PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO ^DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOqQftW!$ CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOtENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH. ^^
' ... - 3 jf. • - V • --ž,	- ■ „	* ■ - . -^m^-. -jy,.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
ŠTEV. (NO ) 38.
CHICAGO, ILL.' SREDA, 25. FEBRUARJA — WEDNESDAY, FEBRUARY 25, 1942
LETNIK (VOL.) LL
KALIFORNIJA OBSTRELJE VANA NED RADIO GOVOROM
Predsednik podal po radio razna pojasnila o vojnem stanju. — Povdarjal potrebo, da so ameriške sile razkropljene po svetu. — Oljno ležišče bilo tarča japonskim granatam.
Washington, D. C. Predsednik Roosevelt je imel zadnji ponedeljek večer, na uradni praznik Washingtonovega rojstnega dne, po radio govor, v katerem je poročal deželi o dostdanjem poteku vojne in o položaju, kakoršen je zdaj.
Japonska propaganda je že pred govorom skušala na razne načine odvrniti pozornost Amerike in sveta od tega, kar bo poročal Roosevelt, med govorom samim pa je njih tozadevni poizkus dosegel višek: Ravno ob času, ko je bil predsednik na radio, je namreč, prišla iz Kalifornije vznemirljiva vest, da je neki japonski podmornik obstreljeval z granatami tamkajšnje obrežje.
Predsednik je v prvi vrsti
tikom, ki trde, da bi morala Amerika obdržati svoje sile doma ter jih ne raztresati po celem svetu. Na to trditev je pov-daril predsednik, da se moramo bojevati tam, kjer je sovražnik, in, ker je ta daleč od nas, so naše ladje in naše čete prisiljene, da gredo tudi one daleč od doma. A ne le radi boja samega, je dejal, marveč tudi zato moramo imeti svoje sile v raznih delih sveta, da čuvajo vodna pota, po katerih se dova-ža vojni materijal raznim zavezniškim državam.
Začetni uspehi, je dejal predsednik, so bili sicer na strani Japonske, in je ta tudi zadala Ameriki znatne izgube, dasi ne tolikšne, kakor nekateri trdijo, toda Amerik^ je na intenzivnem delu, da v produkciji prekosi osišče, in, ko se ta cilj doseže, se bo tudi vojna sreča obrnila.
Predmet' omenjenega japonskega obstreljevanja je bilo oljno ležišče pri mestu Elwood, katero je oddaljeno kakih 12 milj od Santa Barbare. Podmornik je ocldal okrog 20 granat, ki pa so povzročile, kakor ?e trdi, le malo škode na materi jalu in nobene na življenjih. V Santa Barbara, kakor tudi v 90 milj oddaljenem Los Angeles, je bila takoj odrejena zatemnitev
ŽREBANJE BO 17. MARCA
Za zadnje registrirance se določi vrsta vpoklica.
Washington, D. C___Red,
po katerem se bodo klicali v vojaško službo tisti, ki so se registrirali 16. februarja, se bo določil s posebnim žrebanjem, katero se bo vršilo tukaj v torek, 17. marca. Ta dan je bil določen od vrhovnega nabornega urada. Pričakuje pa se, da se, registriranci ne bodo poklicali I v vojaško službo pred majem,' kajti pred njimi pridejo na vrsto vsi tisti, ki so bili pri prejšnjih dveh naborih spoznani za sposobne in še niso bili pozvani. •Kakor se ceni. bo od tistih, ki so stari med 40. in 44. letom, prišlo za vojaško službo v po-štev le okrog 5 odstotkov, do-čim bo nasprotno fantov med 20. in 24. letom vzetih do 80 odstotkov.
UDARI JAPONSKO, SVETU-JE KITAJSKA RUSIJI
Čungking, Kitajska. — Mir, ki vlada točasno med Rusijo in Japonsko na sibir§ko-mandžur-ski meji, je očividno le nekak mir pred viharjem, ki utegne izbruhniti. Tako je zadnjo nedeljo zapisal neki tukajšnji lk*t, kateri je iz tega, vzroka nagovarjal Rusijo, naj ona prva udari in naj ne čaka, da bo napadena. Prava prilika, pravi list, je zdaj, ko je zemlja še za-mrzla, da bo na njej ruska ka-valerija tako uspešno nastopala, kakor to dela na zapadni fronti proti Nemčiji.
PATENTI BODO NA RAZPOLAGO VLADI
Washington, D. C. — V senatu je bil v ponedeljek stavljen predlog, po katerem bo imela vlada pravico, vzeti v svojo last vsak patent, o katerem misli, da bi utegnil služiti v vojne svrhe. Vendar pa bo iznaj-' ditelju priznana pravica do odškodnine.
NADŠKOF DAJE NAVODILA ZA PREUREDITEV SVETA
EDINO KATOLIČANI SE UPAJO KRITIZIRATI
London, Anglija. — Kakor izjavlja neki britanski časnikar, je v Nemčiji še katoliška cerkev edina ustanova, ki se upa kritizirati nazijsko zatiranje. To zatrdilo je prejel časnikar od nekega ameriškega radio poročevalca. Tekom lanskega ieta, pravi, so imeli duhrvniki ?o berlinskih cerkvah take pridige, kakoršne bi bile pred šti rimi leti nekaj nemogočega; da zdaj naziji ne nastopajo proti njim, je po mnenju poročevalca vzrok najbrž v tem, ker vidijo, kako moč ima katoliška cerkev, ter se boje, da bi ne razdrli edinosti med narodom, ki jo tako bridko potrebujejo v sedanjem času, ako bi udarili po cerkvi.
-o-
BOLGARSKI KRALJ BAJE OBIŠČE BERLIN
Bern^vica. — Iz nemških virov se je zadnjo nedeljo slišalo, da se pričakuje, da bo bolgarski kralj Boris v kratkem obiskal Berlin, in sicer, kakor se dostavlja, z namenom, da se razgovori z nemškimi voditelji o tem, lako vtogo igrala Bolgarija v načrtih, ki jih imajo naziji za pomlad. Pričakuje se, da se bodo podobni razgovori vršili tudi ž drugimi malimi državami, ki so v osišč-nem taboru, namreč z Ogrsko, Rumunijo in Slovaško. Istočasno se je izvedelo, da je na poti v Nemčijo neka turška delegacija, toda le v svrho trgovinskih zadev, predvsem zato, da dobi od Nemčije železniške tračnice in vagone.
-o-
F RIPOROČA TESNO ZVEZO RUSIJE IN AMERIKE \
Chicago, 111. — Na zborovanju za ruski vojni relif, katero se je vršilo tukaj zadnjo nedeljo, in, ki se ga je udeležilo baje nad 17,000 oseb, je nastopila med drugimi govorniki tudi žena Maksima Litvinova, sovjetskega poslanika v Washing-tonu, ki je priporočala tesno zvezo med Rusijo in Zed. državami po vojni. Upati je, je dejala, da boste obe ti deželi nastopali ramo ob rami, da boste po končani vojni preobnovili svet. Eden drugih govornikov, namreč bivši ameriški poslanik v Rusiji J. E. Davies, pa je povdarjal, da bije Rusija točasno našo borbo, češ, da brani svet svobodnih ljudi pred Hitlerjevim novim redom, ter dostavil, da ni nevarnosti, da bi naša pomoč Rusiji pospeševala komunizem v Zed. državah.
RUSIJA ZOPET
IZGUBLJENO 'RIBORI, POVDARIL
Stalin izrazil zagotcfeilo o končnem porazu nazijev. — Posvaril, da bo potrebna še trda borba pred zmago. — Vojna proti Hitlerjevi?kliki, ne proti nemškemu narodu, povdaril.
SVETU
Y. — Ob »J*a na la-ihitelo na ihovnikov,
—	New York, N, priliki nedavnega d ji Normandie je lice mesta nad 50 da podelijo poslednjo popotnico v slučaju potrebe. P&eg zdravnikov in bolničark iz-katoliških bolnic so bili ti duhovniki prvi, ki so prispeli na kraj nesreče.
—	London, Anglija. — Štirje katoliški tedniki, ki ia^iajajo tukaj, so .sicer zaradi pomanjkanja papirja skrčili) velikost, nasprotno pa se je število njih naročnikov znatno dišalo ter se pričakuje, da bodo imeli po vojni še več vpliva kikor prej.
Washington, I). C. —
Moskva, Rusija. — V ponedeljek, ko se je sirom cele Rusije praznovala 24. obletnica ustanovitve sovjetske armade, je nastopil na radio načelnik vlade Josef Stalin ter obljubil Rusiji in celemu svetu popolno zmago nad naziji.
VESTI 0 DOMOVINI
Po vesteh iz ameriških virov, se nahaja general Draža Mi-hajlovič s svojimi hrabrimi četniki, ki se bore proti tolikim osiščnim silam, v stiski, in to, kfcr jim baje primanjkuje streliva.
"Vrgli bomo sovražnika izpred vrat Leningrada," je povdaril Stalin, "ter osvobodili Belo Rusijo, Ukrajino in Krim. Rdeči prapor bo plapolal povsod, kjer je plapolal prej . . . Želim vam popolno zmago nad nemško-fašističnimi napadalci . . . Naprej!"
Posvaril pa je Stalin pred omalovaževanjem nasprotnikove moči, češ, da ta "še ni poražen in stoji še resna borba pred nami." Nova vojaške čete se
nani, papežev zastopnik v Zed, državah, je pred par dnevi po naročilu iz Vatikana povdarjal, da so vesti, da bi se bil papež vmešaval v nedavno vseame-riško konferenco v Braziliji, popolnoma izmišljene.
do morale poslati na
ZDRAVNIKE IN DENTISTE BODO REGISTRIRALI
Chicago, 111. — Vsi zdravnici, dentisti in živinozdravniki bodo tekom prihodnjih 30 dni prejeli od vlade vprašalne pole, da bodo na njih zabeležili svoje kvalifikacije, na podlagi katerih se bodo lahko postavili na mesta, kjer bo njih služba potrebna, bodisi v armadi, bodisi v tovarnah, ali. pa tudi v civilnih okrožjih, kjer bo teh profesionalcev manjkalo. Ta načrt se je objavil chicaškim den- se je, da ta registracija bo ne ob-tistom zadnjo nedeljo na njih 'vezna, marveč bodo priglasitve letnem zborovanju. Dostavilo pa prostovoljne.
