. "Ameriški narod je zares hvaležen za neutrudno služenje večjemu dobremu na svetu," je v pismu m. Tereziji napisal predsednik Bill Clinton.
Misijonarke ljubezni delujejo v osemdesetih deželah, najbolj dejavne pa so v Indiji, kjer jih je m. Terezija ustanovila in kjer so med ubogimi tudi najbolj potrebne.
ŠTUDIJA JE POKAZALA, da je malo avstralskih zdravnikov pripravljenih sodelovati z evtanazijo, ki jo je nedavno kot prva dežela na svetu uzakonila avstralska država Northeru Territory. Od 1588 zdravnikov v raznih državah Avstralije jih je bilo le 9.8 % moških in 5.8% ženskega spola pripravljenih pomagati bolniku za predčasno smrt. Zaključek študije:	Avstralski
zdravniki so v večini prepričani, da pomagati nekomu umreti nasprotuje samemu bistvu njih zdravniškega poklica.
SMRTNI DAN "PRAVDE" je bil 30. julija 1996: ta dan je namreč prenehal izhajati ta uradni časopis ruskega komunističnega režima. Ustanovil ga je leta 1912 Lenin s svojimi boljševiškimi pristaši in bil je dolga leta orodje rdeče propagande.
V	času komunistične diktature so ga tiskali v 11 milijonski nakladi. S padcem komunizma je padla tudi naklada na borih 200.000 izvodov. So že napovedovali, da bo moral prenehati, a dva grška milijonarja sta ga odkupila v upanju, da bosta napravila dobiček. Pa sta se hudo zmotila: izgube so se samo kopičile. Nastal je resen spor med uslužbenci - še vedno prepričanimi komunisti in saujaškima podjetnikoma, katerima so preprečili celo vstop v tiskarno. Tedaj sta odpovedala finančno pomoč in slavne Pravde je bilo konec. Grka sta za javnost izjavila, da v uredništvu ni bilo prav nobene discipline. Vsi so le popivali in njih pisanje sploh ni bilo vredno branja...
LEPO ZVENIJO tolikokrat pisane in izgovorjene besede o enakopravnosti in spoštovanju človekovih pravic, a kljub temu cveti danes zlasti v Aziji moderno suženjstvo - spolna zloraba otrok, deklic in dečkov. Pred leti so bili predvsem v Vietnamu ožigosani kot krivci tega škandala ameriški vojaki, danes pa prihajajo brezvestni pokvarjenci od vsepovsod, zlasti iz zahodnih dežel. Razne agencije rekrutirajo nedolžne žrtve predvsem iz vrst sirot, kupujejo pa jih tudi od revnih staršev
Odprto
od 11 »m do 11 pm, v petek in soboto do ena ponoči.
Ob nedeljah zaprto. Domača hrana.
Dobra postrežba posameznikom in skupinamI
137 Bank Street SOUTH MELBOURNE Tel: (03)9690 5148
John & Zorka
GOJAKS MEATS
«& S IVI /\ L_ L_(2j3 O O D S
se toplo priporočam I
220 Burvvood Rd, Burvvood N.S W. 2134 Phone: (02) 747 4028
TH€ GRfllNRRV BAK€ HOUS€
Phone 846 7700
Melbournskim rojakom se toplo priporočamo z raznovrstnim domačim pecivom, kruhom in šo drugimi dobrotami naše peči.
F. M. P. BRAČKO
1/110 JRM6S STR66T, T6MPL6STOLU€ 3106
' r r , i rjjjfrrrr. J r r rr r -rrrrrrrr-l .rr rrrr->
kot belo tržno blago. Prodajajo jih nato ponajveč lastnikom javnih hiš, kjer ostanejo leta in leta navadni sužnji.
Tudi naše dvajseto stoletje je kljub napredku zelo kruto, morda še bolj kruto kot prejšnje dobe zgodovine človeštva...
VATIKANSKA KNJIŽNICA je uredila razstavo najlepših srednjeveških in renesančnih rokopisov. Odprli so jo 6. oktobra in jo naslovili: Poglejmo klasike! Razstavljenih je bilo 157 najpomembnejših in bogato okrašenih rokopisov, ki vsebujejo dela klasičnih grških in latinskih avtorjev od Virgila do 16. stoletja.