Mft
Četniki v nevarnosti
Angora, 1. februarja (NYT) — Redna jugoslovanska vojska in četniški oddelki pod poveljstvom. generala Draže Mihajlo-viča, ki so se neutrudljivo bojevali proti zasednim vojskam osišča v Jugoslaviji polnih sedem mesecev, so izčrpali velike rezerve streliva in hrane in sedaj nujno potrbujejo pomoči od svojih zaveznikov, po poročilih, ki so jih dobili tuji vojaški krogi in jugoslovanski krogi v zamejstvu.
Položaj generala Mihajloviča je opisan kot "nevaren, vendar še ne brezupen" v tajnem poročilu, sprejetem tukaj, ki govori o bojih v Jugoslaviji od lanskega junija dalje proti nemškim, italijanskim, Paveličevim, bolgarskim in madžarskim si-
dejal. industrija mora obratovati s podvojeno silo. kajti armada mora dobivati vsak dan več in več vojnega materijala.
Izrecno pa ie omenil Stalin, da Rusija vodi sedanjo vojno ne proti nemškemu ljudstvu, kot takemu, marveč proti Hitlerjevi kliki. "Smešno bi bilo," je dejal, "istovetiti Hitlerjevo kliko z nemškim narodom in nemško državo. Zgodovina uči, da Hitlerji pridejo in gredo, a nemško ljudstvo in nemška država ostane."
Pričakovalo se je, da se bo ta dan izdala kaka senzacijonelna objava o pridobitvah ruske armade ; prišla pa so nasprotno le običajna uradna poročila o dnevnih uspehih. "
gardistov, da izvede novačenje iap v Srbiji* iHrvatakit Bosni v ftvropiy ^otrgbni so Črni gori Dalmaciji in Marcdo- za vodstve
ni ji. V največji stiski je general Mihajlovič za strelivo za gorske topniške baterije, bombe, ki jih je doslej uspešno u porabljal za uničevanje sovražnih oklopnih oddelkov in bombnikov, dalje za protiletalsko municijo in hrano.
Nemško nasilje v mesecih septembru, novembru in decembru, ki je razdejalo mnoge pokrajine Južne in Srednje Sr-
za velike razdalje in prevažalcc moštva, kjer ne bi bilo trebr. spremljevalnih letal, ki bi mo gli spustiti izvežbano moštvo ir materijal s padali na ozemlji generala Draže Mihajloviča Drugi način je prevoz s pod mornicami v Jadransko morje Odličen tuji vojaški strokov njak v Angori je potrdil mož nost izvedbe takih zamisli.
Ve»ti iz Ameriških virov
London, 18. januarja (ONA JČO) — Poljska brzojavna pc ročevalna družba poroča, da s ni posrečil nacijski poiskus, vno čiti bivše carske častnike Zi vodstvo "hrvatskih" čet.
Poročevalna družba pravi, di so naciji poslali generala Apu tjina bivšega častnika belih
vi častniki, vsi Srbi, pobegnili.
Bivši carski častniki so odbili mamljive in razkošne plače ki naj bi jih prejeli takoj, ko bi nastopili svoje dolžnosti, ker so slutili, da jih bodo kasneje uporabili za pregone Srbov iz Hrvatske.
London, 19. januarja (ONA-JČO) — Predsednik Češkoslovaške v izgnanstvu, Edvard Be-
■---------------— —---- °---------- ^
bije in opustošilo vso Mačvan jneš, je izjavil mlademu jugo-sko oblast v Zahodni Srbiji, je \ slovanskemu Kralju Petru II.,
VOJNA IN MIR
Cincinnati, O. — K nekaki "moralni ofenzivi", da se svet pravično in pravilno preuredi po končani vojni, je tukajšnji nadškof McNicholas v nekem nedavnem radio govoru pozival prebivalstvo Zed. držav in Velike Britanije. S povdarkom, da bo za ta program nujno potreben dvig religije, je nadškof navedel pet točk, ki bi prišle pri preureditvi v pofitev, namreč:
Prvič, soglasje med posa-
meznimi veroizpovedmi, da se postavi v ospredje vera v "o-jebnega, vsevednega in vsemogočnega Boga." Drugič, da se cerkve zedinijo v tem, da obsodijo "brezbožno filizofijo, ki se poučuje v mnogih kolegijih in univerzah." Tretjič, da se najdejo kaka sredstva, da se prizna verski pouk in disciplina kot "najbolj bistvena stvar" tekom razvojnih let mladine. Četrtič, verski voditelji se morajo zediniti gleda kakega načr-
ta za nastop proti silam, ki uničujejo ali slabijo vpliv doma. Petič, isti voditelji morajo v času po vojni vztrajati na tem, da -se prizna dostojanstvo vsakega človeka zaradi njegove človeške osebnosti.
Sedanja doba, je dejal nadškof, se lahko smatra za najbolj temno v vsej zgodovini in zato bodo potrebni ljudje, utrjeni v veri in v pravi znanosti, da bodo ustvarili nov syet, v katerem bo priznan Bog kot vladar. "Vera," je povdaril govornik, "je najbolj močna zaveznica, ki jo sploh more imeti kaka vlada."
Slika j« bila vzela ▼ havajskem mestu Honolulu in tri nune, ki Jih vidimo, predstavljajo čudno nasprotje sedanjih časov. Dočiro je njih duhov« na obleka s molitveniki. ki jih imajo v rokah, znamenje tihega miru, pa plinske maske, katere nosijo preko ramen, govore vse kaj drugega. Na Havajih je prebivalstvo issa prvega japonskega napada vedno pripravljeno, da se kaj podobnega ponovi.
izželo iz siromašnega prebivalstva zadnjo drobtin'"co a žitni-ce so deloma uničili četniki sami in prebivalci ob zadnjem jesenskem umiku, ali so jih pa zasegli ali požgali nemški 'kaznovalni oddelki', pravi poročilo.
"Položaj * za čete Draže Mihajloviča" — je dejal neki zaupni srbski poročevalec na Srednjem Vzhodu našemu dopisniku — "postaja nevarnejši od dne do dne. Potrebna je takojšnja pomoč. Vemo, da je pošiljanje pomoči silno nevarna stvar in znano nam je, da bi bil poiskus zalaganja Mihajloviča s hrano, strelivom in možmi drzno tveganje, vendar — ni nemogoče!
V Ameriki in tudi v Angliji so pišoči Jugoslovanov, ki komaj čakajo, da bi se bojevali v zemlji svojih prednikov in hrabri so dovolj, da bi tvegali obupni poiskus prevoza in nošenja potrebščin s seboj. Zavezniške sile delujejo v ozemljih Francije, Belgije, Nizozemske in Norveške, kjer ni organiziranega odpora in kjer se mora jo te sile zadovoljiti z akcijami "pridi in beži".
1 V Jugoslaviji so danes prava bojišča in močni, vprav neza-vzetrii položaji — vse v rokah generala, Mihajloviča. Če hočete, da jih obdrži — za to pa mora od zaveznikov dobiti potrebna sredstva in ureditev oporišča na Balkanu — morate poslati pomoč in to čimprej!"
Jugoslovanskim vojaškim krogom je znana najbolj primerna zračna pot za bombnike
da je jugoslovansko-češko prijateljstvo temelj in vez za balkanski in srednjeevropski sistem skupne varnosti.
Na kosilu, prirejenem v čast Kralja Petra II. je Beneš pohvalil sporazum, ki je bil prejšnjo nedeljo sklenjen med Jugoslavijo in Grčijo in dejal: "v istem duhu mi- delamo za poljsko-češki sporazum' in sjno že dosegli važne zaključke".
Kralj Peter je odgovoril, da on, kakor je tudi njegov oče Aleksnder, polaga veliko važnost na češkoslovaško-jugoslo-vansko prijateljstvo. Oba sta izjavila, da je trajni mir v Evropi mogoč z jamstvom za skupno varnost in z iskrenim sodelovanjem vseh neodvisnih držav. . __ »
Angora, 19. januarja (UP)— Nepristranski krogi v Sofiji so danes sporočili, da so danes v Srbiji tri bolgarske divizije (45.000 mož) v borbi proti čet-nikom razen madžarskih čet, ki so nedavno prispele v Beograd. ?■ t *
London, 20. januarja (ONA-JČO) — Danes so prišla poročila, da so Nemci popolnoma uničili dve srbski mesti v tretjem pa so pobili vse prebivalstvo in razmesarjena trupla ubitih žrtev zmleli pod trakovi tankov.
Jugoslovanski vladni krogi poročajo, da je bilo v Gornjem MilanoVcu, mestu, kjer se je rodil srbski rodoljub Dragiša Va-sič, uničenih 490 hiš in da je ostalo samo še 70 pol porušenih stavb.

te**
AMERIKAH SKI SLOVENEC
Sreda, 25. februarja 1944
AMERIKANSKI SLOVENEC
ki tfafca:
EDINOST PUBLISHING
1849 W.
I« celo leto 2s po) letm^
The firet and the Oldest Slovene . Newspaper in America. BstabUibed 169L
Issued daily, except Sandsj, Monday and the day after baUdaya.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: • L9 W. Csrmak Rd., Chicago. Phone: CANAL 5544
Posamezna^iteVillDa
Subscription: For one year .....
For half a year______—
For three months Chicago,
For oae year _
For half a year _ For three months Single copy -
and Europe:
-J6.Q0 — 3.00 1.75
.$7.00 . 3.50 . 2.00
. 3c
* hitro objavo morajo biti poslani m uredništvo )n pol pred dnevom, ko ixide Hat — Za tad*jo iterilko v tedna Je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise fares podpisa se ne ozira.— Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matttr. November 10, 1925 at the poet office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879.
VOJNA IN PRIMARNE VOLITVE
Za Anglijo je padec Singapora hud udarec. Poleg vsega je pa vrlo čudno, kje ima Anglija sploh svojo vojsko? Ne moremo, da bi ne omenili, ko je Hitler navalil na Balkan, je Churchill nekoč dejal: "Mi ne rabimo ameriškega
ljo 15. novembra. Obe prireditvi se bosta vršili v dvorani Slov. narodnega doma v Brook-
iynu.
moštva, ampak orožja. Dajte nam orodja in orožja in bo-	Oklenilo,	™Ti
mo delo dogotovili.". In Amerika je že dala mnogo orožja, f letos skupno sv. obhajilo članov
pa zgleda, da bo treba poleg orožja še naših fantov, ker tisti, ki se jim že precej časa daje orožje, ga prav dobro sukati ne znajo.
AK je udaril Japonec za osišče (Berlin-Rim-Tokyo), ali je udaril za svojo pest? Vidimo strokovno kritiko osi-šča. Kritik pravi, da je osišče bolj bavbav, gola bajka, strašilo. Mu pritrdim, s propagando se tudi straši. Japonec je udaril na svojo pest in za lastne interese, in Tokyo pri teh interesih ne pozna Berlina. Dejansko pa tudi to ne pomaga, ako je osišče le strašilo. Amerika ima na vratu Berlin in Rim in Tokyo, osišče gor ali dol.
Ameriške politične stranke so se te dni začele zopet živahno gibati v svojih področjih. Politični bosi so že več tednov pridno izbirali kandidate, ki naj kandidirajo v primarnih volitvah. V mnogih krajih se strankini voditelji niso mogli zediniti, zato bo v primarnih volitvah zopet mnogo kavsa in ravsa med raznimi političnimi aspiranti, ki bi radi prišli v ospredje, a jih strankine mašine niso pri- sila. Časa imam dovolj, v roke znale. Taki bodo stopili v politično areno na svojo roko in me pa tudi toliko ne zebe, da bodo kandidirali pod vsemi mogočimi gesli, proti stranki- bi ne mogla pisati. — Ker
IZ MRZLE MINNESOTE SE OGLAŠAJO
Ely, Minn.
Da spet Voglar ne poreče, da sem zmrznila, ali da me je medved požrl, se bom pa spet ogla
nim mašinam, ali popolnoma neodvisno.
Kongresniki in kandidatje za senat pa prihajajo v javnost s kaj značilnimi izjavami. Mnogi izmed teh so bili do 7. decembra Čisto drugih nazorov in so se kaj pogosto oglašali nekateri proti predsedniku. Noben njegov korak, nobena njegova beseda jim ni bila po volji in so kritizirali vse vprek. Zdaj pa prihajajo večinoma vsi z izjavami, kakor-šne n. pr. ni predsednik nikoli omenjal, namreč, zdaj so ne le za obrambo in vojno, ampak nekateri odprto izjavljajo, da Zdr. države morajo sodelovati v tem, da pride do evropske federacije. Kaka sprememba!
Odkod tako hitra sprememba? Ljudstvo je zdaj na celi črti za Rooseveltom in to politikarji vidijo. Kdor ne bi zdaj stal stoprocentno za predsednikom bi imel malo uspeha, pa naj kandidiral katerikoli urad. Zato podajajo zdaj krepke izjave ravno nasprotne onemu, kar so preje izražali. Vreme se res marsikje hitro spreminja, posebno pa še nad političnim poljem.
V Illinoisu bo v demokratski stranki zopet precej ro-potanja in tekmovanja. Kelly-Nashov aparat, ki domini-ra največji okraj v državi, okraj Cook, ki šteje skoro malo manj, kakor polovico prebivalcev države, je letos odstranil marsikaterega kandidata, ki ni vseskozi sodeloval za njihov program. Ti bodo kandidirali zdaj na svojo roko. Redna stranka jih bo razglašala za nelojalne člane stranke, izključeni kandidatje, ki bodo tekmovali na neodvisnih listah pa bodo pridno razobešali proti strankam umazano perilo. Tako bomo priča zopet vsestranskemu prerekanju in ropotanju.
Voglar kar molči, ne vem, kaj je z njim, ali morda že res Japonce strelja, ali Hitlerja išče, da bi mu zavil vrat, ali pa morda čaka na Mussolinija, da ga nepričakovano in zahrbtno napade, kot je Japonec napadel našo Ameriko? — No, res žal ost-
kakor pa veselo, ker se prav nič ne ve, kaj vse nas Čaka, ki smo doma. — Veliko je med odhajajočimi slovenskih fantov, ki so člani slovenskih podpornih društev in organizacij, pa mi imena vseh niso znana, vem le nekatera. Tako je odšel Frank Godec, sin družine Anton Godec iz Sheridan St., ki je odšel 20. januarja in piše iz države Texas, drugi .je njegov brat, ki tudi vsaki dan pričakuje poziv. Potem je odšel sin John Hočevarja, in Mr. Golobič in sin Frank Rozmana ter Krničar in več drugih, ki mi imena niso znana. Upam, da bo morda ka-
no, je dandanes na svetu, ako , . . . „• , , . . .. -t , , , . ,, ten kaj vec poročal o teh. ki mu človek modro premišljuje. KoM;„ _____
ko src je dandanes žalostnih po
KAJ POMENI PADEC SINGAPORA?
celem širnem svetu, ki tugujejo. Srca mladih sinov, mater, oče-ov in ubogih nedolžnih ljudi sirom sveta, ki so danes lačni -;n tepeni, brez doma, brez usmiljenja so sirote in od vseh so zapuščeni. — Poglejmo ločitev matere od sinov in sinov od matere. Tisoče in tisoče se jih bridko joka, poslavljajoč se, ne ve-doč, se li še kedaj vrnejo v naročje ljubljenih staršev, svojih lomačih, svoje domovine. O, ti napuh, požrešnost in pohlepnost sovražnika po zemlji, ki hočeš podjarmiti celi svet. Ne da prilike živeti narodu, ki je za vse to sam delal in trpel. Vse nam (požeruh kosmati hoče Iztrgati
društva sv. Jožefa v nedeljo 22. marca 1942 pri 10. sv. maši v slovenski cerkvi sv. Cirila na Osmi cesti v New Yorku. Na članstvo se prav vljudno apelira, da se tega opravila udeleže v obilnem številu. Po sv. obhajilu se vrši zakuska in zajutrek v dvorani pod cerkvijo, za katerega stroške se plača iz društvene blagajne. Člani in članice, vpoštevajte to naznanilo ter storite svojo versko dolžnost, kakor tudi, da se boste vsi udeležili zgoraj imenovanih društvenih prireditev ter pripeljali svoje prijatelje in znance, da bo boljši uspeh.
Pri letni seji ste glasovali, da Sme društvo razpisati posebni asesment na članstvo, za kritje društvenih stroškov, kateri morajo biti kriti. Torej, sedaj je na vas ležeče, kakor tudi vaša društvena dolžnost, da pomagate na eden ali drugi način pri zgoraj označenih prireditvah ter pripomorete, da bo uspeh čim boljši. Ne gledati vedno, da eni in isti delajo in sodelujejo pri društvu — dolžnost naša je, da vsi pomagamo, kadar se gre v korist našega društva. Z željo, da boste moje tukaj izražene besede in želje vpoštevali v bodoče, ker se itak gre v korist nas vseh, ne posameznikov. V tem smislu vas vse skupaj bratsko pozdravljam!
Anthony Svet, podpredsednik društva o
WILLARD SE PRIPRAVLJA ZA VELIKONOČ
Willard, WU.
Članicam društva Marije Pomagaj in članicam društva Krščanskih žena in mater se naznanja, da bomo imele skupno velikonočno spoved in sv. obhajilo v nedeljo 1. marca. Spo-vedovanje bo že v petek 27. februarja ' zvečer, v soboto popoldne in zvečer in v nedeljo pred sv. mašo. Zbirale se bomo v dvorani in potem gremo od tam skupno v cerkev. Prinesite s seboj društvene znake. — Po maši pa imamo skupni zajutrek v
Dogodki
je bolj znano.
Brala sem, da je tam v domovini naš gorenjski Kranj prekrščen v neko čudno ime in glavna cesta je Hitler Platz. Zdi se mi, če bi ga kdaj srečala tam, ,da mu.vse brke populim izpod nosa fn fn* ga naravnost nesla v deročo Kokro ali Savo, da bi se mu omehčalo ono Črno trdo srce — pa, saj menda niti srca nima.
Zima je letos tod po Minne-soti dokaj mila in se nimamo kaj posebnega pritoževati. Z zdravjem pa še tudi nekako gre,
le nekaka "flu" se je vlekla tod , .	.
... ... . ,	dvorani. — Prosim, prinesite
okolu in pustila neke vrste pre- .	. . .
,, , i • j •	i*. k&J za prigrizek.
hlad v glavi, da si moral ki-hati in pljuvati teden ali dva.
iz rok, vse imeti on sam, ostalo •	s6 [l\ * čudn* ob"
uničiti, ljudi pa pomoriti kakor živino. Kje neki so srca trdo-vratnežev, da nimajo usmiljenja do ubogih? — Ko gledam fante, ki odhajajo v gručah, sami ne vedo kam, vidim, kako so
njih matere žalostne, da se mi
• r *
zasmilijo. Pa tudi očetje so potrti za svojimi sinovi. Četudi nima sina, sem vseeno mati in vem kako boli taka ločitev materino srce. Žalostni, zares, žalostni so prizori, gledati trume mladih fantov, ki odhajajo. — Bog daj zmago naši Ameriki in spet ta blagi in zaželjeni mir. — Samo iz tega našega malega
Za registracijo se jih pa zopet pričakuje nad šeststo, kar za tako malo mesto, kot je Ely, nikakor ni majhno število. — Dela se pa zares, s polno paro, a
Singapor je bila največja angleška pomorska baza. Iz varodoštojnih virov je znano, da je utrjevanje Singapora stalo Angleže več, kakor je stala vsa Maginotova linija Francijo. Pa kakor so Nemci na hitro zdrobili Maginoto-vo črto, tako so v tej borbi zdaj na Daljnem vzhodu na hitro zlomili največjo svetovno trdnjavo Singapore rumeni
Japonci.	^^^H
Padec Singapora pomeni silno veliko izgubo za Veliko mesta' -fy'.jih je odžI°' t}	.	0.	.	.	je razvidno iz časopisja, nad 200.
iJntamjo m vse zaveznike. Singapor je bila glavna opora
in glavno središče, iz katerega se je lahko kontroliralo vse dohode v južni Pacifik in v indijsko morje. Kdor je gospodar v Singaporu, je gospodar nad vsemi morskimi cestami, ki vodijo v Azijo in Vzhodno Indijo.