Pri razstavi je sodelovalo tudi italijansko ministrstvo za kulturo. Spadala pa je že v počastitev praznovanja 2000 obletnice rojstva Jezusa Kristusa, kateri se kar hitro približujemo.
( *************
Viktorijskim rojakom se priporočamo za razna obnovitvena dela na grobovih in tudi nove spomenike na vseh pokopališčih Viktorije.
^&^A{errwrialš(Pty Ltd
ACN 006 SU 624 , 20 field Street Craigicbum VIC 3064 Mohle:
Telephone: (03) 308 1652	018 348 064
Facsimile: (03) 308 1652	018	531	927
Rojakom v Sydneyu
K
&
Hi
KOTIČEK NAŠIH MLADIH ,
Novembrska številka Misli sprejema v GALERIJO MLADIH slovensko dekle — DANICO MATUŠ, ki je bila rojena 12. maja 1974 v Sydneyu. Oče Franc in mama Terezija r. Gašper*sta doma iz Čepincev v Prekmurju. V Avstralijo sta se priselila v novembru 1957.
Osnovno Šolo je Danica obiskovala v sydneyskem okraju Hilltop, srednjo pa v Parramatti. Po Štiriletnem univerzitetnem Študiju (University of VVestern Sydney
-	Nepean) je prejela diplomo Bache/or of Education in Se posebej "of teaching early Childhood". Sedaj je zaposlena kot vzgojiteljica v Child Care Centre v Merrylandsu.
Vzporedno z rednim poukom je Danica obiskovala tudi SlomSkovo slovensko Solo našega verskega središča v Sydneyu, nadaljevala v sobotni slovenski Soli za srednjeSolce in maturirala iz slovenSČine na Girls High School v Bankstownu. "Zelo dobro razume, bere in piše slovensko," jo je pohvalila mama, pa kar nerada dodala: "vendar pa mi odgovarja po angleško."
Ker je Daničina družina dejavno vkljuCena v versko, kulturno in družabno življenje slovenske skupnosti v Sydneyu, je Danica Se kot majhna skupaj s staršema
POM LAD JE SPET
NA OKENCU JE ROŽMARIN,
SKOZ OKENCE KOT ZVON IZ LIN OBRAZEK KUKA RAZIGRAN -POLONCA NAŠA, DOBER DAN!
Z NEBA SE SONCE JI SMEJI,
IZ GAJA PTIČEK JI ŽGOLI,
KOT PISANE ZASTAVICE DRHTIJO ROŽAM GLAVICE, OBLAČEK BEL KOT SNEG Z VIŠAV PRIJAZNO KIMA JI V POZDRAV.
KAKO JE LEP TA BOŽJI SVET!
SAM VRISK IN SMEH -POM LADJE SPET...
MIRKO KUNČIČ
in sestro Suzi redno hodila k slovenski maSi, pela pri mladinskem zboru "Zarja"in kasnejSemu- "Nove steze". Rada je tudi plesala v folklorni skupini in sodelovala pri odrskih predstavah. Sedaj pa poleg službe najraje ostaja kar doma, kot pravi sama. S sošolci slovenske Šole ni dosti povezana, na klube pa je ne vleče, kar najde tam pat zase prestaro družbo. Rojena v avstralskem svetu, je našla v njem svoj življenjski prostor in si glede svoje prihodnosti ne dela težav. Ima pa željo potovati okrog sveta.
Že dvakrat je Danica poletela v domovino svojih staršev. Lepa slovenska dežela ji je pri srcu, kakor tudi kmečko življenje v Prekmurju.
Danici želimo, da bi ob uspeSnem in zadovoljnem življenju v spoštovanju in hvaležnosti do svojih staršev ohranila znanje materinega jezika in se zmeraj zavedala svojih slovenskih korenin.
Kotickarji! Kje pa ste, da ze dolgo nisem dobil nobenega pisma? Kaj ste res pozabili name, ali pa se tako polenili, da se vam ne ljubi pisati? - Striček.