Kakor so smatrali vojaški izvedenci, da je Gibraltar nepremagljiv, tako so smatrali tudi Singapor za nepremagljivo trdnjavo. Japonci pa so dokazali v par tednih, da je mnenje izvedencev brez podlage.	4 - .
Kaj je vzrok, da je Singapore tako hitro padel? Največ je pripomoglo k temu močnejše vojno letalstvo Japoncev. Vojno letalstvo je dokazalo, da so Francozi zastonj gradili Maginotovo linijo in zabili v betonske trdnjave nad 400 milijonov dolarjev. Vojno letalstvo je dokazalo te dni, da je Velika Britanija zastonj potrošila skoro pol biljona za singaporske utrdbe. Vojno letalstvo je dokazalo, da so 18 palčni topovi, ki so bili inštalirani v singaporskih utrdbah brez hasni, če pride nad nje dovolj bombnikov.
, Rezultati so, da so tiste sile, ki so posvečale letalstvu svojo pozornost bile bolj brihtne in v pravem, kakor one države, ki so gradile trdnjave na kopnem in gradile jeklene ladije, letalstvo svoje vojske pa zanemarjale. Borba ob Reni, borba na Norveškem, v Grčiji, na Kreti in zdaj na Daljnem vzhodu to na Vsej črti potrjuje.
čut j a in ves život jim je bil nekam truden in zbit.
Naj to za danes zadostuje. Bom pa še drugič kaj več pisala, če se Voglar kaj zdrami. Morda pa ima tudi on flu, ali pa mogoče da zajce lovi. — Pozdrav vsem čitateljem in naročnikom sirom Amerike!
Mary Oblak
-o-
DRUŠTVENO NAZNANILO
New York, N. Y.
Tem potom želim v imenu slovenskega - podpornega društva sv. Jožefa št. 57, KSKJ vljudho sporočiti"haši slovenski javnosti v New Yorku, da je bilo na društveni seji v soboto 7. februarja sklenjeno, da priredi društvo sv. Jožefa dve prireditvi v tekočem letu in sicer se prva vrši na Belo nedeljo 12. aprila, druga, takozvana "Mar-
ka j, bo je vse le bolj žalostno, tinova" prireditev, pa v nede
Uljudno ste vabljene vse članice obeh društev, da pridemo enkrat vse skupaj k skupnemu zajutreku. Pustite eno nedeljo vaše skrbi* s kosilom svojim možem, vam bo potem bolje teknilo! — Pozdrav vsem naročnikom tega lista!
Mrs. Joh&na Artač
PISMO IZ STAREGA KRAJA Joiiet, IU.
Cenjeno uredništvo. — Tukajšnja naročnica Amer. Slovenca Mrs. Anna Pucelj je zadnji teden prejela pismo iz starega kraja, in sicer od svoje sestre, ki je v Ljubljani ter prosi, če bi ga objavili, pismo pa seveda vrnili.
(Želji radi ustrežemo, zato sledi pismo, ki je te le vsebine):
Draga sestra! — Vnuk mojega moža 18 letni Črtomir Ma-jer in njegov prijatelj Ostapo vič Fedor, dijaka sedmega razreda, bi se rada izselila v Ameriko da bi tam delala v interesu
Ogenj v trgovini
So. Chicago, II!. — Kmalu po polnoči, v torek 17. februarja zjutraj je nastal ogenj v slovenski trgovini z grocerijo in mesnico, katero vodita na Ewing Ave. tukaj poznana in spoštovana Mr. in Mrs. Joseph Gor-nick. Gasilci so ogenj sicer kmalu udušili, vendar je napravil prav občutno škodo. Rojaki s prizadetima sočustvujejo in jima žele, da bi trgovino čimprej obnovili in zopet postregli svojim odjemalcem!
Not grob
Milwaukee-West Allis, Wis. — V torek 10. februarja je na svojem domu na 3411 W. National Ave. umrl poznani rojak Mr. Math Malenšek, star 42 let,
fafat zdravnika Dr. Martina Malenška in brat Mrs. John Ocvirk, soproge poznanega slovenskega trgovca. Poleg imenovanih zapušča soprogo Louizo, mater Katarino Maleniek in tri hčere. Pokopan je bil iz cerkve sv. Marije na Holy Cross pokopališče. — R. I. P.
Nov grob v domovini
Cleveland, O. — Rojakinja Helena Perlin, iz Euclid je pred kratkim prejela iz starega kraja žalostno vest, da ji je v Radečah pri Kranju na Gorenjskem umrla dne. 17. oktobra lanskega leta njena ljubljena mati Marija Kavalar, rojena Kerštajn v častitljivi starosti 81 let. Tukaj zapušča poleg že o-menjene še eno hčer, v Lorainu, O. sestrično Jerico, v starem kraju pa nečakinjo.
V armado Strica S*ma
Cleveland, O. — V soboto 14. februarja je odšel k vojakom Frank Blatnik, Jr., sin družine Mr. in Mrs. Frank in Jennie Blatnik iz Union Ave. Prijatelji in sosedje so mu pred odhodom napravili prav lep poslovilen večer.
Porok« na West A11U
West Allis, Wis. — V sredo 11. februarja sta se v cerkvi Marije Pomočnice Kristjanov poročila Miss Mildred Novak, hčerka tukaj dobro poznane družine Mr. in Mrs. Steve Novak, ki lastujeta trgovino in Mr. Philip C. Petry. Nevesta je gra-duantinja St. Mary's akademije. Obiskovala je tudi Milwau-kar so se pri nas razmere spre- ,kee—Downer kolegij. Nje ženin menile nismo več na Tabru, ker j je pa absolviral Whitewater dr-nismo mogli več ostati. Mraz je Ižavno učiteljišče. Po kratkem že hudo pritisnil. Sneg, dvakrat' je že skopnel, sedaj se že v tretje ponuja. — V Žužemberku sem bila letos že parkrat. Dra-
svoje domovine. Radi tega potrebujeta od enega tamkajšnjih Slovencev potrdilo da je pri njemu sprejet v službo. Na podlagi takega potrdila bo najbrže dobil dovoljenje za potovanje v Ameriko. — Potrdilo pošlji takoj z zračno pošto. — Upam, da mi napraviš to uslugo.
Kako se imate? Upam, da bolje kot pa pri nas. Sicer, zdrava sva za silo. Kako kaj vse drugo, sestra moja — Kaj pa moj dvojček in sestra Pepca in njeni otroci? Piši kaj. — Od-
ginja je velika. Za enkrat Ti ne morem več pisati. Torej pa še drugič kaj. — Ob enem vam voščim in želim vsem skupaj vesele ! božične praznike in srečno Novo leto da bi Bog dal ljudi zaželjeni mir. — Vsem sestricam onkraj morja pošiljam mnogo pozdravov, enako vsem svakom in nečakom. Vaša Milka Skerjanc.
Mnogo pozdravov pošilja tudi moj mož vsem skupaj.
(Nekaj pripomb. — Mr. Kra-marič, naš zastopnik, ki nam je pismo poslal, omenja, da je bila pisateljica piama poprej v Žužemberku, zdaj pa je v Ljubljani. Nič pa da ne omenja, ali je sama šla v Ljubljano, ali je bila izgnana.
Pismo je bilo pisano dne 2. decembra 1941 in prav ta datum nosi tudi poštni pečat, ki je dvojezičen; Lubiana—Ljubljana. Prav tak dvojezičen napis nosi tudi priporočeni (Recommend) listek. — Kakor se razvidi iz poštnih počatov, je pismo prišlo v New York 10. februarja, v Jolietu je bilo pa 12. februarja. Torej je rabilo iz Ljubljane do Jolieta nekaj več
poročnem potovanju na jug si bosta uredila svoj dom na West Allisu. — Prijatelji jima žele vso srečo v novem stanu!
Porok« v Leadville
Leadville, Colo .— V torek 10. februarja sta se v tukajšnji slovenski cerkvi sv. Jožefa poročila ženin Frank Blaigaik, sin poznane družine Mr. m Mrs. Martin Blatnik iz 215 Elm St. in Miss Angeline Klun iz 520 W. Chestnut St. Nevesta je sestra Mrs. Mary Klun, Mrs! Jo-hanne Yamnink in Mrs. Frank Klun. — Prijatelji žele novopo-"" renčencema vso srečo v novem stanu!
Rojenice
Lorain, O. — Z zalo hčerko je bila blagoslovljena tukajšnja družina Mr. in Mrs. Peter Če-lik. Obe, mti in hčerka se prav dobro počutite. — Iskreno ča-stitamo!
Še en grob
Unionville, O. — Tukaj je pred kratkim umrl rojak Frank Bratuš, v starosti komaj 37 let Doma je bil iz vasi Velika Pristava blizu št. Petra na Krasu in je prišel v Ameriko pred 20. leti. Zadnjih sedem let je bil zaposlen na farmi pri Antonu Fi-
kot dva meseca, kar navsezad- j delu v Unionville." Tukaj zapu-nje, za sedanje razmere, ni rav-jšča več sorodnikov, v starem no preveč. — Da je pismo šlo,kraju pa mater, enega brata in skozi dve cenzuri, italijansko in *eno sestro, ameriško, menda ni treba posebej omenjati, omenimo le, da je vse, kar je napisanega ostalo. Torej, ničesar črtanega. — Drugo sodbo o pismu naj si pa napravi čitatelj sam.)