Veleposlaništvo RS v Canberri ima vsak delovni dan uradne ure od desete do ene ure popoldne. V tem času lahko dobite vse potrebne konzularne informacije, osebno ali telefonično. S tem se bomo tudi lahko izognili napačnim tolmačenjem nekaterih konzularnih vprašanj. Naše veleposlaništvo uraduje na naslovu: ADVANCE BANK CENTRE - LEVEL 6,
60 Marcus Clarke Street, CANBERRA CITY. Številka telefona je (06) 243 4830.
Številka faksimila pa je (06) 243 4827.
Pisma in drugo pošto pošiljajte na naš poštni predal: EMBASSY OF SLOVENIA,
P.O. Box 284, Civic Square,
Canberra, A.C.T. 2608
ALJAŽ GOS NAR, odpravnik poslov
*
■D
K ZIZ£M
AVrrH4L ik£ (lOViNUL
Ml. MEE, QLD. - Morani vam poročati o čedalje daljšem seznamu pokojnih rojakov v našem delu Avstralije. Njih imena še niso prišla v MISLI. Naša želja je, da jih vključite v MATICO MRTVIH letošnje novembrske številke.
Najprej moram omeniti že lansko leto umrlega MARTINA PLUTA. Rojen je bil 23. avgusta 1917 v Vranovičih, Bela krajina, umrl pa je 2. novembra 1995 v Brisbanu. Pokojnik je bil iz znane Plutove družine, vsi tukajšnji Slovenci pa ga poznamo po njegovi darcžljivosti, zlasti ob nakupu zemljišča našega društva Planinka.
Pokojni FRANC BLATNIK, ki je umrl v Brisbane dne 19. marca letos, je bil tudi zelo poznan zlasti med prvimi člani našega društva. Rojen je bil 1931 leta v vasi Studenec, Sevnica ob Dravi. Dolgo je bolehal za rakom v ustih. Pokopan je bil 22. marca 1996 v Brisbanu.
O pokojnem rojaku SLAVKU GOLOBIČU dolgo nisem mogel dobiti podatkov. Slučajno sem v brisbanski stolnici opazil njegovo ime med imeni pokojnikov. Končno pa sem zvedel za naslov njegove žene Kati (njeno dekliško ime je Hribar, doma pa je iz Sel pri Kamniku.) Pokojni Slavko je bil rojen 5. junija 1933, Krašnji vrh pri Metliki in je bil po poklicu vodni inštalater. Poročila sta se 13. junija 1959 v Avstriji, naslednje leto pa emigrirala v Avstralijo. Delj časa so živeli v Mt. Isi. Umrl je 15. januarja letos v Toowoombi, kjer je bil upepeljen. (V seznamu bivših naročnikov Misli je pod imenom Slavko Golobič, Mt. Isa, Qld. Misli je naročil leta 1965 preko dr. Mikula, vrnila pa sc je majska številka 1991 - torej je v letu 1991
zapustil Mt. Iso. - Op. ur.)
Gospa mi je povedala, da je kmalu po moževi smrti, 19. maja letos, umrl za rakom tudi sin SLAVKO GOLOBIČ, rojen 5. septembra 1959 v begunskem taborišču blizu Linza v Avstriji. Bil je osemnajst let zaposlen kot koordinator na televizijski postaji, kjer je bil zelo priljubljen.
Naj dodam, da v Toowoombi živi še njen sin Danny, ki je prevzel obrt pokojnega očeta.
Zapustil nas je tudi MILAN ZIMŠEK, med nami dobro poznan kot zobozdravnik in zobotehnik, saj je bilo njegovo delo res kvalitetno. Prosti čas pa je rad preživljal kot ribič na morju, na svoji ladjici, ki ji je dal ime "Lipa". V Sydneyu, kjer si je hotel ogledati razstavo čolnov (Boat Show), ga je med vožnjo v taksiju zadela srčna kap in ga niti v rešilnem avtu niti v bolnišnici niso mogli več ohraniti pri življenju. Umrl je 28. julija 1996 in bil upepeljen. Po rodu je bil iz Štajerske, rojen 4. maja 1930 v Mariboru.
Iz kraja Mareeba, na severu naše Kraljičine dežele, pa mi v pismu javlja rojakinja Milena Ček o
Three retum flights a week Mondays, Thursdays and Saturdays from Melbourne and Sydney to Vienna and Ljubljana
Trikrat na teden iz Melbourna in Sydneyo na Dunaj, v Ljubljano in nazaj
LAUDA telefon: 1 800 642438 (bnzpitCmpoklic)
The only airline direct to the Heart ol Europe
Aauda-air
dveh pokojnicah, katerih imena tudi še niso v naši Matici mrtvih:	Prva	je umrla ŠTEFANIJA
MARKOTIČ in sicer leta 1986 junija ali julija v Mareebi. Doma je bila nekje na Goriškem, stara pa je bila okrog 85 let. V Brisbanu živi njen nečak, sin njene sestre. Morda bi on vedel o njej kaj več podatkov. - Druga pokojnica pa je MARICA DARVENIZA, ki je umrla 16. junija 1990 v kraju Innisfail, Severni Qld. Rojena je bila v Sotlerjevi družini v Brežicah dne 31. januarja 1904.
O JOŽETU JUDNIČU, ki je umrl nedavno med nami, pa ste že objavili podatke v junijski številki. Enako o mojem sosedu ADOLFU PERGERJU v letošnji majski izdaji.
Vsem pokojnim želim, naj počivajo v Bogu. Kdor pa bi lahko dodal kak podatek o njih, naj sporoči na telefonsko številko 07 5498 2147, ali pa naj piše na uredništvo.
Toliko za enkrat. Lepe slovenske pozdrave iz sončnega Queenslanda. - Mirko Cuderman
DONCASTER, VIC. - Ob izgubi naše drage mame ŠTEFANIJE ŠOREC, ki jo je Gospod poklical k sebi 6. julija letos v Domu m. Romanc v Kew, sc zahvaljujemo vsem, ki so sc udeležili rožnega venca, maše zadušnicc in pogreba, zlasti p. Tonetu za molitve, sveto mašo in pogrebne obrede. Posebna zahvala tudi vsem za izražena sožalja in cvetje na grob.
Žalijoči otroci z družinami: hči Mima (žal je bila z možem na obisku v Evropi in se nista mogla udeležiti pogreba), Boža in sin Toni.
KALGOORLIE, W.A. - Ni še bilo v Mislih imena pokojnega STANISLAVA VADNJALA, ki je umrl 17. junija letos tu pri nas. Naj pride tudi njegovo ime v novembrsko Matico naših pokojnih.
Pokojni Stanislav je bil rojen 25. maja 1925 v Zagorju pri Pivki. Kot begunec se je v Bariju v Italiji poročil z Angelo Kapelj, doma iz Nevcrk pri Pivki. Tam se jima je rodil tudi sin David. Leta
Melbournskim Slovcncem sc priporoča	,
KAMNOSEŠKO PODJF.TJE	;
GIOVANNI VERGA MEMORIALS	;
Pty. Ltd. Inc.
VIZZINI MEMORIALS Pty. Ltd. Inc.
85-87 Trawalla Ave., Thomastown, Vic. |
Tel. 359 5509, po urah na domu 478 4474 J
^agrobne spomenike izvrlujemo po dogovoru. ' Garancija za vsako nate dalo!	»
—	I .	,	.	g	.	,. . ,	.	.	I	-	 *
1959 je družina emigrirala v Avstralijo in si ustvarila dom v mestu Kalgoorlie, W.A. Tu so se Davidu priključili še Andreana ter dvojčka Ingrid in Frank. Seveda so zdaj že vsi poročeni. - Pokojnik ima v Sloveniji še brata in dve sestri.
S slovenskimi pozdravi! - Poročevalec
CARINBAH, NSW - Dragi pater urednik. Pošiljam Vam kopijo pisma, ki sem ga po faksu poslala volilni komisiji v Ljubljano. Ce želite, jo lahko objavite v Mislih. Kopijo sem poslala tudi Demokraciji in g. Janezu Janši.
Republiški volilni komisiji, Ljubljana.
Spoštovani, danes je osmi november 1996 in je petek, dva dni pred volitvami. Oglašam se iz Avstralije.
Pravkar sem prejela lepo belo kuverto od Vas, oddano v Celju 25. oktobra 1996 ob 16 uri, pošta 3101. Na njej so še tri nalepke. Ena: LETALSKO. Druga: Rno 19869, 3101 Celje in v angleščini: INTERNATIONAL REGISTERED LETTER, Signature not required. (Isto je prevedeno tudi v francoščino.)