— Slovenci! Na vsaki prireditvi, na zabavah, taki ali taki, se spomnite tudi reveže? v stari domovini. Pobirajte darove za nje!
TARZAN (396) VAŽEN TRENUTEK
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
tarzeeia thought op the white (31 a nt. ip only he'd come, he'd save tommy, though he might leave her to her pate.
Tarzela je mislila na belega velikana. Če bi on prišel, bi rešil Tommy j a, četudi bi njeni usodi ne pomagalo.	-T"
Tarzan je hitel proti njim, toda sedaj je bil še pol ure daleč, dočim je njuna smrt lahko nastopila vsak trenutek.
Suddenly the thros o? the easth-DRUM CEASED. THERE WAS A moment of TENSE SILENCE ....
Bobnenje zemeljskega bobna je u-lihnilo. Za trenutek je nastala tišina.
THEN FROM THE THROATS OF THE APES ROSE THE AWFUL CRY: " DUM OUM ! DOM O UM!
KILL; KILL * Nowsr ^m
Naenkrat je pa iz grl opis zarjovel strašen krik: "Dum Dum! Dum Dum! Ubij! Ubij! Sedaj!"
Sreda
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8
J* m 0 TEDENSKI KOLEDAR
22.	N*d*lja — 1. postna.
23.	Pondeljek —- Washing t ono* rojstni dan.
24.	Torek — Matija.
26. Sred* — Valbucga — Kratre —
26.	Četrtek — Parfirij.
27.	Petek — Gabriel
28.	Sobota — Roman
—	Kvatre —
—	KHtre —
IV *
PRVA NEDELJA V MARCU
Akoravno je Kristus radi nas ljudi prišel na svet, je bil vendar pogostoma sam in tam, kjer ni bilo ljudi. Vse življeje je sko-roda prt£ivel v tihi hišici v malem mestecu pri svojih starših, veliki svet se je malo brigal zanj,*$« manj on za svet. Štirideset dni je prebil v puščavi, ne pri ljudeh, pri divjih živalih in angelih (Marko, 1,13). Cele učil ni v mnogih velikih mestih, izvalil si je raje vasi in mala mesteca, tako da so mu rekli sorodniki, naj gre v glavno mesto kazat svoje čudeže, "če takšne reči delaš, pokaži se svetu, ne dela nobeden nič na skrivnem (Jan. 7,4)". Mnogokrat je šel sam na kako goro in tam vso noč prebil ▼ molitvi (Luk. 22,89). . ♦
Nepojmljiva skrivnosti Kristus pride radi ljudi, pa beži pred ljudmi! Če je prišel razsvetlit vse narode, čemu je ostal v mali judovski deželi, in ni šel po svetu, da bi kot svetlo sonce prinesel luč vsem? Nekaj velikega mora biti v tem, če je kdo
prostovoljno sam na tihem. Odtegni se toraj tudi ti ljudem, da boš sam z Bogom. Čemu iščeš veselja, miru in počitka tam, kjer tega ni? Mir prihaja od znotraj, od Boga, najti ga moreš le znotraj v srcu, pri Bogu. Malo miru boš našel v družbi onih, ki sami nimajo miru. Mir najdeš le v večno blaženem Bogu. Poboljšal se ne boš pri ljudeh, ki so hudobni, boljši postaneš le pri onem, ki je edini dober.
Če si svetu križan in svet tebi, se ga boš iz srca želel izne-biti, in našel boš, da je v Bogu več mira, kakor v vseh veselicah. V samoti na gori so zrli apostoli veličastvo božje. Obraz se je Sinu božjemu svetil ko sonce, oblačila so bila bela ko sneg, prikazali so se prvaki prerokov in Bog je govoril iz oblaka, Peter je vzkliknil prešinjen od velikosti sreče: "Gospod, dobro nam je tu biti (Mat. 17,4)! "In vendar: "Ko so apostoli oči svoje povzdignili, niso nikogar videli, razen Jezusa samega (Mat. 17,8)*'.
VIHAR RAZDEJAL VOJAŠKA POSLOPJA
BARAGOV SVETILNIK
P. Bernard Ambrožič OFM.
1
Drobtin* in drobtinic«
Za Svetilnik je zanimiva vsaka malenkost, ki je kakorkoli v zvezi z Barago. Včasih je morda samo drobtina ali eelo drobtinica, pa če jo sreča Svetilnik, si jo precej vzame k srcu. Nekaj takih drobtin naj bo danes vrže nih na p£pir.
V Barbertonu, Ohio, raste nova'cerkev in tista cerkev bo seveda imela tudi okna. In okna bodo celo poslikana in eno tistih poslikanih oken bo nosilo
—	Baragovo sliko. Slišalo se je, da so tisto okno skolektali potrebno svoto Baragovi častilci in že komaj čakajo, da bi svojega patrona videli na novem oknu svoje nove cerkve.
Nekaj takega imajo tudi new-yorški farani v svoji cerkvi pri sv. Cirilu. Sredi cerkve na levi strani je veliko okno, ki prav za prav ne zasluži tega imena. Je namreč samo za okras, svetlobe ne daje in je ne more dajati, ker skozi cel blok sten in hiš dosedaj svetloba Še ni znala prodreti. Toda če okno ne daje svetlobe od zunaj, jo daje od znotraj. Kako to? Prišel je nek! newydrški slovenski fant, ki se mu pravi Tone Zaje, in je na tisto okno naslikal Barago in Jegliča. Oba naša odlična škofa st kakor živa na oknu, obrnjena sta drug proti drugemu in se prav gotovo pogovarjata o samih lepih rečeh.
Da imajo Baragovo sliko na-oknu tudi v novi cerkvi sv. Lovrenca v Clevelandu, najbrž ne bo prevelika novica. Toda ko že omenjamo Baragova okna, in ker v tretje rado gre, nismo mogli mimo, da ne bi tudi tega Baragovega okna omenili.
Vsem trem omenjenim cerkvam Svetilnik iskreno čestita na pozornosti, ki so jo posvetile Baragu. Zraven pa želimo vsem trem in še mnogim drugim, da bi Baragova slika«— ali kip — zablestel kmalu tudi na kakšnem
—	oltarju . . .
Ameriško rojaitro. nastanjeno na Islandiji, j« nedavno prvič doživelo ostrost tamkajšnjega podnebja. Zimski viher j i, ki včasih dosežejo po 13S milj na uro, so mu namreč, rasdejali poslopja, kakor kaže gornja slika.
VELIKA MANIFESTACIJA SLOVENCEV ZA JUGOSLAVIJO
Govor ministra g. Franca Snoja v Clevelandu.
(Dalje)
nihče od vseh
|so nam sporočili v svojih naj-dve- i strašne jših mukah in trpljenju«
je še več drugih, ki isto delajo To je dokaz resnega zanimanja za Baragovo stvar.
Od nekod je pa prišlo vprašanje, kako naj človek naslovi )ismo, če hoče kaj poročati v Baragov Svetilnik ali poslati kak dopis. Bog ve, če je res samo to vzrok, da "dopisov — od nikoder ni. Namreč to, da ljudje ne vedo, kako bi bilo treba lapraviti naslov . . . Svetilnikov urednink je neke vrste neverje-
ten Tomaž in se mu zdi, da so ta, to je rude, iz katere se izde-
sto ni hotel izdati njegovega .imena. Zato so Nemci ustrelili vseh dvesto. Okrog 60.000 Slovencev so pregnali v Srbijo, kjer jih je srbski narod sijajno sprejel. S tega mesta moram poudariti in dati priznanje Srbom za bratski, sprejem vseh slovenskih beguncev iz Slovenije. Srbi kljub strašnemu trpljenju in pomanjkanju, ki ga sami trpe, delajo vse mogoče, da rešijo Slovence. Srbi delijo s Slo-| venci vse kar imajo. Iz tega skupnega trpljenja Srbov, Hr-
vzroki kje drugje. Vndar pa - luje aluminij in sicer iz vzroka,' vatov in Slovencev se bo utrdil .........*......* ker J*e biia. električna pogonska | ^^ temelj novega edinstva
če je res to vzrok, naj bo tu povedano, da je najbolje poslati dopise na naslov Amerikanske-ga Slovenca ali pa Glasila KSKJ. Tam bodo že vedeli, kaj je treba narediti z dopisom. Bo-ite prepričani, da ni tako težko nšjli naslova, kam naj bi človek poslal. Čudno je pa to, da je dopis narediti — tako čudno težko.
KAJ SE SLISI PO SVETU
Baragova nedelja je bila in je šla mimo. Preden je prišla, smo brali lep poziv izpod peresa predsednika Baragove Zveze, g. kanonika Omana, kako naj se Baragova nedelja obhaja. Pozneje smo brali dopis Mr. Me-ljača, ki nam je povedal, kako se je Baragova nedelja obhajala pri sv. (Lovrencu. VsaTc dan iščemo v dnevnem tisku še drugih dopisov ki bi oznanili nam in drugim, kako se je Baragova nedelja obhajala drugod. Nič preveč ns ne veseli, ko je treba povedati, da doslej še nismo izsledili nobenega drugega takega dopisa.
Morda bo prihodnja Ave Maria vedela kaj več povedati o praznovanju Baragove nedelje. Saj Ave Maria letos ve v vsaki številki precej povedati, kako gre Baragova stvar. Na primer v februarski številki je bilo toliko o tem kot že dolgo ne.
Ravno je prišlo pismo iz De-troita, ki poroča, da je tam veliko zanimanje za Barago. .Ni rečene, da med Slovenci — pa tem nič ne dvomimo — ampak med angleško govorečimi katoličani. Ondotni škofijski tednik, The Michigan Catholic, baje prinaša teden za tednom članke o Baragi. To je jako razveseljiva stvar. Čuje se, da ima tudi pri tej reči svoje zasluge naš neumorni Baragov raziskovalec. Mr. Jože Gregorič. Le tako naprej!.