V nedeljo 10. novembra 1996 so v moji dragi domovini SLOVENIJI državne demokratične volitve. Na žalost, kot Slovenka in slovenska državljanka sedaj že drugič (od slovenske pomladi) ne morem sodelovati pri izboru oz. glasovanju zaradi prepozno prejetega volilnega kartončka.
V Avstraliji bi rekli:	VVhat a vvaste of
Are your dentures more comfortable in a glass...? If so, for a free consultation contact Stan Krnel Dental Technician specialising in dentures and mouthguards.
147 Morack Rd, Vermont South Tel: 9801 3066
Mobile: 019 695 576
Bi raje imeli umetno zobovje v kozarcu...? Če ne, za prvo brezplačno posvetovanje, z zaupanjem pokličite: Stanko Krnel Zobni Tehnik specialist za umetno zobovje in zaščitne proteze.
Suite 7/14 Market St, Box Hill Tel: 9898 6293
Taxpayers money!" Doma v Sloveniji pa bi rekla: Kakšna potrata davkoplačevalskega denarja!
Nehote se mi iz groba oglaša F. Prešeren: Sem dolgo upal in sc bal...
Tako je tudi z mano. Ko so bile prve volitve v "demokratični" Sloveniji in so bile na nedeljo, sem volilni kartonček dobila v ponedeljek po volitvah. To pot so volitve zopet v nedeljo, a volilni kartonček je prispel k meni na moj dom v petek pred volilno nedeljo.
Verjetno si mislite, da sem zelo jezna. To bi bila preblaga ugotovitev mojega trenutnega razpoloženja.
Vendar se sprašujem, ali vsi, ki delate na Republiški volilni komisiji, res ne veste, da če pošljete pošiljko avionsko in posebno še registrirano, da lahko vzame tudi do štirinajst dni predno pride do naslovljenca v prekomorskih državah?
Mogoče nimam prav, da mislim, da bi državne volitve v demokratični ureditvi neke pravne, svetovno priznane države, kot je sedaj Republika Slovenija, morale biti organizirane mnogo bolje -s poznavanjem meddržavnih poštnih storitev in v splošno dobro in korist vseh pravnomočnih državljanov. IN ZAKAJ NE?
Ali mi lahko v imenu Republiške komisije Republike Slovenije nekdo, ki je za to odgovoren, odgovori na to vprašanje, kajti sama odgovora, ki bi me zadovoljil, ne najdem.
Z željo, da na dan demokratičnih volitev, dne 10. novembra 1996 v Republiki Sloveniji, zmaga tisti, ki mu Slovenci v Sloveniji zaupate vlado in bodočnost slovenske države na domačem in meddržavnem področju, končujem to pismo. Na žalost mi Slovenci, ki živimo zunaj Slovenije in jo od časa do časa obiščemo (mnogi vsako leto in mnogi kar večkrat na leto) vedno s polno mošnjo denarja, ki ga tam tudi potrošimo (zlate devize), že drugič v demokratični in samostojni Sloveniji nimamo možnosti sodelovati pri tako pomembni odločitvi kot so državne volitve. Mnogi Slovenci pri obisku domovine porabijo več denarja - čistih deviz - kot mnogi Slovenci, ki živite doma, na leto
10 BANCELL STREET. CAMPBELLFIELD, VIC T •!.;
359 1179 A.H.: 470 409S
3061
Melbournskim Slovencem se priporoča fC, KAMNOSEŠKO PODJETJE
LUCIANO VERGA & SONS
ALDO and JOE MEMORIALS P/L
Vsa dela so pod garancijo!
plačate davka. Tudi to v mali premislek.
Vaša resnično žalostna in razočarana (ena izmed mnogih) slovenska državljanka in rojakinja
MARIJA A. SENČAR
GOLD COAST, Qld. - Bolje kasno kot nikoli, je star pregovor. Ker v Mislih še ni bilo omenjenega tega krsta, ga zdaj pošiljam v objavo: V cerkvi Srca Jezusovega, Merimac, na Zlati obali, je bila dne 10. marca letos krščena Jacqueline Christina Becker. Iz Broadbeach Waters sta jo prinesla starša Ken Becker in Cvetka r. Knap. Botrovali so Janiče in John Becker, Albina Christina Grbbie in John Knap. Krščenki želim, da bo rastla telesno in duhovno, v veselje Bogu in srečnim staršem. - Poročevalec.
KDO BI VEDEL POVEDATI...
...kje v Avstraliji se nahaja PETER KOKAL. Njegov zadnji naslov je bil 81 Belmore Street, Fairfleld, 2165. Po njem povprašujejo sorodniki v domovini.
Gospa v Kočevju s priimkom Poje pa išče svojega bratranca z imenom ANTON PANTHER. Nazadnje se je oglasil iz kraja Kotara, NSW.
Kakršno koli novico o pogrešanih bo uredništvo posredovalo domačim.
"Nora sem bila, nora, da sem te vzela!" — "No, vidiš, to je potrditev pregovora, da imajo norci s reto."
S LOVEN! AN FUNERAL SERVICE
Tel: 724 5408
A F O A
Fax: 728 2253
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja ^4 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deleli, v Canberri, A.C T., kakor tudi pri meddriavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
Admiral Motor Inn
V a Ja gostitelja (ta MURRAV in FRANK BERIC Eno-, dvo in trisobna odlično opremljena stanovanja.kopalni oazen,sončna terasa.pralnica, TV. ventilatorji, zajtrk po ielji ...
Samo par minut hoje do plaže in trediiča mesta. Vpraiajte za ostala informacijel 2965 — 2967 Gold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691)
SURFERS PARADISE, QLD.4217 Telefon: (075)398 759
OFFICE:	MOBILE:	|
563 8095	018	107	305	•
>
Melbournskim rojakom	}
*	(
na uslugo za kleparska in instalacijska	dala	.
DANNY S PLUMBING
J 17 Charles Street	DANNY	STIBIU	j
! East Bentleigh. 3165	ucence	no 33308 »
' "»»»»»»»»rurtrM v v 9 v
"Pomisli, Ivanka, pri Lundrovih so pa kar štiri osebe naenkrat umrle."
"Kaj pa blebetaš? Kako vendar štiri?"
"V časopisu piše, da je v družini Lunder umrla srčno ljubljena žena, mati, sestra in teta."
PA SPET NEKAJ UVOŽENEGA
IZ REPUBLIKE SLOVENIJE
+ Spomeniki ostajajo, revolucija gre naprej.
+ Ni vselej dobro vse, kar je novo, vselej pa je novo vse, kar je dobro.
+ Proletarci imajo Je naprej prihodnost + Šele ko je splaval na površino, so ugotovili, da je votel.
+ Poneverjajo predvsem preverjeni.
+ Slovenci bi radi spremenili Slovenijo v Švico brez Svicanja.
+ Prazne glave slej ko prej splavajo na povrtje.
+ Ugotovil sem, da stojijo pri izhodih iz krize isti vratarji, ki so stali pri vhodih v krizo.
+ Prevet strahu se lahko kaže tudi kot premalo svobode.
+ Ne delajte novih neumnosti! Imamo Se veliko zalogo starih.
+ Kdor je bil včeraj spredaj, upravičeno pričakuje in zahteva, da je danes zgoraj.
REŠITEV KRIŽANKE oktobrskih Misli: Vodoravno: 1. stroka; 4. brazda; 9. Kamniško sedlo; 10. aukcija; 11. objem; 12. stoka; 14. otava; 18. lipan; 19. porečje; 21. Primorska, Kras; 22. čvekač; 23. padalo. - Navpično: Sokrat; 2. Rimske Toplice; 3. klini; 5. resnost; 6. zadnja večerja; 7. abonma; 8. škrat; 13. Kungota; 15. slepič; 16. špasi; 17. petsto; 20. rjava.
Rešitev so poslali: Jože Grilj, Ivan Podlesnik, Lidija Čušin, Emilija Šerek, Terezija Horvat. Žreb je izbral Jožeta Gril?-
S&<
"Ko sem bil jaz v tvojih letih, se nisem lagal,"krega učitelj učenca. Ta pa:“Kdaj ste pa vi začeli?"