Ena dobra žena, Mrs. Veronika Rupe iz New Yorka, je poslala nedavno tega Baragovemu Svetilniku za Baragovo Zvezo $6.00. Urednik je ditr poslal blagajniku Baragove Zveze. Lepa hvala!
Dve drugi osebi pišeta, da sta vzeli dobesedno poziv Baragovega Svetilnika, naj bi ljudje napravljali izrezke iz časopisov in spravljali Baragov Svetilnik *a ponovno prebiranje. Obe pravita, da ravnata tako. Gotovo
POKLIC POMOŽNE MISIJONARKE
Smilijo se ti ubogi zamorčki. Rada bi jim pomagala. Svoje življenje bi rada posvetila in žrtvovala za rešitev njih duš. Če je tako ne presliši glasu od zgoraj. Jezus sam te kliče v svoj vinograd.
Verski zavod Družbe Sv. Petra Klaverja, sprejema gospodične z višjo šolsko izobrazbo, ki želijo postati pomožne misi-jonarke za Afriko. Pa tudi pridna dekleta z navadno domačo vzgojo morejo dobiti sprejem. V ponižnosti in pokorščini pomagajo afriškim misijo-nom z delom in molitvijo, kot je to storila ustanoviteljica Družbe Sv. Petra Klaverja, služabnica božja Marija Terezija Ledoehowska.
Kaj je treba zato? Da si zdrava, da imaš veselje do redovnega življenja, pred vsem pa veliko ljubezen do misijonov. Starost od 16 let dalje.
Ljubo Dekle! Če te Bog kliče ne odlašaj, piši za natančna po jasnila, na:
Družba Sv. Petra Klaverja za afriške misijone 3624 W. Pine Blvd.
St. Louis, Mo.
PRVIČ IZ OKUPIRANEGA OZEMLJA
Vichy. — Ko je p?ed nekaj tedni Maurice Dubourg, nadškof v mestu Besa neon, ki je blizu švicarske meje v zasedeni Franciji prišel v Vichy, da se je udeležil posvečen j a novega škofa, je bilo to prvič, da 'je omenjeni nadškof prišel iz od naci-jev okupiranega francoskega ozemlja v nezasedeno Francijo. Nova škofija bo sedaj v mestu Cahors in v škofa je bil posvečen tamošnji župnik cerkve sv. Ludovika. Škofovsko posveče-nje je i«vršil kardinal Pierre Gerlier, nadškof iz Lyona v navzočnosti sedmih škofov iz ne-okupirane Francije in zgoraj o-menjenega nadškofa iz okupirane Francije. Obredov se je udeležil tudi maršal Petain in dragi zastopniki vlade.
-o-
CHICAGO DOBI NOVO VOJNO TOVARNO
Chicago, 111. — Mestni svet' se je ta četrtek bavil s predlogom, da se pripravi zemljišče za novo velikansko vojno tovarno, ki bo po razsežnosti prekašala celo
novo Buick tovarno. To novo podjetje, ki bo last Chrysler korporacije, bo dolgo osem blo-
kov, široko pa pet blokov ter se bo raztezalo med TI. in 76. cesto in med Pulaski Road ter Cicero Ave. Z večino lastnikov tamkajšnjih zemljišč so se že sklenile pogodbe in mestni svet je prejel predlog, da ceste na j omenjenem kosu zemljišča zapre. Tovarna bo zaposlovala na tisoče delavcev.
o
ARKANSAS NAJBOLJ PRODUKTIVNA NA ALUMINIJU
Washington, D. C. — Država Arkansas je v mirnem času zelo omejila pridobivanje bauksi-
sila, ki pride v tej državi naj bolj v poštev za obratovanje, silno draga v primeri s cenami aluminija. Sedaj je pa vlada vzela stvar v roke in kakor govore poročila, bo država Arkansas lahko krila z aluminijem vse potrebe alumunija v sedanji vojni in lahko še več.
-o-
NAZIJI IZVRSE PRESELJEVANJE RUSOV
Bern, Švica. — Po poročilih, ki so prispela semkaj, je Nemčija odredila da se 400,000 ruskih kmetskih delavcev preseli iz severne v južno Ukrajino, namreč v okolico Kieva in Žitomira, od koder so se ruski poljski delavci umaknili istočasno z rusko armado. Na sever pa nameravajo poslati naziji i nasprotno kmete iz zapadnih držav.	'i*
Srbov, Hrvatov in Slovencev v Jugoslaviji (živahno odobravanje).
Pod italijansko zasedbo je bilo tako-le. Italijani so tudi to-pot nastopili kakor L 1918. Dejali so, da bodo narodu pustili vse njegove svobode in vse njegove pravice in spoštovali vse močnejši Jugoslaviji, da bi se
naj vztrajamo na potu, po katerem gfemo v smislu ideje: Združena Slovenija v Jugoslaviji. Zavedamo se, da bo slovenski rod še naprej moral trpeti, a prišel bo Čas osvoboje-nja. Vsi moramo skupaj delati za osvobojenje. Tako nam sporočajo naši bratje, ki trpijo.
Naš načrt je danes jasen.
V Londonu imamo vlado, ki prihaja iz naroda z revolucijo, to je vlada narodni koalicije, narodna vlada. Mi Slovenci imamo kot glavnega predstavnika v vladi podpredsednika jugoslovanske vlade g. dr. Miha Kreka, dolgoletnega sodelavca dr. Antona Korošca. Prišel je za dr. Kulovcem, ki je umrl v Beogradu med obstreljevanjem Beograda. Naša vodilna misel je, da morajo vsi Slovenci biti združeni v novi in
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio aro od 9. do 1(K mre dopoldne na WGES poeta*! 1360 kilocycles.
njegove ustanove, samo da bo miren. Vendar so takoj zatem začeli privijati svoj strašni vijak in začeli preganjati vsakega Slovenca iirvsako Slovenko in uničevati vse, kar je slovenskega. Vi veste, kaj se je zgodilo v Trstu. Po obsodbi posebnega sodišča za zaščito države je bilo v Trstu ustreljenih 71 Slovencev. V Ljubljani je bilo u-streljenih osem Slovencev, v odgovor na delovanje sloven-skihTcetnikov. V Ljubljani in I drugih slovenskih krajih, ki so jih zasedli Italijani, danes zapirajo vse, kar je najboljše, najvrlejše in najplemenitejše sinove slovenskega naroda. Ita-
lijani tako delajo, ker se zave- obstanka. Treba je torej uničiti
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tem potom potrtih in žalostnih src naznanjamo tusno vest,
da j«, večkrat previden s tolažili sv. stil nai ljubi oče. oz. soprog, sin in brat.
vedno
zapu-
JOSEPH PETBICH.
Preminul je v torek, dne 10. feb. 1942. ob 4. uri pop. v Eve-
leth, Minnesota.
Pokojnik je bil rojen 2.
1904. v Eveleth, torej še
38 let star. Pogreb se je rrUl v soboto, dne 14. feb. 1942. is hi-šslo«ti v cerkev sv. Družine in potem na evelethski miro-
dvoi.
Dolžnost lahvalimo sa
da se tem
najprisrčneje
se, kar so karkoli storili, bodisi v času bolezni, bodisi ob času smrti, ter, ko je pokojnik ležal na mrtvaškem odru, ki ste prišli kropit in molit sa blagor njegove duše. Hvala vam vsem in vsakemu.
Posebna hvala gre našemu časi. župniku Al. Pirnat-u za
tako lepo opravljeen pogrebne obrede, kakor tudi
njih
obiske pokojnika v času bolezni, ki ste mu prinašali dušne tolažbo in sv. zakramente, in nazadnje tudi sv. zadnjo popotnico. Hvala Vam iskrena.
Hvala Kolumbovim Vitezom, v kateri red je spadal tudi pokojnik, ki ste prišli večer pred pogrebom molit ob krsti sv. rožni venec.
Dalje smo dolžni tople zahvale vsem. ki sle položili krasne vence na krsto pokojnika, in kateri ste darovali veliko sv. maš sa pokoj njegove duše. Da bi vse tu imenovali, bi vzelo veliko prostora in pomotoma kakega izpustili, kar bi bilo nam zaL Zato pa, prisrčna hvala vsem od nas vseh.
Pokojnik je spadal v Kziights of Columbus Council No. 25S3, katerega člani so se tudi v velikem številu udeležili pogreba in isti bili tudi nosilci krste. Tudi vam iskrena hvala sa krasni venec kot tudi hvala nosilcem.
Končno hvala vsem, ki ste se udeležili pogreba, posebno pa pokojnikovemu stricu in bratrancu, ki sta prihitela na pogreb iz Brockway, Minn.
Ponovna hvala vsem skupaj in Bog vam naj stotero poplača za vse, kar sle nam pomagali v tem ali onem osiru, v času bolezni in v težkih urah ločitve od blagopokojnika.
O Tebi pa, dragi oče in soprog, ki si bolehal ta neozdravljivo boleznijo že dalje časa, zadnje 4 mesece pa pretrpel veliko muk, smo prepričani, da si se dobremu Bogu s tem velike oddolžil. Počivaj v miru božjem.