Križanka /Marko Matjašič/
Vodoravno: 1. invalid, ki ne more hoditi (tujka); 7. nenaden mo£an dež; 8. ne preveč rabljeno žensko ime; 10.afriSka rastlinojeda žival; 11. glavno mesto Moravske - danes v Slovanki; 13.spro5Cen pogovor;
15.prelepa dolina v Julijskih Alpah; 17.Slani otoškega naroda v Evropi; 18. prebivalci ene evropskih držav; 21. slovensko mo3ko ime (pomanj&valnica); 22. vrsta tehničnega risanja; 23. delo in zaslužek enega dneva; 24. zeleni del mesta.
Navpično: 1. Jezusov sodnik; 2. strelno oroSje; 3. morski zajedalci; 4. grlki bog ljubezni; 5. prevaran, "okrog prinelen"; 6. ledeni kontinent; 9. svetopisemska knjiga skrivnega razodetja; 12. ošabno in objestno vedenje (tujka); 14. alpska roja; 16. beograjski nadškof - Franc; 19. odtoku vode je namenjen; 20. vrsta kruha.
REŠITEV pošljite do 12. decembra na uredništvo!
OSTANI Z NAMI, GOSPOD! — Molitvenik za bolnike z lepimi molitvami v ta namen. Cena osem dolarjev.
KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika vredne vsebine na 305 straneh. Prva izdaja je po&a, druga je pravkar dospela. Cena: 15 dolarjev.
LUČ V ŽIVLJENJE je molitvenik z velikimi črkami za ostarele, ki sojini opešale obi. Cena 10 dolarjev.
VSE POTI — V tekoči vezani besedi izražena topla razmišljanja je napisala v Melbournu Draga Gelt. Od vsake knjige gre en dolar za Dom počitka m. Romane v Kew. Cena 15 dolarjev.
DREAMS VISIONS — Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center of USA. Lepo darilo angleško govoreči osebi. Cena 11 dolarjev.
VVHISPER - Anglesko-slovenske pesmi Danijele Hliš. - Cena 10 dol.
THE SNOWY - CRADLE OF A NEW AUSTRALIA, to bo nova knjiga Ivana Kobala. Prednaročila sprejema avtor.
THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) - Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6 dolarjev.
ČASOMER ŽIVLJENJA - Avtobiografska razmišljanja je napisal Lev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini. Cena 13. dolarjev.
ŽIVLJENJSKI IZZIVI je naslov knjige inž. Ivana Žigona, ki je izšla pravkar v Ljubljani. Cena je znižana na 15,- dolarjev.
JEZUS DOBRI PASTIR. Baragove molitve je zbral v molitvenik dr.F. Jaklič — Z velikimi črkami za slabe oči. — Cena 10 dolarjev.
a
MOŽJE S SNOWYJA. Slovenska izdaja knjige, MAN WHO BUILT THE SNOWY, je še na razpolago. Naročite jo lahko pri Goriški Mohorjevi družbi ali pri avtorju Ivanu Kobalu (4 St. Andrews PL, Rydalmere 2116, NSW). Cena brez poštnine je petnajst dolarjev.
HREPENENJA IN SANJE je nova pesniška zbirka, ki nam jo poklanja naš adelaidski rojak Ivan Burnik Legiša. Cena dvanajst dolarjev.
SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom:
KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irwing Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m.
Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer.
KADAR SE MUDITE V CANBERRI - DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU!
Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
SLOVENI AN AUS1RAL1AN
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
f
GROUPS FOR SLOVENIA
Book now for economical groups for Slovenia departing from Adelaide - Brisbane - Canberra - Hobart - Melbourne and Sydney:
9/12/96 - 26/12/96 - 16/1/97 - 27/2/97 31/3/97 - 15 /5/ 97 - 21/6/97 - 12/7/97
ABC CAR RENTAL SLOVENIA
We are now sole agents in Australia for the above Slovenian Car Rental Company. Please contact us for very economical rates.
SELF DRIVE HOLIDAYS FOR THE INDEPENDENT TRAVELLER
Lic. No: 302 1 8
Special Long Term Car Rental Programme for touring Slovenia and Europc.
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE
PRIGLASITE SE ZA ENO SKUPINSKIH
POTOVANJ NA OBISK SLOVENIJE V LETU 1996
in 1997
Zelo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije
in vseh strani sveta . . .
Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
ERIC IVAN GREGORICH Slovenija Travel / Donvale Travel
1042—1044 Doncaster Road,
E A ST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 9842 5666