V najlepši moški dobi SStih let si se moral ločili od nas, toda ne sa vedno; saj nai« življenje je le kratka pol in sv. Križ nam govori, da vidimo se nad zvezdami
Žalujoči ostali:
ANN DE, (roj. Korelc), soproga; PATRICIA JO, ANN, hčerki; JACOB in MARGARET PETRICH. starši; ANTON. BARTEL. JANEZ. TOMAŽ, BERNARD, bratje; MARY (por. Hessing). MARGARET, (por. Lunka). sestre; PRIMOŽ. JANEZ, MARY (por. Mr-kun), NEŽA (por. 8m*ke), strica in teti
Eveleth, Minn., dne 18. feb. 1942.
dajo, da nikdar ne bodo zmagovalci. V začetku so Italijani poizkušali biti pri ravnanju z našim narodom boljši in so tako obnovili našo staro ustanovo Ljubljanski velesejem, a ljubljansko meščanstvo je dalo viden dokaz, da noče biti pod italijanskim jarmom. Tako so ponoči raztrgali italijanske zastave in z njimi okrasili pomazane podobe Mussolinija in Emanu-ela. 6. septembra, na Kraljev, rojstni dan, je Ljubljana pod italijansko zasedbo hotela praznovati dan Kraljevega rojstva in poveličevati Kralja Jugoslavije; Ljubljančani so se odločili, da bodo ves večer in vso noč ostali doma in praznovali v svojih hišah. Nikakogar ni bilo na uiici in po javnih lokalih. Ljubljana je praznovala pri zaprtih oknih in za zaprtimi vrati rojstni dan svojega Kralja (veliko navdušenje' in ploskanje).
Tako vidite, kako po eni strani Slovenjjo zatirajo, uničujejo in razbijajo, po drugi strani pa se vidno in odkrito upira. Odmeve tega slovenskega odpora slišimo na vseh straneh. Naši ljudje so našli način, da nas o vsem tem obvestijo v središču vlade v Londonu in tukaj. Vsi
uresničil stoletni cen Slovencev in bi bil ves naš narod združen pod eno samo streho. Pod to skupno streho moramo združiti naše priraofske Slovence in Korošce. Zato moramo marljivo delati. Mnogo težav je, ki jih bo treba prebresti, kot je bilo leta 1918., pa še mnogo več.
Za pomoč pri uresničevanju tega našega dela imamo mnogo prijateljev. V Ameriki često ne razumejo prav evropskih razmer in valijo krivdo na nacionalizem. Vendar, obstajata dva nacionalizma, veliki, ki bi rad požrl male narode, in mali, kakršen je pri Slovencih, ki hočejo ohraniti svojo pravico do
napadalni nacionalizem. Treba je urediti stvari pravično, da se kaznuje tiste, ki so bili odgovorni za prelivanje krvi v Evropi. Zato je treba kaznovati tudi tiste narode, ki so pustili, da so njihovi režimi privedli Evropo v vojno, kot so to napravili Nemci in Italijani; treba je najti jamstvo, da se bo nemški narod vzgojil v drugačnem duhu in da ne bo več počel zločinov, ki jih počenja sedaj nad malimi narodi.
Glavni cilj, ki stoji pred nami, je zmaga. Zmagati je treba. Boj, ki se danes bije, je strašen in velik. Srečni smo, da je na naši strani Rusija, slovanska Rusija. Ona je pokazala, da je tista sila, ki je zmožna ustaviti nemški tank in tako ima nemški tank svojega tekmeca. Mi smo kot Jugoslovani lahko ponosni, da je bila Jugoslavija prva, ki se je Hitlerju uprla, a Rusija je prva, ki ga tepe (navdušeno ploskanje v dvorani, vzkliki: Živela Rusija!). Slovani, ki jih je Hitler preziral, so pokazali vsemu svetu, da so sposobni upreti se Nemčiji. (Dalje prih.)
-o-
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA*

NE OSTANITE BREZ
"Baragove Pratike
19
ZA LETO 1942.
Pratika je zanimiva in gre hitro iz pod rok. Kdor se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujai, bo najbrže ostal brez nje. Pratika stane samo:
30 centov
kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po ?c. na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak.Road,	Chicago, Illinois
AJkltJUULAMdflU flLUFVKJtn
Sreda, 25. februarji. 1042
550 MILJ NA SANEH
SAMOSTANSKI LOVEC"
LUDVIK GANGHOFER
V"«" •
•j-—+

3E

"Meniš?" je zamrmral Volfrat, in ko jek "V imel novce v roki, jo je iztegnil proti E-gerju in rel el: "Ne vem, zdi se mi, kakor bi se den* • rdeče svetil.*'
• "Ne nori!" je jeknil kmet. "Denar ima srebrno barvo."
"Tako? Potem se le meni v očesu »ako pobliskava, ali pa se vidi roka tako." Vtaknil je denar v žep. "In kaj sem še hotel reči, gospodar, če bo morda kdo kaj spraševal tod okoli, tebi ni treba več vedeti, da sem sinoči po šihtu okoli osmih šel na pot. Sedem ur sem potreboval za pot v Rdečino, precej obilno, toda takale podoba ima svojo težo, potem sem jo pribil na križ, pred dnevom sem bil gotov, vzel spet pot pod noge in sem bil doma okoli devetih. Da stm pot od kiiža do tvojega doma preletel v poltretji uri, tega ti vendar ni treba vedeti."
Eger je debelo pogledal in zmajal z glavo.
''In poglej me, kakšen sem, da boš vedel, ako te morda kdo vpraša. Prav res, kajne? Niti trohice saj nimam na obrazu, ne sledu krvi na jopiču?"
Eger, ki ga je spreletelo tako, kakor bi mu obraz pobelil z apnom, je zaslovkal: "Toda ljubi Gospod Bog, kaj si vendar napravil?"
"Kar sem v boju napravil neštetokrat, če me je hotel kdo prijeti." Zamahnil je s pestjo po zraku in oči so se mu vžgale s temnim sojem. "Biti je moralo!"
"Polcer, Polcer!" je zastokal kmet in sklenil roke.
"Jezik za zol>e! Če sliši kdo, ki bi razne-sel dalje, si kriv ti toliko ko jaz. In kje stanuje frajman (krvnik), veš tudi! Zadnji teden je dobil novo kolo, staro se mu je stric pri Matavzarju, ki je na zadnjo bil jo zabodel samostanskega hlapfca. In zdaj srečno * Pomagal sem tebi in sebi, zdaj morava nositi tudi oba." Volfrat se je obrnil k vratom.
EJgerju so se zašibila kolena; hotel je steči za varilcem, a ni mogel napraviti niti koraka. "Polcer!" je hlipal. "In lok? Pa ga za božjo voljo nisi izgubil, da bi ga našel kdo, ki ga ne sme?"
"Ne. Sel sem spet ponj in sedaj leži v Keselbahu v tolmunu naigloblje tesni, privezan na kamen, kakršnega nobena povoden j ne si^avi na dan. Želel bi samo, da bi ležalo tudi ono-drugo tam v vodi. A tega ne morem iztrgati iz sebe!" Udaril se je s pestjo na prsi, nemo prikimal v pozdrav ter zapustil hišo.
Tokrat ni preskočil žive meje, ampak se je vrnil na cesto in stopil na svoj svet skozi vratca v plotu. V kotu vrta se je podil Lipče za jaskajočimi kokošmi. Volfrat ga je hotel poklicati, a je zmajal z glavo: "Fant se me danes ne sme dotakniti." 0-klevaje je krenil proti hiši; sonce je sijalo v odprto vežo; toda ko je stopil čez prag, je njegova temna senca zakrila obsijana tla. In kako je bilo tiho! Nihče ga ne pokliče, nihče mu ne prihaja s pozdravom nasproti. Otrok spi, se je domislil, in ga ne marajo buditi. Sčzul je čevlje in stopil v izbo.
Poleg postelje je sedela njegova žena v pletenem stolu. "Dobro jutro, Zefa!" je spregovoril tesnobno. A ni mu odgovorila; roke je imela sklenjene na krilu, razku-štrani lasje so se ji usipali po ramenih in strmo, nobene solze več v očeh, muje gledala nasproti.
"Reci vendar vsaj besedico! Kako mu gre?"
Poskušala je spregovoriti, pa so se ji
*
ustnice samo nemo gibale; potem je nenadoma prodirno krikhila.
Ozrl se je na otroka in kar je zagledal, ga je streslo po vseh udih. "Pogum, Zefa, pogum!" je zaklical in potegnil iz žepa us-njato mošnjo, kjer so se opazili na njej rjavi madeži in se je tresla v Volfratovih rokah. "Pogum, Zefa, poglej, prinesel sem nekaj, to mora pomagati. Valptovemu otroku je tudi pomagalo. Daj sem žlico..."
"Volfrat!" je bruhnilo iz nje in z drhtečimi rokami si je segla v lase. "Najin otroček! Najin ljubi otroček! O moj Bog, o moj Bog . . ." "Zefa!"	,
Planil je k postelji in potegnil z nje prt, s katerim je bilo pokrito otrplo telesce. Pobledel je pepelnato, z eno roko je segel proti srcu, iz druge mu je zdrknila mošnja in debela kepa strjene krvi, ki je bila v njej, je tlesknila na pod. Brez glasu, kakor l voki ga zadene sekira na glavo, se je zgrudil na tla.
"Volfrat," je kriknila Zefa in ga skušala dvigniti.
Ali je bil jok ali hripav smeh, ki se je trgal z njegovih ustnic in napol zatapljal njegove zmešane besede? "In vse zaman, vse, vse, prav tako, da, da, tako je priti moralo, zdaj leži moj otroček tu, in gori, gori leži oni drugi v krvi . . ." "Sveti Jezus Kristus!" je jeknila Zefa.
"Volfrat! Volfrat!"
p
Zmešano je pogledal kvišku in groza mu je spreletela telo. Že je rekel preveč — sedaj mora povedati vse. Objel jo je z obema rokama, v stoku prižel svoj obraz na njeno kriloln je v zamolklih, hlastnih besedah priznal svoje delo. Vse, vse je povedal: kaj ga je zavedlo v rop, kaj se je gori zgodilo, in kako je mogel voliti samo med sramoto, ječo, bičem — in med tem, kar je storil.
Bleda je poslušala Zefa, ko mrtva, tresle so se ji samo roke, ki so počivale na njegovi glavi. In ko je umolknil, je segla -tja v kup razkopane prtenine in je prijela otrplo, mrzlo ročico svojega otroka. "Zahvar li se svojemu Bogu, ti moj ljubi otroček, da ti ni bilo treba tega več doživeti!" "Zefa!" je zastokal.
Sklonila se je z obrazom prav k njemu in mu rekla povsem tiho: "Ali pa tudi veš. Volfrat, ali pa tudi veš, kaj si storil? Nisi ubil samo onega, nas vse, sebe in mene in ubogega fanta in ..
Pritisnil ji je roko na usta. "Ne, Zefa, ne, saj nihče ne ve, le eden, ki se mora sam bati besed. In če me dajo tudi na natezalnico, povedal ne bom, in storil nisem nič drugega, ko da sem pribil Kristusa na križ; in če bi ostal tudi oni sam pri življenju in se spravil na noge ..."
Mahoma je umolknil in prestrašen dvignil glavo. Ko strela je skočil pokoncu, stisnil pesti in temno grozeče oči upiral proti kamri.
Gitka je stala na pragu; z drhtečimi rokami je lovila oporo pri podbojih, kakor bi ji hotele kolena omagati. Njen prepadeni obraz je govoril: vse je čula!
"Deklina!" se je zagnal Volfrat nanjo. "Kaj hočeš?"
Iztegnila je roke v obrambo, groza je stresala njena šibka ramena, in plazeč se ob steni, je zavila proti vratom.
Jezno je zaklel in ji zastavil pot. "Kam hočeš?"
Tedaj je proseč dvignila roke in zaihte-la: "K njemu! K njemu! Naj je mrtev ali živ, pusti me, moram k nje/nu."
(Dalje prih.)
S prijateljem po sveto
Edmonton, Out. — Nedavno je dospelo semkaj iz daljnega severa deset oseb, med njimi tudi pomožni škof mesta Mackenzie Most Rev. Joseph Trocel-lier, O. M. I., ki so napravili 550 milj dolgo pot na pasjih saneh, potem, ko jim je bila v ar-tičnem morju zamrznila njih misijonska jadrnica. Nekaj tednov, se je preteklo jesen slutilo, da je misijonska ekspedicija, obstoječa iz omenjenega škofa, dveh duhovnikov in dveh bratov reda Oblatov, potem nekega Eskima, ki je vodil misijonsko jadrnico in pet otrok, našla smrt v artičnem morju, ko je j bila njihova jadrnica "Našaj Gospa Lurdska" zmrznila v severnem morju. — Škof Troce-lier je sedaj povedal, da je bila njihova jadrnica blizu Baillie otok vjeta med ledene plošče.
__/
u ■
Več tednov so potem ostali na jadrnici, dokler ni zapadel sneg in. so potem mogli rabiti pasje sani, da so zamogli odriniti proti jugu in se rešiti ledenega oklepa. Jadrnico so zapustili ob Smoky Mountains, kakih 40 milj vzhodno od Baillie otoka in nadaljevali pot do človeških bivališč. Na saneh so morali prevoziti 550 milj, da so prišli do človeških bivališč.- Škof Tro-cellier je izjavil, da vso pot niso "bili v kaki posebni nevarnosti zaradi primanj kovanj a hrane, ker so si lahko nalovili divjačine in se z njo preživljali.
J. M> Trunk:
Jo*. H&uptman, Witt. 111.,
— Ali ste že kaj prispevali za ubogo trpeče staro domovi* no? Ako še ne, položite čim-preje mal dar, domovini na altar!

MICHAEL TRIMO IN SINOVI
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji in popravljali ometa in stan)
21X4 West 23rd Place,	Chicago, fflinoii
Telefon Canal 1090	*
Kadar imata sa oddati kako pleskarsko (plastersra) dalo. pokličite nas m vprašajte naa sa cene. Nobene zamere od nas, če daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa. da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo nale cene sa delo. Pleskarska dela vrtimo točno in sa iste jamčimo.
I
tm^mum/mimiMisimmumiM\
KRASEN KRIŽ
kateri tvori pnpravo, ki se rabi ob času pre-videvanja bolnikov.
Narejen j« po novem praktičnem načina U tako zvanega "Wood Fiber" materiala. Visok blizu 11 !o-čev. Narejen tako, da ae vsa priprava, kot svečke, flaika sa blagoslovljeno vodo, bata, petič, žličke zloži v tariž. Nitd 88 načelna 'iftran križa zapre kot pokrov m imate kia-sea^krii sa obesiti na isten^. Narejen je v lepi orehovi bareL Križ je vlit is' tepe svetle medenine.
Te križe so začeli izdelovati pred kratkem kot posebno noveli teto in se radi praktičnosti zelo pro. dajajo.
STANE S POŠTNINO: $2.50
poslati v Honey ordru aH Čeku z naročilom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Cermak Road, Chicago, Illinois
če". Čemu pa tak dirindaj radi podlage? In podlaga je kos pravil, in pravil bi ne bilo treba izpolnjevati?. Kje so tisti izčišče-ni in izumiti možgani??
Da da . . tista podlaga. To je šment. Vprašam vas, ki se tako potegujete za podlago, ako se je držite in vem, da se je zvesto držite, koliko dobite za to podlago v "potrebi"? Pravite, da "cerkvena društva ne dajo nič . . . koliko toraj vi dobite za svobodomisleno podlago, za katero se pehate? Izčiščene možgane? Navadno se plačuje v — potrebi, kakor pravite, na koncu se izplačuje. Konec je pri kraju in konec in kraj sta pri koncu, ko pride do konca, do
" Kakšni sprazni 'smrti- Koliko dobite za svobodomisleno podlago?
Pa je katoliška jednota in le za to gre, in ta ima tudi podlago, in prav radi take podlage so, kakor trdite, možgani močno zakajeni in "v potrebi ni nista, le daj". Ali res ni ničesar,
piše pod označbo "Glas starega pionirja". Vsak se rad malo pohvali. Nič na tem, smo rojeni bahači. Konca še ni, ne vem, kako bo s hvalo. Je njegova zasebna zadeva. Junak je vsak, ki koga flikne. Flikne nekega za-rukanega Janeza, ker je nekaj grbančil čelo radi — podlage. Baje je prišlo celo do — antikrista in vse to radi podlage. Nič ni tista podlaga, nedolžna stvar, "vsakdo veruje, kar hoče", ampak podlaga je bistvena in potrebna in glavna točka je i tista podlaga. Ta podlagasta podlaga.
Janez je možgane" bil skL fanatik . . kavli in kerlci, ki imajo umite in pomite možgane! In izčiščene tudi, ako kdo pride do take robe. Končno meni ta pionir: "Kam se je tisti Janez spravil, ne vem. Vsekako pa je možno, da so se mu možgani izčistili in
imel "zakajene je "največji ver-
da je spoznal, da je bolje pri ko Pride 8 koncem in krajem do
konca? He? Sicer je to prava ruska zagonetka malo počakati moramo, ampak vse natanko bomo videli, koliko bo podpore in zavarovalnine pri * katoliški podlagi.
Gre za podlago ne za kake zakajene ali izčiščene možgane. Ta podlaga je šment, in zdai prinaša dosti hvale in tudi dosti samohvale. Ni pa še koncev in krajev konec in kraj.
Listen to *
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP
1520 kilocycles (Top of tfce Dial)
mm/mmmmm/m/mmmmmmMi
i
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik
NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois;
STANE LETNO &AMO J2.0Q — NAROČITE SI GA SE DANESf
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki... Posluje že 47. leto. Članstvo: 37,50G. Premoženje: $4,9o5,000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 126.19%.
če hočeš dobro sebi m svojim dragim, sa varuj ae pri najboljši, polteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer ae lahko xavarujei aa smrtnine, razne poikodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. 8. K. JEDNOTA sprejema molke in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilja.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate tedanje dobe od «250.00 do 95,000^00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot Če ie nisi dan ali članica te mogočne in bogate katoliške podpore? organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse drage podrobnosti
se obrnite na gradnike in uradnice krajevnih društev K. J5. K. Jednote, aH pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois
podpornih organizacijah kot pri cerkvenih. Seveda je razlika: pri društvu .plačaš, ampak dobiš v potrebi, pri cerkvenih pa ne dobiš, samo — daj".
Well, društva, katera Jos. Hauptman hvali so SNPJ in SSPZ. Katera bi bila — cerkvena^ društva, ne pove. Ali morda kako roženvensko društvo, ali kak tretji red, društvo sv. Uršule ... ? To bi bila cerkvena društva. Kdo je že kdaj slišal, / da bi bila to — podporna društva?? Kje bi bili možgani zakajeni?? Kdo je že kaj plačal pri cerkvenem društvu za pod poro? Kako more Jos. Hauptman reči, "da ne dobiš nič v potrebi"? Ali je plačal za ases ment?	t
Morda se možgani niso dosti izčistili, da je mislil na KSKJ, ki je katoliška pedporna jednota, ampak ni nobeno cerkveno društvo? SNPJ in SSPZ se more primerjati le s KSKJ. ne s kakim cerkvenim društvom. Kdo ni dobil pomoči in dobil v potrebi, če'je plačal za zavarovalnino gri KSKJ, ali kaki drugi katoliški jednoti?
Saj se poznamo. Ne gre za kaj takega, Jako zakajene možgane nima ta pionir, ampak gre za — podlago. Tu je pes pokopan.
"Ne dobiš nič, samo — daj". Tako pravi In trdi. Da je podlaga pri SNPJ in SSPZ, in zdaj ; je le ena jednota, svobodomisle- i na, recimo, kakor je pravilno, brez verska, in če še tako zavijate oči, o tem ni prerekanja, in ste še tako hinavski, da pravite, da podlaga nima pomena, ko "vsak lahko veruje kar ho-
PRODA SE
"Rooming House" z vso opremo. 10 sob. Blizu Lincoln parka. Kdor želi kupiti, naj se zglasi pri James Kramar, 1726 W. 21st Street, Chicago.
DR.JOHN METANA j
OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala J 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od zjutraj do 8:30 zvečer.
————— — ——————
9 < <
i
m^J
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela y svoji hiši. Naročite jo, C Ap stane samo ________________________
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- Cp dan jo Zlato knjigo, obe za samo------- * ^ ^
NaroČila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chioago, Illinois